652. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 16. oktobra 1913.
Leto II.
rjiitnmuLi
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa oh 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30"—. — Naročnina se :::	pošilja upravništvu.	ut
Telefon številka 118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
   i~L1- 1 "
Posamezna številka 6 vinarjev.
*	Dredništvo in upravništvo:	;•*
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. s,
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za opinso se plača: potit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust. — Za odgovor |e priložiti znamko. ::t
ts:	Telefon Številka 118.	«
Pred volitvami.
Volitve za kranjski deželni zbor So že razpisane in klerikalci že prirejajo shode po deželi, na katerih skušajo pridobiti volilce za sebe s tem, da kričijo o svoji nepremagljivi moči, da nasprotnike smešijo in da se hvalijo sebe kot prave rešitelje slovenskega ljudstva. To je njihova stara bojna taktika in z njo so se do sedaj dosegali uspehe, pa jih menda ne bodo več, ker ljudstvo kolikor toliko že ve, da mislijo klerikalci že prihodnje leto zvišati deželne doklade, ker so gospodarsko tako zavozili, da si drugače ne vedo pomagati. V kolikor pa ljudstvo tega še ne ve, mu je treba povedati in pojasniti. Ni malo vseh onih, ki so o gospodarstvu klerikalne stranke in o korporaciji, ki jo je ta stranka uvedla v deželi, nezadovoljni.
Razmere na Kranjskem so postale že tako neznosne, nasilja de-želnozborske večine tako velika in očitna, da ni nobenega pretiravanja, ako primerjamo klerikalni režim na Kranjskem — madžarskemu režimu na Hrvatskem. In kakor se je mogel zdrobiti na Hrvatskem madžaronski režim samo tako, da so se vsi nasprotniki korupcije in nasilja, vsi pošteni elementi združili in je danes na Hrvatskem pač še mogoč komisari-jat. ne pa madžaronski režim v ustavni obliki, tako se morajo združiti tudi na Kranjskem vsi napredni elementi, vsi nasprotniki korupcije in nasilja in zadati klerikalnemu režimu pri volitvah smrtonosen udarec!
Dober zgled je dal poslanec Ribnikar. ki je prišel na socialno-demo-kratičen shod in je tam govoril. Na vse napredne shode naj prihajajo socialno demokratični govorniki in na vse socialno demokratične shode naj prihajajo napredni govorniki, naj se ustvari antikierikalni blok, koalicija vseh onih, ki hočeio rešiti deželo madžaronskega (klerikalnega) režima, skupno naj se vodi boj in uspeh bo zagotovljen;
Vsi antikierikalni elementi na Kranjskem imajo samo interes: da zrušijo režim korupcije in nasilja in na ta skupni cilj, za rešitev dežele, ki se nahaja na robu propada, se mora dobiti skupni boj in kmalu bo šla v prah bajka o nepremagljivosti klerikalne stranke, bajka, ki jo tako vneto razširjajo klerikalci in s tem terorizirajo slabotneže in omahljivce vse, ki so količkaj odvisni od njih.
Klerikalci so že začeli trobentati po deželi pesem o svoji nepremagljivosti. S kričanjem hočejo paralizirati vtis, ki ga ie napravila debata v deželnem zboru o njihovem režimu, s kričanjem in trobentanjem hočejo osvojiti deželo, kot so osvojili Židje Jeriho, vsi napredni elementi naj se pa strnejo v močne vrste in naj stopijo pogumno v boj s klerikalnimi — grli in trobentami. Stranka, ki le to-
LISTEK
PAVEL RERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
čemu bi se bil tudi ustavljal temu hrepenenju? Enkrat je pač moralo priti do tega, prej ali slej. H komu naj se obrne, preden se zaupa materi, ki ga obožava in mu pravi tolikokrat, kadar sta sama:
»Ne pozabi, da sem tvoja resnična, tvoja velika, tvoja največja prijateljica...«
Zato je šel k tej veliki prijateljici prijel jo za roke, potegnil jo k naslanjaču in ga pomaknil pred kamin.
»Na, sedi. In to pručico vzemi pod noge.«
»Koliko skrbi imaš do mene!«
»Ne le do tebe, tudi do sebe samega, draga mamica, videla boš.«
Pokleknil je na pručico; in zdaj ko se ni zdel nič večji, nego je bil nekdanje dni, kadar je prišel kot srčkan deček ponegovat sedečo mamico ali "prosit jo kake posebne milosti... zdaj je vprašal:
»Ali hočeš, mama, da pokramljava?«
Objel jo je z rokami... kakor nekdaj:
»Kaj ne. da me imaš zelo rada?«
»Kako moreš vprašati!« je vzkliknila ona. »Ampak.« se le za-
liko zla storila, kot naša klerikalna stranka, mora biti premagljiva in — premagana. Schwarz-Šusteršičevega režima mora biti konec, to mora biti geslo vsakega razumnega in neodvisnega volilca, za uresničenje tega cilja se mora storiti vse in uspeh ne izostane.
Le pogumno in brez strahu! Klerikalci so se že sami obsodili, ker so priberačili pri vladi, da je razpustila deželni zbor predčasno, samo da njim pomaga iz zadrege. Njihovo vpitje je smešno in samo potrjuje trditev, da so že tako oslabeli, da je treba samo močnejšega sunka in dozdevni velikan, ki počiva na lončenih nogah, bo ležal strt na tleh. Klerikalna stranka stoji pred konkurzom in ako jo upniki — vsi kranjski volilci! — odločno primejo, je polom neizogiben.
Le v boj, skupno, z združenimi močmi in pogumno, brez strahu, ker strah tukaj čisto nič ni umesten. Naj klerikalci vpllelo in trobentajo o svoji nepremagljivosti, da se le ljudstvo pouči o številkah iz deželnega gospodarstva in vtihnilo bo klerikalno kričanje in trobentanje.
Štajersko.
Celje. (Tragikomična dogodba.) Mesto Celje se že par dni prav prisrčno smeje sledeči čudni dogodbi: Soproga odličnega javnega uslužbenca dobi pred par dnevi doposlano večjo vsoto bankovcev. V tem. ko žena šteje denar, priskoči v sobo Fokselj. Gospa pa vzame v roko tisočak, ga drži kvišku in igraje vabi cucka k vedno višjemu skoku. Bodisi. da je ubogi Fokselj hotel pokazati svojo spretnost, bodisi, da je tudi njega mikal dragoceni papir, skratka, Fokselj napne slednjo mišico svojih krač. se požene z drznim skokom kvišku in izpuli iz roke zanj toli usoden papir. V naslednjem hipu ga že tudi raztrga in pogoltne, preden ga je mogla oteti prestrašena žena. Ta pošlje nemudoma po soproga v pisarno. Ko soprog izve o dragocenem založku. hajd po živinozdravnika. Nekaj dragega časa preteče, preden pride. Urno se loti ščeneta od spredaj in zadaj, mašeč vanj razne vplivne pripomočke, da bi ščene dalo od sebe ufatani bankovec. Toda zaman. Tisočak se ne prikaže niti od ene. niti od druge strani. Kaj storiti? Nesrečni fokselj se otveze z špago in cela komisija ga spremlja dobre pol ure daleč h konjaču. Komaj 2 uri po storjenem hudodelstvu in osupnemu cucku se je izpraznil edini žep, kamor je hranil kdaj ufatano robo. Da je Fokselj pri tej operaciji zacvilil zadnjikrat v svojem življenju, je umevno, ampak komisija je našla v pasjem želodcu snov. katere bi nihče na svetu ne smatral za tisočak. Ta je torej fuč, a po nepotrebnem je storil žalostno smrt Fokselj, ki je veljal
sam lepo vsoto 200 K. Njegov gospodar bi po svojem poklicu pač moral imeti tudi pojm o moči in delu — pasjega želodca. — Koliko je na tem resničnega, ne vemo. Odgovornost za istindtost prepuščamo »Straži«. Drugi pravijo, da se je to zgodilo nekemu majorju.
Ormož. (Okrajni zastop.) Pri volitvah v okrajni zastop so zmagali klerikalci proti naprednjakom. Nek dopis pravi, da so klerikalci zmogli le vsled najhujše korupcije. Naj bo kakor hoče. Vprašamo naše somišljenike: Zakaj ne vračate z istim denarjem, kot se Vam plača? Saj veste. da je po toči zvoniti prepozno. Ormoški okrajni zastop je gotovo tudi za klerikalce domena, po kateri so se jim cedile sline. To ste morali znati tudi Vi... Če pa ste kljub teinu bili premalo čuječi, — Vaša krivda! Vi nosite tudi posledice!
Trbovlje. (Povožen delavec.) Minoli četrtek bi se moral Hrvat Jurij Piskač podati na prožno delo proti postaji Hrastnik. Ker pa mu voditelj one delavske čete ni ugajal, si je premislil in jo ubral proti Trbovljam ter se pridružil drugemu oddelku. Pa tudi ta se mu je kmalu zdel neprijeten in ga je zapustil. Par ur pozneje pa naznani strojevodja Ticker od vlaka št. 816 a, da je videl med predorom in čuvajnico št, 571, kakšne 4 m od tira v stran, ležati na obrazu moža. oblitega s krvjo. Na lice mesta se je takoj na to odpravil oddelek delavcev ter tamošnji zdravnik. Našli so Piskača mrtvega. Polovica desnega obraza mu je bila odtrgana, strta desna noga in zmečkana leva roka, v kateri je držal mrtvo pišče. Najbrže je za tem po tiru tekel, pri tem pa preslišal vlak št. 36, ki ga je zgrabil in povozil.
Sv. Barbara v Halozah. (Ogenj.) Dne 8. t. m. je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnice in krčmarice Marije Raiherjeve na dosedaj neznan način ogenj, ki se ie po bli-skovo razširil in uničil poslopje, krmo, stiskalnico in drugo orodje. Škode je baje 1000 K. zavarovalnine pa Je 360 K. Sumijo, da je bil ogenj podložen.
Laporje pri Slov. Bistrici. (Otrok utonil.) 51et. dekletce pos. Martinšek je prišlo pred par dnevi, že v poznem mraku, preblizo domači luži. Dekletce je padlo v vodo hi utonilo.
Kozje. (Nesramno izkoriščanje lahkovernih.) V Zaježovniku biva premetena glava — posestnik in gostilničar Tomaž Novak. Mož je veljal daleč na okoli za čudotvornika. To se pravi; z molitvijo je izganjal iz ljudi njih bolezni. Pri tem jim je dajal tudi razna »zdravila« in seveda: popolnoma postransko — zahteval plačilo. Navadno je stvar imela sledeči potek: bolnik je prišel k Novaku ta pa ga je peljal v črno zastrto sobo. Sredi sobe je bila miza, na njej pa mrtvaška glava in dve sveči. Pred to se ie moral bolnik usesti, Novak
smejala takoj nato, »slutim, da imaš nekaj na srcu, Žakec moj.«
Njen smeh je ugasnil, ko je videla bledost njegovega lica in trepetanje njegovih rok, ki so oklepale njeno desnico.
