DELEGATSKA
TRIBUNA
Ji M JSL  	PRILOGA ŠT. 8
viasa	ssatim.
SKUPNOST
frgasžfioBadC (fetCffimo.
GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE
OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 USTANOVITVI SAMOUPRAVNE OBČINSKE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI
ODGOVORE NA DELEGATSKA VPRAŠANJA.
KI JIH NISMO MOGLI OBJAVITI V PREJŠNJI ŠTEVILKI
' ZA SEJO SKUPŠČINE	PREDLOG
Na podlagi 5., 6. in 128. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Ur. list SFRJ št. 22 72) ter 459. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 25 74), je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne..;........... 1976 sprejela
ODLOČBO
o prenosu osnovnih sredstev na vzgojnovarstveni zavod Zajčja Dobrava
1.
Na vzgojnovarstveni zavod Zajčja Dobrava, Ljubljana-Rolje, za-dobrovška 28 a, se prenese vzgojnovarstveni objekt z opremo v skupni Vrednosti 4,750.000.— dinarjev.
2.
Vzgojnovarstveni zavod Zajčja Dobrava vknjiži vzgojnovarstveni °bjekt z opremo iz prve točke te odločbe v svojo knjigovodsko evidenco kot osnovna sredstva.
3.
Ta odločba začne veljati z dnem, ko jo sprejmeta pristojna zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Marjan Moškrič
OBČINSKA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST
Iniciativni odbor za ustanovitev občinske komunalne interesne skupnosti, ki ga je imenoval IS skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, je na svoji tretji seji izoblikoval besedilo osnutka predmetnega sporazuma in sklenil, da ga kot informacijo posreduje občinski skupščini.
Delegati so na 24. skupnem zasedanju obeh zborov dne 15. julija 1976 sprejeli informacijo o osnutku sporazuma in predlagali, da se besedilo osnutka po predhodni konsultaciji s političnimi organizacijami v občini da v javno razpravo. V zvezi s tem je odbor v sodelovanju s predstavniki konference SZDL Ljubljana Moste-Polje in idejnimi tvorci vsebine sporazuma na ravni občine in mesta Ljubljana ponovno preveril besedilo sporazuma na podlagi mnenj in stališč, ki so bila evidentirana ob javni razpravi o družbenem dogovoru o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin.
Pravkar omenjeni družbeni dogovor, ki je bil dan v javno razpravo 10. junija 1976 v okviru osnov družbenega plana Ljubljane za obdobje 1976—1980, predstavlja v krajši obliki široko podane smernice o samoupravnem urejanju družbeno ekonomskih in drugih odnosov pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin. Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne občinske komunalne interesne skupnosti Ljubljana Moste-Polje, pa že opredeljuje, na kateri ravni in o katerih zadevah poteka soodločanje med uporabniki komunalnih storitev z delavci komunalnih organizacij. Glede na izredno pomembnost vsebine tega sporazuma za naše krajane — saj ta nakazuje reševanje vse tiste problematike, ki je najpogostejši predmet razprav na vseh zborih delovnih ljudi in občanov — priporočamo krajevnim skupnostim in organizacijam združenega dela, da organizirajo ob sprejemanju sporazuma široko in dobro pripravljeno razpravo.
Predvideni datum zaključka javne razprave o osnutku sporazuma je 20. oktober tega leta. V razpravi podane pripombe, spreminjevalnc predloge in mnenja naj do tega datuma pošljejo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela oddelku za komunalne in gradbene zadeve pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska cesta 1.
INICIATIVNI ODBOR
Besedilo prinašamo na 3. strani
OBRAZLOŽITEV
Vzgojnovarstveni objekt z opremo je bil zgrajen leta 1967 iz proračunskih sredstev občine Ljubljana Moste-Polje. Objekt z opremo doslej ni bil prenesen na dejanskega upravljalca t.j. na vzgojnovarstveni zavod Zajčja dobrava tako, da doslej ni mogel obračunavati predpisane amortizacije osnovnih sredstev. Da bi lahko dejansko stanje uskladili s pravnim, je potrebno upravljalen izdati odločbo o prenosu osnovnih sredstev, kar predstavlja pravno osnovo za njihovo knjiženje.
Pravica za uporabo na zemljišču, na katerem je objekt zgrajen in na funkcionalnem zemljišču je prenešena na upravljalca z odločbo Oddelka za gradbene in komunalne zadeve — Premoženjsko pravne službe Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje št. 464-15 66-2 LI z dnem 5. 6. 1973.
Za prenos osnovnih sredstev je zaprosil upravljalec z vlogo št. 69 76, dne 22. 6. 1976.
ZA SEJO SKUPŠČINE
r
POROČILO KOMISIJE ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA
N
J
Delovanje komisij za ugotavljanje izvora premoženja so v preteklem letu obravnavali tudi na III. konferenci ZK Slovenije. Ocenjevali so vzroke in posledice neupravičenih socialnih razlik in opozarjali na vsebinsko ter širšo in bolj organizirano družbeno aktivnost za odpravo in zmanjševanje neupravičenih socialnih razlik. Iz presoje stanja izvira naloga, da se moramo za odpravljanje in preprečevanje takih pojavov še bolj odločno zavzeti. Zaključili so, da se je potrebno takoj odločno enotno pridružiti učinkovitejšemu družbenemu ukrepanju.
Na podlagi teh ocen je občinska konferenca ZK skupaj z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami organizirala razgovor s predstavniki komisije o izvajanju akcij zoper negativne pojave. Zaključki so enaki kot zaključki III. konference ZKS.
Uveljavljanje naše komisije v sistemu ukrepov zoper družbeno negativne pojave, je v danih razmerah ustrezalo sprejetim smernicam. Na splošno pa ugotavljamo, da delo komisije (tudi delo enakih komisij po drugih občinah), ni bilo najbolj uspešno. Ugozavljamo, da z realizacijo določil, ki jih vsebuje zakon o davkih občanov, niso dovolj seznanjeni tisti, ki bi morali skrbeti za pravilno izvajanje zakona, niti niso z njim seznanjeni prizadeti občani. Pri izvajanju zakona o davkih občanov pa bi morale dobivati pristojne davčne uprave več moralne opore od družbeno-političnih organizacij. Menimo, da bi dosledno izvajanje zakonskih določil, ki naj bi bilo podprto z večjo družbeno angažiranostjo, že davčnim službam omogočilo, da bi s pravilnimi davčnimi ukrepi v večini primerov onemogočile pretirano bogatenje nekaterih posameznikov.
Zakon o davkih občanov določa obveznosti zavezancev davka in tudi postopek občinskih in republiških organov, ki so pristojni za odmero davka. Občani so po mnenju komisije premalo in prepočasi seznanjeni z našimi predpisi v zvezi z davčno politiko in največkrat ne vedo za svoje pravice ali dolžnosti, ki izvirajo iz zakona.
