SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vec na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo in ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlšklh ulicah St. 2, I., 17. Izhtua vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefon-štev. 74. Štev. 266. У Ljubljani, v soboto 20. novembra 1897. Letnilc XXV, Državni zbor. Dunaj, 19. novembra. Nagodbeni provizorij. Proračunski odsek je včeraj skončal debato o nagodbenem provizoriju ter vsprejel vladno predlogo v prvem in drugem branju. Seja je bila naravnost dolgočasna, kajti člari levice že sami niso vedeli, kako bi tratili čas in, če le mogoče, desnici pod-stavili nogo. Dr. Steinwender je ponavljal svojo zahtevo, naj bi se ogerska kvota v korist Avstriji zvišala že za čas provizorija. Take zahteve so prav po ceni in ž njimi se more pred volivci igrati jako hvaležno nalogo. Toda dr. Steinwender je pozabil, da je avstrijska kvotna deputacija odločno zahtevala pri dotičnih obravnavah zvišanje ogerskega prispevka k skupnim potrebščinam in da še danes vstraja pri tej zahtevi. A pri vsaki pogodbi je treba dveh, ki se pobotata; krivda zadene Ogre, ki skušajo izkoristiti žalostni parlamentarni položaj v Avstriji. Kdo pa je provzročil sedanje neznosne razmere v zbornici ? To so levičarji storili s svojo obstrukcijo, katere se treznejši možje mej njimi že davno sramujejo. Toda rekli so „a", reči morajo „b", to zahteva njihova taktika. Sicer pa kvotno vprašanje ni prvo v nagodbi z Ogersko. Mnogo več nam škodi jedno-stranska trgovinska in carinska pogodba. In o tem vprašanju obestranski vladi še nista jedini. Samo to je gotovo, da z novim letom preneha privilegij, ki so ga Mažari imeli pri prometu z žitom in moko. Eonečno treba naglašati, da sedanja večina s tem še ne izraža zadovoljnosti z vlado, ako vsled razmer prisiljena glasuje za jednoletno podaljšanje nagodbe, ker je vsaka druga rešitev tega vprašanja sedaj nemogoča. Grof Stiirgh, član ustavovernega veleposestva, je z gladkimi rokovicami dal vladi razumeti, da se družijo z obstrukcijo le zato, ker niso odločujoča stranka v večini. Nato je bilo glasovanje o raznih preminjevalnih predlogih manjšine, in teh predlogov ni nič manj, ko 28, ter se tičejo kvote, carinske pogodbe itd. Toda večina je odklonila v odseku vse te predloge, ker so samo klini na obstrukcijski lestvi. Poročevalcem je izvoljen Ppljak dr. Pietak, ki bode v dogovoru z načelnikom, dr. Kramarjem so-stavil svoje poročilo ter je v ponedeljek predložil v proračunskem odseku. Levica bode nagajala z raznimi predlogi. Navzlic temu upa desnica, da že v torek nagodbeni provizorij pride na dnevni red. Da se stvar preje ko mogoče reši, bodo od torka po dve seji na dan, in sicer od 10. do 4. in od 7. do 1. ure po noči. Tako bode mogoče do začetka decembra dovršiti drugo branje te predloge, tretje branje bode poročevalec predlagal kot nujno. O položaju krožijo med poslanci razne g norice. Tako se obče govori, da hoče vlada na vsak način doseči sporazumljenje med Cehi in Nemci. Najprvo hoče poskusiti z Dipaulijevim predlogom. Ako ta predlog obtiči v odseKu in ne postane kri in meso, hoče vlada sama izdelati in predložiti narodnostni zakon. S to namero vlade se strinja velika večina, tudi Cehi ne ugovarjajo temu načrtu. In če državni zbor sklene narodnostni zakon, kar pa je jako dvomljivo, potem vlada prekliče jezikovni naredbi. Današnja seja za galerijo ni posebno zanimljiva. Na dnevnem redu je poročilo proračunskega odseka o nujnih predlogih glede državne podpore po povodnji poškodovanim deželam. Vseh nujnih predlogov je 91, mej njimi za Kranjsko predlog posl. Pfeiferja in tovarišev, dr. Gregoreca za Štajersko, dr. Gregorčiča, grofa Co-roninija in tovarišev, dr. Laginje in Spinčića za Primorsko, Biankinija in tovarišev za Dalmacijo. Proračunski odsek na podlagi vladne predloge nasvetuje, da država za semena, živež, krmo itd. dovoli podpore v najvišjem znesku 2,640.000 gld. in brezobrestnega posojila 1,550.000 gld. Te svote so namenjene za Češko, Avstrijo nad in pod Anižo, Solnograško, Štajersko, Šlezijo in Moravsko. Za uravnavo in zagradbo voda se predlaga za Češko 500.000 gld., za Gor. Avstrijsko 150.000 gld., v podporo vsled drugih nezgod prizadetim občinam v imenovanih deželah 1.550 000 brezobrestnega posojila, konečno za ostale dežele 300.000 gld. podpore. Po dolgih debatah se je vlada udala, da dovoli še 1 milijon kredita, ako bi za prvo silo ne zadoščale prve svote. O tej stvari se je v zbornici pričela razprava že koncem septembra, toda obstrukeija je to vele-važno vladno predlogo zavlekla skoraj dva meseca. Zato je gola predrznost nekaterih levičarjev, ki skozi okno govorč o bedi prebivalstva, v zbornici pa prazno slamo mlatijo ter se postavljajo na glavo. Danes so govorili še dr. Dyk ter glavna govornika pro dr. Stojan iu contra antisemit L. Steiner, ki je bil s svojimi napadi na kat. ljudsko stranko jako nesrečen in neroden. Zavrnil ga je dobro posl. Schachinger. Prehod v nadrobno razpravo je bil soglasno vsprejet; sedaj se vrši nadrobna razprave. Govorila sta mej drugimi tudi kmet. minister grof Ledebur, ki je zavračal očitanja levičarjev, da so vladni organi ob povodnji na Češkem malomarno postopali; dalje lin. minister, ki je naglašal, da je sedanja podpora začasna, in da bode vlada zahte- LISTEK. To in ono. „V petih minutah parlamentarec " Kratko in temeljito navodilo vsakemu, ki hoče vspešno in v korist ljudstvu delovati v parlamentu. Spisal H. K. Wolf, državni poslanec, častni član mnogih nemških društev, častni občan mnogih nemških občin itd. Vsebina: Stran prva: „Kriči in razbijaj I", str. 2.: „Kriči in razbijaj!", str. 3.: „Kriči in razbijaj!" itd. do zadnje strani. Kar nič bi se ue čudili, ko bi brali taka naznanila po časnikih. Mogoče, da mož sedaj, ko namerava državni zbor razveljaviti njegove nepravilno izvolitev, prost težkih poslanskih dolžnostij, v miru zasebnega življenja res spiše tako prepotrebno knjižico. Seveda bode moral potem njegov naslov glasiti se „bivši" državni poslanec. Najbrže pa bodejo češki Nemci skrbeli, da ta izvrstna sila pride kmalu zopet v državni zbor. In zopet bode potem lahko imenoval vse one, ki ne trobijo ž njim v isti rog, „minderwerthig", kar bi nekateri izmed mlajših naših učiteljev prestavili z „nerazsodno maso". To so jim namreč vsi oni, kateri brezpogojno ne hvalijo nove šole. Kaj jim mari, da je to „nerazsodno maso" vzgojila baš ista nova šola. Tako očitanje gospodje odbijajo s sledečim modrovanjem : Tudi dobra stvar ima lahko zle posledice, saj je tudi stara šola vzgojila liberalizem. Ako štejejo gospodje sami liberalizem med zla, ki so zadela človeško družbo, nimamo mi prav ničesar ugovarjati temu. Tudi proti temu nimamo ugovora, ako „Narodov" podlistkar očita „klerikalnim" kritikom in este-tikom „Rimskega Katolika", „hinavskega Kat. Obzornika" in seveda tudi „svetohlinskega" našega lista strašno ozkosrčnost, neumetniško fllistroznost, tercijaleko moralizovanje, tesnoprsno abderitstvo, he-rostratsko počenjanje itd. Mož, brez dvoma izmed naših realistov ali na-turalistov, o katerih sam trdi, da le nanje „jedino moremo zreti Slovenci s ponosom", pravi: „Odgovora taki „kritiki" in „estetiki" ne zaslužijo druzega, nego — brco in bič." Ta izrek nima razun aliteracije ničesar znamenitega na sebi. Aliteracije pa pisec gotovo ni nameraval, saj vender „moderni" s tako „zastarelo šaro" uečejo uplivati na bralca. Brcajo otroci in žrebeta, tem pa do danes še nihče ni pripisaval duhovitosti. Z bičem pa oblastno poka gospod „Stallmeister", katerega ima sicer vsak c rkus, kateri pa gotovo nima besede v leposlovju. „Narodov" omenjeni izrek ne kaže torej posebne duhovitosti. Pisec je to tudi čutil, ter koj potem zapisal, da tisti ubogi, krivično od klerikalnih abderitov in Ali- strov napadani literatje „store jedino prav, ako kakoršnekoli pojave z one strani še nadalje — krepko prezirajo." Izviren je v tej izjavi le izraz „krepko prezirati." Ne bodemo se čudili, ako bomo brali v kakem modernem slovenskem romanu : „Ker Egon in Zivana nista mogla govoriti, migal ji je Egon gromko z očmi, Zivana pa je šumno prebledela, ker je opazila, da ju viharno gleda njena mati." Tako res veselo napreduje naše slovstvo. Kako človek lahko zmrzne. Oeski spisal Vaclav K o s m a k, peslov. Vinko L o z i č. Sedel sem pri svoji mizi in podpiral glavo ob dlan. Ne vem prav za prav, kako mi je bilo — bil sem žalosten, truden, brez močij ! Moj Bog, kedar