/
/
I
E »
ERIŠKA DOMOVINA
illllERI€/lllhHOME
IN SPIRIT LANGUAOC ONLY
SLOVENIAN
HORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 15, 1948
LETO L. - VOL. L.
Mount VBn izsiOveh« Truman ponovno zahteva takojj
kontrolo nad mezdami, cenami;
ŠKOF MILETA UMRL. — 23. novembra je umrl v Šibeniku v Dalmaciji škof Hieronim Mileta. Bil je obenem upravitelj zadrske nadškofije. Bil je doma iz Šibenika m je pripadal minoritom svetega Frančiška, študiral je v Švici v Friburgu. Za škofa je bil posvečen leta 1922. Dosegel je visoko starost 76 let.
HRVAŠKI VERSKI LIST. — Verski listič “Gore srca” (Kvišku srca) izhaja sedaj v Zagrebu. Najprej so ga tiskali v Trstu, kasneje na Reki in sedaj v Zagrebu. Poprej ga je izdajalo Društvo svečenikov svetega Pavla za Istro pod vodstvom Boža Milanoviča. To društvo so oblasti razpustile, ko je bil izvršen napad na dr. Ukmarja. Sedaj izdaja list v Zagrebu književna založba sv. Cirila in Metoda. To je sedaj edini verski list za vse Hrvate v Jugoslaviji. Izhaja na 14 dni.
GROŽNJE Z NOVIM PROCESOM proti nadškofu Stepin-cu. Komunisti razširjajo vesti, da se bo začel še en proces proti
Iz Berlina bi se umaknile samo premoči, Je odločno stališče Amerike
Iz raznih naselbin
Chicago. — Zadnjo sredo je naglo umrl Frank Mauntigar, član SNPJ. Star je bil 71 let* s pri Postoj
nadškofu Stepicu, kjer mu bodo dokazovali, da je delal zsf samostojno hrvaško državo in za Paveliča in tako bil proti “novi”!	___
Jugoslaviji. Znano je, da se je na pobudo iz Vatikana ves kato- 7Ali ilrvatfA IiaiIa liški svet zavzel za nadškofa	"9*"
“W*'Berili«. i‘
vijo, da hočejo svetu pokazati, kj|A fA(A||A DllfAlti da se ne boje javnega mnenja, 1"w ,wmw ■'"»will celega sveta, posebno ne kake kapitalistične Amerike. Ali bodo jugoslovanski komunisti res toliko nespametni, da se hodo zo-pet umazali s kakim procesom] Washington. _ Na proti katoliškemu nadškofu, je SovjetoV) da se bodo Zed drfa. seveda se negotovo.	]ve in Anglija kmalu umaknile iz
LEONTIČ IN SMOLA.— Kdo Berlina, je prišla od ameriške je Leontič? Danes je Titov posla-'vlade nagla, pa odločna izjava, nik v Londonu. Bil pa je svoje- da ameriške čete ne bodo odšle časno “veliki čelnik” ali vodja iz Berlina drugače, kot da jih jugoslovanskih fašistov, ki so v prežene premoč, letih 192^0 1925hoteii zanesti] pomožni državni tajnik Lo. italijanske faš.stovske metode v'vett je daril da nameravajo Jugoslavijo. Ustanovili so po-'Zed državeostati v Berlinu>
sebno organizacijo Orjuna Sovjeti “namigujejo" kar ho-(Orgamzacija jugoslovanskih . •
nacijonalistov). Ta organizacija '	.	.
Rusi so namignili proslo nedeljo v svojem časopisju, da za take, ki propagirajo delitev Nemčije, ni mesta v Berlinu, j Amerikanci so odgovorili, da so ponudili vsem ostalim zavezni-
(Dalje na 3. strani)
INDUSTRIJA DOBI MANJ PLINA •
RADI MRAZA
Clevelandska industrija je1«® sodelovanje za unifikacijo včeraj prejela obvestilo od East Nemčije, toda sprejela jo je samo
PEVSKI ZBOR IZ
MINNESOTE BO IMEL KONCERT
Na 26. januarja ob 8:30 zvečer bo podal v mestni glasbeni dvorani v Clevelandu pevski koncert sloviti zbor koiegija sv. Olafa iz Northfieljš, Minnesota. Ta kolegij ni ravno velik in večinoma pohajajo sem potomci norveških naseljencev ik Minnesote, Wisconsina in sosetmih držav.
Toda pevski zbor tega kolegija, ki šteje 60 pevčev, si je pridobil že lep sloves v Ameriki. V New Yorku je nastopil s koncertom v dvorani Metropolitan opere, v Bostonu in drugod po Ameriki. Tako se bo ustavil v letošnji turneji tudi vi Clevelandu, Prijatelji lepega pdja bodo šli gotovo poslušat ta zbor, ko pride v Cleveland,
Poizvedovalni Mek
Frančiška Avsenik, vas Poljče p. Begunje-Lesce, Gorenjsko, bi rada zvedela za naslov brata
Rune drobne novice b Cleveland« in te okoKce
Nove uradnice—
_________________ I Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ
M trgovine in industrije zahteva nunjši dobiček, od;™
delavstva pa, naj nekoliko odjenja V svojih za- predsednica Theresa Lekan, htevah, da premagamo inflacijo.	;££* SSJnKrfSS
Washington. - Predsednik T™.n Je rferaj *M. da stopa ameriška prosperiteta po ostrih čereh inflacije in nes Zagai. nadzornice. France8 se bliža nevarnosti, da nastane resen zastoj v trgovini. Pred- Adler, Helen Zupančič, Ana Zbi. sednik je že drugič urgiral kongres, naj mu poveri oblast, ]kowski, zastavonošinja Antonia da ustavi rastoče cene in dobi v roke kontrolo nad mezda-!Debelak, zdravniki: dr. Perko, mi in če potreba, da vpelje tudi racioniranje živil. To je	8kur-.
no potrebno, je rekef predsednik.
Urgira business, naj zmaiijia cene
Poleg tega, da je zahteval tako kontrolo od kongresa, se je obrnil tudi na business, naj zniža cene, kjer koli je to mogoče ter si zmanjša dobičke. Samo na ta način, je rekel predsednik, bomo zopet vzpostavili potrebno stabilnost v naši ekonomiji.
Apeliral je na delavstvo, naj bo v svojih zahtevah zmerno v očigled tretje zahteve po zvišani mezdi, ki jo obljubuje na pomlad.	.
Kar se tiče dohodninskih davkov je ponovno poudarjal, da surplus, ki ga bo na 30. junija
vsako 3. nedeljo v mesecu v SND na 80. cesti.
Važnp seja SMZ— ob pravem času, je rekel pred- v nedeljo 18. jan. ob 2 pop. sednik, bo imela dežela sijajno bo važna seja Slovenske moške bodočnost pred seboj in v 10 le-]zveze v Slovenskem domu na tih bo zaposlenih najmanj 64,- ] Holmes Ave. Na to sejo naj pri-000,000 oseb, dočim jih je danes (dejo sledeči: gl. uradniki SMZ, le 58,000,000.	j ki so bili izbrani na gl. seji za
Predsednik je tudi dokazal s I0-Jetnico SMZ ter vsi ostai gli številkami, da so odjemalci pro- odborniki, zastopniki podružnic šlo leto potrošili za $3,500,000,-' SMZ in lahko pridejo tudi' vsi 000 več, kakor je bil pa njih do- uradnjkj podružnic SMZ. Raz-hodek. Kadar odjemalci delajo motrivanje bo glede 10-letnice na ta način, pomagajo k inflaci- SMZ, ki bo v maju. jj, je rekel predsednik. Ta denar . oltarno dr. sv. Vida— so dobili s tem, da so prodali | Nocoj po pobožnosti v cerkvi vojne bonde ali rabili svoje pri- bo 3eja oltarnega društva fare hranke, kar je zelo slabo. 1 sv. Vida. Zveza Oltarnih dru-•o-----------------------	, štev slovenskih župnij bo pa ime'-
Bil je član pevskega zbora Slovana v < Brook-lynu in KSKJ. Zapušča ženo, tri sinove, dve hčeri in več drugih sorodnikov. — V Richmond Hillu, L. L, je 29. dec. umrla Antonija Skočaj, rojena v Her-peljah, stara 78 let. Zapušča moža poročena hčer in sina.
Beech Grove, Ind. — Tukaj sta se poročila 30. jan. Mildred Alice Kebe in Dean Stewart iz Indianapolisa. Nevesta je hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Frank Kebe, 75 South 6th Ave. — Bilo srečno!
Johnstown, Pa. — John Hreščak je prejel vest iz starega kraja, da .mu-je na Uncu pri Rakeku umrl starejši brat Anton, ki je bil dvakrat v Ameriki. Zadnjič je šel v stari kraj leta 1913. Star je bil 74 let. Doma zapušča ženo, dve hčeri in sina, en sin pa je padel pri partizanih. Poleg brata Johna zapušča v Ameriki sestro in več nečakov ter nečakinj.
Joliet, 111. — Zadnji četrtek
Za hišno gretj'e in kuho plin niso odtrgali.
Ponoči je padel toplomer na
tuauu j c pauci tupiuiuci na ‘»unu	* p«*
2 nad ničlo, danes zjutraj ob 6 Toda general Clay je rekel, da so
J _	1 -I T)AT> niXln n Xn- Jnn Cmovišlci 7QotAnnilrJ \T Rcflinil
je kazal 1 POD ničlo, a čez dan bo nekaj gorkeje, toda proti večeru dobimo nov sheg, misli vre. menski urad.

Zed. države imajo v Berlinu le peščico vojakov in Rusi bi jih lahko pognali ven v par urah.
ameriški, Zastopniki v Berlinu brez vsakega strahu.
Ni verjetno, da bi Rusija uporabljala moč za posest Berlina, vendar Zed. države niso oklevale in so dale takoj jasno razumeti Rusiji, da se vsake pretnje ne ustrašijo.
_______________________ To, da bodo Amerikanci zopet
Washington. — Poljedelski odprli letalsko bazo v Severni
Afriki tudi kaže, da se ne mislijo umakniti iz Evrope in da hočejo imeti za vsak slučaj odprto južno pot, če bi postala severna
Vlada zahteva kontrolo cen in racioniranje' mesa pred spomladjo
Washington. — Poljed tajnik Anderson je urgiral kongres, naj da vladi oblast kontrole cen in racioniranja mesa in'to
predno ho pomlad minila. Rekel j-«““ r—i —-	----
je, da bo prišel čas za racionira- nevarna ali neprilična. nje mesa takrat, ko bo meso sko-ro popolnoma zginilo s trga. Rekel pa je, da cen na drobno za meso ne bo treba določevati, ampak samo na debelo.
Senator Flanders ima pripravljen predlog, ki naroča poljedelskemu uradu vlade, naj pripravi vse potrebno za racioniranje me
Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na sebi vedno kak bel predmet, da vat voznik la-ije opazi.
Kje se nahaja . John Lah, doma iz Pilštajna na štajerskem?
Za njegov naslov bi rad zvedel sorodnik. Naj nam pošlje svoj naslov na uredništvo.
------(j—	------
prine*e veUko depresijo
m	Predsednik je svaril, da vedno
-o—:—	višje cene, prevelik kredit in
vedno večje zahteve po višji mezdi — lahko prinesejo depresijo, od katere bi si morda le počasi odpomogli. Kadar se razpase inflacija, se nič ne ve, kdaj bo vrgla deželo v depresijo in kadar je v deželi depresija, se nič ne ve, kdaj se bomo zopet izvlekli iz nje, je Svaril Truman.
Zato je predsednik ponovno urgiral kongres, naj mu v celoti odobri program, kot ga je predložil prošlo leto za pobijanje inflacije. Ako ustavimo inflacijo
r, ampak za odplačilo vi nega dolga. Tistih $40, kar on priporoča, da se zniža na davku posameznikom, naj se polovi s tem, da se naloži višji davek korporacijam.
