Stev« 6>
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
LTCdni&vo: Lika Sv. FrančiS« Asiškega it 20. L ntd*tr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Usta. Nefranklrana plama se ne
sprejemajo in rokopisi »e ne vračajo. Izdajatelj io odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoreij Bata Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FranCiSka Asiškega It 20.
Telefon uredništva in uprave štev. 11-67. Naročnina znaša: Za celo leto ....... K 24.—
Za pol leta ... -.............
za tri ..........................©"r*
za nedeljsko Izdajo za celo leto.......5-20
za pol leta................2 60
V Trstu, v teta'tak 6. januarja 1916.
Letnik 1X1.
Posamezne šterflke .Edinosti" se prodajajo po 5 vtnarier. zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računao na milimetre v širokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnili za.
vodov ..............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet rot.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... „ 2.-—
Mali oglasi po 4 vinarje beaeda. najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema In ser at nI oddelek .EdlnosKV Narofcnfat In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc Izključno le upravi .Edinosti". — Plača in tolt se v Trstu.
Upava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrsiHflr« Asiškega Št 20. — Poštaohranitnični račun S. «41
mm najnovejših rfogotfKov.
Rusko bojišče. — Naše čete v vzhodni Galiciji in na besarabski fronti tudi včeraj povsod zmagovite. Ponovni srditi ruski napadi pri Toporucu, Rarančah in Ušc-jesku krvavo zavrnjeni. Dalje severno nobenih posebnih dogodkov.
Italijanska fronta. — Živahnejši artiljerijsko delovanje na primorski fronti, posebno v ozemlju Krna in pri Oslavju. Italijanski napadi pri Dolju in na Vrhu sv. Mihela odbiti.
Balkansko bojišče. — Nobene izpre-membe. Po aretaciji konzulov v Solunu.
Zapadno bojišče. — Artiljerijski dvoboji in boji z minami na raznih krajih fronte.
Turška bojišča. — Neuspešne akcije Angležev pri Kutelainari. Na kavkaški fronti topovski in pehotni ogenj. Na dar-danelski fronti boji s sovražnimi vojnimi
ladjami in artiljerijski dvoboji pri Seddil
Baliru.
Razno. — Rezultat Derbyieve rekrutne kampanje na Angleškem. __
Rusko bojišče.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se objavlja: 5. januarja 1916, opoldne.
Naše čete v vzhodni Galiciji in na mei| Bukovine so bile zmagovite tudi včeraj na vseh točkah. Na besarabski fronti je sovražnik v prvih popoldanskih urah obnovil zelo močen topovski ogenj. Pehotni napad je bil naperjen zopet proti našim postojankam pri Toporucu in ob državni meji, vzhodno Raranč. Napadalec je prodiral mestoma v 8 vrstah proti naši črti. Njegove kolone so se razbile pred našimi ovirami, večinoma pa že poprej in sicer ob velikih izgubah. Hrvatski in južno-ogrski polki tekmujejo v žilavem vztrajanju pri skrajno težavnih razmerah. Tudi nap2di Rusov na predmostnl okop pri Uščjesku in v ozemlju Jaslovic so doživeli isto usodo kakor oni pri Toporucu. Dalje severno nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hiifer, fml.
BERLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. januarja 1916.
Položaj je neizpremer.jen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Rusks izmišljotine.
DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Iz Petrograda prihajajoča brzojavka Reuterjevega urada trdi da smo Černovice izpraznili in da imajo Rusi zasedene vse mesto obvladujoče višine. Ta vest je, kakor je razvidno iz naših uradnih poročil, samo po sebi umevno od kraja do konca izmišljena. \ bukovinski prestolnici se m zgodi o nic, kar bi bilo le količkaj podobno kaki odredbi o evakuiranju mesta. Razpoloženje prebivalstva je nad vse samozavestno, poulično življenje povsem vsakdanje. Da bi bilo drugače, za to ni nobenega vzroka. Rusi stoje vzhodno Cernovic tam, kjer se nahajajo že mesece. Državni meji se noben ruski vojak ni približal niti za korak. — Tako stoje stvari z zasedenjem obvladujočih višin, javljenim po Reuterjevi korespondenci, in s tem so ovrženi tudi na Cadorno spominjajoči podatki, ki jih vsebuje rusko dnevno poročilo z dne 3. t. m. o stalnem napredovanju ruskih napadov. Sicer pa so nameni, ki jih zasledujejo petrograjski krogi z razširjanjem takih vesti, tako prozorni, da o tem ni treba izgubljati nadaljnih besed.
Odslovite? generale Ruskega.
BERLIN. 4. (Cenz.) »\Vestfalische Zeitung« poroča iz Koper.hagna: V petro-grajskih vojaških krogih je vzbudila od-slovitev generala Ruskega veliko presenečenje in mučen vtisk. Čeprav ne sinejo priobčiti listi nobenega komentarja k carjevemu dekretu, se vendar zelo živahno razpravlja o odslovitvi Ruskega. Splošno prevladuje mnenje, da niso bili zdravstveni oziri, ki so dovedli do odstopa najpriijubljenejšega in najboljšega ruskega generala, ampak so morali igrati vlogo čisto drugi interesi. V imenovanih krogih je znano, da je bil general Ruski v vrhovnem vojnem svetu srdit nasprotnik kake velike brezglave ofenzive in da je nei—'orno delal zlasti proti kaki ofenzivi v Galiciji, ker je dobro poznal tamkajšnje razmere. Dalje je bil Ruski tudi proti vsaki večji akciji v Kavkazu in je zahteval skrajno obzirne in skrbne priprave za pomladansko ofenzivo,ali pa, če bi se bilo mogoče tej izogniti, trajno sistematično defenzivno vojno. Ruski je bil posebno pristaš defenzivne taktike, ker je zastopal neko stališče, da ruski vojak in vojaška pomožna sredstva prihajajo najbolj do veljave v krepki defenzivni vojni in da se bodo z velikimi armadami izvrševane ofenzive proti Nemcem vedno končale z ruskimi porazi in velikanskimi izgubami. Ker pa je v Parizu zborujoči vojni svet sklenil veliko skupno akcijo za določen čas in tudi sodelovanje Rudije pri novih akcijah v Perziji in na Bal-
kanu in ker se je car že angažiral s svojo besedo, je ostal general Ruski s svojim naziranjem osamljen in je moral postati končno žrtev »enotnih prizadevanj«. Izven vsakega dvoma je, da je v četvero-sporazumu vpliv Francije silno zrastel in beseda Jotfra mogočno odmeva v Pe-t rog radu, Londonu, Rimu in v Solunu. Petrograjske vojaške kroge pa je odslo-vitev Ruskega še posebno zato tako neprijetno dirnila, ker se boje, da je polletna razmeroma ugodna perijoda pod vrhovnim poveljstvom generala Ruskega sedaj končana in da se prične nova perijoda, katere izid je zelo problematičen. Vendar pa se pričakuje, da se Ruski kmalu vrne na svoje mesto in da bo tvoril tudi v vrhovnem vojnem svetu uspešen protiutež proti preveč ekscentričnim akcijam.