je megleno in mrzlo, vćne in zmrzuje vsaka rastlina — in srce je tudi kakor rastlina. Najedenkrat zaslišim : „Bum ! bum ! bum — bum — bum !" Povzdignem glavo in poslušam. Bobnali so zunaj glumači. Na-mć je to vplivalo, kakor na starega vojaka, ko sliši tojaško godbo igrati. Zopet me je prijelo veselje do potovanja. Slavno občinstvo oprosti, da te tako dolgo nisem obiskal. Crevljar mi ni prinesel škornjev in v tem blatu je težko hoditi po svetu brez dobrega vala za slučaj večje potrebe višji kredit. Ob 5. uri po govoru fia. ministra, je predsednik do 7. ure sejo pretrgal. Kakor sem Vam že sporočil, bode dr. Dyk kot poročevalec leg. odseka predlagal, da se volitev znanega kričača Wolfa vsled kričečih nedostatkov uniči ter pokliče v drž. zbor liberalec Hallwich, ki je bil pri prvi volitvi v istini izvoljen. Zanimivo je tudi, da se je dr. pl. Fuchs danes le udal mnogostranskim prošnjam, da prevzame izvolitev drugim podpredsednikom, sicer bi naša zveza kandidovala jednega svojih članov. Mažari v hrvatskem Primorju. XVII. Kar je ministerski predsednik BaniTy toliko časa snoval proti Reki, o tem je zdaj že odločeno, da se ob novem letu tudi izvede, če tudi proti volji reškega mestnega zastopstva. Znano je, da se je reško mestno zastopstvo obrnilo na ogerski sabor s predetavko, v kateri se dokazuje, da ogerska vlada nima pravice na Reki razglašati nove postave brez poprejšnjega dogovora z reškim zastopstvom. Posebno pa Se ugovarjajo Rečani proti upravnemu odboru, ki ga hoče vlada postavili na Reki. Ta upravni odbor bi bila neka posredna oblast med mestnim zastopstvom reškim in ogersko vlado, seveda pod popolnim uplivom poslednje, kar dokazuje že to, da mu ima biti uradni jezik le mažarSčina. Ia ravno to Rečane najbolje boli, ker si ne dado svoje laške kulture (!) od kogar si bodi vzeti. Deloma se jim godi pa le prav, ker so rohneli od nekdaj na vse, kar je spominjalo na hrvatetvo. Ia vender je hrvatski jezik na Reki domač, dočim je mažarski popolnoma tuj. Za to, ker so hrvaščino preganjali, zadela jih je osveta prej, nego so se nadjali. Ko se je omenjena predstavka prebrala v ogerskem saboru, ni se oglasil nobeden, da jo zagovarja, in vender bi bili morali to storiti hrvatski poslanci in reški zastopnik. Rečani so se že izjavili o svojem poslancu, da jih ne bode več zastopal v ogerskem saboru, ker ni branil koristi mesta Reke. Poslali mu bodo v kratkem nezaupnico. A kaj se zgodi pa s hrvatskimi poslanci, ki so tako sramotno molčali o tem za Hrvatsko tako važnem vprašanju ? Je-li jih bode uradni list zopet hvalil kot odločne pobornike za hrvatske pravice ? To je mogoče, ali se bode tudi hrvatski narod dobro zapomnil imena teh strahopezljivcev, ki kar naravnost prepuščajo Mažarom, da spreminjajo po svoji volji na teritoriju hrvatske kraljevine postave in uredbe na Škodo hrvatskega naroda Tako popustljivih in tako malomarnih poslancev gotovo nima noben narod v Evropi, zategadelj pa tudi Hrvatska gubi od leta do leta svoj ugled v političnem svetu. Minister Banffy je bil prepričan, da v oger-kem saboru ne bode našel nobenih protivnikov 8 _ obuvala. Lahko bi kdo na-mć zavpil: „Kam ležeš, kukatkar, po tej slabi poti v copatah?" Poslal sem torej hitro k črevljarju, da naj mi prinese škornje. Odgovoril je, da še niso zlikani. Dejal sem : „Zlikani, nezlikani — le sem ž njimi I" Obul sem se, vzel kukalo na rame in odšel zopet na potovanje. Bilo je še pred dnevom. Advent je, žalosten čas, in v žalostnem času se rodijo človeku žalostne misli. Razmišljeval sem o smrti. Kedaj bi pač najraje umrl ? Vepomladi, ko cvete log in gaj in vrt, ko duhti vijolici, bezeg, jasmin in vsaka travica, ko šume in teko potočki, ko breučč in letajo bučelice, ko prepeva škrjanec, toži slavček, žvrgoli penica in kuka kukavici; ko veje vonljivi vetrič, potujejo beli oblaki po nebu in solnce tako ljubeznjivo greje, da gresta babica in ded na vrt k čebelnjaku in tam dihata s polnimi prsi zdravje vi-se — — oh takrat — spomladi je težko umreti. „Spomladi le nikar!" vzdihnil sem. A po letu ? Poznaš poletje? Vrtnica in lilija in klinček gore v barvah in duhtš, duhti tudi reseda in materina dušica. Žito na polju se dviguje in dozoreva; srna skače po gozdu in zajec po polju ; pastir stoji na travniku pri čredi in pokrivajoč si z roko oči gleda v solnce, ali bode kmalu poldne. Ni še. Pošlje psa za čredo in sam sede na breg in piska na pi- gledč svojih osnov proti Reki, kajti Mažari so vedno složni, kadar je treba koga potlačiti in prisiliti, da postane podložen privrženec mažarskega orsaga (države). Kaj ojitn mar postave in pravice drugih, Ce se ne elažejo s mažarsko državno idejo. Da 86«od8trani vsak odpor proti novim uredbam in postavam na Reki, hotel je pridobiti ministerski predsednik na drug način svoje protivnike. Sklical je v tej zadevi sestanek v Budimpešti. Povabil je na dogovor jednega člana hrvatske vlade in reškega župana dr. MayUiaderja. Člani ogerske vlade so bili seveda vsi za to, da se brez vsakega dal-njega vprašanja uvedejo nove postave in uredbe na Reki. Temu ravnanju se je odločno uprl župan reSki, ki se je izjavil, da njegova čast ne dopuSča, da bi mogel kdaj odobriti to, kar zahteva ogerska vlada. Po mestnem autonomnem Statutu ogerska vlada ne sme menjati danaSnjih odnoSajev na Reki. Ob jednem se je izjavil, da bode upotrebil vsa pravna sredstva proti nakani ogerske vlade. To ponašanje reškega župana dr. Maylitnder-ja pa ni moglo ohrabriti zastopnika hrvatske vlade Krajćovići, predstojnika za notranje stvari avtonomne hrvatske vlade, da bi bil tudi on, kakor mu je bila dolžnost, branil pravice kraljevine Hrvatske do Reke. Brez dovoljenja Hrvatske se ne sme na Reki nič spremeniti, to je jasno v postavi izraženo. In vendar je zastopnik hrvatske vlade privolil na spre membo današnjega stanja z izjavo, da se te spremembe ne protežejo tudi na § 66. poznate nagodbe med Hrvatsko in Ogersko. Po tem paragrafu je zagotovljena avtonomija kraljevini Hrvatski na celem teritoriju njenem. Ce je pa zastopnik hrvatske vlade dovolil, da se na Re4 slobodno uvedejo ogerske postave, potem on ne smatra Reke za sestavni del kraljevine Hrvatske. In ravno to je neresnično, kajti Reka ni prenehala nikdar biti del kraljevine Hrvatske in vsa velika (!) učenost omenjenega državnika (!) ni v stanu najti paragrafa, ki bi kaj takega trdil. Zategadel morajo biti izjave te učene (!) gospode tako zmedene, da morejo zaslepiti neuke, dočim jih pametni hitro razsodijo, pa tudi obsodijo. To je prvikrat, da je hrvatska vlada popustila popolnoma mažarskim zahtevam, ali se nadejamo, da se bode o tem vprašanju v bodočem hrvatskem saboru živo razpravljalo, pa da se bodo morali o tem izjaviti tudi dosedanji vladni mameluki. Treba je zares, da se taka popustljivost, ki sramoti ves hrvatski narod, najostreje obsodi. A kaj se je med tem zgodilo na Reki? Ko so 'zvedeli Rečani, da je njihova predstavka v ogerskem saboru vržena neuvažena v arhiv, obsodili so molčanje svojega poslanca, dočim so dr. May!ander-ju priredili velike ovacije. V mestnem zastopstvu reškem se je razpravljalo o tej zadevi najživahneje ter sklenilo, da se ogerskej vladi ne sme popustiti. Predlog zastopnika Озојпака, da odstopi celo mestno zastopstvo, je bil -sprejet skoraj jednoglasno, ter se je zares prvi zahvalil sam župan in za njim 40 za- Sčalko. Delavci na polju pa poslušajo ter pojejo za piščalko. Po polju gre stari župnik, opiraje se na dolgo palico. Nagiba glavo, da bi bolje elišal, smeji se iu maha z roko zadovoljnim delavcem, kličoč: „Bog daj srečo ! Le veselo !" Delavci se odkrivajo in kličejo: Bog daj!" Potem si šepečejo : „Častiti gospod nas je pozdravil, dobri mož — Bog ga ohrani! Dokler bo on pri nas, ne bode toče in ne pride povodenj, obhodi mejo, moli in odganja vse zle duhove od nas." V daljavi, kjer leži polje na solnčnem bregu, poje srp svojo pesem, sliši se vriskanje: postavljajo žito v kope. „Bog, ne daj mi umreti po letu!" molil sem. In v poznem poletju, v jeseni ? V jeseni je čas molitve! Na njivah leži bogata žetev. Veje dreves se od teže pripogibajo. Kmetovalec sedeč zvečer za mizo pravi: „Otroci, molite: blagoslovi nam Bog I" Otroci pa jemljejo iz žepov jabolka, rdeča kakor njih obrazi, grizejo jih, in nad vsakim grižljejem ima veselje Bog, pa njih oče in mati. Iz vinogradov vozijo grozdje, iz gozda pa drva ter govore : „Moramo se preskrbeti za zimo, da nam ne bode ničesar primanjkovalo in da si odpočijemo po trudu." Po skednjih pokajo