Raziskava o rabi tehnologije med šolarji Poučevanje - včeraj poslanstvo, danes prekletstvo Goriško šotorišče še razdvaja sledi nam na Primorski dnevnik Trst prvi ali zadnji v Evropi SandorTence 26. oktobra bo minilo šestdeset let od priključitve Trsta Italiji. Strokovnim ocenam zgodovinarjev in pričevanjem tistih, ki so doživeli ta dogodek, se bodo pridružile izredne seje izvoljenih skupščin, takšne ali drugačne proslave (in protiproslave) ter seveda običajne polemike. To je treba dati v račun in se s tem sprijazniti, saj smo na to že navajeni, kar ne pomeni, da se s tem strinjamo. Tržaški občinski svet je na svoji zadnji seji podprl predlog postavitve plošče v spomin na bazoviške junake in zavrnil predlog poimenovanja ulice ali trga po Gior-giu Almiranteju, pred tem pa se je ukvarjal še s 40-dnevnim obdobjem prisotnosti jugoslovanske vojske v mestu. Razprava o tem vprašanju, če jo lahko tako imenujemo, je zdrknila v prazen disput o tem, kdaj se je pravzaprav pri nas končala druga svetovna vojna, kot da o tem ne bi bilo že vse jasno. O tem so v Primorskem dnevniku izrazili svoje mnenje Štefan Čok, Iztok Furlanič in Jože Pirjevec. Objavili smo tudi nekaj pisem uredništvu in dobrodošel bo vsak dodatni prispevek, saj gre za dogajanja, ki so odločilno vplivala na naš prostor. Nobeno mesto v Italiji se ne ukvarja toliko z zgodovino kot Trst, ki je v Evropi glede tega morda primerljiv le z Berlinom. Pri tem ne mislim na zgodovinarje, katerih strokovna mnenja so vedno dobrodošla, pač pa na politike. Ne moti me, da se tudi oni javno opredelijo o zgodovinskih zadevah, moti pa me, ko se občinski, pokrajinski, deželni svet ali celo rajonski svet prelevijo v neke vrste zgodovinsko predavalnico, v kateri se vsak čuti poklicanega, da izrazi svoje mnenje o preteklosti. Kdor molči, izpade skoraj kot strahopetec ali Pilat, ki si o spornih dogajanjih umije roke ali se o tem noče opredeliti. To se dogaja tudi v italijanskem parlamentu, kjer pa zgodovino navadno obravnavajo v točno določenih okvirih, na kratko in s pravili, ki ne dopuščajo ne vem kakšnih dolgoveznih in dolgočasnih obravnav. Za to so pristojni drugi forumi. Glede povedanega od nekdaj prednjači tržaški občinski svet. Gotovo se tam stvari odvijajo na osnovi poslovnika skupščine, kot občanu pa mi ni vseeno, kaj se tam dogaja in predvsem kaj in kako se tam odloča. Prav je, da imajo občinski svetniki pomembno besedo o spominskih ploščah ter poimenovanju ulic in trgov, obstaja pa način posvetovanja in odločanja. Tisti, ki je danes v veljavi, ni ravno najboljši. št. 225 (21.158) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 27. SEPTEMBRA 2014 1 ,20 € ^^ tuiitkerju @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 II OOUUU« portorož - Okrogla miza in institucionalna sestanka Manjšine bistvene za rast skupnega slovenskega prostora italija - Reforme Škofje: Okrog 18. člena vihra preveč zastav PORTOROŽ - Slovenska manjšinska koordinacija (Slomak) bo pripravila skupen dokument slovenskih narodnih skupnosti v Italiji in Avstriji ter na Madžarskem in Hrvaškem. V dokumentu bodo izhodišča in potrebe Slovencev, ki živijo v sosednih državah, odobril pa naj bi ga Svet za manjšine pri predsedstvu slovenske vlade. To je izšlo iz delovnega sestanka med ministrom RS za Slovence v zamejstvu in po Svetu Gorazdom Žmavcem ter krovnimi manjšinskimi organizacijami, ki je bil včeraj popoldne v portoroški marini, poudarek pa je bil tudi na potrebi po ustvarjanju skupne kulturno-go-spodarske regije (na sliki zgoraj). V Portorožu so predstavili tudi avtobus ZSŠDI, s katerim se bodo v novi športni sezoni lahko na oddaljena gostovanja v Italijo, Slovenijo in tujino peljali tekmovalci slovenskih športnih društev v Italiji (na sliki spodaj). Na 2. strani trst - Znanost Energija in etika TRST - Včeraj se je začel znanstveni salon Trieste Next, ki bo še danes in jutri obravnaval vsebine, povezane z energijo, energetsko učinkovitostjo in etičnimi vprašanji. Osrednje prizorišče je na Velikem trgu, kjer se predstavljajo tržaški znanstveni inštituti, z bogatim programom pa so napolnili še druge lokacije. V sklopu znanstvenega salona so včeraj nagradili tudi udeležence natečaja TESSI. Na 4. strani gorica - Okusi na meji RIM - »Okrog 18. člena vihra preveč zastav.« Tako je dejal generalni tajnik italijanske škofovske konference Nunzio Galatino, po katerem bi bilo bolje, če bi sindikati gledali onkraj tega člena in če bi premier Matteo Renzi opustil slogane ter spremenil svojo agendo. »Sicer bodo mrtvi na obeh straneh,« je posvaril. Renzijev reformni načrt je včeraj med premierjevim obiskom v Detroitu podprl prvi mož Fiat-Chryslerja Sergio Marchionne, medtem ko ga je ostro kritiziral podjetnik Diego Della Valle. Na 9. strani Posvet o Svobodni coni vzhodne Furlanije Na 3. strani Droga in stari grehi: paru nataknili lisice Na 5. strani V Miljah in Čamporah podirajo pretvornike Na 8. strani Briško grozdje trgali tudi Kitajci Na 14. strani V pričakovanju derbija Triestina-Kras Na 19. strani Porast obiskovalcev v pričakovanju navala KRATEK JESENSKI ODDIH do 20.12. 2014 Program vključuje: 2x zajtrk in večerjo s pestrim izborom jesenskih jedi iz lokalnih živil in izdelkov, dobrodošlico s kozarcem vrhunskih okoliških vin ali jabolčnega soka iz okoliških vinogradov in sadovnjakov, kopanja v termalnih bazenih, lx vstop v Savna vas, večere ob klavirski (četrtek) ali plesni glasbi (petek, sobota) ter jesensko animacijo po programu. za 2 osebi v Vilah Terme Zreče **** 165,00 € za 2 osebi v Hotelu Vital **** 213,00 € za 2 osebi v Hotelu Atrij **** S 282,00 € Informacije in rezervacije: Terme Zreče, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče, Slovenija. T: 00386 3 757 60 00,00386 3 757 61 48 (ga. Simona), E:terme@unitur.eu, www.terme-zrece.eu 9771124666007 2 Sobota, 27. septembra 2014 SLOVENIJA BREZ MEJA / portorož - S srečanja med ministrom Žmavcem in manjšinskimi organizacijami izšlo pomembno izhodišče Dokument Slomaka bo osnova za manjšinsko politiko slovenske vlade PORTOROŽ - Slovenska manjšinska koordinacija (Slomak) bo pripravila skupen dokument slovenskih narodnih skupnosti v Italiji in Avstriji ter na Madžarskem in Hrvaškem. V dokumentu bodo izhodišča in potrebe Slovencev, ki živijo v sosednih državah (in specifično za vsako državo posebej), Slomak pa bo ga posredoval v oceno najprej Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z njim bodo skupaj pripravili dogovorjen dokument, ki ga bodo nato analizirali in morebiti odobrili na prvi seji sveta za manjšine pri predsedstvu slovenske vlade, se pravi pri najvišjem telesu, zadolženem za manjšinsko problematiko. To naj bi postal neke vrste okvirni načrt glede zadolžitev slovenske vlade do svojih manjšin. Skratka, na ta način se bodo lahko uresničile besede predsednika slovenske vlade Mira Cerarja, ko se je predstavil v Državnem zboru, in sicer da mora biti prioriteta vezana na nekatere identitetne problematike, kot so razvoj in utrjevanje jezika ter povezovanje manjšin z matično državo in torej spodbujanje in tkanje dobrososedskih odnosov, kot je to prišlo do izraza na delovnem sestanku med ministrom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem ter krovnimi organizacijami. Sestanek je bil včeraj popoldne v portoroški marini v okviru sejma Bonaca, kjer se je v organizaciji urada za Slovence v zamejstvu in po svetu odvijal projekt Slovenija brez meja. Na srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki krovnih organizacij iz sosednih držav (slovenski narodni skupnosti v Italiji sta zastopala predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič in deželni podpredsednik Sveta slovenskih organizacij Igor Švab), so sodelovali tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Jožef Petrovič, ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Violeta Bulc ter ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Prvemu srečanju je sledil dodaten sestanek, na katerem so sodelovale še kulturne, gospodarske in športne organizacije, ki so ministrom prikazale lastno delovanje. Domala vsi so vsekakor poudarili nujo po razvijanju in gojenju jezika, ki je poleg kulture tudi osnova za razvoj gospodarstva. Žmavc: Urad sestavljajo krovne organizacije Pomen manjšinskih skupnosti in njihovega organiziranja je minister Žmavc po- udaril tudi ob robu dveh sestankov. Glede krovnih organizacij je ocenil, da so to osnovni nosilci slovenskih dejavnosti ter zadnji steber oz. zadnji branik v obrambi in varovanju identitete in slovenskega jezika ter ustvarjanju skupne kulturno-gospodarske regije. Razgovora sta bila operativna, je poudaril Žmavc, dogovorili pa so se o temah, ki bodo prioriteta v prihodnjih mesecih pri izdelavi enotne strategije na nekaterih skupnih točkah, ki jih bodo predstavili tudi svetu vlade, ki bo sklican na to temo. Pomen razgovorov je v tem, da Urad sestavljajo krovne organizacije, je dejal Žmavc. Urad skratka sestavlja 300 društev v zamejstvu in po svetu, to sinergijo in delovno energijo pa je potrebno izkoriščati. Denar za manjšino Ministra Žmavca, ki je ob zaključku mandata pred predčasnimi volitvami v Trstu posredoval vest, da je Ljubljana krepko zmanjšala finančna sredstva za slovensko narodno skupnost v Italiji, smo še vprašali, kaj se piše za prihodnost z novo vlado. Žmavc je spomnil, da smo v obdobju recesije, vendar »bomo glede na pomen, ki ga moramo dati v nadaljevanju tako do za- V Portorožu je bil delovni sestanek med ministrom RS za Slovence v zamejstvu in po Svetu Gorazdom Žmavcem (spodaj drugi z leve) ter krovnimi organizacijami fotodamj@n mejcev kot do sinergije, ki je potrebna na področju gospodarstva, iskali dodatne in druge vire finančnih sredstev, ne samo proračunska sredstva, v uravnoteženju tega fi- nanciranja«. Dodaten denar bo mogoče iskati tudi v Evropi s kvalitetnimi projekti ter z ustvarjanjem nove ekonomske vrednosti v skupnem kulturno-gospodarskem prostoru. To bo dobra osnova tudi za našo gospodarsko perspektivo ter za večja in kvalitetnejša sredstva za zamejce v Italiji in drugod, je še povedal minister Žmavc. Vloga zamejskega gospodarstva Sicer so Žmavc in drugi ministri dopoldne sodelovali tudi na okrogli mizi o vlogi zamejskega gospodarstva, na kateri so o razvojnih perspektivah razpravljali predstavniki Slovenske deželne gospodarske zveze iz Trsta, Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, Razvojne agencije iz Mono-štra ter EU Koraka s Hrvaške. S posveta, na katerem so prvič predstavili zemljevid Slovenije in sosednih regij brez meja, je izšlo, da je treba še ovrednotiti vlogo manjšin kot povezovalnega mostu na čezmejnih območjih. Poudarek je bil tudi na potrebi po kontinuiteti glede kadrov, ki so sledili dosedanjemu načrtovanju, in na nuji po koordinaciji gospodarskih subjektov manjšinskih organizacij. Direktor SDGZ iz Trsta Andrej Šik je ne nazadnje v tem okviru povabil ministra za gospodarski razvoj Petroviča na obisk v Trst, da se pobliže seznani z delovanjem SDGZ. Aljoša Gašperlin portorož - Na pobudo ZSŠDI pomembna pridobitev za slovenska športna društva v Italiji Zamejski športni avtobus PORTOROŽ - V portoroški marini so včeraj prvič predstavili javnosti avtobus Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, s katerim se bodo v letošnji športni sezoni lahko na oddaljena gostovanja v Italijo, Slovenijo in druge države peljali tekmovalci slovenskih športnih društev v Italiji. Zamejski športni avtobus je nastal na pobudo novega odbora ZSŠDI, ki ga vodi predsednik Ivan Peterlin. Namen avtobusa je zmanjšati stroške za društva in promovirati slovenski šport v Italiji. Avtobus si je dopoldne ogledal tudi minister Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc pred začetkom okrogle mize o vlogi zamejskega gospodarstva, ki je bila v portoroški marini v okviru projekta Slovenija brez meja. Značilnosti novega avtobusa znamke Mercedes je na kratko orisal predsednik ZSŠDI Peterlin in povedal, da predstavlja avtobus dodatno pomoč za slovenska športna društva v Italiji. Slovesna predstavitev novega vozila je bila popoldne pod vodstvom Evgena Bana, sodelovali pa so tudi nekateri izmed vrhunskih zamejskih športnikov, katerih podobe krasijo avtobus. Tako na des- nem kot levem boku so namreč slike enajstih športnikov, ki so v preteklosti tudi prejeli pomembna priznanja. Na cestah bo tako mogoče odslej »zagledati« jadralca Simona Sivitza Košuto in Jaša Far-netija, odbojkarja (v B-2 ligi) Ambroža Peterlina, vratarja nogometne ekipe Vesna Edvina Carlija, mladega košarkarja Martina Ridolfija (v lanski sezoni je bil proglašen za najboljšega mladinskega košarkarja na Tržaškem), atletinjo AŠD Cheerdan-ce Millenium Jasno Kneipp (ta je med drugim na svetovnem prvenstvu zastopala Slovenijo ter osvojila zlato in srebrno kolajno), odbojkarico Vero Balzano, košarkarja ŠZ Jadran Boruta Bana, nogometaša ekipe Kras Stefana Simeonija, odbojkarja (v B-2 ligi) Filipa Hledeta in smučarko Katrin Don. Pomoč nudijo seveda tudi nekateri sponzorji, ki se jim bodo morda v prihodnosti pridružili še drugi. To so Zadružna kraška banka z Opčin, Zadružna banka Doberdob Sovodnje, Čedajska banka, trgovina Nova Conad, Združenje zdravilišč Slovenije s sedežem v Milanu in trgovski center Area sport iz Vidma. A.G. Zamejski športni avtobus so predstavili v portoroški marini fotodamj@n, / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 28. septembra 2014 3 špeter - Raziskovalna delavnica Slorija Raba tehnologije med mladimi Sodelovali so dijaki 3. razreda dvojezične nižje srednje šole ŠPETER - Med dijaki in učenci dvojezične šole v Špetru je najbolj uporabljana elektronska naprava namizni računalnik, WhatsApp najbolj uporabljano družbeno omrežje, internet pa istovetijo v največji meri s pridobivanjem informacij. To so nekatere izmed ugotovitev, do katerih so prišli dijaki 3. razreda dvojezične nižje srednje šole v Špe-tru, ki so letos sodelovali na raziskovalnih delavnicah Slovenskega raziskovalnega inštituta. Mladi raziskovalci so med tednom anketirali 78 učencev in dijakov 4. in 5. razreda osnovne šole ter 1. in 2. razreda nižje srednje šole, nato pa včeraj predstavili izsledke svoje raziskave. Delavnice je tudi tokrat vodila No-rina Bogatec, njihova tema pa je bila uporaba tehnologije med mladimi. Dijaki so zato izbrali naslov »Mi in tehnologija« in mlajše sošolce spraševali o rabi naprav, kot so namizni računalnik, tablica, mobilni telefon, igralna konzola in i-pod, o najljubših družbenih omrežjih, o kupovanju preko interneta in tako naprej, za vsako vprašanje pa so jim dali na razpolago več odgovorov. Za šolske potrebe uporabljajo anketirani učenci in dijaki predvsem tablični ali namizni računalnik, tablica pa je bolj razširjena med osnovnošolci. V prostem času uporabljajo fantje predvsem igralno konzolo, med dekleti pa je bolj razširjena raba mobilnega telefona. Glede mobilnika je prišlo na dan, da ga učenci in dijaki v največji meri uporabljajo za telefoniranje, sicer pa dekleta tudi za poslušanje glasbe, fantje pa na njem igrajo igrice in pošiljajo kratka sporočila (SMS). Manj s telefonom de-skajo po internetu. Glede nakupov preko interneta so dijaki raziskovalci ugotovili, da približno polovica družin včasih kupuje preko spleta, tretjina pa se sploh ne poslužuje te možnosti. Najbolj pogosto v družinah preko interneta kupujejo čevlje in oblačila. Preko interneta sicer nakupujejo predvsem zato, ker je praktično. Anketirani učenci in dijaki pa internet uporabljajo predvsem za poslušanje glasbe, čeprav ga v največji meri povezujejo s pridobivanjem informacij. Med družabnimi omrežji sta za WhatsAppom najbolj razširjena Instagram in Facebook, Twitter in Tumblr pa manj. Več kot petina anketirancev uporablja tudi druga omrežja. Glede poslušanja glasbe pa je prišlo na dan, da jo učenci in dijaki največkrat poslušajo, ko se vozijo z avtom ali avtobusom, sicer pa fantje tudi ko pišejo naloge, dekleta pa pred spanjem. Slori, ki letos praznuje 40-letnico delovanja, prireja v okviru svojih pobud za promocijo raziskovalne dejavnosti in raziskovalnega poklica delavnice za dijake nižjih srednjih šol že od leta 2006, vsako leto v drugi pokrajini. Na dvojezični šoli v Špetru jih je izvedel že tretjič. Na ta način se Slori pridružuje Evropski noči raziskovalcev, prireditvi, ki poteka na pobudo Evropske Komisije vsak četrti petek v septembru v številnih evropskih državah od leta 2005 dalje. Odvija se v okviru Dejavnosti Marie Sklodowske-Curie. (NM) Norina Bogatec z mladimi raziskovalci na predstavitvi izsledkov raziskave nm fjk - Preiskava Gianni Torrenti tožilstvu izročil svoj zagovor TRST - Deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine Gianni Torrenti je včeraj zjutraj v spremstvu svojega odvetnika tožilstvu izročil obrambno dokumentacijo na 12 straneh, s katero se brani pred obtožbo o domnevni goljufiji na škodo Dežele. Torrentiju tožilstvo očita, da naj bi v obdobju od leta 2009 do leta 2013, ko je vodil kulturno združenje Spaesa-ti/Razseljeni in še ni bilo deželni odbornik nezakonito dobil deželne prispevke za dejavnosti, ki jih je izvedla zadruga Cooperativa Bonawentura in ne združenje Razseljeni. Po uvedbi sodne preiskave je deželni odbor Torrentija suspendiral za 45 dni. V sredo pa ga je predsednica Debora Ser-racchiani ponovno vključila v deželni odbor in mu vrnila vsa pooblastila za sektorje, za katere je bil prej odgovoren, z izjemo kulturnega. Zadevo raziskuje tudi deželno računsko sodišče. čedad - Posvet o Svobodni coni vzhodne Furlanije Po sedmih desetletjih se o tem obdobju še vedno ne ve dovolj Gorazd Bajc (prvi z desne) med svojim predavanjem na posvetu v Čedadu nm ČEDAD - Svobodna cona vzhodne Furlanije je ozemlje, ki ga je poleti leta 1944 osvobodila in branila združena divizija Garibaldi Osoppo in je obsegalo občine Neme, Ahten, Fojda, Bardo in Tipana ter del občin Tavorjana in Čedad. Na tem približno 70 kvadratnih kilometrov velikem območju je živelo približno dvajset tisoč ljudi. Da bi obeležili 70-letnico te svobodne cone so včeraj v foajeju gledališča Ristori v Čedadu odprli posebno fotografsko razstavo, v dvorani pa so priredili posvet. O tistem obdobju, o vlogah različnih komponent italijanskega odporništva na vzhodu in še posebno v Furlaniji ter o stikih s slovenskimi partizani in načrtih glede bodoče vzhodne meje se namreč na splošno še premalo ve, saj teh tem zgodovinopisje še ni dovolj raziskalo. Zgodovinarji Gorazd Bajc, Santo Peli, Tommaso Piffer, Alberto Buvoli in Massimo de Leonardis so v Čedadu skušali osvetliti nekatere izmed omenjenih problematik. Bajc je v svojem prispevku povedal, kako je slovensko odporniško gibanje že leta 1942 skušalo razširiti svoj vpliv na Benečijo in Rezijo. Toda znotraj Osvobodilne fronte so kmalu razumeli, da v teh krajih niso bili prav vsi pripravljeni podpreti slovenskih partizanov. Sicer sta Benečija in Rezija pogosto omenjena v slovenskih uradnih dokumentih, je dodal Bajc, a še danes malo vemo o odnosih Slovencev s Svobodno cono vzhodne Furlanije. Na podlagi italijanskih virov naj bi se IV. bataljon Gregorčičeve brigade, ki bi moral braniti to cono, umaknil pred nemško ofenzivo, ne da bi se nasprotniku uprl. Slovenski dokumenti pa opisujejo drugačno verzijo: bataljon je branil vas Plestišča (Tipana) ves dan, umaknil pa se je šele tedaj, ko je postalo jasno, da ni bilo možnosti za zmago. Ta zgodba je po Bajčevem mnenju dober primer, kako je še danes potrebno raziskovati predvsem arhive in primerjati različne vire, da bi čim boljše razumeli to obdobje. Buvoli pa je natančno orisal odnose med vojaškima enotama Osoppo in Garibaldi. Ti so bili večinoma konfliktni in so bili samo v kratkem obdobju, kot je bilo poletje 1944, dobri. Piffer je govoril o tem, kako so se komunistične stranke v Evropi, Italiji in Furlaniji vedle do drugih protifašističnih gibanj v drugi svetovni vojni. Šele ko so nacisti napadli Rusijo, so se namreč komunisti začeli boriti proti fašistom. V Italiji so v glavnem sodelovali z drugimi odporniškimi gibanji, saj so, kot je povedal Piffer, načrtovali povečanje svojega vpliva in nato uveljavitev komunizma v družbi. V Furlaniji pa se zaradi drugačnega doživljanja problema meje to sodelovanje ni razvilo. De Leonardis pa je poudaril, da je iz dokumentov (tudi tistih o tajnih službah) razvidno, da so bodisi Američani bodisi Angleži podpirali italijansko od-porništvo, tudi komunistično, čeprav so večkrat kritizirali odločitev partizanov, da ustanovijo svobodne cone, ki so jih imeli za vojaško nekoristne. (NM) ^CAinV^ Helíanthüs OTVORITELV danes, 27. septembra, od 14. do 18. ure Pršut, vino, mnogo zelenja... ...in še simpatičen spomin za naše cenjene goste Pričakujemo vas! Trst - Proselc 1 OOO (£>ívsí II Gíardíníere) - |nfo: tel. OfO 2 5 18 1 -f8 - heliantlius201 3@libero.it 4 Sobota, 27. septembra 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu znanstveni salon - Dogajalo so bo še danes in jutri, pestro bo na različnih prizoriščih Znanstvenim inštitutom prostor na Velikem trgu Pri stojnici OGS tudi bioreaktor za pridobivanje biodizla, izdelek lanskih petošolcev zavoda Stefan Včeraj se je uradno začel znanstveni salon Trieste Next, ki govori o tem, zakaj je varčevanje z energijo tako nujno potrebno. Varčevanje nima vpliva le na našo denarnico, temveč tudi na okolje. Manj kot porabimo energije, manj onesnaženja in škodljivih to-plogrednih plinov nastane pri njeni proizvodnji, manjša pa se tudi poraba surovin. Na različnih prizoriščih v mestu se je včeraj, in se bo tudi danes in jutri, govorilo o letošnji temi: Energetika in etika. Vsa prizorišča so označena z lično opremljenimi zastavicami, ki sporočajo, kaj se na določenem kraju dogaja. Včeraj dopoldne so našo radovednost vzbudili šotori na Velikem trgu. V vsakem od njih so se predstavljali tržaški znanstveni inštituti, ki so širši javnosti želeli približati svoje delo in projekte, na katerih delajo. Univerza v Trstu je za najmlajše pripravila zanimive delavnice, v okviru katerih so lahko izvajali znanstvene poskuse. Mestni znanstveni muzeji so predstavljali bogato dejavnost, med katero spadajo tudi dejavnosti, ki so povezane z muzejem Antarktike; ta se na Velikem trgu predstavlja v velikem slogu. Pri stojnici Državnega inštituta za oceanografijo in geofiziko OGS so bili prisotni tudi lanski petošolci Izobraževalnega zavoda Jožef Stefan. Mirko Juretič, Martin Milič in Henrik Sturman se predstavljajo s projektom, s katerim so se pred nedavnim udeležili državnega tekmovanja v Milanu z naslovom »I giovani e le scien-ze« (Mladi in znanost). Čeprav na tekmovanju niso prejeli nagrade, je projekt vseeno vreden pozornosti, saj je v popolnem sozvočju s temo letošnjega dogodka Trieste Next. Mladeniči se namreč na Velikem trgu predstavljajo z bioreaktorjem za gojenje mikroalg. Te namreč shranjujejo energijo v obliki li-pidov, na podlagi katerih ustvarjajo bio-dizel. Mladi znanstveniki želijo obiskovalce prepričati, da so mikroalge surovina prihodnosti, njihov bioreaktor za kontinuirano pridobivanje z lipidi bogate algne biomase pa je zelo poceni zadeva, saj so ga zasnovali in zgradili iz recikliranega materiala, med katerim je bil tudi aluminij. Zanimive ideje je bilo videti tudi na drugih stojnicah, kjer so ponujali rešitve za shranjevanje elektrike in spodbujali rabo obnovljivih virov energije. Na levi delavnica Topolino, na desni otroci med znanstvenim poskusom fotodamj@n Odlično obiskana je bila tudi stojnica, kjer so se otroci lahko udeležili delavnice, na kateri so likovno upodabljali junake stripa Topolino. Delavnico sta vodila ilustratorja zadnje številke Topolino (baje je že pošla), ki se dogaja v Trstu, in sicer na sedežu Sincrotona, kamor gresta Topolino in Atomino raziskovat skrivnosti med otroki priljubljenega polnjenega prigrizka. Stripar-ja Lorenzo Pastrovicchio in Andrea Ca- stellan alias Casty sta pisano druščino otrok uvajala v stripovsko tehniko. Otroci so z velikim zanimanjem prisluhnili tudi zadnji Topolinovi prigodi, ki je v Trstu med drugim na lastni koži preizkusil tudi burjo. Odlično je bila obiskana tudi stojnica, na kateri so prodajali knjige z znanstveno tematiko. Izbor knjig je tako pester, da se nakupu ne more upreti niti tisti, ki mu ni mar za znanost. Si- cer pa je na Velikem trgu mogoče obiskati še veliko več, vrsto zanimivosti, ki poskušajo širši javnosti približati znanost in znanstvenike, o katerih vemo zelo malo. Marsikdo se bo bržkone strinjal, da kljub temu, da Trst slovi kot znanstveno mesto, znanost nima prave veljave. In to je tudi eden od razlogov, zakaj se Občina Trst in druge in-štitucije trudijo, da bi znanosti dale več prostora. (sč) trieste next Današnji program Predavanja, eksperimenti, delavnice, film, noč v muzeju ... Vsi ti dogodki bodo sestavni del drugega dne znanstvenega salona Trieste Next, ki se bo tudi danes odvijal na različnih lokacijah. Na Velikem trgu, osrednjem prizorišču dogodka, bo ves dan mogoče spoznavati dejavnost tržaških znanstvenih in-štitucij, na predavanjih pa bo stroka govorila o znanstvenih raziskavah, podjetništvu in tehnološkem prenosu. Ob 11. uri je predvideno srečanje v Mali dvorani Operne hiše Verdi, kjer bodo govorili o tem, kako dobro idejo pretvoriti v projekt, ki lahko prodre na trg. O energiji na polarnih območjih bo v Skladišču idej (ob 17. uri) predaval tržaški znanstvenik OGS-a Michele Rebesco, ki je pred nedavnim objavil članek v prestižni ameriški znanstveni reviji Science. Ob 20.30 se bo v Verdijevi dvorani govorilo o zvezdni energiji, srečanje pa pripravlja tržaški Astronomski observatorij. Ob isti uri bodo nedaleč stran, v muzeju Revoltella, vrteli film Il caso Mattei (1972), ki govori o zgodovini energije v Italiji. Na čisto drugem koncu mesta, tam, kjer po novem domuje Naravoslovni muzej, pa pripravljajo prav posebno doživetje. Otroci med 6. in 11. letom starosti bodo noč preživeli v muzeju, kjer bodo skupaj z vodiči iskali morsko pošast, vse do trenutka, ko bo ura odbila polnoč, čas za lahko noč. Zjutraj bo otroke prebudil pošasten zajtrk, ki ga bo ponudila slaščičarna Pi-rona. Noč nepozabnih doživetij stane 35 evrov na osebo. Več informacij dobite na številki 3425401400. (sč) trieste next - Podelili nagrade najboljšim dijakom slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol Z natečajem TESSI do bolj smotrne rabe energije in takojšnje skrbi za bolj zeleno prihodnost Koliko energije (in denarja) je mogoče prihraniti z majhnimi spremembami, ki temeljijo na odgovornem in trajnostnem