Svari, da inflacija lahko
Francoski komunisti iz skupščine
Pjriz. — Francoski komunistični poslanci so včeraj zapustili narodno skupščino potem, ko so propadli s svojim kandidatom za 1. podpredsednika. Vodja komunistov Duclos je bil predlagan za to mesto, toda skupščina mu je dala mesto 3. podpredsednika. Raje nič, je rekel in s svojimi pristaši odšel iz parlamenta.
Washington. — Najvišja sodnija Zed. držav je ukazala univerzi v Oklahomi, da nudi zamorski dijakinji na svoji odvetniški šoli prav tak pouk, kot ga nudi belim dijakom.
Državna univerza v Oklahomi je imela dozdaj samo bele dijake. Za odvetniški tečaj je zaprosilo neko zamorsko dekle, ki ji je bil pa sprejem odklonjen. Dekletovi odvetniki so se obrnili na najvišjo sodnijo in ta je odločila v prid dekletu.
Dekle, Ada Lois Sipuel, je
Prestavljena mata—
Za jutri ob 8:30 je bila oznanjena v cerkvi sv. Vida maša za' pok. Cpl. Edwarda L. Strauss. Radi pogreba je pa maša prestavljena in bo pozneje naznanjeno, kdaj da bo.
Prva obletnica—
V petek ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Anthony A. Champa ob priliki prve obletnice njegove smrti.
Zaduinica—
Jutri ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Victor Opaškarja.
graduirala iz Langston univerze, Četrta obletnica—
.muc,., in. — —..j.----------v. ga Toda kongres bi moral dati
se je ubil pri padcu z mosta Alex p0^em zopet posebno dovoljenje, Forfar. Do nenavadne nesre- da prigne viada z racioniranjem mesa, ako bo potrebno.
Mr. Anderson je dalje priporočal kongresu, naj da vladi polno moč, da naloži kontrolo na cene in mezde, ako drugače ne bo mogoče ustaviti inflacije.
Ferbežar. Do nenavadne nesreče je prišlo, ko je korakal po mostu, ki se je začel nenadoma dvi-' gati, da napravi pot rečni ladji.
' Ferbežar se je zagrabil za ograjo, toda ko se je most dvignil do navmžnosti, so mu omagale moči Spe padel 35 čevljev globoko na cestni tlak ter se ubil. Stkr je bil 70 let to doma iz čabarja na Hrvaškem. Do nesreče je prišlo, ker je bil mož gluh in naj-brže ni slišal varnostnega signala predno se je most začel dvigati. Po izjavi njegove poročene hčere Mrs. Težak, je šel domov od zdravnika.
Amerika obnovi bazo v Tripolitaniji
Frankfurt, Nemči ja. — Letališče Mellaha v bližini Tripolisa v Severni Afriki, ki ga je rabila ameriška letalska sila v zadnji vojni ta potem opustila, bo zopet služil ameriškim letalom. Tukaj bodo dolivala gazolin letala, ki bodo na potu v Grčijo in na Bližnji vzhod.
V Angliji bodo dali 1 unčo masti več
London. — Minister za prehrano naznanja, da bo dobila od 1. februarja naprej vsaka oseba 1 unčo masti več — namesto 7, 8 unč na teden.
NeodlaiaJM
Nabavite si
BESEDNJAK DR. KERNA dokler je »e zaloga. Naročite ga lahko v naši upravj. Pošljemo tudi po poiti, če pošljete »8.00. Naslov:
Ameriška Domovina «117 St Clair Ava. Cleveland S, O.
ki je državni zavod za zamorce. Hotela se je posvetiti odvetništvu in ker ni nobene take šole v Oklahomi za zamorce, je prosila za vstop na državni univerzi, ki je pa ni hotela sprejeti. Država Oklahoma ima zakon, ki prepoveduje belim pohajati v zamorske šole in zamorcem v bele šole.
LETOS BOMO PILI MARČNO PIVO PO VEČ LETIH
Clevelandske pivovarne naznanjajo, da bodo 17. marca Ctovelandjčani zopet lahko pili tako zvano marčno pivo (Bock beer). Več let ga niso delali, ker ni bilo dovolj zmesi na razpolago.
Nekateri imajo te vrste pivo radi, drugi pa zopet ne vidijo nobene razlike med njim in navadnim ječmenovcem. Torej fantje, na zdravje!
Enajst jih je stopilo iz vladne službe f
Washington. — Enajst oseb se je odpovedalo vladni službi prostovoljno, ko je začela FBI preiskovati njih lojalnost na-pram Zed. državam.
Po »tarem iUlijantkem običaju obdarujejo ljudje o Sv. Treh Kraljih varnostne organe. Tukaj vidite me »tu ef »stražnik« r Rimu, kateremu daje voznik steklenko vina, dočim vidite pri njegovih nogah še precej steklenic, ki jih je nabral. Mestna vlada sodeluje pri tem, da na ta dan zapre vse signalne luči in poetova policaje na križišč«, da imajo tako priliko nabrati si nekaj dobre kapljice. Tudi ameriški stražniki ne bi imeli nič pro«, Čehi se kaj takega vpeljalo tukaj.	_ _____
Poljski kardinal je dospel v Rim
Rim. — Poljski kardinal Hlond je dospel v Rim, da poroča Sveti Stolici o položaju katoliške Cerkve na Poljskem.
V soboto ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Joseph Hrovata ob priliki 4. obletnice njegove smrti.
Bančna seja—
Sinoči se je vršila delniška seja North American banke. Na seji je bilo zastopanih 10750 delnic. Izvoljen je bil ves prejšnji direktorij.
Na operaciji—
Rozi Sluga iz 15803 Waterloo Rd. je srečno prestala operacijo na slepiču. Obiski so že dovoljeni.
Pozdravi iz Floride—
Mr. in Mrs. Debevc (ampak ne od našega uredništva, na žalost rečeno) pošiljata) najlepše pozdrave iz Floride vsem prijateljem in znancem v Coflinwoo-du. Nahajata se v New Smyrna, kjer je veliko Slovencev.
K molitvi—
Članstvo dr. Kristusa Kralja št. 226 KSKJ naj pride nocoj ob 7:30 v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za pokojnim Joe Reparjem, v petek zjutraj ob9:30 naj se pa po možnosti udeleže pogrebne maše.
Nezgoda rojakinje—
Mrs. Frances Skully iz 1105 E. 64. St. (prej je stanovala na 61. cesti) je bila sinoči povožena od avta pred SND na St. Clair Ave. šla je čez cesto proti SND, da bi tam plačala asesment za društvo. Nahaja se v Charity bolnišnici v opasnem stanju.
tlH Ameriška Domovina
(JAMES DEBEVEC, Editor)
-	ad<Io
Cleveland >, Ohio
in Združenim državam pod enakimi pogoji in s pridružitvijo drugih enako mislečih narodov bo zahodni svet dosegel tolikšno moč, da bi bil oborožen spor z njim zelo neverjeten.
NAkOCNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00.	, Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.	
	SUBSCRIPTION BA TES United States $8.50 per year; $5 for 8 months; $8 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months.
me JANUARY »«	
*	*	*	’	i	i	j 4	5	6	7	*	9	10 ■	12	13	14	IS	16	17 M	W	20	21	32	23	24 25	26	27	2S	29	30	31	
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the cost uillce ai Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.	
No. 10	Thurs., Jan. 15,1948	
Pot do miru
Britanska javnost se popolnoma zaveda spora med Vzhodom in Zahodom ter zlasti med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, ki je doslej prevladoval v glavni skupščini Združenih narodov. Niti sovjetski napad na britansko politiko v Britaniji ni spravil iz tira duhov ter m vzbu diisovraštva do Sovjetske zveze. Britanski državniki bi go tovo uporabili vsako možnost za poskus sprave ali posredo vanja med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, loda vsa britanska javnost razen komunistične stranke in njenih simpatizerjev je priznala, da mora biti Britanija zaradi zvestobe do britanskega in demokratičnega načina življenja v bistvenem soglasju z življenskim načinom Združenih držav, če bo svojetsko ravnanje še zanaprej kazalo trajne znake mržnje do zahodnih nazorov.
RESDA S NARODA
............................
Pred kratkim je smrt zaprla usta enemu najsposobnejših in najbolj prepričevalnih zagovornikov britanskih koristi v sovjetskem sistemu in sporazumevanja s Sovjetsko zvezo Lordu Passfieldu (bolj znanemu pod imenom Sidney Webb), ki je umrl v starosti 89 let. On in njegova žena sta leta 1936 objavila dolgo in skrbno študijo o sovjetskih ustanovah z naslovom “Sovjetski komunizem in nova civilizacija.” Spomladi leta 1937 sta po procesu in usmrtitvi številnih prvotnih boljševikov, ki so bili obsojeni zaradi propadle taktike," poslala svojim prijateljem privatno spomenico o tem senzacionalnem dogodku. Omenjena spomenica razlaga, da je bilo ravnanje boljševikov posledica revolucionar- WJW,	_ —,---------r
netea “načina obnašanja,” ki. kakor je pisal Lenin novem-1 korekoe že pomIM takšno h;
stemu, ki ne prfenese odprte kritike. Spomcmca pravi naaa-lje da dogodkov v Sovjetski zvezi ne smemo presojati iz zahodnega stališča, ampak v luči sovjetskih okolnosti.
Winston Churchill je pred dnevi rekel v svojem govoru ki so ga po radiu oddajali v New York, da je možno, da ’“nasilno napadalna linija” sovjetske vlade in komunisti-propagande verjetneje potrebna sovjetskim oblastnikom .r*7inonv WaWnr na i7 niihovin name-
Iz Collinwooda
Cleveland (Collimvood), O.
- Prihodnjo soboto, to je 17. nuarja zvečer, se bo vršila v ovenskem Domu na Holmes venue pristna starokrajska redpustna veselica, kakorš-ih smo pogrešali med nami že sigo vrsto let. Približno sto aših deklet in žena, fantov in lož prodaja že ves mesec stopnice za ta večer, še celo meni so izročili 50 vstopnic, ter me s tem vpregli v to nehvaležno delo, e naročilom, da jih kar moram prodati. Poizkušam pa lahko,8 sem si mislil in šel na delo, prvih 40 tiketov sem kar nekako z lahkoto raz-pečal, tukaj se mi je pa “za-štapalo,” naletel sem namreč na par, ki imata že preko pet križev življenjskih izkušenj, ter sta mi kar oba v eni sapi in ihti začela pridigati in zatrjevati, da nista bila že šest let na nobeni veselici, da so slične prireditve samo za ta mlade itd., kratkomalo slišal sem veliko “storijo” o tem in onem, smeje in kar po domače sem jima pa tudi jaz ,‘na-klenkal” nekaj % svojih izkušenj, kar je dalo povod, da se je debata zaključila, kupila sta par vstopnic z obljubo, da ■se gotovo udeležita te veselice. Posnemanja vreden slučaj, pričakujemo, apeliramo in vabr-mo starejšo in mlajšo generacijo, posebno še one, ki so ta
ker se medsebojno izključujeta. Pravnemu bistvu in čutu odgovarja večinsko načelo, ki jamči izvedbo dogovorjenih pravih namenov.
Pravo‘naj služi mirni ureditvi človeških odnosov, človek naj po njem doseže svoje pravice brez nasilja, Ravno ta namen je pa ogrožen, če se zahteva pri pravnem urejevanju soglasnost. To pomeni lahko toliko, kakor bi se sploh odrekli pravni ureditvi.
Vsaka mirna ureditev bodisi državnih, bodisi mednarodnih odnošajev zahteva njuno, da so soudeleženci pripravljeni, da svoje posebne želje in namene omejijo radi občih koriti, tako da noben soudeleženec ne računa že naprej, da bo popolnoma izvedel in dosegel svoj cilj.
