AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINU DAILY NEWSPAPER »rt« pre-ilaj* Jogu vary itku' n«ck' dr.i0 lr. in i i ven- uži"8' Ca»ar in sr. M.r- I H°r' Hoc in in CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, JUNE 15, 1945 LETO XLVIII—VOL, XL7I1I Armada in mornarica imata zdaj vso oblast na Japonskem v rokah Tako izgleda danes obrežje Normandije, kjer so 6. junija 1944 zavezniki napadli o po in kjer je našlo smrt toliko ameriških vojakov. Slika kaže ameriškega voja-®> ki stoji na straži na bivši nemški betonski utrdbi, s kakršnimi so hoteli Nemci ^Prečiti invazijo. si bodo postavili zaprte poljske voditelje zdaj pred sodiice V __ Radio iz Moskve naznanjal, da bo pri-16 poljskih voditeljev, ZaPrti v Moskvi, v par sodišče, obtoženi te-"'h dejanj za hrbtom armade. ? V j !o» M«-. eZar n B«r ni » tr»' ass. imenoval generala Okulickija kot vo-i Pujske skupine, ki je terorizem in da so rezično radijsko posta-J rusko linijo na Polj- iz Moskve je poročal, ,Nskava glede prijetih Voditeljev končana in 1 Pride pred vojaško so- ' i t' o P'e' in >le' eta °b ( ločno pismo s 25 bese-6veda, vsebina je pod-Celzuri. Kdor hoče to-, i kabelsko poročilo do-;' se zglasi pri Kolandru 8t- Clair Ave. ---o- f baje skriva poročajo ■'Oh L ; i Londonski časopis je prinesel včeraj de-ki citira "zaneslji-lj. trdeč, da se skriva v er na Irskem. Baje je i glavno mesto Irske, [.^oblečen v žensko. Po-^ trdi, da ga je sprem-ženska in trije otroci. |J8° ti "viri," ki to trdi-tocilo ne omenja. Dr. Maček je varen pri Angležih Washington. — Iz dobro poučenih diplomatskih virov se doznava, da se nahaja voditelj Hrvatov, dr. Vladko Maček, zdaj pri Angležih, kjer se "prav dobro počuti," kakor se izrecno zatrjuje. Kot znano je dr. Maček pobegnil iz Hrvatske, predno so prišli tje partizani. Nikdar ni priznal niti Osvobodilne fronte, niti vlade maršala Tita. Zdaj je očividno, da bo igral dr. Maček še veliko in važno vlogo na Hrvatskem, kjer ima za seboj ogromno večino naroda. po- SVETU JE-V RAZGLASI %-IKO ta Italijanski prestolo- ^mberto ->e v P°svetih V socialistov, Pietrom u, ^a bi sestavil novo tb r Je podal ostavko IjNomi. i^6 Povedal, da je sveto-ftu> naj se odpove pre-aJ razglasi Italijo za 3 čemer bo preprečil j10- Rekel je, da Um. to sugestijo ni bil ^cuden. Včeraj je pripekalo V Clevelandu je kazal toplomer včeraj popoldne 91 stopinj. Proti večeru nas je pa obiskala nevihta z bliskom in gromom ter nalivom. Na 1177 E. 79. St. je strela udarila v dimnik ,toda škode ni napravila. Po mestu je vihar porušil kakih .30 dreves. Tudi za danes oblubujejo deže vno, peklo bo pa vseeno. K molitvi ičlanice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ naj se zbero nocoj ob sedmih v Zakrajškovem pogrebnem zavodu, da se poslove od pokojne sestre Johane Dobre. Von Ribbentrop prijet! Danes zjutraj je naznanjal radio, da so angleške čete včeraj prijele v Hamburgu bivšega nemškega zunanjega ministra Joachima von Ribbentropa. Pri sebi je imel pisma, naslovljena na Churchilla, Edena in Mont-gomerya. - Kaj je v pismih, poročilo ne pove. Hamburg je pod okupacijo 2. angleške armade. -o--— Zed. države so izgubile vojni 1,554 trgovskih ladij in 6,066 mornarjev Washington. — Mornariška komisija Zed. držav poroča, da so Zed. države izgubile v tej vojni 1,554 trgovskih ladij in 6,066 mož posadke s teh ladij. Izgube ladij je pripisovati minam, torpedom in zračnim napadom. ' Ta izguba ladij v skupni tona-ži je manj kot ena tretjina ladij, ki so jih ameriške1 ladjedelnice zgradile samo v letu 1944. Anglija je izgubila 2,570 ladij, drugi zavezniki 1,172, nevtralne dežele pa 490 tovornih ladij. Največ ladij so potopile nem. ške in italijanske podmornice v severnem Atlantiku, ki so hotele zabraniti dovoz iz Amerike Angliji in Rusiji. Od marca do julija 1942 so bile potopljene 204 ameriške trgovske ladje, povprečno več kot po ena na dan. To sc bili najbolj črni dnevi za zaveznike na morju. Pa le kje jih doba? Pravijo, da si mestni odbornik iz 9. varde, ki je zdaj uradni kandidat za župana na republikanski Usti, Ray C. Miller, vedno umiva svoje lepe lase izrecno s svežimi kokošjimi jajci. To je vse lepo, ampak kar bi naše gospodinje rade vedele od tega županskega kandidata je to: kje pa dobite te dni kokošja jajca za umivanje las, ko jih ni dobiti niti za kuho? Bo nekako tako kot v času francoske revolucije. Ko so namreč kraljici Antoniji rekli, da je ljudstvo nezadovoljno, ker nima kruha, je rekla: "Pa naj jedo potico!" V 41 mesecih vojne je bilo izgubljenih 3,604 vojakov na morju Washington. — Armada roča, da je bilo izgubljenih v 41 mesecih vojne z Nemčijo in Italijo 3,604 ameriških vojakov na potopljenih ali poškodovanih ladjah, na katerih so se vozili v Evropo. Vsega skupaj je bilo potopljenih ali poškodovanih v tem času 41 ameriških vojaških transportov. Ti računi kažejo, da so izgubili po štirje vojaki življenje na morju za vsakih 10,000, ki so bili poslani na ladjah iz Amerike v Evropo. Tekom prve svetovne vojne je bilo izgubljenih več kot 7 vojakov na morju izmed vsakih 10,000. Iz Zed. držav je bilo poslanih v Evropo 4,543,061 vojakov. Po poti jih je bilo izgubljenih pa 1,094. Armadno poveljstvo daje kredit za to sorazmerno malo izgubo življenj na morju zavezniški bojni mornarici in pa zračni armadi, ki so spremljale vojaške konvoje čez morje. Največ ameriških vojakov je utonilo, k0 je bila torpedira-na angleška ladja Rohna 26. novembra 1943 ob Alžiriji. Ladja se je potopila v 30 minutah. Vsled teme in viharnega morja ni bilo mogoče rešiti dosti vojakov. Z ladjo je šlo takrat v morje 1,015 mož, več kot polovica od teh Amerikancev. Druga največja izguba za Amerikance je bila 24. decembra Tako je poročal včeraj vojni lanskega leta, ko je bil torpedi-1 tajnik Stimson, ki je rekei, da bo ran blizu Cherbourga belgijski tudi sedma armada služila kot parnik v angleški službi, Leopol-' okupacijska armada. Pattern je duille, ki je vozil 2,237 ameri- ponovno izrazil željo, da bi ga PATT0N GRE ¥ EVROPO NAZAJ Njegova 3. armada bo okupirala Nemčijo, a deveta bd prišla domov. Washington. — General Pat-ton, poveljnik 3. armade se bo vrnil nazaj v Evropo, kjer bo zopet prevzel njeno poveljstvo. Tretja armada bo poslovala kot okupacijska armada v Rajhu. Japonska propaganda zdaj ne govori drugo kot o invaziji dežele San Francisco, 14. jun. — Japonski premier Suzuki je danes priznal, da sta armada in mornarica prevzeli vso oblast v deželi. Dalje je izjavil, da on ne bo odstopil, tudi če bo Okinavvo padel. Dalje je premier poročal, da je vsa dežela pripravljena proti invaziji. Suzuki je tolmačil časnikarskim poročevalcem, da sestoji zdaj ves vojni kabinet iz mornariških in armadnih častnikov in temu vojnemu kabinetu je dal parlament zdaj vso oblast v roke. Suzuki je dalje trdil, da bo vzelo Amerikance dolge