pristopu v vsakdanjem življenju? S tem vprašanjem so se ukvarjali dijaki italijanskih in slovenskih višjih srednjih šol, ki so se udeležili nagradnega natečaja Tessi crossborder Award, ki je bil namenjen vsem javnim in zasebnim višjim srednjim šolam na območjih Goriške, Obalno-kraške, Gorenjske, osrednjeslovenske in Notranj-sko-kraške regije ter z italijanskih pokrajin Trst, Gorica, Videm, Pordenone, Benetke, Rovigo, Padova, Treviso, Ferrara in Ravenna. Šole oz. dijaki so se pomerili v znanju s področja okoljske trajnosti in s konkretnimi projekti za zmanjšanje porabe in povečanje recikliranja odpadkov. Včeraj so v Narodnem domu, v okviru salona Trieste Next, nagradili zmagovalce druge izvedbe natečaja, na katerega se je v lanskem šolskem letu prijavilo 30 projektov, 11 slovenskih in 19 italijanskih, in sicer v treh kategorijah: šole, dijaki in video. Dijaki so se potegovali za tehnično-didaktične pripomočke za šole (projektorji, osebni računalniki, digitalni mikroskopi ... ) in multimedijsko opremo (video kamere, fotoaparate, tablične računalnike ...). V kategoriji šol je zmagala srednja kmetijska šola F. Ili Navarra iz Ostellata (Fe), ki si je nagrado prislužila s projektom Green Brains 2, v okviru katerega je skupina dijakov zbirala deževnico za zalivanje rastlinjakov in čiščenje šole, iz- Predstavnica Univerze v Gorici je izročila nagrado Juretu Miklavčiču fotodamj@n delali so ekosistem cvetlic in rastlin, v katerem domujejo žuželke. Na drugo mesto se je udeležila gimnazija Jurija Vege iz Idrije. V kategoriji video je zmagala gimnazija Magrini iz Humina, tretje mesto pa je zasedla gimnazija Jurij Vega iz Idrije. V kategoriji posamezniki je zmagal Jure Miklavčič, 16-letni dijak gimnazije Vič, ki je predstavil inovacijo z naslovom Sistem varčevanja z vodo in je namenjen prihranku vode. Mladenič je občinstvo navdušil s predstavitvijo in navdušenjem, ki ga je vložil v projekt. Ustvaril je prototip inovativnega sistema za zbiranje tople vode, ki ostane v ceveh, kar bi prispevalo k zmanjšanju prekomerne porabe vode. Prihranek vode je dijak nazorno prikazal z grafom in s statističnimi podatki. Kot je dejal, ima Slovenija po statističnih podatkih 850 tisoč gospodinjstev, za hipotetični izračun je vzel 700 tisoč gospodinjstev in prišel do zaključka, da ta gospodinjstva letno zavržejo kar 11,5 milijonov kubikov vode. Dijak je natančno orisal tudi značilnosti preklopnega ventila, ki si ga je zamislil, in razložil njegovo delovanje. Poudaril je tudi, da je med eksperimentom ugotovil, da ima osrednji produkt njegove inovacije tudi potenciale na drugih na-prvah, kot so pasivni zračniki, toplotne črpalke in klimatske naprave. Ob koncu je še dejal, da bi svoj projekt zelo rad patentiral in ga spravil na trg. Sodeč po videnem lahko rečemo, da se nam za prihodnost ni treba bati, saj so mladi, ki bodo odrasli jutrišnjega dne, o temi varčevanja z energijo in trajnostnega razvoja veliko bolj osveščeni kot predhodne generacije. (sč) / TRST Sobota, 27. septembra 2014 5 šolstvo - Odisejada šolnikov iz »Kvote 96«, ki nikakor ne morejo v pokoj Šola - včeraj poslanstvo, danes pravcato prekletstvo Izpolnjujejo vse pogoje za upokojitev, a zaradi reforme ostajajo v službi - Jezni na vlado, politike in sindikate V pokoj bi bili morali iti že pred dvema letoma, pa so še vedno v službi: za katedrom v razredu oz. za kako pisalno mizo v upravi, kamor so še do pred nekaj leti zahajali z zanosom in prepričanjem, da opravljajo pomembno poslanstvo, danes pa je vse to splahnelo in vsak dan odhajajo v šolo brez motivacije in z jezo v sebi. Gre za šolnike in pripadnike neučnega oz. upravnega osebja, ki so se znašli v kategoriji, ki je v Italiji znana z oznako »Kvota 96« (»Quota 96« oz. Q96), se pravi za osebe, rojene v letu 1952, ki so v šolskem letu 2011/2012 izpolnile vse pogoje za upokojitev, se pravi 60-letno starost in 36-letno delovno dobo oz. 61-letno starost in 35-letno delovno dobo, vendar upokojitve niso dočakale, saj se še vedno nahajajo na delovnem mestu. Vmes se je namreč zgodila pokojninska reforma, ki jo je izpeljala takratna vlada premierja Maria Montija in je dobila ime po ministrici za delo Elsi Fornero, ni pa upoštevala specifike, ki zadeva uslužbence v javnem šolstvu: slednji se lahko upokojijo samo s 1. septembrom, ne pa z datumom lastnega rojstnega dne, kot velja za ostale javne uslužbence. Reforma kot že rečeno ni upoštevala te značilnosti in tako je to osebje ostalo »ukleščeno« v službi vse do danes, medtem ko bi se bilo lahko upokojilo že pred leti. Koliko jih je? ne veliko, na začetku jih je bilo morda kakih štiri tisoč, medtem se jih je precej upokojilo na podlagi določil, ki upoštevajo prisotnost invalidnih oseb v družini oz. spričo zadostne količine plačanih socialnih prispevkov, tako da jih je zdaj verjetno manj kot tri tisoč. Nekaj takih je tudi na Tržaškem, med njimi sta vodja uprave na Humanističnem in družbeno-eko-nomskem liceju Antona Martina Slomška Marina Babič in profesorica matematike na italijanski nižji srednji šoli v Sesljanu Tatjana Gergič, ki sta se preteklega 29. avgusta tudi udeležili protestne manifestacije v Rimu, na kateri je med drugim govoril bivši sodnik in zdajšnji senator Ferdinando Imposi-mato, ki je izrazil solidarnost s protestniki in dejal, da so dani pogoji za pritožbo na ustavno sodišče. Med številnimi govorniki je bila tudi Gergičeva, ki je uvodoma pozdravila v slovenščini, v nadaljevanju pa je bila zelo ostra do vlade, ministric Marianne Madia in Stefanie Giannini ter predvsem do predsednika vlade Mattea Renzija, ki je, kot je opozorila, požrl obljubo o rešitvi statusa pripadnikov kategorije Q96. Šolniki, ki že dve leti čakajo na zaslužen pokoj, so namreč v avgustu doživeli novo hladno prho: potem ko so tri parlamentarne komisije in sama poslanska zbornica z izglasovanjem zaupnice Renzijevi vladi odobrile popravek, ki bi uredil položaj oseb iz kategorije Q96, k odloku za reformo javne uprave, ki nosi ime po ministrici Marianni Madia, je senat na zahtevo vlade naknadno črtal omenjeni popravek z obrazložitvijo, da nima veze s tem vprašanjem. To se je zgodilo tik pred začetkom novega šolskega leta in kljub Ren-zijevim obljubam, da bo vprašanje te skupine šolnikov rešeno v teku avgusta, se to do zdaj še ni zgodilo. Šolsko leto se je medtem začelo in pripadniki kategorije Q96 so se vrnili za kateder oz. pisalno mizo. Kako to izgleda, nam je nekoliko povedala prof. Gergičeva: včeraj je šest ur poučevala matematiko, kar pomeni, da je morala biti šest ur skupaj z dijaki, medtem ko v popoldanskih urah pridejo na vrsto starši, psihologi idr.. Prihajati vsak dan v razred je postalo grozno, pravi Gergičeva, ki poudarja, da so Prof. Tatjana Gergič (v sredini v beli bluzi) med svojim nastopom na manifestaciji v Rimu preteklega 29. avgusta šolniki svojčas opravljali svoj poklic kot poslanstvo, zdaj pa gredo v šolo s težavo, so brez motivacije in jezni. Imajo že svoja leta (rojeni leta 1952 imajo danes že 62 let), sama pa bo morala, če se ne bo vmes kaj spremenilo, delati še dve leti, kdo drug pa tudi tri do štiri leta. Skratka, šolniki so po skoraj štirih desetletjih poučevanja izčrpali svoje zmogljivosti, prav tako tudi upravno osebje, ki na koncu svoje delovne dobe dejansko ne utegne več pravilno slediti vsem novostim, do katerih prihaja na upravnem in tehnološkem področju, kot nas je svojčas opozorila Babičeva. Čas je torej, da gre ta kategorija šolnikov na »odpad«, kot se je v Rimu izrazila Gergičeva, ki je uporabila izrazoslovje, ki je tako všeč premierju Ren-ziju, in prepusti svoj prostor mladim prekernim šolnikom, ki upajo v ureditev svojega statusa, v pokoj pa naj gredo s polno odpravnino in brez krčenja le-te. Rešitev tega vprašanja je naloga Renzija, ki doslej na zahteve prizadetih sploh ni odgovoril, kar je za Gergičevo znak nespoštovanja. Očitno ni volje, da se ta problem reši, pravi profesorica, ki se je obrnila tudi na vse tržaške parlamentarce: edina, ki ji je vsakič odgovorila, je bila poslanka Tamara Blažina, čeprav jasnih odgovorov ni bilo. Sogovornica je hudo kritična tudi do sindikatov, ki po njenih besedah molčijo. Edina izjema je avtonomni sindikat Cobas, ki je za prihodnji torek sklical novo protestno manifestacijo v Rimu, za 10. oktober pa vsedržavno stavko s številnimi manifestacijami, od katerih bo ena potekala tudi v Trstu. Ivan Žerjal črna kronika - Aretacija v Škednju Droga in stari grehi: paru nataknili lisice Preteklo noč je policija zaradi posesti opojnih substanc aretirala 26-letno Tržačanko Giusy Alessandro Andaloro in njenega partnerja, 38-letnega Cristiana Manaia iz Nuora na Sardiniji, sicer že znanega silam javnega reda zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili. Do aretacije je prišlo, potem ko se je izvidnica letečega oddelka tržaške kvesture odzvala na klic Andalorove, ki je zaprosila za poseg policistov v njunem stanovanju v Šked-nju, kjer je prišlo do prepira z Manaiem. Slednji je namreč vzel nekaj partnerkinega zlatega nakita in ga prodal nekemu od- občina trst - Dvodnevni posvet Statistične zveze italijanskih občin Kako od kakovostnih podatkov priti do kakovostnih informacij V dvorani tržaškega občinskega sveta se je včeraj zaključil dvodnevni posvet Statistične zveze italijanskih občin (Usci) na temo Big data, open data, statistical data. Od kakovosti podatkov do kakovosti statistične informacije, na katerem so želeli poglobiti aspekte o kakovosti podatkov in virov zbranih in predelanih informacij kot elementov, ki naj pripomorejo k vedno hitrejšemu, nepristranskemu in razširjenemu statističnemu informiranju. Posvet se je začel v četrtek s pozdravom tržaškega župana Roberta Co-solinija, podžupanje Fabiane Martini in generalne tajnice Filomene Falabella ter pokrajinske odbornice Marielle De Francesco in prefektinje Francesce Adelaide Garufi, medtem ko je vodilna funkcio-narka vsedržavnega statističnega zavoda Istat Linda Laura Sabbatini govorila o velikih sklopih podatkov in njihovi kompleksnosti ter o potrebi po primerjanju in integriranju različnih sistemov Posvet se je začel v četrtek s pozdravi predstavnikov oblasti foto damj@n podatkov, virov in arhivov za primerno ocenjevanje in uporabo pridobljenih podatkov. V nadaljevanju je stekel prvi tematski sklop, ki je obravnaval temo Od podatkov do informacij, medtem ko sta bila včeraj na sporedu preostala dva sklo- pa: prvi se je nanašal na nove meje uradne statistike, drugi pa na napoved uvajanja t.i. »stalnega popisa«, v vseh primerih pa je sodelovalo večje število predstavnikov zavoda Istat in sorodnih ustanov, pa tudi univerz in krajevnih uprav. kupovalcu zlata v mestu, pri preverjanju pa je policija odkrila, da Sardinca išče roka pravice: njegovo aretacijo je namreč odredilo tožilstvo v Oristanu, saj mora v zaporu odsedeti sedem let, dva meseca in trinajst dni, poleg tega je zaporni nalog odredil tudi sodnik za predhodne preiskave v Monzi, ki je določil, da mora Ma-nai namesto hišnega pripora iti v zapor. Poleg tega so pri preiskavi stanovanja policisti odkrili tablete ekstazija in am-fetaminov, vsega skupaj 190 gramov, ki so bile pred nedavnim kupljene na španskem otoku Ibiza, skrite pa so bile v prozornih celofanastih vrečkah znotraj oblek, ki so se nahajale v Manaievem kovčku. Moškemu so zasegli tudi mobilni telefon in 35 evrov, za katere preiskovalci domnevajo, da predstavljalo izkupiček od prodaje partnerkinega nakita, ter elektronsko precizno tehtnico. Pri tem so ugotovili tudi vpletenost Giusy Alessandre Andalo-ro, ki so jo ravno tako aretirali in se zdaj nahaja v hišnem priporu, medtem ko so partnerja odpeljali v koronejski zapor. Prijeli tihotapca ljudi Mejna policija je skupaj s pripadniki finančne straže v četrtek na Fernetičih aretirala 24-letnega romunskega državljana V.B.B. pod obtožbo tihotapljenja ilegalnih priseljencev. Mladenič je bil za volanom kombija z romunsko registracijo, ki je prihajal iz Slovenije in v katerem je bilo dvanajst afganistanskih nezakonitih priseljencev. Vsi so bili brez osebnih dokumentov, njihova starost pa gre od 24 do 50 let. Po prvih ugotovitvah naj bi Afganistanci opravili skupaj samo zadnji del poti proti Italiji, potem ko so od Grčije v različnih časovnih obdobjih potovali po t.i. balkanski poti. Za nekatere potovanje traja že nekaj let, tihotapcem pa naj bi bili plačali več tisoč evrov. Afganistance so vrnili v Slovenijo, Romuna pa odpeljali v koronejski zapor, medtem ko so kombi zasegli. SPDT iz Gonjač na Sabotin Jutri pripravlja Slovensko planinsko društvo Trst avtobusni izlet iz Gonjač po grebenu na Sabotin in v Solkan. Izlet ni naporen. Pot, ki se vije po planoti in grebenu, pa nudi edinstven razgled na Furlansko nižino, na Julijske in Karnijske Alpe, na Soško dolino s smaragdno reko Sočo. Področje je tudi z naravoslovnega vidika izredno zanimivo, bogato pa je tudi na kulturnih in zgodovinskih zanimivostih. Na poti nenehno srečujemo sledove krvave morije, ki se je v teh krajih odvijala med prvo svetovno vojno. Zanimiva je muzejska zbirka v karavli na Sabotinu. Predvidene so štiri ure hoje. Odhod avtobusa s trga Oberdan ob 7. uri oziroma ob 7.15 s trga v Sesljanu. Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije in vpis pokličite na telefonski številki 040-413025 in 040220155. G5Z bo zbiralo podpise Predstavniki Gibanja petih zvezd bodo danes na Trgu sv. Jakoba od 9. do 13. ure zbirali podpise za predložitev deželnih peticij za uvedbo minimalnega zajamčenega dohodka in proti elektrosmogu. Botanični vrt Carsiana vabi V botaničnem vrtu Carsiana pri Zgoniku bodo danes in jutri na sporedu posebni tematski obiski. Danes bodo ob 10.30, 11.30 in 15.30 vodeni ogledi kraških rastlin in okolja, ob 16.30 pa ogled strupenih rastlin. Jutri bo ob 10.30 možen brezplačen obisk sredozemskega vrta (v italijanščini in slovenščini) ob 11.30 in 15.30 pa ogled kraških rastlin, medtem ko bo ob 16.30 na sporedu ogled rastlin, ki se jih uporablja v kuhinji. Do konca oktobra bodo na voljo tudi didaktične delavnice za vrtce in šole, od katerih dve tudi v slovenskem jeziku. Za informacije in prijave sta na voljo spletni strani Pokrajine Trst in zadruge Curiosi di natura (www.provincia.trieste.it in www.cu-riosidinatura.it), številka mobilnega telefona 340-5569374 in naslov elektronske pošte curiosidinatura@gmail.com. Ogled glave torozavra V paleontološkem najdišču v Ribiškem naselju bodo danes ob 14. uri javnosti člani zadruge Gemina predstavili nov eksponat: gre za več kot dva metra dolgo glavo torozavra, ki so jo našli v zvezni državi Wyoming v ZDA in si jo bo mogoče ogledati danes in jutri ter vse nedelje v oktobru. Danes bo tudi zadnji dan ogleda adrozavra, ki se vrača na sedež v Ul. Flavia. Darovanje kostnega mozga Združenje darovalcev kostnega mozga Admo prireja danes na Trgu sv. Antona od 10. do 19. ure prireditev z naslovom Ej, ti! Imaš mozeg?, katere cilj je pridobiti nove potencialne darovalce kostnega mozga in odraslih izvornih celic. Zdravstveno osebje bo nudilo informacije, skupina Unduetre Clowns iz Krmina pa bo poskrbela za zabavo. Jerry Gala v Portopiccolu Drevi bo v naselju Portopiccolo v Se-sljanu ob 21.30 nastopil znani italijanski komik Jerry Cala, ki bo uprizoril svoj Live Music Show. Obisk ladje Palinuro Pri pomolu Bersaglieri na tržaškem nabrežju je od včeraj privezana šolska jadrnica italijanske vojne mornarice Palinuro, ki bo v Trstu ostala do ponedeljka. Obisk bo možen danes od 15. ure do 18.30, jutri pa od 10. do 12. ure ter od 15. ure do 18.30. 6 Sobota, 27. septembra 2014 zcpz - Nocoj v cerkvi sv. Ivana Koncert pevskega zbora Consortium musicum Zborovska glasba je na tržaških odrih protagonistka prvih jesenskih dni, saj vsi zbori že delajo s polno paro, nastopajo na revijah in na celovečernih koncertih. Ljubitelji zborovstva pa imajo na voljo tudi zanimiva gostovanja, kot bo koncert slovenskega zbora Consortium musicum, ki bo nastopil nocoj ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Trstu. Koncert prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v sodelovanju s kulturnim društvom Marij Kogoj in s Slovensko prosveto. Osrednji del programa bo izvedba maše v d duru op. 86 češkega skladatelja Antonina Dvo\u0159aka. Nastala je leta 1890 po naročilu znanega arhitekta, ustanovitelja Češke Akademije znanosti, Josefa Hlavke, in je bila namenjena izvedbi ob odprtju zasebne kapele na gradu v kraju Lužany, zato je bila v izvirniku napisana le za zbor in orgle. Osrednji del koncerta bodo dopolnile še skladbe iz slovenske in evropske zakladnice iz opusov Včeraj danes Danes, SOBOTA, 27. septembra 2014 KOZMA, DAMJAN Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 18.54 - Dolžina dneva 11.56 - Luna vzide ob 10.04 in zatone ob 20.31. Jutri, NEDELJA, 28. septembra 2014 VENČESLAV VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. septembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Nystedta, Griega, Durufleja, Tomca, Sattnerja, Mlinarja in Kogoja. Zbor Consortium musicum je pred 46 leti ustanovil Mirko Cuderman. V tem dolgem obdobju je izvajal, velikokrat pre-mierno, številna znana in manj znana dela. Posnel je antologijsko zbirko Musica sacra slovenica, v kateri so zbrane najznačilnejše slovenske cerkvene skladbe. Dolga leta je sodeloval z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom priznanih dirigentov. Zbor danes vodi Gregor Klančič, vodja glasbene dejavnosti na Nadškofiji Ljubljana, organist v ljubljanski stolnici, vodja zbora bogoslovcev ljubljanskega semenišča in ravnatelj ter profesor na Orglarski šoli v Ljubljani. V soboto bo z zborom sodelovala tudi orga-nistka Polona Gantar, ki solistično nastopa doma in v tujini, sodeluje z najuglednejšimi pevskimi zbori Slovenije in pogosto snema za arhiv Radia Slovenije. ROP NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Lucy«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Anime Nere«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 21.30 »Frances Ha«; 18.30, 20.00 »Sexy shop«. FELLINI - 15.30 »L'ape Maia«; 17.00, 20.30, 22.15 »Posh«; 18.50 »The Giver - Il mondo di Jonas«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.15, 20.15 »Le due vie del destino«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00, 22.00 »Un ragazzo d'oro«; 18.15, 22.15 »I nostri ragazzi«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Pasolini«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.40 »Avioni 2«; 14.00 »Fantovska leta«; 14.15, 16.40 »Hrabri avtek Plodi«; 14.20, 18.30, ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / Sprehod po sledeh romana Franziska Na pobudo Skupine 85 se jutri v Trstu nadaljuje niz Tomizzevih srečanj ob letošnji 15. obletnici smrti istrsko-tržaškega pisatelja. Jutri dopoldne bo Patrizia Vas-cotto vodila literarno-zgodovinski sprehod po ulicah in predelih Trsta, ki so vezani na Tomizzev roman Franziska. Zbirno mesto bo na Trgu Liberta v bližini spomenika cesarici Sissi, od koder bodo udeleženci šli na približno poltretjo uro dolg sprehod po mestu. Udeležba je brezplačna. Naslednje srečanje bo v nedeljo, 5. oktobra, ko bo podoben sprehod z navdihom po romanu Mladoporočenca iz Rossettijeve ulice. Zbirno mesto bo takrat na Trgu Oberdan ob 10.30. Koncert pihalnega orkestra Ricmanje Jutri se v Trstu nadaljuje letošnji 17. pokrajinski niz godbenih koncertov združenja Anbima. Ob 10. uri bo na Trgu Cavana nastopil pihalni orkester Ricmanje. Vera in umetnost v Trstu danes V okviru pobude Vera in umetnost v Trstu danes bodo danes v veži škofijske palače v Ul. Cavana 16 ob 11. uri odprli razstavo evangelijarja stolnice sv. Justa in dvanajstih prilik v stripih umetnika Lina Monaca. Razstava bo na ogled do 4. oktobra med 9. in 13. uro. V dvorani Giubileo na Nabrežju 3. novembra pa je do 5. oktobra na sporedu pobuda Vizualne umetnosti in literatura: na ogled so dela številnih likovnikov in fotografov, na sporedu pa tudi branja literarnih del in glasbeni nastopi. 20.25, 22.50 »Lucy«; 18.40, 20.20, 22.30 »Mesto greha: Ženska za umret«; 18.45, 20.50 »Moje poletje v Provansi«; 14.10, 16.15, 18.00 »Odpleši svoje sanje: Združene moči«; 20.10, 22.40 »Plačanci 3«; 20.40 »Popotovanje«; 17.00, 18.15 »Pot v raj«; 16.00, 18.40, 21.15, 22.20 »Pravičnik«; 16.30 »Vroči posnetki«; 16.00 »Čarovnija v mesečini«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 10.00 »Nikec na počitnicah«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.30, 20.15 »Tartarughe Ninja«; 18.40 »Sex tape - finiti in rete«; 16.30, 18.15, 20.15 »Winter il delfino«; Dvorana 2: 15.30 »Winx club: Il mistero degli abissi«; 16.50, 22.10 »Resta anche domani«; Dvorana 3: 15.30, 17.00 »Pongo il cane milionario«; 18.20, 22.10 »La preda perfetta«; 20.00, 22.10 »Jimi: all is by my side«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La buca«. SUPER - 16.15 »Dragon trainer 2«; 18.00, 20.00 »Colpa delle stelle«. THE SPACE CINEMA - 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Tartarughe Ninja«; 15.00 »L'ape Maia«; 16.55 »Colpa delle stelle«; 20.10, 22.10 »Sex tape - Finiti in rete«; 17.30, 19.45, 22.00 »The Giver - Il mondo di Jonas«; 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 21.45, 22.20 »Lucy«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Posh«; 15.40, 17.45, 20.00, 22.05 »La buca«; 14.40, 16.30, 18.20 »Barbie e il regno segreto«; 19.25 »La preda perfetta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.15 »Tartarughe Ninja«; 16.00, 17.40, 20.20, 22.15 »La buca«; Dvorana 2: 15.30, 17.30, 19.50 »L'incredibile storia di Winter il delfino«; 22.00 »Sex tape -finiti in rete«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »La preda perfetta«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Posh«; Dvorana 5: 16.15, 18.00, 20.30, 22.10 »Lucy«. H Čestitke Danes DAVID 30 let praznuje in veliko »fešto« pričakuje. Vsi domači mu želimo mnogo zdravja, sreče, veselja in vse, kar si iz srca želi. DAVID, želimo ti vse naj, naj... za 30. rojstni dan. Naj te življenje vodi po čudovitih poteh, polnih veselja, ljubezni, prijateljstev in presenečenj. Peter, Marisa, Ivana, Peter, Cilka, še posebno pa Petra. »TIC«! Koš poljubčkov na vsako stran, ti pošilja Nina za tvoj okrogli rojstni dan. V Kroglje lepa novica je prispela, mala TARA se je rodila. Mamici in oč-ku čestitke, mala Tara pa naj bo vedno srečna. Nonam mnogo veselja in otroškega igranja želi Marta z družino. Aja tutaja zibelka se maja...v zibelki mala TARA se bo igrala in lepe pesmice od mamice poslušala. Srečno v življenju želi Vida z družino. Pravkarpraznuje svoj 65. rojstni dan naš dragi mož, tata in nono OSKAR. Da bi še dolgo let zdrav in vesel užival v naši družbi mu voščimo vsi, ki ga imamo radi. Vse najboljše, dragi Oskar! S Izleti SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Cerkniško jezero in v Ribnico v nedeljo, 19. oktobra. Odhod ob 8.00 izpred cerkve v Nabrežini, v Cerknici najprej ogled makete jezera z razlago in filmom, nato vožnja s kmečkimi vozovi okoli jezera do Portala, kosilo v Ribnici, popoldne še ogled muzejev v ribniškem gradu. Povratek v večernih urah. Vpisi na tel. št. 338-9277739 (Mateja in Tanja) ali 040-200123 (Sergij Kosmina) in 040299632 (Vera Tuta). KRU.T - v predbožičnem času, vabi v ponedeljek, 8. decembra, na izlet v Trevi-so na voden ogled razstave »Japonska od samurajev do animejev«, s popoldanskim sprehajanjem med sejemskimi stojnicami, po praznično okrašenih ulicah in trgih. Info in vpisnine na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. 81 Prireditve ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE - Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzini 30, vabi na drugi del predavanja na temo: »Psihiatrični problemi v odnosu do štirih osnovnih organov« (srce, pljuča, jetra, ledvice). Psihiater dr. Leonardo Marchiori bo na sedežu združenja predaval danes, 27. septembra, ob 17.30. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja ob 100-letnici izbruha 1. svetovne vojne prireditev z naslovom »Jeziki in narodi brez meja sto let kasneje« na sedežu društva na Palkišču: danes, 27. septembra, ob 18.30 projekcija filma Daria Frandoliča, nastop godb na pihala, sledil bo ples s skupino Nebojsega. V nedeljo, 28. septembra, med 8. uro in 9.30 start »Mednarodnega pohoda miru«; ob 16. uri kulturni program: govor Vasje Klavore, nastopi godbe na pihala San Paolino iz Ogleja, MPZ Pro-vox iz Renč, skupine tradicionalnih bezjaških folklornih noš iz Turjaka, pevske skupine prosvetnega društva in društva upokojencev iz Lendave, folklorne skupine kulturnega društva Šoto iz kraja Jurandvor-Baška iz Hrvaške, pevske skupine madžarske narodnosti iz Lendave, skupine slovenske -/ narodne skupnosti s Koroške, pevske skupine iz kraja Szekesfeherv r z Madžarske, sledil bo ples s skupino Trio Expres (David, Aleš, Mihael); več na www.krasdolpoljane.it. RAZSTAVA »Drobci materialne kulturne dediščine«, v Galeriji Torklja v Dolini, bo odprta od ponedeljka do petka v dopoldanskem času po dogovoru na tel. 040-228132. Odprta tudi v popoldanskih urah danes, 27. septembra, od 17. do 19. ure in v nedeljo, 28. septembra, po dogovoru s prof. Borisom Pangercem (tel. 329-2275191). Razstava bo na ogled tudi v ponedeljek, 29. septembra, v sredo, 1., in v petek, 3. oktobra. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja po Barkovljah danes, 27. septembra, »Pohod Zoro Starec - Po sledeh 1. Svetovne vojne«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Zbirališče na sedežu društva ob 14. uri. Pohod se bo v društvu tudi zaključil ob 17. uri ob pričevanjih, spominih in paštašuti, za katero se morate javiti. Tel.: 040-411635 ali 3494599458. ZCPZ TRST, KD Marij Kogoj in Slovenska prosveta, vabijo na koncert zbora »Consortium musicum«. Vodi Gregor Klančič na orglah Polona Gantar. Danes, 27. septembra, ob 20.30 v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu. BOLJUNČANI IN VODA - v društvenem baru n' G'rici je do konca septembra na ogled zanimiva razstava starih fotografij o vaščanih in o njihovi navezanosti na Klinšco, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 pri SKD F. Prešeren. Vabljeni k ogledu. ZGONIŠKA ŽUPNIJA prireja in vabi ob praznovanju župnijskega zavetnika sv. Mihaela nadangela v nedeljo, 28. septembra, na pritrkovanje zvonov in sv. maša ob 10.30. Po maši bo otvoritev fotografske razstave »Stari spomini«. V ponedeljek, 29. septembra, bo liturgični praznik in sv. maša ob 17.00. DSI vabi v ponedeljek, 29. septembra, v Peterlinovo dvorano, na Rebulov večer ob izidu njegovega zadnjega romana »Kominform na Zabrinju« in ponatisu »Divjega goloba« (MD Celje in Gorica ter Mladika) ter novi izdaji povesti »Devinski sholar«. Sodelovali bodo Jože Faganel, Miroslav Košuta, Marko Tavčar in Igor Tuta. Začetek ob 20.30. SKLAD MITJA ČUK vabi na predavanje »Medicinska terapevtska vadba za srce« (predavanje o dejavnikih tveganja za srčno-žilna obolenja ter na medicinsko terapevtske vadbe). V ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ulica 131. SKD TABOR OPČINE: v Prosvetnem domu je na ogled do 30. septembra razstava »Opčine v 1. svetovni vojni«. Urnik ob delavnikih, od 16. do 19. ure. Vodeni ogledi za šole v jutranjih urah po predhodnem telefonskem dogovoru na 040-211936, od 8. do 9. ure (Nori). OBČINA DOLINA IN ZALOŽBA MLADIKA - vabita v četrtek, 2. oktobra, ob 18.30 v Večnamensko središče na Dolgi kroni pri Dolini, na predstavitev pesniške zbirke Marija Čuka »Ko na jeziku kopni sneg«. Ob avtorjevi prisotnosti sodelujejo akademik dr. Boris Paternu, Marijan Kravos in predstavnik založbe. Na sporedu bo koncert ansambla »Same babe«. ZRC SAZU IN NŠK vabita na odprtje etnografske foto-dokumentacijske razstave »Šavrinke nekoč in danes« ter na predavanje Nataše Rogelja in Špele Le-dinek Lozej o trgovskih poteh med Trstom in ruralnim zaledjem, ki bo v petek, 3. oktobra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 (2. nad.). Obvestilo Opozarjamo vse uporabnike aplikacije Primorski za iPad, da po posodobitvi operacijskega sistema na iOS8 aplikacija ne deluje. Že pripravljamo novo, ki bo v kratkem na razpolago v Applovi spletni trgovini. Hvala za razumevanje sertubi - Srečanje na Deželi Družba Jindal v Trstu še vsaj do leta 2021 ? Predsednica deželne vlade Debora Serracchiani se je včeraj srečala s sindikalnimi predstavniki delavcev podjetja Sertubi in upraviteljem družbe Duferco Antoniom Gozzijem. Družba je lastnica obrata, ki ga je vzela v najem indijska družba Jindal Saw, ko je prevzela dejavnost Sertubi. Sindikati so izrazili zaskrbljenost zaradi namere Jindala, da preseli v Indijo del strojev in s temi povezane proizvodne dejavnosti. Ser-racchianijeva je glede tega ponudila nekoliko bolj pomirjujoče infor- macije, ki jih je potrdil tudi upravitelj Duferca Gozzi. Selitev dela proizvodnih dejavnosti naj bi bila vsekakor vezana na dogovor med sindikalnim predstavništvom osebja in družbo Jindal. Po informacijah predsednice deželne uprave naj bi Jindal nameravala najemniško pogodbo za tržaški obrat, ki zapade leta 2016, podaljšati do leta 2021. To naj bi pomenilo, da se ne umika iz Trsta in da bodo del proizvodnih postopkov opravili v Indiji, dokončne izdelke pa v Trstu. / TRST Sobota, 27. septembra 2014 7 Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst KD Marij Kogoj - Sv. Ivan in Slovenska prosveta vabijo na koncert mešanega zbora CONSORTIUM MUSICUM vodi Gregor Klančič v cerkvi sv. Janeza Krstnika pri Sv. Ivanu v Trstu danes, 27. septembra, ob 20.30 S Poslovnioglasi SALON MAIDA NA OPČINAH išče izkušeno frizerko; 040-211359. KAKO DO USPEHA S TAPKANJEM? Sklop šestih delavnic od oktobra do maja v Volčjem gradu. Vodi Barbara Žetko. Informacije na www.eft-trieste.it, prijave na info@eft-trieste.it Hfl Osmice PRODAM štirisobno stanovanje v Ro-janu, 95 kv.m., dva balkona. Tel. št.: 329-4372448 ali 349-7769394. V LJUBLJANI, Povšetova ulica, blok, 4. nadstropje, lep razgled, blizu fakultete za šport, oddamo garsonjero, adaptirano leta 2013. Tel.: 348-9805039. V MAČKOLJAH damo v najem stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in shrambe. Tel. št.: 3483667766. □ Obvestila COLJA JOŽKO je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Tel. 040-229326. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICA KRALJIČ je odprta v Prebe-negu št. 99. Tel. 389-8974703. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.: 338-3515876. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. št.: 347-2511947. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Bazovici, 45 kv.m., kuhinja z balkonom, spalnica, kopalnica, hodnik in shramba. Prosto od 1. decembra. Tel. št.: 339-1026752. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. ČRNO GROZDJE prodam v Koludrov-ci. Tel: 040-2296038. ŽIVAHNE IN SIMPATIČNE 8 tednov stare mucke, podarimo. Tel.: 3383733640. BLIZU SENENEGA TRGA (Piazza Fo-raggi) oddajam lepo enosobno stanovanje. Tel. št.: 040-948080. MOTORNO KOLO GRAN DINK 251 CC, letnik 2004, po ugodni ceni prodam. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-232365. PRODAJAM knjige za klasično smer, li-cej Prešeren - Trst in Trubar - Gorica ter knjigo Pravo in ekonomija. Tel.: 040-208002. PRODAM hladilno omaro iz inoxa, 700 litrov, temperatura 0-18 stopinj C. Tel.: 338-5098764. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE IN OŽILJA - organizira danes, 27. septembra, srečanje pred jamo Vilenico, v Lokvi. Ob 8. uri zbor pohodnikov pred jamo, kjer se bodo izvajale brezplačne meritve krvnega tlaka, pulza, sladkorja in maščob v krvi in gleženjskega indeksa. Ob 10. uri pohod na bližnji hrib Stari Tabor (603m) nad Lokvijo. Po povratku ob 12. uri voden ogled jame Vilenice. Info na tel. št.: 0038640900021 po 16. uri. MLADINSKA PLESNA SKUPINA VI-GRED vabi mlade, ki obiskujejo 5. raz. osnovne, srednje in višje šole, na plesne vaje v Štalco v Šempolaju, vsak četrtek od 17. do 18. ure. Info.: 3200220059 tajnistvo@skdvigred.org. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VI-GRED vabi otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in 1., 2., 3., 4. raz. osnovne šole na plesne vaje v Štalco v Šempolaju, vsak četrtek od 16. do 17. ure. Info.: 320-0220059 ali tajni-stvo@skdvigred.org. SKD FRAN VENTURINI vabi na seminar vokalne tehnike »Petje za vse«, pod vodstvom priznanega basista Alessandra Švaba. Danes, 27. septembra, ob 16. uri v kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. SKD IGO GRUDEN - začetek sobotnih delavnic za osnovnošolce: ob 9.30 Happy English Club z Laro Iskra; ob 10.30 Otroški pevski zbor z Mirkom Ferlanom. Vabljeni na prvo srečanje danes, 27. septembra. TABORNIKI DOLINA vabijo vse otroke na taborniški lov na zaklad danes, 27. septembra, od 14.30 do 16.30 pri občinski telovadnici. KMEČKA ZVEZA vabi člane in ostale proizvajalce naj morebitno škodo po divjadi na pridelkih in strukturah prijavijo na pristojni urad Tržaške pokrajine v roku 48 ur od ugotovitve škode. Poseben obrazec za prijavo škode v slovenskem jeziku lahko dobijo na www.provincia.trie-ste.it. Za pojasnila in pomoč pri prijavi škode se interesenti lahko obrnejo na urade Kmečke zveze tel. št. 040-362941. OBČINA DOLINA - odbor za kmetijstvo sporoča, da so v občinski veži na razpolago publikacije o razvoju olj-karstva in posegih v oljčnih nasadih, ki jih je posredoval kmetijsko-goz-darski zavod Nova Gorica. POSKRBIMO...DA SE ANGLEŠČINE NAUČIMO za 1. in 2. razred osnovne šole na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131/133. Vpisi in info: 040-212289 ali urad@skladmc.org SKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja v nedeljo, 28. septembra, 22. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 na začetku vasi. Vabljeni vsi ljubitelji narave! V KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bo ob torkih angleški popoldan. Prvi tečaj od 16.30 do 18.00 »Teatime english - pre-intermediate; drugi tečaj od 18.00 do 19.00 - pogovorna angleščina - nadaljevalni. PLESNA DELAVNICA HIP HOP za osnovnošolce. Pri SKD Slavko Škam-perle, na Stadionu 1. Maj (Vrdelska cesta 7), ob ponedeljkih od 29. sep- tembra dalje, od 16.15 do 17.15 pod mentorstvom Jelke Bogatec. Za ostale info tel. 347-2429556 ob večernih urah. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri na brezplačno predstavitev metode EFT. Ob 19. uri enourno skupinsko tapkanje. Vabljeni novi in stari tapkalci. Vodi Barbara Žetko. UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da v ponedeljek, 29. septembra, ob priliki sv. Mihaela - zgoniškega zavetnika, ne bodo delovali občinski uradi ter naslednje občinske storitve: občinska knjižnica, služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, delavska in smetarska služba. AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta na brezplačen začetniški tečaj hokeja na rolerjih, ki bo potekal do konca septembra ob torkih in četrtkih, od 18. do 19. ure v športni dvorani na Pi-kelcu. Info na info@polet.it. JOGA - SKD France Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da se vadba joge z Go-ranom Korenom vrši ob sredah v društveni dvorani občinskega gledališča; od 17.15 do 19.00 začetniki; od 19.00 do 20.30 nadaljevalni tečaj. Vabljeni. KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v torek, 30. septembra, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi. Informacije in vpis: jan.grgic@alice.it ali na tel. št. 349-7386823 (v večernih urah). MLADINSKI KROŽEK DOLINA in mali kitaristi iz Brega vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Info na tel. št. 328-5761251 ali in-fo.mkib@yahoo.it. PRI SKD F. PREŠEREN iz Boljunca bi radi pripravili fotografski arhiv slik Stanota Žerjala. Lastnike prosimo, da bi nam dovolili, da bi prišli slike fotografirati. Pokličite na tel. št. 040228016 od 14. do 15. ure. RAJONSKI SVET za vzhodni Kras se bo sestal v torek, 30. septembra, ob 20. uri na sedežu, Doberdobska ulica 20. SOLETNIKI 1959 se dobimo na večerji v soboto, 4. oktobra, ob 19.30 pri Domju. Zaželena prijava do 30. septembra. Tel.: 339-6013695 (Adriana) ali Ileana 347-7583576. TEČAJI SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden. 28 lekcij od oktobra do maja, 2. in 3. nadaljevalne stopnje. Vpisovanje do torka, 30. septembra, na sedežu društva in v knjižnici Nade Pertot v Nabrežini. Info na tel. št. 040-299632 in 3395281729 (Vera). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 30. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, Ul. Donizetti 3, (3. nad.) - naročanje in prevzem šolskih knjig obvešča, da deluje s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in petkih 8.30-12.30 ob sredah 15.00-19.00. V SALEŽU se je spet začel tečaj modernega plesa za otroke, v organizaciji SKD Rdeča zvezda. Tečaj je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem: plesali bodo modern dance in hip-hop v sodobnem in dinamičnem duhu. Za informacije: 347-9773715 (Ambra). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da rok prijave na deželno zborovsko revijo Nativitas zapade v torek, 30. sep- Primorski mobile Spletne novice dnevnika vedno s sabo SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja V NEDELJO, 28. septembra 2014 21. JESENSKI POHOD NA GRNIADO IN OKOLICO Vpisovanje od 9.30 do 10.30 na začetku vasi. PRISRČNO VABIJENI VSI IJUBITEIJI NARAVE! tembra. Info na www.zskd.eu ali tel. 040-635626. KD PROSEK KONTOVEL prireja tečaj karibskega skupinskega plesa s Josetom v kulturnem domu na Pro-seku ob sredah od 20. do 21. ure. Začetek v sredo, 1. oktobra. Vabljeni. PREDSMUČARSKA TELOVADBA -Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 1. oktobra, ob 20.30 začenja predsmučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Coder-matz, Ul. Pindemonte 11, v Trstu. Info in prijave na tel. št. 335-6123484. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi člane in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 1. oktobra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v sredo, 1. oktobra: ob 16. uri srednja šola, ob 17. uri osnovna šola (3., 4. in 5. razred), ob 18. uri višješolci, ob 19. uri odrasli. Vpisi in dodatne info: 040-212289, pon-pet, 10.00 -14.00 ali urad@skladmc.org. TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden se prične v oktobru, z vaditeljico Divno Slavec. Ob torkih in četrtkih od 9.00 do 10.30 in od 10.30 do 12.00. Popoldanska skupina z vaditeljico Katjo Škerk pa ob petkih od 17.30 do 19.00. Info na tel. št.: 040-299632 in 339-5281729 (Vera). AŠD BREG obvešča, da bo jutranja telovadna za odrasle ob ponedeljkih od 8.00 do 9.00 in ob četrtkih od 8.30 do 9.30 v dolinski občinski telovadnici. Začela se bo v četrtek, 2. oktobra, ob 8.30. Vabljeni! GLASBENA DELAVNICA - ŠC Melanie Klein organizira glasbeno delavnico za otroke od 4. do 8. leta starosti. Delavnico, ki bo potekala ob sobotah zjutraj, vodi prof. Tea Košuta. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 3457733569. KK ADRIA obvešča, da se bo v četrtek, 2. oktobra, ob 20. uri v ŠKC v Lo-njerju, pričela telovadba za odrasle. Podrobnejše informacije na tel. št.: 040-910339 (Pierina). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo sprostitvena telovadba, pod strokovnim vodstvom Mateje Šajna pričela v četrtek, 2. oktobra, ob 19.30. Urnik: ob ponedeljkih 9.30 in 18.30; ob četrtkih 19.30. Info na tel. 346-9520796 (Alenka). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo ob četrtkih od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje na prvem srečanju v četrtek, 2. oktobra. MOŠKA TELOVADBA za dobro počutje pri SKD Igo Gruden, ob ponedeljkih in četrtkih od 20.00 do 21.00. Prvo srečanje bo v četrtek, 2. oktobra. Info: 338-4563202 (Katja). NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v četrtek, 2. oktobra, ob 20.30 v društveno dvorano na večer s prof. Loreda-no Kralj, ki nam bo razložila koristnost te športno-rekreacijske panoge in predstavila tečaj. Info in prijave na tel. št. 333-3616411 (Sonja) od 14. do 15. ure. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih in četrtkih od 18.00 do 19.15 v Nabrežini v društvenih prostorih. Za info in prijave tel. 349-6483822 (Mileva). SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom, v četrtek, 2. oktobra, od 8. ure dalje se bodo začeli jutranji tečaji telovadbe za dobro počutje s Cveto. Vabljene! AŠD BREG obvešča, da bo večerna rekreacija za odrasle potekala v občinski telovadnici S. Klabjan v Dolini ob ponedeljkih in petkih od 21. ure dalje. Prva vadbena ura bo v petek, 3. oktobra, ob 21. uri. Vabljeni stari in novi telovadci. Info na tel. 3334528269. LETNIKI 1964 - šola Fran Levstik Pro-sek - Križ, v soboto, 4. oktobra, prirejamo večerjo v Jamljah. Potrdi tvo- jo prisotnost na tel. št. 0481-410121. ODBOR ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V PREČNIKU - ob priliki 30-letnice odkritja spomenika, ki bo 26. oktobra, išče ob priložnosti razstave stare slike o vasi, dokumente in članke o vaščanih, ki so sodelovali v NOB in o spomeniku. Prosimo, da oddate gradivo do nedelje, 5. oktobra, v Prečniku na št. 1/B. Tel. 040200871. ZAČETNIŠKI IN NADALJEVALNI TEČAJI slovenščine različnih stopenj -prireja jih DSMO K. Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22- 1. nad., ob ponedeljkih in torkih od 6. oktobra dalje. Vodi jih prof. Kristina Ličen. Za info 3475853166 (Zvezda). KRU.T obvešča, da s 7. oktobrom steče skupinska vadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih od 9. do 10.00, ob torkih tudi v popoldanskih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da se začenja vpisovanje za jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu, ki bo stekel v torek, 7. oktobra. Vse dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 9. oktobra, na Pesku. Za ostale info in prijave na: in-fo@melanieklein.org ali tel. 3457733569. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor v četrtek, 9. oktobra, ob 8. uri v prvem in v petek, 10. oktobra, ob 19. uri v drugem sklicu, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. »19. KRAŠKI MUZIKFEŠT« - bo v Praprotu pod šotorom v nedeljo, 12. oktobra, ob 16.30. Vabljeni muzikanti in pevci od vsepovsod, otroci in odrasli le tisti, ki so v postavi od dua do številne skupine. Prijave do petka, 10. oktobra, na tel. 380-3584580 ali tajnistvo@skdvigred.org. KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 12. do 22. oktobra, tudi z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, II. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. YOGA V ŠKC V LONJERJU - že dolgoletna srečanja bodo v tej sezoni pričela v torek, 14. oktobra, od 19.00 do 20.30. Potrditve in prijave do nedelje, 12. oktobra v večernih urah na tel. 333-5062494. 50-LETNIKI z Opčin, Repna, Banov, Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice se dobimo na večerji v soboto, 15. novembra, ob 19. uri. Zaželena prijava do četrtka, 30. oktobra, na tel. 3406719437 (Dunja) in 348-2545082 (Tanja). Prispevki V spomin na delovnega tovariša in prijatelja Oda Kalana daruje Vojko Miot 50,00 evrov za ŠZ Sloga. V spomin na Karlo Gruden vd. Jazbec daruje Rožica Terčon 50,00 evrov za popravilo nabrežinskih cerkvenih zvonov. V spomin na Karlo Gruden por. Jazbec daruje Lidija Saksida vd. Radovič 50,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. V spomin na Sandrota Ražema daruje Graziela Terčon 50,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Vojka Lavriho darujejo Marino, Valter, Edvina, Elide, Marija in Cvetka 60,00 evrov za SKD Valentin Vodnik. V spomin na Čela Sancina daruje družina 50,00 evrov za SPDT. Namesto cvetja na grob Oda Kalana daruje Dragica Stopar 30,00 evrov za AŠZ Sloga. V spomin na Zoro Ražem daruje Silvestra Ražem z družino 40,00 evrov za MePZ Lipa. 8 Sobota, 27. septembra 2014 TRST / občina milje - V Čamporah in okolici Na tla zgrmela prva dva pretvornika Miljska občina se je trideset let borila proti gruči radiotelevizijskih pretvornikov, ki so v Čamporah in okolici zrasli kot gobe po dežju. Pretvornikov je bilo več kot dvajset, nekateri so bili visoki 30 metrov. To so bila leta blagih predpisov in zasebniki niso pridobili nobenih dovoljenj, pozneje pa so svoj položaj sanirali z zakonskimi odpusti. Nekateri tega niso naredili in po dolgoletnem boju (deželno upravno sodišče je 17-krat zavrnilo pritožbe občine) je občinski upravi uspelo odstraniti prva dva pretvornika. To je storila po sklepu občinskega sveta o preselitvi pretvornikov in županovi odredbi. V okolici jih bodo odstranili še tri (dve na Sv. Mihaelu in eno v Ligonu), oddajanje številnih javnih in zasebnih programov pa se ne bo prekinilo, saj pretvornike postavljajo na drugih, manj obljudenih mestih v isti občini. Med drugim v gozdu pri Korošcih, kjer domačini niso navdušeni. »Ampak ni primerjave, saj so pretvorniki v Čamporah med hišami,« pravi miljski župan Ne-rio Nesladek, ki govori o zgodovinskem uspehu, »saj to še ni uspelo nikomur«. V Čamporah so se domačini dolgo borili predvsem proti radijskim pretvornikom -zaradi elektromagnetnega onesnaževanja in možnih posledic za zdravje. Tam, kjer je bil pretvornik, so zdaj samo drevesa občina milje Zadovoljen je tudi občinski odbornik za okolje Fabio Longo: »Pred dnevi smo podrli drugega (v Ul. Vivoda), sledijo še trije in tega se veselimo. Prav ti pretvorniki so najbolj onesnaževali.« Ko bo podiranja konec, bo občina pozvala deželno agencijo Arpa, naj opravi meritve elektromagnetnega sevanja. (af) publikacija - Tudi v slovenščini Kako ravnati z golobi, ■ I • • •• • v • v* galebi in divjimi prašiči Slovenska različica brošure, katere pobudniki so Dežela FJK, Občina Trst in Pokrajina Trst Golobi so že dolgo mestne živali, galebi so se z obale pomaknili na vse konce Trsta, v predmestju pa so se udomačili divji prašiči. Te živali predstavljajo za marsikoga nadlogo, drugi jih »pridno« krmijo, kot da bi šlo za hišne ljubljenčke. Poleti so Dežela FJK, Pokrajina in Obči- na Trst napovedale izid brošure, katere namen je ta, da občani izvedo kaj več in z živalmi primerno ravnajo. Zdaj so se v otroških vrtcih pojavili slovenski prevodi: tu pa tam je kaka jezikovna nerodnost, publikacija pa nudi koristne informacije z zabavnimi fotografijami in ilustracijami. občina trst - Sprejem delegacij Župan se je zahvalil za odbojkarsko prvenstvo Župan Cosolini je včeraj sprejel na občini predstavnika mednarodne odbojkarske zveze Marto Centeno in Haralda Rotterja ter vodje delegacij državnih reprezentanc Brazilije, Bolgarije, Kameruna, Kanade, Srbije in Turčije ter tržaške organizatorje svetovnega prvenstva v ženski odbojki. Vsem se je zahvalil za izbiro Trsta, kar se bo mestu obrestovalo tudi na turističnem področju. Župan je zadovoljen s potekom tekmovanja in odzivom publike. Doslej je vse potekalo odlično, je dejal, in izrazil željo, da bo tako tudi v nadaljevanju prvenstva prihodnji teden. Srečanje se je sklenilo z izmenjavo daril in voščilom vsem ekipam za čim boljši športni uspeh. občina trst - Načrt družbe AcegasApsAmga V Trstu in na Krasu kmalu prve polnilne postaje za električna vozila Družba AcegasApsAmga iz skupine Hera bo na območju tržaške občine namestila prvih deset postaj za polnjenje vozil na električni pogon. Tržaški občinski odbor je odobril načrt podjetja, na podlagi katerega bodo letos in v prihodnjem letu namestili postaje tako v mestu kot na Krasu, in sicer: na proseškem parkirišču, na parkirišču ob velikem krožišču pred Opčinami, na parkirišču v Grudnovi ulici (pri št. 30) v Bazovici, na parkirišču bar-kovljanskega borovega gozdiča, v Ul. Gi-nestre 1 v Rojanu, na Rotondi pri svetoi-vanskem Bošketu, v Ul. Slataper 18 pri glavni tržaški bolnišnici, na Trgu Granatie-ri za županstvom, na Trgu Straulino na nabrežju in v Ul. Carpineto v Škednju. Polnilne postaje z napetostjo 400 voltov in dvema različnima vtičnicama (Scame in Mennekes) za počasno ali hitro polnjenje ter sistemom za zaščito pred vandalskimi dejanji bomo lahko uporabili po identifikaciji z RFID kartico. »To je naša prva konkretna spodbuda k uporabi vozil na električni pogon. V mestu bomo imeli nadvse inovativne polnilne postaje, v skladu s cilji trajnostne mobilnosti in energetskega načrta, ki predvideva 20-odstotno znižanje izpustov ogljikovega dioksida do leta 2020,« je dejala občinska odbornica za promet Elena Marchigiani in poudarila, da ima načrt za namestitev polnilnih postaj že vsa potrebna dovoljenja. Dodala je, da občinska uprava proučuje možnost uvedbe olajšav za spodbujanje nakupov električnih vozil. Predstavnik družbe AcegasAp-sAmga Massimo Carratu je razložil, da je načrt sad dogovora z družbo Enel in je usklajen z drugimi ponudniki električne energije. V Italiji je trenutno 463 tovrstnih polnilnih postaj, njihovo število pa seveda narašča. Zadnje raziskave po njegovih besedah napovedujejo, da bo do leta 2030 četrtina avtomobilov v Italiji na električni ali kombinirani pogon. Postaja za električna vozila hera Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Odprtje novih uradov Ul. degli Alpini 2, Opčine Tel. 040 2158326 Devin-Nabrežina 166 - Trst - UI.Torrebianca 34 Ul. delTIstria 129 - Prosek 154 - Trst - Ul. degli Alpini 2 - Opčine - tel. 040 630696 / ITALIJA Sobota, 27. septembra 2014 9 reforma trga dela - Levica še vedno računa na kompromis Napetost v DS pred zasedanjem vodstva Italijanski škofje: Okrog 18. člena vihra preveč zastav DETROIT, RIM - Italijanski premier Matteo Renzi je včeraj končal svoj šestdnevni obisk v ZDA. Potem ko se je v četrtek srečal s predsednikom Barackom Obamo in je v petek govoril pred Generalno skupščino ZN, je včeraj sklenil svojo ameriško turnejo z obiskom sedeža Fiat-Chryslerja v Detroitu in njegovega prvega moža Sergia Marchionneja. Kjerkoli je imel priložnost, je Renzi zatrdil, da namerava spremeniti Italijo, ki je sicer obsojena na propad, začenši z reformo trga dela, ki jo ta čas obravnava senat. »Ne bom pristajal na skrpucalo, naredili bomo reformo vredno tega imena,« je dejal premier, ki ga nekateri radi primerjajo z Marchionnejem, trenutno najpopularnejšim Italijanom v ZDA, saj velja za rešitelja skorajda propadle ameriške avtomobilske industrije. Kar zadeva reformo trga dela, jabolko spora, kot znano, predstavlja 18. člen Delavskega statuta, po katerem sodnik lahko odredi ponovno zaposlitev delavca v podjetju z več kot 15 zaposlenimi, če je bil ta delavec po krivičnem odpuščen. Vlada bi rada ta člen odpravila oz. ga omejila za primere očitne diskriminacije. S tem se v glavnem strinjajo in-dustrijci in na politični ravni desna sredina, medtem ko so proti delavski sindikati, v parlamentu pa Levica, ekologija in svoboda, Gibanje petih zvezd ter leva struja Demokratske stranke. Ključnega pomena bo ponedeljkovo zasedanje vodstva Demokratske stranke, ki bo skoraj v celoti posvečeno temu vprašanju. Leva struja je izrazila pripravljenost na kompromisno rešitev, vprašanje pa je, ali bo Ren-zi na to pristal. Sicer pa se je o tem razvila javna razprava. Če je Marchionne včeraj v Detroitu podprl Renzija, pa ga je v Italiji ostro kritiziral podjetnik Diego Della Valle. »Renzi je zmeden ... On ni nikoli delal, zato ne more govoriti o delu,« je dejal. Predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini pa je menila, da sprememba 18. člena »ni ključnega pomena« za preobrazbo Italije. Podobno stališče je zavzela tudi italijanska škofovska konferenca. Njen generalni tajnik Nunzio Galatino je dejal, da okrog 18. člena vihra preveč zastav. Po njegovem bi bilo bolje, če bi sindikati gledali onkraj tega člena in če bi premier opustil slogane ter spremenil svojo agendo. »Sicer bodo mrtvi na obeh straneh,« je posvaril. Premier Matteo Renzi je svojo ameriško turnejo včeraj sklenil z obiskom sedeža Fiat-Chryslerja v Detroitu in s pogovorom z njegovim prvim možem Sergiom Marchionnejem ansa neapelj - V nasprotju z zakonom Severino De Magistris po obsodbi ne namerava odstopiti NEAPELJ - Rimsko sodišče je to sredo obsodilo neapeljskega župana Luigija De Magistrisa na 15-mesečno pogojno zaporno kazen zaradi neupravičene uporabe telefonskih prisluškovanj na račun nekaterih parlamentarcev v času, ko je še opravljal funkcijo javnega tožilca na sodišču v Catanzaru. T. i. zakon Severino določa, da je treba župane, ki so bili tudi že na prvi stopnji obsojeni na zaporno kazen zaradi zlorabe položaja, suspendirati za največ 18 mesecev. Toda De Magistris se temu upira. V neapeljskem občinskem svetu je dejal, da ne namerava odstopiti. Po njegovem bi morali po pravici odstopiti sodniki, ki so ga obsodili, češ da so grobo kršili zakone. Zadeva je močno odjeknila tudi na vsedržavni ravni. Pred- Neapeljski župan in nekdanji javni tožilec Luigi De Magistris sednik senata Piero Grasso je včeraj dejal, da je treba zakone spoštovati vselej, tudi v primeru De Magistrisa. Združenje javnih tožilcev in sodnikov ANM pa je obsodilo svojega bivšega člana, češ da je izrekel »hude in žaljive« besede na račun rimskih sodnikov. vatikan - Preiskava o Wesolowskem Na škofovem računalniku našli na tisoče slik otrok VATIKAN - V preiskavi poljskega nadškofa in bivšega nuncija v Dominikanski Republiki Jozefa Wesolowskega so na njegovem računalniku našli več tisoč pornografskih fotografij in videoposne-tkov otrok. V preiskavi, ki sicer poteka za zaprtimi vrati, iščejo tudi morebitne so-storilce 65-letnega poljskega pedofilske-ga duhovnika. Za Wesolowskega je papež Frančišek v torek zaradi obtožb o zlorabah otrok odredil tudi hišni pripor, sodni postopek pa bi lahko sprožili že letos, po navedbah Vatikana najkasneje v začetku prihodnjega leta. V preiskavi še vedno odkrivajo, kje vse naj bi Poljak zlorabljal otroke. Wesolowski je bil namreč med drugim nuncij v Boliviji in Srednji Aziji - v Kazahstanu, Tadžiki-stanu, Kirgizistanu in Uzbekistanu. Pred tem je deloval v Afriki, v Kostariki in na Japonskem, v Švici, Indiji ter na Danskem. Iz dokumentov preiskave tudi jasno izhaja, da je imel pri zlorabah mladoletnih otrok pomočnike, je včeraj poročal milanski dnevnik Corriere dela Sera. Ni izključeno, da ni bil del mednarodne združbe pe- dofilov, še navaja časnik. Na njegovem računalniku v Vatikanu so odkrili več kot 100.000 datotek z otroško pornografijo. Okoli 45.000 posnetkov pa je bilo že izbrisanih. Na posnetkih so mladoletni otroci, stari med 13 in 17 let. Po navedbah tiskovnega predstavnika Vatikana Federica Lombardija Weso-lowskemu grozi od šest do sedem let zapora, če ne bodo na plan prišli novi očitki na njegov račun. Če se bo izkazalo, da so bile njegove žrtve mlajše od 14 let, bi bila kazen lahko še višja. Wesolowskemu, prvemu visokemu cerkvenemu predstavniku, ki mu bodo v Vatikanu sodili zaradi očitkov o pedofiliji, so dodelili odvetnika po službeni dolžnosti. Cerkveno sodišče mu je že junija odvzelo vse cerkvene nazive in ga degradiralo v laika. Po navedbah Svetega sedeža sta zaradi zlorab otrok pred sodiščem v Vatikanu še dva škofa, Čilenec in Perujec. Sodili naj bi jima po cerkvenem pravu, ne bosta pa podvržena kazenskemu pregonu, ker nista državljana Vatikana. (STA) ■ ZLATO | (999,99 %%) za kg 30.798,97 +185,11 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) |_| 97,02 $ +0,02 ■ EVRO 1,2732 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. septembra 2014 valute evro (povprečni tečaj) 26. 