cepci in kmetič priganja konje z bičem, da proda svoje pridelke v mestu. Vesel je in poln načrtov. stopnikov. Vlada je seveda naložila županu, da vodi še nadalje mestno upravo, dokler se ne obavijo nove volitve. Dosedanji zastopniki so prepričani, da bodo zopet vsi izvoljeni, kajti skoraj vse meščanstvo je na njihovej strani. Za Mažare je to stanje na Reki precej nepovoljno in ni nade, da bi bil v mestno zastopstvo izvoljen kak privrženec mažarske vlade, pač pa bi mogla hrvatska stranka, katerej je vodja odločni Barčič, pri bodočih volitvah dobiti katerega zastopnika. To bi bilo za Hrvatstvo na Reki velike važnosti, kajti v borbi proti Mažarstvu morate biti složni obe stranki, avtonomna in hrvatska. Sicer pa imajo Hrvati prav, da podpirajo Rečane v obrambi avtonomije, saj se morajo sčasoma tudi Rečani prepričati, da se morejo vzdržati le s pomočjo Hrvatske, ki ni bila nikdar toliko nevarna mestnej avtonomiji, kakor Ogerska; da pač hrvatska opozicija misli braniti reško avtonomijo tudi v hrvatskem saboru, pa se bodo mogli Rečani prepričati, da so krivo ravnali, ko so Hrvatsko zavrgli ter se oklenili Ogerske, katera jih hoče zdaj zadaviti. Politični pregled. V L j u b 1 j a n i, 20. novembra. Sprava mej Čehi in Nemci. Odkar je ministerski predsednik grof Badeni v seji 12. t. m. sprožil to vprašanje v poslanski zbornici, se češki krogi vrlo zanimajo zanj. Iz pisave raznih listov je razvidno, da bi Cehi konečno bili voljni, tudi nekaj popustiti v svojih zahtevah samo radi tega, da se povrne mej prebivalstvo obeh narodnostij toliko zaželeni mir. „Narodni Listy" izjavljajo mej drugim, da bi bilo zelo želeti, da se vsaj za nekaj časa po-mire razburjeni duhovi na Češkem in Moravskem, ker je sicer nemožno vsako skupno delovanje. Da se to doseže, se bodo Čehi najpreje oprijeli Dipaulijevega predloga. Ako bi pa bilo sporazumljenje tem potom nemogoče, poseže vmes vlada z narodnostno predlogo. Imenovani list poroča iz zanesljivih virov, da dela vlada večje priprave za bližnje zasedanje Češkega deželnega zbora. Vse to pa ne bo mnogo pomagalo, ako bodo nemški neodrešenci vztrajali pri svojih prvotnih zahtevah ter ne bodo voljni prav nič popustiti od svojih pretiranih zahtev. Nemško-liberalni listi že sedaj dokazujejo, da taka pisava čeških listov prav nič ne vpliva na nemško obstrukcijo, ki je voljna le tedaj mirovati, kadar ji ustreže vlada na vsi črti. Hrvatski deželni zbor se ne snide 29. t. mes., kakor se je spočetka poročalo, in sicer baje vsled tega, ker je nekoliko obolel ban Khuen-Heder-vary, marveč še le 9. decembra. Pred otvoritvijo deželnozborskega zasedanja se pa izvršč razven v volilnem okraju Pizarovina povsodi dopolnilne volitve in sicer so razpisane na 1. decembra. V prvo imenovanem okraju vlada baje zato ni razpisala volitev, ker je tam še vedno v veljavi takozvani nagli sod. Vkljub kratki dobi upamo vendar, da se bo opozi- Jeseni je krasno in nerad bi umrl, ko se vse veseli. Sedaj, v tem času pa je vsak dan pust, megleno je in žalostno, umoval sem dalje. Listje je ovenelo in odpadlo — zveni in padi v grob tudi ti I V teh mislih sem prišel v vas in slišal, da cvili prašič. Kaj je to ? — Aha, koljejo. Spomnil sem se na godljo in klobase. Obstal sem ! — Vaclavček, ne prenagli se: tudi po zimi ni prijetno umreti; tedaj so klavci tu, v grudnu koljejo prašiče in tudi v grudnu je dobro na svetu biti; gruden je tvoj mesec! Opustil sem tedaj te misli. „Naj kakorkoli dolgo živim, sveta vender ne preživim!" zapel sem iu šel dalje. Sneg se je usipal kakor perje iz pernice, jaz pa sem si potlačil kapo na oči, šel krepko dalje ! Vidite, če se hoče človek preživeti, mora se veliko truditi. Za nekaj časa sem prišel do križa ob cesti. Na klečalniku je sedela stara ženica. Držala je v roki rožni venec, imela je povešeno glavo in zdelo se je, da spi. Stopim k nji in vprašam: „Mamka!" Nič. „Mamka !" Zopet nič. Stresel sem jo za rame. Starka se je stresla, odprla s težavo oči in & cija zadostno pripravila ter pokazala vladni mažaronski stranki, da navzlic krutemu zatiranju še ni popolno brez močij, marveč da postaja к vsakim dnem krepkeja. Prepir mej Avstrijo in Turčijo je poravnan. Eakor je posneti iz predvčerajšnjega brzojavnega poročila, se je turški sultan še le v zadnji uri odločil ter naznanil avstrijskemu poslaniku, da bo turška vlada ustregla vsem zahtevam avstrijske vlade, to je, odstavila dotična uradnika, ki sta pregnala agenta Brazzafollija in dala povod njegovemu napadu ob povrnitvi iz Aleksandrije, ter izkazala predpisano čast avst. zastavi. To obvestilo je dobil poslanik baron Calice minnlo noč po polnoči, ko je imel že vse pripravljeno za odhod in bi bil tekom dneva ostavil Carigrad, v znamenje, da je s tem pretrgana vsaka diplomatska zveza. No, zadeva je sedaj poravnana, seveda tedaj, ako turška vlada ne izpolni đane obljube tako, kakor je storila že z nebroj obljubami. Zadeva je bila, kakor smo že omenili, sama na sebi malenkostna, toda kaj lahko bi se bil vnel iz te iskre požar, ki bi bil osodepoln za Turčijo. Mej Rusijo in Srbijo vlada po poročilih raznih listov neka napetost, katero je baje največ povzročilo bivanje razkralja Milana v Belemgradu. Odkar je namreč prevzelo krmilo srbske državne ladije sedanje Gjorgjevičevo ministerstvo, se čuti Milan v Srbiji mnogo bolj svobodnega in se je takoj jel zopet vmešavati v srbske vladne zadeve. To pa neki zunanjim državam, posebno pa Busiji ni po godu ter je vsled tega poslednja odredila, kakor se nam je včeraj sporočilo, da se nenadoma odzove dosedanji zastopnik Busije v Belemgradu, poslanik Iz-vvolski. Poročilo nadalje pripominja, da Busija ne pošlje preje drugega zastopnika, dokler razkralj Milan ne ostavi Srbije. Nasproti tej trditvi pa izjavlja sedaj srbska vlada, da je ruska vlada že imenovala naslednika Izwolskemu in da pride na njegovo mesto dosedanji poslaniški svetnik v Carigradu Sadovski. Koliko je na tem resnice, sedaj še ni gotovo, pač pa se da konštatovati, da razmere mej Busijo in Srbijo niso najugodneje. Nagovor nemškega cesarja na vojaške novince. Minuli četrtek se je vršila slovesna zaprisega vojaških novincev v Berolinu vpričo cesarja Viljema, ki je imel potem daljši nagovor na moštvo, v katerem je, kakor smo že omenili, posebno na-glašal potrebo krščanstva za vojake. Bekel je mej drugim : Prisegli ste zastavi zvestobo pred božjim altarjem, pod njegovim milim nebom, '^vpričo Križa-nega, kakor je dolžnost dobrih kristijanov. Edor ni dober kristijan, ni dober mož in tudi ne more biti dober vojak. Oklepajte se neprestano in trdno svoje vere in zaupajte na Boga, ki nas nikdar ne zapusti, potem bo moja armada ob vsaki priliki v miru in v vojski kos svoji nalogi. Vaša naloga je torej, da mi ohranite zvestobo in branite naše najdražje svetinje in sicer nasproti zunanjemu, kakor tudi no- tranjemu sovražniku. — Z veseljem moramo sicer pozdravljati te cesarjeve besede, s katerimi dokazuje, kako potrebno je krščanstvo, toda niso pa posebno umestue besede, ki nekako kaiejo, da je krščanstvo potrebno le za vojake, da jih potrjuje v zvestobi in poslušnosti do njega ter ga varuje zoper njegove in državne sovražnike zunanje in notranje, ki je pred vsem soeijalna demokracija. Krščanstvo menimo ni samo zato, da bi opravljalo le služabniška opravila. — Eakor kažejo cesarjeve besede, pripoznava on, da je krščanstvo res najboljše orožje zoper socijalno demokracijo, toda v dejanju pa tega le ne mara pokazati. Samo jeden njegov migljej bi zadostoval in zvezni svet bi takoj vsprejel predlog državnega zbora, naj se razveljavi zakon proti jezuvitom, najboljšim bojevnikom zoper eocijalno-demokratična načela. Dokler se bodo pa socijalisti brez vseh zaprek lahko gibali popolno svobodno, nasprotno pa ostala prepoved vstopa jezuitom v Nemčijo, dokler torej ne zadobi krščanstvo svoje veljave povsodi in ne samo pri vojaštvu in se torej ne pokaže na njegovo potrebo tudi v dejanju, tako dolgo ostane v tem oziru v Nemčiji vse pri etarem. Cerkveni letopis. Kanizijeva slavnost na Dunaju. Dunaj, 17. novembra. V soboto, dne 13. novembra t. 1. pričela se je na Dunaju velika katoliška slavnost, ki je pomembna za celo Avstrijo in se je končala s slavnostnim zborovanjem v torek. Nadaljuje se Se v štefanski stolnici s slovesno tridnevnico na čast bi. Petru Kaniziju. V soboto se je pričela slavnost z veprejem-nim večerom, ki se je vršil v »Terezijski dvorani« hotela »Eoglischer Hof«. Zastopanih je bilo mnogo druStev in kongregacij