Leto XIV I TELEFON UREDNIŠTVA: 25—67 KnOAll. ■ U ° R A V E: 2S-67 In 28-67 SteV 210 POSLOVALNICA CELJE._ Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, torek 17. septembra 1940 NAROČNINA HA MESEC I fann Preieman v upravi ali po pošti 14 din. | v Dostavljen na dom 16 din. tniina 30 din. I «•_ * POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 | tilll 1.— Spopad med Angleži in Italijani v Egiptu Kakor poročajo, se Je med Soiumom in Sldi el Baranijem na meji med Egiptom in italijansko Libijo vnela bitka med nasproti si stoječimi sovražnimi četami — Pričakovati je treba, da se bodo bite v prihodnjih dneh odločilne bitke za usodo Egipta KAHIRA, 17. septembra. ONP. Britanske čete v Egiptu so se spopadle s prodirajočimi italijanskimi kolonam! pri Bugbugu v bližini Sidi el Barranija. Bug-bug je posušen studenec scedf puščave. Računajo, da imajo Italijani v Libiji 250.000 mož. Angleški letalci so napadli več italijanskih motoriziranih kolon ter zažgali več tankov. Požar se je videl še 150 km daleč. Sestreljenih je bilo šest italijanskih bombnikov, tri pa so poškodovani. Po italijanskih vesteh so italijanski letalci povečali napade na ot :iejne kraje Sidi el Barrani ter Marsa Matruh. V rimskih krogih zatrjujejo, da je italijansko napredovanje v Egiptu naperjeno samo proti britanskim četam in ne proti Egiptu. Italijanska poročila o vojnih operacijah RIM, 17. sept. Stefani. Italijansko vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Naši oddelki v Cirenajki so prekoračili mejo in se spopadli z nasprotnikom. Naše letalstvo se je udeleževalo bojev in napadalo Sovražna zbiranja in oddelke. Obstreljevalo jih je iz majhne višine. Sestreljeni sta bili dve sovražni letali znamke »Blen-heirn«. Naša letala so Malto ponovno bombardirala, prav tako so bombardirala tovarno municije v La Valeti ter pristanišče v Kalairanu. Čeprav je bilo vreme slabo, so bombe zadele. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša letala ponovno napadla sovražne pomorske oddelke ter jih bombardirala in nekaj potopila. Vsa naša letala so so vrnila. V Indijskem oceanu so naša letala napadla angleško križarko (10.000 ton), katero so bombe zadele In težko poškodovale. Opaziti je bik), kako s© je pogreznila globoko v morje. V Severni Afriki je sovražnik izvedel nekoliko poletov ter metal zažigalne bombe brez uspeha. V italijanski Vzhodni Afriki je sovražnik napadel Asmaro in Adi Ugri. Pri tem napadu je bil ubit en domačin, eden pa je bil ranjen. Pri napadu je bila poškodova- na neka kmetija. RIM, 17. sept. Stefani Naše predhodnice so zavzele in prešle Soliun. Uničenih je okrog 50 sovražnikovih tankov in oklopnih avtomobilov. Sovražnikovi oddelki so pri umiku zažgali veliko skladišč, pa so pretrpeli tudi težke izgube zaradi ofenzivnega nastopa našega letalstva. Neki naš letalski oddelek je v strmoglavem poletu bombardiral letališče Halmar na Malti in s točno vrženimi bombami zadel protiletalske baterije in lope. Opaziti je bilo dve veBki eksploziji, nato pa požare. Sovražna letala so se izogibala spopadov z našimi letali, ki so spremljala naše bombnike, pač pa so napadale naše Picciatelije, ki so prešli v protinapad ter zbili eno sovražno letalo, drugo pa težko poškodovali. Vsa naša letala so se vrnila domov. Na vzhodnem delu Sredozemskega morja so naši hitri motorni čolni »Mas« potopili neko sovražno podmornico. Italijanski letalski oddelek je izvedel napad na sovražnikovo križarko, ki je bila zadeta z bombo srednjega kalibra. V vzhodni Afriki so naša letala bombardirala barake blizu kraja Regeza v Sudanu. O priliki sovražnega napada na Asab, Masa*o, AStuaro hi Giero so bile ranjene štiri osebe, škoda pa je bila majhna. V Mateni so oboroženi kmetje presenetili in pognali v beg karavano, ki jo je vodil neki askar in kateri je poskušal prodreti v naše kraje. FRANCOZI NA EGIPTSKI FRONTI KAHIRA, 17. septembra. CNP. V Egiptu so na italijanski fronti z Angleži tudi francoske čete, ki pripadajo generalu de Gaulleu in ki nosijo na zastavah napise »Francija vedno«. ITALIJANI O POMENU SOLUMA RIM, 17. septembra. Stefani. Pišoč o italijanski ofenzivi na libijsko-egiptski meji, opozarja diplomatski urednik agencije Stefani na poročanje londonskega radia in angleškega tiska, katerega namen je popolnoma zmanjšati pomen izgube Soluma, zlasti pa na ono trditev, ki pravi, da je bila prepustitev tega kraja sovražniku že predvidena. Vprašanje, zakaj so potem Angleži zgradili celo obrambno linijo za ohranitev Soluma, ostane skrivnost. V otroškem prizadevanju, da prikrije izgubo Soluma, prikazujoč ves položaj tako, kakor da bi ga Angleži sami prepustili, je Reuter poročal 15. t. m., da je bilo italijansko napredovanje v smeri Soluma že davno predvideno, ker da je italijanski radio že ponovno objavil zavzetje tega mesta. Tudi tu gre za žaljivo neresnico. Sto milijonov ljudi, ki so poslušali italijanski radio, more to laž potrditi tako v Italiji kakor v tujem svetu. Pred zavzetjem italijanski radio tega mesta sploh nikoli ni imenoval, razen v primerih bombardiranja iz zraka, že dva dni se ves radio in tisk Anglije trudi, da bi zmanjšal pomen iz- gube Soluma, kakor se je to zgodilo tudi ob priliki zavzetja Zeile in Berbere, a nato vse Britanske Somalije. Treba je naglasiti, da sta se na konferenci v Cosiju, kjer je bil sklenjen italijansko-turški mir, tako Francija kakor Anglija odločno uprli temu, da bi bil Solum priključen IfcaJiji, naglašajoč posebno pomen tega mesta in njegovega zaliva. Tudi na konferenci v Versaillesu je lord Millner odločno odklonil zahtevo, da bi se Solum prisodil Italiji. Tudi vselej pozneje je Anglija izjavljala, da ne more izročiti Italiji te važne strateške postojanke Egipta. Reuter dalje trdi, da so našli Italijani to mesto v razvalinah in da bo treba več mesecev dela, preden bo v njem spet mogoče prebivati. To je priznanje, ki dokazuje najlepše, kako spoštujejo Angleži egiptsko premoženje. V ostalem se pa nanašajo ta opustošenja v glavnem na trdnjave in zaloge, ki jih je sovražnik moral uničiti. SOMMOVO PREDAVANJE V BERLINU BERLIN, 17. sept. DNB. General S o nima, eden izmed vodilnih osebnosti iz italijanskega kolonialnega ministrstva, je imel sinoči v Berlinu govor o italijanski kolonialni politiki in o bojih, katere vodi sedaj Italija v kolonijah. Predavanje so poslušale mnoge ugledne in vodilne osebnosti, med njimi tudi italijanski kolonialni minister general T e r u z z i in vodja nemške kolonialne akcije general von E p p. Posebno pozornost je vzbudil oni del predavanja, v katerem je govoril predavatelj o zadnjih uspehih italijanskega orožja v Britanski Somaliji. Manjša letalska aktivnost nad Londonom Včeraj in v preteki noči ni bilo tako velikih spopadov in napadov nemškega in angleškega letalstva, kakor prej — Hitler ni na bojišču — Kdaj bodo Hemci pričeli splošni napad, ne ve nihče WASHINGTON, 17. sept. CBC. Poangleških In nemških poročilih včeraj In ponoči boji v zraku in napadi niso bili tako srditi, kakor tik pred tem. Operacije je deloma oviralo slabo vreme. V Angliji pričakujejo še dalje nemški splošni napad s poizkusom izkrcanja nemških bojnih sil na otoku, vendar ni še nobenih neposrednih znakov za to, da bi se napad pričel neposredno. Različne vesti, ki prihajajo iz mnogoštevilnih nevtralnih virov o predstojecem nemškem napadu, ki pripovedujejo celo tudi o datumu in uri napada, je treba sprejeti z rezervo, ker so večinoma samo gole kombinacije. Ni pa mogoče zanikovati dejstva, da se Nemci v resnici pripravljajo na poizkus splošnega napada. Vest, ki je bila včeraj razširjena, da je Hitler sam odšel na obalo Kanala, ni resnična. Res pa je, da vodi sedaj letalske napade sam Goring, ki je bil z letalom tudi že sam nad Londonom. Obojestranska vojna poročila NEMŠKO VOJNO POROČILO BERLIN, 17. sept. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Med 15. in 16. sep tembrom so nemška letala navzlic slabemu vremenu uspešno nadaljevala z napadi na London. Bojna letala so metala bombe na doke in pristaniške naprave. V Bromleyu so bili povzročen! požari. Prišlo je do letalskih spopadov. Vržene so bile tudi bombe na pristaniške naprave v Dovru in Portlandu, kjer je bilo zažgano neko skladišče olja. Razen tega so ’ vržene bombe na letalsko tovarno v Southamptonu. Vdolž Irske in škotske so bile vržene bombe na trgovske ladje. Po' topljeni sta bili dve ladji s skupno 17.000 tonami. Ena ladja je bila težko poškodovana. Potopljena je bila tudi ena ladja Birmingham, kjer so prav tako povzročila požare. Nadaljujemo polaganje min. Angleška letala so poskušala ponoči napasti nekatere kraje v zahodni Nemčiji. Metala so bombe na stanovanjske četrti in Je bilo v nekem kraju zadetih več zgradb in ena šola. Dve osebi sta bili ubiti, več pa ranjenih. Na Berlin ni bilo napada. Protiletalske baterije in lovska letala so zbila po eno angleško letalo, obrežne baterije in ogledniški čolni vojne mornarice pa so zbili tri sovražnikova le. tala. Včeraj je bilo zbitih 97 sovražnih letal, 43 nemških I^tal se ni vrnilo. BERLIN, 17. sept. DNB. Sinoči so nemška letala ponovno napadla London ter vrgla veliko število bomb. Podrobno, sti še manjkajo. BERLIN, 17. sept. DNB. Davi so nem v Rokavskem prelivu, ki je imela 8000 ton. I ška letala krenila na nasilne izvide nad Bojna letala so izvedla napad tudi na | London. Po vesteh, ki so dospele doslej, LONDON, 17. sept. Reuter. Danes dopoldne je neko nemške letalo, ki je samo priletelo nad London, povzročilo veliko škodo, ker je vrglo bombe na noko tržišče. Več hiš je porušenih ter tudi več mrtvih. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 17. sept. AA. Reuter. — Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala v pretekli noči letela nad Berlinom in okolico ter vrgla bombe v bližini letališča Tempelhof. Poškodovana je neka električna centrala. Včeraj so angleška letala »bombardirala Hamm, Le Havre in pomorska oporišča v Belgiji, Holandski in Franciji. LONDON, 17. sept. Reuter. Piloti, ki so včeraj napadli nemška oporišča, pripovedujejo, da se je požar na nemškem ranžirnem kolodvoru Hamm videl še 30 km daleč. Bombniki so napadli artilerijske postojanke pri Cap Gris Nezu v bližini Ca-laisa. Zažgali so bližnje gozdove. V Le Havreu so bombe padle na pristaniške na prave. Največji napad je bil na Anverso, visoko eksplozivnih bomb. Zadetih je I kjer so v pristanišču pripravljeni čolni in bilo veliko hiš, ena bolnišnica, jezuitska najrazličnejše manjše ladje za primer in-cerkev in več trgovin. Ivazije. so bili v noči med 16. in 17. septembrom izvršeni še uspešnejši letalski napadi, kakor prej. Opaženih je bilo mnogo velikih požarov. ANGLEŽI O NEMŠKIH NAPADIH LONDON, 17. sept. AA. Reuter. Prvi sinočnji alarm nad Londonom je trajal od 2.52 do 4.25 ure. Drugi alarm je pa bil zaključen od 7.48 zjutraj. Znak za tretji alarm je bil dan ob 8.12 po Green-wichu. .Tretji alarm je bil zaključen ob 9.04. LONDON, 17. sept. CNP. Sinoči je bil najhujši baražni ogenj proti nemškim letalom, ki so skrivajoč se za oblake napadala London. Vrgla so veliko število Beg Madžarov iz Romunije BUDIMPEŠTA, 17. sept. ZPV. Tu zatrjujejo, da so Romuni izvršili ob priliki izpraznjevanja severne Transilvanije mnogoštevilna nasilja nad tamkajšnjimi Madžari. Tako so v raznih krajih Romuni prijeli in pretepli cele skupine Madžarov in Madžark. V nekaterih madžarskih vaseh so Maniujevi pristaši ljudi zajeli, jih slekli in nato nage nagnali v gozdove. Več s>to Madžarov je bilo pretepenih, drugim so pa uničili premoženje ali jim zažgali hiše. Tudi položaj Madžarov, ki so ostali na onem transilvanskem ozemlju, ki ostane Romuniji, je skrajno neprijeten, ker so neprestano izpostavljeni sovražnostim Romunov. Zaradi tega beže mnogi čez mejo na madžarsko stran. Samo v Kološvar je pribežalo doslej okoli 25.000 Madžarov, zlasti delavcev. \ UflOktavi očitki Rooseveltu | biti pripravljena Republikanski kandidat očita prezidentu Rooseveltu, da je s svojo politiko sam krepil totalitarnem proti demokraciji — Sedanji votivni boj je tudi boj za ohranitev demokracije v USA N£W YQRK, 17. sept. Reuter. Republikanski predsedniški kandidat VVendel VVilfkie je imel v Kofmlleu v Kansasu velik predvolivni govor, v ka-terem je izredno ostro napadel prezfdenta Roosevelta. Dejal je, da je Roosevelt s svojo gospodarsko politiko znatno doprinesel k ^krepitvi avtoritarnih držav in obenem slabitvi demokratskih sil. Demokratske §*ie, v prvi vrsti Velika Britanija, je de-jai'Wi#kiie, so se bile že tako rekoč osvobodile največjih težkoč m posledic velike svetovne gospodarske krize, ko se je Rooseveltu prav v tistem trenutku zdelo potrebno pričeti ofenzivo protf našemu gospodarskemu redu. Vsi vemo, da je Roosevelt torpediral svetovno gospodarsko in valutno konferenco v Londonu In S dem storil veUko škodo gospodarski de-\sMtom zahodnoevropskih velikih sil. Po Wfitkiejeveni mnenju pa ni bila škodljiva samo Rooseveltova gospodarska poHtrka, ampak tudi vobče vsa politika fn je prav ona v mnogem oziru dopomogla do ustvaritve pogojev za sedanjo novo evropsko vojno. WiHkle zameri Rooseveltu zlasti, da je s svojim posredovanjem omogočil konferenco štirih velesil v Monakovem 1. 1938. Rooseveltova politika je predvsem zaradi tega škodljiva, ker nima trdno določene smeri. Roosevelt je človek, ki je, kakor izgleda, izgubil vero v moč in sposobnost naroda. V svojem nadaljnjem govoru je Wiil-kie dejal, da Je Roosevelt s svojo politiko prej oslabil kakor pa okrepil položaj zahodnoevropskih demokracij. Repubffkan-ski kandidat zastopa mnenje, da je Roosevelt s svojo poHtiko spravil v nevar- nost demokracijo tudi v samih Zedinjenih državah Severne Amerike. Ako bo Roosevelt še tretjič izvoljen za prezi-denta, bo s svojo ožjo družbo uvedel v Zedinjenih državah kmalu totalitarni režim. Nato je govoril Wil!kie o letalskih napadih na London, ne da bi ime Londona direktno imenoval. Willkie je dejal, da republikanci nasproti tem dogodkom v Evropi niso ravnodušnejši kakor demokrati, vendar mislijo, da se mora Amerika brigati v prvi vrsti za svojo lastno varnost in za ohranitev svojih lastnih političnih in družbenih ustanov. Ni varnosti brez žrtev. Svoj govor je Willkie zaključil z besedami, da pomeni sedanji volivni boj tudi boj za ohranitev demokracije v Zedinjenih državah Severne Amerike. Španski notranji minister v Berlinu Prispel je na povabNo nemške vlade in ostane tam več dni želita Nemčija in Hattja vstop Španije v vojno proti Angliji novinarju flfe^ORtD, 17. sept. Ass. Press. V zve-jfi s potovanjem španskega notranjega’ pitetetra Sumerja v Berlin, kamor je prispe* včeraj dopoldne, se v poučenih madridskih političnih in diplomatskih Krogih naglaša, da je ta obisk v zvezi z iifetaiSkimi in ttaSganskmi prizadevanji, da til Španija opustila svoje dosedanje sta-H#Se nevojBkujoee