9. 25. 9. ameriški dolar 1,2732 1,2712 japonski jen 138,93 138,88 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,534 27,572 danska krona 7,4432 7,4433 britanski funt 0,78070 0,78040 madžarski forint 311,51 310,54 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1805 4,1771 romunski lev 4,4027 4,4000 švedska krona 9,2132 9,1836 švicarski frank 1,2071 1,2076 norveška krona 8,1675 8,1450 hrvaška kuna 7,6290 7,6246 ruski rubel 49,6730 48,9520 turška lira 2,8736 2,8684 avstralski dolar 1,4483 1,4432 braziljski real 3,0850 3,0551 kanadski dolar 1,4148 1,4432 kitajski juan 7,7991 7,8016 mehiški peso 17,0351 16,006 južnoafriški rand 14,2343 14,2561 ITALIJA V TUJIH MEDIJIH »Italija naj zapusti evro« SERGIJ PREMRU Med svojim obiskom v ZDA si je italijanski premier prislužil intervjuja dveh pomembnih ameriških, točneje newyorških medijev, in tema je seveda bila premostitev gospodarske krize. »Dogovor sicer ni grda beseda, vendar zdaj ni čas za kompromis, ampak za pogum,« je premier izjavil agenciji Bloomberg v zvezi z reformo trga dela. »Spoštujem stališče sindikatov, a moramo uveljaviti nov model trga dela, ki naj spodbudi zaposlovanje. Moramo spremeniti Italijo. Brez reforme v Italiji ne moremo spremeniti Evrope,« je še dejal Renzi. Glede na morebitne predčasne volitve, poroča ekonomska tiskovna agencija, pa je zagotovil, da zdaj ni čas za glasovanje in da je cilj vlade dokončati celotno zakonodajno dobo do leta 2018. Finančnemu dnevniku The Wall Street Journal pa je Renzi potrdil, da bo vlada nadaljevala po začrtani poti. Gre predvsem za sporočilo notranji opoziciji, nasprotnikom reforme trga dela: »Gre za prednostno nalogo in če so sindikati proti meni, to ni problem. Jaz grem naprej. Mogoče bom lahko izgubil naslednje volitve, ampak je bistveno, da ne izgubimo sedanje priložnosti.« WSJ nadalje navaja premierovo zagotovilo, da ne bo zvišal davčnega pritiska, kar je nedvomno spodbudno za tuje investitorje.. Ocena londonskega dnevnika Financial Times je nekoliko drugačna, bolj črnogleda: »Italijanska gospodarska situacija je nevzdržna in bo lahko privedla do defaulta oz. izpada plačila javnega dolga, razen če ne nastopi nagla in trajna sprememba gospodarskega razvoja. Če se to ne bo zgodilo, bo prihodnost Italije v območju evra v nevarnosti, in v resnici bo v nevarnosti prihodnost samega evra,« piše FT. Komentar dnevnika londonskega Cityja nadalje ugotavlja, da Italija pravzaprav nima možnosti vpliva na monetarno politiko, ki bi obrnila dosedanji negativni trend, ker je zadevne pristojnosti prevzela Evropska centralna banka, v nasprotju s tem, kar se npr. dogaja na Japonskem. In sicer tržno usmerjeni časnik dodaja, da »je malce naivno misliti, da se bo italijansko gospodarstvo čudežno pognalo, čim bodo podjetja lahko odpuščala zaposlene.« Tudi francoski Économie matin se ukvarja s perspektivami razvoja italijanske ekonomije, recept bratrancev z druge strani Alp pa je drastičen: Italija naj izstopi iz sistema evra. Francija ima svoje težave, dosti hujše pa je v Italiji, piše komentator, ki premiera Renzija označuje kot zgovornega čarodeja, ki se spopada z eksplozivnim javnim dolgom, z zastojem ekonomije in z visoko stopnjo brezposelnosti. Nekateri menijo, da je Italija prevelika in prebogata, da bi se lahko sesedla. Res je bogata, saj ji ne manjka naravnih lepot in zgodovinskih zakladov, čudovitih mest in pokrajin, lepih ljudi, odlične hrane in vina, zavidljivega življenjskega stila. »Ampak kot država v resnici ne deluje.« Nekateri razlogi so zgodovinske narave, drugi so sorazmerno novejši. Pred vojno je velik del Italije bil nerazvit, v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja se je, kljub nestabilni politični sceni, povzpela med pomembne industrializirane države in konec 70-ih let je celo prehitela Ve- liko Britanijo. Italija je v tistih letih uveljavljala svoj izvoz z visoko stopnjo inflacije in z nizko vrednostjo lire. Z evrom in s splošno krizo pa se je Italija znašla v težavah, iz katerih se ne zna in se ne more pobrati, ker, po mnenju francoskega tednika, nima lastne valute: »Radikalna možnost za Italijo bi bila, da zapustiti evro in s šibkejšo valuto omogoči nagel porast izvoza, višjo inflacijo, višje davke in znosnejšo obremenitev javnega dolga.« Kot posledica gospodarskih sankcij proti Rusiji zaradi dogajanj v Ukrajini bo italijansko kmetijstvo izgubilo okrog 200 milijonov evrov, poroča ruska agencija Itar-Tass. Izvoz je namreč omejen tudi zaradi ruskih proti-sankcij, grozi pa celo, da se bodo na ruskem trgu uveljavili ponarejeni »italijanski« prehrambni izdelki, kar bo dolgoročno ošibilo prisotnost italijanskih kakovostnih proizvodov na naglo razvijajočem se ruskem trgu, piše moskovska tiskovna agencija. Možno je, da bo Evropska unija dodelila izredne prispevke prizadetim italijanskim proizvajalcem, česar pa zaenkrat še niso odobrili. Italija omogoča in celo spodbuja azilante, da se odpravijo v Nemčijo. Tako piše tednik Die Welt, in sicer na podlagi stališč Krščansko-so-cialne stranke CSU, ki je na Bavarskem na oblasti neprekinjeno od leta 1957. Italija se pritožuje zaradi navala pribežnikov, v resnici pa je lani sprejela manj kot 28 tisoč prošenj za azil, medtem ko so jih v Nemčiji predstavili 126 tisoč, za letošnje leto pa jih pričakujejo okrog 200 tisoč. Po mednarodnih pravilih, piše konservativni tednik, bi morali prošnjo za azil sprejeti v prvi državi, v katero prispejo, to se pravi v Italiji. Italijanske oblasti pa so vse prej kot stroge pri izvajanju dogovorov in posledica je, da je Nemčija na prvem mestu po številu azilantov med razvitimi državami. Italija prejema evropske prispevke za reševanje beguncev na morju in bi zato morala spoštovati vsa določila, tudi tista, ki ji nalagajo, da v vseh primerih uvede na svojih tleh postopek za dodelitev statusa azilanta, meni tednik iz Hamburga. »Sodno oproščen, nikakor pa nedolžen«. Tako piše britanski Morning .Star o sodnih pripetljajih Silvia Berlusconija. Čeprav je sodišče postavilo na glavo prvostopenjsko obsodbo zaradi spolnih odnosov z mladoletno prostitutko, »Italy is still bunga bunga country« to se pravi, da je Italija še vedno dežela razvpitih nočnih zabav nekdanjega premiera, ki so zaslovele kot 'bunga bunga'. Po oprostilni razsodbi prizivnega sodišča se Berlusconi predstavlja kot žrtev sodnega preganjanja, v resnici ga je sodišče oprostilo kazenske odgovornosti, ne pa moralne, meni levičarski britanski dnevnik, saj prav gotovo ni opravljal svoje vladne in politične vloge z občutkom za disciplino in čast, kot zapoveduje ustava. Sedaj, ko je sicer potisnjen iz uradne politike po dokončni obsodbi zaradi davčnih prekrškov, se skuša spet vrniti na politično sceno, tudi v zavezništvu s sedanjim premierom Renzijem. Komentatorji so ga že večkrat dokončno odpisali, 77-letni Berlusconi pa se bo skušal vrniti v ospredje vse dokler bo živ, piše Morning Star, naslednik glasila britanske Komunistične partije. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 10 Sobota, 27. septembra 2014 SVET / islamska država - Britanski poslanci odobrili letalske napade na skrajneže v Iraku Vse več držav za sodelovanje v vojaških operacijah proti IS LONDON - Krog držav, ki so obljubile vojaško podporo pri posredovanju proti džihadistom Islamske države (IS), ki pustošijo po Iraku in Sirije, se širi. Britanski poslanci so podprli sodelovanje v zračnih napadih v Iraku, Danska je ponudila bojna letala, Turčija pa se pripravlja na večjo vlogo znotraj koalicije proti IS. Poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta so z veliko večino podprli sodelovanje Velike Britanije v zračnih napadih na položaje džihadistov Islamske države v Iraku. S 524 glasovi za in 43 proti so glasovali za vladni predlog, ki pa izključuje napotitev britanskih kopenskih sil v Irak. Britanska bojna letala bi šla tako lahko v akcijo že v nedeljo. Obrambni minister Michael Fallon je po glasovanju dejal, da je pred njimi dolga operacija. Po njegovih besedah bo prioriteta zaščita življenj civilistov v Iraku. Veliko Britanijo in njene zaveznike pa bodo pri identifikaciji tarč napadov vodili obveščevalni podatki iraških in kurdskih sil. Britanski premier David Cameron je pred glasovanjem poslance posvaril, da bi lahko vojaška operacija proti Islamski državi trajala leta, a da je skupina grožnja tudi za britanske ulice in Velika Britanija se ji je dolžna vojaško zoperstaviti. Britanske zračne sile se bodo sedaj pridružile bojnim letalom ZDA, Francije, Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Bahrajna in Jordanije, ki napadajo Islamsko državo. A sprejeti ukrep izključuje možnost zračnih napadov britanskih letal v Siriji, kjer so ta teden napade začele izvajati ZDA in arabske zaveznice. Tudi Francija ne bo napadala ciljev v Siriji. Podobno se je odločila Danska, ki bo vojaško sodelovala samo v Iraku. Danska premierka Helle Thorning-Schmidt je namreč razkrila, da bo država ponudila sedem bojnih letal tipa F-16. Poleg tega bi lahko danski vojaki Iračanom in Kurdom v Iraku svetovali ter jih vojaško usposabljali. Danska vlada sedaj pripravlja ustrezno zakonodajo, ki naj bi jo že naslednji teden sprejel parlament in ki bo odobrila posredovanje. Ukrep naj bi v parlamentu dobil večinsko podporo, Danska pa bi letala lahko poslala že naslednji teden. Posredovanje bo časovno omejeno na leto dni. Poleg Danske sta bojna letala ponudili tudi Belgija in Nizozemska. Thorning-Schmidtova je še raz- Belgijski lovci F-16 so pripravljeni na sodelovanje v napadih ansa krila, da so ZDA prosile Dansko za vojake, ki bi v Iraku urili iraške in kurdske sile. Po besedah premierke te možnosti ne izključujejo, je pa poudarila, da danski vojaki v bojih zagotovo ne bodo sodelovali. Turški predsednik Recep Tayyip Er-dogan je medtem namignil, da bi lahko Turčija v prihodnje odigrala večjo vlogo v mednarodni koaliciji proti IS. Turčija je do izpustitve več desetih turških državljanov ta konec tedna, ki jih je ugrabila Islamska država v Iraku, trdila, da ima zvezane roke. Ankara je doslej s svojo načeloma šibko vlogo pri kampanji proti džihadistom povzročala glavobol Zahodu, a je očitno obrnila ploščo. Turški predsednik je zatrdil, da bo potrebne korake naredil parlament na seji 2. oktobra, vendar podrobnosti ni razkril. Takrat naj bi poslanci odločali o razširitvi dveh obstoječih mandatov, ki turški vladi omogočata vojaško posredovanje v Siriji in Iraku. Turške oblasti lahko računajo na podporo javnosti. Rezultati raziskave inštituta Metropoll so namreč pokazali, da si več kot polovica oziroma 52 odstotkov turških volivcev očitno želi vojaškega posredovanja njihove države v Siriji in Iraku. Medtem so se nadaljevale aretacije domnevnih evropskih islamistov. V Veliki Britaniji so četrtkovi akciji sledile nove are- tacije domnevnih skrajnežev. V nadaljevanju preiskave so aretirali še dva človeka. Tudi varnostne oblasti Španije in Maroka so aretirale devet domnevnih islamističnih teroristov. Aretacije so se odvile v španski ek-sklavi Melilla na severu Afrike, osumljenci pa naj bi pripadali z Islamsko državo povezani organizaciji, ki je rekrutirala borce za džihad. Po najnovejših podatkih se na strani skrajnežev v Iraku in Siriji sicer bori že več kot 3000 evropskih državljanov. V Siriji pa so se nadaljevali zračni napadi mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA. Tarča napadov so bila drugi dan zapored naftna polja v Siriji, ki so pod nadzorom IS. Med drugim so po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice napadli naftno polje Al Tanak v bližini mesta Dair as Saur na vzhodu Sirije, ki velja za enega najpomembnejših v državi, IS pa ga je zavzela v začetku julija. Z napadi na naftna polja želi koalicija uničiti enega glavnih virov financiranja džihadistov, ki nafto prodajajo na črnem trgu. Po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva IS z nafto zasluži 1,5 milijona evrov dnevno. Po navedbah Sirskega observatorija je bilo od torka, ko je koalicija začela napade na položaje IS v Siriji, ubitih najmanj 140 džihadistov in 13 civilistov. Tomaž Murkovič (STA) kitajska V Xinjiangu ubitih 40 »izgrednikov« PEKING - V vrsti eksplozij, ki so v nedeljo odjeknile v nemirni avtonomni pokrajini Xinjiang na zahodu Kitajske, je bilo ubitih 40 "izgrednikov", je včeraj sporočila tamkajšnja vlada. Lokalni prebivalci poročajo, da po incidentu na območju veljajo poostreni varnostni ukrepi. Eksplozije so odjeknile v enem od trgovskih centrov in na še najmanj dveh krajih v okrožju Luntai. V napadih je bilo poleg izgrednikov ubitih še šest civilistov, dva policista in dva pripadnika varnostnih sil. Xinjiang je že dlje časa prizorišče napadov ujgurskih skraj-nežev, ki so se zatekli k nasilju zaradi napetosti med Ujguri, ki predstavljajo muslimansko manjšino, in pripadniki večinskega naroda Han. Pogodbo o trgovini z orožjem ratificiralo več kot 50 držav NEW YORK - Na sedežu Združenih narodov je v četrtek listine o ratifikaciji predalo še osem držav podpisnic pogodbe o trgovini z orožjem (ATT), s čimer se je skupno število ratifikacij povzpelo na 53. Aprila leta 2013 sprejeta pogodba bo začela veljati čez 90 dni, čeprav je največje države izvoznice orožja na čelu z ZDA še niso ratificirale. ATT prvič v zgodovini regulira trgovino z orožjem v območjih spopadov, od držav članic zahteva, da vodijo evidenco mednarodnih transferjev orožja in prepovejo trgovino z orožjem, ki bi se lahko uporabilo za kršitve človekovih pravic in napade na civiliste. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je sporočil, da so države s sprejemom ATT podprle močno in pravno zavezujočo obveznost, da ponudijo upanje milijonom ljudi po svetu. Švedska z novo rdeče-zeleno vladno koalicijo STOCKHOLM - Švedski socialdemokrati in Zeleni so včeraj sklenili novo vladno koalicijo, je v Stockholmu objavil bodoči predsednik nove vlade Stefan Lofven. Švedska bo tako po volitvah 14. septembra, ki so končale osemletno vladavino desnosredin-ske koalicije, dobila rdeče-zeleno vlado, ki pa bo očitno manjšinska. Socialdemokrati in Zeleni so namreč na volitvah dobili dobrih 38 odstotkov glasov. Vendar pa je 57-let-nemu Lofvenu uspelo dobiti podporo Leve stranke in tudi strank prejšnje desnosredinske vlade pod vodstvom Friderika Reinfeldta. Formalno potrebuje še potrditev v parlamentu, kar naj bi se zgodilo prihodnji teden. Haaško tožilstvo za Karadžica zahteva dosmrtni zapor HAAG - Tožilstvo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zahteva dosmrtno zaporno kazen za nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Ka-radžica zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov med vojno v BiH, so včeraj sporočili v Haagu. "Dosmrtni zapor je edina primerna kazen," je zapisalo tožilstvo haaškega sodišča v svojem dokumentu. V ponedeljek se bosta na procesu proti Ka-radžicu začela zaključna govora obrambe in tožilstva. (STA) ukrajinska kriza - Medtem ko prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine nadzorujejo Rusi, Ukrajinci in Ovse Rusija je pripravljena Ukrajini znova dobavljati plin, toda dogovor morata še potrditi obe vladi BERLIN - Rusija je pripravljena Ukrajini znova dobavljati plin, če bo Kijev ruskemu Gazpromu do decembra plačal 2,4 milijarde evrov. Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je po pogovorih z ruskim ministrom za energijo Aleksandrom Novakom in ukrajinskim ministrom za energijo Jurijem Prodanom v Berlinu dejal, da morata dogovor potrditi tudi vladi. Prodan je dejal, da je Ukrajina pripravljena poravnati svoj dolg, če bo dobila ustrezno zagotovilo o dobavi plina. Po njegovih besedah je EU predlagala, da odslej Gazprom Ukrajini za 1000 kubičnih metrov dobavljenega plina zaračunava po 385 dolarjev (302 evra), cena pa naj bo stabilna ne glede na morebitne drugačne odločitve ruske vlade. Prihodnji teden bo v Berlinu potekalo še eno srečanje, na katerem naj bi državi sklenili osnutek dogovora, ki naj bi ga potem potrdili še vladi. Če bosta dogovor potrdili še ukrajinska in ru- ska vlada, bo Gazprom Ukrajini v naslednjih mesecih dobavil vsaj pet milijard kubičnih metrov plina, je dejal Oettinger. Rešitev plinskega spora je za unijo pomembna, saj Rusija preko Ukrajine pošilja polovico celotne plinske dobave članicam unije, ki se bojijo, da bo dobava pozimi okrnjena, če dogovora ne bo. Po več neuspešnih krogih tristranskih plinskih pogajanj, ki so se zvrstili pred poletjem, je ruski velikan Gazprom namreč junija zaradi neporavnanih dolgov ustavil dobavo plina Ukrajini. Ruska stran je vztrajala, da bo plin dobavljala, če bo Kijev poravnal dolgove, ukrajinska stran pa, da dolgov ne bo plačala, dokler Rusija ne zniža občutno previsoke cene za plin. Moskva je sicer lani, potem ko je tedanji ukrajinski predsednik Viktor Ja-nukovič zavrnil podpis sporazuma z EU, znižala ceno plina s 485,5 dolarja na 268,5 dolarja, a jo je nato po pre- Gazprom je junija zaradi neporavnanih dolgov ustavil dobavo plina Ukrajini vratu in odstavitvi Janukoviča z aprilom znova zvišala na 485,5 dolarja. Nato je Ukrajini ponudila 100-do-larski popust, a je Kijev to zavrnil z ute- meljitvijo, da želi tržno ceno, ki bo rezultat pogajanj med Gazpromom in Naftogazom, ne "politične" cene, odvisne od te ali druge vlade. Medtem pa je skupina mednarodnih opazovalcev, ki jo sestavljajo Ukrajinci, Rusi in predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), včeraj začela nadzorovati spoštovanje krhke prekinitve ognja na nemirnem vzhodu Ukrajine. Po navedbah tiskovnega predstavnika ukrajinskega nacionalnega sveta za varnost in obrambo Andreja Lisenka imajo ruski vojaki za sodelovanje v tej delovni skupini poseben status. Tri tedne trajajoča prekinitev ognja je predvsem v Donecku, utrdbi proruskih separatistov, še naprej krhka. Mestne oblasti so med drugim poročale o nočnem obstreljevanju, v katerem je bilo poškodovanih več zgradb, sedem oseb pa je bilo ranjenih. Ukrajinska vojska pa je zatrdila, da so njene sile napadli v več krajih. Proruski separatisti po drugi strani poročajo o treh mrtvih zaradi obstreljevanja ukrajinskih sil. (STA) / KULTURA Nedelja, 28. septembra 2014 1 1 gledališče - Narodno gledališče Nova Gorica odprlo sezono Nora Gregor kot simbol prejšnjega stoletja Predstava govori o raznoterih temah, ki se živo odražajo v značaju Gorice Prizor iz predstave dejan gregoric V imenu velike karizmatične igralke Nore Gregor, ki le zaradi spleta življenjskih izbir ali morda zaradi značajskih potez ni postala nepozabna mitska ikona današnjega domišljijskega sveta, se je v četrtek, 25. septembra, slovesno odprla sezona Slovenskega narodnega gle- dališča Nova Gorica. Krstna uprizoritev predstave Nora Gregor, skriti kontinent spomina je ambiciozen gledališki projekt, ki je nastal v koprodukciji štirih gledališč iz treh držav: poleg novogoriškega teatra so jo oblikovali Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, Stalno gle- TOMIZZEV DUH Avanti popolo alascozzese , _i Milan Rakovac_ Škotski ni uspelo postati neodvisna država. Bosni in Hercegovini prav tako ne, čeprav na papirju tako piše. Ko gledam objokane obraze škotskih indipendentistov in skisane obraze zmagovalcev referenduma, mi pride na misel gornji naslov. Stavek je iz časa Cone a in Cone B. Neofašistična in neoiredentistična »ban-da&reakcija« se nam je rogala, da Istre in Trsta pač ne bomo dobili. Puljski satirični tednik »El Spin« se je takole he-cal s celo KPJ, IX. Korpusom (e piu' la 43. Istarska divizija): »Avanti popolo, a la scozzese, bandiera inglese, trionfera'«. Delo je zapisalo: »Več kot polovici Škotov se je z objavo rezultata referenduma o neodvisnosti po dolgi noči čakanja želja izpolnila, poldrugi milijon, ki je upal, da se bo prebudil v prvi dan svobodne države, pa je razočarano povesil belo-modre zastave. 'Danes je na Škotskem žalostni dan za mnoge od nas, ki smo verjeli v boljšo prihodnost,' je za Delo povedala škotska aktivistka in producentka Ruth Millar, ki nad mislijo o slovesu od Londona sprva ni bila navdušena, a si je v mesecih kampanje premislila in odločno stopila na drugo stran ... Kljub grenkemu koncu so bili dnevi, ki so vodili do referenduma, po njenih besedah izredno pozitivni in navdihujoči. Politika je znova vstopila v njeno življenje. 'In tu se ne bo končalo,' je prepričana. Trdno verjame, da je razprava o prihodnosti države prebudila Škote in številne skupnosti še tesneje povezala. Kljub temu, da je referendum narod razdelil na privržence in nasprotnike samostojnosti, je prepričana, da so odnosi in vezi med ljudstvom trdnejše ...«. Takole premišljujem, medtem ko popotujem po izmučeni Bosni in potem ko si v Jablanici ogledujem pretresljivo razstavo o sloviti bitki na Neretvi, kjer je celo nadstropje vrhunskih likovnih del, ki so jih naslikali slikarji partizani Dorde Andrejevic-Kun, Božidar Jakac, Zlatko Prica, Ismet Mujezinovic, Maksim Sedej ...Kako grozljivo boleč je posebej za male narode, sarkazem iz zgoraj pa-rafrazirane Bandiere rosse: vi kar prepevajte po svoje, tako ali tako bo zmagala angleška zastava. Krvavi vojni spopadi med Angleži in Škoti trajajo že štiristo let, skoraj do včeraj, v rednih intervalih po deset let. Tudi po dokončni angleški zmagi, ko je bila 1. maja 1707 proglašena Velika Britanija, uveden en parlament in ena, britanska zastava (Union Jack), izbruhne nova, poslednja serija škotskih vstaj - 1708, 1715, 1719 in 1745... In se spomnim Balkanskih vojn 19911999, ko berem knjigo novinarskih kolumen, ki jih je za revijo »Dani« leta 2008 pisal Sarajevčan ukrajinskega porekla Aleksandar Hemon, danes priznan ameriški/svetovni pisatelj: »Dokler bo kolektivni interes preva-gal nad individualnim, dokler bodo konstitutivni samo narodi, ne pa posamezniki, se nihče ne bo ukvarjal z usodo posameznika ...torej s tistim, kar bi svojim državljanom morala nuditi vsaka država, ki si drzne sebe imenovati demokratično ...