»Ah, ljubček moj! Ali te je kaj užalostilo?«
»Ni me, mamica. Samo neko željo imam.«
»Česa ti manjka? Česa si želiš? Povej, povej...«
»To ne gre tako naglo. Poslušaj me najpoprej. Saj veš. o kakšnem življenju sanjam ... kakšno življenje si že ustvarjam po malem ... «
»Da, moj Zak. S študijami in učenim trudom si hočeš pridobiti slavno ime, za katero — ponosna sem na to! — se boš imel zahvaliti edino samemu sebi. Dobro in lepo je. Zak, da se človek ne vda brezdelju, miti, če se piše marki de Rošegi.«
»Hvaležen sem ti za take besede in za take misli. Kaj ne, da tudi nesli.š tako? Ni ti žal, da sem zamenjal malenkostni blesk našega velikomestnega žiyljenja z delavno svobodo, ki mi pusti komolce proste in mi prizanaša z marsikatero obveznostjo in marsikaterim suženjstvom ...«
»Ne, Žak, ni mi žal. Saj sem ti povedala že stokrat, da ne ...«
»A jaz sem hotel slišati še enkrat. kajti... rad bi nadaljeval svoje stremljenje spraviti svoje življenje v skladnost s svoiimi nazori in svojim okusom.«
»Kdo ti brani?... Kdo te graja za to?...«
»Ah, draga mamica, ti boš prva, ki začutiš to potrebo... in še kmalu, takoj zdaj le.«
»Kaj pa hočeš storiti takšnega?«
»Preden ti povem, dovoli mi milost, katere te prosim. Obljubi mi... obljubi mi resno, da ostane vse, kar se pomeniva zdaj. tajnost med tabo in mano... in da ne poveš nikomur, niti svojemu soprogu...«
»Oh, kaj zahtevaš od mene? Zak...«
»Niti njemu. Bil sem tvoj, mama, preden si bila ti njegova, moja pravica stoji 'pred njegovo... Komu naj se zaupam, ako ne tebi, svoji veliki prijateljici!...«
»Da, Zak,« je dejala ginjena, »svoji največji prijateljici.«
»Torej mi obljubiš?«
»Obljubim ti.«
»Tak: bo, kakor v izpovednici. Ko bo moja izpoved ko.včana, boš hodila mimo njih, katerih skrivnosti boš lastnica potom mene... oni pa ne bodo niti slutili, da jo nosiš s seboj ...«
»Zak! Ti hočeš govoriti z mano o ženski.«
»Obljubila si mi, draga mamica.«
»Obljubil ti še enkrat. O ženski, kaj ne da? O njej. ki jo ljubiš...«
»In ki ljubi mene... ki mi prinaša srečo v svojih mehkih ročicah, pri-sežem ti to. Tako čudovito je obdarjena z vsem, kar more človek, živeč življenje, ki sem si ga izvolil, zahte-
pa je vzel neko sv. pismo ter mrmral iz njega kozje molitvice... Ker pa Novaku ni bilo na tem, da zvedo c tem oblasti, je vsakomur naročil strog molk. Zadnjič enkrat pa ga je izdal slučaj. Prišli so orožniki in našli zgorajšnje stvari, vrhu tega pa še več steklenic z rumeno, rudečo, zeleno itd. tekočino. Ker je imel Novak mnogo vpliva na syoje bolnike, je s pomočjo sugestije par njih okrevalo. Pravijo, da je Novak dobro služil...
Fala. (Nesreča.) Po! leta je bil mir. Komaj pa se je zgodila prva nesreča, ji sledijo že druge. 7. t. m. je
več delavcev kopalo neko jamo. za reko rkb.^je. Nad jamo pa je visela sk;.!a. teži-a lake tri stote. Delovodja je spoznal, d utegne skala zlobneti vsak čas v globino — in za to ui f.zal delavcem. da puste kopani: Razun fr^ga. delavca Veržeja, so se odstianiti vsi. Ko je ta dalje kopal, se utrga skala, pade nanj in z njim vred zapelje kakšne 4 m po klancu. Ko so Veržeja izvlekli, je bilo vse njegovo spodnje telo zmečkano in okostje zdrobljeno. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer pa ie kmalu izdihnil. Doma je bil iz Celja.
Bitka pri Lipskem od 16. do 18. oktobra 1813.
Priprave med premirjem. — Pogoji za mir. — Avstrijske zahteve. — Kongres v Pragi. — Avstrija napove vojno.
Med premirjem je Avstrija stavila Napoleonu te-le pogoje za mir: 1. Varšavsko vojvodino je treba razdeliti med sosedne tri države. Prusija se poveča z Gdamskim in enim delom njenih bivših pokrajin. — 3. Avstriji se vrne Ilirija. — 4. Mesta Hamburg. Bremen. Ltibeck dobe nazaj svojo prejšnjo autonomijo (Hansa), 5. Francoske posadke morajo takoj zapustiti vse pruske in poljske (varšavske) trdnjave. To so bili torej pogoji za mir: poleg tega se je pa še zahtevalo, da. se razpusti renska zveza in da se Prusiji vrnejo meje pred 1. 1805 — Ako Napoleon na te pogoje ne pristane — se bo Avstrija pridružila Rusom in Prusom.
Dasi je bil Napoleon ves besen zaradi teh nezaslišanih zahtev — vendar je dovolil, da se v njih razpravlja na kongresu v Pragi. Imel je pri tem svoje namene.
* V Avstriji sta bili dve stranki: ena za vojno, druga proti vojni. Seveda lepe Ilirije, ki so jo 1. 1809 izgubili. niso mogli pozabiti. Cesar Franc je bil miroljuben mož — toda počasi je Metternich dobil glavno besedo. Zborovanje v Pragi se je vleklo — med tem pa so se pripravljale čete za nov boj. Ker Napoleonova zastopnika na praškem kongresu grof Nar-bonne in vojvoda Vinčenški Caulain-court nista do 10. avg. imela primerih navodil — se ie tudi Avstrija pridružila zaveznioma. Kresovi okoli Prage so naznanjali svetu ta važni dogodek. Kocka je padla. Dne 12.
avgusta je Avstrija Napoleonu napovedala vojno.
Združena armada. — Trlie vladarji.
Število čet.
Rusi in Prusi so silno potrebovali Avstrijo, ako so hoteli kaj opraviti proti Napoleonu. Avstrija lih je tudi rešila. Kljub temu pa se Avstriji niso priznavale posebne zasluge in so si Rusi in Prusi radi sami med seboj delili slavo zmagovalcev. Pomisliti je treba, da je bila Avstrija v boju od dveh strani, na severu in lugu in da je imela pred seboj tudi Bavarsko, ki je držala z Napoleonom. Avstrija je postavila v začetku vojne 139.000 mož. Prusi in R skupno so imeli 220.000 mož. — A strija pa le imela svojo armado ti na jugu — tako da ie imela sknpaj
233.000	mož.
Izmed treh vladarjev je igral najvažnejšo ulogo ruski car Aleksander. ki se je smatral za prvega zmagovalca nad Napoleonom. Saj ie Rusija 1. 1812. zmagala, kljub temu, da je šla cela Evropa proti nji. Zato je bil ruski car nekak vrhovni poveljnik nad armado zaveznikov. Rusi so bili sploh ponosni in so dali čutiti, da Nemci brez njih pomoči proti Napoleonu ničesaT ne opravijo. Ruski kozaki so bili občudovani — sinovi ruskih step pa so se zavedali svoje slave. Pruski kralj in avstrijski cesar sta živela le v zarji velikega Aleksandra.
Zavezniki so razdelili svojo armado na tri dele: severnemu delu je zapovedoval švedski kraljevič Ber-nadotte (Napoleon ie bil njegovemu očetu podaril prestol), srednji ali t. zv. švedski armadi je poveljeval
vati od izbranega bitja, ki ga bo delilo z njim ...«
»Žak! O kom mi govoriš?«
»Mama, draga mamica, govorim ti o dekletu ...«
»Preveč se obotavljaš povedati njeno ime ... Ah. saj jo poznam ... poznam jo! Ne imenuj mi je, Žak. To je blaznost. Brezumno je... Še hvaležen mi boš enkrat, da sem se ustavljala tej kaprici...«
»Baš to je, da ni kaprica. Dovolj časa sem imel premišljevati, odkar jo ljubim. Saj veš, draga mamica, kako je, kadar žene človeka neodoljiva sila proti bitju, predstavljajočemu vso srečo, o kateri ie sanjalo srce. Dobro se spominjaš, kako te je gnalo nekdaj k njemu, ki...«
Prekinila ga je ponosno:
»Žak, on mi je bil enak. Jaz nisem ljubila niže od sebe.«
»Tudi jaz ne! V čem je nižja od mene. Ali sem v čemerkoli boljši od nje na^duhu ali na telesu? ...«
»Žak, saj ne veš niti, od kod prihaja!«
»Vem. Njena mati je umrla, ko je ležala ona še v zibelki. Njen oče ... Ah, povem ti vse... Očeta ni poznala nikoli, kajti njena mati ni bila poročena. Zdaj veš...«
»Tak vidiš! Ali si ob pamet?...«
»Nisem še, a bom, ako mi ne priskočiš na pomoč.«
»Vest bi me pekla, ako se spustim v sokrivdo s teboj.«
»Moje zavetje... moia sreča, niiama... mama...«
»Mari si izgubil tudi spomin, kakor si izgubil pamet? ... Kaj pa poreče tvoja stara mati!...«
»Vem to. Strašno delo bo, premagati njo...«
»Premagan boš ti. sinko ino) ubogi. Saj jo poznaš!... Ona ni tako šibke volje kakor jaz! Ob prvi besed? ti bo velela molčati, in če boš vztrajal v svoji trdovratnosti, te spodi izpred svojih oči, prežene te iz svojega srca!«
»Potem.« le dejal on in vzdihnil globoko, »bom moral čakati.«
»Oh, moj Žak, kaj praviš? ... So sklepi, ki jih dober otrok ne dela nikoli. ker računajo s smrtjo njih, ki sc mu dali vso svojo ljubezen. Pomilujem te, siromak, ako pozabljaš to V svoji strasti.«
Zaihtel je krčevito:
»Kaj pa naj ti odgovorim 'drugega? Ali naj ti rečem, da se uprem ... da poidem preko nje? Ne, uklonim se, spoštovati hočem voljo in strogost njih vseh, žrtvovati jim hočem morebiti najlepša leta svojega življenja. Toda vsal ti se ne pridruži tilim, W bodo krivi mojega obupa!«
»Vidiš, kako nesrečen si že zdaj.« je vzkliknila in se ga oklenila z rokami. vsa preplašena nad tolikšno žalostjo.