Zakon pa vsega ne razrešuje in ne postavlja kriterijev o tem, kaj občan lahko ima — mejo premoženja, ki bi določala, koliko sme in česa ne sme imeti. Zakon sicer določa, da je samo z delom pridobljeno premoženje edino opravičljivo. Zavezanci davka običajno smatrajo, da je ves dohodek, ki so ga ustvarili z delom, mogoče opravičiti tudi na račun utaje davkov ali pretiranega priznavanja davčnih olajšav.
Prav nekateri neenotni kriteriji pri obdavčitvah begajo npr. obrtnike, da prijavijo svoje stalno bivališče v drugi občini, kjer jim je že vnaprej obljubljeno tudi obrtno dovoljenje brez primerne ali pa sploh brez delavnice. Ugotovili smo take primere in nanje opozorili pristojne družbeno politične forume. Če ne upoštevamo odločbe Republiškega sekretariata za finance, ki je v enem primeru odpravil prvostopenjsko odločbo o odmeri davka zaradi nepravilne odmere, potem lahko ugotovimo, da v tej smeri kaj več ni bilo storjenega.
V oktobru 1975 je bil izdelan nov osnutek zakona o raziskovanju neupravičeno pridobljenih dohodkov. Že istega meseca je republiški organ, ki je pristojen za finance, organiziral s predstavniki komisij za ugotavljanje izvora premoženja razgovor o novem zakonu in o izkušnjah iz dosedanje prakse. Čeprav so posredovali na predlagane teze objektivne pripombe, pa žal ugotavljamo, da je po enem letu ostalo še vedno pri predlaganem osnutku.
Naša komisija je tekoče reševala vse prijave, ki so jih predložili občani na javni poziv ali na zahtevo komisije. Tudi sedaj komisija z delom ni v zaostanku, saj trenutno vodi dva postopka zoper osebe, za katere sumi, da njihovo premoženje ni sorazmerno z njihovim delom. Postopki pa so počasni, predvsem zaradi namernega zavlačevanja, saj je treba skoraj sleherni podatek izposlovati s prisilnimi ukrepi (prisilni privod k zaslišanju itd.).
Komisija ugotavlja, da so osebe, zoper katere se vodi postopek, dobro seznanjene s tem, kaj so dolžne posredovati komisiji na njeno
zahtevo. Vse osebe, ki so bile do sedaj v postopku pred našo komisijo, so imele tudi svoje zagovornike, ki so na tak ali drugačen način ugovarjali umestnosti postopka.
Pri zbiranju obremenilnih podatkov se je komisija posluževala tudi pravnih pomoči, pri tem pa je naletela na težave, saj ji nekatere občine niso nudile dovolj pomoči in niso stremele za tem, da bi pomagale razkrinkati osebo, zoper katero je naša komisija vodila postopek. Šli so celo tako daleč, da so zahtevali disciplinski postopek proti osebi, ki naj bi zbrala »tendenciozne« podatke, čeprav je nadzorni organ zaradi napačne uporabe zakona njihove odločbe odpravil. Na osnovi našega poročila so bile z novo odmero davčne obveznosti mnogo višje od prejšnjih.
Nekaj podatkov o delu komisije
— Komisija je v svoji mandatni dobi pregledala 665 obvestil 0 premoženjskem stanju. V 145 primerih je zahtevala dopolnitev obvestil. Po dopolnitvi obvestil jih je komisija ponovno pregledala in sklenila, da v 659 primerih ne obstajajo razlogi za uvedbo posebnega postopka. Na lastno pobudo je komisija uvedla postopek za pet občanov, za dva občana pa na pobudo drugih organov. Za pet oseb, zoper katere je tekel postopek, je komisija ugotovila, da niso podani pogoji za nadaljevanje postopka, v dveh primerih postopek še ni končan. V letošnjem letu je komisija sprejela nekaj sugestij za ugotovitev izvora premoženja, ki jih je posredovala tukajšnja davčna uprava, v informativnem postopku pa so ugotovili, da v nobenem nakazanem primeru neupravičene bogatitve niso bili podani pogoji za uvedbo postopka- S tem so seznanili tudi prijavitelja.
Zoper izdane sklepe o uvedbi posebnega postopka je bil vložen en ugovor, ki pa ga je instanca zavrnila, pritožitelj pa ni uspel niti pri Vrhovnem sodišču, pri katerem je sprožil upravni spor zaradi varstva zakonitosti.
Komisija je ugodila vsem drugim komisijam, ki so zaprosile za ug°^ tavljanje izvora premoženja, na njihovo željo je zaslišala več prič, in si tudi ogledala njihovo premoženje.
Vodstvo naše davčne uprave se je trudilo, da bi skupaj s komisij0 učinkovito organizirali načrtno spremljanje in raziskovanje neupravičenega bogatenja. Skupaj pa smo ugotovili, da bi lahko s tesnejšim sodelovanjem nekaterih davčnih služb, predvsem davčne inšpekcije, žc v odmernih postopkih dosegli boljše rezultate. Komisija tudi meni, da bi morali imeti prav davčni inšpektorji z njo tesnejše stike. Menim0 tudi, da bi davčna inšpekcija morala v večjih primerih kot do sedaj preverjati navedbe zavezancev davka ne pa navedbam zavezancev slepo verjeti tudi, če so te dvomljive, S takimi preverjanji pa bi inšpekcijski organi davčne uprave tudi pridobili na svojem ugledu, celotna davčna služba, ki je že zaradi narave dela osovražena, pa na svoji veljavi. Seveda pa pri naporih ne bi smeli pozabiti na družbeno-političn0 pomoč.
Pri ocenjevanju dosedanjega dela komisije moramo priznati, da smo premalo storili glede povezovanja z delavskimi kontrolami. Krajevne skupnosti smo sicer seznanili z delovanjem komisije in jih P'" smeno pozvali k sodelovanju, vendar pa do pozitivnega odziva ni pf^'
lo.
Čeprav se komisija zaveda, da akcija odkrivanja neupravičenega bogatenja temelji na povezanosti vseh nosilcev te družbene akcij6 (inšpekcijskih služb, davčnih služb, milice, UJV in SDK), smo se i temi službami povezovali le v konkretnih primerih.
Pred komisijo se pojavljajo primeri iz preteklosti, predvsem tak1’ kjer pristojni organi ali službe niso odkrili konkretnih kršitev zakon8, ker so smatrale, da je sedaj delo komisije, da ugotovi izvor prem0 ženja in v okviru svoje pristojnosti reši problem. Zaradi odmaknjen0
z'"
sti časa, to je od časa, ko je nekdo pridobil premoženje pa do ugotavljanja izvora, je tudi komisija nemočna in ne more ukrepati.
Konrsija je obravnavala osebe, katerih premoženje je vidno. Osumljenci pa so pravno-formalno dokazali, da so do družbe poravnali vse obveznosti, ki jim jih je ta naložila. Trditev osumljencev, da so razpolagali samo s tistim dohodkom, ki jim ga je družba pustila, pa je dvomljiva. Nasprotno dokazovanje predstavlja dolgotrajen postopek, v katerem poleg odvetnikov sodelujejo sodni izvedenci in drugi organi. Dogaja se, da tudi pri njih prihaja do različnih mnenj v zvezi s cenitvami, kar še dodatno otežuje delo komisije.
