Leto LXIX
Stev. 109 a
V Ljubljani, v petek, 9. maja 1941 MMno ph/anc . gotovim Cena 2 din ■ PrOZZO L 0.60
Naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno % din, za inozemstvo 120 din. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružn.: Jesenice, Kranj, Novo mesto.

VENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po praznika. Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. — Telefoni 40-01 do 40-05. — Redazione, Amministraziones Kopitarjeva 6, Lublana. — Telelono: 4001—4005.
\bbonamcnti; Mese Din 30; Estero, mese Din 50; Edizione domenica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.: Lubiana f0.650 per gli abbo-aamenti; 10.349 per le inserzioni.
Filiali: Jesenice, Kranj, Novo mesto,
Italijansko vojno porodilo it. 337
Naše čete so pri Tobruku zasedle važno postojanko
Nekje v Italiji, 8. maja. Rj, Uradno poročilo št. 337 generalnega štaba Italijanskih Vojnih Sil pravi:
V	noči od 7. na 8. maj so oddelki nemškega letalskega zbora večkrat napadli pomorska in letalska oporišča na Malti ter povzročili požare, eksplozije in hudo poškodovali vojaške naprave.
V	C i r e n a j k i je bila na bojišču pri Tobruku zasedena važna postojanka. Boji, ki so se končali ugodno za nas, so bili vzhodno od Solluma. Letalski oddelki so znova bombardirali sovražne postojanke okoli Tobruka in so povzročili veliko škodo. Med zadnjim sovražnim poletom nad Tripolis je bilo eno angleško letalo sestreljeno v morje. Sestrelilo ga je naše protiletalsko topništvo. Posadka je bila zajeta.
V	vzhodni Afriki delovanje topništva v odseku Alagi, Oala, Sidaino. V hudem boju, ki se je nadaljeval od B. do 5. maja, je bil sovražnik večkrat odbit od naših čet in so bile njegove izgube občutne.
Ob smrti sina maršala Badoglia
Rim, 8. maja. Rj. Maršal Italije Pietro Badoglio je ob smrti svojega sina prejel sožatne in bodrilnc brzojavke od Kralja in Cesarja, od Kraljice in Cesarice, od Dučeja, od Princa in Princese Piemont-ske, od Princev Savojske hiše, Ministrov, Senatorjev in Vojaških in zasebnih Oblasti.
Kraljica in Cesarica vnovič obiskala ranjence
Rim, 8- maja. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica je spet vse včerajšnje dopoldne posvetila ranjencem, ki leže v zdravilišču »Dobrega Pastirja«. Njen obisk jc trajal celo tja do popoldne, ker si je Kraljica in Cesarica ogledala vse delovanje tamkajšnje bolnišnice.
Za vse tamkaj ležeče junaške bolnike in ranjence se je Visoka Gospa prisrčno zanimala ter jim izkazovala materinsko nežnost Ko je Nj. Veličanstvo Kraljica in Cesarica odhajala^ so se iz ust vseli ranjencev njej v čast dvigali klici zalivale in vdanosti.
Princezinja Piemontska med ranjenci
Firenze, 8- maja. Rj. Princesa Piemontska je davi obiskala bolnišnico Rdečega križa in sv. Marjete ter se je ustavljala ob posteljih slehernega ranjenca in se je zelo živahno zanimala za razmere vojakov in njihovih družin. Obisk princese jc bil sprejet z največjo hvaležnostjo in je izzval prisrčno navdušenje.
Dan Vojske in Imperija
Spored vojaških slovesnosti v Ljubljani
Slovenski javnosti smo že sporočili, da bo v petek, 9. maja po stari šegi Italijanske Vojske tudi v Ljubljani slovesno obhajan Dan Vojske in Imperija. Pred seboj hnaino pester program velike vojaške Parade, kakršno bo Ljubljana prvič lahko gledala.
Pri Paradi bodo sodelovale italijanske čete iz Ljubljane in okolice vseh vrst orožja. Parada so ho začela oh pol desetih dopoldne. Žc zgodaj zjutraj sc bodo na Celovški cesti zbrali vsi vojaški oddelki iz mesta ter bližnjo ir daljnjc okolice, z Vrhnike, Horjula in drugod. Cele bodo stale na zahodni strani Celovške ceste.
Ob pol desetih pride pregledat razvrščene čete poveljnik II. armade, Ekscclcnca A m b r o s i o , kateri bo po pregledu stopil na tribuno, mimo katere sc bodo v Parado razvrstilo čete. Poleg poveljnika armade, Eks-cclence Ambrosia, bo na tribuni zavzelo svoja mesta celotno poveljstvo Divizije Re. V mimohodu po Celovški in Blciwcisovi cesti bodo šle te-le čete po vrsti:
Spredaj bo korakala četa Kr. Karahinjcr-jev v stroju, za njimi pa pride prvi polk Sardinskih grenadirjev, nato 2. pehotni polk Re z rdečimi kravatami, 13. bataljon mož-narjev kalibra 8, 11. bataljon rušilcev, planinska bataljona »Val Toče« in »Val Ceni-schia«, 3. planinski bataljon črnih srajc, bataljon ženijskih čet, 13. četa topov kalibra 47/32, tren 23- topničarskega polka »Re«, planinsko topništvo »Val d'Adigec, dve skupini 23. topničarskega polka »Re«, 11. skupina topničarjev Armadnega zbora, motorizirani
Papei sprelel 300 parov novoporočencev
Rim, 7. maja. Danes je papež v posebni av-dienci sprejel 2000 oseb in 300 novoporočenih parov. Vsem je dal svoj apostolski blagoslov, in ko je odhajal iz dvorane, so mu navzočni navdušeno vzklikali.
General Cavallero na Cetinju
Cetinje, 8. maja. Rj. Načelnik generalnega Štaba Vrhovni Poveljnik Oboroženih Sil v Albaniji Cavallero je včeraj popoldne v spremstvu višjih častnikov in generala Ranza, ki je Poveljnik letalstva v Albaniji, prišel na Cetinje. Generala Caval-lera je sprejel Civilni Komisar za Črno govo Maz-zolini in general Tuzzi, ki je bil Poveljnik Divizije »Messina«. General Cavallero je ostal na Cetinju nekaj ur in se je s Civilnim Komisarjem pogovarjal o novi organizaciji Črne gore. General Cavallero je tudi izkazal čast grobovom knezov vladarske družine Petrovič, in sicer v svetišču Sv. Petra in je obiskal kraljevsko palačo, kjer se je zlasti zanimal za zbirke pokojnega kralja Nikole. Med pozdravi kraljevih Oblasti je nadaljeval pot v Tirano.
Radijska postaja v Splitu je začela delovati 5. maja
Rim, 8. maja. Rj. Po odredbi Ministra za Ljudsko prosveto in v sodelovanju s kraljevim Vojaškim Poveljstvom in z Visokim Komisariatom je radijska postaja v Splitu, kakor poprej ona v Ljubljani, že začela s svojimi oddajami dne 5. maja. Od danes naprej bo radijska postaja v Splitu začela s svojimi dnevnimi radijskimi oddajami.
Seja vlade pod Ducejevim vodstvom
Berlin, 8. maja. Rj. Vse opoldanske izdaje berlinskih dnevnikov objavljajo pod velikimi naslovi poročila o seji italijanske vlade, ki ob času, ko to poročamo, pod Ducejevim predsedstvom v palači Viminale, šc traja.
Rim, 8. maja. Rj. Ministrski svet se je sestal dopoldne ob 10 pod Ducejcvim predsedstvom. Ministrski svet jc odobril sledeče uredbe, poleg drugih običajnega upravnega značaja:
Na predlog Duceja Fašizma. Predsednika vlade se izdaja ukrep, 8 katerim se razširjajo na državljane, ki so se v svojstvu enakih z vojaki udeleževali bojev v Španiji in na sorodnike tistih državljanov, ki so padli v zvezi s temi boji, vse prednosti, ki so bile priznane tistim, ki so se v enaki lastnosti udeleževali vojska v letih 1915 in 1918 ter tisti, ki je bila izdana za zasedbo imperija, prav tako pa tudi sorodnikom, ki so padli v teh vojskah.
Na predlog ministra, državnega tajnika za zunanje zadeve so bile odobrene nekatere odredbe različnega značaja.
Uradno poročilo navaja nato še razne odredbe, ki so bile sprejete v okviru notranjega ministrstva, ministrstva za italijansko Afriko, pravosodnega ministrstva in finančnega ministrstva.
Na seji vlade je bil med drugim odohren pravilnik društva »Prijatelji Japonske«. Društvo je bilo priznano kot koristna javna ustanova za razvoj kulturnih vezi med Japonsko
Nemško vojno poročilo
B e rl i n , 7. maja. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes izdalo tole poročilo:
Tudi zadnjo noč je nemško letalstvo z zelo močnimi oddelki bojnih letal hudo napadlo ladjedelnice, tovarne orožja in oskrbovališča v pristaniščih CIyde. Mnogo razdiralnih in zažigalnih bomb je zlasti v krajih, kjer grade ladje okoli Glasgowna povzročilo nove hude razvaline. Dragi uspešni letalski napadi so bili namenjeni priatani-ikim in ladjedelniškim napravam v Liverpoolu, New Castele in Plymonthu, kakor tudi drugim pri-staniičem ob južni in južnovzhodni angleški obali. Ko io naia bojna letala obstreljevala letališča v fužnovzhodni Angliji, so zažgala tamkajšnje hangarje in zavetišča za moštvo ter na tleh nničila in poškodovala mnogo letal.
Na morju blizu Anglije je bila s tremi bombami v polno zadeta trgovska ladja, velika 10.000 ton. Lahko računamo, da je izgubljena. Prav tako je bila z bombami hudo poškodovana draga velika ladja.
Ko so nemška lovska letala napadla Anglijo in ko je sovražnik poskušal prileteti nad zasedeno izemlje ter nad Nemški zaliv, je pri tem sovražnik
izgubil 7 lovskih la 2 bojni letali ter 6 zapornih balonov.
V Severni Afriki je bil spet ■ hudimi izgubami za sovražnika zavrnjen napad močnih angleških sil v Tobruku, kamor so vdrle nemške in italijanske čete.
N a M a 11 i so nemška bojna letala včeraj napadla letališče v Lnci. V polno je bilo zadeto vzletišče, prostori okoli njega, hangarji in zavetišče.
in Italijo. Sprejete so bile tri razne odredbe o splošni pomoči, povišane so bile kazni proti tistim, ki kršijo zakone o živilih in o trgovanju z njimi, prav tako so bile sprejete razne odredbe o preosnovi Italijanskega zavoda za nemške študijo v Rimu. Določen jc bil kredit v višini 100 milijonov lir za zgradbo ljudskih stanovanjskih hiš v rudarskih središčih v Istri in na Sardiniji. Poleg tega so določili kredit 50.000 milij. lir za zgradbo stanovanj rudarjem, ki delajo v rudnikih žvepla na Siciliji. Tudi proti kršiteljem zakona o tovarniških napravah in v poslovanju s surovinami so bile izdane razne odredbe. Izdane so bile šc razne odredbe za povečanje proizvodnje železa in jekla za potrebe vojne.
ženijski oddelki, kemična četa in še razne pomožne čete ter oddelki.
Prvi Grcnadirski polk in drugi Pehotni polk bosta stopala v Paradi s svojima slavnima zastavama, ki sta bili deležni žc mnogo odlikovanj, in sicer: grenadirska zastava ima Vojni Red Savojske Hiše, dve zlati kolajni za vojaške vrline, dve srebrni in eno bronasto; zastava pehotnega polka pa ima križ Vojnega Reda Savojske Ilišc, dve srebrni in tri bronaste kolajne.
Vojaške zastave pozdravliati ie dolžnost!
Pred vladno palnčo in pred vojaškimi poveljstvi vsak dan zjutraj od 7 dvigajo zastave, ob 7 zvečer pa jih snemajo. Vsakokrat jc kratka slavnost, ki se jc udeležuje častna straža. Straža pozdravlja z orožjem, trobentač pa zatrobi »Pozor«.
»Pozor« traja, dokler ni slavnost končana in vojaki nc donejo pušk ob bok. Ves ta čas sirogega vojaškega pozora morajo vsi tisti, kateri sc tc slovesnosti udeležujejo, pozdravljati zastavo. Vojaki pozdravljajo vojaško, drugi pa morajo izkazati čast zastavi bodisi z rimskim pozdravom ali pa s tem, da sc odkrijejo. Odkriti morajo ostati toliko časa, dokler traja pozor.
Prav tako je dolžnost civilistov, da morajo pozdraviti zastavo bodisi t rimskim pozdravom bodisi, da se odkrijejo, kadar j» oborožen vojaški oddelek nese s seboj p* cesti, in siccr jo jc treba pozdraviti tudi, če zastava ni razvita.
Reka — oporišče bodoče madžarske mornarice
Budimpešta, 8. maja. a. Madžarski poslanec Pandy je napisal v nekem budinipeštanskem dnevniku zanimiv članek, v katerem poudarja, da mora Madžarska nujno zgraditi trgovsko mornarico. Madžarska potrebuje — pravi omenjeni pisec — večje število velikih ladij bodisi zato, da si z njimi lahko preskrbi potrebne surovine, bodisi da zmanjša ogromne stroške, ki jih ima zaradi tega, ker mora najemati tuje ladje, končno pa tudi zato. da po končani vojni ne ho čutila prevelikega pomanjkanja ladij, ki l>odo potrebne za obnovitev prometa. Svoj članek poslanec Pandy končuje z zahtevo, da jc treba na Madžarskem takoj začeli z graditvijo pomorskih ladij in sicer ne samo z zasebnim denarjem, pač pa predvsem z državnim. Ker Madžarska nima nikjer nobene morske obale, je čisto naravno, da bo bodoč? mfldž.irfka mornarira imela za svoje pomorsko oporišče pristanišče na lteki.
Kako je Italijanska Vojska zasedla Ciklade
Na bojišču, 8. maja. Rj. (Posebni dopisnik Agencije Štefani poroča):
Italijanske oborožene čete, ki so zasedle skucino Cikladskili otokov, so z izredno hitrostjo in s popolnim uspehom izvedle svoje delo. Zvečer 3. maja je sprevod ladij z oboroženim spremstvom zapustil otok Io z namenom, da izvede zasedbo. Na ladjah so bili oddelki pehote, topništva, mornarji in miličniki, kakor vedno, tudi tokrat v največji pripravljenosti- Ob zori jc bil sprevod blizu otoka Amorgo, letala pa so medtem opravljala potrebne izvidniške polete. in metala letake prebivalstvu, naj se vda. Na letakih jc tudi pisalo, da bodo spoštovane svoboščine in vse navado ter domače ustanove. Odpora ni bilo, ampak so nase čete slovesno sprejeli, opoldne pa jc bila zasedba otoka žo objavljena.
Popoldne 3. maja so čete zasedle otoka Anafe in Io, naslednje jutro pa otoka Nasos in Sanlorino. Tudi tod so letala najprej opra-vila izvidniške polete in metala letake in
Izgube grškega lad.evja
Nastalo je več hudih požarov. Ob nočnem napadu .	------------ r----- — ------- -----
nemških bojnih in strmoglavskih letal na pristani- | prebivalstvo jc tudi na teh otokih naše čete V* Y",eH* so. bil.* hudo prizadete ladje- sprejelo z največjo prisrčnostjo
delnice. Nemška lovska letala so nad mestom sestrelila tri angleška letala.
Preteklo noč fe sovražnik s slabimi silami, da bi motil, napadel nekaj krajev v severozahodnem obalnem ozemlju, ne da bi bil pri tem dosegel kak uspeh. Vojne in vojaške škode ni napravil nobene.
Od 30. aprila do 6. maja fe sovražnik izgubil vsega skupaj 55 letal, izmed katerih jih je bilo 30 sestreljenih v letalskih bojih, 10 od vejse mornarice, 4 od protiletalskega topništva, medtem ko so draga bila uničena na tleh. V istem čaiu pa smo sami izgubili 33 letal
Prav tako so čete zasedle tudi Siro, ki je najvažnejši otok med Cikladi. Vsa zasedba sc je izvedla z največjo hitrostjo in s popolno urejenostjo, to pa zaradi odlične organizacije. Egejske oborožene sile, ki so sc odlikovale v prav vseh letalskih in mornarskih dejanjih, ki so izvedle slavno dejanje pri Castelrossi, so si nabrale novo slavo na svoji poti.
Ncivpork, 8. maja. Rj. Ameriški listi objavljajo novico, da je grška vlada, ki je zbežala na Kreto, objavila številke o izgubah grškega brodovja. Iz teh številk se vidi. da je nemško letalstvo potopilo nad 30 pomožnih ladij, posadke pa so utonile. Med pomožne ladje štejejo patrolne ladje in ladje, ki spremljajo sprevode. Nemško letalstvo — tako pravijo ameriški listi — je poleg tega potopilo tudi deset grških rušilcev. Grčija ie imela 13 rušilcev. v Aleksandri io pa sla prišla samo dva. Ni nobenega poročila o tem, če so bili oslali rušilci potopljeni.
Grški vojaki se vračajo
Solun, 8. maja. Rj. Izvedelo so je. da se grški bojevniki v redu vračajo na svoje domove. Nemški častniki spremljajo grške ujetnike na njihovih potovanjih.
Trgovska pogodba med Turčijo in Nemčijo
Carigrad, 8. maja. Rj. Parlament je odobril novo trgovinsko pogodbo med Turčijo in Nemčijo. Turčija bo v Nemčijo uvažala tobak, iz Nemčije pa bo dobivala industrijske proizvode. Zastopstvo nemških trgovcev je prišlo v Carigrad.
Praznik Device Orleanske
v Franciji
Vichti. 8 maia Rj. Maršal Petain je ukazal. da naj se dne 11. maja v vsej Franciji slovesno proslavi praznik sv. Ivane Orleanske.
Stran g
>SLOVENEC<, petek, dne 9. maJalMl1
Štev. 109.
Notranje presnavljanje med vojno -razvoj fašizma v Italiji
Po že omenjeni Volpejevi knjigi naj nadaljujemo, kako se je Italija med svetovno vojno notranje presnav-ljala ter kako je treba razumeti naslajanje italijanskega fašizma.