»Nisem, mati ljubljena, ker imam zaupanje in potrpežljivost... kakor ona.« ie dejal on objel grofico s svojim temnim pogledom. »Tebi lahke povem, ki si tnoja jzpovednica.«
(Dalle.)
Bliichcr, (ki je zaradi svoje odločnosti pozneje dobil ime »general Vor-\varts«), južnemu delu pa Schwar-zettberg.
Napoleon je proti tei vojski imel
190.000	mož. Zapovedoval je sam in njegovis lavni generali.
Napoleonov načrt. — Napoleon zmaga pri Draždanih. — Zavezniki v nevarnosti. — Bitka pri Klumcu. — Vandamme vjet. — Zavezniki.
Napoleon je najprej hotel uničiti Bliieherja v Šleziji, zato je odšel proti njemu. Med tem je šla južna vojska proti Draždanom. Napoleon ie to takoj zapazil. Pustil je gen. Macdonalda. da obračuna z Bliicher-iem, sam pa se je hitro vrnil k Draždanom in je na brdih pred mestom popolnoma premagal Schwarzenber-ga. ki se je moral ^ umakniti nazaj proti Toplicam na Češko (dne 26. in 27. avg.) Da bi mu presekal pot. je poslal Napoleon gen. Vandamma naprej. Vandamme ie res Schwarzen-berga prehitel — toda pri tem je zadel na Ruse. ki so ga obkolili in se je moral po krvavi bitki pri Klumcu udati (30. avgusta.) Ako bi bil prišel Napoleon Vandammu pravočasno na pomoč, bi bila južna t. j. Schwarzen-bergova armada uničena in zavezniki bi bili premagani. (Po zmagi pri Draždanih sc ie Metternich že kesal, da se je pridružil zaveznikom in jc že skušal napako popraviti in se poravnati z Napoleonom. To bi ne bilo nič čudnega. V bazelskem miru 1. 1797 je pustila Prusija Avstrijo na cedilu, v Tilozitu 1. 1806. je zapustila Rusija Prusijo, 1. 1812. pa sta šla Prusija in Avstrija proti Rusiji. S takimi kralji se ie Napoleon lahko igral.) Zavezniki so bili po bitki pri 'Draždanih popolnoma zmedeni. Bili so nesložni in so se prepirali med iseboj. Adjutant pruskega kralja Kne-sebeck je pisal dne 12. sept. Bliicher-ju: Mi ne pridemo ven iz vojnega posvetovanja. Schwarzenberg je razumen mož. mnenje monarhov pa ni na njegovi strani, zato večne kon-troverze. Ruski generali ne ubogajo. Car hoče zapovedovati. Toti, Jomini in Djebič tudi kazijo zraven. Tako sc izdajajo nasprotujoča si povelja. Nihče ne ve. kdo ie kuhar, kdo točaj.
Tak je bil položaj med zavezniki, ko se ie naenkrat bojna sreča obrnila. Bitka p-ri Klumcu je odločila proti Napoleonu. Nji so sledile druge.
Načrti nasprotnikov. — Bitka pri Katibachu. Grossbeerenu in Den-nevitzu. — Odpad Sasov. — Premagani generali Macdonald, Ncy in Oudlnot.
Nasprotniki so se naučili po tolikih bojih nekaj bojne taktike od Napoleona. Izogibali so se glavne vojske, kajti vsak se ie bal pogledati Napoleonu iz oči v oči — in so skušali napasti sovražnika na krajih, kjer je bii najslabši. Tako ie napadel Bllicher Mcdonalda takoj, ko se je vrnil Napoleon na Draždane in ga je premagal v bitki pri Katzbachu na isti dan. ko je Napoleon pri Dražda-rjih zmagal nad Sclnvarzenbergom (26, avgusta). Francozi so se morali umakniti iz Šlezije. Tri dni preje je bil premagan gen. Oudinot pri GroB-beerenu, ko ie hotel iti na Berlin in se ie moral umakniti. Zastonj je poskušal hrabri general Ney zasesti mesto od druge strani. Po uspehu pri Jilterbogu (Jutrobog starih polabskih Slovanov) ga ie premagal Biilow pri Dennewitzah (Denevicah) in |e razbil njegove čete. Izdali so ga Sasi, ki so deloma prestopili na stran Prusov, deloma Pa bežali na vse strani.
V nekaj dneh je izgubil Napoleon 100.000 mož. Zastonj je iskal primernega kraja, kjer bi lahko potolkel posamezne nasprotnike. — Čakal je in delal načrte. Med tem so že prostovoljci brambovci in kozaki za čeli napadati preko Labe. Nasprotniki so zapazili, da ie Napoleon v zadregi. Rekli so mu »der dresdener Bote« (draždanski posel). Napoleon je zbiral nove čete.
Pariz v začetku oktobra I. 1813. — Prošnja za pomoč. — Cesarica.
Prepozno. — Na Lipsko.
V Pariz so prihajala z bojišča slaba poročila. Napoleon je zahteval novih čet. Dne 7. oktobra je odšla cesarica Marija Lujiza (bivša avstr, princesa, hči ces. Franca) v senat, da je zahtevala 280.000 mož. S ponosom tranc. cesarice, žene velikega Napoleona, ie čitala pismo, ki se je končalo: »Francozi: cesar, domovina. čast kličejo vas. (V pismu se govori. da sta Anglija in Rusija zapeljali Avstrijo in Prusijo, da se moti svetovni mir — sovražniki hočejo vojsko, ker se hočejo maščevati za naše zmage...). Ko se je cesarica vračala iz senata, ni bilo nič navdušenja na ulici. Pomoč je bila dovoljena — toda kje vzeti 280.000 novih vojakov.
Med tem so se zavezniki odločili, da prestopijo Labo. ki so io bra> nile trdnjave Draždani. Magdeburg
in Hamburg, in napadejo Napoieom od strani. Prvi je prešel Labo gen. Bliicher pri \Vartenburgu. gen. Jork je z naskokom vzel franc, okope. Za Blticherjem ie šel Bernadotte.
Napoleon se je bal, da se nasprotniki za njegovim hrbtom združijo. zato se je umaknil proti Lipske-mu Tu ie že dne 14. okt. prišlo do prve bitke, v kateri je slavni poveljnik franc, konjiče Murat z odločnim naskokom pripravil Napoleonovi armadi ugledne pozicije.
Napoleonova armada je štela
190.000	mož. Nasprotniki so obkolili to armado v polkrogu od jugovzhoda z 250.000 možmi. Napoleon Se je z glavno armado opiral na Lipsko, zapadni prehod pri Lmdenau le imel braniti gen. Bertrand. — severno nemško armado pod Blucherjem in Bernadottom je rmel ustaviti gen. Marmont.
Tako So 15. oktobra stale čete pripravljene na bol in dne 16. okt. zjutraj se je začel boj. (Dalje.)
V kinematografu »IDEAL* se bode predvajal od 17. do 23. oktobra krasni film
Poslednji dnevi Pompeja
po romanu Ed. Bul vetja. 5 dejanj. — Šolski mladini dostopno. Predstave ob 3, 5., 7., 9., v nedeljo ob pol 11., 2., 4., 6., 8., 10. Zvi-Sane cene: 1'90, 160, 1-30, 1—, —-60. — Dijaki znižane cene.
Dnevni pregled.
Zelo primerno je opomnil »Slov. Narod«, naj se o priliki proslave bitke pri Lipskem pove odkrita resnica in maj se pri tem ne pozabi omeniti veliko kulturno delo, ki so ga Francozi izvršili pri nas. V tem oziru se skuša včasih naravnost predrzno zavijati resnico. Opozorim vas samo na en slučaj. V letošnjem »Izvestju« ljublj. liceja, je izšel spis. ki pa se mu pozna, da je žensko delo. V tem spisu, ki se kar cedi od samega patriotizma, čitamo naravnost gorostasne laži iz naše preteklosti. Posebno visoko pa se ie po v spela pisateljica, ko govori o francoski dobi na Kranjskem. Pravi namreč, da so se naši ljudje francoščine hitro naučili, in da ie bila za naš narod velika nevarnost, da se pofrancozi in da je bila za nas velika sreča, da se ie kmalu vrnila avstrijska vlada, kateri se imamo zahvaliti, da ie rešila našo narodnost. Take stvari čitamo v »Izvestju« zavoda, kjer se nai vzgaja naše narodno ženstvo! Vsak priprost človek* ve, da to ni res. Za pofrancozcnje ni bilo prav nobene nevarnosti — nasprotno — najbrže bi se bilo bolj in bolj pospeševalo slovenstvo proti nemštvu. Pač pa je pozneje nastala nevarnost za ponemčenje — iz katerega nas je 1. 1848. komaj rešilo in še danes ni konec boja. To lahko vidi vsak, kdor ima oči. Take zgodovinske laži imajo seveda svoj namen. — Mi nimamo vzroka, da bi jih množili in je žalostno za ras. da se je v slovenskem jeziku kaj tacega pisalo. Zato nai se slavnostni govorniki ob tej priliki izogibajo takih napak in naj ne gredo po informacije k gdčni. K. — ampak naj odpro knjigo zgodovine in življenja in povedo mladim in starim odkrito resnico!
Zgodovinske laži se rade goje, posebno pri raznih slavnostih. Tudi pri sedanjih slavnostih po nemških mestih se sliši nešteto laži. Taka laž je n. pr. stavek »Der Konig rief, und alle kamen« (Kralj je zaklical — in vsi so prišli) — zgodovinska resnica je namreč, da so vsi prej prišli, potem šele si je upal tudi kralj zaklicati (prej se ie bal, da bi ne zgubil prestola). Enako je glede »osvobojeuja«. S svobodo ie bilo po odhodu Francozov v vsej Evropi slabše, nego prej. Tudi glede zmag in zmagovalcev — je marsikaj neresničnega.
Letos ie doba jubilejev zmag nad Napoleonom. Vse, kar tekmuje med seboj v postavljanju raznih spomenikov. historičnih slavnosti itd. Slavi se samo nemške može kot zmagovalce. čeprav so v resnica na jugu »osvobojevalno« delo opravljali po večini Slovenci in Hrvatje, pod vodstvom svojih poveljnikov, ki so bili tudi razveu par izjem, njihove narodnosti. Tudi Slovenci in Hrvatje bi mogli slaviti ta jubilej. Francozi so n. pr. nam dali univerzo, avstrijska vlada nam je pa isto vzela in nam je še danes po 100 letih ne da. — Kako smatrajo nas Slovence, kaže slučaj »Osvobojevalne slavnosti« v Bistrici na Koroškem. Tam so slavili zmago nad Francozi samo Nemci ob prepevanju »patrijotičnih« pesmi in vihranju vsenemških frankfurtaric.