Strokovno operativne in tehnične naloge za komisijo opravlja njen rajnik, ki ga je imenovala občinska skupščina. Komisija ugotavlja, da je bilo njegovo dosedanje delo za komisijo dosledno in prizadevno. Opozarjal je pristojne organe na pojave, kjer je bilo očitno, da je bilo Premoženje najverjetneje pridobljeno z davčnimi utajitvami ali s kršitvijo drugih pozitivnih predpisov.
Opozarjal je samoupravne in druge organe na osebe, ki so na hiter-'n sumljiv način pridobile vidno premoženje oz. razpolagale s sredstvi, ki očitno niso bila plod njihovega dela. Pri svojem delu je, kakor je že navedeno, naletel na pomoč tukajšnje davčne službe, slabši odziv in Pripravljenost za sodelovanja pa so pokazale nekatere druge pravne službe.
Na 22. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
27.	5. 1976 ter na 22. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. 5. 1976 So sestavili delegatsko vprašanje IS in DU občine Ljubljana Moste-P°lje, kako bo rešen problem sodelovanja med našo občino in občino Domžale, glede na ugotovitve naše komisije, ki jih je posredovala prisojnim upravnim in družbenopolitičnim organizacijam. Naša komika je namreč ugotovila, da je upravni organ občine Domžale izdal obrtno dovoljenje osebi iz naše občine, čeprav je ta stalno živela in še ž'yi pri nas in tudi tukaj izvršuje obrtno dejavnost. Nesporno je bilo ugotovljeno, da je ta obrtnik iskal dovoljenje za izvrševanje svoje obrtne dejavnosti v občini Domžale zaradi večjih davčnih olajšav, ki mu jih je ta občina nudila. Tako je pravzaprav ta obrtnik na legalen nučin ustvaril zase večjo materialno korist.
Vprašanje o pristojnosti v zgoraj opisanem primeru niso rešili, komisija pa je le uspela, da je RSF po nadzorstveni pravici odpravil od-merni odločbi DU Domžale za leto 1963-1964, ker je ugotovil, da davčne obveznosti zavezancu niso bile pravilno odmerjene. Ponovna odmera je bila višja kar za več kot 700.000 dinarjev. Bistveno pri vsem tem pa je, da je v konkretnem primeru vbčkrat zagotovljena družbenopolitična angažiranost popolnoma zatajila. Neodgovorni uslužbenci DU Domžale pa so celo naslovili na našo komisijo, ki je nepravilnosti ugotovila, žaljivo pismo, češ da so ugotovitve naše komisije tendenciozne in da ne prispevajo k dobrim odnosom dveh občin, poleg tega pa zahtevala ukrepe proti tistim, ki so ugotovitve posredovali pristojnim organom.
Torej ni slučaj, da smo postavili delegatsko vprašanje, kako bomo rešili sodelovanje upravnih organov s komisijo, ki bi morala prav od njih dobivati vso moralno in materialno pomoč. Menimo, da je treba še naprej iskati najboljše oblike sodelovanja in načrtno iskati najprimernejše metode za uspešno raziskovanje neupravičenih primerov bogatenja. Vsi bi morali stremeti k enemu cilju: odkrivanje pojavov neupravičenega bogatenja in v tej zvezi tudi drug drugemu nuditi vso pomoč.
Delo komisije bi bilo še uspešnejše, če bi v njenih akcijah enotno sodelovali vsi odgovorni družbenopolitični dejavniki, da bi organizirano in načrtno spremljali pojave nesorazmernega trošenja in razpolaganja s sredstvi, ki niso plod dela in s tem v zvezi neupravičenega bogatenja. Cilj vseh bi moral biti, da dokažemo osebi v postopku neupravičeno bogatenje na račun tujega dela, ne pa zagovarjati storjene napake, ki so poedincem omogočile ilegalno bogatitev. V tej smeri je tudi treba podpreti davčne službe pri doslednem izvajanju davčne politike, iz katere lahko dobi komisija tudi smernice za svoje delo.
Na koncu svojega poročila naj še omenimo, da je bilo sodelovanje naše komisije v letu 1976 s uslužbenci Milice in UJV uspešno in šobili ob vsakem primeru pripravljeni nuditi komisiji vsestransko pomoč.
ZA JAVNO RAZPRAVO
SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 USTANOVITVI SAMOUPRAVNE OBČINSKE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI
Osnutek
Na podlagi N. člena zakona o komunalnih de javnostih posebnega družbe-"eKa pomena (Vi I. SRS, št. 24 74) in \ skladu / družbenim dogovorom o samoupravnem urejanju družbenoekonomskih in drugih odnosov pii opravl-)'.wiu komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju mbljanskih občin sklepajo v občini Ljubljana Moste-Polje
I-	delov ni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti, delavci urgani-'at'ij združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev in
II-	delavci komunalnih organizacij kot izvajalci komunalnih storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
C> USTANOVITVI SAMOUPRAVNE OBČINSKE KOMUNALNE
INTERESNE SKUPNOSTI LJUBLJANA MOSTE-POLJE
I.	Splošne določbe
1.	člen
Delov ni ljudje in občani ter delavci organizacij združenega dela kot "Porabniki in delavci komunalnih organizacij kot izvajalci komunal-
nih storitev (v nadaljnjem besedilu — udeleženci) ustanavljajo samoupravno občinsko komunalno interesno skupnost za območje občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu — skupnost) z namenom, da bodo v okviru te skupnosti samoupravno urejali družbenoekonomske in druge odnose pri opravljanju komunalnih storitev.
2.	člen
V skupnosti zadovoljujejo člani svoje osebne in skupne potrebe po komunalnih storitvah. Enakopravno in skupno oblikujejo politiko razvoja komunalnih dejavnosti in določajo programe razvoja, zagotavljajo dostopnost komunalnih storitev, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, dajejo soglasja k cenam komunalnih storitev in sodelujejo pri oblikovanju te skupnosti ter uresničujejo druge skupne interese.
3.	člen
Glede na vrsto potreb po komunalnih storitvah in glede na način njihovega pokrivanja lahko člani:
a)	za neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov
uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev ustanovijo v krajevnih skupnostih enote te skupnosti (krajevne enote)
b)	za uresničevanje širših skupnih interesov po komunalnih storitvah ustanovijo zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za območje Ljubljane ali širše območje.
4.	člen
Pri odločitvah na kakšnem območju in kje uresničujejo člani skupnosti samoupravne pravice in interese, je treba upoštevati, da vrsta potreb in način njihovega povezovanja predstavlja zaključeno celoto.
5.	člen
Interesno in funkcionalno zaključena celota za ugotavljanje zadovoljevanja interesov po komunalnih storitvah je na določenem območju organizacijska oblika samoupravne organiziranosti, kjer je mogoče, glede na interesno povezanost uporabnikov in izvajalcev ter funkcionalno pokrivanje potreb, uresničevati samoupravne pravice in interese uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev.