S tem načelom se mora strinjati vsakdo, ki prizna bistvo pravnih pojmov in hoče razpravljati o problemih, katere je treba rešiti in urediti. Ako nekdo Vztraja trmoglavo kljub jasnim dokazom na svojem stališču, ni mogoče ničesar sklepati, doseči nikakega namena in pravnega reda.
Če vztraja nekdo na načelu soglasnosti, onemogoči dosego cilja in namena razpravljanja in vsak pravni red izgubi svoj pomen.
Ako se hoče kljub interesnemu sporu; doseči pravni namen, morajo sOudeleženči1 zahteve spornikov znižati na znosno mero, ki se.strinja z dbčimi saicer ve-
kih potez v svetu, v zgodovini. Načelo soglasnosti je veljalo v oblikah in še nedavno pri divjih narodih na pr. pri severnoameriških indijanskih rodovih, kakor je to ugotovil ameriški učenjak Morgan (The ancient society — stara družba). Grki so ob vstopu v civilizacijo priznali samo večinsko načelo. Tudi staro rimsko pravo je poznalo edino to načelo, kar je zahteval praktični čut rimbkih pravnikov. O tem sta govorila na več mestih pravnika Scaevola in Ulpijan.
Tudi'teoretični marksizem se je izrazil za večinsko načelo. Engels je zapisal, da je demokratska republika državna oblika, v kateri se zamore izvoje-vati zadnji odločilni boj med prolletariatom in buržoazijo. Iz novejšega časa imamo v žalostnem spominu “liberum veto” v Poljskem kraljestvu, ki je bil

AL' PA NE
nihče v zlo, če sem postajal vedno bolj razburjen, ker ni bilo tiste ringaraje okrog smreke ne kraja ne konca. Po-laščala Se me je že sveta jeza,
laščala Se me je že sveta jeza, vselej smo mu	- ■
kri mi je stopala v glavo in po da jo briše naravnost proti nje-
• i i	_ Y _-t	Imlrann	in ria >191 T\'A7.\ TltUll • IH J 0~
i^žen razlog za razpad nekdaj močne in slavne države, v 18. stoletju. Zanimivo je, da so slovanska prava poudarjala krepko večinsko načelo in ostro nastopala proti ozkosrčni teoriji soglasnosti. Poljski znanstvenik Macziniovsky poroča, da so onemu, ki se je upiral na javnem zborovanju večinskim sklepom, zažgali hišo ali ga vsaj pretepli.
-----o-----
Sodifte mednarodnega prava
Stalno sodišče mednarodnega prava je bilo osnoyano na podlagi mednarodnega sporazuma v Ženevi decembra 1920. člani tega sodišča, ki je imelo sedež v Haag-u (Holanska), so bile dejansko vse države. Obstojalo je iz 15 sodnikov, od katerih jih je moralo biti najmanj devet navzočih pri vsakem zaslišanju. Sodnijte sta izvolila Svet
“Mislim, da mi ne bo štel kdo je bil tisti srečni, ki je stre-l •_ ll.. .	•	„n»noal' “P» Ift
ljal, ni nikoli vprašal: “Pa je zadel?” Vedno je vprašal: — “Kam je pa tekel?” Tako gotov je bil, da ni lovec zadel. Vselej smo mu dopovedovali,
'e ‘
čne propagande verjetneje potreona sovjciskuu oui»n..ivu... iz notranjepolitičnih razlogov kakor pa iz njihovih namenov za oboroženi spopad. Odkrito upam, je rekel Churchill da se bo to moje mnenje izkazalo za pravilno. Četudi bi se’Sovjetska zveza s svojimi državami umaknila iz Združenih narodov, vendar Churchill ne verjame, da bi mora o to imeti kot posledico vojno. Rekel je nadalje, da je prepričan, da bi bila dobrosrčnost zahodnih demokracij neumnost in da morajo povzdigniti Združene narode v orodje svetovnega miru če bo orodje “slonelo na svobodi, pravici in odpuščanju — ter-če bo dobro oboroženo.” S Churchillovim stališčem se čudovito strinja novo delo znanega britanskega pisatelja sira Normana Angella, ki razpravlja o Sovjetski zvezi in komunizmu. Prva potreba, ki jo naglaša Norman
Angeli je da zagovorniki demokratične svobode dobro vedo kakšni so razlogi za njihovo prepričanje in da so si na jasnem, kak# daleč so pripravljeni iti pri obrambi tega prepričanja. Nesoglasje s Sovjetsko zvezo je v manjši men odvisno od gospodarskih ali socialnih ciljev, kakor pa od negospodarskih vrednot. Če bi mi v Britaniji pred drugo svetovno vojno odkrito položili roke na srce, bi pametneje vodili svojo politiko. Tako pa smo le govorili, da si nadvse želimo mir. Norman Angeli dodaja: “To m res. Mi smo predvsem najbolj želeli narodni obstoj, zavarovanje pravice do življenja po svoji lastni izbiri in v svojstvenih ustanovah, četudi bi to pomenilo žrtvovanje miru — in sploh vsega drugega Ce nam je bil jasen vrstni red naših vref.dnot, tako da bi bili mogli to jasno pokazati našemu morebitnemu napadalcu (Hitlerju) 10 ali 15 let prej preden smo to storili, bt nam ne bilo treba ugibati o možnosti, ali naj se upremo njegovemu napadu.”	„
Sir Norman Angeli trdi, da je mir s Sovjetsko zvezo lahko končno odvisen od tega, ali bo ona jasno razumela naše stališče ali ne. Bilo bi napačno, če bi delali vtis, da se rte bomo uprli naraščanju sovjetske moči na svetu, če naj bi postala še tako odločilna.
Najslabša politika bi bila,,nadaljuje Angeli, brez primernega preučevanja nas in zunanjih dejstev predpostavljati da se ne bomo uprli, potem pa ob enajsti uri spoznati, da ne moremo požreti tega, kur ta politika zahteva in da se moramo odločti za boj. To bi odgovarjalo politiki, ki je ustvarila drugo svetovno vojno. To bi gotovo ustvarilo tretjo svetovno vojno.	...
Bistroumno sklepanje iz teh dejstev je dovedlo sira Normana Angella do zaključka, ki je zdrav. Ta zaključek je da se učimo živeti v miru s Sovjetsko zvezo s tem, da priznamo da se razlikujemo od njenega komunističnega prepričanja kakor sd razlikujejo veroizpovedi na zahodu, čeprav so njihovi teologi izjavili, da je njihovo sožitje moralno nemogoče. Neobhodno potreben pogoj za tak sporazum pa mora biti mnogo večja edinost v zahodni Evropi in britanskem Commonwealthom. kakor pa smo jo doslej dosegli. Mi in drugi narodi angleško govorečega sveta ne smejo biti pognani v položaj, v katerem bi se znašli pred alternativo, da
ljačev. Večer pristne domače zabave, razvedrilo in okrepčilo, petje s prvovrstnim orkestrom v splošno zadovoljstvo posetnikov nam garantirajo predpriprave naših fantov, deklet, mož in žena. Odločimo .se torej takoj, da v soboto zvgčer 17. januarja nikamor drugam kot v Slovenski dom na Holmes Ave. Za pripravljalni odbor,
Frank Matoh.
ii v naravi pravne ureditve. Dočim je namreč večina pustila posameznika ali manjšino pri polni dejavnosti in je zmanjšala interese zaradi splošne blagi-
še poseben apel in obenem naj bi si šteli v dolžnost splošno članstvo društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, da se te veselice
v obilnem številu udeleži,, kaj- interese žaram spiwnv ti prirejajo jo, člani tega dru- nje, pa posameznik ali manj ši-štva in sicer moška liga keg- na prisili a načelom soglasnosti
— '.w	»i	.1	__— ..SZ_____ « maJai aith r.ot iti PUl nT.Tl1
dov in morali so imeti ,— izobrazbo za najvišje sodnijske
lZODrazoo za iiajviujc	iu, v	j— * -
položaje v svoji lastni deželi ali jih jaz ne pobiram, kakor zre-
.	■ T w < hitaAa 1 - 1 A/iMilrn 3 n Kao ITOliol ^ C P 1 P-
pa so morali biti pravni svetovalci s prznianim položajem v mednarodnem prave. Izmed
V Kanado so došli
meunaruuiiciu juow.	^ **-*•**- —r----*
sodnikov nista smela biti dva tudi jaz, ki 3kušam to štreno
.	<	___j i	_____/In
Jellicoe, Ont. — štejem si v dolžnost, da se na tem mestu Vam zahvalim za Vaš list, katerega redno in v veliko veselje nas vseh, ki smo tu prejemam. Tukaj nas je 15 Slovencev, ki smo pred kratkim prišli v Kanado. Imeli smo srečo, da smo se rešili begunstva in prišli v deželo, kjer v rčsnici vlada demokracija in svoboda.
še mnogo naših ljudi- čaka, kdaj se bodo lahko rešili iz nesrečnega begunstva in prišli tostran morja. Bog jim daj to srečo in kaj kmalu.
še enkrat prav lepa hvala za list in lepo pozdravljamo dov
UC.	m	---- '-°
večino v nedejavnost in celotni obči namen je uničen Priznamo, da ni pravno idealno, če se zmanjšajo interesi posameznika ali manj$ne, toda primerno je, da se to mongo manjše zlo umakne višjem cilju.
Najnaprednejši pravoznanci polagajo veliko važnost in pomen za današnje pravno mednarodno življenje na moderno rabo pandektov (poznih rimskih zakonov ozirom? pravnih rekov). Ti razveljavljajoče si dva pravna teka nasprotujeta, oni nauk, ki se bolj oddaljuje od zdrave obče pravne misli. Še mnogo bolj neveljaven je oni prayni rek, ki nasprotuje drugemu pravnemu reku ali celo vsem drugim pravnim rekom in is tem namenu in smislu celotnega pravnega sistema. Ako ta pravi nazor obrnemo na predpis listine Zveze narodov o soglasnosti, vidimo takoj, da stoji v nasprotju z zamislijo ih namenom te mirovne ustanove ih jo postavlja v nevarnost, da postane brez pomena Že zdrav razum in ne le pravni čut nam pove, da je tozadevni predpis neveljaven in ničen. Po pravilni razlagi o bistvu in namenu atlantske listine in Zveze naro-moramo sklepati, *da je
iste narodnosti. Stranke pred tem sodiščem so bile lahko samo države (neglede na to, ali so Članice Društva narodov) in ne posaihezne osebe. Sodišče je moralo sprejeti ih obravnavati vsak predloženi slučaj, Državam je bilo pred razpravo dano prosto, ali se bodo podvrgle sodnemu izreku. V slučaju raz-
dogodkov spraviti skupaj, da se lepo bere in kolikor mogoče verjame, čeprav, priznam, je čitatelj dostikrat v hudih skušnjavah, če bi ali ne bi verjel. Kadar smo meštrali po gmajni in se je primerilo, da se je kateremu izmed naše družbe sprožila puška, najsi bo, da je lovila zajca, ali pa kako drugače,
sodnemu lzrenu. v ai^aju a«*-	au	r - . -
prave med dvema državama, ki je bil vedno Zalokar prvi, ki je
.	l—. ,~1£	. «V/1/\ io na Q+rplial?”
sta se obvezali, da bosta sprejeli sodni izrek, sta morali sprejeti odločitev sodišča v vseh vprašanjih mednarodnega prava, vključno s tolmačenjem kake pogodbe. Ako je ena od obeh držav prekršila obveznosti, naložene ji od sodišča, je morala plačati kazensko globoko.