Sledili so meseci hudih meščanskih porodnih bolečin, kar na eni strani ni bilo dobro, ko bi bilo treba vsa srca združiti za dosego najvišjega narodnega cilja.. Na drugi strani pa je bilo Io vendarle prav, saj je vojna imela na sebi značaj prostovoljnosti, leda i nekaj višjega in plemenitega, zaradi česar je nudila ludi možnost revolucije. Izsiljena zoper voljo socialistov in konservativcev, je ta vojna dobila docela protisocialistično in protikonservativno vsebino. Hudo je bil prizadet parlament, parlamentarizem in ves parlamentarni svet, ko so se ljudske množice odvrnile od njega h Kralju iu Salan-drovi vladi, zahtevajoč vojno. Vlada jc sklenila vojno proti volji parlamenta. S tem je bila končana ena doba italijanskega življenja ter je vzšla druga, ki je bila docela drugačna in le do tujine, marveč tudi do notranjega življenja.
Tako je prišla vojna, ki je dvignila patri-olične strasti, medtem ko je socialistična stranka še huje gnala svojo mednarodno politiko. Vojna je postala italijanski preporod in njegovi najbolj vidni junaki iz preteklosti so postali
njen simbol: Mazzini in Garibaldi. Vojna fronta je zbližala ljudi vseli stanov, meščane in prole-lurce. ljudi vseh socialnih slojev, ki so si doslej bili tu i i V krogu idealne narodne ideje so
se nekako vtopili sloji in stranke. Izobraženo meščanstvo je začela čutiti delavska vprašanja v zvezi z nastajajočo potrebo novega narodnega življenja. Na bojiščih je krvavela ne le sila ljudskih množic, temveč tudi sila posameznikov, poleg lega tudi sila malih in izbranih čet tistih drznih mož, ki so bili pripravljeni za vsako drzno dejanje. Tako je ta vojna v narodu budila zavest, koliko so vredne sile posameznikov in celili skupin Istočasno pa se je premaknilo socialno ravnotežje. Nastala je nova socialna plast, ki je bila malo višja kakor delavska: strokovni delavci, rokodelci, ki so postali mali obrtniki, mali najemniki in koloni so postali posestniki ali vsaj več j najemniki. Vse te nove skupine so po vojni hotele dobili v političnem redu svoj prostor. Upoštevali pa jc ludi treba, da je država med vojno dobila mnogo nalog in pooblastil v gospodarskem življenju glede produkcije in trgovine. V tem je socialistična stranka, ki je sama sicer bila zoper vojno, videla v marsičem uresničenje svoje ideje. Na drugi strani pu je to spet povzročalo odpor zoper vsemogočnost barokratične države, iz česar je sledila zahteva.
naj bi se država po vojni preuredila na podlagi decentrulizacijc ler naj bi jo spajale bolj, moralne sile.
Tako je ta vojna poslala preskusni kamen slare vladajoče družbe, ki se je bila od začetka Združene Italije komaj kaj spremenila. — Te
preskusu je pa stari sloj ni prestal. Stari sloj ie v tej vojni bil prav za prav najbolj udarjen. Deloma je bil vzrok tega la, da dežela za to orjaško nalogo vojaško in moralno ni bila dovolj pripravljena, deloma pa je bil vzrok v tem, da vladajoča družba ni bila sposobna prilagoditi svojega duha in sistema potrebam sodobnosti. Na eni strani je stala množica novih ljudi, ki jih je ustvarila vojna in jih okrepila ter trdo vzgojila. Na drugi strani pn je bila družba listih političnih vodij vsak dan bolj utrujena in slabotne jša. čeprav je že 50 let živela v nekakem trustu. ki je zdaj eni, zdaj drugi skupini zagotavljal vlado v državi. Nič manj ni padal parlamentarni sistem in njegova delavnost. Ta sistem jo bil že s tem hudo prizadet, ko so pristaši vojne od vlade proti parlamentu izsilili vojno ler jo naložili plašijivenni parlamentu. V štirih letih vojne ie ta bolečina postala še bolj ostra. Parlament se je shajal k svojemu zaknnodajnlnemu delovanju. Toda v njegovi sredi je bila včasih večna ali pa vsaj močna manjšina velika nasprotnica vojne, katera je s svojim ravnanjem delala vladi več težav kakor olajšav, ki je v deželi povzročala več pohujšanja kakor pa ji dajala odpornosti.
In to je ostalo tako do konca vojne, od lela 1015. do leta 1918.
Macuoka grozi Združenim ameriškim državam
Tokio, 8. maja. b. Veliko pozornost je vzbudila izjava, ki jo je pred kratkim podal japonski zunanji minister Macuoka tujim časnikarjem in v kateri je povdaril, da bo Japonska v primeru, če bodo šle Združene ameriške države v vojno na strani velike Britanije, tudi morala prijeti za orožje in napasti Ameriko.
Amerika bo zaprla Panamski prekop za trgovske ladje
Tokio, 8. maja. a. List »Niči-Ničic poroča, da je neka paroplovna družba iz Osake dobila od svojega agenta iz San Francisca obvestilo, da bodo Združene ameriške države v desetih dneh omejile trgovski promet skozi Panamski prekop, in sicer za nedoločen čas. Ta ukrep v resnici pomeni, da bo Panamski prekop sploh zaprt.
I
Prometne zveze se bodo nujno uredile
Prometni minister odšel v zasedeno ozemlje, da uredi celotni promet
Rim, 8. maja. Rj. Minister za promet je odšel v zasedeno ozemlje Kvarnera, Ljubljane, Dal-• macije in Črne gore, in sicer skupno z generalnimi ravnatelji štirih upravnih vodstev, ki so pod njim, da bi se podrobno poučil o položaju železniškega prometa, avtomobilskih zvez in pomorskega prometa, prav lako pa tudi o poštnih, brzojavnih, telefonskih zvezah in o radiofoniji.
Potem ko je stopil v stik s civilnimi in vojaškimi oblastmi v raznih središčih, je podal navodila za organizacijo iu sestavno delovanje raznih naprav.
Kar se lice železniškega prometa, čigar razvoj bo postopno izpopolnjen in razširjen, se lahko reče, da se že v redu razvija. Zlasti nujno pa
Ameriko zajema val svetovnega imperializma
Rim, 8. maja. H j. Kakšno imperialistično razpoloženje vlada v VVashingtonu, se najbolj jasno vidi iz govora, ki ga je imel senator Pepper, ki je zahteval, da naj ameriška vojska v sporazumu z angleško vojsko takoj zasede Islandijo, Cap Verdske otoke. Kanarske otoke, Singapur in, Da-kar. Senator Pepper je zahteval, da naj angleško in ameriško brodovje na Pacifiku skupno izvedela obkolitev Japonske. Ameriko zajema najbrž val svetovnega imperializma. Kooseveltova vrtoglavost je zajela tisoče ameriških vodilnih osebnosti, ta nalezljiva bolezen pa se sedaj s pomočjo propagande razliva na ljudsko množico, ki se opija s snom o svetovni hegemoniji nad Evropo, Azijo, Afriko in nad ameriškim kontinentom ter nad angleškimi posestvi.
Newyork, 8. maja. Rj. Zvezna policija je v raznih predmestjih zaprla 130 nemških državljanov, po zaslišanju pa so jih prepeljali na Ellis Island, kjer so jih predali oblastem za izselitev. Ti nemški državljani so bili poprej v službi raznih petrolejskih družb in so bili nato ob izbruhu voine odpuščeni.
Newyork, 8. maja. Rj. Štefani: Zvezna policija izrablja prožnost izseljenskega zakona v Ameriki in kar naprej v množicah zapira nemške državljane. 250 Nemcev so že aretirali, med temi pa tudi časnikarja Zappa in Tonna, ravnatelja in podravna-telja agencije Transocean, katerima očitajo, češ da sta v službi tuje propagande. Aretacija nemških časnikarjev je napravila velik vtis na domači tisk. Menijo da je položaj drugih italijanskih in nemških časnikarjev v nevarnosti.
Glavni državni tožilec Jackson, pristaš Roose-
veltove politike, je izjavil, da bodo oblasti izdale nove odredbe proti zastopnikom tujih poročevalskih agencij. Jackson je opravičeval svoje ukrepe s smešnim izgovorom, češ da so Združene države v nevarnosti zaradi delovanja tujih državljanov, ki so baje del pete kolone in ki po njegovem mnenju pripravljajo vdor v Ameriko.
Ameriški častniki prihajajo v Anglijo
Newyork, 8. maja. Rj. Ameriški parnik »E.\eter«. ki je na poti v Lisbono, vozi s seboj tri višje in štiri nižje častnike ameriške vojske in ameriške mornarice, ki so na poti v London.
Angleški vandalizem v Cireni
Rim, 8. maja. Rj. Italijanski tisk objavlja zanimive fotografije o vandalstvu, ki so ga izvršile angleške čete, ko so uničile številne dragocene arheološke zbirke v muzeju v Cireni. Dnevniki pod-črtavajo, da je bilo uničenih mnogo zbirk, ki so jih zbrali italijanski znanstveniki in arheologi v 25 letih pridnega iskanja po puščavskem pesku. Listi pravijo, da je vandalizem Angležev in Avstralcev zločin zoper civilizacijo. Dnevniki objavljajo dolgo listo številnih umetnostnih del, kipov, napisov, vse pa so bila izrednega zgodovinskega pomena. Vse to pa uničili vojaki Njegovega angleškega veličanstva.
Stari Lloyd George graja angleško vojno vodstvo
San Sebastian, 8. maja. Rj. Iz Londona prihajajo poročila, da je včeraj popoldne na seji o zaupnici vladi govoril tudi Llovd George, ki je graja Edenovo redkobesednost iu je govoril n poli liki Španije, Turčije in Francije. Llovd George je obsojal način, kako se je razvijala vojna v Grčiji, zlasti pa pri Bitolju in je nasvetoval. da naj si angleški imperij sestavi vojni svet štirih ali petih oseb. ki bo preučeval zlasti vse bojne načrte in podpiral koristno predsednika vlade pri njegovem delu. Llovd George je zlasti obsojal, da se je angleška vojska fazkosrivala po načrtih, ki niso bili dovolj temeljito pripravljeni. Llovd George priznava v svojem govoru celo vrsto porazov, ki jih je doživela Anglija in je apeliral na pdpor Anglije, ki je v svoji zgodovini doživela hude poraze in je takih porazov angleška zgodovina polna. — Llovd George je trdil, da sloni ves položaj na sposobnosti upirati se do tedaj," ko bo'Amerika posegla v vojno in je izrazil upanje, da bo Amerika dala Angliji hitro več pomoči, kakor pa je to storila do sedaj.
Nazadnje je govoril Churchill, ki je rekel, dn sedanji trenutek obvezuje zunanjega ministra Kdena, da v korist Angliji ne pove vsega. Churchill je zlasli poudarjal, da ni treba stavi jati pik na i, zlasli pa ne razpravljati o tem, kaj se dogaja v Španiji, v Moskvi in v Vichvju. Pri tem je o francoski vladi govoril besede, ki pojasnjujejo zagreti jenost angleške vlade do bivše angleške zaveznice.
Llovd George je izrekel čuden slavospev o Turčiji, ko jo je obdolžil, da je z nezadostnim
Ravnateljstvo IV. drž. moške real. gimnazije obvešča vse učence,
aa se v petek, dne 9. t. m. zberejo ob pol osmih pred gimnSziio, odkoder bodo odšli pod vodstvom svojih profesorjev k proslavi Dneva Vojske in Imperija.
občutkom odgovornosti spustila nemške ladje skozi Dardanele. Toda Churchill pravi, da turška vlada ni mogla delati drugače. Churchill zalo zavrača črnogledost Llovda Georgea, pri tem pn se čudi, da je tak govor izrekel mož, ki je bil na vodilnem mestu med zadnjo vojno. Toda tudi Llovd George pravi, da mora kljub črnogledosti ohranili zaupanje vladi, dasi upošteva udarce, ki jih je Anglija doživela na vseh bojiščih. Ob koncu je Churchill zahteval zaupnico in je poudaril, da naj se to zgodi tako, da prijateljski narodi ne bi dvomili nad notranjo fronlo v Angliji. Zlasti pa naj bi sovražnik ne dobil orožja, ki bi ga lahko izrabljal proti Angliji. Zato so naj rnzprava o položaju omeji na najnujnejše.
Za njim so govorili še razni poslanci, med njimi ludi bivši vojni minister Ilore Belisha, nakar je bilo glasovanje, ki se je ugodno zaključilo.
Lizbona, 8. maja. Rj. V svojem govoru v spodnji zbornici je Churchill govoril tudi o bojih v Cirenaiki in je rekel, da so poraza na tem bojišču krive dezorganizacija angleških oklepnih oddelkov in tehnične vojaške napake Churchill je rekel tudi, da je Anglija odločena braniti Tobruk in Kreto do skrajnosti brez misli na umik, ker gre za postojanke, ki imajo izreden strateški pomen. Churchill je potrdil, da bodo Egipt branili do skrajnosti z vsemi silami, s katerimi razpolaga imperij in se je opravičil, da ne more reči ničesar drugega, ker bi bilo to nevarno.
Ameriško orožje na 200 norveških trgovskih ladjah v angleški službi
Washington, 8, maja. a. Iz pooblaščenega vira se je zvedelo, da Združene ameriške države nameščajo na 200 norveških trgovskih ladjah, ki so v angleški službi, protiletalsko orožje in orožje za boj proti podmornicam. Norveške ladje, ki hodo v vojni poškodovane, bodo popravili v ameriških ladjedelnicah,
bodo popravili škodo, ki jo je napravila jugoslovanska vojska ob umiku na velikem viaduktu na progi Ljubljana—Postojna.
Potem ko je poskrbel, da naj ladje, ki so last jugoslovanskih lastnikov paroplovnib družb, takoj razobesijo italijansko zastavo, je minister odredil vse potrebno za obnovo paroplovnega prometa in za uvedbo novih zvez s Dalmacijo in za zveze med Dalmacijo in otoki, prav tako pa vse potrebno, kar se tiče prevoznih cen in osebja na ladjah.
Poleg tega je tudi podal navodila za takojšnjo uvedbo in obnovo poštnih in brzojavnih zvez v vseh krajih zasedenega ozemlja s pomočjo nujne izvedbe potrebnih del, da bi se omogočilo izvajanje službe. Pomanjkljive in težavne telefonske zveze bodo hitro uvedene v sestav in popolnoma izpopolnjene, da bodo lahko zagotovile uspešne zveze med obema deloma.
Za avtobusni in avtomobilski promet, ki je bistvena sestavina za zveze z ozadjem, je minister odredil točne določbe, da naj se takoj obnove in povečajo že obstoječe proge in za uved-Ik> novih zveznih prog zaradi potreb, ki so nastale z italijansko zasedbo. Prav tako bodo uvedene razne avtomobilske proge za prevoz raznega blaga, zlasti pa poliedelskih proizvodov, in sicer točna po voznih redih, da bodo zagotovljene dostave' pošiljk v najkrajšem roku.
Važna odredba Visokega Komisarja
Eksc- Visoki Komisar za Ljubljanska Pokrajino objavlja, da v Ljubljanski Pokrajini ne smejo krožiti v prometu bankovci Narodne banke bivše kraljevine Jugoslavije z nominalom nad 1000 dinarjev. Kdor bi take bankovce hranil, bo kaznovan. Prestopnike je treba naznaniti najbližjemu poveljstvu Kr. Karabinjerjev.
Visoki Komisar: Emilio Grazioli.
Sveta vojska v Iraku
Ankara, 8. maja. Rj. Generalni konzul Ir£ka v Carigradu je objavil oklic za »veto vojno. Na oklicu je podpisanih 19 iraških znanstvenikov, večinoma intelektualcev iz Bagdada in drugih večjih središč iz Iraka. Okjic se obrača na vse Arabce in muslimane, da naj se združijo in pridružijo boju, ki ga je začel Irak proti angleškemu zatiranju, in sicer za 6vobodo in neodvisnost arabskega sveta.
Rim, 8. maja. Rj. Iz raznih virov prihajajo poročila, da se mnogo angleških ubežnikov in prostovoljcev iz Afganistana udeležuje arabskega upora proti zatiranju mohamedancev v Siriji in Trans-jordaniji. Prav tako prihajajo v Irak od povsod darila in podpore.
Beyrut. 8. maja. R|. Iraška vlada je egipt-skemu veleposlaniku v Bagdadu dala odgovor na predlog za posredovanje med Anglijo in Irakom. Odgovor podčrtava, da so angleške čete napadle iraške oddelke in poudarja, da ne more nič več omajati prepričanja, da se mora boj nadaljevati do končne zmage. Iraška vlada izraža egiptoski vladi zahvalo za simpatijo, ki jo izraža do njene stvari.
Teheran, 8. maja. Rj. Vrhovno poveljstvo iraških oboroženih vojnih sil je objavilo uradno poročilo, ki pravi, da je bilo bombardiranje Ilabanieha, ki ga je izvedlo iraško topništvo, izredno uspešno. Tudi železniška proga in mnogo prevoznega gradiva je uničenega. Iraško letalstvo je v polno zadelo skladišča streliva.
Angleži pa so bombardirali iraško letališče Al Ra.šid, škoda pa je majhna. Pri llabaniehu je bilo sestreljenih osem angleških letal. Rezervisti so morali premagati ogromne težave, pa so vendarle prišli na svoja poveljstva. Zlasti v južnih krajih se iraška vojska v redu zbira. I'et angleških velikih prevoznih letal je skušalo izkrcati čete v bližini Habita. toda eno letalo so sestrelili in je padlo v plamenih na tla. V letalu je bilo 20 mož, ki pa so jih zajeli. Druga letala pa so se vrnila.
Angleži so 6. maja izgubili vsega 11 letal, in sicer 9 bombnikov in dve prevozni letali, pet drugih letal pa je bilo hudo poškodovanih. Iraško letalstvo ni utrpelo nobenih izgub. Angleška letala so najprej metala sicer letake z grožnjami, zdaj pa mečejo letake z napačnimi obvestili, med drugim tudi izmišljeno uradno poročilo iz Bagdada. To poročilo pravi, da navzočnost .angleških čet v ničemer-no-ogroža iraške neodvisnosti. Regent in predsednik vlade sta že nakazala velike darove za ranjence. Iz yseh strani države, pa tudi iz Sirije, prihajajo številna darila in denarni prispevki.
