Spioini vestnik. Za Krekov spomenik. Na drugem mestu prinašamo oklic odbora za spomenik dr. Janezu Evsngelislu Kreku.. Napredno slovensko učiteljstvo, ki je združeno v naši Zavezi, gotovo tudi v tem pogledu ne zaostane za drugimi stanovi in bo po svojih rnočeh prispevalo in pripomoglo, da kmalu postavi slovenski narod svojemu velikemu sinu dr. Kreku dostojen spomenik na odličnem mestu naše bele Ljubljane. T u d i naš list je pripravljensprejematidarove i n j i h o b j a v 1 j a t i v v s a k i š t e v i 1 k i. Za dr. Krekov spomenik je daroval L, Jelenc 5 K. Glasovi časopisov. »Slovenec" in »Straža" sta pohvalno pisala o manifestu in deklaraciji Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva z dne 10. septembra t. 1. in ponatisniia iz njega pomembnejša in važnejša mesta. MS!ovenec" je tudi v celoti ponatisnil naš članek, ki je posvečen spominu dr. Jan. Ev, Kreka, iz zadnje štev. »Učiteljskega Tovariša."1 Slovenska Matica. V zadnjih dneh je pristopilo k Matici zopet nekaj ustanovnikov. Eden od teh, ki nočejo biti imenovani, je vpisal kot ustanovnico svojo obitelj in plačal za to 200 kron, ostali so dali po 100 K. Neimenovan Ijubljanski veletržec je poslal Matici 1000 krcn kot darilo, drug neimenovan dobrotnik je daroval potom Jadran;ke banke 5C0 K, več jih je podarilo manjše vsote. Vsem tem bodi izrečeno za njihova rodoljubna dejanja na tem mestu iskreno priznanje in globoka narodna zahvala z željo, da bi našli obilo posnemovalcev. Od časa zopetnega delovanja pa do danes je prejela pisarna »Slovenske Matice" 1400 kron udnine, 1570 kron ustanovaine in 3482 kron daril. Državnozborski šolskisvet jena zadnji svoji seji razpravljal o raznih šolskih vprašanjih. Posl. dr. Vrstovšek in prof. Spinčič sta zahtevala z vso cdločnostjo, da mora naučni odsek poklicati naučnega ministra k seji, v kateri se bo razpravljalo o žalostnih razmerah šolstva v Avstriji med vojno, češ, da se naučno ministrstvo popolnoma nič ne briga za najvažnejše šolske zadeve, da kliče vse učitelje k vojakom, da ne rešuje šolskih poslopii, ki so jih zasedle vojaške oblasti, da sploh pusti, da se šolstvo vsestransko zanemsrja, kar je za vzgojo otrok in mladine v veliko škodo. Ali smo res že tako daleč? Na čudna pota je zašel c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko. Neverjetne sklepe napravlja in izdaja naredbe, ki jih ne more odobravati razsoden človek in po našem mnenju niti dopustne iiiso, diše pa prav jako po konkordatski dobi. Tako je deželni šolski svet dal ukor neki učiteljici, ker je hodila ob pouka prostih dneh obiskovat v Ljubljano svoje sorodnike. Ali smo res učitelji take uboge pare, da se niti ob pouka prostih dneh ne smemo gantti z mesta svojega službovanja ne po opravkih, ne v razvedrilo : še svojega soseda tovariša ne snieš obiskati, če se nečeš izpostaviti nevarnosti, da te zadene discipiinarna kazen z vserni ostrimi posledicami. Ljubljanski tovariš mora v zmislu te odredbe opustiti prijeten izlet na Šmamo goro, še na Ježico ne sme, ker visi nad njim Damoklejev meč deželnega šolskega sveta. Glasi se vse to kot šala, a je gola resnica; ta odredba se izvršuje drakonično. Tako je prosila neka učiteljica za dovoijenje, da bi smela iti v nedeljo k izpovediv Ljubljano, pa ni dobila dopusta. To je vendar utesnitev osebne svobode, ki je po zakonih kaznivo dejanje. Kako se je že glasila pri Rimljanih prisiovica o pedagogih?