S smrtjo je zaznamovana tudi edina oèitnejša ljubezen- ska zgodba, med kraljem Aragornom in vilo Arwen. Èe se odloèi zanj, bo izgubila vi- linsko nesmrtnost in se bo morala nekoè sooèiti s èloveško smrtjo. In tedaj pravi, da bi bila veènost brez Aragorna za- njo te`ja kot smrt po `ivlje- nju z njim. Smrt se tukaj po- ka`e kot šibkejša od ljubezni. S tem pa še ni konec pri- kazovanja smrti. Še nekje jo lahko uzremo, èeprav to sploh ni tako oèitno in jasno kot v dosedanjih primerih. Ne bi bilo smiselno, ko bi se smrt ne skušala dotakniti pr- stanonoša Froda. Ta šajerski hobit bi lahko `ivel svoje mir- no hobitsko `ivljenje, ko ne bi v njegovo `ivljenje padel ta prstan in z njim njegovo po- vsem neprièakovano poslans- tvo: unièiti ga v ognjeni reki v Poèi Pogube sredi Mordor- ja. Tvegano je to poslanstvo kljub temu, da ga spremlja bratovšèina prstana. Na poti ga nekajkrat èisto od blizu op- lazi dih smrti. Predzadnjiè, ko ga ovije v svojo pajèevino `e- loba in mu obraz `e pokrije smrtna bledica. Vendar je vsa- kiè bil navzoè še nekdo iz bratovšèine, ki mu je v naj- bolj kritiènem trenutku rešil `ivljenje. Tokrat Medo, ki je premagal nezaupanje, ki mu ga je pokazal Frodo, ki je na- sedel Golumu. Zadnje sooèe- nje s smrtjo pa se dogaja na previsu nad ognjeno reko. Najprej zato, ker se ne more takoj odloèiti, da bi zagnal prstan v globino, ne more se tako zlahka odpovedati moèi, èeprav je ravno od te odpove- di odvisna usoda Srednjega sveta. Èe ga obdr`i, bo Sred- nji svet propadel, premagalo ga bo Sauronovo zlo. In to bi bila posledièno smrt tudi za Froda. Tega omahovanja pa je ravno dovolj, da se prikrade Golum. Zaène se boj za pr- stan, boj na `ivljenje in smrt. Frodo obstane na previsu, Golum in prstan strmoglavita v iznièenje. Srednji svet je re- šen, zlo nima veè moèi. Je tu sploh še prostor za smrt? Vidimo sreèno hobit- sko dru`inico na Šajerskem, potem pa tista skrivnostna ladja, na katero se v Sivih pri- stanih vkrcajo vilini, ki zapuš- èajo Srednji svet, z njimi pa gre tudi skupina drugih, med njimi Frodo. Mar ni tudi to nekakšna smrt? Ko je opravil svoje poslanstvo, je lahko od- šel; in kot nekakšna nagrada zanj je to, da je ta odhod bil bolj podoben slovesu kot pa boleèi loèitvi. Odhod praviè- nika je zaznamovan z mirom in izpolnitvijo. Tolkienov pravljièni svet torej ni spregovoril le o globo- kih resnicah èlovekovega `iv- ljenja, o prepletanju zla in dobrega, ampak tudi o resniè- nosti, ki ji je podvr`eno vsako bitje, o smrti. In kakor je delo “kriptokršèansko” z ozirom na problem dobrega in zla ter odrešenja, je tako tudi z ozi- rom na smrt. "      /  5   / 8   )  5M ,   #+ @1 0 B6 # Šostakovièevi Spomini v rodni Sovjetski zvezi oziro- ma v Rusiji niso nikoli izšli, zato so v slovenski jezik pre- vedeni po angleški izdaji. Prevod je bil pripravljen `e leta 1981, vendar so iz Sovjet- ske zveze prišli tovariški gla- sovi zaèudenja, kako da se pri nas kani izdati »la` od prve do zadnje besede«. Od- govorni slovenski kolegi so signal razumeli in z natisom ni bilo niè. Nanj je bilo tre- ba poèakati dvajset let.  # Dmitrij Dmitrijeviè Šo- stakoviè, skladatelj, pianist, glasbeni pedagog ter mojster simfonije in godalnega kvar- teta, je bil rojen leta 1906 v Sankt Peterburgu, umrl pa je leta 1975 v Moskvi. Diplomi- ral je iz klavirja in kompozi- cije. @e dvajsetleten je s Prvo simfonijo dosegel velik med- narodni uspeh. Sijajni sklada- telj velja skupaj s Prokofjevom za utemeljitelja sodobnega ru- skega nacionalnega sloga. Njegova kariera je bila usodno vezana na zastrašujoèe politièno ozraèje Stalinove ere. Pravzaprav ne samo karie- ra, paè pa vse, vkljuèno z go- lim `ivljenjem. Neštetim nje- govim prijateljem in znan- cem je `ivljenje vzelo Stalino- vo zblaznelo samopaševanje. V moreèem ozraèju negoto- vosti in smrtnega strahu je Šo- stakoviè krmilil med ohranja- njem moralne integritete, muhastimi imperativi krvo- loènega stalinizma in notra- njim (glasbenim) eksilom. Desetletja takega `ivljenja imajo hude posledice in Šo- stakoviè se je celo Solomonu Volkovu, katerega je sèasoma spoznal za vrednega zaupanja, vedno znova le ste`ka odprl. Volkov je odkril naèin, da je spregovoril bolj sprošèeno: ni ga spraševal o njem samem, paè pa o znanih dogodkih in razliènih osebnostih. Tudi tega ne bi bilo, èe postarani Šostakoviè v sebi ne bi èutil moène `elje, da komentira zlagani èas. Takole pravi: mere v Sovjetski zvezi njegove- ga èasa se nam izrisujejo zelo plastièno. V tem smislu je knjiga gotovo enkratno prièe- vanje. Avtor se ne ogiba bivanj- skim vprašanjem, vkljuèno s smrtjo, ki ga zelo vznemirja. Dodati velja, da se nima za konfesionalnega èloveka. Vsa ta razmišljanja se sple- tajo ob celi plejadi bolj ali manj znanih ruskih osebnosti, kar je svojevrsten u`itek. Od glasbenikov se med mnogimi drugimi znajdejo v Šostakovi- èevem precepu Èajkovski, Musorgski, Rimski-Korsakov, Glinka, Stravinski, Glazunov, Prokofjev, Skrjabin, med lite- rati pa Èehov, Sol`enicin, Go- golj, Ahmatova, Zošèenko … Razlogov za branje je torej veè kot dovolj. Knjiga vsebuje tudi precej dokumentariènih fotografij. Na pot jo pospremijo besede nedavno umrlega slovenskega pianista Acija Bertonclja, predgovor in uvod sta delo Solomona Volkova, spremno besedo pa dodaja prevajalec Branko Gradišnik. 6 &  "  »Opisujem mnoge neprijetne in celo tragiène dogodke, pa tudi nekatere hudodelske in ogabne znaèaje. Moji odnosi z njimi so mi prinesli veliko gorja in trpljenja. In pomislil sem, da bi moja izkušnja v tem pogledu utegnila nekoli- ko koristiti ljudem, mlajšim od mene.« Ta pripovedovanja je Vol- kov uredil v celoto, ki jo je overil Šostakoviè. Knjigo je po sili sovjetskih razmer in v so- glasju z avtorjem izdal po nje- govi smrti v ZDA. Gre za iz- jemno zanimivo branje in presunljivo prièevanje. Avtor ima preprost, zgošèen, mesto- ma ironièen slog izra`anja. Misli oblikuje v kratkih stav- kih, èuti se, da gre za govor- jeno besedo. Bralca mnogo- krat nasmeji, èeprav vèasih grenko. »Knjiga je iskriva, du- hovita in osupljivo `iva, obe- nem pa pre`eta z nenehnim tonom ob`alovanja in boleèi- ne: je iskren izraz bogate in zapletene duševne notranjo- sti, kakršna pristoji velikemu umetniku,« je zapisal Branko Gradišnik. Knjiga je torej nastala kot sad pogovorov med Šostakovi- èem in Volkovom. Dragocena je iz veè razlogov. Najprej nam prikazuje Šostakovièev avto- portret, ki je hkrati odstrt in zastrt. Dodatno ga osvetlijo uvod in opombe, ki so delo urednika. Neprestano se sreèu- jemo s Stalinom in njegovim zloèinskim aparatom. Osuplji- ve in naravnost neverjetne raz-