mesece, predno bodo dopeljali čete in potrebščine za invazijo na Pacifik, kjer jih bo čakala desetkrat večja japonska sila. Istočasno pa japonsko časopisje poroča, da so ameriški bombniki in zračne trdnjave že dospele iz Evropa v Manilo na Filipine. To vse kaže na bodočo invazijo Japonske, trdijo. Radio iz Tokio je poročal, da premikanje ameriške bojne sile kaže, da bo invadirala ali kitajsko obrežje, ali pa Japonsko samo. Japonska armada in mornarica da pa sta popolnoma pripravljeni za boj na japonskem obrežju, je zatrjeval radio iz Tokia. ških vojakov, nilo 764. Od teh jih je uto- Japonci na Okinawi revolfirajo proti poveljnikom in se vdajajo Marinom Guam, 14. jun. — Danes je zrevoltiralo mnogo japonskih vojakov na Okinawi .proti švojim poveljnikom, ki so jim ukazali boj do zadnjega moža ter se v trumah podajajo ameriškim marinom. Malokdaj se prigodi, da se japonski vojak upre svojemu poveljniku. Vdali pa so se Japonci na polotoku Oroku, kjer njih poveljnik ni hotel odgovoriti na ultimat generala Bucknerja, naj se poda. V devetih dneh jih je padlo samo na tem polotoku 3,500. Japonci so skušali v četrtek ob 4:30 zjutraj z močnim protinapadom na neko višino, katero je imel zasedeno 32. polk. Z divjim vpitjem so se zagnali Japonci v napad, toda Amerikanci so trdno stžfli in kosili Japonce kot travo. Ko so se Japonci vrnili s krvavimi glavami, so pustili na mestu 250 mrtvih. Potem so Amerikanci videli, kako se zbirajo Japonci k ponovnemu napadu. Tedaj s0 se pa oglasili ameriški poljski topovi, ki so metali krogle naravnost v zbirališče Japoncev. Ti potem niso več napadli. Depeše tudi poročajo o velikih slučajih samo-morov med japonskimi vojaki, ki so obupali nad zmago. Narodi zahtevajo pravico, da smejo izstopiti iz lige San Francisco. — Mali narodi oziroma njih zastopniki na konferenci Združenih narodov, ki vidijo, da so popolnoma v rokah petih velesil, zahtevajo zdaj zase vsaj eno in sicer, da sme vsak izstopiti iz svetovne lige, kadar to želi. To bodo morda dosegli, čeprav bodo tudi pri tem velesile gotovo vdele kako coklo. Zdaj oblikujejo čarter za mirovno ligo. Zasedanje bo končano, kot se zdaj sliši, 23. junija. -o- Prvih sto tisoč vojakov je že nazaj New York. — Urad tukajšnje ga pristanišča zatrjuje, da je dospelo z Evrope 111,372 vojakov v zadnjih 40 dneh, računano od 6. maja. Rev. Pirnat — prelat! Papež Pij XII. je imenoval v škofiji sv. Helene, Montana, šešt papeževih prelatov ali monsig-norjev. Med temi je tudi Rev. John Pirnat, župnik na fari sv. Petra, Anaconda, Montana. V Ameriki sta še dva druga nje gova brata duhovnika in sicer je Alojzij na Evelethu, Mihael pa v Butte, Montana. Novemu pre latu naše iskrene čestitke! Nemci so že skoro imeli raketo, ki bi zadevala poslali na Pacifik. Do decembra bo pa ostala še v Nemčiji 15. armada. Iz glavne-! na daljaVO 3,000 milj ga stana se poroča, da bo prišla i parjz juliju 9. armada domov. Koli-' v ko divizij jo b0 prišlo domov, še! ni znano, niti ne, koliko divizij bo poslanih na Pacifik od 9. armade. Da bodo zdaj tri ameriške armade imele Nemčijo v okupaciji znači, da je bil načrt spremenjen. Zakaj je treba imeti tri armade osem mesecev po končani vojni v Nemčiji, ni pojasnjeno. Tretja in sedma armadi bosta imeli v Nemčiji za okupacijo 400,000 mož. Koliko mož bo štela 15. armada, ki bo v Nemčiji do decembra, pa ni še znano. -o—-- Prva ohletnica V nedeljo ob desetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Pvt. John Poje ob priliki prve obletnice njegove smrti. DO 100 ŽENSK POTREBUJEJO, DA BI ŠLE OBIRAT ČEŠNJE V CLYDE, O. Poljedelska postrežbena po-sluga v okraj^ Cuyahoga išče 100 žensk, deklet ali žena, v starosti 16 d0 35 let, ki bi hotele iti obirat češnje v Clyde, Ohio. Kraj se nahaja nekaj milj ju-žnozapadno od Sandusky. Plačali jim bodo 2 centa in landa bodo odšle 24. junija, nazaj se bodo vrnile 14. julija. Za one, ki bodo vzdržale ves ta čas, bo prevoznina zastonj. Za hrano bodo plačale nekako $1 na dan. Za obrati imajo do 8,000 dreves. Katero zanima, naj se zglasi pol od funta nabranih češenj., Stanovale bodo pod nadzorstvom pn Ge01'ge Zeis, soba 816 Pu-v tamkajšnji višji šoli, kjer bo- blic Square Bldg. ali pokličite do imele tudi hrano. Iz Cleve-| Po telefonu MAin 2656. Ameriška tajna služba poroča, da so bili Nemci že na tem, da bi začeli z masno izdelavo izboljšanih letečih bomb ali raket, ki bi zadevale cilj v razdalji 3,000 milj. Konec vojne je preprečil Nemcem to izdelavo strašnega orožja. V teku šestih mesecev bi bili Nemci v stanu producirati to letečo bombo, ali leteči "brzojavni drog," če bi jim konec vojne ne prekrižal računov. Nemci so imeli tovarno za iz-delovavo teh raket pod zemljo, 800 čevljev globoko, kateri prostor je zdaj v rokah ameriške armade. O vsem tem načrtu na. cijev so povedali Amerikancem nemški znanstveniki, ki so izumili to letečo bombo in jo izboljšavah potem, ko so jo začeli spuščati na London. -o-— Nov grob Včeraj zjutraj je umrl John Kovacevich, star 53 let, stanujoč pri Mrs. Mary Sokach na 941 Babbitt Rd. Euclid. Doma je bila iz sela Buvevac, kotar Velika Gorica na Hrvatskem. V Ameriki je bival 34 let. Tukaj zapušča dva bratranca Antona in Josipa. Bil je zaposlen pri Pocahontas Coal Co. Pogreb bo v soboto popoldne ob dveh iz Svetkovega pogrebnega zavoda v Cleveland Crematory. -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. VOJNA PROTI JAPONCEM (Petek 15. junija) GUAM —• Včeraj je bombardiralo japonsko industrijsko mesto Osaka 520 ameriških B-29. Gen. Arnold, poveljnik ameriške zračne sile je istočasno svaril Japonce, da bodo dobili na leto za vrat 2,000,-000 ton bomb. To, kar so do-zdaj občutila japonska mesta ni še nič v primeri s tem, kar jih še čaka, je izjavil. MANILA — Avstralske čete so vzele glavne* mesto otoka Bor-nio, Brunei. Japonska garni-zija je zbežala iz mesta južno v hribe. Šestnajsta obletnica V nedeljo ob 11:30 bo darovana sv. Vida maša za pokojnega Anthony Levstek v spomin 16. obletnice njegove smrti. SAMO DA°BONEKAJ MANJ STROŠKOV ZA DRŽAVO S Pacifika. — Cpl. Edward Walton iz St. Louisa si na vse načine prizadeva, da bi Stric Sam kolikor mogoče prišle poceni skozi z vojno proti Japoncem. Zato gleda, da če le more pogodi po več Japoncev z en0 kroglo. Tako je na otoku Paleliu ubil dva rumenjaka z eno kroglo iz puške, kar je stalo Strica Sama borih, 12 centov. Na Okinawi j pa z eno ročno granato pomagal na oni svet trem Japoncem, kar je stalo Strica Sama skupaj 62 centov. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 15, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER . (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson «628 Clevelu* «. Ohio. ___ ___ Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Doitl. celo leto $7.60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta (3.60. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po po&tl četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznažalclh: Celo leto $0.60. pol leta $3£0, četrt leta $2.00 Posamezna številka S cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.60 per year. D. s. and Canada, $3.60 for 6 month«. Cleveland, by mall. $4-00 for 6 months. U. s. and Canada, $2.00 for 3 month«. Cleveland, by mall, $2.26 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.60 per year; $3.60 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. prodali Trst. Vas bo sodila zgodovina, vas bo narod preklinjal. Zdaj se boste skušali prati in sprejemali boste resolucije, ki so brez pomena, kot sami dobro veste, pa bi se radi oprali pred narodom. Treba je pa ene močne resolucije, ki naj zahteva, da se vrne Jugoslavijo v roke narodu, drugo bo pa že narod sam vse rešil, tudi zadevo Trsta in Koroške, na to se lahko zanesete. Entered as second-class matter January 5th, 190$, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under thd Act of March 3rd. 187$. No. 138 Fri., June 15, 1945 Torej Tito se je umaknil Poleg drugih vitalnih napak, ki jih je izvršil Jože Bro-zovič ali kakor rajši sliši: Tito, sta bili dve kapitalni, ki bosta imeli najbrže še zelo žalostne posledice za Jugoslavijo. Prva njegova napaka je bila, ker je pristal v to, da naj angleške čete zasedejo Trst odnosno Primorsko in Koroško. Druga njegova napaka je pa bila, ker je potem hotel to svojo besedo snesti, pa se je vdal pritisku in odpeljal svoje čete iz zasedenih krajev. Kakor vse kaže, ne bo Trst nikdar prišel k Jugoslaviji, to se pravi, vsaj toliko časa ne, dokler bodo imeli Jugoslavijo v rokah komunisti. Kadar bo prišla Jugoslavija zopet v roke narodu, se bo morda položaj spremenil, toda vprašanje je, če ne; bo takrat že prepozno. Nobenega dvoma ni, da se je Tito umaknil iz Trsta in 'Koroške šele potem, ko so mu tako ukazali iz Moskve. Tam so mu pa to ukazali radi tega, ker so imeli sami prav take grehe ali mahinacije, ko so zahtevali umik angleških in ameriških čet iz teritorija v Nemčiji, ki je bil določen za rusko okupacijo. Sovjetija, katere poslušen hlapec je Jože Bro-zovič Tito, ni mogla nekaj zahtevati od Amerikancev in Angležev v Nemčiji, česar sama ne izvaja v Jugoslaviji. Angleška okupacija Trsta in zaledja ter Koroške je bila določena razdelitev Nemčije v okupacijske zone. Nas, ki smo slovenskega pokoljenja, ne zanimajo oku pacijske zone v Rajhu, zanima nas pa bodoča usoda Trsta odnosno Primorske irf Koroške. Zato smo pa v našem časopisu neprestano poudarjali, da je za nas ameriške Slovence v kolikor hočemo ali moremo pomagati rodni domovini — edino in glavno vprašanje — Trst s Primorsko in Korotan. Mi v Ameriki bi bili morali vsa ta leta vojne neprestano in povsod ponavljati in zahtevati na pristojnih mestih — Trst in Koroško! Toda našim takozvanim voditeljem, katere sta vodila Lojze Adamič in Kristan, je bil.glavni cilj — revolucija v Jugoslaviji in potom revolucije: sovjetizacija iste. To so dosegli, uspeli so na celi črti —Jugoslavija je danes v komunističnih rokah. Ampak to so dosegli za ceno — Trsta in Koroške. Tega ne trdimo kar tje v en dan, ampak ponavljamo samo fakta. Saj je bil glavni voditelj partizanov v'Ameriki Lojze Adamič tisti, ki je javno priznal, da je Trst odprto vprašanje, torej vprašanje, o katerem je treba šele debatirati, čigav da je. Kako naj pa zavezniki priznajo Jugoslaviji Trst, če pa mi sami pravimo da je treba o tem šele raz-, pravljati? Mi smo neprestano poudarjali, da bo dobila Jugoslavija Trst in druge kraje, ki so neoporečna last slovenskega naroda, samo iz rok Washingtona in Londona. Naši ameriški Titovci, ki so se navduševali za komunistično nadvlado Jugoslaviji, so bili drugačnega mnenja in so videli rešitev tega vprašanja samo v Moskvi. No, zdaj lahko vidijo, kdo je imel prav. Moskva je ukazala Titušu, naj vz&me svoje čete iz Trsta. Kadar pa. človek nekaj spusti iz rok, je prav toli ko, kot da je tisto izgubil. Posedovanje kake stvari je devet desetin pravice. Tito je odšel iz Trsta in Koroške, nazaj bc prišel, kadar mu bo to dovolila Anglija. In kdaj bo to? Nikdar! To se pravi, dokler bo imel Tito v rokah Jugoslavijo, toliko časa Angleži ne bodo dali Trsta — Moskvi. To si dobro zapomnimo, pa naj nam bo všeč ali ne. > Ne gre namreč za to, če je Trst s zaledjem jugoslovan ski ali ne, ampak gre za to, če bo segla Moskva do Jadran skega morja. To je tisti point, bratci okrog SANSa in drugi, ki ste vsa ta leta zažigali po narodnih domovih in drugje kadilo Titu in njegovim partizanom, pa s tem izgubili Trst. Vaš Stalin je že v Teheranu privolil v to, da bo imela Anglija politično sfero v zapadni, Sovjetija pa v vzhodni Jugoslaviji. Torej je Stalin že takrat pristal v to, da naj Anglija stori s Trstom, kar hoče. In Anglija nima prav no benega vzroka, da bi dala Trst Jugoslaviji na ljubo Titušu. Anglija namreč še ni pozabila, kako je Tito s svojimi parti zani zabranil angleškim četam izkrcanje v Dalmaciji, kjer so hotele prestreči umik Nemcem iz Albanije. Tito je takrat angleške čete razorožil in jih zaprl. Šele na pritisk jih je pozneje izpustil. To zdaj Angleži vračajo Titu v Trstu in na Koroškem. Kakor vse kaže, hoče imeti Anglija na Grškem in zapadni Jugoslaviji, to je v Trstu bič v roki proti Moskvi in njenim hlapcem na Balkanu. Zato je pa gotovo, da dokler bodo Jugoslavijo vladali komunisti, toliko časa Jugoslavija ne bo dobila Trsta. Že lansko leto je nek diplomat rekel in njegove besede smo mi ponovili, "da hoče Anglija postaviti pied Italijo zid preti komunizmu." To, vidimo, Anglija tudi izpeljuje na račun Jugoslavije. Iz vsega tega je jasno, da se mora Jugoslavija najprej otresti komunistov, potem bo mogla šele vprašati za Trst in Korotan. In ako bodo do mirovne konference v Jugoslaviji na oblasti komunisti, potem se lahko obriše za Trst. Ena sama pot je torej še odprta, da pride Trst nazaj v roke njegovim postavnim lastnikom in ta pot je, da se jugoslovanski narodi izluščijo iz krempljev komunistov in Trst jim bc padel v naročje kot zrela hruška. Vi, ki ste na ta ali drug način pomagali prodati svojo rojstno domovino v roke komunistom, ste obenem ž njo tudi Mož je, bil od doma. žena mu piše: "Pred nekaj leti mi je dal nekdo dva dragocena bisera, katere sem z največjim veseljem in z nepopisno skrbjo varovala. Včeraj pa je prišel tisti, ki mi jih je dal v varstvo, iskat ta svoje. Zelo nerada sem jih dala, toda, ker vem, da bosta bisera tam bolj varna in tudi zato, ker mi je obljubil, da mi jih končno da zopet nazaj, sem mu jih izročila. Ali sem storila prav?" Mož jii takoj odgovori: "Seveda si prav storila. Kar ti je dal tisti samo v varstvo, je bilo njegovo in pravico je imel vzeti svoja bisera, kadar je hotel. Pa ne bom pisal več. še danes se vračam domov. Dolgčas mi