NaroCnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
meteCao 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
meietno 33 Din nedeitska Izdala celolemo v Juijo-slavlU HO Din, r.a Inozemstvo IOO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov t stolp, petll-vrslo mali oglasi psl M In 2 D, vetji oglasi nad 43 mm vtftln« po Din 2-30, velllcl po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri večjem □ naroćllu popust Izide ob 4 zjulrej razen pondeliKa ln dneva po prazniku
UntlnlStvo /e u Kopitarjevi ulici šl. 6fffl Rokopisi se ne vračalo, netranltlrana phmo se ne aprelemalo Uredništva telefon St. 2030. upravnIStva St. 2329
Političen list xa slovenski narod
Uprava le vKopllarlevI ul.41.6 » Ceh ovni račun: Clubllana Ste v. tO.650 In 10.349 ка Inaerate. SaralevoSl.7363, Zagreb St. 39.011, Vraga In Dunal St. 24.797
Prsi vel socialen uspeh ministra dr Korošca
Demo-komunittični režim
V ljubljanskem občinskem svetu so torej sinoči padle nedvomno jasne karte. V Ljubljani imamo demoburžujsko-socialistično-ko-niunistično zvezo.
Tega nismo pričakovali ne mi, ne ljubljanska javnost, najmanj pa ljubljansko delavstvo. Sicer se je že v prejšnjih sejah videlo, da socialisti in komunisti dosledno glasujejo z žerjavovci, vendar so bili to slučaji, v katerih sta se socialistična in komunistična skupina kolikortoliko spretno pred javnostjo mogli oprati, ker je bila igra vprizorjena tako, da so socialisti in komunisti stavljali predloge in je SDS zanje glasovala. Predlogi so bili seveda vsi le taki, ki so bili v popolnem sl 'n-'i- z intencijami SDS. Toda, kakor rečeno, kljub vsemu temu in kljub temu, da socialistični in komunistični govorniki niso niti z besedico napadli SDS, ampak so dosledno žerjavovcem sekundirali v blatenju naše stranke, kljub temu nihče, ki je količkaj verjel v politično doslednost socialističnih skupin, ni mislil, da bodo socialisti in komunisti oslentativno pozitivno nastopili v eni fronti s SDS tudi v slučaju, kjer jim njihov lasten strankarski prestiž to prepoveduje in kjer je situacija taka, da jih naravnost sili, da se zadrže vsaj nevtralno.
Tak slučaj je bil sinoči pri konstituiranju odsekov občinskega sveta. Izvoljeni so bili v vsak odsek po štirje zastopniki SLS, štirje od SDS (med temi je na račun SDS v social-no-političen odsek proti kompromisnemu dogovoru prišel dr. Lemež) in en zastopnik socialistične in komunistične skupine. Pri konstituiranju odsekov si je stalo nasproti enako število članov SLS in SDS. Socialističnemu ozir. komunističnemu zastopniku torej ni bilo treba nič drugega kot ostati nevtralen in v vsakem odseku bi moral odločati žreb med kandidatoma SLS in SDS. Po načelih politično doslednosti bi bilo edino to za socialiste in komuniste mogoče. Toda že v predraz-govorih se je izkazalo, da imajo SDS socialiste in komuniste nase privezane, za javnost pa je položaj razsvetlila izjava inž. Gustinčiča, ki je povedal, da komunisti in socialisti hočejo, da vsa načelnika mesta dobi SDS in da zato ne bodo ostali nevtralni, ampak bodo v vseh odsekih glasovali za kandidate SDS. Tako se je tudi zgodilo. Socialista Likar in Miklošič in komunista dr. Lemež in inž. Gu-stinčič so sinoči vsi vselej dosledno nastopali za predloge SDS in žerjavovcem tako pomagali do absolutne moči na magistratu. Nič niso izdala opozorila na Fakina in druge delavske mučenike, nič opomini na orjunaški teror, nič vsa svarila občinskih svetnikov SLS, socialistična in komunistična skupina sta bili že izgubljeni, brezpogojno žerjavovcem zapisani in le izvršilo se jo, kar je bilo že poprej v pogodbi SDS s komunisti in socialisti dogovorjeno.
To je nedvomno za Ljubljano tako važen dogodek, da je prav, da se z njim na tem mestu bavimo. Vse marksistično delavstvo v Ljubljani je izročeno SDS-buržuaziji. Ono nima več zastopnikov, ki naj bi delali na programu, na katerem so kandidirali iu bili izvoljeni. Posredno je predano SDS vse marksistično delavstvo v Sloveniji, kajti ljubljanski občinski svet je edini večji forum, kjer zastopniki tega delavstva morejo nastopiti tako, da odmeva po deželi. Tu prav nič ne pomeni opletanje dr. Lemeža, ki govori o principih; dejanja kažejo, da socialistično in komunistično zastopstvo nima nobenega drugega vodila več kot slepo služiti žerjavovcem. Da samo tozadevna izmotavanja dr. Lemeža nič ne veljajo, je sam dokazal, ko jc sprejel od žcrjavovcev naklonjeni mandat v socialno političnem odseku in si s tem vzel vsako legitimacijo govoriti o principih.
Prijatelje delavskega gibanja mora biti grozji pri tem činu marksističnega občinskega zastopstva. Vsa javnost ima dokaz, da se vsa marksistična politika od leve do desne vodi še vedno v tistem demo-buržujskem duhu, ki smo pa vajeni iz Kristanovih časov. Na tem dejstvu ne more nihče več ničesar izpremeniti. Tudi če bodo morda pri kaki priložnosti šli socialisti in komunisti še ločeno od SDS v občinskem svetu, je vnaprej gotovo, da je to le dogovorjena igra, ki naj omogoči »marksistom«, da delavskim masam iiAsujejo peska v oči. Interes SDS je namreč, da tako zvesti služabniki demo-bur/.uazije ne izgube svojih volivcev. Če se torej kdaj še primeri, da bodo ljubljanski komunisti in socialisti nastopili proti SDS, mora vsa javnost vedeti, da to delajo edino in izključno v interesu samostojnih demokratov.	—'
r Belgrad, 24. febr. (Tel. Slov.) Na današnji seji ministrskega sveta, se je na predlog notranjega ministra dr. KOROŠCA odobril finančnemu ministru naknadni kredit 1,200.000 Din za pokojnine orožnikom.
Med najbednejšimi so gotovo orožniški vpo-kojenci. Zadnje mesece so bili ti reveži sploh brez vsakih prejemkov, ker v proračunu ni bilo kritja teh izdatkov. Poslanci Jugoslovanskega kluba so že opetovano posredovali za te reveže, toda vsled nestalnosti vlade in vsled neprestanih razprav o zakonu o izenačenju davkov, največ pa vsled odsotnosti finančnega ministra ni bilo doslej mogoče uspeti, da bi se dobil potreben znesek za pokojnine orožnikov.
Prvo delo ministra dr. Korošca je bilo, da tem najbednejšim takoj pomaga. Kljub temu, da tudi danes še ni rednega kritja, je močan vpliv dr. Korošca premagal vse ovire in jc vlada na njegov predlog pristala in odobrila naknadni kredit. S tem težkim, pa velikim socialnim delom, je dr. Korošec najodločneje pokazal smer, v kateri hoče delati v novi vladi in dokazal, da je tudi notranje ministrstvo pripraven forum za uveljavljenie dobre ljudske socialne politike, le moč in važnost tega ministrstva je treba izrabiti v pravo smer. Dr. Korošec to zna in more kot nihče drugi.
r Belgrad, 24. febr. (Tel. Slov.) Nova vlada priobčujeio uvodnik pod naslovom »Maček v žaklju«, v katerem kot opozicijonalni list pišejo o nastopu dr. Korošca kot notranjega ministra ni na objektiven način predstavljajo njegovo sposobnost in nade, ki jih goji srbska javnost z ozirom na njegovo delovanje.
r Belgrad, 24. febr. (Tel. Slov.) Profesorjem, ki so imeli honorarne ure, so sc doslej honorarji zelo neredno izplačevali. Zato je prosvetni minister na posredovanje Jugoslovanskega kluba odredil, da se vsi ostanki tem profesorjem takoj izplačajo.
r Blgrad, 24. febr. (Tel. Slov.) Nova vlada je imela danes sejo, kateri je z ozirom na dopoldansko konferenco med Vukičevičem in Davido-vičem prisostvoval ludi demokratski prvak Kosta Timotijevič. Na tej seji je vlada razpravljala o vprašanju prehrane pasivnih krajev, ki trpe na pomanjkanju. Razprava o tem vprašanju je izpolnila skoro celo sejo. Sklenilo se je, da se storijo nujni koraki in taki, ki bodo dali dovolj jamstva za to, da se krajem, kjer je pomanjkanje, tudi v resnici pomaga. Sestavil se je odbor ministrov, v katerem so minister za socialno politiko Čeda Radovič, kmetijski minister Stankovič,
v Milan, 24. febr. (Tel. Slov.) Včerajšnja debata o južni Tirolski v avstrijskem parlamentu je danes izzvala velik odmev v Italiji. Vladni organi poudarjajo, da italijanska vlada zadnjih izjav dr. Seipla ne more pustiti brez odgovora. V to svrho so fašistovski poslanci Pellizzari in Sansanelli in drugi stavili za ponedeljek sledeče vprašanje: Želimo zvedeti mnenje ministrskega predsednika in zunanjega ministra o brezkončnih manifestacijah sovraštva proti Italiji, ki so se pravkar vršile v avstrijskem parlamentu, in o nesramni lažnjivosti odgovornih krogov v Avstriji proti uporabi italijanskih zakonov v italijanski provinci Bozen. Vprašamo, ali v tem ni videti dokaza ne več dopustnega vmešavanja tuje države v zakonodajo italijanske države. — Odgovor Mussolinija na to interpelacijo se pričakuje z napetostjo. — Oficijozna »Tribuna« piše med drugim, da fašistična Italija ne pripisuje temu vprašanju nobene politične važnosti. Vprašanje nima mednarodnega značaja in nikakor ne pride v poštev za bodoče, Italijo interesujoče odnošaje z malo sosedo Avstrijo in z večjo Nem-čjio Drugi listi pišejo zelo ostro proti dr. Seiplu. »Giomale d'Italia« piše, da postaja ta ponovni ropot onkraj meje polagoma siten in da začenja postajati Avstrija po Jugoslaviji za Italijo zeio siten sosed. List odgovarja v prvi vrsti poslancu Kolbu glede mednarodnega značaja južnotirol-skega problema in pravi, tla je ta Kolbova izjava enostavno groteskna. Samo en mednarodni dogovor je glede južne Tirolske, t. j. oni, ki pri-
SLS bo vse storila, da radi demo-komu-nističnega nasilja ne bo Irpelo ljubljansko delovno ljudstvo. Vso moč bo zastavila v to, dn prepreči «racijo delavske ideje in izrabo delavskega zaupanja v namenu SDSar-ske buržuazije. Če pa marksistično delavstvo sploh še reflektira na obstanek svojega gibanja, si mora izbrati za svoje voditelje druge ljudi.
gozdarski minister Miovič in minister za agrarno reformo Vlada Andrič. Ta odbor mora te dni izdelati zakonski načrt, s katerim se bo to vprašanje uredilo tako z upravne, kakor tudi s finančne strani. Ta zakonski predlog se bo predložil narodni skupščini kot nujen predlog že v sredo na prvi prihodnji seji skupščini. Finančni minister je obljubil, da bo dal v to svrho vsa sredstva na razpolago, da bi se to vprašanje končno-veljavno rešilo. Nadalje je ministrski svet med drugimi resornimi zadevami odobril 40 milijonov Din za polaganje dvojnega tira na progi Belgrad - Novska.
V vladi se mora preprečiti vsak nesporazum.
r Belgrad, 24. febr. (Tel. Slov.) V ponedeljek popoldne se po sporazumu med voditelji koaliranih strank sestanejo prvič šefi koaliranih strank. Odslej se bodo šefi koaliranih strank, to so gg. Velja Vukičevič, dr. Anton Korošec, Ljuba Davidovič, dr. Mehmed Spaho, sestajali vedno od časa do časa na sestanke, na katerih bodo reševali o -h tekočih problemih in za bližnjo prihodnjost zdelali načrte za izvajanje vladnega programa.
S tem so ustvarili nekaj podobnega, kakor so imeli na češkoslovaškem z znamenito petko. Pri nas imamo torej četvorko.
Vsi politični krogi so mnenja, da je ta sklep voditeljev velikega pomena za jakost sedanje vladne, kajti nobenega dvoma ni, da bo na teh sestankih prišlo do takih sklepov, ki bodo onemogočili vsak nesporazum med posameznimi ko-aliranimi strankami :n bodo pri sklepih pospeševali delo v skupščini. Zato se je v vseh političnih krogih ta sklep voditeljev sprejel kot najboljši dokaz jakosti sedanje vladne koalicije, ki daje najboljše perspektive za dolgotrajnost in čvrstost sedanie vlade ter obenem za pospešeno delo v skupščini.
Ko je Češkoslovaška krenila na pot konsolidacije in gospodarskega napredka, na katerem se nahaja sedaj, so voditelji strank, ki jim je bil blagor narodne države na srcu, v znak solidarnosti skupnega cilja in programa stvorili znamenito petko, katero bo zgodovina brez dvoma označila za vcigelni kamen češkoslovaškega razvoja. Jugoslovanska četvorka je po pomenu še obsežnejša. Sicer manjka Radič, kot so manjkali Slovaki v ČSR, a delo jih je privedlo k delu v vlado. Toda pri nas je pot popolnoma že uglajena; gre le še za graditev mogočne države. Četvorka v SHS bo zapisana v analih naše zgodovine.
znava suverenost Italije do Brenerja. List nato odgovarja na izvajanja dr. Seipla in pravi, da bo, če se problem spravi pred Društvo narodov, prišlo v Ženevi do prave revolucije, pred čemer se bo Društvo narodov gotovo varovalo. Inozemski državljani, ki se vmešavajo v stvari Italije, da povzročijo nered, bodo enostavno izgnani. List zaključuje: Italijanska politika napram Nemcem je miroljubna, italijanska potrpežljivost pa ima meje, tudi na Brennerju. »Secolo« pravi, da nima nihče pravice, vmešavati se v italijansko politiko. S praktičnega stališča Italija po pravici ne dela nobene druge politike, kakor Anglija z Malto in Francija z Alzacijo, da se ne govori o postopanju Jugoslavije v Maredoniii. Italijanska politika v južni Tirolski se ne bo za las izpremenila.
Italifanski posten'k na Dunaiu odpoklican
v Rim, 24. febr, (Tel. »Slov.«) V pozni večerni uri je izšla posebna izdaja »Giornale d'Italia«, ki objavlja vest, da so vsled proti-italijanskih manifestacij v avstrijskem parlamentu in radi govora dr. Seipla, ki ga označuje kot mednarodno nedostojnega, v palači Ghigt proučevali položaj. V tej zvezi objavlja list vest, da je Mussolini sklenil odpoklicati italijanskega poslanika na Dunaju Auricija,
Italilo izolirata?
v ženeva, 24. februarja. (Tel. i Slov.«) Francosko-anglcško zhližanje, ki se dokumentira z imenovanjem ТугггНа za pariškega poslanika, je že vplivalo na angloško-italijansko odnošaje. V Rimu so že z nezaupanjem zasleduje potovanje albanskega zunanjega ministra v London. Italijanski krogi dalje tudi neugodno presojajo albansko prošnjo na pomoč, ki jc včerai došla na DruStvo narodov.
Italijanski državni podtajnik pri Društvu narodov Palucci jo odpotoval v.Riin. Seveda se trdi, da to potovanje z albansko zadevo nima nič opraviti, vendar pa bo najbrže v zvezi t postopanjem Italije na bodočem zasedanju Sveta. Tudi Chamberlainov pristanek na korak predsednika Sveta Čeng Lo-a v Budimpešti, ki je seveda poprej bil najavljen, se v italijanskih krogih no smatra za prijateljsko uslugo. Dasi Rim sam temu koraku ni mogel odreči svojega pristanka, bi vendar radi videli, če bi Chamberlain to zadevo še dalje obravnaval tako, kakor jo je še pred tedni presojal iz prijateljstva napram italijanskemu dobavitelju.	'
Najstrožje sankcije proti liad arski!
v Pariz, 24. februarja. (Tel. »Slov.«) Pariški listi označujejo odgovor madjarske vlade Društvu narodov zopet za izzivanje, ki sc nikakor ne sme trpeti. Saint Brice izjavlja v »Journalu«, (la ne gre več za investigacijo, temveč da se morajo proti Madjarski uporabiti najstrožje sankcije. Bethlenova vlada ni samo kršila določbe o razorožitvi, marveč tudi ni kazala potrebnega spoštovanja na pram Društvu narodov, in Društvo narodov mora pokazati, česa je zmožno. >Petit Pari-sien« trdi, da jo pri tihotapljenju orožja šlo za dvojno goljufijo. Strojne puške, ki so bile svoječasno last avstroogrske vojsko, bi že davno morale biti uničene, bile pa so najprej vlihotapljene v Italijo, (la so tam popravijo in potem vrnejo na Madjarsko prejšnjim lastnikom. Sauervvein očita v »Matinu« razorožit-veni komisiji Društva narodov, da jc zanemarjala svojo dolžnost. Pertinax očita Mali antanti, da je pri njej prva napaka, ker v svoji tožbi ni zahtevala nujnosti. Sedaj, ko je stvar prišla že tako daleč, se z gotovostjo lahko smatra, da ho Madjarska sploh ostala brez kazni, ker sc hodo sedaj zapletli v štreno juridičnih prepirov o tem. kako daleč more v takem slučaju iti Društvo narodov.