Italijanski časnikar popisuje svojo pot:
Od Subotice do Belgrada
Pogovor med patriarhom Gavrilom in princem Pavlom
V	turinski »Stampi« popisuje njen posebni poročevalec Allio Russo ]>od naslovem »Generali, pravoslavni popi in Židje so prinesli Jugoslaviji nesrečo« svojo pot od Subotice do Belgrada.
Življenje v Belgradu se pričenja razvijati. Ladje na Savi eo polne ljudi, ki se vračajo. Okoli vil na Dedinju cvete španski bezeg. Na trgih ni več služkinj s širokimi krili, ker so se že vrnile domov v Slovenijo. Gospe morajo same nosili s trga.
V	Belgrad sem prišel skozi Subotico, ki se zdaj imenuje Maria Teresiopoli, in Novi Sad, ki se zdaj imenuje Ujvidek. Ti dve mesti nista mnogo trpeli od vojne. Srbi so vrgli v zrak most čez Donavo. Ko so prišli Madžari, jugoslovanskih polkov ni bilo več tukaj, ker so bili odšli proti Srbiji in Bosni. Ostali pa so četniki, ki pa so bili odkriti v nekaj dneh v svojih skrivališčih v kleteh in podstrešjih ter bili ali pobiti ali ujeti. Zdaj je vsa zemlja zelena. Mir vlada nad pokrajino. Ves Srem je zelena preproga, v njej pa vasi Indjija, Stara Pazova, Nova Pazova, Batajnica. Toda to je že Hrvatska, vse hiše imajo nemške zastave. V Vojvodini in Sremu prebivajo mešani prebivalci: Madžari, Nemci, Hrvati in Srbi. Subotica in Novi Sad sta ogrska, Srbi so tamkaj le manjšina, ki se je v zadnjih 20 letih tamkaj naselila od drugod. Po sremskih vaseh prebivajo Hrvati in Nemci ter nekaj Srbov, toda vse prebivalstvo je mirno, ljudje, ki ljubijo svojo zemljo. Vsaka hiša z zastavo označuje svojo narodnost. Hiše brez zastav so srbske.
Nato jx>pisuje poročevalec svojo jx>t v Belgrad. Razdejan je most čez Savo, katera je nekdaj mejila Srbijo od Habsburškega cesarstva. Nemci so zgradili čez reko pontonski most. Nato popi-
suje tiste dni, ko je bil v Belgradu izvršen prevrat zojjer pakt in princa Pavk ter pravi:
Zoper patriarha Gavrila bo moral biti proces, ker je prvi med krivci. Kak dan poprej se je patriarh pripeljal k princu Pavlu, kateri mu je prebral pogoje dunajskega pakta. Patriarh pa mu je visoko odgovoril, da je ta pakt izdajstvo in da pravoslavna cerkev rajši vidi vojno in revolucijo kakor pa, da bi bil ta pakt sprejet. Princ Pavle pa mu je odgovoril, da je tudi on bil anglofil, da je njegova žena grška princesa, toda vest mu veleva, vse storiti, da svoji deželi prihrani razdejanje. Princ Pavle je patriarhu povedal, da ne verjame v angleško pomoč in da bi Jugoslavija v enem tednu bila zdrobljena. Nato je patriarh odšel k zarotnikom: generalu Simoviču in poveljniku letalstva generalu Mirkoviču. Nekaj dni nato je bil izvršen prevrat.
Poročevalec nato navaja, kaj nemške oblasti v Belgradu ukrepajo ter navaja imena srbske vlade, ki so jo Nemci postavili. Naglaša, da so to po večini možje dr. Stojadinovičevega zaupanja, ter nato pripoveduje:
Stojadinovičev brat je spet dobil v svojo last list »Vreme«, ki bo izšel v nekaj dneh. Dr. Gre-gorič pa je dobil v svojo last list »Pravdo«, ki je bila last bratov Sokičev, kateri so bili prodani Angležem, so pa bili naprodaj vsakomur, ki jih je hotel plačati.
Nemci so vzeli skupino mož, ki so prepričani o njihovi lojalnosti, ter jih postavili na odgovorna mesta. To ni vlada, kar so Nemci joostavili, marveč ljudje, ki hočejo sodelovati pri preurejanju dežele.
Rešen trpljenja in previden s tolažili svete vere nas je danes v 78 letu starosti za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni in skrbni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
Matej Josip Skubic
posestnik in gostilničar
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 10. maja, ob dveh popoldne na mestno j>okopališce v Vojni vasi.
Črnomelj, dne 8. maja 1941.
Žalujoči:
Marija Skubie, soproga; Jože, Anton, Janko, sinovi; Marija por. MUller, Frančiška por. Lavrič in Karolina, hčerke — ter ostalo sorodstvo.
Sodelovanje našega gasilstva z gasilci Tržaške province
Odkar stojita pred Mestnim domom dva lepa sanitetna avtomobila, je na Krekovem trgu vedno vse polno gledalcev m radovednežev. Mnogi od gledalcev se sprašujejo, kaj so možje, ki hodijo z našimi gasilci in reševalci skupaj in nosijo lepe ruiavkastozelene uniforme. So to gasilci in reševalci, ki so prišli iz Trsta in ki sodelujejo pri ljubljanski reševalni in gasilski službi.
Že 13. aprila zjutraj je prišla edinica 14 mož pod vodstvom poveljnika gasilstva Tržaške province dr. inž. Conigija v Ljubljano. Dr. inž. Co-nighi je potem, ko je stopil v stik z našim gasilstvom, odpotoval nazaj v Trst. Edinica je pod vodstvom gasilskega častnika ostala v Ljubljani, kamor je pripeljala tudi moderno gasilsko motorko, ki more načrpati v minuti 2000 litrov vode pod pritiskom 15 atmosfer. Na tej motorki je še majhen črpalni agregat na bencinski pogon, montiran na dveh kolesih. Ta mala črpalka pa premore 600 litrov vode na minuto pod pritiskom 7—8 atmosfer. Tako je bila gasilska in reševalna služba v Ljubljani ojačena z opremo in možmi 78. gasilske čete, ki deluje v Tržaški provinci. Edinica tržaške čete lef>o sodeluje z našim gasilstvom. Tako vidimo, da spremljajo tržaški gasilci reševalne avtomobile na njihovih vožnjah, v primeru požara pa so prav tako pripravljeni, da takoj priskočijo na pomoč.
Že takoj po prihodu edinice 78. gasilske čete,
"ie namreč /sega skupaj je tam bilo zažganih od umikajočih se čet bivše jugoslovanske vojske okrog 40 vagonov sena. Naši
so njeni člani posegli v gašenje. Gorelo i' še veliko skladišče sena na Kodeljevem. Vi
domači gasilci so že 11., 12. in 13. gasili jx>žar in ga tudi udušili ter tako obvarovali pred ognjem še drugih 40 vagonov sena, ki so bili prav tam spravljeni v lesenih skladiščih. Popolnoma pa takega ognja ni bilo mogoče udušiti, ker je bilo treba vse seno, ki je začelo goreti in ki je bilo f>o-gašeno, temeljito razmetati. Tega dela pa domači gasilci sami niso mogli tako hitro opraviti in tudi ne 50 drugih delavcev, ki so bili samo zato najeti. Zato je v naslednjih dnevih še marsikje med kopami sena začelo goreti in 60 se taW izbruhi ognja ponavljali vse do 18. aprila, ko je bilo vse zažgano seno dokončno razmetano. Pri gašenju takih manjših fvožarov, kakor tudi pri razmetavanju sena so ves čas po svojem prihodu f>ožrtvovalno pomagali v Ljubljano došli gasilci Tržaške province.
Edinica 78. gasilske čete iz Trsta je zelo dobro opremljena. Značilno je, da imajo njem člani čepice, pa tudi rjave kape, ki so podobne kapam naših gasilcev. Njihove čelade so prav moderne in prav tako rujave barve, kakor vsa uniforma. Moštvo edinice 78. gasilske čete v Ljubljana spi v Mestnem domu, kjer pa ne stanujejo več vsi, saj je posamezne gasilske straže edinica poslala še v Zalog in na Lavrco. Tudi po drugih krajih, ki imajo domače gasilske čete, sodelujejo z domačim gasilstvom gasilci iz Trsta. Tako so prišle manjše skupine gasilcev Tržaške province že v Logatec, na Brezovico, na Vrhniko, Rakek itd. Na ta način bo mogoče izvesti točno sodelovanje in enotno organizacijo gasilstva, kar bo le v prid reševalni in gasilski službi pri nas.
Koledar	I
Petek, 9. maja: Gregor Nacijanski, škof in J cerkveni učenik; Beat, spozna valeč; Herma, spo-znavalka.
Sobota, 10. maja: Antonin. škof; oanez Avli-ski, spoznavalec; Blanda, sveta žena in mučenica.
Osebne novice
= Diplomiran je bil na filozofski fakulteti ljubljanskega vseučilišča g. Jože P e t e r 1 i n , na pravni fakulteti pa ga. Vida Tomšič roj. Ber-
not. — Iskreno čestitamo!
•
— Zaradi vojaških slavnosti. ki bodo v Ljubljani v petek, dne 9. maja od 9.30 do 13, bodo vozili opoldanski potniški vlaki: za Kranj z odhodom iz Ljubljane ob 11.50 in iz smeri Kranj s prihodom v Ljubljano ob 12.15 ter za Kamnik iz Ljubljane ob 11.10 in iz smeri Kamnik s prihodom v Ljubljano ob 13.15 — ta dan «amo od odnosno do postaje Ljubljana-Šiška.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 18. In 20. uril
Veličasten pevski film nesmrt. Giusepne Verdija
TRAV I ATA
Film ie onremljen s hrvaškim besedilom Kino Union. lelefon 22 21
Življenje P. 1. Calkowskega
Simfonifa živi jeni a
Žarah Leander, Hans Stiiwe, Marika Rokk Kino Matica, lelefon 22-41 Danes BENEŠKO DEKLE Mario Ferraii, Juan de Landa, Pastora Pena, Carlo Nicbi Kino Sloga, telefon 27-30
—	Italijanski filmi v Ljubljanski pokrajini in Dalmaciji. Ustanova ENIC (Ente nazionale industrie cinematografiche) je takoj prve dni po zasedbi ozemlja bivše Jugoslavije, kolikor ga je prišlo pod Italijo, navezala z novim tržiščem italijanske filmske industrije. ENIC je že v stikih z zastopniki kinematografskih podjetij v Sloveniji in Dalmaciji in je računati s tem, da bodo kmalu predvajali italijanske filme v kinematografih vsega ozemlja bivše Jugoslavije, zasedene po italijanskih četah.
—	Izpit po čl. 11 pravilnika in praktični izpit za otroške vrtnarice. Ravnateljstvo učiteljske šole v Ljubljani sporoča kandidatinjam, ki so se prijavile k izpitu po čl. 11. pravilnika za izobraževanje otroških vrtnaric kakor tudi onim, ki so se prijavile k praktičnemu izpitu za otroške vrtnarice, naj se vse zglasijo v ponedeljek, dne 12. maja ob 8 v ravnateljevi pisarni, kjer bodo dobile nadaljnja navodila.
—	Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani, čigar poizvedovalni oddelek z vso požrtvovalnostjo opravlja svojo težko službo, prosi svojce po-grešancev za primerno uvidevnost, ako rezultat poizvedb ni tako hiter, kakor si to interesenti želijo. Navzlic temu, da smo poslali svoje kurirje s številnimi vprašalnimi polarni v vse bivše banovine, smo do danes prejeli zelo malo odgovorov, I>osebno glede pogrešanih vojaških oseb. Vzrok temu je, da je svojcem navadno znano samo zadnje bivališče pogrešanca, ne more se pa ugotoviti, kam so odšle posamezne vojaške edinice, ker bivše jugoslovanske vojaške oblasti ne obstajajo več. Storili smo zopet primerne korake, da dobimo zaželene podatke in upamo, da bomo kmalu lahko informirali svojce o rezultatu teh naših korakov. V kolikor ta naša poizvedovanja ne bi bila uspešna, se bomo jx>tom Rdečega križa v Ženevi obrnili na pristojne organizacije v ujioštev prihajajočih državah. Delo. pa je dolgotrajno; zato šc enkrat prosimo vse prizadete za jjotrpljenje.
—	Tečaji nemščine se prično v torek, dne 13. maja. Začetni in nadaljevalni oddelki, posebni za konverzacijo. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15. — Telefon 43-82. — Informacije tudi za tečaje italijanščine, ki so se že pričeli.
—	Priporočamo vsem zainteresiranim uradom, trgovcem in obrtnikom nakup slik Nj. Vel. Kralja in Cesarja ter Nj. Ekscelence Duceja iz zaloge knjigarne Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana, Miklošičeva c. 16.
—	Kdo kaj ve, o jrogrešanem Pavlu Cerovac, ki je bil v službi pri finančni kontroli v Dolnjem Mlianovcu v Srbiji se naproša, da proti odškodnini sporoči na naslov: Cerovac Antonija, Ljubljana, Kobaridska 48-a.
—	Naprošam vsakogar, ki bi kaj vedel o zdravniku dr. Tonetu Novaku, ki je služil kaderski rok v Belgradu v glav. voj. bolnišnici in se po 3. aprilu ni več javil, naj pismeno ali ustno javi na naslov: Marija Novak, Rožna ui. 11-11. Stroški ae povrnei'"
Ljubljana
Graditev mesarskih tržnic lepo napreduje
Odkar so pokrili nove mesarske tržnice, opazovalec na zunaj v dolgem nizu tržnic ne zapazi skoraj nobene spremembe. Vendar pa je v tem času bilo v mesarskih tržnicah marsikaj napravljenega in kdor gre pogledat, se lahko sam prepriča, da ne bo treba več dolgo čakati, ko bodo tržnice dograjene. Tako so že skoraj v vseh tržnicah dograjene stopnice, ki vodijo v klet pod tržnicami. Prav tako se bližajo koncu vsa številna in razmeroma zelo zamudna instalacijska dela, ki bi bila lahko že zaključena, če bi slučajno ne primanjkovalo nekaterih instalacijskih jx)trebščin. Prav zaradi teh so nekatere instalacije vodovodnega omrežja zastale. Dokončane pa so že instalacije, jx>trebne za telefonsko napeljavo, tako da manjkajo le še telefoni sami. Prav tako so že opravljene električne instalacije. Lepi križni oboki tržnic 60 že vsi ome-tani. Nekatere skupine tržnic so prav v zadnjih tednih začeli ometavati tudi na zunaj, s čemer bo zunanjost tržnic dobila mnogo lepše lice. Veliko dela je dalo tudi vstavljanje okenskih in vratnih okvirov iz umetnega kamna, ki so sedaj že vstavljeni prav povsod. Velika okna, ki gledajo iz tržnic na Ljubljanico, dobivajo sedaj močne preklade iz umetnega kamna, ki jih ulivajo kar na mestu. Te preklade so med velikim polkrožnim okvirom zgornje polovice okna in med tremi sjx>dnjimi pravokotnimi okenskimi okviri. Te vodoravne preklade so izdelane kot nekakšna široka polica. Služila bo prav dobro za čiščenje zgornje jx>lkrožne f>olovice oken. Snažilec bo lahko hodil f>o polici sem in tja in z lahkoto dosegel vse šip« v j>ol k rožnem oknu. Leseni okviri za okna in vrata so že v delu in jih bodo v kratkem začeli vstavljati v okvire iz umetnega kamna. Obe stebrišči, ki ločita jx>samezne skupine tržnic, sta v surovem tudi že dograjeni. Sedaj jima gradijo leseno ostrešje, ki bo nosilo prav malo |x>ložno in ravno štreno iz pločevine. Ker je svet ob tržnicah in zlasti za semeniščem mnogo nižji kakor ob Zmajskem mostu im pri Kresiji, 60 začeli tudi že dovažati grušč in kamenje, ki ga nasipavajo pred tržnicami. Nasuti bodo morali na najnižjem mestu okrog poldrug meter visoko plast. Ce ne bo zastoja zaradi pomanjkanja instalacijskih potrebščin, bodo tržnice lahke že v
nekaj mesecih izročene svojemu namenu *
1 Sobe in stanovanja za oficirje. Vse stranke, ki so sobe in stanovanja za oficirje že naznanile na magistratu in jih doslej še niso oddale, prosi mestno poglavarstvo, naj oddane sobe in stanovanja takoj spet prijavijo v vložišču, soba št. 1 v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Posebno naj pa tudi tisti, ki doslej sploh še niso prijavili sob ali stanovanj, to čim prej store, da bo ustreženo vsem oficirjem ter jim Ljubljana izkaže vso svojo gostoljubnost.
1 Umetnostna razstava Slovenskega lika. Kakor smo zvedeli, marljivo pripravljajo naši mladi slikarji in kiparji novo razstavo svojih del, ki bo v palači Bate v nekaj dneh odprta. Toplo fiozdrav-ljamo njihovo svežino in brezprimerno vedrost, da kljub danes tako težkim življenjskim razmeram ni klonila, ko so pripravljali svoja dela. Občinstvo na to prvo slovensko razstavo opozarjamo že danes, podrobnosti in čas otvoritve objavimo pravočasno. Želimo mlademu, slovenskemu naraščaju pri tej prireditvi tudi primernih gmotnih uspehov.
1 Koncert violinista Uroša Prevorška, ki je
bil določen za petek 9. t. m., ie preložen in se bo definitivno vršil v ponedeljek 12. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi, predprodaja je v knjigarni Glasbene Matice.
1 Italijanski tečaj priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med 8. in 14. uro.
1 Slovenski avtomobilski klub ima zopet svoje
prostore. Zadnje čase, ko ljudje poizvedujejo po izgubljenih motornih vozilih, so zelo pogrešali lokal avtomobilskega kluba sredi mesta. Klub se je
bil začasno preselil v Kotnikovo ulico, zdaj je pa odprl svojo pisarno z vhodom s ceste, v Beethovnovi ulici 14. Pisarna je odprta od 9 do 12 in od 15 do 18. (Stara telefonska številka 4193). Zdaj bodo nadaljevali redno svoje delo, predvsem pa bodo se bodo posvetili iskanju pogrešanih vozil.
1 Dar Rdečemu križu v Ljubljani. Gospa Iva Žerjav, vdova po polkovniku, je darovala društvu Rdečega križa v Ljubljani. iOO din mesto cvetja na grob blagopokojne gospe Mice Pehani. Iskrena hvala.