Pošta iz Rusije zopet prihaja.
DUNAJ, 4. (Kor.) Cenzurno vodstvo skupne poizvedovalne pisarne Rdečega križa naznanja, da je nad mesec dni zadrževana pošta iz Rusije zopet piičela prihajati. Dosedaj je bilo aviziranih 60 poštnih vreč.	_
I avilMiaiiia Mil.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se objavlja: 5. januarja 1916, opoldne.
Vsled boljših vidnih razmer je bilo delovanje artiljerije včeraj popoldne na primorski fronti živahnejše. V ozemlju Krna in posebno pri Oslavju je bilo zelo srdito. Odbili smo nov napad na po naših četah zavzeti jarek severno Doija in napad z ročnimi granatami na našo postojanko severno Vrha sv. Mihela. Naši letalci so metali bembe na vojaške stavbe v Ali in Strigno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
ialtoraiKo Dolttie.
DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se objavlja:
5. januarja 1916, opoldne.
Nobene izpremembe. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. januarja 1916.
Položaj je neizpremenien.
Vrhovno armadno vodstvo.
Aretacijo konzulov v Solano.
PARIZ, 4. (Kor.) Agence Havas poroča uradno: V Solunu aretirani sovražni konzuli, ki bodo prepeljani v Marseille, bodo takoj po prihodu odpeljani na švicarsko mejo.
KRISTIJANIJA, 4. (Kor.) Minister za vnanje zadeve je zaprosil v Atenah brzojavnim potom pojasnilo o aretaciji norveškega podkonzula Seefelderja v Solunu.
CARIGRAD, 4. (Kor.) Do včeraj zvečer še ni prišel na tukajšnie poslaništvo Združenih držav odgovor na korak Turčije. Listi naglašajo sicer, da je Turčija sklenila, da nekaj dni počaka in ne ukrene takoj protiodredb, izjavljajo pa, da bo vlada, če ne pride odgovor v dveh dneh, takoj izvedla že ukrenjene odredbe proti podanikom sporazumnih držav.
ATENE, 4. (Kor.) Dopoldne je bil poslanikom četverosporazuma izročen pismen protest proti aretaciji grških podanikov. Odgovor entente na protest radi a-retacije konzulov še ni prispel.
Odgovor Francije na aretacijo francoskega podkonzula v Sofiji.
PARIZ, 4. (Kor.) Agence Havas poroča uradno: Kot odgovor na samovoljno protizakonito odredbo bolgarske vlade proti francoskemu podkonzulu v Sofiji, ki mu je poverjeno varstvo arhivov francoskega poslaništva, je francoska vlada dopoldne pod istimi pogoji aretirala bolgarskega pisarniškega uradnika, ki čuva arhive bolgarskega poslaništva v Parizu. Ker je ta uradnik bolehen, mu je bilo ob stalnem nadziranju dovoljeno, da sme ostati v svojem stanovanju._
Sestanek med srbskim in grškim kraljem se ne bo vršil.
RIM, 4. (Kor.) »Giornale d' Italia« poroča iz Aten: Sestanek med srbskim in giškim kraljem se ne bo vršil.
Potovanje kralja Petra.
Iz Lugana poročajo 3. t. m.: Magrini poroča iz Soluna 1. t. m.: Na krovu francoskega torpednega lovca, ki ga je spremljal drug torpedni lovec, je srbski kralj Peter v spremstvu svojega prvega pobočnika in svojega zdravnika, danes prispel iz Brindisija v Solun. Napovedalo se je, da se kralj nastani v hotelu »01ym-pos« v katerem so že reservirali nekaj sob in jc tamkaj že stala vojaška straža. Vendar so pa v ta hotel prenesli samo kraljevo prtljago, ki je je bilo malo. Pobočnik je izjavil, da kralj ne želi sprejema. Neki srbski polkovnik je odšel nato na krov torpednega lovca, na katerem se
je nahajal kralj, in je spremil nato kralja v srbski konzulat, kjer bo stanoval kralj.
Zdravnik, ki je spremljal kralja na begu skozi Albanijo, je tako-le pripovedoval o bridkostih in težavah tega potovanja:
Kc je kralj zapustil Prizren, se je z avtomobilom odpeljal v Ljumo, odtam pa je v spremstvu treh častnikov in štirih vojakov, nespoznan po nikomer, potoval preko albanskih gora, kjer bivajo katoliški Arnavtje. Noči je prebil v kočah prebivalstva na vojaški postelji, ki so jo nosili vojaki s seboj. Pot iz Ljume do Skadra je trajala štiri dni. Kralj je jahal le malo, drugače so ga pa preko močvirnega sveta v dežju nosili na nGsilnici. Drugi dan je potnike prehitela tema, ko so bili še daleč od najbližje vasi. Zgrešili so stezo in so jo našli le s težavo.
Kralj je ostal v Skadru štirinajst dni, odtam pa je preko Sv. Ivana v Medo vi odpotoval v Drač. Iz Drača je šel v Va-lono. odtam pa v Brindisi, kjer je ostal šest dni pod imenom generala Topole. Topola je namreč zibel rodbine Karagjor-gjevičev. Potovanje iz Brindisija v Solun je cnJalo šestintrideset ur.
Zdravnik je izjavil, da je kraljevo zdravstveno stanje dobro. Kralj Peter hoče do konca vojne ostati pri svojih vojakih. Misli se, da prepeljejo srbske čete iz Albanije v Solun._
Bolgarski general Tedorou o položoju na Balkanu.
Posebni poročevalec »Berliner Tagc-blatta«, dr. Leon Lederer, je poročal 31. decembra svojemu listu iz Sofije:
Poveljnik druge bolgarske armade, general Todorov, se je vrnil v Sofijo. V krvavili bojih je general Todorov Angleže in Francoze zapodil preko divjih mace-donskiii gora in preko srbskih meja. Pričakujoč nadaljnih povelj stoji sedaj druga armada pred okopom one čudne nevtralnosti, za katerega so se .zakrili Angleži in Francozi. Posvetovanja, ki so se pričela in nadaljevala po odpotovanju general-feldmaršala p!. Mackensena v vojnem ministrstvu, so se vrtela okoli vprašanja, kaj naj se zgodi sedaj. 2 njimi je bil ves dan zaposlen tudi general Todorov. Lju-teznivosti generalovega brata, bivšega soiljbACga župana, dr. Martina Todorove-ga, sc imam zahvaliti, da sem poveljnika druge bolgarske armade še isti večer spoznal v krogu njegove rodbine.