Briand odobrava korak društva narodov
v Pariš, 24. febr. (Tel. Slov.) Kitajski poslanik in predsednik Sveta Društva narodov Čeng Lo izjavlja v »Matinu«: »S Sirom Erikom Drumondom sem te dni izmenjal več brzojavk. Predno pa smo poslovali, smo morali dobiti pritrdilo večine članov Sveta. Razgovor, ki sem ga imel z Briandom, mi je to točko popolnoma pojasnil. Če smo pozno delali, se nam ne sme očitati, da smo prepozno delali. Madjarska vlada bo pravočasno zvedela voljo Sveta Društva narodov, ter je vsaki vladi vedno lahko, odgo-diti kako prodajo. Svet društva narodov bo imel meseca marca pred seboj jasen in nedvomljiv položaj.«
Društvo nar^ov na] ostane v Ženevi
v Ženeva, 24. febr. (Tel. Slov.) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je v razgovoru z generalnim tajnikom švicarske lige društva narodov prof. Bovetu iz Lausannca v razgovoru, o katerem le-ta poroča v »Neue Ziiricher Zeitung«, izjavil, da je o načrtu preselitve Društva narodov na Dunaj prvič slišal od Američanov pred šestimi meseci. On je opozoril na brezuspešnost tega načrta. Če češkoslovaški Jsk te ideje ni pobijal ostro, se to ni storilo samo iz umljive uljudnosti napram sosedu, s katerim vladajo dobri odno-šaji Ali bo preselitev sedeža Društva narodov definitivno rešila vprašanje Anschlussa, je zelo negotovo. Vsekakor se Društva narodov ne sme spraviti v zvezo z Anschlussom. Dr. Beneš jc prepričan, da bi Društvo narodov s premestitvijo na Dunaj ali kam drugam trpelo in da je samo Ženeva pravi milje zanj. Prof. Buvet pristavlja, da o absolutni odkritosrčnosti dr. Beneševih besed nika.' t ni dvomiti.
Mad'arsko - ita'iiansKa poga'an'a prekinjena
Budimpešta, 24. febr. (Tel. Slov.) Že dolgo časa se med Madjarsko in Italijo vrše trgovinska pogajanja. Madjarska delegacija, ki se je mudila več tednov v Rimu, se je vrnila nazaj v Budimpešto, da poda poročilo. Medtem je dospel br-zojav, v katerem se vlada prosi, da trenotno ne odpošlje delegacije v Rim, ker da ima italijanska trgovinska delegacija opravka z drugimi pogajanji. Ta nenadna prekinitev gospodarskih pogajanj z Italijo je vzbudila v madjarslcih gospodarskih krogih veliko vznemirjenje. Vlada skuša dopovedati, da se bodo pogajanja nadaljevala.
Italijani ne popuste niti za las"
MALI OGLASI
Vsaka drobna vnl'ca 1-50 l»ln «11 vsaka besede SO par Na|man|il ogl» 3 al! S I In. Oglasi nai1 drvel vrallc ae računalo više. Za odgovor znamko! Na vpraaan|a brez znamke ne odgovar jnmo s
»Captolin«?
Kuharica
pridna, poštena, 40 letna, želi premeniti službo, najraje h kakemu gospodu Naslov v upravi št. 1515.
Pros/e s/i/гЗе
»Captolin«?
Iščemo
šorespondentinjo
perfektno v hrvatski in nemški korespondenci. Lc prvovrstne moči z več letno prakso naj se ja vijo pod »Stalna služba« št. 1522 na upravo Slov.
Učenka
trgovino mešanega blaga za Jesenice, ве sprejme Ponudbe na upruvništvo »Slovenca« pod št. 1462,
5-6 delavcev
se t ako i sprejme na akordno delo za napravo zidne opeke v navadni poči. - Ponudbe na Ant. Klun, Paka št. 4 pri Do-brempolju, p. Struge, Dol.
Knjigovodja
mlajša moč, verziran v vseh pisarniških poslih, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na naslov uprave Slovenca pod št. 1507.
Hotelski portir
strokovnjak, z letnimi spričevali, vešč poleg ju-goslov., tudi franc., nem. in ital. jezika, starost 30 do 35 let, se sprejme v stalno službo. Pismene ponudbe s prepisi spričeval in prilogo slike je poslati pod »Portir« na upravo »Slovenca-'.
Kuharlco-gosnocHnjo
sprejme takoj ali s 1. marcem 1928
Dijaški dom, Kočevje.
Pogoji: prvovrstna, samostojna moč, ki zna gospodinjstvo in dobro kuhati. - Samske imajo prednost.
TRMSUdim
»Captolin«?
Selitve
v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom
S loven I a transport
Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon šU 2718
»Captolin«?
»Captolin«?
Parrolo na rc'° 'c
Г dlbCIG penii suhem prostoru, prodam. Naslov v upr. lista pod it. 1492.
Prodam hišo
stavbno parcelo, vogalno, pripravno za obrtnika ali peka, dve tehtnici deci-malki ler dve mali tehtnici, na Fužinah, Jesenice. Več se izve pri lastniku Adolf Kern, Kranj,
»Captolin«?
Orehe in suhe gobe
oddaja pri vsaki množini Peter Šctina - trgovina, Sevnica ob Savi. 1435
Hrastove palice
27 X 27 mm, 1 m do 1.60 m dolge, za vrtne ograje, vinograde ali me-tlišča po 50 do 70 par za en komad nudi parna žaga »Zora« d. z o. z., Črnomelj.	1216
Proda se dobro ohranj
orehova spalnica
po ugodni ceni. - Novi Vodmat, Društvena ul. 20.
šivalni stroj
znamke Singer ceno naprodaj. Krakovska ul. 15,
Prodam najvišjemu ponudniku 1 vagon lepe sive
ajde
in Yi vagona lepe domače
pšenice
Naslov: Poštni predal St. 5, Novo mesto. 1510
Hrastove
odpadke
od žage za kurjavo z žico v snope povezane po 1250 Din in nevezane po 1100 Din za 10 tonski vagon, franko vag. Črnomelj, nudi parna žaga »Zora« d. z o. z., Črnomelj.
»Captolin«?
DELIKATESA VERBIČ
Vsak petek sveže ribe in namočena polenovka.
Trboveljski premoo
drva. Pogačnik, Bohoričeva št. 5. — Telef. 2059.
^ NOjDOlJSI ✓4 kohsi
Ćebin, Wolfova 1/2
Tvrdka A. VOLK
Liubl iana, Resi leva cestn 24 nudi najceneje vso vrste pšenlćno moko ln druge
mlevsko Izdolko. Zahlevo'le ceniki
Lokal ali delavnico
iščem za čevljarsko obit, takoj ali pozneje. - Ponudbe na upravo »Slpv.« pod: »Čevljarska obrt«.
»Captolin«?
Vsakovrstno
zlafo kupuje
po oajvišjib cenah Cerne, mvelir, Ljubljani« Woltova ulica štev.
Kisikove steklenice
ISauerslofflasche) 40 litrov kupi Ciril Podržaj, Stu-denec-Ig 147.	1385
Kupim predvojne letnike
»Občinske
uprave«
glasilo županske zveze, in izdaje zakonov Jožeia Pfeiferja. Ponudbe z navedbo cen ie poslati na naslov: Pavlovčič France, Rakek.	И87
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palma, C"lje, Cankarjeva 7, Mar bor, Koroška 8.	1503
P. Bogdanov & Co.
St.ek
♦♦♦ жнмннтнти
Izjava!
Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove svoje zine Nežke. Anton Virant, mizar drž. žel., Ljubljana
Ne najcenejši — ali vendar najboljši in salo najcenejši.'
1. marca dospe
v • •
najnovejši m cenejši
CHEVROLET
model 1928
Produkf zadnje iznaidbe in dobrega okusa!
Zavore na vseh štirih kolesih špecijalnega automatičnega sistema. — Vse štiri vzmeti opremljene z amortizerji. — Indirektno krmilo na krogličnih ležajih. — Motor še popolnejši, z zvišano učinkovitostjo, zgoraj krmljivi ventili. — Novi hladilnik in hladilni sistem s thermostatom. — Novi žarometi. — Chassis znižan in podaljšan. — Pojačene pnevmatike. — Nove barve. — Nova oblika. — Udobna in mirna vožnja. — Absolutno tihi tek. — Sito za olje. — Čistilec za zrak in mnogo drugih tehničnih novosti. —
ШЏ brzina!
llaitiša poraba!
Vabimo
na ogled in poskušnjo!
V. & M. Barešič & Co.
ZAGREB
Kukovičeva ulica 30 Telefon štev. 2744.
LJUBLJANA
Dunajska cesta 12 Telefon štev. 2292.

Zakaj? Zato!
opažate, da se Vašemu podjetju od strani občinstva posveča mnogo mani pozornosti, kot ste pričakovali v začetku?
ker se premalo ali pa morda celo nič ne poslužujete reklame v časopisu. Poskusite in prepričali se boste o resničnosti reka: Kdor ne oglašuje, ne napreduje I
Ing Gvidon Gulič:
Parni stroi in oarna turbina.
Navodila za strojnike in obratovodje parnih obratov — Vezana knjiga stane 80 Din
lugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Nauk o radiotehniki
Spisal Leopold Andree Broširan Din 60'—, vezan Din 76'—
Jugoslovanska hnfigarna v Ljubljani.
ZA VELIKONOČNO DOBO
priporoča JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA CERKVENIM ZBOROM:
Adamič K.: 12 velikonočnih pesmi za inešaui zbof
Part. 16 Din, gl. po 6 Din. Faist dr. Ant.: Deset cerkvenih pesmi za mcš. zbor
Part. 20 Din, gl. po 4 Din. Foerster Ant.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 12 Din.
Foerster Ant.: Te Deuin, op. 18 za mešani zbor.
Part. 4 Din, gl. po —.50 Din. Grum Ant.: Asperges me et vidi aquam za meš. zb 10 Din.
Hladnik Ig.: Regina coeli, op. 40 za mešani zbor 5 Din.
Hladnik Ig.: Asperges me et vidi aquaiu za meš. zb, 5 Din.
Hribar p. Ang.: Postni in velikonočni napevi za mešani zbor. Part. 30 Din, gl. po 10 Din. Kimovec dr. Fr.: Rihar renatus za mešani zbor.
Part. 24 Din, gl. po 8 Din. Sattner p. Hugolin: »Te Deum« za mešani zbor.
Part. 0 Din, gl. po 1 Din. Sicherl Jos.-Premrl St.: 15 velikonočnih ]jesmi zs mešani zbor. (Riharjevi, Cvekovi, Vavknovi, Gerbičevi in drugi napevi.) Part. 30 Din.
Velih tipski tehnični in stavbeni
VELESEJM
od 4. do 14. marca 192S
Specialni stroji, transmisije, turbine, stroji za obdelavo lesu itd. Tehnične potrebščine, jekleni in litoželezni predmeti, armature itd. itd. Električni predmeti, električni stroji, materijal in aparati itd.
Največja mednarodna razstava vsega stavbenega blaga in predmetov za splošno stavbarstvo, najnovejše stavbarstvo iu konstrukcije, vseh vrst novodobnih kurjav, stavbeni stroji, razstava blaga iu strojev za gradnjo cest.
Vsa pojasnila daje častno zastopstvo
STEBU, Ljubljana, Gledališka til.8

na prometni cesti v Ljubljani, tik proge južne železnice, obstoječe iz stanovanjskih pisarniških, velikih skladiščnih prostorov in obširnega dvorišča, pripravno za večje trgovsko, industrijsko ali spedicijsko podjetje,

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karel Ccč,
!! se nroda *
Posredovalci izključeni! — Naslov sc izve v upravi »SLOVENCA« pod šifro »1456«
izdaiatelj- dt. Fr. Knlovec.
Urednik: Franc fersediavi
Neverjetna izkvarjenost in zmedenost modernega človeka
Victor Dcprez je bil dobro situiran pariški trgovec Ln dvakrat zvest »zakonski« mož. Namreč: živel je v mirnem zakonu s pravo zakonsko ženo in se je na drugi strani zaročil s tipkarsko damo iz njegove pisarne, Leonie Gerardovo. Nič manj kakor 25 let je trajalo to obojestransko razmerje. Z Gerardovo je imel tri otroke, ki jih je njegova velikodušna in dobrosrčna žena adoptirala in jih vzgoje-vala s skrbnostjo prave matere. Toda v 25 letih je tudi njegova ljubljenka izgubila čar mladosti. In tako si je najel petdesetletni Deprez 201etni nadomestek iz naraščaja svoje pisarne. Kar je trpela njegova prava in resnična soproga, tega pa ni mogla prenesti njegova prva priležnica, katero je lo razmerje tako razburilo, da je namerila po pariški navadi revolver na Depreza Ln ga ustrelila. Za pariške razmere je seveda razumljivo, da jo je pariško porotno sodišče oprostilo. Slučaj je pričel zanimati javnost šele tedaj, ko se je zvedelo, da gospa Deprez, ki je trpela razmerje Gerar-dove z njenim možem vse svoje življenje, ni mogla moževi ljubici oprostiti umora svojega soproga. Prepovedala ji je vsako občevanje z etroci. Tedaj je Gerardova vložila proti go-spej Deprezovi tožbo, da ji mora vrniti otroke, za katere se prej celih 25 let ni brigala. Gospa Deprezova pa je ostala na svojem stališč-u, da St ne loči kot zakonita adoptivna mati od nezakonskih otrok umorjenega in morilke, katerih najstarejši deček je sedaj star 14 let. Proces se vleče že več kot eno leto in še sedaj n: padla odločitev. Ta slučaj spominja na zakonsko življenje znamenitega romanopisca Emila Zole. Njegova zakonita žena ni imela otrok, zapustil pa je sina in hčer iz razmeria z neko svojo služkinjo. Gospa Zola ju jc lepo vzgojila ter po smrti svojega moža tudi adop-t rala in jima tudi zapustila vse svoje premo-ienje. Vse to v soglasju z dotično služkinjo. Oba slučaja in pa še veliko drugih, o katerih se ne piše, pa dokazujeta, kako globoko zmedeni so pojmi in kaiVo strahovito izprijena morala moderne družbe.
Carinske qre*n5ce
V newyorškem pristaniškem carinskem uradu Ellis Islandu se lahko dnevno opazujejo srce trgajoče scene, oniedlevice in histerično vpitje. Glasno in jasno prevpije vso to •nešanico glasov glas carinskega nadzornika: ^Cenjene dame, prosim, da plačate!« Američanke so namreč v Parizu nakupile vsakovrstne stvari, kajti brez pariškega lepotičja,
Alphonse Daudet:
Dauphinova smrt'
Bolan je mladi Dauphin, umreti hoče ... V vseh cerkvah kraljevine je noč in dan izpostavljeno sv. Rešnje Telo in velike sveče gorijo, da bi kraljevski sin ozdravel. Ulice stare prestolice so tihe, mirne, ne zvonijo več zvonovi, in vozovi se pomikajo le korakoma... Pri vhodu palače se skrbno pogledujejo meščani, in pri vratih so vratarji z pozlačenimi trebuhi, ki kramljajo o dvoru.
Ves dvor je razburjen ... Komorniki, dvorni upravitelji, tekajo gori in doli po mra-mornih stopnicah. Galerije so polne pažov in dvornikov v svilnatih oblekah, ki hodijo od ene skupine k drugi, naliho poizvedujoč po novicah... Na širokih hodnikih se objokano priklanjajo imenitne dame in si brišejo svoje oči z lepimi obrobljenimi robci.
V oranžeriji5 so zbrani v haljah številni zdravniki. Vidijo se skozi šipe, kako mahajo s svojimi dolgimi črnimi rokavi in doktorsko pregibajo svoje lasulje... Guverner in oproda malega Dauphina se sprehajata pred vrati in pričakujeta odločitve. Kuhinjski sluge hodijo mimo njiju, ne da bi ju pozdravili. Gospod oproda kolue kot pogan. Gospod guverner pa citira Iloraceve verze... Med tem pa se začuje tam doli pri hlevu dolgo tarnajoče rezgetanje. To je Dauphinov alezan, na katerega so pozabili konjarji in ki žalostno rez-geče pred praznimi jasli.
1 Najstarejši sin francoskega kralja (prestolo-
naslednik).
3 Soba svetlo pobarvana.
In kralj? Kje je gospod kralj,... Kralj je bil zaprt popolnoma sani v sobi na koncu palače. Njegovo Veličanstvo ne ljubi, da bi ga videli jokati. Pri kraljici je to drugače. Sedeča pri vzglavju malega Dauphina, globoko vzdihuje vpričo vseh, njen lepi obraz je moker od solz.
Na ležišču iz čipk pa počiva z zaprtimi očmi mladi Dauphin, ki je bolj bled kol blazine, na katerih sloni. Zdi se, da spi; toda ne. Mali kraljevič ne spi. Obrne se proli svoji materi, in ko jo vidi jokali, ji reče:
»Gospa kraljica, zakaj jokate? Ali mislite popolnoma odkrito, da bom umrl?«
Kraljica hoče odgovoriti. Toda ihtenje ji ne dopušča.
»Ne jokajte vendar gospa kraljica, vi pozabljate, da sem jaz kraljevič, in da kraljeviči ne morejo kar tako umreti...«
Kraljica zaihti še bolj, in mali Dauphin se je začel bali.
»Hej, vzklikne, nočem da me vzame smrt, dobro bom znal preprečiti, da bi prišla sem. V tisti uri ukažem priti štiridesetim zelo močnim vojakom, da bo ojačena straža okoli naše postelje!... Sto velikih topov naj čuje noč iti dan, naj bo prižgan stenj pod našimi okni. In, vrag, če se nam bo upala približati smrt!
Da bi ustregla kraljevskemu otroku, je dala kraljica znamenje, povelje. Čez čas se je čulo na dvorišču peljanje topov; in štirideset korenjakov vojakov s helebardo v rokah, je prišlo in se postavilo okrog po sobi. So to stari vojaki s sivimi brki. Mladi Dauphin je zaploskal z rokama, ko jih je zagledal. Spoznal jih je in poklical enega:
>Lorraiu, Lorraink
Vojak je stopil zu korak proli postelji.
»Zelo te ljubim, moj stari Lorrain... Pokaži mi malo tvojo veliko sabljo... Če me bo hotela vzeti smrt, jo bo treba ubiti, kaj ne da?«
Lorrain odvrne:
»Da. gospod.«
In kanili sta mu dve veliki solzi, ki sta zdrsnili po zagorelih licih.
V tem trenutku se približa malemu kraljeviču duhovnik, mu potihoma nadolgo govori in mu pokaže križ. Mali Dauphin ga začuden posluša, nato pa prekine:
»Dobro razumem, gospod duhovnik, kar mi pripovedujete; toda slednjič, ali ne more mesto mene umreti moj dobri prijatelj Bebo, če mu damo za to mnogo denarja?«
Duhoven nadaljuje in mali Dauphin se čudi bolj in bolj.