Kako so naenkrat občutljivi. Kdo pa? Ne boste verjeli: Avstrijci in — Bolgari. Kakor poročajo listi, je av-stro-ogrska vlada v »prijateljskem tonu« naslovila na srbsko vlado v Belgradu noto. v kateri opozarja srbsko vlado na — baje — nečloveško postopanje z arnavtskim in bolgarskim življem in pravi, da je v interesu Srbije, da v novosvojenih krajih zavlada — humaniteta. Tako
piše tista avstrijska Vfadažpofl katere žezlom se nahaja Koroška, kjer prebiva ponižni, dinastiji s srcem vdan, patriotičen narod slovensilci, kateremu avstrijska vlada dosedaj niti ene slovenske šole ni dala, temveč ga sili, da se uči nekega za njegova ušesa' barbarskega jezika, kar ni samo kruto. ampak naravnost brezvestno, ker se mu s tem ubija vsako notranje življenje. — Tudi Bolgari se pritožujejo. Jej. jej, tisti Bolgari, ki mučijo srbske vojne vjetmike in jih ne izroče srbski vladi, tisti Bolgari, ki so rezali nosove, ušesa in izkopavali oči ranjenim srbskim vojakom, .svojim bivšim zaveznikom pred Drino-poljem. V tej čedni družbi ne smejo manjkati Italijani, katerih zverinsko postapanje z Arabci je naravnost nepopisno. Mesto, da Italija daje Srbiji nasvete naj prime raje sebe za svoja roparska ušesa in naj ne izteguje svojega jezika, ker ostudno je. če volk o nravnosti govori.
Kraljestvo, čigar kralj je že 27 let
— blazen. Bavarsko kraljestvo ima za kralja človeka, ki je že 27 let blazen, V imenu tega kralja se izdajajo zakoni m druge takšne državne modrosti. Ker je pa menda draginja splošna. so prišli Bavarci, sosedje Tirolcev na idejo, da bi kralju povečali zaslužek za celih 1,200.000 mark. Nekaterim se pa to preneumno zdi in zato pravijo, da naj bi se kralj odpravil na legalen način s tem, da se princ-regent proklamira za kralja, ali pa naj se ustava spremeni. Toda nihče si prav ne UDa začeti z akcijo, ker vsi imajo velik rešpekt pred kraljem. na katerega se jezavnost šele v zadnjem času zopet enkrat spomnila. — Grofica Larisch, dvorna dama. pravi, da je kralj dobil svojo bolezen v Orientu vsled spolnih orgij.
Pametna beseda. Skopljanska »Nova Srbija«, izborno urejevani dnevnik, je posvetil resen članek onemu gibanju na avstrijskem slovanskem jugu, ki stremi za tem, da čim več naših ljudi zapusti domovino in naseli v Srbiji. »Nova Srbija« umestno trdi. da to gibanje ni narodno, nasprotno, ono je naravnost protina-rodno, ker Jugoslovani moramo iti za tem. da naše postojanke čuvamo in branimo, ne pa da jih prepuščamo
— Nemcem in Madžarom! Resne, premišljene iti pametne so te besede, ki naj bi si jih vzeli k srcu vsi oni. ki mislijo, da storjo za Jugoslovanstvo kdo ve kaj, ako se izselijo — v Srbijo, ne pomislijo pa pri tem. da s tem Jugoslovanstvo oslabijo,, ker s tem napravijo prostor Nemcem na tako važni jugoslovanski poziciji, kot je slovensko ozemlje; Poglejmo samo, s kaWm veseljem je notiral »Gra-zer Tagblatt« to gibanje in ie izrecno naglasil, da on o popolnoma odgovarja nemškim narodnim interesom. In to je resnica, samo je žalostno, da naši ljudje tega ne sprevidijo. o.
Ali ie to ta Evropa? Ko so Srbi odhajali .izpred Skadra in so se v San Giovanni iz Medua vkrcavali v parnike. da odpotujejo v domovino, je eden vojakov dolgo gledat na mednarodno vojno brodovje, ki je blokiralo obalo, potem je pa vprašal svojega stotnika: Povej mi, gospod stotnik, ali je to ta Evropa? o.
Blazni dlvizijonar. Polkovnik Nedič, ki je nedavno umrl na tifusu, je bil v srbski armadi silno popularen. Njegova divizija je silno bistro prodirala naprej in neki ranjeni vojak je zaostal in je gele čez par dni dohitel divijo v neki arnautski vasi. Bilo ie že proti večeru in polkovnik Nedič se je, zavit v plašč, sprehajal pred begovo hišo, kjer je bil divizijski štab. Kar pride tja zaostali ranjeni vojak, ki se vsede. odveže opanke in začne odvijati rano na nogi, da bi stavil na njo nov zavoj. Polkovnik ga ie najprej gledal, potem ga je pa vprašal kaj mu je. Vojak mu pa mirno odgovori: »Kaj me izprašuješ, ko m* na^ Pomagati ne moreš?« Ampak ta nas divizijonar ie blazen človek, tako drvi naprej. Ali ie še toliko te Evrope, ki jo moramo osvojiti?« — »Da, da, blazen je divizijonar,« odgovori veselo Nedič in izgine, vesel, da ga vojak ni spoznal.
Slovenska šola v Kočevju. Dne 14. t. m. vršilo se je pred okrajnim glavarstvom v Kočevju zaslišanje onih starišev, ki so podpisali prošnjo za ustanovitev slovenske šole v Kočevju. Zaslišanje ie vodil vodja okrajnega glavarstva nadkomisar Merk sam. Udeležene slovenske stariše so zastopali dr. Ravnihar, državni poslanec. dr. Klepec, odv. kandidat in • Ante Beg, potovalni učitelj C. M. družbe. Izmed 45 podpisanih starišev se jih je zglasilo 17 od katerih le eden ni vstrajal pri svojem podpisu. Ostali. ki se niso zglasili pa so večinoma rudarji v premogokopu, ki so jih grožnje od strani oskrbnika Stockla in njegovih pomagačev in pa postopanje obč. redarja pri dostavljanju vabil pripravili do tega, da se niso udeležili zasliševanja. Kako se je pri dostavljanju vabil za zaslišanje postopalo je naravnost neverjetno. Policaj ki je vabila raznašal je kar na lastno pest napisal, da stranka ne želi
slovenske šole ampak nemško in je vabilo vrnM glavarstvu, stariše pa je preslepit da če se podpiše na vabilo, k zaslišanju ni treba priti, ker je že vse opravljeno. Na drugi strani pa ie oskrbnik rudokopa Stockl oskrbet da so bili slovenski starši zadostno o-strašenti, da k zaslišanju niso prišli. Dosti jih Je pa, kakor zgoraj omenjeno preslepil občinski policaj, ko ie sam podpiseval, da stranka slovenske šole ne mara in ponaredil podpise kar je bilo dosti jasno videti iz tozadevnih vrnjenih vabil. Vsled tega so zastopniki starišev zahtevali naj se vsled teh velikih nečednosti in sleparij nedošli stariši še enkrat povabijo k zaslišanj« in naj se dostavljanje vabil odvzaime občini in se izroči drugim nepristranskim organom. Zastopnika mesta Kočevje sta seveda ugovarjala. Če bi se bilo ne godilo brez vsakega pritiska in brez vsakih nerednosti s strani mesta bilo bi priglašenih otrok več kot zadostno število. Toda tudi kljub vsem neprili-kam in vsamu terorizmu Kočevarjev bo prišlo do ustanovitve slovenske šole v Kočevju. Prei ati slej bo kočevski odpor zlomljen.
Klerikalna »Slovenska Straža« je imela III. skupščino na Jesenicah. »Ciril Metodova družba« vedno objavlja v dnevnikih, za kaj je izdala svoj denar, kar pa pri »Slov. Straži« tri v navadi. Naj pokaže za kaj je izdala ogromno svoto 50.000 K v pretečenem letu, pokaže nai nam, koliko je naredila narodnih šol, koliko knjižnic in kje so tista posestva, katere je pokupila po narodno ogroženih krajih! Pa ne. da bi mogoče de-tiar romal na Goriško za časa tanio-šnjih volitev??
»Deželna zveza za tujski promet« na Štajerskem ie na svojem zadnjem zborovanju izvolila Peter Rosseggerja svojim častnim članom. Kdo med Slovenci ne ve. kako je ta pisatelj propagiral ponemčevanje slovenskih otrok. Kaj pa naša »Deželna zveza za tujski promet«? Ta se pri vsaki priliki sploh boji pokazati. da žive na Kranjskem samo Slovenci. — Posnemajte zagrizence na Štajerskem in Korcškcm.
Premeščenie učiteljstva na Štajerskem Iz službenih ozirov brez vednosti okrajnih šolskih svetov ustaljeno. Štajerski deželni šolski svet je par let sem prestavljal učiteljstvo iz službenih ozirov tudi brez predloga okrajnih šolskih svetov. Temu ravnanju je storilo upravno sodišče z razsodbo z dne 11. oktobra 1913 enkrat za vselej konec. Radoslav Kna-flič, nadučitelj ie bil namreč lani premeščen tem načinom vz Gorice v Dobje, on se je proti temu s slovensko pisano pritožbo pritožil na upr. sodišče, ki je dotične naredbe razveljavilo in torej dalo pritožniku moč do zahteve, mu povrniti vso iz nezakonitega premeščemja izvirajočo škodo. Naučno ministrstvo ie bilo odposlalo k obravnavi slovenščine zmožnega tajnika, k! je pritožniku R. KnafHču v zasebnem pogovoru omenil, da Slovenci v svojih vlogah na naučno ministrstvo malokdaj rabijo svoj materni jezik. Razsodba bode v »Učit. Tovarišu« dobesedno priobčena.