se države in stopila pa strani Nemčije in Italije neposredno v volno proii Veliki Britaniji. V Berite Je inl povabljen tudi general Franco, je pia svoj obisk za enkrat odgodii in poslal tjfci samo notranjega ministra, da izve za neposredne želje nemške vlade. Zaradi t^ga bi utegnil r biti sedanji Sunerjev obisk v BerHha velikega pomena za nadaljnje zadržaniie Španije v sedanj vojni. BERLIN, 1-7. sept. DNB. Španski notranji minister Se ra no Sun er je prispel Včeraj dopoldne s posebnim vlakom iz Pariza v BerMn. Španski minister je pripotoval > najpovabilo nemške vlade in bo ostal v’Bcr!rmi nekaj dni. Na Anhaltsfcetn postajališču gaje sprejel nemški zunanji minister von Ribbentrop. Razen njega so’ -bali pri sprejemu španski posJanik general Espmosa de los Morate ros, član i španskega poslaništva, zastopniki španske kolonije v Berlinu, kakor tudi nemške države, nacionalne socialistične stranke in vojske. Končno so pa bili zbrani tam še vršilec postov italijanskega poslanika Zambini in drugi odličniki ter novinarji Po obhodu častne čete sta se Suner in von Ribbentrop odpeljala v avtomobilu v hotel »Adlon«, kjer se je španski minister s svojim spremstvom nastanil za čas svojega bivanja v Berlinu. Berlinsko občinstvo jc, priredilo Suner ju pred kok> dvorom dn drugod prisrčne maniiesta-cije. BERLIN, 17. sept. DNB. »Volkaschtr Beooaehter« objavlja izjavo, ki jo je španski notranji minister Serano Sunei podal njegovemu poročevalcu še pred svojim odhodom v Nemčijo. Minister je dejal med drugim, da bo njegov obisk potrditev tradicionalnega špansko-nero-škega prijateljstva, bo pa obenem tudi dokaz, da ostane Španija zvesta svoji — Po informacijah h Madrida —- Izjava Sunerja nemškemu dosedanji pofittki. »Vodji obeh narodov,-j ‘je dejal Suner, »sta odredila smernice politike sodelovanja in prijateljstva.« Dalje je Suner omenil skupne žrtve v boju za ustvaritev sedanje nacionalistične Španije. Končno je pa govoril še o položaju Španije kot nevojskujoče ss države in dejal, da se to špansko stališče nikakor ne more in ne sme smatrati kot znak nezainteresiranosti v sedanji vojni. Španiji pripada pri ustvarjanju novega reda v Evropi posebna naloga m ona io bo tudi v polni meri izvršila. Španija sicer nima v Evropi nikaklh teritorialnih zahtev, hoče pa uresničiti razne španske nacionalne pravice, ki ustrezajo njeni tradiciji in njenemu zemljepisnemu položaju na skrajni točki evropske celine. BERLIN, 17. sept. ZPV. Vodja Adolf Hitler bo danes sprejel španskega notranjega ministra Sunerja. Listi posvečajo Sunerjevemu obisku v Berlinu veliko pozornost in pravijo, da je Španija ob strani Nemčije in Italije poklicana, da sodeluje pri sfvarjanju nove Evrope. MOSKVA, 17. sept. ZPV. Sovjetska vlada je poklicala pod orožje zopet dva letnika rezervistov. Pri tem je bilo na-glašeno, da je vpoklic potreben zaradi motnega mednarodnega položaja, v katerem ni znano, kako bi se utegnili bodoči odnošaji razviti. Zaradi tega mora biti sovjetska vojska pripravljena na vse primere. Akcija francoskih reakcionarjev ŽENEVA, 17. sept. DNB. Že nekaj dn» se opažajo po poročilih iz Vichyja prizadevanja za združitev vseh reakcionarnih elementov v Franciji. Pri teh naporih sodelujejo klerikalci, monarhisti okolj »Action Francaise«, neki starejši častniki ter zastopniki velekapitala in veleindustrije. Glavni namen te akcije je vreči ia vlade ministrskega podpredsednika La-vala, da bi se na ta način preprečilo nadaljnje izvajanje njegove politike. Tudi Szalassy pomiloščen BUDIMPEŠTA, 17. sept. »Pesti Uj-sag« poroča, da se amnestija, ki je bila izdana v nedeljo, ob priliki svečanega vhoda regenta Horthyja v Kološvar, nanaša tudi na vodjo madžarskih nacionalnih socialistov Szalassyja. Szalassy je v kaznilnici v Segedteu in bo te dni izpuščen na svobodo. ISA M imele spomladi milijon vojakov WASH#Ndne milice, M bo ime! bra iz petih držav, Puerta Rica in Havajev. Pr,vi kontingent, ki šteje 60.500 mož, je bil včeraj mobiliziran v 26 državah. WASHINGTON, 17. septembra. CNP. Ameriški mornariški minister KnOx je izjavil, da USA niso izgubile časa za oborožitev novih oporišč. Zaradi situacije se je odločil proti načrtu za zgraditev kanala skozi Ninkaraguo ter »ato podpira načrt o razširitvi panamskega kanala. 'Slednji je ranljiv samo iz zraka in zato zahteva zgraditev novih letalskih oporišč v bližini kanala. FILADELFIJA, 17. septembra. AA. Reuter. V morje so spustili drugo Ameriško veliko linijsko ladjo, ki ma 45:000 ton ter je dobila ime »New Yersey«. Mornariški minister Knox je izjavil, da gradijo mož, bo vpoklican K. ok-to-ftakc ladje za obrambo človeških pravic. Francoski izdatki za nemško okupacijo LONDON, 17. sept. Reuter. Današnje »Times« poročajo, da je občina Nantes kaznovana s 5 milijoni frankov, ki jih mora plačati zaradi sabotaže. Telefonski kabel nemške okupacijske vojske je bil večkrat prerezan. Že pred mesecem je bila občina kaznovala z 2 milij. frankov in župan je apeliral tia prebivalstvo, naj nikar ne dela sebi škode, ker stane prerez tefefonskgea kabla 100 frankov na osebo. Francoski uradni list objavlja dekret o subvencioniranju nemške okupacije v znesku 50 milijard frankov. Ta vsota predstavlja vsak dan 20 milijonov frankov, začenši s 2S. junijem. priprave n prevzem Mradže SOPIHA, 17. sept. ZPV. Romanske čete Se bodo pričele unrikati iz južne, Botga-*jtf prepuščene Dbbrudže, v petek, 20. tfou, Btolgarske čete jo pa bodo pričele, za&edati v soboto, dne 21. t. m. Prebivalstvo južne DObrudže pripravlja sve- 1^.1 .UM. O 1__j__:__: bodo-prišli tudi mnogi poročevalci bol-fao nerodnosti polila s kropom, ki je bil na štedilniku. n. Pne tri špekulante, ki so bili obsojeni na internacijo, so včeraj pripeljali iz Zagreba v Dolnji Lapac. Odpravili So jih v osamljeno vas Dnopolje, ki je 6 km oddaljena od Ooljnegu Lapca. .Prehranjevali jih bodo s hrano, ki jo uživa tamošnje,.siromašno ljudstvo. P**fJ PTUJSKO GLEDALIŠČE PRED SEZONO V gledališču, so sc .1.2. t. «i. .sestali vsi, ki so sodelovali v zadnji sezoni, in še nekaj novih. Pripravili so sc V vsem, kako bodo letos delali. Pri vsem tem pa jc na.fkočlji-vejše vprašanje denar. Vso izdatke bo tre-lialo znatno zmanjšati. Končni obračun za lansko sezono jc pokazal, da je dalp Dranislto društvo .v Ptuju za vsako inscenacijo (s kostumi) okroglo 1000 din, letos bo maksimalni režijski izdatčk 300' din. Temu primerno bodo tudi vsi drugi izdatki okrnjeni, Zalo bodo vsi sodelujoči, ki jih bo letos* yeč kot jih 'jc ibild 'doslej., tem krepkeje prijeli za delo in skušali; s svojo dobro voljo nadomestili denarni primanjkljaj. Dela bodo črpali iz obsežnega repertoarja, ki je sestavljen iz domačih in tujih del, Režijo je prevzel Babič Jože, ki je že znan našemu občinstvu kot igralec iz lanskih predstav. Sezona se bo odprla v oktobru s komedijo „Volponc \ p. Kaj ja prvovrstno meso? Da bo lahko konsument ločil prvovrstno meso, ki je po f8 din, in drugovrstno, ki jc od 13-15 din, je. določeno, da mora Imeti prvovrstno ineso žig, dočim ga drugovrstno nima. 'Luko jo stvar kpnsumenla-samega, če bo .plačal drugovrstna meso ..za prvovrstno. p. Neprevidnost z orožjem. Por Petrovič Jakob iz Male Varnice pri Sv, Vidu je čistil samokres, ki še .je znenfida sprdŽH. Krogla-je na sroeo zadela le v-roko koča-lTce Marije' Vidovič. p. V Ptuj jc premeščena na lastno prošnjo učiteljica za defektno deco Marija Dirnbek, doslej v Slavonski Požegi. Elektrifikacija ljutomerske okolice Ljutomer sani in del okolice je že elek-lvili droge‘in jih razvozili. -trificlran. Tako imajo elektriko že Cezu-| Ljudje upajo, da bodo prve žarnice lza-njevci, Križevci, Mota in Cven, dočim t svetile v tem delu ljutomerske okolice že električni vod ni napeljan preko železni-I L novembra.