iz vseh delov Avstrije in tudi iz Nemčije. Iz slovanskega juga prihitel je skof dr. J e g 1 i č iz Sarajeva, ki je tudi prisrčno pozdravil zbrane katoličane. Med govorniki je omenjati zlasti o. Abela, slavnega popularnega govornika, ki je omenil članka iz »Neue Freie Presse«, v katerem se nazivlje bi. Peter Kanizij »avstrijski pes«. Dostavil je, da hočejo pokazati, da ne znajo katoličani samo lajati, temveč tudi grizti. Škof Jeglič je izrazil svoje veselje na katoliškem navdušenju in obžalovanje, da je tega navdušenja v njegovi domovini premalo. V nedeljo, dnč 14. t. m. se je blagoslovila zastava dunajske obrtne kongregacije. Kumica je bila nadvojvodinja Marija Josipina. Prisotnih je bilo mnogo druStev in kongregacij. — Zvečer ob 6. uri je bilo drugo zborovanje članov kongregacij. V ponedeljek se je sestavil odbor druStva, ki bo imel nalogo, skrbeti za zidanje nove jezuvitske cerkve na čast bi. Kaniziju. velikim naporom spregovorila: „Kaj pa se je zgodilo ?" „Saj boste zmrznili 1" „Ej ne! Malo eem zadremala. Sanjalo se mi je o cesarju — to je številka 1; da je ležal na mrtvaškem odru: to je št. 47; jaz imam 72 let — terna bo I Bekel sem : „Tema je, da sem vas tako zagledal, sicer ne bi potrebovali loterije. Idite le z menoj, sicer zmrznete." Vzdignil sem jo in jo peljal dalje. Beva je komaj stopala. Spomnil sem se dogodka iz svojega življenja. Komur se ljubi, naj čita dalje, komur pa se ne ljubi, naj pa opusti: saj so se zavrgle še boljše reči. Bil eem paglavec kakih trinajstih let. Sel sem iz Iglave domov. — To je pet milj. Saj veste, da ima ubog dijak lažjo suknjo in čreveljčke, kakor vrabec, in sam vrabec si išče po zimi skrivališča v kmetovem skednju — čudno, če dijaček gleda, da se kje ogreje ? Snega je bilo do kolen in nekod tudi do pasu. Utrudil in upehal sem se, da bi se bil kar zgrudil. Slednjič eem prišel v krčmo „pri angelu", kjer sem bil, kakor že veste, znan. Dali eo mi jesti, in da bi se menda segrel, steklenico vina. Prosim vas, koliko ga pa nese tak paglavec? Najedel sem se, spil sem kakega pol maselca in šel dalje. Ob cesti je bilo nametanega snega kakih pet črevljev na debelo — trdnega kakor zid. Sel sem počasi in rodile so se mi divno lepe misli. Videl sem se doma. Slikal sem si v duhu, da mi je donesla mati večerjo, da je s sosedi oče prepeval, na ognjišču je plapolal ogenj; bilo mi je tako milo, ljubo in sladko — kdor tega ni občutil, ta ne bo verjel. Noge pa eo me bolele in mi omahovale. Vse-del sem se, da bi se malo odpočil in potem mogel hitreje dalje iti. O, sladek počitek 1 V vsem življenju ne vem, izvzemši verskih občutkov, slajšega trenutka. Olava se mi je pobesila, kakor da je bila omamljena z ljuliko v čarovniškej noči. Po udih me je objelo nekako čustvo miru in sitosti, v ušesih mi je začelo zvoniti, trepalnice so mi padle na oči in bil sem srečen, kakor bi ležal v materinem naročji. Mraza nisem najmanj čutil. Naenkrat zaslišim glas. Nisem vedel, kaj to pomeni? „Dečko I" Odprem oči. Pred menoj je stal loneevezec. „Po konci I" zavpil je in me tresel. , Zmrznil boš 1" Prijel me je za roko (bil sem na pol trd) in peljal me je po cesti dalje. Udje so se mi ogreli in — bil sem rešen. Od tega časa imam loncevezce tako rad. Tega dogodka, slavno občinstvo, ti ne pripovedujem, da bi se hvalil — lahko bi rekli: „Kopriva ne po zebe" ; temuč, da pazite in ne hodite sami po zimi na pot in ne sedate — sicer lahko zmrznete še v tem adventu. In tega ne bi rad. Opombe vreden je govor rektorja inomost-nega kollegija o. K o 1 b a S. J., v katerem je omenil trpljenja polne zgodovine jezuvitov, njih borbe za svoje idejalne vzore. Glavni del in ob jednem prvi zaključek slavnosti je bilo slavnostno zborovanje v torek zvečer. Zborovanje ee je vrSilo v velikem »Mueickvereine-saalu«, v jedni najkrasnejSih dvoran cesarske eto-lice. Prisotni so bili zastopniki najvišjih krogov, prvoborilci za katoliške ideje, kakor: grof Silva-Tarouca, komisar eploSnih katoliških shodov, ii Ogerske prišel je grof Zichy, prvoboritelj ogerskih katoličanov. Prisotni so bili tudi cerkveni dostojanstveniki : kardinala nadškof Gruscha in Schon-born ; izmed slovenskih Škofov knezoškof dr. N a-potnik. Katoliško dijaStvo je bilo obilno zastopano. Predsednikom je bil izvoljen grof Silva-Tarouca. Najprvo je čital dr. Kralik, član Leonove družbe, prolog, kojega je sam zložil. O. Schweykart S. J. je imel prvi slavnostni govor. V vznesenih besedah je slikal Kanizija, čegar soha je stala pod govorniškim odrom, slikal ga kot moža, kot značaj. BI. Kanizij je pokazal sijajno, da se popolnoma strinjata pojma : katoličan in pa-trijot. Omenil je njegov katekizem in povdaril, da je srečen nakluček, da se je oskrbela letos nova izdaja tega epohalnega dela. — Kanizijeva maksima je bila : V Bim 1 in ne Od Bima 1 Bog daj, da bi napočila s elavnostjo tega velikega moža krščanska bodočnost I Ognjevite besede so našle gromovit odmev. Nato je govoril grof Z i c h y, ki se je opravičil, da govori kot Oger na avstrijskem shodu. Dejal je, da ga je privedla semkaj med avstrijske katoličane zavest, da se bori za ideje, za katere se tudi oni bore, in da se čuti med brati. Druži jih jedna katoliška vera, jeden Zveličar, pred katerim vsi skupno poklekujejo. Čuti se srečnega in blaženega v ti sijajni katoliški družbi in ponese s seboj v Ogersko to blaženo čustvo med svoje zatirane brate. Bilo je pretresljivo videti, kako je kipil sivolasi starček navdušenja za vzore, ki se v današnih časih celo pri mladini mečejo v prah. O. Benus Auraucher, kapucinski gvardijan iz Bavarske, je govoril drugi slavnostni govor, ki je bil poln praktičnih opomb glede sedanjih razmer v Avstriji. Zabeležiti je treba besede, ki jih je govoril o bi. Kaniziju. Povdaril je namreč, da je bi. Kanizij deloval med različnimi narodi: v Italiji, v Nemčiji, v Pragi in celo v Krakovem med Slovani. Da, med Slovani in on je bil za to, da so vsi narodi jednakopravni, da se ne smejo hujskati in razdruževati, temuč družiti in sprijazniti. Nadalje je omenil, da se imamo Avstrijci zahvaliti največ blaženemu Kaniziju za to, da je ostala Avstrija katoliška. On je namreč ohranil Maksimilijana katoličanstvu, ki je bil že pripravljen, da se oprime protestantizma. Govornik je slikal delovanje blaženega po stanovih in dejal, da se lahko in z vso pravico nazivlje blaženi „socijalni svetnik". Govornik je priporočal katekizem materam, katere naj ga vcepljajo otrokom v srce in tako bodo izvrševale jako važen del socijalne naloge. Koncem se je deklamovala slavnostna pesem katoliškega pesnika Eicherta. Med posameznimi govori je svirala slavna kapela dvornega kapelnika Straussa in pelo pevsko društvo „Dreizehnlinden". — Kardinal nadškof Gruscha je podelil navzočim zborovalcem apostolski blagoslov. Po zborovanju je bil slavnostni komerz, katerega je priredila nemška katoliška dijaška zveza „Norica". Bog daj, da bi se besede, ki so se govorile na tej slavnosti, tudi praktično izvrševale in da bi naudu-šenje, ki se je javljalo, ne ugasnilo tako brž in da bi tudi Slovani čutili kaj o tem naudušenju za pravico in resnico 1 Tedenski koledar. Nedelja, 21. novembra: 24. pob.; evang.: Jezus prorokuje o razdejanju Jeruzalema. Mat. 24. Darovanje M. D. — Ponedeljek, 22. novembra : Cecilija d. m., Maver m. — Torek, 23. novembra : Klemen p. m., Felicita m. — Sreda, 24. novembra: Janez od križa sp., Flora m. — Četrtek, 25. novembra: Katarina d. m., Ju-kunda m. — Petek, 26. novembra: Konrad šk., Peter šk. ш. — Sobota, 27. novembra: Valerij» jan, Virgil, Ahacij šk. — Lunin spre min: Mlaj 24. novembra ob 10. uri 18 min. dopoludne. — Solnce izide 25. novembra ob 7. uri 20 ац zaide pa ob 4. uri 15 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. novembra. (PrevzviSeni knezoškof ljubljanski) ki bivajo sedaj na Dunaju radi škofovskih posvetovanj, so bili včeraj dopoludne pri cesarju v avdijenci. (Vipavska volitev in moralne sile „Narodove" stranke.) „Narod" je v zadnjih številkah v dveh zaporednih člankih proslavljal zmago „Narodove" stranke v Vipavi ter prišel do sklepa, da so jo „dosegle tiste moralne sile naše dobe, katere so na naši strani". — „Ideje naše stranke", piše „Narod", „so našle pot v srce naroda, zlasti ideja emancipacije od duhovniške prevlade". — Kakšne so po „Narodu" toliko proslavljane moialne sile njegove stranke, to nam sporoča neki gosp. dopisnik neduhoven iz Vipave, pišoč: Tu je ljudstvo močno zadolženo in ga imajo bogatini v svojih krempljih in