V delovni sobi dr. Todorovega, starega, zaslužnega stambulovca, nam je hitro prešel čas v živahnem pogovoru. Tudi sorrofca dr. Todorovega, generalova hči. mlado dekle, in mlad dijak v uniformi, so-fijsKa gimnazijca, so navzoči, in dr. Todorov je pripovedoval veliko zanimivega iz generalovega življenja. Sedanji poveljnik druge armade je kot prostovoljec šel z Rusi v vojno proti Turkom, potem je študiral na petrograjski vojaški akademiji, dokler ga srbsko - bolgarska vojna ni poklicala v domovino. V prvi balkanski vojni je general Todorov poveljeval 7. bolgarski diviziji. 9. nov. 1. 1912. je kot prvi na čelu svoje divizije prispel v Solun. Ko se ni sklenil mir s Turčijo, je njegova divizija dobila zmagovito bitko pri Bulairju. Tam si je pridobila ime »železne divizije«. V hudih, krvavih bojih z Angleži in Francozi se je njena stara hrabrost izkazala iznova.
Pogovor je postajal vedno živahnejši. Menili s^o se o bodočnosti osvojenih o-zeiniij. Tukaj so se odprla vrata in vstopil je general, majhen, obilen, čokat. Veselo in nekoliko zvito se lesketajo svetle oči iz belega »Nikolajskega« lica z osivelimi brkami in brado. Človek lahko pojmi takoj, da bolgarska princa ljubita tega vojaka, da ga imenujeta »papa Todorov« in da mu kralj rad zaupa svoja sinova. Ostali smo sami, general Todorov, njegov brat in jaz, in dr. Todorov je bil tako prijazen, da je sprejel ulogo tolmača, ker general pač zelo dobro govori ruski, ne pa ravno tako dobro francoski.
Moje prvo vprašanje je seveda veljalo izidu posvetovanj, o čemer pa se je mogel general izraziti le nekoliko reservi-ta."0.
—	Ugotovila se je popolna edinost v vseh vprašanjih in se je določil načrt, — je dejal general. — Generalfeldmaršal pl. Mackensen je name in na vse moje tovariše napravil globok vtisk. Po svoji jasnosti, odločnosti in gotovosti je vojskovodja v pravem smislu besede, in srečni smo, aa je generalfeldmaršal tekom vojne tako i riznavalno ocenil bolgarske čete. — Kako je, ekscelenca, na fronti armade, ki stoji proti Angležem in Francozom?
—	Sedaj vlada popoln mir, — je dejal general. — Armada stoji s puško ob nogi in čaka nadaljnih povelj. Kakor veste, so se Grki, Angleži in Francozi umeknili rroti vzhodu in zapadu do onostran Var-di.rja, oziroma do Nigrite. V bistvu se je torej prepustilo Angležem in Francozom ozemlje med Vardarjem in železnico Solun - Doiran. Severni rob tega pasu, od pogorja Majadak do Kukuša, tvori danes nain nasproti stoječo angleško - francos-sko fronto, ki je z vsemi ovinki dolga komaj 50 kilometrov. Da bi se Angleži in
Francozi v slučaju napada dolgo držali na tej črti, se rie da misliti. Gotovo se prav hitro umaknejo na svoje močno utrjene r i stojanke severno Soluna.
Govorili smo nato o zadnjih slavnih bojih druge bolgarske armade in prosil sem generala, naj mi pove svoje mnenje o angleških in francoskih vojakih.
—Brez dvoma so se, —- je odgovoril general, — med četami, ki so stale nasproti nam, borili Francozje boljše in tr-dovratnejše kot pa Angleži. Angleži so sploh šele tri ali štiri dni pred začetkom velikih operacij prišli v prvo črto. Bili so skoraj sami mladi ljudje devetnajstih do dvajsetih let, dočim pa so Francozi imeli veliko zrelejše može v svojih vrstah. Oprema Angležev je bila morda luksuri-joznejša, toda tudi Francozi so bili oblečeni in oboroženi popolnoma moderno. Imeli so že novi francoski jekleni šlem in celo Turkoti so imeli svoje pisane turbane ovite z modrimi robci. Vsekakor so se Francozje bili z veliko večjim čutom odgovornosti kot pa Anerleži.
— In kako čutijo bolgarski vojaki napram Angležem?
Bolgarski vojak, — je odgovoril general, — ne dela nobenega razločka med Angležem in Francozom. Ni tako kot pri nemškem vojaku, ki ga vodi nekak politični čut, da, kakor pravijo, nekako spoštuje francoskega nasprotnika, dočim pa vidi v Angležu sebičnega motitelja mirnega razvoja Nemčije. Za bolgarskega vojaka so vsi, ki hočejo oskruniti sveta tla Bolgarske in Macedonije, enaki sovražniki, pa naj se imenujejo potem Angleži, Francozi ali pa Rusi.
Z
spaiatfi lijffža.
glavni stan,
BERLIN, 5. (Kor.) Veliki 5. januarja 1916.
Topovski dvoboji in boji z minami na več krajih fronte.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANKFURT, 5. (Kor.) »Petit Parisi-eiu poroča iz Calaisa: Pod zaščito oblakov se je enemu »golobu«, ki je prišel z morja, posrečilo priti nad mesto in vreči tri bombe. Dve osebi ste bili ubiti. Letalo je bilo obstreljevano, a se je vrnilo nepoškodovano.
Rezultati Herojeve pronaginđe.
LONDON, 4. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Poročilo o Derbyjevi propagandi navaja sledeča števila, ki vsebujejo moške, ki so stopili v armado pred 23. novembrom 1915: Skupno število neporočenih moških vojaške starosti znaša 2,179.231, poročenih 2,832.210. Priglasilo se je 1,150.000 neporočenih in 1,679.263 poročenih. Od teh je bilo spoznanih nesposobnim 207.000 neporočenih in 221.800 poročenih. 103.000 neporočenih in 112.431 poročenih se je priglasilo za takojšen nastop službe, 840.000 oz. 1,344.979 pa ie priglasilo vstop v armado^ po Derbyje-vem skupinskem sistemu. Število neporočenih. ki se niso priglasili, znaša 1,029.231, od teh se jih smatra 378.071 kot nenadomestljive. tako da ostane 661.160 neporočenih, ki se niso priglasili prostovoljno, čeprav niso zaposleni v javnih službah. Glede obljube poročenim, da ne bodo vpoklicani, če se priglasi več kakor neznatno število neporočenih, pravi poročilo. da je število 651.160 daleč od tega, da bi .bilo neznatno število. Radi tega se ni mogoče posluževati službe poročenih, dokler se ne prisili neporočenih k službi z drugimi sredstvi.
Novi vpoklici na Angleškem.
LONDON. 4. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Glasom listov so bile vpoklicane nadaljne štiri skupine Derbyjevih rekru-tov za 18. februar.
Ponesrečeni parniki.
YMUNDEN, 4. (Kor.) Parnik »Deliland« nizozemskega Lloyda je na povratku iz Buenos Airesa v pristanišču zavozil na suho. Posadka se nahaja na krovu.
HOEK VAN HOLLAND, 4. (Kor.) Nizozemski parnik »Leto«, iz Newyorka na potu v Rotterdam, je južno svetiljnika Gallop zadel na mino, a je mogel nadaljevati vožnjo.
LONDON, 4. (Kor.) Parnik »Boncil-ston« je prispel s poškodbami na krovu v Aleksandrijo.
Angleške izgube.