Statut novega Mednarodnega sodišča, osnovanega na podlagi listine v San Frančišku kot glavni člen -Organizacije združenih narodov, je v mnogih točkah prevzel naredbi in oblikovanja statuta Stalnega sodišča med narodnega prava, ki ie bil odsek Društva narodov. Tudi no vi statut je razdeljen na tri po glavja: organizacija sodišča, pristojnost sodišča ir. postopek. Sedež sodišča ostane v Haag-u, vendar pa lahko zaseda tudi povsod drugje, če to zahtevajo okoliščine.
zavpil: “Kdo je pa streljal?” In ko smo mu s hriba v hrib z velikimi težavami dopovedali,
vse rojake po Zed. državah:4 Frank Bajc.-
Pravita sveta
____ \
Mnogo se je govorilo in pisalo o pravici sveta, ki je prešla v pravila Zveze narodov po sklepu atlantske listine, a se je izkazala kot velika zapreka miru.
Načelo soglasnosti, na. katerem sloni pravica sveta, ni pravno utemeljeno. Pravo in predpis o soglasnosti si stojita dejansko in misleno v nasprotju,
predpis o soglasnosti neveljaven ali pa je bil popolnoma drugače zamišljen, kakor se hoče razlagati in uporabljati.
Praktične življenske potrebe in izkušnje in ne le pravni čut zahtevajo gorenje pravne sklepe, ki temeljijo na splošnih zakonih pametnega preudarka in priznanih pravnih pravilih. 0-porekati jim more le nezdrav formalizme, ki večkrat posega v pravoznanstvo in vidi le zunanjo stran pravnega reda in zanemarja vsebino in pravni namen.
Tem bi'še dodali nekaj krat-
Cia JO OlAOC iltVA IV *	~ I-
mu in da naj pazi nanj. In Jo že je čakal, kakor je zapeHvan Zorman v srčnem izlivu • ljuba brez miru, čaka v koci tu ... ”
“Gašper, če ti je vseeno, pa bi nam povedal, kako je bilo potem, ko se te je polaščala sveta jeza in si iskal dodatkov h kakemu konkretnemu predlogu, da bi kosmatincu pokazal pot, od smreke, da bi se ha t.a način zapleteni mednarodni položaj razvozijal in rešil,” silim v Gašpesja.
“Tisto opletanje okrog smreke mi je začelo že zares presedati. Se reče, saj bi bil tisto domačo zabavo lahko naglo končal. Drugega mi ni bilo treba, kot nekoliko počakati, da bi me mrcina došla, na bi bili Gašperjevi štefletni brez nog, če kaj vem. Saj me vsi poznate, da sem drugače najbolj potrpežljiv človek na svetu. . . ” “Gašper, ne laži!” niu zavpije naglo Jože, kar pa Gašperja ne zm^tijn kar naprej .nadalj u-
ampak kač je preveč, je preveč in potrpežljivost •' je vedno bolj odjenjavala v meni. Nesnaga, nemarna, sem mrcini iufcatsam pri sebi, se bo že kale. V takem zaletu ^ ^obrnilo, da bom jaz pri-dajeti najmanj še dj> ^de in ni&: kaj dobro **“"	“ *“ mnr- ti ne bo! Še iz drugačnih za-
gat seih se izlizal in tudi iz te se bom, tako sem si dajal -po-tako Objesten sem po-
tleh sem začel iskati kakšno pripravno krepelce, da bi zlomku medvedjemu stopil za zadnjo premo in ga mahnil po čeladi, da bi videl vse hkrati: sonce, luno in zvezde. Joj, če bi imel v rokah kakšen staro-krajski cepin, ali drikelc, pa tudi ročica bi ne bila napačna. Seve, če bi bila v rokah pa kakšna sekirca ali vsaj žah-lahka, bi imela mrha onstran smreke že kar surprise party, da nikoli tega.
“šur, jeznorit si bil že od nekdaj, saj te poznam,” ga pohvali svak Jože. “Ce ni vse po tvojem, pa te že lomi krč v prstih.”
“Tudi tebe bi grabil krč, če kaj vem, če bi nekaj časa skakal sem in tje in se umikaLko-smatincu, ki odpira žrelo in se v mislih oblizuje nad tvojimi kostmi, ki jih bo vsak čas obiral, kakor ti zajca v ajmohtu, kadar katerega najdeš v gmajni, kjer od starosti čaka konca svojega bornega življenja,” mu vrne Gašper z glavnico in obrestmi.
“Kogaaa od starosti, jaz drugače niti ne streljam na zajca, če je ne briše vsaj z ekspresom
preko gmajne. V takem: zaletu
Itilh __.	j
.jo miljo potem, ko je že mor-to, v takem zaletu je. Po tleh
le lesnike, da boš vedel,” se jezi Jože Zalokar, ki je zares dober lovec. To lahko izpričujem
Večja varnost pri prekooceanskih poletih
Pred kratkim je moralo na odprtem morju na Atlantiku pristati veliko prevozno letalo “Bermuda Sky Queen”. Letalo je plavalo na razburkanem morju celih 24 ur, 'Teden je prišla rešilna ladja, Potniki, pa tudi mnogi drugi ljudje so imeli dejstvo, da letala niso požrli valovi, za srečen slučaj. Svojo srečo so imeli potniki, 62 poštevilku, zahvaliti se temu, da se je obnesla nedavna izpopolnjena organzacija rešil-
jjh ladji na Atlantiku, ki po navadi opazujejo vreme. Razen ...tega se morejo zahvaliti sposobnosti pilota, ki je na razburkanem morju mojstrsko pristal in končno seveda tudi izvrstni konstrukciji vodnega letala, ki je tako dolgo kljubovalo naravnim silam.
Če bi se bila nesreča zgodila pred enijn letom, bi .pone.shečno letalo zaman čakalo rešilne ladje. Danes pa sta angleška in ameriška vlada poskrbeli za to, da je celo malo brodovje vremenskih opazovalnih ladij stalno na Atlantiku med’ Evropo in Ameriko vzdolž velikih zrako-plovnih poti. V kratkem pa bodo dodali še celo vrsto novih ladij in so izpopolnili cel sistem vremenskega opazovanja.
Nedelja socialne pravičnosti
gum in ....	_
stal v neznanski jezi, da sem naglo stopil okrog smreke, da sem prišel hudiču črnemu za hrbet in mu na vso m ič zapodil svoj škorenj v zadnjo premo.” “Oh,” je ušlo Jožetu in nič več; usta je pa za vsak slučaj jžustil odprta, če bo treba še kaj reči.
“Saj boste razumeli, da ni ta nepričakovani napad iz zaledja zverini prav nič prav prišel, ker močilo je zatulila. . .
“Kdo ne bi,” je sam pri sebi naglas mislil Jože Zalokar in zaprl usta.
.. se naglo obrnila, da vidi, kdo jo moti pri zadnjih vratih. No, na to sem pa jaz čakal, naglo skočil na drugo stran smreke in kosmatinca še enkrat prav nasalaminsko brcnil v njegovo prestolnico. Seveda, predho se je pošast obrnila, sem bil zopet na drugi strani debla na varnem. Ampak po glasu, ki ga je dal medved od sebe potem, ko sem mu poslal v glavni .sedež drugo elegantno brco* sem sodil, da bi nekaj dal, če bi mogel vsaj za trenutek pritisniti na svoje veliko srce tistega nevidnega sovražnika, ki mu ia^ nagaja tam zadej.
Gašper nekoliko odneha in pogleda po družbi, da bi videl, kako je vzela na zrtanje ta nje-' gov čin, kakršnega še ni živ „ človek poskusil izvršiti. Morda je pričakoval od nas, da ga bomo kot največjega junaka na svetu dvignili in ga nosili o-krog kolibe v slavnostnem sprevodu. Panje! Bili smo kot o-trdeli in odprtih ust zijali v Gašperja. Težko da mu je kateri verjel, ampak iz Velikega
V vsej Astraliji praznujejo
nedeljo socialne pravičnosti od .......--------------
leta 1940 dalje. Avstraljski spoštovanja, ko smo bili njego-
škofje izdajo vsako leto za to priliko pastirsko pismo, ki opozarja na socialna krščanska načela, ki jih je treba z ozirom na vsakokratni položaj udejstvovati. Lansko pastirsko pismo govori o “miru v industriji * in je podpisano od kardinala-nad-škofa v Sidneyu.
vi gostje in ker še ni vsega povedal, smo molčali. Celo Jože Zalokar je bil tako prevzet, ker ni pričakoval, da na? bo Gašper tako potegnil, da je stal tam brez vsake besede. Par-krat je odprl usta, da bi nekaj rekel, pa jih je zopet previdno zaprl.	___________i
luued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin •
Tedenske priloge se Slovence v Wisconsin!!
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All communications to
OBZOK PUBLISHING COMPANY
MUimuUm5«! wu. Tel. Mitchell 4S1S
LOKALNE VESTI
Novoletni pozdravi od Strica Sama
Te dni ate dobili od Strica Sama lepo, podolgovato kuverto, malo bolj debelo kot navadno pismo, in če niste že uganili kaj je v njej, ste jo radovedno odprli in kmalu tudi nakremžili obraz v kisle gube, Da, Stric Sam vam je lepo voščil vse najboljše za novo leto in vas obenem prav rahlo tudi opozoril, da bi do 15. marca rad da mu daste kar je njegovega, to je vaš odmerek davka za leto 1947. Pa ne pomaga noben žavba. Kakor ste morali v stari Avstriji dajati “cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega,” tako je treba tudi Stricu Samu dati, kar je njegovega. Pa pri njem še po pravici brez vsakega go-drnanja ali kislega obraza, temveč radevolje, saj pod njegovo oskrbo smo vendar res najsrečnejši narod na svetu.— Davčne forme torej, ki ste jih dobili letos in jih morate izpolniti do 15. marca (kdor jih ni moral izpolniti že do danes — 15; januarja — kot n. pr. farmerji, farmski pomočniki in hišna služinčad) so docela nespremenjene od lanskih vam zato ne bodo povzročale nahenih novih preglavic. Naj enostavnejša od, pjih je tako-,^vapa “withholding rec ' -forma, ki jo dobi vsak, dela v tovarni ali je v kaki drugi privatni službi, od svojega
delodajalca, ako je le-ta odtegoval od njegove plače tekom leta gotovo vsoto kot obrok na celoletni davek. Na tej formi
mittee, said, as the tenth fundraising drive of the National
Tune in... the
AMERICAN-JUGOSLAY
(SLOVENIAN)
RADIO HOUR
OF MILWAUKEE
A Program of Classical and
Folk Music of Slovenia
•
Every Sunday Morning
11:00 to WFYT 12:00
c. &T. n LAI NOon 1430 Kilocycle*
English and Slovens
Announcements I
For good Telephone Service W Party Lines w
Sloge št. 1 JPZS. — Pokojniku blag spomin, preostalim palna-še sožalje.
1948 “March of Dime*” Campaign
The 1948 “March of Dimes” got off to a whirlwind start,
kot zapisati svoje lastno ime in naslov, ter imena, dan rojstva in naslov vseh oseb, ki bile tekom leta odvisne od vašega zaslužka za. preživljanje. Vse drugo bo že izračunal za vas davčni urad strica Sama ter vam potem dal vedeti, če ste plačali premalo ali preveč davka za leto 1947. Druga davčna forma je tako-zvana “kratka (short) 1040” forma, ki jo dobi vsak, kdor je en ali drugi način zaslužil tekom leta manj kot $5000 davku podvrženega zaslužka, komur delodajalec ni odtegoval v. ta namen od plače. Tretja, imenovana “dolga (long) 1040” forma, pa je na menjena za tiste, ki so zaslužili $5000 ali več tekom leti pa tistim, ki mislijo, da so upravičeni do več odtegljajev (deductions) od davka, kot pa jih jim dovoljuje takozvana “standard” tabela za odtegljaje. Za to formo je treba najbolj napenjati možgane in če kdo ne misli, da si bo s tem prihranil kake stotake, se sko-ro ne izplača povzročati si glavobola. Kakorkoli boste leto: že: odštevali svoj [” te to čimprej in pa pošteno:
‘°. ne pozneje kot do 15.
da vam ne bo treba imeti pozneje kake sitnosti in še kakih denarnih kazni po vrhu. Prav tako morate do takrat odraj-tati svoj državni davek, dočim morate mestnega in okrajnega (na posestva, ako jih imate) odšteti že do 1. februarja.
science: chemistry, physics, nutrition, physiology, anatomy, pediatrics, pathology, orthopedics, preventive medicine, public health, epidemiology, sanitary engineering, mechanical engineering, electrical and electronic engineering, neurology, internal medicine, otolaryngology, biology, physical medicine, immunology, virology, psychology and psychiat-
Foundation for Infantile Paralysis opened nationally.
