Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi Je moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUK.I Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Ste-d. 52 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago. 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III., 24-. decembra 1909. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto VIII \ Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj, 18. dec. Trajna-seja državnega zbora je končana, trajala je 86 ur. Komično je 'bil predlog sprejet, kateri poslovnik mo-, dilfiedrai in sicer na način, da je predsednik poiobiašlčen, vsaeega poslanca, koji njega', predsednika, psuje, ali da se poslovniku ne v klone, za eno do tri sej izključiti. Dot ¡enemu poslancu pa priisto-jia pravica pritožbe. Ta odredba ostane v veljavnosti eno leto. Trajna-seja ima povod v češki obstrukciji. Dunaj. 18. dec. Veliko pozornost zibanja objavljeno dejstvo, da se garnizije v Tirol ah aopett pomnožijo. Sedaj je '28. češki pešpolk iz Budovi©© premeščen na Tiiioteko' in sicer ibodto posamezni bataljoni nameščeni v mestih Trident. Tione ih' Devico. Ta odredba drž. vojnega ministra se živ aim O) razmotriva, in to temi več, ko tla odredba živo slika oiiciotzne trditve o prijateljskim raizmerju mied Avstro-Ogr-sko in Italijo. Belgija. Bruselj, 17. dec. Kralj Leopold II. je ob 2 uri 55 min. to jutro u-mrl. ¡Smrt jie nepričakovano nastopila, ker je ‘bilo dopolnoči stanje uigodno. Ob smrtni postelji so bili princ Allbert, naslednik, in primcezinja Klementina. 'Pariz, 20. dec. Neki francoski financir, kateremu "šo bili posli kralja Leopolda v Congo in drugod dobmoi znani, ceni kraljevo zaselbno premoženje, razven v o-poroki omenjenih treh milijonov, na '50 milijonov dolarjev. Charleroi,.. 19. dec. *' Kralj je mrtev, — živijo republika!” To je glavna točka manifesta, kate-ro je izdala sioicliuliističnu federacija. Federacija! se živaihmo bojuje, da bi, a ko mogoče, preprečila kronanje princa Alberta kot naslednika kralja Leopolda. iPnolklamaeija navaja, da je za časom vladanja Leopolda njegova “civilna' listki’’ 150 milijonov frankov dežclio, stala! Gibsoni obvestila “Gazette” je pravni zastopnik prince,zinj c Louise vsemi glavnim bankam naznanil, da ona protestira proti vsakem izplačilu deponiranega denarja, katerega so prejele v i-menu Leopolda ali pa baronice Vanighian (soproga, kralja Leopolda) ; tudi jie dedinskemu o-skrbnikui prepovedala, vsakoršne papifje umrlega, uničiti. Brdteelj, 18. dete. Princ Albert, prihodnji kralj Belgije', se zasto-pi mojstrsko pri ljudstvu naklonjenost pridobiti. Visoko v prid se mu prišteva, ker je dvorni vlak na mejo poslal, da sprejme ,® kraljevo čalstjo prinoezinjo Louizo, ločenioi soprogo' princa Fi-1 ip Sakisonteki-Koburšfcd-Gotski. Obedve .princezinj el Louiza in princ^izinja __ Štefanija, omoižena grofica Lony-ay, so pri belgijskim ljudstvu v visokem čislju, ker vidi' v njih žrtvi osorie. Nemčija. iBecoliini, 17. dec. Pruska vlada, katera tri kalijeve rudnike poseduje, je Zveznemu svetu načrt predložila, da Zvezna-kontrola pridelovanje kallija v iNerričiji v državno oskrbo prevzame. Mnoge, sedaj; v veljavnosti stoječe pogodb® za dobavo kalija, ,so z ameriškimi tvrdkami sklenjene. Govori se. da. abo načrt zakon po'-stane, bodo inozemski bonfcrakti še dve leti v veljavnosti ostali, a potem se morajo vladni regulaciji podvreči. Seirbija. čBeligradl. 191 dete. Zneminjajoč dogodek se je pripetil v parlamentu. ko je neki narodni poslane nredhog stavil, kralja naj se poživlja. da odstopi, in to zaradi tega, ker je več kot sigurno, da ne bo na nobenem inozemskem ‘dvora sprejet. Predsednik zbornice se je branil predlog 'zbornici predložiti in vtsd eaismiki, ki so stvar omenili, so bili zaplenjeni. Angleška. London, 18. dec. ‘Anlangende’ transatlantski parnik poroča o gnezni nevihti med vožnjo. “Car-mania”, “New York” in “Amerika”, kateri so v Queenstown in Plymouth, dospeli, so imeli znatno zamudo. Francija. Pariz, 19. dec. Francoska akademija je Teodorja Roosevelta (bivšega, predsednika) kot vnaj-iLPiga člana izvolila. iS tem ima pravico nositi s peresi ozaljšamo' čepico akademikov, meč z držajem biserne matice in s palmio obšiti — frak. To pa le tedaj, kadar na Garbo ni predava. Roosevelt je dobil pri glasovanju. 20 od 28tili glasov. Eden listek ni ‘bil popisan, diva voliilea sta se> pa glasovanja- vzdržala. Nicaragua. Managua, 20. dec. Iz Granade dicha ja vest o demonstraciji, katera se j® vršila 18. t. m. Množica je na kolodvoru izsilila osvojitev več političnih jetnikov. Klici: “‘Smrt Zelayu” so bili slišati. Policija je konečno, nastopila^er na demonstrante namerila Miaxim-top. Yeč jih je bilo pozaprtiih. Managua, 19. doc. Jose Madric, kandidat za pot Zelayovi resignaciji prosto predsiedništvo, je bil pri prihodu navdušeno sprejet,; Njegovo potovanje1 iz Corintx> v Managuo je ibil pravi slavnostni sprevod. Tukaj je bil od delegacij raznilh okrožij oficijelmoi pozdravljen. Množina ljudstva, katero je prihod Madrilca pničakiovalo., je bila tolika, da je. morala policija in vojaštvo nastopiti za. vzdraža-vanjo reda, Mad'ric, kateri je peš šel po ulicah, je imel velik trud, da se je prerit skozi gnečo ljudi. Kot telesu a straža je z njim pri-šlici 50 s revolverji oboroženih meščanov iz Leori-a, njegovega domovinskega okraja. kjer^Lbc^ ralci njegovo, kandidaturo podpirajo in tudi večino imajo. Madric, je bil po mehikansikem poslancu v hotel .spremljan. Madric si ni gotov, kakoi bodo revolucij onarci njegovo kandida-tairo sprejeli. On je delegata v BtoidfieLdš poslal, da s revolucij o-narnimi vodji' posreduje, toda bilo mit je izkrcanje zabranjeno. General Estrada mu je dal sporočiti, da akio je prišel se za mir pogajati. je njegov trud zaman. A Madric je poln nade, da z uporniki .mir sklene. Vlada je ameriškemu konzulu tukaj stražo ponudila, ker je ljudstvo/silno razburjeno. Konzul Caldera je začetkoma nonuri-bo odklonil, poizneje pa vlado prosil. za dve straži ¡za konzulat in dve za legacijo. Mehi kansko topničarka “Gene ral Guerrero” se je pred Corinto vsidrala. Špansko. D Madrida se javlja, da^so v ■cbčinskih volitvah po vsej Španski konservativci in klerikalci poraženi. Liberalci, republikanci in soeijaliisti so na krmilu. V Madridu so bili vsi, konservativci poraženi izvoljeni pa so bili: 15 liberalcev, enajst republikancev in (čuijte !) 2 so ci j alista. Ferrehjev dub živi, budi! Španski vojvoda — ženitovanski slepar. Neki liberalni poslane je v svoji lastnosti kot pravni zastopnik bogate rodbine tovarnarja v Bilbao napram mlademu vojvodu pi Malqued'a tožbo vložil zaradi poneverjanja in ženitvansko ®lepa-renje. Glasom1 tožbe se je vojvoda s tovarnarjevo hčerjo zaročil. Pred nekaj časom so nevestini stariši njemu dali 20.000 frankov, s katerim denarjem bi imel v Pa-r,zu del pohištva nakupiti. Vojvoda je že pred' tedni z denarjem v Parilz odiSel, a od takrat ni sluha. ne dnlha o njem.. Sodišče je izdalo tkalnico >za vojvodom. Opomba, Današnja številka je en dan prej ižštta radii praznikov, p “Gl. Sv. Co.” Razne novice. Boj pri kraju. Cleveland, O. 18. dec. Zvezni sodnik Taylor, je danes kot razsodnik' vrednost imetja Cleveland Railway Co. na $21.127.149 izračunal. Od te svote bo družba pod novo koncesijo na 25 let šest odstotkov dobivala, prebitek se mora pa za izboljšanje podjetja in prometa, porabiti. Voznina je 'začetkoma 3e, a ne sme 4c. nikoli prekoračiti ; prestopni listki stanejo lc. Ordinanca bo danes večer po rnustnamui svetu sprejeta in -potem meščanstvu na glasovanje dana. S'tem se konča osemletni hoj za tri centno voznino.. Telžkii pregrešiki' povzročiji» preklic te pravice. Čez noč milijonar postal. Michigan City, Ind., 18. dec. Mihael Be^er, ameriški delavec, kateri je pri tukajšnji električni družbi vposlen 'd'a tire snaži, ter zasluži dnevno $2.00, je dobil včeraj uradno obvestilo iz njegove stare, domovine Poznanj, da je on z desetimi sorodniki postal dedič zapulščniinske' vrednosti $20.-000.000. — Pomnoženje ljudstva v Algeriji. Ravnokar izišla statistika podaja zanimive številke in živo sliko o naraščaju francoske kolonije v Severni Afriki. Prebivalstvo A'lgerije obsega danes 3.231.85 ! duš. V zadnjih 34 letih sei je število mohumedaneev, Židov in Možem,cev podvojilo, medtem ko s -• je število Francozov potrojilo. — Mesto Algir,katero je‘še leta 1872 samo 48.000 prebivalcev štelo, ima danes 100.000; Oran je i-mielo leta 1872 — 40.000 prebivalcev. a danes šteje približno 100.-000, in v Constantini je v tistem času prebivalstvo odi 29.000 na 55.000 narastio. Letni prirastek Francozov, kateri se v Algeriji naseljuj e jo, znaša povprečno 200o Milijone davčnega dolga. Neko število New yorskih, korporacij je. zaostalo s plačilom davkov. Tako dolguje samo “Gas trust” deset milijonov dolarjev davka, ¡Mestni davkar hoče sedaj temu “redu” konec narediti in imetje zaostalih korporacij družbenim potom prodati. To je pomagalo. Nekatere korporacije so izjavile, da hočejo, plačevati na odbitek, da dobijo rok ;za zaostal-nino. Neuimljivo ostane, kako da. sie je te korporacije toliko časa čakalo, kateri itak davke prikraj-šujejo kjer morajo, in to temveč, ko je mesto New York moralo v zadnjih letih posojila na posojila jemati. Priporočljiva previdnost. V zadnjem času pogostoma vpo rabljen a metoda, da se zločinci s pomočjo, krvnih' psov zasledujejo, se je pokazalo kot skrajno nepaneteljivo sredstvo in tak dokazilni materija! se ne bi .smel pri sodnijah pripuščati. Dokaz temu se je doprinesel v Lima, 0-hio. Taini so s krvnimi psmi zasledovali sled nekoga moškega, kateri je .mlado dekle napal. Zasledovalni psi so pred tovornim vozom ostali, v katerim se je nahajal neki “tramp”. Občinstvo ga j® napadlo ter ga hotelo linčati. Neki premišljeni, možje so “trampa” na varno .spravili in dokazalo' se je, da dotienik na licu mesta zločina niti bil ni, tedaj zločin tudi doprinesti ni moral. Delavske razmere. Pittsburg, Pa., j‘9. dec. Okoli 75 železniških cfružib vzhodno od Misteifesippi b.^do te dneve od Zveze železničarjev obvestilo dobile. da njeni 'člani zahtevajo povišanje plače »d '5 do 40 odstotkov. — , t Dobra kupčija. New York, 19. dec. William: Loeb, ml. carinski kolektor v Newyorslkimi pristanišču, dobi baje 1.000.000 dolarjev deleža, ker je isleparijie “American -Sugar Refining Company” razkril. Žrebelj v dihalniku. Zdravniki v Waukesha, Wis„ se zanimivajo o slučaju, kateri se je Genovefi Howard, mali hčerki Frank Howarda pripetil, imela je namreč1 žrebelj čez eno leto v dihalniku. Pred štirinajstimi meseci pogoltnila je deklica pri igri žrebelj tier nadlegoval jo je od takrat kašelj. Ko jo je sedaj ka šel‘j silnejši naipaf, izbruhnila je iz seibe žrebelj, 'kateri je vsled rje podvojeno velik. Otrok se pc-čuti popolnoma zdrav. Pravno vprašanje. Conway C. Daniels, kateri je pred malo- časom v Eau Claire, Wis. umrl in večji del svojega premoženja v znesku $50.000 prvi Preslbyterijanski cerkvi zapustil, se je v svoji oporoki tudi svoje stare kobile spominjal. Odločil je $4000, kateri iznesek se ima za hranitev in oskrbo kobile porabljati. Kolikor utegne preostajati, ima tudi cerkev dobiti. Sodni u-radtaiki imajo sedaj posebni problem za rešiti. Denar, kateri se cerkvam zapušča, je po določbi državnega 'zakona o dedščinah davka prost. Tedaj koliko je za obdačiti od onih $4000, ker oči-vidnio se vseh 4000 dol. za kobilo potrošilo ne boi? Kobila je. sedaj 30 let stara, a se počuti prav dobro. Črni zapiski. St. Pavl, 18. dec. Sodnik J. W. Finchou pelicijskega sodišča tukaj. je v .današnji razsodbi Vzdr-ža val veljavnost zakona napram takozvani “črni lislti” in razsodil, da so Great Northern in Northern PacifilDže.lezniee pre>-,stolpek, zakona zakrivile. On je vsaki železniški družbi denarno globo $50 naložil ; proces pa, kateri je poi Tomiaž van Lear ,v imenu države Minnesiota vložen, bo v višji instanci obravnavan. Dotilčni .zakon .prepoveduje, da bi se kakega za delo vprašujočega delavca po izkažita prejšnje vpotelenoisiti. vprašalo ®a dlelj časa kot eno leto. V predležočem procesu je bilo pričano, da so železniške druižbie delavska izkazila desetih let zahtevale. Odhod. ‘Man aig.ua, 16. dec>. Jose Santos Z.eleya se je predsedniištvu Nica-ragu‘e odpovedal. On je danes jutro reteignaicijo kongresu predložil. Očividno. mu ni druzega pre-ostajalo, ke'r jie ljudstvo, tudi v glavnim mestu menjavo ‘zahtevalo. — Tudi mu je revolucij onarm. strank® premočna postala in a-meriške’ bojne ladje v nicar.agu-anskim oriistanu mu položaj tudi ne zboljšajo. Dr. Jose Madriz., sodnik certral-ameriškega sodnega dvora v. Car ta go. prijatelj Zelaya, kateri je kandidat in naslednik Zelaya je že na poti v Managua. Vzorna skrb. “Jaz1 nisem znal, da ljudje sveže meso potrebujejo,” je rekel a-gent “rdečega, križa” v Cherry, ■ko je Ibil »d čikaške komisije na odgovor pozvan. To spominja na besede franooisik.e kraljice, ki jo rekla: “Ljudlstvo vendar naj kolače jé, ako' kruha nima.” Toda naj se nam oprosti, stvar je preresna, in ni za šale' 'zbijati. Prava sramota je, kako se z rodbinami žrtev v Cherry postopa, dotični a-gent bi pač zaslužil izdatno porcijo batin. Ta lopovska drulhal je brez vsacega sočutja in dela “kšeft” celo iz največje bede in siromaštva. ZA PODPORO BR. ALIČA. P. Kurnik iz Oregon, City nabral $4.50 in sicer sto darovali po: 5'Oc: B. Lužar, J. iSteinberger, F. Golcib. J. Narobe, P. Kurnik; po 25o: F. Sajovic. J. Kurnik, T. Masteh. V. Jelenc, J. Zorman 25e; A. iZrimšek, J. Medin, M. Škof, F. Trpin 50e. Skup .... $ 5.00 Drugi, izkaz.......$12.15 Skupaj ...........$17.15 Tiudl to svoto sime odposlali' direktno n^ brata Jos. Aliča Darovalcem in darovalkam iskrena hvala! Iz delavskih krogov. Železničarji dobili stavko. New York. Zahteve železničarjev na Pennsylvania železnici so zmagali in družba je privolila, na 29 zahtev in 22 odstavkov pa pride Izia rešitev Iše le ta teden. Zopet katastrofe. Pumxisuitawney, Pa. Štiri delavci ,so ulbiti vsled raztrelibe, ki se je pripetila v soboto v Frostlburn premagokoipui, ki je last Roche-st'tr in Pittsburg Goal Co. — Hartford, Ark. 18. dec. Dva zažiigalca strelov sta ubita v rovu Bolden-Darnell Coal družbe. Rov je v ognju; vsi drugi premogarji izvzemši onih dveh ubitih, so se rešili. Samaritansko delo. Iz La Salle sia poroča, da je škof Dunne iz Peorije', 111. poslal na 93 vdov v Cherry vsaki en ček po $25.00 za božično darilo. Velikanska stavka. Victoria, B. C. 17. 