je po tebi in po naših dvojčkih. Tako ljubkih otrok ni na svetu." Drugi dan, ko je vstopil v hišo je bila prva njegova beseda: "Kje sta pa sinčeka?" žena ga prime za roko in ga pelje v sobo. V zatemneli sobi vidi mrtvaški oder in na njem svoja dva otroka. Sedaj je razumel, kaj je žena mislila, ko mu je pisala o "biserih." Zajokal je v nepopisni žalosti. Tudi materi otrok, ki sta umrla oba na isti dan za škrlatinko, se je srce trgalo žalosti. Premagovala pa se je, da tolaži moža. Zato mu de: "Ljubi moj soprog. Ne jokaj. Otroka nama je dal Bog. In kar da On, je njegovo in to ima pravico vzeti nazaj, kadar hoče. Vrniti morava te bisere Njemu, z velikodušnostjo, katere nama je dal v svoji neizmerni dobroti in usmiljenju, za nekaj1 časa. Ne smeva se protiviti, če je sedaj svoje vzel nazaj. Poleg tega pa nama jih bo nekoč zopet dal nazaj, vse lepše in ljubkejše, kot sta bila do sedaj. Pokleknila sta poleg svojih mrtvih otrok in molila: "Tvoja volja se zgodi kakor v nebesih tako na zemlji." Ustala sta poto7 lažena in pomirjena. Tako je. Ni vselej lahko reči "Tvoja volja naj se zgodi." Toda, kdor se premaga ter udano sprejme božji odlok, ta bo tudi prenesel udarec, dočim oni, ki se upira in se protivi, pogostokrat ne prenese, prav gotovo pa si vsakokrat teži in greni svoje breme. * * * Smrt naših dragih je udarec, katerega je morda najtežje prenesti. Nepopisno hud mora biti smrtni udarec za one, o katerih pravi sv. Pavel, "da nimajo upanja." To so oni, kateri ne verujejo v posmrtnost,, ki smatrajo človeka za le nekaj bolj razvito žival, brez duše. Za take je smrtna ločitev od svojih res grenkost, ki presega vse grenko-sti človeka. Težko je umeti kako more kedo biti tega prepričanja, da je s smrtjo vsega konec, ko je pa Kristus prav zato od mrtvih vstal, da prepriča nas o neurjočnosti duše in o po-smrtnosti. Prav za prav, jaz niti ne verjamem, da je tak človek sploh kedaj živel, ki bi bil res prepričan, da po smrti ni nič več. Toda, takih kateri bi RADI, da po smrti ne bi bilo še kaj, takih je nekaj. In zakaj bi RADI tako? Zato ker se njih življenje ne vjema z božjo postavo in Bog pravi, "ako hočeš iti v življenje, spolnuj zapovedi." Vedo tudi, če Bog obljublja večno plačilo za spolnovanje božje volje, potem bo nasprotno tudi resnica, da kdor NE spol-nuje zapovedi, tak ne pojde "v življenje," marveč v večno smrt. "Prijatelj, kako si sem prišel, ko nimaš svatovskega oblačila? Zvežite mu roke in noge in ga vržite v zunajno temo. Ondi bo jok in škripanje s zobmi." Tako govori Gospod. Kristijan, ki spolnuje božjo voljo, če tudi tu in tam, ker je človek, naredi še katero napačno stopinjo, pa se skesa in zopet skuša dalje hoditi po tem, kar ga učijo zapovedi božje, tak ni brez upanja. Njegovo upanje je v tem, ker je vse skozi želel in poiskušal božjo voljo spolniti. Poleg tega pa je tudi od časa do časa opral svojo dušo prestopkov v krvi Zveličarja, v zakramentu sv. pokore. Tak ob času smrtnega urdarca tudi žaljuje, pa ne brez upanja. * * * V zadnjih dneh je smrt žela po naši fari. štirje odrasli in en novorojenček so bili plen smrtnega angela v teku dobrega tedna. Nagloma je odšel iz tega sveta Ladislav Grozdanič, sin Štefana in Ane na Issler Ct. Po daljši bolezni, večletni bolezni, je bila rešena trpljenja Pavlina Miller, rojena štepic, hči Antona in Jožefe Štepic. Za njo je odšla v večnost Jožefa Kocjan-čič iz Gibson Ave., katera je tudi več časa prenašala težko bo lezen. Dan za njo so našli mrtvo v postelji ,Frances Zorn. Ta je bolehala nekaj mesecev. Vsa zdravniška veda ji ni mogla pomagati. Sredi med temi je takoj po svojem rojstvu in hitremu krstu zapustil svet in se pVese-lil med angele, otrok družine Andreja Antosh. Tako so šli prav hitro eden za drugim, dva mlacla, Grozdanič v starosti 27 let, Mrs. Miller pri 35 letih in druge dve v poznejših letih. Ali ni res kar pravi sv. Pavel: "Odločeno je človeku enkrat umreti-." Vsem ostalim izražamo tem potom naše globoko sožalje. Jokajte, toda ne jokajte, kakor oni, ki nimajo upanja. Vaši dragi so odšli v boljše življenje. "Jamica tiha, kotiček miru, v tebi ni križa, težav in joku." Bog jim daj večni mir in večna luč naj jim sveti. Amen. H! * * Kdor hoče brati nekaj, kar do pičice izraža tudi naše misli in naše prepričanje glede prave DEMOKRACIJE, naj bere izvrsten uvodnik na prvi strani milwauškega lista "OBZOR" v štev. 682. Ne bom ga citiral, ker sem prepričan, da ga bo ponatisnila Ameriška Domovina v celoti, vsaj upam, da ga bo, ker to zasluži. Tam je brez ovinkov povedano, v kakšno demokracijo verujemo, menda 98 procentna večina Slovencev v Ameriki. Tako demokracijo želimo tudi našim sorojakom v stari domovini, nikakor pa kako Stalinovo laži svobodo. Obzoru čestitamo na pogumu, v katerem se izraža za resnico in pravico zatiranih Slovencev v Sloveniji. $ * * Amerika je dala svetu svoj lastni red sester, katere se imenujejo "Zdravniške Misijonar-ke Naše Ljube Gospe Začetek Veselja." Te sestre so vse izurjene in učene doktorice, katere delujejo po Indiji in Afriki med siromašnimi poganskimi narodi in jih ob enem spreobračajo k pravi veri in spoznanju Boga. Tu je res prava ljubezen do bližnjega. * * * Prišla mi je v roke neka brošura, polna laži in natolcevanj glede katoličanov v Sloveniji, zlasti o škofu Rožmanu. Tam pravi pisec, da je škof "od tega časa začel nravno padati ..." Kadar bo škof Rožman padel eno desetino te nižave, v kateri se nahaja pisec tiste brošure, potem naj se spodtika nad škofom. "Hinavec, izderi najprej bruno fz svojega oče-jemati smet iz očesa svojega sasa očesa in potem boš videl brata." (Luke 6-41.) Res je prav, da prihaja vesoljna sodba, kjer bo imel besedo edino le pravični Bog. Takrat bodo morali tudi lažniki in ob-rekljivci, kot so komunisti in njih sopotniki, med katerimi je žalibog tudi nekaj Slovencev, priznati, da ima laž kratke noge, ter da se končno vse obračuna. * * * Prvi soldat: "Kaj bi ti rajši pustil, vino ali pa ženske?" Drugi soldat: "To je odvisno od starosti." * * * "Čemu se praskaš kar naprej ? "Zato, ker nihče drugi ne ve, kje me srbi." ♦ # * Louis Prhne Jr. mi pošilja iz Californije večkrat neki listič z imenom "Scuttlebutt," v katerem je vse polno zanimivih objav in naznanil za ondotne mornarje, seveda, in drugih takih spisov. Vojaško, ali mornarsko življenje ze srcali iz cele vsebine. * * * Ali veste, da je črna malina rdeča,.ko je še zelena? * * * To se še nam dobro zdi, da je Lekanov Tonček metal žogo tako izborno zadnjo nedeljo, da so betarji šli kar ajns, cvaj, draj iz svojega boksa. Ti Tone ti. Celo Cleveland News mu je zapel malo glorijo. * * * Neki Franc Rožman je postal nič manj ko general komunistične armade v Sloveniji, menda zato, ker je v španski, vojski nune pobijal. Ali ni to junaštvo čez vsa junaštva? Hargole! * * * V listu berem, da je 22-letna mati