1 Mojstre ln vajence, učence strokovno nadaljevalnih šol. obveščamo, da zaradi državnega praznika »Dneva vojske« v petek, dne 9. maja, na ljubljanskih strokovnih nadaljevalnih šolah ni pouka.
i Spremenljivo vreme. V ponedeljek in torek zjutraj je bila slana, pritiskal je mraz tako, da je
oba dneva bila jutranja toplota pod ničlo. V sredo se ie vreme preobrnilo in je bila povsod jutranja toplota nad ničlo. Sprva je bilo lepo in toplo vre-
me, jjozneje deževno. V četrtek zjutraj je v okolici zopet jutranja temperatura padla |»od ničlo. Tako so na Posavju v četrtek zjutraj zaznamovali 1° C. Cez dan je bilo lejx», toda nekoliko hladno. Kmalu [»opoldne je nekaj minut deževalo. Najvišja tem-j>eratura je bila včeraj ob 14 zaznamovana na Posavju, namreč kar 20 stop. nad ničlo.
1 Zanimivosti z živilskega trga. Živilski trg je dnevno dobro preskrbljen z razno jiomladansko zelenjavo. Vrtnarji prinašajo na trg sadike za glav-
'in. Mn
nato salato. Šopek je po 2 din. Mnogo je naprodaj različnih rož, ki pa jk> njih ni tako veliko povpraševanje, ko druga leta, kajti mnogi so grede za rože spremenili v njivice, kjer so nasadili fižol,
krompir in druge stvari. Dalije in gomolji drugih rož so drugače precej dragi. Prostor za perutnino je zadnje čase slabo zaseden. Cene fierutnini so splošno 70 do 80 din komad. Neka kmetica je v sredo zahtevala za lejx> kokoš celo 86 din. Cene
jajcam so poskočile. Prodajalke zahtevajo 10 din za 6 jajc. Novi goriški krompir je sedaj že jx> 10 do 12 din kg, ko ie bil pretekli teden še jx> 16 din. Na trgu je se vedno velika izbira jabolk. Cene so naslednje: jabolka I. vrste 14 din, II. vrste 10 do 12 din, III. vrete 8 do 10 din za kg. Izgledi za letošnjo sadno letino so srednji. Slabo, večjidel hladno vreme s slano je napravilo na sadju znatno škodo, posebno na češnjah in hruškah, ki so sprva bile v bujnem cvetju, toda slana jim je škodila. Suhe češplje so sedaj po 20—28 din kg.
1 Cene kurivu. Ljubljana je s kurivom še dobro preskrbljena. Cene so ostale še neizpremenjene. Tona premoga je 440 do 460 din. Trda (bukova) drva so 160 do 170, tudi 180 din kub. meter. Žagana bukova drva so jx> 190 din meter. Mehka drva (jelovina in smrekovina) 60 jx> 90 din meter.
1 Prodajalna mestne občine še vedno posluje. Zadnje dni se je zanimanje za prodajalne mestne občine nekoliko uneslo. Prodajalna namreč nekaj dni že ne prodaja več masti, po katero je doslej prišlo največ kuj>cev. Mast bo v prodajalnah mestne občine spet naprodaj, vendar morajo kupci nekoliko jsočakati. Urediti je namreč treba vprašanje, kako naj za mesec maj kupci dobijo mast. Verjetno je, da jim jo bodo delili na nakaznice za moko, kakor doslej; ker pa nakaznic za mesec maj še ni, čaka tudi prodajalna z mastjo. V velikih množinah pa prodajajo še krompir, ki so ga v čelrtek prodali nad 2000 kg. Tudi fižol gre hitro v denar. Prodali so ga v četrtek nad 700 kg. Kaše in ie-šprenja sedaj ne prodajajo, ker ga je zmanjkalo. Mestna občina upa, da bo mogla dobiti tudi še nove zaloge kaše in ješprenja, za katerima ljudje močno jiovprašujejo. Jajc seveda mestna prodajalna nima in jih zato tudi ne more prodajati.
I Avto je podrl 41-letno Uršulo Margetič, ženo črkostavca iz Ljubljane. Ko je šla po Tržaški cesti in hotela z ene strani ceste na drugo, jo je oplazil tovorni avto in podrl. Potolčeno po vsem životu so prepeljali ljubljanski reševalci ponesrečeni v ljubljansko bolnišnico.
1 Še nekaj parcel za obdelovanje bo mestni gospodarski urad razdelil velikim revnejšim družinam, ker so jih dobrotniki revežev dali mestni občini na razpolago za oddajo manj premožnim slojem. Zemljišča leže ob Koharidski in Likozar-jevi ulici, ob Ruski cesti pri kolodvoru Šiška, v Koleziji, ob Marmontovi ulici in ob poti na Rakovo jelšo. Interesenti naj se javijo v soboto 10. t. m. med 8. in 12. uro v sobi št. 23. mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici.
Gledališče
Drama: Začetek ob 19: Petek, 9. maja: zaprto. — Sobota, 10. maja: »Ugrabljene Sabin-ke«. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. — Nedelja, II. maja ob 13: »Šesto nadstropje«. Izven. Znižane cene od 20 diin navzdol.
Opera: Začetek ob 19: Četrtek, 8. maja: »Tri stare škatle«. Red Četrtek. — Petek, 9. maja: zaprto.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor. Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Poizvedovanja
Našla sem denarnico z denarjem. Naslov v upravi Slovenca
Novice iz Belgrada
Poveljstvo mesta Belgrada, ki ga ima poveljstvo nemške armade, sporoča, da od 6. maja dalje ne bo več izdajalo objav za gibanje po ulicah, ker je mesto sedaj že nanovo razdeljeno na sedem okrajev. Sedež prvega okraja je v Ulici Kralja Petra 44, drugega v Ulici kneginje Ljubice 25-1, tretjega v palilulski osnovni šoli, četrtega v Mi-šarski ulici nasproti policiji, petega v Ulioi kraljice Natalije 92, šestega v Oblakovski 16 in sedmega v Ulici Janka Veselinoviča 13. Meščanstvo dobi sedaj omenjene objave samo pri poveljnikih omenjenih okrajev.
Komisar za notranje zadeve Milan Acimovič je izdal naredbo, s katero je zavaroval vse stanovanjske najemnike, ki zaradi novo nastalih razmer ne morejo svojim gospodarjem več plačevati dogovorjenih najemnin. V primeru, če bi hišni gospodarji nastojiali proti takim najemnikom, jih morajo v vsem ščititi vse upravne oblasti.
Zaradi odločnih ukrepov, ki so jih izdale nemške oblasti ob sodelovanu sanitetnega odseka belgrajske mestne občine, so epidemijo tifusa zatrli že v prvih začetkih. Pred javnimi ustanovami, ambulantami in otroškimi dispanzerji čakajo na vrsto še vedno dolge vrste mož, žena in otrok, ki jih brezplačno cepijo proti tej kužni bolezni. Šef sanitetske službe na občini je dr. Ramzin, ki strogo nadzoruje, da se vsi ljudje cejiijo in da po določenem času na svojih vrtovih izkopljejo nove luknje za stranišča. Več lastnikov hiš in vrtov, ki tega niso hoteli storiti, so strogo kaznovali.
Glavna državna blagajna v finančnem ministrstvu že posluje od 5. maja ter je pričela izplačevati plače državnemu uradništvu in vfiokojen-cem. Zaradi nezadostnih finančnih sredstev izplačuje sedaj prejemke samo za prvo polovico meseca maja po tej razpodelitvi: a) neto prejemke aktivnih državnih uslužbencev, b) neto prejemke osebnih in družinskih ujiokojencev, pomoči, pod-jiore, narodna priznanja in- ostalo vsem, ki so jih dosedaj prejemali na tej blagajni, in c) neto prejemke državnih uslužbencev in ujiokojencev oseb-nih in družinskih z drugih j>odročij. Glavna državna blagajna posluje v palači Poštne hranilnice.
Maksimirane cene. Poveljnik tretjega okraja v Belgradu je objavil naredbo o maksimiranju cen življenjskim |x)trebščinam. Po tej naredbi, ki mora hiti obešena povsod na vidnem mestu, je tudi prepovedano prodajati nemškim vojakom meso, kruh, mast, maslo, mleko, sir in jajca. Cene življenjskim potrebščinam so maksimirane takole: Beli kruh 5 din, mleko liter 5 din, kislo 1 kg 10 din. sir 16—26, maslo 50—60, jogurt 10, emen-taler 40, trapist 36, govedina s kostmi 18. govedina brez kosti 23, teletina s kostmi 32, brez koeti
E. I. A. R. - Radio Lubiana
Radijski poslušalci, ki slede pouku italijanščine po radiu, se obveščajo, da bo v petek, dne 9. maja ob 19 predavatelj g. dr. Stanko Leben razlagal ie besedilo, ki je bilo objavljeno za prvo predavanje dne 7. t. m.
36, jagnjetina 28—32, svinjetina s kostmi 22, brez kosti 26, suha slanina 40—44, surova slanini 26, salo 28, mast 26, safalada, debreclner in hrenovke 24, krvavice in jetrne klobase 16, šunka 50, nekuhana šunka 40, salama 60, letna salama 36, sveže klobase 18, suhe klobase 28, krompir 3.50— 4, krompir mlad 8, čebula 3, češenj 10, korenje 4, zelena 1 kg 3 din, šopek po 1 din, limone 1—1.60. Več prodajalcev, ki se niso držali maksimiranih cen, so zaprli.
Zaradi preskrbe meščanstva s hrano bo mestna občina iielgrajska v kratkem na več mestih odprla svoje prodajalnice.
Trgovsko sodišče v Belgradu je pričelo zopet poslovati dne 5. maja.
Državna Hipotekama banka je pričela normalno poslovati ter izplačuje hranilne vloge jh> naslednji skali: do 2000 din v celoti, od 2000 do 25.000 po 2000 mesečno, od 25.000— 50.000 po 3000 mesečno, od 50.000—100.000 po 3500 mesečno, od 100.000—250.000 po 4000 mesečno, od 250.000 dalje pa po 5000 din mesečno. Stanje vlog računajo na dan 6. aprila 1041.
Na belgrajxki postaji so za poštno palačo uredil^ nov dohod za potnike, ki potujejo v Srbijo. V bližini novega dohoda je tudi v majhnem jioslopju uradništvo postajo ter tri blagajne za izdajanje voznih listkov.
Pomanjkanje kruha. Zadnje dni je bilo v Belgradu pomanjkanje kruha. Zaradi tega je otičina l»ozvala prebivalstvo, naj z njim varčuje in ga ne kupuje in tudi ne trosi preko svojih potreb, ki jih bo treba še precej reducirati.
Drobne iz Spodnje štajerske
štajersko kmetijsko zadružništvo. Kakor znano, je bila pred dvema letoma v Mariboru ustanovljena Osrednja kmetijska zadruga, v kateri je bilo včlanjenih v zadnjem času 45 kmetijskih zadrug iz vse Spodnje Štajerske. Osrednji kmetijski zadrugi 6o nemške oblasti postavile komisarja v osebi poslovodje Zveze spodnještajerskih kmetijskih zadrug v Gradcu g. Schachingerja Leojiolda. Pod njegovim nadzorstvom in vodstvom bo osrednja kmetijska zadruga jxxl imenom »Geschaftsstelle fiir Ge-nossenschaftswesen in Marburg« nadaljevala s svojim delom v prid kmetskemu stanu na Spodnjem Štajerskem. Verjetno je, da bo del zadrug, ki so doslej bile članice osrednje zadruge v Mariboru, posloval jxxl nadzorstvod zadružne centrale v Celovcu. Govori se tudi, da bodo kmetijske konzumne zadruge prenehale s svojim delom.
Novo vodstvo Mestnih podjetij v Mariboru. Za vodjo mestnih jxxljetij v Mariboru je bil imenovan Roman Pelikan iz Maribora. Vodstvo električnega jx>djetja, plinarne in vodovoda je prevzel inž. Scherer, ki je bil rojen v Švici in je zadnja leta imel v Mariboru zastopstvo »EHna*.
Vodstvo mestne občine v Mariboru imata poleg političnega komisarja dr. Knausa iz Gradca Mariborčana dr. Badl in dr. Holzer.
Razlika med cigaro in cigareto
Razlika med cigareto in cigaro ni samo v velikosti in okusu. Kakor pišejo zdravniki, je glavna razlika med cigaro in cigareto v količini nikotina, ki pride v kadilčevo telo. Cigarete, ki jih samo kadimo in ne vdihavamo dima, puščajo v telesu okoli dva odstotka nikotina, če pa dim vdihavamo, ostane v telesu 20 do 40 odstotkov nikotina. Pri cigarah razlika med zgolj kajenjem in vdihavanjem ni prav nič važna. Največ nikotina vsebuje »čij«, nejioka-jeni del cigare. Od prve tretjine cigare ne pride v človeško telo prav nič nikotina, pri cigareti pa je dolžina pokajene cigarete brez pomena. Nikotina je prav toliko v prednjem delu cigarete kakor v jčiku«. Vlažna cigareta, ki jo počasi kadimo, je lažja kakor suha cigareta, vlažna cigara pa jo težja kakor suha. Čemu in od kod te razlike? Vzrok je v tem, ker delajo cigarete iz »kislega« tobaka, cigare pa iz alkaličnega tobaka.
Temu je pa teknilo
Valeneija, 8. maja. V Algecirasu je nedavno umrl neki akrobat Carlos Garcia, ki je bil znan z imenom »valencijski fakir«. Umrl je zaradi hudih ran v želodcu. Garcia je imes zares prečuden tek. V neki restavraciji je pogoltnil najprej razbit kozarec, nato gramofonsko ploščo, dalje tri škatlice vžigalic, električno žarnico, pa je nato še nastopil na odru in izvajal jako težke akrobacije. Vendar mu je jh> predstavi je postalo slaho, zgrudil se je in odpeljali so ga na kliniko. Med operacijo je umrl. Seveda se zdravniki niso čudili njegovi smrti, ko so našli taka čudovita »jedila« v želodcu.
£Da Je
Aspirin
originaCen
zajamčuje vtisnjeni „Bayer*-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se dobi v vseh lekarnah.
°*«JM «t» H. mi an »•»
#»
KULTURNI OBZORNIK
Shakespeare: »Komedija zmešnjav«
V lorek. dno <>. maju jo bila v Drami premiera Shakespearove veseloigre »Komedija zmešnjav«.
Čeprav smo že večkrat poudarili potrebo, nai bi dramski spored poleg novejših del ob segal sloj ko prej tudi klasične stvaritve, smo vendarle mnenja, da je trojo Shakespearovih dol v isti sezoni morebiti lo preveč in da utegne tak izbor na marsikoga vplivati preenolično. Podoba jo sicer, da so dolo, ki smo ga v zadnjih dvajsetih lotili že nekajkrat videli, zopet priklicale na oder izredne razmere, iu glede na lo izboru no ugovarjamo. Prav verjetno io, da bo »Komediia zmešnjav«, ki spada med naj-zabavnejše Shakespearovo igre, kljub poznemu času privabljala v gledališče mnogo občinstva.
»Komedija zmešnjav« je eno izmed prvih Shakespearovih dol in so motivno opira na klasično literaturo, ki jo bila vobče ideal humanističnih pesnikov. Zgodba pričujoče veseloigre, ki so zapleta na osnovi zamenjave zaradi podobnosti dveh parov dvojčkov, ima svoj otipljivi vzor v »Dvojčkih« (Monaecliniil rimskega pisatelja Plavla, ki pa ic na »Komedijo zmešnjav« vplival deloma ludi s svojo igro »Amphi-truo«, odkoder je prevzel motiv ljubezenske zamenjave. Avtor lega prav nič ne zakriva, saj so bile podobne predelave znanih motivov v književnosti običajne že, odkar pameti svet. Shakespeare je oslal zvest vzoru antičnega ustvarjali in. ki jo rado kopičilo motive enega k drugemu, celo v tem, da je možnost vedno novih zapletijajev povečal, ko nam je namesto onega predstavil kar dva para dvojčkov. Ze s tem jo avtor pokazal mnogo osebne iznajdljivosti: še posebno pa je svojskosl angleškega genija prišla do izraza v dejstvu, da Shakespeare tudi v tem svojem najbolj norčavem delu ne zataji tistega svojega pesniškega duha, ki objema tragiko m komiku življenja hkrati ter lako kljub burki ne ostaja v okviru golo zabavnosti. ampak nam preko nje lolninči neki globlji življenjski smisel.
Zgodba pričujoče veseloigre se začenja prav za prav tragično. Egeon, trgovec iz Sirakuze, je izgubil ženo ler oba sinova-dvojčka, od katerih pa ima sleherni pri sebi tudi služabnika, ki sla prav lako dvojčka. Iščoč izgubljeno družino je prišel v sovražno mesto Efez in bi moral zato umreti, kajti nikogar ni, da bi plačal zanj visoko globo, odkupnino od smrti. Po tem tragičnem uvodnem akordu pa so igra nenadoma pieokrene lako, da sledi vrsta zabavnih in celo luirkustih prizorov, ki izvirajo iz podobnosti obeh parov dvojčkov in ki predstavljajo prav bogato kouiiko položajev, kalere učinkovitost še posoboi poudarjajo posrečene in duhovite besedne igro. Ko pisatelj na la način prilira burko do skrajnih moja farso, pa se zgodba nenadoma razplete in nesrečni oče najde ženo in sinova in ta dva prav tako kakor njuna služabnika do-živila po begnjočem slepilu zunanjega dvojni-šlva osrečujočo slast bratstva. Ta prav tako pesniški kakor blažilni sklepni akord razlije toplo luč tudi preko prvotnega tragičnega občutja in kakor v pravljici opozori gledalca, ki je spričo veselili norčij in smešnih položajev skorajda že pozabil na resnobo življenja, da je smešnosl pogoslo samo sestra bridkosti in da tudi iz največje nesreče še vodijo pota v srečo in odrešenje. To je globoka pesniška misel, ki loj duhovito zgrajeni veseloigri zagotavlja poleg gledališke vrednosti tudi življenjsko pomembnost.