'Poštni parnik “Aorangi”, kateri je v četrtek iiz Avstralije v Viktorijo dospel, je dobil zadhjoi premog iz New Castle, predno so se premo-gorovi popolnoma iziaprli izaradi velike stavke, katera, ima popolnoma uničujoč učinek na avstralsko trgovstvo. Stavkarji zahtevajo, da naj se premogovniki za časa stavke po pomožnim načrtu promieti,jo, in da konečno se naj premogovniki nationalizirajo ia promet vlada v roke vzame. ‘Trgovstvo s pšenico in volno, katero je bilo letos silno veliko, je .zelo ovirano in mnogo parni kov leži brezposelno radi pomanjkanja ¡premoga. Nevarno podzidje. Ob Butteirworth Road Mizo Grand Rapids, Mich., se je ee.ia vrsta delavskih stanovanj poru šlia in stanovalci, največ Poljaki, so komaj svoje življenje rešili' Vsa ondotna okolica je z že dolgo časa iprenehaniim premogovnikom izpodkopana, in rovi ®o se pričeli ¡podirati. Več hišic j» docela iz povilšja zgiUnlo in drugim preti tista o soda. TUTI — FRUTI. Smo v sezoni, ko se povsod' po svetu olzinanja in poveličuje “mir na zemlji”, kapitalizem od druge strani pa izžema, krade, ubija ter se za vojno pripravlja. .Sviet se obrača, vse se suče, samo delavec čaka, da mut bodo kapitalisti pečine piške v uista dajali. Toda omoti se in se bo ¡motil, dokler se ne zdrami k delu ki ga čaka, ker potem še le pride zmaga in “mir na iziomljo.” * # * Ne'wyiorške Ibanien® institucije se organizirajo v en sam skupni truist ipri katerem bo J. P. Morgan reprezentiral $6,000,000,000. Mr. Morgan bo torej glava temu velikanskemu dniganu in bo eden najmogočnejših) financirjev na svetu. Še vlada Z je d. 'držav po-'bkdluje, ko se ji taka primera nasproti postavlja. Ta velikanski truist bo v resnici graja navideznega dela ljudi, ki trde da sc truist lahko ralzlbije — uniči. # # * Ni še dolgo tega, ko so Chieaški dnevniki poročali, da se je veliko število nežnega spola v Chicagi poniuidiilo za poljubljati v svrho, da 'se tem potom iziplača dolg $5,000 na neki cerkvi. Poljubi bi :se imeli prodajati od 25 centov ■do $2.50 V namen, da se bogu posvečena cerk®v reši dolga. In glej spaka. ¡Sram oži j iv e damie in njih gospodje iiz višjih krogov zagna li so talk protest proti tej nameravani polhujšljivost-i, da j,e cerkveni odbor zavrgel ponudbo ¡deklet. * * m Razni 'meščanski časopisi trdijo. da je Standard OR Co. v ‘zarinili sedemnajstih letih pridobila biljion rihtarjev premoženja. No-beriieu pa n® 'poroča, število človeških žrtev, lp go. 'bili pomorjeni, predno so prišli do biljiona. NAŠIM CENJENIM NAROČNIKOM VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! “GLAS SVOBODE” CO. Ako zgubiš preimožcnje — gu-biš nekaj; ako si zgubil poštenje — zgubil si veliko; ako pa izgubiš hrabrost — zgubil si vse. # # * Goivori se, da Rocsevelt bode zopet izvoljen pitiziidentom leta 1912. Mi za uslugo pa gremo še dlje, ako do tega pride: “Neka hude” preizidentstvo za življenje, “neka bude” podedvano, v dar za usluge mn podajte krono m žeslo', odpravii naj se kongres uniči konstitucija iz enim samim u-darcem, in mi pa ponižno stopimo s 'sklenjenimi rokami podi ino-narhizem^ kateremu se že 'bližamo z otročjimi možgani ,po vsili štirih. * * * člani kongresu so zopet v Was-hingtonu, in govori se, da ti naši zastiopnikj so predložili skupno 15,000 .predlogov ,s kategimi mislijo, rešiti narod večnega pogubljenju. — Enega predloga gotovo nehodo pregledali, in to je proračunski načrt.. Proračun za leto 1911 j,e sikrlpucan z malenkostno sveto $732,203,076. Od te svote gre $200,461,645 ,za armado in $117,029,914 za morn arico. Torej naidl četrt 'bilijona dolarjev za vojne, namene ob času ko mir vlada. * m * Preizident Taft na' svojem potovanju po Zjed. 'državah je bil spremljan ad oborožene garde. In kadar potuje Ruski car ima isto-tako oboroženo eskonten. Kakor se nam vidi je, preklelo malo razlike med telesno stražo prelzidenta republike in strahopetno pošastjo na imperialnem tronu. * # * Zavratni umor 'profesorja Fran •cisco Fewer, jé. zdramil .milijone spečih sužnjev po svetu. In ko so protestirali napram zavratni limo, rit vi človeka, kateri ni nič slabega zakrivil pač ;pa na lastno troske revne, ipo klerikalizmu t-ropane učil, majali ,so se troni. obrazi imperialistov so postali bledi in trinogi so, se tresli strahu svojih sužnjev. Kri Ferrer-jeva zahteva pravico' in brutalno, civilizacijo, ki je zahtevala življenje toga velikega molža, se naj zavrže. # * * ,So‘dnik Gaynor, izvoljeni župan mesta New York- je srečen mož. 'Šiliti ga me bo treba, da bi zapravljal! svoj ča‘s v to, da bi čistil mestno blagajno, kakor je to v New Yorku navada. Tammany so jo očistili že pred njim. * * # Hooray! Chicaiška policija je vender nekaj važnega odkrila. Odkrila je, da nek policaj iz njih sreda, pa še poročnik, ki je pravkar nmrl in ki je bil smrtni’ sovražnik žensk, ilroel je sam. kar — tri žene. Vrag vedi, kateri politični’ stranki, jo pripadal. ZA BOŽIČ IN NOVO LETO. Opozarjamo hi jake. da je Glas ¡Svobode dokaj primerno darilo svojcem v stari domio'vini. Naročite ga za očeta, brata, sorodnika in videli bodete, da bodo 'veseli darila. — Listu v podporo. A. Auteiec 25’c; B. Zavrl 25©; J. Vidič 25c; Neimenovan iz Mont. $1.10; J. Treven 25e. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.30 .............. 50 kron, za $ 20.45 ............... 100 kron, za $ 40.90 ............... 200 kron, za $ 102.25 ............... 500 kron, za S 204.00 .........,.... 1000 kron za $1018.00 .............. 5000 kron, Poštarina je vjšteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order ali pa New York Draff. FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York *104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio BRAT JUSTIN. 1^:: IZ DNEVNIKA SAMOSTANSKEGA NOVICA. Priobčil Bistričan. Dne 23. novembra. (Danes šemi pisal; AUbini. Povedal sem ji, 'dla so moji sklepi trdni in dla se jim ne '.bom izneveril nikdar. Kot mi je ona zdaj vzor vsega -ženstva, talko mi ostane tudi vso prihodinjosit. V njej vidim združene vse lastnosti, katere (pričakujem od svoje izvoljenke. Da včasih, kake malenkosti razdero ljubezensko znanje, je vse mogoče, a jaz ne bom iskal teh malenkosti in upaimt, ‘da jih tudi ona ne bo. Znanca in 'prijatelja sva si bila že prvi dan najinega znanja. Od takrat sva samo enkrat govorila, a ; že tisti najin pogovor j,ft toil! dokalz, dia sta si najini duši sorodni in da moje srce'ne more živeti brez njenega. Ljubezen čutim do nje, in te ljubezni mi ne izruje -nobena oblast, nobena moč. Končno se/mi jo prosil, naj mi pošilja pisma na “poštno ležeče Vreteno”, kamor bo bodil ponja naš ministrant. Sicer bi moral mtoirda enkrat! od tod) im težje bi mi bilo, če ¡bi bil še bolj oddaljen odJ nje. Dne 24. novembra. Danes 'popolridtae. sirno šli k spovedi, jaz k patru magistra, brat Viljem pa k patra Kilij.anu. Drugam se iSplolh ne sme iti, ker potem. bi bila spoved neveljavna (?) Jaz sem se med' driuigi/m spovedal — a 'prav nalašč — da včasih nisem nič kaj zadovoljen. A kaj mi odgovori pater magister? “Misli te-, da se dragim kaj drugače godi?” (Tako? Tudi niso zadovoljni? Velik greh jeza vsakega, kdor je po sili in proti svoji volji v redu, ker gotovo ne spolnuje svojih dolžnosti' talko, kot hi jih moral. (Brat Viljem velčklrat zakolne in nimia nohenega namena, opustiti to navado. Zato mu pater Kilija/i ni hotel dati odveze. Brat Viljem pa udari h pestjo oh kle-čalnik in pravi : “Če mii zdaj me daste od veze, ne pridem nikoli več k spovedi!” Pater Kilijan se je 'zibal grožnje in. ga odvezal vseh grehov!! Tako vsaj pripoveduje mio j to variš. Dne 28. novembra. 'Teižki oblaki' so se vlačili snoč pod nebom. Mraz ni bilo posebno tako da je še' tisti mali sneg, ki je ipadel pred par dnevi, skopnel. Komaj se je popolnoma zmračilo je nastala tema Ikiot v rogu, to pa je bilo meni všeč1, ki sem se odpravljal k istvoji ljubici. Ko je olb desetih že vse bilo po samostanu v postelji razen dveh oseb namreč Vigilija in fratra D.eiziderija, pri katerih sem. videl okno razsvetljeno, spustil sem se varno po močni vrvi z okna svoje -celice na vrt in tiho odšel k velikanskim vratom, kjer sem odpa-linil zapah im stopil na prosto. S tem je bil novici jat pretrgan, ker nihče izmed ncvicev ne sme sam /zapustiti samostanskega ozidja. Kdor to stori, ima smrten greh ir .pretrga n oviri jat, da ga mora še enkrat od. kraja začeti. Obojie to seta storil sn-oči jaz! ISIkloraj mie je bilo nekoliko strah, ko sem škrbino- asavit v plašč m s kapudomi čez glavo v tej temni noči Ih it el mimo pokopališča, kljer je trohnelo marsikatero truplo pobožnih) menih-o-v, ki gotovo niso nosili po glavi t-akih sklepov in1 namieinov, kot jih nosim- jaz! Pa saj' jalz ne- bom: nikoli delal svetih obljub čistosti, pokorščine in uboštva,. Dospel 'sami v Veliki log. (Po- strainskiih potih sem prišel do priljiulbljehe mi hiše. Pazno sem stopil k oknu, iz katerega je ■o'fi’sevala svetloba taci. Srce mi je ■zatrepeltalo: pri mizi je sedela Albina in šivala. S/? lepša kot pred par meseci' se mi je' zdela. Lahna rdečitea ji je 'bila razlita po obrazu kot pri človeku, ki je zelo ■zavzet za svoje delo;. Hudomušni-1’aišč'ki so glavnikovi disciplini odpovedali' pokorščino in svojevoljno olbkroževali lepi -obrazek, kot IM občudovali- svojo lastnico. Z njimi vred seiml jo j-aiz občudoval in. moral priznati, da jje- -ni lepše v 'krogu zemlje od nje . . . Stenska ura je bila enajst. Al bina ,se je zlganila pri prvem, u-darcu in pogledala na uro, potem pa odlMftla šivanje in se naslonila- n-a mizo. Jaz pa sem stopil tiki okna in potrkal lahno na steklo. Deklica je hipoma pogledala kvišku in se oizrla proti oknu. Zagk--davši pa meme, je mečno zardela. Z rolko sena ji pomigal, naj pride ven. Ugasnila je luč, in nekaj trenutkov pozneje sem že držal drago bitje ,v olbj-emu in se naslajal -clb Allbininih poljubih . . . !Sam ne vem, kidaj mi je čas minil. (Nisem slilšal, da je začel naletavati d!ež, nisem l&u! udarcev ure v zvoniki], nisem čutil, da je postalo mrzlo in da namesto deža ■pada sneg v velikih kosih kot cunje. Videl seim. le Alibmine oči, slišal le njen glas ih čutil le njene poljube'. Čudno ni torej, da sem išlele olb poliu tirelh zjutraj ves premolčen lelzel po vrvi v svojo celilcto'. Da sem sanjal lepe- sanje o brezmejni -sreči, kdo bi se temu čudil ! In danes me- je ves dan napolnjevalo sladko čuvstvo sladke ljubezni. Ljubelzen je šele tedaj popolna, kadar jie vračana, kad a e j,e meldseto-ojna in če je prosta vsakega egoizma in sebičnošti. Ket vent, da ima ljubezen med umenoj in Albino vse te znake, zato jo občutim v polni meri. Dne 5. decembra. ¡Sn-olči sem bil spet pri Albini-. Kdo bi.pa ne šel, če se mu vse tako pO' sreči- izteče-! Z bratom Viljemom sva staknila -skrivna vrata v n o vici j atu, slkozi katera -»e pride- na vrt. Za kaj so služila svojlčas ta vrata, ne vem, bržčas je Ibil svoje dni novicijat drugače urlejen- in se je tu vanj h-o-dilo. Sploh so pa tako na debelo pobeljena, da se jih ne vidi, če se dobro- ne pogleda. 'Z Albino sva ,s-e dobro imela, kot ise- imata dva mlada ljubeča človeka. Da /njena mati o- vsem nič ne ve. se' razumi?. .Sicer je -pa ljubelzen lieipša, če je bolj skrita in prikrita. Jaz -ostanem zda-j le zato še v samostanu, da nisem predaleč od Albitoe, s 'katero- bi si-cer ne m-ogei toliko občevati. Dne 6. decembra. iSinoči sva bila z bratom Vilje-moto — v gostilni v Vretenu. To je že 'dkrajna predrznost! Brat Viljem, jê dolbi! od doima v priporočenem pismu pet goldinarjev in ker sva tako -oba eden, me je; povabi! sinoči seboj. Dva samostanska hlapca ista naimia posodila svoji nedeljski .dbldki iz-a trideset soldov, in tako. ’zavarovana proti vsakemu suimu sva odšla skozi skrivna vrata' na vrt in odtod v Vreteno v neko zapuščeno gostilno. Klobukov s širokimi okraja ni/sva oidlhžKla, sicer bi naju najina- t'onzura taikhj; izdala. In srkala sva sl-adfco- vi-n-ee, ki nama je prav. tihotapslko leizlo v glavo, zraven sva s-e pa zabavala z -živahno natakarico, ki je drage volj? prisedla k na/ma in vidši, da brat Viljem ni ravno prevelik, -poboz-njak, tudi včasih, zinila kako be-stedo, ki je kazala, da dekle ni oriši« pred /kratkim izpod strogega nadte orat V a skrbne matere B/rait Viljem je pa porabil lepo pril'ükb iin n-atakaricO Mici vzel v svoje nairočje, če/mur se: ona ni d-ostii proti vila.. In čemu tudi' Brat Viljem je postaven mladenič, prijaznega obraiza. iln gibčnega j.elzi-ka. Zato se ni čuditi, da je dekle, ko je dblb-ilo nekoliko vina v lase, precej sumljivo se obnašalo proti/ svojemu čestilcu. Natvezita s'va ji, -da sva agenta, ki večkrat prideva, v ta kraj. 'Meni pa. je danes srce težko zaradi sinoči. Albini bi- si ne upal povledati b-rete ovinkov si nočni h dogodkov, 'kair iznači, da nisem ravnal čisto prav. Pa kaj tod Človeku/ treba razvedritve in enakomernost dolgočasi. Zato sem pisal daines teti. -naj mi pošlje v priporočenem p.isimu petak, u'a ga 'bom imel za največje potrebe. Dne 11. decembra. iSnoči' sem bili ¡spet pri Albini. Oibti-eimanje in poljub-ovanje. Ljubezen je res 1'ačna, -nekateri pravijo, d'a ni rii-klpli isita in če ji več daš, več zahteva. Dne 13. decembra. Teta jie uslišala mojo prošnjo in mi poslala pet-alk. Zato sva bila sinoči -z Viljemom spet v gostilni pri natakarici Mici, ki je bila vsa vesela, -da- sva prišla. Tudi jaz sem dobil sinoči toliko poguma, d:a sam stisnil živo stvarieo k sebi ir. ®e nekoliko poigral z njo. Danes se mi hoče to neumno zdeti, zakaj se mi pa sinoči ni? Brat Viljem je pisal domov po denar in svoji sestri, ki je -baje zelo bogato onnožena. Dne 17. decembra.. ,Včeraj je' bila nedelja. Samostanu je neka. bogata -gospa testa-rnentarično zapustila nekaj tisočakov. V zahvalo .smo im-eli črn» mašo -za njo, opoldne smo pa na račun tistih tisočakov -dobili veliko dilsipenzo. PatieT gvardijan je dal nositi različna v ima. n a mizo in ni Jirial dosti razlilk-e m/ed patri in fratri. Vsak se ga je nalezel -po -svoji imloči. Tudi patru gvardlijanu' je že žalrelo lice in začel se jie meniti o. -zveždftslovju, '.Streljal je pa take -kolzle, da ga je pater Feliks resno posvaril, naj me pohujšuje silnov patra magistra z napačnimi nauki. Na ta apomin j-e bil seveda pater gvardijan takoj tiho, saj je vedel, da se o tej reči s patrom Feliksom ne da nič kaj varno govoriti. Tlo pa je patiru Feliksu dalo povod, da »i .je vzel patra gvard-i-ja-na iza .predmet svojih tourlk. Sicer ga j,e ze večkrat spravil v nemilo zadrego, tako n. pr. nekoč, ¡ko ga je vprašal, kdo je zajčka naredil. ¡Prvo vprašanje patra Feliksa patra gvardijanu je bilo včeraj: “Kakšna- je svetloba?” 'Pater gvardijan je -naredil zelo ničen obraz in trdil, da je svetla, prozorna in brezbarvna. “Ti- nič in/e veš”, mu je odvrnil pater Feliks, “'ti prav n.ič ne veš. ti toliko veš kot m/o-.j šh beder, katerega b-o moral kmalu- frater Pide! popraviti. Ali ne vidiš, da- je štirioglata? Če ne veirjameš, pa /pogl-etj po tleh. Ik-a-tn r solnce sije. ■p« boš videli, da ini-a/m prav! ” Pater gvardijan, revež na duhu. je res gledal po tleli in videl, -da ima pater Feliks čisto prav, zato se mu tudi ni upal ugovarjati, to pa tembolj, ker je vedel, da se ga je že -precej nabiral pod tonzuro m da zna k-aikta prav nespametno bl-ekniti, Ikar bi utegnilo njegov uigled kot samostanskega predstojnika ponižati1. Pater Feliks pa videlo, da je zmagal svojega revnega inaisprotnika. je triumfirai, se krohotal n-a vsa usta in dejal •med' smehom: “Enkrat si propadel, pater gvardijan; pa si n?č ne stori iz tega. Zato- ¡ti bom izdaj, stavil vprašanje, katero boš gotovo tako rešil. kot se' mora rešiti. Povej mi, kd'o ne sme imeti denarja?” “Menih, študent in vojak!” o-d-ne'zal se je pater gvardijan moško. “Vidiš, d-a nekaj veš. Zdaj me pa poslušaj ! K nekemu kanoniku je prišel popotnik in ga vprašal, kakšen razloček je med -oslom in kanctoilkOm. Kaj -misliš, da, je' odgovoril kanonik?” Pater gvardija-n premišlja nekoliko, n-ato pa pravi: '“Tega p-a me vem, povej ti!” “Ti bom pa jalz povedal,” reče pater Feliks resne;, “osel ima križ na. hrbtu, kanonik pa spredaj na -praih! Ti. pater gvardijan, kaj ko bi tilsrti popotnik prišel k tebi ih te vprašal: ‘Kakšen razloček je. med oslom in bremenskim, patrom' gvardija-nom Bcdhijelom?’ Kaij bi' mu pa ti -odgovoril ? ’ ’ Tiho smo bali, da bi se slišal tetk -miške, ko smo čakali odgovora patra gvardijan a. O/n je pa odprl modra, uista in izrekal modre besede: “Pater Feliks, jaz ne najdem nikakega rateločka!’’ “Jaz tudi ne!” zakrohotal se je pater Feliks in ž njim vsa sa-miostanslkla drimna, pater gvabdiv jan je ,pai začniden-o gliedal, čelmu se- smejemOL Ko sc je pater Feliks nasmejal in zvrnil kozarec vina, je -dejal: “Zdaj pa ti, pater gvardijan. ki danes resnico govoriš, povej, kakšen razloček je med tvoja o-siclbo in telegrafičnim kolo-m. Tukaj pa je razloček, povem ti naprej.” Paitor gvardijan kljub bridkim izkušnjami ni. nič hudega slutil, zato je takoj začel reševati vprašanje. Dejal je : “Afcton. razločkov tu ne manjka. Jaz sem mieSe-n, tclegrafični kol -pa lesen; ja/z imam glavo, on je pa niim-a: jalz morem hoditi semtertjiai, on je pa trdno v tla zabit: alston, razkčkov menda dovolj!” In zmagoslavno je pogledal po obednici. “A jaz -vem še en razloček,” rekel je pat/e-r Feliks. f ‘ Katerega ? ’ ’ “Ugani!” “Ne mioremi!” “Vidiš, razloček jie ta: telegra-fičnii kol je prismojen spodaj, ti pa zgoraj ! ’ ’ 'Za -trebuhe Smio se držali in si brisali solze iz lic, nihče pa ni slišal zvonca, na katerega je' tolkel pater gvardijan, češ da je kosil.' končano. Dalje prihodnjič. Književnost. 'Dobili sinilo “Slovenski Amer:-kan'ski Koledar” za leto 1910, katerega j/ei izdlaio in založilo ured-uištvtoi “'Gtais 'Na:r'o/d!a”. Gana 30e Koledar je tiskia.n na finem p-a pirju ter. obsega 138 strani -čtiva iln pa rau/nie oiglalse. Vsebina mu j c razvem letnega časia .im k-ar k temu pripada;, vseskozi izvrstna; pod‘-učljivi sjpi.ii- in humorist iška so o-premljeni z finimi slikami-, ter imioramo- -reči, da je de-na 30c, zel«: nizka. Našim cenjenimi -rojakom priporočamo, da seize jo po koiedJarjo, k-eir ismo pr-epričami, da jim nie bo žal za borih 30ei. (Naroča s/a: Uredništvo “Gla.s Naroda”, 83 Cortland Street New York, N. Y. ČITATELJEM NA ZNANJE! Z današnjo številko smo poslali nekaterim rojakom list na ogled. Komur se list dopada, prosimo, da se nanj naroči takoj, dokler je še naročnina samo $1.50 (po novem letu bo $2.00) ali naj nam pa z dopisnico naznani, da se na list ne namerava naročiti. “Glas Svobode” Co. KJE JE? Frank Hlačuin d-oimia iz Savinske doline, Štajerskega. Pred tremi -leti siva /bila skup v Cumberland. Wyo. Rad bi zanj -zvedel. Če 'k-edo .rojakov ve za njegov naslov naj blagovoli naznaniti spodaj podpisanemu Rudolf Hribar R. R. No, 3 Box 55 A. Columbus, Kans. 51-51 ZA CHERRY SIROTE. S. S. P. Društvo št. 24 (Balkan) poslalo $6.20 in sicer je darovalo društvo iz svoje blagajne $3.00 in dfuštv.eniki pa $3.30; Janšar in Miller v Dekalb nabrala $15.60 in sicer so1 darovali- po1 $1.00: Joe King in Fr. Urh ; po 50c: J. Ja-n-šia, M. Miller, C. Kramer, F. Miller, F. Kokalj, M. Madžar, F. Merlak, J. Pečnik, F. Petam», J. Trobec, F. Krvina, F. Kržič, J. Osredkar, J. Gostiša, J. Mlinar, F. Kunc. P. Košir, F. Masle, Mat, Hbmovee, Mar. Ilomover, L. Mr-zlik-ar, F. Rep, A. 'Rupnik, F. Janša; J. Šinkovec 35c"; .po 35c: A. Homovec, M. Danlovic. Joha-n-a Merlak, Ig. Kus, in - šla v druge roke in potem zopet v -druge — in čimbolj so se te nesrečne roke menjavale, tem slabše je billo za našo Narodno Jed-nc-to. dokler še< pri izadbji konvenciji ni ddkagalo, da imamo tam, •kjer bi Ibiilo -pričakovati napredka, 'bilježiti — v žalos-t vseh( slaven-kih Američanov — naiz-ad, -vanje-. # # # 'Nazadovanje je namreč, ako so število čl-anov -pomanjšuje, -mesto, ■da bi radio -. nazadovanje -pome-nja. ako se odi st ram ih -o-nlh ljudi, kite-ii bi morali skibeti za napredek, -deluje in ruje na to, da se uniči v,H3 dno-, kar je preje J-edno-to tako mike« zidalo i-n povečevalo, kar jo je postavilo na pravo narcüno stališče, kar jej je dalo namrdni pravee in -kar je od po-četka njenega obstanka nadalje skilbek» za njen razvoj. Za nazadovanje smol smatrali svoje te as n o razdvojite v v -Chicagu, 111., in prebod1 Jednote na druga pota, in za raz-dlvojitev -ni- bil o-dgovoren nihče drugi, nego podla zavist, k.tera je pripravila Narodno Podporno Jednoto — d’a se iskreno izraiziimio — na pot, ki vodi do konca, oziroma do razida. * * * Bo tzadnji konvenciji v Clevelandu, O., smet dobili neštevilno dopisov, v kterih 'se ostro kritiku-jft konvencijo i-n njene sklepe Teb -dopisiov nism-o objavili, kajti njih vsebina jie bila skoraj vedno jednaik-a, toda po našem prepričanju povis-em opravičena-: Za Jedmotoi, ki se ponaša s tolikimi člani, nikakor ni pravilno, da ne poda javnosti popolnega računa, iz kterega bi bilo razvidno njeno stanje; nadalje tudi ni pravi-lno, ako si Je-dUotin oidib-oir zajedno s konvencijo domišlja, da -za-miore Jed-notine člane siliti, da se naroče na Jednotino glasilo, ktero so sedaj spremenili v tednik; pravilno ni', ako i-zdaja Jedno-ta, .kfi nimia niti 10,000 članov, tednik kot svoje glasilo, medtem. ko izdajajo -organ iz acije s 1-00,000 iu več čl-ani -mesečnike, dočim tudi to -organizacije ne morejo nikogar siliti, da bi se naročil na tako glasilo — sila je namreč po naši .ulstaivi (i-n- tudi' po Il-liuoiški, kjer je IS.. N. P. J. inkouporirana) nepoznana. kar bi morali delegatje uvaževati; pravilno ni, alklo se- v Jedn-oli-nem računu takozva-ne nevrnjene čabe’ š-e ve-dn-o računa kot Jeldlno-tina last, kajti ta denar ni več Jednotin; in konično: nikakor ni pravilno, ako se v računu ne poroča, koliko dolguje Jednota na smrtninau, ktetrih je imela nedavno kar bliže trideset 'za bplačati in h kterim je trelba prišteti še- nove smritui-n-e . . . * * * Ako upoštevamo v.se -zgoraj navedeno in ak-oi k temu -prištejemo še čudno gospodarstvo, ktero sk-r-Ibi pred vsem le za- velike in pr.-hodlkio-m neprimerne izdatke, potem -moramo tudi nehote priti do 'zaključka, da je Jednota sedaj v rokah, kitere- jo na ni-kak način ne vodijo 'po -po-tii zabeljenega napredka. pač pa po rakovi pot-, kar nikakor ne- dela časti slovenskim- Američanom. Šei se dá mno-go napraviti v prid Jiednote, kajti sedaj še ni prekasno, toda pred vsem j-e tre -ha odločnega odpora od strani JedUo-tilnih članov samih, feter. morajo prej ali slej -uvideti use o-no, kar smo- 'zg-olraj napisali iin se prepričati, da Jednota ni na pravi poti. m * * Trelba je -odločnega olcpora — vendar se pa bojimo, da bode ta “od|por” izostal, iu sieier tako pri Jedn-otiniih društvih, kakor tudi pri ogorčenih čl-anihi, -kajti “a,k’ prav uči me v revah skušnja urio-ja” — člani Jedn-dte 'bodo prešli tudi čez to “malenkost ” na dnevni, red svojih, “velikih” v-sakdaujSh skrbi, ker vsi smo še daleč cit načela-: “vsi za jednega, jeden za vse”, a pa gotovo najbolj oddaljeni od tega načela so oni Slovenci v Chicagu, ki se na vse pretege ponašajo s svojim — socija-lizmom in anarhizmom, s kterim so Jednoti najbolj škodo, vali . . . :S tem mislimo, da odgovorim-c nalšilm cenjenim čit-a-teljem, kateri nas vprašujejo po st-ališču 8. N. P. J., ter še dostavimo, da bi se mi hot-eli spuščati v kritiko Jednotnih računov, razkrili bi gorrostasne šušimiarije, katere preklicano po “ričetu” d'iše. “Glas Naroda” prav po -pravici1 kritiku j e računsko postojanko: “Nevrnjeni čeki”; ta točka m eiinleega. kot pristni pesek članom v oči: velike številke, velik računi, ,s tisočaki- j-e treba računati. to- ii.l >, to t-elkine; naš slovenski delavec-trp-in itak o računih nič ne ve. -zaito. s-e ga pa na ta način izdatno rataulba. In nafarba lo se j-e prav pdšteno skoro vse člane S. N. P. J. Mi- smo pregledali vse v javnost podane -račune- -S. X. P. J., t so: tiste, ki so bili-v “Glasilu” priobčeni, tiste ki se jih- jie poslalo' v državni urad v Springfield, 111. in pa ti-st-e, ki so jih na -konvenciji' v Clevelandu. O. gospodje del-egati — odobrili, iin našli smo, da se medsebojno ne le sami strinjajoi m-arveč, da j« med njima velikanska raižl i.ka in pa veli k amiski bunibng. Noč-mo prostora tratiti in gabi se nam nalJalj-e o nezaslišani lo povščiini pisati, povemo pa le toliko, da olb času -konvencije v Clevelandu. je1 bila S. N. P. J. na -pragu- — propada, na-pragu fcou-ku-rza-! ZAKONSKA ŽENA. Slika iz ruskega življenja. “Paralskio-, Para^-Mo- . . . “Kaj je?” * ‘ Vsta-nii ! ’ ’ “Zakaj ?” “Dozdeva se m-i, da neik-do zvoni.” Cvrčeči električni izv-bne-o je jel 'zopet izuenkljati. “'Menim, idla je gospod i'z mesta d'o-miu prišel.” “A, k vra-gu s talki-m življen-jieto. Ne mora se nasipati ne iz-po-čiiti, kmalu vstati, kmia-lu se v-le-či kiua-lu. vstati.” No-, tedaj pojdi, pojdi,' kajti postal ho -zlovoljen.” Parasko- ise uzdiigne s klopi, o>-grn-e zagri-nj-alčo, vzame brlečo sveti-lnico- iu vežni -ključ, ter zapusti -siob-o. Kolina j je vrata za sclboj zaprla, čut se je -zopet zvonec. “Fej, pro-klet. Da -bi ti poslednja ura Ib-ila ! On zvončklja in zvončklja, da v ušeisiih izve-ni!” iVaizilifj se je v polstel-ji obrnil i-n uprl pogled: v okno, skozi -katero je lunin .suit prodiral. “Vi . . . . niti mesec ne sveti kot uuesec! Prav taJk-o, -kot bi se iba'1 ta Ibirlcg raizsvitatii. Lepo, on sveti) tak-o kot Ibi k-aiko ¡milost izkazoval. ’ ’ Na stopnicah so- zadoneli koraki-. “On je . . . Vrag tudi. Do polnoči žre, bo-g iznia kodi, in sedaj miu ona posteljo napravlja . . . Da ne bi iz te -postelje več ust-al.k On je jeze pljunil in stiskal pesti. “če bi on le eno noč .tukaj spal,, got-o-vo hi zbolel. In -on še misli, da na-m kakšno milost izika • zuje. Kje ima kakšen hišnik tako ¡vo- 'stanovanje? ...” In ',on zamahne s roko po sohi, kot- hi j|o komu- podaj-a-l. Bila je to kletno-ljukn-a, pet metrov .dtolga, štiri široka, z e-nim malim izamnežanim ok-enoom. Raiz siten jie kapljala mokrota, ter vladal je tak zrak, kot v trdno -zaprtem grobu. Pod oknom- ju sta-l-a miza, poleg n j-e klop'in eu star p-olomljcni istimi, na ognjišču dva, trije lončeni piskri in kraj vrat vrč z uodo. V kotu ena -postelj- in skrinja za otblek-o — tc-je Ibiilo use potoišitvo. “Tla, ha-! Jaz -sem jo z mojo ženo- daleč prinesel ! Ali ne bi bilo bolje, ne se ženiti? Jaiz bi lahko kjerkoli prenočil. In -tako, kakor-šnn je, taka je — toda ona je tu : use eno ne pod prostim neib-om. Bogu -bodi tuldi za -to h-va-la.” On je -zde-hniil, usta široko odpirajoč, ter gl-auo zaril v zglavnii-ce. Začetkoma .so mu- drvele razno misli po glavi, potem slo se zbudi-li neki -Starodavni spomini, ter iso brleli kot ugaisraj-oči plamen-; k-onečn-o so ugasnila in razplavali kot gosta unegla. Zatilsn-il je oči ita zaspal. * * =* Ko jei Parasko vrata -za selbo. Uaiprla, pričela se je' mrzlično tresti. “'Oh. zopet se fbo pričeilio!” -Ollprla je go! ipo-darju vrata in sledila miu v prvem nadstropju lezoče stanovanje. Začela j-e urejati postelj. -Gospodar je korakal, v misli utopljen, po isdbi ter 'žvižgal. Njej je dihov arije -zalsltajal-o. Nje obraz je Ižarel, in srce (bilo, ikot miš v pasti. Vse se je vrtelo -okrog nje. M cena noik-a s-e je -o-klene. Pred-no si jie< naldjala, .sedel je on na •pustetjjni sti-a-nici- i-n njo posadil na sv-oje ikcleni. “G-o-spod!!” j-ti mil-o prosila, i-n nje glals j-e čudovito -sikal. “Panaisiu, Parasiuiniu .....” Priitisk-al je njen-o -glavo z roko k subi,in začel j-c- jie -sta-aistno- na ustni pio-ljuib-ljati. Ti poljubi so žgali kot cige-nji, a rib j-ednem jo -otnpniii ko-t l-ed. “'Gospod, j-aiz sem zakonska žena.” In začela je jokati. “Ptaraisiiu, ti pLačeš? čemu la. jek? Jaz ti nisem sovražen. Ti ja vidiš, jaiz sem varna dal službo-, 'stano-v-a-njei in vama pomagam. Par-abiiu, ti se mi slino idlop-ades. Pridii, piridi . . . “'Kaj? No, ne! Gospod, .izpustite me.” Ona je poskusila, da se ga o-prosti-. “Nu-, vidiš fi, kakšna da si? Jaiz te že toliko čalsa prosim, e-d’en, -diva tedna, -en miesec, in ti ne, ne, ne ... . Tedaj, ali si priivo- lji?” Tihota. Obudiva molčita. ’“Parasiu, govori! Kaj ne, ti pojdeš? Pridli . . .” “Ne, gospod. Pustite me. Pr. Blogu, jaz me- pojdem.” Njegov glais je izvenil jezno in t-ngoitno, kaktor ibl -z n-o-žem po pi s kri žv-e-nketal. Izpustil j-o je. Nagrbančil si' je čelo in obrvi -skremžil. Okoli u-siten je izdlnkinil porogljiv nasjnch. Pred njo se je -poplavil. “Ne?” Ona miolči. “Tedaj .povej t. v o j-e mu možu, d-a si drugo -službo- .poišče.” Prve besede je počasi- izustil. Kapale slo- kbt strup iz ustili-, ParaJk-injo kiri otrovilj-oče. Nekaj časa je stala Us-a .omamljena, in potem se je opotekala kot pijana ter k-o.nečno padla pred njegove noge. “Ljubi gospod! Ne uničite nas, nikar nals ne zapodite ! Kj-e bomo sedaj- sluižbo- našli? Gosplod, naš dobrotnik, ne jem-ljiiite naim kruha.” lOn ,se je -ohrnil od nje. In ona je- -pala iz rib razom na tl-a ter plakata. ■“Ali ne! Jaiz bom storila, kar hočete. Jaz se borni uidiala. Vaz-ilij mi že cesto pravi: “Ak-o -se njemu ne -udalš, naisi ho -zapodil. ’ ’ Taka an-išel ji je prišla na um. Ona se- vzdligne, -ohiriše si solze -s preldlpiasnilkloim ter sede na postelja. On sle naJsim-ehne začudeno in r-eče nehlotie-: “No. tedaj?” . “No, kaj? . . .” Te prisiljene -besede so mu kri z a-vrel e. On se usede poleg nje, ter jto ribjame. “Je tako 'dbibro?” Ona pritrdi iz glavo-. * * # “Parasko, si- li 'že dolgo nazaj?” !i ‘Nekaj č-aisa. ’ ’ “Kaj ti- j-ei? Maraibiiti plačeš?” Prikriti- jo-k j'e izbruhnil z vso silo. '“Kaj ti je-?” “Že se je -zgodilo.” “Zgodilo-?” ¡Navidezno- se j-e prestrašil in -postaj, jeiz-en. 0'n se -obrne, stisne pesti in -konečno žugal z rokio. “'Jaiz sem o tem že znal. Pojdi, vleizi se spat.” ^ ^ Prežalostna slika, kakoršnje se ne idiog-ajajo satmo na Ruskem imiariueč. po vsem svetu, ‘koder pro-le-ta rij alt živi. Ubogi- piošt eni m-ož, uboga poštena žena; vajino živ 1 j en j-e je -pekel, v ba-terd-m- vaji v-aš lokavi gospodar -duševno in telesno muči brez ikonca in kraja! — __________________ Odveze niso dobili v Ljubljani dijalki, ki so povedali, ga so ib-rali šk-ofovo rdečo ¡knjižiče. To,rej j-e t-a brošura v očeh gospodov spovednikov ravno hudičevo maslo. Sla-bo izpričevalo -za Jegliča. V Parizu so -prišli na sled trem i-gradh-lcam, v katerih s-o se udaja-le 'dikme prepovedanim igram. U-'stalnloivilie so .društvo z blagodlej-nim i-n čloivckoljribnim' maim-enom, ilmiele vteialk :ted'en seje in pri teh srija-h so igrale. Ogrska duhovščina je ena naj-bogatejiših. 1-6.000 ose-b razpolaga -z 2.4 mi-Iijorii -kat-afetra-lnih oralov zemlje, na vsakega duhovnika jih pride 1130, na druge civilne o-sidbe pa po dva. Duhovnik ima povprečno letne plače 8000 kron. Smrtna obsodba v Čmigori. — Viojta-a so-dnija je i-zrakla sedaj sodlbo nad obdolženci, ki da so hoteli odstraniti vlado in kne-za. Izrekla je 4 simirtbe olbsodbe, ki so že izvršene. Ueuropin Želodsčni Grenčec je znašel J. B. iScheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem. Avstrija v začetku zadnjega stoletja vi ga postavil na ameri-šsi trg v letu 1900 Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! JTa grenčec je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois /-/ GARANTIRAMO DA ----- JE --- SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ppnovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na l IsÆolior IsÆ L ADIÓ GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, lil. lirlplnjpmn °bleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-IIUClUjCIIIU portiranih tkanin. Piodajamo s°*0ve obleke za delavnik Imamo ve^^° 3al°g° trdih in mehkih klobubov. V zalogi ^mamo veclno bogat izbor obuče in čevljev močnih za ub delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. tGf Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI JURIJ MAMEK. 