Ko je končal duhovnik, je povzel mladi prestolonaslednik z velikim vzdihom:
»Vse, kar ste mi vi tukaj povedali, gospod duhovnik, je zelo žalostno, loda ena stvar me tolaži, to, da bom gori v zvezdnatem paradižu zopet kraljevič... Dobro vem, da je dobri Bog moj bratranec in ni mogoče, da nc bi z mano postopal kot zahteva moj čin.«
Za tem je dostavil, obruivši se, svoji materi :
»Naj mi prinesejo moja najlepša oblačila, mojo kaniižoiko, moj beli hermelin in moje baržunaste čeveljčke! Hočem se dopasti angelom in vstopiti v paradiž v kraljevski obleki.«
Tretjič se skloni duhoven proti malemu kraljeviču in mu na dolgo govori. V sredi govora ga je srdito kraljevski sin prekinil: »To-rej tedaj ni to nič, biti kraljevič? Nič več ni hotel slišati, mali Dauphin «« ie obrnil moli steni in milo zajokal.
Ona. Kaj je rekel vaš oče, ko ste mu povedali, da zaradi mene uiti spati več ne morete?
O n. Ponudil mi je čuvajsko službo v svoji tovarni.
Redke znamke
Neki angleški časopis je priobčil zanimivo statistiko o znamkah z znamenji krščanske vere. Najstarejše znamke tc vrste so bile izdane v ženevskem kantonu, ki imajo upodobljen križ. Ta se nahaja od 1. 1849. na vseh švicarskih znamenjih. Papeška država je leta 1852. izdala znamke s papeškim grbom in s ključi sv. Petra. Te znamke so dandanes prav redke in dragocene. — Venezuela je izdala ob štiristolctnici odkritja Amerike spominske znamke, ki imajo upodobljeno zasaditev križa na ameriških tleh. L. 1896. so bile izdane v Bruxellcsu ob priliki tamkajšnje razstave znamke s sliko nadangela sv. Mihaela, ki stoji nad premaganim satanom, dalje portugalske z znamenjem sv. Gabricla kot varuha Vasca de Game na njegovem potu v Indijo. Na Kolumbovo odkritje spominja znamka iz San Do-minga, ki jc bila izdana 1. 1899. in ki predstavlja Kolumbovo grobnico. Znamke z otoka Malte predstavljajo brodolom sv. Pavla. Leta 1910. so izšle v Bruxcllcsu znamke s sv. Martinom, ki seka na dvoje svoj plašč, v Mehiki pa znamke s sliko sv. maše na Monte dcllc Crocl, 1. 1915. v Panami s sliko sv. Dominika, 1. 1921. madjarske znamke z Materjo božjo kol zaščitnico države, 1. 1923. nemške znamke s katedralo v Kolnu; isto leto so izšle tudi italijanske znamke s spominom na tristoletnico misijonske propagande. Prav lepe so bile italijanske znamke v svetem letu 1925. ter spominske znamke na jubilej sv. Frančiška. V naslednjih državah so Š2 v prometu znamke s krščanskimi znamenji. Kostarika s katedralo v Nicovi, Guatcmala B katedralo v istoimenskem mestu, San Salvador in Argentina s svetimi slikami, ki spominjajo na boje za svobodo v 1. 1810,, Irska s križem sv. Patrika, francoska otoka St. Picrrc in Miquclon s križem in mečem, Nova Zelandija s sliko sv. Petra kot patrona ribičev ter Čile in Argentina s sliko spomenika Odrošcnika na Andah. mejnem gorovju med obema državam«.
oblek in klobukov si ne upa nobena moderna miss domov. Da bi pa plačale državi dolžno carino, to pa se zdi ameriškim damam preveč, in vsako skrivališče pride daniaiu prav, da vlečejo carinske uradnike za nos. Ovratnice in drugo lepotičje skrivajo v svilenih nogavicah, svileno blago se obleče kot srajca, v čevljih pa leže dobro zavarovane dragocene bruseljske čipke. Oblast nima posebnih težav, da pride takemu tihotapstvu na sled. Denunci-antom se dajo visoke ndgrade, in v Parizu živi na stotine takih agentov. Če mrs. L. kupi opoldne v Rue de la Paix v Parizu dragocena biserno ovratnico, ve že drugo jutro carinska oblast na Ellis Islandu. Bankirjeva gospa X. kupi pri Paquinu par toalet, ki so tako lahke in prozorne, da se lahko nosijo v toaletni kaseti. Malo kasneje že ve o tem newyorška oblast po kablovi brzojavki. Pariški ulični prodajalci, hotelski paži, sobarice, vsi so vdinjanj pri tem poslu za nagrado par dolarjev. Višina nagrade se ravna po vrednosti nakup-ljenega predmeta. Tudi carinski uradniki kažejo veliko vestnost in hitrost, ker tudi njib vabijo premije.
Dve zlati poroki
Iz Središča ob Dravi nam pišejo: V presledku enega tedna smo imeli pri nas dve zlati poroki in sicer sta stopila v ponedeljek, dne 13. februarja v župni cerkvi pred oltar zlatoporočenca tržana Franc Modrinjak in Terezija, rojena Poljanec. Ženin je star 79, nevesta pa 82 let. V ponedeljek, dne 20. februarja pa sta obhajala zlato poroko Ivan Bra-tuša in Marija, rojena Dečko iz občine Obrež pri Središču. Pri obeh je imel zlatomašnik g. župnik Cajnkar krasen in pomenljiv nagovor na jubilante. Pri prvih dveh (Modrinjak) je naglašal posebno milost, ki jima je Bog podelil s tem, da sc jima vkljub temu, da nista posedovala zemeljskega bogastva, v dolgi dobi 50 let ni nikoli slabo godilo, pri drugih dveh poročencih (Bratuša) pa je omenjal gospod župnik, kako sta se kot kmetska človeka morala truditi od ranega jutra do pozne noči, da sta spravila zanemarjeno kmetijo, ki sta jo pred 50 leti prevzela, na tako visoko stopinjo, da njeno gospodarstvo lahko prištevamo sedaj k prvim v občini Obrež. — Vsi štirje zlatoporočenci so za svoja leta še dovolj krepki in zdravi. Po končanih cerkvenih obredih, katerim je pri obeh sledila zahvalna sv. maša, so se vabljeni gosti na domu obeh parov še dolgo v noč prijetno zabavali in se veselili z zlatimi poročenci redke slovesnosti.
Težka letalska nesreča pri Sarajevu
Dne 22. t. m. se je pripetila v bližini Visokega pri Sarajevu težka letalska nesreča. Žrtvi nesreče sta podporočnik Friderik Lešni, Vi je bil na mestu mrtev in podnarednik Ka->el Prilek, ki je težko poškodovan na hrbtu.
V Daytonu - Beachu v Združenih državah severne Amerike se je zgodila 22. t. m. težka avtomobilska nesreča. Ameriški avtomobilski dirkač Lockard je poskušal potolči svetovni hitrostni rekord kapitana Campbcla. Avtomobil je vozil s hitrostjo 368 km na uro po obrežju. Nenadoma pa je izginil v morskih valovih. Lo-ckarda so potegnili težko ranjenega izpod popolnoma razbitega voza.
Pokop lorda Asquith-a na inalc ш pokopališču Sutton Courtnev,
Prileka so prepeljali v vojaško bolnico v Sarajevu, kjer je povedal: »Opoldne sva se s podporočnikom dvignila na letališču v Mostarju, da poleteva v Novi Sad. Seboj sva vzela potrebno količino bencina. Prcletevši Ivan Planino sva v Bosni vsled goste megle zgrešila smer. Okoli štirih sva opazila, da primanjkuje bencina. Ne vedoč, kje se nahajava, sva se pričela spuščati na tla. V višini 50 m je nenadoma veter prevrnil aeroplan, ki je padel na tla in naju pokopal.« Stanje podna-rednika Prileka, ki je doma iz Slovenije, je zelo težko.
Kcmal paš-a,
predsednik turške republike. Zadnji čas so bili poročali, da je oboleL Kemal paša, ki se misli v kratkem poročiti, je znan kot inodernizator Turčije in je najpopularnejša osebnost v Turčiji.
S 368 kilometrsko hitrostjo - v morje
Ljubljana pod orjunnšiio-komunističmm režimom
Včerajšnja burna seia občinskega sveta - Komunisti In socialisti tvorijo večinsko stranko s SDS V odsekih vsled glasovanja socialistov in komunistov izvoljeni sami načelniki SDS
SLS prestopa v najostrejšo opozicilo
Včeraj ob 5 popoldne se je vršila v glavni dvorani magistrata kredna seja ljubljanskega občinskega sveta. Seja je potekla v zelo burnem razpoloženju, bila pa je zanimiva radi tega, ker se je tudi za največje dvomljivce pokazalo, da so zlezli socialisti in komunisti pod cn klobuk z SDS. Galerija je bila nabito polna, v potek seje pa ni posegala.
Predsedstveno poročilo
Ob 5.15 jc otvoril sejo župan dr. Puc in imenoval za overovatelje zapisnika dr. Bohinjca in Likarja. Nato je sporočil zahvalo gc. Franjc Tavčarjeve za podelitev častnega meščanstva. K 251ctnici umetniškega udejstvovanja opernega pevca Julija B e -t e 11 a je mestna občina poslala pismene čestitke. Mestna občina je ob priliki prihoda romunskih pevcev v Ljubljano prrcdila njim na čast diner, kar se je sprejelo na znanje. Dalje je župan sporočil, da je občinski svetovalec Anton M a r i n č c k (SLS) radi pre-obloženosti z delom odložil mandat v občinskem svetu. Mesto njega bi moral priti g. Iv. Kopitar, ki se jc radi bolezni ludi zahvalil. V občinski svet je bil poklican dr P u n -tar, ki se je seje tudi udeležil.
Nezakonite volitve v odaekc razveljavljene.
Zupan prečita nato dopis velikega župana, ki razveljavlja volitve v odseke, ki so se izvršile dne 7. februarja. Te volitve so bile isrvršene ob nenavzočnosti kluba SLS in v popoinem. nasprotju s povsem jasnimi določbami občinskega reda tako, da so morale biti kot protizakonite razveljavljene. Zupan dr. Puc o tej priliki polemizira z razlogi ». velikega župana, pri tem pa pride v nasprotje z zapisnikom zadrge občinske seje, na kar so ga morali opozoriti s krepkimi medklici šttle svetniki kluba SLS.
G u s t i n č i č je ob tej priliki mnenja, da se je treba proti odloku velikega župana pritožiti na notranjega ministra. Obenem pa izjavlja, da so mu nove volitve v odseke všeč. Nato prične strastno napadati SLS. Ko izreče ing. Gtistinčič infamno trditev, da jc SLS proti avtonomiji Ljubljane, nastane v vrstah SLS vihar ogorčenja in protestov: Izzivati, se ne pustimo!« »Razpustitev hočete doseči vi s svojo demagogijq in nezakonitostjo!« Gustin-čič ves bled ponovi očitek. Klic iz vrst SLS: »Vi bi radi imeli generala!« Po daljših hrupnih dialogih se vihar trenotno nekoliko poleže, Gusiinčič pa nadaljuje s svojimi napadi in insinuacijami na SLS ter sc povzpne celo do trditve, da je SLS onemogočila uspeh obligacijskega posojila ljubljanske občine! Nato Gustinčič ponovi predlog, naj sc občinski svet pritoži proti odloku velikega župana, obenem je pa za to, da sc preide k novim volitvam v odseke.
Miha Krek (SLS) naglasa, da so bile zadnje volitve protizakonite in v popolnem nasprotju z jasnimi dol^.-ami aočinskega reda. Večina ie s temi volitvami dosegla le lastno hlama-o. Predlaga, naj se občinski svet proti odloku relikega župana ne pritoži in si s tem prihrani uovo blamažo. Kajti ljubljanske prebivalstvo noče, da večne nezakonitosti male ugled naši avtonomni upravi in nujno klicale oblasti nad nas vse radi nepostavnih dejanj večine.
Tavčar (SDS) je skušal z raznimi neuspelimi silogizmi dokazati, da so zadnje volitve odgovarjale tudi občinskemu r-du. Trdil je, da se ie SLS odrekla pravic' voliti v odseke. Te trditve seveda i.i mogel jtemeljiti z ničemer, kajti občinski svetniki SLS so mu jasno povedali, da so se zadnjič odtegnili volitvam v odscKe '•> radi tega, ker je večina sprejela komunistični predlog, ki je .aHeval protipostaven način volitev. Ko jc Tavčar skušal še nadalje dokazovati, da so bile zadnje volitve v soglasju z občinskim redom, je vstal profesor Jarc, ki sedi v njegovi bližini in mu pomolil občinski red s prošnjo, naj poišče v njem ono pravno določbo, s katero bi mogel to svojo trditev podkrepiti. Iz skrajne zadrege ni moglo Tavčarja rešiti niti pritrjevanje njegovih somišljenikov. Občinski klub SLS pa je imel pri tem imenitno zabavo nad novim juri-.tom Tavčarjem.
Tavčar: »Instrukcije za ta odlok ste dali velikemu županu vi!« Občinski svetnik Pire: »Dr. Vodopivec ni dr. Baltič. kateremu bi bilo treba dajati instrukcije!«
K besedi se je oglasil socialist Likar, ki je govori! seveda proti odloku velikega župana in tudi napadal le SLS.
Obtinskš svetovalec prof. Jarc
izvaja: Na podlagi zapisnika zadnje seje moram ugotoviti, da je bil na zadnji seji stavljen predlog, naj sc volitve v odseke vrše sicer proporcionalno, vendar pa tako, da dobi vsaka socialistično skupina v vsakem po enega zastopnika, klub SLS tri in klub SDS 4. Ta predlog jc bil sprejel s 27 proti 21 glasovom. V znak protesta in le "di tej«,, sc \e klub SLS. odstranil s seje.
Isti paradoks kot ga opažamo v državi, ga opažamo tudi v občinskem s^etu. Stranka, ki jc uvedla sistem Glavnjače, ki jc uvedla obznano, ki it organizirala Orjuno, katera jc navalila med .drugim tudi na stanovanje dr. Lemeža, se druži sedaj s tistim, ki je hodil v Moskvo in ki je zahteval republiko. Tako sliko, kot jo vidimo v državni politiki, vidimo tudi v našem občinskem svetu z edino razliko, da je tam potegnila SLS Radica, tukaj pa vleče dr. Lemež samostojne demokrate za nos.
Bre:zakonitosti pri nas ni več mesta. Umevno je torej, da razni ekstremisti s to konsolidacijo niso zadovoljni. Ing. Gustinčič« pa to-le: Dana nam jc bila prilika, da bi vaše mandate razveljavili. Mi smo to odklonili, kajti mi vas hočemo tu, mi vas tu rabimo in v našem interesu je, da tu pokažete svoje pravo licc.
Proti nezakonitim volitvam \ odseke smo radi tega, ker hočemo čuvati občinsko avtonomijo našega mesta.«
Dr. Lemež v daljšem govoru protestira proti trditvam, da bi bil med obema socialističnima skupinama in SDS sklenjen kak pakt. Njegov protest jc bil pičlo uro kasneje desavuiran s tem, da so komunisti pri konstituiranju odsekov kompaktno glasovali za samostojne demokrate.
Miklošič (soc.) napada SLS, češ da je pri zadnjem nadaljevanju občinske seje namenoma izostala, ker da nima interesa za stanovanjsko akcijo. Klic iz vrst SLS: »Kdo je storii več za brezstanovanjce, vi a'i mi?«
Dr. Bohinjec (SDS) govori o čl. 55. občinskega reda, na podlagi katerega so bile volitve v odseke razveljavljene. Trdi, da je člen zelo elastičen in da sc da tolmačiti na več načinov.
Dr. R a v n i h a r (rad.) izvaja: . »xgu • mcnli proti odloku velikega župana so take vrste, da jih ni mogoče pustiti, ne da bi jih zavrnil. Čl. 55. občinskega reda se da tolmačiti edino in izključno lc tako kot ga jc tolmačil veliki župan.« Govornik se zavaruje proti insinuaciji, da je veliki župan izdal ta odlok ni pritisk SLS in NRS, Razveljavljcnjc teh volitev je bilo v interesu očuvanja občinskega reda. Pritožba proti temu odloku .hi bila brezuspešna in bi tudi nc bila v interesu reunega dela občinskih odsekov. Govornik dalje oporeka zapisniku zadnje seje, češ da je on glasoval za protizakonito izvolitev odsekov.
Občinski svetnik Krek hoče nato utemeljevati svoj predlog k ponovnim volitvam v odseke. Ker mu pa župan utemeljevanje zabrani, sc govornik besedi odpove Pač pa župan dovoli dr. L c m e ž u utemeljevanje predloga, naj bodo v odsekih zastopani tudi socialisti in komunisti, in sicer skupno v vsakem odseku po enem zastopniku.
Krek se ponovno prijavi k besedi in izjavi v imenu kluba SLS, da se s predlogom strinja. Odseki naj hoao sestavljeni tako, da bodo imeli v njih: socialisti in komunisti v vsakem odseku skupno 1 zastopnika, SLS 4 in SDS 4. Zahteva pa ttidi, naj se izvrše volitve tudi v direktorije in upravni odbor Mestne hranilnice. V zadnjem naj bi bilo število odbornikov razdeljeno po ključu 9:9:2.
Volitve v odseke
Občinski svet je nato prešel k volitvam
(NRS); dr. Bohinjec, dr. Kiepec (SDS); Miklošič (soc.).
Komunisti in samostojni demokrati pod enim klobukom.
Pred konstituiranjem odsekov se priglasi k besedi ing. Gustinčič in izjavi: *N a m sta obe meščanski skupini, SLS in SDS, enako pri srcu. Ker smo sedaj v položaju, da mi odločujemo, nočemo biti nevtralni, ampak se bomo volitev aktivno udeležili in glasovali s samostojnimi demokrati.«
Kratka in zelo razločna izjava ing. Gu-stinčiča je bila s strani kluba SLS sprejeta z viharnim adobravanjem in ironičnimi klici: Bravo! ' ^živeli!« »Vsaj vemo, pri čem smol« Le tako naprej!« S pomočjo socialistov in komunistov so bili nato izvoljeni za načelnike in podnačeinike vseh klubov sami samostojni demokrati. Socialisti in komunisti sc niso zdeli samostojnim demokratom niti toliko vredni hvaležnosti za nepričakovano izkazane usluge, da bi jim dali vsaj podnačelniško mesto v kakem odseku.