LONDON, 3. (Kor.) Današnji seznam izgub navaja 959 mož in 69 oficirjev, med njimi 25 s križarke »Natal«.
Potopitev »Persie«.
LONDON, 4. (Kor.) Po Reuterjevih poročilih listi nadaljujejo zgražanje nad potopitvijo »Persie« in izjavljajo, da je dogodek precej podoben slučaju »Lusitania« in da bo le še podkrepil trdni namen Angležev za nadaljevanje vojne.
Angleški parlament.
LONDON, 4. (Kor.) Reuter poroča: Danes se zopet sestane parlament. Poročilo Derbyja bo danes objavljeno, torej ravno umestno za jutrišnjo izjavo As-
quitha glede načrtov vlade. Razprave c službeni obveznosti bodo trajale najbrže teden dni. Toliko kakor gotovo je, da bo sprejeta omejena službena obveznost z ogromno večino. Ravnotako je gotovo, da Irska ne pride pod nove zakone. Stališče delavcev bo odvisno le od sklepa dciavske konference, ki se bo vršila v četrtek. Domneva pa se, da bodo pristaši o-mejene službene obveznosti za dobo vojne v večini proti nasprotnikom službene obveznosti.
LONDON, 4. (Kor.) V spodnji zbornici je naznanil Asquith, da je minister sir John Simon odstopil. Iz navzočnosti Mac Kenne jc sklepati, da še ne odstopi.
Min
CARIGRAD, 4. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Vsi pri Ali Gharbi izvršeni poizkusi sovražnih oddelkov, da bi pomagali pri Kutelamari, so bili odbiti. — Kavkaška fronta: Na levem krilu od časa do časa topovski In pehotni ogenj. — Dardauelska fronta: V noči od 2. na 3. t. in. je izstrelila neka torpedov-ka par krogelj na Ari Burnu, nakar se je umaknila. Ponoči je naše postojanke nekaj časa obstreljevala ena, 3. januarja pa dve križarki. a brezuspešno. Naša artiljerija je eno križarko dvakrat zadela. Popoldne smo krepko odgovarjali na napad 5jv~ažne artiljerije proti našemu središču ;n levemu krilu, pri čemer smo prisilili sovražne topove k molku, uničili znaten del sovražnih strelskih jarkov in zaprli pot transportu. Popoldne so naše obrežne baterije s presledki obstreljevale iz-krcevališče Seddil Bahr in Teke Burmi In pognale obe sovražni transportni ladji na beg. Povzročile so ves dan trajajoč požar.	_ _
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA, 5. (Kor.) Odgovarjajoč na interpelacijo grofa Julija Andrassyja glede aretacije konzulov četvcrozveze v Solunu, je ministrski predsednik grof Tisza izjavil, da se nove brutalne kršitve mednarodnega prava, ki so jih izvršile z nami se vojskujoče države, vredno pridružujejo dolgi vrsti po ententi od pričelka vojne kršenih pravil. Mi imamo pravico in zamoremo tudi že sedaj ukreniti potrebne korake proti temu postopanju. Toda najboljši odgovor pomenjajo nadaljne zmage, s katerimi si zasiguramo končni triumf in obračun, kar bo nudilo zadoščenje za vsa protipostavna dejanja. (Živahno odobravanje.) Kakor je ta dogodek zopern za nas vse kot znamenje onemogle jeze, pomeni vendar kršenje pravic Grške, kajti tu gre v prvi vrsti za surovo kršenje suverenskih pravic Grške. Grška vlada je že ukrenila odredbe proti temu udarcu, da izpolni dolžnosti proti prijateljskim državam. Mi upoštevamo težavni položaj Grške in pričakujemo, da ohrani tudi v bodoče primerno stališče. Mi smo pripravljeni, da podpiramo njena prizadevanja v varstvo suverenitete. (Dolgotrajno odobravanje.) Odgovor ministrskega predsednika je bil vzet na znanje.__
Ogrska magnatska zbornica.
BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) V ogrski mag-natski zbornici je interpeliral grof Hadik c agitaciji gotovih krogov v Avstriji proti Ogrski v zadevi živil. Ministrski predsednik grof Tisza je izjavil, da se bo ravnotako kakor tekom pretekle kampanje tudi v sedanji preskrbelo prebivalstvo monarhije z živili. Med Avstrijo in Ogrsko obstoja svoboden promet; le v mak-simiranih predmetih je svoboden promet omejen, a obe vladi ste se prizadevali, da se preskrbi prebivalstvo Ogrske in Avstrije na enak način. Ker Avstrija tudi v miru ne konsumira toliko kruha kakor O-grska, ie bila na Ogrskem določena večja racija kruha. Ministrski predsednik je vedno opozoril avstrijsko vlado na sporadične obdolžitve avstrijskega časopisja proti Ogrski. Upa, da bo ta agitacija popolnoma zgrešila svoj cilj in da bo čustvo skupnosti v monarhiji rodilo krepkejšo in večjo garancijo za nadaljno akcijsko sposobnost monarhije. (Splošno odobravanje.) Glede Uadikove interpelacije o gospodarskih pogajanjih, posebno nagodbe-nih pogajanjih z Avstrijo je izjavil grof Tisza, da bi igrala monarhija tragično figuro. če bi se preje pričela pogajati z Nemčijo, kakor bi vedela, kako bo razmerje med Ogrsko in Avstrijo. Govornik je prepričan pristaš najprisrčnejšega razmerja z Nemčijo, vendar pa se v tem ozi-ru ne sme iti dalje, kakor zahtevajo gospodarski interesi Nemčije, Avstrije in Ogrske. Teh vprašanj se ne sme presojati z doktrinarskega ali političnega stališča. Merodajni morajo biti samo in edino gospodarski interesi udeleženih držav. — Po rešitvi raznih zakonskih osnov je bila seja zaključena.
Odlikovanje nadvojvode Karla Albrechta.
MONAKOVO, 4. (Kor.) Kralj Ludovik je podelil stotniku, nadvojvodi Karlu AI-breclitu, vojaški zaslužni red IV. razreda s krono in meči.
/
S(rao n.
.EDINOST- šte*. 6.
V Trsta, dne 6. januarja 1916.
Turško posebno poslanstvo v Nemčiji.
MONAKOVO, 4- (Kor.) Turško posebno ooslanstvo je odpotovalo popoldne v btuttgart _
Ogenj v ogrski operi.
BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) Tekom današnje predstave v kraljevski operi je po tretjem dejanju nastal vsled kratkega stika majhen požar. Železni zastor je bil takoj spuščen. Občinstvo je bilo nekaj minut vznemirjeno, a se je potem po izjavi višjega režiserja, da je ogenj že pogašen in odstranjena vsaka nevarnost, pomirilo, nakar se je predstava mirno nadaljevala.
Položaj,
5. januarja.
Afera aretacije v Solunu se vedno boj Širi. Sedaj se govori že o tisoč aretiranih osebah. Iz prizadetih držav se oglašajo ogorčeni protesti proti takemu nasilju in kršenju mednarodnega prava.