vrgla svojo dve in pol leti staro hčerko po stopnicah, potem pa jo zabodla z nožem in zadavila. V drugem listu pa vidim, da je neka punčara šla mirno k postelji svoje matere in ji rekla: "ubila tem bom." Nakar jo je zabodla z ostrim nožem in odšla v svojo sobo, vzela magazin in mirno brala naprej. To so pretresljive zgodbe, ki so sad moderne vzgoje, v kateri se trdi, da se otroka ne sme kaznovati, ampak se ga mora pustiti, da se "prosto izraža" in vede po svoji glavi, trčiti otroka smo zatajevanja je največji moderni greh napram otroku. * * * fie hočeš pravilno voziti pazi na avto, kateri je takoj za o-nim, ki vozi pred teboj. * * sft Ponosen sem bil na naše gra-duante iz Holy Name High. Tako so se dobro izkazali vsi. Malo je manjkalo, da nisem vtaknil palcev pod naramnice in rekel g. škofu, ki so delili diplome, "to so pa naši." Marion Mauer je dobila "scholarship" za Notre Dame College; Rose Marie Cergol si je priborila "honor roll," tako tudi Evelyn Slak, in Margaret Yancher. Nekakšne nagrade so prejfeli tudi ostali: Bernice Simončič, Elizabeth Valenčič, Betty Zidanič in Joseph Zupančič. Nekateri izmed njih bodo šli še naprej v "college." Naj bo tudi ta šola katoliška, ker katoliška šola je danes edina, v kateri se otroci izobražujejo in ne samo baše-jo z raznimi predmeti, med tem ko se najbolj važni izpusti. Kaj pomaga še tako učena glava, če pa morale ni? Morale pa brez poznaj a božjega ni in je ne bo nikoli. * » * Oče: "No, le hitro vprašaj kar misliš, pa na kratko." Sinko: "Rad bi vedel: kadar zboli zdravnik in pokliče dru-zega zdravnika, da ga zdravi, J ali poklicani zdravnik zdravi zdravnika, ki ga je klical, tako kot zdravnik, ki je zdravnika , klical zdravi, ali pa poklicani zdravnik zdravi zdravnika, ki ga je klical tako, kot poklicani zdravnik sam zdravi?" Oče: "Ne vem sicer za gotovo. Mislim pa, da bo zdravnik, ki ga je zdravnik klical, zdravil zdravnika tako, kot bi zdravnik, ki je zdravnika klical zdravil, če bi bil zdravnik klican k zdravniku, da bi ga zdravil. Nisem pa gotov." Sinko: "O." * # * James Skerniewitz je bil krščen v nedeljo. Mati njegova se je po očetu pisala Zakraj-šek. * * * Joseph Vrčekova družina v Maple Heights je prejela obvestilo da je bil Eugene Verček odlikovan za izredno hrabrost. Eugene je držal v redu žico za komunikacije navzlic nemškim kroglam, ki so žvižgale okrog njega. Naše čestitke družini, kakor tudi Eugenu, ki se točas- no nahaja v Čehoslovakiji. * # * Domov je dospel Joseph Mirtel, sin Joe Mirtelove družine na St. Catherine Ave. Mlajši Joe je bil petnajst mesecev v nemškem ujetništvu, pa se mu .ae vidi, da bi bil sestradan. Tudi sam pravi, da se mu ni ravno prehudo godilo. Je pač razlika na jetničarjih tudi v Nemčiji. * * * John Cergol, sin John Cer-golove družine na East 98. cesti, je po dveletnem bivanju onstran morja prišel na daljši dopust. Na naših cestah smo videli tudi Joe Urbančiča, kateri pa še ni prebredel luže, pač pa jo morda bo v bližnji bodočnosti. * w * Praznovanje Fr. Slapšakove dvajsetletnice mašništva v nedeljo večer je bilo primerno za današnje čase. Na programu je bilo petje, par govorov in nekaj točk za "špas—Monlight Jamboree" je bil šaljiv pa v mnogih krajih tudi lep v petju. Udeležba je bila povoljna in zabave ni manjkalo. Vsem skupaj iskrena zahvala zlasti pa vsem, ki so bili na programu in kateri so delali in skrbeli za to prireditev. Father Slapšaku želimo še mnogo let v vinogradu Gospodovem. * * * Ali ste prejeli svojo kvoto "vstopnic" za^ naš "Summer Festival," ki se vrši 22. julija? Ce jih niste, pošljite ponje. Povejte nam po telefonu. Prejeli smo jih že precej nazaj. 24 vstopnic za dva dolarja, to je po ceni. In kaj vse bomo tisti dan razdali: nagrado za $100 drugo za $50, štiri po $25 in tako dalje. Preskrbite si vstopnica. da odda pošto, drugič. da pg r*. da> vojne bonde, prodal za | 000 serijskih E bondov m cer 270 kupcem, vzdolž sV . ga poslovnega pota na K Ta "pismonoša" je Mrs, »» vs pismonosa „ Jane Clark iz Babson Parf > P Florida. Ona je prvak prodajalcev bondov monoši na deželi v F'0'1 sedmo vojno vosojilo. (u ah med Pfatr vrl Naznanilo Opozarjam vse uradnike kakor tudi lokalne zastopnike Zve ze društev Najsvetejšega Ime na iz slovenskih fara, da se vr ši izredni sestanek izvrševalne ga odbora v nedeljo 17. junija ob treh' popoldne pri sv. Lov rencu v Newburgu. Namen te izredne seje je, da se pogovorimo 0 katoliškem sho du, ki se bo vršil naslednjo nedeljo, 24. junija v Jolietu, 111 Če kdaj, je brez dvoma važno sedaj, da skupno sodelujemo in pripomoremo s svojimi nasveti do uspeha, ki naj rodi sad, da kot narod in kot katoličani sle dimo smernicam, ki jih bo dolo čil narod zbran na tem zborova nju v Jolietu. Upam in pričakujem, da boste vsi navzoči. E-nako se prosi tudi vse čč. gg. duhovnike, da se udeleže te važne seje. Na svidenje,- Predsednik. Pismonoša — prodajalec bondov Washington. — War Finance Division Treasury Dep'ta je prejel obvestilo, da je "pismonoša," ki trka dvakrat: enkrat IIIIII«!«1 "Dober dan," sem se P^ javil.pri Jimu v njegovi P^ ^ jalni, kjer se vedno dobi barvo, cveke in vse drug > je jako dobro in pametno- ' pri hiši. "'.'S ^ Jim ni od tega Časa-imajo štacnarji odjem8^ komando, prav nič 21 , 5 vedno enako prijazno P če ima zahtevano blago j" prijazno pove, če robe ni seli se z odjemalcem, ki d go in žaluje z onim, ki £ ^ zen ven. Tega zadnje^ teh časih zelo navajen'- vsaj dobro dene, če čuteče srce pri štacnaU11-.|( ' Ker sem strašno in vem, kako je treba . vem mestu pravilno sem začel pri Jimu ra^ ^ vremenu, ki ga kon°ema popolnoma nič ne zanl ^ ob sredah popoldne m ^ ijah. Samo da je ta lepo par ur, pa mu je ^ za" ves teden. Jako S«* ^ ] vek, bi rekel, je ta ^ Edino to mu nekoliko %„, di, da pride sreda PoPoVOi mo enkrat v tednu. Izg ima namreč nepisan0 »n 'Za H & v JHo ob »a g lal G 'ton Pol, Wj S :'nk( So ] ji j' fc J»Sp 'le \ tegj k lePc se F1; ki pa nič manj ne dr«1' M , 2L bi bila sprejeta v o ' cah kongresa ter P° ^ najvišjega sodišča Pe da je. sreda popoldne<. ^ no zapre, njegova in ko napravi kar ^oce\ g sem že premišljal, nisem govoril s Jinl p0p napravil, če bi v srf uno ob tistem času, ko s goreti ra, začela hiša tžM sicer trdil ne tako ^ ne maram nikomur zdi se un- če, ampak prav ^o Jim ne gasil. PraV „ lcoj mogoče, peljal s svo.ii m Nc !n 10 ka s r je ju [ater trdo '> k 80 61 r i ^JŽ 10; d, 'ko , s1 5 flor v >il ' Pr Je c nl'1 ustavil za trenutek j ^ šerjih in jim P°vcCahjšo> pogledat v njegovo pI,v da gori, ko se ven«^ ne spominja, da bi ^r1 Od njegovega moja" ga ne obrne na svetu. Take Ij^'j tako močan karali ^ fle_ ^ ^ da, ko pa ženske 1 kak< moških. v ^o^l ^et Stopite enkrat, ce^ jnJ;hijej « bo |J nig ® Veli Polh lie aVfil1 v Si iM ravno priliko, tek dopoldne v ng in videli boste ve J* b, ko. V sredo doPoW K: bili Jima za kaJ1 pl žvižgal in pel i" s,bil s dala do predala, kt)ldopollil ni šoli. V četrtek ^^oi pride za sredo P°P° ^ - ste pa dobili čigto ^ da sr ma, ki koma.] "" ^»t štimo iz sebe. prodne se razmaje d« ^il1 čne računati, če b« p» nedelja, kmalu P°\0žjel popoldne in tako v ^ hu prestane teden ^ prav nič slabo se Ameriki. Ker je bill | jaz na ogledih putki, šele petek. jžpVrl dražiti, zato ilanil z y 4 S liter okolstave in P . ravnost na cilj: vpi" "Jim," sem ^ vi,ik°* ravnost in brez ^ boste pri vas Jf'1 g6 1*1 Pri teh beseda« ^ obraz raztegnil .