— ške proge do Stročje vasi. ' Pač pa je na drug? strdnt -skoraj žaspa- Po dolgih debatah se jc -sedaj zadeva j la-Tikeija z§ elektrifikacije dela Murskega pomaknila z mrtve točke in elektrifikacija j polja med krajem Križevci in Slatina Rabiš preko proge in Stročje vasi je sedaj; dend. Električna zadruga, ki je bila-usta-že dejstvo. Pretekli petek je prišlo do sE- novfjena v Vučji vasi, ni dobila ložadev-stanka, na katerem je bilo sklenjeno, da j nega posojila in je vse delo zastalo, se pristopi k takojšnji elektrifikaciji. Ob-j Transformator je že zgrajen v Star! vasi, čina je objubila, da bo postavila glavni j ostala dela pa so prenehala, vod, dočim bodo interesenti sami doba- i —----------- i-----—f .'.t:'. Prva konfinacijaslovenskega špekulanta Včeraj je bil z odlokom ljubljanske policije podpisan prvi konfinaeijski odlok v Sloveniji radi špekulacij. V Koprivniku na Kočevskem je bil konfiniran za tri mesece trgovec s kolonialnim in špecerijskim blagom Franc Schnabl iz Ljubljane. Strankam ni hote! prodajati moke in so je izgovarjal, da je nima. Skriva! jo je pa v skladišču neke druge tvrdke, kjer so je pri preiskavi našli za cel vagon. Moka je bita zaplenjena. ■. Slovenska javnost ob tem prvem slu- čaju, pri katerem jc bil konflnlfan špekulant, samo pričakuje, da se brezsrčno izkoriščanje revnih slojev in konsumen-tov sploh, popolnoma zatre. Poleg drugih ukrepov, s katerimi naj se prepreči pomanjkanje živil, je treba uvesti tudi drastične kazni za špekulante in to ne glede na njihovo bogastvo, politično pripadnost, vero ali narodnost. Kdor danes špekulira na račun stiske najširših-plasti naroda, je zločinec m sicer mnogo nevarnejši kot navadni tatovi in žeparji. l*%ar»bor Banov oklic za teden Rdečega križa Ob pričetku letošnjega tedna Rdečega Križa je izdal ban dr. Natlačen proglas na Slovence z željo, da bi vsak prebivalec po svojih močeh -prispeval k skupni akciji RK, -ki je vprav v sedanjih dneh najbolj potrebna. Zaradi aktualnosti objavljamo ta proglas: Razmere, v katerih živimo, nam narekujejo, da letos še prav posebno poudarimo plemeniti namen in važnost društva Rdečega križa v vsoj naši javnosti in da na ta način damo onim, ki pri tem društvu nesebično sodelujejo, nove pobude in veselja za še čvrstejše delo, one pa, ki so doslej stali ob strani, morda pr dobimo za sodelovanje prt Rdečem kr-žu. Ko stopamo v teden Rdečega ^riža, želim, da bi v tem tednu sleherni Slove--nec uvidel, kako važna je plemenita ideja Rdečega križa za državo in narod. V krajih, kjer še ni odbora Rdečega križa, naj bi se našli ljudje, ki bi organizacijo tega odbora izvedli. Tani, kjer že obsioječa organizacija ne deluje, poskrbimo, da se zdrami in znova poživi. Povsod pr. pojdimo ta teden na delo, da pridobimo Rdečemu križu črn več novih članov. Pomagajmo vsak po svoj.h močeh, da dobi v teh dneh Rdeči kr ž čim več .sredstev, da bo mogel v tem popolnejši meri izpolnjevati svoje vzvišene naloge. Šola, cerkev in društva naj v ten: tednu vse store, da se široke plasti narodi, seznanijo s plemenitimi nalogam’, ki jun organizacija Rdečega križa služi pj vsem svetu, pa tudi v naši državi in med našim narodom. Mariborčani so prvi dan pokazali precejšnje razumevanje za nabiralno akcijo RK, ki naj pokaže, da v človekoljubnem udejstvovanju mi res nismo zadnji, pač Pa da znamo, če treba, tudi prednjačiti. Zanimiva razstava karikatur Remigija Bratoža je sedaj odprta v Sokolskem domu v režiji Rdečega križa, zato naj meščani tudi z obiskom te razstave pomagajo RK. 6 milijonov kg prediva dobimo ITALIJA NAM BO DOBAVILA TRI, TURČIJA PA TUDI TRI MILIJONE KG BOMBAŽNEGA PREDIVA. DO KONCA LETA BO SUROVIN DOVOLJ Tretja pogajanja o dobavah . italijanskega bombaža za našo tekstilno industrijo so se te dni v Benetkah uspešno zaključila. Naša delegacija je dosegla, da nam bo Italija dobavila skupno tri milijone kg prediva. Dobaye se bodo takoj pričele. Tudi Turčija nam že dobavlja tri mili- jone kg bombažnega prediva. Skupno z italijanskim bombažem bo krila dosežena količina bombažnega prediva' vso letošnjo potrošnjo naše tekstilne industrije. Tako bodo vsaj do konca leta dobile naše tekstilne tovarne potrebno količino prediva, kar bo tekstilno krizo v znatni meri ublažilo. 728.094 obiskovalcev na Otoku Maribor je z Mariborskem otokom v tujšk oprometnem oziru- res mnogo pridobil. Koliko tujcev ima naše mesto v lepem spominu samo zaradi idealnega kopališča na Mariborskem otoku, saj ni ekskurzije, ki bi si ga ne. ogledala. Kam naj pelje Mariborčan svoje znance, če ne na Mariborski otok? 11 let je od ustanovitve kopališča na Mariborskem otoku. Od leta 1930 pa do danes so stotisoči obiskovalcev preživeli prijetne urice v vzorno urejenih bazenih, ob športnih igrah, ;y senci gozdička, ki obdaja otok in na raznih prireditvah v tem idiličnem kopališču. Statistika od ustanovitve pa do danes zgovorno govori, kako je bilo to kopališče našemu mestu potrebno, saj je v 11 letih obiskalo Mariborski otok nič manj kakor 728.094 •ljudi, če bi statistika imela še razpredelnico kopalcev in obiskovalcev po mestih, bi videli, da je več kot tretjina tujcev, ki so prišli v veliki meri samo zaradi Mariborskega otoka v Maribor. Naslednja statisika je zgovoren dokaz o priljubljenosti kopališča na Mariborskem otoku. Največji obisk je bil leta 1932, najmanjši pa letos zaradi neugodnega vremena. Leta 1930 71.264 obiskovalcev 1931 57.832 1932 87.782 1933 61.402 •„ 1934 62.925 1935 72.024 „ 1936 64.063 „ 1937 66.542 „ 1938 56.423 „ 1939 75.383 „ 1940 52.454 Skupa j v 11. letih 728.094 „ Izterjevalec mesfmh davkov ? •-. - Na zadnji seji mariborskega mestnega sveta so razpravljali o uvedbi novega načina izterjevanja zapadlih mestnih davščin. Ker dolgujejo mestni davkoplačevalci na zaostankih mestnih davščin 3,900.000 din, bodo najbrže uvedli izterjevanje s .posebnim mestnim organom, ki bo obiskal dolžnik^ ter jih opomnil na njihovo dolžnost. Večina je bila za ta način izterjevanja, nekateri pa so se zavzemali za opomine s- poštnimi položnicami. Studenški Sokol otvarja gledališko sezono Že precej let sem deluje dramatski odsek Sokolskega društva V Studencih na lastnem odru v Sokolskem domu ter v zimskem času prireja za razvedrila potrebne Studenčane in okoličane vesele, komične pa tudi glasbene predstave. Letošnjo ottvoritev sezone so agilni igralci dramatskega odseka nastavili že zelo zgodaj, v primeri s prejšnjimi leti. Rod režijo g. Koviča bodo uprizorili že to soboto, 21. in v nedeljo, 22. t. m., obakrat z začetkom ob 20. zelo veselo in nad vse zabavno igro v treh dejanjih »Zadrega nad zadrego«, ki jo je spisal Fr. Streicher, poslovenil pa C. Kosmač. K tej otvoritveni predstavi vas vabimo in vam zagotavljamo, da ne boste mogli ostati resnega obraza, kajti videli boste res eno zadrego za drugo in to v najveselejši in smeha polni povezanosti. Dramatski odsek pa je tudi za vse nadaljnje igre v letošnji sezoni izbral le one, ki so bolj veselega značaja, ker smo v' teh časih razvedrila potrebni. Zatorej naj nihče ne manjka v soboto v Sokolskem domu v