proleta rec je delavski list za mislece čit atelje PROLETAREC Gladilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST—NO. 1949. CHICAGO 23, ILL., 17. JANUARJA ' da sr"° «P°svet.h najprej glija obrnila proi od nas in se Evropi, da res.mo Britance in naslonila na Rusijo. A kmalu Rufe' » da smo morali misliti nato pa je začel "Economist" tudl,na Klno' kl bl 56 blla s,cer ameriškemu ljudstvu razlagati, m°fla s0,8""' . kako je treba ravnati. In jasno l P°Bledu vrhovne komande je bilo čutiti migljaj, da bo Bri- v_; Evr°0' J* Predsednik potrdil, tanija šla svoja pota. tako v po- da uz'v» Eisenhower njegovo litičnem kot v vojaškem po- "aJvecle »upanje. Ono malen-^ledu. Ta zadnji napad je še bolj va- kostno spremembo, katero smo videli v dneh nemške protiofen- . , - . . ; žive je izvedel general Eisen- zen kot prvi, ker ga je podpira- h()wer sam brez pritiska> v lo tudi drugo več ali manj in spirirano časopisje, kot Edeno-va "Yorkshire Post", "London skladu s potrebami na fronti. Tretjič, glede ureditve Evro- v« lui^nir, ruM y ^ vprašanju ne bosta limes in BeeverbrooKov iwe- ln »i «4 i U uri i n n i 4lv A nrrl L ning Standard". Vsi dobro in- temvei E sama. Ame. formiram opazovalci so takoj [ nžka poljtika nevmešavanja ne odločala niti Eusija niti Angli- ■ spoznali, da je imela visoka ro- n) da smeU Rusija ,n An. redbami še bolj navijati, profi- ka svoje prste vmes. Ves ta kor. „ de,aU kot jlma d je zahteval pojasnila o nasled-1 ° tarjem pa dopušča pod geslom "free enterprise" prosto pot. Vojna v Evropi zasenčuje vojno v Aziji, da-si jo enako važna Dne 10. januarja so ameriške toliko z Japonsko, k? nas je načete invadirale otok Luzan na padla, ampak z Nemčijo. Dasi je Peter V pocctku ver-1 h ^ ^ y W|. . . jel, da mu tak plebiscit ne mo-i F fUininskeca davnega me-1 gega kot za sVojo ženitev re škoditi, so ga pozneje njego- ^fr pa le zanima- Odzval se je. Njegova briga; vi prijatelji in pa pajdaši vcle. J K r pa ^n.™ je. tako pravi on. da se vrne srbstva uverili. da bi z vsakim ^mn^nt^ čimprej v Beograd. Seveda z, takim pristankom premieru ^^rSJ vsem svojim spremstvom, M ga Subašiču podpisal dinastiji Ka- ™ o" Prevažanje ranjencev v letalih Ameriška ambulančna letala v Evropi so prevozila z bojišč ->a kontinentu v bolnišnice v \ngliji 100.000 ranjenih vojakov. njih točkah: 1. Vojaška strategija — Zedi temveč da morati biti previdne s svojim pritiskom, tudi ako bi raditega imelo priti kje do iz- ^odražitve v Chicagu Cene življenjskih potrebščin so v Chicagu lani narasle« 2 4 odstotka. je za cel vlak! To, da je mladi kralj popolnoma neodgovorna oseba, ni nobena tajnost. Rojen je bil s "srebrno žlico v ustih''. V prvem hipu nevarnosti je pobegnil. V Londonu si je najel eno najlepših palač in njegov limozin je najlepši v tem se-dcmmilijonskem mestu. Kaj hoče Peter? Ko je Ivan Subašič v lanskem poletju na posvetovanjih s Stalinom in Churchillom od obeh| izvojeval priznanje, da mora biti bodoča Jugoslavija federativna država, je izgledalo, da bo to vprašanje, kar se bodoče mirovne konference tiče, zlahka rešeno. Churchill je ob enem pristal v pogoj, da sa-vojskega Umberta ne bo silil nazaj na prestol, pač pa, da se naj o vprašanju monarhije izrazi italijansko ljudstvo v svobodnih volitvah. Vse to so med sabo uredili že v lanskem poletju, podrobnosti pa v minuli jeseni. Peter preklical dogovor Minuli teden pa se je Peter premislil in rekel, da tisti dogovor zanj ne drži. Kako je prišel do tega? Popolnoma lahko! Peter je član družine, ki je osvobodilna fronta ne mara, ni pa je odvrgla, zato se dvor zanaša na An- radžoržev smrtno obsodbo. zanima dovolj za vojno na Pacifiku, dasi je za bodočnost te Peter, ki je iz Jugoslavije po- j dežele prav tako važna. Poseb-begnil še predno so udarile na po še, ako se pomisli, da se gre njegove dvore nacijske bombe, tu za odnošaje na Pacifiku, pa ni imel nikakršnih skušenj, ra- s Kitajsko in glede kolonij, ki zen takih, ki so najslabše za jih imajo evropske države v človeka. Imel je dvor v Slove- Aziji in na otokih Tihega morja, ni ji (na Bledu), na Hrvatskem in dva v Srbiji, poleg raznih manjših. O vladarskih odgovornostih nima pojma. A zaveda se V vojni s Hitlerjem so doma lega vse dežele na svetu. A v na Pacifiku, kjer se bore za iz gon Japonskih čet z naših in drugih otokov. Vrhovni poveljnik ter vojaških akcij jc general MacArthur. Gre s svojimi ekspedicijartii z otoka do otoka, da izžene z njih japonske posadke. in tako se je vrnil v minulem decembru tudi nazaj na Filipine. Predvsem na filipinski glavni otok Luzon. Ameriška invazija vanj se je posrečila, kar je veliko rečeno. Dogodki na Pacifiku skozi minulih nekaj meseetv pa so Taponce tako presenetili, da so se odločili na eni strani zavirati ameriško bojno silo kolikor največ mogoče, in na drugi strani pa z diplomacijo. Japonska je v ta namen poslala v Moskvo svo-ie najsposobnejše diplomate in Zed. države pa se trudijo, da Rusijo pridobe tudi v vojno zoper Japonsko. Ako sedaj še noče vanjo, pa naj udari saj takrat, ko se bo Hitler podal. Ampak Rusija, ki bo bržkone z Japonsko po svoje obračunala, molči, a ob enem je minuli teden udarila po nemških armadah toliko, da so se morale marsikje na več ko tisoč milj dolgi fronti umakniti. Tako je mogoče, da se bomo v naslednjih tednih lahko več zanimali za vojno na Pacifiku njene države so krive, da ne vo- gredov manjšega obsega. Pred- dimo strogo evropske vojne, ^dnik pravi, da bodo evropski temveč delimo svoje napore na narocji svoje težavne probleme dvoje bojišč. samj razrešili — značilno je, da 2. Montgomery naj postane predsednik ravno na tem mestu namestnik vrhovnega koman- preide na vprašanje nesoglasij danta. med zavezniki. Priznava, da je 3. Evropske probleme naj vsaka politika nemogoča, ako ni rešita Rusija in Anglija, prva za njo nobene sile, da jo pod-na vzhodu, druga na zahodu, pre. Obenem pa je naglasil, da Amerika naj se ne meša v nju- politika sile ne sme postati od-ne zadeve. ločilni faktor v mednarodnih 4. Glede Nemčije naj bi An- odnošajih. On poudarja, da se glija spremenila geslo brezpo- bomo obotavljali, poslužiti gojne predaje, katero je izna- se svojega vpliva da zajamci-šel Roosevelt, a je koristno le mo izvedbo načel Atlantskega Rusiji in Franciji. (Konec na 5. strani.) upoštevajoč, da so se japonske posadke borile do zadnjega mo-j in pa za udar rdeče armade, volni z Japonsko pa faktično le ža v veri, da le če vztrajajo do j kajti kar se zapadne fronte ti- - ----- Ze(J države Ko je mikac|o uda- skrajnosti, jim bo mogoče izvo- j če, se ždi. da je prišla do neke zelo dobro tega da ako ne bo j H1 na pearl HfjiTboT in na an_ jeyati saj sporazumni mir. ako. točke in obstala ob nji. Rdeča kralj, tudi dohodkov ne bo. | gleSko trdnjavo Singapor, smo ne bodo mogli docela zmagati armada se je v tem stanju lo- bili v vojni preko noči, toda ne v vojni. ; tila zmagati na vzhodni fronti. (Konec na 5. strani.) Politična akcija CIO potrošila nad milijon—čemu? Philip Murray jc pred Jion- greš, v katerem jc ogromna ve- Sedaj, ko se vrše v kongre- nekaj o demokraciji, toda sme-grešnim odsekom zatrjeval, da čina vojnih dobičkarjev, tega su zaslišavanja o takih predlo- roni s stališča izkoriščevalcev, ni v tej deželi nobenega razlo- priporočila kajpada ni hotel gah, so zastopniki AFL in prav kajti vsaka druga demokracija upoštevati. ga uvajati prisilno delavnico. Roosevelt jo priporoča, ne le priporoča, ampak tudi zahteva jo! To jc v svoji poslanici kon. „draft||nje„ delllvcev _ profi. gresu posebno poudaril. Rekel tarJev ^ f||| dotakni, Roosevelt jc vsled te izkušnje zadnjič predlagal samo še tako CIO proti prisilni delavnici. jc po njihnem zatrjevanju "brezbožni komunizem je, da ko jo je prvič predlagal, mu jc bila zavržena, a sedaj, ko stopa drugič pred kongres z enako naredbo, upa, da bo odobrena. volitev kandidatov demokrat- Vse to se jc seveda izvršilo po volitvah, v katerih je politični odbor unij CIO v kampanji za kandidate dem. stranke po-Ko *c je prvič odločil za pri- frofcil nad milijon dolarjev. ^ silno delo v področju privatnih AFL in CIO sta proti prisil-kompanji, četudi pod geslom, neniu delu. A obe zvezi sta pod- • »tu .... da gre za vojne potrebščine, je pirale v lanskih volitvah kandi- ___ __ _____________ ______ glijo in Ameriko v nadi, da mu dejal, naj se tako postavo »prej- date, ki so z Rooseveltom vred v najbolj važnih zveznih ura-bosta pod pretvezo ustavnosti me zaeno z naredbo, da se vse za "free enterprise' in za "draf- dih. Rezultat Je dalje zavožena pomagali na tron. ' vojne dobičke odpravi. Kon-| tanje" delavcev. vnanja politika, ki pripoveduje Pri tem ima AFL saj to zado- Ako se pomisli, da so delav-ščenje, da uradno ni podpirala ske unije CIO in več ali manj demokratske, ne republikanske (ud{ unije AFL potrošile sku-strankc, a odbot politične akci« pm> dirck|no jn indirek«no nr v , • - pno direktno in indlrtkfno jc CIO se je postavljal, da jc si- q. f mi|ijonov dolarje jajno zmagal. V kampanji za iz- .mMtl.| .. SVoie "prijatel kampanji za svoje "prijatelje \ in se potem hvalile z zmago, a ske stranke je potrošil blizu pol- sofJ. . r" 'niimc nad rezultati dri« milijon dolarjev — in re- svojcRH "triumfa". ali ne bi bi Rezultat so multimilijonarji lo boljše, če se bl odločile delati rajše kar naravnost za socialistični program, nameoto da igrajo raketirjem in kapitalizmu v roko? V jubilejnem letu Proletarca podvojimo število naročnikov Lani za Proletarca ni bilo slabo leto, rdzen da so nas zbdele podražitve tiska in drugih stvari. Klub 200-terih je dobil določeno število članov že v jeseni minulo leto in priglasili so se nadaljni, tako da se je spremenil v tristotere. V zadnjem izkazu je manjkalo do kvote še 54 prispevateljev. Prispevki v tiskovni sklad so znašali do konca leta $1,311 65, skupno s skladom tristoterih pa $2,782.65. To je list skozi lansko leto obvarovalo, da mu ni bilo treba v dolg in da je račune vzlic podražit-svom redno plačeval. Predlanskem (leta 1943) so znašali prispevki v tiskovni sklad $1,716.59. Torej je bil lani v tem oziru res lep napredek. Poleg tega smo dobili lani in v kampanji predlanskem nad 450 novih naročnikov. "Proletarec" ima sedaj dva redna sotrudnika. Joško Oven piše svojo kolono "Razgovori" vsak teden že od 1. aprila 1942, Katka Zupančič oa "Iveri" od 19. julija 1944 Pišeta brez odškodnine Zo list sta velika pridobitev. John Chamazar je s svojo kolono "Nekaj drobiža" vsled zdravja začasno prenehal, a jo obnovi, čim se utrdi. Poleg teh ima Proletarec lepo število poročevalcev in dopisnikov. Uverjeni smo, da mu bodo v letošnjem jubilejnem letu stolpce šc bolj pridno polnili. Ena naših glavnih naleg letos, ko razpečamo Družinski koledar, je Majski glas, ki ga bo treba urediti tako, da bo res delal čast štiridesetletnici Proletarca, in potem ga seveda tudi razpečati, da pride med ljudstvo v tisočih izvodih. In druga, toda prav tako važna naloga je širjenje Proletarca. Vsi, ki jih naše gibanje zanima, in posebno tisti, ki so aktivni v njemu, so vabljeni, da izrazijo o tem v listu svoja mnenja in nasvete. PROLETAREC LIST ZA INTERESE Dl^AVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja J>i»»»JoTaa»ka Delartka Tukorna Dr niha, Chicago, III. CJLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zedinjenih drlavan za celo leto 93.00; sa pol leta 91.71} sa četrt leta 91.00. Inozemstvo: sa eelo leto $3.50; sa pol leta 92.00. Val rokopisi ln oglasi morajo biti ▼ naiem uradu najposnej« do pondeljka popoldne ta priobčite* v številki tekočefa tedna. PROLETAREC Puolished every Wednesda? by tka Jufoslav Workmen'a Publishing Co., Inc. Established 1006. Editor____________ Bittiness Manager. ........Frank Zaita .Charles Pogorelec 8UBSCRIPTION RATES: Jnited States: Ono Year »3.00; Si* Montlis 91.75» Throo Montha 9100. Fortign Countries, One Year 93.60; Sls Montha 92.