«. Lucidno in daljnovidno, toda, za vraga, če celo Škoti strastno razmišljajo na ravni kolektiva, naroda in ne človeka, državljana, če je tudi EU zavrgla še spisano deklaracijo, da je državljan subjekt in na njegovo mesto postavila narod, bomo morali za nekaj časa pogoltniti tudi trmasto Bosanko-hercegovsko mantro (in vseh ostalih ex-yu narodov) o narodu in ne o človeku. Žalostno, ganljivo. Banalno. dališče Furlanije Julijske krajine iz Trsta in Schauspielhaus iz Gradca. Navdih za predstavo sloni na življenju naslovne junakinje, ki ga je v veliki meri pogojevalo zgodovinsko dogajanje v prvi polovici prejšnjega stoletja, tako da je Nora Gregor po svoje simbol tistega časa, zlasti za nas, ki živimo na tem območju in ki nas je - po naših prednikih - to dogajanje enako zaznamovalo. Nora Gregor se je namreč rodila leta 1901 v nemški družini v Gorici. Na začetku prve svetovne vojne se je s starši odselila v Celovec in nato v Gradec. Postala je uspešna gledališka in filmska igralka, igrala je v popularnih filmih, a tudi za priznane režiserje, denimo za Jeana Renoira v Le Regle du jeu, ki ga marsikateri kritiki uvrščajo med deset najpomembnejših filmskih stvaritev. Snemala je tudi v Hollywoodu, ki pa je ni osvojil. Dvakrat se je poročila, obakrat ne prav srečno. Po Hitlerjevi priključitvi Avstrije je morala z otrokom in možem, ki je bil podpredsednik avstrijske vlade in vodja domobranstva, v izgnanstvo, od koder se ni vrnila. V predstavi, ki jo je režijsko postavila Neda R. Bric, se na odru vrstijo prizori iz Norinega življenja, ki postanejo izhodišče za razmišljanje o temi narodne pripadnosti in odtujevanja lastnim koreninam, o boju za ohranjanje lastne identitete - zlasti narodnostne, a ne samo - kakršna se poraja iz zgodovinske preteklosti skupnosti, v katero posameznik spada, in še o preseganju narodnostnega sovraštva. Tem temam so posvečeni filmski posnetki, ki so pravzaprav samostojen film in katere protagonist je v Gorici rojeni novinar Peter, ki materi Slovenki ne odpušča, da ga je kot nezakonskega otroka pustila pri starih starših in si za življenjskega druga izbrala Italijana. Vezna nit med zgodbama je fotografija Nore Gregor in njenega otroka, ki jo je Peter našel v materini omari. Med dogajanjem na odru in filmom, ki se v treh iz različnih kotov sne-manih posnetkih sugestivno vrti na treh ekranih, ki so postavljeni drug poleg drugega, se izrisuje še tretja prota-gonistka - Gorica, katere pomembna zgodovinska preteklost je dandanes nepravično in neopravičljivo pozabljena kot Nora Gregor. Kakorkoli še, najbolj prepričljiv element predstave je njena sporočilna nota, medtem ko sta obe vzporedni zgodbi nekoliko stereotipno zgrajeni. Igralci na odru se navezujejo na podobo resničnih ljudi, ki jih poosebljajo: najbolj se je v lik vživela Helena Peršuh, ki igra Noro Gregor; igralci v filmu se prepričljivo navezujejo na ljudi, ki jih srečujemo vsak dan. (bov) razstava - Sad 15-letnega raziskovanja Trijezičen poklon spregledani Nori Zvezek, v katerega je ženska roka v nemščini zapisala »z najboljšimi voščili - Nora Gregor«. Reprodukcija plakata za Renoirjevo filmsko mojstrovino Pravilo igre. Naslovnice filmskih revij, s katerih se smehlja kneginja in igralka. Razglednice in figurice (»tobacco cards«), na katerih se ob Geryju Cooperju in Marlene Dietrich pojavlja tudi ona. Predvsem pa izseki iz šestih filmov in Ki-noateljejevega dokumentarca, fotografije, plakati, revije, gledališki listi, ki se vrtijo na šestnajstih ekranih in gledalcu prikažejo parabolo ženske, ki je zdaj gledališka zvezda, zdaj soproga vplivnega avstrijskega politika in plemiča, zdaj mati, zdaj izgnanka, zdaj vrtnarka. Razstava Nora, du bist ein Engel!, ki so jo v petek zvečer odprli v foyerju Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici ob premieri predstave Nora Gregor - skrivni kontinent spomina, predstavlja obiskovalcem poglobljen vpogled v življenje Nore Gregor. Za njo stoji goriški Kinoatelje, v prvi vrsti novinar Igor Devetak, »koordinator in duša petnajstletnega raziskovanja«, kot je na odprtju podčrtal Aleš Doktorič, Kinoateljejev predsednik. Raziskovanja, ki je zaobjelo narode in države, skozi katere je Nora potovala. Kajti Gorica je bila samo prva etapa njenega razgibanega življenja. Sledili so Gradec, Dunaj, Berlin, Hollywood, iz katerega pa se je igralka, kljub dobrim obetom, raje vrnila na avstrijske odre in v domovino. Sledila je poroka s knezom in vplivnim politikom-vojakom Ern-stom Rudigerjem Starhembergom, prvim možem avstrijskih nacionalistov, ki je zagovarjal neodvisnost Avstrije od Hitlerjevega Reicha in je zato ob Ansch-lussu padel v nemilost. Z njim sta padli v nemilost tudi Nora in njena bleščeča igralska kariera: selitev v Švico, Pariz, po nemški zasedbi Francije pa čez lužo - v Argentino in Čile. Nora Gregor je bila dolga desetletja verjetno najbolj spregledana igralka, čeprav je odigrala nekaj ključnih vlog, ki so ostale zapisane v zgodovini filma in gledališča, je na odprtju dejal Deve-tak, zato si jo bomo na tej razstavi predvsem ogledovali. O igralki lahko namreč najbolje pripoveduješ s posnetki: fotografskimi, predvsem pa filmskimi. Med razstavljenim oziroma prikazanim gradivom je tudi veliko takega, ki je bilo doslej širši javnosti nepoznano. Pri dedičih Norinega sina Hein-richa so na primer odkrili fotografije iz izgnanstva: na ladji, med pripravami na snemanje zadnjega filma v Čilu, med vrtnarjenjem ... Razstava je opremljena s trijezičnimi napisi, saj so želeli »z njo nagovoriti vse tri komponente, ki so živele v Gorici, a tudi države, ki jih bosta predstava in razstava obiskali«. Samo v Ro-tundi novogoriškega gledališča pa si je mogoče v teh dneh ogledati tudi izbor likovnih del, ki so jih Nori v čast ustvarili člani goriškega likovnega društva Prologo. (pd) Slovenska radijska igra med tremi najboljšimi na Prix Italia Slovenska radijska igra po delno avtobiografskem besedilu Toma Bidwella Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo je bila v Turinu nominirana med tri najboljše na festivalu Prix Italia. Za Radio Slovenija je to že tretja nominacija v zadnjih letih. Prislužili so si jo tudi za radijski igri Koža iz bombaža iz leta 2011 ter Ženska bomba iz leta 2013. Igra Stvari, ki jih je treba narediti pred smrtjo, pripoveduje pretresljivo, a tudi duhovito zgodbo o na smrt bolnem fantu in njegovi poslednji želji. Reži-ral jo je Alen Jelen, v glavnih vlogah pa sta nastopila Jernej Gašperin in Borut Veselko. Pod dramaturgijo igre se podpisuje Vilma Štritof, glasbo je oblikovala Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica je Sonja Strenar. Mednarodna žirija je v obrazložitvi nominacije poudarila, da gre za emocionalno intenzivno radijsko igro, ki ji uspe pritegniti poslušalca s povsem vsakdanjim dogajanjem, z močjo neizrečenega in s prepričljivo igro glavnega junaka, so sporočili z Radia Slovenija. Radio Slovenija je na festivalu Prix Italia doslej prejel več uradnih strokovnih priznanj. Nominaciji sta si namreč prislužili tudi igri Koža iz bombaža iz leta 2011 po besedilu Gabrijele Babnik v režiji Irene Glonar ter Ženska bomba iz leta 2013 po besedilu Ivane Sajko in Saške Rakef, ki jo je prav tako režiral Jelen. Prix Italia 2014 za radijsko igro po izvirnem besedilu je sicer pripadla danskemu radiu DR za igro Following Redundancy, nagrada za igro po priredbi pa Radiu France za igro Hostilities. Prix Italia je leta 1948 na Capriju ustanovila italijanska državna televizija RAI. Festival je medijsko kulturo od takrat promoviral v večini italijanskih mest in se naposled ustalil v Turinu. Danes ima več kot 80 članic javnih in komercialnih radijskih in televizijskih postaj iz več kot 40 držav z vseh kontinentov. Nagrado Prix Italia so doslej med drugim prejeli tudi Dylan Thomas, Samuel Beckett, Friedrich Durrenmatt, Ingmar Bergmann, Eugene Ionesco in George Tabori. 1 2 Sobota, 27. septembra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu nova gorica-gorica - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje pridobilo sredstva Za čezmejne projekte od obrenih 10 milijonov gorica - Demonstracija desne sredine pred pokrajino Šotorišče še razdvaja V Ulici Brass ostalo 44 priseljencev, kmalu naj bi bil tabor izpraznjen - Današnji shod skrajne desnice bo potekal na Placuti Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) je komisija Task Force Slovenija - Italija 2014-2020 namenila 10 milijonov evrov. »To je zgodovinski trenutek za Novo Gorico in Gorico, saj pomeni, da lahko začnemo skupaj načrtovati skupne projekte v dobrobit prebivalcev obeh sosednjih mest,« je zadevo komentiral novogoriški župan Matej Arčon, ki je novico o pridobljenih sredstvih povedal v sredo med predvolilnim soočenjem na RTVSLO. Novico o morebitni potrditvi odobrenih sredstev, ki je te dni že zaokrožila v javnosti, se je v teh dneh sicer napeto pričakovalo. EZTS GO si je v obdobju 2014 -2020 zastavil cilje na treh projektnih področjih. T.i. prednostni projekt I s področja kulture in prostorskega razvoja obravnava območje Parka Soča. Predvidena je obnova pevmskega mostu in ureditev čezmejnega parka s posegi za zaščito in ovrednotenje kulturne in vinarsko-gastronomske dediščine, inovativne storitve za koriščenje virov, kolesarske poti in prostori za kulturne dejavnosti. Prednostni projekt II se nanaša na področje prevoza. Predvideva pa povezave mednarodne proge z državnimi progami v Sloveniji in Italiji, podaljšek intermodalne povezave med območjem SDAG in nekdanjim postajališčem v Vrtojbi in okrepitev intermodalnega sistema na slovenski strani in prenova postaje v Vrtojbi. Tretji projekt se nanaša na področje zdravstva. V sklopu le-tega bi bila vzpostavljena mreža čezmejnih zdravstvenih storitev na dveh področjih: prvo je čezmejna porodnišnica, drugo pa se nanaša na področje duševnega zdravja. Podrobnosti o tem, kateri izmed projektov je bil tudi odobren s strani omenjene delovne skupine, bo znano v začetku prihodnjega tedna, ko bomo o tem znova tudi poročali. Task Force Slovenija - Italija 2014-2020 je začasna delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic - Slovenije in Italije, ustanovljena za namen priprave Operativnega programa Slovenija - Italija 20142020. (km) Desnosredinski shod pred pokrajino Pred sedežem goriške pokrajine je včeraj popoldne potekal protestni shod proti šotorišču afganistanskih migran-tov, ki ga je goriška Forza Italia priredila v sodelovanju s stranko Fratelli d'Ita-lia in Severno ligo. Med demonstranti, ki so se zbrali na Korzu Italia - le-teh je bilo največ petdeset -, so bili tudi poslanka Sandra Savino, deželna svetnika Luca Ciriani in Riccardo Riccardi, goriški župan Ettore Romoli in deželni svetnik Rodolfo Ziberna, po katerem organizatorji shoda niso »rasisti, saj nimamo nič proti Afganistancem«. »Nasprotujemo državni, deželni in pokrajinski politiki na področju priseljevanja,« pravi Ziberna, po katerem bi vlada FJK ne smela dovoliti, da je kar polovica tujih državljanov, ki v naši deželi čakajo na pridobitev statusa azilanta, koncentriranih v Gorici in Gradišču. »Treba jih je razporediti tudi po ostalih občinah in pokrajinah,« trdi Ziber-na, po katerem je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta izkoristil prosilce za azil, da bi si delal reklamo. »Zakaj so šotorišče uredili v središču Gorice, namesto da bi jih odpeljali v Luž-nice, kjer ima pokrajina počitniško hišo? In zakaj se je dežela zgražala nad zasilnimi zavetišči ob Soči v goriški občini, medtem ko tolerira, da se prosilci za azil še vedno zbirajo na soškem bregu v Gradišču in Zagraju? Morda zato, ker ima omenjeni občini v rokah leva sredina?« sprašuje Ziberna. Ko se je shod zaključil, so demonstranti vstopili v pokrajinsko palačo, kjer je pokrajinski svet ravnokar obravnaval vprašanje prebežnikov in šotorišča. Gherghetta je obnovil dogajanje, ki je v prejšnjih tednih privedlo do postavitve tabora v Ulici Brass, za katerega se je pokrajinska uprava po predsednikovih besedah odločila, ker ni nobena izmed pristojnih ustanov - v mislih je imel predvsem prefekturo, občino Gorica in deželo - pravočasno reagirala. Gherg-hetta pravi, da je ponosen, ker pokrajina ni ostala križem rok. »Živeli so sredi blata in podgan, tik ob reki. Kaj bi se zgodilo, če bi se vodostaj dvignil? Da je bilo stanje nevzdržno, so se na svoje oči prepričali tudi deželni odbornik Pa-nontin, deželni odbornik Torrenti in predstavniki deželne civilne zaščite,« je povedal Gherghetta, po katerem pokrajina ni mogla odpeljati priseljencev v Lužnice, saj se nahajajo v drugi pokrajini, na voljo pa je imela športno igrišče v Ulici Brass. »Postavljenih je bilo 16 šotorov, v katerih je bilo sprva bilo 94 ljudi. Vsi so bili prosilci za azil, ki so jih že registrirali na kvesturi, nekaj drugih tržič Stroški za odpadke Trgovcem ponovno na voljo prispevki Tržiška trgovina bonaventura Tržiški trgovci, za katere se je odvažanje odpadkov po lanski uvedbi davka Tares povišalo za preko 70 % v primerjavi z davkom Tar-su, bodo lahko zaprosili za prispevek. Kot sta v minulih dneh napovedala odbornika Paola Benes in Francesco Martinelli, je tržiška občina odprla drugi rok za vložitev prošenj, ki bo zapadel 24. oktobra. Tržiški občinski svet je lani v rebalans proračuna vključil 60.000 evrov, ki so bili namenjeni prispevkom za trgovce, za katere so se lani stroški za odpadke skokovito povišali. Občina je objavila prvi razpis in med upravičenci razdelila 38.980 evrov, preostalih 21.000 evrov pa je ostalo neizkoriščenih. »Po dogovoru z zvezo Ascom smo se zato odločili, da odpremo drugi rok za vložitev prošenj,« sta povedala Benesova in Martinelli. tržič - Srečanje Priseljenci v ladjedelnici Predaval bo novinar Gabriele Polo V knjigarni Rinascita - Ubik na Drevoredu San Marco v Tržiču bo v petek, 3. oktobra, potekalo srečanje na temo priseljencev in ladjedelnice. Predaval bo italijanski novinar Gabriele Polo, ki je vodil dnevnik Manifesto od leta 2003 do leta 2009. Polo je avtor številnih knjig, med katerimi so »Lavorare manca, la crisi vista dal basso«, »In basso a sinistra«, »Affondata sul la-voro« in »Il mestiere di sopravvi-vere«. V Tržič ga je v okviru projekta Bisiacaria antirazzista povabilo združenje Tenda per la Pace, srečanje bo ob 18. uri. bumbaca priseljencev, ki niso imeli dokumentov, pa smo napotili h karabinjerjem. Še pred tem je zdravstveno podjetje pregledalo vse prebežnike. Eden izmed tistih, ki so živeli v zasilnih zavetiščih ob Soči, je zbolel za jetiko, vendar ni nikoli vstopil v tabor: odpeljali so ga naravnost na Ka-tinaro. To je tudi ista oseba, ki je zbolela za malarijo,« je pojasnil Gherghetta, po katerem je bilo že od vsega začetka jasno, da bo šotorišče le začasna rešitev: »Tabor se postopno prazni. V njem je zdaj ostalo le 44 prebežnikov.« V dvorani je završalo, ko je Gherghetta primerjal prebežnike z ezuli, drugače pa so protestniki precej mirno spremljali sejo. Med svetniki opozicije je prvi posegel predstavnik Severne lige Franco Zot-ti, po katerem Gherghetta laže, ko pravi, da je za bivake na Soči izvedel na začetku septembra. »Na to sem opozoril že februarja, nihče pa ni ukrepal,« pravi Zotti, medtem ko sta Simonetta Vecchi in Dario Obizzi (FI) ocenila, da Gherghetta ni ravnal pravilno, ker se o šotorišču ni predhodno pogovoril z goriško občinsko upravo. Tako Vecchije-va kot Fabio Russiani (UDC) sta soglašala, da je glavni problem napačna politika priseljevanja, saj je italijanski (in evropski) sistem sprejemanja priseljencev popolnoma odpovedal. Pozitivno se je o delu pokrajinske uprave izrazil načelnik Demokratske stranke Alessandro Zanella, ki je izpostavil, da se zaradi številnih vojn v svetu pritok beguncev ne bo zmanjšal, na kar se bosta morali Italija in Evropa bolje pripraviti. Na včerajšnjem shodu pred pokrajino je bilo videti tudi zastave skrajnih desničarskih strank, kot je Fiamma tricolore. Slednje so nameravale danes ob 16. uri prirediti demonstracijo pred taborom Afganistancev v Ulici Brass, na zahtevo kvesture, ki je želela preprečiti morebitne nasilne izpade, pa bo shod potekal na trgu Tommaseo na Placuti. Kaže vsekakor, da bo sporno šo-torišče v kratkem odpravljeno. Včeraj so s prefekture sporočili, da bodo v ponedeljek manjšo skupino Afganistancev odpeljali v center CARA v Gradišče, kjer naj bi še dodatnih deset Afganistancev sprejeli do konca prihodnjega tedna. Še deset priseljencev naj bi v kratkem lahko premestili v center Nazareno, ki ga upravlja Karitas, zato na prefekturi računajo, da bodo v doglednem času »izredne razmere« mimo. (Ale) tržič - A2A S pokrajino se ne strinjajo »Spoštujemo okoljske predpise« Družba A2A, ki upravlja termoelektrarno v Tržiču, se ne strinja z metodologijo, na podlagi katere so pred časom pokrajinski tehniki izpeljali raziskavo o kakovosti zraka v Tržiču. V prejšnjih tednih so po besedah predstavnikov podjetja A2A v Tržiču predstavili podatke iz raziskave, ki so jo opravili na pobudo dežele. V njej ni bilo ničesar zaskrbljujočega, saj iz zbranih podatkov izhajalo, da je kakovost zraka dobra. »Kasneje, in sicer 5. septembra, je svoje poročilo posredovala javnosti komisija, ki jo je imenovala pokrajina in je primerjala Tržič z drugimi kraji, kjer v termoelektrarnah sežigajo premog. Člani komisije so spet podvomili v kakovost zraka na Trži-škem, čeprav niso podali nikakršnega konkretnega podatka. Podjetje A2A se zaradi tega ne strinja z metodologijo, ki jo je uporabila pokrajinska komisija za svojo raziskavo, katere zaključki so v nasprotju s podatki, do katerih so prišli raziskovalci Tržaške univerze, ki so opravili raziskovalno delo za deželo,« poudarjajo iz podjetja A2A in opozarjajo, da upravljajo tržiško termoelektrarno od leta 2009 in so vedno spoštovali okoljsko zakonodajo. Podjetje A2A je tudi pripravilo ugovore k raziskavi pokrajinske komisije in jih je objavilo na svoji spletni strani; v kratkem bodo znani tudi rezultati raziskave, ki jo je opravilo zunanje podjetje, in izsledki raziskovalnega dela, ki so ga julija opravili tehniki zavoda CNR v dogovoru s tržiško občino in njenim okoljskim omizjem. tržič - Urgenca Dojenčku v • ■ • rešili v • ■ • • življenje Novorojenčku iz Pierisa je prejšnji četrtek srce naenkrat nehalo biti. Njegova mama je opazila, da se je malček, rojen 15. avgusta, začel dušiti, nato pa se ni več premikal. Z možem sta takoj oddrvela na ur-genco tržiške bolnišnice, kjer so se zdravniki s pomočjo bolničarjev nemudoma lotili oživljanja otroka. »Vsi smo stekli v sobo za urgentne posege in vsak je vedel, kaj mora storiti. Oživljanje je bilo uspešno in otrok je spet začel dihati in jokati,« pravi primarij tržiške urgence Alfredo Barillari in pojasnjuje, da so nato štiridesetdnevnega otroka odpeljali z rešilcem do tržaške pediatrične bolnišnice Burlo Garofalo. V rešilcu je bil tudi sam primarij, ki razlaga, da so v Trstu takoj sprejeli otroka na zdravljenje v oddelku za intenzivno nego. Njegovo zdravstveno stanje se je izboljšalo, vendar še ni bilo mogoče ugotoviti, ali mu bo dogodek pustil trajne posledice. V tržiški urgenci so otroka sprejeli ob 18.52, ob 19.13 je že bil v rešilcu, s katerim so ga odpeljali v Trst. »Ne bom delal politike, vendar je v tržiški bolnišnici vse delovalo, kot je treba in vsakemu je bilo jasno, kako mora ukrepati. Nedvomno gre za pozitivno novico,« je zadovoljen Barillari. 509 S obota, 27. septembra 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / gorica - Okusi na meji Generalka pred navalom Brezplačni avtobusi Goriška občinska uprava je tudi ob letošnjem prazniku Okusi na meji organizirala brezplačne avtobusne povezave z večjimi parkirišči v predmestju. Obiskovalci bodo lahko parkirali pred športno palačo Bigot v Podgori, pri Rdeči hiši ali na tovornem postajališču SDAG, od koder se bodo z avtobusom lahko odpeljali do prizorišča praznika. Parkirišče pred športno palačo Bigot bosta z mestnim centrom danes in jutri vsakih 15 minut povezovala dva avtobusa. Postaje bodo v Ulici IV Novembra, v Ulici Don Bosco (pri črpalki), v Ulici Sv. Klare in na Verdijevem korzu, drugi avtobus pa bo ustavil pred goriškim sejmiščem in palačo goriške pokrajine. Danes bosta vozila med 18. in 3. uro (sprva je bilo predvideno, da bo avtobus vozil le do 2. ure), jutri pa med 11. in 23. uro. S parkirišča pri Rdeči hiši bodo avtobusi danes vozili od 18. ure do 2. ure zjutraj, jutri pa od 11. do 23. ure. Tako danes kot jutri bodo s parkirišča proti Trgu Sv. Antona in obratno odpeljali vsakih 7 oz. 8 minut. Brezplačna avtobusna povezava med mestnim središčem in tovornim postajališčem SDAG bo danes na voljo med 15. uro in 3. uro zjutraj, jutri pa med 11. in 23. uro. Avtobus bo vozil vsakih 15 minut. Popoldanski vrvež na Korzu Verdi n S i bumbaca Angleški avtobus na Trgu Sv. Antona Včerajšnji praznični dan na goriških Okusih na meji je predstavljal generalko pred današnjim in jutrišnjim vrhuncem, ko prireditelji - tudi zaradi ugodnih vremenskih napovedi - pričakujejo pravi naval obiskovalcev. Včeraj so se goriške ulice začele polniti v zgodnjih popoldanskih urah, proti večeru je bilo v mestu že na tisoče ljudi, ki so okušali najrazličnejše krajevne jedi in še zlasti dobrote iz bolj oddaljenih krajev. Posebno živahno je tudi letos v Ulici Roma, kjer pred srbskimi stojnicami v živo igrajo trubači in se izpod žarov dviga v zrak gost dim. Veliko obiskovalcev je včeraj bilo tudi na Trgu Bat-tisti in v ljudskem vrtu, kjer ponujajo avstrijske oz. francoske jedi, tudi v vseh ostalih ulicah pa je bilo vzdušje praznično in veselo. Po oceni prirediteljev je bilo v četrtek vsaj trideset odstotkov več obiskovalcev kot na lanski prvi praznični dan, tudi včeraj pa naj bi bilo število gostov višje kot lani. Tudi danes bo praznik popestrilo nekaj spremnih dogodkov. Ob 14.15 bo v hiši Sticsa, bivši trgovini Krainer v Raštelu, okrogla miza »Street food ed eccellenze locali: dal global al glocal, la valorizzazione delle tipi-cita«; srečanje bo uvedel novinar Christian Seu, med govorniki bo tudi podpredsednik deželne vlade Sergio Bolzonello. Ob 17. uri bo na Trgu Sv. Antona Carlo Del Torre predaval na temo »Cucina goriziana: piu friu-lana, slovena o austriaca?«. Ob 18. uri bosta Giorgio Mosetti in Sara Crosilla spregovorila o španski romarski poti Camino in o jedeh, ki so najbolj priljubljene med romarji. bumbaca Peka pod žerjavico v Raštelu bumbaca Goriški grad bo odprt s prostim vstopom danes med 10. in 22. uro ter jutri med 10. in 19. uro. Na gradu bo danes akademija Jau-fre Rudel v sklopu niza »Gusti delle Antic-he frontiere« ponujala srednjeveške pogovore, glasbe in jedi. Združenje idej grajskega naselja organizira tematske dneve »Le Frontiere del Gusto«. V prvih dveh prazničnih dneh je bilo tudi nekaj težav - tehničnih in prometnih. V Ulici Cadorna so bile stojnice zlasti v četrtek brez električne energije, Goričani pa so se morali sprijazniti s skoraj popolno zaporo celega mestnega središča, zaradi česar je prihajalo do občasnih zastojev v ulicah, ki so odprte prometu. gorica - Na pobudo ZSKP Slovenska društva v osrčju praznika Padovanova nagovarja udeležence četrtkovega odprtja šotora (zgoraj); Štmavrci ponujajo kuhan pršut (desno) bumbaca Med novostmi letošnjega pouličnega praznika Okusi na meji je tudi šotor, ki ga je ob križišču med ulicama Crispi in Roma postavila Zveza slovenske katoliške prosvete (ZSKP). Ob njem so svoje stojnice namestili društva Štandrež, Sabotin iz Štmavra in F.B. Sedej iz Števerjana, mešani pevski zbor Lojze Bratuž, združenje staršev vrtca Pikapolonica iz Pevme in vino-teka Števerjanski griči. »Zelo sem zadovoljna, da smo šli v ta projekt in da smo vzpostavili sodelovanje med raznimi društvi. Nedvomno smo si naložili veliko breme, vsekakor pa je pomembno, da se pokažemo v središču mesta in da smo zraven tako veliki prireditvi,« poudarja predsednica ZSKP in hkrati števerjanska županja Franka Padovan, ki je na četrtkovem odprtju šotora poudarila tudi, da celoten projekt sloni na prostovoljnem delu. Šotor so na ZSKP sicer nabavili decembra lanskega leta in ga dajejo na razpolago svojim društvom za razne pri- reditve in praznike. »Letošnjih Okusov na meji se udeležujejo štiri društva, ki so včlanjena v ZSKP, upam, da se bodo tudi ostala opogumila in se nam pridružila v prihodnjih letih,« poudarja Padovanova, ki so se ji na četrtkovem odprtju šotora pridružili goriški podžupan Roberto Sartori, podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, goriški občinski odbornik Stefano Ceretta, predsednik goriške Trgovinske zbornice Gianluca Madriz, župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk, pokrajinski predsednik SSO Walter Bandelj, bivša goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu in razni drugi gostje. Seveda zahteva prisotnost na goriškem prazniku tudi veliko dela. »Od začetka tedna je bilo za postavljanje šotora in stojnic dnevno prisotnih od trideset do petdeset ljudi,« pojasnjuje Padovanova in poudarja, da se bo ravno toliko ljudi - mogoče tudi še več - zvrstilo za stojnicami tudi med samim praznikom. gorica - Za zaključek festivala Komigo 2014 Ko so ženske bile levičarke Komedijo so na oder postavil igralke goriške amaterske gledališke skupine združenja Terzo teatro Z gledališko predstavo »Quando le donne erano di sinistra« (Ko so ženske bile levičarke) se je zaključila sezona Komigo 2014. Igra v italijanskem jeziku bi morala biti na sporedu že marca, saj je po zasnovi in sporočilnosti spadala v čas 8. marca, vendar so jo zaradi bolezni v ansamblu prenesli na september. Igro z zanimivim naslovom je uprizorilo amatersko gledališče Terzo teatro iz Gorice, ki je ob različnih priložnostih stalen gost goriškega Kulturnega doma. Za to priložnost se je konec minulega tedna v dvorani goriškega hrama kulture zbralo veliko ljudi, kar pomeni, da so predstave komičnih gledališčih del prirasle k srcu goriških ljubiteljev odrskih del. Navzoče je uvodoma pozdravil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je gledališki večer postavil med zaključke minule sezone, obenem pa napovedal in zaželel, da se s to predstavo odpira nova sezona, ki naj bi bila vsaj tako pestra in raznolika, kot je bila prejšnja. Navzoče je pozdravil tudi Marino Zanetti, avtor in režiser gledališkega dela. O predstavi je povedal, da so jo zasnovali brez uporabe mikrofonov in drugih tehničnih pripomočkov, ker so se želeli vrniti k pravemu teatru. Šlo je za dopadljivo igro, ki sloni na zgodbi iz petdesetih let v nekem italijanskem mestu, kjer prebivalstvo opušča kmečki način življenja in se hitro spreminja v delavski razred. To velja za mo- ške, kot tudi za ženske, ki pa hočeš-no-češ v družbi igrajo podrejeno vlogo. »Ze v pravljicah je dekle bitje, ki ne velja nič,« pravi pesem, ki je uvedla dogajanje na odru. V raznih vlogah delavk v tovarni, sicer sosed in prijateljic, nastopa šest žensk s svojimi vsakodnevnimi skrbmi, s hrepenenjem po boljšem življenju, pa tudi z mislimi na poroko in z željami mlajših, da bi izstopile iz tiste sivine, v katero jih je pahnilo življenje v zgodnji industrializirani družbi. Rdečo nit gledališkega dela predstavlja politična levičarska aktivistka, ki zatrjuje, da so prave komunistke samo ženske, ki so lahko zakonske žene, so matere, so delavke in na koncu so tudi ljubice. Zenske so tudi tiste, ki najbolj za- S predstave v Kulturnem domu vračajo vojno in nesmiselno pobijanje. One so tiste, ki rojevajo otroke in jim zato ni vseeno, če sin ali hči padeta v vojni. Igra je bogata tudi s songi s poudarjeno sporočilnostjo, s katerimi so se v solističnih ali v zborovskih točkah in ob spremljavi akustične kitare, kar dobro obnesle vse nastopajoče igralke. (vip) 510 Sobota, 27. septembra 2014_ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE goriška brda - Trgatev je končana Pridelka celo več kot lani »Veseli smo, da je ta letina končno pod streho, saj je to bil precej problematičen letnik,« pravi Silvan Per-šolja, direktor Vinske kleti Goriška Brda. Letošnje obilno poletno deževje je za slovenske vinogradnike predstavljalo velik izziv. »V vinogradih je bilo veliko več ročnega dela, da se je pridelek ohranil in da se je ohranila tudi njegova kakovost. Kljub vsemu smo nabrali nekoliko več kot lani, vina pa bodo letos bolj sveža, z nižjo vsebnostjo kislin. Kaže pač, da to ne bo letnik, ki se ga bomo čez desetletje spominjali,« pristavlja Peršolja. V Vinski kleti Dobrovo bodo letos sprejeli okoli 5.800 ton grozdja, lani je bilo pridelka za 5.000 ton. Letošnja trgatev je bila nekoliko zgodnejša. Z njo so začeli 25. avgusta in to s sorto modri pinot, ki je osnova za penine, in belimi sortami chardonnay, sivi pinot in rebula. Z rdečimi sortami so pričeli v drugi polovici septembra. Zadnje grozde cabernet sau-vignona bodo potrgali v začetku oktobra. Trgatev skrbno načrtujejo, saj spremljajo dozorelost grozdja v vsakem