Igro ie režiral g. Josip Sest, ki je tako postavil pričujoče Shakespearovo dolo že v tretje na slovenski oder. Poleg posrečenega stilizira-nega prizorišča, ki po oni strani skuša ohraniti tehniko nekdanjega shakespearskega odra, medtem ko po drugi strani stremi po sodobni deko-rativnosli. je treba omeniti zlasti ustrezajočo brzino lako v menjavanju posameznih prizorov kakor ludi v igranju samem. Ker so odpadli odmori razen pred zadnjo sliko, ki predstavlja preobrat v zgodbi, bi marsikdo le stežka opazil, da ima igra v resnici pet dejanj, tako se ie vse zlilo v nepretrgano celoto. K temu so pripomogli ludi igralci, ki so vsak po svojih močeh podprli lo prizadevanje po enotnosti sloga in igranja. Kljub lomu bi ugovarjali pretiranemu poudarjanju burkastega elementa, ki je mesto-
ma vendar uhajal izven okvira estetske dopustnosti.
Kar zadeva razdelitev vlog, je bila igra zanimiva zlasti zaradi nekaterih novih zasedb in prezasedh. Na novo nastopajo v igri g«. Levar, Sever. Milčinski, 1'reselnik ler ge. M. Boltar-jeva in Lcvurjeva: nekoliko manjše število igralcev je v primeri z zadnjo uprizoritvijo ugodno zamenjalo vloge, približno tretjina vlog je ostala v dosedanji zasedbi, a samo dva igralca (Gregorin. Lipah) sodelujeta že od začelka pri vseh treh uprizoritvah v Seslovi režiji v istih vlogah. Središče igre sla oba para dvojčkov, ki so ju z veliko živahnostjo podali g«.: Jerman Kralj (Anlifolusa), Sever in Milčinski (Droinia). Črte, s katerimi ie vsakdo izmed njih rahlo označil razliko značajev, niso molile osnovne .simetrije obeh dvojic. Individualno je v igri najmočneje poudarjen oče, ki mu je dal U Skrbinšok posebno izrazite poteze v bridkosti preizkušenega moža. Trdno ie bil poslav-ljen ludi Lcvarjev vojvoda, v katerem je pisatelj ustvaril zanj celo značilno podobo: neizprosnega varuha postave in Ijudomilcga vladarja (prim. Homuo in Julija!). Dve preizkušeni vlogi v tej uprizoritvi sla zlatar Angelo in trgovec Antonio; prvega je podal g. Gregorin z juž-njaško vedrostjo. drugega g. Lipah z ostrino poslovnega človeka. Ustrezajoča sla bila tudi oba ostala Irgovca gg. Bratina in Drenovec. Posebno vlogo imajo v tej komediji zmešnjav nekatere ženske osebe, tako zlasti Adrijana in Lucijana, ki ju igrala go. M. Danilova in Levarjeva prav živahno in slikovito, ter krčmnrica ga. Gabri-jolčičeva. Popolno nasprotje teh veselih žena je opatica, izgubljena in spet najdena Egeonova žena; ga Boltar jeva je pokazala lo podobo predvsem v njeni ženskosti. Omenili moramo še mrkega ječarja g. Potoknr ja, burkastega šomaštra in zagovornika Ščipa, ki ga zopet igra g. Peček, ter sluga g. Presetnika. Poleg teli nastopajo v pisani igri še sodni sluge, stražarji, redovnice, rabelj in vojaki.
»Komedija zmešnjav« je dolo, ki lahko zadovolji vsakogar: tistega, ki išče v gledališču oddiha in pozabe življenja, a tudi onega, ki mu gre predvsem za lepoto in odrešujočo misel. Posebej naj opozorim na lepi Zupančičev pre-
vod, ki se kar iskri od sočnih primer in duhovitih besednih iger. Prva pmlslHva je bila zelo dobro obiskana in občinstvo je z zanimanjem sledilo živahni in zabavni igri. F. Vodnik.
Izseljenska čitanka
Tik pred Veliko nočjo je izšla pri Mladinski založbi v Ljubljani Čitanka o slovenskih izseljencih, ki jo je predvsem slovenski mladini priredil Jože Premrov (180 strani, cena 30 din). V Uvodu pravi priredite!j, da je že več let gojil tiho željo, du bi dal mladini v roke primerno knjigo, ki bi jo seznanjala z našo krvjo v širokem svetu, in ki bi nudila snov za razna predavanja, tečaje ter prireditve ob izseljenskem dnevu, ler se zahvaljuje za podatke predvsem lako tragično umrlemu izseljenskemu duhovniku v Argentini Jožetu Kastelcu.
Prvi članek je napisal Jože Premrov sam ler podal v toplih obrisih razpoloženje Slovencev v Ameriki, llolnndiji, \Vcstfaliji itd. ter delo za le dalnje izseljence v domovini, ki so ga do sedaj opravljale razne izseljenske družbe. Po odlomku iz Zupančičeve Dume, velike pesmi slovenskega izšel jenstva, slede poročila o našem živi ju v Severni Ameriki, njihovo organizacijsko delo, pa ludi kulturno, versko in pa prosvetno. Nalo opis Kanadae in Argentine. Tu je priohčen članek pokojnega Kastelca, s katerim poslavlja spomenik neznanemu priseljencu. Zanimiva je izseljenska pogodba (str. 08—69). Objavljenih je tudi več člankov iz Kastelčeve šc nc objavljene študije Slovenci in Argentina (Buenosaj-reška glavna pošla, Rio de In Plala, itd.). Nalo sledi opis Brazilije in naših izseljencev, Urugu-aja. Slovencev v Egiptu, Avstraliji, Belgiji, Ho-landiji, Nemčiji, Franciji, s čemer je zaključen opis držav z našimi izseljenci Nato Premrov prikazuje naše verske in narodne voditelje izseljencev v lepem članku. — Nato sledi nekakšna izseljenska čitanka s prispevki izseljencev s:,mili (pesmi Ivana Zormana, glavnega slovenskega ameriškega pesnika) ler tudi domačih pisateljev (Meško, Stanek, Polda, Kunčič, Neu-bauer, Gorenjko, Vovk, Samec) ter'tudi dra-matski prizor urednika samega »Krik iz luiine«. Z reklom, ki visi na prtu neke slovenske družine v Belgiji:
»Več je vredna domača gruda, kot na tujem zlata ruda«, se zaključuje ta lepa čitanka o slovenskih izseljencih, ki jo krasi ludi mnogo ilustracij. Vsak Slovenec se bo rad poučil iz nje o stan ju Slovencev križem sveta, na vseh kontinentih, posebno pa naj sega po njej naša mladina, kateri je namenjena in ki jo je tako potrebna. td
Beneške drobnarije
O velikih umetniških krasotah starega zgodo-dovinskega lagunskega mesta je bilo že toliko napisano, da bi človek brez dvoma prekasno prišel, če bi hotel napisati še kaj takega. Toda kolikor-krat si v Benetkah, odkriješ tu in tam še zmeraj kaj novega, bodi zgodovinskega bodi umetniškega. V naslednjih besedah bi pokazali na nekaj stvari, ki jih ni v Baedekerju, pa so vendar takega pomena, da spadajo k celotni sliki Benetk.
Golobje s trga svetega Marka
Dozdeva se, da v teh časih le ni toliko tujih
Giustina Rossi, ki je postala radovedna, čemu ves ta hrup, odhitela k oknu in je pri tem prevrnila kamnitni vrč na ulico. Ta je zadel nosilca zastave tako, da je bil na mestu mrtev. To hudo znamenje pa je osupnilo uporne čete, tako da so se razšli in je vlada zatrla upor, čigar voditelj je bil Tiepolo, ki so ga pregnali v Dalmacijo. Giustina Rossi, ki je nehote ubila nosilca zastave, je prejela v last hišo Mercerie do svoje smrti, in mimo tega so ji tudi dovolili, da je na vsako obletnico, to je 15. junija, smela skozi okno izobesiti rdečo zastavo umorjenega zastavonoše Na ta do-
popotnikov na tem trgu, kot jih je bilo sicer, toda i godek spominja kamnitna doprsna ženska soha
l.t. .r „ 1 «L._______!.i_ 1__1________lz_':;L I	K!. t vr(*om v rr»uak
Gospodarstvo
Orna zemlja v Ljubljanski pokrajini
Okraji, ki tvorijo Ljubljansko pokrajino, so pretežno kmetijski okraji. To nam dokazuje statistika poklicne razdelitve prebivalstva, kajti pretežna večina prebivalstva je zaposlena v kmetijstvu, le Ljubljana tvori izjemo.
Za kmetijsko delo so na razpolago znatne površine, ki pa se bodo še povečale zaradi sedanjih naporov prebivalstva, da =e obdela čimveč zemlje, kar spremljajo s polnim razumevanjem tudi italijanska oblastva. V tem smislu je tudi Eksc. Visoki Komisar pred dnevi naročil županom Ljubljanske pokrajine, da skrbe za to, da bo obdelan vsak košček zemlje. Za obdelavo imamo dovolj zemlje na razpolago. Kmetijska statistika iz leta 1939 kaže naslednje podatke za naslednje okraje (prva številka se nanaša na skupno jx>vršino okraja; druga obsega vso kmetijsko zemljo, t. j. orno zemljo, vrtove, livade, pašnike, vinograde in sadovnjake, dočim navaja tretja številka samo orno zemljo, in sicer ono, kjer so f>osejane žitarice, industrijske rastline, povrtninskn jx>sevki in krmila).
Ljubljana Logatec Novo mesto Kočevje Črnomelj Litija Krško
Te f>ovršine so navedene v hektarjih. Kažejo pa te številke, da ima največ orne zemlje novomeški okraj, za njim pa ljubljanska okolica. Tudi južni in zahodni del krškega okraja imata mnogo orne zemlje Slabše stoje glede orne zemlje okraji Logatec, Kočevje in Črnomelj, kjer pa lesno gospodarstvo daje veliko zaslužka, dočim v Beli Krajini dajejo še zaslužka vinogradi. V okraju Crno-ineii. znaia površina vinogradov nau 2000 ha.
površina	kmetijska	orna
	površina	zemlja
06.128	53.36S	10.363
60.621	30.039	7.340
02.731	46.743	20.018
106.467	65.858	11.415
53.588	44.379	11.239
71.473	31.205	13.587
74.771	34.164	17.027
jate golobov so še iste, kakor v prejšnjih letih. .Ne moreš storiti niti koraka, pa te že obdajajo svetlo-sive živalce z vso prijaznostjo in tudi nadležnost-jo. Če pa kdo strese nekaj koruznih zrn, pa radostno prilrfotajo z vseh strani skupaj, se ti usedajo na roke in na rame in zadovoljno grulijo in mrmrajo 2e je tukaj tudi priložnostni fotograf, ki ves dan preži na stranke in se naglo priplazi k tebi, ti pove nekaj laskavih besed, spravi skupaj dame in gospode in pritisne aparat, da imaš spominsko sliko. Kakor bi trenil, že stojiš na zgodovinskem kraju na sliki. Dozdeva se, kakor da bi ti zviti fotografi le zato imeli golobe okrog sebe, da bi si s tem kaj prislužili in bi po svoje pripomogli k posebni čudovitosti Markovega mesta.
Vendar so te jate golobov še iz dni stare republike. Vselej se je dolž z vsem svojim spremstvom na cvetno nedeljo po službi božji podal na balkon državne palače ob strani Piazzette, da bi gledal kako duhovščina Markove cerkve trosi z altana bronastih konj ubogim golobom kruhke in druga živila za bodoče praznike. Golobom so na noge privezali papirnate ovire, da ne bi mogli tako hitro leteti. Vendar se je marsikateremu golobu posrečilo, da je ušel rokam in se rešil na eno izmed bližnjih streh. Ti ubežniki so predhodniki današnjih jat golobov, ki jih še zmeraj ob dveh popoldne krmijo, kakor bi jim bilo to v oporoki določeno.
Preselitev Giorgioneja
Če človek danes prehodi prve dvorane krasne galedije Akademije in stopi v znano dvorano, kjer so ljubeznive BeLLinijeve sličice, zagleda skozi vrata sosedne dvorane srednje veliko sliko, ki jo vidiš upodobljeno v vseh umetniško-zgodovinskih priročnih knjižicah in ki je do nedavnega ni mogel videti skoraj noben obiskovalec Benetk. To je Giorgionejeva tako imenovana »Družina« ali »Adrast in Hypsopile« ali »Pred nevihto«, kakor se zdaj imenuje; ta slika je bila sicer v Pallazzo Gio-vanelli.
Človek, ki se malo spozna na umetnostno zgo-doviio, se bo čudil, da je italijanska država plačala za to majhno pastelno sliko knezu Giovanelliju nekaj milijonov lir, da je ne bi knez spravil v inozemstvo Toda poznavalec italijanskega umetniškega razvoja ve, da je Giorgione nastopil v umetnosti novo pot, ki jo je v slikarstvu 16. stoletja delj časa čutiti in ki odmeva še v Tizianu, Schia-voneju, Corfianiju in drugih. Nežni sanjavi lirični nadih, ki preveva vse slike Giorgionejeve, kar občutno živi v ljudeh in v nastrojenju nevihte te slike. Pripomnili bi le še to glede na veliko vrednost, s katero je italijanska država upoštevala to sliko, da so takrat, ko so sliko pripeljali na razstavo v London, imeli za to sliko posebno vojno ladjo.
Giustina Rossi
Kdor krene z Markovega trga v živahno Mcr-cerijo, opazi na prvi hiši na levi doprsni kip ženske s težkim kamnitim vrčem v rokah. Spodaj je letnica 1310. Dasi je ta spominek dozdevno tako neznaten, pa nam vendar govori o velikem dogodku stare republike.
Leta 1298 se je končal tako imenovani »Veliki svet«, ki je bil merodajna plemiška vladna oblast v starih Benetkah in v katerega pozneje ni bil nihče več sprejet. Patriciji, ki so se zdaj čutili izločene od vsakega vplivanja, so postali nejevoljni in nastale so prekucije. Leta 1310 je nastal puč. Ko so uporniki z različnih strani korakali proti Markovem trgu, se je zgodilo, da je gospa
z vrčem v rokah.
Marcantonio Bragadino
Če stopimo v prostorno dominikansko cerkev San Giovanni e Paoli, opazimo nedaleč od vhoda na desni strani nagrobnik vojskovodje Bragadine in nad spomenikom že obledelo stensko sliko, ki predstavlja mučenje nekega človeka. Ta slika na presno nas spominja pretresljivega dogodka iz dolgih turških vojska, v katerih so se morale Benetke nekoč boriti za svoja posestva. Sultan Selim II. je hotel Benečanom ugrabiti otok Ciper. Benetke so zaman iskale zaveznikov. Po dveletnih bojih so Turki ugrabili ves otok, razen.trdnjave Famagosta, ki se je pa morala pozneje prav tako vdati. Posadka pod poveljstvom hrabrega Bragadina se je leto dni hrabro upirala in se je vdala le s pogojem, da sme moštvo prosto oditi. Toda Benečani niso šli v svobodo, ampak so jih Turki vse do kraja pobili. Ko v Cipru Turki niso držali pogodbe, se je Bragadino pritožil pri poveljniku Mustafi. Ta je povabil Bragadina na razgovor. Poveljnik je šel v spremstvu nekaj svojih prijateljev in 40 mož k Mustafi. A že čez nekaj besed so Turki Benečane pobili. Bragadiina so odgnali na glavni trg mesta, ga privezali k stebru in mu med grohotom Turkov snemali kožo, tako da je v strašnih bolečinah umrl. Slečeno kožo, ki so jo dolgo časa v Carigradu kazali, so kasneje proti odkupnini izročili svojcem hrabrega vojskovodje in so jo pokopali v cerkvi dominikancev v Benetkah. Tako stojiš globoko presunjen pri tem nagrobniku in se spominjaš tistih strašnih časov, ko so se mogle dogajati take grozote.
»Pax tibi, Marce Evangeliste!«
Pod krasnim gotskim vhodom v doževo palačo nad Porto della Carta stoji ponosni Markov lev z evangeljsko knjigo v šapah. Pred njim kleči dož. Na odprti strani knjige bereš zgornje besede: »Pax tibi, Marce Evangeliste« — »Mir s teboj, evangelist Marko«. Na razglednicah, navadnih obeskih itd. povsod iste besede. Ta mirovni pozdrav je brez drugega razumljiv. Ker je napisan na strani te knjige, bi človek dejal, da izvira iz Markovega evangelija, kjer ga pa zaman iččeš. Pač pa izhajajo te besede iz neke 6tare beneške legende. Ondi je zapisano: »Tam, kjer stoji zdaj cerkev San Fran-cesco della Vigna, je baje prenočil sveti Marko, ko je potoval iz Ogleja v Rim. V sanjah pa se mu je prikazal angel, ki ga je pozdravil z gornjimi besedami: »Pax tibi!« Na tistem kraju je že v najstarejši dobi republike stala cerkvica, ki so jo kasneje podrli. Na mestu neke druge velike cerkve v bližini pa je Palladio sezidal sedanjo cerkev San Francesco (1568—1572).
Pri odhodu i z tega čarobnega mesta ob morju sta ti duša in srce polna umetniških krasot in živahnosti sedanjih dni na Markovem trgu, na Lidu in povsod. Ob slovesu se v duhu kar zahvališ Italiji Mussolinija, ki skrbno čuva vse, kar j« dragocenega starega in lepega in modro veže z vsem dobrim novim in modernim. Po obisku v tem prekrasnem mestu si duševno obogatel in nikdar več ne moreš pozabiti krasot, ki si jih bil tu deležen.
Finski nikelj za Nemčijo in SSSR
Kakor poročajo iz Helsinkov, so finski rudniki za nikelj močno pospešili proizvodnjo. Merodajni krogi so dali namreč na razpolago vsa potrebna sredstva, da sr lahko pomnoži in pospeši pridobivanje niklja v Petsamij, Doslej je — sicer le samo formalno — pripadala lastnina teh
Plazovi
Vsako pomlad se zgodi, da se v gorah odtrgajo plazovi, ki vlečejo s seboj skalovje, ki naglo drčljo po snežišSih, ki se korak za korakom povečajo z novim snegom in narastejo v velikansko gmoto, ki bobneče besni čez previse in slednjič strmoglavi v doliuo in pokoplje vse pod seboj. Plaz je najveličastnejši izraz tistega mogočnega prirodnega zakona, ki vse, kar drči in pada. z vso silovitostjo in naglico potegne v globino in ki v sleherni minuti postoteri nezgodo.