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” m M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKQPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Uraduje na svojini domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1__3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer. S W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Bine Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. | Pijte najboljše pivo ¡5M i ^ Peter Schoenhoffen Brewing Go. ^ PHONE: CANAL 9 N* CHICAGO ILL. M |N?1 C" ' ... ..— ....... “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski _________narod v Ameriki.__________ ’Glas 49Tvobode’ izhaja vsaki petek .------------in velja--------------- ZA AMERIKO: a _ Za celo leto..........$1.50 za pol leta...........$1.00 ZA EVROPO: Za celo leto.........kron 10 za pol leta..........kron 5 Naslov za Dopise in Pošiljatve .te GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL Pri spremembi bivalliSča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. 231 149 MILIJONOV “ZASLUŽIL” V DESETIH LETIH. Zapuščniina pred malo čaisom umrlega kralja aimierilikili želez hie E. C. Harriman je za sedaj na 149 milijonov cenjena.. Harriman je Ibil namreč toliko nepreviden, da se je v državi New York nastanili in tlam umrl, kjer 0'bstoji zakon o zapulšlčn-ilnsikem. davku in vsleid tega ise 'zalpulščnina uradno dožeue. Aikio se Ibi železniški kralj nastanil v Pennsylvaniji, tedaj bi (bil 'zatpuščnint-M oskrbnik samb •zaprisežene izjavil, d'a izaipulščhi-rua “$2100.0010 im več” znaša in •stvar bi (bila končana,. Ker — pri $2O0.'Cü0 nehia dediščinski davek v Ptrinnsylvaniji. ’zdrugimi beseda-mi': Kdor $100.00 podeduje, mora davek plačati, kdor pa milijon podeduje, tisti ne .plača nič! (A-m e riška; jednaikopravnost). Sicer pa je ta davek “primerova.ini”, ta jie, mora. samo tedaj plačen hiti, alko ¡preide zapuščnima na stranlnke-sorodinilkie ali pa tujce. Toda nočemo o sramotilnem pennsvl v amiskiera ¡posta vodajstvu;. zadevajoč dkvke in drugo, govoriti, manveč o dierfetvu, da je ta Harriman 149 milijonov zapustil. Sicer samo ina sebi ni to nič kaj izv an rednega. Ali Harriman je bil pred' desetimi leti še navadni siromak in v tem leži celo za A-merilko nekaj novega., da je bilo mlogoče enemu lelo v eku v tem kratkim1 času, tako ogromno premoženje skupaj zgrabiti. Dr. Adolf Donat, kateri je bil inelkiakšna šetajoča. enciklopedija . znanstva, v Ameriki, 'bil je pred j dvajsetimi) leti ali več;, mn1; In.ja, da ) smetana jé v Amerilkli posneta. ; nakopičenje ogromnega premože-; nja ni več tako lahko. Toda to prerokovanje jie ;za nič. To je še j vednio^dtežela “neomejene možno-l isti”. Se le te dni je (bilo poreča-no', da je neki mož poi imenu Ken-- nedy v New Yorku 80 milijonov «apustil. Kdb je ipofpred o Kon-! ruedy-u kaj .slišal ? A takih vijolic ; še vele na Skrivnem «veté. Na vsaki način ,pa. še davno ni «metana posneta. 'Moraibitii ni več toliko izlalta in srebra dobiti (kot .pred pol generacije, toda jeklo in baker r; tlita tudi svojega molža, kar «pričuje. Carnegie j n Clark v Montani. In. petrolejski izvirki teko še- vedno »a Rockefellerja in sodruge. Ce pa že ne jiz naravnih zakladov. potem se dajo milijoni iz fi nančniih-mianjpullaeij narediti. In izključno iiz tega vira izhaja Ilar-rimanovo bogastvo. On je bil krvavi lustanovitcilj in manipulant železniških klomipanij. Tu pa tam jo tudi isam .gradili 'železnice, toda to. ni iMka poglavitna- stvar. Nje-; g.ovoi poglavitno opravilo je bilo tisto, (kakšnega “ Secondhand Dealer ”. (PrekUpee-tngovee druge roke.) On je pokupil stare in razdrapane 'žebizni-ce. jilh ‘jpofik-sal”, kakor “Secondhand Man” »taro pohištvo, peči iitd. in jih zopet ipnodlal za visoko ceno. Alti na jih jie tudi Siam pridržal in dal v promet velik a niške množine ‘vrednostne papirje’ na nje. Za tem; ¡papirji je pač mnoga manj prave ''rednosti, Ikot jih oni ^predstavljajo”; a viztiic teimoi niso bili (kupci privaran?. Kajti Harriman je izjedam-il' v .njegovi roki celo vrsto žetelziničniti fcomipan i j, je medse-Ibojno telkmio v an j e v velikem o krožju. odstranil, namesto tega je ustvaril “Uommuniitieis of Interest«” in ibil je .« tem v .položaju, na “mladiče”, katere je v svet postavil, to je nove papirje, katere je izdali, dividende in obresli plačevati. Da je ta giganibiče-n švindel mogoč, leži v ipoštaVoUaji in javni u- PR0ST0V0UNÂ ZÄHVALÄ : BEP.'TE DOKAZ RESNICE ! Velecenjeni gospod zdravn.k ! Usojam se Vam naznaniti, da sem sedaj hvala Bogu popolnoma zdrav terne trpiv več na ŽELODCU IN TELESNEJ SLABOSTI, od moje prejšnje težke bolezni nimam več niti najmanjšega znamenja. Moja naj ulj mine ja Vam hvala in od Boga plača ker ni.,cm nikdar mislil, da bi zamogel v tako kratkem času popolnoma ozdraviti. Istotako se moja žena in hčerka po uporabi Vaših zdravil pofioluoma zdrave počutite. Moja dolžnost je, Vas vsakemu bolniku najtopleje priporočati. Vaš najhvaležnejši JOSIP K1SLAN, Bos 8, Tremely, Grasselli, N. J. Na tisoče takih in enakih zahvalnih pis m se nahaja v Collins New York Medical Institute Kdor se poveri v zdravljenje tega zavoda sme_bjt^ se nahaja v rokah “TTkušenena zdravnika. Dobra zdrayila_^o_najgotoyeje sr -iistvo /,n ozdravljenj ^v~*ke*7''i*l'i'iiajz istarale bolezni ker po njih vsak bolnik Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicinski Prrifesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medical Instituta”in pisatelj mekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”. Gospa Kislan katera je bila zelo bolna in slabotna žena, je sedaj popolnoma, zdrava in mati čvrstih in zdravih otrok. ^evgv Pošljite še danes za_15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje” Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti v najkrajšem času g.i... ,» .»/. ir.m pri hte ali pišite v materinem slovenskem jeziku na THE CGLLLN’d NEw’yOP.K MEDICAL INSTITUTE 140 West 34th Street* SNSew York, N. Y. Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj. Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. gwjMMj ¡pravi te dežele, ter se ,zna reči, Harriman bi Ibil kot ulbogi clerk v Niew Yorku .umrl, če ne bi bilo ljudstvo te dežele 'privolilo, da st sploh more takgan sistem “vodenega” kapitala in taka manipulacija ustanoviti. IMaposirtdn-a Harriman ni delavce «ropal. On je bili sicer delodajalec ea dteoettilsoič železničarjev, toda iz teh ne hi mogel 14.) milijonov ilzlktovati. On jih je dobil edino po omenjeni manipulaciji, katera je imela temelj v toleranci ameriškega ljudstva. Modrovati n tl) ljiudmi Ikiot Harrimian je tiedlaj ibedaisto; on in njegova vrsta storijo edino, kar jim' je ljtacfetvo te dežele dovolilo storiti. Mi imam« ja. vsaj teoretično, samoupravo in repulMiko. tedaj zamerama vsako, stvar tako uirediti, kaikcir jo mr ibočemo. iPri vsem tem ¡pač pride na, voljo i'n toliko časa ko Američani nočejo, toliko časa se jim ho koža čez ušesi; vlačila in ne moremo reči, da to1 ni pošteno zaslužena u-«oda. DELAVCI! ČITATELJI! In ako Ibi' boteili Iz dokazi,, na kak način,, in če>sit« na skrajno prefrigan način, da je vse;, kar j c s Rimsko cerkvijo v 'zvezi in v prvi vrsti le; ta sama. delavstvu nasprotna, dokazovati, bi nam že itak tesnega prostora, primanjkovalo, ker 'bi lahko obširne knjige spisali. Naj, navedemo, kot priliko samo še nekaj malega in vsakdanjega. Ko ¡se človek porodi, komaj svet zagleda, polž n a ga. 'pa ne, že stane denar. Plačati morajo sta-riši, .plačati morajo- botri, da s.1 mali zemljan krsti ter v krstne-knjiige in če dotični duhovnik ni preveč len, tudi v farno matico — Status animaruim — vpiše. Rimska cerkev je s tem činom, kar se “sveti krst” nazivlje za '■m,ega “ prisilenega ” pripadnika ¡bogatejša., krstno ceremonijo, o-'pravljajoči' duhovnik ima nekaj denarja več, «tatriši krščenca in botri pa. manj. To, je prvi čin, nad ,človeškim bitjem izvršen, kateri že denar stane. In potem? Potem pa, kakor diete odrašča, tako se stroški naraščajo, kateri se cer k vi. oziroma njej upravnikom plačujejo db pozne starosti, do smrti in preko groba. Ved na, de-viza, se sliši: “Daj!” ¡Podrobnosti bo tem “daj” ne bomo naštevali, ¡ker je to več ali manj našim čitatetjiem itak znano. Vprašamo samo, koliko pri-roadmikov neki bi Rimska cerkev štelai, 'če bi bili krščeni po Vzgledu 'Krista, kateri je bil baje v re-k: Jordanu v starosti 30 let krščen? — Niti polovico tistega števila, s katerim ise Rim. cerkev ‘danes ponaša, s>e ne bi kršč. katoličanom prištevalo'; to stoji nad vsakem dvomom. Tedaj od rojstva do smrti in preko groba se pripadnike ,krščanstva izkorišča v prilog mrtve i oko. G.orje Tebi če se brezpogojno ne v-kloneš; takoj si Ib rez v ere, d ipadnik in bogzna kaj še vse, s prstom se na te kaže, kot da bi bil pravcata prikazen. Obrekovanje je na dtavnem redu: spovednica, prižnica in vsa duhovska o-; i avila ¡se vporahljajo, samo da bi se dotienika ob poštenje pripravilo. Seve, taki vzorni duhovniki, so navadno pravi junaki,, ko litro jim nameravaš na rep stopiti. oziroma za jeipk prijeti, takoj so smuk! pod, klopjo. Takih maziljencev imamo cele legije. Ne vsi, to povdarjamo, toda silno redka izjemie so. Duhovnik po svojem poklicu b; ¡moral biti ljudski učitelj in vizgo-jevatelj, a žal d'a je ravno nasprotno. Kako za boga, bo ljudiski učitelj, ko ¡pa vsaki dán in pri vsaki priliki slabe, po hujši ji ve zglede daje! Kako hočemo človeku verovati, ki očita laže? Naj navedemo samo en zgled: Bljziu mesta Čikage je slovenski pop, kateri je 'bil nekako pred letom v stari domovini. Nazaj na svojo “domino'” .prišediši je po “salonih” takole .pravil: “Prišel sem, tudi k žuipniku kateri je M. V. Kondov stric. Le ta me vprašal, kako je kaj s Kondom, in jaz mu vse poveim kako in kaj. Na to pravi župnik, Kondov stric : Vidri, ravno mi je strični.k Konda ¡piisal, dia je v denarnih stiskah in mene prosil, da bi mu pomagal. Ravnokar seim mu mislil nekaj denarja poslati, a ker je pa tak človek, kakor ti poveš, mu pa nič ne dam.” Mi izjavljamo, día Al. V. Konda ¡se prav srečnega počuti, ko nima nikakvga^ lažn.jivega pepa v scrodstviui in tora j tudi ni nobenemu farju — stricu — pisal in prosil za kak, ‘diemar ali pa kaj druiziega. Dotični pop, ki jo po salonih te laži' trosil, je sicer znan, da mu je resnica tuja stvar, inda kadar enkrat, zine se desetkrat zlaže. In to naj bi ‘bil ljudiski odlgojitellj ? Povrnimo se k našemu razmo-^ trivanjiu. Duhovniki se po semebišei-h od-gajajo po eepklvčnah navodilih. Znanstvo im veda je tam tuja stvar. Takiozvani doktor teologije, ali kakor man.je naobraženo Ij'udtetvo pravi “doktor svetega pisma”, ima dandanes edino prednost, da taki. Rimski doktorji;, če-sto profesorji ¡za vero,nauk postanejo in to v klerikalnih državah. /Riimbki doktorat nima — prav nobenega, picmeita, ni niti piškavega oreha, vreden, ker teologija ni nobeno znanstvo. Tudi diruige vere imajo duhovnike-dok-torje, a le ti so 'doktorji filozofije — m c¡dro slov j a,, kar je veda, m se z vedo peča. Doktor teologije imia toliko pomena in vrednosti, koti neki Anglež, ki. se nauiivlja cesarja puščave 'Saharo. — Bluff! ,Č cist o krat smo že pisali in dokazali. da je Rims. cerkev velekapitalist. Vsako leto dobi neštete milijone, vživa prostost davka, fehtai na vs¡e načine in slepari nevedno ljudstvo si raznimi čudeži, imiašami zai žive in mirtve, očenaše za duše v vicah itd. In vse to se godi v protislovju s zdravim človeškim razumom in pa z dovolj e-n jenu vlade in gosposke ! 'Ako gre sestradani potepuh v kako 'hišo prosit košček kruha, ■da si neznosni glad uteši, a vidi ga orožnik in zvest si j,e on mesec ali pa več -zapora. To se v Avstriji v«aki dlan ponavlja. A pop vsa ki dan berači Ibrez kazni, -ker mu je to dovoljeno. Koliko goljufij in tatvin se dogaja s prodajo “čudodelne Lurdkke vode”, s raznimi “svetinami”; ljubljanski škof na čelu in njegova garda, iz “darili med živimi”, Iz lovstvom. po testamentih itd. itd. i Vse. te skrajne in javne lumparije, -oblasti ne vidijo, ne vidijo, ker je lopovščina Rimski cerkvi nekakšen privilegij. ¡Kdb, )jle' osleparjen, ogoljufan in okraden? Nevedno ljudstvo, to je tista masa ljudi, ki se puisti rada slepiti', ogoljufati in okrasti. Pr e iščimo povod, zakaj in kako to, da oblasti protipoplavno duhovništvo nekaznovano 'puste', d,a ti ljudstvo' sleparijo, goljufajo m z večnimi beračenjem nadlegujejo ? (Bolj da je ljudstvo nevedno, tembolj je 'ponižno, to je zasuž-neno. Z nevednim 'človekom se postopa kot z nemo živino. In da ljudstvo, kolikor najbolj nevedno ostane, za to skrbi duhovništvu. Veri .sta znanost in veda najhujša nasprotnika. In kako to? Kaj je vera? Verujemo tedaj, in to edino tedaj, ako o kakšni stvari prepričani nismo. Na primer, mi vidimo pred -seboj hrilb pa ne vemo njegovo visočino. Nekdo trdi, da je dotilčni hrilb 1000 -čevljev visok, itn oni ki to trdi je 'slučajno zemljemerec, tedaj veščak. Mi se ne bomo obotavljali da mu ne 'bi verovali, da ima oni hrib resnično viiscčino l'OOO čevljev; le-daj mi verujemo, v nais se je ¡zbudila vera. Sedaj pa pride znanstvenik, 'kateri sc s tem ne zadovoljuje, kar /zemljemerec trdi, marveč se hoče o resničnosti prepričati. Kako naj to stori? Učenjak se bo iposiiužil finih inštrumentov in s tistih pomočijo bo visočino hrilba dognal. Prvič herna-šel dla je hrib 999 čevljev visok, tod‘a. s tem resultatom ni. zado voljen in moril bo drugič. Druga meritev kaže 1001 čevelj visočine, kar Inopet ni povoljno in tako- bo meril še v tretič, četrtič, .petič ir to tako dolgo., dokler ne .bo našel ¡zaporedoma brezdvomine jednake številke 999 čeljev viisočine. Iz tlega sledi, -da smo popred zemljemercu verovali, da je hrib 4000 'čevljev visok, tedaj imeli sm,o “vero”. Vse drugo pa je sedali, ki nas ja učenjak ¡po tr-uda-polnem' 'delu prekričal, da hrib ni ÍO'OO marveč samo 999 čevljev visok. “Vera” je 'Zginula in nastopila je “veda”. Nam ni potreba verovati, in to zato ne, ker smo or1 pričami. To Ibi se dalo na kratko označiti', da verovati se pravi nič vedeti. t gvns scXOß0% 1518 West 2Qth St. Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društvam. obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi'posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi društvena pravila in prevode iz^tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista “Glas Svobode” Naročnikom dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. r Naznanilo in priporočilo. Slovencem v Denverju in okolici, kakor onim potujočim skoz Denver naznanjava, da sva odprla: GOSTILNO “TRIGLAV” kjer točiva vedno sveže “TIVOLI” pivo. Imava pravo starokranjsko kuhinjo ter snažne sobe za prenočišče. Gostilna “TRIGLAV” se nahaje v bližini “UNION” postaje, na vogalu 17. In Blake ulice. Pazi na slovenski napis! Dobra in točna postrežba! Svoji k svojim! SCHE1N & P1RICH, lastnika t* II i l.lmil.MUM.II»»»« S tern smo jasno- doikazali, da vero goji edino pomanjkanje znanstva. Kjer ni temeljitega znanstva, la/stnetga prepričanja, tam je vera ud-omačema. Viemo da s tem nismo klerikalcem usluge naredili, toda žal ku pomagati ne -moremo. Dalje prihodnjič. IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, raznevrs-t-e pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe. J. VOKOUN, 559 W. 18. St. Hoerber pivo. Prost prigrizek CENJENIM ROJAKOM NA ZNANJE! Veliko rojakov dela leta ip leta težko delo za majhno plačo', zia katero so Amerikanci večjo plača dobivali. Kaj je temu vzrok: Zmožnost Angleščine. Samo z Angleščino si lahkto pomaga Slovenec v ZjedSinjenih Državah do primernega dela. Kako se pa priučiti Angleščine brez učitelja? Po navodilu1: Slovensko' Angleške Slovnice, 'Slovensko Angleškega tolmača' in Angleško Slovenskega slovarja. Knjiga popolnoma odgovarja namenu, kar pričajo mno-gobnojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike, kateri celo izražajo zeljo da naj si vsak rojak naroči tako prepotrebno knjigo. Knjiga v platnoi vezana stane samo $1.00 in; je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145th St. New York, N. Y. MARTIN NEMANICH lastnik Phone: Canal 80 22nd St. & Lincoln blizu slovenske cerkve Bolečine v hrbte in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpeiSerjem Itodbinsk o zdrav i 1 o, katero g se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, nenralgiji, o bolečinam v pršili, proti . jV glavo- in zobobolu. T V vseh lekarnah, 25 in T 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza v u/ Chicago, Í -D Qc Illinois. Vstanovljena dne 1. septembra 1908. GLAVNI ODLOK : ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MAT1Ï GAISHEK, podpredsednik; Îiolkoimis, 111. JOSIP IVANÈEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, Ul. M. V. KONDA, zapisnikar ; 1518 W. 20th St., Chicago, 111. IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI : JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ Box 271, Grandi Works, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. POROTNIKI: JAKOB ZAJC, (predsednik) ; Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 26th St., Chicago, 111. JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: A. H. SKUBIC. 2014 Blue Island Ave., Chicagq, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JOS. FRITZ, 11422 Stevenson A., Pullman, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK : Dr. B. J. DVORSKY, 55 Fisk St., Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE’’. DOPISI. Ginard, 111. 13. dec. 09. Zopet se motnaui oglasiti in sicer muj prvo- 'Oim-enim, da t.ulkaj gre iz delom še precej dobro« ; delamo res vsaki dan, ali- kakor povsod nami tudi tuikalj kapitalisti dajo le miali dtelelž od našega trde ga dela. Pa naj si ibode kakor hoče, moralmio siei izaldovoljiti s tem, dokler smo ipo-d1 te-m sistemom. Dne 12. dec. sem bil m-eid našimi rojaki) v 'Vtrden, 111. nakar mi rojak pomudi “Zaiplotarj-a” rekoč: “ Pogled)! kaj piše uredništva v št. 114 o tistima 'zavitim 'dopisu v “ Glas iSvioibodi”„ ki je 'bil -urdjen na 20. cesti. Vendar lahko vidite, da svolbodaši n-e um e jo Anglttški. Tisti -odstavek v piismu se -glasi tako, kakotr je priobčen v sam: angleščini. T-oraj Prokletančarji, kaj ne verjamete druigalče, d’a pridem v Chicago- im da zapriseženi vsebino -onega pisma, ki sera ga dobil od tajnika soc. stranke ? Rojaki so imi.ffii pismo v rokah in so ga črtali tukaj im potem sem ga odposlal na uredništvo “Glas Svobode’’. Tedaj kaj hočete več! Ali vam j-e žal, ker sem resnico poiizviedel? Toda tega vam n-iisem kriv dragi mi “-chersoci-alRiti” ; ako ¡hočete socializem ličiti, slo-ib-odln-o vaitn, ftoda- priučite se .ga sami popred! Hodite vi vašo- pot pa nikar prepira; delati med slovenskimi časopisjem in med nami Sldvebci, ker vsak pošten človek vas -moma biti že sit do vrh grla-! Tedaj dragi mi- urednik, Vas prosim, -dla natisnete ta micj dopis. Navada moja -ni bila in ni se s koimi prepirati po časopisih, ali drugače sil ni l moram pomagati, da je -resnica .na dan -prišla-, a sedaj (pa vpijej-o, d'a se jim kriviica del-a (¡stopi- psiu na- rep^ tutti .»rili). To si na,j le sami- pripišejo, a ti liiat “Glas ¡Svobode”’ pa ho-dl po svoji' poti tako- naprefj in želim, da bi ga rojlafci bolj podpirali in da bi kmalu/ postal dvotedmiik. in to -tttmlbolj, ker enkrat na teden-, to je pridblgo nanj čakati. 'Socialni pozdrav vsem svoibo-dašemi ! Anton Fisher. Salida, Pa. 5. dec. 09. Naj prvo vam imam -sporočiti, da smo- d-nie 17. -novembra t. 1. u-sta-novili narod-moi društvu št. 40, spojeno k ¡S. S. P. Z. Pristopilo nas je takoj 19 članov in odbor so bili izvoljeni sledeči: Nick Predovič, predšednilk, Box -665 ; Frank Ljulbich, podpredsednik, Box 562; John Mamitiz, t. tajnik, Box 641; Luka Novačie, II. tajniki; Math Ma ul z, blaga jnik. Box 641, -vsi v Sal-ida. Zastopnik: Fr. Rupert. Bolniški n-adzorntifci: N. Relba in John Košak. Gospodarski odbor: Frank Rupert in Math Mauttz. Kar is«') tufcaij Id-e-la tiče, je še dosti dofo-ro, delamo vsaki Idlan in delo je id-cibro ; kdor hoče v topilnici delati, tudi delo lahko -dio-bi. Toda vse -e-rvo rojakom ne svetujem sem hoditi, k,er delo je -silno težko. plača pa miala ali vsaj ne iposehn-o velika. Toliko zaslužimo, da sie aočitimo inreživi-m-o in- pa da je za 'kako čašo ječmenoivca., katerega imamo obilo v teh hribih. Tniklalj je mala naselbina, a vse eno i-miateo 6 slovenskih gostiln, toda ob neideljah je- -suša; ali za en dan se- ne gleda. -Ro-jaki pristopajte k podpornim društvom ali k S. S. P. Zvozi, ke-r dokazov imamo vsaki dan, kako potrebna so taka društva v tej novi naselbini in drugod. Sedaj (pa -pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni ameriški -državi, .posebno pa- brate in sestre iS. ¡S. -P. Zveze ; Tebi “ Glas Svobode-” pa želim minogo uspeha in noVih naročnikov! John Mautz, I. tajnik. MdCormittk. 16. dec. 1909. Dra-gi mi “ Glas SvoboGb”! — Tete ipotote Ti sporolčam, da sem prejiel $84.30. Hvala lepa Tebi ‘ ‘ Glas 'Svobode ’ ’ in društvu št. 14 S. S. P. Z. ter glavmim odbornikom- iS. 'S.- P. Z. za trud poteiagati nesrečnim. Niaijkjpša ¡hvalo izrekam vsem darovalcem, ter ibodčin Vias imel v hvaležnim spornimi. Zahvaljujem se nada 1 jo vsem dobrotnikom, ki ste -me prišli v boinišniicio obiskati s tolažilnimi •izrazi, t-er ste še seboj prinesli kaj dobrega m pokrepčati se. 'Bir. M. V. Kondi- čestitam za srečni -prihod , nazaj k nam v A-merik-o, ter “Glas Svobodi” želim obilo naročnikov za noivo leto. In taiko, vesela -božične praznike voščim vaira cenjeni rojaki ši nom Amerike. Jos. Alič. ;Siheboyga-n\. Wiis.., 14. dec. 09. Ako Vam, prostor do-p-ušča, prosim idla natistoete sledeče vrstice. 'Tukaj- v ¡Sh-eboj7ganu na 6. cesti je “Fondrija”, kjer tudi delamo ttllklletai; približno- je nas -sto. iSev-adla nekatere simo bolj lene, izoipet druge pa bolj ¡p-ridne, kakor ¡pri vsakem delu. Bila je neka deklica -stara 17 let, nemškega rodu po imenu C. D. Ona, kaj pa da prav vneta -za d to a 10. decembra popoldan ob 4. ur; je, šla oidl idle-la nekoliko' proč za par korakov ter naenkrat se zasliši nekakšen nežen gla-s uve, uve. Vsi? hliti k Batiči, a Latiea je bila sinčka porodila. Živijo novorojenčku' i-n mladi materi! Sedaj pa le naj -šli kld-ci reče, da smo me že,niškega; spola slalbe narave! '-S svobodnim ipoizdravom rojakinjah! po širni Ameriki, “Glas Svobode1” pa želim ¡srečno novo leto in mnogo uspeha. Sheboygančanka F. G. (Op. ur. Tudi mi kličemo: Živijo ! malemu Američanu in pa prijazni dopisovalki F. G., ter za novo leto ji ‘želimo tudi sinčka ali pa ¡ka.r dva.) Chicago, 111. 17. dl le. 1909. INV morem si kaj, da ne bi prijel urednika “Clevelandske Pav-liharije” za lase. Ta ibrulmni modrijan ima v št. 97 članek posvečen '“Grenobornom”. — Članek -sam na sebi ne vsebuje ničesar pa-nir Itnega, p-ač pa- iprav po ana-r hist-ovsko- meče .nesramne priimke na vse, kar ni -za njihovo klerikalno malho. Gospod urednika bi vprašal, e-ve bom-en besedi? ‘ ‘ Greenih-orn’ ’ i Najbrž, dla tega ne ve! Človek, ki ,no ume angleščine pri meni še ni niobe-n .greenihioirn, dalsi sem tu rojen. Beseda greenbo-rn se baš prilega -takim, ki nič .ne vedo m ti so klerikiallci, Iki se o drugem ne uče .kot krščanski nauk in pa -prokleto ponižnost farjem in po-vsp ševa-teljetm realkeije, t-ako da so, -kedar ipridejo m-ed svet 'tako zab-iti, da vidijo travo, (ki je zelena) rasti. Uradnik, “pa-vliharije” prav po farizejsko trdi, da “Malerika” ,ni klerikalen- list, pač pa ¡zastopa ‘‘katoliške ideje”, Ta ga pa pihne ! Če zastopa katoliške idejo potem zakaj vtika svoj nos v druge, nekatoliške ideje. Tega ne razumem. Zdi -se- mi pa, da vse to dela -zavist, katero- goji" le kak farski breiznaloajen list, ki j? samo ¡za “kšeiftl”. ¡Svoje reakcij ona rmo mišljenje p>a najh-olj pokaže s tem, koi vpraša “kaj hočejo -z hrv-atslko uiniver zo;”. Seveda ko bi hrvatska Jed-nota «zidala ktaiko cerke-v ali ‘dom’ potem -bi (bilo vse v -redu. Ker sipa gre za prosveto, obraižbo- in o-mi-ko, ker se gre za narodno stvar in ne- aa realkieijioi. ¡zato- ,pa -z vso vne-mio naipadla napreden korak bratov Hrvatov. Španski reatkci-jon-airei so umorili Ferrerja, ustanovitelja svobodne šole — Cl' volan d-ki Pavliha bi tpa rad umoril vse kar )je napredno v Ameriki — toda v -pretres pa me- vzaime ameriško svobodo-, ki je mjaimčena vsakomur i-n tudi Hrvatom. Y isti številki napadia tudi Gl-ao Svobode, čes dai jie anarhističen list itd? Kako moraličn-o zhiušnico si je iprismolil Pavliha. S tLm je oči to poka zal kako neumen je, da je pravcati klerikalen greenhorn, ki me p.cizma raizlike med klerika-lilzm-om, napredkom, svobodno .mislijo, socijaliziniom in anarhizmom. No Bog dal malo več pameti vsilim onim, ki so tega -mnenja im ki znajo prav po fa-iško priimke metati vsi tnao-kolu. ¡Se dla j pa še eno besedo-. Cleve-land.'lka Amerika je edini slovenski časopis v Ameriki, ki nima unijskega znaka. Jaz kot un-ijski delavec podpiram samo uniijske časo|pise. Kaj pa je s t'.bo-j, brat umrjski delavec? Ali čitaš skab-ske liste, ki so nam ov-ira pri vsa kem nastopu' -za boljše razmere. Menda imaš paimet, n-e ?! S pozdravom Victor S. Skubic. - Cumberland, Wyo. 8. -dec. ,09. Cenjeno uredništvo! Dolžnosl me ve-žu, da se- Vam zahvaljujem za Vašo prekoristno idelova-uje v -p-rotspeh delavstva, s časopisom “Glas Svobode”. Ko smo či-tali o preža 1-osfniim ddigodk-u v Oheirr” raizlegali so se klici na po-meč i-n segali so v maša slovenska srca. katera občutijo bolest s tistimi ki taoijo dames naj več ma srcu po izgubi svojega moža in svojega oč' la. Društveni odbori so Mkleuili s pornečjo svojih dclbr-o-delniih in zvestih članov delovat', na to. da se kolikor je naj več mogoč, priskoči na pomoč rbo-gira v-dbviam i-n sirotam, kate-ini je iprokleta kapitalistilcna po-žrU-nc'st že ua temu svetu poskrbela •za go-mči pelkel iin 'taikorekicič umorila dobir i molže svoj-ih žena in dobre -očete svojih ljubečih- otrok. Božični -čas se približuje in Božiča se veseli -posebno' maša -slovenska mladina, (katera prie alku je dia-nila oli svojega dobrega očeta. Kdo bodle pa letos t-e-m ubogim sirotam pr oskubel iza kakšno, božično darilo, bo.so n-jih očetje -položeni v črmo zemljo k večnemu počitku in od -koder jih ne bode nikdar več ? ! Ali mar naj misli ■ mio, da -b-ode tisti, kaiteri si je na kopičil -milijone in milijone denarja od žuljev ubogih rudarjev. me;srei5milhi očetov, da -bode tist' po'?kribi 1 aa kakšno b-c'žičn-0 idia-ri lo? -O, ne ; tisti ne poskrbi- za ničesar, ne za tolažbo, ne za pomoč in ne iza- k-aklo- darilo, alko ni pri-s-iljen odi strani, kijer se deli -pra vica; (?) — koliko pomoči /bo od tam. sem radoveden — —. (Op. ur. Governer Denee-n v Springfieldu, je z-ast dan j e drž. žb-Ora sklical, ter masvetoval, da se 50.'000 v ipodjpiorOi vdovam in sirotam nemud-om-a do'volï i-n nakaže. Vz-orni poslanci- so stvar za ue nujno spoe'nali- ter položili na -dolgo klop. Državni -zbor je odr gciden do 4. januarja p. 1. in ka-7daj pride stvar na vrst-o — kdo ve?! Vedno ih ve-dno- je talko tu kari v Ameriki: -kadar se gr'?1 za •dela'vica:, -se nikdar ne mudi in' če vse vrag vzame! Ka-d’aj se bo ua še ljudstvo zaVedlo?!) Kakšna- božična; dla rila ib-od-o za letošnji holžilč temi nesrečnim sl-notiami? Ako- tr^omisd-iinrio: žena. l»n-sik-u let-o- n'a. Božič, sedela, jn rad > voln’na, e|W s,tratni svo-jega. m'xža. ki ga je ljubila iz dna duše in srca. — a letos'? Onia- je izpostavljena vstuni križem in težavam tukaj, in nj-em molž pa v bladincm grobu počiva k ¡Sipo mini ua prejšnje srečne čase, bodo darilo ubogim ¡2 in am. Mladima, v prejšnjih Asih pri sknbljena -z vsem, skakala je ra-djostmo -okreg svojih starišev, a letos kot bolžilčno darilo-, skriva mati svoj žalcist-en olbraz, da jim ne povzroči v srcu sioiautje sv-ojo žalosti. Otročička, kateri mora biti še v naročju, ga je pred par mesecii se z veselim obra-zete po-Ijubo-vala mlait-i, a za božično -da rilo letos bodo- solze, ki se polivajo iiz materimga o-čes-a. ter škropijo nežno obličje, njenega angelčka v naročju. In k-edo je vse -to gorje povzrclčil. ali -m-ogo-ČIJ zcipet bog ? O ne! marveč vizrofc temu je tisti, ki se ilioizdOva v s ega mogočneža in misli da je gospodar sveta in gos-podlar dlelaV-shva, od! katerega o-n živi kot jastreb v višavah. In kako dolgo bode to? Tako dolgo, dokler se n:e odipro dela vicem oči, k-atttri še spij-o- spanje mirnega in n-očejo iprilpozna-ti tega, da mi delavci moramo vsaki'da n tem- posvetnimi Ibogov-cim dopriu-ašat-i- da-1'0-ve .naših krvavih žuljev in življenje. A oni? -Omi nam dvakrat v mesecu vržejo, taiko rekoč na p-o-1 obrame kosti, od katerih ni m-ogoče ne živeti- ne u.n.r ti. Delavec zbudi se! Je že ča-s. da se vsaki ozre okrog seb; in -da vidi kako sie pusti ljudstvo stradati, trpinčiti iu žive -mrevariti. tPriišel fo-ode časi, 'ki --e bod-o- po ‘ ‘ Wob-o-d'n e j- ’ ’ Almeri k i spustil i ‘v-o-lkiovii naših! i-zko 'šč valnib strank v ovčji koži- i.i n-as bodo lovili na lim-auice -z 1 'imi- obljubami in učenimi1 go vi i. (Op. ur. Ta čas je že tu a naše zasleipljetio ljuidštvo' to ne vidi.) Am-erikaneki idelavec naj bi se takrat spomini! vseh sedanjih časov, vseh grciznih nesreč, kia-ter-se dogajajo iz zgolj ntem-a-mosti od strank, katere nas imaj-o v svojih krempljih, za s volj e sužnje. Delavska stranka je iz-a n as edina .poteoč, klatera priznava za vsakega- -ena-kb-pravmo» življenj? im b-ra-ui, d'a bi delavec -moral do krvi piotiti aa borni 'košček bruha, med tete bo dclbeli lenuh leži- n-ai naslonjači in p:sluša le[X) doneči gla-so-viir po katerim brenkajo všalkc-vrs-tne “damie”. ko- sc naše dblavsfce neisrečn'; žene jokajo in st-oikiaio' s svojihnii nedolžni mi otrečičii. Slovenskim rojakom širom A-merike p-riiporcčal bi v temi zimskim času, ker je čas za eitan-je. da se naročijo na- ipraive slovenske delavske litin rz katerih j,: mogoče ljubiti praivi po-j-?m in ločiti d-elaivstVo -od krvosesov in na ših izkoriščevalcev. Kako veselo bi bila, -ako bi vsaki delavec- bil svobodnega mišljenja in delavskega prepričanja. Takrat bi ziaimiogla.ibiti v kratkem naša d lavdka -zm-aiga. Ker se b-ojiite’ da bo vsa ta m-oja pisava romala v uredniški koš bodlim rajši -zaključil; -a vendar še ip-cip-red želim naznaniti kako nam je v Ouimbeirl-audb. Kar -sc dela tiče ravn-o sedanji ras je precej dobro, toiila koliko č,asa bo, ni znano. Za delo dclbitii je težava, č pride oženjen -z družin-o, debi delo, a tudi- n-e vsaki čas; samski pa morajo n-a delo čakati tako dolgo-, da zaradi. samega dbigega ■časa gredo- radi dalje z,a delom. Drugače se imamo tudi d-olbro, -počaisii pijemo in ipoje-m.o pa tudi š ' kaj drngelga “zrubimo” -po-feb-mo v “-kurji vasi”, kaj? Bodlem raji drugokrat povedal, mislim da prepoteno ne beim. Jožef Kežman. BOLJŠI ČASI. Od vseh strani prihaja vesela noviba, da boljši časi so se -pov r-nil-i. Toda kaj dobre-ga more človek od njih- pričakovati, ako je preslab -za, delo-? -Njegova dolžnost pa je goto-vo, id-a -kar najbolj skuša pridobiti si novo moč. Posebni* dclb-ra tonika, katero n.e morem-/ dovol i priporočati je Tri-nerj- vo ameriško' zdravilno grenko vinu. Ker je ta priprava izdelana iz čistega vina in grenkih, iz-elišč, sti-'miulira prebavne' organe do nove aktivnosti i-n tako pospešuje po-nolno, prebavo hrame. Isto daje boljši tek je prav malo laksativ-no.. ¡pomiri -živce in -je zanesljiv-) rplošn.e krepčilo. Rabite ga v’saki krat. ke-dar se- vaš tek in vaša t-lesna -moč zgublja» 'Na- prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah iu pri izd-elovalcui Jos. Trmer. 