vinogradu posebej in skupaj z vinogradnikom določijo optimalen čas trgatve glede na tehnološko in orga-noleptično zrelost grozdja, vse z namenom, da bi lahko kar najbolje izkoristili potencial posamezne lege. Zaradi obilice deževja in posledično tudi obilne rasti, je bilo treba liste okrog grozdov pogosteje odstranjevati. Na ta način so vinogradniki grozdom zagotovili dovolj zračnosti in preprečili razvoj bolezni. Vina letnika 2014 bodo imela nižje alkoholne stopnje. »Kar je pravzaprav v trendu, saj smo letos začeli s posebnima linijama vin za ameriški in domači trg, kjer je poudarek ravno na nižji alkoholni stopnji. Lažja, sadno dišeča in bolj osvežujoča vina so v svetu vse bolj priljubljena in zaželena,« pojasnjujejo v omenjeni vinski kleti, kjer na domačem trgu beležijo stabilno prodajo, temeljni vzvod rasti pa že vrsto let predstavlja izvoz. Ta je lani dosegel že 38 odstotkov finančne realizacije od prodaje vsega stekleni-čenega vina. Se pa izvozni trgi med seboj zelo razlikujejo glede sloga vina, embalaže in tudi načina promocije. Klet izvaža v več kot 30 držav sveta, dolgo- Foto klub Kamnik je pred kakim tednom povabil člane goriškega fotografskega krožka Skupina75, da so v galeriji kulturnega doma prikupnega gorenjskega mesta postavili na ogled svoja dela. Ljubiteljem umetniške fotografije iz Kamnika se je predstavilo petnajst članov Skupine75, ki so s tem vrnili obisk Kamničanov v Gorici. Bralce naj spomnimo, da je foto klub Kamnik lani oktobra sodeloval na 15. Fotosrečanju v Gorici, ki ga vsako leto prireja krožek Skupina75. Takrat so fotografi iz Kamnika sodelovali s skupinsko razstavo in so med obiskovalci poželi veliko zanimanja. Na odprtju razstave v Kamniku sta predsednik Skupine75 Silvan Pit-toli in član društva Robert Strahinjic predstavila in obrazložila uporabljene fotografske tehnike in pojasnila različne načine tiskanja. Pri tem sta se še posebej pomudila pri opisu in razkrivanju »skrivnosti« cianotipije, fotografskega postopka, ki so ga začeli uporabljati že v prvi polovici devetnajste- ročne odnose pa gradijo s poslovnimi partnerji v 12 državah, in sicer v ZDA, BiH, Italiji, na Japonskem, v Nemčiji, na Kitajskem, Nizozemskem, Hrvaškem, v Srbiji, Veliki Britaniji, Avstriji in na Poljskem. Njihova vina na tujem dosegajo nekoliko višje cene za prodano steklenico kot na domačem V vinski kleti Goriška Brda so tradicionalno novinarsko trgatev letos zaokrožili v družbi kitajskih poslovnih partnerjev. Prav razumevanje teritorija skozi osebno doživetje je namreč izjemno pomembno marketinško orodje, ugotavljajo. Zato je trgatev v Vinski kleti Goriška Brda tudi pomemben dogodek Odprtje v h s štir goriškega ga stoletja. V Kamniku se fotografi iz Gorice prvič pojavljajo kot organizirana skupina, njihova dela pa bodo na ogled še kak teden. V Galeriji doma kulture razstavljajo Remo Cavedale, Sergio Culot, Mariano di Clemente, Sandi Gorkič, Igor Pahor, Mauro Pa-viotti, Silvan Pittoli, Boris Prinčič, Loredana Prinčič, Tamara Puc, Matej Ratko, Robert Strahinjic, Enzo Te-deschi, Miran Vižintin, Marko Vogrič trgu. »Običajno se uvrščamo v srednji cenovni razred, ponekod pa tudi v premium segment,« pravijo na Do-brovem, kjer kot eno svojih ključnih razlikovalnih prednosti izpostavljajo prav zadružno strukturo, ki združuje 400 briških družin s skupaj 1000 hektari vinogradov. Klet Brda sesta- za promocijo na tujih trgih. Letos so tako prav v času trgatve v Slovenijo pripeljali več kot 80 pomembnih kupcev in mnenjskih voditeljev iz ZDA, Velike Britanije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Poljske in, kot rečeno, s Kitajske. »Naše kitajske goste zelo zanima, kako nastaja vino, kakšna je pot od vi- in Simon Zamar. V soboto, 4. oktobra, ob 18.30 bo v Kulturnem domu v Gorici slavnostno odprtje razstave ob tradicionalnem, že 16. Fotosrečanju, na katerem bodo sodelovali avtorji iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Za to priložnost pripravlja fotoklub Skupina75 tudi katalog, ki bo kot po navadi vsebinsko bogat tako z opisi kot tudi v prikazu nekaterih del, ki bodo postavljena na ogled. (vip) vljajo majhne in velike družinske kmetije, ki obdelujejo svoje terasaste vinograde na pogosto zelo strmih gričevnatih pobočjih. Tukaj še vedno glavnino opravil, vključno s trgatvijo, opravljajo ročno, v krogu družine in prijateljev, kar jih v tujini uvršča med t.i. herojske vinogradnike. (km) nograda naprej. V vinogradu so bili presenečeni, vsako opravilo je zanje nekaj novega. Upam, da smo s tem nekoliko utrdili podobo Slovenije in slovenskih vin v njihovi zavesti, tako da bodo še bolj navdušeno in zvesto posegali po slovenskih proizvodih,« se nadeja direktor Vinske kleti Goriška Brda, Silvan Per-šolja. Na kitajskem trgu imajo vse vinorodne dežele številne projekte in usmerjajo veliko sredstev v promocijo. »Na primer Italija že nekaj let organizira svoj priznani vinski sejem Vinitaly v različnih mestih na Kitajskem. Slovenija seveda nima takih resursov, zato skušamo to nadoknaditi z iznajdljivostjo in tkanjem osebnih stikov.« Na Kitajskem je poznavanje vin sicer veliko slabše kot v Evropi, saj ni vinarske tradicije, zato Kitajcem kultura pitja vin še vedno ni blizu. Dejstva, da je potrošnja vina na kitajskem trgu manj kot 4 litre na prebivalca, da je predvidena letna rast okoli 15 odstotkov, da vino predstavlja statusni simbol premožnih in da so njihovi kitajski partnerji podjetja z vizijo in jasnimi cilji, uvrščajo ta trg v sam vrh po prioritetah Kleti Brda. Na Kitajsko tržišče, kjer so zelo lepo sprejeli njihova rdeča vina iz linije Ba-gueri, so začeli izvažati leta 2006. Sprva je šlo za testne količine. Po petih letih pa so se začeli kazati prvi sadovi sistematičnega pristopa do trga. Prodaja se je iz leta 2012 na leto 2013 količinsko podvojila, vrednostno pa so v letu 2013 dosegli 135 odstotkov več kot v letu 2012 in kar desetkrat več kot v letu 2011. Letos pričakujejo, da se bo prodaja na Kitajsko še povečala. »Načrtujemo izvoziti do deset 40-čeveljskih zabojnikov vina -»kontejnerjev«, kar pomeni skoraj pol milijona evrov finančne realizacije na kitajskem trgu. (km) / Avto trčil v motor V Tržaški ulici v Gorici se je včeraj okrog 13.30 zgodila prometna nesreča, v katero sta bila vpletena voznik avtomobila in motorist. Oba sta bila lažje poškodovana, zato so ju odpeljali v goriško bolnišnico. Do trčenja je prišlo okrog 13.30, okoliščine nesreče preučujejo goriški ka-rabinjerji. Atentat v Petovljah V knjigarni LEG na Korzu Verdi v Gorici se bo danes, 27. septembra, ob 17. uri senator in sodnik Felice Casson na povabilo mladinskega kulturnega združenja Young for fUn pogovarjal z novinarjem Gian Pietrom Testo, ki je napisal knjigo o desničarskem atentatu pri Petovljah »La strage di Peteano«. Z odvetnikom Nereom Battellom in režiserjem Cri-stianom Natolijem bosta razčlenila temo preiskave, ki je sledila atentatu v Petovljah. Razigrana srca V Kulturnem domu v Novi Gorici bo danes ob 19. uri folklorna prireditev »Razigrana srca«. Srbsko kulturno društvo Sloga se bo predstavilo s folklornimi plesi, sodelovali bodo društva Brdo iz Kranja, Vidovdan iz Ljubljane, Sveti Sava iz Kranja, Ohridski Biseri iz Nove Gorice, Pontes-Mostovi iz Trsta, folklorno društvo iz Sežane in gostje iz Bijeljine. Dvodnevni dogodek v Dolu Na Palkišču se danes začenja dvodnevna prireditev Jeziki in narodi sveta: sto let kasneje, ki jo prireja kulturno društvo Kras Dol-Poljane. Ob 18.30 bo projekcija filma, ki ga je pripravil prof. Dario Frandolič. Sledil bo nastop doberd-obske godbe na pihala Kras. Skupina iz Rezije bo prikazala, kako so nekoč živeli brusači. Večer se bo nadaljeval ob glasbi skupine Nebojsega. Osrednji del programa bo jutri. Ob 9.30 bo start mednarodnega pohoda miru, ob 16. uri se bo pričel kulturni program, ki ga bodo oblikovale glasbene in kulturne skupine iz Italije, Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Slavnostni govornik bo Vasja Klavora. Praznik bo z glasbo zaključil trio Expres. Glasbeni večer V baru Al poeta v Martinščini bo danes, 27. septembra, ob 21. uri prireditev »le Vocinconsuete«. Peli bosta Chiara de Santi in Annalisa Ponton ob spremljavi saksofona, klarineta in flavte Filippa Oreficeja. Izvajali bodo originalno improvizirano izvedbo ljudskih in južnoafriških pesmi kwela. solkan - Danes Eko dan ob Soči Delavnice in čistilna akcija V sklopu prireditev ob Dnevu Soče bo danes med 10.30 in 14. uro v Kajakaškem centru Solkan potekal Eko dan. Predstavilo se bo več organizacij, ki se ukvarjajo s trajnostnim razvojem in ekologijo. Prisotni bodo Inštitut za varovanje naravne dediščine, Univerza Nova Gorica, GOLEA, Triglavski narodni park, osnovna šola Ivana Roba, osnovna šola Cerkno in še nekatere ustanove. Predstavitve bodo potekale na stojnicah, na katerih bo veliko poučnih prikazov. Organizirana bo tudi krajša čistilna akcija in ogled nove poti na relaciji Kajakaškega centra in mosta. Predstavitve so zelo primerne za otroke in zanimive tudi za odrasle; z njimi si prizadevajo, da bi med ljudmi povečali občutljivost do okoljski tem - še zlasti do spoštovanja voda. (km) gorica - Fotoklub Skupina75 Po razstavi v Kamniku se pripravljajo na Fotosrečanje dobrovo - Tradicionalna novinarska trgatev Trgali tudi Kitajci Poslovni partnerji z Daljnega vzhoda v živo spoznali nastajanje briškega vina 15 S obota, 27. septembra 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / dK Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. Gledališče GLEDALIŠČE VERDI obvešča, da poteka prodaja novih izrednih tematskih abonmajev; do 23. oktobra bo odprta blagajna v Ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481383601) od ponedeljka do sobote 10.00-13.00 in 16.00-20.00, zaprta bo 10. oktobra. Od 24. oktobra bo delovala blagajna na Korzu Italia (tel. 0481383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00, zaprta bo od 24. do 28. decembra. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča, da je do 29. septembra možen nakup novih abonmajev vsak dan med 18. in 20. uro. Letos bodo skupinski abonmaji še posebno ugodni; informacije po tel. 0481-532317, več na www.artistiassociatigorizia.it. OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da poteka do 27. septembra potrditev lanskih abonmajev, od 30. septembra do 2. oktobra bo za lanske abonmaje možna sprememba sedeža, od 4. oktobra dalje pa mo možen nakup novih abonmajev pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 10.0012.00, 16.30-19.30), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212. PRI ZDRUŽENJU ARTISTI ASSOCIATI v Gorici bodo v ponedeljek, 29. septembra, na sedežu v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 71 v Gorici (tel. 0481532317) začeli zbirati prijave za udeležbo na gledaliških delavnicah za osnovnošolce in nižješolce, ki ju bo v Krminu in Gradišču vodil Enrico Ca-vallero. Prijave bodo zbirali med 10. in 18. uro. Delavnica za osnovnošolce bo potekala v dvorani Bergamas v Gradišču vsak ponedeljek od 6. oktobra do 15. decembra, delavnica za nižješolce pa vsak četrtek od 9. oktobra do 18. decembra v gledališču v Krminu. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 17.50 -20.00 - 22.00 »Lucy«. Dvorana 2: 15.00 »Dragon Trainer 2«; 17.30 »Tartarughe Ninja«; 20.00 - 22.00 »Anime nere«. Dvorana 3: 15.00 »Planes 2 missione antincendio«; 18.00 - 19.50 - 21.30 »Pasolini«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -20.30 - 22.10 »Lucy«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 19.50 »L'in-credibile storia di Winter il delfino«; 22.00 »Sex Tape - Finiti in rete«. Dvorana 3: 16.15 »LApe Maja - Il film«; 17.45 - 20.00 - 22.10 »Posh«. Dvorana 4: 15.30 - 17.15 »Tartarughe Ninja«; 19.50 - 22.00 »La preda per-fetta«. Dvorana 5: 16.00 - 17.40 - 20.20 - 22.15 »La buca«. fí Razstave V GALERIJI SPAZZAPAN v palači Tor-riani, Ul. Ciotti 51, v Gradišču bo danes, 27. septembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Omaggio a Cesare Mocchiutti«; na ogled bo ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00 in ob sredah, četrtkih in petkih 15.0019.00; več na www.galleriaspazzapan.it. V NOVEM LOKALU-TRGOVINI DE-GUSTAZIONE AL CASTELLO na Trgu Cavour v Gorici je na ogled razstava Erike Sosol z naslovom »Il ruggito di un sussurro«; do 23. oktobra 8.30-13.30, 17.00-20.00. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA je do 3. oktobra ob urniku odprtja knjižnice na ogled razstava o planinstvu v Posočju. V FOYERJU SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA v Novi Gorici je na ogled razstava o goriški igralki Nori Gregor z naslovom »Nora, du bist ein Engel!«, ki so jo pripravili Kinoatelje Gorica, Zavod Kinoatelje Šmihel, SNG Nova Gorica in Visoka šola za Umetnost Univerze v Novi Gorici. Na ogled bo ob gledališki predstavi »Nora Gregor - skriti kontinent spomina / il continente nascosto della memoria / ein verborgener Kontinent der Erinnerung« (Neda R. Bric) 9., 11., 22. in 24. oktobra ob delavnikih 10.00-12.00 in 15.00-18.00, ob sobotah 10.00-13.00 in eno uro pred predstavo, ki se začne ob 20. uri; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ~M Koncerti V BARU-GOSTILNI AL POETA v Ul. Zona Sacra 10 v Martinščini bo danes, 27. septembra, ob 21. uri glasbena prireditev »le Vocinconsuete«. Peli bosta Chiara de Santi in Annalisa Ponton ob spremljavi saksofona, klarineta in flavte Filippa Oreficeja. Izvajali bodo originalno improvizirano izvedbo ljudskih in južnoafriških pesmi kwela. KONCERTNA SEZONA 2014-15 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 20.30 v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica: 8. oktobra »Klavir in orkester«, nastopata pianist Alexander Gadjiev in Orkester iz Padove in Veneta. 22. decembra »In zopet prišla noč si sveta«, nastopa Slovenski komorni zbor iz Ljubljane. 6. marca 2015 ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Si-javuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila 2105 ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkov-skega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani. Informacije in nakup abonmaja v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@center-bratuz.org); več na www.centerbra-tuz.org. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO ŠOLSKEGA CENTRA TRUBAR-GREGORČIČ, obvešča vse kandidate za suplence z dokončnih zavodskih lestvic (2. in 3. pas), da bo sklic potekal izključno preko elektronske pošte. DIZ CANKAR-ZOIS-VEGA obvešča, da bo informativni sestanek za starše dijakov, ki obiskujejo 1. razred v ponedeljek, 29. septembra, ob 19. uri na sedežu zavoda v Ul. Puccini 14 v Gorici. ŠOLA MATEMATIKE - družinski center Hiša pravljic prireja šolo matematike za osnovnošolce in nižješolce. Učenci in dijaki utrjujejo šolsko snov in se naučijo pravilnega reševanja nalog; informacije na hisapravljic@gmail.com ali 3341243766 (Martina). ANGLEŠČINA ZA OTROKE - družinski center Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot vabi na brezplačne predstavitvene urice tečaja angleščine za otroke od 3. do 12. leta, po metodi, ki je prava svetovna uspešnica; informacije na hisapra-vljic@gmail.com ali 334-1243766 (Martina). LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA bo tudi letos delovala v Dijaškem domu v Gorici. Otrokom 2. in 3. letnika vrtca ponuja bogat program glasbene vzgoje in animacije, ki ju bo vodila Damjana Go-lavšek, priznana glasbenica in gledališka igralka. Ludoteka bo delovala vsako sredo od 15.30 do 17. ure. Vpisovanje do zasedbe mest na tel. 0481533495 v popoldanskih urah. & Izleti ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra izlet v Vicenzo na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 28. septembra po tel. 347-1243400. VSAKOLETNA DRUŽABNOST OB KOSTANJU, ki jo prireja Slovensko planinsko društvo Gorica, bo v nedeljo, 12. oktobra, na domačiji Štekar v Štever-janu. Tudi letos pripravljajo pohod za mlade člane in njihove družine ter kolesarsko vožnjo po Brdih. Ü3 Obvestila PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vabi otroke od 3. do 6. leta starosti na glasbene urice; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vpisuje otroke in mlade v novo glasbeno šolsko leto; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). »ZUMBA«: AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za odrasle ob ponedeljkih in četrtkih, od 20. do 21. ure v večnamenski dvorani v Jamljah. Prva brezplačna vaja bo v ponedeljek, 29. septembra, ob 20. uri; informacije po tel. 347-6868225 (Patricija). MAŽORETNA SKUPINA KRAS vabi nove članice v vpis v novo sezono. Prva vaja bo v petek, 26. septembra, od 15. ure dalje; informacije po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, v gostišču Šterk pri Novi Gorici. Vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. »MEDNARODNI POHOD MIRU« bo v organizaciji KŠD Kras Dol-Poljane v nedeljo, 28. septembra, ob prireditvi z naslovom »Jeziki in narodi brez meja sto let kasneje«: start izpred sedeža društva na Palkišču bo ob vsakem vremenu med 8. uro in 9.30, na izbiro bosta 8 ali 13 km dolgi progi; več na www.krasdolpoljane.it. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča, da bo v kratkem na razpolago barvni stenski koledar za leto 2015 s planinskimi motivi in vabi k prednaročilu. Koledar bodo naročniki predvidoma dvignili že 12. oktobra, na družabnosti ob kostanju. Prednaročila: vsak četrtek med 19. in 20. uro na društvenem sedežu, Verdijev Kor-zo 51/int., tel. 0481-532358 ter neposredno pri odbornikih društva. OTROŠKI ZBOR KD SOVODNJE vabi otroke iz vrtca in osnovne šole, da se mu pridružijo na vajah danes, 27. septembra, in nato vsako soboto med 10.45 in 11.30 za otroke od 4. do 6. leta starosti, pod vodstvom Valentine Nanut, in med 11.30 in 12.30 za otroke od 7. do 10. leta starosti, pod vodstvom Jane Drassich. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 12. do 22. oktobra, tudi z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRUT obvešča, da se začenja vpisovanje za jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu, ki bo stekel v torek, 7. oktobra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KD DANICA z Vrha organizira tečaj zumbe ob ponedeljkih in četrtkih z začetkom ob 19. uri; informacije po tel. 339-7484533 (Dolores). Prva lekcija bo 29. septembra. VADBE V DOMU A. BUDAL V ŠTAN-DREŽU od 29. septembra dalje: pilates - ponedeljek, 19.00-20.00; jutranji pilates - četrtek, 9.00-10.00; spinning - ponedeljek, 20.00-21.00 in 21.0022.00 ter sreda, 20.00-21.00; zumba - torek in četrtek, 20.00-21.00; trebušni plesi - torek, 19.00-20.00 (od 14. oktobra dalje); Perfect Body Workout -ponedeljek, 18.00-19.00 in četrtek, 19.00-20.00. Poskusna brezplačna vadba za jutranji pilates - četrtek, 2. oktobra, ob 9. uri; informacije in prijave: pilates, spinning, zumba, Perfect Body Workout po tel. 347-8800556 (Sara); jutranji pilates tel. 0038640477967 (Damjana); trebušni plesi tel. 340-3814478 (Antonella). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da rok prijave na deželno zborovsko revijo »Nativitas« zapade 30. septembra; informacije www.zskd.eu ali po tel. 040635626. AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom prof. Andreja Gropajca. Informativna seja bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v kulturnem centru v Jamljah; informacije po tel. 338-6805242 (Sonia). KD SOVODNJE tudi letos organizira tečaj zumbe. Začel se bo v sredo, 1. oktobra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije po tel. 3382251883 (Magda) ob uri kosila ali v večernem času. SPDG vabi na rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo med 20. in 21. uro v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Prvo srečanje bo v sredo, 1. oktobra; informacije po tel. 3495552075. PRI AŠZ DOM GORICA vpisujejo za športno sezono 2014-15: športni vrtec (letniki 2010-2011) - ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure, vodi prof. Dra-žen Grbac, začetek 2. oktobra; mikrobasket - novost - (letniki 2007-20082009) - ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure, vodi prof. Dražen Grbac, začetek 2. oktobra; minibasket (letniki 2004-2005-2006) - torek od 16.30 do 18. ure, sreda od 16. do 17. ure, petek od 18. ure do 19.30, vodi prof. Andrej Vremec; under 13 (letniki 2002-2003) - ponedeljek od 17. ure do 18.30, torek od 18. ure do 19.30, četrtek od 17. ure do 18.30; under 15 (letniki 20002001) - torek od 19. ure do 20.30, sreda od 18.30 do 20. ure, četrtek od 18.30 do 20. ure; cheerleading za osnovno-šolce/ke - sreda od 17. ure do 18.30; petek od 16.30 do 18. ure. Za otroke vrtcev v Ul. Brolo, v Pevmi in v Ul. Max Fabiani v Gorici ter za tiste, ki obiskujejo dijaške domove, je poskrbljen prevoz do telovadnice; informacije in vpisovanja po tel. 0481-33288, 3292718115 (David Ambrožič) ali dom-gorica@gmail.com. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 3. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam). POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Ul. Bombi v Gorici organizira v soboto, 4. oktobra, ob 15.15 ob projekciji risanke »Boxtrolls, le scato-le magiche« ustvarjalni laboratorij za otroke med 5. in 11. letom starosti. Po laboratoriju bo za udeležence in spremljevalce možen ogled risanke s popustom v Kinemaxu v Gorici; informacije in obvezna najava po tel. 0481-534604 ali na naslov segrete-ria@mediateca.go.it. TRŽNI SEJEM PERUTNIŠTVA in pridelkov iz naših krajev bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, 4. oktobra in 8. novembra med 8. in 13. uro; informacije po tel. 333-4318338. SKRD JADRO IZ RONK s pokroviteljstvom ronške občine prireja v sklopu projekta »Manjšinska deželna inter-kultura in poznavanje slovenskega jezika« tečaj slovenščine za odrasle (50 ur) ob torkih po dve uri, začetek 14. oktobra. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v torek, 7. oktobra, ob 20. uri uri; informacije nudijo tudi v ronški knjižnici (tel. 0481-482015 in 0481-776123)in v mladinskem informativnem centru Informagiovani na Drevoredu S. Marco 70 v Tržiču (0481-494656 in 0481-798011). KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja tudi letos telovadbo za odrasle. Prva poskusna lekcija bo v torek, 7. oktobra, ob 19.30 v prostorih društva na Pal-kišču, vodila bo Ljudmila Onišenko; informacije po tel. 349-6753172 (Sara). LETNIKI 1974 bodo skupaj praznovali v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri v gostilni Turri v Štandrežu. Tisti, ki se bodo udeležili praznovanja, naj se vpišejo in pustijo predujem 15 evrov v gostilni pri Turriju do srede 22. oktobra; informacije po tel. 348-5856972 (Katja) ali 338-7501181 (Tamara). 0 Prireditve »SALOTTO.VIENNA« v sklopu «Okusov na meji« v palači Lantieri v Gorici: danes, 27. septembra, ob 11.30 degusta-cija briških vin, ob 16. uri talk-show o čedajskem razpelu, ob 18. uri degu-stacija rebule z Oslavja, ob 19. uri performans Sare Glaxia, ob 21. uri glasba Maurizia Curcia, sledil bo DJ-set, plošče bodo vrteli Luca Effe, Enrico Zaninotto in Alberto; več na www.sa-lotto-vienna.net. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev nove pesniške zbirke Janeza Povšeta »Pesmi ob poti« v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku 25 v Gorici. Ob prisotnosti avtorja bo novo pesniško zbirko predstavila prof. Majda Cibic. FORUM ZA GORICO prireja niz šestih srečanj z naslovom »Novecento ine-dito« na sedežu v Ul. Ascoli 10/A v Gorici: 30. septembra ob 17.30 predstavitev zbirke spominov in dnevnika Giuseppeja Venice in Marie Antoniette Moro ter projekcija trailer filma »Wo-men on the border« Erike Rossi; 7. oktobra ob 17.30 srečanje posvečeno ženskam v španski državljanski vojni; 14. oktobra ob 17.30 srečanje posvečeno slovenskim antifašistkam; 28. oktobra ob 17.30 predstavitev knjige o anarhičnem gibanju v Tržiču. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita v torek, 30. septembra, ob 20.30 v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na novo srečanje pod lipami, kjer bo gost župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk. Ob lokalnih volitvah, ki bodo 5. oktobra v Sloveniji, bo govora o upravljanju občin, čezmejnem sodelovanju in povezovanju med goriško-primor-skimi občinami. Večer bo vodila čas-nikarka Erika Jazbar. GLASBENA MATICA vabi na predstavitev kulturne dediščine iz fonda Glasbene matice, ki bo v sredo, 1. oktobra, ob 17.30 v Trgovskem domu v Gorici na Korzu Verdi 52. Ob tej priložnosti bodo profesorji Glasbene matice ponovno obudili skladbi, katerih notni zapisi se nahajajo v omenjenem fondu. SREČANJA v sklopu niza »Fare Voci a Gorizia«: v petek, 3. oktobra, ob 18. uri v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici bo srečanje s pesnikom Milom De Angelisom. Večer organizirata kulturno združenje Equilibri iz Gorice in Fare Voci. Giornale di scrittura; več na www.isontina.beniculturali.it. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Paola Blaso-ni vd. Tomaselli iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na pokopališče v Codroipu (UD). DANES V KRMINU: 9.30, Antonio Campo (iz bolnišnice v Tržiču ob 9. uri) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču; 10.25, Adelina Vuch vd. Vogrig iz hiše žalosti v Ul. Patriarchi 46 v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 12.00, Maria To-madin vd. Zorzenon v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V KRAJU SAN PIER: 14.00, Mario Toffetti v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 9.25, Amelia Mar-cone iz hiše za starejše občane Sereni Orizzonti v cerkvi in na pokopališču. 