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 J0$K0 OVEN RAZGOVORI "Sfere vpliva" svojstyo tistih vlad, ki so za politiko sile V odnošajin med državami velja že oddavna pravilo, da če si močan, je pravica n^ tvoji strani, na podlagi načela, da "moč jc pravica in pravica je moč". Ako pa nisi močan in bogat, imaš lahko še tako pravične zahteve in smotre ne bodo te upoštevali. In ako 30 tvoje zahteve na temelju pravice preveč upravičene in kališ z njimi "red in mir" se ti lahko pripeti, da te na podlagi zakona za zaščito države vržejo v ječo. Taka je politika vlad napram ljudstvu domače dežele in v vnanji politiki proti malim deželam in kolonijam. Nobena država ni izjema v tem pravilu. Razlika je le. da v enih niti kihniti ne smeš brez dovoljenja, ker bi se to lahko smatralo, da ščuješ proti obstoječi vladi, dočim v drugih lahko veliko rečeš tudi proti nji, dokler ji nisi nevaren ali pa škodljiv. V Zed. državah lahko zabavljaš tudi čez predsednika, a nevaren obstoječim ustanovam postaneš šele, ako organizirano deluješ za odpravo ekonomske uredbe, ki temelji na izkoriščanju delavne mase. . j Kakor izkoriščajo posedujoči sloji ljudstvo svoje dežele, tako !zmozgavajo močne države šibkejše na podlagi pravila, da je njena dolžnost slediti ukazom mogočnih zato. ker si sama ne more pomagati, pa je potrebna "zaščite". Že v prejšnji vojni se bi imelo to staro načelo spremeniti. Politika sile bi se morala umakniti politiki pravičnosti in enakopravnosti, pred katero bi bili enakovredni majhni kot veliki harodi. £ Ni vzelo dolgo, ko je vsakdo lahko spoznal, da je bilo Wilso-novih 14 točk le za vado, ki jih Francija in Anglija nista nikoli nameravali sprejeti za resne, kajti vezani sta bili na medsebojne tajne pogodbe, na tajno pogodbo z Italijo in po boljševiški revoluciji pa so se vse vlade zedinile za boj proti nji in pomagale beli gardi. Ker jim ni uspelo, so boljševiško državo ogradile s "sanitarnim kordonom", v katerem je bila glavni člen Poljska, drugi pa Madžarska. Rumunija, baltiške dežele, Finska, Jugoslavija, Bolgarija in sploh kakršno pritiklino so še mogli pridejati zraven. Tik tega kordona je lahko le Cehoslovaška, s svojima predstavnikoma Masarykom in Benešem, stala ponosno na svojih nogah. A v svoji vnanji politiki se je opirala ob Francijo in se zanašala pred nemško nevarnostjo največ na vlado v Parizu. Ko je uvidela. kaj se godi. je delovala za zvezo Francije z Rusijo, da se na ta način reši. Po prejšnji vojni je bila skoro vsa Evropa od sovjetskih mej proti zapadu sfera francoskega vpliva. Z Mussolinijem in Hitlerjem in z degeneriranjem francoskega kapitalizma, ali bolje, francoske reakcije, se je to polagoma spreminjalo Nemčiji in Italiji v dobro. ' Anglija in Francija sta si po prejšnji vojni zelo pomagali z osvojitvijo nemških kolonij in z odvzemom koncesij nemškemu kapitalizmu v deželah, ki so bile prej pod Avstro-Ogrsko ali pa pod nemškim gospodarskim in političnim vplivom. Rusija je bila ograjena z verigo nji neprijateljskih vlad in izolirana. Skozi vsa leta od prejšnje do te vojne se je tekma velesil za kontrolo in vpliv v prigrabljenih in v malih neodvisnih ter izpod Avstro-Ogrske osvobojenih deželah, na Kitajskem in v latinski Ameriki, ostrila, in tako se je moralo zgoditi to kar se je. Sedaj, ko je očitno, da se stara politika nadaljuje, čeprav ovita v lepe obljube, je tu veliko zgražanja — največ seveda proti Stalinu in Churchillu. Moskva je odločno proti obnovitvi "sanitarnega kordona", zato zahteva v tistih deželah, katere so imele prej nji sovražne režime, po te i vojni prijateljske vlade. To pomeni, da pridejo pod sovjetsko sfero vpliva. Trdijo, da so se "veliki trije" na sestanku v Teheranu zaupno o vsem domenili. A upor proti reakciji v Grčiji in angleško posredovanje, dalje politika sovjetske vlade v Bolgariji in v obmejnih deželah, in pa nesoglasje med vnanjimi ministrstvi teh treh velesil dokazujejo, da jim v enotnosti ne gre gladko. V zveznem kongresu, v časopisju in v radiu pritiskajo na Roosevelta, da naj se potegne za Poljsko, da naj prime Churchilla za ušesa in da naj pove njemu in Stalinu, da od atlantskega čar-terja nikakor ne odstopi.. Te vrste kritiki so si nadeli svetniški sijaj, češ, le mi smo dobri, edino mi ne zasledujemo nikakršnih sfer, v vojni smo nesebično, in kot vselej, bodo drugi na dobičku, mi pa imeli dolg nos. Resnica je, da Zed države zasledujejo politiko vplivakar so postale toliko močne, da so si upale stopiti v tekmo z evropskimi državami in z Japonsko. Naša Monroe doktrina v bistvu pomeni, da smatramo Južno in Centralno Ameriko za našo sfero vpliva, za naše ekonomsko dvorišče. Ako se v kaki teh dežel pojavi nam neprijazna vlada, kot se je n. pr. v Argentini, smo ji prav tako nasprotni, kot je n. pr. Moskva proti nji neprijaznim vladam. In sedanja argentinska vlada bi že padla, če bi nam proti nji hotela Anglija diplomatično in ekonomsko pomagati. Toda Velika Britanji je odvisna od argentinskega mesa in žita in vrh V SKUPINA ŽIDOV, ki je bila po prihodu rdete armade v dotični kraj na vzhodni fronti osvobojena is nacijskega jetniskega tabora. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Polni škrniclji... Svoj čas so se mi zdele take-le male, po stanovanjskih mestnih predelih razkropljene prodajalne kaj malo važne in še manj zanimive. Ali zdaj imam zanje drugačno sodbo. Navezane skoro le na svojo sosesko, morajo imeti na razpolago vsega, od žebljičkov, pa do metle, od moke. mesa, aocivja, popra in papirja, pa do timija-na in aspirina. Aspirin je posebno važen; z njim si preženeš glavobol, ki ti ga dolgo čakanje povzroča. Kajti sta v trgovini samo dva: eden te oskrbuje z mesom, drugi ti pa polni veliki škrnicelj. ki si ga pa moraš prinesti s seboj, ako nočeš izgubiti česa domov-grede. • Tudi ne zadostuje, da znata tehtati in računati po božjih in človeških postavah, biti rporata dobra diplomata, ki znata recimo ukoriti otroka s tem, da ga pohvalita. "Cukrčke bi rad? Ampak takle razumen deček, kot si ti, si jih pač ne bo jemal sam. kaj ne da ne ...?" Dalje morata biti družabna Večina odjemalk je namreč tako ustvarjena, da čakanja ne more prenašati, če ga ne more sproti mašiti s potnenki. Obdarjena pa morata biti s spominom. k^nikoli ne odpove. "Je vaša tašča že odpotovala?" — "Da. odpotovala je ... V nebesa .. ." — "Kako? Kaj? Umrla je?" — "I seveda. Vam se pa res splača kaj povedati..." Taka pozabljivost je črna pika za prodajalno. Se par takih pik, pa si pojde dolar iskati take prodajalce, ki nimajo v glavi tunela. Zdaj za časa vojne so se — kakor vsi drugi — \u.di ti prodajalci nekoliko spremenili. Zrastlo jim je nekaj grebenu podobnega. Do popolnega grebena je vendar še daleč, zakaj kupovalci znajo rabiti i škarja-ste jezike, če treba. Modre in rdeče znamke, poleg še "stropne" cene povzročajo rade živčno napetost. In je ob takih prilikah še najbolje re-šetati vremenske zadeve, dokler se ozračje ne razčisti. Že nad tisočkrat pogreto vprašanje "ne veste, da je vojna" rada ob- leži v želodcu celo že takim, ki so le nema priča. Vse počasi se razvija med nami neka odje-malska solidarnost, in ostane včasih prav na tenkem lasu, da ne spregovori. Vendar ni bilo do tega časa ie pravega vzroka za pritoževanje. Naj se spomnim na razmere v starem kraju za prve svetovne vojne. Kako ponosna sem bila na svojo začetniško plačo, na svojo ekonomsko neodvisnost! Prvič v življenju sem svo-bodneje zadihala Ali ni bilo dolgo, ko so začele cene kakor ponorele rasti; v naših plačah pa ni bilo kvasa. Res so oblasti določale blagu maksimalne cene in tudi kazenske paragrafe, ki bi jih naj držali priklenjene v mejah In so jih res držali priklenjene in v mejah — na papirju ... Nekateri budni trgovci so svoje blago že davno poskrili, drugi ao jim sledili, da so ga pozneje pod roko prodajali po cenah, ki so bile proti našim plačam kakor gore proti krtinam. Zaman so nam bile živež-ne krfHe In na njih zaznamovane cene, ki so se še zmerom krile z našimi po toliko in toliko procentnih dokladah zvišanimi dohodki. Zaman smo z očmi prebadali trgovca in njegovo črno verižniško vest. ko nam je kažoč prazne dlani trdil, da je njegovo skladišče prazno, police prazne in da treba čakati.... In tako je moja tedanja ekonomska osamosvojitev izvenela v verzu: V^e gre h koncu, nič ni v loncu, v želodcu pa poldne zvoni... Tega tukaj še ni in upajmo, da nikoli ne bo. Zate me razne prikrajša ve ne motijo posebno No, pa saj se v naši prodajalni te vrste tarnanje le poredkoma oglaša Več ga je glede mož in sinov na frontah. Končuje se redno s klavemim molkom. Na vrsto prihajajo razna vsakdanja vprašanja, tičoča se kuhinje, otrok in včasih tudi mož: Najslastnejša kost so pa ženitve In — operacije. Bog ve, zakaj s tolikim tekom pripovedujejo, kako jih je kdo rezal in mrcvaril! Človek je res čudno zmašilo. Politika je menda v vseh pro- dajalnah tabu. Neki moški se je je za zadnje volilne gonje le od strani dotaknil, pa so mu temni pogledi hitro zaprli usta. Dal pa si je duška s tem, da je kupil velik kos govedine. 