II.	Članstvo v skupnosti
6.	člen
Člani skupnosti so:
-	delavci v združenem delu (temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti) ter občani krajevnih skupnosti kot uporabniki
-	delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalne storitve na območju skupnosti kot izvajalci.
Delavci - uporabniki in izvajalci - postanejo člani skupnosti potem, ko sprejmejo ta sporazum na zborih delavcev in ga podpiše pooblaščenec njihove samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih postanejo člani skupnosti potem, ko sprejmejo ta sporazum na zborih delovnih ljudi in občanov in ga podpiše pooblaščenec te skupnosti.
7.	člen
Člani skupnosti osebno in po svojih delegatih:
1.	odločajo o uresničevanju nalog, ki so kot skupni interesi določeni v tem sporazumu,
2.	sprejemajo in skrbijo za izvajanje posebnih samoupravnih sporazumov zlasti o združevanju sredstev in temeljih samoupravnega planiranja,
3.	usklajujejo svoje interese na področju komunalne dejavnosti v svoji temeljni samoupravni organizaciji, oziroma skupnosti, občini in na območju skupnosti,
4.	se dogovarjajo o dostopnosti komunalnih storitev in njihovi kvaliteti,
5.	uresničujejo obveznosti, sprejete s tem sporazumom, statutom skupnosti in drugimi sporazumi ter dogovori.
8.	člen
Svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti urejajo člani skupnosti razen s tem sporazumom še s statutom skupnosti, z drugimi samoupravnimi sporazumi in akti v skladu z določili sporazuma.
9.	člen
Skupnost uresničuje in izvaja naloge na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, statuta in drugih splošnih aktov.
10.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov.
Sedež skupnosti je v Ljubljani, Proletarska c. 1
11.	člen
Skupnost zajema naslednje komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena:
1.	na področju individualne komunalne porabe:
L oskrba naselij z vodo
2.	odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija)
3.	oskrba naselij s plinom
4.	oskrba naselij s toplotno energijo,
II. na področju kolektivne komunalne porabe:
1.	javna razsvetljava v naseljih
2.	vzdrževanje Čistoče javnih površin v naseljih odstranjevanje smeti iz zgradb ter javne sanitarije (javna snaga)
3.	urejanje zelenih površin v naseljih
4.	opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči
5.	vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov
6.	opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti
7.	opravljanje dimnikarske službe
8.	opremljanje naselij z javnimi tržnicami
9.	dejavnost komunalno storitvenih klavnic
10.	opremljanje naselij z javnimi sejmišči
11.	opremljanje naselij z javnimi parkirišči
12.	javna higienska kopališča
13.	mrliška pregledna služba
III.	upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč,
IV.	urejanje ulic, trgov in lokalnih cest,
V.	opravljanje javnega mestnega prometa.
12.	člen
Skupni interesi članov skupnosti so zlasti tisti interesi, ki jih le-ti na področju komunalnih dejavnosti lahko hitreje in bolje uresničujejo samo v skupnem sodelovanju zlasti pa:
—	optimalni in hitrejši razvoj komunalnih zmogljivosti
—	dostopnost komunalnih storitev
—	financiranje izgradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja komunalnih zmogljivosti.
III.	Naloge skupnosti
13.	člen
V skupnosti delegati skupščine odločajo o naslednjih zadevah:
—	o politiki razvoja komunalnih dejavnosti na svojem območju v skladu z družbenoekonomsko in prostorsko politiko razvoja krajevnih skupnosti in občine
—	o dolgoročnih in srednjeročnih planih posameznih komunalnih dejavnostih, o letnih programih dela komunalnih organizacij ter o posameznih investicijskih programih
—	o razširitvi in nadaljnjem razvoju komunalnih zmogljivosti in načinu finansiranja (razširjena reprodukcija)
—	o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev, kakor tudi o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev (splošni pogoji poslovanja komunalnih organizacij)
—	o vprašanjih enostavne reprodukcije komunalnih objektov in naprav ter o drugih predpisih, ki se nanašajo na komunalne dejavnosti
—	o spremembi predmeta poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi območja, na katerem deluje komunalna organizacija ter o spremembi sedeža komunalne organizacije
—	o spojitvi komunalne organizacije z drugo organizacijo, pripojitvi k drugi organizaciji, o razdelitvi na več organizacij, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v sestavi komunalne organizacije, kakor tudi o osamosvojitvi enote komunalne organizacije v samostojno organizacijo ali o pripojitvi take enote k drugi organizaciji (statusne spremembe)
—	o razpolaganju s komunalnimi objekti oziroma napravami
—	o standardih za posamezne komunalne storitve
—	o cenah za komunalne storitve
—	o merilih za zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah v primerih, kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb (redukcije)
—	o imenovanju in reševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij
—	o statutih komunalnih organizacij
—	sprejema statut, spremembe in dopolnitve statuta ter statutarne sklepe in druge splošne akte skupnosti
—	odloča o ustanovitvi interesnih enot
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun
—	predlaga družbenopolitični skupnosti obvezno uporabo in obvezno plačilo za posamezne komunalne storitve in proizvode, obvezen prispevek uporabnikov za gradnjo komunalnih objektov in naprav
—	o prenosu pristojnosti iz samoupravne občinske skupnosti na zvezo samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti
—	o drugih vprašanjih, za katera je tako določeno z odloki občinske ali mestne skupščine ali z ustreznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
14.	člen
Zaradi oblikovanja, usklajevanja in izvajanja programov in planov ter skladnejšega izvajanja investicijskih programov, skupnost sode-
luje pri opravljanju svojih nalog z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi in društvi (na območju občine Ljubljana Moste-Polje) zlasti na področju stanovanjskega, cestnega in vodnega gospodarstva, energetike, PTT storitev, urbanizma, varstva okolja. Da bi za resnično sodelovanje lahko skupnost ustanovi tudi ustrezna koordinacijska telesa.
IV.	Programiranje razvoja komunalnih dejavnosti in združevanje sredstev
15.	člen
Člani s kupnosti planirajo, usklajujejo in uresničujejo razvoj komunalnih dejavnosti s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem tako, da bi z razvojem komunalnih dejavnosti omogočili sebi in v združenem delu boljše pogoje za pridobivanje dohodka, večjo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela in skupaj uresničevali določeno razvojno politiko.
16.	člen
Temeljni cilj programiranja razvoja komunalnih dejavnosti v skupnosti je organizirano zadovoljevanje potreb članov skupnosti po komunalnih storitvah, to pa terja usklajen razvoj celotne družbene reprodukcije in v njegovem okviru tudi razvoj komunalne delavnosti na njenem območju.
1*7. člen
Člani skupnosti ugotavljajo svoje potrebe po komunalnih storitvah ■ v okviru lastnih samoupravnih planov, jih usklajujejo v okviru temeljnih organizacij združenega dela in v drugih oblikah združenega dela ter v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih, kot sestavni del plana njenega družbenoekonomskega razvoja.