Kako ie šel klerikalni poslanec Bartol brzojavit. (Resnična dogodbi-ca.) Poslanec Bartol je jako brihtna glavica, vedno ima dosti poslov, kateri ga zaneso na razne kraje naše širne domovine. Pred nedavnim časom je po kupčijskih opravkih odpihal tja v štajerski Gradec. Z nekim trgovskim prijateljem sta se od tu odpeljala tudi v Eggenberg (eno uro oddaljen od Gradca), da še tamkaj opravita neko važno zadevo. Po dokončanem delu se ie dvojica odpeljala nazaj v Gradec, ter se na oddih usedla v udobni kavarni »Thoner-hof«. Tu se. po ne dolgem času spomni trgovec, da mora oddati še neko brzojavko, ter poprosi Bartola, da mu jo ponese na pošto (ki se nahaja takoi za imenovano kavarno). Bartol skoči na noge in hajd! Ves vesel, da se ga lahko »ponuca« še za kaj druzega, ne samo za kranjskega klerikalnega poslanca. — Trgovec čaka, čaka a Bartola od nikoder, kam je vraga zginil? Končno po skoro dveh urah se vendar prikaže Bartol pri vratih. Trgovec ga sprašuje kje je tako dolgo hodil, nakar mu Bartol začuden pojasni, da je vendar nemogoče tako hitro priti od pošte do kavarne in obratno. On ie hitel namreč v Eggenberg, kjer je popreje videl na neki hiši tablo z napisom »K. k. Post-und Telegraphenamt«. Bartol je v svoji brihtnosti mislil, da je za cel Gradec en sam poštni urad in še ta iz mesta eno uro oddaljen. Ni čuda, da je nek Nemec potem rekel: »Sedaj pa se v resnici ne čudim, ako vladajo na Kranjskem take srednjeveške razmere, zadostuje če človek vidi kakšne deželne poslance imajo tam.« — Mi ne bi verjeli, vendar so priče na razpolago, ki cel dogodek lahko potrdijo.	,,
Stoletnica slavnega skladatelja Verdija. Sto let je * reteklo od onega časa. ko je bil roM ženij — slavni
italijanski skladatelj Giuseppe Verdi Njegova slava sc ni razširila morda samo po vsej negovi domovini, ampak razprostrla se je po vsem kulturnem svetu, in ni ljubitelja glasbe, ki ne bi poznal njegovega imena in njegovih del. — V Ljubljani so prišla v gledališče njegova dela in celo v trstu je imelo slovensko gledališče na programu letošnje sezone njegovo opero »Traviata«, a se žalibog ne bo mogla predstavljati, ker ie Slovencem prepovedano predstavljati tudi to opero v slovenskem jeziku. O tej škandalozni prepovedi smo že izpre-govorili. Obsojali smo z vso strogostjo italijansko brezčutno in sfa-natizirano družbo, iti da je zaslužila najstrožje obsodbe, naj razjasni tudi sledeče, kako Italijani sočustvujejo, razumejo in slavijo svoje ženije. V nedeljo zjutraj so praznovali tržaški Italijani stoletnico rojstva svojega skladatelja Verdija. Velika množica ljudi se je zbrala pri Rossettijevem spomeniku pred ljudskim vrtom, odkoder je odkorakala skupno na trg S. Giovanni, kjer se nahaja Verdijev spomenik. Hiše. ki gledajo na trg, so bile okrašene z zastavami in raznimi čudnimi preprogami. Ko je dospel ves sprevod do spomenika, je bil izusten ob spomeniku slavnosten govor v obliki, kakršna ie pač običajna ob sličnih slavnostih. Nato so se približala spomeniku razna italijanska društva in razni športni klubi in vsako društvo, vsak klub je položil pred spomenik vezen. Igrale so tudi fanfare. Da so imeli skoro vsi venci brez izjeme slučajno zelene trakove, se ne čudimo. Do tu se je vršila ta ceremonija dostojno in Italijanom ne bi imeli prav nič očitati, ko bi ne sledili kntalu na to taki epilogi k slavnosti, ki so popolnoma razkrili praznoto italijanskih slavilcev. — Kakor hitro je namreč bilo konec teh običajnih ceremonij, se ’e začela pomikati množica čez trg dalje po ulicah, kričala je na vse grlo: »Viva Verdi« itd. Kmalu pa ie postal ta sprevod čisto navadna čreda demonstrantov. Na prav neumetniški način so se začeli dreti in peti izzivalne pesmi, tako da jih je bila policija prisiljena pozvati naj utihnejo. Ker na petie vkljub temu ni prenehalo. jim je policija prestrigla poti ter jih razkropila po raznih ulicah. Ker pa je bila množica (razume se, da ie bilo največ golobradih ljudi, ki navadno — posebno pa pri Italijanih — nimajo nobenega drugega smisla kot za kake izzivalne demonstracije) precei mnogoštevilna, se je hitro zopet zbrala in pričela peti nanovo. Poleg izzivalnih pesmi pa so se Culi tudi izzivalni in prepovedani klici, ti. pr.: »Viva la patria di Verdi, viva F Italia, abbasso I’ Austria, abbasso i sciavi...« Nekaj Italijanov je prišlo celo pred »Narodni dom« ter ie začelo metati vanj kamenje. — Mnogo teh gorkih iredentistov je bilo prijetih od policije ter odpeljanih v zapor. — Ubogi Verdi! Ubogi vsi tisti Italijani, ki čutijo to propalost in nekulturo v tej italijanski tržaški publiki, ki izgublja od prilike do prilike spoštovanje v naših očeh. Ubogi tudi vsi tisti Italijani, ki bodo čitali s slastjo o velikanski, neskončno iti nepopisno veličastni slavnosti pred spomenikom skladatelja Verdija, o kateri bodo pisali italijanski listi z debelimi črkami. — Slava bodi tebi Verdi, a tvojim slaviteljem odkrito pomilovanje!
Viva Verdi. Znano je. da ie ime Verdi bilo svoje čase pri Italijanih za to tako priljubljeno, ker ime Verdi tvorijo prve črke sledečega stavka: Viva Vittore Emanuele re d’ Italia.
Proslava stoletnega rojstnega dne G. Verdija v Gradcu. Dne 10. t.
m. so praznovali v Gradcu, v tako-zvanetn »Opernhaus« Verdijevo stoletnico z uprizoritvijo opere »Don Carlos«. Kakor znano, je Verdi uglasbil nič manj ko 27 velikih oper in se prišteva njegov »Don Carlos« med ona dela. ki se Verdiju niso povsem posrečila. Ker pa snov opere spominja na Schillerjevo dramo, so jo za to slavnostno priliko izkopali iz davno pozabljenega groba. Uprizoritev opere morala je bili naravnost šmi-rarska. Graški listi sami ne skušajo prikriti velike blamaže. Tako na primer piše Tagespošta: »Es geschah, daB »Posa« bei offener Scene eini-gemall angeblasen wurde — es wa-ren Italiener im Hause — und wir wo(Ien mit der Feststellung dieser Tatsache iiber eine weitere \Viirdi-gung hlnweggehen.« —■ Nas Slovence sicer malo briga, kako se poje v Graški operi, vendar pa ne škoduje. ako od slučaja do slučaja pribijemo dejstva, ki kažejo kulturna stremljenja naših ultra Germanov v pravi luči. — Poglejmo naše ljubljanske Nemce! Ko se je zadnjiič razpravljalo v občinskem svetu o podpori slovenskemu gledališču, zapustili so demonstrativno dvorano. Na mas Slovence gledalo ti kulturo-'•osci z nekako piezirljivostjo In ošabnostjo, sami pa niso vstanu dostojno in brezhibno uprizoriti ene Verdijeve opere!	Spectator.
»Sokol« v St. Vidu nad Ljubljano uljudno vabi na vinsko trgatev, ki jo priredi v nedeljo 19. t. m. v gostilni pri »Slepem Janezu« v Za-pužah. Vsakdo, ki se količkaj zanima za sokolsko gibanje ve. s kakšnimi težkočami se mora boriti šentviški »Sokol« proti ondotnemu črnemu Zabret-Klanfarjevemu klerikalizmu. Zato bodi sveta dolžnost bratov »Sokolov« kakor tudi druzega zavednega občinstva bodisi iz Ljubljane ali okolice, da se te sokolske prireditve, ki bo nudila vsakomur obilo zabave' in razvedrila zagotovo ude-leži!
V prsa in v levo nogo ga Je sunil e nožem. Dninar Andrej Kokalj iz Dupale vasi je sunil te dni med pre-jirom z nožem v prsa in v levo nogo kletnega poljskega dninarja Hribernika Janeza iz Stude pri Domžalah. Hribernik je težko poškodovan in ie moral iskati pomoči v deželni bolnici v Ljubljani.
Nesreča. Dietni Avgusta Grčar, premogarja sin iz Potoške vasi pri Zagorju si ie te dni pri telovadbi zlomil desno ključnico. Nahaja se v deželni bolnici.
Pes požrl tisočak. Dne 9. t. m. se je igral polkovni zdravnik dr. Leisner iz Celja s svojim psom. V šali mu je pomolil pred gobec bankovec za tisoč kron. Ker je imel pes kapitalistične manire, kakor se reče. je ne bodi len, hlastnil po tisočaku In ga požrl. No in psa so ustrelili, ga secirali, tisočaka pa nikoli nikjer.
V levo roko se ie vsekal po nesreči te dni Ivan Brence iz Ustja, ko |e sekal grmovje. Moral je iskati pomoči v deželni bolnici v Ljubljani.
Nesreča pri streljanju iz topiča. 23 let stari Anton Tominc iz Sv. Jošta nad Vrhniko je dne 12. t. m. streljal iz topiča. Vsled neprevidnosti mu je zletel cel naboj v glavo in ga občutno poškodoval. Eno oko mu je j popolnoma izteklo. Tominc se nahaja v deželni bolnici v Ljubljani.
Ljubljana.
— Albanska deputacija na poti * Ljubljano. Kakor se čuje je na poti v slovensko prestolico posebna albanska deputacija, ki ie namenjena h dr. Kreku in drugim njegovim »fantom«, da ugotovi precej važno politično misijo. Albanski »vitezi« so posebno navdušeni za našega Kreka, to pa zaradi njegove bojevitosti in »korajže«. V dar mu prineso nekaj zakrivljenih nožev, batov in pištol, najpriljubljenejše izobraževalno delo 'Albancev in klerikalcev. Zvedeli smo 'da je dr. Krek grozno vnet za cel načrt, posebno sedaj, ko bo lsa Bolje-tinac dobil svoj portfeli vojnega ministra v kaki srbski ječi. Bojevniku »za sveto stvar« se nudi prilika, da zasede v Albaniji izpraznjeni portfelj. Tromba bo po tužni deželi kranjski v kratkem naznanjala, na Krek zbira »Svoje fante«, da odrine tja dol v globoko Albanijo. Ubogemu Kreku bo prišlo ravno prav. ker mu je nehvaležni slovenski narod hotel odjesti »tisti bore kruhek« pri bodočih dežel-nozborskih volitvah pa mu namerava vzeti mandat.
— Govori se, da klerikalci zopet kujejo nečedne načrte proti Ljubljani. Baje mislijo v kar najkrajšem času spraviti na magistrat zopet komisarja. Radovedni smo kakšne umazane cilje zepet zasleduje ta »nesreča kranjske dežele«.