4Kaj bi rezali, kar vse skupaj mi zavijte ..." — Ampak kuponi, teh da bo treba veliko, ga je opozarjal mesar in prodajalec v eni osebi. "Ah. kaj! Nisem ženska, da bi po mrvicah kupoval!" Visoko vzravnan je z mogočnim zavitkom odšel skozi vrata. Cez pet, šest minut pa prisopiha s taistim zavitkom njegova žena. "Ne vem, kaj mu je padlo v glavo ..." Oni dan se je neka žena spomnila Charlieja Chaplina in njegovih križev. "Tako vam rečem, da je dekle le za njegovim denarjem ..." Bilo je takoj precej odziva in kaj kmalu se je naša družba porazdelila v dva tabora: ženske so držale s Chaplinom, moški pa z dekletom. Mislim, da je v ljudeh več nevoščljivosti, nego oa škodoželja in v mnogih je tudi večji ali manjši ščepec sadizma. Mislim tudi, da bo človek postal človek, ko se bo rodil brez tistega slepega odrastka na črevesju. Izgube omeriške mornorice Od napada na Pearl Harbor oa do konca decembra so znašale izgube ameriške mornarice 82.029 mož. izmed njih 31,-441 ubitih. AGITATORJI \ A DELU Vh naročnin«, ki jih poiljojo aa* ttopniki ln drugi agitatorji Proletar-ca, stote na bati polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poiljo ono eololotno, jo saholeien v tem tesna mu ■ dvoma polletnima. tega, kaj zato, če je vlada v Buenos Aire«u fašistična! Saj je brazilska vlada, ki je pod vplivom Zed. držav, tudi! Politika zaveznikov ob času invazije v francosko Afriko, sedaj v Italiji in na Grškem, pa na Kitajskem, v latinski Ameriki, v Španiji in na Portugalskem nikjer ne dokazuje, da je to samo vojna za demokratične ideale, ampak je tudi tekma za olje in rude na bližnjem vzhodu in kjerkoli, v kateri so Zed. države pridno uedeležene. Pred nekaj meseci je prijavila svoj pristop v to dirko tudi Moskva. Dokler je Churchill vztrajal, da je njegova naloga ohraniti imperij Velike Britanije — to se pravi, njen imperializem, njeno politiko sile — in dokler bo ameriška vlada prisegala na načelo da je za obvarovanje "svobodnega podjetništva" Jfree enterprise), ima Moskva sijajno polje predstavljati ae delavcem In brezpravnim kmetom za edino zaščitnico. Oboji so v Evropi njena "sfera vpliva". To dela sedanjo tekmo v marsičem drugačno kot pa je bila ona po prejšnji kapitaliatični vojni. Kdor je za ohranitev imperializma in starega kapitalizma, sili v prošlost in z njim Je reakcija, ki j« imela v prošlosti raj. Stalin — ki so mu državni interesi Sovjetske unije prav gotovo tako temeljni zakon, kakor Churchillu interesi Velike Britanije, pa ima v tej tekmi to pred-nost. da se mu ni treba boriti za ohranitev prošlosti, zato lahko »Ida na maso v vseh obubožanih deželah v Evropi in v Aziji. Anton Zornik. zap. Penna. 23 John Krebel, Cleveland. O. 21 Chas. Pogorelec. Chicago, 111. 10 Anton Shular Arma. Kans. 9 Ludwig Yoxey, Pueblo, Colo. 8 Louis Barborich. Milwaukee, VViaconjin 7 Frank Bizjak. Chicago, 111. 6 Frank S Tauchar, Chicago, 111. 6 Anton Tratnik, Diamondville Wyoming . fl Frank Cvetan, Johnstown, Pa. 6 Leo Junko, Detroit, Mich. S | Jacob Mesec, No. Chicago. 111. 4 | Frank Podboy, Parkhill, Pa. 4 1 L. Wcrdinck, Thomas W, Va. 3 Frank Jamnik, Sbeboygan, Wis. 3 Anton Oorenz, Springfield, 111. 3 Frank Remitz, Ročk Springs, Wyoming 3 Anna Mahnich, VVaukegan, 111. 2 Frank Klun, Chisholm, Minn. 2 Angela Zaitz, Chicago, 111 2 L. A. Ambrozich, Nopeming, Minnesota 2 Frank Bregar, Avella, Pa. 2 Luka Groser, Chicago. 111. 2 John Spiller, St. Louia Mo. ' 2 John Kosin, Girard, O. 2 Mary Marinftek, Gallup, N Mex. 2 Mike Kopach Barberton, O, 2 Joa. F. Dum, Cleveland, O. 2 Joško Oven. Clarendon Hills. 111. 2 John Marolt, VVest Mineral Kan. 2 Franees Oblak, Bridgeville. Pa. 2 John Terčelj, Strabane, Pa. 2 Martin Judnich, Waukogan, 111. 1 Joseph Snoy, Bridgeville, O. 1 Max Knaus. Traunlk, Mich. 1 Skupaj 4 tedne (od 1« dec. 1044 do 13. Jan. 1*45) 160 narotnin. prejšnji izkaz (4 tedne> 187 naročnin. Nič posebno razveseljivega zadnje tedne Tisti optimizem in pričakovanje skorajšnlh zmag v Evropi zadnje poletje in jesen se je umaknilo vedno večjemu pesimizmu ter mislim o dolgem boju kateri nas čaka. Podrobnosti o nemški protiofenzivi na za-padnem bojišču šele sedaj prihajajo na dan. Da je bil to silen udarec, je neutajivo. Razni izvedenci, kateri bi morali vedeti bolje — se sedaj sprašujejo, kje vraga so Nemci dobili tisto moč? Razumeti je treba, da so Nemci po svojem porazu v Franciji zadnjega avgusta in septembra dobili precej oddiha, med tem ko so zavezniki porabljali čas za komunikacije in z dovažanjem orožja ter muni-cije. To je Nemcem dalo priliko za mobilizacijo rezerv, takozva-nih "Volks Grenadieren", kateri so se, če se računa na kratko dobo njihovega vežbanja, dobro izkazali. Nemci še vedno rabijo, njih takozvano "povračilno < maščevalno) orožje", "Vergeltungs-waffe" št. 1 in 2. Prvo je v formi samoletala in drugo pa v obliki velikanske rakete. Prerokujejo, da bo ta forma smrtnega naskoka spremenila način bodočega vojskovanja, kar je lahko verjetno. Vprašati je treba samo ljudi v Londonu in v bližini Londona, kateri bodo to radi potrdili. Kot izgleda sedaj, so Nemci skoro na vsej črti ustavljeni ter v glavnem potisnjeni nazaj. Ali vendar je nemški naskok na zapadni fronti podaljšal vojno za precej časa. Politični pregled Od časa do časa čujemo besede prerokov, kateri se povra-čajo iz Evrope po kakšnem tedenskem ali dvotedenskem obisku. Mr. Crowford od Manufacturers Association je eden poslednjih. Po njegovem poročilu je v Franciji vse narobe. Francoski "maquis" (ljudska osvobodilna vojska) so sami komunisti. Ce so kakšen nemški vlak razstrelili — so pa toliko več ameriških okradli, tako. da o kakšni čednosti ni govora. Svoj čas v Franciji je kajpada porabil med tisto gospodo, katera ni čutila teže Hitlerjevega jarma. Torej med takimi, kateri so mu precej sorodni. Tudi nekaj naših kongresni-kov je precej godrnjalo o tamo-šnjih razmerah. Na Grškem je čezdaije slabše. Ameriško orožje, tanki in letala, se je rabilo mesto proti skupnemu sovražniku, zopar re-i publikance. V tem jim pridno pomagajo grški fašisti, kateri so prej sodelovali z Nemci, ter gr-šk^ rojalisti in drugi reakcio-narji. Angleži, kateri se tako junaško bore proti grškim republikancem, niso do sedaj napravili niti koraka za razoroženje "Edesa", to je, grške desnice, kar jasno kaže njih torijske nakane, postaviti kralja Jurija nazaj na prestol. Isto se ie vedno vrši v Belgiji, kjer se Churchill na vse pre-tege trudi, da ohrani Pierlota na krmilu. Da, ko se konča vojna v Evropi, se bo boj šele začel. Stari jugoslovanski predstavniki nekdanje vlade so pritisnili na kralja Petra, da naj ne pristane na regent&tvo. češ. ti &i kralj in nobeden drugi! Kajpada, da jim ni nič za Petra! Ampak on reprezentira ln zagotavlja dobre stare čase za beograjsko "čaršijo". Od tistega časa, ko J* šla v ubežništvo, je precej vode steklo v Donavo. In kakor ne teče voda nazaj, tako se tudi čaršija več ne vrne. Pri nas Diosov odbor so ponovno oživeli. In to pot za stalno. Njegov sponsor je bil stari steber reakcije — Rankin iz Mississippi-ja. Kot izgleda, bo še precej takih prizorov. Naši republikanci in reakcionarji z juga so v nekaki koaliciji. Predsednikova poslanica novemu senatu in kongresu je bila dolga in se je tikala v splošnem sedanjega vojnega položaja. Da je bila važna. še posebno kar se tiče nas v tej deželi, o tem ni govora. Dotaknil se je tudi evropskih vprašanj — to je Poljske in Grčije. Ali nič definitivnega Mnogo se govori o odpravi ta-kozvanih "alun*" po vojni. Či-kaški "Sun" je prinesel nekaj člankov z ilustracijami, katere slikajo neznosne razmere, v katerih žive črnci v nekaterih delih našega mesta. Na primer, na naslovu 211 E. 44th st. živi Are-tha Gibaon, katera je mati petih malih otrok. V času, ko se je tam nahajal fotograf lista Sun" je ravno ubila veliko podgano. Povedala mu je, da je bil eden izmed otrok tako ogrizen od podgan, da je moral biti teden dni v bolnici, kjer so mu dali krvne transfuzije, da so ga ohranili pri življenju. Ta družina petih otrok z materjo in očetom deli vodo in stranišče s sedmimi drugimi družinami. To je v Chicagu, ne v Moskvi. Na drugi sliki vidiš malo, dve leti staro Maryetto Brown, katera kaže na luknje v kuhinji, kjer njena mati, katere mož služi v armadi, pobija podgane, časih po tri na dan. In za ta brlog mora plačati $25 stanarine. Na tretji sliki je brlog na 2820 South Dearborn st., kjer živi družina zamorcev. O tem piše poročevalec, "da če bi kje na deželi kakšen farmer hotel rabiti tak brlog za kokoši, bi ga sosedje iz-tirali iz svoje soseščine. Niti za svinjak ni dober. V Chicagu pa žive ljudje v takih prostorih." Iz tega je razvidno, da tudi pri nas ni vse dobro. Naše aktivnosti Vsled zime in novoletnega utrujenja je za enkrat vse malo bolj mrtvo. Prihodnji mesec gre naš dramski odsek soc. kluba št. 1 v Milwaukee. kjer ponovi dramo "Norec". V Chicagu je bila igrana 10. dec. m. 1. z velikim uspehom. Prepričan sem. da bo našim rojakom v Milwaukeeju ugajala. Meni se zdi ta oblika gostovanja zelo potrebna. Ne samo za boljše spoznanje in zbližan je med naselbinami, ampak ker ima trud in stroški z učenjetp in pripravami za vprizoritev posameznih iger na ta način več smisla in rezultata. Zato je prav, da se naselbine, katere so v taki bližini, kjer je vožnja mogoča brez prevelikih stroškov in težkoč, posvetujejo in kadar se ena naselbina priuči in pripravi nekaj dobrega za oder, da bi to ne bilo samo za tisto naselbino, ampak, da se s pomočjo gostovanja priredi saj v dveh ali treh krajih. Dobro bi bilo, da se o tem malo več piše, kajti slovenska drama je pri nas, izvzemši par krajev, na primer Cleveland — skoro popolnoma zaspala. Drugih posebnih novic ni, kot kidanje snega,, kar je postalo zadnje čase že dnevno opravilo. Za ruski relif že dolgo nisem dobil nikakih prispevkov. Ce se me kdo spomni, je moj naslov: J. Oven, 211 S. Prospect, Clarendon Hills.. HI. Tole mi ne gre v glavo? Čemu najmogočnejši ca vezni* ški državniki dovolijo s svojih konferenc poročila le o tem, kaj so jedli in pili na svojih banketih, a le po nekaj vrstic o svojih sejah ali sklepih? Ali je to de-mokracija? ■ ProleUrrr, J«nu«ry IT, 1945, VLADIMIR RIJAVEC: IIII L Ž i\ II S I I. Dvorišče se še ni rešilo mraka, gornja nadstropja pa so se že kopala v zgodnjih jutranjih žarkih, ki so silili vse niže, se rezko odbijali od šip, skakali v tesne sobe. noseč življenje s sabo, in so radovedno ogledovali truplo. Tako obsijano je vzbujalo v meni vtis popolne spokojnosti, zadoščenja, miru, — le kdaj pa kdaj se je v smuku vetra zganilo in se mi je zdelo, da je mrtvi oživel. — "Kaj me toliko gledate? Saj ni nič, pa tudi vredno ni," je razočarano — leno odmahnil z neznansko dolgima rokama, nikoli se nisem mogel načuditi tema dolgima, nesorazmerno dolgima rokama. V duhu sem si predstavljal njegov obraz,, ki ga ni bilo videti; močno zadrgnjena zanka mu je potiskala glavo preveč nazaj. Zaripel, posinjel," z izbuljenimi očmi in izplaženim jezikom, — toda videti ga ni bilo in mi je pogled begal od odpetega delovnega jopiča do prekratkih temno