V okviru skupnosti sprejemajo njeni člani temelje samoupravnih planov s sporazumi, na njihovi osnovi pa srednjeročne in dolgoročne Programe razvoja komunalnih dejavnosti.
18.	člen
Plani skupnosti vsebujejo zlasti:
1.	cilje in naloge pri opravljanju zadev iz 12. člena tega sporazuma
2.	obseg, kakovost in način zadovoljevanja občanov in delavcev s komunalnimi storitvami
3.	združevanje dela in sredstev, oziroma izmenjavo dela za uresničevanje skupnih potreb in interesov na območju skupnosti
4.	združevanje sredstev za razvoj komunalnih zmogljivosti
5.	pravice, obveznosti in medsebojne odgovornosti pri uresničevanju dogovorjenih planov.
19.	člen
Skupščina skupnosti sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne Plane, na osnovi usklajenih potreb in možnosti za njihovo realizacijo (er v skladu s temelji družbenih planov. Skupščina skupnosti sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane v soglasju s skupščino občine.
20.	člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevek porabnikov komunalnih storitev in naprav
—	del stanovanjskih sredstev, za katere se dogovori pristojna stanovanjska skupnost s komunalnimi skupnostmi
—	sredstva, ki jih namensko združujejo organizacije združenega dela
—	samoprispevek
—	del sredstev, namenjenih za varstvo zraka in okolja
—	sredstva, ki izvirajo iz zajemanja mestne zemljiške rente
—	del prispevka za uporabo mestnega zemljišča
—	prispevek investitorja za urejanje stavbnega zemljišča
■— cestne pristojbine in komunalne takse
—	krediti
—	druga sredstva.
21.	člen
Združevanje sredstev uporabnikov se ureja s posebnimi samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev oziroma z drugimi oblicami samoupravnega sporazumevanja.
22.	člen
Podrobnejša določila o postopku samoupravnega planiranja, o klepanju samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev, meto-dologiji planiranja, o postopku in načinu združevanja sredstev, ureja statut in drugi splošni akti skupnosti.
V.	Upravljanje
23.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina
—	interesne enote za posamezne skupine komunalnih dejavnosti
—	izvršni odbor
—	odbor za nadzorstvo nad delom organov skupnosti.
a)	Skupščina
24.	člen
Skupščino skupnosti sestavljata:
1.	zbor uporabnikov komunalnih storitev, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in delavcev organizacij združenega dela kot uporabnikov komunalnih storitev.
Zbor uporabnikov ima oseminštirideset delegatskih mest (KS 17, TOZD 31).
2.	Zbor izvajalcev komunalnih storitev, ki ga sestavljajo delegati delavcev TOZD ali OZD, ki opravljajo komunalno dejavnost v občini in delegirajo v svoj zbor po dva delegata.
25.	člen
Delegate v zbor uporabnikov in delegate v zbor izvajalcev skupnosti v občini delegirajo delegacije.
V	zbor uporabnikov delegirajo krajevne skupnosti vsaka po enega delegata, temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije pa triindvajset delegatov.
V	zbor izvajalcev delegirajo delavci izvajalci — podpisniki tega samoupravnega sporazuma po dva delegata.
26.	člen
Delegate v skupščino skupnosti lahko člani skupnosti delegirajo iz delegacij, oblikovanih po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij, ter po delegiranju delegatov v skupščine skupnosti, ki enakopravno določajo s samoupravnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. SRS, št. 34 74 — v nadaljnjem besedilu: zakon o volitvah SIS).
Člani skupnosti lahko odločijo, ali bo opravljal vlogo delegacije za delegiranje v skupščino skupnosti delavski svet ali drug njihov organ, lahko pa izvolijo posebno delegacijo za delegiranje v skupščino skupnosti.
b)	Interesne enote za posamezne skupine komunalnih dejavnosti
27.	člen
V	okviru skupnosti lahko kot organe skupščine ustanovijo interesne enote za individualno komunalno porabo, za kolektivno komunalno porabo, upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč, urejanje ulic, trgov in lokalnih cest ter opravljanje javnega mestnega prevoza, ki so vključene v skupnost z nalogo, da na področju komunalne dejavnosti proučujejo zadeve, da predlagajo ustrezne ukrepe, oziroma da ukrepajo v primerih, ko jih za to pooblasti skupščina skupnosti.
28.	člen
Interesne enote so organi skupščine, ki jih sestavljajo delegati, njih pa izvoli skupščina.
29.	člen
Predsednika, podpredsednika in člane interesne enote voli skupščina skupnosti.
V	inteiesno enoto volijo delegate iz vrst delegatov obeh zborov.
c)	Izvršni odbor
30.	člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti in opravlja naloge, ki jih določijo s statutom skupnosti.
31.	člen
Izvršni odbor ima predsednika in osem članov, ki jih imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov v zborih.
M. čien
Izvršni odbor ima naslednje naloge:
—	pripravlja predloge in gradivo za delo skupščine in njenih teles
—	izvršuje sklepe skupščine
—	usmerja delo strokovnih služb
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina skupnosti, oziroma tisti, ki izhajajo iz tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih aktov, ki jih sprejme ali k njim pristopi skupnost.
č) Odbor za samoupravno kontrolo
33.	člen
Odbor za nadzor nad delom organov skupnosti bo imel predsednika in štiri člane, ki jih delegira skupščina.
Delo odbora in način delegiranja članov bo določil statut skupnosti.
VI.	Delo skupščine
34.	člen
Seje skupščine vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina na prvi seji za dobo štirih let.
Predsednika nadomešča podpredsednik, ki ga izvoli skupščina.
Seje zborov vodita predsednika zborov, ki ju izvolita zbora na svoji prvi seji.
35.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na skupnem zasedanju z enakopravnim odločanjem zborov. Odločitev je sprejeta, če jo je sprejela večina delegatov vsakega od obeh zborov. Skupščina lahko odloči, da bo obravnavala določene zadeve na ločenih sejah.
36.	člen
Odločitev skupščine je sprejeta, če jo sprejmeta oba zbora v enakem besedilu.
C e zbora sprejmeta različni besedili, se opravi usklajevalni postopek, ki se določi s statutom skupnosti.
VII.	Krajevne enote
37.	člen
Krajevne enote skupnosti lahko organizirajo na pobudo članov skupnosti za območje krajevne skupnosti, lahko pa tudi za širše ali ožje območje, kadar je to v njihovem interesu.