Tudi iz Grške. Toda ti protesti imajo — kakor vse kaže — le platoničen pomen in nje suverenbKe pravice nad Solunom so danes iluzorne. Francozi in Angleži i-majo Solun in vojaško silo v svojili rokah. Čutijo se gospodarje in postopajo kot taki. Grška je obnemogla proti temu nasilju. Vse rekriminacije jej ne koristijo nič. Francozi fn Angleži se nc menijo zanje in postopajo z malim kraljestvom kot s quantite negligeable. V tem pogledu je sedanja vojna res brutalna. Ne spoštujejo se pravice drugih in ne njihova posest — besedo ima le moč. Razumljiv je torej ele-gični ton, ki ga je ubiral kralj Konstantin v razgovora s poročevalcem angleškega lista »Daily Chronicle«. Ne more razumeti Angleške — je rekel. Vseeno mu je, če bo napaden, zahteva pa, da se napram njemu postona pošteno. Očita se mu, da je svak nem^ea cesarja. Pozablja pa se, da je tudi nečak angleškega kralja. Dal je besedo, da ostane dobrohotno nevtralen. Besedo je držal. Ni izpremenil ne svojih namenov, ne svojih obljub. Njegova dolžnost napram deželi je, skrbeti za to, da Grška ostane nevtralna. Najbolje ji bo ustreženo s tem, ako se izogiblje voini.
Govoril ie kakor človek, ki ima polno zavest, da je pravica na njegovi strani in da ni dal nikomur povoda za sovraštvo, jji ki _ niilo prosi. V njegovih besedah ni niti besedice o tem, da se hoče dejanski upreti krivici in z dejanjem branijo svoje pravo. Kdo bi pričakoval, da bi taka blaga beseda napravila vtis pri njih, ki jim je namenjena?
Kričeč odgovor na kraljeve rekriminacije daje vest, da hočejo Angleži in Francozi proglasiti provizorično aneksijo Soluna!! Nič več in nič manje: prilastiti si hočejo posest države, s katero so — v prijateljskih razmerah. Stroške priprav če-tverosporazuma za obrambo proti drugim vlastim mora plačevati Grška z izgubo na svojih suverenskih pravicah! General Sarrail — francoski poveljnik — je odkrito izjavil, da anektira provizorično Solun, da'more izvesti aretacijo konzulov, češ, da militaričnih priprav ne more izvajati ob navzočnosti konzulov sovražnih držav. Angleški državni tajnik Grey pa ie bil toliko ciničen, da je na protest grškega poslanika v Londonu izjavil, naj bi Grška zahtevala zadoščenja najprej od
_ Nemčije, ker so Nemci napadli Solun
z letali. Čudna logika. Nemci so napadli vendar sovražni tabor — in zato naj trpi Grška!
Da četverosporazum pričakuje važnih dogodkov na Balkanu, priča vest v ruskih listih, da se imajo sestati njega veleposlaniki v Parizu na konferenco s pooblastilom. da vpričo nove konstelacije na Balkanu samostojno sklepajo v stvareh, ki se ne dajo odlašati. Le tedaj, ako ne bi bilo soglasja med njimi, morajo povprašati pri svojih vladah. Neka vest iz Ženeve pa poroča, da se dne 12. t. m. sestane v Pariz« novi veliki vojni svet zaveznikov,se ga poleg angleških in francoskih ministrov udeležita tudi ruski in italijanski vojni minister.
Gospodom postajajo očividno tla vroča pod nogami. Saj bi se sicer ne bili odločili za toli odiozno nasilje v Solunu.
Pa saj so že padli do /ližine enega Esad pase. Pred par dnevi že smo omenili, da se ta albanski — velepošteniak zopet oglaša. Pred par dnevi potem smo čuli, da je z Italijo že — sklenil kupčijo. Danes pa so nas listi presenetili s poročilom, ki bi je sicer morali smatrati le kot grdo predph-tno šalo, ali zabeležiti je moramo, ker iiaiii prihaja v resni obliki. Sedeč po vesteh iz Albanije, se zdi sicer, da ima ta mož danes tam vajeti v rokah in se čuti potentata. Napovedal da ie v imenu Albanije vojno Avstro - Ogrski in Bolgarski.
P jO D L i T E K
GREŠN1CE.
Roman. — Frerccski spisal Xavi«r d« Montćpla
—Leontina, Leonti la, zblaznim same prevelike sreče! — vzkliknil Maurice in začel poljubovati mali roki, ki mu ji je podala Leontina, ter ji pritiskati na svoie goreče ustnice in žareče čelo.
— Da, res, ljubim vas, — je nadaljevala Leontina, vsa žareča ljubezni in nedolžnosti, — ljubim vas, toda pregloboko in preiskreno, da bi mogla kedaj postati vaša soproga . . . Maurice, rešil ste me. odkril ste mi mojo dušo, vaša moram biti in sem tudi popolnoma vsa vaša . . . Vaša sem . . . tvoja sem! Vzemi me, Maurice, tu me imaš. Naj bom tvoja ljubimka.... hočem biti, ti moj oboževani liubimec! Vzemi svojo Leontino, vdaja se
Kakor rečeno: vest zveni sicer kot pred-pustna šala. Država brez vsake državne organizacije, brez organizirane vojske, brez kulture in brez vsakih sredstev — pa napoveduje vojno velesili. Seveda tudi Esad paša ne misli na to, da bi to svojo »vojno« izvajal z militaričnimi operacijami albanskih — tolp. Namen more biti — ako je na stvari kaj resnice — le ta, da bo umaknivša se srbska vojska na zavezniških tleh in da bo imela svobodno roko.
Kakih mehurjev nam vrže še na površje to balkansko vrenje?!!
Novoletno razmiSljevonje.
(Zvršetek.)
Dr, Dernburg se bavi z vprašanjem poravnavanja mednarodnih konfliktov potom razsodišč. Taki konflikti se ne dajo preprečiti in tudi v bodočnosti jih bo včasih reševati z orožjem. Pač pa naj se tako reševanje odlaga. Amerika je sklenila n. pr. kakih štirideset mirovnih pogodb, ki jim je ta cilj, da se vsak spor z drugimi državami predloži najprej mirovnemu sodišču, ki more svojo razsodbo odlagati do enega leta. Ako ta razsodba ne zadovoljuje strank, morejo apelirati na orožje. Kar pa pogrešajo te meddržavne pogodbe, je tisto, kar se tehnično imenuje sankcija, to je sila,ki naj izsili izvedbo. Neki duhoviti katoliški duhovnik ie nedavno označal verski vir za to nalogo. Za sedaj svet ni še tako daleč. Nad-državni dogovori se morajo opirati na realno moč. Vendar ne treba, da bi bila ravno v orožju. Posebno pri malih narodih vidimo n. pr., koliko more pomenjati kak trgovski ali prometni bojkot. Deluje ubijalno, ako se ga udeležujejo vsi večji narodi. Celo Anglija, ki bi kršila kak nad-državni zakon, bi tak svetovni bojkot izstradal že v prvih šestih tednih. Pri takih dogovorih se sicer ni izogniti nekemu skrčenju avtonomije posameznih držav. Toda sredstva so to, o katerih treba razmišljati, ako naj se v bodoče izogibljemo istotako brezmiselnim kakor pogubnim vojnam. Pa poizkus treba napraviti s pošteno in z dobro voljo, kajti pred vsem gre vendar za to, da se narodi — čim je sklenjen pameten mir — začenjajo bolje razumevati in da se razjarjena srca kolikortoliko pomirijo.