modrih hlač, iz katerih so molele suhe noge v ponošenih čevljih. Semtertja so Se dolgo sem bolehal. Kadar je sijalo sonce, me je mama peljala doli na dvorišče. Menda je razumela: nikoli me ni posedla, da bi gledal v okno, kjer se je okno pod katerim je visel mr- "rke in ure,se,m Pre£" iii. in se spet hitro skril. Ne ne da bl st' ?'V vem kaj. toda bolelo me je kot j £ da se mi je zgodila krivica in zakorakale v prazno, da me je s« Je zgodilo, kar me je tako me obenem težilo kot da sem jo storil, pa mi je ne bo mogoče več popraviti nikoli. Obolel sem. Tistih par dni, ki sem jih preležal, je zavitih v temo. Dolge roke so me lovile, me božali hladni, suhi, koščeni prsti, ki jim nisem mogel ubežati. Kdaj pa kdaj me je rešil tesnobe zaskrbljen mamin obraz, — ne za dolgo! Poteze na njem so se razvlekle, se spa-čile. Vame so buljile steklene oči ter se mi smejala brezzoba usta, ki je jezik opletal po njih in po posinjelih ustnicah. Kričal sem. Pa je minilo tudi to. Le nekaj sem začutil: da se je mno-gokaj v meni spremenilo. Niso me več veselile ne knjige, ki sem jih poprej rad prebiral, ne igra. ne tovariši, ne sonce. Najljubše mi je bilo. če so me pustili samega. O čem sem premišljal takrat? Ne vem, res ne vcm- j val zanje. — in sem razumel, Nisem se upal vprašati, zakaj, da je bila sleherna njena bese- hodili mimo. Mogoče tudi, da se je kdaj kdo ustavil ob meni ter me nagovoril, -p zmenil se nisem za nikogar. Niti otroci, sovrstniki, ki jih je bilo polno dvorišče, kadar so se igrali, me niso mogli zdramiti iz misli, iz sanj, kaj vJm česa. Mati mi je vedno kazala vesel, nasmejan obraz, a slutim, da je na samem dostikrat jokala in je jokala zaradi mene. Tudi ni bilo v njenih očeh smeha, ki ji je ozarjal lica. Spraševale so me, zakaj sem umolknil, se odtujil vsem in njej tudi, ki me je imela najrajši, kadar sem bil razposajen, razigran. — Zakaj sta se mi začrtali dve globoki brazdi v čelo in je umrla živahnost mojega pogleda,... zakaj sem ostarel že sedaj v mladosti. Klečala je ob meni, mi stiskala ter poljubljala roke, ki so brez moči počivale na kolenih, me skušala razvedriti s pesmijo ali pripovod-kami, ki sem jih poprej tako rad poslušal in jo venomer moledo- Anton Garden, zapisnikar; Angela Zaitz, Frank Udovich in F. S. Tauchar, nadzorni odbor; Frank Zaitz, upravitelj poslopja Zborovanje bo v lastnih prostorih, 2301 So. Lawndale Ave. Prične se ob 8. zvečer. Ako kak delničar ne bo mogel priti na sejo, lahko pooblasti s svojo poverilnico koga izmed onih, ki se je udeleže, da ga zastopa. John Rak, tajnik, 2657 South Lawndale Ave., Chicago 23, 111. a CHURCHILL, TITO IN &UBA61C so se na sestanku lansko poletje zedinili za rešitev jugoslovanske vladne krise tako, da je bilo Titu po volji. Poročali so, da se je tudi Peter II. podal njihni volji in obljubil ravnati se po Churchillovih nasvetih. Toda U. januarja je javno oznanil, da se s snprazumom med njimi ne strinja in je zanj v taki obliki nesprejemljiv. Tolažili so ga, a z druge strani hujskali. Poleg prej omenjenih so na gornji sliki Kosanovič, Velebit, MacLean, Olga Nlneič In člani angleške delegacije. Bili so slikani lanskega avgusta v Italiji. DRUŠTVO "S LAVI J A' PRIREDI PUSTNO ZABAVO Chicago, III. — Društvo "Sla-vija" št. 1 SNPJ priredi na pustno soboto 10. feb. domačo zabavo, ki se bo vršila v jednotini dvorani, 2657 So. Lawndale Ave. Vstopnina je 30c z davkom vred. Igrala bo dobra godba in zabava bo res domača in prijetna v družbi samih prijateljev in znancev (seveda, moških in žensk!) Rezervirajte si torej soboto 10. feb. za poset te zabave.—Z. DELO KLUBA ŠT. 118 JSZ IN NEKAJ 0 DRUGEM Strabane, Pa. — Ko je Božič minil in se je poslovilo staro leto. je bilo tudi konec sezonskih voščil. Sicer so novoletna in božična voščila le stara navada, ki pretreslo in sem želel obrniti oči in misli drugam, pa mi ni uspelo, ne vem zakaj ne. Obeše-nec me je privlačil z neznano silo in bi ga bil gledal bog ve do kdaj, da me ni iznenada zgrabila mamina roka ter me potegnila vstran. Prav tedaj me je zgrabila, ko sem se motil s tankimi, koščenimi mrličevimi prsti, kakršne so pač imele le čarovnice v pravljicah, in me je treslo ob pomisli, da ^i me ti prsti ujeli, se me oklenili, me pobožali. . . Prestrašil sem se. srce mi je nehalo utripati. Bliskovito sem se obrnil--ter se umiril, lfo sem zagledal pred sabo mater. In spominjam se: bil sem ji nesončno hvaležen, da me je zdramila ter me rešila grde podobe, ki me je potem še toliko in tolikokrat preganjala v sanjah, ki se je nisem mogel rešiti, tako globoko se mi je zarezala v dušo. Ne, nisem je in je ne bom pozabil nikoli. Ostala mi bo grenak spomin iz mladosti, ki mi jo je izpolnila ter zasenčila marsikaj lepega v • njej. Grenak spomin in najmočnejši. V sobi me je premagalo. Z obrazom sem se vrgel na posteljo in zajokal. Mama me je tolažila, pa še danes ne vem, kaj me je tako tiščalo, da sem se moral olajšati s solzami. Ali dogodek sam.... ali morda prestrašen, začuden, bled obrazek, ki je za trenutek pokukal skozi grobo udarilo. Tudi mama je molčala. Po svoje sem zvezal dogodke tiste pomladi, ki jih je bilo toliko in takšnih, da so me spravljali v grozo. Izza zavese ob oknu sem videl procesijo bednih, vklenjenih postav, sredi med vojaki. Sami znani obrazi, ki jih nisem srečal od tedaj nikoli več, in spominjam se tudi: v večerih so bile ulice zastražene. nismo smeli iz hiš. Da je vojna, sem menil. Ni bila, pozneje sem spoznal da ne. Pa čeprav! Čete vojakov s puškami so me navdajale s strahom, ki je senčil moj smeh in sem večer za večerom vpletal v molitev prošnjo, naj vihar, ki sem ga čakal in se ga bal, gre mimo. Da. po svoje sem zvezal dogodke tiste pomladi ter prištel k njim še obe senca pod napol odprtim oknom v drugem nadstropju. Plašil me je s svojima dolgima rokama in mi potiskal koščene prste globoko v dušo. Bledega obraza, ki je pokukal skozi okno, nisem pozabil. In me je vedno objela tesnoba, kadar sem se ga spomnil; tesnoba in razočaranje. Je na svetu še kaj lepega? Med trnjem sem se znašel in ne vem: ali so mi rojenice zapisale tako pot, ali se je, ko se je pretrgalo človeško življenje nekoga, ki sem ga poznal le iz srečanj, ki ga nisem ne ljubil ne sovražil ... ali se je v trenutku izpremenilo vse v meni in mi je umrla vera v lepo, v dobro. da tiha prošnja, naj se vrnem v življenje ... Nisem se nasmehnil, nisem ji odgovoril. traja teden dni, potem pa je brez pomena Kaj delajo v teh i ^^ ^da'koT klub časih industnalni karteli in fi- ne delamQ doyolj za razne hu_ nančne ustanove, ki imajo deze- manitarne 7adeve v odgovor , lo v fv°Jlh krempljih to nas ne tem naj služijo slededi Sanjavomehki, beli oblaki so sme brigati, ker v njih nimamo | L lg43 je ^^ prjspevai $50 ' PRIREDBA V POMOČ jem plemenitem delu tudi v bo- j vija se pod vodstvom in poseb- * JT Jr JTvr^ doee tako dobre uspehe kakor no še z delom v uradu tajnika • 5TARI DUMUVINI v preteklosti. Avgusta H. Riska. Chicago, IU. — SANSova po- Ker že pišem v ta list, naj Ni namen članov kluba, da se družnica št. 2 bo imela v sobo-omenim. da smo imeli letno se- bi poveličevali z delom, ki smo to 20- januarja na north side v jo kluba št. 118 JSZ, ki se je ga vršili, ker se zavedamo, da je Fleinerjevi dvorani, 1638 North vršila 7. januarja. Med drugim > to naša dolžnost. Hočemo pa j Halsted St. priredbo ^ pomoč je bilo na nji poročano: Tu pa tam se nas je skušalo vstajali izza streh, vanje sem se zagledal. Opajala se je njih vzvišenost. mogočnost. Z do skrajnosti mirnimi, hladnimi, brez- interesov, sa direktno ne. Tako pu_ki 'lif . J \uotZln luai ^^ KluDa za 10 lel° « so izražamo kadar soreimemo . . $50 za jugoslo- tajnika je izVoljen Vinko Peter s»e izražamo. Kadar sprejmemo vansko pomožno akcijo. Obe J J 1 tisto, čemur se pravi plača in po vsoU je daroval iz svoje bla_ vrhu mogoče se vojni bond, ako| strastnimi kretnjami so segali | so bili nanj že vsi obroki poza soncem, ga skušali ujeti in se; ravnani. spet umikali ter se pogrezali v otopelost, otrplost, kot da jih je minilo veselje do igre, do življenja. Včasi se dolgo, dolgo niso zganili; bili so podobni ogro- pripeljemo v naš klub še več Poleg tega so klubovi člani člano< — takih, ki še niso bili v Da!"voščila ostanejo voščila. ! !! k,lJbu* in one. ki so že bili, pa nikdar izpolnjena. Tako poteče leto in zopet je treba voščiti vesele božične praznike in srečno novo leto. To se bo nadaljevalo. Da vaši električni konopci trajajo dalj Jih jimljite iz vtikala • takole— mni gmoti belega marmorja, ki j dokler bomo morali agitirati za je zajezila obzorje,... pa sem vendar čutil življenje v njih,— skrito, pritajeno, ubito življenje, mojemu podobno. Zato sem jih ljubil, jih čakal, kadar jih ni bilo in jih občudoval, kadar so vzhajali, da so se strehe ostro odražale od njih. Ljubil sem jih, ker so mi prinašali, kar me je tolažilo, mirilo. — in vendar ne vem, kakšen je bil ta mogočni "nekaj", ki so ga skrivali v sebi in ki me je privlačil, da sem kr- napredek. za pomožne akcije, za sedaj ne vem iz kakšnega vzro- društva in delavske koristi. Kot ka niso več. taki prispevajo tudi tam sku- Sodružni pozdrav vsem! pno z drugimi člani, posamezno John Terčelj. pa tudi vsi prispevajo, nekateri _________ vsako dobro stvar!'k?bi'imeU l^?d.nJih.so 50 odrVali * naj' OBČNI ZBOR višjimi vsotami. 