He said Milwaukee county is going all out in the drive for funds to care for infantile paralysis patients.
“From today through Jan. 30 every man, woman and child will have the opportunity to share in combating a dread disease which for the past five years has hit the country with the greatest severity ever witnessed in history,” he said.
“It is up to every one of us to do our utmost to put this campaign for funds for polio victims over the top. Treat-lent of infantile paralysis i3 JjyOne case alone may require up to $10,000 a year. That’s far more than nine out of ten people can afford.
With each and everyone of us doing our share, putting our dimes and dollars on the line during these 2 weeks, should infantile paralysis strike here during the coming summer, there will be enough to pay
the bills fop. whomever may be tacked.”
“Already polio has cost WiS-
Such work is possible only through Vast funds.
Strange as it may seem, those funds are made up of the dimes and dollars we’ve contributed in past years to the March of Dimes.
There is a lot of power in dimes, if enough of them are thrown into the fund.
Now, again its March of Dimes time, so let’s double what we gave last year. Put in two dimes, where we put in one last year. Remember, it might be our child this year!
žari.
In res, napovedani dan je napočil. Tito, ves v portah in žno-rah, se je pripeljal v posebnem vlaku. Toda pred tem vlakom je vozil drug vlak, natrpan z vojaki. Menda za slučaj, če bi kdo na progi pozabil kako pokalico.
V obilnem spremstvu je koračil Tito proti parlamentu in se približal v poslopju spenjači. Toda ni hotel takoj vstopiti. Pomignil je pomenljivo z roko in nek visok vladni uradnik je stopil v spenjačo ter se dvakrat peljal ž njo gor in dol. Ko je Tito videl, da je vse “zdravo,” je šele stopil v spenjačo.
Potem so se vsedli in podpisali “prijateljsko” pogodbo. Ceremonije niso trajale dolgo. Tito je prišel iz poslopja, se vsedel v tovni rekord v izdaji vabil na sod.
Zdaj pa poglejmo, kako se vo. zi pdedsednik te kapitalistične, reakcionarne Amerike. Ko se je podal pred nekaj tedni na oddih v Florido, je vse časopisje pisalo : Mr. Truman se odpelje ta in ta dan, ob tej in tej uri z letalom v Florido. In v Washingtonu se je vsedel v svoje letalo, poteg njega en sluga, da mu je nosil kovčeg, in dva njegova kabinetna uradnika.
Ali veste, zakaj je ta razlika? Zato, ker “maršala” Tita varje do zob oborožena četa vojakov, ki so plačani za to, ameriškega predsednika pa varje 144,000,-000 broječi narod.
« * «
Mestni stražnik Aspall v Springfield, Mass, si lastuje svs-
čitajte, kako potujejo vodite- bilo ukazano, da mora določen lji demokracij, veliki prijatelji dan trdno zapreti vst\ okna svo-preprostega ljudstva, ljubljenci je hiše in pri oknu ne sme biti naroda, katerim je vse zvesto žive duše. Iz vsake hiše pa mora
vdano.
Nedavno je policija v Budimpešti na Ogrskem pregledala vsako hišo na treh glavnih cestah, ki vodijo do parlamenta. Vsak stanovalec se je moral legitimirati in vsakemu gospodarju je
viseti zastava. Ob določenem dnevu ne sme biti na cesti žive duše.
Zakaj vse to, so se ljudje čudili? I, kaj ne veste? Maršal Tito iz Jugoslavije pride podpisat prijateljsko pogodbo z brati Mad-
limuzino, ki je vsa obdana z jeklenimi ploščami, katerih ne prodre nobena krogla, šeleteinj je Tito sam povedal, po kateri izmed treh pripravljenih cest se bo peljal, torej ni mogel nihče prej vedtti njegove poti. Limuzina je obdrzela z močnim spremstvom 60 milj na uro po cesti, kjer ni bilo žive duše, mimo hiš, kjer so prazna okna pozdravljala jugoslovanskega “sina naroda."
Pa še to! Madžarska policija je ukazala, da se poplavi vse podcestne odvodne kanale. Kaj se ve, če se ne bi v katerega skril kak Amerikanec in pomagal Titu do hitrejše vožnje s kako bombico ali granatko.
Vidite, tako se vozijo po svetu voditelji demokracij 1
INFANTILE PARALYSIS
JANUARY 15*30
Join llic
MARCH
OF
DIMES


Ac other fellow
v 9Pken «11 «tea of telephone gMKty Suet—
MsSiSfir“
L ‘ • Allow reasonable in-f; rernls between calls so others may have a dance at the line
•	Ad children not to make unnecessary calls
•	Release the line in
rl-
Them they all work to-j gftg to	each other
SC «	ttUffatC
Delo za socialno skrb
Ce ste zainteresirani v poklic za socialno skrb (profession of social work) in bi radi kaj več informacij o tem, pokličite ali obrnite se na Mrs. L. Popovichj ki je načelnica milwauškega oddelka za socialno skrb na Marquette univerzi, ki je pododdelek Loyola univerzitetne šole za socialno skrb v Chicagu. Mrs. Popovich je hči našega okrajnega nadzornika Leona A. Szy-manskija ter bo rada pomaga la in dala potrebne informacije vsaki Slovenki, ki bi bila zainteresirana v to delo. Tudi njen mož, Gabriel Popdvich, je aktiven na tem polju ter je preizkuševalni uradnik (probation officer) na tukajšnjem mladinskem sodišču. Oba sta skupno dovršila svoje študije na tukajšnji Marquette univerzi leta 1941, ter je bil to tudi prvi poročen par, ki je na isti dan skupno dobil svoj “bachelor djgree.” Mr. Popovich je rodom Hrvat. Katera si torej želi več informacij o tem, naj pokliče Mrs. Popovich po telefonu. MArquette 4860, Erten-sion 139, ali pa pride osebno v sobo 409 Marquette univerze (Johnston Hall), katerikoli dan popoldne, razen ob torkih. Poslopje univerze se nahaja na 1131 W. Wisconsin Ave.
Nov grob
V soboto, 10. jan. je v starosti 60 let preminil rojak John Kobe, stanujoč na 224 East Washington 8t» Bil je vdovec ter zapušča 3 sinove in 4 hčere ter 9 vnukov. Pogreb je bil v ponedeljek, 12. jan. iz cerkve Sv. Janeza Ev. na Mt. Olivet pokopališče. Bil je član društva Sv. Jožefa št. 103 K.
will cost more before researchers will find a way to stop the scourge of polio. This work too costs money. But the National Foundation is eager to finance it so that the day will speed along when the full secret of polio’s power is disclosed so that man can fight it.
“In Wisconsin researchers are at work at the University of Wisconsin, Madison, and Marquette university, Milwaukee, trying to find the answer to certain phases of poliomyelitis. Both schools are making strides in their studies, advancing the day when fears of polio can be allayed. “To carry on this work, both schools have grants from the University of Wisconsin.”
Each year polio strikes with deadly effect. Last year was no exception. Wisconsin alone had 199 cases. Throughout the United States there were 14,000 cases.
Suppose one of these victims had been our child, yours or mine? It could have been, you know. For polio knows no boundaries. It strikes mysteriously rich and poor alike. That is why it is such a baffling disease. That is why it takes so much money to fight it.
The National Foundation of Infantile Paralysis assures all victims of polio the best medical care and pays the bills. It goes further, it trains doctors, nurses and physical therapists in modern methods so that there will be ample personnel to care for victims when polio strikes, particularly in epidemics.
But the biggest job of the National Foundation is to find a cure and prevention. To that end 83 of the country’s foremost institutions are working. Two of these institutions are in Wisconsin. Marquette university and the University of Wisconsin. This study extends
tp mutt
is ISMUS TIB RBiSOi
m
m
■HUBI
m

IMs
S. K. J, Sloge št, 16 SNPJ in into 24 distinct branches of
"VFesI ... the Holiday Season was X a busy, but gay time for all of us, wasn’t it? We lit the Christmas tree and possibly had some outdoor decorative lighting. Our kitchen electric appliances worked overtime assisting in the preparation of holiday meals — cookies and other treats. We kept lights burning and the ra-
The ELECTRI
dio playing as we entertained or tagged and wrapped gifts into the late hours. And what would the holiday season have been without electricity? If you find that your use of electricity is a little greater this month, isn’t it because you kept Reddy Kilowatt, your electrical servant, working a little harder to bring you the joys of the holiday season?
PANY
nijo avtomobilistom, ki so kršili to ali ono prometno postavo. V enajstih mesecih jih ni oddal nič manj kot 30,000. Za te je torej gotovo, da ga bodo sovražili do smrti.
• • •
Vojaki si bodo zapomnili kongres, če kaj vemo. Od 1. januarja naprej morajo namreč vojaki devati znamke na svoja pisma, dočim so jih prej odpošiljali brez znamk. V kongresu je bil predlog, da se vojakom ta privilegij podaljša. Toda kongresnikom se je tako mudilo od poletnega zasedanja domov, da so čisto pozabili na ta predlog.
• * *
George Bennet, farmar iz Avstralije, se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi umora svojih treh otrok. Njegova žena in starejša hči sta ga izdali, da je svoje zadnje tri otroke utopil v skledi vode takoj ob rojstvu. Šest let sta o tem molčali. Družina ima še 9 otrok živih.
- * .« •
Ko je dala Francija^Ameriki boginjo Svobode, ki je pp-
ameriški otroci zbirati denar za darilo Franciji. Leta 1900 so res dali Franciji spomenik Lafayetta na konju, ki so ga Francozi postavili v Parizu.
* * *
Povprečna oseba preleži v dobi svojega življenja eno tretjino v postelji.
• * *
Od vsega prebivalstva v Kanadi je nad 3 milijone oseb, ki gpvore še vedno francoski jezik.
* * * -
Kadar vozi potniški avto 70 milj na uro, porabi do 83% ga-zolina samo za to, da premaga odflor zraka in samo 17% faktično za svojo brzino.
» * »
Dostikrat ste že čitali ali slišali o Belorusih ali Belih Rusih. Ruski narod se deli (to se pravi — pred komunisti) v tri skupine: Velikorusi, Malo-rusi (Ukrajinci), in Belorusi. Belorusi prebivajo v severno-zapadnem delu Rusije, kamor so pribežali v 13. stoletju pred Tatari. Svoje ime so dobili, pravijo, radi belega kožuha in bele platnene obleke, ki so jo vedno nosili in vso izdelali do-
Kadar polete ameriški robi-ni čez zimo na jug, tam ne gnezdijo. Ponoči se zbirajo v velike skupine za prenočevanje, kakor na primer vrane na severu.
* • «
Vojaški bonus so dobivali vojaki že v ameriški civilni vojni. Anglija je plačala vsakemu vojaku, ki se je boril v ameriških kolonijah, 10 funtov šterlingov. Ameriški'kongres je določil vsakemu vojaku nekaj zemlje in denarja. Ob koncu vojne je dal pa kongres vsakemu častniku plačo za 5 let.