Za nuino comoč brez-stanovanlcem
Občinski svetnik L i k o z a r utemeljuje nato svoj nujen prediog, naj mestna občina najame posojilo 6 milijonov Din za zgradbo stanovanjskih hišic ali eventualno za nakup Nušakove vojašnice.
Dr. Ravnihar je mnenja, da bi mora! tak predlog pasiratl najprej finančni odsek, ki naj bi razpravljal o obrestovanju in amortiziranju tega posojila, nato pa opozarja, kako jc SDS sabotirala stanovanjsko akcijo vladnega komisarja Mencingerja.
Občinski svetovalec Krek
naglaša:
»Grdo natolcevanje in zavestna laž je, da sc mi nadaljevanja zadnje seje nismo udeležili, ker smo se hoteli izogniti stanovanjski razpravi. K tej seji nas samo radi tega ni bilo, ker jc pač bilo to le nadaljevanje seje, ki smo jo zapustili in ker smo sklenili, da se v občinski svet nc vrnemo več, dokler se nezakonita volitev v odseke ne razveljavi. Da pa smo tudi tu na jasnem, izjavljamo: SLS je po svojem socialnem programu vselej za zaščito slabejšega, v tem slučaju za-zaščito najemnikov, Najbolje je naše stališče označil minister dr. Gosar v zadnji razpravi v finančnem odboru, ko je na tozadevno vprašanje takole odgovoril: »Hišni gospodarji sami bodo odločali o tem, ali zakon podaljša ali ne. Če bodo dokazali, da znajo imeti v izrednih razmerah in sedanji bedi izredno potrpljenje, zakona ne bo treba podaljšati, v nasprotnem slučaju pa seveda ne smemo pustiti ljudi na eesti in Bo zaščita potrebna.«
Tako je naša stranka vselej obravnavala to veliko socialno povojno potrebo. In kar je dobrega storjenega n-a polju odprave stanovanjske bede pri nas, jc v največji meri delo naših zastopnikov. Prvi, ki je postavil stanovanjsko zaščito na pravilna tla in prisilil kapital, da zida nova stanovanja, je bil naš poverjenik dr. Gosar. Njegovi nasledniki naši nasprotniki so imeli prelepo dolžnost Gosar-jevi naredbi delati okna in vrata, skozi katera se jc kapital izmuznil in utekel svoji dolžnosti. V zvezi delovnega ljudstva je naša stranka pri reševanju stanovanjske bede naj-
v odseke. Po daljšem parlamentiranju med j iniciativncje sodelovala in tista SDS, ki sedaj vsemi skupinami se je dosegel neke vrste j vpije nad nas, da se izogibamo razpravam o sporazum, in sicer tako, da imenuje vsaka ; stanovanjskem problemu, jc razpustila občin-skupina odgovarjajoče število zastopnikov v odsek. Izvoljeni so bili:
1.	V personalno-pravni odsek: Pifć, dr. Jerič, Krek (SLS); dr. Ravnihar (NRS); Urbančič, Vargazon, Ambrožič, dr Kopr'vnik (SDS); Miklošič (soc.).
2.	V Hnančni odsek: Pire, Orehek, prof. Jarc, dr. Jerič (SLS); Tavčar, dr. Gregorič, dr. Bohinjec, Šterk (SDS); dr. Lemež (kom.).
3.	V stavbui odsek: Pust, Jeglič, Rutar, ing. Ruch (SLS); ing. Bevc, Turk, Mihelčič, Urbas (SDS); ing. Gustinčič (kom.)
4.	V Šolski odsek: dr. Rožič, Jeglič, Lipoglavšek, Golmajcr (SI.S); Liko-zar, Ambrožič, dr. Koprivnik, Potočnik (SDS); Likar (soc.).
5.	V obrtni odsek; Pust, Olup, Mu-sar (SLS); dr Ravnihar (rad.); Rebek, Mihelčič, Dachs, Lombar (SDS); Miklošič (soc).
6.	V socialno-politični odsek: V tem odseku so samostojni demokrati kršili sporazum in so odstopili socialistom šc enega zastopnika v svojo škodo. Izvoljeni so: Krek, dr. Rožič, Krvina, Rajner (SLS); Bohinjec, Tavčar^ Likozar (SDS); Likar (soc.); dr. Lemež fkom.).
7.	V Policijsko-zdravstveni odsek: dr. Lu-kan (NRS); Rajner, Krvina, Krek (SLS); dr. Gregr»rič, Potočnik, Urbas, Pišck f SDS); Liltar (soc.).
8.	V disciplinarno komisijo, ki šteje pet članov, so delegirani: Pire (SLS); Lukan
ski svet delovnega ljudstva ravno z motivacijo, da jc ta občinski svet zapravljal, ker je zidal stanovanjske hiše in ker je mestnemu uslužbenstvu, zlasti nižjemu, reguliral prejemke in ker nismo hoteli vršiti deložacij. V stanovanjskem vprašanju je naš minister dr. Gosar bil tudi prvi, ki je določil, da se fond, ki je bil na račun borz dela naložen v Hipotekami banki, v okviru novih »Borz dela« uporabi tudi za gradnjo delavskih stanovanj. V tem vprašanju jc naša vest čista, kajti vselej in povsod smo storili vse, kar je bilo v naših močeh in tako hočemo delati tudi v tem občinskem svetu.«
Obč. svetnik Olup (SLS) apelira na .stanovanjski odsek, naj pomirjevalno vpliva pri stanovanjskih konfliktih na hišne gospodarje, da umaknejo svoje odpovedi.
Zupan obljubi, da bo magistrat storil tozadevno vse potrebno.
Govorita nato šc R u p n i k in ing. Gustinčič.
Prof. Jarc izjavi z ozirom na neka podtikanja s strani ing. Gustinčiča, da hoče SLS predvsem podpirati zlasti male ljudi, ki si hočejo sami zidati svoje hišice. Čc so socialisti in komunisti proti temu, potem gotovo nimajo za seboj niti mnenja lastnih volilcev. SLS bo ravno potom oblastne skupščine pokazala svoje socialno umevanje tega težkega vprašanja. V okrilju oblastne samouprave se bo uvedla nalširša giadbena akcija za umilienje stanovanjske bede.«
Predlog Likozarja je bil nato soglasn« sprejet.
Prečitani so bili še razni predlogi, ki s< bili odkazani posameznim odsekom.
Obč. svetnik Orehek (SLS) je vloži nujen predlog, naj se anulirajo tudi volitve * direktorije mestnih podjetij in v upravni od bor Mestne hranilnice ter naj se v.-šc nove pri katerih naj dobi vsaka skupina proporčnr število zastopnikov.
Z ozirom na to, da so se znašli socialisti in komunisti s sam. demokrati v enem bloku, pa je predlagatelj izjavil, da svoj predlog umakne.
Likar (soc.) je vložil nujen predlog, naj občinski svet zahteva, da se iz fonda za borze dela nakaže mestni občini znesek 2 milijonov dinarjev.
Krek izjavi v imenu kluba SLS, da se v smislu svojih prejšnjih izjav, da se s predlogom strinja. Predlog je bil soglasno sprejet,
Orehek je vložil šc interpelacijo na župana, ki je izdal na mestno uradništve okrožnico, da občinskim svetnikom nc smr dajati zahtevanih pojasnil.
Zupan pojasni, da je v tej okrožnici naročil uradništvu, naj čuva uradne tajnosti in sicer v magistratnih zadevah tudi pred občinskimi svetniki brez izjeme. Pač oa mora urad-ništvo dajati občinskim svetnikom pojasnila v zadevi občinskega sveta. ZuDan obljubi, da bo v tem oziru občinskim svetnikom na razpolago.
Nato ie bila občinska seja ob četrt na 9 zvečer zakb'učena.
Maced^nd bodo voadli na s^om'ad
r Belgrad, 24. februarja. (Tel. >S1ov.<) Kakor smo zvedeli, se makedonstvujuŠči organizirajo za vpade ua spomlad v našo državo, nc samo z Bolgarske, marveč tudi i* Albanije z bogato pomočjo Italije.
Konvencije z Madjarsko podpisane.
r Belgrad. 24. februarja. (Tel. >Slov.<) Zunanji minister dr Voja Marinkovič in tukajšnji madjarski podtajnik Fttrster sta danes podpisala enajst konvencij, ki jih je naša država sklenila z Madjarsko.
Grof Beth*en ne upa v Ženevo
v Budimpešta, 24. febr. (Tel. Slov.) Kot za stopnik Madjarske sc prihodnjega zasedanja Sve ta Društva narodov ne bo udeležil grof Bethlen, temveč zunanji minister Valko. Glavni delegat Madjarske bo grof Albert Арропуј, čegar kom-petenca se bo razširila na vprašanje optantov in na monoštersko afero .
Msd'arski proračun pasiven
v Budimpešta, 24. febr. (Tel. Slov.) Madjarski parlament je danes s 139 glasovi proti 32 glasovom sprejel zakon o reviziji »numerus clau-susa«. Finančni minister dr. Bud je nato predložil proračun za 1928-9. Izdatki znašajo 1357 mi-jonov pengejev, za 165 milijonov več kakor lansko leto, kar je v glavnem pripisovati zvišanju plač državnim nastavljencem. Dohodki presegajo izdatke za 2.500.000 pengejev, vendar pričakuje minister večjega presežka, ker optimistično presoja gospodarski položaj Madjarske. Za investicije je vlada predvidela 140 milijonov pen gejev.
Razbite stroinke kupili . Madiari
v Dunaj, 24. februarja. (Tel. >Slov.<) Danes opoldne je bila v Monoštru javna dražba ostankov strojnih pušk. S tem je afera za enkrat končana. Material je potom dražbe kot staro železo prišel v last neke madjarske trgovine z železnino, ki je stavila najugodnejšo pouudbo. Kot oficielne osebnosti so bili prisotni dva višja uradnika direkcije madjar-skih državnih železnic, višji honvedski častniki, uradniki železniške postaje, zastopniki pristojne sodne oblasti in šef monoštrske ekspoziture madjarske državne policije. Material je obstojal iz 17.000 kg jekla in 405 kg cinko-vih odpadkov, dalje 16 082 medenih lamel kot glavnih delov pasov za strojnice, 7711 zabojev za pasove i. dr. Vse stvari so bile prodane za smešno nizko ceno 1800 pengejev Kupec se je baje obvezal, da bo material zt> časno pustil na licu mesta.
Vse države odkrito želiio mir
v Ženeva, 24. febr. (Tel. Slov. Dr. Bene? je izjavil zastopniku »Petit Parisiena« v Ženevi, da smatra, da se velika razorožitvena komisija sestane lahko najpozneje do leta 1930. Vse drža ve odkrito želijo mir. Samo nekateri nemirnež so, kakor n. pr. komitaši v Macedoniji, plemenski politiki na Madjarskem in nekateri ultranncijo nalisti v Nemčiji, ki so, ker nimajo ničesar zgu biti, za nasilne odredbe.
Vsako revolucijo odklanjamo
London, 24. febr (Tel. Slov.) Glavni svet angleških delavskih strokovnih organizacij se je izjavil pripravljenim sodelovati z industrijo za socijalni mir, katerega je pripravljen tudi braniti. Blaginja industrije je ozko zvezana z blaginjo delavstva. Vsako revolucionarno sredstvo jc strogo odkloniti. Samo aktivno sodelovanje ho delavcem dalo popolno zastopstvo v gospo darstvu.
tudi dobro zadela. Toda detektiv se ni zmenil /.a bolečine, prizadejane mu s kamenjem,
temveč je mufeniško potrpel in odgnal ujetega Pepčka kot zmagoslavno trofejo na bližnjo stražnico. Tinček in Francelj pa sta jo že pobrisala. Na stražnici je Pepček seveda obudil veliko kesanje in v dokaz svojega trdnega sklepa, da ne bo več »nabirale premoga, povedal Se imeni svojih tovarišev. Pravijo, da bodo imeli starši vseh treh dečkov prav velike sitnosti.
0 Vsak dan je ukradeno vsaj eno kolo. V četrtek zjutraj je bilo ukradeno mesarskemu pomočniku Francetu Podkovu iz veže gostilne pri ~>Štefanu< 1500 Din vredno kolo.
0 Razne tatvine. Otroški vrtnarici Filo-ir.eni Eber, stanujoči v Gradišču št. 17, je nekdo iz stanovanja izmaknil 300 Din vredno obleko. — Mesarju Antonu Gregorcu v Tomšičevi ulici je neznan tat odpeljal 600 Din vreden mesarski voziček. — Cirilu Capudru, na Frankopanski cesti št. 21, je nekdo ukradel iz sobe 300 Din vreduo srebrno uro.
© Policijski drobiž. Za nekatere ljudi je menda še vedno predpust, kajti prijavljenih je več veseljakov, ki so prejšnjo noč kalili nečni mir spečim Ljubljančanom in se nedostojno obnašali. — Ovaden je bil neki Lojze K., ker se je baje mastil s perutnino in s <4ihim mesom, ki ni bilo njegovo, temveč last nekega gostilničarja v Spodnji Šiški. — Neka posestnica iz Spodnje šiške je neprevidno vozila z vozom po Miklošičevi cesti, tako da je nastal z drugim vozom karambol, pri katerem je dobil posestnik Jakob Hlebš iz Pod-gore pri Št. Vidu znatne poškodbe.
М*лгЉог
□	Srečke za Stadionsko loterijo se dobijo Sc vedno pri blagajni Zadružne banke v Mariboru. Kdor hoče zadeti kak krasen dobitek, naj si jih kmalu nabavi. Žrebanje se namreč vrši nepreklicno 25. marca.
□	Glasbeni koncert. Katoliška Omladina, ki goji vsestransko izobrazbo delavske mariborske katoliške omladine, je že čestokrat samostojno nastopila ali pa sodelovala pri raznovrstnih slovesnostih. Toda s samostojnim glasbenim koncertom pa še dozdai ni nastopila. Prihodnjo nedeljo, 26. februarja ob pol 5 pa hoče stopili pred javnost v Gotzovi dvorani kot društvo, ki goji v popolni meri glasbeno umetnost. Nastopilo bo 26 godbenikov z 10 klasičnimi koncertnimi komadi. Občinstvo že pridno sega po vstopnicah, kar nam jasno kaže. kako težko pričakuje tega glrsbenega koncerta. — Slavnostni govor je prevzel omladinski prijatelj g. dr. Josip Le-•»kovar. — Vstopnice se dobijo vsak dan v društveni pisarni, Cvetlična ul. 28.
□	Edita Lorand, Širom sveta zr.ana umetnica na violini, ki se je proslavila posebno s rvojimi 1000 gramofonskimi ploščami, ki so zelo priljubljene, nastopi v Mariboru v sredo, dne 29. t. m. s samostojnim konccrtom Je to njen prvi nastop v Jugoslaviji. Njena sijajna tehnika in skrajno živahen temperament, s katerim podaja svojo umetnost, bo gotovo zadivil vse poslušalce.
П Avtomatična telefonska centrala za Maribor je že deloma montirana in ji manjkajo do izgotovitve le še malenkosti. Delo je bilo prekinjeno že lansko leto na jesen, ker so bili Izčrpani vsi v to svrho dovoljeni krediti. Sedaj jc denar za dogotovitev na razpolago in tako težko pričakovana avtomatična
Zahtevale obširne mformacile c novem
glosbo
Zbori. Revijo za zborovske glasbe. Urejl Zorko Preovc-c, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Letna naročnina 4 ODin. Prva dvojna številki je v tisku in prinaša v glasbenem delu sledeč« skladbe: J. Gotovac »Barbari mi smo«, E. Adamič »Le padaj dež!« dr. A. Dolinar »Iz pirrna«, P. Jereb »Prepelica«, mešani zbori, S. Sanici »Pesem«, moški zbor. Književna priloga. I. Peruzzi: Sonet cb 50 letnici Emila Adamiča. Dr. A. Scliv.ab — Sest-desetletnik. V. Vedopivoc-peidesetletnik. Dr. A. Schvvab: Ipavci in jaz. Iz naših organizacij in društev. Zgodovina pevskih društev. Dopisi. Listi. Olasbene novosti. Ojiera in koncerti. Da ne pozabimo! Iz urednikove in upravnikove iistniee. — Zbori imajo krasno novo opremo iu prinašajo na prvi strani posrečeno sliko skladaiela Emila Adamiča z lastnoročnim podpisom. — Naročite se n? »Zbore«!
modelu na naši razstavi le danes in jutri
v zeleni dvorani hotela Union
American Motors L. t. d.
UubHana, Dunajska cesta 9
Telefon 2477
Telegram Amot
telefonska centrala na mariborski glavni pošti bo v prometu koncem majnika t. 1.
□	Zanimiva pravda in zavrnitev pritožbe.
Mariborski so.ijalni demokrat je so hoteli imeti pri zadnjih občinskih volitvah prvo skrinjico. Vložili so svojo listo na okrajnem gla-\;irstvu pred terminom, ki je bil določen za vlaganje. Glavarstvo jim je listo vrnilo in mesto v prvo, so volili v sedmo skrinjico. Postopanje okrajnega glavarstva jc odobrilo veliko županstvo. Socijalisti so sc pritc.žili na upravao sodišče v Celje, ki bo bravnavalo telo zadevo 1. marca t. 1. — Veliko županstvo je ludi zavrnilo pritožbo socijalnih demokratov radi volitev v mestni svet.
□	Mariborski Ljudski oder naznanja, da vsled nepredvidenih zaprek ne vprizori jutri Ulderico Donodiieve drame -Gogoljeva smrt«, temveč jo preloži za nedoločen čas.
□	Mestna klavnica dobi novo ograjo. Radi tega bo treba posekati nekaj divjih kostanjev.
□	Znižana prevoznina. Na avtoomnibus progi Maribor — Celje sc zniža prevoznina od sedanjih 64 Din za osebo na 50 Din. To znižanje pa velja le tedaj, ako sc kdo pelje od Maribora do Ccija in obratno.
□ Kitonske ceste. Mestna občina je po sodila lani falskemu podjetju parni valjar in je prejela za odškodnino 30.000 Din. Iz tega zaslužka je bila najbolj prometna Tatten-bachova ulica kitonizirana od dunajske cestne gradbene tvrdke »Gestra«. Ostalih 6000 Din se bo vporabilo za nabavo katrana od zgoraj imenovane firme, s katerim mora biti še prevlečena moderno tlakovana Tattenbachova ulica, da bo preureditev trajna. Stavbeni svetenik g. Černe je povabljen od Gestre na Dunaj, kjer sc bo prepričal na lastne oči, da je kiloniziranje mestnih cest trpežno in se izplača. Po poročilu g. Čcrneta bo nadaljevala mestna občina s kitoniziranjem najbolj prometnih mestnih cest.