Ta plaz, ki se po njem majhen kos grušča spremeni v vse uničujoči plaz, nam marsikaj pojasni v človeškem življenju in v zgodovini narodov. Če opazujemo ljudi krog sebe glede na njihov življenjski razvoj, zasledimo številne primere plazovom podobnih nezgod. Kak človek se je dal zajeli po kaki nevarni zamisli; vidimo, kako ga le misli vrtijo krog sebe, kako je brez moči spričo njih. Čeprav sliši še toliko dobrohotnih nasvetov in čeprav si je že desetkrat razbil glavo ob trdih ovirah: vse je zaman, notranji plaz ga poriva na poti pogubljenja dalje, dokler ga nekega dne ne trešči v prepad.
Sleherna huda strast se razvija po zakonih plazov: skozi vsega človeka se vali dalje, se vali skozi tiho domovanje njegovih misli, skozi cvetoči vrt njegovega čustvovanja, skozi zeleneče njive njegovega hotenja in potepta s svojimi divje tojio-tajočimi nogami vse in potegne vse v svoj umazani vrtinec in divja dalje v globino, pustivši za seboj snino opustošenje. Hudo je, če vidiš človeka, ki sc takole pogreza. Pa se vendarle taka usoda ponavlja tisoč in tisočkrat, največkrat v pomladanski dobi življenja, ko so duševne trate še tako rahle in sprejemljive za vse misli in čustva.
Ali pa ne narašča tudi dobro po istem zakonu plazov? Nikakor! Vse, kar je dobro, je navezano ua zakon počasne rasti, ki vlada vsej živi prirodi. Le poglej, kako se zrnce težavno prerije skozi prst, da pride na dan! Kako se uiora rastlina hip za hipom boriti z vročino in mrazom, s sušo in dežjem in se upirati sovražnikom, da utegne živeti, da si zavaruje cvetove, da dozori v sad. Tu ni nobenih divjih skokov, marveč je le skromno, trudapolno, vztrajno delo in potrpljenje. In to jo tudi zfikon vsega dobrega v človeku. Kaka slaba misel si v hipu osvoji dušo, kaka plemenita misel pa se inora boriti z nami po tedne in leta dolgo, da se nas more polastiti. Sicer tudi dobro delo vpliva v neskončne dalje, vendar ne z vihravostjo plazu. Zakaj, vse, kar je dobrega, mora doživeli povsod ovire, ki jih ne more s silo premagati.
Ne daj, da bi se zlo v tebi spremenilo v plaz, da te ne bo nekoč z vso svojo silovitostjo po-mendralo!
Prvo letalo je sestavil Italijan
•Narodna knjižnica v Parizu ie pred nedavnim dobila pisma nekega Des Noversa, ki je bil tajnik Marije Gonzaga. Iz teh pisem se da razbrati, da je bilo sestavljeno prvo letalo leta I64S. na poljskem dvoru pod kraljem Ladislavom, sestavil pa ga je Italijan Buratini.
Buratinijevo letalo je bilo dolgo štiri čevlje in t. njim se je lahko vzdignil 4 metre visoko. Pozneje ga je Buratini še izboljšal, ker je dobil od kralja Ladislava 500 dukatov podpore. Iz nekih drugih zapiskov so zvedeli, kako je bilo to letalo zgrajeno. V neki nemški knjigi jo namreč tudi napisano, da je zgradil Italijan Buratini, ki je bil na dvoru poljskega kralja Ladislava, letalo, s katerim so se lahko vzdignili trije ljudje v zrak. Des Novers imenuje to prvo letalo »Dragon volant«. Letalo je bilo amfibično to je, lahko se je gibalo v zraku in v vodi. kakor čoln. Na nesrečo je prvi konstruktor letal s smrtjo kralja Ladislava izgubil svojega dobrotnika in je moral prenehati z na-daljnimi poskusi.
Seznam tuiih konj
ki se nahajajo na ozemlju občine Horjul
Ravnohrib Jane?, Zaklanec 7: konj, hram, zvezda, desna ponija UHtna bela timt, obe zadnji nogi malo beli 170/180, star 8—1:! let. Velik konj. Gorenjski voz z vojnicami. Brez žiga.
Zvokelj Matevž, Pod ot niča 31: konj, teman bram, zvezda, na (robcu mala bela lisa, dosna zadnja noga nad bieljem malo bela, 160/170, 7 let »tar. Gorenjski voz z vojnicami. Brez žigu.
Pišek Pavel, Z n ž n r 6: konj. Srne barve, mala zvezda, 10 let Ktar, 158/160 — žig št. 473.
Slovša Jožef, V r z d e n e c 5: konj bram, zvezda, na gobcu mala bela lisa. 151/160 star do 10 let, žig 642.
\ rliovee Janez Zažar 17: konj, teman bram, tenka lisa. zadnja desna noga v bielju malo bela, na desni strani zadnje noge v kolenu šop bolih dlak. Star nad 'JO let. Brez žiga.
Tome Jožef, I, esnobrdo7: konj, hram, zve®da, obe ziidn.il nogi v bielju malo beli, 156/170, Btar 5 let na gobcu mala bela lisa, brez žiga.
Janša Anton. Lesno brdo 8: kobila, fuksa, tenka lisa. za desnnn pleiim šop belih dlak, 156/164 Star* 10 let, žig štev. 76.
„..„J,e*';ik 'f,?"k0; R» mat o lica 6: konj, bram, 152/166, star R let, brez žiga.
Škof Andrej Vrzdene e 39: kobila, hrama, obe zadnji nogi visoko beli, dolga lisa, 5 let stara, 150/160, žig stev. 56il.
Skof Andrej, Vrzdene c 30: konj, fuks, tenka tisa, zadnja desna noga v bielju amlo bela, 13 let star 1441/158 — brez žiga.
,S.!.,!.n"vnikJ ?rn.n0- Vrzdenec 28: kobila, bra-ma. 152/166, zadnja leva noga v bielju malo bela, na prsih mula goba, stara 7 let, žig štev. 3 ,.,„-Tf{?k Franc. Horjul 46: konj, zvezda, bram. lo3/li2, star do 10 let, leva zadnja od hiclja do kolena malo zatekla, vidno Je, da Je imel v grivi številko. Brez žiga.
Potrovčič Janez, Vrzdenec. 30: kobila, črna zvezda. 156/163, stara nad 10 let, žig štev. ltfl .. Vrbnvce Gašper. Horjul 43: konj šimel (muhasti zelenko), star nad 10 let, 160/170 — brez žiga
UrhanSI« Jožef. Podolnica 7: konj. hram, (,''slln /n,lnin ""(-'H v bielju malo bela, 160/1,6. 4 leta star žig štev. noti.
Zvokelj Miha. Podolnica 14: kobila, rtava ( emnn fuksa), zvezda, tonka tisa, 150/170, stara 7 let, žig štev. 20.
Prošnik Helena. Horjul 38: konj. fuks. zvozda, na hrbtu ima šon betih dlak, 151/170. S tel star, žig MR.
skof Alojzij. Zaklan BO 14: konj, hram, zvezda, 152/170, 4 let.1 star, žig štev. 13.
Rožmanec Marija. T. j u h g n j n a 3: konj, hram, 168/170 R lpt star. brez žiga in znamenja.
Krvina Jožef. Zažar jj. vol, r.iav, široka tisa, križ in rep bet, stegna bela star 4 leta, težak 500 kg, brez žiga.
TrKck Štefan, Zažar S: vol. rdefe bele barve, znak, da je imel nekoč v križu zlomljen rep. kovan na prijeme, po križu bel. star 7 let, težak .">50 kg.
Dolinar Janez, 7 n k 1 a n e e 11: vol, siv, roge malo nai.rej štrlefc. levi rog malo krajši, star 5 let, težak 650 kg brez žiga.
Nagnile Terezija. Podolnica !): vol. rdePe bele bnrve. rep in po križu bel. roge naprej nagnjene, 4 leta s"ar. težak okrog ."Al l-g. brez žila.
Nauod« Terezija, Podolnica 0: vol. riav. glo-hnka prša, ren In i>o prsih malo bel. star 5 let, težak 550 ke znstr!»ena štev. 6.
Marolt Frane. Horjul 51: vol. rjav. lei»o rožnat, star 4 do 5 let. težak okrog 550 kg. brez žiga.
Marolt Franc. Horjul 51: vol. temno rdei>. rop in pn krizii bel. star 4 do 5 let. težak 500 kir. hrez žiga.
Založnik Janez. Zaklanec 18: vol. bele bar. ve. kovan nn vse štiri noge, nanrei nagnjene roge, star 4 do 5 let, težak 700 kg, zastrižena Crka M.
rudnikov nekemu anglo-kanadskemu Iruslu; sedaj .ie določeno, da dobi od pridobljenega niklja Nemčija (30%, Sovjetska zveza pa 40%.
Vožnja v dalmatinsko pomlad
Trojica poti je, ki vodijo k biserom Jadranskega morja ln vse tri poti so enako zanimive. .Vkrcaš se na ladjo v Benetkah ali na Sušaku in se z ladjo odpelješ — ta pot je pač najlepša! — mimo Crikvenice, Novija, Senja, Raba in fiibeni-ka v staro pristaniško mesto Split, ki jo nekdanji Spalato in tvori vhod v dalmatinsko rivijero. Ali pa se s Sušaka pelješ z avtobusom po neštetih ovinkih in višavah po kraškem svetu v Split. Ali pa se pelješ z vlakom iz Karlovca proti Splitu.
Split, dalmatinska luka
Sonce stoji na višku in pred nami se razpre gorovje in iz dalje, globoko pod nami, se nam za-svetlika modro obzorje: Jadransko morje. Proga se nagne v ozko dolino, v zalivu so ladje, ondi kipijo k nebu dimniki in žerjavi in iz globeli se prikaže vitek, romanski zvonik-campanile. Peljemo se skozi predmestje, kjer so same nove vile in skupine hiš, in potem obstanemo v Splitu, v najvužnejši luki Dalmacije. Nedaleč od tu je bila v davni dobi Rimljanov Salona, ki je bila takrat bogato in cvetoče trgovsko mesto, odkoder so vodile v tri smeri dobre ceste v vzhodne pokrajine države. Dandanašnji je Salona mogočno »mesto« ruševin, čigar ostanki, templji, trgi in gledališča vzradoslijo prijatelje davnih dob, a sedanji Solin je le majhno, tiho naselje bVez pomena. A Split, ki je bil v nekdanji Jugoslaviji dobil večje zaledje, se bo v sedanji italijanski državi glede na prometno politiko šele pravilno razvil in bo šele potem utegnil izpolniti vse dobrine, ki mu jih nuja njegova lega. Zdaj nima Split razen ene same železniške proge nobene pomembnejše zveze z zaledjem in razvoj mesta trpi zaradi ožine »življenjskega prostora« in nerodovitnosti tal, in zato je treba najpotrebnejša vsakdanja živila dovažati iz daljnih krajev.
Stari Split — Spalato — leži tako rekoč v ruševinah neke druge, večje preteklosti. Na tem mestu je dal konec 3. stoletja cesar Dioklecijan, ki je bil po rodu Dalmatinec, sezidali palačo, ki je bila po zgledu rimskih taborišč sezidana če-tverokotno in je bila spričo napadov jako utrjena. Ta velikanska stavba, ki je merila 200 m podol-gem in v širjavo, je bila zgrajena v poznorimskem slogu, in mnogi preostanki pričajo o bogastvu in smislu za umetnost njenega zgraditelja. Kakor v starorimskih delih mesta, je tudi tu zanimivo videti, kako so se potomci rimske dobe naselili v
junaških ruševinah iz preteklosti. Več ko 3000 ljudi biva zdaj med zidovjem nekdanje Dioklecijanove palače. V ozkih ulicah vidiš povsod ostanke starih zidov in dvoran. Tu so vzidali kapitole v hišne stene, ondi pa služijo razpadli stebri za stopnice ali križe v oknih. Splitska stolnica je bila nekoč mavzolej. Staroveški stebri krasijo notranjost in prekrasen peristil je na mestu pred-vežja. Tu sem so se bili naselili prebivalci iz Salone, ko so bežali pred A vari v strašnih nemirih kasnejšega preseljevanja narodov in tukaj šo dandanašnji domujejo potomci tistih praprebival-cev in pa slovanski prisel jenci, ki so šele kasneje zavzeli deželo. Novemu Splitu je postala obleka pretesna, saj se hoče širiti na vse strani. Pristanišče in dolgi pomoli in obrežje in skladišča so dokaz, da biva v Splitu marljivo, gospodarsko uspešno delujoče ljudstvo.
Dubrovnik
Na našem parniku jo mnogo ljudi, saj je zdaj pravi letni čas za potovanje po Dalmaciji. Neskončno lepa jo vožnja med tisoči otočkov te obale, mimo prastarih pristaniških mestecev s kljubovalnimi stolpi in slikovitimi cerkvami. Tu je livar, glavno mesto istoimenskega otoka. Mestece je res majhno, a čedno in ima neverjetno ozke ulice in neverjetno veliko število cerkva (5) in še dva samostana. Zgoraj na slemenu otoškega hriba je stara trdnjava še iz španskih časov, ki je kljubovala Turkom in ki še dandanašnji razprostira svoje roke nad mestom, ko da bi ga hotela prižeti nase. In takšni so vsi ti domači, mirni kotički ob sinjem dalmatinskem jugu, tako Omiš, Makarska, Korčula, ki jih vidimo na svoji poti in ki nas vabijo v goste. Dokler se potem v dalji ne pojavi Dubrovnik med visokimi vrati otokov.
Sonce in mir! V tem zalivu je milina z otoka Madeire, je sočnata bohotnost Taormine, je južno življenje in vrvenje kakor kje ob Sredozemskem morju. Mesto, ki se stiska tu med mogočnimi stolpi, je kakor živa priča iz tistih dni, ko je bil Dubrovnik edino mesto ob Jadranu, ki je tekmovalo z Benetkami. Mnogo viharjev je hrumelo čez te trdnjave, čez te mile bregove in živahno množico ljudi. Pa se je vse ohranilo do teh dni, ko je Oborožena Sila Italije sprejela v svoje roke tudi Dubrovnik, ki je kot druge Benetke naj-privlačnejše obmorsko mesto na Jadranskem jugu.
ItalilanSilna brez uiitelja

Drugi del naše lekcije bo, mislite, manj prijeten. Sklanjanje — brrrl Potolažim vas: Italijan sploh ne sklanja. Pred samostalnike postavlja predloge in z njimi izraža razna razmerja, kakor mi s skloni in še več. Zaradi lastne udobnosti si bomo to zabeležili v obliki naše »sklanjatve« — a samo s štirimi skloni.
Prvi in četrti sklon sta si enaka. Drugi sklon (rodilnik) tvori Italijan s predlogom DI, tretjega (dajalnik) pa s predlogom A Na primer:
1.	sklon (imenovalnik): Francesco ha un libro —
(Francesko = Franččsko; France ima knjigo)
2.	sklon (rodilnik): 11 libro di Francesco — (Fran-
cetova = Franceta knjiga)
3.	sklon (dajalnik): Mo«tro il libro a Francesco —
(Francetu pokažem knjigo)
4.	sklon (tožilnik): Chiamo Francesco — (Kličem
Franceta).
Če se samostalnik začenja s samoglasnikom, se Dl okrajša v D', zaradi blagoglasja pa dobi A še d, AD:
1.	Antonio
2.	d'Antonio
3.	ad Antonio
4.	Antonio
Oba samostalnika, ki smo ju »sklanjali«, sta lastni imeni, ki jih rabimo brez spolnika. Sicer pa se samostalniki rabijo večidel s spolnikom.
DI in A se s spolnikom spojita v nove besede;
Ednina:
1.	il padre
2.	(di -f il —) del padre
3.	(a + il —) al padre
4.	il padre
Množina:
i padri
(di + i ;=) d e i padri (a + i =) a i padri i padri
Ed n i n a t 1. lo scapolo
2 (di + lo =) d e 11 o scapclo
3.	(a + lo =) a 11 o scapolo
4.	lo scapolo
Množina: gli scapoli
(di + gli ^r) degli scapoli (a + gli =) a g 1 i scapoli gli scapoli
Ednina:
1.	1'orfanello
2.	(di + 1' =) d e 1 1' orfanello
3.	(a + 1' =) a 11' orfanello
4.	l'orfanello
Množina; gl: orfanelli
(di + gli degli orfanelli (a + gli =) a g 1 i orfanelli gli orfanelli
E d n i n a t
1.	la madrc
2.	(di + la =) della madre
3.	(a + la =r) a 11 a madre
4.	la madre
Množina: le madri
(di + le =) d e 11 e madri (a +le =) alle madri le madri
Predlog DI pomeni prav za prav o d, predlog A pa v, n a. Tudi drugi predlogi, zlasti CON s, z), DA (— pri, od, k) IN (= v, na), SU 1= na), se spojijo s spolnikom v nove besedice. Spravite si naslednjo preglednico:
Nekaj ur v Veroni
	il	lo	la	i	gli	le
con	eol	collo	eolla	coi (= koj)	cogli (= kolji)	colle
da	dal	dallo	dalla	dai (= daj)	dagli (= dalji)	dalle
in	nel	nello	nella	nei (= nej)	negli (= nelji)	nelle
su	sul	sullo	sulla	sui (= suj)	sugli (= sulji)	sulle
V Veroni sem šel najprej v San Zeno, pa nisem našel svetnika nič več izpostavljenega in sem zvedel, da so ga dali spet v njegov sarkofag. Pred sedem in dvajsetimi leti je bilo drugače, takrat se je svetil sredi cerkve iz visoke, steklene krste, in človek je kar pozabil, da je to le mrtvo truplo. Zlata naličnica je bila namesto obraza, oblačilo je bilo iz škrlatnste svile, na glavi se je lesketala mitra. Nisem šel nizdol v njegovo grobnico, ampak sem zato tem delj obstal zunaj pred velikimi vrati. Spet me je nekam svojsko razveselilo, da sem mogel pozdraviti Velikega Teodorika, ki mogočno jezdi na svojem spomeniku.
Četrt stoletja je minilo od tistega mojega
prvega obiska. Blagor tistemu, ki je -v tistih letih, ko mu duša hrepeni po osvobojenju, ko ni ne prestar ne premladi Nemara ni bilo nikdar tako potrebno ko zdaj obiskati tuje narode, da čim bolj spoznaš svoj lastni narod. V kov-čegu pustim rdeče vezanega svetovalca-Baede-kerja«, naj le ostane v njem, dokler bom hodil po krajih, ki sem jih bil že nekoč videl! Ali naj med citroriovimi gozdiči in starimi katedralami vtikam nos v knjigo, namesto, da bi sledil tihe znake, ki radi vodijo samotarja?