38.	člen
Krajevna enota skupnosti ureja zadeve, ki jih pogojujejo skupni interesi uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev na ožjem območju. Naloge enote, ki izhajajo iz teh skupnih interesov, so:
1.	Razvoj komunalnih dejavnosti in zmogljivosti s potrebami uporabnikov na svojem območju v okviru razvojne politike skupnosti, zlasti na področju:
lokalnih vodovodov
lokalnih fekalnih kanalizacij in kanalizacij za usmerjanje at-mosferskih voda
—	stanovanjskih cest, vaških cest. dostopov, peš poti in lokalnih parkirišč (vse javne ceste in ulice ter trgi. ki niso v pristojnosti občine oziroma cestnih skupnosti)
—	zimska služba na cestah v upravljanju krajevnih skupnosti
—	lokalne zelene površine, lokalna otroška igrišča in druge zelene površine, ki niso v pristojnosti občine oziroma mesta
javna snaga z lokalnimi odlagališči
lokalna pokopališča in pogrebna dejavnost na teh pokopališčih (z izjemo pokopališč, ki so z odlokom SML dane v upravl janje Komunalnem podjetju »Ljubljana« — TOZD »Žale«.
2.	Povezava s komunalnimi dejavnostmi na svojem območju in usklajevanje izgradnje komunalnih kapacitet.
3.	Dajanje pobud skupščini skupnosti za sprejem odlokov , s katerimi se nalagajo uporabnikom komunalnih storitev določene dolžnosti zaradi zagotovitve komunalnih storitev.
4.	Zagotav I jan jo sredstev za uresničevanje, posebej dogovorjenih potreb in interesov članov na svojem območju.
5.	Opravljanje drugih nalog, ki zaradi uresničevanja skupnih interesov na svojem območju sodijo v njeno pristojnost.
39.	člen
Krajevne enote skupnosti so pri izvrševanju svojih nalog dolžne upoštevati sklepe in odločitve organov skupnosti.
J5
40.	člen
Samoupravnost organizacij krajevne enote skupnosti, način delegiranja in sprejemanja sklepov ter druga vprašanja, ki zadevajo njeno delovanje, ureja enota v skladu s statutom skupnosti.
VIII.	Javnost dela
41.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico do vpogleda v delo komunalnih organizacij in komunalnih skupnosti.
Organi komunalnih organizacij in komunalne skupnosti morajo obravnavati pripombe in predloge delovnih ljudi glede zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah, ter jim na zahtevo dajati odgovore na te pripombe oziroma predloge.
IX.	Združevanje
42.	člen
Skupnost se lahko združuje z drugimi SIS v širše interesne skupnosti v skladu s skupnimi interesi, ter vzpostavlja druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Skupnost se združuje z ostalimi komunalnimi skupnostmi na območju mesta Ljubljane v Zvezo komunalnih skupnosti. V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi zveze komunalnih skupnosti bo določeno, katere od svojih pristojnosti skupnosti prenašajo na zvezo skupnosti v celoti, oziroma kaj bodo reševale v soglasju z zvezo skupnosti.
X.	Strokovne službe
43.	člen
Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela za potrebe komunalne skupnosti bo organizirala komunalna skupnost strokovno službo. Njeno organizacijo in naloge določijo s statutom skupnosti.
Strokovne naloge skupnosti na področju urejanja stavbnih zemljišč bo opravljala strokovna organizacija združenega dela. ki jo pooblasti skupščina skupnosti.
XI.	Odgovornost za izvajanje sporazuma
44.	člen
Za izvajanje tega sporazuma, statuta in določitev organov skupnosti so odgov orni člani skupnosti.
45.	člen
Člani skupnosti odgovarjajo za obveznost skupnosti, sprejete s tem sporazumom ter sporazumom o združevanju sredstev in prevzemajo omenjeno subsidiarno jamstvo, do v išine svojih deležev v združenih sredstv ih.
46.	člen
Podrobnejša določila o odgovornosti članov in organov skupnosti ureja statut skupnosti.
XII.	Končna določba
47.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev in potrdi skupščina občine ter je objavljen v uradnem listu SRS.
V Ljubljani, dne............................... 1976
UDELEŽENCI	PODPISI
Krajevne skupnosti Organizacije združenega dela Komunalne organizacije
Z	ODGOVORI NA VPRAŠANJA	X
X		DELEGACU	J
Danica HONZAK, delegatka KS Nove Jarše, je dne 27. maja 1976 postavila naslednje delegatsko
vprašanje:	«
Svet potrošnikov je predlagal delegaciji, naj postavi vprašanje, kako je s programom razvoja diskontne (skladiščne) trgovine oziroma prodaje. Pri tem jih zanima razvoj skladiščne prodaje v krajevni skupnosti Nove Jarše in bližnji okolici. Delegatka TOZD EMONA — Prodaja na debelo je na seji sveta potrošnikov povedala, da predvidevajo diskontno prodajo. Ker smo zainteresirani za takšno obliko prodaje, prosimo, da se nam odgovori, kdaj lahko pričakujemo diskontno prodajalno v naši krajevni skupnosti in ali so pripravljalna dela že v teku in kaj je še potrebno, da se prične z njeno gradnjo?
EMONA-TOZD Trgovina na veliko Ljubljana je pripravila naslednji
odgovor:
EMONA Ljubljana — TOZD Trgovina na veliko je v aprilu L 1974 osnovala na svojem kompleksu skladišče Šmartinska 102 ENOTO GOTOVINSKE PRODAJE, ki je že v letu 1975 dosegla več kot 100-odstotno količinsko povečanje prodaje blaga, letos pa bo dosegla preko 200 Vo večjo realizacijo.
V	tej enoti prodajamo blago po grosističnih cenah, vendar v
količinah, ki jih pakira proizvajalec-dobavitelj. Poprečna razlika v ceni je	od 8—10 % nižja	od maloprodajne	cene. Takšna oblika
cenejše	prodaje blaga je	možna	samo v	okviru oskrbovalnih
skladišč, ker odpadejo stroški dovoza v prodajalne.
V	našem razvojnem programu smo načrtovali gradnjo novega
objekta GOTOVINSKE PRODAJE, ker sedanji prostor, posebno še parkirni prostor, ne zadošča sedanjim potrebam. V načrtu je pridobitev zemljišča, ki ga sedaj uporablja SAP in meji na naš kompleks na Šmartinski in proti GRADISU (jama) v skupni izmeri do 5.000 m2 (objekt do 2.000 m2, parkirni prostor 3.000 m2). Ta objekt	bi lahko 5-krat	povečal	sedanjo	kapaciteto ENOTE
GOTOVINSKE PRODAJE. Razumeti je, da bo ta oskrbovalni center	služil oskrbi za	celotno	področje	Ljubljane. Zaradi
neposredne bližine bi se krajani KS Nove Jarše lahko v največji meri posluževali te nove povečane oskrbe ENOTE GOTOVINSKE PRODAJE. Spremenjen bo tudi delovni čas te enote, in sicer po predvidevanjih od 9.—18. ure, ob sobotah pa od 8.—12. ure.
Na osnovi vsega tega pričakujemo in želimo, da KS Nove Jarše sprejme in podpre na OS Mostc-Polje program — gradnjo novega objekta za oskrbovalni center —, posebno še pridobitev zemljišča, kit 8a sedaj uporablja SAP.
V	upanju, da smo na delegatsko vprašanje zadovoljivo odgovorili, Prejmite tovariške pozdrave.