1 w prinesti v resnici srečno novo leto. Agitirati in delati in ob enem biti izpostavljen vsakemu, da te nahruli, češ, ti že veš. za kaj delaš, ;n ta "za kaj" mora biti tvoj žep! To je najboljši izgovor, da se iznebiš agitatorja, ker ti je nevaren, da te ne "obere", liže V letu 1944 so člani kluba prispevali v sklad dvestoterih za Proletarca $80 in direktno $25 za jugoslovanski relif. poleg dajatev, ki so jih dali člani privatno; in pa delo so pomagali vršiti. Člani kluba so bili pionirji vsemu, kar je skupnega v naselbini. Bili so najaktivnejši element pri postavljanju po- pa se tak človek onim, ki ga v resnici obirajo, pa se jim še hli- ni vrhtega "Znat' se mora", I *loPja društva Postojnska jama , ... , , . ICMDT. Kil! tkanin cevito zrl vanje in nisem mogel pravi narodni rek. treniti z očmi To naj .bo analiza o tistih, ki In ko sem se spomnil prestra- j ne ^ nikdar spregledali Oni šeneua obrazka io v rosniri r»H so sPlošni dobri delavski stvari aoDro " senega oDrazKa, je v resnici pri-, ... . . . . , agitirali za ustanovitev sloven šel mimo. Prav tak je bil kot ta- v veilko skodo in v ^J11 za nje-1 h krat. k0 sem ga zagledal zgoraj *ovo °,voboditev največja cok-v oknu. Ozrl sem se za njim;— i Ja prvi znak življenja v meni, po V teh razburkanih časih voj-dolgem času prva kretnja, ki in drugih grozot najboljše pribiti dejstvo, da nobena druga naši stari domoviVii ljudem, ki skupina se ne bi mogla izkazati 50 tam ** Z,V1 ostah s tolikšnimi žrtvami kakor ta,1 Apeliramo na vas vse, torej ki je po številu sicer majhna, a tudi na tiste, ki stanujejo odda-velika v delu ljeno od naše severne strani Na omenjeni seji smo volili i mesta- da posetite to prireditev, tudi odbor kluba za to leto. Za ^niveč se nas bo zbralo skupaj, boljši bo uspeh za namen, radi nel, ki je dober, agilen sodrug. katerega se vrši ta zabava Ves Pojdimo mu na roke s tem. da prebitek bo poslan v podporo našim ljudem, kateri se hrabro bore za svoj obstanek in svobodo. Prepričani bodite, da bo glede postrežbe ustreženo vsem, vzlic sedanjim razmeram. Odbor je v ta namen pridno na delu in naše marljive kuharice se bodo potrudile, da bo na razpolago dovolj potic, krofov itd. Sicer pa veste že iz prejšnjih po-setov, da postrežejo gostom ce- SLOVENSKEGA DELAVSKEGA CENTRA Chicago, 111. — V soboto 27.110 boljše kot obljubljajo, januarja se vrši občni zbor Slo-j Na db[ ne ^ nobene venskega delavskega centra, na sefene koleRle In vst ina je katerega so bili pismeno povab-; samQ 50r Namesto, da bi si ijeni vsi. ki lastujejo delnice te, .skal. zabayo d je idite na ustanove. Vstop imajo vsi del-1 to -priredbo. (Drugih slovenskih veselic v Chicagu na ta večer ničarji ali pa njihni pooblaščenci, n. pr. od klubov in društev. Podano bo poročilo o finanč-SNPJ; bili so pionirji gibanja | nem stanju SDC in razna druga j^Jjubni "stvari za zadružno prodajalno, ki se-1 važna poročila, daj v svojih lastnih poslopjihPotem bo o njih razprava in ni.) Ne bo vam žal in pomagali boste s svojim posetom člove- dobro uspeva. Bili so prvi, ki so agitirali za ustanovitev slovenskega hranilnega in posojilnega sklepanje o priporočilih. Ob enem je na dnevnem redu izvolitev odbora. V sedanjem društva, in to podvzetje tudi direktoriju so. Frank Alesh, sem jo napravil iz lastne volje Tudi on se je ozrl ter se ustavil izhaja tisti, ki ima možgane sa mo zato, da z njimi napolni ti- . . . Zakaj? Nisem ga vprašal ne sti prostor'v glavi, ki je možga takrat ne nikoli pozneje. — Ve-' nom namenjen. Na vse načine ... Ne pulite jih ven .na ta način— Električnih konopcev in drugih predmetov je malo na trgu, ker so zadevne tovarne zaposlene z vojnimi naročili. Pazite na vaše električne predmete. PUftllC SERVICE COMPANV O* NORTHiftN ILLINOIS dno je bil kdo pri meni. Arinka mi je silila knjigo z lepimi podobami, listala po njej ter neu-tegoma žuborela; Stanko je pripeljal svojega Runčka, mu ukazal skakljati po zadnjih nogah in so se vsi smejali; čevljar Juntez je prikolovratil domov dobre volje, zaspal kar zunaj pred vrati, pa so ga ščegetali s slamico po nosu in po podplatih, da se je kremžil, se otepal ter glasno rogovilil, če so ga zbudili, — a se nisem zmenil za nikogar in strmel venomer le v bele ohJake na obzorju. Njegov obrazek pa je kot sončni žarek razsvetlil temno praznino v meni in me zdramil. "Si bolan?" Pokimal sem. "Kako ti je ime," se mi je približal. "Tonček ... In tebi?" •Saša," (Dalje prihodnjič.) Italija v veliki potrebi Po računih italijanske vlade bo Italija letos potrebovala od zaveznikov podpore v vsoti $350,000,000 /a živila, za popravila elektraren, transportnih sredstev in v razne druge nujne svrhe, n. pr. za gnojila, tovorne avte, poljsko orodje itd. Kako je t vašim snaneem, sosedom. prijateljem? 8te mu kdaj pri-porodili, da naj al naroči Proletarca? Poskusite, morda ga pridobite! se je že opisalo grozote, ki se dogajajo na frontah tn za frontami. Menda je izrazov, ki bi bili primerni za opis teh strašnih človeških tragedij širom sveta, največ pa v Evropi, že vsem zmanjkalo. Ob vsem tem je nam edino ena tolažba in upanje, pravim upanje, da se iz te krvave tragedije izcimi nekaj, kar bo dalo ljudem saj priliko misliti, kaj storiti, da v bodoče ne bo več vzrokov za ponovitev tragedije, kakršna se sedaj dogaja. • Dolžnosti za pomoč naši stari domovini se naselbina Strabane zaveda v polni meri ves čas, od kar je padlo vojno gorje in tiranija na naš narod. Zato smo klic naših tamkajšnjih bratov Jukaj dobro Slišali. Do konca leta 1944 smo imeli podružnico SANSa samo s prostovoljnimi prispevki, sedaj pa smo podvzeli korak, da organiziramo delo na podlagi zaključka lanske SANSove konvencije v Clevelandu, namreč, da naj bo članarina $2 letno in to do takrat, dokler bo naša pomoč, oziroma ta akcija potrebna. Takoj se 'je vpisalo precej članov in vplačalo omenjeno vsoto $2 vsaki. Koliko smo od postanka teh akcij nabrali in poslali za razne relife, ne bom tu omenjal, ker je bilo o vsem že poročano. Pač pa želimo, da bi ta naša podružnica SANSa imela v svo- začcli. Danes je v ponos naselbini in ji daje kot vzorna finančna ustanova velik ugled. Raz- predsednik; Chas. Pogorelec, podpredsednik; John Rak. tajnik; Filip Godina, blagajnik; Vemo, da imajo naši listi veliko dopisov, naznanil in poročil, zato je naše vabilo kar na kratko napisano. Saj vsi vedo, zakaj prirejamo to zabavo. Torej na svidenje v soboto v omenjeni dvorani. John Turk, tajnik. AMERIŠKI= DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1945 vsebuje sedemnajst pripovednih spisov, petnajst pesmi, sedemnajst raznih opisov, nekateri iz zgodovine ameriških Slovencev, tri članke in razprave, razne koledarske in druge podatke ter nad štirideset slik. Prva slovenska knjiga v Ameriki, v kateri so spisi z bojišč osvobodilne fronte v Sloveniji. Koledar stane $1.25 Naročila sprejema: PROLETAREC 2301 S. LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILL » KRITIČNA MNENJA. POROČILA IN RAZPRAVE * komentarji! ■ -— Kralj Peter II. se je premislil in zavrgel dogovor, ki ga je sklenil s premier jem Subaši-čem glede plebiscita o kroni. želi na tron takoj. Angleži so mu svetovali, naj ne bo trmast, pa jih ni f>oslušal. Angleži vedo, da jc v Beogradu Titova in rdeče armada. Brez njunega dovoljenja Peter ne more tja tihi na obisk, kaj šele na tron* Mladi nHe/ni kralj na angleške nasvete kajpada lahko vrže očitek, češ, mar mi nista Churchill in Roosevelt svečano obljubila, da se bom vrnil na prestol rim bo Beograd osvobojen? Seveda sta mu, toda nista računala. da bo osvoboditev izvršila partizanska in sovjetska vojska. Saj Churchill niti grškemu kralju ne more pomagati nazaj, dasi v Atenah gospodari sedaj angleška armada. Za Petra bi bilo naj bolj §e, da se s svojo mlado nevesto preseli v Hollywood, kot je prvotno nameraval, kjer bo milijone, ki mu jih je oče preskrbel bodisi za mlade ali stare dni. lahko v miru užival. Bernard lddings Bell iz mesta Providence. R I , ki je duhovnik in profesor episkopalne cerkve, je na konferenci svojih tovarišev v Chicagu dejal, da je 80 odstotkov ameriških vojakov "paganov". Ne brigajo se za nedeljsko šolo, ne za veronauk v splošnem, ker jim §tarši niso dali prave verske vzgoje. Torej se Zed. države v celoti pogrza-e jo v paganstvo. To je morda zelo slabo za svet, ampak s krščanstvom poskuša že stoletja, pa se krščanski narodi bi jejo med sabo kot da so se odločili drug drugega na vsak način uničiti. To počno že od kar imamo krščanstvo in vsaka vojna, ki jo začno, je hujša kot katerakoli prej. To bo menda od časa "pa-ganske" dobe v "krščanski" eri še edini napredek. John Piloponis, ki služi v - ameriški mornarici v vojni proti Japonski, je poslal svoji ženi v Chicagu v spomin japonsko bombo. N jen 14-letni brat Ed-vvard Alehanovvski, učenec v katoliški osnovni šoli, jo je nekega dne ta mesec vzel s sabo. da jo pokaže sovrstnikom. Vrgel jo je med po tom a v sneg in ko jo je hotel pobrati, je eksplodirala. Fant je ob roko. Te vrste bombe Japonci rabijo v zaviranju ameriških čet pri izkrcava-nju na obrežjih. Naši fantje stopijo z invazijskih čolnov v plitko vodo. Japonci mečejo te vrste granate prednje. Čim se zmočijo, eksplodirajo. Bomba, ki jo je ta deček v igranju z njo vrgel v sneg, se je zmočila in napravila svoj pogubni učinek Naši vojaki pošiljajo sem mnogo takih "suvenirjev* , posebno s i cifika. In to ni bila prva ne-a Več razsodnosti pri pošiljanju bi bilo na mestu. Turčija je dovolila, da sme dobivati Rusija prvič v tej vojni potrebščine skozi Dardanele. Prej ji zaradi svoje nevtralnosti tega ni dovililn, pa so morale vsled tega ameriške, angleške in sovjetske ladje s tovorom za sovjetsko armado »x> dolgi, nevarni, nacijskim podmornicam izpostavljeni severni poti do pristana v Murmansk Vlada v Ankari, ki je posest -nica skrajno utrjene dardanel-fcke ožine, se je opravičevala na hevtralnost. Seclaj pravi, da je izgovarjanje na nevtralnost nepotrebno, ker so vzletališča na Barkanu v zavezniški posesti Prej so jih imeli Nemci v rokah, vsak hip pripravljeni, da bombardirajo Istanbtil (Carigrada in druga turška mesta, ce bi se vlada v Ankari udala zavezniškemu pritisku Ttidi nevtralnost je torej le oportunizem. Obračaš se v nji. kakor ti boljše kaže. Tako je počela ves čas Turčija, enako Portugalska, Švedska in Švica. Se najbolj dosledna je v svoji nevtralnosti Irska, najmanj pa Vatikan, ki je v svoji politiki opo r tu n ist Teen l^alct^rjcdol g \ n širok. Da, in pa Španija pod Francom! Kongresniki se pritožujejo, da imajo premajhno plačo. Znaša deset tisoč dolarjev na teto. Pred sabo imajo predlogo, da se jim jo zviša pet tisoč letno Ampak višje plače same na sebi še niso noben pogoj, da se bo z njimi zvišala tudi kvaliteta poslancev. Običaj je, da izvoljeni uradniki v političnih službah kažejo le na svoje male plače. Ne povedo pa, da so jim skoro vsi stroški posebej plačani. Varčni kongresniki n, pr. si za svoje tajnice najemajo žene in hčere. Plača jih vlada Tako ostane ves zaslužek v družini. . Romunski kralj ima v Zed. državah petnajst milijonov dolarjev. To vsoto je vložil tu, ko je kraljeval v Bukarešti in se preskrbljeval na račun državne blagajne ra nevarne in deževne dni. Ob pridi u?.enju Ru-munije v Hitlerjev vojni blok je Roosevelt Karlovo imovino zamrznil in zaeno tudi vlogo rumunske vlade, ki znaša v tei deželi do $100000.000. Kari si je veliko prizadeval, da bi prišel saj do milijonov, ki so vloženi ra njegovo ime' Ponujal se je ra načelnika rumunskemu osvobodilnemu gibanju, z uradom v Nevv Yorku. Prisegel je na prapor demokracije. Obljubil bojevati se v vrstah zaveznikov. A milijoni so vzlic temu ostali zamrznjeni. POMAGALI VZETI MESTO METZ.