ravno pri tej volitvi so vse sile napeli, da prodro s svojim kandidatom, kar se jim je posrečilo, a posrečilo z ne-nepoštenimi sredstvi: z odpovedovanjem dolga, ako ne volijo njih kandidata, z odpovedovanjem dela, z napajanjem ter grdenjem duhovščine. To so torej one ideje „Narodove" stranke, one moralne sile naše dobe, s katerimi je zmagala v Vipavi „Narodova" stranka. Putem je bilo tudi to, da so na Idrijskem liberalci agitirali s kandidaturo g. Grudna in v Vipavi z g. Božičem. Mi smo že opetovano povdarjali, da se naša stranka ne bojuje za prevlado duhovščine, naš program je krščansko-socijalen. Trudimo se za povzdigo verskega življenja, da se vtrjuje in ohrani v narodu nravnost, ki je podlaga za vsako delavnost. Delamo na to, da bi priborili brezpravnemu narodu gmotnih pridobitev in gospodarskih ugoduostij, da bi bil naš narod res vedno narod poštenjakov, narod mož. Korupcija, katero širi dr. Tavčar in njegova stranka s tem, da odreka duhovščini vsako pravico v javnosti, da tira narod v brezverstvo ter s tem tudi v gmotno propast, to je ono, proti čemur se bomo vsikdar borili. Naj proslavlja dr. Tavčar izvolitev v Vipavi kakor hoče, tega nikdar ne utaji, da ob isti priliki je njega, njegova načela ш njegovo politiko obsodilo vse javno mnenje slovensko. Tega poraza, katerega so provzročile res prave moralne sile naše dobe, ne odstrani nobeno zmagoslavje, vzlasti, ako se je doseglo s takimi „moralnimi silami", kakor se je to zgodilo pri dopolnilni volitvi na Vipavskem. (Imenovanja pri pravosodju.) Voditeljem zem-ljiščne knjige sta imenovana Ign. pl. Kleinmayer in R. Samsa, oba v Ljubljani, dalje Iv. Bevc za Novo Mesto in Jos. Blaš za Ljubljano. Pisarniški oficijali prve vrste so postali: Iv. Cerček za Radovljico, Jos. Beniger za Kamnik, Jernej Sočnik za Kranj, Fran Košir za Krško in Iv. Dovjak za Črnomelj; oficijali druge vrste so imenovani: Mihael Grebene za Novo Mesto, Al. Lindtner, Vilj. Rogl, Fr. Bunz in G. Janežič za Ljubljano, Ig. Camernik za Brdo, Valentin Vončina za Logatec, Ivan Smolik in Josip Jerne za Novo Mesto, Josip Zimmermann za Ljubljano, Ivan Praprotnik za Novo Mesto, Fr. Urbančič za Ljubljano, Vin. Sorn za Ljubljano, Valentin Cerovšek za Skofjo Loko, Aleks. Serko za Novo Mesto, Friderik Grohmann za Celje, Martin Burja, Fr. Stenta in Jos. Hočevar za Ljubljano, Fr. Verderber za Vrhniko, Aleks. Sremževič in Ign. Gabrič za Ljubljano, K. Korošec za Ribnico, Jos. Cečelič, Fr. Planičar za Novo Mesto in konečno Alb. Pogačnik za Ljubljano. Kanclisti v XI. plačilnem razredu: M. Frass za Idrijo, Ivan Vidmar za Kočevje, Frid. Badiura za Krško, Flor. Apich za Rogatec. Premeščeni so naslednji kanclisti: Mat. Kozuvan iz Ribnice v Litijo, Ivan Povh iz Radovljice v Škofjo Loko, Fran Pečnikar iz Logatca v Kranj, Rud. Rasteiger iz Cirk-nice v Sevnico in Jakob Mesarec iz Postojine v Ptuj. (Novi društvi.) V Zgornjem Berniku, politični okraj Kranj, se snuje slovensko bralno društvo, v Mošnjah pa nameravajo ustanoviti novo gasilno društvo. (Naš rojak) akademični slikar Josip Germ, dvakrat s prvo ceno odlikovani učenec slavnega češkega slikarja V. Brožika, otvoril je te dni v Pragi atelijer za figuralno slikanje (portret, nabožne in dekorativne slike, genre). Kdor si želi omisliti kako sliko ali informovati se v tem oziru, naj se obrne na njega pismeno pod naslovom: J. Germ, Praga, Vodičkova ul. 38. (Učiteljske spremembe na Štajerskem.) Na novo so nastavljeni učiteljski abiturijentje oziroma abiturijentinje : gdč. Marija Trampuš, podučiteljicam pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, Anka Vauda, pomožnim učiteljicam v Slov. Bistrici, Gabrijela Fiso-litech, pomožnim podučiteljicam v Tinjah, Pavla pl. Ziernfeld pomožnim podučiteljicam v Središču ; pod-učitelji pa gg.: Franc Cape v Kamaici, Jožef Slekovec pri Spodnji Sv. Kunigoti, Oskar Zolnir v Markolah, suplentom pa Jožef Peitler pri Sv. Jar-neju pri Poličanah. Okrajni pom. učitelj Alojzij Schaup prideljen je šoli v Kamnici. Učiteljica ženskih ročnih del, gospa Marija Pečar-Vasle postala je suplentinja pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Prestavljeni so podučitelji oziroma podučiteljice: g. Ivas Vrabl od Sv. Antona v Slov. goricah k Sv-Jurju, g. Silvester Košutnik od St. Ilja v Slov. goricah k D. M. v Brezju, g. Anton Sebat pride za suplenta iz Laporja v Crešnjevec, g. Avg. Achitsch, bivši podučitelj v Kamnici — sedaj pri vojakih — pa za podučitelja k Sv. Martinu pri Vurbergu. Gdč. Marija Skrjančeva je premeščena od Sv. Jurja v Slov. gor. k Sv. Antonu, Ivanka Skrjančeva pa od Sv. Jurja v Laporje, Marija Vučnikova od Sv. Jurja ob Pesnici v Jarenino, Elvira Vipavčeva k Sv. Jurju, Viktorija Kautznerjeva od D. M. v Brezju k St. Ilju v Slov. goricah. (Čebelarski shod.) katerega je sklicala c. kr. kmetijska družbe, se je vršil 8. dne t. m. ob precejšnji udeležbi čebelarjev, seveda le iz bolj bližnjih krajev, dočim so mnogi oddaljeni čebelarji pismeno in brzojavno pozdravili shod in se strinjali z namero, ustanoviti čebelarsko društvo. — Po daljšem posvetovanju se je soglasno sklenilo, ustanoviti občno slovensko čebelarsko društvo za vse pokrajine, koder prebivajo Slovenci, dalje, da naj udnina znaša na leto 1 gld. in da naj se izdaja čebelarski list kot mesečnik, katerega naj udje dobivajo brezplačno. (Letošnja premovanja goved) so se vršila po objavljenem programu meseca oktobra v Gorenji Vasi, v Ribnici in v Vipavi. K premovanju v Gorenjo Vas so dne 18. oktobra t. I. pripeljali 15 bikov, 28 krav in 19 telic, torej skupaj 62 goved. Premije za bike s o d o b i 1 i: Franja Tavčar z Visokega (25 gld., katera je pa to darilo prepustila za druge), Anton Pintar iz Stranske Vasi (15 gld. in od prvega darila 5 gl.), Martin Brence iz Gorenje Vasi (15 gl. in od prvega darila 5 gl.), Ivan Bogataj iz Dolenje Dobrave 10, I»an Krmelj iz Bukovega Vrha 10 gld., Anton Kržišnik iz Bukovega Vrha (10 gld. in od prvega darila 15 gld. kot posebno nagrado za razstavljeno lepo plemeno goved v vseh treh skupinah). — Premije za krave so dobili: Jernej Ramovš iz Poljan 20, Helena Cadež iz Poljan 15 gld., Franja Tavčar z Visokega (10 gld., katera je pa to darilo prepustila za drugega), Anton Kržišnik iz Bukovega Vrha, Pavel Oblak iz Gor. Vasi, Alojzij Grošelj iz Dobja in Frančišek Farlan iz Gorenje Vasi po 10 gl. — Premije za te lice so dobili: Ivan Debe-ljak iz Hotavelj 20, Pavel Oblak iz Gor. Vasi 15, Anton Kržišnik iz Bukovega Vrha, Alojzij Grošelj iz Dobja, Franja Tavčar z Visokega in Helena Cadež iz Poljan po 10 gl. — K premovanju v Ribnico so dne 21. oktobra pripeljali 13 bikov, 49 krav in 36 telic, torej skupaj 98 goved. Premije za bike eo dobili: Ivan Zabukovec iz Malih Slivic 25, Frančišek Kljun iz Gor. Vasi 15, Ivan Arko iz Dan 15, Ivan Kromar iz Dol. Vasi 10, Fr. Andoljšek iz Vel. Poljan 10, Ivan lic iz Gor. Vasi 10, Bernard Kovačič iz Sodražice 10, Frančišek Kljun iz Brež 10 gld. — Premije za krave so dobili: Frančišek Arko iz Sodražice 20, Ivan Lovšin iz Ribnice 15, Frančišek Dolinar iz Ribnice, Ivan Petelin iz Ribnice, Frančišek Piček iz Ribnice in Andrej Podboj iz Ribnice po 10 gld. — P r e -mijezatelice so dobili: Anton Prelesnik iz Dolenjih Laz 20, Frančišek Piček iz Ribnice 15, Andrej Podboj iz Ribnice 10 gold., Frančišek Andoljšek iz Poljan, Ivan Matej iz Prigorice, Mihael Campa iz Nemške Vasi po 10 gld. — K premovanju v Vipavo so 23. dne oktobra pripeljali 9 bikov, 30 krav in 26 telie, torej skupaj 65 goved. Premije za bike so dobili: Ivan Ferjančič iz Vipave 25 gld., Frančišek Ferjančič izBu-danj in Ivan Lovrenčič iz Vipave po 15 gld., Leopold Zgur iz Goč, Matija Koritnik iz Lozic po 10 gld. — Premije za krave so dobili: Karol Mayer iz Vipave 20 goldinarjev, 'Ivan Petrovih iz Semabora 15, Matija Erjavec iz Vipave 10, Anten Kostanjevec iz Vipave 10, Ivan Cehoviu iz Erzelja 10, Frančišek Uršič iz Podrage 10, Friderik Turk iz Erzelja 10, Ivan Hladnik iz Goč 10, Ivan Člakar iz Vipave 10 gld. — Premije za telice so dobili: Frančišek Krečič iz Goč 20, Andrej Rebek iz Erzelja 15, Karol Mayer iz Vipave 10, Ivan Praček iz Dolgega Polja 10, Ferdinand Kete iz Slapa 10, Josip Tomažič iz Vipave 10 gld. (Vera pri socijalnih demokratih — zasebna stvar.) Značilen je članek, v katerem socijalno-demokratični vodja Liebknecht v časniku „Der wabre Jakob" proslavlja svojega umrlega somišljenika Gril-lenbergerja. Začenja se takc-le: „Nikakega križa ne postavim pred njegovo ime, kajti, da se je umeknil