Zato meni Dernburg, naj bi se haaško delo — mirovna konferenca, do katere je bilo prišlo v prvi vrsti po inicijativi ruskega carja in ki se vendar ni pokazalo popolnoma brezuspešno — zopet začne in nadaljuje. Odpasti mora predsodek proti vsakemu načinu naddržavnih dogovorov. Govori se o slučajih žaljenja narodne časti, ki se ne morejo predložiti nikakemu mirovnemu sodišču. Dernburg ne sodi tako. Gre vendar le za razsodišče in za vprašanje, o čem naj se razsoja. Cut za osebno čast in nje obrambo je n. pr. v nemškem častniškem stanu tako fin, kakor nikjer drugje, vendar se ne dogaja nikoli, ne da bi se kak spor, predno prihaja do rešitve z orožjem, poprej predložil častnemu svetu. Pri tem ne trpi čast prizadetih in istotako ne bi trpela Čast držav, ako bi se porabljala amerikanska razsediščna klavzula. Pač pa bi dajala časa za razmišljanje, pomirjenje in posredovanje. In ravno tega je morda manjkalo v avgustu 1914!
Pri tem pa povdarja Dernburg, da ni moč, ki stoji za pogodbami, tista, ki do-ioča njih vrednost, marveč zvestoba in vestnost pri tistih, ki so sklenili pogodbo, in pa zvestoba in vestnost naroda, ki ima moč. In naj se — tako zaključuje Dernburg svoja zanimiva in dragocena izvajanja — govori proti temu, kolikor hoče, stvar je vendar taka, da obstoji le ena nravstvenost tako za narode kakor za posameznike: ni nravstveno, ako je narod storil kaj, česar bi posameznik ob podobnih okolnostih ne storil!! Zato se mora ravno po veliki katastrofi, ki gre sedaj preko Evrope, postaviti zvestobo in zaupljivost na prvo mesto, ne da bi s tem iahkomišljeno zanemarjali previdnost, ali materijalno obrambo domovine, da pridobimo skupnosti z drugim civiliziranim svetom zopet tisti ugled, ki ga je, žal, izgubila. To se more doseči le s tem, da se v mirovnih instrumentih mednarodno pravo izpopolni na naddržavni podlagi, s primerno in zadostno sankcijo, najprej v nravstveni zavesti in potem v materijalnih pomožnih virih civiliziranega sveta!
Bcmaft vesti.
Odlikovanje. Cesar je z Najvišjim sklepom z dne 3. januarja v priznanje posebnih zaslug za vojaško zdravstveno oskrbo v vojni podelil bivši predsednici go-spejnega pomožnega društva Rdečega
ti vsa, kakor je, vsa, vsa. Ljubi me, dokler me moreš, a tisti dan, ko me ne boš ljubil več, se ne bom pritoževala. Srečna bom dovolj, dosti dolgo bom živela do tedaj.
Tako govoreče, je Leontina ovila svoje roke Mauricu okoli vratu in njene ustnice so iskale njegovih.
—	Zlati angel moj, ijubica moja predraga! — je vzkliknil Maurice in privil Leontino v opojnem razkošju na svoje prsi.
Toda prav tako hitro jo je zopet nežno odrinil od sebe, kajti bal se je, da ne bi se mogel še dalje zmagovito ustavljati čutnemu poželjenju in razkošju, ki se ga je po-laščalo.
—	Ali me smatraš za tako nemoškega, — je dejal potem, — da bi mogel sprejeti ginljivo, nežno žrtev, ki mi jo ponujaš? Ne, nikdar ne! Ljubimec te bo spoštoval,
ohrani te čisto in brez madeža za____
soproga. Ljubim te, obožavam te in moje ime bo tvoje. Hodila si sicer po blatu,
križa v Trstu, Frančiški prlncezinji Ho-henlohe - SchiHIngsfurst in predsednici gospejnega pomožnega društva Rdečega križa v Trstu, baronici Luciji Fries - Ske-
ne, častno znamenje I. razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo, prosto pristojbine.
^Odlikovanje profesorja SpinČića. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je imenoval gospoda Vekoslava Spinčića, duhovnika škofije tržaško - koperske ter državnega poslanca, častnim prisednikom svojega konzistorija v znak priznanja za njegovo mnogoletno delo na narodnem polju in v znak priznanja za njegova prizadevanja za povzdigo prosvete v hrvatsko - istrskem narodu. To odlikovanje se je izvršilo dne 26. decembra kot 45-letnice njegovega mašništva. Čestitamo vrlemu in zaslužnemu možu ter neomajnemu bo-ritelju za pravice naroda.
S kolajno Signum laudis je odlikovan gospod arhitekt in naš someščan Josip Costaperaria, sedaj bataljonski adjutant in nadporočnik pri » v bojno-etapnem bataljonu	^
Nevročljive poštne posiljatve. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam priporočenih in navadnih poštnih pošiljatev, oziroma denarnih pisem in nakaznic, ki so bile v mesecu novembru 1915 v oddelku za nevročljive poštne posiljatve odprte in ki so jim od-pošiljatelji neznani. Ta seznam priobči tukajšnji uradni list v polnem obsegu.
Voščilo naših vojakov z darom CMD. Podpisani vojaki c. kr. 14/97 delavske čete, vojnopoštni urad št. 612, voščijo vsem svojim družinam, prijateljem in znancem srečno in veselo novo leto, želeč v prihodnjem letu vsem obilo sreče in veselja, ter pošiljajo, ker so odsotni, potom našega uredništva kot novoletno darilo šentjakobski podružnici CMD v Trstu znesek K 22. — Darovali so: po 1 K: Bonano Josip, Birsa Josip, Vekjet Ivan, lelovica Franc, Babič Anton, Mania Fran, Žgur Albert, Mrak Anton, BernetiČ Ivan, Zobec Ivan, Fičur Alojz, Bitteznik Matej, Dlouhy Josip, Čumin Friderik. Batič Anton 1 K 60 v., po 2 K: Krašovec Jakob, Anton Ivančič, Vascoto Fran. Smerdel Mihael 40 v.
„Marijana". Kakor smo že javili, se uprizori lepa ljudska igra-v 5 dejanjih, „Marijana", danes, v četrtek, na sv. Treh kraljev dan, točno ob 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Ker je igra vele-zanimiva in ker velik del našega občinstva ni videl zadnje uprizoritve, se nadejamo, da bo tokrat dvorana polna. Saj gotovo radi prihite tudi oni, ki so igro že videli. Cene so jako nizke in sicer: sedeži z vstopnino vred: prve vrste K 120, druge vrste K 1, tretje vrste 80 vin. Stojišča v pritltčju 50 vin., na galeriji 40 vin. Lože so po 4 K.