— Civilna godba v Ljubljani. »Slovenska Filhamonija« je vsled krivičnega postopanja klerikal. stranke morala prenehati in tako je Ljubljana prestolica Slovenije brez slovenske civilne godbe. Kako isto pogrešamo se je videlo pri zadnji sokolski slavnosti. Temu bi se lahko yendar nekoliko odpomoglo. Dovolj je še v Ljubljani članov bivše »Filharmonije;« ali bi se ne dalo spraviti skupaj vsaj bolj navadno godbo po vzorcu bivše »Društvene godbe«. Stvar zahteva, da se dobi nekoliko ljudi, ki bi zadevo spravili v tir. Ljubljana bi dobila svojo godbo in bivši godbeniki »Slovenske Filharmonije« ki so navezani na Ljubjlano bi prišli zopet do kruha.
— Ljubljančani in okolica. Vsako nedeljo in praznik hiti v okolico stotine vaščanov. Pri teh prilikah se nudi. da Ljubljančani agitirajo proti klerikalnemu terorizmu, ter delajo za pravično napredno stvar! Oni pustijo pri okoličanih mnogo denarja, zato naj tudi na iste po vseh močeh vplivajo, da volijo napredne oziroma neodvisne kandidate za bodoče de-želnozborske volitve. Ako zmaga pravica je konec klerikalnim sleparijam In goljufijam, s čemur je rešen meščan in kmet! Tudi vsak posameznik lahko dovolj naredi v prospeh dobre stvari, kajti ako je seme še tako majhno kali in rodi sadove. Torej na delo!
— »Slovenec« v onemogli jezici hoče sramotiti nedeljske sokolske slavnosti. Ovacije nepreglednih množic so pričale razloček med »Sokolom« in »Čukom«; to pa ravno lezi
»Slovenca« ko se spomni na klaver-no čukarsko komedijo v avgustu. Spominja se tudi tistih bledih in sumljivih obrazov, ki smo jih imeli priliko videti takrat po ljubljanskih ulicah. Za časa avgustovega vsečukar-skega frfotanja v Ljubljani so preoblekli klerikalci v nove uniforme vse. kar so mogli kje dobiti, pa kljub temu je bilo število uniformiranih »Orlov« z ozirom na pritisk, agitacijo in podkupljevanje jako klaverno. Naravnost za počit ie na to ker »Slovenec« sprašuje, koliko jc naredil »Sokol« v 50tih letih. Ta klerikalni list misli, da obstoji telovadba ter izobraževalno delo v nožih, polomljenih stolicah in pretepu, kakor ie to pri čukih na programu!
— .Jako važen spomin. Ko je ta »sveta Johanca« pred svojimi brezverskimi preganjalci bežala, ie pozabila v neki ljubljanski gostilnici škarje s katerimi si je rezala luknjo v — srajco, skozi katere ji je potem iz ran vrela telečja kri. Istotako je zgubila med potjo kos svoje »srčne žile« iz kavčuka. Sedaj sta obe »relikviji« v posesti komisije za bodoči klerikalni muzej, katere dotični misli izvršiti na jako vidnem mestu tako. da bodo še pozni rodovi lahko videli in občudovali sadove klerikalnega izobraževalnega dela med slovenskim ljudstvom.
— Kranjski deželni šolski svet baranta z živino- Da je klerikalnemu dež. šol. svetu jako malo za izobrazbo mladine, to je že samo ob sebi umevno, vendar nekoliko preveč pa je od te klerikalne korporacije, da je začela barantati in mešetariti z živino. V dokaz temu naj si kupi. kdor se hoče prepričati o resničnosti naše trditve, ponedeljkovo številko uradne »Laibacher Ztg.«. v kateri je med uradnim delom cenik preši-čev. telet, krav in bikov. Pod cenikom ie označeno, da iste izdaja »Landesschulrat fiir Krain«. — Mislimo. da uradni list ne more lagati ali pa celo iz uradnih zadev briti norce! — Kakor vidimo se nam obetajo rajski časi. Šole bodo klerikalci v najkrajšem času spremenili v vzorne svinjake in hleve, mesta šolskih vodij in učiteljev bodo pa zasedli razni klerikalni bikorejci, svinjogonci, me-Šetarji in druga prijetna klerikalna »inteligenca«. Res nebeško bo slišati »Vodja svinorejniee v J.« ali pa »Vzgojitelj bikov in telet v N.« Smo radovedni koliko članov bo v tistih »zlatih cajtih« imela preslavna Slom-škarija!
— Opozarjamo, da se bo darovala sv. maša v kapeli Leouišča v nedeljo. 19. t. m. ob 10. uri dopoldne trgovskega bolniškega ip podpornega društva.
— V varstvo veterajnariev. Piše se nam:	Gospod urednik! Kaj pravite vi k temu? Veterajnarji so imeli včeraj zvečer sejo, na kateri so sklenili, da bo »Dan« takoj koniis-ciran, kakor hitro bo kaj omenil »fetrajnarje«. To je namreč odboru povedal neki policijski »\vachtmei-ster«. ki je sam tudi veterajnar. Ali je to mogoče. Jaz tega ne morem verjeti. (Mi tudi ne. Op. ured.) Zato mislim, da bi bilo dobro, da bi »Dan« poučil mlade in stare vojake, da kaj takega tudi v Avstriji ni še mogoče.
— Nov šofer v Ljubljani. Tudi Ljubljana ima ženskega šoferja. Predvčerajšnjim je vozila avtomobil gospa dr. Peganova. Videlo pa se je, da je še začetnica, ker je šel avtomobil tako nerodno, da bi bila skoraj par otrok povozila. Ali je bil avtomobil njena last, ali deželna, nismo mogli natančno spoznati.
— Odborova seja »Matice Slovenske« dne 9. oktobra 1913. Seje se je udeležilo 23 odbornikov, oziroma 25. G. predsednik se obširnejše spominja T dr. K. Glaserja. čigar znanstvena izobrazba in delavnost sta presegali poprečnost. Nadalje javi, da se je pobrigal za literarno zapuščino piastelja Ogrinca. — Spominska plošča .Janezu Trdini se bo razkrila prihodnje leto. — Topla zahvala se izreče g. odborniku, šolskemu svetniku Vilibaldu Zupančiču, ki ie bil odbornik izza 1878, a ie radi bolehnosti sedai odložil odborništvo.
— Poškodbe na Matični hiši. ki so nastale vsled regulacijskih del v Ljubljanici, se ocenijo. Določi se kredit za katoligiziranje Matičine knjižnice. — Poročilo o fondu za Bleiweisov spomenik se vzame na znanje. — Potrde se nasveti in predlogi zemlievidnega odseka. Matica bi morala vedeti, kaj je glede kra>e-pisja ukrenil deželni odbor kranjski. Koncem tega meseca bo zadnje posvetovanje o sedaniih korekturah zemljevida; — Matica je sprejela zopet nekaj Vošnjakove korespondence. Geografski opis Štajerske (Slov. zemlja) prevzame g. prof. Vesenjak.
— Publikacije za 1913. leto bodo obširnejše nego zadnja leta ter izidejo v novi umetniški opremi. — Neki be-letristični rokopisi se izroče v recenzijo. — Matica izda veliko poljudno pisano in ilustrovano delo prirodo-pisne vsebine (v obliki vseučiliških predavanj), ki ga za Matico spiše
univ. docent v VViirzburgu dr. Boris Zarnik. — Matica je pozdravila odkritje nagrobnega spomenika hrvat-skemu pesniku Kranjčeviču v Sarajevu. ki se je vršilo dne 28. septembra t. 1. Pri razkritju Medvedovega spomenika (v Kamniku) je^ zastopal Matico njen predsednik. Članov je plačalo do zdaj za tekoče leto 1700.
— Iz Belgrada smo prejeli: Slovenski šport. Vljudno se vabijo vsi zavedni Slovenci, da se mnogo-brojno udeleže poslednje, velezani-mive nogometne tekme za letošnjo sezono, ki se bo vršila še v teku tega meseca v Ljubljani, med »Slovenskim Narodom« in »Slovencem«. Za žogo se predstavlja gosp. »katoliški« ing. Venčeslav Smrekar. Vstopnina prosta. Dan in uro igre se pravočasno objavi.	Belgrad,	14. oktobra
1913. — Za	odbor tekme: Ing. V.
Smrekar.
— Krasne fotografske slike izza nedeljskegia	slavila	Ljubljanskega
Sokola se vidijo v izložbenem oknu Narodne knjigarne, kjer se naročila na iste tudi sprejemajo. Istotako^ se dobi več vrst razglednic, ki kažejo sprevod. Segajte pridno po njih.
Ljubljanska agentura deželnega urada	»občega	pokojninskega
zavoda za nameščence« v Trstu se nahaja od 15. t. m. naprej v Praža-kovi ulici št. 3. I. nadstr. ter uraduje ob delavnikih, izvzemši sobot in dnevov pVed prazniki, od tri četrt na 1 do tri četrt na 2. pop.
— Koncert v kavarni pri Krap-šu. Škofja ulica. Dne 16. oktobra t. m. prirede bivši godbeniki sloven. Filharmonije koncert pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Cernv. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin. Za obilen obisk se priporočajo godbeniki.
— V Ameriko sta jo hotela popihati. Preteklo soboto ie stražnik aretiral na tukajšnjem južnem kolodvoru 1 Dietnega pomožnega delavca Leopolda Plescheta iz Novih Laz pri Kočevju. Fant še ni namreč zadostil vojaški dolžnosti. Pri njem so našli tudi ponarejeno listino. — Dalie ie aretiral stražnik nekega hrvaškega izseljenca, ki se ie hotel tudi s ponarejeno listino prepeljati čez morje. Oba ie polocija izročita tukajšnjemu sodišču.
— Naznanja se. da se je našla v preteklem tednu na Mar. Ter. cesti proti juž. kolodvoru ena zračna cev (najbrže last kakega automobila). Kdor jo je zgubil, naj se zglasi v Spod. Šiški. Planinska cesta št. 105.
— Družba sv. Cirila In Metoda jc prejela od vrle narodne tvrdke kot prispevek od prodanih cilindrov zopet znesek 500 K. Od družbenih vžigalic pa je izroči! g. Perdan, vele tržeč v Ljubljani lepo svoto 1500 K. — Naj bodete navedeni svoti živ opomin narodno čutečemu občinstvu da kupuje le to blago, ki prinaša naši družbi tako zdatne prispevke.
— izgubila se ie denarnica z manjšo svoto denarja od Kolodvorske ulice skozi Prečno ulico do Sv.
Ppfro ppctp
Loterijske številke. Brno: 64 80, 71. 8. 72. Gradec: 87, 4. 84, 45! 58.
Trst.