Studencih, ki se hoče od srca nasmejati. Usnje se je podražilo Zadnje čase se je usnje zelo podražilo, saj prodajajo usnje v Mariboru po 100 do 130 din kg podplatov, ki so še nedavno veljali 40 din. Podražitev je 150 odstotna. Poteg tega pa usnja tudi primanjkuje, ker se je razvila z njim tsna-jiana špekulacija. V Maribor prihajajo za-greibški Židje, ki kupujejo kar na debelo usnje in ga plačujejo draže, kakor pa so dnevne cene. Zato bo tudi pri tem potrebno posredovanje oblasti, ki naj ceno »soja mak.simi ra. Rezervna hrana za industrijske delavce Po uredbi o rezervni hrani je tudi predpisano, da morajo imeti kraji, kjer je razvita industrija, rezervno hrano za en mesec tudi za delavstvo, če občine teh izdatkov ne zmorejo, mora za to skrbeti industrija sama. Dolžnost vsakega industrijskega podjetja je, da takoj ukrenejo vse potrebno za .prehrano na ta način, da sama nabavijo enomesečno rezervo za svoje delavstvo ah pa da si s pogodbami zagotove potrebne količine hrane. m. Hrbtenico so mu zdrobila kolesa kmečkega voza, pod katerega je padci 36-letni viničar Anton Fras iz Jarcnine. Ponesrečence se zdravi v tukajšnji bolnišnici. NAPADALEC V KURNIKU V Vodnikovi ulici v Studencih je neki moški napadel 26 letnega ključavničarja Ivana Gajzerja iz Peker pri Mariboru in ga s kolom tako zdelal, da je nezavesten obležal. Imel je poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v bolnišnico. Napadalec je po dejanju pobegnil in se skrival pred zasledovalci, ki so pri-iredili pravcati lov za njim. Končno se mu je posrečilo priti na Rutarjevo dvorišče v Vodnikovi ulici, kjer se je skril v kurnik,; od koder je ponoči neznano kam pobegnil. CENE MESA NA SLANINARSKEM TRGU Svinj, meso s kostmi 17—18 din, svinj, meso izluščeno 18—19, riba 21—22, zajec 16—18, salo 20—22, slanina 20—22, pljuča 8—10, jetra 10—12, rebrca 14—16, glava z jezikom 10—12, ledvice komad 2—3, nove komad 2—3 din. (Iz poročila mestnega tržnega nadzorstva). m. Ustavljena avtobusna proga. N'a avtobusni progi Maribor—Ivanjci-—Radgona —Radenci jc promet ustavljen za nedoločen '£as. 4AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Moderne verižite M. jjger/ev Sin, Gosposka ulica 15 111. Sam sc jc prijavil policiji Rudolf K. iz Trstenika v Slov. gor., ker jc zvedel, da ga orožniki zasledujejo. Na policiji so ugotovili, da ima možakar prav, ker je njegovo zasledovanje razpisano tudi v policijskem dnevniku. Zato so ga obdržali v zaporu. m. Prometna nesreča. Včeraj je na križišču Aleksandrove ceste in Kopališke ulice neki avtomobilist povozil zasebnico Leo-poldino Grušovnikovo, ki je dobila poškodbe na glavi in desni nogi. „Astoria" odprta . Danes je novi lastnik g. Josip Petan iz Zagreba spet odprl preurejeno kavarno »Astorio«, kar so stalni gostje gotovo z veseljem pozdravili. Vsi kavarniški prostori so lepo poslikani in preurejeni, tako da spada »Astoria« med vodilne kavarne v Mariboru. 5 člani starejšega oddelka Sokola-maiico se obveščajo, da pričnemo z redno Lelo-vadbo danes, 17. t. m., ob 18.45 v telovadnici klasične gimnazije. — Zdravo. m. Dve kolesi brez lastnika. V Strmi ulici je bilo najdeno kolo z ev. štev. 133687, na Pobreški cesti pa kolo brez ev. štev: Lastnika naj se zglasita na policiji. m. Na 5 let Sežfee ječe je bil obsojen 47-letni Pavel Drevenšek iz Velike Varnice v Halozah, ker je svojo ženo Katarino do smrti pretepel. m. Streli v Vinarski ulici. V nedeljo popoldne je neki moški ustrelil iz lovske d,vocevke proti štirim obrtniškim vajencem, ki so se vračali mimo vinograda po Vinarski ulici y mesto. Dva strela sta zadela 17-Ietnega Franca Škribeja, ki so ga prepeljali v bolnišnico. m. Polirji in dclavci tvrdke Friderik Kiffmann v Mariboru so darovali mesto venca na grob mestnega stavbenika Rudolfa Kiffnianna star. za revne učence in učenke krčevinske šole 349 din. Iz istega razloga in v isti namen je daroval g. Josip Mesarič, mizarski mojster v Mariboru, znesek 10() din. * Vse muzikalije priskrbi promptno po originalnih cenah knjigarna V. HEINZ, Gosposka 26. m. Nočna lekarniška služba od lt. do vključno 20. t. m.: lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji Pomagaj, Aleksandrova c, 1, tel. 21-79. Radio KAJ VAM PRIPOROČAMO ZA JUTRI? Ljubljana: 12 „Po domače" (plošče), 13 rusici napevi in plesi (plošče), 18.30 Ned-bal, „Od bajke do bajke:i (plošče), 20 prenos koncerta Glasbene Matice iz Hubadove dvorane, 20.45 „V Mozartovem carstvu" (plošče), 21.15 kitaro igra g. Mila« Antunovič, 22.15 prenos lahke glasbe iž nebotičnika. — Beograth 12.40 g. M. Jova* novic, član opere, poje narodne pesmi ob spremljavi RO, 17.25 St. Saens, sonata in romanca, 17.55 Toti dal' Monte poje operne arije (plošče), 20 prenos iz beograjskega Nar. gledališča. — Praga: 15 Šamanove pesmi. — Moravska Ostrava: 20 lalika glasba. — Bratislava: 19.40 lahka glasba, 22.15 plesna glasba. — Toulouse: 18.45 lahka glasba, 19.30 ljudski orkester. — Rim: 20.30 Verdijeva opera „Moč usode". — Andora: 20.45 lahka glasba, 22.01 „Iz Puccinijevih del“. — Sottens: 20.35 ruska glasba, 21.50 plesna glasba. — Budimpešta: 18.15 madžarske narodne pesmi, 22.10 zabavna glasba, 23.20 ciganski orkester. Vesli: Ljubljana: 7.05, 12.30, 14., 19., 22. Beograd: 6.45, 13.30. 14.40, 19.10, 21.40, »2.40. Kino •* Grajski kino. Danes sijajna vesela komedija „Pcvec zapeljivec4*. Johannes Hee-sters, Marija Tasnady, Paul Kemp, Theo Lingen. * Union kino. Do vključno torka »Vesela potepuha" z priljubljenima in znamenitima Wallace 'Beeryjem in Mickey Roonev-jem v glavnih vlogah. 'J Esplanadc kino. „Jaz sem Scbasljian Ot“, velefilm izredno napete in senzaci-onelne vsebine. Willy Forst, Trude Mar-len, Paul Horbiger, Gustav Diesl. Spe milite se CHD1 ■AAAA a. a. a. a. a. a. a. a a, A# PROGNOZA »Očka, kaka je tvoja prognoza, ali bo zmagal ...« Moj nadobudni sin je obstal sredi stavljenega vprašanja z odprtimi ustmi in njegove široko odprte oči so plaho motrile moj nevoljni očetovski obraz. Pa kaj bi se ne hudoval! Kamor pridem: v urad, na cesto, v kavarno,- povsod vedno isto ugibanje o zmagi in porazu. Same vojne prognoze, katerim so se v zadnjem času pridružile še prognoze o moki, sladkorju, milu itd. Nadaš se, da vsaj doma najdeš zaželeni mir, pa ti tak kratkohlačnem, komaj se pošteno vsedeš za mizo, že stavi vprašanje, ki si ga tekom dneva že stokrat slišal. Vendar mu nisem hotel kratiti veselja. »Zmagat bo močnejši,« mu odvrnem tjavendan. »Nak, to pa ne drži,« me odločno zavrne. »Zadnjo nedeljo so bili močnejši tepeni.« Pogledam ga preko očal. Glej, brihtno glavco, gotovo so v šoli lomili strategijo in ugotavljali učinek bombnih napadov to in onstran Kanala. »Da, očka, Franček (to je namreč moj starejši nadobudnež) je stavil na močnejšega, iga se ie pošteno vrezal.« »Kaj boš ti,« se oglasi starejši, »niso bili v formi. Prihodnjič bo revanšl« Ker je debata obetala, da postane preglasna, vstanem in zaprem okno. Danes moraš biti previden. Časi so resni in ukazana nam je stroga nevtralnost. Nerad bi se zamotal v mrežo raznih paragrafov in to zaradi prekipe-čega naziranja mojih dveh strategov. Slični večerni razgovori so se v zadnjem času ponavljali ter kljub budnemu oprezova-nju nisem mogel ugotoviti, kaj je vzrok, da se v mojem, sicer miroljubnem domu, toliko razpravlja o zmagah in porazih. Kot skrben oče in vesten član društva^ »Šola in dom« točno izpolnjujem svoje, dolžnosti in ker so prvi tedni šolskega pouka že minuli, sem smatral nekega večera za potrebno ugotoviti, kako je z učenjem ter sem pregle-daval knjige in zvezke moje dece. Na slepo srečo vzamem v roke računski zvezek starejšega. Koj na prvi strani se zamaknem v meni nepoznano formulo: L—A 5:1 (3:0) Ž—K 3:2 (1:1) itd. Vprašam, kaj naj pomeni ta označba. »Prognoza«, mi odgovori s tihim glasom. Takoj sem vedel, da nadobudnež ni sledil pouku. »Vraga prognoza! V matematiki ni prognoz. Poslušaj v šoli, ti...!