1333 — 1839 So. Ashland Ave.. Chicago, IH. Novo Odlikovanje! ds. FiBSiMi mmirn je bil od zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen ZA PRVEGA PRIMARIJA V NEW Y0RKU To novo odlikovanje našega zdravnika jc velika sreča za Vas, kateri ste bolni slabi i:i nemočni PAZiT i: Dr. Ferd. Ilartmann veli: ,.Poprej nego pišete kateremu zdravniku in poprej predno pričnete rabiti kakšna zdravila — opilite iskreno in brez sramovanja svojo bolezen njemu, prašajte ga za svet kaj Vam je storiti. On trdi, da večina boleznij, na katerih na i rojaki trpijo, prihaja vsled nepravilnega delovanja i pokvarjenja krvnega sistema. / DR. FERD. HARTMANN je danas navsaki na“in prvi zdravniški učenjak v New Yorku za VSE KRONI. NE BOLEZNI ZUNANJE ALI NOTRANJE —- kakor tudi za VIE TAJNE BOLEZNI MOŽA IN ŽENE — nima toraj bolnika, katerega on ne bi bil popolnoma ozdravil. — ZATCF.AJ ROJAKI ako potrebujete kakšnega zdravniškega nasveta a-li pomoči, obrnite se pismeno ali osebno in z popolnim zaupanjem naznanite mu vse Vaše simptome bolezni ker se Vam zagotavlja sigurna pomoč in najboljja zdravila. Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na: Dr. Ferd. Hartmanu - 318 East 14. St. New York, N. Y. n Kašparjeva Državna Banka, vogal Blae Island Ave. & 19. ul. VLOGE 82,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 ur Prvo in edina češka državna banka v Chi-iavt. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte iu posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. \ C-je vedo ceniti svojo neizmerno ■bedo in bogastvo. Veselje do radodarnosti' je« največ.]e ‘človeško •velselje, ¡čeprav je včasih potem-niemo bd' .rojene fea'vüsti kapitalističnih idealov. Te zabave se bogatini na.vižijejo tekom telh dni s vtem, da obdaire svojo rodbino ■znance in prijatelje, igrajoč farizeja, 'kddar podarijo grižljej ai' klak drug dar uiboižnisjtšiim«. Toda reveži ! Kako jiih, muči misel, da ne morejo svoji ljubi bičarki 'kup,-ti punčko in dragemu' sinčku ro tpotajicčega bobna! Ob, žalost m miraiz! Še toliko nimajo, da bi pripravili svojim malimi dostojno “bolžilčmoi kiosilo”, po katerim bi ■tako ¡slastno posegali! Res, to je glorioima dlob¡a, dajati darila za dama v svili, ki 'mialomarno nakupi rame okiulsne stvari v Tifany, pri Rc.itsehiildb ali «Siegel Cooper-j,u ¡iti kaka mizerija za ženo v navadnih capah!, 'ki v kaki “5 in Mte” prodajalni pretipava obrabljen ¡mošnjiček, boječ sie, da je že ■zadnji cent pošel. Reveže imamo vedno okoli sete, toda noben dlan v letu kot ravno na božič se n c gnetejo prod' nalšimd očmi tako tožeče, tato svare>če. (Ker je pa fakt, da bogati, in revni tvorijo ‘ljudstvo, 'zato pa to •nekaterim prav ne ugaja, boječ Me, da se n,e bi revno ljudstvo zavedalo ¡svojih pravic in «zato je nekaj prav 1 naravnega, da se o pravem, časni uvede “dharity” (dobrodelnost), ki je prav. potreben in postranski produkt kapitalističnega vladianja. To je čas, -ko nav'dWsetai Vsled krashega božičnega dluba, povišani plemenito «povrnejo svojim' sužnjem pod krinko dobrodelnosti nesramno majhen del. kar jimi po pravici bi šlo'itn za kar so bili sistematično oropani v letu, ki je ravno kar ■minula Božič je1 dan, raizsta.ve kapitalistične plemenite, duše. Celo loto se n,e ozro na dečke-poulič-me prodajalce časnikov (new-s-boys), katere je oropal kapital vse prostosti in vzgoje, katero vživa kapitalistična mladina, teol a na. ‘božič jih zatirajo v velikansko dvorano, kjer jih nasitijo,. Potoni njih fevdalne dobrote se pošiljajo jedilu draži nam močnih delalvcev, ki jadikujejo p«o delu in so veseli«, ako dobe Ikaik mil od ar. da nasitijo svoj'o družino. Tolda t¡ krlušni mojstri ne morejo porabiti ■delavnih . rok' teh mož, ker pod kapitalizmom1 sie vposli le toliko delavcev, kolikor je« potrebno za, uadbteten profit kapitalistom; delavstvo pa še ni tako dobro organizirano, da bi vsi dovolj zaslužili, da hi« lahko nakupili ¡božične ■darove za svojce, prijatelje in .vinanee. To bi« bil sotcijalizem, kr hi odldranil vsako fiksno idejo, da je božič pravnik kapitalistov; ki bi storil klonete poniževanju in fí'egred'acdji človeštva zvarnem dobrodelnost; ki «bi storil konec Straški' neenakopravnosti, ki dela to božično julbilaicijo za ničvreden jtek. ¡Alko hočeimio, da dolbimoi neizbrisljiv utils o tem kapitalističnem' prazniku, tedaj se podajmo samo v kalko veliko, (departmeal) prodajalno. IKo Vstopimo nam koj padle v oči veilSkialnska zaloga raznega blaga nakuipičenega ilz vseh kra- jev sveta — produkt delavstva. Tam vidiina čudovito lepe čipke, 'dragoceno kožuhovino, najrazličnejšo svilo, tkanino, drago kamenje in ¡zlatnino, lepe knjige, tople preproge ih dragocene zavese; vseh teh stvari pa, ise dobe ogromne množine, ki b|i, ako bi se1 razdelile med vse otroke, marsikoga r alz veselili et V teh prodajalnah, ki so okrašene in natlačene s božičnim blagom«, sie učimo prvi nauk o soci-jalizum. B-netz delavca pri tkalnem' stroju ih v rudokoipu, brez kožulhiairja in strojarja in brez čr-kostavca in strojevodja bi prodajalna billa, prazna, pusta kot puščava1. Delavci sami. so ustvarili to krasoto in blišč, In ali so sedaj tii', d,a. «pokupijo kar so ustvarili ? Zastonj gledamo na okoli, Izastorij napenjamo oči. da ,bi zagledali delavca pri hujpiHni mizi. Ne, delavca ni tu. Ti lepo umiti, dobro hranjeni in oblečeni ljudje niso delavci, ker delavci dobe za svoje delo le foliktoi, da se prežive, mno/že med seboj, da jih glad šc bolj pritiska. 'Vse «drugo, ostalo bogastvo, katero delavec producira vzamejo kapitalisti, lastniki dela. tovarn in rtuidhilkov. In tako prüo'e, da v prodajalnah vidimo samo kapitaliste, njih žene in ‘hčere kupovati krasna božična darila. In t‘o sa oni ljudje, on (kapitalist), njegova žena in o-troci. katerimi še dovolj preostaja, dla lalhko delajo dobra dela, da kupijo purama:, jedila in drugo za božično darilo laičnim delavcem Ali ni, to prvi nauk Soteijaliizma. ki se ga naučimo v prodajalnah v« božiču? Ali razumemo sedaj, kaj menijo Boeijalteti, kedar pravijo . “Detlavdui priipada vies produkt njegovega dlela’1”? ¡Prodajalne« ipa nam dajejo še drug dokalz. da božič je praznik kapitalistov. Ta vesela praznična sezoina, Iki trpi sikoro cele tri tedne preidi ‘božičema-je n a: j hujši čas v letu za delavce v prodajalnah. Prodajalne so celi dan in večer natlačene kuipovaleev in samoumevno je, da vsluižben-oi mcirajo s podivojeino, močjo, hitrostjo in natančnostjo' ljudem streči. Dekle-t a-prodajalke so najbolj prizadeto isoisebnO zadnji teden božične sazone, ko so že vse1 zmučene, u-trujene pa morajo še zvečer -de lati d‘o 10 celto 11 im 12 uire večer. Celo na siveti večer, morajo, delati (-kor,o db polnoči, z ¡zaključkom: dia, so na božič, prašnik univerza! rega: veselja, tisoči in tilstoči teh delavcev, tako Zmiučeni ih mervo'z-ni, rda jimi še' mar ni če je praiznik ■ali ne. Da je tak položaj neizno&en nami ni potrebno še posebej poudarjati, toda kar hočemo omehiti je fakt, da večina teh vslužben-eev v prodajalnah je moralo delati pozno bb večerih bre‘z vsake pcsdbne plače za ta nadČas. Njih 'delodajalec smatra večerno brezplačno «delloi za njihovo dolžnost napram njemlu v času božične podivjane perij,ode. Če bi se delavcem pilla-calo za madčas, potem zakaj in kakega ipomena 'bi bilo vse to božično kupovanje za lastnike prodajalni? Dobiček bi se skrčil m tisočake in iz tega je z,o-¡pet razvidno. da» božič je samo do'bira žetev za 'kapitaliste — žetev, žainjena na časni, '.zdravju m mteišnji delavstva. Tako tudi opazimo 'zelo izvanreden položaj, namreč -da. so ti vs-luižbemci prisiljeni, vsleld' potrebe za oibstoi. da ti svojemu delodajalcu božično darilo vredno1 tisoče dolarjev, kar so v resnici zaslužili na velike lastne stroške. Ali še ¡bedo dvomi, da božič ni praznik; kapitalistov? Kadar pa se bo vesoljna delavstvo izačelo zavedati, kedar bodejo kapitalisti ž njihovim) 'bogastvom in kapitalom vsled zaved-nesti dtelavstva, prenehiali kupiči-ti ¡zlato in dobiček, tedaj bodle j ^ lahko vsi Ijiudje kupili božična darila za svojce in prijatelje; kapitalisti ne bodejoi poniževali svojih ziempkimi bratov z ddbrodelj nima pojledllnami in angelsko pet je (katero se čita v biblijski legendi ise bo vresmičilo in razlegalo po mestih in vaseh : 11'o'zana . . . mir ljuldlem, ki’ ¡so dobre volje . . . 11-letna deklica — morilka. V WalHistaidt na Neimšlkiem je lliet-na dteklitea na poti proti diomu srečala Slethega sina krlemiarja, peljala ga na prosto polje, 'slekla ga do mageiga jm ga prepustila o-scldi. Deček jc ¡zmrznil. Sedemkratni umor. Y Bogusla-vircu na PoKnamiskem ob ruski mipji so dobiti' v metki kmečki hiši dva moža, dive (žemsfci in štiri o troke umorj-ehe in siiltfer s sekiro O storilcih ni ne dluha ne, sluha. KEDO DELA OGROMNE DOBIČKE? V tern letni, ko so bili, vsi pridelki ogromno veliki iu dobri je povprečna cena živilom, obleki nn ■drugimi potrebščinam st-alno rasl-la, tako Uda. je presegla vse c«enc iprejšnih let, ki so hila dosti sla-heja od latošhjiega. Delavski sloj, posebno gospodi nje s Sikoro praiznio micšnjo najile-jo pač malo utehe v tem, da je "bil poljedelski pridelek zelo bogat in Obilen letošnje- leto,. iMTnibtr agriknlitore g. Wilsor je ‘že naslikal svojo letno sliko o farmarskeml bogastvu in «blago-'stainjul. Y radostnih odstavkih poipišuje velikanske dobroto in dobiček ¡za deželo, ki prihaja iz čudovitega pridelka na farmah v letu 1909. Vrellnost tega pr.o¡du.k-ta podaja v številkah, ki jih je nemogoče zapopasti. Iu zato imamo vzrok, d'a čestitamo farmarju na njegovi 'zmlož-licisti izpnešati' toliko bogastvo iz rodovitne zemlje. In ni več -kot prav. -da se mu da -kredit za, 1-. da napravi ¡zemljo bolj produk tivno, pris«iijiuijoč jo, da d:á več priidelka na ere?,m alkru«, kot kedar poprej in da ustvarja, to velikansko, novo bogastvo. INialial.je, ne mogoče je premišljevati o stvarstvu tega bogastva, da se ne 'bi spoznalo, da. isto oko riisti deželo, ali vsaj del isto1. Govorilo se je, da temelj prosperitt-te je poljski produkt. Pomisliti pa moramo; zče je sipkih kak» enakomerno razdelje-nje koristi, ki prihajajo, iz olbdelo-Ivanja, grude in porabe ogroimnih poljiedelsik'.ih in pašnih prositorov te dlelželei? Če pa vzaimemo v ¡poštev povišano ceno življenja in stalni rasca j cene ¡potrebščin, tedaj pa nam nehote prihaja na milsel, da nekaj mora biti napak s sistemom, ker -siiciir ne bi koristi enega razreda, to, je 'kupcev, letele v žepe meka-ternikov. Ministr Wilson tildi, da je vrednost poljskih pridelkov za to leto dkoii ^.TSO.OOO.OOO, kar znači povišek vrednosti za. 11% nad pridelki lanskega leta ter ob ehern presega pridelke v&eh preteklih let itn kaže. da fahmerju' se dobro ali bolje godi. Toda koliko več dobička ima cld! tega farmer, ki se trudi in dela kot ineimiai živina in pa; delavec, ki na istih (pridelkib) živi, se hrani'? iNblbeh old' teth nima nobenega večjiega dobička. In kodo iima tedaj ves ta ‘dclbičak? 'Predno povemo1 kedo se okoristi s ipolj'.-kimii dobrimi letinami, poglejmo na primer v proračun katerega so izdali ,Armour & Go. V tistem letnem .raleunu ni; hotela namreč družba pokapati, da je dobila več kot svoj delež ou 'bogastva, ki ga je ustvaril farmar, tudi ni hotela pokazati ljudstvu ogromne tdbbičke, ki jih gro-■madii “beef trust”. < Kompan i.j a je hotela licitirati honde za $*3O.(K)(),O0iO na New Yor Iki borzi. Da pa se ji kaj tace ga dovoli' ji? rabr-afla preidložiti izka¿ svojega dolbiška. In zato se moramo zahvaliti' New Yonški borzi, da ta.ko poistoipa. Iker sicer se ne bi- nikoli, zvedelo 'koliko dobička napravi vsako leto Armour & Co, in drugi takovi trnasti. Izkaz podan od1 Armour & Co. kaže $10,582,000 gross profita (tatvine na debelo) za leto ra kapitalu $20,000,ÜOO; kaže ,pa tudi. da ta tvrdka je napravila surplus v žnesku $7,1^7,92:6, kar zna-•či, ida je plačala 37% dividend. V teh številkah se najde vlzrok ■zakaj s¡o visoke cene, ko je¡ bilo vendar vsega dovolj. Če tudi droge kompanije, ki posredujejo med izdelovalcem iin odjemalcem, grabijo tolike dobičke, potem je žig tu raizvidmoi, ikjie vzrok tiči. Narava, še; manj pa farmar malo u-iplivajo na visoke cene živilom«. . 'Ni.lkalk-or ne smerno naravo dolžiti, da je ona vzrok visokih cen na živilih in tudi farmar ni temu vzrok. Tatove komipanije kot jr Armour & Oo. in posredovalci m tli' farmarje m in odjemallaem, ki zahtevajo enkrat toliko dobička kot je prvotna cena, so vzrok, da jle cona živilom in drugim potrebščinam talko visoka, previsoka. — Trikratni ume-r. Blizu mesta Roman na Prancloskam je vrgla krojačeva ‘žena Hauitih 3 otroke v vddlnjak, letela ife iscisadom ter ulpilal, dla so oltroci padli v vod-uiaik. Ženo so zaprli. Mend'a je «blalzna. ZASTONJ v 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku. v Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dol.enji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM. Dr. JOS. DISTER & CO., Aus 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo takoj pošlete. MOŽEM Ime. Pošta .... ............................... Država. Dolgo življenje ' Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko Vino Isto ni nobsna skrivna medicina, p tč pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina i a i n p utiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij i n vsled ni > > junom-a nič nevarno oajnežtiejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kupico, da si ohraaijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čutnice, čisti kri, napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. Istega sme rabiti vsak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugia zdrtvilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 340' Tisove pripiročil najuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku: REGISTERED JOS. TRINER 1333-1339 So- Ashland Ave., ( Oitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in čizdelek Umor na planinah. Groznemu j zločinu so ipriišli na sledi na Go-j renjisikbm1. tPreid! dobrima tLv-ema' innasiacema je izginil 20. letni kmet j Jakio/b Rožič i'z Begunj, ne da bi bil ikldio vedel, ikam -im kako. Ker j;e šel 23. septembra na Begunj-iščiteo po Opravkih, ni bila izključena mioižn'0'St, da ste je na hribih ponesrečil. Zait-o so ga dvakrat fekiali po višem gorovju, toda brez s uslpelha. Piedl 'kirat.kiim ,pa je izVc j ■del neki jurist po imena Sink, kij je bil ¡zadnji čas radi izpitov na Dunaju, d!a pogrešajo Rožiča, pa je naznanil okrajnemu glavar j stvn v Raldlovljilei, da je bdi -due j 24. septembra v Rožiče vi dlrulžblj na ‘Beguinjšcici, kjer je naenkrat. baroka ‘Borna lovec Eilsenpalrt iz daljave 150 ¡korakov streljal. Ro- j žic se je zgrudil in je padel ne-1 kam v globočino, Šink pa je zbe j žal. Misleč, da je Rožič le lahko ranjien. ni govoril -o dogodku, te:m manij ker ni hil niiikjer v časopis-; ju omenjen. Šele sedaj, ko se jej vrnil iz Diuinaja iin izvedel da Ro- j žica nikjer ni, je spoiznal, da mora hiti ustreljen: ‘Opisal je natan ' čnp kraj in ko'mfeija, ki je odšla tja. je res našla Rožičev» truplo, a brez glave. Najteže mu jo je Eis-etapart odreizai z lovskim nožem in na to izagiretel truplo, pa ne tako globoko, d'a ne ‘bi ‘bilo de-1 ževje o‘clplaviilo prsti. Eisenpa-rta so- ¡prijeli in izročili sodišču. “R. P.” Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Centre Ave., Chicago, III, Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. EDINA VINARNA kitoči najboljša Kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli! Delavci podpirajte svoje glasilo. — “Glas Svobode” je delavski list. Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. TELEFON Canal 842 SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1910 je izšel in je dobiti po 30ct. s poštnino vred. Koledar ima obilo povesti in lepih slik; vsakdo najde v njem kaj razvedrilnega in zanimivega, Primeren dar rojakon in znancem za v staro domovino in velja ravno tako 30c. Sezite po njeni, dokler je v zalogi! SLOVENIC PUBLISHING Co. (Glas Naroda) 82 Cortlandt St. New York, N. Y. ZA BOŽIC in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE IN NAJHITREJE preskrbi Frank Sakser Co. 82 CORTLAND ST., NEW YORK, N.Y. 6104 ST. CLAIR AYE., N. E. CLEVELAND, OHIO. 1*1 (■] 4 14- 14 14 14 14 a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a Severova Zdravila so olajšala mnogo trpljenja ter donesla tisočernikom srečo in zdravje. OTEKLINE IN VNETJA. Otekline, vnetja, nevr&lgija, okorelost, hromota, izvin j en ja, odrge in ranitve povzročajo bolečino, ki utegne biti krajevna ali splošna (kakršen je vzrok. Veliki namen zdravilske vede je lajšati bolečino, in v tem oziru je Severovo OLJE SV. GOTHARDA storilo več nego katerikoli drugi nam znani pripravek. Po njegovem hitrem učinkovanj use mišioe in kite unašajo, obtok krvi se um.erje, otekli na se manjša in vsi nenaravni po-isledki vnetja ali razdraženosti se hitro udiajo njegovi zdravilnosti. To je pravi prijatelj farmarju, delavcu, mehaniku, rudarju in vsem, ki so izpostavljeni negodam in poškodbam. Cena 50c. Pošteno Zdravilo. Za delavce! “Smatram za svojo dolžnost, zahvaliti Vas za Vaše Olje sv. Got-harda in Vaš svet. To je pošteno zdravilo za revmatizem, otekline, vnetje in poškodbe. Priporočam je z veseljem vsem delavcem.” Pavel Lončarič, Otego, N. Y. Na prodaj v lekarnah. Knjižica z navodilom v vaši materinščini priložena vsakemn zavoju. a a a a a a a a a a a a a Občasni napadi ne prebavnosti utegnejo biti začetek resnih želodčnih neprilik. Ne zanemarjejte jih! Jeste lahko vsako hrano, ki vam diši, pa se vam ni bati posledic, če užijetc pred vsako jedjo popitek naše tonike, ki so zove Severov Želodčni Grmeč. Olajšava glodavo bol na dnu želodca; poživlja želodčue žleze, napravlje slast do jedi ter zagotovlje re ino, zdravo uživenje. Zelo priporočati ljudem slabega in nežnega ustroja. Sl.00 za steklenico. Navadno prehlajenje je dostikrat pričetek vnetice sapnika, pljučnice in jetike. Kašelj obenem s prehladom naznanja resno obolenje sapnikov ali pljuč. Kaj pomaga proti temu? Severov Balzam za pljuča hitro olajša kašelj, zrahlja sluz, uteši razdraženost in na pravi dihanje lahko m naravno. Hudi prehladi se udajo njegovi zdravilnosti, če se zajedno uživaj j Severovi Tableti zoper prehlad in hrijjp. Vlekamii. Vprašajte za Severov Slovenski Almanah. Zdravniški svet zastonj. j RAZNO IN DRUGO jf Koristolovec aretiran. V Rero-linu so aretirali nevarnega 'koristolovca v osebli Alfreda Vamde-na, ki sč je pa izdajali za angleš kcgtai ali francoskega .plemenitaša. V Beno lieu je obral nebo bogato Rusinjo za "25.€00 mark. Pri n j; m so dlcibnli še 11.000 mamk. Požiralec nožev. V Žateu na Češkem je p-j-išel v bolnišnico mož, ki je tožil1, da ga boli želodec. — Pred1 leti je .požiral v cdpklusüh nože. Pri Operaciji so mu dobili v želodcu ipe.t zaprtih žepnih nožev. Geiz ¡par tednov je bolnik okreval. Vulkan na otoku Teneriffa na zahodni strani Afrike je 'začel bruhati. Mesta (Santa Cruz, Santiago. in GuiaraeiMio so v naj večji nevarnosti. — Pik na Teneriffi (3700 on visoki) je bruhal v zadnjič 1. 1789. in sedaj so vsi mislili, dta je ta vulkan že ugasnil. Najstarejša ladja. V danski trgovski mornarici služi j adern ica “Konlstanize ” že 186 let népretr-go'mia. Le'tla 1703. je bila zgrajena, je zelo« lahka, ima 27 ton, in je v edino na ipotu v ¡se vernih morjih. Trikratni samomorilni poskus. 43 letni odvetnik v Krakovu, Josip Graški Je najprej dvakrat pil sublimait, ker se še ni zastrupil, si je zadal 5*0 ran iz britvijo in ker še to ni nič ipomagalo, je šel v (kopališče in se hcitel utopiti. Toda tudi te smrti je bil rešen in sluižalbnibi so ga pre a csli v bolnišnico. Vzrok1: življenje se mu je pristudlilio. Med potjo okradena. Rimski kneginji Antiči Matt e i je bila u-kraid'ena v v laiku ročna torbica z biseri v vrednosti 15.000 frankov. Tatovi so utektli. Prejšnji perzijski šah živi se daj v Ode'sii na Ruskem, obiskuje vsaik dau kavarno 'Chantant in cirkus. Godi se mu diobpoi. Dve ženski trupli v sodih. Pri postaji RostV'Cibar v bližini Petrograda so dobili uslužbenci' dva soda z -napisom: nasekano meso. Odprli so soda in dobili idive- žen siki trupli brez glave. Oblasti preiskujejo vso zadevo. Pečeni mački na zlati poroki. Rimlslkilh toplicah je te dni obhajal restavrator Wancura s svojo soprogo zlato poraba. Na slav nostni večer so zaklali tolsikega purana. Ker se je v odprti peči prepočasi pekel, je gospa Warn cura zadelala p'eč s pokrovom. Ko je čez nekaj časa pogledala . peč, je videla notri trd pečene živali: v sredi ¡purana, ma vsaki strani pa po eno imačkoi. Mački •sta se gotovo mislili spraviti na purana, ker je bila pa peč pozneje; /zaprta, sta notri poginili žalostne smrti. Če so' gosti pojedli vse tri pečene živali, O' tem izgo-üo'vîna molči. 1 Neprijeten gost. V nekem ho-telhi v Broidin se je nastanil neki okrjcg 241etni Rus. Hotelir je zahteval, da se vpiše v knjigo za tujce, nakar jie; Ruis pokazal ho telirju revolver. Ta j,e seveda ubežal ter poklical stražnike. Ko so td prišli, .Ie priiäcl Rufe v sclbi streljati. Ker se stražniki niso upali v sobo, so poklicali vojake, pa tudi ti soi raje z/unal čakali, kakor da bi šli dražit divjega Rusa. Naenkrat m- je slišal iz sobe sile.. pok. Šipe v oknih so zažveniketa-, le ter se> Zdrobile. Nato so vdrli vojaki' v sobo. Rus je ležal na tkh s krvavo glavo i)n brez zavesti. Čez nekaj dni: je umrl. Pri nj'em soi našli anarhistične spise v rasli letni jeziku. Tovarnarja Sailer obsojena. — Dne 6. j-uinija lanskega leiba je nastala v skladišču bratov Rudolfa in Franca Sailer v Ottahringu eksplozija, ki je zahtevala več mladih življenj. Y skladišču. sie je ciaihajiala velika množina celuloida, hi se jako rad: uuame. Ker sta brata Sanier pcisvečala premalo pažnje svojemu, skladišču, sta — toilla obsojena radi preigreška zo-4' per vartaost življenja in sicer Ru dolf Sailer n,a ipet, Frane Sailer na štiri mesece teškie joče, oba pa v povračilo 800 K zavarovalnic, zoper ntélzigo'dk. Koburška princ. Luiza v kon-kurzu. Ker je bila neka rubeže n pri znani Koiburškii! prinčezinji Lui’zi brezuspešna, je predlagal dotočni upnik, dia se otovori o njenem preteiciženju konfcurz. V San Paolo v Braziliji — je vrgel miki anarhist bombo v nemško trgovino. Eksplozija je pro-' vzročila velikansk požar, ki je u ničil cel del mesta. Več ljuidij je postalo ižntetv požara. Mlad ubijalec. Neznan prosjak je priseli dne 17. oktobra t. 1. zvečer v vais- Leskovec, kjer je proisii posestnika Franceta Nog,raška prenočišča. Ta ahu je dovolil, da sme na 'kozolcu nočiti. Kmalu na to so- je sešel Nograšek z Rozinovim hlapcem! 18 let starim obdolžencem! Jaiktlbci.n Vddlgajom, doma: i'z 'Moravč, ka'b i' mu je ammo-grede -omenili neznanega prosja-ika, ki mirna potnega lista. Hlapec Vidga.j se je takoj napotil k bera-•ču', ki je stal ma cesti. Vprašal ga je, kje ima “pos”, i!n n.a odgovor, da ga nima', prijel ga je čez prsi in ga vrgel parkrat v tla, poten, ga tolkli z roko in ga tiščal k tloim. Koreno ga j,e dvakrat vrgel v neko mlalkio. Alojzij Pivec je revežia branil, a koma j ga je spustil, skočil je Vidlga.j zopet v njega,, ter jel malha ti z nelkim po-lenolm proti njemu in vizito beračevi prhanji in opominu drugih, maj ga vendar pusti, je toliko časa mahal po njem, da se jie naveličal,, in se je berač nezavesten zgrudil. Prenesli so ga v Rozinov hlev, kljeir je kmialo umrl. Kakor je clbldlulkaija dognala, so bila u bitemu 'zlomljena štiri rebra, robova dveh reber sta predlrila prs no duplino. To je provzročiLci krvavitev, vsled česar je nastopila smrt. Tudi na glavi je imel več težkih okvar. Identiteta ubitega se ni dala dognati. Obdolženec se ¡zagovarja,, da je bil ob času dejanja popolnoma pijan. Ta zagovor pa zaslišane priče izpodbijajo». — Porotniki se potrdili vprašanje glede ¡uboja',, nia Ik ar je sodišče Vidgiaja obsodilo, v triletno težko ječo. Če je mož v Ameriki, doma pa mlada žena;, potem navadno n vse v redu. O tem se je te dni pre pričal delavec Aleksander Gyiai-mathy- iz Kapošvara. Bil je več let v Ameriki, ter pridno počila! ves svoj zaslužek. Pred tednom je prišel nènadama domiov. Zvedel je pa, še prêcha je stopil v stanovanje svoje žene, da je imel ves čas doma namestnika, ki je zanj opravljal zakonske dolžnosti. To je moža tako razkačilo, da je pograbil revolver ter ustreli ženo .in hvo.je.ga otroka. Nato sc je sam javil sicidniji. Če je oče prestrog tudi ni ved no dobra. Premožni kmet Janoš Ctaibor ilz obotice Komorna je vedno pretil, da bo svojega edinega sina Belo iizidedinil. Mladi Bela se je tega. tak» bal, idla' je sklenil ubiti svojega očeta. Za ta načrt je pridbbil tudi svojega svaka Andreja Lajicša, INekega drve sta zvabila starega v vinograd,, kjer sta ga do- smrti potolkla. Hudodelstvo- pa je prišlo na dan in te ■dnii sta- sítala oba morilca pred porotnim ¡sodiščem v Kclihornu. Porotniki' so uvaiževaili Belov položaj, izaba je ibil obsojen samo, na osem let," njegov svak Lajoš pa na ,pe,t let ječe. Žaljenja veličanstva je obdoi Ženih nekaj Lalhov v južni Tirolski ; zagrešili so žaljenje pri nekem banketu v Arco, ko so ¡oidlkn li neki ,spoimiinifc. Vriši se stroga .prečfekava. Škandalna afera v Budimpešti. BiUdimpišta ima zopet- novo nečedno afeito. V hotelu “Pri liabo-■dU” je najel 29. m. m. zvečer sobo eleganten gofepod z elegantno deklico, in ise je ¡podpisal v knjiga kfet oče 's hčerko. Vratar pa jo gledal skfazi luknjico 'ključavnice v solbo ih j videl talke stvari', da je takoj poklical detektiva. Elegantni' gasped se je legitimiral nato kot- posestnik Koloinan Roz-sa in je izipovéd'aíl. da je dieklc hčerke neke perice, 'ki jo je nj"---mu za oiikupinino izročila, da $0 vzgoji za anetreso neikeinm boiga-temm 'oboižeVatelju. Ker je mati vedrijo dbbivala svojo rento, ni videl' Roizsai v celi stvari nič nepo-stavnega. Oblast je otroka izročila ligi za. varstvo okrick, čedno mater lso zaprli1, elegantni gospjti r>a je ostial — na svobodi. . Velikanski slepariji so prišli ,na sled pri gradlbi AraddKikinda železnice na Ogenskem. Pcfdjetnil: Herman Palios jie (Oisk paril aibcij-sklo driuižlB» za. 10 mili jonov kron. V kraljevsko palačo v Aranju-eizu na 6'piainskielmi :sio vllotmili nc-znarnii tatovi, in odnesli dragocene podobe in preproige. Romunski general Dianu je bil v Eiukareštui zal-trupljen. Sin njegov,. kavalerijski na .'¡poročnik mu< je dal u hiotte in nevede mesto zdravila strup. Justični umor. Krakov, 28. novembra. Poljski listi prinašajo sledečo vest. Meseca junija 1907 je bil poizkusen v Varšavi aten- tat na dva rioftioiista, ne da bi se jima bilo, kaj zgodilo. Meseca marca 1908 je ibil na podlagi de-nuncijacije dbtožep delavec Branislav Miarczhk, da jie zakrivil a,-tentat. Oba policijska agenta sta pričala pred' vojaškim sodiščem, da spoznavata v njem: napadalca. Vendar ga je uoicDilšče oprostilo radi -pomanjkanja dbfcaMov. Pred kratkimi dnevi so zaprli delavca Stanislava Marczuka, češ, da j» osumljen radi atentiata. Itopet eta poliefeta priičalia, da je bili obtoži nec pravi krivec. Daši ni bilo nobenega drugega dokaza, kakor nasprotiajoče' sli izjave policistov, je bil vendar Mairicizuk obsicjen na smrt in res obešen. Trojni umor v Petrogradu, V No vaji Derevnji, predlmestju v Petrogradh, 'Sta šla ¡zakonska Mi-halj v gledišče, ta čas so pa vlomili neznani zločinci v hišo, ubili hlapca, deklo in nečakinjo Miha ji,o va, pokradli vse, kar se je splačalo. Policija itšlče storilec /. ‘drasiranimii piši. Se ga pa le boji! Koga? — Hudiča! — Kdo? Niški klerika!n. ipcdžulpan na Viipavslkemi! Zakaj pa? To pa mi ni znano! Ko je vstal »a zjutraj nekega dne N., prikaže se mu iz torne črnec. N. vteče .nazaj v Mšo, misleč, da jo prišel izloidej po njega. Še-le pozneje je izved 1, da ta pošast ni bil (hudič, pate pa sosedov ¡prašič. Se mu vendar vzbuja vest............ Čas zato bi pa le ibil! Neki do. Detomor? Zaprli so služkinjo 21 letino Josipi«o Tončič ilz Novega mesta na (Kranjsifcem, ker .jo osumljena, dletomora. Služila j'e v neki' -gostilni. Roparski umor v Pragi. V trafiko GOletme' Frančiške Bartalk v Pragi :so prilili trije imladeniČTi, zahtevali cigarete in ulbiii «prodajalka ¡s ikladivicimi v trenutku, ko sc je ta oibrniila, da jim da zahtevano blago. ¡Starka so nesli v ¡sosedno sob», kjer sa jo zavili, nato so začeli krasti, dokler jih ni prepodil idelaivee, ki je prišel v trafiko'. 