—Nemei bo Meti neinansko branili. Ampak je bilo zaman Američani so si napravili še celo kažipot v Met«, kot je rasvidno it foraje slike. A koncem decembra pa so Nemei vpritorih oh Relfijl in par drugih krajih protiofehsivo, ki pa ni uspela. s f PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI i PODPORNI JEDNOTI j I USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET 1 ČLANOV < IC) J t I RtBA ZA NOVO DRUŠTVO 3 _ i NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA * Naročnin* «. Zdroiene dr»»»« (izven Chira.,) in Kanado $6 00 R na leto; $3.00 ia pol leta; $1.50 aa 4et'rl letal »a Chicago in Cicers JB $7.50 ta celo leto) $3.75 >a pol leta; ta inoiemiteo $9.00. J Naslov zo list in tajništvo je: | 2<».»7 Lownd«le Aveime | Chicatfo 23, Illinois 1 V Detroitu se je nedavno vršila obravnava proti dvema duhovnikoma rumunske ortodok-sne cerkve in enemu rumunskemu uredniku, ker državnemu oddelku niso naznanili, do so Karlovi zaupniki. Enemu duhovniku je poslal Kari iz Mehike, kjer je do nedavna stanoval. $13.000, da bi mu pomagal omehčati ameriške avtoritete, ki mu branijo v Zed. države. Sodnik je enega duhovnikov ostro prijel tudi zaradi njegovega zapeljevanja žensk. Kaj na i bi imelo to opraviti z bistvom obravnave, tega ni doumel nihče. Meče pa to nekaj luči na vzrok, čemu Karlu ni dovoljeno, da se bi naselil pod zastavo USA. Živi neporočeno s svojo ljubico Magdo in to je po naših naseljeniških in vseh drugih postavah skrajno nemoralno. Ta ljubezen torej Karla, ki je stric jugoslovanskega Petra, veliko stane. Slednji je v ljubavnih stvareh previdnejši, zato bo lahko sem svobodno prišel in njegove vloge niso "zamrznjene". V Salvadorju v Centralni Ameriki bodo imeli predsedniške volitve. Priglasili so se trije kandidati. Kandidat administracije je general Castaneda Castro. Ostala dva sta uvidela, da je najboljše, ako se iz volilnega boja "mirno" umakneta. To sta storila in Castro je ostal edini kandidat. Drugače pa je Salvador v vojni in njegova vlada podpisuje demokratične proglase združenih narodov, kot jih druge diktatorske vlade v zavezniški družini. It ulice St. Clair v Clevelandu do Columbusa, glavnega mesta države Ohio, ni daleč. Ampak pot iz priproste slovenske družine na St. Clairju v gover-nersko službo države, kot je Ohio. se zdi vendarle daleč. Frank Lausche jo je dosegel. Pa i Johnu Lokarju, ki je ostal Lauschetov tajnik tudi v gover-nerski službi, gre po sreči. Lena* in John sta ga gotovo vesela Značilno je, da Lauscheta ni porinila v urad kaka politična mašina, pač pa si jo je priboril s svojimi močmi, razen, da se da lahko v tem veliko priznanja političnemu odboru unii CIO. UNRRA ni kaj zelo posrečena ustanova združenih narodov. Rusija ji dolguje že dva milijona dolarjev članarine. Druge vlade so menda plačale vsaka svoj delež, največ kajpada ameriška vlada. UNRRA ima nalogo skrbeti za relif v osvobojenih deželah, v Italiji in kjer sploh bo potreben, in ob enem iti vladam v nji na roko pri ekonomski obnovi. Po mislih Moskve je UNRRA slabo upravljana in ob enem je v relifnih akcijah postala sredstvo politike Anglije in Amerike. Torej manjka med združenimi narodi soglasnosti tudi v takozvanih človekoljubnih ustanovah. Anglež H. V. Lindsey, ki je načeljeval uradu* UNRRA v Londonu, s plečo $7,7.30 na leto in pa potni stroški so mu bili kriti, je izstopil iz nje, češ, da se je naveličal "uradovati" brez dela Ko je šel pogledati v urad UNRRA v Kairu, je tudi tam videl blizu 400 nameščencev. 60 odstotkov izmed h jih Američanov, ki niso imeli česa početi. "Zdeli so se mi kot masna Cookova tura/' je rekel Lind-sey, "na stroške davkoplačevalcev." (Firma Cook je potniška agencija za turiste, ki je imela pred vojno urade širom sveta.) V Bariju v Italiji ima UNRRA baje pripravljenih več sto uradnikov, ki so določeni za delitev relifne pomoči po Jugoslaviji, kadar bo poslana tja. Tito baje noče, da bi ta "politični aparat" imel vodstvo pri delitvi in tudi relifnih zalog ni tam blizu Pa vlečejo vsi ti fantje, ki so si po vplivu ali kakor že preskrbeli mehke službe, plačo, ne da bi imeli kaj delati zanjo. Bivši newvorški govemer Lehman. ki je glavni načelnik UNRRA, bi menda rad vse to pod vzet je reformiral, pa je bilo od kraja napačno začeto in bo težko kaj opravil. OWl poroča v svojih vesteh z dne d. jan., da je "srbska narodna vlada" v Nemčiji pod vodstvom kvizlinga Nediča dala Srbom v Srbiji po radiu navodilo "obračunati s Titom", češ, nešteto priložnosti se vam nudi, da mu upihnete življenje! Nedičevi izdajalci niso edini, ki goje tako željo. V Kairu, v Sloveniji, v Londonu, na Hrvatskem in med Srbi v Ameriki jih je mnogo, ki bi skakali veselja, če bi nekega dne prišla vest. da Tita ni več. Tudi nekaj ameriških Slovencev bi se radovalo, ker ga z besedami in članki v svojem elevelandskem glasilu ne morejo ubiti. Ampak — tudi če bi kak zarotnik res izvršil svoj namen—osvobodilna fronta bi ostala in nad Beogradom i bi poleg jugoslovansko /a-.1.1 v. ! z zvezdo še vedno vihrala tudi zastava sovjetske armade. "Srbohranu" se silno pozna.! da Konstantin Fotič ni več ju-1 goslovanski veleposlanik v! VVashingtonu. H. V. Kaltenhorn je za bodočnost Jugoslavije zelo v skrbeh. Nič mu ni po volji, da postaja "komunistična" in da bo demokracija izginila iz nje. Izginiti lz nje pravzaprav ne more, ker je tam v pravem pomenu besede ni bilo niti tistih nekaj tednov, ko je zborovala konstitu-anta. "Demokracija" v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil one dni načelnik vlade Nikola Pašič. Ustanovitev Maeedonije v avtonomno enoto in njeno pri-druženje v jugoslovansko federativno državo je ena najbolj diplomatičnih. in ob enem poštenih potez Titove in sovjetske diplomacije. V skrbeh pa je vlada v Atenah za svoj del Maeedonije. Bolgarska je svojega avtonomni Maeedoniji že prepustila. Napravila je gesto, kot da ji je taka rešitev tega vprašanja prav v|eč. Prešnja bolgarska vlada je zahtevala vso Maeedonijo zase, sedaj pa je morala še svojo prepustiti Jugoslaviji. MNENJA SLOVENSKIH LISTOV 0 AMERIŠKEM DRUŽINSKEM KOLEDARJU Ameriški družinski koledar letnik 1945 je dobil v naši javnosti zelo ugoden sprejem. Tisti listi, ki so ga dosedaj omenili, se o njemu vsi pohvalno izražajo. "Prosveta"' z dne 3. januarja piše: Smo v sezoni novega leta in novih koledarjev — ne samo stenskih koledarjev, marveč tudi v obliki knjig. V Ameriki smo tudi v tem oziru toliko srečni, da vojna ni prav nič omejila tiskanja ktijig, niti književnega trga Vsaj kdor se zanima, lahko vidi, da vsak teden izide ducate novih knjig; in kot čitamo. vojna tudi ni znižala števila čita-teljev knjig, marveč ga je še zvišala. Faktično se književni trg v tej deželi širi iz leta v leto, kar je dobro znamenje. Ampak te vrstice so namenjene Ameriškemu družinskemu koledarju za leto 1&45, ki je zopet izšel v založbi Jugoslovanske delavske tiskovne družbe ali Proletarca To je naša najbolj priljubljena knjiga v tej deželi. letošnji letnik, ki je po številu 31., bo Družinski koledar gotovo še bolj priljubil med čitatelji, kajti po kvaliteti in raznovrstnosti je med najboljšimi zveeki-predniki. Ta knjiga bi v resnici lahko delala čast in uredniku. Sploh jc Družinski koledar kolektivna produkcija naprednejšega elementa ameriške Slovenije. Važno delo vrše tudi oni "Jimmyji Higginsi", ki ga verno razpečavajo po naselbinah iz leta v leto. Stari čitatelji bodo gotovo zopet z veseljem segli po tej knjigi; njim Družinskega koledarja ni treba priporočati. Komur pa ta knjiga ,še ni poznana, se gotovo ne bo kessl, če jo kupi. Cena je gotovo dovpH nizka — na ameriškem trgu bi stala najmanj dvakrat toliko. Naročite jo lahko pri Proletarcu, 2301 S Lawndale ave., Chicago 23. 111. Članom SNPJ — in drugim — jo toplo priporočamo.— A. C«. "Glas" "Glas", glasilo Slovenske dobrodelne zveze v Clevelandu, piše v izdaji z dne 4. januarja pod naslovom "Kulturni obzornik", o koledarju sledeče: Te dni smo prejeli na ogled Ameriški družinski koledar, ki ga je izdala in založila Jugoslovanska delavska tiskovna družba; uredil ga je Frank Zaitz. Ta koledar, ki izhaja že 31 let, je ena najlepših knjig slo-vensko-ameriške književnosti, letošnji pa je — po našem mnenju — najboljši izmed vseh doslej izdanih. Zdi se, kakor da so se urednik in njegovi sotrudniki zavedali naše velike tragedije, v kateri je propadla vsa naša književna kultura, zato so se tem bolj potrudili, da bi s tem koledarjem, ki je i po vsebini i opremi remek delo, vsaj nadomesti to, česar nam že tri leta primanjkuje: dobro slovensko knjigo. Med mnogoštevilnimi domačimi sotrudniki. ki so prispevali tej lepi knjigi, opazimo tudi ime našega vrhovnega zdravnika, drja. F. J. Kerna, ki je prispeval Koledarju lepo in zanimivo skico "Iz Alojzijevišea v St. Paulsko semenišče." Znana slovenska "pisateljica Katka Zupančič je prispevala krasno in času primerno uvodno pesem "Izdajalcem", kakor tudi druge pesmi in povesti. Frank Zaitz članek "Ko gnojimo zemljo s trupli, kaj vzraste?," S. S. pa je objavil zanimiv spis 'Moja pot med upornike". Leo Zakrajšek |e napisal članek "Izgledi za bodočnost Amerike," Erazem Gorshe članek o slovenskem narodnem muzeju. Frank Zaitz članek o Sansu in JPO-SS. Josip Vidmar, znani književni kritik in predsednik Slovenske osvobodilne fronte je prispeval zgo- ščen. toda poljuden in informativen ' Pregled moderne slovenske literature," Anton Garden članek "tragedija Evrope," Fr Česen "Mornar Johnny," F. A. Vider članek o socialnem zavarovanju, Louis Beniger pa članek "Dve znameniti stoletnici," v katerem govOri o Jurčiču in Gregorčiču. Anton Slabe je napisal povest "Odšel je . . Fr S. Tauchar pa spis "Ponovno predlagam." Poleg omenjenih so zastopani še mnogi drugi tukajšnji in starokrajski književni in kulturni delavci. Knjigo krasijo lepe slike in lesorezi. V galeriji slovenskih velmož opazimo portrete: Trubarja, Prešerna, 2upančiča, Caftkarja, dr. Ivana Tavčarja, Antona Aškerca, Jurčiča, Gregorčiča, Adamiča in dr. Kerna. Cena knjigi, ki je vredna mnogo več, je $1.25, Naroči se Jo na 2301 S. Lavvndale Ave., Chicago 23, IU. Letošnji koledar sta na kratko ocenila in ga priporočila či-tateljem tudi Nova doba", glasilo ABZ, in pa "Glas naroda v Nevv Yorku. Naravno, da so s to knjigo zadovoljni posebno njeni redni čitatelji in sploh je dobila med našim ljudstvom prav ugoden odziv. MRS. ANTON IA RAK PRISPEVALA SVOJ DELEŽ V VOJNIH NAPORIH Pred tedni je imel dnevnik Illinois State Journal sliko ord-nančne delavnice v Illipolisu in delavcev v nji. Med njimi je bila tudi Mrs. Antonia Rak iz No-komisa. 