16 Sobota, 27. septembra 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / hrvaška - Nasprotujoči si pogledi na zgodovino V Pulju za šole partizanska imena, v Zagrebu bi trgu odvzeli Titovo ime PULJ - Puljski SDP je napovedal, da bodo predlagali vrnitev imen osnovnim šolam, ki so bila povezana s protifašističnim bojem in so jih v največjem istrskem mestu imeli v času Jugoslavije. Medtem želijo v Zagrebu odstraniti ime nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita z enega izmed najlepših mestnih trgov. »Zivimo na območju, ki neguje protifašistično dediščino in menimo, da je treba s tem nadaljevati, čeprav se danes soočamo s poskusi uveljavljanja desničarskih politik in razglasitve antifašizma za napačno opcijo,« je dejal predsednik SDP v Pulju Danijel Ferič. Predlagali bodo vračanje več imen, kot so Moša Pijade, Ivo Lola Ribar, Vladimir Gortan in Ne-ven Kirac ter 119. brigada in 43. istrska divizija. V SDP menijo, da imena za prebivalce Pulja ne bodo sporna, predvsem ne imena partizanskih enot in Vladi- Trg maršala Tita v Zagrebu s Hrvaškim narodnim gledališčem SLOVENIJA TA TEDEN Ujetniki avtocestne družbe Darja Kocbek mirja Gortana, ki so ga italijanski fašisti ustrelili še pred drugo svetovno vojno, ker si je prizadeval za osvoboditev Istre izpod italijanske oblasti. Nekateri ravnatelji puljskih osnovnih šol so povedali, da spremembe imen nikakor niso prioritete v izobraževalnem sistemu ter da bi o tem morali razmišljati v začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko so šole množično preimenovali. Medtem v Zagrebu državljanska pobuda Krog za trg že vrsto let zahteva spremembo imena Trga maršala Tita, ker ocenjujejo, da si eden najbolj priljubljenih zagrebških trgov ne zasluži imena »vojnega zločinca Tita«. Predlagajo Hrvaško brez simbolov totalitarizma in ime Kazališni trg, ker je sredi priljubljenega mestnega trga poslopje hrvaškega narodnega gledališča. Zagrebški župan Milan Bandic se je vrsto let izogibal zahtevam za spremembo imena trga, a je v četrtek vendar podal svoj predlog - Trg umetniške odličnosti. Kot je pojasnil, je trg obkrožen s kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami. Na severni strani trga sta pravna fakulteta in rektorat zagrebške univerze, na zahodni pa bodo poleg muzeja za umetnost in obrt ter srednje šole za uporabno umetnost in oblikovanje prihodnji teden slovesno odprli tudi novo stavbo glasbene akademije. kopriva - Danes zvečer Literarno srečanje s poezijo Marka Matičetovega KOPRIVA -Danes se bo v sklopu rednega delovanja ŠKUDT Kopriva zvrstila še ena pobuda, in sicer Literarno srečanje s poezijo, ki se bo pričelo ob 20. uri v tamkajšnjih vaških oz. društvenih prostorih (stari šoli). Domače društvo bo tokrat gostilo mladega slovenska pesnika Marka Matiče-tovega. Avtor, ki ga bo občinstvu predstavil publicist Primož Sturman, se je rodil leta 1984 v Ljubljani. Izobraževal se je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, na kateri je najprej diplomiral, nato pa še magistriral. Zivi v Portorožu, zaposlen je kot bibliotekar v Mestni knjižnici Piran. Pesniško se je Marko Matičetov začel kaliti že v gimnazijskih letih, svoj pesniški prvenec je objavil leta 2006 pod naslovom V vsaki stvari je ženska. Leta 2009 je izšla druga njegova pesniška zbirka z naslovom Boš videl. Svoje zadnje delo je avtor izdal lansko leto, naslov pa nosi Lahko noč iz moje sobe, Brazilija. Matičetov je namreč velik ljubitelj te največje države Južne Amerike, v kateri je nedavno spremljal svetovno nogometno prvenstvo. Večer bo glasbeno oblikoval kantavtor Gorazd Lampe, ki bo pred občinstvom nastopil s svojimi avtorskimi skladbami. Ob tej priložnosti bo ŠKUDT Kopriva podelilo svoje prvo častno članstvo etnologu in raziskovalcu ljudskega blaga, koprivskemu rojaku Milku Matičetovemu, ki je v začetku septembra praznoval svoj 95. rojstni dan. Milko Matičetov Čeferin zastopa Bratuškovo v postopku pred KPK LJUBLJANA - Odvetniška družba Čeferin je prevzela zastopanje nekdanje premierke in kandidatke za evropsko komisarko Alenke Bratušek v postopku Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki preiskuje postopek izbire slovenskega kandidata za evropskega komisarja. V družbi osnutek ugotovitev pričakujejo v ponedeljek. Kot je povedal Aleksander Če-ferin, Bratuškova, ki ji je KPK 9. septembra posredovala osnutek ugotovitev po pregledu postopka izbire kandidata za evropskega komisarja, omenjenega dokumenta še ni dvigniti. Ker je rok že potekel, ji bo pošta vročena v njen nabiralnik. Od takrat bo Bratuškova imela 7 dni časa, da se izjasni o navedbah v dokumentu, z utemeljeno prošnjo pa lahko zaprosi tudi za podaljšanje roka za nadaljnjih sedem delovnih dni, so pojasnili v KPK. Po preteku vseh rokov bo senat KPK sprejel končni dokument in z njim tudi seznanil javnost. 1,3 milijonskega dobitka v igri Lotko 6 ni dvignil nihče LJUBLJANA - Dobitka Lotko 6 igre Loto, vrednega 1,3 milijona evrov, v zakonskem roku ni prevzel nihče. Neizplačan dobitek bo Loterija Slovenije zato vrnila v igro Loto, sklad za sedmico pa bo predvidoma 2. novembra višji za omenjeni znesek, so sporočili iz Loterije Slovenije. Dobitke Loto skladno s pravili igre lahko izplačajo 67 dni od datuma žrebanja. Zrebanje 58. kroga Lota je bilo 20. julija, 67-dnevni rok za izplačilo dobitka je tako potekel 25. septembra. Vozniki, ki se od sredine meseca v času prometnih konic vozijo po primorski avtocesti, potrebujejo res dobre živce in veliko časa. V državni avtocestni družbi Dars jim spet dokazujejo, da se v dvajsetih letih še vedno niso naučili opravljati obnovitvenih del na avtocestah tako, da bi povzročili čim manj prometnih zastojev. Na primorski avtocesti so sedanje zastoje povzročili s tem, ko so za skoraj dva meseca pri Uncu zaprli slabe štiri kilometre avtoceste. Darsove zapore že leta povzročajo kilometrske zastoje, ne glede na to, kje in kdaj jih postavijo in kakšna dela opravljajo. Avtocestna družba na primorski avtocesti obnavlja poškodovano vozišče med Postojno in Uncem v smeri proti Ljubljani. Polovica avtoceste je zaradi tega popolnoma zaprta, promet pa v obeh smereh poteka po drugi polovici. Ta obnova bo predvidoma trajala do konca oktobra in toliko časa je tudi pričakovati kilometrske zastoje. To pa ni edina ovira na avtocesti med Postojno in Ljubljano. Med Vrhniko in Brezovico Dars že od pomladi postavlja dodatne protihrupne ograje v dolžini sedem kilometrov, zaradi česar je od Ljubljane do Vrhnike zaprt odstavni pas, bistveno so zmanjšali tudi najvišjo dovoljeno hitrost za vožnjo po tem delu primorske avtoceste. Ta prometni režim bo trajal še nekaj mesecev, saj bodo dela lahko končali šele v letu 2015. Kolone pred gradbiščem pri Uncu so vsak dan dolge več kilometrov, najdaljša, 20-kilometrska, je bila prejšnji petek, zaradi katere je vožnja iz Kopra do Ljubljane trajala tudi tri ure, kar je dve uri več kot običajno. Primorska avtocesta je ena najbolj obre- menjenih v državi. Vsak dan na njej recimo po Darsovih podatkih samo težkih tovornih vozil naštejejo povprečno 6500. Primorska avtocesta ni edina, kjer Dars v zadnjem času z obnovitvenimi in vzdrževalnimi deli povzroča zastoje. Promet po eni polovici avtoceste že nekaj tednov poteka tudi na pomurski avtocesti med Mariborom in Lenartom, vsak dan je kak zastoj zaradi del na štajerski avtocesti, do 19. decembra bo zaradi obnove polovično zaprt predor Karavanke, pred katerim se prav tako nabirajo kilometrske kolone. Eden od glavnih razlogov za zastoje na slovenskih avtocestah je, da Dars noče večjih obnovitvenih in drugih gradbenih del izvajati ponoči, čeprav tako kolone učinkovito preprečujejo v sosednjih državah, recimo v Avstriji. Darsa te izkušnje ne prepričajo, saj že ves čas od leta 1995, ko je bil pod patronatom gradbenih baronov ustanovljen kot državna družba, ki skrbi za gradnjo, obnove in vzdrževanje avtocest, našteva kup razlogov, zakaj v Sloveniji nočne obnove niso mogoče. Izpostavlja zlasti skrb za varnost uporabnikov in delavcev na gradbiščih. Razlaga, da delavci ponoči potrebujejo ustrezno osvetlitev, ki pa slepi voznike, zato bi bilo nočno delo nevarno za oboje. Da njihova skrb za varnost ni iskrena, na Darsu dokazujejo z zahtevo o povečanju največje dovoljene hitrosti na odsekih avtocest, kjer potekajo gradbena dela, ki so jo poslali na ministrstvo za infrastrukturo. Po njihovi oceni bi vozniki lahko varno drveli mimo gradbišč z 80 kilometri na uro namesto s sedanjimi šestdesetimi. Naslednji argument, s katerim Dars prepričuje javnost, da ne more avtocest popravljati ponoči, je hrup z gradbišča, ki bi ponoči motil ljudi, ki živijo ob avtocestah. Dars razlaga, da je policija zaradi takšne pritožbe v preteklosti že morala ustaviti delo na enem od gradbišč. Tretji Darsov argument proti nočnemu delu je še skrb za kakovost izvedenih del. To je ponoči veliko težje zagotoviti kot z delom podnevi, pravijo na avtocestni družbi. Vozniki k temu lahko dodajo le, da Dars pri zagotavljanju kakovosti tudi pri popravilih podnevi ni najbolj uspešen. Če bi bil, bi obnovljeni deli avtocest vzdržali več kot le nekaj let. Zakonskih ovir za popravljanje avtocest ponoči ni. Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da postavljanje zapor za opravljanje vzdrževalnih del na cestah v nočnem času sicer omejuje pravilnik, a to ne velja za dela, ki jih Dars pravkar opravlja na primorski avtocesti. Torej bi to avtocesto lahko obnavljal tudi ponoči. V tem primeru ima Dars pri roki izgovor, da je delo ponoči dražje. Vozniki, ki morajo na pot, so dejansko ujetniki avtocestne družbe, saj bodisi lahko čakajo v kolonah ali se v kolonah vozijo po vzporedni regionalni cesti. Vlaki so na poti proti Primorski na splošno počasni, od februarja, ko je žled poškodoval električno napajanje, pa železnica potnike prevaža z avtobusi - po cestah, na katerih so kolone. Na lokalne ceste tudi ne gre pomisliti, tam sicer ni gradbišč, ker je direkciji za ceste že pred poletjem zmanjkalo denarja, so pa zato vedno večje udarne jame in druge poškodbe, zaradi katerih je vožnja po teh cestah lahko še daljša od čakanja v koloni. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu dogovor - Odprtje leta 2017? Ikea prihaja v Ljubljano z 80-milijonsko naložbo Ljubljanski župan Zoran Jankovič (desno) in direktor Ikee za nepremičnine in razvoj za jugovzhodno Evropo Vladislav Lalič (levo) med podpisom memoranduma o soglasju mol LJUBLJANA - Po večletnem čakanju se je švedski pohištveni velikan Ikea vendarle resno odločil odpreti svojo trgovino tudi v Ljubljani. 80 milijonov evrov vredna investicija na površini približno 30.000 kvadratnih metrov na območju BTC naj bi odprla okoli 300 delovnih mest, priložnosti pa bodo v sodelovanju z Ikeo lahko iskali tudi slovenski dobavitelji. Ljubljanski župan Zoran Jankovič in direktor Ikee za nepremičnine in razvoj za jugovzhodno Evropo Vladislav Lalič sta včeraj na Ljubljanskem gradu podpisala memorandum o soglasju, s katerim sta se obe strani zavezali k projektu. Memorandum po Laličevih besedah »potrjuje naše resne namene« v partnerskem odnosu z mestom Ljubljano pri reševanju vseh bistvenih vprašanj za realizacijo projekta -predvsem kar se tiče izgradnje infrastrukture, sprememb urbanističnih načrtov in pridobivanju potrebnih dovoljenj. Jankovič pa je memorandum opisal kot zagotovilo, da je Ikea k projektu pristopila zelo resno in da bo njen upravni odbor na prvem srečanju, ki bo predvidoma sredi prihodnjega leta, odločal o njegovi dokončni potrditvi. Mol bo medtem že januarja predstavila spremenjeni občinski prostorski načrt, prilagojen zahtevam projekta. Ljubljanski župan je izpostavil pričakovanih 300 delovnih mest ter vrednost investicije v višini 80 milijonov evrov. Izrazil je tudi upanje, da bodo tu delali izvajalci iz regije, ter prepričanje, da bo Ikea v prihodnje na območju Ljubljane sponzor ali donator na področju športa, sociale ali kulture. O časovnici projekta Lalič ni želel govoriti. Bolj zgovoren glede rokov je bil Jankovič. Mol bo po njegovih besedah v prihodnjem letu pripravila vse potrebne dokumente »in pričakujem, da bova skupaj odprla ta center v letu 2017«, je dejal. Zavarovalnica Triglav je že zjutraj prej spletnih strani Ljubljanske borze sporočila, da se z Ikeo dogovarja o prodaji zemljišča v območju BTC v Ljubljani. La-lič pa je pojasnil, da s Triglavom trenutno urejajo pogodbene formalnosti, medtem ko so dogovor o nakupu že dosegli. Dokončno sklenitev posla pričakuje v zelo kratkem času. Podpis memoranduma je pozdravil tudi predsednik uprave BTC Jože Mermal. »Zelo nas veseli, da bo Ikea svoj nakupovalni center odprla tik ob središču BTC City, ki ga letno obišče več kot 21 milijonov obiskovalcev. S tem bo ponudba obstoječih trgovskih, poslovnih, športnih in kulturnih ter zabaviščnih programov v BTC Cityju bogatejša še za eno najbolj priljubljenih pohištvenih verig na svetu,« je poudaril v izjavi. 17 S obota, 27. septembra 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledita Utrip evangelija in Čezmejna Tv - Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00, 0.35 Dnevnik, vreme in šport 8.25 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.05 Aspet-tando Ballando con le stelle 10.00 Nostra Madre Terra 10.45 Linea Verde Orizzonti 11.45 Talent show: La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.20 Nad.: Legami 17.15 A Sua Immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.15 Show: Sogno e son desto 23.45 Talk show: S'e fatta notte RAI2 RAI3 RAI4 12.25 Film: Shooter - Attentato a Praga (spio., '95) 14.10 19.30 Rai Player 14.20 Film: Born to fight - Nati per combattere 15.55 Aktualno: Wonderland Fantasy 16.25 Serija: Continuum 17.55 Novice 18.00 Nad.: Brothers & Sisters - Segreti in fami-glia 19.40 Nad.: C'era una volta 21.10 Serija: Ghost Whisperer 7.00 Serija: Lassie 7.50 Serija: Zorro 8.15 Serija: Buona fortuna Charlie! 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 Rai Parlamento 9.55 18.00 Vreme 10.00 Dok.: La dura vita dei pingui-ni 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Aktualno: Fattore A.L.F.A. 15.40 Serija: Squa-dra Speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno Variabile 18.05 Šport: 90° minuto - Serie B 18.50 Serija: Arctic Air 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 Rai Player 23.00 Športna rubrika: Sabato Sprint 23.50 Rubrike 7.05 Rai Cultura - Europa in 4D 8.00 Rai Cultura - Una giornata particolare 9.00 Film: La casa dei nostri sogni (kom., '48) 10.30 Film: Che vita con un cow-boy! (kom., '50) 12.0014.00, 18.55, 23.05 Dnevnik, vreme in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Serija: La signora del West 13.40 Tim-buctu - I viaggi di Davide 14.50 Rubrike 15.10 Film: La seconda volta non si scorda mai (kom., It., '07) 16.40 Rai Player 16.45 Film: L'estate di Martino (dram., It., '10) 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.30 Dok. film: Italy in a Day - Un giorno da italiani (r. G. Salvatores) 23.25 Storie maledette 15.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.45 Nad.: Artemisia Sanchez 17.30 0.55 Novice 17.35 Nad.: Potere e pas-sione 18.25 Fiction Magazine 19.25 Nad.: Le cose che restano 21.15 Nad.: Gli anni spezzati 23.05 Nad.: L'ispettore Coliandro _RETE4_ 6.50 Media Shopping 7.40 Serija: Hunter 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Show: Come si cambia Celebrity 16.10 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Po-irot 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.30 Film: Duro da ucci-dere (akc., '90, i. S. Seagal) 23.30 Film: Frantic (krim., '88, r. R. Polanski, i. H. Ford) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.50 Prometne informacije 9.05 Magazine Champions League 9.30 Superpartes 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.40 Film: Che fa-tica fare la star (kom.) 15.30 Nad.: Il Segreto 16.15 Show: Verissimo 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia 21.10 Intimissimi on Ice - Opera pop 23.30 Film: No Problem (kom., It., '08) _ITALIA1_ 6.45 Serija: Supercar 8.35 Serija: A-Team 10.30 Film: Twitches Too - Gemelle streg-helle 2 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 14.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.30 Nad.: Samurai Girl 19.00 Nan.: Love Bugs 19.10 Film: Babe - Maialino coraggioso (fant., '95) 21.10 Film: Tata Matilda e il grande botto (kom., '10) 23.15 Šport 23.45 Boxe: Marsili - Miszei IRIS 12.24 La linea sottile tra amore e odio (r. M. Lawrence) 14.29 Power (dram., r. S. Lumet, i. R. Gere) 16.33 Adesso cinema 16.59 Bastardo dentro (kom. Fra/Spa '03) 18.43 Occ-hio malocchio prezzemolo e finocchio (i. L. Banfi) 21.00 Fantozzi alla riscossa (i. P. Vil-laggio) 22.52 Il gatto mammone (i. L. Buz-zanca) LA7 LA7D 22.45 Film: Vicious Dogs - Cani rabbio-si (akc.) 0.20 Film: Un colpo British Style (triler, '08) _RAI5_ 10.35 Film: Il posto delle fragole (dram., '57) 12.15 Aktualno: Scaramouche Scara-mouche 12.40 Koncert 14.15 20.25 Rai Player 15.20 La nascita dei continenti 16.15 Cinque buoni motivi 16.20 Gledališče: Albergo del libero scambio 18.00 Novice 18.05 Opera: La Traviata 20.35 Storie d'arte 21.15 Gledališče: La misteriosa scom-parsa di W 22.35 Roma - La nuova dram-maturgia 23.10 David Letterman Show RAI MOVIE 13.1517.10 Rai Player 13.25 Film: Il laureato (dram.) 13.15 Film: Chasing 300017.05 0.30 Novice 17.20 Film: Ti va di pagare? (kom.) 19.10 Film: Bunraku (akc.) 21.15 Film: Fratelli nella notte (akc.) 23.00 Serija: Hell On Wheels 0.35 Film: Irina Palm - Il talento di una donna inglese (dram., '07) RAI PREMIUM 12.00 19.15 Rai Player 12.10 Serija: La nave dei sogni 13.50 Serija: Raccontami LAEFFE CIELO m kacij 16.00 Serija: MasterChef Italia 18.00 X Factor 2014, avdicije 19.45 Serija: Affari di famiglia 21.10 Film: Giovannona Coscialunga, disonorata con onore (kom., It., '73) _DMAX_ 12.35 Container Wars 13.25 Nudi e crudi 14.15 Ed Stafford, duro a morire 15.10 Af-fari a tutti i costi 16.00 Matto da pescare 16.50 22.00 River Monsters 17.45 Swords, pesca in alto mare 18.35 Affare fatto! 19.30 Te l'avevo detto 20.20 Banco dei pu-gni 21.10 0.05 Brothers in Army 22.501 veri mercenari 23.40 Fast n' Loud SLOVENIJA1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Otroški program: OP! 7.15 Zgodbe iz školjke 7.35 Otroške in mladinske oddaje 9.45 Kviz: Male sive celice 10.30 Kratki film: Mala kuharica 10.45 Nan.: Izjemne dogodivščine Sama Foxa 11.10 Nad.: Mladi Leonardo 11.50 Dok. serija: Razkrivanje preteklosti 12.20 Avtomobilnost 13.00 17.00, 18.55, 23.50 Poročila, šport in vreme 13.20 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.45 Med valovi 15.15 Alpe-Donava-Jadran 15.50 Dok. Serija: Cesarski Trst in Slovenci 16.20 O živalih in ljudeh 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. odd.: Skrivnostno življenje deževnega gozda 18.30 Ozare 18.40 Risanka 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.40 Film: Pisatelj v senci 0.25 Nad.: Ura SLOVENIJA2 7.30 13.30, 23.00 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 Mode & Modi 11.40 Serija: Agente Speciale Sue Thomas 14.00 Kronika 14.40 Film: Il Bounty (pust.) 17.00 Serija: Le strade di San Francisco 18.00 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Serija: Maigret 23.15 Film: La vie en rose (dram.) 7.40 11.50 I menù di Benedetta - Ricetta Sprint 8.00 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 15.55 I menù di Benedetta 9.5013.05, 19.00 Cuochi e fiamme 14.05 Film: Kitchen Stories (kom.) 17.55 Talk show: Le invasioni barba-riche 20.05 Talent show: Chef per un giorno - Gaia de Laurentis 21.30 Film: I mise-rabili (dram., '98) 23.45 Italian Fashion Show TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 8.30, 13.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 7.25 Ro-tocalco Adnkronos 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Il portolano 11.15 Ring 14.15 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta 12.00 13.55, 18.10, 20.10 Al cinema con LaEffe 12.05 Serija: Jamie - Ricette a 5 euro 14.00 19.10 Serija: Il cuoco vagabondo 15.00 Nad.: The Paradise 16.00 Muzikal: De-Lovely, cosi facile da amare 18.15 20.15 Serija: Racconti delle citta di mare 22.10 Film: Gorky Park 0.25 Serija: Big History -Tutto e connesso 12.35 Motociklizem: MotoGP, VN Arago-nije (Motorland Aragon), prenos kvalifi- 8.25 Slovenci v Italiji 9.30 Kaj govoriš? 9.55 Osmi dan 10.25 Umetni raj 11.00 Polnočni klub 12.30 Migaj raje z nami 12.55 Kajak kanu: SP, finale, pon. 14.00 Ena sama je... popevka, pon. 14.25 Slovenska popevka 2014, pon. 16.55 Nogomet: Prva liga, Celje - Domžale, prenos 18.55 Dok. odd.: Svet stav 20.00 Film: Dobri sosed (krim.) 21.35 Aritmija 22.10 Aritmični koncert 23.05 Odd.: Bleščica 23.35 Med valovi _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Film: Bogati stric (kom.) 15.50 20.00 Potopisi 16.20 Dok. odd. 16.55 Lokalne volitve 2014, soočenje 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.30 Artevisione 21.00 Boben 22.15 Arhivski posnetki TV PRIMORKA 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.3011.30, 14.30 Videostrani 16.10 Nami-bija 17.30 Pot v neznano: Afrika 18.45 Nabiranje zdravilnih zelišč 19.20 Pravljica 19.25 Besede miru 20.00 Med prijatelji, 5. del 21.00 Lokalne volitve 2014 22.20 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Videostrani _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 11.20 Film: Vojakova nevesta 13.40 Nad.: Na trdih tleh 14.30 Film: Hudičeva solza 16.15 Film: Maček v klobuku 17.40 Serija: Vrtičkanje 18.20 Serija: Gorazdova slaščičarna 18.55 24UR - vreme in novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.10 Film: J. Edgar (biogr., '11, r. C. Eastwood, i. L. DiCaprio) 23.50 Film: Fantovščina _ S b 27 b VREDNO OGLEDA HM Sobota, 27. septembra - Ufi] Rai 3, ob 21.10 Italy in a day Režija: Gabriele Salvatores Dokumentarni film Po predstavitvi na beneški Mostri, bo Salvatoresov dokumentarec danes že na trejem programu Rai. Italy in a day je nekakšen skupinski selfie, kot zdaj pravijo takim slikam, pri katerem so sodelovali sami italijani, ki so odgovorili na pobudo Rai cinema. Datum izbranega dne je bil lanski 26. oktober. Nadebudnim snemalcem pa je bilo naročeno, da pošljejo krajši posnetek kateregakoli trenutka tistega dne, ki bi seveda pričal o tem kar se je dogajalo na domačem polotoku. Tehnika je bila prosta, v smislu, da so se pri posnetkih lahko poslužili pametnih telefonov, kamere ali tudi fotoaparata. Rezultat 44 tisoč kratkih filmov je oskarjev nagrajenec Gabriele Salvatores zmontiral v film, ki v resnici ponuja nekoliko izmaličeno sliko sodobne Italije, saj večina scen ovekoveča otročičke, živali, sploh zelo osebne družinske trenutke in skoraj povsem prezira vse kar je socialnega. Mogoče pa je to tudi prava podoba države, ki išče v majhnih zelo intimnih trenutkih varno zatočišče pred krizo in težavami ... KANAL A 6.00 Risanke 7.2018.35 Serija: Tv dober dan 8.15 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.45 Serija: Veliki pokovci 9.35 Serija: Vlomilci 10.05 11.15 Tv prodaja 10.20 Nad.: Merlinove pustolovščine 11.30 Serija: Srečni klic 12.30 Serija: Inovatorji 13.25 Motociklizem: MotoGP, VN Aragonije (Motorland Aragon), kvalifikacije 16.00 Film: Pasji park 17.45 Pazi, kamera! 19.30 Serija: Nepraktični šaljivci 20.00 Film: Beethoven 4 (kom.) 21.45 Film: Diktator 23.20 Film: As v rokavu PLANET TV 10.45 Serija: Ramsay rešuje hotele 11.55 Serija: Stroga ljubezen 12.50 Nan.: Nekoč v davnih časih 13.45 Nan.: Gospod Selfrid-ge 14.45 Odd.: Bognedaj, da bi crknu televizor 15.55 Nogomet: Prva liga, Radomlje - Maribor 18.00 Nan.: Diagnoza zločina 19.00 Danes 20.00 Nan.: Castle 21.00 Serija: Kmetija - Nov začetek 22.05 Film: Morilci stare gospe (kom., '04) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino'; 9.50, 14.40 Music box; 10.00 Poročila; 10.10 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Otroški kotiček; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Marko Elsner Grošelj: Stolp modrega konja - izvirna radijska igra, režija Marko Sosič; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska; 8.40, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Sejem starih knjig v Kopru; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 22.00, 23.