O Aretirana sta bila v četrtek od mariborske policije Jože in Karel Gačnik. Obadva sta lansko jesen izvršila več tatvin v Celju, Poljčanah in Ehrenhausnu. Policija jih jc dolgo iskala, v četrtek pa jih je dobil detektiv v Ljudski kleti. Eden se mu ie še sicer izmuzni', а. ga je pozneje dobil na starem mariborskem pokopališču. 04neljana sta bila v zapor, da počakata obsodbe.
B opisi
Cfubljansko gledališče
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer.
Sobota. 25. februarja: SESTRICNA IZ VARŠAVE.
Premiera. Premierski abonma. N'edelja, 20. februarja, ob 20. uri zvečer: SEST H IONA IZ VARŠAVE. Ljudska predstava pri znižanih cennh. Izven. Ponedeljek, 27. februarja: IDEALNI SOPROG. Red B.
Torek, 28. februarja: Zaprto.
OPER A. Začetek ob pol 8 ivočev.
Sobota, 25. februarja: MARTA. Red B. Nedelja. 28. februarja, ob 15 uri pop.: PRODANA NEVESTA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 27. februarja: Zaprto. Torek, 28. februarja: ZMAGOVALKA OCEANA. Opereta. Red D.
Mariborska gledališče
Sobota, 25. februarja ob 20. url: DOBRI VOJAK
ŠVEJK. Ab. A. Kuponi. Nedelja, 26. februarja ob 15. uri: GROFICA MARICA. Znižane cene. Kuponi. Ob 20. url: DOBRI VOJAK SVEJK, Kuponi.
Nasnanlla
Ljubljana.
Pr< davanje o kulturnem pomenu slovenske narodne posmi s skiopiičnimi slikami bo v nedeljo 28. febr. v Rokodelskem domu, Komenskegu ul. 12. Predaval bo g. prof. dr. J. Lavrenčič. Pričetek točno ob 8 zvečer. Vstop prost.
Strokovno društvo javnih nameščencev in vpokejeneov kraljevine SIIS v LJubljani Ima danes ob 20. uri redno odborovo sejo in »»ion širši nc-stanck.
SluSklnjska zveza priredi v nedeljo 26. febr. ob 5 popoldne skioptično predavanje v Alojzije-višču, Poljanska e. 4. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Pevski zbor Glasbene Matico v Ljubljani. Dane« v soboto 25. t. m. ob 6K vaju In sestanek vsega zbora. Važni poinenki za nedeljsko slikanje — Odbor.
Krajevni cdbor Zdru>:-nia invalidov v LiubFani ima svoj redni letni občni zbor v ned-djo, dne 4. marca I92S ob 0. uri dopoldne v veliki dvoreni Mestnega doma v Liubh'ani, Krekov trg. Oni redili člani, ki še niso prejeli vabil odnosno obvestil in se nameravajo občnega zbora udeležbi, naj to takoj javijo po dopisnici ali pa nai se do 2. marca zgla-sijo v pisarni Krajevnega odbora da dobe vabilo, ker brez nieea ne ho vstopa.
Podružnica Sad:arskega in vrtnarskega društva na Viču vabi na iavno predavanje o saienjti in obre/avanju sadnih dreves, ki se vrši v nedeljo, 26. februarja popoldne ob pol štirih v ljudski šoli.
Glasba
Soored klavirskega koncerta pianistke Jnd-vige Poženelove v četrtek 1. mnrea v Eilhnrmo-ničnl dvorani: G-briel Fnure: I. Thrme et Vnrtntl-one, II. a) Los Mnletiers devnnt le Christ de T,11-via. b) Deedat de Severne: Menelriers et Gh-neuTpp. ITT. Em. Chebrier: al Roun-ćp fmtns"ite, b) Mnrij Kokoi: Aiubirtino sostenuto, c) S Pro-kofifv: Mnrebe IV. M"urtee Ravel: al Pretude. bi Toecatn iz suite Tombenu de Cotiperin, V. J. Albeniz: Trinna. — Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigami.
Maše dijaštvo
Tehniki! Pridite polnošlevilno na zborovanje v nvlo tednike dnnes popoldne ob 17. ki ga sklicuje ADJT v obrnmbo nnših vitalnih interesov.
Tovariši Znrfnni! Danes ob 8 zvečer se vrSi v društvenem loknlu IV. redn' sestanek — Govori tov. Tine DebMjnk o temi >Knrnklprletlkn da-nnšnfe slovenske literature«. Udeležba Ip za fl^ne obvezna, g. starpSIne in tovariši bratskih druStev iskreno vabljeni 1 — Predsednik.
"Dar&vl
Slovenski Straži so darovali: Banka Slaviia, zavarova'nu družba v Ljubljani 100 Din, Ljudska posojilnica v Skofji Loka !00 Din, preč. g. prošt Andrej Kalan 50 Din, Mohorinrii župnij: Solčava 20, Peče 10, Preska 70, Radovljica 20, Sv. Lovrenc ua Dr. p. 50. Kaplaniia Dob pri Domžalah 100, Skolja Loka 250, Sv. lakob ob Savi 30. Sostro 20. Tomaž pri Ormožu 200 Sv. Hi pri Veleniu 10 Din. Vsem darovalcem se odbor Skvenskc Straže naj-iskrenejc zahvaljuje. Vse p. n. ix)verjenikc Družbe sv. Mohorja prosimo, da nam blagovolijo vposlali nabrane 'jueske.
Jurk'ešter. Težak hlod (kleč) ie v s^edo popoldne, 22. t. m. 7d-obil noro nad stopalom graščinskemu hlancu Tmezu Trefalfti v Epihoveu pri JurkloStru. Prepevali so m še isti večer s Smido-vim avtom v cel'sko bolnico. — Pustni krek so pustni našem!;enri priredili čsrevniški mlin na vozu. Na enem koncu so mašili vanj stare na drugem konru ra so mlade ven prihajale. Mladim in starim je bilo to v veliko zabavo.
Trbovlje
sfr- Požar pri g. Cestniku. Ob vznožiu hriba, ki vodi na sv. Planino, rar minut od trboveljske fa>-ne cckve si ie pred kakimi 20 Ieli seridal mizarski moisfpr sr. Cestnik lično hišico. Mož ie znan kot iako priden in zve^t delavec v svoii stroki, naročil mu ni manikalo, akoravno je delavnica izven industrijskega centra. V svoiih sinovih, ki so doraščali in kateri so se nri niem izučili solidnem dela. je d^H' dobre noimfračp O^ri ep mn ie večala, napravil ie mora! večjo delavnim. ta zonel ni zadostovala. ter si je v zvezi s sinovi lansko leto sezidal veliko, moderno, z vcemi potrebnimi stroji ureieno
I dptavniro ki ima že tovarniški značai in zaposle-nih do 15 moči. — Velik obrat ie zsMeval mnooo lesnega materiala, zato so po dotrotovl'pnui sfro'ne de'avTi!'"P. ki ima tudi lastno ža"o venpriianko. začeli zidati sušilnic za deske. Ta ie bila te dni do<rrv tovli»r>a in vložili so cel vaeon dp*k. Ko »o bile že skoraj suhe. so se v ozadiu sušilnice vnele in nastal jp velik požar. ГИо nri raitemii od strani tr^ke požarne brambe. domačih in dniHh ie bilo težavno, ker so se r«or»tp vsp H<»skp v močnem dimu posamezno iz sn'ilnice Jemati pri o-kpm vhodu, k!er ie oher"*m de'ovala še spsslka in reševalce rnoč'la z vodo. Skoda na m*tpriiahi ie rv-PT'šnia In ker ie stalnica šele doridana. g. lastnik proti požaru v sniilnlcl ni btl 7avar0v*n.
Nesreča. Posestnik na Podmeii p. lože Brepnr je pade! v bratovi oro«tl'ni po stopnliVah na g'avo ter sp močno ranit. Nipirovo sfanip ie opasno.
Л: Pnmntn« tnlitpv. V notici, kt obravnava v Slovencu dne 24. t. m. rprešnnie uklnitvr dijaških In drusrih avtovožpnj po znižanih cen->h potom nvtopodielta Ferdo Arzenšek v TrbovlHi jp navedeno, dn le Okrnini rnston L-'škn ndl znifrnih voženi opustil obdavčenih ir. Arzenškn zn 15.000 Din. a. Knvfnlkn zn 7000 Din In g Zem1|ana m "000 Din. Ta trdifpv ne odrrovarjn гр»пИ. V *p|f ožiogji odboru sosveto pri Okr. znstopn v Laškem z dne 18. t. m. le btl rsklenfeno. dn se to vprašanje v predhcmpm šlrš'm obergu snmn odloži. — Okraini zastop Laško. Gernut: dr. Godnli
Kranjska gora. Vremensko (»oročilo: Snega 50 cm srenj. Temperatura zjutraj -0" C, opoldan na solncu + 20° C Barometer 700 — stanovitno. Jasno, mrzlo vreme. Smuka izborua v dopoldauskib urah v senčnih legah. Solnčna st'*n konna
Športna predavanja LNP. LNr priredi v naj-bližnjem času ciklus poljudnih propagandnih predavanj o športu. Prvo predavanje se vrši v ponedeljek 27. t. m. ob 20 v dvorani Kmetijske družbe na Turjaškem trgu št. 8. Predava prof. dr. Ant Baje o športu v splošnem In njegovih vrednotnh. Predavanje je pristopno širšemu občinstvu, predvsem pa je namenjeno članstvu naših športnih klubov.
8. K. Jadran. Opozarjamo članstvo ua redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 26. t. m. ob 9.30 dopoldno v Narodni kavarni. Glasom novih pravil se mora občnega zbora udeležiti vsak v Ljubljani stanujoč član ali pa pismeno opravičiti svoj izostanek. V slučaju, da občili zbor ob napovedani uri ne bo sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z enakim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu članstva. — Odbor.
SK Ilirija, nogometna sekrija. D.inee, v sobote ob 16 trening na dva gola na igrišču za skupini I in II. Jutri dopoldne ob 10. trening-tekma e Svobodo za II. skupino. — Načelnik.
TEKME ZA PREHODNI POKAL LNP. П. kolo jutri ob 14 na Igriščih Ilirije in Primorl*.
Drugo kolo tekem za prehodni poknl LNP-a prinese sledeča srečanja: ua igrišču Priiuorjn ob 15.30 I'rimorje:Slovan, na igrišču Ilirije ob 14 lIermes:Reka ter ob 15.30 IIirija:Jadran. Prcdtek mo na igrišču Primorja igrata ob 14 rezervi Pri-morja in Hermesa. Drugo kolo prinese lorej neprimerno zanimivejše tekme in boljši snort. kot so ga mogli nuditi mlajši klubi v 1. kolu preteklo nedeljo. Zanimanje bo vladalo seveda v prvi vrsti za letošnji prvi nastop prvaka Ilirije ler pač tudJ za start Primorja. Pričakuje se lahko v vseh tekmah otvorjene in dobre igre. Tekmovanje za prehodni pokal LNP-a se približa z nedeljskimi t»k-mami ze zelo odločilni fazi. Izgleda sirer, da м bostn v ljubljanskem okrožju srečala kot končna tekmeca zopet Ilirija in Primor-e, v mariborskem pa Rapid in Maribor, vendar prinesejo izločilna tekme prav laliko kake spremembe.
ZBOROVANIE MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA.
Ob priliki olimpijskih zimskih iget je zbo roval v St Moritzu izvršilni odbor Medn. ol. odbora. Imenovali so nova č'ana za Španijo in Mehiko ler so sklenili, da dobita Kanada in Po'jsk« po dva delegata. !z\ ršilni odbor je sprejel delegati mednarodnih zimskosporlnih zvez. Dalje so razmo-trivali vprašanje prirediivc sveknnih prvenstventn tekem v letih olimp. iper. V imenu Mednarodne drsalne zveze je iziavil Sa!chow, da jc periodična odložitev svetovnih prvenstev nemogoča in pa da olimpijske igre zato nič ne Irpiio. !!o'mquist ie povedal da ni nobenih mednarodnih prvenstev v smučanju. Mednarodna drsalna zveza je opozorila odbor, da je drsanje na 500 metrov nri olimpijskih igrah izkazalo dva zmagovalca in dva na drugem mestu. Oba zmagovalca dobita zlato kolajno, druga dva pa bronasto. Nato so določili dnevni rod za bodoče zasedanje, ki se bo vrši'o od 25. do 27. juliji v Amsterdamu. To zasednn'e bo razpravljalo o vrsti sprememb glede pravil. Malta in Filipini sta izrazila željo da nastopita pri olimoijskih igr.'li faniosto:no, ne v britanskih in ameriških vrstah. Glede kandidature Malte bodo vpraSali britanski o impiiski odbor. Na prošnjo mednarodne veslaške zveze so ji dovolili poda'jšanje rokov za olimpijske regate, ker dovoli kanal Sloten, kier se bodo ropate vršile, samo tekme v dve. Izvršilni odbor je vzel na zname ugovor ameriških delegatov glede odločitve jurv-je v teku na 10.000 m in ie poudarial, da ni ime! Mednarodni olimpijski odbor v SI. Moritzu nobene seje. Ker gre za vprašame tehniškega značaja, morejo od'očiti o tem le interesirane zveze in ne obstoji torej nobena možnost pritožbe.
Ali ste že kupili
stadlonske srečke
Hitite! Zrebanle 25. marca
1 W—Mlllill Ш1MIM
jRcrdlo
PROGRAMI:
Sobota. 25. februarja.
Zaereb: 19.30 prenos iz ljubljanske opere — Milan: 20.50 koncert s pestrim sporedom. — Bro-slan: 20.10 koncert veselili skladb. — ilartclona; 10.10. 19.20 in 22.10 koncert kvinteta. — Leipzig: 20.15 Dve uri humorja s sodelovanjem moškega zbora in orkestra. — SluttKarC 19 30 zabavni večer, sodeluje orkester in pevci; 22.30 lahka glasba.
—	Hamburg: 20 >Mikadoc, buvleekna npera v ? dej. (Sullivan). — Katovire: 20.30 koncert. — Rrno: 19 Muzikalne pravljice. Izvaja orkester. — Rim: 20.45 Odlomki iz italijanskih oper. — Oslo: 20 orkestralni koncert. Verdi: Traviata — W.ignei. Namišljena ladja — Puccinl: Mndame Hutterflj
—	Snint-Saene: Samson in Dnlila — VVagner: TnnnhltuHer. — »vrlin: 20.30 Dvoboj m Lidiu, komedija v 3 dej. (Relifiech). — Paven'rv: 19 50 lahka glimba; 23.30 koncert del školekih'sklndn-leljev, — Dunaj: 20.06 »Mmkizn od Airleii«, igra v 5 dej. (Stern'ieim). — Miinrlien: 19 30 »Don Pnsquale<, komična opera v 3 dej (Donizelti). — Rndapest: 19.10 ciganska glnsba — Vir^rt: 20-80 koncert; 2230 lahka alasba.

/ /
aj/e novega
KOLEDAR.
Sobota 25. februarja. Matija, ap., Sergij-— Jutri: Valburga.
Dunajska vremenska napoved za 24. februar. Jasno, ponoči zmrznjeno.
Vreme v Belgradu, 24. februarja: Oblačno in malo snega. Mraz Temperatura najvišja —2°, najnižja —7".
ZGODOVINSKI DNEVI.
25. februarja: 1898. so slovenski poslanci Štajerskega deželnega zbora sklenili v klubu, zavzeti se za slovensko vseučilišče v Ljubljani. — 1807. se je rodil poljski skladatelj I. F. Dobrzynski. — 1525. se jc rodil francoski pesnik Joachim Du Bellay. — 1831. je umrl nemški pisatelj Fr. M. v. Klinger. — 1911 je umrl slikar Fr. v. Uhde. — 1911. jc umrl romanopisec Fr. Spielhagen.
ik Proste vaje članic za 1. 1928., ki se
bodo izvajale na akademiji J. O. Z. v Unionu dne 4. marca t. 1 se povsem razlikujejo od dosedanjih obveznih vaj Imajo polno finih, ženskemu telesu prikrojenih gibov, ki sc prelivajo drug v drugega; vaja prehaja v vajo tako, da nasiane prava študija telesnega gibanja. Vstopnice je dobiti od četrtka 23. februarja t. 1. dalje ❖ trafiki v Unionu.
k Minister pros' ete je pozval univerzitetno komisijo, ki ima sk'epati o definitivni redakciji memoranduma za vse naše univerze, v Belgrad za dan 27. februarja. Ljubljanski delegati za to komisijo so rektor Nahtigal, profesor Dolenc in profesor Zupančič.
k SLod zaupnikov SLS kočevskega okraja (političnega) se vrši v ponedeljek ob 10 v Ribnici v Društveni dvorani. Podala se bodo razna poročila in volil okrajni odbor.
k Sto let za luno. Ata »Narod« so dosegli res že skrajno mejo starosti. Naš glavni urednik g. Tersegiav je odložil ureduištvo Socialne misli« že pred dvemi leti in pol, celo njegov naslednik g. Erjavec ga je že odložil, a starina »Narod« skuša še vedno izrabljati g. Terseglava kot urednika »Socialne inisli«, ki letos sploh še ni izšla, proti ministru dr. Gosarju. E>alje poroča v neki notici, da je nujno potreben pravilnik glede uporabe denarja, ki se zbira v svrho podpiranja brezposelnih. Očividno ata »Narod« že vse zadnje tedne spijo, kajti tak pravilnik je minister Gosar izdal že meseca januarja. Kar pa sc tiče osemurnega delavnika, Delavska zbornica in krščanski socialisti v niej niso manifestirali zanj zato, ker je osemurni delavnik odpravil« minister Gosar z načrtom uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, ampak, kakor je prvi govornik od večinske stranke zbornice uvodoma sam izjavil, zaradi napada angleške vlade na vvtshingtonski dogovor o esemurnem delavniku. Torej so ata »Narod« spali tudi med tozadevno sejo -Delavske zbornice« in mu voščimo še zanaprej globoko spanje pravičnega.