Odgovori na delegatska vprašanja, postavljena na 22. seji DPZ dne 24. maja in na skupnem zasedanju ZZD in ZKS dne 27. maja 1976
KRAJEVNA SKUPNOST BIZOVIK DELEGAT: Ivan BRICELJ
Vprašanje
Delegacija krajevne skupnosti Bizovik postavlja vprašanje, kako je z rezervatom za regionalno cesto, ki po načrtu za gradnjo cest Poteka skoz Bizovik na vzhodnem predelu. Krajani želijo pojasnilo, aIi je že predvidena gradnja ceste skoz Bizovik in je s tem še Potreben rezervat?
Ljubljanski urbanistični zavod je pripravil naslednji
odgovor:
Cestnega rezervata v trasi Studenec-Bizovik-Rudnik generalni plan urbanističnega razvoja mesta Ljubljana ne opredeljuje. Odločitev, da mestna obvozna cesta prevzema za daljše časovno obdobje tudi
povezave daljinskega (avtocestnega) prometa skozi ljubljanski prostor, prinaša v okviru prometne študije in dela na novelaciji GUP vse Večje spoznanje, da bi bilo optimalneje (iz najrazličnejših aspektov pomakniti vzhodni odsek mestnega obvoznega sistema za pribli žno 2 km bolj proti vzhodu, to je bolj v osrčje moščanskega predela z nastajajočimi oziroma načrtovanimi obsežnimi industrijskimi in naselitvenimi aglomeracijami, katerih nemoten razvoj najbolj ovira prav relativno slaba prometna dostopnost.
V	ta namen je odlok o zavarovanih območjih za možne cestne poteke zavaroval tudi obravnavano traso, ki se podaljšuje iz avtocestnega rezervata po GUP od Studenca direktno proti jugu, mimo Bizovika in Rudnika, na južni obvozni cestni sistem.
Za tako solucijo so se izrekle tudi prizadete občinske skupščine Domžale, Moste-Polje in Vič-Rudnik. Trasa postaja aktualnejša tudi ob najnovejši odločitvi o gradnji ceste Bratstva in enotnosti od karavanškega predora do Djevdjelije, ki je trenutno v fazi izdelave idejnih projektov.
KRAJEVNA SKUPNOST NOVE JARŠE DELEGAT: Živorad ANDREJIČ V prašanje
Kako je z barakarskim naseljem v Koželjevi ulici na račun samskih domov, ki naj bi bili zgrajeni v MS 12/2; baje pripada občini Bežigrad in se bo vključilo v krajevno skupnost Nove Jarše. Zanima nas, kako je z občinsko mejo in kako se rešuje vprašanje navedenega barakarskega naselja oziroma predvidenih samskih domov?
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor:
Stanovalci barakarskega naselja v Dečkovi ulici so bili 21. junija 1976 v skladu s programom operativnega štaba za barakarsko naselje pri izvršnem svetu občine Ljubljana Bežigrad priseljeni v adaptirano delavsko naselje GIP Gradis v Koželjevi ulici.
GIP Gradis je zgradilo samski dom in vanj preselilo del svojih delavcev iz tega naselja, Občina Ljubljana Bežigrad pa je z GIP Gradis sklenila pogodbo za odkup zemljišča in delno barak. Prav tako je izvršni svet občine Ljubljana Bežigrad na 81. seji dne 24. marca 1976 sklenil, da se GIP Gradis odobri lokacija za gradnjo samskega dorpa z ok. 300 ležišči v tako imenovani Rapovi jami, to je na vzhodni strani Vojkove ulice.
Glede poteka občinske meje pa obstoji zakon o območjih okrajev pri občini v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 35/64) in poteka meja med občino Ljubljana Bežigrad in občino Ljubljana Moste-Polje tako, kot določa omenjeni zakon.
Vprašanje
V	MS 12/2 zgrajeni stanovanjski objekti še po več letih nimajo uporabnega dovoljenja, občina pa od njih pobira prispevke. Zanima nas, kdaj in kako se bo rešilo to vprašanje in zakaj to do danes še ni urejeno?
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil naslednji odgovor:
Vprašanje je premalo konkretno, zato bo tudi odgovor nanj splošen.
Uporabno dovoljenje izda pristojni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vendar le na podlagi vloge Investitorja. Investitor mora graditvi objektov (Ur. list SRS št. 42/73, št. 8/75, št. 2/75-popravek).
Obveznost plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča se določa v skladu z odlokom skupščine mesta Ljubljana o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljana (Ur. list SRS 3/75). Po tem dokumentu se prispevek od zazidanega mestnega zemljišča določi od kvadratnega metra
!i>is < '.ihtijo -j/lrjolUo 'i.
uporabne tlorisne površine stanovanjskih prostorov, prispevek od nezazidanega mestnega zemljišča pa od kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča. Znesek odmeri občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, in to z odločbo, katere obrazložitev mora vsebovati vse elemente, po katerih je bil znesek odmerjen. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima na zadevno odločbo možnost pritožbe.
Ker tudi v drugem delu vprašanja niste konkretni, smo poskušali uganiti, za kakšen prispevek gre. Če vas z odgovorom nismo zadovoljili, bi mogli zadevo najbolje urediti šele na podlagi pregleda odločb o odmeri prispevka, ko bi videli, za katere investitorje, lastnike ali uporabnike zemljišč in objektov gre. Enako bi lahko šele na podlagi znanega investitorja ugotovili, ali je bila prošnja za izdajo uporabnega dovoljenja že vložena in zakaj mu le-to ni bilo izdano.
KRAJEVNA SKUPNOST ZELENA JAMA Vprašanje
Delegacija krajevne skupnosti Zelena jama je na seji dne 1. aprila 1976 obravnavala odgovor skupščine občine, objavljen v Delegatski tribuni na prej postavljeno vprašanje glede nameravane gradnje novih objektov na območju Kemične tovarne Moste. Z odgovorom nismo zadovoljni. Želimo, da se ta primer ponovno obravnava ob navzočnosti krajevne konference SZDL in krajevne skupnosti ter pristojnih organov skupščine občine pred izdajo gradbenega dovoljenja, ker občani menijo, da bo predvidena proizvodnja onesnaževala zrak in okolje.
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil ponovni
odgovor:
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve OS Ljubljana Moste-Polje je dne 27. junija 1974 izdal lokacijsko in dne 6. februarja 1975 gradbeno dovoljenje za adaptacijo obstoječega skladiščnega objekta v Kemični tovarni Moste za skladišče avtomobilskih plaščev, servis in avtopralnico. Z omenjeno adaptacijo se ne poveča onesnaževanje ozračja niti v ožji niti v širši okolici, ker ne gre za proizvodno dejavnost.
Poleg omenjenih odločb je ta oddelek izdal Kemični tovarni Moste le še dovoljenje za rušenje delno porušenega objekta št. i-vakuumska kuhalnica in objekta št. 1-mešalnica.