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state fresc-hi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 20.30 Luoghi e sapori; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonori-camente Puglia; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 2 Sobota, 27. septembra 2014 APrimorski r dnevnik Rusinja ubranila lanski naslov IZMIR - Svetovna in evropska prvakinja v ritmični gimnastiki Rusinja Jana Kudrjavceva je na svetovnem prvenstvu v Iz-mirju pričakovano ubranila lanski naslov v mnogoboju. S tem je mlada ruska zvezdnica, ki bo ta mesec dopolnila komaj 17 let, osvojila še peto zlato kolajno tega prvenstva, ob tem pa ima še eno srebrno odličje. Kudrjavceva je prepričljivo ubranila mnogobojski naslov, potem ko je prav za zadnji nastop, sestavo z obročem, prejela neverjetnih 19,000 točk. odbojka - Svetovno prvenstvo v Trstu Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R Pozabila ček za 1,45 milijona dolarjev WUHAN - Danska teniška igralka Caroline Wozniacki je na nedavno končanem OP ZDA pozabila ček za 1,45 milijona ameriških dolarjev, kar je skoraj 1,11 milijona evrov. V kitajskem Wuhanu, kjer ta teden poteka turnir serije WTA, je dejala, da se ji kaj podobnega ne more dogoditi. Igralka, ki zaseda sedmo mesto na teniški lestvici WTA, je v finalu OP ZDA izgubila proti Američanki Sereni Williams. Pol ure po finalu, ko je zapustila stadion, je ugotovila, da je pozabila ček v vrednosti skoraj poldrugega milijona dolarjev. Brazilija, Srbija in Kras naš pogovor - Učo Jurkič »Najlepše so bile tekme Bolgark« Starosta naših odbojkarskih strokovnjakov Učo Jurkič ima abonma za tekme obeh tržaških faz svetovnega prvenstva, zato ga je mogoče v dvorani PalaRubini videti vsak dan. V preteklosti je že spremljal žensko EP v Brnu, moški EP v Skopju in Beogradu ter SP v Atenah. Je pronicljiv opazovalec dogajanj na igrišču. Mu ne uide niti najmanjša podrobnost. Prosili smo ga za oceno po prvih treh dneh tekmovanj in pred današnjim nadaljevanjem in jutrišnjim koncem prve faze. »Najlepše so bile doslej vse tri tekme, na katerih je nastopila Bolgarija. Odlično se je upirala tako močnejši Braziliji kot Srbiji, sinoči (v četrtek, op.ur.) je premagala Turčijo. Zelo me je presenetila Vasiljeva. Krasno sprejema servis, nič ne greši niti Srbkinja Molnarjeva (št.7). Vse ekipe, razen Kanade in Kameruna, imajo zelo, zelo dobre libere. Pravi užitek je bilo gledati ogrevanje dveh trenerjev z brazilskim liberom. Česa ni ta punca ujela, kako natančno je usmerjalo žogo nazaj trenerjema! Kakšna se vam zdi zdaj ženska odbojka? Ali ni preveč podobna moški? Je še vedno bolj spektakularna od moške. Napad ni tako močen in je še vedno veliko obramb. Meni je zelo všeč tudi Turčija. Vse odlično anticipirajo. Prej se premikajo v sprejemu, podajalka vedno poda v skoku, vedno napadajo hitro. So mi zelo všeč. Ali lahko kdo v Trstu preseneti Brazilke. Morda Srbija v nedeljo? Upam, da bo ta tekma spektakularna. Bolgarija je v drugem setu igrala na višku in resno kljubovala Braziliji. Ta ji ni ničesar podarila. Tehnično so Srbkinje čudovite. Ze med ogrevanjem je opaziti kako se premikajo in vadijo vse na enak način. To je šola. Zakaj pa je Brazilija toliko močnejša? Fizično so zelo močne. Blokerke odlično same ščitijo polje pred plasiranimi žogami. Treba pa videti, kako bo, ko se bodo pomerile z najboljšimi nasprotnicami. Koga bi želeli videti v drugi fazi? Če prideta Kitajska in Japonska bo spektakel. Tudi Nemke meljejo. Vas je razočaral slab obisk gledalcev? Pričakoval sem, da bo tako. Pred štirimi leti, ko so v Trstu igrali moški, so dvorano napolnili Poljaki. Mislil sem, da bo več podpornikov Srbije. A ljudje med tednom delajo. Gotovo bo obisk boljši v nedeljo. (ak) Brazilski zid v tržaški športni palači PalaRubini fotodamj@n nogomet - A-liga Navdušenje v taboru Udineseja VIDEM - Po četrtkovi zmagi proti Laziu v 4. krogu nogometne A-lige vlada v taboru videmskega Udineseja precejšnja evforija. Črno-beli so se namreč povzpeli na tretje mesto, za Romo in Juventusom. Udinese bo v 5. krogu igral šele v ponedeljek. Na domačem Friuliju bo ob 19.00 gostil Parmo. Današnji vnaprej igrani tekmi sta: Roma - Verona (18.00) in Atalanta - Juventus (20.45). NAMIZNI TENIS - Evropsko ekipno prvenstvo (drugi kakovostni razred) v Lizboni, moški: Slovenija - Anglija 3:1; ženske: Slovenija - Litva 3:2 (nekdanja namiznoteniška igralka zgo-niškega Krasa Jana Tomazini je enkrat izgubila 1:3, drugič pa zmagala 3:1). ŠE PETIČ - Predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Sepp Blatter (star 78 let) bo kandidiral še za peti mandat na čelu Fife. Volitve bodo maja naslednje leto. EVROPA VODI - Evropski gol-fisti so bolje začeli 40. Ryderjev pokal, ki poteka na golf igrišču Gleneagles na Škotskem, saj so po prvem dnevu proti reprezentanci ZDA povedli s 5:3. HOKEJ NA LEDU - Liga Ebel, 5. krog: Olimpija - Beljak 4:1 (prva zmaga Ljubljančanov). ROKOMET - Danes 18.30 športna palači na Čarboli v Trstu: Pal-lamano Ts - Meran. TRST/RIM - »Azzurre« so se po četrtkovi zmagi proti Argentini že uvrstile v drugo fazo, ki se bo začela v torek. Italijanske so doslej zmagale na vseh treh tekmah. V drugo fazo so se že uvrstile še nekatere druge reprezentance: Rusija, Kitajska, Zda, Dominikanska republika in Nemčija, proti kateri bo Italija igrala danes zvečer. Nemčija bo pravzaprav za varovanke trenerja Bonitte prva resnejša preizkušnja. Vodi je Italijan Giovanni Guidetti (letnik 1972 iz Modene). Italija bo v drugi fazi igrala v Bariju. Najboljše štiri na lestvici v skupini A se bodo namreč v drugem delu svetovnega ženskega odbojkarskega prvenstva pridružile najboljšim štirim reprezentancam iz skupine D. V Trstu pa bodo v drugi fazi igrale štiri najboljše iz tržaške skupine B in skupine C (Verona). V tržaški skupini vodi pred zadnjima dvema krogoma Brazilija, ki ima 9 točk. Druga je Srbija z osmimi. Prav tiu dve ekipi se bosta spopadli jutri zvečer ob 20.00. V pričakovanju jutrišnjega najpomembnejšega dvoboja v skupini B bodo danes popoldne Srbki-nje igrale proti Kanadi, Brazilija pa zvečer proti Turčiji. Včerajšnji dan je bil prost. Tuji novinarji so tako izkoristili priložnost in spoznali Kras in kraške dobrote (predvsem lokalna vina, teran in vitovsko). Skupina B (Trst) VRSTNI RED: Brazilija 9, Srbija 8, Turčija 4 in Bolgarija 4, Kanada 3, Kamerun 0. DANES: 10.30 Bolgarija - Kamerun, 17.00 Srbija - Kanada, 20.00 Brazilija - Turčija JUTRI: 10.30 Kamerun - Turčija, 17.00 Bolgarija -Kanada, 20.00 Brazilija - Srbija. Ostale skupine RIM (Skupina A) - Danes: 10.30 Tunizija - Hrvaška (Raisport 1), 17.00 Dominikanska republika - Argentina (Raisport 1), 20.00 Italija - Nemčija (Raisport 1). VERONA (Skupina C) - Danes: 10.30 Mehika - Kazahstan, 17.00 Rusija -Nizozemska, 20.00 Zda - Tajska. BARI (Skupina D) - Danes: 10.30 Azerbajdžan - Belgija, 17.00 Japonska - Portoriko, 20.00 Kitajska - Kuba. SMUČARSKI SKOKI Morgestern odnehal DUNAJ - Karavana smučarskih skakalcev bo odslej osiromašena za enega najboljših tekmovalcev. Avstrijec Thomas Morgenstern je končal športno pot. 28-letni Avstrijec je v svoji bogati karieri med drugim osvojil tri zlate olimpijske kolajne, posamično na veliki skakalnici v Torinu 2006 in z ekipo leta 2006 in 2010 v Vancouvru. Letos je v Sočiju v svojo zbirko dodal še srebrno ekipno olimpijsko odličje. kolesarstvo - Sklepno dejanje SP Za Valverdeja še zadnja priložnost PONFERRADA - Svetovno kolesarsko prvenstvo v španski Ponferradi se bo jutri končalo s člansko cestno dirko. Tako kot vsako leto so pričakovanja vseh reprezentanc velika, seznam favoritov širok, tudi letos pa bo na 254,7 kilometra dolgi, krožni preizkušnji nekaj tekmovalcev, ki bodo imeli še poseben motiv. V prvi vrsti se bodo domačim gledalcem želeli dokazati domači kolesarji, ki na nov naslov čakajo že od leta 2004, ko je bil tretjič prvak Oscar Freire. V zadnjih letih so sicer beležili lepe rezultate, toda zmagali niso, tudi zaradi domnevnih nesoglasij v ekipi, zato bodo naredili vse, da se okitijo z zlatom prav na domačih cestah. Ze nekaj časa je jasno, da bo njihov kapetan Alejandro Valverde, kolesar, ki ima v svoji zbirki uspehov s svetovnih prvenstev že dve srebrni in tri bronaste kolajne, v ožji krog favoritov pa spada tudi Joaquim Rodriguez, ki je bil na zadnjih dveh prvenstvih drugi in tretji. Po lanskem prvenstvu v Firencah je bilo mnogo kritik na račun slabega sodelovanja Valverdeja in Rodrigueza, kar je izkoristil Portugalec Rui Costa. Dejstvo, da v ekipi letos ni Alberta Contadorja in olimpijskega prvaka iz Pekinga Samuela Sancheza, naj bi po mnenju nekaterih španskih novinarjev kazalo na to, da so odnosi med španskimi kolesarji katastrofalni, toda Valverde, ki so ga lani obtožili, da je na koncu namerno popustil, ker «El Puritu» ni pomagal in mu naslova ni privoščil, vse to zanika. »To so neumnosti. Mi smo veliki Hvali, toda na svetovnem prvenstvu nastopamo v reprezentančnih dresih in si želimo priboriti zmago za domovino. Tako bo tudi letos, ekipa je homogena, pričakujem, da bo ekipa dihala kot eno. Res je, da so me potrdili za kapetana, a če se bo kdo znašel v boljšem položaju ali če bo imel kdo boljšo dnevno formo, se vse lahko spremeni. Tudi sam sem se pripravljen podrediti,« je dejal Valverde, ki ima pri 34 letih najbrž zadnjo priložnost, da postane svetovni prvak. Podoben motiv kot Valverde in nenazadnje tudi Rodriguez ima tudi Švicar Fabian Cancellara. Štirikratni svetovni prvak in v zadnjih letih kralj nekaterih spomladanskih klasik je letos vse podredil cestni dirki svetovnega prvenstva, odrekel se je kro-nometru in še nekaterih dirk, vse v nameri, da postane svetovni prvak. V širši krog favoritov zagotovo spadajo Belgijca Philippe Gilbert, nekdanji svetovni prvak, in Greg Van Avermaet, junak dirk v Kanadi Avstralec Simon Gerrans, Slovak Peter Sagan, Nizozemec Tom Domoulin, Nemec John Degenkolb in še mnogi drugi. Tudi Italijanov ne gre odpisati, čeprav je minilo že šest let, od kar so zadnjič osvojili kolajno. Tudi letos nimajo reprezentance, ki bi ji lahko pripisal odličje, toda računajo, da je prav to njihov plus. Ekipa, ki ima v svojih vrstah Vincenza Nibalija, ne more biti outsider. Italijani ne nameravajo čakati na skupinski sprint, napovedali so, da bodo v skupini poskušali uprizoriti kaos, z napadi bodo poskušali napraviti selekcijo, upajo, da bo v skupini, ki se bo na koncu borila za zmago ostalo nekaj njihovih predstavnikov. Predvsem si želijo, da bi bil tam Sonny Col-brelli, ki je na zadnjih italijanskih dirkah kazal odlično formo. Od slovenskih kolesarjev naj bi jutri tekmovali Grega Bole, Kristjan Fajt, Kristijan Koren, Jure Kocjan, Jan Polanc in Luka Mezgec. DANKA PRED ITALIJANKO - Danska kolesarka Amalie Dideriksen je na SP ubranila naslov mladinske prvakinje v cestni dirki. Dideriksnova je v sprintu ob koncu 72,8 kilometra dolge preizkušnje za pol kolesa prehitela Italijanko Sofio Bertizzolo, tretja pa je bila Poljakinja Agnieszka Skalniak. Edina Slovenka na dirki Katja Jeretina je bila 59. / ŠPORT Sobota, 27. septembra 2014 19 nogomet - Trenerja Krasa in Triestine pred ponedeljkovim derbijem na stadionu Rocco Peka na žaru in odbojka Ml Predrag Arčaba, trener Krasa. Od 1 do 10, koliko je za vas pomembna derbi tekma proti Triestini? 11. Ampak ne zato, ker je derbi. Enostavno zato, ker si močno želim prve letošnje zmage in potrebujemo nove točke. Od 1 do 10, koliko ste oziroma niste zadovoljni z uvodnim delom sezone? 7. Zadovoljen sem, ker imamo prodoren napad in smo doslej dosegli sedem zadetkov, kar ni malo. Po drugi strani smo jih prejeli preveč (8). V obrambni fazi moramo igrati bolj zbrano. Od 1 do 10, katere so glavne vrline Triestine?Trie-stina ima solidne in ambiciozne mlade nogometaše, ki se niso še uigrali. Potrebujejo namreč nekaj časa, saj so tudi priprave začeli relativno pozno. So pa borbeni in prepričan sem, da bodo nevarni. Na primer Piscopa poznam, ker je igral z mano pri Gradisci. Od 1 do 10, koliko bodo vaši nogometaši občutili čar tržaškega derbija? Mogoče bo za nekatere naše nogometaše posebna tekma, saj so pri Triestini tudi igrali (Maio, Petracci, Boškovič, Tawgui). Čustveno jo bodo doživljali tudi nekateri Tržača-ni. Mogoče vratar Budicin, ki živi lučaj od stadiona. Za tiste, ki prihajajo iz Slovenije, bo čisto navadno tekma. Čeprav je igranje proti Triestini vsakič močan izziv. Poseben šarm bo tekmo dal tudi stadion Rocco. Katerega igralca bi »pobral« Triestini? Nikogar. Imam solidno moštvo in ne potrebujemo okrepitev. Ali je derbi Triestina - Kras čisto navadna tekma? Ponavljam: zame je. Pravzaprav če malo pomislimo, je vse skupaj zelo smešno, saj smo bili še do pred kratkim navajeni videti Triestino v B-ligi. Za navijače Krasa pa je derbi proti Triestini bržkone največ, kar si lahko želijo. Kako boste preživeli nedeljo, dan pred tekmo? Zjutraj bomo trenirali (ob 10.30 v Repnu op. av.). Popoldne pa bom doma z družino. Prižgali bomo žar in praznovali rojstni dan svojega sina. Imam namreč tri sinove: Ni-kolo, Aleksandra in Nemanjo. Prvi igra pri Torviscosi, drugi pri državnih naraščajnikih Udineseja, tretji pa pri Aiellu. Ali lahko pričakujemo veliko golov na ponedeljkovi tekmi? Na vseh treh tekmah smo prejeli veliko golov. Upam, da tokrat ne bomo prejeli nobenega. Vaše sporočilo trenerju Krasa Predragu Arčabi? Zelo ga spoštujem. Je na pravi poti, da postane odličen trener. Jaz pa sem šele na začetku. (jng) Trener Triestine Stefano Lotti jng Trener Krasa Predrag Arčaba fotodamj@n 4 igralci Krasa, ki so v svoji karieri (v mladinskih vrstah) oblekli dres Triestine (Petracci, Maio, Tawgui, Boškovič). 2Tržačana, ki igrata pri Triestini. Pomožni vratar Zucca in Max Lio-netti, ki pa še ni na razpolago. Piscopo je iz Gorice, Sittaro iz Čedada, Amadio iz Codroipa. Guerain pa prihaja iz Nizozemske. Kondicijski trener pa je Mario Čač. Navijači Krasa pozor! Kdor namerava v ponedeljek (20.30) na stadionu Rocco aktivno navijati za Kras, bo moral na stransko tribuno Trevisan-Valmaura. Vstopnice pa bodo na voljo le v prodajalni TicketPoint (korzo Italia 6/C) v Trstu (1. nadstropje - tel. 0403498276-277) danes in v ponedeljek od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00. Navijači Krasa si bodo lahko tekmo ogledali tudi v tribuni Pasinati. Tam bo cena vstopnice 15 evrov. Kupili jo boste lahko pred tekmo, od 19.00 dalje v blagajni stadiona Rocco. Žlogar poškodovan Zvezni igralec Krasa Tonči Žlogar zaradi mišične poškodbe v ponedeljek ne bo igral. Stefano Lotti, trener Triestine. Od 1 do 10, koliko je za vas pomembna derbi tekma proti Krasu? 11. Pravzaprav tekma ni pomembna, ker je to derbi, ampak ker imamo po treh krogih le točko na lestvici. Ali je nasprotnik Kras ali kdorkoli drug, moramo začeti pobirati točke. Zmaga bi nam prinesla več samozavesti in pozitivne energije. Od 1 do 10, koliko ste oziroma niste zadovoljni z uvodnim delom sezone? Recimo 6. Nismo zadovoljni z rezultati. V zadnjih dneh sem si natančno ogledal vse videoposnetke naših tekem in sem od naših dosedanjih nastopov izluščil precej pozitivnih lastnosti. Vse skupaj ni tako slabo. Na vsaki tekmi smo pokazali napredek. Kako vrzel imamo v napadu, saj smo doslej zadeli le iz prekinitev. Od 1 do 10, katere so glavne vrline Krasa? 7. Na papirju ima Kras celo bolj izkušene nogometaše od naših, ki so v glavnem mlajši. Nekateri igralci Krasa imajo za seboj tudi mednarodne izkušnje. Od 1 do 10, koliko bodo vaši nogometaši, ki prihajajo v glavnem iz Rima in okolice, občutili čar tržaškega derbija? 1 ali pa 2. Mislim, da bo za naše fante čisto normalna tekma. Srečanje bodo čustveno drugače doživljali igralci Krasa, vsaj nekateri, ki so zrasli v mladinskih ekipah Triestine. Pravzaprav bodo proti Triestini vsi nasprotniki dali vse od sebe. Podobno kot proti Pa-dovi. Igranje na tržaškem Roccu in pred 1500-2000 gledalci na vsakem srečanju je namreč dodatna motivacija. Katerega igralca bi »pobral« Krasu? Nekatere poznam zelo dobro. Radenka Kneževiča bi si najbrž v napadu želela vsaka ekipa v ligi D. Če nisi dovolj pozoren nanj, te kaznuje z golom v vsakem trenutku. Ima izjemno strelsko žilico. In to vem, ker sem bil tudi jaz napadalec. Kras ima še celo vrsti pomembnih nogometašev. Omenil bom mlajšega Andreo Maio, ki sem ga treniral v mladinskih ekipah Triestine. Je odličen nogometaš in lahko še veliko napreduje. Ali je derbi Triestina - Kras čisto navadna tekma? Naše navijače zanima v tem trenutku le rezultat. Še enega poraza bržkone ne bi prebavili. Upam, da se bo na stadionu Roccu zbralo veliko ljudi, saj je navsezadnje derbi lep športni dogodek za Trst. Kako boste preživeli nedeljo, dan pred tekmo? Hčerka igra odbojko in zaradi tega si bova ogledala kako tekmo svetovnega ženskega prvenstva v PalaRubiniju. Najbolj verjetno večerno tekmo med Brazilijo in Srbijo. Ali lahko pričakujemo veliko golov na ponedeljkovi tekmi? Ne. Skoraj gotovo bo tekmo odločil en sam dogodek. Vaše sporočilo trenerju Krasa Predragu Arčabi? »Ciao Arči ...« Mimogrede: poznava se zelo dobro, saj sva bila večkrat na igrišču nasprotnika. On je bil branilec, jaz pa sem bil napadalec. Imela sva več takih dvobojev. Želim mu uspešno pot tudi med trenerji. (jng) nogomet - U16/U14 Cij je zgornji del in napredek Jutri se bosta začeli še tržaški pokrajinski prvenstvi naraščajnikov in najmlajših. Na Tržaškem bo barve ekip naših društev predstavljal Kras Repen, ki naj bi v obeh starostnih kategorijah igral pomembno vlogo. Naraščajniki Krasa (letniki 1998 in 1999), ki trenirajo trikrat tedensko v športnem centru Silvana Klabiana v Dolini, bodo domače tekme igrali v Trebčah. Jutri bodo ob 10.30 gostili Pro Staranzano. V tržaški skupini je 11 ekip. Kras, ki ga trenira trener Italo Cavagneri (rodil se je v Peruju), bo počival v 6. krogu (2. 11. in 15. 3.). Prvi del se bo končal 7. decembra. Drugi del prvenstva se bo začel 1. februarja in končal 26. aprila. Enaki datumi so tudi v prvenstvu najmlajših. Kras bo jutri gostoval pri Svetem Sergiju v Trstu (začetek ob 12.00). Najmlajši Krasa, ki jih vodi nekdanji nogometaš Zarje Gaje Maurizio Cotterle, trenirajo trikrat tedensko na Opčinah (igrišče Villa Carsia). Domače tekme pa bodo igrali v Trebčah. (jng) NARAŠČAJNIKI U16 (letniki 1998 in 1999) - Vratarja: Jan Hussu, Simone Pe-rossa; obramba: Christian Benci, Luca Feri-toia, Elia Caldarola, Patrick Gregori, Ivan Suppani, Luka Nabergoj, Luka Jurc Blago-vič, Angelo Carlassara; sredina: Matteo Calcagno, Christian Procacci, Matko Milo-ševič, Matteo Ghersinich; napad: Tiziano Ra-busin, Sebastian Devide, Daniel Majcen, Ivan Kocman, Marcello Niro. Trener: Italo Ca-vagneri, pomočnik trenerja: Jasmin Jerič, trener vratarjev: Dejan Colič, spremljevalca: Roberto Perossa in Giacomo Moroso. NAJMLAJŠI U14 (letniki 2000 in 2001) - Vratarji: Matija Umek, Aleks Čuk, Andrea Bartolomei; obramba: Žan Žvab, Florjan Suppani, Alen Stocca Kralj, Nejc Plemeniti, Loris Carli, Nik Calzi; sredina: Filip Škabar, Matija Pipan, Aleksej Matuchina, Nikolaj Malalan, Anej Kavčič, Gabriele Deko-vic, Nicolo Curri; napad: Marko Vidali, Ne-dir Nabergoj, Aleksander Malalan, Kevin Ko-lenc, Gabriele Carli, Tadej Birsa. Simon Bir-sa. Trener: Maurizio Cotterle, pomočnik trenerja: Jasmin Jerič, spremljevalci: Roberto Matuchina, Adriano Malalan, Paolo Curri. Domači šport Danes Sobota, 27. septembra 2014 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Gradišču: ISM Gradisca -Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 Primorec - Muglia; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra DRŽAVNI MLADINCI - 16.00 v Repnu: Kras Repen - Sacilese KOŠARKA MEMORIAL GRASSI - 17.00 v Nabrežini: za 5. mesto; 19.00 za 3. mesto; 21.00 finale Jutri Nedelja, 89. septembra 2014 KOŠARKA 35. TURNIR PRIJATELJSTVA - v organizaciji SD Kontovel za letnike 1998 in mlajše: 9.30 pri Briščikih: Plama Pur - Jadran; 11.30 Melbourne Tigers - Opatija; 15.00 za 3. mesto; 17.00 finale. NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Standrežu: Juventina - Torreanese 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg - S. Andrea 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Nabrežini: Aurisina - Mladost; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Campanelle - Zarja; 15.00 v Campolongo: Torre - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Ločniku: Lucinico - Gaja NARASČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen -Staranzano; 10.30 v Podgori: Juventina -Sevegliano; 10.30 v Gradišču: ISM Gradisca -Sovodnje NAJMLAJŠI - 10.30 v Turjaku: Turriaco - Juventina; 12.00 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Kras Repen Pojutrišnjem Ponedeljek, 29. septembra 2014 NOGOMET LIGA D - 20.30 v Trstu, stadion Rocco: Triestina -Kras Repen košarka - Grassi Kontovel premagal Breg, danes finale Na košarkarskem turnirju Sokola za Memorial Silvana Grassija v Nabrežini sta bili sinoči zadnji kvalifikacijski tekmi. V prvem srečanju je Kon-tovel presenetljivo premagal Breg, ki pa je igral z zelo okrnjeno postavo. Na drugi tekmi pa presenečenja ni bilo. Danes bodo na sporedu finalna srečanja. Ob 17. uri se bosta za 5. mesto pomerila Breg in Sokol, sledilo bo ob 19. uri srečanje za 3. mesto med Borom in Kontovelom, ob 21. uri pa bo finale med Jadranom in Ajdovščino. (lako) Kontovel - Breg 73:67 (22:13, 35:30, 57:45) Kontovel: Škerl 22, Žerjal 9, Bufon 2, Gantar 5, Starc 2, S. Regent 2, J. Zaccaria 6, Škabar, Hrovatin 11, G. Regent 13, Mandič, trener Švab. Breg: Tul 2, Tulliach, Bandi, Co-retti, Sternad 1, Semec 7, Cigliani 7, Mattiassich 11, Gori 19, Sterle 18; trenerja Pigato in M. Bandi. Bor - Sokol 78:56 (25:21,37:31, 61:39) Bor: Basile 17, Kocijančič, N. Da-neu 5, Scocchi 11, Meden 10, Bonetta 6, Devčič 9, Albanese 3, Vittori, Pizzi-ga 15, trener Oberdan. Sokol: T. Daneu 3, Semolič 5, Što-kelj 9, Sardoč 1, Coloni 6, Doljak 5, Pic-cini 11, Sossi 2, Peric 1, Kojanec 6, trener Lazarevski. nogomet - Deželne lige Reakcija okrnjene Juventine? Breg v Dolini, Zarja na Opčinah Konec tedna (pravzaprav jutri) bodo v promocijski ligi vse oči uprte v Štandrež, kjer bo Juventina gostila Torreanese. Štandreški rdeče-beli imajo po treh krogih nič točk na lestvici. »Že dalj časa ne pomnimo tako slabega začetka. Ampak verjemite mi: smo v težavah. Edina pozitivna vest je, da bo morda na razpolago slovenski nogometaš Dor-nik. Kot vse kaže, naj bi nam iz Rima dali zeleno luč za registracijo izpisnice,« je sinoči dejal športni vodja Juven-tine Gino Vinti. Navijači, kljub odsotnostim Zucchiatija, Giola, Dragosavljevica in Stabileja, pričakujejo reakcijo in prve točke. V tednu sta bila zaradi gripe odsotna Manfreda in Avlaj. Prvič sta trenirala šele sinoči. V prvi amaterski ligi bo Breg v Dolini gostil tržaški SantAndrea San Vito, ki je lani napredoval iz 2. AL. Bregov trener Cernuta ne bo imel na razpolago diskvalifici-ranega Arslanija. V 2. amaterski ligi bo Zarja gostovala na Opčinah. »Proti tržaški ekipi Campanelle želimo osvojiti vse tri točke. Ne smemo pa jih podcenjevati, saj nas lahko drugače kaznujejo,« je opozoril trener Zarje Davor Vitu-lič, ki še ne ve, ali bo jutri imel na razpolago Ruggiera, Ro-viglia in Matero. Doberdobska Mladost bo gostovala na tržaškem, bolj natančno v Nabrežini. Varovanci trenerja Gona bodo skušali še drugič zapored zmagati. Proseško Primorje pa bo igralo v gosteh v kraju Campolongo. »Domači Torre ni nepremagljiv nasprotnik. Skušali bomo osvojiti vse tri točke,« pravi predsednik Roberto Zuppin. Pri Primorju bosta odsotna Nettis in Cavallini. Gropajsko-padriška Gaja bo v 3. amaterski ligi gostovala v Ločniku. Varovanci trenerja Malesana so v prvem krogu zanesljivo premagali Fiumicello. Tokrat pa jih vsaj na papirju čaka močnejši nasprotnik. V mladinskih ligah bodo državni mladinci Krasa prvič letos igrala na domačem igrišču v Repnu. Danes bodo gostili Sacilese. Mladinci Vesne (deželno prvenstvo) pa bodo proti Isonzu igrali šele v sredo ob 19.30 v Križu. Danes Vesna, Sovodnje in Primorec Kriška Vesna (kot smo že pisali v včerajšnji številki našega dnevnika) bo danes ob 15.00 gostovala v Gradišču. Domača ekipa Ism bo trd oreh za varovance trenerja Zanuttiga. »Ali bosta lažje poškodovana Muiesan in Škrbi-na v začetni postavi, bodo naši navijači izvedeli šele danes pred srečanjem,« je včeraj napovedal športni vodja Paolo Soavi. V Gradišču bo sodil sodnik Acampora iz Schia. V 1. AL bodo Sovodnje danes na domači zelenici gostile goriško Azzurro. Primorec pa bo v Trebčah igral proti Muglii. Danes še - Promocijska liga: Trieste Calcio - San Lui-gi, Valnatisone - Aurora. Nogometaše Juventine čaka pomembna tekma fotodamj@n 20 Sobota, 27. septembra 2014_ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / £ Sonce vzide ob 6.58 in zatone g ob 18.54 Dolžina dneva 11.56 Luna vzide ob 10.04 in zatone ob 20.31 1926 - Po izjemno obilnem de-§ ževju je v povodjih Gradaščice in Sore nastopila katastrofalna, stoletna vodna ujma. Do 29. septembra zjutraj je v 72 urah je v Ljubljani padlo 239 mm, v Kamniku 173 mm in v Kranju 168 mm dežja. Še več dežja je padlo na jugozahodu Slovenije in na Tržaškem Krasu. Danes: ob 4.41 najnižje -33 cm, ob 10.47 najvišje 46 cm, ob 17.10 najnižje -47 cm, ob 23.23 najvišje 29 cm. Jutri: ob 5.09 najnižje -25 cm, ob 11.15 najvišje 41 cm, ob 17.44 najnižje -43 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. LU O oc ° p 500 m...........13 2000 m . . (Jute .........4 1000 m............9 2500 m . . . .........2 1500 m............4 2864 m . . . .........0 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah do- 1— seže 5; v gorah 5,5. Na ISS prispela prva ruska kozmonavtka BAJKONUR - Na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) je včeraj prispela prva ruska kozmonavtka, ki je hkrati prva Rusinja v vesolju po 17 letih. Družbo v vesoljskem plovilu sojuz sta ji delala še ruski kozmonavt in ameriški astronavt. Z njihovim prihodom posadka ISS spet šteje optimalnih šest članov. Sojuz z 38-letno Jeleno Serovo, Aleksandrom Samokutjajevim in Barry-jem Wilmorom je v vesolje z izstrelišča v kazahstanskem Bajkonurju poletel v četrtek zvečer. Po približno šesturnem letu je več kot 400 kilometrov oddaljen ISS dosegel včeraj nekaj po četrti uri zjutraj po srednjeevropskem času, je sporočila ruska vesoljska agencija Roskozmos. (STA) Poskusno cepivo proti eboli na voljo prihodnje leto ŽENEVA - Poskusno cepivo proti eboli, ki ga razvijata britanski farmacevtski velikan GlaxoSmithKline in ameriški NewLink Genetics, naj bi bilo v afriških državah, ki jih je prizadela ta smrtonosna bolezen, na voljo v začetku prihodnjega leta, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Zoper virus, ki je letos v Afriki zahteval že preko 3000 smrtnih žrtev, še ni cepiva ali zdravila, zato je WHO pozvala k pospešitvi postopkov za poskusna cepiva. Nekateri klinični preizkusi so se začeli v ZDA, v Ma-liju pa naj bi jih začeli izvajati prihodnji teden. (STA) unhcr - K temu je veliko prispeval konflikt v Siriji Število prosilcev za azil po svetu naraslo za četrtino Sirci na begu iz svoje domovine arhiv ŽENEVA - Število prosilcev za azil v industrijsko razvitih državah je v prvi polovici leta naraslo za skoraj četrtino v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, k čemur je prispeval zlasti konflikt v Siriji, v včeraj objavljenem poročilu ugotavlja agencija ZN za begunce (UNHCR). Poročilo temelji na podatkih iz 44 držav Evrope, Severne Amerike in delov azijsko-paci-fiške regije. Ob trenutnem trendu se tem območjem v naslednjih 20 letih obeta najvišje število prosilcev za azil. "Mednarodna skupnost mora pripraviti prebivalstvo na to, da bo ob odsotnosti rešitev za konflikte vse več ljudi potrebovalo zatočišče in skrb," je posvaril visoki komisar za begunce Antonio Guterres. V prvi polovici leta je za azil v teh državah zaprosilo prek 330.000 ljudi, glede na to, da jih je v drugi polovici leta običajno še več, bi lahko njihovo število za leto 2014 doseglo 700.000. Večino letošnjih prošenj za azil so zabeležili v le šestih državah: Nemčiji, ZDA, Franciji, Švedski, Turčiji in Italiji. V prvi deseterici jim sledijo še Velika Britanija, Nizozemska, Švica in Avstrija. Močno se je povečalo število prihodov v države Južne Evrope, saj migranti iz različnih afriških držav prek morja prispejo v Italijo, medtem ko so se tisoči Iračanov zatekli v Turčijo. Srednja Evrope, kamor spa- da tudi Slovenija, je od evropskih regij v prvih šestih mesecih letošnjega leta edina zaznala upad prošenj, in sicer za kar 47 odstotkov. Ta je bil še posebej velik na Madžarskem in Poljskem. V Sloveniji je od začetka leta do konca avgusta za mednarodno zaščito zaprosilo 236 ljudi, od tega največ, 60, iz Sirije. V celotnem lanskem letu je bilo prosilcev za tovrsten status 272, od tega 62 Sircev. Veliko število beguncev in migrantov prihaja iz Afganistana, Iraka in Eritreje, kar 15 odstotkov vseh prosilcev pa je iz Sirije, kjer od leta 2011 divja državljanska vojna. Po podatkih UNHCR jih je pred nasiljem iz države zbežalo že več milijonov. Večina se jih zateče v sosednje države, nekaj več kot 130.000 pa jih je doslej prišlo tudi v Evropo. Švedska je do konca avgusta ponudila zatočišče 45.000 Sircem, Nemčija pa 38.000. V ZDA največja skupina prosilcev za azil ostajajo Kitajci, zaznavajo pa tudi vse večje število Mehičanov in državljanov drugih srednjeameriških držav, ki bežijo pred organiziranim kriminalom in nasiljem. V Aziji se je število prosilcev za tretjino povišalo na Japonskem in podvojilo v Južni Koreji, kljub temu pa skupne številke ostajajo veliko nižje kot v zahodnih državah. (STA)