A*
Kai bo 25. marca?
Žrebame stadionske loterije
k Mariborski oblastni odbor razglaša: Trošarina na opojne pijače se začne pobirati s 1. marccm. Oblastni odbor je izdelal pravilnik za pobiranje trošarine, ki se danes pošlje inšpektoratu finančne kontrole v Ljubljano. — Davek na nočni obisk kavarn se je pavšaliral v Mariboru sporazumno s prizadetimi podjetniki. Ravnotako tudi davek na igranje s kartami. Za druge kraje so pogajanja za pavšiliranje v teku. — Oblastni odbor je dovolil zgodovinskemu društvu v Mariboru 20.000 Din podpore. — Za regulacijo Drave pri Muretincih 20.000 Din, pri Vurbergu 20.000 Din, za regulacijo Lebcnice 30.000 Din, Črnega potoka 50.000 Din; za nabavo inventarja v ginekološkem oddelku splošne bolnice v Mariboru 60.000 Din.
k Zasluženo odlikovanje. Iz Skal pri Velenju nam poročajo: V nedeljo, dne 19. t. m. se je pri nas vršila skromna, toda prisrčna slovesnost. Deputacija občinskega odbora s svojim županom Ivanom Oštirjem je izročila diplomo častnega občanstva našemu msgr. Iv. Rotnerju, župniku in dekanu v Skalah. Ravno letos teče dvajseto leto, odkar krmari to lepo župnijo in dekanijo. Zrelejšo polovico svojih dušnopastirskih let je monsignor položil na žrtvenik škalske župnije in dekanije. Prenovljene cerkve, novi zvonovi, vzorne katoliške organizacije, razvito duhovno življenje po vsej dekaniji so bajni spomeniki blagoslovljenega dela dvajsetih let. Častna diploma pa je le skromen znak našega spoštovanja, ljubezni in hvaležnosti. — Ista deputacija je isti dan izro čila tudi diplomo častnega občanstva tukajšnji velezaslužni učiteljici gospodični Agnezi Košar, kater* deluje oa tukajSnji osnovni šoli nad 25 let.
*	Vpoklic rekrutov leta 1928, Rekruti, rojeni leta 1907, in starejši, kateri pripadajo ljubljanskemu vojnemu okrožju in ki so bili nA naboru spoznani za sposobne, bodo letos vpoklicani na odsluženje kadrovske službe kakor sledi: Vsi rekruti, razven rekrutov za pehoto, peškolk kraljeve garde in kolesarski bataljon, se morajo javiti 18. ali 19. marca t. 1. v komandi ljubljanskega vojnega okrožja. Rekruti rekrutovani za pehoto, pcšpolk kraljeve garde in za kolesarski bataljon se morajo javiti na dan 26. in 27. marca t. 1. istotam. Rekruti mornarji in zrakoplovci bodo vpoklicani v dveh partijah, prva partija 18. marca, a druga 30. septembra t. 1 Druga partija ne-borcev se sedaj ne bo vpoklicala. Vsi rekruti bodo dobili pozive, na katerih bo točno na-značeno, katerega dne in ob kateri uri se imajo zglasiti v komandi ljubljanskega vojnega okrožja. Vsi rekruti morajo počakati poziv v svoji domovinski občini, če se pa začasno od stranijo iz svoje občine, so dolžni, da svoj natančen naslov prijavijo županstvu, da jim le to more pravočasno dostaviti poziv. Opozarjajo se pa vsi rekruti, da se priglasijo t ravo-časno in trezni, ker bodo drugače od vojaške oblasti strogo kaznovani, in da bodo toplo oblečeni in obuti.
к Za lastnike vrta. Kdor ima ob svoji hiši vrt, od katerega hoče imeti dobiček, bogat pridelek in razvedrilo, naj si nabavi Hu-mekovo knjigo »Domači vrt«, ki nudi vse potrebne nasvete za plodonosno obdelovanie in kras;tev hiše in vrta. Knjiga velja 33 Din, vezana 40 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
ir ' Zagorski steklarji na cesti. Vodstvo steklarne v Zagorju je sklenilo, da takoj ustavi obrat v steklarni. Vsled tega ukrepa je čez 30 delavcev ogroženih v svoji eksistenci, med temi čez 10 družin. Vodstvo steklarne je sicer ponudilo večini odpuščenim delavcem mesta v Hrastniku, toda težava je v tem, ker so delavci domačini v Zagorju in je čisto naravno, da se vsak težko loči od rojstnega kraja. Poznavalci razmer pa trdijo, da ni bila potrebna skrčitev obrata v Zagorju, ker je dovolj dela. Sicer bi se vsled odredbe vodstva moral obrat ustaviti in podjetniška stanovanja izprazniti, vendar sc je pa izvedba na pritisk raznih faktorjev zaenkrat še odložila in je upati, da se bo tudi preprečila. Tako bi bilo tudi prav. Kajti podjetnik ne sme misliti le nase Ln na svoje podjetje, ampak tudi na delavce in na njihov večletni trud in vestno delo v podjetju. V tem oziru se pa delavstvu godi očividna krivica, če se mu hoče vzeti rojtni dom.
k Predavanje Slovenske straže s skioptičnimi slikami s& vrše: v nedeljo 26. februarja v Ribnici ob 3 popoldne in v Gor. Logatcu ob pol 8 zvečer. Govorita gg. prof. dr. Lamb. Fhrlich v Gor. Logatcu in dr. Rožič v Ribnici o manjšinskem vprašanju. V sredo, dne 29. t. m. je predavanje o Primorski in Jadranu na Jesenicah, kjer govori g. dr. Zitko.
k Odbor za zgradbo spomenika v vojni padlim vojakom v Škofji Loki spominja vse one, ki зе še niso odzvali svojčas razposlanim okrožnicam s ponovno prošnjo, da pripomorejo vsaj t. malenkostnim zneskom k izpolni-| tvi tega blagega namena. Ker ima odbor na-! men takoj pričeti s predpripiavami, najvljud-! nejc prosi za takojšen odziv,
k Dva enodnevna sadjarska tečaja se j vršita na vinarski in sadjarski Soli v Mariboru, in sicer; 1. V ponedeljek, dne 5. marca t. L, tečaj za precepljanje sadnega drevja. 2 V torek, dne 6. marca t. 1,, tečaj za sajenje in oskrbo sadnega drevja. Pouk je brezplačen ter traja vsak dan od 9. do 12. in od 14 do 17 ure. Vsakdo se lahko udeleži obeli tečajev. Zanimanci naj prijavijo svojo udeležbo z dopisnico najkcsnejc do 3. marca I. 1. ravnateljstvu šole.
*	Kržičeva knjiga »Zvezde in cvetice — knjiga o hvaležnosti« je bila povsod sprejeta s priznanjem in pohvalo. Oglasnik lavantin-ske škofije (1928, str. 23 in 24) pravi o njej:
Zanimiva, koristna in priporočila vredna knjiga! Pisatelj opisuje vesoljni ustvarjeni svet in njega posameznosti, človeka samega, njega ustvarjenje, odrešenje in posvečenje — kot dela božje Dobrote, ler uči redko, pa potrebno čednost hvaležnosti. Knjiga bo dobrodošla kakor vernemu ljudstvu, tako zlasti pridigarjem in predavateljem.« — »Ave Marija« (1928, str. 31) pravi o knjigi: Vsebinsko je knjiga neprecenljive vrednosti.« Knjiga stane 25 Din ter se dobiva v vseh knjigarnah.
k Pašna zadruga pii Sv. Ambrožu nad Cerkljami jc 21. t. m. odkupila Kriško planino, na Krvavcu, ki preide v dejansko last, čim kupčijo odobri ministrstvo za agrarno reformo.
k Vlom v Vevčah. Dne 20. t. m. je neznan ziikovec vlomil v stanovanje Roka Bo-gojeviča v Vevčah in odnesel iz skrinje 6375 Din gotovine, nekaj obleke ter zlato moško uro 7. zlato verižico. Bogojevič trpi 8000 Din škode.
k Velik požar pri Sarajevu. V četrtek
zjutraj jc nastal požar v tovarni usnja Ašera Alkalaja v Darivi blizu Sarajeva. Zgoreli sta
bise6n0beu zobje DEHTEČA USTA
SARG-OV
dve tretjini tovarniške zgradbe. Močno so po-škodvani tudi stroji.
k Železniška nesreča. V četrtek opoldne je kmet Vata v Novem Sadu vozil čez želez-ndiški tir, ker so bile tračnice odprte. V tem hipu je pridrvel vlak in zadel v voz. Oba konja sta ubita, kmetu pa je vlak odirgal obe nogi.
k Za Ameriko in zadeve tamkaj — samo dr. Ivan Čeme, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Cene zmerne, po ureditvi plačilo.
k Opozarjamo trgovce in živinorejce na današnji oglas »Govedomedike«, jugoslovanske razpošiljalnice preparatov za govedo, konje in prcšičc v Mariboru.
k Pri slabem počutku je naravna ~Franz-Josef< -grenčica zelo prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki znatno zmanjšuje težkoče in večkrat zanesljivo koristijo že male množine. Dopisi zdravnikov za ženske bolezni soglasno hvalijo zelo milo učinkovitost »Franz-Josef« vode, ki je zelo primerna za nežni ustroj ženskega telesa. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
CfuMfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN. Nocoj imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti.
© Slavnostna otvoritev razstave češkoslovaškega stavbarstva. V Jakopičevem paviljonu se vrši danes ob 11 ob oficielni udeležbi zastopnikov oblasti in korporacij. Razstavna zbirka obsega okoli 300 fotografij modernih stavb vseh panog (javne stavbe, galerije, razstavni paviljoni, banke, bolnice, trgovske, stanovanjske in družinske hiše, interierji, spomeniki, regulacije mest in kolonij itd.), ki so že zgrajene ali pa v delu. Razstava ni retrospektivna, ampak združuje dela vseh modernih smeri samih živečih arhitektov, razen Jana Kotčre, čigar delo je bilo sprejeto v zbirko z o/.irom na vodilno vlogo mojstra češke moderne arhitekture.
0 Na nocojšnjem radiovečern Prosvetne zveze bomo slišali posebno zanimivost: govoreči film. Poizkus prenosa takega govorečega filma bo napravila radiopostaja Frankfurt. Poleg te zanimivosti so na sporedu vesele pevske in godbene točke drugih evropskih postaj. Koncert traja od pol 9. do 11. ure. Dvorana Akadem. doma, kjer se koncert vrši, bo toplo zakurjena Za vstopnino 2 Din se tam nudi torej lep užitek za cel večer.
© 17. prosvetni večer Prosvetne zveze: predavanje prof. Mlakarja o potovanju na Etno in Vezuv. Predavanje se je vršilo v veliki dvorani »Uniona«, ker se je že vnaprej predvidevalo večje zanimanje zanj. In res! Številni posetniki so zasedli večino sedežev v parterju, pa tudi galerija je bilo priiično zasedena. Humor g. prof. Mlakarja je znan in privablja. V njemu lastnem šaljivem tonu je g. predavatelj povedel poslušalce v Neapelj, odtam na otok Capri, ter potem na Vezuv. Obširno je razlagal zgodovino Pompejev, potek in stanje njegovih izkopnin. V nadaljnjem nas je seznanil še z Etno, njenimi posebnostmi in zanimivostimi, kar vse je seveda zabelil z zdravim, neprisiljenim humorjem ter svojimi doživljaji. Predavanje je trajalo čez poldrugo uro in so ga spremlievale številne skioptične silke.
© Umrla jc včeraj gdč. Margareta S e v -o i k, bivša dolgoletna knjigovodkinja pri brdki Kollmann. Pogreb bo v nedeljo ob treh popoldne. — V četrtek popoldne je v Jože-fišču umrla umetna vezilja gdč. Franja Suha d o 1 c. Pogreb bo danes ob pol petih po-poldno.
© Vožnja baliža s posledicami. Prejšnjo nedeljo so radovedneži opazovali po Dolenjski cesti imeniten prizor: vrli Dolenjci bo vozili baliž zale neveste, ki se je primožila k njim iz bele Ljubljane. Da so zraven počeli pristen nnroden špeklakel, se razume samo ob sebi. Ni manjkalo ne godcev, no harmonike in ne obligalnih Štefanov vina in vsega, kar spada zraven. Prav na vrhu naloženega voza je sedel junaški Stanko, ki jo krepko držal pokonci veliko ponosno zastavo. Do železniške proge je šlo vse po sreči. Tu pa se drog zastave zndone v električne žice, iti so
bile na mah pretrgane. Vesoli sval.je se za nezgodo seveda niso brigali ter so svojo prijetno vožnjo nadaljevali. Ali po vsom karlov-škem delu mesta so na mah ugasnile žarnice. V gostilnah so bili ljudje ravno pri najlepši zabavi, pa so morali radi nesrečnega baliža počakali s krofi in klobasami, dokler niso dobili mesto električne luči medlih leščerb, kar seveda ni ugodno vplivalo na razpoloženje. V neki gostilni so morali radi uezgode opustiti celo ples, v neki tovarni, kjer so delali tudi v nedeljo, pa je bil takoj ustavljen ves obrat. Kar pa je bilo še najhujše, je to, da so morali monterji mestne elektrarne dva dni iskati, kje je električna napeljava pokvarjena, policija pa je še dalj časa iskala zlikovca, ki je vse to povzročil, dokler ga ni našla v osebi nesrečnega Stanka, ki bo moral svojo neprevidnost drago plačati.
0 Izsledena vlomilca. Včeraj smo poročali, da je gospa Eleonora dr. Groyer-Jenko nn Miklošičevi cesti prijavila policiji velik vlom, ki je bil izvršen v njeno podstrešno shrambo. Agenti kriminalnega oddelka so vso zadevo preiskali in včeraj dopoldne izsledili in aretirali vlomilca, ki sta ta vlom izvršila. Sta to 18 letni brezposelni trgovski pomočnik Rudolf M., ki stanuje v isti hiši kot oškodo-vanka in razmere torej dobro pozna, ter ravno lako 18 let stari brezposelni trgovski pomočnik Reinhold T. Prvi ni imel poguma, da bi sam kradel in je nagovoril drugega, naj mu pomaga. Tekom zadnjega meseca sta izvršila v podstrešje več vlomov in odnesla večje množine raznega posteljnega perilt. moške in ženske obleke ter perila in raznih drugih predmetov. Skoro vse ukradene predmete sta znosila v zastavljalnico. Tu je včeraj dopoldne policija zaplenila za približno 5600 Din razne obleke. Kazen nekaterih malenkosti, priznata oba mlada vlomilska začetnika vse očitane jima tatvine.
0 Pasji kontumac. V torek, dne 21. februarja 1928 jo neki pes (popis: majhen, kratkodlak, svetlorjave barve, okoli 5 let star, lastnik neznan) popadel na Starem trgu v Ljubljani ljudi in pse. Pes je bil pobit in reztelesba je dognala pasjo steklino Da ee steklina ne razširi, odreja mestni magistrat na podlagi §§ 41 in 42 zakona z dne 6. avgusta 1909 drž. zak. št. 177 za okoliš mestne občine pasji kontumac. 1. V področju mesta Ljubljane morajo biti vsi psi neprenehoma na verigi oziroma morajo biti zavarovani z zanesljivimi nagobčniki, ki zabranju-jejo grizenje. 2. Vsi psi morajo biti popisani v pasjem katastru mestnega magistrata in morajo biti zaznamovani s pasjimi znamkami.
3.	Prepovedano je jemati pse s seboj v javne prostore kakor tržišča, gostilne, kavarne itd.
4.	Psa izpeljati iz kontumačnega okoliša se sme le z dovoljenjem mestnega magistrata
5.	Vsakdo mora svojega psa. ki je prišel * dotiko s steklim ali kakim stekline sumljivim psom, ali če opazi na njem znake stekline, oddati takoj mestnemu konjaču ali ga pa tako zavarovati, da ni nevarnosti za okolico. Tudi mora slučaj takoj naznaniti mestnemu magistratu. 6 Pse, ki bodo zaloteni proti navedenim odredbam, se bo uničilo, lastnike pa kaznovalo. Za prestopke proti odredbi pod točko 3. se smatra soodgovorne tudi lastnike navedenih prostorov. — Meetm magistrat ljubljanski.
O Bitka med detektivom in paglavci. Že desetletja je menda med nekaterimi prebivalci severovzhodnega dela mesta udomačen običaj, da hodijo po premog na tovorui kolodvor, kjer ga pa ne plačajo. Toda liogvu-ruj, da bi kdo komu rekel, da premog kradejo, kaj še. oni ga »nabirajo«. S tem pravim mnenjem pa ni zadovoljna železniška policija, ki te nabiralce« na vse tnile viže preganja in se ne zmeni za dolgoletno tradicijo. Predvčerajšnjim je železniški detektiv G. zasačil tri dvanajstletne dečke, ki so zopet >nabi-ralk premog in sicer kar iz odprtega vagona. Najmlajšega, Pepčka. ki jo tudi najbolj neroden, je še mogel ujeti, ostala dva, Tinček in Frahcelj, pa sta pobegnila. Oddaleč sta po tem gledala, kako detektiv drži njunega tovariša za roko. Kar pade Tinčku na misel, da bi znal ujeti Pepček izdati na policiji Se njuna imena. Oba dečka sta pričela klicati Pepčku, naj не detektivu iztrga iz rok, hkrati
pa sta pričela detektiva bombardirati _ s
kamenjem. Merila sta dobro in ato večkrat
Velik slovanski pisatelj
Češki narod slavi ia mesec jubileje svojih najznačilnejših književnikov. Po 751etnici rojstva Jaro-slava Vrchlickega je obhajal 23. t. m. dvajsetletnico smrti Svatopluka Cecha, po'eg Vrchlickega najmočnejšega stebra češke romantike, a 27. t m. 60 letnico rojstva Jožefa Holečka.
Kakor Svatopluk Cedi je tudi Holeček velik Slovan ne samo v svojem čuvstvovanju, temveč tudi v svoiih delih in v svojem časnikarskem delovanju pri »Narodnih Listih«. Holeček ji za svoje delovanje na polju slovanske vzajemnosti žel priznanje najvišjih znanstvenih krogov, ki so ga imenovali za rednega člana Slovanskega instituta. On je imel čast, da je 22. januarja t. T. otvoril in vodil prvo sejo č anov tega instituta.