Da bo vsei javnosti znano, kako nizkoten list ie tržaška »Edinost«,
podajamo tu v celoti ono notico, ki jo je prinesla »Edinost« v svoji nedeljski številki, dne 12. oktobra t. 1. »Edinost« piše: »Ljubljana nima dovoli kanalov — tako se vedno govori po Ljubljani, in ljubljanski očetje študirajo sem in tja, kako bi odpo-mogli temu za Ljubljano baje silnemu nedostatku, da ne bi bila mestna občina preveč obremenjena. Nam se zde naravnost čudne nepojmljive te pritožbe, ko ima Ljubljana na razpolago tako imenitno greznico, kamor lahko vsakdo odlaga svojo nesnago brezplačno in je tudi preskrbljeno, da se ta greznica redno izpraznjuje. Po 6 vinarjev se oddajajo dnevne porcije; kdor se naroči za cel mesec skupaj, na ima 1 vinar na dan priboljška. Čemu je potemtakem treba Ljubljani novih kanalov, saj imajo svoj »Dan«, ki jih jim popolnoma na-domestuje! — Ni ga menda lista na Slovenskem, ki bi ga »Dan« že ne bil očeljustal, in ni ga menda tudi Slovenca, ki se je le količkaj pokazal v javnosti in ni sam tako »neodvisno političen«, kakor je odvisno umazan ta revolverski list. da bi ga ne bil oblatil s svojim blatom. Ali da! Resen človek se ob takem gnusu obrne v stran, resen list pa mora kvečjemu izreči svoje obžalovanje, da je v slovenskem narodu mogoč tak izvržek časništva. Zato se tudi čisto nič ne čutimo prizadeti po sledeči vesti, ki io je priobčil včeralšnji »Dan« v čast in hvalo svoje brezmejne plitvosti: »Edinost« in tržaško gledališče. Če bi kakšen ljubljanski dnevnik prinesel naznanilo ljubljanskega nemškega gledališča ali celo izid predstave, takrat bi padla »Edinost« po njih, da bi bilo veselje. Ne vetu. zakai sloven-
ski ljubljanski dnevniki prizanašajo »Edinosti«, ki vkljub temu. da je v Trstu slovensko gledališče, vestno prinaša naznanila laških gledališč in celo oceno predstav? — Zato ne, ker se nam z »Edinostjo« ne ljubi prerekati in ker upamo, da je sedaj vsled zadnjega slučaja »Madame Butterflv« ozdravljena. Zaradi te resnične in popolnoma umestne notice, je torej stopila »Edinosti« kri v glavo: zato je posegla po umazanosti in blatu ter začela obkladati »Dan« s psovkami, ki se gotovo ne morejo primerjati z žurnalistično dostojnostjo. In list, ki se ponaša s takimi cvetkami, kakršne so zgoraj opisane, naj bi bil vzgojevalno in narodno probuievalno glasilo? Mislimo, da se tako nesramno m infamno pisavo tržaškim Slovencem, ki se nahajajo na tako ogroženi točki, pač ne more dosti koristiti. Namesto, da bi glasilo tržaških Slovencev vplivalo v vzgo-jevalnem duhu, pa meče med narod prave demoralizujoče cvetke, iz katerih se ne more nič drugega razviti kakor pa narodna bolezen. Tržaški Slovenci se nahajajo v najlepšem razvoju, če pa jim bo »Edinost« s svojo mazarijo stavljala polena pod noge in jih na ta način zadrževala — potem je gotovo, da nas bodo nasprotniki prehiteli. Popolnoma prav imajo oni slovenski časopisi, ki trde. da »Edinost« ljudstvo pone-umnuje. Stvar pa zasluži najresnejšo pozornost, če pomislimo, da »Edinost« vedno globlje pada in se pogreza v blato. To ne vidimo samo mi, marveč vsi zavednejši tržaški Slovenci — med zunanjimi pa »Edinost« sploh ne pride v poštev —. kateri se proti zarjaveli smeri, ki io tira »Edinost«, vedno glasnejše pritožujejo. Sicer se pa čudimo, da vodstvo političnega društva »Edinost« dopušča, da se kaj takega dogaja. Temu se čudimo tem bolj, ker ie vendar čisto naravno, da bo javnost za vse to delala tistega odgovornega, čigar last, oziroma glasilo jc časopis »Edinost«. Odločno povemo, da se na tak način, na kakršen nas je — kakor gori dokazano — »Edinost« blatila v svoji nedeljski številki, pod nobenimi pogoji ne bomo pustili napadati, in če pride pri tem tudi do najhujšega. V dostojni obliki smo iz-pregovorili zadnjič o gledališčih, zato naj bi nam odgovorila dostojno tudi »Edinost«, Če pa nas za tako falotsko in barabsko napada, tudi mi ne moremo ostati hladni pri tem. Potem pa naj se nam ne očita, da delamo mi zgago.
Sovraštvo Italijanov do Slovencev in drugo. Pred tednom so nam Italijani preprečili uprizoritev opere »Madame Butterflv«; preteklo nedeljo. ko so slavili Verdijevo stoletnico, pa so na zelo podivjan način napadli »Narodni dom« s kamenjem. Pri vsem tem pa je »Edinost« izjavila, da bo tudi zanaprej agitirala za italijanska gledališča s tem, da bo redno prinašala naznanila o njih. To svoje početje, ki je vse prej nego narodno, zagovarja »Edinost« na način, ki ga lahko vsak otrok izpodbije. Pravi namreč, če so oni taki proti nam, mi jih pri tem ne smemo posnemati. Kako lepo! No, pač tako, kakor je učil Kristus: »Če te udarijo na desno lice, pa jim podaj še levo!« Priznavamo, da so ti nauki lepi in idealni, toda mi se jih nikakor ne moremo ni ne smemo držati, ker bi to pomenilo naš pogin. Italijani naj nas napadajo s kamenjem; oni nai nam sežigajo Ciril - Metodove šole in pretepajo nedolžno slovensko deco; oni naj nam prepovedujejo uprizoritev oper na našem slovenskem odru: v kratkem rečeno: Italijani naj nas teptajo v prah na vseh koncih in krajih. In mi naj se jim pri tem še klanjamo in jim delamo usluge, mi naj jim nastavljamo na razpolago vse, kar imamo in se enostavno pustimo pokončati. to seveda samo zato. ker jih v njihovem početju — kakor uči »Edinost« — ne smemo posnemati. Mi gotovo ne poživljamo naše ljudstvo, da bi tudi ono tako postopalo; toda nekaj pa od naših slovenskih časopisov lahko zahtevamo, namreč to, da ne podpirajo italijanskih gledališč. Kadar bodo italijanski časopisi prinašali naznanila naših gledališč, tedaj je gotovo tudi naša - dolžnost, da jim gremo i mi na roko; tako dolgo pa, dokler nas tako preganjajo, hi uničujejo, pa bi se kaj takega ne smelo dogajati. Zagrebški listi so takoj, ko so za ta nesramni čin izvedeli proglasili proti laški tvrdki, ki je opero prepovedala, bojkot ter tako izrazili svoio solidarnost z nami, kar je tudi »Edinosti« močno imponiralo. Toda istočasno, ko so zagrebški listi proglasili to bojkotno gibanje in istočasno, ko so Italijani metali v »Narodni dom« kamenje — istočasno izjavlja »Edinost«, da bo tudi v bodoče prinašala naznanila za italijanska gledališča. Prosimo, kje je tu resnost, logika? človeku se vspričo tega dozdeva, da je ves boj »Edinosti« proti Italijanom samo nekaj navideznega, nekaj neresnega in smešnega. Italijani se nam smejejo in vedno več ko-
rajže dobivajo, ko vidijo, da mi nismo zmožni udejstvovati gesla »zob za zob«, ampak, da se jim vkljub udarcem, ki nam jih zadajajo, klanjamo in prilizujemo. Taka politika je piškavega oreha vredna. Taka politika vodi v ix>gubo.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
SRBIJA IN ALBANIJA.
Belgrad. 15. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Četudi so biH Arnauti pri Plavu in Gusinju strahovito poraženi, vendar se še vedno zbirajo nove njihove čete proti Črnlgorl, ker upajo, da končno vendar dosežejo kak uspeh in se polastijo teh dveh krajev.
Ako se Arnauti v tem kraju ne pomirijo, ni izključeno, da prihitijo Srbi Črnogorcem na pomoč in potem bodo Arnauti enkrat za vselej odbiti.
Belgrad. 15. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbija še ni predložila velikim sifaan formalno zahtevo glede albanske meje. ki jo določi mednarodna ko> misija te dni.
Belgrad. 15. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Tribuna« javlja, da so na Dunaju in v Petrogradu formalno obljubili, da dobi Srbija dovoljenja za zasedenle gotovih važnih pozicij na albanskem ozemlju z vojaštvom vse dotlej, dokler se ne uredijo v Albaniji razmere tako. da bo dano jamstvo za mir in sigurnost.
Z Dunajem in Petrogradom se vršijo diplomatična pogajanja glede albanskega vprašanja in pričakuje se. da se že te dni doseže povoljen rezultat.
Belgrad. 15. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.)
V celi Albaniji vlada veliko siromaštvo, ki raste vsak dan.
Belgrad. 15. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Razmere v Albaniji postajajo vedno slabše. Ker je Esad Toptani tudi formalno proglasil svojo vlado v centralni Albaniji in je celo sestavil senat in organiziral neke vrste upravo, je sedai Albaniia faktično razdeljena v tri države:	v severno Albanijo
(Skader z okolico), srednjo Albanijo (Drač. Kroja. Tirana, Elbasan) in južno Albanijo (Valona in okolica), y večjem delu dežele pa sploh ni nobene uprave in nobene oblasti.
Sovraštvo med posameznimi plemeni postaja vedno večje, boji pogostejši in resnejši, tako. da je skoraj izključena vsaka možnost, da bi se ustanovila iz ozemlja, za to določenega, enotna država, ki bi imela pogoje za razvoj in napredovanje.
Velike sile začenjajo že same obupavati nad Albanijo, ali poskušajo vendar-le ustvariti jo. ker niso edine v tem. kaj nai se z Albanijo stori, ako se iz nje ne ustvari samostojna država. Srbija, ki je pri tein najbolj prizadeta, pazno zasleduje razvoj dogodkov v sosednji Albaniji in hoče biti pripravljena na vsako eventualnost.
MESTROVIČEV »KOSOVSKI HRAM«.
Belgrad. 15. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Včeraj ie prestolonaslednik Aleksander razgledal »Kosovski hram«. Id ga znameniti hrvatski kipar Ivan Meštrovič dovršuje.
DR TREŠIČ-PAVIČ1C V BEL-GRADU.
Belgrad. 15. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Semkaj je prišel dalmatinski državni poslanec dr. Trešič-Pavičič. ki bo v »Narodnem gledališču« čital svojo zbirko pestnl »Osvečeno Kosovo«.' Sprejet je bil zelo lepo, jutri mu priredijo v oficirskem domu banket.