1 Gktnega delavca Rezničika so lilo vili. Zanimiva porotna obravnava. V petek je sedel pred člunajskami [porotniki Laidko Ilaseik obtožen, da je iponar' jal in ponaredil ¡bau-kovCe po 50 K. Hoselk je študiral medičino, na Dunaju, napravil nekaj izpitov, .poitem «e ¡pa vrgel z v$o Vnemo na raziskovanje malarije, katero je dognal ob močvir-natih bregovih Dunava. Doignal je, da neke vršite nidhe provz.ro-čajo ho bolezen. Do tedaj ni nobeden vedel, da j,e ta bolezen malarija. Vse polno ljuidij je ozdravil Zbiral je materija!, da dobi na pciJlagi statističnith podatkov kako ipeidpotro, toda te papiirjiei je izgubil nekoč v Prat-erju. Vse delo je bilo izaiman. Začeti je; bito treba z no'va. Toda dtenarja ni imel nič, domači iso ga zapustil;, le 'stara gospodična trafiikautinja Adele pl. Kurz, pri kateri' je stanoval, je delila njegovo bedo. Da slednjič pomaga nesrečnim bolnikom oib Dunavu, sta prMa cba na to,rala, si s ponaredbo par bankovcev toBko prislužita, da za-more Hosi.fe nadaljevati svoje Ijudlc-ljujbha d'el(0'. Poirotnnki so zanikali stavijcuia vprašanje in oba, Hosek in Kurz sta bila eprošče-na, kar je bilo pričakovati, saj, sta grešila iz ljubezni do topečega človeštva. ■ Špansko zakladnico ¡so dobili delavci pclčl 'zgodovinskimi gradom Ca&a del Reyimoisic- blizu mosta Ranca v Španiji. Grad je lasi amcrikanslkega milijonarja Penin. Delavci so tpari podiranju podzemeljskega zida pri-šli do stopnji-šča, ,ki jo imelo 300 ¡stopnjic. V piodizem Ijsiki shrambi je ibilo polno ilovnatih posod napolnjenih z zlatim denarjem. Pori n je odpotoval v Madrid. Zakladnice so je polastila policija. Tragedija v hiši angleškega odvetnika. Ko se je vrnil odvetnik Dodd na isvoje poisestvo v Gaistle Eden, na Angleškem, je dobil svoje štiri otroke v starosti od 8 mesecev d» 6 let, ¡s prerozaniimi vratovi. Žena, se je 'zastrupil«, To je storila žena v trenutku' blaznosti. Dragularju Moiraghi iz Milana so ukradli neznani tatovi v nekem hotelu v Rilmiu draguljev v vrednosti lOOeOOO lir. Smešnice. Katehet: France, ko-liklei je zakramientov? France: Tri. in sicer župan, biirilč in orožnik. Kaitehl t: Za božno voljo, kako na ti prideš do tega? France: Zadnji,krat so ti trije (župan, birič i-n crcžniik) prišli v našo hišo in tedaj so oče rekli: “Ali so ti sakra-menltarji že zo-pet tu!” AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. ji Potne črtice. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: Laura..........22. dec. 1909 M. Washington 29. dec. 1909 Alice...........12. Jan. 1U0 Oceania.........26. Jan. Il,i0 “Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca’’ in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: B3U Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., s;f;KO 2 Washington St., New York, N. Y. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HI La Savoie..........22.000 HP La Touraine..........20.000 Hï Chicago, nov parnik.....9500 HP Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE V/. KOZMÏNSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Deavborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. ITALIJA EGIPT in Adrijansko obrežje, potom Azorov in Madeire. Stara zanesljiva CUNARD LINIJA Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hoteli] CARM ANI A (na viiake) Največji parnik na morju in njena sestra CARONI A^dvavijaka) Oba merita 677 čevl jev, 20.000 ton in sta največja na svetu. S4XONIA ( 600 čevljev, I4.*300 tonov] Carmania zapusti Ftew York, 22. jan. 5. marca. Saxonia, 5. Feb. in /p. marca. Caronia pa 27. nov., ig. febr. Ogrskoi-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst. Novi moderni parniki na 2 vijaka CARPATHIA..13000 tonov PANNONIA...10000 tonov ULTONIA....10400 tonov Za daljše poizvedbe obrnite se na: CUNARD STEAMSHIP C0 , Ltd- F.G. Whiting, Mgr. Western Dept. S. E. Cor. Dearborn &. Randolph Sts., CHICAGO, ILL. ali na lokal ne agente vseposvod 1 mi Ne odlašaj do prvega januarja Tvoj danar.bo služil obresti od prvega dne v mesecu INDUSTRIAL SAV1NGS BANK 2007 Biiie Island Ave. Imamo odprto ob soboto večerih, da pomoremo in olajšamo vaš sklep. ; Govori se v polskem in češkem jeziku. Zimski čas je za učenje S- ANGLEŠČINE 3 =biezueitelja= po navodilu: SlorasKo-ansleške slovnice. SlovensKo-anglešKeia tolmača in AnglešKo-slovensKega slovarja. Knjiga r platno vezena stane $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, S38 W. 145 St. New York, N. Y PIŠITE PO CENIK KNJIG! lovensko Narodno Samostojno 1 Društvo V RAVEN5DALE.WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. Društvena, seja vsako zadno nebel j o v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju 17 JEWELED RAILROAD WATCH B Patentiran navijalnik a m za možke aližensse 18k SOLID GOLD filled z " lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne (delavcem na železnicah .AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dn pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troske, na pregled, in ako ni, kot __ se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlačeno verižico in r>ri.Yezek darujemo z vsako uro. EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHEN/EUM B’UD’G, Chicago G. C. Glaeser FOTOGRAF. Povečanje slik 323 North 8th Street nasproti pošte SHEBOYGAN, WIS. Phone 295 G reen Irgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke M. KARA 1915 So HALSTED ST med. 19 St. i« t9 Pl. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo lesensKe ¡d i e okiti. iV Irioiimostui ni bilo 'Za dobiti v nobenem hdteliui ne jeisti in ne piti, da Ibi si privezal izstradan« in izmučeno duišo. Ljudstva pa je bilo ipovsodi nalbiito (polno, da se nisem mogel oikaimor geniti. Menda so bili vsi junaški Tirolci in nemški tejlorvei ta 'dlan tu. Raiz vsake bajte, javnilh poslopij in cebkva ipo vsej Tinclllslki so plaipolaLe zastave raznih 'barv in velikosti. 'Kv. (hotelih in Ikr-emah v mestu oi bilo nikjer dobiti 'toliko potrebnega grižleja, podal seim se ven iz mesta, ter tam komaj dolbi! toliko prostoru da .siem se pošteno nasitil in zafcar seiin tiuidi pošten« in prokleto drago plačal'. Vlalk za odpeljati ni ibilo dlolbiti, keir so domu se vrni viši Tirolci navalili vsak vlalk sproti, im talko sitim čakal 'do 11. ure izveičer. a ljudstva čakajočega na vlak pa vedno jed-naiko, 'holteli vsi polni, kaj mii j., storiti'? Gram k vratarju', stisnem mu nekoliko “bakšiša” v rolko in ga poprosim, rlaij me popelje v prvi vlalk, ki gne na Beljak, kar je. tudi storil. A žal, primoran sem bil Stati noter čtiz Franeens-feste, ker so Ibili (že vsi sedeži 'zasedeni. Trpel sem ne toliko radi tega, kli sem moral sltaiti, pač pa radi grolznega smtradu, ker S« ti hajlovci strastno kadili — pa čez Slovenc® nesramno zalbavljali. Bilo jih je med njimi tudi slovenščine 'zimolžnih. Sprevoldlniik se je izrazili, d!a imn je žal. ko mi nemore ibolje vsfcreči im to je (bile, vse, ter šel je naprej. Prišeid&i v Line, srno zoipelt čakali na. naš pravi vlalk do popoldne, da mag popelje v Beljak ni naprej na Jesenice, kjer sem se pokrepčal in prespal na slovenski zemlji. Drugo jutro sem se ;zopet odpeljal, da si mimogrede tudi 'Ogledam vrlo Gorenjsko, o kateri se moram pohvalno izraziti, ker se mi je vse in povsod dopadl« i sosdbno pa Bled. 0 Bled, ti biser hran jake 'dežele! 'S kipečim srčen sem ga ugledal. Krasno, je bilo v vsej svoji neliosežni lepoti. Obiskal sem tudi grad' in otclk. a samo gostilne slovenske pa nobene, ir kakor vesel ¡sem' prišel, tako' otožen ":m odhajal. Le klanjaj, le klanjaj se tujcu ti silovemski kmcf doli do tali se mu prikloni, da i bo ložj« stopil na 'tilnik in tc zdrobii'! Obiiskal sem mesto Kram j. katero etoliva od ene strani; 'bistra Sava in old druge pa Kokra, pod' mestom pa se zjedinirbe. a na go renijio stran mesta je pa lepa. ravan ter lr|p razgled na kamniške planine in dokaj priličen prosto, za raizširjenjei mesita. Ali, kakor mi je pravil g. Lampert, tiskar in i-ttejatelj “Gorenjea”, potopili so stalrc,kopitni trgovci vso to zemljici, da talko »zabranijo procvii in razvoj mesta na to stran, drugam' pa itak nemiore se razširjati. Bojijo se konto renče! G. Lam-.pert je od®'očno naprednega mišljenja in marsikateri takozvani “naprednjak” ,bi se moral od njega učiti, kaj se pravi napredno mišljenje. Oblčevalj i iz njim. se čuti človek nekako prostega, domačega. ter ni treba, iulbirati besede in stavke, kateri naj bi nekako na-obralzibo izražali, a piri vsem tem »Da niso nič drugega, kot prazne fraizei'Vljudni go£pod mi je razlil a izal meistoi, ter me popeljal na pok, opal išče, kjer mi je poteza! grofe našega nepozabnega pesnika Prešerna. Ah! siemi vzdihnil, tedaj tpkaj počivaiš ti. sveto truplo ! Le počivaj v 'blaženem' miru, med tem ko» latih, tvoj med nami živi in ‘živel bo na veke! Po obedu me je spremil g. L amperi na kolodvor, ‘kjer sva se’ poslovila kar po ameriško', t. je brez tistih puhlih fraz in smešnega priklanjanja, kakor sem to opazil v Ljubljani. On je odšeil po svojem posillu v 1 iskatno. katerega, kakor sem videl ima- obilo-, jaz epa na vlak in temini sem1 pridrčai v belo Ljubljano, prestolnico kranjske dežele. Omlnilbus. me je pripeljal v Lioltiefl “Pri Lloydu:^ tam isem se preoblekel, povečerjal ter šel sipat. Ko sem drugo jutro' vstal, sen. takoj po zajtrku odšel po mestu in to vsaki dan mojega «šeni dnevnega bivanja v Ljubljani, katero- sem .si ogledal od vsih strani, kakor tudi preletne st j a in naravno tudi znani Udmat. kjer sem obiskal svojega starega znanca Enklave a. Ako ne bi bil uverjen. da je to Ljnibljana. bi je pač ne poznal. Kaka sprememba v 23-tih letih! Takrat in sedaj, to je pač pravcati preporod ! Res je še nekaj starih hiš, a. malo; nove pa so' zgrajene v moderni um dulh.u, potrebe in napredka., kar je v kras mesta. Toda oko,. navajeno ameriškemu življenju ter mestam in trgom, je nekaj iskalo, česar pa, ni našlo v Ljubljani, to je, kakor sem vajen videti v Ameriki vse v ogromnem clbseigui; velikanska podjetja, sil no obširno trgovino, takorekoč neomejeni promet': Vse, vse, hitro, kot stvarjenje tukaj, a vse mrtvo, počasno in starokopitno t arnika j. — Vsa dežela je ddvisna od »poljedelstva. Na ramenih ubogega kmeta, kateri se muči noč in dan, vse na njemu visi in. če pa pride v trg ali mesto. ga. ¡pa vse zasmehuje in zaničuje, skoraj s prstom nanj kaže. Seveda», krnet si je temu 'sam kriv. namesto da bi čital. se zavedal in oči odpiral, pa živi tja v en dan kot nema živina ter kima “guispudu” na njegove priliznjene besede in blebeče rožnivenec, boječ se: sedaj ipa sedaj ga gospod vrag odnese. A slovenska klerikalna “ljudska” stranka pa. namesto da bi o radarju pomagala, ga tlači vedho glolbje in glob-je v blato, iz katerega ni rešitve in je ne bo, dokler bo kmet. toliko nespameten ter veiroval klerikalnim' piliti barjem, in polnil njih nenasičen o bisag«. V družbi nekterih slovenskih politikairjev v Ljubljani sem' omenil tudi glede na. to, da mesto ne more na.pnedbvati. ker nima virov. kar bi pominoževala narod: Nima. mnogo tovarn, ni podje nega duha ; ®e pač vidi, da sem ,na Kranjskem in no v Ameriki, itd. Dr »h a. nodjetnega duha., no tega je pač dovolj, se mi je odgovorilo. a materiala-, to. je denarja, tega ni. Kako t!o? isem odvrnil, ko .na -se v listih vedno» povdarja, koliko je denarja, v tem in onim zavodu. Da, v klerikalnih! bil je odgovor: na- kar sem jaz pripom nil: Tudi v vaših1: in tudi vi ni-ste brriz kapitala. To je vse res in lepo je, ko nas tako iviisicko ceniti er. Konda*. toda vladla. vlada, ta je nam Slovencem tol-i sovražna, da hi ne privolila' še ma-nje pa -da-L, kake- ko-needie. Le oglejmo si “tovarno” v Šiški 'za valiti piš čarne: že dve leti traja tožba in ie Š? ni kioncie. Nalmieisto da- bi vlada, ioospeševala iudlustrijsko obrt na slovenski zemlii. jo pa le zavlačuje itn ovira. Žalostno, sem si mislil, poplovill ter odšel. Drugi dan ,pa mi ni dalo poko ja, da, si ue bi ogledal ono tovarno ya “piščance valiti” v Šiški. A]1 kak O' nrepm pičen je ! Našel sem mol ‘dričata, zlbitihl k «enih de®ak. kar ie bilo- podlobno past irskim 1piOPi-v> v Ameriki. In to naizavlja lo naši roia.ki v stari' domovini “tcvamai!” No, ja, humor mora biti. — Ni ne pravega nodjetnega duha. r»e. sem si midi. ko serm sedel ori čaši “ run.rega'” v gostilni nr Eodniku v Šiški. 'No. pa naj bone kakor hoče. šemi si izopet. miislil. 'ulača.l račun ter še.] nekako ot»> žen nazaj proti Ljuhljani in na. svoje stanovanje In ko pridem v Robb ter prižgem svečo, se mi je še le v glavi posvetilo in si mislil. kake moderne naprave moram pač tu iskati, tki še v hotelih kot Llovd is svečami' svetijo! Pride še. Obleke in svršniki V nobeni drugi prodajalni ne dobite tako i elike izberi dobro napravljene perfektno izdelane obleke in površnikov kakor pri nas, kjer imamo na stotine novih mod, novega blaga vsakojake barve. CENA $7.50 do $251 VOGAL BLUE ISLAND ^ * * * * * * * * * * I 18 CESTA Jelinek A i Mayer J * % 4'-* 4^ ^ ‘t* ^ ^ “%* ^ ^ h4 4* ^ ^ LASTNIKA DOPIS. Vandling, Pa. 15. dec. 1909. Dragi urednik GLas SP ob ode: Vana pošiljam naročnino za nam priljubljemi IM “Glas Svobode” in kot božična dlarilo pa ob jc-d-nem tudi naročnino novega na ročnika. Oh tej priliki Vam hočem naznaniti tukajšnji delavski položaj. Dela se še dosti doibro ali ¡zaslužek je za ene slab im to so-slsbno za tiste, ¡ki 'delajo — kakor je to obče navada — v trdem: premogu'. “Laborer” dela in dela pa pride po “pedb”. Za to tulji Uni je tukaj zel«' slabo naipredujejo, tisti ko delajo jo bolj težko plačajo', a oni ko samo po “ped.o” pridejo, pa sploh o Uniji nič slišati nočejo. Zato ne svetujem rojakom za dolom sem hoditi in to zaradi ravmier, kakc-ršnje so »pri nas. Konečno mojega dopisa, voščim vsemi svobodomiselnim roja-kr»rp. vesele božične praznike, tebi “Glas Svotede” pa ■ želim', da bi vsak stari naročnik ti vsaj enega novega pridobil. Bartol Zaverl. •T* >1X3 *l L b« O o Q) S »d o £ S3 VI d C3 o I Q) e < > T3 O > o r** CC jad u I439W. 18th St. nasproti *fï>tograf č, s, A. dvorane Nikdar Več Take Prilike! URA IN V&RIŽICA s priveskom (medaljonom] s pismeno g-arancijo za deset let, za ktero morate poysod plačati najmanj $17.00, stane sedaj pri nas SAMO $4.75 Ura je najnovejše in najmodernejše vrste s tremi krasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki so s čistim zlatom pl tirani. Ura ima na jbolje i n najto-čneje idoče kolesje na 7 dragin kamenov (rubinov.) Verižica s priveskom, [medaljonom) je tudi najnovejše in najmodernejše vrste in platirana s pravim zlatom. Privesek v tereg lahko postavite dve sliki je okrašen s tremi krasno in fino brušenimi kameni. Za uro in verižico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam pošljemo tako] uro in verežicš, kakor tudi pismeno garancijo za 10 let. Ostalih *3.75 placate, kadar^dobite stvari. Kdor s pošiljatvijo ne bi bil zadovolier», zamore dobiti takoj svoj denar nazaj. Cenike pošljemo zastonj. N Vsa pisma, denar in n aročbe adresiVajte na naslov: NEW YORK AUCTION CO. 436 East 67th Street, New York, N. Y. POZOR! Naznanjam sl. cbčinstvu V MILWAUKEE, WIS. da sem odprl trgovino s čevlji in raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana: METCALF BRADLEY CO. V zalogi imam MOŠKO SPODNJO OBLEKE, SRAJCE, KRAVATE itd. JOHN ERMENC 288 Grove St. Milwaukee, Wisconsin ALI SE BRIJETE DOMA? nvli»0^^ svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. la ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dohiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamČene iii jih z veseljem zamenjamo v vsakem event. slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknša jo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. PoŠiljatve izven mesta se sprejmejo Bru-simo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. /a naročnine izvan Chieapo pošljite še 5c posebej za poštnino. ZALOGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 Ustanovljeno leta 1875. ► ► ► ► ► l ► ► ► V JOS. KRAL t 417-419-421-423 W. 18th St.. rTVY' Chicago. 111. ► t