» « •
James Wheeler je bil izpuščen iz ječe v Columbusu, Indiana. Toda pri odhodu iz ječe je nekdo opazil, da si je natlačil v žepe 16 žlic, last jet-nišnice. Moral je zopet nazaj
K ječo in začeti yse od kraj§, k
......... " —
Sin mrtvega
ROMAN
Karal Maurer
“Pisal ti bom vsak teden. Pa ne na dom, da se ne bodo oče usajali. S'Kodranovim sva se stemnila. Na njegov naslov bom pisal. Ce ti bo težko, se kar nanj obrni. On ti bo pomagal.”
Prekvat jok, še Jerneja nekaj grabi.
“Zavoljo Fronca pa se ne boj. Ga ne maram. Če me bodo silili, grem raje nekam za deklo, da veš. K Žaleharju ne grem in ne grem.”
Jernej ne more izpustiti Minčine roke. Tako je topla in
meljka.
“Še pušeljc ti bom pripela.” Jernej mora prinesti tnalo, da a prsi doseže dovolj visoko.
Potlej Jernej ne more drugače, da jo poljubi. Enkrat, dvakrat in še enkrat.
Grenke so Minčine solze in vroča so, lica.
“Nikar ne pozabi name, Jernej.”
“Ti mi pa večkrat piši. Veš, da bo dolgčas.”
Koliko bi si imela še povedati, toda po vasi luči že umirajo. Tudi Jernej mora iti. "Velikokrat piši, Jernej.”
“In ti tudi, Minca. Pa na Kodranovega se nasloni. Ne pozabi.”
“Še en poljub za slovo. Potlej zanese Jernej tnalo nazaj k drvarnici.
“Zbogom, Minca!”
“Jernej, zbogom.”
Minca ne more reči nobene besede več. Tudi Jerneju je prav, ko zgine za vogal. Oči so rosne.
Klevževa dva sta še pokonci. “Si vse odpravi!?” ožine Klevž pušeljc na suknjiču.
“Vse, oče.”
“Potlej Klevž odšteje denar. “Brez njega ti bo težko.
in ono moraš kdaj kupiti.’ “Boglonej, oče.”
Tako so vsi v besedah. Jok je vsem v očeh in v srcu.
Klevžarica pripravi budilko
“Dosti zgodaj bo, če kliče ob njem. štirih, kajne?”
Jernej samo prikima.
Potlej ležejo. To noč Premca ni bilo. Preveč je bilo žalosti v Klevžu. Tudi Neža ni mogla spati.
To noč so v Grapi spale in počivale samo živali in mlinska kolesa. Ljudje niso zatisnili oči.
Jernej je z odprtimi očmi strmel v strop. Misel na Min-co se mu je trdno oklepala sr-
Kmet je, Jernej, in orje polje. Velik je in močan, narahlo se oklepa ročic. Prst se voljno seseda na stran, svetla brazda se vleče do ozar. Tam daleč so gore in sonce za njimi. Po kolovozu gre Minca, gospodinja. Kite ji povite leže na til niku, močna je in lepa, na čevljih se ji sveti rosa.
O, Minca, deklič prekvati.
Potlej zdrdra, budilka. Štiri. V breg gre'Jernej, na pragu stojita Klevževa dva. Še se vidi okrašeni Jernejev klobuk. Nič več. Žalosten vrisk se urtga z brega in pade pred hišo.
Z roko gre Klevž preko oči, v predpasnik skrije Neža obraz Jernej odhaja.
Za poldrugo leto.
X,
Odhod fantov je prinesel tišino v vas. Najboljši so odšli. Gospodarji so nekaj dni kar postopali. Pa kaj hočeš zemlja ne pozna ločitve in ža losti.
Tako se je morala žalost unesti. Matere so čakale m prva pisma.
V Grapi je bilo pvav puščobno. Klevž ni vedel, kam bi st del. Mučil se je v mlinu, toda nikjer ni dolgo zdržal. Nekaj mu je manjkalo. Jernejevega glasu ni bilo, nobenega ki bi vprašal: Kaj pa zdaj, oče
Brez hlapca ni šlo. Sicer je pastir že veliko zalegel, todi za vsa dela ni bil. Na košnji in mlačev Klevž še pomisliti n smel.
Na svetega Urbana dan ji prišel v Grapo m v hlapec Bajtnikov Primož z Bistrice.
Dotlej, da se Jernej vrne.
Zdaj je Klevfe še bolj samo taril. Delo tse je zvrnilo jb* hlapca. .Po mlinu se našal, toda še tu mu je dele zastajalo. Nekateri iz vasi si začeli voziti mlet na Bistrico
Klevžu je bilo vseeno. Nobenega veselja ni bilo več v In če bi moral kolesa
DROME VESTI IZ SIOVEHUE
(Doli« preko Treta)
“Gruntarska je, pa je moja. Fronc je ne bo speljal, pa če bi imel deset gruntov.”
“Če bi jo Bregar prisilil?”, pade misel od nekod.
“Minca se ne bo vdala, govori Jernejevo srce. “Druga bi se morda, Minca se ne bo nikoli.”
“In če se?”, zavrta strah v srce.
“Potlej . . . potlej grem za vselej iz Grape.”
“Grem”, pribije Jernej še enkrat in se obrne v zid.
Zdaj ura tiktaka in počasi razpreda Jernejeve sanje.—
ONEMDAY
mnw VITAMIN capsules YOUR BUY WORD
MOPUŠMs »*.ta
M tar O* Cirmlta * *0% ImU tak Ootatav (Ml
(MM VM e«M» ta uSbMr
Sita tatata
Mi«M "ta •
,7taStatat- M?cdMvtataie«.
ta ta tar •» M> M* tar-MRONMI.
OUMAMTOi tataiM t tata . ta*	(M) Ma-
rk natal Capwb M* tata Ital
trrjvtss$csu;
t '
I 4 ta ta*
ustaviti, bi si nič ne gnal k srcu. Saj ni Jerneja.
Iz dneva v dan se je Klevž staral. Prvič se je spet nasmehnil, ko je prišlo Jernejevo pismo.”
“Kako. ti jo fant no domače robi.”
Še Klevžarica je bila dobri volje. Pismo je Klevž zatak nil za pratiko. Kadar Neže ni bilo blizu, ga je rad vzel v roke in počasi zlogoval.
“Tako kot v Grapi ni nikjer Tuji kraji in tuji ljudje. Svoje običaje imajo. Pri nas je bilo vse tako domače in lepo In še to. Vse gre po povelju. Vi niste nikoli ukazovali, vselej samo naročevali.”
In če Klevža ni bilo v hiši. se je po pismu stegnila Klevžarica.
“Mama, takega kruha ni nikjer, kakor ga vi pečete. Kako je bila pogača dobra. Tako sveto sem jo jedel, kakor bi molil.”
In Neža si briše oči.
“Ti ubogi Jernej.”
Tako je v Grapi, odkar ni Jerneja. Večno čakanje, kdaj bo fant spet pisal.
Pri Bregarju ni dosti boljše. Bregar čaka, kdaj se bo fant oglasil, Minca leta nad Kodranovega, če Jernej ni nemara spet kaj pisal.
“Saj še prvega pisma nisi mogla prebrati”, se smeje Matevž. “Se vidi, da ne poznaš vojaške.”
“Ko mi je tako dolgčas”, je razočarana Minca.	v*
“To je dobro znamenje. Le na Jerneja lpisli. Saj se bo kmalu spet oglasil.
Kakor hitro je Minca v kamri, odpre skrinjo. Med rutami je skrito pismo.
(Dalje prihodnjič)
—Grki so kultivirali češnjevo drevo že 300 let pred Kristusovim rojstvom.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
je imela svoje uniforme in je nastopala povsod pod vladno zaščito. Nastopala je mnogokrat s skrajno surovostjo. Razbijala je shode drugim strankam in sploh hotela ustrahovati vse, kateri niso bili za tako jugoslovanstvo, da bi v njem utonili Slovenci, Hrvatje in Srbi. Imeli so oporo na dvoru pri kralju in pri armadi. Kljub temu so propadli. Njih vodja pa je bil Leontič.
Ta se je sedaj spreobrnil in postal hlapec maršala Tita. Iz fašista komunist ali vsaj sopotnik komunizma. Blizu je tej organizaciji stal tudi Titov poslanik v Washingtonu, Kosanovič.
Ta spreobrnjeni Leontič ima brata v južnoameriški državi čile. Ta brat Emilij Leontič jp zadnji čas podal ostro izjavo proti Titovim agentom in proti Titovim metodam. Tako se je postavil v ostro nasprotje s svojim rodnim bratom.
Pa je še druga smola. Na Le-ontičevem poslaništvu v Londonu .je po vesteh Hrvatskega doma bila odkrita velika poneverba denarja. Tega res da ni naravnost kriv poslanik, toda on odgovarja za svoje uradništvo. Pokazalo se je, kakšne ljudi nastavljajo titovci po svojih uradih.
OBSODBA V PLEVLJU. — četnikov še ni konec. Vedno znova beremo, da so katere prijeli In obsodili. Tako je bil 18. nov. proces v Plevlju v nekdanjem Novem pazaru. Na čelu sojenih letnikov je bil bviši orožnik Jo-iip Babič. Ta je obsojen na smrt na vešala. Dva druga, Rade Danilovič in Acim Radovič jta obsojena na smut z ustrelitvijo. Dva druga sta obsojena na ječo; eden 20 let, drugi 18 let. Ne mine teden,, i^ne bjj>ile ka-
boljše znamenje, kako nepriljubljen je po komunistih vsiljeni režim. Ljubezni ljudstva si reži-movei s temi težkimi obsodbami gotovo ne bodo pridobili. ZAPORI V JUGOSLAVIJI.
• Pisali smo že, kako so morali komunisti v Sloveniji pomnožiti zapore. Takih ljudi, ki ne marajo Tita ljubiti, je vedno dovolj in vedno več. In vsi to spadajo seveda v ječo.
Pa je podobno po celi Jugoslaviji, Tudi tam ima sodnija vedno polno dela in zaporov bridko manjka za te hudobne državljane. V Belgradu kar mrgoli zaporov. V poslopju nekdanjega “Prizada” je centrala Ozne, ki se sedaj uradno imenuje Udb (Uprava državne bezbednosti ali varnosti). Ljudstvo jo pozna vedno kot Ozno. Ta ima svoje zapore. V palači “Uprava grada” sta Ozni za Srbijo in za mesto Belgradi Obe z zapori. V vsakem rajonu v mestu ima milica (orož-ništvo) svoj zapor. • V vsakem rajonu pa če posebej Ozna svoj zapor. Dalje ima po raznih de. ih mesta zapore še javni tožilec. Tako je v Belgradu preskrbljeno, da vsak protikomunistični Belgrajčan pride na svoj račun, če.pove katero preveč na glas. Največji zapori pa so zunaj mesta na Banjici v nekdanji vojašnici. Večje koncentracijsko taborišče pa je dve uri zunaj Bel-grada.
Taka je policijska država, ka-. koršno ustvari komunizem. Podobno je na Ruskem in podobno bo povsod, kjer bo komunizem zmagal.
Na raznih mestih v Jugoslaviji so potem še druga koncentracijska taborišča, iz katerih se rekrutirajo tudi delavci za prisilna dela. Vse po vzorcih iz Sovjetije in po lepih zgledih, ki jih je dajal totalitarnem Hitler. Tega vsa koncentracijska taborišča niso
VOHUNSKA CENTRALA V PULJU. — Komunistični listi so prinesli, da je policija odkrila v Pulju v Istri pri nekih menihih vohunsko radio postajo. Ti menihi naj bi dajali tujim državam
novice. Zelo dvomimo, da bi bilo na stvari kaj resnice. Kaj pa naj v Pulju v Istri zve kak italijanski menih takega, da bi se splačalo dajati Amerikancem? Toda resnice ne bo mogoče dognati, dokler bo tak režim v Jugoslaviji. Vsakega morejo obdolžiti in nihče se ne sme braniti po evropejskih ali ameriških navadah.