BOLGARI SAMI PRIZNAVAJO SVOJ PORAZ OB BREGALNICI,
Belgrad. 15. oktobra. (Izvirno brzoiavuo poročilo »Dnevu«.)! V Sofiji se vodi po listih živahna irt ostra polemika o temu, kdo je zakrivil nesrečo, v kateri se sedaj nahaja Bolgarska. Kriv noče biti nihče, vsak zvaHuje krivdo in odgovornost n* drugega, ali zanimiva ie ta polemika radi tega. ker govorijo nekateri bolgarski politiki čisto odkrito in takg ie prišlo do tega, da sedaj v Sofiji priznavajo, da so bili Bolgari ob reki Bregalnici od Srbov poraženi, kar s« do sedaj trdovratno tajili in so trdili, da armada ni bila poražena, tem ve j se je morala umakniti, ker je bila napadena od vseh strani, četudi i« dobro znano, da le Padla odločitev ob Bregalnici veliko poprej kot je rlimonska armada prestopila Donava
K. JURMAN
optik in Specialist
LJUBLJANA
Šelenburgova u
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
No. sedaj se to javno priznava v Sofiji in s časom se bo še marsikaj moralo javno priznati, kar se je do sedaii tajilo.
IZ SRBSKE ARMADE.
Belgrad. 15. oktobra. Ker ie na mejah Po večini že zavladaj mir. je srbska vlada sklenila en del čet zopet odpustiti. Čas odpusta še ni določen.
'IROZVEZA ŽE ZOPET MEŠA V BELGRADU.
Dunaj. 15. oktobra. »Wiener AUg. Ztg.« piše: Avstro-ogrska vlada jo svojemu poslaniku v Belgradu raročila, da povpraša pri srbski vladi. kal namerava Srbija z albanskim obmejnim vprašanjem. Oflcieliia =W. AHg. Ztg.« izjavlja, da Avstro-Ogrska ne pripusti na noben način, da b] Srbija zasedla kakšen del Albanije, pa če tudi le začasno. (Tako torej: Albanci naj vedno in vedno vznemirjajo Srbe s svojimi roparskimi napadi, in Srbi ne bi smeli ničesar podvzeti v svoje varstvo!)
Berlin. 15. oktobra. Nemškemu poslaniku v Belgradu Je naročeno, rbsko vlado opozoriti na to. da se ne smejo kršiti določbe londonske konference.
Rim. 15. oktobra. Agenzia Stefani poroča: Italijanska vlada ie opozorila srbsko vlado, da ne poskuša spreminjati določb londonske konference o albanskih mejah. Italijanska vlada s svojimi odkritosrčnimi simpatijami za Srbijo (to pa to) upa. da ii srbska vlada ne bo dajala povoda za energične korake v oficielnl fot-ml, ker jasno Je, da' Italija z Avstro-Ogrsko ne pripusti spremembe albanske meje.
ALBANCI HOČEJO POSKUSITI SVOJO SREČO S ČRNOGORO.
Belgrad, 15. oktobra. Srbske čete nameravajo zasesti še par važnejših točk. Arnavti so povsod zbežali, le n» nekaterih krajih pride Še do prask. Zdi se. da se hočejo Arnavti vreči na Črnogoro z vso svojo silo. To se sklepa Iz gibanja Albancev. Če Albanci ne bodo dali miru, potem pošljejo Črnogorcem Srbi na pomoč, nakar bo kmalu red.
Cetinje, 15. oktobra. Napadi od albanske strani se ponavljajo. Meje brani Črnogorcem, da bi Se združili za protinapad.
500.000 PUŠK.
Belgrad, 15. oktobra. Vojni minister bo v proračunu za leto 1914 dal postavek za nabavo 500.000 modernih pušk, s katerimi bodo oboroženi vsi pozivi.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Trst; Zmaga. Tramvaj je po Trstu prej vozil, nego v Ljubljani. V Ljubljani je začel voziti šele 1. 1900.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanlšl znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanlem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malib oglasov ob 6. url zvečer.
Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar. kamnosek. 995-10
Večja, ali manjši dve nemeblova-ni sobi se išče za takoj. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 967-4
Lepa. mesečna, meblovana soba
s posebnim vhodom, 2 okna na ulico, se odda za november. Čevljarska ulica 2./III.	1006-2
Sprejmeta se 2 učenca poštenih staršev. Prva kranjska vrvarna Ivan N. Adamič.	1005-3
Sprejme se takoj v trajno delo samostojen
kovaški pomočnik.
Plača po dogovoru. — Istotam se sprejme tudi
kovaški vajenec
iz dežele, krepak in iz poštene družine. — J. Kunstler, Lepi pot štev. 173.
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani.
VABILO.
prihodnjo nedeljo t. j. dne 19. oktobra 1913 ob 9. uri dopoldne se bode v kapeli Leonišča kot cerkvena obletnica našega društva v smislu pravil darovala
svet©, m.ecŽSSL
za prospeh društva, kakor tudi za dušno zveličanje vseh umrlih članov in dobrotnikov istega.
Podpisano ravnateljstvo sc usoja najvljudneje povabiti k tej maši vse gospode častne podpornike in prave člane kakor tudi vse dobrotnike in prijatelje društva.
Ravnateljstvo trgovskega boln. podpornega društva Ljubljana, dne 16. oktobra 1913.
in
Ravnatelj Alojzij Lilleg.
Tajnik. Ivan Volk.
■
■
Modistinja
! MINKA HORVAT j
š Ljubljana, Stari trg št. 21.	|
■ Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu-g kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke. L
^ Popravila se točno in naicenejše izvrše. g
B"	■
■■■■■■ k IIHIIIIII■■■■■■■BBBBBBBBEEBEK BKKKE »S ■■E ■■■■■■■■■
Zadnje nevesti!
Priporoča se največja izbira jesenskih In zimskih kostumov, modernih jop in ——mm* plaščev, vrhnih kril za ==
dame in deklice.
Za gospode in dečke
velika izbira oblek, površnikov, zimskih sukenj, nepremočljivih pelerin najnoveišega kroja. — Radi neznatnih ■■ stroškov cene brez konkurence. ■■
Konfekcijska trgovina
A. Lukič, Ljubljana
Pred škofijo štev. 19.	■—
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
Izdeluje po naročilu planine, ki so po svoji konštrukclji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanjc in popravljanje glasbenih inštrumentov.
Premog v — = Tunjicah
kaže dobre znake, išče se družbe. Ponudbe pod »I. B. H. V.“ na »Prvo anončno pisarno".
PF* Išče se. *®i
stanovati
s tremi sobami, kuhinjo, kopalnico, poselsko sobo in električno razsvetljavo, najraje v kaki viU na periferiji mesta. Eventualno se kupi mala vila. Ponudbe pod „W. W.“, glavna pošta, Ljubljana, do 1. novembra.
Praktično za vsacega.
! N jcenejsi nakup !
710 kosov za samo K 3*75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoče precizij-ska Anker-ura z lepo verižico, gre natančno s 31etno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robeev, 1 prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentni foto-
§raf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 amska broša novost , 1 par gumbov xa manšete double-zlato »Ideal* s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepših slik svela, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni koljč iz orientaisk. biserov, belo, nerazlomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov in še 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 375. Pošilja po povzetju eksportna trgovina „I,onore“
F. Windisch, Krakau štev. M/8.
NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Od-lilsicvana tovarna, josina
Txst - ZL/ULigrl !3a,lT7-©.a.cr - Trat
Ustanovljena leta 1841.
Ulica Casimiro Donadoni 16, — Telefon štev. 738.
Naslov za pisma: Luigi Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvornica s patentiranim avtomatičnim sistemom. Najznamenitejša na Primorskem.
Posebnost: Naravni jeslh Iz belega In rdečega vina ter naravni jesih iz čistega alkohola
zakonserve.
Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki je mnogo cenejši od ročnega dela, mi je mogoče postreči svojim odjemalcem z izdelkom, ki je ncprekosljiv glede dobre te in nizke cene.
Naročbam se prilaga pismeno jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi- na
zahtevo pošljem vzorce in cene.
V važnejših mestih iščem zastopnike.
S^-P)	(e>.o	J.	j)	&G)	fS.G)	3	S)	(cLo
• • • •
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino
v trgovini
Sp „Pri Škofu“
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu".
m
8 dni na poizkušnjo
m
počljem .takemu za 8 dni zamenjave ali denar nazaj po povzetju: Amer. nikl. ura K 2*80 Boskopt pat. ura K 3' — Am. Goidin-ura K 380 Železn.-Roakopf K 4'—
KOpKf: VT.K 4*0 Ploičata mestna ura . • • ■ K Brebrna imitac.
dvojni plaSž .K 6 — 14 kar zlata ura K 18'= Orig. Omega-ura K 20 — Konkur. budilka ponikljana, 20 tm visoka . . K 2-—
Znam. Junghaus K S' Radij-svet. kaz. K 4 — Radij, 2 »vonca K B'—
Radij’ 4 zvonci K 6 — Radij, godba. . K 8"— Ura na nihalo,
76 cm ... K 8-— Ura na nihalo, svonovobitje . K 10’— tira na nihalo z
iiui.i 	tira	na nihalo z
rruetna pismena	godbo-budilko
garaneila ». J. in bitjem . . k u-
6	JU	PO	HO-	01n»nl.	n—	»hll.
..	in	bitjem	.	.	1
- -.P0 po* Okrogla ura zbu-
dilko . . . . K «•—
Max Bohnel,
Dunaj, IV. Margarethenstrasse 27/400. Originalni tovarniški cenik brezplačno.
Na vse prijatelje
dobre kavel
Ste pokusili kavo z kavinim pridatkom :Franck:? Dobite na mizo čvrstejši ter barvovitejši zvretek.— :Franck: iz zagrebške tovarne je le pravi z kavinim mlinčkom.
emp 160/26.643
Več tisoč
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16’—, sedaj K 8*—.
= Moških klobukov	-
vsakovrstnih fason, poprej K 6-—, sedaj K 3*	.
= Klobukov za dečke =
poprej K 4*—, sedaj K 2*—.
  Klobukov za otroke =
poprej K 2*—, sedaj K 1'—.
Nafvečja izbira dežnih plaščev
------------ za	dame in gospode ----------
poprej K 20’—, 30*—, sedaj K 14*—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.- J
v
Čipkasto blago, čipke uložki, vezenja,
svila, posamentrija, gumbi, zaboti in vse druge modne potrebščine za dame v obilni izbiri in dobrega okusa v
= modni trgovini za dame =
P. Magdič, Ljubljana, “■|”Xt|la™