Holeček si je priboril trajno mesto v češki književnosti s cik'ično epopejo »Naši«. Ta roman v desetih delih se da primerjati s poljskim romanom Wl. Reymoiita »Chlopi«, ki popisujejo življenje poljskega kmeta. »Naši« ue zaostajajo za »Chlopi«, tem biserom poljske književnosti, ampak jih celo nadkriljujejo. »Naši« podajajo v umetniški obliki razvoj češkega naroda v okvirju jugoče.škega kmeta
od 1. 1840. do 1. Ifc67. Holeček je naslikal češkega kmeta v vseh njegovih dobrih lastnostih in napakah. Opisuje izredno živo in nazorno njegove^ zna-
čilne poteze in prepleta svoje delo z zanimivimi zgodovinskimi in kulturno-zgodovin. dogodki in razmišljanji, a to v tako krasnem jeziku, da so »Naši« vredni študija samo zavoljo sloga.
Svojo ljubezen do ruskega naroda razodeva v »Obisku na Ruskem«, v *Nemškeni smradu v Rusiji« pa opominja Ruse, naj bodo napram Nemcem zelo previdni in pazijo na nemško ekspanzijo.
Največ svojih del je posvetil južnim Slovanom V Turkih je videl najnevarnejšega njihovega sovražnika. Črnogorsko borbo s Turki v tlcicego-vini 1. 1876 opLujc v obširnem delu »7a svobodo«. V »Bosni in Hercegovini« razgrinja življenje krščanske raje. Za svoj mogočni epos »Sokolovič« je vzel snov iz srbske zgodovine. f3ripovedke iz življenj? Črnogorcev je izdal v zbirkah »Črnogorske junaške črlice« in »Črnogorske pripovedke«.
Holeček ima velike zasluge za jugoslovansko-češkos ovaško zbližanje. Njegova dela so mu že pred svetovno vojsko našla zlasti v Črni gori mnogo prijateljev. Z veseljem se je 1. 1924. odzval njihovemu povabilu in jih je obiskal. Pri tej priliki se je mudil tudi v Ljubljani. Skoda, da ni prišel v stik s pravimi predstavitslji slovenskega naroda. O
ПХЖСС
pozornost je jioevetil v tej knjigi Stj. Radiču, katerega smatra ne za »vudce« (voditelja), ampak za »svudce* (zapeljivca) hrvatskega naroda. —š—
Gostovanje Eduarda Kohouta iz Prage
•
V četrtek zvečer je gostoval v vlogi Hamleta p. Eduard Kohout. član Narodnega divadla v Pragi Gosta smo prisrčno pozdravili, in se spomnili, kako bo bili Cehi še pred kratkim ue samo v operi ampak zlasti v drami trdna opora našega giedališča in kako so so ne s:uno mnogi začetniki, pač pa dobri igravcf in pevci zlahka udomačili pri nas. Danes, ko stojimo tako rekoč mi svojih nogah, je bilo gostovanje od vira češke gledališke umetnosti, iz Niirodnega divadla v Pragi tem večje važnosti. Goep. E. Koliout je predstavljal Hamletu po režiji dr. Hilarja, najizrazitejšega tvorca v današnji češki gledališki umetnosti. Ob tem gostovanju smo dodobra videli, da nnš Hamlet v sedanjem pravcu ne sme več na oder — kur smo ! že nedavno odločno poudarili — saj se je od nekdanjega dobrega Hamleta izgubilo v veliki meri i vse- iu je ostal samo še ne gladko tekoč tekst. Zato ! smo danes. resnično v zadregi, da se je praški I gost izzivtj.11 V okorelosti in praznoti, ki ne kaže I prave podobe nažega gledališča. Tedaj bo treba s Hamletom z nova, kako, nam je pokazal praški gost.
Gosp. E. Kohout zajema Hamleta iz občestva, ga stiska nase hi izžareva iz svoje osebe. \ BTečina sveta in spoznanje očetovega umora se srečujeta tako kot dokaz za prepričanje. Ta Hamlet je elegični človek današnje dobe, ki mu je vse blizu, in vse, kar mu je blizu, je daleč: skrivnost današnjega človeka. Igra tega Hamleta ne more biti nobeno zunanje iskanje |>o efektih, ker vsa bolečina leži globoko v notranjosti in teži v i samoto. Zato je govor tega Hiiniletn elegično melo-I dični recitaliv, l<i izbruhne samo dva- ali trikrat i in vzkrikne le ob groznih odkritjih, tedaj, ko se pokažejo stopnje dejanja: oče. mati, stric — in tedaj, ko govori sam z materjo in si razpara srce ob njf. Vsi monologi so tiha samota — monolog »Biti ali ne biti< se godi v skritem kotu kot največji obračun s samim sabo in novo spoznanje — slovo z Ofelijo »Pojdi v samostan«- zadnje du-Sevno srečanje in življensko slovo, zato se tako rek6č strne z njo v eno podobo; ljubezen do igravcev je strnjenje z umetnostjo in približanje človeka človeku — pogovor z grobarjem kramljanje 'človeka z večnostjo — kraljeviča ne loči več ne stan ne kraj ne čas: nn grobu sedi in se raz-govarjn z grobokopom — in vendar mu je tako daleč, že na onrm svetu. Aristokrat in demokrat obenem je ta kraljevič, Shakespearjev in današnji. Ob igri igravcev ta Hamlet ni pasiven opa-zovavec, igra mu je samo pomoček, v nji igra on sam, se zr..(e v kralja in mu z očmi in kretnjo iztrga skrivnost umora in jo vrže med dvorjane Ob lako zastavljenem Hamletu se zavzema, da so bili vsi poizkusi, to igro zunanje modernizirati, dekadentna zabloda. Če igro g. Kohouta še na splošno označimo, тсуато povedati, da je lo res plemenita odrska umetnost, ki kolektivno izraža plastiko, muziko in mlnjiko. Plemenita govorica, ki se zna prelivati v mnogoterih niansali izmerjena kretnja, ki je vsak njen izraz ritmično zaokrožen in mimika, ki jo navdahne vsak gibljej duše. Dnsi.hiti igra v sodobnem naglem teku, se vendar vsaka misel izigra v pravo situacijo in ple-
menit patos. redkokje v samo teatraliko Gosp. Kohout sicer še ni dovršen igravec. a dn je velik igravee smo se prepričali vsi - ker on Hamleta živo razume V tej igri t>e izgubi marsikateri tradicionalni seutenini akcent, zato pa je. splošno pojmovanje res današnje. — GlednlUče' ie bilo natlačeno pnlno; posebno so so v obilueni številu udeležili predstave ljubljanski Cvhoslovaki in niuogo izbranega gledališkega občinstva 'or so prirejali gostu dolgotrajne pozdrave. Uprava Narodnega gledališča in mestna občina stri gostu poklonili vence, ki jili je v polni meri zaslužil. Gosp. Kohout je zapustil v Ljubljani lep spomin nase.
F. K.
P. Secchi
26. febr. 1878 jc umrl Angelo Sccchi, eden najslovitejših astronomov 10. stoletja. Secchi je bil rojen 29. junija 1818 v Reggio Enulia. Že s 15. letom starosti je vstopil v jezuitski red in sc tu posvetil matematičnim in fizikaličnim naukom. Leta 1847 je bi! j^osvečen v mašnika, radi revolucije odšel v Anglijo in Severno Ameriko, se potem vrtin v Italijo in I. 1850 jx>sta1 ravnatelj zvezdarne v Rimu.
Svoje življenjsko delo ji? P. Secchi posvehl raziskavanju soluca in svoja opazovanja zbral v velikem epohalnem delu - O solrtcu - (Le Soleil). Njegovi sta tudi iznajdbi heliospektroskopa, ki s poniočio siiektralne analize omogočuie raziskavanja zvezd in pa nieteorografa, s katerim se vsi meteo-rologični poiavi (pritisk zraka, temperatura, smer in moč vetrah, mokrota zrak in padavine) daio pred-očevati s krivuljami.
P. Secchi je večkrat izjavlja1, da je 'ekom vsega znanstvenega delovanja zasledoval cilj, da do evidence dokaže, kako se znanost in krščanska vera medseboj čudovito zlagata. P. Secchi je bil naravnost otroško veren.
Tehnika
Veleelekfrarna Klingenberg
Lani je bila dograjena ena največjih kaloričnih central v Fvropi. veleclektrarne Klingen-berg v Rummelsburgu pri Berlinu, ki oskrbuje dober del Berlina z električno energijo Ta naprava spada med najmodernejše in najbolj velikopotezno urejene elektrarne in sledeči podatki bodo gotovo zanimali tudi nestrokovnjake.
tem njegovem potovanju je pred nekaj tedni izšel prvi ael njegovih spominov in doživljajev s poti pod naslovom »V Jugoslaviji 1. 1924.« Največjo
Wanderer automobiii
Odprti štirisedežni voz, športni voz, llmousine in Cabriolet 6/30 in 8/40 HP
najnovejše seeiave s 4 ilo 5 sedeži
„WANDERER~ vozovi so znani po prvovrstnem materijalu. ua.vei j, sigurnosti in elegantni obliki.
Glavno »antop«tvo za Slovenijo in Hrvat-ko
PAVEL ŠTELE, Ljubljana
Kopitarjeva nlica štev. 3
,.. л sa centrala sestoji iz sledečih poglavitnih delov : ležišče za oglje z napravami za dviganje in transportiranje, mlinarna, kjer se melje oglje v prah, s katerim se kurijo kotli, kotlarni, turbo-generatorska centrala, komandni prostor, stikalno poslopje in končno razne delavnice ter poslopje za namestitev uradov.
Premog se dovaža ali po reki Spree v čol nih po 1000 ton ali pa po železnici, ki si je nabavila nalašč za to elektrarno dva vlaka pc dvajset voz. Vsak voz ima 50 ton tovornine; koliko je to, si lahko predstavljamo, če pomislimo. da imajo naši normalni vozovi povprečno 10—15 ton tovornine. Dva velika žerjava z 119 metrov razpetine raztovorita premog z ladii in vlakov ter ga razdelita po ležišču, ki obsega 30 tisoč kvadratnih metrov sveta in kjer je mesta z;i 220.000 ton premoga
Od tu pride premog v mline. Mlinarna ie visoka 38 metrov ter je v njej osem velikih mlinov, ki lehko zmeljejo skupno 100 ton premoga na uro.
Posebne črpalke tlačijo premog po ceveh * obe kotlarni. V vsaki je postavljenih osem orjaških kotlov. Ti koili so najmodernejše konstrukcije in obstojajo v glavnem iz sistema cevi. ki so med seboj zvezane z valjastimi posodami; kljub svoji dolžini — približno 10 m - so ti valji kovani iz enega samega kosa železa Vsak kotel ima 1700 kvadratnih metrov kurilne površine, napetost pare dosega 37 atmosfer in njena temperatnra 415 stopinj C. Ako bi nanizali vse cevi enega kotla eno za drugo, bi dobili dolžino 13 k i lom. Vode je v kotlu 61.000 kg, teža kotla je 360 ton Višina uzidanega kotla znaša 23 m. dolžina 10 m in širina 14 m. Premogov prah se pihne v gorilne komore, ki so 8 m visoke, 8 m dolge in 6 ni široke Na dan požre vsak kotel 20 tisoč kg preniogovega prahu, a daje do 100 tiseč kg pare na uro. Kotlarna se dviga do višine 32 m in nad vsako so po štirje dimniki, ki dosegajo 70 m višine nad zemljo. Kljub tem naravnost ogromnim dimenzijam opravljata redno službo v vsaki kotlarni le po dva uslužbenca, Id nadzorujeta s centralnega položaja električnim potom ves obrat v kotlarni
Toleg kotlov se nahaja poslopje, kjer so razmeščeni turbogeneratorji in pomožni stroji. Glavna dvorana je dolga 141.6 m. široka 25.6 m in visoka 20 m. Tu se nahajajo trije veliki turbo-električni agregati, vsak po 80.000 kilovatov. Turbine porabijo vsak po 27.000 kg pare na uro in delajo 1500 obratov na minuto. Cel agregat je dolg 22 m in 12 m širok.
Poleg tega razpolaga elektrarna še s tremi manjšimi turbogeneratorji po 10.000 kilovatov, tako, da more proizvajati pri popoini obremenitvi 270 000 kw Generatorji proizvajajo tok napetosti 6000 voltov, ki ga pa spremenijo posebni transformatorji na 30.000 voltov. Stikala in transformatorji so zopet nameščeni v posebnem poslopju.
Tako velike naprave — pozidanega je 20 tisoč 716 kv metrov sveta — ni mogoče prosio pregledati in voditi. Nujno pa je potrebno, da se dajejo vsa povelja z enega mesta, ker sicer bi utepnila nastati zmešnjava, ki bi imela lahko usodne posledice. V ta namen služi komandna centrala, kjer nam najrazličnejši instrumenti javljajo stanje vseh posameznih organov; obenem ga pa tudi zabelježujejo, da je vedno mogoča kontrola. Od tu se električnim potom upravljajo stikala in se tako regulira oddaja toka; od Iu se dajejo povelja v kotlarno, turbinski prostor itd. Skratka, tu so možgani celega podjetja
Posebno pozornost zasluži tudi upravno poslopje, ki ima dvanajst nadstropij —- za evropske razmere skoraj nebotičnik Vsa poslopja so iz železne konstrukcije, le poHa med posa meznimi nosilci so izpolnjena z zidom.
Še nekaj številk o gradbenem delu Odko-pali so 405 tisoč kubičnih metrov zemlje, porabili so 72 tisoč kub. metrov betona, zidu je 21 tisoč kub. metrov in železne konstrukcije tehtajo 18000 ton. Material je bil dovozen na 9000 železniških vozovih. Celokupni gradbeni stroški znašajo 64,645.000 mark.	Z-t.
Sir H. Rider Haggard:	*>»
Kieopatra, egiptovska кгаШсз.
Veliko brodovje je na dano znamenje razvilo jadra in odrinilo na pol, in ker je bil veter ugoden, smo na večer drugega dne dospeli v Jopo. Odtod smo z nasprotnimi vetrovi počasi vozili ob sirijskem obrežju, se ustavili v Cezareji, Plolemaji, Tiru in Beritu in pluli mimo belega pobočja Libanona, ven-čanega s cedrami proti Herakleji in preko Lsuškega zaliva proti ustju Cidna. Med potjo mi je močni uor-ski zralc jako dobro del in mi vrnil zdravje lako, da sem bil naposled skorajda tak kakoršen som Lil pred tistim bojem, samo na glavi se mi je videla bela proga, kjer me je bil meč zadel. Ko smo se bližali Cidnu in sva z Hrenom sama sedela na krovu, je stotnik zapazil belo mafogo, ki mi jo je njegoV meč prizadejal, in iz ust se mu je izvila silna kletev. ;t)a bi bil li umrl, dečko, mi je rekel, mislim, da .no bi nikdar več nosil glave pokonci! Ej, zahrbten je bil listi udarec, in sram me je ob misli, da sem te bil jaz tako udaril, posebno ker si nn tleh ležal in imel hrbet obrnjen proti meni! Ali veš, da sem vsak dan prišel vprašat, kako ti gre, ko si ležal med življenjem in smrtjo? In pri Taranisu sem prisegel, da pokažem hrbet tistemu mehkužnemu življenju na dvoru in se podam v domače kraje na severu, ako bi umrl.
»Ej, r.ikar si ne delaj skrbi, Bron, sem mu odgovoril; saj je bila tvoja dolžnost.«
»MogočeI So pa dolžnosti, ki jih vrl človek ne smo storiti — nak, in tudi ako li zapove že taka kraljica, ki je vladala v Egiptu! Tvoj udarec me jo omamil, sicer te ne bi bil udaril tako. Kako pa je s teboj, dečko? Imaš neprilike s to-ie našo kraljico, kaj? Zakaj te vlečejo na tem zabavnem potovanju kot sužnja seboj? Ali veš, da nam ie strogo zapovedano.
da te dobro stražimo in da bomo morali s svojim življenjem plačati, ako nam uideš?«
»Da. silne neprilike, prijatelj,* sem odgovoril; »ampak ne vprašuj me dalje.«
»Ker si v najlepših letih, je gotovo, da je ženska tukaj vmes — kar prisežem — in skorajda bi uganil, 7.a kaj gre, dasi sem preprost in bedak. Ti, dečko, kaj praviš k temule? Naveličal sem se služiti Kleo-palri in sem sit te vroče dežele, k jer je sama puščava in razkošje, ki izpodjeda človeku moč in mu prazni žepe. In lako j'e še z več drugimi mojimi znanci. Kaj praviš k temu-le: Polastimo se ene teli neokretnih ladij in potegnjmo na sever! Popeljem te v boljšo deželo kot je Egipt — deželo jezer in gora in velikih gozdov prijetno vonja,jočih smrek; in tam ti dobim čedno dekle, ki ti bo družica — svojo lastno nečakinjo — močno, veliko dekle z modrimi očmi in dolgimi sviti i mi lasmi, pa rokami, ki bi ti rebra polomile, ako bi jo bila volja, da le preveč, močno objame. Ej, kaj praviš k temu? Popusti vendar tisto preteklost in poidi v krasne severne kraje, kjer boš moj sin!«
Pomišljal sem nekaj časa, nato pa žaloslno odmajal z glavo; dasi me je namreč neznansko mikalo, da bi šel ž njim, sem se vendarle zavedal, da je moja usoda v Egiptu in da se ne smem in ne morem umakniti svoji usodi.
■»Ni mogoče, Hren., sem mu odgovoril, j Iz srca rad bi, da bi bilo nogoče, ampak veže me veriga usode, ki je ne morem prelomiti; v egiptovski deželi moram živeti in umreti k
vKakor je Ivoja volja, dečko,< je rekel stari vojnik. Silno rad bi videl, da bi se ti oženil med mojim ljudstvom, da bi le dobil za svojega sina. Pa dasi to ni mogoče, se zavedaj, da imaš v Bronu prijatelja, dokler som tukaj. In šo ono. Varuj se pred listo tvojo zalo kraliico: Dri Taranisu. kaj laiiko pride
dan, ko si bo mislila, da veš preveč, in potem----«
tako rekoč je potegnil z roko okoli vratu. »Sedaj pa lahko noč! Še en kozarec vina, potem pa spat, kajti jutri se prične bedasto igračkanje —--«
(Tukaj je drugi zvitek papirusa na več mestih tako raztrgan in pokvarjen, da ni mogoče dognati, kaj je napisano na njem. Kakor vso kaže, je tukaj obsegal popis Kleopatrinega potovanja po reki Cidnus do mesta Tarz.)