« Pa vzamem še zvezek mlajšega. Očata so mi zdrknila na konico nosal L—A 3 : 2 (1 : 0) itd. Kaj je to? V nižjem razredu iste. računske naloge! Mlajši me motri še bolj plaho in komaj dahne: »Prognoza«. Ta je lepa. Ali je letos pouk postavljen na gIavo?_ No, ob prihodnjem sestanku društva »Šola in dom« bom povedal svoje mnenje. žena spravlja deco spat, jaz pa vzamem nakupno knjigo in računam, koliko dolgujem trgovcu za milostno nam.prodana živila. Sladkorja pol kilograma, bele moke komaj za prežganko, koruzne nič itd. Čeravno mi je beseda prognoza postala že odvratna, sem jo moral sedaj sam _ uporabiti v vezi naših želodcev, katerim nisem obetal bog ve kaj dobrih časov. Ko tako listam po najbolj obupni knjigi mojega zakonskega^ življenja, se mi nehote odpre zadnja stran in kot bi me nekdo kresnil po glavi, bulim v že znane tajinstve-ne znake: L—A 3 : 1 (1 : l) ... »žena!« jo pokličem ter ji pomolim ne prav prijazno nesrečno knjigo. »Prognoza,« se mi hudomušno nasmeje. »Ka-aj, ali morda tudi ti rešuješ matematične formule?« _ »Možek, pomiri se. To so naše prognoze za nagradno in športno tekmovanje ..Večer-* nika” o izidu nogometnih tekem,« V-h. Zanimivosti Neznane obale in ognjeniki v Antarktidi S svojo ekspedicijsko ladjo »Bear« je priplul za kratek čas iz Antarktide v Porto Arenas admiral Byrd in je v nekem in-tervjuvu med drugim izjavil, da je magnetski južni tečaj ta čas na drugem mestu, nego ga navajajo karte. To so odkrili na poletih nad tistim predelom, kjer bi moral magnetski tečaj biti. »Nisem še mogel točno ugotoviti«, pra- vi admiral Byrd, »kje je magnetski južni tečaj sedaj. Vem le to, da se je premaknil proti zapadu. Znanost bo to gotovo zelo zanimalo, kajti vse morske karte so sestavljene na podlagi doslej znanega položaja magnetskih tečajev.« Bistveni smoter njegovega bivanja v Antarktidi je ta, da bi zbral o njej čim več znanstvenegea gradiva. Med njegovimi sodelavci so zastopniki petnajstih različnih znanstvenih področij. Bytrd je nadaJje izjavil, da je v Antark-tidi več kopnine, nego smo mislili do sedaj. Odkril je več novih gorskih verig. »Odkril sem, da je cela vrsta ozemelj, ki so jih smatrala do danes za otoke, v resnici del ogromne celine. Obala te celine je med Malo Ameriko in Margaretinim zalivom ter je oddaljena od Punte Arenas kakšnih 200 milj. Njena dolžina znaša nad 1200 milj, toda zavoljo silnih ledenih pregrad, ki zavzemajo 50 milj širok pas, nam ni bilo mogoče, da bi prišli do obale. Drugi raziskovalci te obale zavoljo močnih svetlobnih odsevov ali pa zavoljo slabega vremena po vsej priliki niso opazili. Z »Bearom« nani je bilo mogoče prodreti tako daleč, da smo lahko pregledali del obale. Letenje je bilo zavoljo ledu, ki se je tvoril na krilih, zelo težko. Neki član odprave je izumil sončni kompas, s katerim je mogoče izvršiti vsa opazovanja neodvisno od magnetskih tokov. Odkrili smo tudi ležišča premoga. Premog, ki smo ga nakopali doslej, pa ima le majh- no kurilno vrednost. V tem pogledu bomo iiaša prizadevanja nadaljevali.« Na koncu je Byrd izjavil, da bodo karte Antarktide zavoljo novih ugotovitev v bodoče popolnoma drugačne. Na nekem otoku so odkrili ognjeniška žrela. Admiral čaka sedaj v Punti Arenas, da njegovo ladjo nekaj popravijo, in je z dosedanjimi uspehi zelo zadovoljen. Kakor je izjavil, se namerava za šest mesecev vrniti v Zedinjene države, nato odplove v Malo Ameriko. Car in minister Knez Menjšikov je bil minister in vojskovodja Petra Velikega. Bil je carjeva desna roka pri izvajanju reform v Rusijt ter najslavnejši diplomat tiste dobe. Sam Peter Veliki je dejal: »Moj Menjšikov je tako sposoben diplomat, da niti slučajno ne more povedati resnice. V diplomatskih lažeh je nenad-kriljiv mojster.« Nekoč je Menjšikov čakal, da car konča pisanje. Tedaj je car prekinil delo rt ga vprašal: »Kakšen dan je danes, knez?« »Četrtek, Vaše Veličanstvo,« je odvrnil Menjšikov. Car je pogledal na koledar in se začuden obrnil k svojemu ministru: »Zmotili ste se, knez, danes je res četrtek!« Zeni odgriznil nos Somborčan Aleksander Vasic je bil pretirano ljubosumen na svojo ženo ter jo je po 7 letih zakona pred kratkim v prepiru spodil od sebe. Kmalu pa si je zopet premislil ter jo vabil nazaj, vendar se je žena temu proti vila. Ko sta se zaradi tega sprla, ji je v prepiru odgrizel nos, tako 'da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Zagovarja se, da je to napravil iz maščevanja, ker ni hotel, da se njegova žena dopade drugim, a noče biti njegova. Iz delavnice modernega orožja: pri prava nastavka za top kalibra 10.5 cm Najbolj umazano angleško mesto Že pred izbruhom sedanje vojne je angleška vlada imenovala komisijo, ki bi naj ugotovila vzroke umazanosti in zanemarjenosti angleških mest. V tej komisiji so inženirji, kemiki, zdravniki in drugi tovrstni strokovnjaki. Svojim nadrejenim so poročali o najbol j umazanih mestih. London je v tem pogledu na petem mestu, Liverpool pa ima rekord, ker slo- vi kot najbolj umazano mesto Anglije. V tem mestu so našli v enem letu na eni kvadratni milji nič manj nego 531 ton najrazličnejše umazanije. Na drugem mestu glede umazanosti je Portsmouth, ki mu sledita mesti Sheffield in Manchester. — Najčistejše mesto je Glouchester. Že Nero se je vozil v dvigalu Zgodovinarji in raziskovalci so dognali, da je imel dvigalo že p rositi li rimski cesar Neron. Z njim se je dvigat 40 metrov visoko. Pravijo, da jc bilo čisto zanesljivo in trdno zgrajeno, kajti stari Rimljani so se spoznali v tehniki. Tudi stanovali ■o v zgradbah, ki imajo mnogo sličnega z današnjimi najemniškimi »kasarnami«. Kot današnje velemestne zgradbe so imele centralno kurjavo, ki je grela bogate rimske meščane. Stari Grki pa so poznali strelno orožje, ki je upravičeno smatrano za predhodnika današnjih strojnic. Antični tehniki Philon, Heron in Vitruv poročajo o brzostrelnem orodju. Sicer so stari vojščaki uporabljali psice, kamenje in podobne izstrelke, vendar tehnični princip na katerem so temeljile njihove »strojnice«, je bil isti, kot je pri modernih strojnicah. Rimljani so imeli »mitraljez« za psice, ki je po izstrelku pštee takoj avtomatično napolnil lok z novo psico. DIPLOMIRANI TEHNIK, KI GOVORI 17 JEZIKOV, ZAPRT ZARADI BERAČENJA Dunajska policija je pred dnevi aretirala nekega berača, ker je beračil na nedovoljenih mestih. Na policiji so ugoto- vili, da se berač piše Alojz Šiškin, da je star 67 let dn da govori 17 jezikov. Dolgo mu niso hoteli verovati, da res obvlada toliko jezikov. Toda kmalu jim je dokazal, da govori poleg nemškega še italijanski, angleški, trancoski, rosiki in madžarski jezik. V drugih jezikih pa njegovega znanja niso mogli kontrolirati, kajti nihče med njimi jih ni obvladal. ~ Berač je pripovedoval, da je rojen v Carigradu, študiral je v Parizu in diplomiral na rimski tehniki. Do konca svetovne vojne je živel v Nemčiji, nato se je vi mrl v Turčijo, kjer pa mu niso hoteli priznati