krščanskemu križu, izročil je svoje telo čistečemu, žarečemu plamenu. Torej ne križa pred njegovo ime I" V teh besedah je pač razlit ves strup, katerega nete socijalni demokratje proti krščanstvu. In vendar se dobijo še slepci, ki verjamejo socijalnim demokratom, ki radi pripovedujejo, da je njim vera zasebna stvar I (Pege na solncn vzrok mile zime.) Angleški zvezdoslovec Aleksander Mac Dowall dokazuje oprt na svoje opazovanje, da je vsled peg, ki se vidijo na solncu, za zahodno Evropo pričakovati milejše zime. Na drugi strani pa isti astronom dokazuje, da je poletje hladneje, ako ima solnce veliko peg in gorkejše, ako se opazuje na solncu malo peg. Te svoje trditve je Mac Dowall objavil v glasilu „Royal Meteorological Society". (Koliko je vreden mazinec?) Neki rokodelski pomočnik si je stri pri svojem delu mazinec na levi roki, da so mu ga morali odrezati. Zahteval je od okrajne blagajne rento, katero mu je blagajna začetkoma dala, a kmalu zopet odklonila, češ, da človek lahko dela, tudi če mazinca nima. Državni zavarovalni urad pa je na pomočnikovo pritožbo odločil, da ima pravico zahtevati 10 odstotkov rente, ker je gledć zmožnosti za ročna dela mazinec takoj za palcem in kazalcem. * * * (Sejmi po Slovenskem od 21. do 27. novembra.) Na Kranjskem: 21. v Gor. Planini, Hoteder-šici, Ljubljani (osem dnij); 22. na Slapu pri Vipavi; 23. v Mojstrani, pri Sv. Lovrencu na Temenici; 25. v Loki, Zatičini, na Krškem in v Domžalah pri Mengšu. — Na Koroškem: 24. v Oberdrau-burgu; 25. v Grajfenburgu. — Na slovenskem Štajerskem: 22. Podčetrtkom, pri Sv. Barbari v Halozah, v Slov. Bistrici, v St. Jurju ob Tabru, v Šoštanju; 25. v Kanižu, Ptuju, Dobju in Vildonu. — Na Primorskem: 22. v Smarji; 24. v Vidmu (do 3. dec.). Društva. (Vabilo k zabavnemu večeru), katerega priredi katol. društvo za mladeniče v Ljubljani v nedeljo, dne 21. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v rokodelskem domu, Komenskega ulice št. 10. — Vspored: 1. G. Ipavec: „Zvezda", zbor. 2. „Hej Slovenci", zbor. 3. „Pevčeva kletev", deklamacija. 4. D. Jenko: „Lipa", zbor. 5. P. H. Sattner: „Na planine". 6. J. Hladnik: „Lahko noč", zbor. 7. Govor. 8. čevljar. Veseloigra v treh dejanjih. — Priredil J. Štrukelj. (Odsek amateur-fotografov „Slovenskega planinskega društva".) Ker se zanimanje za ta odsek vedno bolj širi, priredi omenjeni odsek v torek, 23. nov. v društveni sobi „Slov. plan. društva" (Narodni dom) ob 8. uri zvečer sestanek amateur-fotografov, na katerega se uljudno vabijo vsi p. n. gg. slovenski amateur - fotografi, kakor tudi njih prijatelji, ki bi se radi s fotografijo seznanili. (Slovensko planinsko društvo) je sklenilo, da priredi vsaki teden, in sicer v ponedeljkih, v gostilni „Narodnega doma" sestanek društve-nikov in njih obitelj. Ker bode vselej odbor zastopan, imeli bodo društveniki priliko, zvedeti najnovejše odborove ukrepe in sprejemati razne informacije in pojasnila. Posamezniki bodo poročali o nedeljskih izletih, o nameravanem prihodnjem izletu itd. Ker se bodo tudi pevci večkrat oglasili, upati je, da bodo večeri zabavni. Prvi večer je v ponedeljek 22. t. m. (Mestna hranilnica ljubljanska) ne bode znižala obrestne mere za hranilne uloge, ampak bode tudi za naprej, t. j. od 1. januvarja 1898. obrestovala uloge po 4% in bode sama plačevala novi rentni davek tako, da bodo vlagatelji dobivali cele 4% obresti. Kakor znano, znižala je kranjska hranilnica obrestno mero za hranilne uloge na 39% ; vidi se torej, da mestna hranilnica ljubljanska boljše obrestuje uloge, nego kranjska hranilnica, in je torej pričakovati, da bode vsakdo raje nalagal svoje denarje pri mestni hranilnici ljubljanski, ker ona bolje obrestuje in ker jamči ођфпф z vsem svojim premoženjem in davftno močjo za vse uloge. (Seja glavnega odbora kmetijske družbe kranjske 4. dne novembra 1897.) Qeji je predsedoval družbin predsednik, gosp. se je pričela ob 3. uri popoludne, je raz-, vijnl zunanji minister grof Goluhovski svoj običajni ekspozej. Dunaj, 20. nov. V posamnih strankah desnice vlada mnenje, da se vkljub mnogo-brojnim spreminjevalnim predlogom od strani opozicije razmeroma v kratkem času reši nagodbeni provizorij in da bo mogoče do 11. decembra, ko se zaključi sedanje zasedanje, spraviti pod streho še proračunski provizorij in vojaški kontingent. Dostavlja pa se, da s^daj še niso povsem znani načrti obstrukoijouistov. Levov, 20. novembra. Iz Varšove se poroča, da je posredovanjem ondotnega rim.-katoliškega ordinarijata ministerstvo odredilo, da opravlja katoliška šolska mladina svoje molitve pred in po šolskem pouku v 9 gu-bernijah v latinskem in ne več v ruskem jeziku. V Povislju je v to svrho dovoljena raba poljščine. Krakovo, 20. nov. V mestu Sambor je požar vpepelil celo židovsko predmestje blizo sto hiš. Carigrad, 20. novembra. Poslanikom v Berolinu je imenovan Tewfik-paša, v Belgrad pa pojde Ibrahim-feti. Začasnim guvernerjem v Adani je imenovan Sohakir-paša, začasnim mutešarifom v Merzini pa Reši-paša. S tem je izvršena sprememba, ki jo je zahteval avstrijski poslanik. Londpn, 20. novembra. V ulici Alder-gate Street se je pojavil včeraj popoludne požar, ki še sedaj razsaja. Veliko število hiš je že uničenih. V sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto ln sveže 53 ; 4 ww dorševo med ribje olje Je ugodnega okusa ln lahko prebavljivo, — Cena steklenici 50 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Priporoča lekarna L. Leustek v Ljubljani, Besljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Telefona štev. 68 je slav. občnstvu v poljubno porabo. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v LJubljani. Podpisani ueoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinetura Rhei composita G. Piccoll) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, Istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100-67 Provincijal brat Emanuel Leltner. nadzdravnik. rf « . Рч ® © 0 «-"K ^ »S CZ3:2 Po ; -Ж -,rt A 'o S Д C « 05 > 2 M S S d) -d •PH N - o« § • • 'js £ a> 2 Za otroške bolezni, za katere jo tako pogostem potrebno kisline ima-jočih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na mjTONUEVE G\! naj čisti je luž ne ki je pose bno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini, škrofeljnih, krvloah, otoku šlez itd., in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kašlju. (Dvornega svetnika Losuhnerja monogra-IV. fija o Giesshubl Sauerbrunn.) 4 47 Henrik Mattoni v Giesshubl Sauerbrunn. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z je>,tvinami in vinom. SJmrli so: 17. novembra. Jožef Vadnov, sprevodnik, 37 let, Resljeva cesta 25, jetika 18. novembra. Ivan Hiršel, delavec, 79 let, Vodmat 24, ostarelost.__ Tujci. 17. novembra. Pri Slonu: Mikluš iz Gorice. — Kareski iz Berolina.--Kleissl iz Žatea. — Boncelj iz Železnikov. — Wivl iz Trsta. — Havas iz Vel. Kaniže. — Pristinger, Braun, Nosal, Weiss. Mehes, Rausch, Mahler, Zeska, Wagenfiihrer z Dunaja. — Lippovitz iz Budimpešte. — Artner, Klinger iz Gradca. — VVeithner, Settari iz Beljaka. — Toman iz Moravč. — Ploiie iz St. Jurja. — Kretinszky iz Novega Mesta. — Kos iz Žužemberka. — Toinaszkiewicz iz Crnovic. — Piber iz Brusnice. — Dereani iz Kamnika. Pri Maliču: Waller iz Frankobroda. — Sammek iz Brna. — Schmidt iz Hohenberg-a. — Bunzl, Mayer, Landau, Schubert, Hirsch, Brauner, Vorthman. Kraker z Dunaja. — Obereigner iz Snežnika — Wallovich iz Gradca. — Fuchs iz Kokre. — Forcher iz Knittelfeld-a. Pri Lloydu . Skaller. Redinger z Dunaja. — MarlinčiS iz Podoarta, - Filler iz St. Ruperta. — SiUr iz Toplic. — Jarc iz Št. Jerneja. — Zupan iz Mojstrane. Pri Bavarskem, dvoru: Strel iz Gradca. — Honig-mann iz Kočevja, — Gosparič iz Celja. — Kauz iz Kamnika. Tržne cene v Ljubljani dnć 20. novembra. PSenica, m. st. Rei, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „ Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . KoStrunovo „ „ . Piščanec . . , . Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka. 4 „ _ Ž: Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. a iS čas opazovanja Stanje baromeira v ШШ. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Hi •o «e d» » 19 9. zvečer 745 6 70 hI. sever jasno 20 7. zjutraj 2. popol. 7454 744 5 2 4 72 brezv. si. svzh. megla jasno .. 