111., ki ima dva sina v armadi (Charlyja in Henryja>. Sih Johhny je uposlen v uprav-ništvu Prosvete, Al pa v Gary-ju, Ind. Njena hči. omožena Maček, pa živi v Nokomisu. Mrs. Rak je to službo pozneje pustila, ker je vožnja od njenega doma do tja predolga. Znaša 90 milj tja in nazaj. A manjkalo, kolikor je mogla. Koliko imate v žepu? Decembra je bilo v tej deželi v cirkulaciji toliko denarja, da ga je prišlo povprečno $182.45 na vsako osebo, vštevši otroke, ali $33.47 več kot predlanskega dcccmbra Deževje bomb ' Deveti kor ameriškega letalstva je lani zmetal na nemške vojne objekte 217.028 ton bomb. vsakemu narodu, kajti po vsebini je zelo bogata in raznolika. Ze prejšnja leta je Ameriški družinski koledar slovel tudi v starem kraju in ta letnik bo njegov sloves gotovo še bolj dvignil. Raznolikost in vsebinsko bogastvo koledarja je razvidno iz sledečega: Pripovedni del vsebuje 17 povestic, pesniški del 16 pesmi, zgodovinskih spisov in razprav Je 17, trije članki, šest vrst koledarskih in drugih podatkov in končno 40 slik in portretov. Oglaševalni del, ki je važen posebno iz gospodarskega stališča, je tudi bogat na oglasih. In knjiga z vso to vsebino »stane le $1.25. Vredna je najmanj dvakrat toliko za vsakega, s stališča narodne kulture je pa neprecenljiva. Knjiga je tudi zelo okusno urejena. Ameriški Slovenci smo v resnici lahko ponosni na naš Družinski koledar Zasluga gre predvsem njegovemu uredniku Franku Zaitzu, ki vloži mnogo dela (zastonjskega) vanj—ena-1 ko tudi upravitelj Chas Pogo-relec. Zasluga gre seveda tudi lepemu številu sotrudnikov, brez katerih bi koledar vsebinsko ne mogel biti tako bogat. I Njih krog se veča i z leta v leto, kar je najlepše priznanje knjigi IZŠEL JE DR. KERN0V f Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. ............................................«, 7.K UČNE TI8KOV1NE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. i! Tal. MOHAVVK 4707 1838 N. HALSfED ST. CHICAGO 14, ILL, j PROLETAREC &E TISKA *RI NAS —#t—..........T Ttt t tttfttttt II tlll lltlMUjJ i 10*01*» i rt' JttUUHiJf i/, Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicogo 23, ILL. Priznanje predsedniku Kristanu mogel in znal, ampak to je malo, če pomislim na vse trpljenje , , . , . . . , , in vse žrtve, na vse delo in vse .m I.°n'V,J* PrM,M" borbe bratov in sester v osvobo- nik SANSa Etbin Kristan prejel od ministra Save Kosanovi-ča obvestilo, da mu je Narodni dilnem gibanju Jugoslavije. In tudi to ne bi bilo veliko, ne bi r a leglo mnogo, če bi bil sam i odbor osvoboditve iugudavij*, ,„ ral0 m smatrati odliko. I za njegovo požrtvovalno m ro- katero mi Je podelil Na- doljubno delo pri Slovenskem rodni odbor k()t iznanje dela . . MM < v M l . ' I e MiA k« it .. J »n M« I • M^V I ameriškem narodnem svetu podelil red narodnega edinstva. Kabel se glasi: "Red Narodnega edlnstva, s katerim vas ie odlikoval Narodni odbor Jugoslavije, je izraz izvrševalnega odbora in vsega članstva SANSa. V tem smislu se od srca zahvaljujem za odlikovanje. Mislim, da ne pretiravam, da | je SANS izpolnil svojo nalogo. Slovenski delavski center prijateljev in prijateljic, ki se lajo v Londonu in v Washingto- zbirajo v Centru, klubu pa se je nu kar jim drago Kralj Peter zahvalil za darilo. to ve. a bi vseeno ne razgrajal, ftay Travnik pozdravlja pri- aki bi nanj ne pritiskali tisti Chicago, HI. — Tu se je ogla- jatelje v Centru iz Camp Shel- Jugoslovani, Angleži in Ameri- sila Elena Varneck iz Moos Miss. Tudi on omenja, da je čani, hi mislijo, da se bomo po I Beacha, Calif., da se posvetuje bil klubovega božičnega darila tej vojni vrnili v prošlost. Ne v uradu Proletarca glede po- jako vesel. razumejo, da se to nikdar več spetamja aktivnosti v prid za- Charlea Rak, ki služi v ame- ne dogodi. družništva. Dodeljena jc za- riški zračni floti v Las Vegas, j - družnemu prosvetnemu uradu Nevada, piše, da pride čas, *o za centralne države. se bodo fantje iz vseh vetrov Pomenek z njo je bil prav za-1 vrnili in se sPct zabavali v Centru in drugje, kakor so se, prodno so bili pozvani v armado. On — in kot omonjeno i nimiv. Rojeha je bila v Petro-i gradu in odšla iz Rusije ko se je dogodilo v nji strmoglavljenje carja in je prišla na krmilo pr- FRANK TOMŠIČ JUGOSLOVANSKA RAZSTAVA, predstavljajoča osvobodilno ribanje, ki se je vršila lanskega oktobra v Londonu. Na sliki sta Sava Kosanovič in Stojan Gavrllovlč. spoštovanja vseh jUKoslovan- prebudil je Slovence v tej de- | kratkem 604,0 lahko «ovorili n«" cbik »> »*.v*l.i%> il/. voLauu Ij.nniin Iti ti*mni n r\nmrti'i iv A mnrivr skih narodov do vašega lepega, požrtvovalnega, demokratičnega in rodoljubnega dela. Sprejmite, prosim, moje prijateljske čestitke. — Sava Kosanovič." Tem čestitkam se pridružujemo vsi njegovi sodelavci in člani SANSa in mu želimo, da bi njegovo patriotično in težavno delo čim preje rodilo sadove in se bodo uresničile njegove dav- *ra predstavnike Združenih na- želi, govoril je resnico, ko se je 81 rP'm o Pomott »z Amerike laž opirala na zapeljive legen-'" jo hvaležno priznavali - na de SANS je šel skozi težke bo- t,e\ Medt*m pa ^^ je, toda danes predstavlja edin- Anu'nkl vse s,v,°Je stvo Slovencev v Ameriki. «"•• da bo us^h "asc re,lfne SANS je največ delal na tem,' akclJe *f. J1 in ^pomoč rev-da se je ustanovil Združeni od-! "emu , »J1**™ * izdatnejša bor amerikanskih Jugoslova- J" ^poslane potrebščine bo nov in relifna akcija. SANS je IJ"«<>sloyansk. rdeči križ porabil vse prilike, da informi-' PREDSEDNIKOVA POSLANICA KONGRESU OB ENEM ODGOVOR CHURCHILLU (Nadaljevanje s 1. strani.) čarterja. Poudaril je tudi, da imamo dolg napram vladam v izgnanstvu, napram pokretom V Prosveti z dne 15. januarja vsl je bilo poročano, da se je Frank prejeli božična da- Tomšič v Walsenburgu, Colo., va proticarska vlada. Bila je ro- n'a kluba, se mu zahvalju- v premogovniku smrtno pone- jejo ln so vsradošČeni, ker se sre^ii pokojnik je bil rojen v Knežaku na Primorskem in ko jena v omenjenem mestu in je pripadala takozvanemu meščan- iih *Uni vedno spominjajo skemu sloju. Tam je izdelala Pozdravljeni, fantje, in na VaetfčilUtt, kar Ji je prav pri- «vloinJt! ilo v tukajšnjih učnih zavodih in v raziskovalnih oddelkih vse- VESELICA V DVA ga je zalotela smrt. je bil star šele 45 let. Zapušča soprogo in dva sinova, ki sta oba v armadi. Frank Tomšič je bil dinamične narave. Ne na sejah, ne v rodov o opravičenih željah in zahtevah jugoslovanskih narodov. Jaz sem v tem času — in ne želje po svobodi, edinstvu in srečni bodočnosti rodne Slovenije. Brat Kristan smatra, da je to velika čast, zlasti če se vzame v# poštev, da prihaja od onih, za katere nobeno priznanje in no- lavcev je pa na tisoče. In zato bena počastitev ne bi bila pre- se zahvaljujem Narodnemu od- velika. Meni, da bi njegovo la- boru v svojem, še bolj pa v ime- stno delovanje bilo brez pome- nu vseh svojih tovarišev. In na, če bi ne bilo vseh tistih, ki mislim, da lahko zagotovim so mu ves čas stali od strani in brate in sestre onkraj morja, da ki so vzdrževali SANS ter na tudi v bodoče ne bomo odneha- neštete načine pomagali, da se li, ampak bomo kolikor nam do- je opravilo tisto delo, katero puščajo naše moči, delali za 350, Nashvvauk. Minn., (poslal priznavajo celo naši borbeni skupni cilj: Za popolno zmago | Geo. Kezele» $27.25; št. 388. bratje. Ministru Kosanoviču je nad fašizmom, za mir, ki bo Star City, W. Va., za SANS zgrajen na zdravih temeljih, za $5.50, za relif $55 50 (nabrali bratstvo vseh narodov, ki resni- Rose Selak. Jerry Franetič in čno ljubijo svobodo. Anton Pellani; št 493. Belling- n . . . . .'odpora, vodjem podtalne borbe Pred kratkim smo prejeli , ^ ... . * .. ~ . . . . . . Xn in velikim zaveznikom. Oni, ki znesek $42, ki ga je izročil na-' šemu blagajniku Donald J Lu- na Angleškem čitajo predsednikov govor, bodo vedeli, da je treba upoštevati prvake podtalne borbe, a na Ruskem bodo ra- trič iz Chicaga. Ta vsota predstavlja čisti dobitek od proda- sem še - predsednik tega sve-jnih oranž. Katere je v ta namen j ^^i^a" tudi'\T«do v .zgnan-ta. Toda to je več ali manj slu- daroval nas rojak-citronar Gust, nek itej,.j„ čaj: predsednik je eden. sode- j Zupančič. Fort Pierce. Fla , ^^ b;jzptlg0jne predaje Društva SNPJ so prispevala je predsednik dejal, da je sledeče vsote: St. 180. Linton. brMp<)(,ojrla predaja sovražnih Ind (nabrala Jennie Dolenci.Iarmad , predpogoj, toda vse-$12.50, st. 23 , Pnmrose. Pa..ikakor ,e , kurak v jni (poslal F Machek>$90; št. 298 |syet Brezpogojna predaja je Somerset. Colo., $5 .daroval j tala torej 17klJucno vojaška Anton Penkol; st 316. Danville. M(Jeva Q lxxi(x.n0st j Nerr>eije Bil je član društva št. 299 SNPJ, najbolj delaven pa je bil učilišč. Tu se je omožila in ima DOBRA NAMENA Že nna..M. T^' m0rnarici Chicago, lil. — V nedeljo 21. .. ... , „ „ 'na lP»cifikul'- Ranima jo ratvoj januarj;i , Sv gtJefanu družbi, m nikoli pom,sija! kaj Rusije, saj je Rus.nja po rodu. v chjcJ ^ dve muhi lin kako naj M inil, ampak je bila je nasprotnica boljševizma enjm udarcem Kako je to mo. zmerom govoril tako, kakor je in njegove vlade, a smatra, da ce saj imi ni muh ^, čutil. To zanj in za druge cesto- kot vse na svetu, se Rusija se rekli Pos|uSajte! Ta dan borao^r",n' bll° "f!1"1^' ' Fj"ank u°ff- ? hl,r0 ?pr,emlnJa in njen ! članice ženskih društev v tej )e b" čloVek' kl Jf hotel da se boljševizem ali komunizem ni: okolici priredile veliko zabav0 » mnenJe sl'ši. pa ce ob- več to. kar je bil prva leta revo- aU .. t .. jn siccr v ^,ski dvo. velja ali ne. lucije Pravi, da je v svojih ak- ranj sv. Stefana. Kakšno zaba. tlvnostih v raznih organizacij rade prirejamo ienske, pa jah spoznala, da je treba za vam je i(. Kna^ Da bo zabavu j v Amer.sk. bratski zvez. n pa boljšo bodočnost človeške dru- ,ahkoJ daiJ trajaIa. K ^ pr,ee- v Zapadni slovanski zvezi. Bil žbe zidati temelj novemu rodu ,a ie ob 2 po,H),dne Vstopnina na principih sadružništva. in , davkom vrcd je samo 50c temu namenu je posvetila svoje Pripravijena imamo že sedaj le- aelovanje. ^aj-jja prosimo še za j nadaljna. katere lahko prinese- i te direktno k meni ali pa jih iz- . , . . . , . » . ... ,. , . ,, . . gov tiskovni sklad je prispeval. rocite eni ah drugi odbornici . ... . . . j , , ženskih društev v tej okolici. Bl1 >e c}ovek svoje vrste: delal. Sedaj boste pa rekli -Kaj pa I vztraJal- «ovonl' kar Jc sma" ima opraviti z je delegat na konvencijah S. N. P. J. in pa prej omenjenih drugih dveh podpornih organizacij Za Proletarca je dostikrat storil kak korak in tudi v nje- 111., (poslal Fr. Pinten $12: št. napisal tale odgovor: Dragi gospod Kosanovič:— Pred vsem se Vam moram zahvaliti, ker ste bili tako ljubeznivi in ste mi poslali kabel, obenem pa se Vam zahvaljujem za prijateljske čestitke, prav Prepričani smo, da se Jugoslovani niso tako junaško borili ham, VVash., (poslal H. Dujmo-viči $10: št. 617. Lincoln Hill, v najtežjih okolščinah zaman. Pa , (poslal L Jurkovič) $35: št. Trdno verujemo, da bo Jugosla vija po vojni taka. kakršno hoče dobro vedoč, da so res iskrene, narod, federativna in edinstve-Toda obenem moram zopet ape- na, demokratična in svobodna, lirati na Vašo dobroto, ker sam pravična vsem svojim delom in nimam prilike, da bi se direkt- j v tem velika in cenjena v dru-no zahvalil Narodnemu odboru ibi svobodnih narodov vsega Jugoslavije. Te/ko mi je. ker sveta. 