Nov hrvatski list v Belgradu. Poseben konsorcij je ustanovil v Belgradu hrvatski list z imenom »Beogradske novine«, ki bo obračal svojo pozornost gospodarskim interesom dežele. Izhajal bo za sedaj po trikrat na teden in ga bo urejeval grof Jurij Ovšić-SlavetiČki, bivši urednik za-grebškeea »Jutranjega lista«.
Tepena je bila. Sinoči ob sedmih je prišla na zdravniško postajo 30Ietna Pierina Fran-kova, ki stanuje v hiši Št. 12 v ulici Media, ter je potožila službujočemu zdravniku, da čuti hude bolečine na vratu in po hrbtu. Povedala je, da se je sprla z neko žensko In da jo je ta poslednja nabila s pestmi. Zdravnik pa ni našel na njej nobenega znaka kak h udarcev ter ji vsled tega ni mogel napisati zahtevanega spričevala.
Zlomila si je roko. 521etna Ana Romanova, ki stanuje v hiši št. 1 na trgu C. Romana, je včeraj zjutraj padla na ulici ter * si pri tem zlomila levo roko za pestjo. Pohitela je na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik podelil najnujnejšo pomoč ter jo potem poslal v mestno bolnišnico.
Igraje. 141etni Marij Geršak, ki stanuje v hiši št 299 v Škorklji, je včeraj popoldne, igraje se s svojimi sovrstniki, tako gjesrečno padel, da si je napravil široko in do kosti zijajočo rano nad tilnikom. Morai je na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil slučaju primerno pomoč.
Umrli so:
Prijavljeni dne 5. t. m. na mestnem fizikatu: Kuća" Fran, mesec dni, nI. V. Oolonna št. 2 ; Ka inauli Uršula, 55 let, v zavodu „Avstro-ainerikai:e pod Škedujem, begunka iz Gorice; lavo Joi^, i>8 let, ul. della Gallerru štev. 5; Pitacco Lucija, 65 let, ul. del ILazzarctio vecchio št. 21; Tepolin Vin-ceacij, 00 let, ul. del Broletto št. 14.
V mestni bolnišnici dne 4. t. m.: Dapas Ivan, 70 let; Debeljak Ida, 5 let; Kanobel Marija, 65 let; Liliar Antonija, IG let; Orzaa Jurij, 71 let.
Danes na praznik sv. Treh kraljev ob 4 pop. se ponovi v „Narodnem cfientu" ljudska igra „Marijana".
Leontina, ker je hotela zla usoda, da si bila rojena tam doli na dnu, toda to blato ni oblatilo niti tvojih brezmadežnih nog.... Prisegam ti, da ti pribavim spoštovanje pri vseh, kakor te spoštujem sam. Samo sovražiti bi moral svet, zaničevati ga in obžalovati, če bi te ne sprejel tako, kot zaslužiš. Pojdi, nasloni se na mojo roko, kajti močna je dovolj, in združen s teboj zaupam trdno v bodočnost. Reci, ali se upiraš, da bi postala moia žena, moja ljubljena, sladka ženica?
—	Maurice, vaša sem in ponavljam vam, da lahko storite z menoj, kar hočete.
—	No, torej, moja žena boš, in pred Bogom, ki me čuje, in pred svojo materjo, ki naju blagoslavlja, ti prisegam^ da bom vedno samo tvoj!
Leontina se je v blaženi opojnosti približala umetniku, mu iznova ovila roke okoli vratu in naslonila svojo lepo glavico na njegov vrat.
Prejemki prodojnliic aprovizaciiske komisije.
Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 1. decembra do inkluzivno 31. decembra 1915 naslednje prejemke: Št. 1 v ul Madonna del mare K 52.219 92 » 2 v šoli na trgu Rosario K 37.766-85 , 3 v til. del le Poste št. 14 K 40.852*61
*	4 v šoli v ul. Rossini K 24.358 29 „ 5 v ul. Bachi 8	K 33.200*67
*	6 v ul. Acquedotto št. 38 K 27.348 04 , 7v šoli v ul. Parini K 65302*87 , Bv šoli v ul. Donadoni K 50.632*52 „ 9 V uL sv. Marka št. 5 K 56*517*12 , 10'v uL Gitilia 35	K 29*243*40 „ 11 v zabavišču v Skednju K 17*594 69 „ 12 pri ,Tirolcu' Sv. M. M. Zg. K 22.308*48 „ 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 14.166*95 „ 14 pri Sv. Ivanu K 21.343-63
*	15 v Rojanu	K 23.734*66 „ 16 v Barkovljah K 16.921-—
Skupaj K 533.411*73
Borovi.
Glasbeni Matici v Trsta pošiljajo K 22 iz Divače ln sicer so darovali to svoto: Znani dobrotnik „Slavček", potem Martin in pa „en reven koprol". Denar hrani uprava.
Prejeli smo: Svotico 4 K pošiljamo kot novoletno darilce naši ljubljeni moški podružnici CMD v Trstu, želeč ji tudi v novem letu obilo uspehov na polju slovenskega šolstva! S pozdravom vsem rojakom : Breznikar, Malešič, Celin, vojna pošta 76. Denar hrani n prava.
Kraška Tržačanka je poslala za božični dar ubožnih učenk 16 pletenih maje in 14 parov nogavic, za kar se ji podpisano vodstvo najiskreneje zahvaljuje. — Vodstvo dekliške CM šole pri Sv. Jakobu.
Gospodarsko društvo na Prošeku je darovalo za Rdeči križ K 25 (ta znesek lirani uprava), za rezervno bolnico na Prošeku pa K 25 in se je ta znesek izročil oskrbničtvu bolnice.
Na korist fondu za bodoči spomenik padlim vojakom ob Soči, braniteljem našega Primorja so darovali (nabira tel j Breznikar): po 2 K : nadognji-čar Godec, ognjičar Stranž, četovodja Thaller, čc-tovodja Krenn, desetnik Pešel, predmojster BaŠ, predmojster Kobilica, predmojster Breznikar, topn. Lilien, topničar Brolfch; — po 1 K: ognjičar MaleSiČ, četovodia Schrott, četovodja Cafnik, desetnik Vencais, desetnik Ritter, predmojster Jam-nikar, predmojster Happer. predmojster Stanjko, predmojster Petrovič, topničarji: Črnivc, Lamovec, Zupančič, Markež, Šmarda, Trost, Miklič, Babnik, Staro verski, Koščak, Strokelj, Zamida, Brecelj, Hirschbein, Svetko, Kotnik, Lindner, Felsberg, Celin; — po 50 vin. so darovali topničarji: Godnja-vec, Ravbar, Dreman, Robnik; skupaj 50 kron. — Denar hrani uprava s pripombo, da darovalci žele, če bi se ne postavil tak spomenik, da pripade potem ta znesek fondu za vdove in sirote padlih.