Krajane KS Zelena jama smo že v odgovoru, objavljenem v 9. št. priloge Naše skupnosti, seznanili s predlogom programa zazidave kompleksa Kemične tovarne Moste, po katerem namerava le-ta graditi proizvodne objekte za izdelavo plaščev za osebne in tovorne •avtomobile na7200 m2 v dveh fazah.
Njihov predlog je v skladu z generalnim planom urbanističnega razvoja mesta Ljubljana (Glasnik 10/66), po katerem so te površine namenjene za proizvodne, servisne in skladiščne površine, torej s strani investitorja programirana dejavnost ni v nasprotju z namembnostjo površin.
Vendar pa v zvezi s citirano gradnjo lokacijskega postopka še nismo začeli, ker investitor še ni vložil ustrezne zahteve. Ko bo le-ta stekel, bo upravni organ prosil za sodelovanje tudi krajevno skupnost Zelena jama.
V	lokacijskem postopku poleg drugih organov in organizacij obvezno sodelujeta tudi sanitarna inšpekcija in Mestni vodovod Ljubljana in v svojih soglasjih postavita zahteve v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu okolja (Ur. 1. SRS 3/76 — odlok o varstvu zraka v območju mesta Ljubljana). Investitor je dolžan s tehnično dokumentacijo in ponovnimi soglasji sanitarne inšpekcije in Mestnega vodovoda Ljubljana zadostiti vsem upravičeno postavljenim zahtevam.
XIX. KONFERENCA DELEGACIJ DELEGATKA: Stana DIMNIK
Vprašanje
V	občini rastejo nove soseske. Kljub načrtovanim novim šolam in vzgojnovarstvenim zavodom bodo še vedno potrebni prostori v starih stavbah, ki pa ne ustrezajo sanitarnim zahtevam in sodobnemu učnovzgojnemu delu. Nekatere od njih so celo v zelo slabem stanju in nevarne. Zanimiva nas, ali so predvidena sredstva za adaptacije in popravila teh objektov (stara šola v Zalogu, Polju in Hrušici)?
Oddelek za družbene službe je pripravil naslednji .
odgovor:
Sredstva za adaptacije in popravila šol so predvidena iz naslednjih možnih virov:
1.	Od obračunane amortizacije nepremičnin se 25 % nakazuje šolam, 75% pa se združuje v mestni izobraževalni skupnosti. Iz sredstev 75-odstotne amortizacije šole lahko dobijo brezobrestno posojilo za dobo 10 let. Maksimalna možna višina je omejena z obračunano 25-odstotno amortizacijo, ker se iz teh sredstev vračajo obroki za posojilo.
2.	V finančnem načrtu občinske SIS za vzgojo in izobraževanje za leto 1976 je predvideno za investicijsko vzdrževanje objektov osnovnih žol in vzgojnovarstvenih zavodov 400.000 din.
3.	Glede na to, da so nekateri šolski objekti v zelo slabem stanju, bo treba za sanacijo zbrati dodatna sredstva. V okviru možnosti bo potrebno angažirati še občinska sredstva, namenjena za spremljajoče objekte. Menimo pa, da ob tem ne bi smele stati ob strani krajevne skupnosti in da bodo morale reševati tudi take probleme, če ne bo možno v zadostni meri zagotoviti sredstev iz drugih virov.
Na splošno lahko ugotovimo, da so sredstva za skupno porabo zelo omejena. Tako se ok. 93% sredstev, predvidenih za vzgojo in izobraževanje, prelije v osebne dohodke, 7% pa ostaja za drugih stroškov. Taka so torej tudi sredstva za invt"4*ljs vzdrževanje šol minimalna in glede na potrebe daleč premajhna, prihodnjih letih bo treba zato pri razporejanju dohodka predvideti te namene več sredstev, da bomo zagotovili najnujnejša vzdrževalna dela.
Vsaka šola mora konkretno reševati svoje potrebe glede obnove in sanacije objektov v okviru samoupravne interesne skupnosti; če pa to v celoti ne gre, pa še v okviru skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
5
t
KRAJEVNA SKUPNOST NOVE JARŠE Delegatka Danica HONZAK je dne 27. maja 1976 postavila naslednje vprašanje:
Zahtevamo izboljšanje razmer v mestnem avtobusnem prometu na progi št. 7 tako, da voznik avtobusa na končni postaji ne bi puščal prižganega motorja (tudi do 10 minut) in s tem onesnaževal okolja. Priporočamo, da Viator na končni postaji izobesi vozni red, iz katerega bodo razvidni odhodi avtobusa. Navedene probleme smo skušali rešiti neposredno z delegati TOZD Viator, vendar nam to do danes ni uspelo.
VIATOR-TOZD Mestni potniški promet, je pripravil naslednji
odgovor:
Vprašanje Danice Honzak je postavljeno ne kot vprašanje, temveč kot zahteva po ureditvi režima javnega mestnega potniškega prometa na območju Novih Jarš.
Naj začnemo kar s problematiko v zvezi z ugašanja motorja med postankom na končni postaji Javna skladišča.
Naša navodila narekujejo voznikom, da morajo ob daljšem postanku (od 3 minute naprej ugasniti motor, kar je tudi v skladu z republiškim zakonom o varnosti cestnega prometa. S tem predlogom oziroma zahtevo se tudi mi v celoti strinjamo in jo je kot tako potrebno tudi izvajati. V zvezi s tem pa naj povemo, da v zahtevah krajanov Nove Jarše prihajamo do protislovij, kajti ob zahtevi, da se motorji ugašajo, zahtevajo tudi, da morajo biti vrata ves čas postanka odprta; to pa je glede na mehanični oziroma zračni sistem odpiranja vrat nemogoče. Vsa ta vprašanja so bila že obravnavana na zborih potrošnikov, kjer smo dali tudi vsa pojasnila v zvezi z omenjeno problematiko.
Nadalje naj odgovorimo še na vprašanje glede izobešanja voznih redov na končni postaji Javna skladišča. Tudi o tej problematiki smo že razpravljali na zboru potrošnikov KS Nove Jarše dne 10. februarja 1976. Dogovorili smo se, da pošljemo vozne rede na KS Nove Jarše, kar smo tudi storili. Že nekaj dni za tem smo prejeli pisno pohvalo, ker smo vozne rede takoj dostavili, in kritiko,' ker vozni redi niso bili prirejeni na omenjeno postajališče. V dopisu je postavljena zahteva, da izpišemo prihode oziroma odhode za progo 12	Bežigrad—Vevče tako, da namesto Vevče napišemo
prihode—odhode iz Javnih skladišč. Take zahteve so za nas nesprejemljive, saj bi po tej logiki enake zahteve lahko postavljali občani oziroma potniki za vsa vmesna postajališča, oz. sleherna KS za svoje območje.
V zvezi z omenjenimi vprašanji in zahtevami delegatov bi želeli, da se predstavniki KS Nove Jarše zglasijo v našem podjetju, kajti le tako bomo skupaj ugotovili, kakšne so možnosti za realizacijo njihovih želja.
*