državljanstva. Iz tega izhaja vsa njegova nesreča, ker je bil tako obsojen na večno romanje, ki ga je pripeljalo na beraško palico. Na Dunaju so nm prisodili mesec dni zapora. Ko to odsedi, ga bodo pa izgnali. Predlog razočarane publike nekaterim klubom, ki tekmujejo v letošnjem nogometnem turnirju Slovenske nogometne zveze: — Postavite si dva golmana! Narod, ki ne zna šteti do 10 Neverjetno se zdi, da je sploh na svetu narod, ki bi ne znal do 10 šteti. Kljub temu pa je res, da je v srcu Avstralije več takšnih narodov, ki tega ne znajo. So narodi, katerih jezik pozna samo številke do šest. Bairi se pri izražanju veli- Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 100 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji 11 Nekega večera sem šel z nekim dobrim znancem v »veseli del« mesta, zavila sva v lokal, kjer se je trlo veselih žensk. Silno sem bil presenečen, ko sem ondi srečal Sonjo Jurlinovo. Sprva se mi je zdelo, da se motim, toda žal, bila je resnica. Oblečena je bila v zeleno svileno obleko, na grudih globoko izrezano. Roke in ramena pa je imela povsem gole. Zares, bila je mlada in mikavna. In kako vesela. Pristopil sem k njej. Ni me spoznala. — Ali imate svojo sobo? — sem jo vprašal. — Da. — Pojdiva torej! Ko sva se sama znašla v mali sobici, sem opazil, kako mlada žena mrači čelo in me pazljivo ogleduje. — Kako vam je ime? — Laura. Tu pa sem izpremenil ton in jo pričel tikati. — Prav. za druge bodi Laura, toda zame si in boš Sonja! — In kdo si? — Iz Rakovega sem. S teboj in z Jur-linom sem hodil čez mejo. Pozneje sem Prenehal hoditi z vami. ker me niste več marali, ker sem v nevarnosti streljal na pastirje. — Aha! 2e vem, Ti si, Vlado! — Da. — Saj te nisem mogla spoznati, tako si se spremenil... — Možu si pobegnila z Vanko Bolše-vikom? — Da. — In kje je sedaj? V Sonjinih očeh so zablestele solze. — Zapustil me je, falot! Vse, Kar sem imela s seboj, mi je vzel, nato pa pobegnil bog ve kam! — Vrni se k možu! Ljubi te! Sprejel te bo! — Še to! Da bi poslej neprestano ser dela pod ključem, ali pa se z njim plazila po gozdovih! Meje nočem več videti! — Torej hočeš raje ostati tukaj? — Da... Mar mi je hudo? Gospodarica je prav dobra ženska, .lesti mi da, kolikor hočem. Delati mi ni treba Oblečem se, kot me je volja. In . Pa sik števil prijemajo za glavo, da bi S terfl pokazali, da tako velikega števila z besedami ne morejo izraziti. Rekord pa so v tem pogledu odnesli Botokudi v Južni Ameriki, ki znajo šteti samo do tri. ne prižgemo luči. Molčimo. Znenada pravi Krisa: — Vesta kaj, fanta. Prav sedaj je zlato obdobje, delo in spet delo, mi pa se tukaj valjamo kot živina in ogledujemo ženske! — Dovolj je tega! Jutri se vrnemo! — pravim odločno. Hrobar molči. — Tudi jaz se vrnem! — mi pritrdi Krisa. — Sicer pa pojdem tudi jaz z vama! — zagode Hrobar. — Toda treba se je do sitega pozabavati! — veselo pristavi, — da bodo sršele iskre na vse strani. Prima! Ustavili smo se na robu mesta ter se poslovili od kmeta, ki nas je pripeljal s postaje v Olehovičih. — Vidva tukaj počakajta, dočim stopim jaz k Josifku. Pri njem izvem vse, kar je novega v mestu, — pravi Krisa. — Toda kmalu se vrni! — zaskrbi Hrobarja. — Prav. In Krisa je izginil v temi. Dobro uro ga ni bilo nazaj. Ko pa se je vrnil, nama je dejal: — Tako, fanta, od vraga pametno smo storili, da se nismo vrnili naravnost v naše skrivališče... 2e dva dni nas čakajo. Vse so že premetali. Nekdo je mogel prinesti policiji na nos, da se skrivaš pri Havrankovih.., O meni še niso vedeli ničesar... Zgolj tebe iščejo! Pa njega seveda tudi, — je Krisa z glavo pokimal na Hrobarja. — Vendar pa n« vedo, kdo je Hrobar... 100 m hrbtno z 1:12.5 edino prvo ven konkurence ie Boršičeva i 3:22.2 nov državni rekord lfli V \vaterpolu so zmagali Madžari s. Danska plavalka R. Hveger pet izboljšala dva svetovna r Kjevenhavnu je preplavala 300 (dosedanji rekom 3:45.9), ja 41 rabila 5:00.1 (5:05.5). Soort „Večernikov" športni nagradni natečaj Tretje kolo slovenskega ligaškega prvenstva je za nami. Ni nam prineslo izrazitih presenečenj, vendar pa je iz vposlanih prognoz razvidno, da so v lem kolu smatrali tekmovalci za izrazitega favorita le Železničarja, dočim je razlika oddanih glasov pri ostalih parih manjša. Rezultati tretjega tekmovanja v okviru razpisane konkurence so mnogo boljši od dosedanjih, prvič smo dobili tudi tri rešitve, ki zaslužijo kar šest točk, poleg številnih s petimi in manj točkami. Vsega smo prejeli 145 prognoz, med njimi dve neveljavni (ena ima napačne pare klubov, druga je dospela prepozno). Pravilnih napovedi rezultatov je tokrat več. Mariborski rezultat so pravilno predvidevali narednik Tone Kolenko in uijak Leopold Vehovar iz Maribora ter uradnik Jože Kumar iz Pobrežja, trboveljski rezultat pa so uganili dijak Krapša Arnold iz Maribora, Resinovič Vasilije iz Pobrežja, ključavničar Filip Samar iz Studencev, dijak Vinko Kapun iz Slovenske Bistrice in dijak Osterc Adolf iz Mirne peči. Pravilnih prognoz za ljubljanski in jeseniški rezultat je 25, odnosno 12. Stave za posamezne klube dajejo sledečo sliko: Železničar—Olimp 135:4 (4 za re-mis), Amater—Maribor 70:50 (23), Mars— Kranj 46:79 (18), Bratstvo—Ljubljana 36:81 (26). Podrobnejši izid in stanje tekmovanja bomo objavili v soboto. Nedeljski spored v ligi V nedeljo, 22. sept., so na sporedu tekme Maribor—Bratstvo v Mariboru, Ljubljana—Železničar v Ljubljani, Olimp—Mars v Celju ter Kranj—Amater v Kranju. Se štiri nedelje bo trajalo jesensko ligaško prvenstvo, po tem roku bomo tudi mi sešteli točke posameznim tekmovalcem, ki jih itak lahko po odigranih tekmah sami ugotovijo, ter razdelili med najbolj srečno več lepih daril. Zadnji čas je, da se še tudi Vi odločile za sodelovanje, ako še ne tekmujete. Izrežite spodnji kupon ter ga pošljite s prognozo rezultatov nedeljskih tekem na naslov „Večernikovega“ športnega urednika najkasneje do sobote ob 18., lahko pa tudi odd ate - do tega časa v nabiralnik Mariborske tiskarne, Kopališka 6. Tekmovalcem izven Maribora bomo priznali tudi pošiljke, ki jih bomo prejeli v ponedeljek zjutraj s sobotnim poštnim žigom. Kupon je za nedeljo, 22. sept., objavljen le v današnji številki. KUPON ZA ŠPORTNO NAGRADNO TEKMOVANJE »VEČERNIK« DNE 17. SEPTEMBRA 1940 Dva razpisa SSK Maratona VIII. pohorski gozdni tek za poedince in moštva trojic lx> priredil SSK Maraton v nedeljo, 22. sept., s startom ob 11. pri Ruški koči in ciljem pri Pohorskem domu. Dolžina proge 4700 m. Pravico starta imajo tudi neverificirani člani klubov JAZ, ne pa oni pod zabrano. Razpisane so lepe nagrade, prehodni pokal za moštva brani SSK Maraton iz leta 1938. Prijave z din 5,— prijavnine za osebo je treba poslali potom klubov na naslov Smerdel Jože, Maribor, Gosposka 23, najkasneje do 18. t. m. Podrobnosti so na razpolago pri prireditelju. Medklubska kolesarska dirka bo na novi cesti Reka—Sv. Areh v nedeljo, 22. septembra, v izvedbi SSK Maratona. Proga je dolga 12 km, vodi po novi cesti do bližine Ruške koče, nato krene na gozdno pol do Pohorskega doma. Pravico starta'imajo pravilno verificirani vozači A in B, ki se morajo javiti na startu najkasneje do pol 11. Dirka bo Ob vsakem vremenu. Prijave s prijavnino je treba poslati na naslov SSK Maraton, Maribor, Koroška 26, kjer se dobijo tudi nadaljnje podrobnosti razpisa. s. Plavalni dvoboj Madžarska—Hrvatska v Splitu se je končal z zmago gostov oa.1 a rvmrfi dan je dosegel Giganovič na z 1:12.5 edino prvo mesto' Iz- š m prsno. 