Kakor kažipoti mu pozdravljajo Dantejevi Stihi, ki so tu in ta.m vklesani v marmorne table na vogalnih hišah. Tudi pocestnega meteža nas obvaruje drzni duh jasnovidca in koj se zavem, da sem otrok tistih deželd, ki nikdar ne zaidejo.
Med kratko vožnjo s tramvajem sem ostal zunaj na ploščadi. Pa se je voznik najiol okrenil in mi brez besede vzel palico iz roke. Menil sem, da je prepovedano imeti palico v tramvaju. Vendar jo je uporabil le za to. da je dal z njo po prstih nekaterim paglfu*cm, ki so se bili zunaj obesili na voz. PaglnlB so spustili roke in se prekucnili na tlak. Voznik, ves čas smehljajoč se, mi je vrnil palico in vozil z isto naglico dalje. Kak naš fant bi si polomil kosti in rebra, Italijančku pa se ne zgodi nič hudega!
Na »Trgu gospodov«, kjer stoji Dantejev Spomenik in kjer je kavarna njegovega imena, Sem prebil vse pozno popoldne. V obočnih oknih neke palače so videti lestenci, na zidu spoznam reliefno podobo neke živali, ki \f njeni razpadlim ždijo golobje. Čim kdo nasuje zrnje, se koj spustijo nizdol. Visoko zgoraj krožijo postolke, ki bivajo v Lambcrtijevem stolpu. Nekaj časa je bil trg povsem prazen, nato se je neki fant drzno pripeljal kar sredi med skupino kramlja-jočih žensk. Pa se ni nobena razburila; razmek-nile so se. si otresle prah z obleke in govoreč dalje, so šle naprej po svoji poti. Mlad zakonski par je prihajal proti visokim vratom, ki vodijo na Piazza Erbe. Žena je imela desnico v levici moža V prosti roki je držal mož otroka v naročju, ki je od veselja brcal z nožicami. Pri tem mu je padel rdeči čeveljček na tla. Pa tega ni opazil, kakor tudi starši ne. čeveljček je obležal na cesti. Pobral sem ga in stekel za družinico, a ga nisem mogel koj dati nazaj, zakaj prav tedaj je skozi ista vrata in z godbo prikorakala fašistična mladina in me je odločila od družine, ki je bila že izgiSiila na Piazza Krbe. Krog Dantejevega spomenika se je zbrala množica ljudi in roke vseh so se dvignile v pozdrav zastavi. Sprevod je bil jako dolg. Nato sem šel iskat tistega očeta, toda v Italiji je mnogo očetov, ki nosijo v naročju svoje bam-bine in ga nisem več našel.
Vzdolž brega reke Adiže sem zagledal rumeno cerkev, ki je njen nizki, široki in lepo redrti zvonik že od daleč viden. To je bila cer-ev San Stefano. ki jc ena najstarejših italijanskih katedral, čeprav jc bilo že pozno, sem stopil vanjo. Nobenega človeka ni bilo več v njej. a kmalu je po stopnicah, na levi kora, v siju večne luči. priše' bled fantič, ki se je naslonil na steber in se je poln pričakovanja zazrl vame. Brez dvoma mi je hotel razkazati cerkev, vendar se mi ni upal približati. Vprašal sem ga nekaj, pa je koj začel živahno predavati, kar se ni zdelo prav nič naučeno. Kakor da bi bil tedaj on zraven, mi je začel govoriti o krnliu Tcodo-riku, ki je bil nekoč razrušil cerkev. Ker se pa nisem kar nič zamudil, je začel glasneje pripovedovati saj je bržkone mislil, da ga nisem razumel. »Distrutto! Distrutto!« je vpil, rla je kar odmevalo od sten in je pri tem s Kretnjami kazal na razdiranje in je s pestmi tolkel po tleh. Ko ie opazil, da razumem, se je zadovoJino smehljal. "	*
P k
V nepokriti kripti, v katero vodi le nekaj stopnic, sem začel predvsem omalovaževati nove steore spričo starih, in deček je bil poln zaničevanja, ko je izrekel moderno in ves obraz mu je zasijal, če je o kaki stvari povedal, da je »antico«.
Ko sem odšel iz cerkve, se je bilo že zno-čilo. Prišedši v svoj hotel in v sobo, sem začutil v žepu še oni čeveljček. Na vsak način ga l>oin jutri nesel na policijo. Sicer je čeveljček iz cenenega blaga, pa je lične oblike in na vrhu ima sličico.
Medtem ko sem slonel na vratih in zamižal, so mi mahoma ugasnile vse slike, ki sem jih bil videl čez dan. Ena sama stvar mi je oživela v duši in to je bila siva lesena plastika, ki stoji v lepem starem »Museo civicoc. Ta stvar jc nekakšna narodna umetnost in že precej poškodovana. Velika, sedeča ženska ima manjšo žensko na desnem kolenu, ta pa ima na svojem kolenu otroka. Medtem ko imajo vse druge podobe in kipi kak podpis, ga ta skupina nima. Pa je to prav za prav dobro. Saj, čeprav je povedal paznik, da je to Sveta Ana, pa je vendarle velika mati, ki ima manjšo mater na kolenih večno brez imena. Zadaj za njo, so nevidno še nešte-vilne matere, vsa nebesa so jih polna in sleherni otrok bo imel kmalu novega otročičku. Koliko miru ti daje tako podoba!
Toda človek sedanjih časov noče mirovati. In kakor begunci spet napodijo domačo žival dalje, ki se hoče odpočiti in ki mora z njimi v neznatne dalje, ki jih še sami ne poznajo, tako •podimo svojo lastno dušo zmeraj dalje in dalje, čim bi se rada odpočila ob kaki lepi podobi in se zamislila. Bržkone upatno, da bo slednjič prišla na kako skrivno sled, ki vodi v kako novo svobodo. Pa pozabljamo, da moramo iti za njo, kamorkoli že, pa bodi v lastno nesrečo.
(H. Carossa.)
[talila je dala Nemčiji največjo pomoč
Budimpešta, 8. maja. a. Vojaški kritik lista »Pester Llovd« poudarja v pomembnem članku, da je vsa Madžarska z najiskrenejšim veseljem sprejela izraze zahvale, ki jih je voditelj Nemčije naslovil na zaveznico Italijo. S svojim vsto-
Pred nedoločnim spolnikom se DI spet skrajša v D', A pa podaljša v AD:
' 1. un nipote
2.	d'un nipote
3.	ad un nipote
4.	un nipote
1.	una nuora
2.	d'una nuora
3.	ad una nuora
4.	una nuora.
Zdaj bomo že lahko razumeli nekaj novih stavkov:
II nonno non crčde al vžcchio medico. La cimeta (soba) di Francesco e grande. II marito di qučsta signora parte domani (jutri) per (v) Trieste. Lavoriamo eol pddre. La zia rčsta nelle camera. II libro dčlla sorella e sulla tavola. Dov'fe il ritratto dčlla nonna? Včdi la fidanzžta dčl fratello? La sudcera e la nuora non s6no amiche. Dove avčte
la lettera dčlla cognata? Spcdisco qučsti libri al nipote.
Materina ljubezen (= ljubezen matere) je velika. Antonova žena (:= žena Antona) odhaja. Spim v bratovi sobi (== v sobi brata). Stric ostane z nečakom (z nečakinjo). Tukaj je (= Ecco, ekko) zaročenec Francetove sestre (= sestre Franceta) Koga (= chi) kličete? Kličemo male vnuke. Kdaj dospe očetov kovčeg (= kovčeg očeta)? Svakova ura (= ura svaka) je dragoccna,
Sklanjajte zdaj še ta ali oni samostalnik iz svoje beležnicel
Popravil Tiskarski škrat je hotel našemu včerajšnjemu dovtipu dodati svojega. Naslov je treba pravilno brati: Fra suocere, kar je pazljivi bralec gotovo že sam popraviL
pom v vojno je Italija prevzela ogromne naloge. Morala se je boriti ne samo na francoskem bojišču, pač pa tudi v Afriki. Poleg tega je morala voditi najtežavnejše vojskovanjeonstrdn morja, in vsakdo ve, kaj to pomeni. Vojskovanje od strani Italije — nadaljuje časnikar — sta označevali hitra pobuda in pojvolna pripravljenost na vse žrtve. Sodelovanje med pomorski in letalskimi silami jc bilo popolno.
Pisec članka nato navaja izgube angleškega brodovja na Sredozemskem morju, ki so jih prizadejali s svojimi napadi Italijani, ter pri-
pominja, da so takšne izgube predstavljale dragoceno pomoč zaveznici Nemčiji. Glede vojsl vanja na Atlantiku pravi, da vsaka ladja, ki so
jo potopili Italijani, predstavlja enoto manj, ki je na Atlantiku stala v boju proti Nemčiji. Član kar nato ugotavlja, da je Italija dala Nemčiji največjo pomoč s svojimi vojaškimi operacijami v Severni Afriki, ker je s tem, da je pa-ralizirala vso \Vavellovo vojsko, dosegla, dn so angleški načrti za razširjenje vojne na Balkan za gotovo dol)o ostali neuresničljivi.
Vojni dopisnik potem govori o akcijah Italijanske vojske v Grčiji in Jugoslaviji, in zaključuje svoj članek takole:
Zaradi prodiranja Italijanov od Drača v smeri proti vzhodu, so bile jugoslovanske čete odrezane od angleško-grških in z zasedl>o Ljub-I ljane in Dalmacije je Italija izpopolnila razsulo srbske vojske.
Nekaj o Iraku in njegovem petroleju
Irak je država, ki leži med Turčijo, Iranom (Perzijo Ibn Saudovo Arabijo, Transjordanijo in Palestino in Sirijo. Irak je znan r>o obilnih petro-lejskih vrelcih. Meri 370.000 kvndratnih kilometrov ter ima okoli 3 milijone prebivalcev. V iraški državi žive plemena Arabcev, Kurdov, Turkov in Armencev, Glavno mesto Iraka je Bagdad, ki ima 287.000 prebivalcev, Kerbela 65.000 prebivalcev, petrolejski mesti Mossul in Basra pa imata vsako okoli 60.000 prebivalcev. Največji reki, ki tečeta po iraškem ozemlju sta Evfrat in Tigris.
.. TURKE, SYRT"
IDAMASKUS

Južni del Iraka se imenuje Irak Arabi, severni del pa Irak Adženi. Leta 1920. je postal Irak angleški mandat, po imenu pa je kraljevina, ki ji je vladal do leta 1030. kralj Ghazi I. Njemu pa je sledil na prestolu štiriletni sinček Fejsal. l'o veroizjiovedi so prebivalci Iraka precej pestri. Največ je sunitov in šiitov, in sicer vsakih okoli poldrug milijon, 00.000 jo Zidov in 80.000 kristjanov, V vojnih poročilih iz bojev med Angleži in Iračani beremo večkrat ime Habanija. Ilabanija je veliko letališče in vojaško taborišče z velikimi količinami bencina in streliva blizu Bagdada in ga imajo zasedenega Angleži.
Pod vplivom modernizacije turških muslimanov se je začel tudi Irak modernizirati in slediti modernim nazorom Kemala Atatiirka. Dokaz zato je močno šolstvo, ki se je po svetovni vojni 1014 do 1918 naglo razvijalo. Sedaj je v Iraku 250 vladnih in 50 zasebnih osnovnih šol, poleg teh pa so še 4 srednje in 4 višje šole. Iraška univorza je v Bagdadu.
Irak je zelo bogata dežela. Poleg petroleja, o katerem bomo pozneje obširneje govorili, ima lepa žitna polja, kjer pridelujejo bombaž, riž in datlje. Izvaža petrolej, datlje, volno, preproge, opij in žito.
Upravno je razdeljen Irak v tri vilajetc: Bagdad, Basra in Mosul. Državo upravlja kralj z osmimi ministri kot (»močniki. Kralj imenuje tudi 20_ senatorjev, ljudstvo pa voli 88 poslancev. V državi je angleški višji komisar, s katerim se mora kralj posvetovati v vseh važnejših zadevah glede zunanje politike, petroleja, financ in drugih vprašani, ki zanimajo Angleže. Dne 13. januarja 1. 1926. je moral Irak skleniti za dobo 34 let posebno pogodbo z Anglijo. V tej pogodbi ji jo moral nuditi velike prednosti glede izkoriščanja petrolejskih vrelcev. Lani je moral skleniti Irak z Anglijo novo, vojaško pogodbo in ravno
zaradi te pogodbe je sedaj prišlo do vojne med Irakom in Anglijo.
V	Iraku je zemlja polna tiste dragocene tekočine. ki ji pravimo petrolej. Borba za petrolej v veliki meri odloča o usodi vseh tistih držav, ki ga imajo. Tudi današnje vojne med Irakom in Anglijo bi ne bilo, če bi Irak ne imel petroleja. Angleži so se že ves čas po končani svetovni vojni krčevito trgali za nadoblast nad vsemi pokrajinami Bližnjega Vzhoda, ki imajo bogate petro-lejske vrelce. Ko se je morala Turčija po vročih debatah leta 1925. odpovedali Mosulski pokrajini, ki jo dokončno pripadla Iraku, je nastalo vprašanje, kdo l>o te petrolejske vrelce izrabljal. Tu je bila v glavneni borba med Angleži in Francozi. Ustanovljena je bila Iraška petrolejska družba, pri kateri so bili udeleženi: 23je dobila Anglo-1'erzijska petrolejska družba; ravno toliko je dobila Royal-Anth-Shell skupina, zastopana po anglosaški petrolejski družbi, tretji delež 23}»% jo dobila Francoska petrolejska družba, ki jo je zastopal poseben konzorcij, sestavljen iz privatnikov in države, enak četrti delež pa je dobila Družba za Bližnji Vzhod, ki jo je zastopal Stand-ard-Oil iz New Yerseya ter iz New Vorka, 5% pa je dobil zasebnik Gulbenkian. Da bi ne bile oškodovane no angleške, ne francoske pravice za izrabljanje nafte, so prišli na genialno misel: naredili bodo dva petrolejska voda: enega, ki b« vodil preko francoskega mandata Sirije do pristanišča Tripolis ob Sredozemskem morju, drugege pa preko angleškega mandata Palestino do Haife Bilo je potrebno veliko in draeo tehnično delo toda v dveh letih je bilo T*>polnoina dokončano Nad 15,000.000 funtov je bilo investiranih sam« v to jKidjotie — v petrolejske cevi, ki naj dova« jajo petrolej iz vrelcev naravnost v morska pri stanišča do rafinerij oziroma ladij, ki ga potem razvažajo fx> svetu. Začeli so pri Baba Gurguru severozahodno od Kirkuka. Tam so izrabljali pr votno 14 vrelcev, pozneje pa mnogo več.
V	celoti so porabili 123.000 ton cevi razni debelosti. Za vezavo med posameznimi cevmi ji bilo porabljenega 17.000 ton materiala. Pri deli so porabili na stotine ton razstreliva. Cevi je bil« treba napeljati preko mnogih rek brez mostov preko večjih pustinj in celo preko vulkanskegi področja. Pri teh delih jo bilo zaposlenih na< 15.000 delavcev. Toda delo je bilo končano in pe-trolej iz Mosula je stekel do obal Sredozemske ga morja. Drugi izhod za petrolej iz Iraka vod' skozi Basro, kjer se stekata Evfrat in Tigris, j Perzijski zaliv.
Irak je danes v vojni z Anglijo. Anglija i< hotela s svojimi četami zasesti važne, za nadalj njo vojskovanje v Sredozemlju naravnost neobhodno potrebne petrolejske vrelce v Iraku. £ tem pa je trčila ob hotenje iraškega ljudstva, k.' hoče ostati svobodno. Spregovorilo je orožje. Boža bogate petrolejske vrelce veže sedaj mnog« angleških vojaških sil, ki jih Angleži krvavo potrebujejo na drugih bojiščih.
Iz Zagreb«
Nedeljska številka »Deulsrhe Zeitung in Rro-atien« objavlja oglas, s katerim išče nemško administrativno In arhivsko osebje, strojepiske in ostale sodelavce vseh vrst z organizatorično sposobnostjo in gospodarskim ter ostalim znanjem za potrebe nemške civilne upravo za Maribor, Celje, Ptuj, Ljutomer in Sevnico. Lastnoročno pisane prošnje z dosedanjim življenjskim potekom je treba nasloviti na acftv civilne uprave za Spodnje Štajersko v Mariboru, oddati pa pri vodstvu nemške ljudske skupine v Zagrebu v Gajevi ulici 44-IL
MaU oglasi
*	malih aclaalh valja maka beaeda I dla: tonltotanjakt •Klani t dla. Oebalu Uakana naalo*aa braail« •• računalo
•	vojno. Najroanjil ineank ta mali oglat U din. - Mali •ctaal aa plafujfljo takoj ari aaruCIln. . Pri orlaKlh raklamnara inafaja aa rakuna anokolnnaka. I in m vlanka •atltaa »rutica p« I dla. - Za plamena ndiovora glada
malih >(lu«> traba prllotltl anamko.
I smtnc
Dobe:
J B Stanovanja §
Oddale:
čevljarja
te sprejino takoj. Zgla-sltl se prodajalna Trlumf čevelj, Miklošičeva 12.
| Sliižbg g
Htcio:
z 20 letno prakso v bančnih ln trgovskih poslih s perfcktnlm znanjem knjigovodstva trr italijansko ln nemške korespondence, Išče namestitve. — ronudbe na upravo »Slovenoa« pod »Sposobnost« 6066.
Knjigovodska
ln bilančna dela pri trgovinah — tudi posamezne ure — prevzamem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Bllanclst« 6067.
fjKaignrocB
Stare zračnice
avtomobilsko, motorne ln kolesne (tudi rezane male kose) kupim vsako količino. Ponudbe na postni predal 32, Cernl, Ljubljana.
g Uafcrcci g
Krojaško vajenko
pridno in pošteno — bo sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6063.
Rnaip
mm
suha drva nudi
I.Pogainlk
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20 59 PoitreSba brezhibna
Komfortno stanovanje
velika ln mala soba, kuhinja. vse prltlkllno, oddam v novi hiši h 1. junijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6087.