^r ' gube, kot bi P'^. IZ-petel z dvema as .0t«' ni prepustite, k \ eka naravnati » >i >ta. P M S v in f Via 7> en ^ gr i "« za *e b > de- ki 111 Hon •Hole tekl0. Vie ^de Gai bi A ca P< v n AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 15, 1945 3 ietloba in senca SPISAL DR. PR. DETELA Vrhom se dviga zelena Par li po kateri pelje pot mi-v3 ^ih hiš po pobočju, mimo 'ftflenj skoz taborsko ob-W župniščem na mehko "a kateri stoji. cerkev, že bilo zbranih mnogo "*ev> ki so se ozirali po 'in prijateljih in čakali tovarišev, ženice so hi-le svojo družbo ;dekleta ;ale skupaj in se živahno lriale; možje so imeli 'govore, in fantje so se 10 vaseh in se moško ozi-dekletih in prezirljivo 'kih iz drugih krajev. >n Mana sta stali skuhalo, da se ohladita in še kaj znanih ljudi, vidiš?" je prijela Je-1!)o za roko, mignila z °brazom in si popravila glavi. je mogočno1, suknjo Gašper z dvema dru-"toma in mahal z belimi njega je švedral Nje so se postavili de-^sproti. Gašper si je °buk na tilnik in si pri. J,1ko. Začeli so rešetati s° mimo hodili. Miha, isa, malce zragel| , posti o in-«1 nim»' d dob' ci ;1i, da mam0 irju. _ icen ja'1* roVOl'11 W°v0i icei« nima in 0\ dva e ^ krom«1 t nas ,opo'dn no P° drži >beh z po' •al Jako spretno zanetiti je tudi nalašč zadel ■ fanta in se potem je-kf ašperja: "Kaj pa su- vm Zed. ie, Ko: f iij" Vei las1 tiio^ , edoI!o m vidiš, da bi bil kma-'toga-le fantiča?" katera se niso zana-lePo postavo in čeden se daleč ogibala naših Fantje pa niso vsi rJ Ho onega-le!" je po-6(1 na Miha. "Ali ne 0 kakor tesarska kobi-5 nikar ne lotiva! Na je podprt, in ne po-P'e jug, ne burja." 'ateri korenjak je koralno tik fantov, da so kdaj stopi komu na > bile uvodnice po-'avi. Dekleta iz Mišjega I ^jal Gašper in zapel Po- jtac reti- ^ s> dekle, mišmaš, pa ravnaš? a uboga fantiča ne i , de'a 9e , lal^0 lal f\ o K, da se njen Gašper brati s takšnim človekom. Da bi bil le že Gašper enkrat njen mož; potem bo ves drugačen. Po božji službi š0 se ljudje, katerim se je mudilo domov, razleteli po vseh potih in stezah ob potrkavanju ubranih zvonov; drugi so se razšli po trati, da se pozneje še oglase v cerkvi, da se razgledajo po pokrajini, pogovore z znanci in nakupijo odpustkov; nekateri so posedli po travi in odprli košare z jestvi-nami. Naši znanci so se bili ustavili na vrhu ob zidu, odkoder so gledali in ugibali, kakšne gore da se dvigajo pred njimi, kakšne cerkve da se belijo po hribih in dolinah. Za seboj in na desno so imeli dolenjske griče, v ozadju Kuhi in Sveto goro, v daljavi na levo grebene Kamniških planin, v lahni megli oblastni Stol in kakor bel oblaček vrh Triglava. (Dalje prihodnjič.) N--O- — Leipzig, Nemčija, je rojstno mesto slavnega komponista Richard Wager-j a, ki je bil rojen leta 1813. MALI OGLASI Kupi se harfo Želim kupiti LyonHealy Concern harfo. Pokličite MU 3160 ali pa sporočite na 967 Rush-leight Rd., Cleveland Heights. (139) Hiše naprodaj Hiša za 4 družine, 16 sob. Hiša za 1 družino, 6 sob. Te hiše sta obe na enem lotu. Poizve se na 993 E. 63. St. ali pa pokličite EN 7626 med 6 in 7" zvečer. (June 15, 16, 21, 22) Soba se odda Odda se opremljena soba za moškega ali dekle. Vprašajte na 15634 Holmes Ave. (139) ttorca imaš." tk®v pojdi, v cerkev/' Sila najstarejša, "in l Pri miru!" ' Je odgovoril: p bodi štimana! J nisi le sama, l velik ta svet Lepa investicija . Hiša za 4 družine, ima 4 fur-neze, 4 garaže, cement drive, lot 40x165. Vse v najboljšem stanju. Na Arcade Ave. Sedaj zarentano za $150 na mesec. Cena je $13,800. Za podrobnosti pokličite L. Petrich—IV 1874 Realtor 19001 Kil deer Ave. Lepa hiša Proda se lepa hiša na 185. cesti. Ima 6 velikih sob, cemen-tiran dovoz (drive way) garažo, lep vrt. Vse je v najboljšem stanju. Zidano poslopje z 2 trgovinama in 2 stanovanj. Avtomatična plinska kurjava. Se proda po zmerni ceni. Za podrobnosti se oglasite pri Ed. Kovač 960 E. 185. St. _(139) Ugoden nakup hiš Naprodaj je hiša za 2 družini; lepa prilika, kdor hoče kupiti to hišo. Blizu fare sv. Vida hiša za 4 družine, 4 sobe'za vsako družino; ctaa je $11,500. j Moderna hiša za Westropp Ave. za $9,500. Hiša na 71. cesti, cena je $7,-500. Hiša na 74. cesti, cena je $7,-700. Hiša na Corsica Ave. cena $7,500. Hiša na 66. cesti za $7,500. Moderna hiša 6 sob za eno družino blizu Lockyear Ave.; furnez na plin, velik lot, cena je $6,500. Imam še mnogo drugih hiš na razpolago. Pokličite zvečer med 7 in 8 uro. George Kasunic 7510 Lockyear Ave. HE 8056 (138) Zamrzovanje produktov z super-cold opremo udi' ter- K' 1 Mhen deklet. ne. a pa n gledal nejevoljen od !r»zUtlv0prno P°čenjanje in i^ako se more smejati Hiša naprodaj -rna 920 E. 220. Št. vogal Miller Ave. 6 sob, za 1 družino. Oglejte si to hišo in če vas zanima, nam dajte ponudbo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Matt Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 ali IV 0678 __(140) Hiše naprodaj Hiša za 3 družine na 52. cesti, furnez, garaže, cena $4,800. Dve hiši na 52. cesti.1 Dajte ponudbo. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri Mary Tisovec 1366 Marquette Rd. EN 4936 Stanovanje v najem Odda se stanovanje 5 sob. Vprašajte na 6919 St. Clair Ave. med 3 in 6 popoldne. (x) BLISS COAL CO. PREMOG Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 ....Vi lahko napravite vašo trgovino središče kupčije, kjer bo vsak rad kupoval. Super-cold produkti to lahko omogočijo. ZAMRZOVALNIKI, HLADILNIKI, RAZSTAVNE OMARE ZA MESO, Vi lahko napravite vašo trgo- Super-Cold Ohio Co., Inc. CH 3316 CH 3317 727 Bolivar Rd. KUPITE IN PRIHRANITE pri Northeast Sales & Service Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico in pralni stroj sedaj I Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. odprto do 8 zvečer Trebušne podpore Pri nas dobite vse velikosti trebušne podpore (Abdominal Supports) Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph, C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. POZOR! HIŠNI GOSPODARJI. Kadar potrebujete popravila prt vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 ALI SLABO SLIŠITE? Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radio-nic pripomoček za sluh. Na tisoče oseb si ga je že nabavilo in zdaj ne morejo biti brez njega. RADIONIC HEARING AID '40 COMPLETE Model A-2-A With NeiAatCmti Eonitom unrrfCore Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi' imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. Hiša naprodaj Za 1 družino 8 sob, na 1145 E. 72 St. Pokličite lastnika za podrobnosti LI 4890. (139) Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Fri., Sat.-x) mRSAMŠCAFE" 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovritno žganje - pivo - vino okrepcila bo^jNetno dekle, kakršna c%> i"£ Njegova sestra in nje- t r 1 • si- S, Idne \ trpifl' ;o „sti 1 f K pf v ^ esta. Kako se je mo-r Mana zagledati v te iN v cerkev!" je deja-il se obrnila in Jeri- r'"' je vprašala Mana, Via še ločiti, "ali boš us tka ?" J en srček ali pa dva," j|t. h Sreš še v cerkev? I|Ja zato toliko prej zu-bomo potlej še kaj DR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST PREGLED Oči - PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 Glavobol, revmatizem in druge stare bolezni Vam najhitreje ozdravi SUN-KRAFFT LUČ Cena $64.50 Dobe se pri MANDEL DRUG _15702 Waterloo Rd._ Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore Strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo stare strehe. Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne. Dam brezplačno proračun. Se priporočam FRANK JANŠA 5715 Prosser Ave. EX 1904 (Pri.-x) M0NCRIEF Furnez Ekonomija v gretju — dolgo let službe Pckličite vašega MONCR1EF trgovca THE HENRY FURNACE CO.^MEDINA, O. DELO DOBIJO DELO DO BIJO I Razpis'službe | = Gospodarski odbor Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. s s razpisuje službo oskrbnika za SND z dobro mesečno plačo in s prostim = S stanovanjem ter gorkoto in rasvetljavo. Služba je stalna. 5 Kogar veseli ta služba, naj se ustmeno ali pismeno zglasi v uradu s H SND. in navede gospodarskemu odboru £n je11 fčakala, da zavrne on .Gašperja, neodločna, potem se je obrni " a V cerkev, žalostna, V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA NEČAKA Pvt. John Poje ki je 14. junija 1944 dal svoje mlado življenje na bojišču v Franciji. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne vgasne in bojni grom Ti je ne kali. žalujoča: ANTON in JULIJA MAROLT. Cleveland, O., 15. jun. 1945. Spreten mizar Za vsa mizarska (karpenter-ska) dela zunaj ali znotraj vašega doma, kakor tudi popravo streh; dobro delo in zmerne ce ne. Pokličite John Kocj^nčič 1246 E. 58. St. Tel. EN 1182. (Fri. — x) BECKER'S FLORAL SHOPPE CVETLICE, VENCE IN ŠOPKE ZA VSE SLUČAJE JOSEPHINE DRASLER-BECKER 15800 Waterloo Rd. Bus.: IVanhoe 3200 Res.: KEnmore 5325 se sprejme za Shipping in Packing v Axle in Gear oddelkih Dobra z;ačetna plača in bonus Predznanje ni potrebno Zglasite se Lempco Products, Inc. Warehouse 10205 Harvard Ave. (139) Za pomoč v kafeteriji Kuharica, ki bi pomagala pripravljati jedila itd. Eno counter dekle, ki bi pomagala v kuhinji, servirati itd . Za 2. šiht, vse urejeno za transportacijo. Dobra tedenska plača in overtime. Mala tovarna, udobni delovni pogoji, Eaton Mfg. Co. E. 65. St. & Central Vzemite Central Ave. bus ali Scovill ulično. (143) Ženske ............................................................................... I KUHINJSKE PEČI! ( 1 Pri nas imamo kompletno zalogo E GRAND, ROPER, QUALITY 1 plinskih kuhinjskih peči. Imamo tudi električne kuhinjske | | peči. Pridite in si jih oglejte. 1 Norwood Appliance & Furniture Co. 6104 ST. CLAIR AVE. | ll 1111111111111 ■ 11 ■ 111 ■ 11II111111 ■ 111111111111111111II1111111111 ■ 11II ■ li 111 ■ ll 111111111111 i 111111 ii 111 > Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (Fri. x) A. GRDINA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 Ambulančna posluga podnevi in ponoči MALI OGLASI Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 5 sob; odda se mirni in mali družini. Stanovanje je zgorej. Vprašajte na 1010 E. 70. St. (138) COMPTOMETER OPERATOR1CE STROJEPISKE JUNIOR STENOGRAFKE GENERAL CLERKS POMIVALKE POSODE 48 ur na teden Plača in overtime Zglasite se The Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. (140) Pravkar smo dobili 500 steklenic Kimla po $2.35 steklenica Mandel Drug slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 Št. Clair Avenue Lepa prilika V Collinwoodu je naprodaj hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, v izvrstnem stanju, 4 zidane garaže, dohodki $64 na mesec. cena $6,200. Blizu E. 140. ceste blizu Blvd. za 2 družini, 4 in 4 sobe, jako lepa, dvojna vačaža, cena $7,300. Na Renwood Ave. modelna hiša 6 sob, z 1 družino, dvojna garaža, cena $7,900. Blizu Neff Rd. lot 40x195, jako lepo obdelan. Lot na 185. cesti cena $3,-500. Za zidavo in financo vse urejeno. J. Knific 740 E. 185. St. nasproti Muskoka IV 7540 ali KE 0288 (June 12, 15) MALI OGLASI Uradne ure Od 17. junija naprej bo naša lekarna zaprta ves dan ob sredah, ob nedeljah pa od šestih zvečer naprej. Druge dneve bo odprta od 9:30 zjutraj do 10. zvečer. Mandel Drug slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. (June 13, 15.) Opremljena hiša Proda se hiša z vso opremo, 6 sob za eno družino na 882 E. 129. St. Prodaja jo lastnik sam. (138) Tri sobe v najem V najem imam oddati 3 sobe za 1 ali 2 pečlarja. Zglasite se na 733 E. 93. St. Oavings will always be important to the man who wants to look into the future with a teeling ot security and personal independence!" AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 15, 1945 roko; "Pojdite, Vickers!" , Prevzela ga je ganjenost, da' mu ni več mogel gledati v oči in se je naglo obrnil. Prav tedaj, ko je Vickers hotel oditi in'se pripraviti na pot, se je spet zaslišalo streljanje.' Iz daljave je donelo zamolklo i udarjanje na bobne. Vickers je 'obstal na pragu tako, kakor je zdaj pripovedoval poveljniku. Toda kljub temu, da je samega sebe prepričeval navdajala tesnoba . . . Ce so Randalla ubili? . . . Zdelo se je, da je Campbell pogodil njegove misli, zakaj dejal mu je: "'Suristanci so dobri strelci . . . Mesec sije . . . Razdalja od zidovja do reke ni prav velika nil. Polkovnik mu je dejal: "Vse se mi tako zdi, da Suristanci vendarle ne bodo zdaj napadli trdnjave." Prav ta trenutek se je spet oglasilo bobnanje iz daljave . . . barake. "Zdaj ne morete več nikamor, prepozno je.. Zdaj bodo Suristanci spet napadli . . ." V barakah je spet vse oživelo. Bližina nevarnosti je v ljudi prinesla novega življenja. Celo ranjenci so se vzdigovali s svojih ležišč in prijemali za pyške. Ženske so se stiskale v kote: Cez čas je zamolklo bobnanje, ki je prihajalo do njih iz nočne daljave, prenehalo. Vse. povsod je zavladala mrtva tišina. Campbell je stopil k Vickersu. Geoffrey je gledal skozi založeno in zavarovano okno, tako da ni videl poveljnika, ki je prišel do njega. Šele, ko ga je Campbell nagovoril, se je obr- M. Jacoby - R. Leigh ROMAN GRELNA POSTREŽBA Vickers se je naglo odločil: "Sire, zdaj je vrsta na meni." Polkovnik mu ni na te besede odgovorli. Okleval je. Vickers je bil njegov najboljši častnik. Ce zdaj izgubi še njega? Geoffrey je čakal njegovega sklepa. Nekdo je moral v Lo-haro. Zdaj je ta pot postala dosti nevarnejša, ker so bili Suristanci zaradi streljanja o-pozorjeni, da Angleži poskušajo priti iz trdnjave in se splaziti do Lohare po pomoč. Zato se jje Vickersu zdelo, da ne bo zdaj več tako lahko priti do čolnov. Premišljal je, potem pa se je odločil, da se bo preoblekel v Indijca in kljub vsemu šel. Ta svoj sklep je povedal tudi Campbellu, toda poveljnik se je še vedno, obotavljal. "Sire, moram takoj na pot! Saj se mi ne bo nič zgodilo! Ne smemo izgubljati časa!" Campbell ga je hvaležno pogledal, potem pa mu je stisnil Videla je očeta in Geoffreyaj ge en strel . . . med vojaki, toda ni hotela ste- Mali Prema je še vedno meči k njima, da ne bi zapazila ril . . . Potem je sprožil, njenega strahu in onemoglosti. To je bil njegov prvi strel v Hotela je mirno in požrtvoval- življenju , Videl je še, kako no izvrševati svojo dolžnost, se je Suristanec opotekel in kakor so to delale vse druge strmoglavil s stolpa, potem pa ženske. Zdaj je tudi ona po-lse mu je zavrtelo pred očmi. magala deliti vojakom strelivo Onemogel od trudnosti, od že-A zunaj je ostalo vse tiho. je, od pričakujočega razburje-Iz sosednje barake, odkoder nja jn pristanih strahot se je sta bila Vickers in Campbell mali Prema zgrudil na tla. prišla, je odjeknil strel. Oče je stekel k njemu. Začel Tisti trenutek se je iz dalja- ga je objemati in poljubovati, ve zaslišal krik. govoril mu je nerazumljive be- Campbell je planil k oknu. sede. Videl je, kako se je prav ta Tudi vsi drugi so skočili k trenutek neki 'Suristanec zru- fantku, ki je še ved'no ležal ne-šil z zidovja. zavesten na tleh. Campbell in Geoffrey sta se Campbell in Vickers sta se naglo vrnila v svojo barako in spogledala, začela izpraševati: Precej dolgo sta molčala, po- "Kdo je streljal?" tem pa je polkovnik Campbell Od vseh strani je zadonel en obotavljaje se vprašal: odgovor: "V koga je oni človek stre- sali Premd!" ljal?" Dečak je vse ure stal pri o- Geoffrey je sklonil glavo, knu s puško v roki in čakal . . . Mislil je prav tisto kakor po-Surat-kana . . . Pazljivo je gle- veljnik, toda ni si upal svoje dal na zidove in stolpe . . . misli povedati. Ko se je pokazal mesec, je Campbell jt čisto tiho dejal: nenadno zapazil tam gori belo "Streljal je na Randalla!" senco ... To je bil tisti Suri- Geoffrey mu je odgovoril: stanec, ki je'streljal na Ran-' "Streljal je dvakra.t To se dalla. pravi, da ga ni zadel, ker se je Indijec je stal nepremično in Randall po prvem strelu zatr-gledal, potem pa je dvignil pu- dno skril . . . Potem je pa tako ško . . . Prema je začel meriti, in tako mali Prema ubil Sufis-Zaslišal se je prvi strel. tanca . . . Randallu se je mor-Suristanec-se je nagnil na- da posrečilo, da se je srečno prej, kakor da bi rad bolje priplazil do čolna in stopil videl, ali je zadel ali ne, potem vanj . . ." pa je spet vzdignil puško . . . Vickers je upal, da je bilo Nov lokal 550 E. 200. St. vogal Monterey Odprto dnevno 8 žj. do 6 z več. Sredo do 1 pop., soboto do 8 Kompletna zaloga plumberskih in grelnih potreb in opreme Mi imamo v zalogi . . . »FURNEZE NA PREMOG, jeklo in lito železo 'FURNEZE NA PUN, Gravity In Airconditioning u«" »CONVERSION PLINSKE GRELCE »BLOWER UNITS »TERMOSTATE za furneze na premog in plin. »BOILERJE, para in vroča voda »STOKERJE na premog. Sedaj je čas, da daste pregledati furnez brez stroškov Naj vam riaš licenziran vdeyalec pomaga premagati vsake ki jih morda imate. V BLAG SPOMIN ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NE-FOZABNEGA SINA IN BRATA ANTHONY LEVSTEK ki je preminil 17. junija 1929 Žalujoči: OČE, BRATJE in SESTRE. Cleveland. O.. 15. junija 1945. FURNEZI RE-CEMENTIRANI Savers always welcome at our 46 offices Naša kompletna zaloga plumberskih potrebščin vi 20 in 30 gal. avtomatične grelce za vodo — toilete — un Tank Jackets — termostate — bakrene grelce — Stone "ne vročo vodo (imajo 20 let garancijo; mere 24 Jn 33 gal.) — De dry Trays — pipe iz medi — baterije za žepne svetilke — l2X Pokličite KEnmore 5200 NOVA IN RABLJENA — NOTRANJA PODVLEKA Garantirano rekapanje— poprava 24 ur postrežba — pokličite nas za vaše delo Na debelo in drobno. Pridemo iskat in dopeljemo JIM'S TIRE SERVICE 3102 ST. CLAIR AVE.—CHerry 8187 Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke Krasno roc»- - < in okrašene s čipkami; belc Bunting * deco ray°n obrobljene z - | pentljo; m°dr J« ali rozaste -- . Sacque seti ročno-kvačkani na finem blagu pastelnih barv; za deCo. vzglavnik » pimi vzorci rozasti barv • Reklo se je, da so komunikacijske zveze glavni faktor v vojni na Pacifiku. Z nami je velika resnica. Na tone specielno napravljene komunikacijske opreme je producirane od Western Electric, ki je tovarniška edinica Bell Telephone sistema, da zvežemo naše daljnosežne sile, ki se raztezajo" preko Pacifika. Življenje te opreme je kratko. Napravljeno mora biti, da vzdrži napade na suhem in na vodi in da mu ne škodi tropično rastlinje. Vsled tega ne moremo deti vse naše sile takoj v ogromno nalogo zgradbe in insta- lacije vseh telefonov, kablov, dial opreme in central, da se preskrbi telefonska postrežba za vsakega civilista, ki bi jo rad. Naša prva naloga je dovažati lačnim komunikacijskim linijam na Pacifiku. Kadar nas bo končna zmaga oprostila te prve dolžnosti, botno šli s polno paro naprej z našim programom, da bo postrežba na razpolago vsakemu kakor hitro mogoče. To bo veliko delo, ki bo zahtevalo velik del $60,000,000, ki smo jih določili za izboljšave in povečanje za prvi dve leti po zmagi. Udobne pleničke hlačke; majhne, srednje, velike mere ................................................59c Udobna podloge, ki se odstranijo; 50 v zaboju ...................... ____________________i________________$1 Podloge, ki se ne premočije; dvojno pokrite z flanneletto; 4 v setu --------------------------------$1 Birdseye plenice; 27x27; fine kakovosti $2 Dennison "diaper liners"; 200 v zaboju 69c POSTELJNINA Blanketi za zavijanje; mere 30x40; rozaste in modre barve ________________________________________59c Chenille ogrinjalo za zibelko; pastelne barve, razni vzorci ________________________________________4.95 Afghans; "ročno obšiti; rozaste, Dele, modre barve ......................................................—3.95 Blanketi za zibelko; 25% volneni; plaid ali eno-barvni ...................................................$3 Podloge za zibelke; iz gauze; 25x39; obšiti robi.............................................................1.39 Trpežno dvakratno obdela"0 }be\-Sheeting" blago z* rjuhe za ke; 36" široko. BUY WAR BONDS FOR VICTORYI OTROŠKA OPRAVA . . . DRUGO NADSTROPJE