4:3. je zo-rekorda. V m v 3:42.5 m pa je Drotoenovjce V KRIŽEVCIH ZIDAJO SADNO SUŠILNICO Kmetijska zadruga v Križevcih pri Ljutomeru je pričela z gradnjo velike sadne sušilnice. Sušilnica bo na prostoru kri-ževske posojilnice in jo gradi domači stavbenik g. Marinič. Sušilnica v Križev- cih bo največja na Murskem polju in bo brezdvomno velike gospodarske važnosti za kraj sam in veliko okolico. n. 360 narodnih pesmi zna na pamet narodni guslar Bajro Hamidovič v sarajevskem okraju. V glavnem so to junaške pesmi od Kosovega do osvobojenja. Skoroda r.e mine proščenje ali kako drugo praznovanje brez njega, o seboj .vodi slepca Alago Bajriča rz Zvornika. n Do težkega karambola je prišlo ponoči na cesti Sarajevo—Ilidže med luksuznim avtomobilom gradbenika Simiča ter kolesarjem Ribičem iz Sarajeva. Ribič je bil na mestu mrtev, vse potnike v avtomobilu so pa radi poškodb prepeljali v bolnišnico. Mariborske vesti m. Mariborsko gledališče dobiva da-leko najmanjšo državno subvencijo med vsemi državnimi gledališči. Ker je zaradi narasle draginje ansambl opravičeno zahteval povišanje svojih prejemkov, se je podala v začetku julija v Beograd de-phtaeija gledališča s prošnjo za izenačenje mariborske subvencije z onimi ostalih pokrajinskih gledališč. Ker pa je finančni minister odbil zadevni predlog prosvetnega ministra, je intervenirala te dni druga deputacija mariborskega gledališča v prosvetnem in finančnem ministrstvu ter pri ministru g.- dr. Kreku iti pri senatorju g. Smodeju. Dasi je težko za denar, je dobila deputacija vtis, da bo njena prošnja vendarle ugodno rešena. MALI OG CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 nat. nairaaniža pristojbina za te oglase le din 10.—. Draibe. orekticl. dooisovanla In ženitovaniski oglasi din 1.— po besedi. Nai-maniSl znesek za te oglase le dlrz 12.— Debelo tiskane besede se računalo throlno. Oglasni davek za enkratno objavo znata din Z—. Znesek za male oglase se platule takol pri naročilu, oziroma ga le vposiatl v pismu skopal z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 dim____________________________________ SLUŽBO DOBI PERFEKTNO KUHARICO IN SOBARICO pridne in poštene, z dobrimi spričevali in z znanjem nemščine, išče od 1- novembra za v Nemčijo dnnaiska družina z 2 otrokoma. Mesečno RM-60—65.—. Samo prvoklaSne moči prosim za pismeno ponudbo, po mogočnosti s sli; ko, na nasloy: Frau Mizzi Maier, p- Adr. »Transport« k. d., Sušak, Mačekovo 3. 17798-2 PRIDNA SLUŽKINJA r dežele za pomoč gospodinji takoj stalno sprejme. se Vprašati: Tezno- gostilna Sever, 17825-2 MIZARSKE POMOČNIKE in vajenca sprejme Plohl Ivan, Smetanova ulica 1. 17812-2 SLUŽBO IŠČE ŠIVILJSKA POMOČNICA začetnica, išče nameščenje takoj. Pismene ponudbe na oni. odd. »Večernika« pod »Šivilja«. 17809-3 & m m MK? aoceeiJAj K VOZILA B. M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju. 6238-22 IŠČE SE STANOVANJE z zajtrkom in večerjo za mladega dijaka iz dežele v mestu- Ponudbe na ogl, odd. »Večernika« pod »Dijak«. 17818-3 Lepo, prazno SOBO S ŠTEDILNIKOM Iščem za dve osebi za takoi. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 17819-3 VAJENCI-(KE) ŠIVILJSKO VAJENKO sprejmem. Holzapfel Mimika, Koroška 56-__________ 17824-4 STANOVANJE ODDA SOBA IN KUHINJA v z vrtom se odda. Pobrežje, Zrkovska c. 24. 17822-5 SOBO ODDA Gospodična kot SOSTANOVALKA se sprejme. Poseben vhod. Ruška c. 1, I. nadstr- desno. ___________________ 17802-8 OPREMLJENA SOBA se odda solidni gospodični ali gospodu. Maribor. Gregorčičeva 26, pritličje, Celcer ____________________17803-8 Sprejmem mirnega GOSPODA na stanovanje. Mesarski pre-hod 5-1.____________17813-8 OPREMLJENO SOBO snažno, s posebnim vhodom, išče mlajši, stalno nameščen gospod v centru mesta s 1-oktobrom- Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Solidno«. 17808-8 Prodam športni DVOSEDEŽNI AVTO »Peugeot«, vožen 49-000 km-v brezhibnem stanju, cilindri brušeni, gume skoraj nove. V delavnici, Tržaška cesta 6, Maribor. 17817-22 POSEST Državni uslužbenec išče HIŠO za v najem. Naslov v ogl. Odd. »Večernika«. 17821-11 POSEKAN GOZD prodam. Pukl, Pekre 51. Litn buš. 17805-11 Novozgrajena DRUŽINSKA HIŠA se takoj proda- Cena 15.000 din. Vpraša se v gostilni Sever. Ptujska cesta. 17816-11 ŠTIRISOBNO STANOVANJE z vsem komfortom, centralna kurjava, oddamo. Grajski trg 1. 17827-5 PREHRANA D1ABETIČARJI! Dobavitelj tukajšnje splošne bolnice pekarna Rakuša, Koroška c. 24, priporoča kruh, moko, kekse in suhor, vse za diabetičarje- Analiza v pogled. Poštne pošiljke. 17814-7 NOVA HIŠA z vrtom za 18.000 din naprodaj. Le direktni kupci naj vprašajo: Maribor, Stritarjeva ul. 7, Dolajš. 17811-11 ŽENSKI KOTIČEK GOSPODINJE! Od srede naprej dobite zopet specialni sladki rženi (kmetski) kruh v pekarni Rakuša, Koroška c. 24. 17815-18 Psihografoiog in astrolog S. PARADISO Maribor. Gosposka ulica Hotel »Zamorc« Psihogralolog Paradiso Vam pokaže smer sreče in blagostanja. Vam odpre zastor Vašega življenja. Pove Vam s kom In kako se boste poročili Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu- Ka teri so Vaši srečni dnevi Kedaj se podajajte v špe kulacije da Vam srečno uspejo. Katerih bolezni In nezgod so čuvajte. Ke daj naj stavite loterijo itd. Dela na strogo znanstveni podlagi. Obiske sprejema od 9. do 12. in od 2. do 7- ure. Ostane samo da 22. f. m. OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA. Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6. kjer sl lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 OPOZORILA OPOZARJAM vsakogar, ki bi Širil neresnične govorice o najdbi blaga v moji trgovini, da bom proti vsakomur sodnijsko postopala- Marija Kac, trgovina z meš. blagom, Studenci, Kra lia Petra c. 19. 17807-25 SPOMNITE SE CMDI aBHMMIMI ČRNOBELI POLANGORSKi MAČEK ušel EvehL sporočila o njem proti nagradi naproša Stor, Hranilnica Dravske banovine 17801-24 POHIŠTVO-OPRE 2 POSTELJI miza in okno z mrežo še proda. Vprašati pri hišnici, Prešernova. .30-111. 17823-17 PRIDELKI JABOLKA kg 2 din. Skladišče Koražija, Kolodvorska 1. 17826-23 IZGUBLJENO Kdor 1e izgubjl DEŽNIK pri parku, ga dobi v .Praprotnikov! ul. 29, Krčevina, 17804-27 Za vkubavanje sveže, prvovrstne in prave bosanshe slive v gajbab po 15 do 18 kg oddajam in pošiljam tudi po železnici po dneyni ceni iOlfpiM Bole sadje in zelenjava en gros, Maribor. Koroška cesta 20, dvorišče. 1058 pri naših inseren-kUSSUfte t,h ter ocjlašupe* A..) OtvoaUu Jutvm Danes se odpre preurejena KAVARNA »ASTORIA«. Vsem dosedanjim gostom bo novo vodstvo skušalo v vseh ozirih ustreči, bodisi 8 solidno in točno postrežbo, s kvalitetnim blagom, izbranim čtivom in drugimi kavarniškimi zabavami. Kavarna »Astoria« bodi rendez-vous vseh Mariborčanov! V preurejeno kavarno »Astorio« vljudno vabi iasUtik Jasifi Pitati ŠIRITE »VEČERNIK«! Zahvala Iz vsega srca se zahvaljujem vsem, ki ste nam ob tragičnem udarcu usode izkazali svoje sočutje in s tem lajšali težo gorja; tisočera hvala vsem, kj ste spremili na zadnji poti ter se v govorih poslovili od *r. Alfonza Wankmnllerja Frida dr. Wankmfillerjeva. bd Ja ir. urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. oe rručajo, — Uredništvo in uprava; Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. - Rokopisi se uredništvu štev. 25.-67. in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. II. 409-