659. Špirit of St. Louis, Mo., nabrano od članov $118 (znesek vknjižen v dobrobit podružnice ni niti besede. V Rooseveltovem govoru ni o britanskem imperiju nobene besede. Churchillovo ime ni niti omenjeno — menda prvič v govorih predsednika Roosevelta, odkar sc je začela vojna. Najvažnejši odgovor na bojazen Angležev je dal predsednik v onem delu poslanice, v katerem govori o naših bodočih trgovskih odnoAajih. "Ml nimamo namena zadušiti svet z ameri- vem, da niste minister le po imenu, ampak da jemljete svoj položaj resno in imate vsled tega posla čez glavo. Vendar Vas prosim, da sporočite Narodnemu odboru mojo zahvalo. Jaz nisem nikdar hrepenel po kakršnem koli odlikovanju in od nobene prejšnje jugoslovanske vlade ne bi bil sprejel reda. ne medalje. Verjamem pa, da Da ste mi zdravi, bratje in sestre! Naprej do zmage! Smrt fašizmu! Svoboda narodu! Vaš stari brat Ethin Kristan. * Relifna akcija dobro uspeva V prvih dveh tednih tega me- st. 23»; st. 711, Detroit, Mich ikim bl f>redsednik -poslal J Rimac» $180; st. 741 , j Q trebi( Burgettstown, Pa , .poslala Em-|da ^amo svoj notranji trg. ma Korošec) $65. j Ta dr, predvdnikove J)0sla. Največji prispevek je dospel njce j«, nujbrze našel tudi naj-ta trden iz Detroita, namreč Več odziva v mednarodnem sve-$1313.75. uključivši zgoraj oz načeno društvo št. 711 SNPJ Podružnica št. 1 tu. pred vsem pa v Angliji. je predstavlja Narodni odbor res seca, to je do 12. januarja, je jugoslovanski narod in če je ta sklenil, da mi izreče priznanje za moje skromno delo, se moram pokloniti in reči: Iskrena vam hvala, dragi bratje! Ko sem prečital Vaše sporo- gandi, katero iz hudobnosti in čikf, sem bil globoko ginjen, ker zavisti do naših uspehov vodi sem se moral spomniti, da odli- SANS sprejel skupaj $5,793.41 za Vojni relifni fond Amerikan-cev južnoslovanskega porekla. To je pač najboljši odgovor, ki ga moramo dati nizkotni propa kujejo mene, skromnega delavca na narodnem polju tisti, ki stavljajo na kocko vse. kar imajo in vse. kar so, — celo svoja življenja za svobodo in boljšo bodočnost svojega naroda. Obenem sem se ozrl okrog sebe in se vprašal: Zakaj meni red? Naravno, delal sem, kolikor sem mala peščica hlapčonov reakci je. Podobno izdajalsko nalogo izvaja Hitlerju udinjano časopisje v Ljubljani in pa ono šte-vilce slovenskih trepetljik, ki se uklanjajo vsaki sapici, ki pri-piha iz fašističnega rajha. Enega dne lahko pričakujemo, da bo tudi ta svojat odlikovana za svoje početje — od Hitlerja! V Najboljši pripomoček pt • učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KF-KNOVO // ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO PH "English-Slovpne Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Ji 'ntnTIz Nizozemske V^ JUGOSLAVIJA V IGRI ciiuin »r . . poslali! De Gaulle pameten. $1000. K tej vsoti je prispeval , v r Andrevv Grum. Jr., $100. Louis oriOVnik in Jennie Urban pa $50 John 1 General de Gaulle je mest- Kraly, tajnik Slovenskega de- j nim občinam v Franciji naročil, | vse v Centru ----------------------"cccdi: lavskpga doma je nam izročil d® >naj ne imenujejo ulic in cest i hodne Indije. V bojnih terenih VtLcjIL 2.A jrcKc z njegovim imenom. Ta razva-' na Pacifiku je že nad leto dni. VPLIVA" da je tudi v Ameriki tolikšna, j Leo Vider je poslal v Center da čim postane kdo župan, ali pozdrave nekje z morja. Služi predsednik, ali governer, že , na bolniških ladjah za ranjene imenujejo ulice po njemu. De in bolne vojake. Dodeljen je Bodi mu časten spomin! Soprogi izražamo iskreno sočutje. Ako bi delavci s takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo zavajalno časopisje, bi bilo kapitalizma kmalu konec. Družabni klub Slovenskega del. centra ima v ameriški armadi in mornarici 42 članov. Poslal jim je ob zadnjem boži- ču darila in pozdrave. | togima javiti "'z" lovTtvijo1 da P° "i**™*™ Pravil" Tudi oni so se oglasili z vo- muh,„ posiušajte! Ves čisti pre- f no in pomagal ščili z vseh krajev sveta, kjer i ostanpk tc prireditve bo šel v že se nahajajo ameriške cet* in dva najplemenitejsa namena, mornarica. Nekatere smo ome- ^^ za nai£ moie% fante in nili pod tem naslovom že v prej- dek|cla v armadi Zed. držav. $njih številkah. je pQ^OTn American Slovene Frank Groser pozdravlja pri- Service Men's Aid, druga polo-jatelje iz Francije in omenja, vica pa Jugoslovanskemu poda živi 'trezno življenje", ker možnemu odboru. Vidite, ali ne je dobro pijačo težko dobiti, po- bomo s tem ujeli dve muhi z sebno pivo. Sicer se dobi na go- enim udarcem'' Pa še za dva tovih krajih, a pravi, da so M. tako dobra in plemenita name-P. zelo budni in fantom ne pu- na! Torej odločite se takoj in ste do tistih krajev ali v gostil- pridite na to zabavo v nedeljo ne na kolefiih. 21. januarja ob 2. popoldne v Tudi Arley Božičnik. ki je bil šolsko dvorano sv. Stefana. Cer-tajnik Družabnega kluba SC. mak Road in Wolcott Ave Le-pozdravlja prijatelje v Centru po nagrado lahko dobite, ako iz Francije. V drugem pismu | ne, tedaj pa boste lahko šli iz omenja o težavah na fronti. Ni j dvorane s ponosom, da ste stn-časa za spanje, ne za preobleko-1 rili kar dve dobri deli v enem vanje, ali za britje — kajti bil dnevu. — Za veselični odbor, je na fronti v dneh najhujših >lary Tomaijn, predsednica, nemških napadov. Luka Norocila prejema DRCLETAGEC 2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL. ček za $100, darilo doma, sestra Katherine Junko pa je nabrala $33.75. Od drugih SANSovih podružnic smo prejeli te-le zneske: St. 4, Johnstown. Pa., (poslala Ma-ry Vidmar za SANSl $50: št. 54, So. Chicagcf, 111., (nabrala Jack Brljavac in Joseph Košič) $117. (Darovali so: društvo Delavec št. 8 SNPJ $25, št. 490 SNPJ $25, po $10 Joe Brezovec in soproga in John Lustik in soproga, po $5 Jennie in Jakob Tisol, Frank Tršar in soproga (Čestitke!), John Levstik. Fr. Schwei-ger, John Poropat-Serulič in Joe Vraničar: razni posamezniki so prispevali $17. St. 73, Herminie. Pa., nabral Anton Zornik za SANS $14, za relif $8 St. 102, Forest City, Pa., je poslala $50 za članarino in $200 za pomožno akcijo. Virgina Zupančič iz Pittsburgha nam je v imenu lokalnega odbora zopet poslala znesek $400, Od tega odbora smo dosedaj prejeli že $1500 Anton Shular, Arma. Kansas. je poslal znesek $91.25, kar je bilo nabrano v tamošnji naselbini. Od upravništva Proletarca pa smo prejeli $11.50, kar sta darovala za pomožno akcijo John Petrich, Young-stown. O. $5, Anton Peterca. Ndola. Utah. pa $6.50. Iz Detroita je bila odposlana tretja pošiljka obleke in drugega blaga v teži 6000 funtov, medtem 15 vreč čevljev. Naše prireditve: Chicago, 111., veselica podružnice št. 2 SANS v soboto 20 j anuarja v Fleiner-jevi dvorani, Halsted in North Ave — Pittsburg, Pa., javni shod prireja Federacija SNPJ in podružnice SANSa v Slov. nar. domu v nedeljo 28. januarja. — Euclid, O., javni shod v Društveni dvorani 4 februarja. Mirko G. Kithcl, tajnik. (Nadaljevanje s 1. strani.) Gaulle je mnenja, da se s takimi spremembami uličnih napisov povzroča le stroške, časti pa nikomur ne dajejo. medicinskemu koru. Stanley J. Maly je poslal pozdrave nekje 11 Italije. Naštel je večje število svojih mlajših RINA ŠPAN: Ko zmanjka drobiža ... Čast mu, rojaku, ki bistre je glave v verze povezal draginjske težave! Saj nam draginja je trda pokora, ker proletarskega mi smo izvora. Mene je tudi že včasih motilo, kaj se je z moževo plačo zgodilo. Ker pa sem krotka, pohlevna ženička. skuhala jeze le pol sem kotlička. "S poprom nasute mu bodem postregla — stokrat natihoma sem si prisegla. Komaj pa pride mož moj k obedu, hitro opazi, da nekaj ni v redu. - Celo nasloni na svojo si roko, gleda od strani me, vzdihne globoko. Potlej potoži mi svoje nezgode — pa na svoj mlinček napelje vse vode. » Jaz, ki sem krotka, pohlevna ženička. jezico goltam — tolažim možička ... Plača in druga vsakdanja vprašanja — v takih trenotkih so pač prevsakdanja. Kadar denarnica moja je suha, pride na mizo krompirjeva juha "Treba," mu rečem, "mesa je in riža" pa mi je zmanjkalo vsega drobiža On pa — kot jezdil bi bele oblake —: "Nimaš drobiža, pa menjaj petake .. Križi, kot vrste, različne so vrste, moj ima s tinto pomažane prste .. Velesrbske intrige Pravijo, da kar se njega samega tiče, mu je bilo vseeno, ali bo kdaj kralj ali ne. V Angliji. kjer je prebil večino svojih mladih let, mu ni bilo treba skrbeti ničesar, kajti za vse sorte brige ima najetih na svojem dvoru nad ducat oseb. Pa je vzlic temu še pred tremi meseci Subašiču rekel, da mu bo vseeno, kako se jugoslovansko ljudstvo izreče o bodočnosti dvora Stara klika se vrgla V ospredje Ko je Ivan Subašič svetu razglasil ta sporazum s kraljem, je planila v ospredje stara vele-srbska klika, in pa slovenski ter hrvatski klerikalizem. z izjavo, da je Tito "za Jugoslavijo nesprejemljiv", in končno se je temu pritiskti udal tudi Peter, ki je zadnji četrtek svojo prejšnjo izjavo popravil tako, da je za sporazum s Titom le pogojno. Namreč, da bo s Titom le, ako sestavi "koalicijsko" vlado in zajamči o bodočnosti krone svobodne volitve. Tito je to že v početku svoje vlade odločno poudaril, toda tako, da bo res ljudstvo odločevalo, ne pa bajoneti. Grški kralj Jurij je v minulih tednih na Petra veliko vplival, češ, kako se bom jaz priri-nil nazaj na prestol, ti pa lenariš! Ta migljaj so velesrbski politiki v Kairu dobro razumeli in šli 'nemudoma na delo". In že ko so mislili, da jim bo s pomočjo Vatikana mogoče rešiti centralno Evropo 'izpod boljševi-zrna", pa se je oglasila osvobodilna fronta v Jugoslaviji, da je to zares vojna proti fašizmu in za svobodo naroda, pa naj de- DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nova knjiilca, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan-ttvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti. Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici *e samo 50 centov « poitnino vred. Naročila sprejema: Knjigama Proletarca 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI i PODPORNI JEDNOTI ] ! NAROČITE SI DNEVNIK > a« i i:T,V': Stane se celo leto $6.00, pol leta $3.00 Ustanavljajte nova druitva. Deset članov(ic) je treba za novo druittvo. Naslov za list ifl za tajništvo je: 26S7 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. «t ii Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet Tel. Crewford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M.