JELAČIČ IN BELINIčt — V hudih časih se ljudje tolažijo s kako smešno, ki jo pripovedujejo naprej. BeliničjevTitovini ime, ki je znano sedaj med delavci. Bil je nekdaj usnjarski pomočnik, sedaj pa je vodja vseh delavskih sindikatov na Hrvaškem. Včasih pravijo, da je bil znan samo po tem, da je
nekdaj nekam ulomil. Sedaj brezobzirno komandira hrvaške delavce. Pa si pripovedujejo, kaj je razloček med Jelačičem in Beliničem. Odgovarjajo: Jelačič je jahal konja, Belinič jaha delavce.
HALI OGLASI
če kupujete ali če prodajate
hišo, farmo, lot, trgovino ali obrt, se vselej zanesljivo obrnite do nas, kjer boste dobili točno in zanesljivo postrežbo.
J.Knifk
820 E. 185. St.
IV 7540 ali KE 0288
(Thur. — z)
Kraška kamnoseška obrt
U4U Waterloo Rd. ivuhM mr
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-OA NAGROBNIH SPOMENIKOV
1IIIIIIIII1IIIIIIIUIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Da »e boste najbolj postavili z vašo obleko, jo dajte čistit, in zlikat pri
I JAY-DEE DRY CLEANERS
924 E. 222nd ST., VOGAL MILLER AVE.
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
Delo dobijo
Strojni operatorji, Milling Machine, Drill Press, Horizontal Boring Mill, Vertical Boring Mill, Planer. Si sami setajo. Sift je od 3:30 popoldne do polnoči.
Joy Manufacturing Co.
23000 St. Clair Ave.
(17)
HALI OGLASI
Nova moda na Havajih. — Abe Santos, Waikiki klo. bučar, ponosna ogleduje klobuk iz kokosove slame, kate-
rega ima m glavi mična Havajlanka.
tiLLL/f
MichaeTs Floral Shop
MICHAEL SUHADOLC, lastnik
Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave.
EX 3408
(Thurs.)
RE-NV AVTO BODY CO.
Popravimo val avto In arebarvzmo. ds bo kot nov.
Popravljamo body ln tendaris. Welding! -
JOHN J. POZNIH GLenvjJle MS0. 1. ! '( ;,(
an East lita« tt.
Strojni operatorji
HORIZONTAL BORING MILL PLANER
RADIAL DRILL PRESS TURRET LATHE OPERATORJI
WEAN EQUIPMENT CORP. 22800 Lakeland Blvd., Euclid, O.
(10)
ženske za čiščenje
Za uradno poslopje v mestu, delo ponoči, starost ne preko 50 let, plača, 40 ur na teden. Zglasite se med 8 zjutraj in 6 zvečer v sobi 901 Cleveland Electric Illuminating Co. 75 Public Square.	(11),
Moški dobi delo
Sprejme se moškega za layout inšpektorja, ki ima skušnje pri izgotovljenih delih in plate inšpekcijah.
■ ■ = i <	. i ’ ; c.
Oliver Corporation
prej Cleveland Tractor j 19300 fiuclid Ave.
~ —r—
V ČETRTEK in PETEK pri
THE MAY CO.
senzacionelno r vseh prostorih
uimiijj n imun
■i	.
Prihranite od
ODLOŽILI BOMO VSEH VRST STVARI, RAZNE MERE IN BARVE.
NE VZAMEMO NAROČIL PO POŠTI, TELEFONU ALI C.O.D. ALI
•	.1	• .t'V...."'.*•.;•!	.
NA ODPLAČILA.
HI DAMO IN IZMfNJAMO EAGLE ZNAMKE


$ i a, niiiiiiiiiiii m r ■	--
<1
o
<>
o
<>
:i
o
<1
v
BILI MENIHI
Pesrmt tl prve polovic« XII. etoUtja .
»M1 IVAN ZOREC
"Če bo katera, ženska vendar. otroški krik je jasknii v svetlo le prišla vsaj do nebeških vrat noč in se bo ob sodbi izkazalo, da
“Na, pazi na punčko!” je
je z ljubeznijo res osrečila, to otroka brž v naročje dal dekli
‘ okV ir
in to dušo, j I bodo precej poki*, in že gredoč med vaške hiše na-zali sedež v na j lepšem kraju ne-ftočil Jenezu in Nacetu: “K ži-]jes'>	vini poglejta, da se plašila ne
“Še sreča, da je Slabe tako bor hitro okreval,” je Trlep držal
že drugo misel. “V gradu, bi dejal, je uredil vse, s Tonetom poj deva kar snubit, pa bo."
“Kar. France se tako že veže s Pqberetovo, a Slabe tud! na ves splav rine na Pljusko.
“Še to bi rad imel i glave, pa bom miren, mislim.”
ženske, na pol gole, z otroki stale v gručah in vile roke. ‘ Ves pekel je pokoncu, hudič sam trese svet, sodni dan bo— ti, Žalostna Mati božja stiška,
“Pravo si rekel. Le tihe in nanj zdaj pomagaj!”
brez hrupa naj bi svatbe bile, kakor si mislit že sam; menihe, veš, bi sicer morda žalilo, če bi rajali mi, ko se jokajo oni.” XXXVIII.
In res so vse tri poroke opravili kar na brž.
Matevžku niso bile všeč: pretihe so mu bile, brez pesmi in brez vselega hrupa.
“Skoraj na skrivaj so vkup skočili in se precej skrili vsak v svoje gnezdo,” je pevček godrnjal : “In vse to, da se menihi ne bi zgledovali. I kajpak! Kakor da no bi v Stični imeli zdaj drugih misli in skrbi!”
Prav pusto in tiho je postalo na Trlepovini. Hiša bi bila kakor izumrla, če je Marjanica ne bi dramila z veselim življenjem. Anti 3taro gnezdo se je skoraj razlezlo. Trlepu se je hudo tožilo po Tonetu in Fran-
******
^	‘ Toliko bolj je vso soseko pla-
šila bližajoča se premena v
ti diha in se trese zdaj tu, zdaj skrivaj drsele bridke solze.
Tekal je od hiše do hiše, češ, ali se ni komu kaj primerilo, ko je tako vpitje.
“Kaj ne vidiš, ne slišiš?” so posihmal menda res med nami
tam, odkar jo je Bog dal iz rok. Če bi bilo drugače, bi bila mrtva.”
“Če bo še tako dihala, se pogreznemo vsi,” je nekatere postajalo bolj in bolj strah.
“E, nič se ne bojte,” se je učeni starec smehljal. “Prav pred sto leti je hud potres takisto strašno tresel vso Teme-niško dolino, Svet se pa le ni podrl in se tudi zdaj ne bo.
Gabrovci so molčal; in se plaho spogledovali.
“In nikar ne poniglavite,” je oni gnal svojo, "rajši brž poglejte v klet, ali ni ta, oni sod zdrsnil z legnarjev in si natri dog; škoda bi bilo vina — prebito sem žejen. Pa ženskam in otrokom velite, naj sc oblečejo. Noči so že hladne. Še prehladi! bi se kdo, patra Tončka pa
“Ne vpitje, rajši molite,” se je pomirjen nasmehnil. “In Boga zahvalite, da škode nobene ni bilo.”
Stopil je k moškim, ki so molče ogledovali hiše, ali se je katera kaj razvežita.
Mednje je prišel tudi Vrbičev gospod. Snoči je kesno in nekoliko vinski odnekod priklanjal in se zavlekel'v Trlopovo senico, pa ga je vrišč na vasi vrgel pokoncu.
Potres?” je zdaj modroval. “Nič novega. Zemlja živi, an-
več ne bo. Kdo bo zdravil?” Gabrovci so slušali in poiskali vsak svoje.
“I, Vrbičev, kaj niste nekoliko piškavi že vi sami?” je ušlo nerodni ženski. “Sapa, bi dejala, preveč leti v vas; patra Tončka poiščite, take pijače ima iz zeli in medu, da vam naduha precej zgine brez sledu in ,tiru.’;
“E, moj dan se je nagnil, mrači se že,” je kakor sam vase skomljal v razmršeno brado. “Truden sem.”
“Kar k meni pridite,” se je Trlepu smilil. “Že snoči bi me bili morali poklicati, ni bilo prav, da ste spali v 3enici.” Vrbičev gospod je molčal šel 7. njim; v sivo brado so mu na
“Takle konec sem torij učakal?" ga je nosilo v nekdanje, srečnejše dni. “Pa saj sem star in ubog; prav je, da se spravim s poti.”
"Kako vam je?” ga je Trlep vprašal, ko ga je spravil v posteljo.
“Žejen sem.”
"Vročica vas kuha, saj kar gori iz vas.”
“Trlep, z vinom me napoji, Strašno sem žejen; pil bi rad, morda poslednjič.”
Prinesel mu je vina in se menil z njim, da bo mož zaspal.
“Še to bi rad učakal, kaj napravijo s Stično,” se je bolnik čez čas spomnil. “Dobra mi je bila. Kadar me je najbolj vilo za obutev ali za obleko, mi je vselej rad in lepo pomagal stiški opat . . .”
Za tren, dva se je zamislil tudi Trlep. Kako nek; je-v Stični? Ali je Francetova Po-
berevina kaj škode utrpela? žu Jurku.
In se je fant dobro držal? Kaj j (Dalje prihodnjič.)
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
bi sicer svet govoril o Trlepih? Pa samostan, samostan? Da mu le ni zidin kaj razkrehnilo? Če jih je, Bog vsaj daj, da menihov ni nič prizadelo, ko so prav ob uri potresa gomazeli v cerkev.
eš tisto dopoldne ga je skrb nesla v Stično. Vso pot mu je bilo na uho, kako je potres, strah božji, ljudi oplašil in vse razmajal.
“E, hudo je bilo, hudo,” mu je tožil tudi Slabe, priženjeni gospodar stare Pljuskarjevine. “Hiši se vendar ni primerilo nič, le ustrašili smo se in strop v vozniškem hlevu je počil po vsem dolgem; druge stropnike mu bo treba vdelati.”
“No, da se ti le mlado gnezdo ni razkopalo, pa je dobro,” se je Trlep pošalil in mižiknil Pljuskarici, ki je vse rdeča in očitno pomlajenajtala ob mo-
•t (0laf (Htjflir
Olaf C. Christiansen, Director
MUSIC HALL
January 26, 8:30 P. M.
Admission: »2.48, »ISO, »1.25, 9« Tax Included
Mall Orders at
Our Savior's Lutheran Church M49 W. 58th St. WO 59«
AflfflTION PROPERTY OWNERS
ARE YOU PLANNING TO HAVE YOUR HOME REMODELED?
Call the Attic Specialist No down payment necessary
Small monthly payments can be arranged
The O. K. Construction Co. GA. 7808
HiiiimiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiimiiiiiiiiuiiiiitmiimiiiiiiimi
FUCKINGER, INC.
NEW ADDRESS
939 E. 222nd St.
NEW PHONE
KE 0272
Formerly 222nd St. and Euclid Ave.
Pozor, • avtomobilisti!


MAX'S AUTO BODY SHOP
(East 61st St. Garage)
Ekspeprtna popravila fenderjev in ogrodij. Avto ,vam prebarvamo v kakršni barvi hočete. Izvršimo tudi vsa dela z varenjem.
MAX ŽELODEC, lastnik
1109 E. 61 ST.
TEL. UT 1
3040
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
stiški gospoščini; na dan je bili posebno med siromaki, ki so živeli bolj ali manj le nekako ob primečku iz meniške kašče.
“Tak graščaka dobomp zdaj in valpta, kajne?” je tiščalo vse.
“Da, ob tla smo, slabo se nam bo sukalo posihmal.”
“E, ni ga med nami človeka, ki menihov ne bo pogrešal.”