00 Srednja včerajšnja temperatur» 9 0°, za 6'2° nad normalom. Eksekutivne dražbe. Terezije Breg ar od Sv. Trojice zemljišče (140 gld.), terjatev 200 gld., dne 22. nov. in 21. deo. v Ložu. Franceta Pugelja iz Tržiča neprem. posestvo (520 gl.), terjatev 107 gld., dne 23. nov. in 21. dec. v Ribnici. Frančiške Lovšin iz Ribnice neprem. posestvo (550 gl.), terjatev 32 gld. 24 kr., dne 23. novembra in 21. decembra v Ribnici. Janeza Podlogarja iz Malega Ločnika posestvo (630 gld.), dne 23. nov. in 24. dec. v Vel. Lašičah. Mihaela Grobelnika iz Motnika nepremaklj. posestvo (5200 gld.), terjatev 1500 gld., dne 23. nov. in 21. deo. v Kamniku. Matije Kordiža s Hrba neprem. posestvo (510 gld.), terjatev 96 gld. 90 kr., dne 24. nov. in 21. deo. v Ribnici. Pavla Vatovca iz Gor. Ležeč nepremakljivo posestvo (1523 gld.), terjatev 106 gld. 75 kr., dne 27. nov. iu 22. dee. v Senožečah. Prav lepo, prijazno, pritlično stanovanje obstoječe iz dveh velikih sob. s kuhinjo, kletjo in drvarnico, oddaje se takoj, ali pa za februvarij 1898. Ravno tam je na razpolago, suho, veliko, obokano skladišče 798 2-1 katero se labko posamezno, ali pa в stanovanjem zdriueno uporablja. Povprašati naj se izvoli pri lastniku hiše v Gruberjevi ullol, št. 9, prvo nadstropje. ^H5Hsa5ESHSH5» Uradne [}{ in trgovske s flrmo priporoča KAT. TISKARNA [ v Ljubljani. na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče pro-daiati postavno dopušćene srečke in državra pisma. Pojudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII, Deutschegasse 8. 459 10-9 733 10-3 Krčmarji ln zasebniki, kateri žele kupiti KS" KS- pristna, naravna vina, -s» -^зг obrnejo naj se do 677 15—12 Pavla Sponza v Rovinju v Istri, kateri da popolno jamstvo za pristnost njegovih vin. — Na željo vpošlje vzoroe belega in „moscato rosa", terana in belega Isterskega vina. ST Preč. duhovščino še posebej opozarja na svoja naravna pristna vina za uporabo pri daritvi sv. maše. Matko Malovic stavbeni in pohištveni mizar Dolenjska mitnica, Igubljana, Hradeckega vas št. 1, se priporočam čast. duhovščini in slav. občinstvu, kateri žele podpirati domačo obrt, v prevzetje vseh v 654 8 mizarsko stroko spadajočih del, katera izgotovim solidno in po nizki ceni v najkrajšem času Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva. Cena: 2a nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzlelnsdorferstrasse 76, IV., 30L ^YVW Otvoritev ključarske obrti in priporočilo. Prečastiti duhovščini in slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem pričel v Ljubljani, v Konjuških ulicah št 9 ključarsko obrt ter se priporočam v blagovoljna naročila na vsa v to stroko spadajoča dela. Mnogoletno delovanje mi omogoča zagotoviti dobro delo in kar možno nizke cene. 797 2-1 Velespoštovanjem Konrad Kermelj, ključaraki mojster. P. i. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo na Kongresni trg štev. 5 v Gestrinovo hišo poleg Gerberja. Zahvaljevaje se za dosedaj mi izkazano zaupanje, se toplo priporočeni za Dadaljne naročbe in zagotavljam solidno in ceno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Franjo Kraigher 787 3 — 1 krojač oblek za gospode. Alojzij Tečaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 2 47—41 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejže do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa. tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. ee o u, o CL, ti i jž o o -" TO 4^-2 «a ^н >co = ® . i > -o o 3 Q) d. ^ S) » J. tn =» 3 » M) a ct > M 3 n M o cd • _ ^ .00 s «S . «= « 'ielo O n S S - 3 Ф t> b . •z ' N M I S s i ® M a» —« • 2>-з « O — — Is as| ° • j» Ф CD O Д-g T. -rs Ui >cn bo , M 'a."ti ce o SrS'« c , £ a TO >M b£. — O r- .2. -* C ^г— o m i .2 «"3 o 1 >N Sf >r T3 . q OJ св O. O • - O > e ffl "i .5 • •—• t» СЛ *-« B Ш • O Л « a Q ^ > -o ft-O ® m —H Ф ri , t2> £ P ~ = > — »co E * o 'g o O N Л Q-. PreČ. duhovščini vljudno priporočani svojo delavnico za slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanje cerkvenih oken i nmetno slikarijo Ed. Stuhl v Grudcu, Annenstrasse 36. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. Bortolo Sardotsch, Koper (tvrdka obstoji od 1. 1828) prod. a j a domača in inczsmska slivna olja. Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko. Ozir poštenosti, zmernih cen in toene, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani, cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taceira blaga, od namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev. 674 35 Staropreizkušeno dijet. kosmet. sredstvo (vribalno) za okrepčavo in utrjenje žil in mišic človeškega telesa. Kwizdov fluid Znamka: каба (hrlbolažkl fluid). Z uspehom ga rabijo hribolazci, biciklisti in jahači, da se utrdš in okrepčajo po dolgem naporu. — Cena steklenici I gld., pol steklenice 60 kr. Pristen se dobiva v vseh lekarnah. Glavno zalogo Ima okrožna lekarna v Korneuburgu pri Oan&ja. Otvoritev gostilne. Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje naznanjava svojim čč. gostom in slavnemu občinstvu sploh, da tva se s svojo gostilno presolila na Turjaški trg št. 1 v novo hišo .Katoliške družbe'. Točiva izvisfna ter pristna dolenjska, itajarska in litrljanska vina, pa znano Kozlerjevo oosarsko pivo. Vsakčas postreževa z okusnimi, gorkimi in mrzlimi jedili. Na razpolago imava tudi snažno uravnane sAbo za prenočevanje. V mnogoštevilen obisk se priporočava 784 24 -1 Andrej in Ana Zalar. NOVO ustanovljena in novourejena dOIIIHČ«) stavbinska in umetalna steklarija tvrdke 503 10 Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska ccsta 9, poleg ,Flgovca4 se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken ia vrat vdelanih s ka-tedralntm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenlm steklom, s steklom z umetno slikarijo vse strokovnjaSko dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela. — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga kot so: porcelanasti predmeti, zrcala, steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd. Prevzema vsa stavbinska steklarska dela in popravila po najnižji ceni. Delavnica kleparskih, ključarskih, ANTON BELEC - Vid. saad Х-з^МЈада.© izdeluje ter ima v zalogi cerfcrae svetita ali stalnice dve po 793 1 iz kositarja 12, 15,18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., Iz tompaka 40, 50 gld., obhajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld. pušice z zvončki za pobiranje miloščine, iz kositarja po 1*50 gld., iz medenine 5 gld. štedilna železna ognjišča vsa železna In tudi razna za vzlduti. \ !!Pokrivanje zvonikov!! j »s- Barvanje zvonikov "^зt c napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. Razne želez, ograje, vrata, omrežja za pokopališča id. * S Prodaja hiše. Dvonadstropna hiša z gostilniškimi in prodajalniškimi prostori v zelo obiskani ulici v sredini mesta proda ee pod jako ugodnimi pogoji. Natančneje v notarski pisarni g. dr. Vok-a v Ljubljani. 776 3-1 ^ Št. 38556. 7:8 1-1 Podpisani magistrat s tem javno naznanja, da je tukajšnji občinski svet v svoji seji dnć 3. t. m. sklenil sledeče: a) Pri mestni hranllniol ljubljanski se obrestna mera gledć hlpoteonih, občinskih ln deželnih posojil, izimši posojila, katera so doslej od slučaja do slučaja bila privoljena proti nižjemu obrestovanju kakor 4'/, °/„, od dne 1. januvarija 1898. 1. na dalje in sioer do preklioa, poviša iz 4'/, odstotka na 4'/4 odstotka. Upravni odbor pa ima vendar pravico pri večjih že obstoječih kakor tudi pri konventovanih posojilih obdržafi dosedanjo obrestno mero. b) Obrestna mera pri meničnih ln zatožnih posojilih se od prav tistega časa na dalje do preklioa zniža (in sicer pri meničnih posojilih od &'/, ln pri založnih posojilih od 6 na 5 odstotkov. Mestna hranilnica ljubljanska prevzame plačevanje rentnega davka od nložnih obrestij n4-se, ne da bi zahtevala od strank povračila tega davka, pri čemer pa se obrestna mera od nlog kar nič ne lzpremeni, da bo torej mestna hranllnloa tudi za naprej plačevala 4°/0 obresti ulagateljem brez prikrajšanja in nosila sama tudi pridobninski davek, ne da bi od dolžnikov zahtevala povračila. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 16. novembra 1897. Št. 37714. 755 3-3 Za tekoče leto podeliti je pri podpisanem magistratu nastopne nstanove: 8. Jan. Bernardinljevo v znesku . . . Jos. Jak. Sohllllngovo v znesku . . Jurij Thalmeinerjevo v znesku . . . Jan. Jost. Weberjevo v znesku . . do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile in so uboge pa lepega vedenja. Jan. Nikl. Kraikovlčevo v znesku . do katere ima pravico uboga nevesta iz šentpeterske fare v Ljubljani. Jan. Ant. Fanoojevo v znesku . . . do katere imajo pravico uboge pošlene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu. Jos. Feliks Sinovo v znesku .... katero je podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane. П. Ant. Raabovo z znesku .... Pravico do ene polovice te ustanove imajo uboge, dobro vzgojene hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, do druge polovice pa uboge poštene vdove ljubljanskih meščanov. gld. 95-05, 8610; 86-26, 9002, 7980, 67-20, 48-30, » 230-. 9. 10. 11. 12. 13. MIha Paklčevo v znesku..... do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu in pa njih vdove. Jan. Krst. Kovačevo v znesku . . . katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami zakrivili. Helene Valentlnijeve v znesku katero je razdeliti med otroke v frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. gld. 128-10 151-20, 84- - 100- Prošnje za eno ali drugo teh ustanov vložiti je opremljene vložnem zapisniku. Marije Kosmačeve v znesku .... do katere imajo pravice uboge sirote uradnikov iz Ljubljane, ki so ženskega spola in lepega vedenja. Ustanova za onemogle posle v znesku » 50 40, katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. s potrebnimi dokazili do 28. t. m. pri magistratnem Magistrat deželnega stolnega mesta LJubljane, dnć 1. novembra 1897. Naznanilo. Opiraje se na priporočilo v „Škofijskem L;stu" II. štev. t. 1. ponudimo letošnje ш 4 izvrstno vino, katero bo kmalo sposobno za razpošiljanje, vsem prečast. eg. cerkvenim predstoiuikom, pa tudi dru gim duhovnikom in kupcem po sledečih centh: 1. Mašno vino.....hktl. od gld 26 do 28 2. Navadno namizno vino, tudi zajamčene pristnosti 3. Vino nižje vrste . . . Večjim odjemalcem bodisi vin cene po digovoru. Zadruga postreže tudi še ter razpolaga s finimi dezertnimi buteljskimi vini. Najmanjša kvantiteta pod 1, 2, 3 je 56 litrov. — Cene veljajo lico Postojina do preklica. Registr. vipavska vinarska zadruga. 20 15 24 18 mašnih ali drugih starim vinom G. in kr. privilegovani zavod za izdelovanje orgelj tvrdke ^ Franc Čapek v Kremsu ob Donavi odlikovana mnogokrat s prvimi darili, član pariške akademije umetnosti se priporoča v izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, kakor: Izdelovanje ln postavljanje novih orgelj po najnovejšem, preizkušenem stožčnoprfdalčnem (Kegelade) zistemu i. t. d. prenavljanje ln popravljanje orgelj, harmonijev, ameriškega ali poljubnega izvora in velikosti. 121 26—21 Od ustanovitve tega zavoda doslej izvršilo se je v njem 150 novih orgelj. mej temi so se postavile orgije v kremški mestni 2upni cerkvi (z 48 registri), v prostejeviški (s 30 registri), v Št. Lenartu na Koroškem (z 28 registri), v Cortini di Ampezzo (z 32 registri), v Obertham na Češkem (z 18 registri). v Czepanu na Sedmograškem (z 12 registri) itd. itd. Dovoljujejo se Jako ugodni plačilni pogoji. IVAN KREGAR izdelovatelj cerkvenega orodja in posode ' v Ljubljani, Poljanska cesta 8, poleg Alojzijevišća priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najna-Л tančnejšo izdelovanje monštranc, dborijev, ke-lihov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, križev itd. 764 2 ... iz najboljše kovine po poljubnem slogu A in po n i z k i c e n i. ^ S ♦ ♦ ♦ ♦ v ч /f= DK J{cnri/( ^tepancič c. kr- sodni pristav J^elanija S^ePanc^ rojena J^arilli poročena. J/irska fiistrica, dne 20. novembra 1897. 7C6 1-1 Dobiva se povsod. C 745 36-1 Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob. St. 39.348. 777 3-2 Išče se stanovanje. Podpisani mestni magistrat ljubljanski potrebuje za dobo od 1. februvarija do 1. novembra 1898. leta za pisarno mestne efektne loterije stanovanje, obstoječe iz jedue velike in dveh manjiih sob. Pismene ponudbe, v katerih naj bode navedena n&jemščina, sprejema ob uradnih urah magistratni predsedstveni tajnik Evgen Lah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 15. novembra 1897. Otvoritev gostilne. Podpisani uljudno naznanjam, da sem otvoril v hiši kjer točim pristno, naravno vino različnih vr-it, Relnlng-hausovo marčno pivo in pristno žganje. — Postrežem tudi z okusnimi gorklmi ln mrzlimi jedili. Za točno, prijazno postrežb) skrbela bode gospt podpisanega pridstojništva. Predstojništvo župne cerkve na Ježici. dne 30. julija 1897. 505 52-17 Jubilejske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje za leto 1897 osem cesar Frančišek-Jožefovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do dne 23. novembra t. 1. in priloži naj ee jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj kak obrt samostojno (na svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog. 752 3—3 V Ljubljani, dne 2. novembra 1897 V lekarni se tmli dobiva: Priitno ГГапооако igranje v originalnih steklenicah po 00 in 40 kr.. med. konjak, med. malagra, najboljša, vso po najnižjih cenah. Želez-nato klneeko vino, sagTada vino (odvajajoče) itd. Splošno priznan je kina - železnati malaga kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-mnnjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescenlom, sploh slabotnim osebam; Steklenica gld. 1-80, pol stekl. gld. 1 — Prireja se v kemičuo farmacev-tičnem laboratoriju lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger) v Ljubljani kateri naj se dopošiljajo naročila. Ondi dobć se tudi vsa homoopatična zdravila. Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovoljno in brezplačno. 64 52—45 ЗКезедеаса n H H И м Solidno Itlttffo. E) acacaj L J ?l W\ ■J v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo ra zn o v rstnega pol iti ra nega iu iikaitega pohištva. Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madrace na peresih 10 ald., dratene madraoe b gld. 50 kr.. pulte za masne knjige itd. Naročila so točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko. 322 35—28 Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. I Жсзеаеаеа «<миу еаеаезеаЖ 'zf as as Usojam si naj ulj udncjc naznanjati, da sem otvoril na tukajšnjem ЋвГ Mestnem trgu štev. 19 poti trgovsko-sodno protokolirano tvrdko , F trgovino i Лк 1F ^Г IH HIX isami m mesnino. Prizadeval si bodem vedno imeti v zalogi pristna domača in inozemska vina, izvrstne likere, konjak, čaj, rum, sladkor, kavo. riž, makarone, posladkorjeno sadje, najfinejše klobase in suho meso lastnega, izdelka, kakor tudi razne vrste namiznega sira itd. Skrbel bodem za solidno in pazljivo postrežbo ter se nadejam, pridobiti si s tem popolno zaupanje in mnogoštevilen obisk častitih naročnikov. Velespoštovanjem 772 3-2 j. c. rifiii \Ni:i*«. Vrtanja naročila izvršujejo se točno in najškrbneje. 5» 13 u n a i s k a b o r a. Dnč 19. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogersiia zlata renta 4°/„....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž.bankovci za lOOm.nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 102 gld. 102 „ 122 „ 102 122 99 950 354 119 58 11 9 45 5 50 kr. 45 „ 85 , 15 ■ 35 „ 95 „ —~ n 90 „ bO „ 8 «'/•» 76 „ 63V,„ 25 „ 66 „ Dne 19. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke I. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnico . . „ „ južne železnice 3°/0 . „ „ južne železnice 5°/„ . _n_„ dolenjskih železnic4"/0 160 gld. 25 kr. 159 „ 75 192 „ — n 99 „ 65 138 „ 75 129 „ — n 109 „ 50 112 „ 50 98 „ 20 98 „ 50 226 „ 50 n 184 „ 60 125 „ 85 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. 50 kr 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 156 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......2i Salmove srečke, 40 gld........74 St. Genćis srečke, 40 gld.......79 Waldsteinove srečke, 20 gld......57 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 162 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3405 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 406 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 79 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 93 Montanska družba avstr. plan.....132 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 172 Papirnih rubljev loio........12$ 25 EO 50 50 50 50 75 ШЛ ЖЈТ Nakup ln prodaja 'ЛЈШ, vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebr.njlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjurnićna delniška družba „II E lt C U R" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. PoJasnlla"%a v vseh gospodarskih in finančnih stvarci potem o kursnih vrednostih vseh š, ?kulacijskih vrednostni) papirjev in vestni sviti za dosego kolikor jc mogoče visocegj obrestovanja pri popolni varnosti ЛКЈГ lin 1 o ž o n 1 U iflnvnio. ~>ЛХ