Darov!, došli ces. komisarju. Društvo državnih slug K 50. v korist skladu za oslepele vojake; Kari Silvestri K 50. za vdovinski in sirotinski sklad, K 30. za brezposelne in K 20. za zdravniško postajo ; Jakob Pollak K 10. za oslepele vojake; učenke mestne ljudske in meš. anske šole „Cesarica Elizabeta" K 30. za Rdeči križ ; funkcijonarji in uslužbenci huhinje v ubožnici povodom Novega leta nabrali K t>714 za vdovinski in sirotinski sklad.
Za prireditev otroškega vrtca v Koloniji so darovali : po 1 K: Batagelj Doroteja, Trampuš Blaž, Kos Josip. Baje Franc, Rohrman Milena ; po 2 K: Bradelj Peter, Ana Juretič. Šklemba Ivanka; po 5 K: Jakob Mankoč, rodbina Brinšek; Forcessin Marija 60 vin.; Marija Novak 50 vin.; Marija Trampuš 40 vin.; Natalija Vodopivec 40 vin.; Batagelj, steklenico ruma ; Čevna, jajčka; Turk, steklenico likerja. Srčna hvala!
Dekani. — Da se tudi naša občina odzove pozivu za nabiranje darov, namenjenih našim hrabrim boriteljem proti vsem soviažnikom naše nam toli ljubljene domovine, so nabrali sledeči gg. vaški načelniki in sicer: Praproče gosp. Flandija Josip K 52, Gračižče g°sP- Franca Anton K 3160, Hra-stovlje gosp. Korjančič Josip K 3410, Dol gosp. KccjanČiČ Ivan K IS 70, Zazid gosp. Pohlen Josip K 30, Čeraikal gosp. Amlrijašič Josip K 82*02, Za-nigrad gosp. Bncaj Anton K &-80. Tinjan gosp. Primožič I. K 50*00, Rožar gosp. Šuber Matija K 109-20, Podpeč gosp. Josip Bordon K 33*72, skupaj K 4£5 72, in ta znesek je b 1 oddan potom županstva v Dekanih okrajnemu podpornemu odboru v Kopru. — V občini Dekani se je nabralo z\x primorske begunce nad 1000 komadov različnih oblek in to tudi izročilo okrajnemu podpornemu odboru v Kopru. V isti občini je vsled povabila županstva v Dekanih, nabral v cerkvi čast. go p. župnik Anton Slamič znesek K 122.70 in ga od poslal na preč. Škofijski ordinarijat v Trstu. Pri Sv. Antonu se je nabralo po g. Josipu Dellasavia znesek K 14^.60 za avstrijske ujetaike na Ruskem in odposlal okr. podpornemu odboru v Kopru.
CESKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni lis>i.
a m mm	HALI OQ\		LASI		] ■■ 1 «5E
□□ □□ □□		se ra&nnajo po 4 Btot. besedo. Mastno tiskane beseda se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :		□□ □□	
nilnnfo tropine za krmo proda se po K 26 UljllULcS k vin tal. Beniamin Podboj, Trst, ulica Giulia 500.	1
Buffet omeobona
Umnm kavo se napravi samo z specijalitete llUllIU „AMERINO-. Gospodinje pokusijolabko to kave pri tvrdki T)AXA* d. *z. o. z., ul. Miramar žtev. 13 (skladiSče). '/, kg pristnega .AMERTtfO" K 1-35.	£10
Potrtim srcem naznanjamo, da je naš ljnblieat soprog in oče gosp.
Anten Saifert
dne 4. t. m. mirno v Gospoda zaspal. Pogreb ae bo vršil danes 6". t. m. v popoldanskih urah iz hije žalosti na Opčinah St. 330.
Ivana Saifert« soproga in «fruilna Franca Saifert.
♦
<r ♦
i Umetni zobje
v Trstu, ulica San Ni-colo 11, odprt od 7 zj. do 1') zvečer. Toči izvrstno pivo, dalmatin-ko n istrsko vino ter belo vipavsko, dobra kuhinja. (t>45
z Tn brez Cellustl, zlate krone ln obrabiti ;
VILJEM TUSCHER l
konces. zobotthnlk	i
TRST, uL Caserma ft. 13, ll. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
♦ ♦
Odvetnik
Dr. Kimovec
se je
Plaaia Caserma It. 5
t
»»gSSMMMMBI
I
ZOBOZDRAVNIK
-V
Dr.J.Cermak
9
I se ie pr^elii in ordinira im
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobovbrez tialsčine. Plonitiiraujs.
UMETNI ZOBJE. J
is e
vpisana zadruga z omej. jamstvom v Gorici
ki posluje začasno pri
„Zvezi slovenskih zadrug" v Ljubljani
bode obrestovala hranilne vloge od januarja 1916 dalje po
2ML
Prai#lll Umuhmr
TRST, Via Tcrrenfa šiv. 14, T8ST
ZaEoga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. -Specijaliteta
p©freš€ire za sedlarje.
n Krte
Trst, Piassa S. Oiovarini 1
Vck^A^tn kohinic&h ia kle&arafcih potreb-<&HgOS«ll 55m od Ies* ia pl«t«min, ftkafor vre a t, £eWov ia kad. s od čeko v, lopft&, redet, sit ia bsafccrrrsfeaih koiev, ^erbasev ia metel ter mnoga
spaS^jočLh predmetov. ^rlporels
svojo trgovino ■ kuhinjsko posodo vsike vr«te bodi od pcrcaJt&aa, zemlje em&ila, koait*rja ali cinka, nadalje paeamantorje, kletke itd. Za gostUni£arjo pipe, Dog^e, ses&Jje in stekleno poaedo za vino.
	In preKupcoalcf. no pec vo nudi hiter in dober zaslužek. J, 72 ali 344 kosi K 4. iiazpoSilja naj-one. BRANDT, Ljubljana pošta 7. 630
Trgoucl k varljivo fi Karton z 3< manj 3 kart	
Kupujen 15, I. nad	* zastavne listke, zlato, pokvarjeno ] umetno zobovje. Via Maria Tereza Vsaki dan od 10—12. 637
Fotograf štev. 10.	Anton Jerkič posluje zopet v svoje.n i ateljeju v Trstu, Via delle Post1 | 2436 ;
Zaloga fu in Inozemskih vin, Špirite, liker* fev In razprodaja na drobno in debelo
Jisfeefe P®fhmu€
Trs«, Via della	i«. 6
INaspioti Calfd Centrale). Velik Izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ojerskih vin. Bordeau*. Burgunder. renskih vin, Mesella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste. doSii iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franka
Razprodaja od pol litra napraj*

NOVO POGREBNO P63JETJS - TRST
CORSO 47 (pri trgu def S a Lesna) TeZefon 10-02).
Prevoz mrliiev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaških predmetov. - Ko?na inšpekcija v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa štev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov: Na Optinah, v Nabrežinl pri Orehu (Noghere.) - Točna postreiba. Cene zmerne.
Podjetnik in upravite!! H. STIBIEL.