In — (tako se nadaljuje pisanje) — onim ljudem, ki najdejo zabavo v takih rečeh, je pogled moral v resnici biti nekaj imenitnega. Zadnji del naše galeje je bil obit s piočami zlate pene, jadra so bila iz tir-skega škrlata, in srebrna vesla so se ob laktu godbe dotikala vode. Sredi ladje pod slrcho, ki se je lesketala od zlalega vezenja, je ležala Kleopalra oblečena kol rimska Venera — in boginja Venera gotovo ni bila lepša! — v tančici iz najfinejše svile, bele kot sneg, ki ji je bila pod prsi prepasana z zlatim pasom, na katerem so bili vrezani ljubavni prizori. Okrog nje so bili majhni rožnati dečki, izbrani zavoljo svoje lepote, ki niso imeli drugega na sebi kol kreljuti iz puha, katere so imeli privezane na ramah, na hrbtu pa lok in tulcc Kupida, in so ji pahljali s pahljačami iz nojevega perja. Na ladjinem krovu niso bili sirovi mornarji, ampak ljubke ženske, nekatere1 oblečene kot Gracije, druge kol Nereide, ki so ravnale z vrvmi, ki so bile spletene iz svile, ler mehko prepevale ob glasu harf in udarjanju vesel. Za njeno posteljo je stal Bron z golim mečem v roki, v sijajnem oklepu in zlalo Čelado s kreljuti na glavi; zraven njega so bili šo drugi, med njimi tudi jaz, vsi oblečeni v bogato izdelana oblačila — in jaz sem se zavedal, da sem bil v resnici suženj! Na visokem sprednjem delu so bile tudi goreče kadilnice, napolnjene z najdragocenejšim kadilom, iz katerih so je dvigal blagodišeči dim. ki je plaval v majhnih oblakih okoli ladje in za nami.
iiheui
t X >
c J
r H f
_ e
Б * « —
5 £
S 56
tr c
C'
ж
z
и 5
M
* = >
X X — - X ^
a s 5 s
3 % 1
ce
t z
J
n t
П Ir
te
S-	š
£	f
— *	S
p _	<
E t	*
Г	g
b	n


f; s
o X
N- JC ~ TO
a cl	t
B •	-K ™ S
2-	>
N	хг 3
iC	Zi;
tv	/g
_	»
-	3
C	-fc
I	*
'd
% i a- ~>
111=1113
gospodarstvo
Gospod Modrijan na samofrču
(Dalje.)
Manufakturna trgovina
Kakor v vseh drugih panogah, tako so se tudi razmere v manulakturni trgovini Slovenije in posebej Ljubljane napram predvojnim časom izpremenile. Kakor v drugih bran-žah se je tudi v tej konkurenca znatno poostrila in povzročila vedno manjšo donosnost.
Pred vojno je bilo v Ljubljani 15 manu-iakturnih trgovin, danes jih imamo pa 65. Medtem pa se število prebivalcev v Ljubljani ni povečalo niti za 10.000. Število trgovin se je povečalo za 333 odstotkov, je danes štirikrat večje kakor pred vojno, število prebivalcev pa se je povečalo za ca. 20 odstotkov.
Istočasno sc je razširila tudi trgovina po deželi. Danes ima 12 tovaren svoje potnike, ki prodajajo blago direktno brez posredovanja trgovine. Nadalje delajo trgovini konkurenco zadruge, katerih promet se prav po-voljno razvija, ker dobro pazijo pri kreditiranju in tudi iz drugih razlogov. Nasproti temu znatnemu povečanju števila trgovcev in iz tega nastajajoče konkurence pa stoji dejstvo, da je danes kupna moč prebivalstva padla. Vzemimo le letošnjo sezijo v Ljubljani, ko se je bolj malo kupovalo novega blaga, predelavale pa stare obleke. Kupna moč prebivalstva je danes znatno nižja kakor pred vojno in se le počasi veča.
Zato je popolnoma umljivo, da so postale razmere v manulakturni trgovini težke.
Poleg težkih gospodarskih razlogov moramo pa ugotoviti tudi, da je mnogo povzročila tudi trgovina sama. Lc malo tvrdk je, ki sc si z izdatno in dobro reklamo povečale oddajo. Kajti nikakor nc zadostuje enkrat na leto inserirati in sicer tako, da nikdo ne bere inserata. Treba je lc vprašati one trgovce, ki imajo res izkušnje z reklamo. Sami pravijo, da jim je umestna in vztrajna reklama prinesla uspeh, ko so pa nekoliko popustili, pa je promet takoj poslal manjši. Na tem polju se ima naša trgovina še veliko učili. Dobra reklama ne more biti brez uspeha.
Nadalje se trgovina premalo poslužuje skladišč. Ko pride blago, se takoj zacarini in ga začne prodajati z uspehom ali ne. Čez nekaj meseccv je pa za dotično vrsto blaga se-zija v kraju in blago ostane neprodano, namesto, da bi vzeli samo toliko, kolikor računajo, da bodo prodali, ostalo pa naj počaka, se blago event. prebarva in prodaja naprej. Pri velikem delu publike izprememba mode igra veliko vlogo, v prvi vrsti pri ženskah in tu je treba zlasti previdno disponirati, da ne pride blago v izgubo.
Poleg tega se je režija zvišala. Trgovci so si preuredili lokale marsikdaj v povojnih inflacijskih letih s prav velikimi stroški, in morajo zanje še sedaj plačevati velike zneske za amortizacijo in obresti.
'Ш i	* * *
k*.??
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Konkurz je razglašen o imovini Ferdinanda Dečmana. mesarja in gostilničarja v Celju; konk. komisar Franc Tiller, upr. mase dr. Jurij Skober-ne; prvi zbor upnikov 20. marca; prijaviti do 1. aprila; ugotov. narok 14. aprila.
Odprava knnkurza: Roman Golobiewski v Ljubljani, Stari trg 19 (ker ni kritja za stroške postopanja); Alojzij Smole, trgovec, v Šmarju — Sap (ker se je sklenila poravnava); Peter Podobnik, krojač, Gorenja vas nad Škofjo Loko (ker ,je vsa masa razdeljena).
Potrjena poravnava: Jakob Vezjak, trgovec v Mariboru potrjena 20% poravnava z upniki.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Praštcdiona — zopet 16% dividende. Iz bilance tega največjega denarnega zavoda v državi posnemamo, da se je likvidarnost zavoda znatno povečala. Gotovina je narastla od 5S.8 na G0.S, vloge pri den. zavodih pa od 38.4 na 102.4 milijona Din. vrednostni papirji od 164.7 na 227.3, menice od 317.6 na 323.1. upniki pa od 1354 na 1390.3, nepremičnine od 86.4 na 100.9 milijona Din; med pasivi so narasle vloge na knjižice od 1186.2 na 1322.3 milijona Din, kar j c. znak zaupanja vlagateljev v zavod, na tek. račune so nazadovale od 171.7 na 170.5, razni upniki so se dvignili od 454.2 na 540.2 milijona Din; čisti dobiček znaša 17.4 napram 16.6 milijona Din v letu 1926. Promet je znašal lani 189, leta 1926 1 22 milijard Din.
Belgrajske banko. Belgrad, 21. februarja. Objavili smo že bilanco Izvozne banke, ki je največja srbska banka, za 1927. Čisti dobiček je isti kot za 1926 (6,250.000 Din). Izmed drugih bank so objavile bilance naslednje: Belgrajska založna banka kapital 12 milj., rez. 6.2, Cisti dobiček 17; Eskontna banka kapital 12, rez. 3.1 milij., čisti dobiček 1,555.000 Din (1926 940.000); Mesarska banka kapital 5, rez 1.2. Cisti dobiček 1,125.000; Zlatibor kapital 3, Cisti debiCek 1 (1926 850 01)0) milijon Din. Donos se jc torej povečal kakor so
sc povečali tudi posli.
* * *
Lombardna posojila postne hranilnice. Ljubljanska podružnica objavlja: »Poštna hranilnica bo odslej dajala lombardna posojila na podlagi najmanj .V) komadov obveznic 2%% ratne štete, 7% državnega investicijskega posojila in 4% obvoznic za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini, vsem osebam in ustanovam brez razlike. Na eno obveznico 2V,% ratno štete v nominalni vrednosti 1000 Din da poštna hranilnica 300 Din, na 1 obveznico 1% investicijskega posojila v nominalni vrednosti 100 Din da 70 Din, a na 4% obveznico za likvidacijo agrarnih odnošajev 30 Din lombardnegn posojila. Obrestna mera znaša letno 7%. Poleg obresti, ki se plačujejo za 3 mesece v naprej, se računa še za vsako trome-sečje provizija 'A %. Posojilo je kratkoročno, dovoljuje se le za tri mesece, lahko pa bo vsake tri mesece podaljša.«
Občni zbor. Strojilna, lesna in kemična industrija d. d. Polzela pri Celju (bilanca 10G7; volil-tev uprave in nadzorstva) v prostorih Jadr. podon. banke v Ljubljani ob 16 dni 21. marca. Spodnješta-jerska ljudska posojilnica v Mariboru (8. marca ob 16 v uradnih prostorih, bilanca 1927; volitev 3 članov načelstva in nadzorstva).
Dobave. Itavn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. marca t. 1. ponudbe glede dobave 2lw0 komadov kaučuk zagostk; do 8. marca t. 1. pa glede dobave raznih cutij in snažilne paste -„Globuse (Strojni oddelek.) Drž. rudnik v Vrdniku sprejema do 6. marca t. 1. ponudbe glede dobave raznega papirja. Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave pločevine, zakovic in železa. Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 28. febr. t. 1. pri Intendanturi Bosanske div. obl. v Sarajevu glede dobave kvasa. Dne 8. marca t. 1. pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave živil (moka, riž, ruhe slive, zdrob, fižol, testenine, čaj, sladkor, olje itd.). Dne 13. marca t. 1. pri ravn. drž. železnic v Zagrebu glede dobave 4000 komadov hrastovih pragov. Dne 6. marca t. 1. pri ravn. drž. železnic v Subotici glede dobave stenja in raznega stekla: dne 7. marca t. 1. glede dobave električnega nia-terijala; dne 14. marca t. 1. pa glede dobave inven-tarskega materijala. Natančnejši podatki pisarni zbornice TOI v Ljubljani.
Prva lesna borza v Berlinu. Dne 21. t. m. se je vršil prvi sestanek berlinske lesne borze.
Horsza
24. februarja 1918.
DENAR.
Radi nazadovanja kurzov v Curihu (dinar je ostal neizpremenjen (9135), so tudi pri nas devizni kurzi popustili. Narodna banka je krila skoro vso potrebo (razen dela Trsta) po nižjih kurzih kakor včeraj. NajveC se je trgovalo v devizah Dunaj, London in Curih. V devizi Trst je bilo ludi deloma privatno blago: zaključeno je bilo po 301.10, Narodna banka pa je dala devizo po 301.20.
Oevlzni tEfiaii na liuhljanshi borzi dne ZV. febr. 1923
Med dvema palmama je ležal grič. Mehko jim bo na njem. Zadremlje Jakec brž sladko. : Zdaj dober bil bi oreh kokosov, li ne?« de Jurčku Modrijan, obema v ustih taja se.
Takrat ves grič se dvigne, zdirja v divji dir I Je grič bil — slon, ki sladko spal je, a nemir ga Modrijanov splašil je. S hrbta na tla telebi Jurček, slon odnese sabo druga dva.
Tedaj rjovenje strašno plane v nočni mir. »Joj, levil« krikne Cigumigu. A kot zmir, se brž osvesti, samofrču noge odvije peresne, sebi, Jurčku k čevljem privije.
Zgodilo to se zadnji hip, ker kakor strela se grozua ver čez samofrč je zavihtela. Zaženeta se Jurček, pevcc na vzmeti, en skok v zrak in že sta levu spred oCL
Sta dalje v skoke velikanske se vihtela, zdaj pevec v zrak, zdaj Jurček v tla naprej hitela. A vendar zver je znala teči še bolj urno, skakačema bila je za petami žuruo.
A brž pokaže se te srečne misli senčna plat Prelepi Cigumigov glas privabi vso levjad Od straha in ganutja peti Jurček zdaj prične, zatulijo vsi levi, bridko točijo solze.
povpraš. pou.
sr. 23 11.
Zagreb. Berlin 1350—1359, Curih 1093.50— 1096.50, Dunaj 799.85—802.85, London 277.10— 277.90, Ne\vvork 56.76—56.96, Pariz 222.82—224.82, Praga 168.28-169.08, Trst 800.20—302.20.
Curih. Belgrad 9.135, Berlin 123.98, Budimpešta 90.80, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.10, London 25.34, Ne\vyork 519.30, Pariz 20.3425, Praga 15.385, Trst 27.51, Sofija 3.75, Varšava 58.30. Madrid 88.05.
Trst. Belgrad 33.16—33.18, Curih 862.25—' 364.25, Dunaj 263—269, London »2.13—92.16. Ne\v-york 18.86—i8.87, Pariz 74.15—74.25.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.475, Kodanj 190.25, London 34.615, Milan 37.60, Newyork 709.60. Pariz 27.92, Varšava 79.565. — Valute: dolarji 708.20, lira 37.67, dinar 12.885, češkoslovaška krona 21.01.
Praira. Devize: Lira 178.75, Belgrad 59.35, Pariz 132.75, London 164.70, Newyork 33.74875.
Dinar: Ne\vyork 175.75, Berlin 7.365, London 277.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Tendenca za drž. papirje je bila v Zagrebu neenotna. 7?« inv. pos. je notiralo 91.4—92, agrari zaključeni po 58.50, vojna odškodnina pa je popustila na 456—457. Na tržišču bančnih papirjev je bil položaj neizpremenjen, vendar v delnicah Jugobanke in ilipo ni bilo blaga. Tržišče industrijskih papirjev je tendiralo slabeje.
Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Praštediona 880 den.. Kred. zavod 165 den., Vevče 135 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 125 den.
Zagreb. 1% invest. posoj. 91.25—92. agrari 58.50, vojna odškodnina 456—457, marec 458—462, april 465 bi., dec. 480—483, Hipo 65 den., Jugo 96.25 deu., Praštediona 880—882.50, Ljublj. kreditna 135. Šećerana 520—540. Drava 570 bi., Slavonija 13—15, Trbovlje 510—530, Vevče 140—150.
Trst. Adria 204, Assicurazioni Generali 6690, Cosulich 175, Kiunione adriatica A, B 2920, Trip-covich 253, Split cement 266, Trž. Lloyd 688, Dal-matia 117, Oceania 93,50.
Dunaj. Podon.-savska-jadran 86.25, Živno 107.75, Hrv. esk. 5.65, Jugo 11.85, Ilipo 7.95, Al-piue 40.60, Leykam 10.50, Trbovlje 64.91, Kranjska industr. 41.10, Ruše 36, Mundus 177, Slavonija 1.62.
BLAGO.
Ljubljana. Les: deske smreka-jekla 24 mm večina smreke brez izpada,jočih grč moute skoro paralelne fko vag. nakl. post.. 1 vag. po 460; re-meljni 50—50, 50—SO, 80—80, 80—100 fko vag. Bačka 1 vag. po 600; zaklj. 2 vag. Tendenca mirna.
D e ž. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post, plač. 30 dni. dob prompt): Pšenica 78—79 kg 2/ž baška 390-392.50, slav. 380.50—387.50, mokri 0 9 vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 530—535, oves baški zdrav rešetan 300, koruza baška febr. 287.50—292.50, marec 292.50—295. april 297.Г;0— 300. maj 802.50—305, činkvantin 297.50—305; zaključki: —. Tendenca čvrsta.
Novi Sad. Pšenica: bč. 340—345, gor. ban. 335—345, srem. 340—345; rž: neizpremenjeno; ječmen: neizpremenjeno; oves: neizpremenjeno; koruza: bč. 247.50, marc apr. 260—267.50, bela 257.50 —262.50, ban. 247.50- 255, marc—apr. par Vršac 257.50—265, srem. 247.50—255, srem. par. Iildjija 250—255, marc—apr. 257.50—265; moka: neizpremenjeno; otrobi: neizpremenjeno; tendenca neiz-premenjena. Promet: 32 vag. koruze, 40 vag. moke, 9 vag. pšenice, 2 vag. ječmena, 1 vag. ovsa, 1 vag. otrobov.
Budimpešta (terminska borza). Tendenca slabe jša. Pšenica: marec: 31.42, 31.30. zaklj. 81.30— 31.32, maj 32.48. 82.88, zaklj. 32.28- 32.30. okt. 29.10, 30.22, zaklj. 30 10- 30.18; rž: marc 29.06, 30.1(1, zaklj. 30.10—30.1 -t. maj 30.34 , 30.36, okt. 25.36, 25.22. zaklj. 25.20—25.22; koruza: maj 26.81, 26.86, zaklj. 26.80—26.84.
fbicaso (začetni tečaji). Pšenica marec 132.62, maj 133.75, julij 131.50; tendenca obdržana; koruza: marec. 94.87, maj 97.75, julij 99.87, tendenca oslabela; r i: mnrcc 111, maj 111.50, tend. oslabela,
In bum! v tem hipu oreh prileti na glavo Modrijanu, da kriči na usta vsa: »Avbe, avbe!« in cvili, г nogami, rokami oteplje, krili.
Ko strela plane Cigumigu, ki je spal v senci samofrča, ko niimć žival pridirja. »Hoj, ohojU kriči. Toda nič ne meni se za krik njegov preteti »grič«!
Čez čas prijoče Jurček in pove, kako se jo zgodilo. Zvečeri se. Sama sedita žalostna in radijo v pusča\o poje pesem žnlosluo.
Rešilna misel šine pevcu v glavo, k sreči v odskoku vzel kitaro je seboj. Morda posreči se mu ganiti zver. Zapoje sladko melodijo in, glej, prisluhne zver, solze po licih ji spolzijo."
Amsterdam — 2290-00
Berlin	1356.00—1359.0C
Curih	1093.50—1096.50
Dunaj	799.85- 802.85
London	277-10— 277.90
Newyork	— 56.86
Pariz	— 223-82
Praga	168.28— 169.18
Trst	300.18- 302.18
1358.50 1095.00 801.68
56-89
168.67