Enosobno stanovanje
sami aH kvečjemu dvema odraslima osebama se takoj odda proti nizki najemnini ln s postrežbo hišni gospodinji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodilo.-6980.
Jttelo:
Trisobno stanovanje
z vsemi prltikllnaml ln vrtom, na Mlrju aH okolici — Iščem. Naslov v upravi »Slovenca« 6054.
g Poizvedbe !
za živali
Vsem županstvom
in privatnikotni Za konja-fuksa, ki sliši na »Šargo« (153/173—1033), i žigom štev. 346, oddanega 3. aprila na Jožici S. bateriji, plačam najditelju 1000 din nagrade. Avgust Hode, Suhadole 22, p. Komenda, okr. Kamnik.
S. Finigar t
I z tok se je dvignil kakor hrast iz čolna in dvoje vesel je zamahnilo jk) njem. Toda njegova železna roka jo odbila udarce. Kakor tur se je zagnal iz šajke v čoln napadalcev in omagala mu je desnica z močem, ki je trosil smrt, kamor je zadel. Nekaj napadalcev pa je odtrgalo šnjko in skušalo uteči s plenom — Ireno.
Pod svobodnim soncem
Povesi davnih dedov
1T9.
180.
179.
Tedaj pa je prispel Epafroditov sluga Nu-mida s svojima čolnoma in v hipu so pobili napadalce ter rešili Iziloka in zajeli šajko, v kateri so hoteli odpeljati Ireno. Napol onesveščena je Irena šepetala psalme, vesela, da sta se rešila oba.
180.
Neko noč pa je E p af r o d i t govoril Iztoku in Ireni v svojem dvoru: >Sedaj va-" ma je vse znano. Po-slušajta me! Rešiti hočem vaju dva in sebe, kajti despojna hoče po-gubiti nas vse.<
181.
Irena: >Cirila, jaz se bojim despojne!« Cirila: »Ne smeš ji pred oči. Naredi se bolna!«
182.
V dvoru pa si je rekla despojna T e o d o-r a : »Azbad mi je javil, da se napad ni posrečil. Epafrodit, zapomni si, kdaj si prečrtal carici njene račune!«
Iščem 2 konja, voz, komat
črna kobila Ima na levi prednji nogi žig št. 7 62, na glavi belo liso, na desnem stegnu zašito rano od udarca; konj »Fuks« Ima na levi prednji nogi žig št. 763, na levi zadnji nogi pa že zaraščen vrez; voz Ima na zadnjem delu vžgano znamenje : F R; komat jo za težko vožnjo. Kdor ml prižene konja nazaj, mu Izplačam za vsakega konja po 600 din nagrade. — Rode Franc, mesar, Dev. Mar. v Polju.
Iščem konje
Konj pram z belo liso na čelu. št. 1039, konj, črn, št. 1040, konj, črn z belo liso na čelu, št. 1549. konj pram. desno oko ribje, št. 1550. Proti nagradi sporočiti And. Me-jač, Komenda pri Kamniku.
Vsem občinam
In privatnikom, ki kaj vedo o sledečih konjih: Konj fuks lisec, potrjen na Ježicl, žig 2189, s komatom ln vozom od spredaj široka kolesa, od zadaj ozka. Kobila prama llska, spredna noga rav-nodllka, žig 3518, z komatom ln vozom parlzar-Jem, vzet za Dobravo. Konj fuks lisec, žig 3519. s komatom, vzet za Dobravo. — Kobila llska »Mlja«, na levem ušesu Ima svežo malo rano, žig 3520, —naj sporoče proti dobri nagradi na naslov: Franc Svlgelj, lesna Industrija na Bregu, pošta Borovnica.
Pogrešam sledeča konja:
Konj fuks, lisa na glavi, pred 6 meseci ostrižen do kolen, žtg št. 51 ter konj pram, brez znamenja, žtg št. 76. Naprošam, kdor bi kaj vedel o njih naj ml sporoči proti dobri nagradi. Gornik Ivan, Kot št. 10, p. Ribnica na Dol.
Iščem kobilo šimlo
staro 0 let, žig 257, konja fuksa, z dolgo liso na glavi, zadnji nogi belt, žig št. 9. Sporočiti proti nagradi — Ivan Novak, št. Vid 23, Lukovlca.
Sporočamo vsem prijateljem ln znancem, da je danes, dne 8. maja. ob 3 zjutraj, prevldena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu umrla naža nadvse ljubljena mati, stara mati, teta,
Terezffa Šulgaj roj. Vogelnik
vdova po železniškem zvaničniku
Pogreb drage pokojnlce bo v petek, 9. maja, ob pol šestih z Zal, kapelica sv. Petra.
Ljubljana, dne 9. maja 1941.
Jože in Ana — ter ostalo sorodstvo.
Konja šimla
s št. 2311, z levo zadnjo nogo malo šepa — Iščem. Kdor ve kaj o njem, naj sporoči proti nagradi na naslov: Janez Lavrlša, Horjul 35.
500 din nagrade
dam, kdor ml najde kobilo šimlo, desno oko belo, rep nosi postrani. — Oddana v Ljubljano, bol-nlčarski četi In zaznamovana s št. 40. Kdor ml jo pripelje na dom, dobi 1000 din. Javiti: šiljar Alojz, Boh. Bistrica 39.
Pouk
Poučujem italijanščino
najraje otroke. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6979.
Podučujem italijanščino
poceni — tudi na dom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poduk« 6968.
Tovorni avto
Hansa-Lloyd, z evld. številko 2-59, štev. motorja 39.812, 4 cilindrov, z nosilnostjo 1 tone, tožak 1 tono, dvosedežen je bil oddan letališču v Smede-revskl Palankl ter ga Išče Mestna elektrarna v Ljubljani.
Iščem lastnika
od kobile št. 1816. Toni Jakob, Lanlšče, p. Škofljica pri Ljubljani.
Posestva
1700 m5 njive
pri remlzl v Šiški, oddam poccnl v najem. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Najem«. 6952.
Hišo
tudi polovico, kupim takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 6980.
Kupujte pri naših inserentih!
Volkovi so prišli v Srednjo Evropo z — Napoleonom
Dve zveri sta v Evropi vedno bolj redki: ti sta volk in kosmatinec medved. V največjem delu Evrope medveda sploh ni več. pa tudi volk je že zelo redka zverina v evropskih gozdovih. Medvedi in volkovi so še ponekod v severovzhodni Evropi in nekaj tudi na jugovzhodu. V srednji Evropi so bili volkovi začetek XVIII. stoletja prava redkost. Tako je bilo na primer leta 1803 v Prusiji ubitih 186' volkov, leta 1806 samo 67, leta IS08 pa le še 37. Med letom 1812 in 1813 pa so se volkovi zopet pojavili v velikih množinah. Nov dotok volkov ie pripisati Napoleonovemu umiku iz Rusije. Francoska vojska, ki se je po strašnem mrazu umikala, je imela, kakor je zinano, velike izgube in puščala na tisoče mrtvecev za seboj. Volkovi so imeli za to vojsko dovolj hrane in so ji sledili tja, kamor se je umikala. Tako so prišli globoko v srednjo Evropo. Sedaj je v teh krajih zopet vedno manj volkov.
Kolikokrat na dan naj krmimo živino?
Odrasle konje krmimo trikrat dnevno. Zjutraj in zvečer traja krmljenje najmanj dve uri. Zrnasto hrano moramo nuditi konjem le v manjših količinah in večkrat, sicer jo bodo konjii izbljuvali in je pozneje ne bodo hoteli več vzeti. Po zadnjem krmljenju morajo konji nekaj časa mirovati. Ce jih bomo takoj gnali na delo, bodo dobili motnje v prebavi, ki lahko postanejo stalne, kar bo zelo neugodno in bo živalim ter s tem seveda tudi gospodarjem škodovalo. Žival mora vsaj nekaj časa v miru prebavljaiti. Ce je konj pri napreganju lem,
je to znak, da še ni dobro prebavil zaviite brane. Bog ne daj, da bi ga takrat pretepali!
Ce je delo nujno, n. pr. poleti, ko je seno že suho in se bliža dež ali nevihta, dajmo konju manjši obrok, malo več zrnja in manj sena, ki naj bo zelo na kratko narezano. Zvečer potem nadoknadimo to, kar je žival opoldne premalo dobila. Priporočljivo je, privaditi konje že nekaj dni pred najtežjimi poljskimi deli na tako hrano. Mlade konje krmimo večkrat, ker imajo še majhne želodce. Krmimo jih 4 do 5 krat dnevno.
Molzne krave krmimo samo dvakrat na dan, pa s tako krmo, ki vsebuje dovolj redilnih snovi, da bodo imele čimveč mleka. Govedo, ki ga uporabljamo za težja dela, krmimo vsaj trikrat na dan. Ce gre govedo zgodaj zjutraj na delo, ne vzdrži dolgo brez hrane. Seveda pa živali ne smejo imeti zopet preveč obloženega želodca, če delajo. Opoldne naj imajo tri ure časa za krmljenje iin prežvekovanje. Pozimi, ko delo ni tako težko, zadoščata ie dve url Mlada goveda moramo prav tako često krmiti, kakor mlade konje.
Ovce in koze krmimo trikrat na dan. Samo pri ovcah, ki jih pitamo za klanje, naj bo krmljenje pogostejše in obilnejše, da bodo dovolj debele. Za jagnjeta velja isto, kakor za žrebeta m teleta.
Svinje hitro prebavljajo, ker je njihova hrana stalno mlečna in vsebuje mnogo vode. Krmimo jih tudi trikrat dnevno. Poleti jim dajemo manj kakor pozimi, razen, če jih ne pitamo. Proti koncu pitamo prašiče navadno petkrat dnevno.
Dinar lahko vidiš iz Ljubljane v Celje
Moderni daljnogledi so za ljudi, ki ne vedo, kako je moderna znanost ravno ta tem področju napredovala, pravi čudeži. Kot primer in dokaz naj nam služi ta priprosti račun: Majhen Marsov mesec, Fobos ga imenujejo, meri v premeru 12 kilometrov. Razumljivo je, da ga s prostim očesom ne moremo videti. Tudi z daljnogledom ga dolgo niso mogli videti, ker so bili daljnogledi preslabi za to. To pa ni nič čudno, če pomislimo, da je oddaljen od zemlje približno 90 milijonov kilometrov. Če bi ga hoteli videti, je ravno tako, kakor da bi hoteli videti dinarski kovanec v razdalji 150 km, ali kakor da bi hotel videti iz Ljubljane dinarski kovanec, ki leži nekje v Celju na ulici. Z modernim teleskopom pa je tudi to omogočeno — dinar iz Ljubljane v Celje bi seveda lahko videl le, če bi bil dovolj visoko, ker je zemlja pač — okrogla.
Green:
Luč in tema
ii
Eleonora je omahnila v stol. Na licu ji je gorela temna rdeča lisa. Med komisijo je nastalo mrmranje, ki ni obetalo nič dobrega. Ko se je čp z nekaj časa vse pomirilo, je preiskovalni sodnik nadaljeval.
»Prosim, povejte mi, če ste videli kaj podobnega v njeni roki?«
»Jaz? — Ne! Jaz nisem videla ničesar.«
Iz njenih odgovorov ni bilo mogoče prav nič razsvetliti temo zadnjih dogodkov. Rekla je, da je bil ujec mogoče pri večerji malo boli molčeč, a zopet ne tako, da bi mu bilo kaj slabo ali da bi ga bile trle vsakdanje skrbi. Kasneje ga ni več videla.
V njenem prostodušnem pripovedovanju je ležalo nekaj bolnega, ganljivega, da se je na vseh obrazih opažala simpatija. Samo Eleonora je bila nepremična.
»Ali je bil vaš ujec s kom v prepiru? Ali je imel kaj vrednostnih papirjev ali denarja?«
Na vsa ta vprašanja je odgovorila z ne.
»Ali je vaš ujec v zadnjem času sprejel kakega tujca, ali je dobil kakšno pismo, katero bi le malo razsvetlilo temo?«
»Kolikor je meni znano, ne!« je odvrnila rn pogledala postrani na Eleonoro. »Ujec je hil tako dober ter bi mi bil zaupal vse, ka se mu je dogodilo pri poslovanju, pa bi mi bil tudi kaj takega povedal.«
Vprašana o Hani, je povedala o njej vse najboljše. Dojala, da ne more misliti, kaj bi dalo povod, da je tako naglo izginila, in istolako ne moro pojmiti, kako je ona sama prišla v zvezo z zločinom. Ona ni imola nikdar ljuhčka. in nikdo je ni obiskoval. Vprašana, kdaj je videla pokojnikov revolver, je odgovorila, da ga je videla tisti dan, ko ga je bil ujec kupil. Sicer je pa bila Eleonorina stvar urejevati ujčeve sobe.
Pri tej poslednji izjavi sem opazil, kako je Eleonora ostro pogledala svojo sestrično.
Nato je nekdo stavil vprašanje:
»Ali je vaš ujec zapustil kako oporoko?«
Rdečica na licu je kazala, da je bil užaljen njen ponos. A vendar je krepko odgovorila brez vsake jeze.
»'Da, gospod.«
»Eno ali več?«
»Jaz sem vedno cula samo o eni.«
»Ali vam je znana ujčeva poslednja volja?«
»Nikdar in pred nobenim ni tajil svojih namenov.«
»Ali nam morete povedati, kdo bi imel po njegovi smrti največ koristi?«
To vprašanje je bilo tako surovo, da se je čula po dvorani nezadovoljnost. Toda Mary Leavenvorth se je s ponosom dvignila, pogledala je mirno v obraz nesramnega vprašalca ter mu zabrusila:
»Kdo bo največ izgubil, to vam lahko povem; to so oni otroci, katere jc rešil iz največje nadloge, to sta dve deklici, kateri je obsul s svojo ljubeznijo in dobroto in katerega sta ti dve vedno poslušali in uliogali. Za njiju je izguba, katera se ne da z nobenim primer-jati.c
Bil je odgovor, ki je moral osramotiti vprašalca. ki se je drznil s tem vprašanjem zadeti dcklici v srce.
Ko je neki drugi član komisije stavil vprašan je:
»Gospodična Leavenworth! Ali sumite kako osebo, da bi bila morilka vašega ujca?« Strašen moment je bil to ne samo za rac. temveč tudi še za neko osebo. Ali bo vzdržala, da ne bi vrglo suma na sestrično? Ali bo iz dolžnosti povedala pravo resnico?
Marv Lcavenworth je ostro pogledala vse komisarje ter odgovorila sonorno:
»Ne! Jaz ne sumim nikogar, in tudi nimam
vzroka, da koga sumim! Morilec mojega ujca mi ni samo popolnoma neznan, temveč še slutiti ne morem, kdo bi bil. ..«
-Vsem-se je zdelo, da je iz sobe izginila težka vročina in mora, ki je ležala nad nami. Vsakdo si je oddahnil. Marv Leavenworth je odstopila in Eleonora je bila poklicana, da izpove svoje.
VIII.
Skozi zastor
Sedaj je napeta pozornost dosegla svoj vrhunec. Zastor, kateri je ogrnil v temo to strašno, žalostno igro, je mene prevzela želja, da ubežim temu prizoru in da pobegnem iz tega mesta, samo da ne bi ničesar slišal.
Ne zaradi tega, ker bi se bal, da se bo Eleonora sama izdala, ker zato mi je jamčil dovolj hladen mir njenega obraza in nepremične poteze na tem obrazu. In če sum njene sestrične ne prihaja iz sovraštva, temveč se opira na dejanja; če je ta bel, nežen obraz samo krinka, kar bi se dalo verjeti po bo-sedah njene sestrične in njenem vedenju: kako bi mogla še dalje tu sedeti in gledati, kako laže kača in vsiplje strup v čašo tega belega cveta?
Pa vendar je nas negotovost držala, da se ni nihče premaknil z mesta in vsakomur se je bralo na obrazu neko nenavadno, čudno čustvo.
Koroncr na katerega je gotovo vplivalo, da se je Mary zavzela za Eleonoro, je bil edini v sobi. ki je ves čas ostal nppremičen. Pogledal je sicer na pričo s pogledom, polnim spoštovanja, a tudi z vso strogostjo.
»Ali ste bili že od mladih nog v Lcaven-warthovi družini?« je pričel.
»Od svojega desetega leta.« sc je glasil odgovor.
To je bil prvi glas, katerega sem čul iz njenih ust, in presenetil me je, ko sem opa-
zil, da je povsem sličen onemu njene se-strčine, a vendar tako različen...
»In od onega dne je postopal z vami kot s hčerko?«
»Da, gospod, kot s hčerko. Noben oče ne bi bil storil toga.«
»Ti ste sestrična gospodične Mary Leavcn-worth, kakor se mi zdi. Kdaj je ona prišla v hišo?«
»Z menoj ob istem času. Najini starši so bili žrtve iste nesreče. In če se ne bi bil za naju zavzel dobri ujec, bi morali iti v svet. Toda on« — pri tem ji je trepetal glas — »je naju vzel v svojo hišo in nama nadomeščal to, kar sva izgubili — očeta in dom.c
»Rekli ste, da je bil vam, kakor tudi vaši sestrični, oče,»on je vaju pohčeril. Ali bi mi hoteli priznati tudi to, da vas ni samo obdal z današnjim luksusom, temveč tudi dal vam vpogled v takšno bodočnost, z eno besedo, da je vam nameraval zapustiti del svojega imetja?«
»Ne, gospod! Takoj mi je dal razumeti, da bo vse njegovo premoženje nekoč last moje sestrične.«
»Vaša sestriona mu ni bila nič bližja od vas, gospica Leavenworth. Ali je imel vzrok, da je bil pristranski...?«
»Ne, gospod. To je storila njegova ljubezen.«
Njeni odgovori o tem vprašanju so bili tako kratki in povoljni, da šo se razpršili vsi oni dvomi, ki so obdajali ime te dame, ter si je zopet pridobila zaupanje.
In pri tem je odgovarjala tako mirno in brez ognja, da so vsi prenehali sumiti, ker za to ni bilo nobenega vzroka.
Medtem je koroner nadaljeval.
»Če je vaš ujec storil za vas vse to, kar ste povedali, ste gn gotovo ljubili?«
»Da!« je vzkliknila jasno, odločno ia glasno.
Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril
Izdajatelj: hiL Jože Sodia
Urednik: Viktor Ceniii