Tako so tožili ih po dobro besedo hodili k Trlepu, ki je bil izmed vseh Stični zmerom najbližji. Pa ta je zdaj najrajši molčal, vrtal vase in zamišljen pongilaVil.
“Joh, huda bo, tudi Trlep, glejte, pobeša glavo.”
A Trlep se je že osveščal; podnevi in ponoči je pestoval dve veliki misli.
“Da, to storim!” je sukal rep svojemu skrivnemu domisleku. “Menihi naj nas spoznajo do dna in pomnijo, kakor je prav.” Noči so mu bile polne novih skrbi in skoraj-brez spanca.
“E, staram se, staram,” je neko noč, ko je bil posebno otožen, spoznaval. “Spati ne morem več in nadložen sem menda tudi že ves; še krehati bi moral prav nadušljivo, pa bi bil pravi starec!” N Zunaj je zavijal pes, cvilil in praskal , po vežnih vratih.
“Hm, nekaj ni prav,” je Trlep brž skočil v hlače in pogledal skozi okno.
Mesečina je sijala, noč je bila tiha, brezvetrna, nikjer se ni nič genilo.
“Primi ga, Pazi, primi!” je naščuval psa. Pa ta je le priskočil in se cvileč spel. proti oknu, kakor bi prosil da bi gospodar prišel venkaj.
Kar ti je čudno, kakor pod zemljo, zabobnelo, pes je strahoma odskočil in zatulil, svet se je zamajal, v vzoniku se oglasila plat zvona.
“Jezus . . potres . groza oblila tudi Trlepa, da je J brž sklical domače, popal spečo Marjanico in planil na pla-
val
_
Zemlja se je spet stresla. Po
vasi je završalo. Ženski in
«.-	\ -Sl	.. i- V.
V NASPROTJU z_. splošnimi cenami živ-ljenskih potrebščin, ki so se dvignile ?a več kot 50% v tej okolici zadnjih sedem let, se je znižala povprečna cena elektriki, ki jo dostavljamo za 18%.
NASI ODJEMALCI po domovih dobivajo danes povprečno 22% yeč za denar,, kot je bil to slučaj v 1939. To je samo eden vzrokov, zakaj je moderna električna postrežba baš najboljšf kup v modernem življenju.
N A
‘TEN O’CLOCK TUNES"
Pusluiaite
VEDNO VAM
USLUGO
Kot nekdaj Indijanci. — Larry \Woolmi iz AUoom, Pa.-je šel na lov in mesto puške je npombil lok in psice. Sreča mu je bila mila, da'je podrl lepega, srnjaka, kot nam kaže slika.	-
najboljši glasovi—15 predstav na teden—zjutraj ob 10 WGAR in W1CA—zvečer ob 10 WHK
Copyright 1848 The Cleveland Illuminating Company
BUSINESS OPPORTUNITIES
CAFES
CONFECTIONERIES CROCERIES-MEATS CAS STATIONS , DELICATESSENS RESTAURANTS
WANTED Any Business for Sale
CALL US FOR APPRAISALS WE HAVE THE BUYERS WITH CASH
To BUY or SELL
CALL or SEE A. BAUCH
STAUP CO.
Sli 3371-2028	1514 Prospect
SINGING CANARIES
BLUE RIBBON BREEDING STOCK
ALL GUARANTEED SINGERS
REASONABLE PRICES.
M. Copeland
1303 W. 87th St. • ME. 8187
Season’s Greetings
COUNCILMAN
WILBER C. WALKER
4th WARD
IMMEDIATE
POCAHONTAS MIX
40% Poc. Nut and Slack —
60% Diamond Lump
$jQ.25 Ton
ERY

BILL THE MOYER & SONS
Storage -Shipping
No Job Too
ANOTHER JOB WELL DONE Member of Veterans
GA. 3312	1203 E. 108th St.
^iiiiiiii ......................................inn...in.
I A. PAUL TINCHER	[
4 Handwriting Expert	|
Expert, All Questions of Forgeries | Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs
|	Night*—HE. 1622
I GUARDIAN BLDG.	MAin 7696
s
^iiinninnnniiiiinnawiniininiiiimniniiiniiinniiuuniinuninuniniimumiri;
SU. 3526
BUCKEYE
DELHfl
WEST VIRGINIA LUMP $jq.95 Ton
COAL CO. P«- 3931
HOTEL ROOMS AVAILABLE
Singles—12 up Doubles—{3 up Dining Room and Bar
Free Parking
IMPERIAL HOTEL
F. H. WITTENBURG “WIT” TO YOU
1931 E. 79th Street
GA. 7641	'
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee«
doz.
2 doz.— $1.25
ATTENTION HOUSEWIVES! ’
large fresh Eggs 63?
CHICKENS DUCKS
All Kinds of Chicken Feed
C0LLINW00D POULTRY
14801 Saranac Rd. Liberty 3886
INCOME TAX RETURNS
COMPLETED
f
{ CARNEGIE
J	Flowerland
N	TUB FINEST
^ IN FLOWERS
h FOE EVERY OCCASION ^ Careful Tt M	dlven Each Order
k I ' Large or Small 3 WEDDINGS ■ FUNERALS HOSPITALS - CORSAGES CUT FLOWERS - PLANTS BIRTHDAYS — ORCHIDS You’D Like Our Artistic Designs—Reaionable We Telegraph Flowers Everywhere
10828 Carnegie Ave. RA 6110
'hrwwwjrwjrwM.
We Welcome Your Inquiries For
INSURANCE
On your business, your home, :
' auto,
your personal property and your life.
R. Wells Ruby and Associates
“Complete Insurance Senice”

GREETINGS
WHITTIER
HOTEL
1687 East 55th Street EN. 9211
DON H. WHEELER Mgr.
"roney Mevz uucirjr ucnni.ji».n. wp.
3š
Permanents—$5.50 up
ATTENTION LADIES!
Your New Permanent Is An Assured Success Here.
All Work Guaranteed. Monday-Tuesday Special Shampoo and Hair Style—$1.25 Complete Beauty Service Call or Phone Today for Appointment Cold Waves—$10 and up
MARIE RICARD BEAUTY SALON
17216 Grovewood Ave.
IV. 0645
PORTRAITS
BABY PORTRAITS EXCLUSIVELY
CHILDREN - ADULTS
WHY SUFFER from
SINUS - NEURITIS
A. ZECHMAN
ITi! '•>' c -
LINOLEUM - RUGS
S4V.ce ■■
m-) -r> -: -c
MElrose 5042
WM. J. L0DRICK
FOR 26 YEARS TAX CONSULTANT W^LL ESTABLISHED BUSINESS OFFICE Open Evenings
3423-25-27-29 Memphis Ave.
FL. 5686	Near Pearl

You'll ftgi*ter genuine enthusiasm for the fights when your mind is relieved of the strain and worry of bookkeeping and tax work. This integral part of your business can be handled completely and most efficiently by the "Mail-Mu-Monday Bookkeeping and Tax Method." the nation-wide, economical service. For details, call:
"MAIL-ME-MONDAY*
BOOKKEEPING and TAX Method
CALL, WRITE or PHONE
“MAH - ME - MONDAY”
OF CLEVELAND
248 Old Arcade
SU. 6036
•	k|*

■	, r *•	. a ■
Taken in Your Home
^ No Deposit - No Obligation ^
ALL WORK DONE BY A VETERAN
MIZDA STUDIO
RA. 0395
ATTENTION MOTORISTS
Benko’s Service Garage
COMPLETE
CAR REPAIR SERVICE ON ALL MAKES OF CARS
Brakes—Clutches—Battery Service Expert Body & Fender Work
PAINTING & WELDING
MARTIN BENKO, Prop.
EX 4241 — 6623 St. Clair TM|nnmiiiuiiiiinniiiinniiiniiiiiiua
Iarthritis-rheumatismJ
HAVE RELIEF NOW GET RESULTS HEALTH WITHOUT DRUGSt
Roehe Health Service
Hours 9 A.M. to 9 P.M.
10415 St. Clair Ave.
GL. 4121
The DeGaetano & Parrino Co.
WHOLESALE AND RETAIL FRESH FRUIT AND VEGETABLES DAILY HOTELS — RESTAURANTS — STORES WE CATER TO PARTIES, WEDDINGS, ETC. QUALITY GROCERIES — COLD CUTS COMPLETE LINE FROZEN FOODS BEER AND WINE TO TAKE OUT Call Us for Free Delivery
1958 E. 105th STREET Euclid 105th St Market - CE 7442,

ATTENTION
Veterans-Civilians
DESIMIO SCHOOL SHOE REPAIR
G. I. Approved
REGISTER NOW-DON’T DELAY Leant a Profitable Trade
CLASSES:
8 A. M. to 1 P. M.
1 P. At to 6 P. M.
6 P. M. to 10 P. M.
Interview at
418 FRANKFORT AVE.
or
Phone SU 5542
BODY AND FENDER. REPAIRS - BAER FRAME AND AXLE SERVICE TRIMMING AND PAINTING
SCHAEFER BODY, INC.
Henry Krueger 5009 Superior Avenue ENdicott 0025
JEWELRY FOR EVERY OCCASION Priced to every purse . . . styled to every taste
WALTER F. MEYER ®
QUALITY JEWELER 12509 St Clair Arena#
GREETINGS
Cleveland Grocers Baking Co.
3543 Woodland Ave.
ENdicott 4020
SERVICfi la Our Motto
.• ■ ". :
Sinclair Gas Lubrication • Washing Polishing • Simonixmg Tires - Batteries Accessories
fag
Business Opportunities
AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTIONERIES, CROCERIES-MEATS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS
Call us for appraisals; ve have plenty of cash customera
TO BUY OR SELL
CALL. THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN
The man who knowa and really sella businesses; 23 years in Cleveland
Tower Investment Co.
MAIN 8174-8175 (21 HIPPODROME BLDG.
Jos. C. Byeoskie
f-
8 A.M. to 8 P.M.
CLOSED SUNDAYS
FAIRFIELD SERVICE STATION
W. 14th 4k Airfield CH. 9457
BRAKE
SERVICE
Wheel Aligning
ON ALL CARS TIME PAYMENTS By Experts Who Really Know How
BRAKES & CLUTCHES FOR
INDUSTRIAL & EARTH MOVING EQUIPMENT
YEAGER
RAYBESTOS
6615
CARNEGIE
PHONE ENdicott 9182
• Specialists Since 1920 *
General Avto Repair	:
; All Make Cars — By Experts COLLISION WORK—AUTO PAINTING
BILL'S GARAGE
KE. 3251
15448 ST. CLAIR AVE.
KE. 4813
VETTER CUT GLASS COMPANY
215 HURON ROAD Near Ontario
PLATE GLASS MIRRORS Made to Order and Re-Silvered
Furniture Tops, Plateaus, Monqgrams, etc.
Rock Crystal Cut Glass Goblets, Sherbets, Salad Plates Cut Glass, etc.
Mfgd., Repaired and Matched
CHerry 8090 Factory Prices
Tracy tavern & Beverage Store
434 EAST 200th ST.	IVanhoe 9510
A FULL LINE OF WINES, BEERS and LIQUORS Call IV. 9610—We Deliver—No Extra Charge Our Rathskeller Is Now Available For
PARTIES, WEDDINGS AND BANQUETS
FRANK JERIC - TOMMY BANC, Props.
Mortgage
Investment
We Make, Buy and Sell First Mortgages on Residential and Business Properties
HURWITZ BROS.
631 Soc. for Savings Bldg. MAin 5336-5337
TOWING REPAIRING ALL MAKES OF CARS
FRANK'S GARAGE
1482 Green Road
South of Mayfield
EV. 2646
e««*«««««*«««*«**««'««*«*«*««*«**«««**«***«««***««««
THE EMPIRE PLATING COMPANY i
Polishing—Plating—Tinning—Japanning Wm. E. Oberg, President
MOO EVARTS RD.	CEdar 1067
.......................eceeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee