/'Vand s-yudlxce ,N0. 86 .1 i%v ^44>; S tv 7%i EKIŠkA OVIIM/I AM6RICAN IN SPIRIT FORGfGN IN I.ANGUAGG ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 1, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV QIMNS Tli OSKOL® J. Viet. — Severnovietnamske vojaške sile so pre-e zvezo pokrajinskega glavnega mesta Quang Tri z okolico in §a stiskajo od vseh strani. sil —JW ^ vccii ovidjui. Poskusi južnovietnamskih vladnih 0, ZVezo z mestom obnoviti doslej niso uspeli. Sovražnik mesto eljuje, ko je večina prebivalstva.'že.pred idneyi pobegnila is Polo-^ ?r°^ juSu) ™ je večinoma v ruševinah. Vojaški presojevalci I j Za.^a ^r^ij°! da je njegova usoda odvisna od vremena v pri-Ph nekaj dneh. Če bo slabo vreme onemogočilo odločen po-k0 arneriškega letalstva v boj, bodo rdeči mesto zasedli, med tern Sa °d lepem vremenu utegne obdržati s podporo letalstva, sveto ^neS 86 Posrečilo iz mesta odpeljati zadnjih 40 ameriških sestria^CeV’ P°skus včeraj ni uspel, bila pa sta tekom njega ® Jena dva ameriška helikopterja. K sreči so pilote rešili. Tiesp0 vesteh so danes rdeči tanki že dosegli severni rob Seve^' ^>0^roaje severno in zahodno od mesta je v celoti v rokah P° d p en-0 V'6 ^ n arn S k i"h v°jaških sil, ki nastopajo povsod z močno Še v r° ^ankov. Povečal se je tudi njihov pritisk na mesto Hue. vladm^? 80 rdeči zasedli obrambni položaj Bastogne, kjer so se ^e- sile vztrajno držale skoraj Rdeči so en mesec. kjer ■V*CU1 S° Poveaah svoj pritisk tudi na Osrednjem višavju, Je Pokrajinsko mesto Kontum v neposredni nevarnosti. Rde- či ■kh je ^zasedli dve okrajni mesti ob obali Binh Dinh' pokrajine, ki ob ,č. ranila te krajevna milica. Večji severni del te pokrajine Pok^ °katt je v rokah rdečih. ^rži rajinsko mesto Loc An severozahodno od Saigon a se še pong rpC pa 30 se južnovietnamske sile umaknile iz mesta Kom-gov0 ci 1,aCk v Kambodži, kjer so zapirale rdečim pota v Mekon-Cesti jv, °' ihteči sabotirji so porušili južni lok mostu na glavni fenZjVae ^atgonom in Phnom Penhom, ko stopa velika rdeča o- Ustavna dopolnila in loterija z veiivniee! Vrhovno sodišče Ohia je odločilo, da morajo vsa u-stavna dopolnila, tudi o dovolitvi loterije, z jutrišnje volivniee. COLUMBUS, O. — Vrhovno sodišče je odločilo, da bi bilo glasovanje o ustavnih dopolnilih, kot jih je sklenila zglavna skupščina, v nasprotju z ustavo. V enem predlogu je dejansko povezanih 14 dopolnil, na katere naj volivec odgovori s samo e-nim ja ali ne. Na pritožbo dveh slušateljev, prava iz Columbusa je sodišče soglasno odločilo, da mora predlog z volivniee. V kolikor ga bo hotela glavna skupščina predložiti znova v glasovanje, bo morala o njem znova razpravljati in ga razdeliti v toliko dopolnil, kolikor je dejansko predloženih sprememb. Največ, kar bi bilo mogoče, naj bi bila povezava sedaj predloženih ustavnih dopolnil v 4 samostojna dopolnila. Ustavni predlog za dovolitev loterije ni bil pravočasno predložen, ker ga državni tajnik ni debil v podpis o pravem času od državne zakonodaje. Sodišče je odločilo o njem na tožbo Paula M. Minusa od Združene metodistične cerkve v Clevelandu. Državni tajnik Ted Brown je takoj po prejemu odločitve sodišča. pretekli petek, sporočil vsem 88. okrajem v državi, naj volivni odbori ne štejejo glasov o ustavnih dopolnilih pri volitvah 8. maja, če bi volivci le izrazili o njih svoje mnenje, ker so že na volivnicah. drugi mesec. ^S° kn so zamenjali su otoHlNGTON’ D:C- — Tor' hiku let staremu nared- p°p0j ^0chhku, ki so mu jetra ha ten°ma °^Povedala in je bil Ralj a' urnrje; so v Wilford v ^ Rorce Medical Centru vZeli i2 n^orku> Tex., 31. marca kri; ^ ejesa vso njegovo bolno t° dal;11 'ie1:ra “sprali” in mu na-rpo novo, zdravo kri. Rove^6 ^ ^ak poskus na hspg^o^ Preje so jih izvedli z ^dravmv le neka'i na Psih- P°sledn- 1 ^ravB°> ha je bila to fantem ni0^nos^ rešiti mlade-haglo K ~ uspela. Fant je (ia b° krn'-r|Val in naPovedujejo, u zapustil bolnišnico. Pakistanske izgube bile veliko večje NEW DELHI, Ind. _ Obrambno ministrstvo je objavilo, da so imeli Pakistanci v decembrski vojni okoli 6,000 mrtvih, Indija pa le 3.241, Pakistancev je bilo ranjenih 13,800, Indijcev pa le 8,561. V remenski Obia£ ^ri. , deževno danes °koli 7n |Najviši^ Sfrafi nad psstiasijkaiijes!! famosli ša ¥edii@ rasfs PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je pred štirimi leti povpraševal ljudi po vsej deželi, če jih je strah iti ponoči iz stanovanja v soseščini njihovega doma. Tedaj se je izjavilo 44% žensk in 16% moških, da jih je strah in ne gredo radi iz svojih domov po mraku. Zdaj je Gallup ponovno šel po vsej deželi in zopet povpraševal, kako sodijo ljudje o varnosti. Tokrat se je izjavilo kar 58% žensk, da se boje iti po nastopu mraka iz stanovanja tudi v neposredno soseščino. Od žensk, ki so stare nad 50 let, so kar 3 do 4 dejale, da ne gredo po mraku iz hiše, če res ni skrajna nuja. Tudi pri moških sta strah in previdnost porastla. Zdaj je 20% takih, ki ne gredo radi po nastopu mraka od doma, ker'se boje, da bi jih kdo napadel. SSNATNI FIMH1 fsM KOČE “JIMČIKIH DOHODKOV”! WASHINGTON, D. C. - Fi-nančni odbor Senata je odklonil predsednikov načrt o “jamčenih letnih dohodkih” kot novi ureditvi javnih podpor potrebnim, kot novi obliki javnega skrbstva. Nadomestil ga je z lastnim predlogom, ki določa obvezno delo za vse, ki hočejo ostati na “javni podpori”. V kolikor ni mogoče dobiti privatne zaposlitve, bodo dobili to v okviru javnih del zvezne vlade. Novi predlog je bil sprejet z 10:4 glasovom in poslan v raz-temperatura j pravo zbornici. Cilj predloga je ' zmanjšati število javnih podpi- rancev za 1.2 milijona, ki naj bi bili sposobni delati. Zvezna vlada je senatni predlog odklonila in ga označila za dolg korak nazaj. Elliot L. Richardson, zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo, je dejal, da je predlog sličen programom iz časa velike depresije pred drugo svetovno vojno1. Delavski tajnik James D. Hodgson ga je označil za nek način “prisilnega dela”. Ker ima predlog senatnega finančnega odbora tolikšno podporo v samem odboru, je verjetno, da bo imela zvezna vlada hude težave, če ga bo hotela poraziti. Novi grobovi Kose Lach V četrtek je umrla v Huron Rd. bolnišnici 71 let stara Rose Lach s 1229 E. 173 St., rojena v Horjulu, od koder je prišla v ZDA pred 67 leti, zaposlena 15 let pri Standard Kniting Mills, vdova po 1. 1953 umrlem možu Franku, mati Regine Burya, E-leanor Jeran, Marion Yeckley in pok. Lillian Frederick, 13-krat stara mati, sestra Ann Ko-shak, Mary Komorowski, Sophie Kaplan in Frances Marolt. Pogreb je iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes, v ponedeljek, ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo. Stanley J. Hojiiowski V četrtek je umri 50 let stan Stanley (Stanislaus) J. Hoj-nowski z 18901 Arrowhead Ave., rojen v Clevelndu, zaposlen v Tip Top Bakery Co. kot uradnik v razvaževalnem oddelku, mož Berthe, roj. Simko, oče Lucy in Sally, brat Genevieve Pru-sinski, siric Emily Yoynar. Pogreb je iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob 10., v cerkev sv. Augustina na W. 14 St. ob 11. nato na Kalvarijo. Linda Marie Bryan V soboto je umrla v Eucliu General bolnišnici 12 let stara Linda Marie Bryan s 15013 Upton Avenue na posledicah avtomobilske nesreče. Podrl jo je tovornjak, ko je' bila na poti domov . iz Margaret Spellacy Junior High School, kjer je bila odlična dijakinja. Bila je članica HBZ št. 55 in Zagreb Jr. Tam-boritzans. Pokojna je bila hčerka Edwarda in Doris, roj. Stani-sha, sestra Patricka, Michaela. Elizabeth in Mary Margaret,, vnukinja Rudy j a in Jennie Stanisha Sr. in Nine Bryan Sr ok. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri ob 9.45, v cerkev sv. Jero-ma ob 10.30, nato na Ali SouL pokopališče. Orlando Cicireili V Mt. Sinai bolnišnici je umn 63 let stari Orlando Cicireili i 14 Winchester Avenue (Eucliu Beach Parx), mož Katnerine, roj. Hotham, oče Geraldine Mršnik in Rolanda, 7-krat stari oče, sin Catherine Cicireili, brat Norme Intorcio in pok. Thomasa.. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in zaposlen pri Fisher Body Corp. skozi 39 let, doklei ni sel pred 4 leti v poKoj. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.45, v cerkev sv. Jeroma ob 10.30, nato na All Souls pokopališče. Mary Nolan Po dolgi bolezni je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici Mary Nolan, roj. Turk, preje poročena Conrad, stara 68 let, mati Dorothy Janas (Janas Hair Styling, 6412 St. Clair Avenue), stara mati Adele in Tamare, sestra Josepha, Anthony, Ann, Franka, Edwarda, Alberta in Helen Ga-gan. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je preje živela v Mentorju, zadnji čas pa na 1209 E. 71 St. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v sredo ob 8., v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souls pokopališče. Harry Dollow Jr. V soboto je umrl v Euclid General bolnišnici 49 let stari Harry Dollow Jr., mož Jennie, roj. Beniger, oče Richarda, sin Harryja in Viole, brat Jamesa, Williama, Arthurja. Doris Cooper in Florence Harris. Pokojnik je živel preje na Carl Avenue, sararagffe-1 Seje — Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7. zvečer sejo v SDD Vlada Zvazne nemške republike se je pretekli petek znašla nenadno v skrajno težkem položaju, ko ni mogla dobiti večine za svoj proračunski predlog. Glasovanje je bilo neodločeno, 247:247, toda predlog je propadel, ker na Rgcher Avenue, ni dobil večine. Razprava o proračunu je bila odložena do jutri, v sredo pa se bo začela razprava o odobritvi pogodb z Moskvo in Varšavo. BONN, Z. Nem. — Zvezna raj očitno nastopila v podporo republika Nemčija je zašla v te- Brandta, isto je storila Nemška lavno notranjo in mednarodno demokratična republika, ko je trizo. Vlada kanclerja Willyja tik pred glasovanjem o nezaup-Brandta je v četrtek zmagala in niči v parlamentu pristala na ■ dvemi glasovi večine dosegla sporazum, ki bo olajšal promet lavrnitev nezaupnice, ki so jo med obema Nemčijama. V Mo-ahtevali krščanski demokrati, skvi izjavljajo trdo, da ne bodo 2maga in veselje sta bila krat% pristali na nobeno spremembo m trajna. Naslednji dan je opo- podpisane pogodbe z Bonnom, ucija zahtevala glasovanje o pa opozarjajo tudi, da brez odo-veznem preračunu in vlada je britve te pogodbe in pogodbe s Poljsko, ne bo, uveljavljen spo- stala v parlamentu brez veči-\e. Glasovanje je pokazalo, da mata opozicija in vlada enako Tevilo glasov — 247:247. Nastalo je vprašanje, kaj sela j. Kancler W. Brandt je po-ival na razgovor vodnike vseh mlitičnih strank in skušal doseči izjavoo “skupnih koristih” v lomači in zunanji politiki, ki naj bi varovala državne koristi v sedanjem kočljivem položaju republike. Do sporazuma ni pri-ilo in je bilo odločeno, da ge sodo ponovno sestali na razgo-/ore o položaju in njegovi rešit--i ta teden. . Odločilne važnosti za zunanjo politiko je vprašanje 'potrditve oogodb o nenapadanju z ZSSR n s Poljsko, ki jih je Brandt podpisal leta 1970 kot temelj jvoje “vzhodne politike”. Kot je izgledal položaj včeraj, je imela vdada za odobritev obeh pogodb ootrebno večino 249 glasov, šn bivši član vladne koalicije, d je glasoval pri proračunu z opozicijo, in član vladne koalicije, ki se je v petek glasovanja /zdržal, sta namreč obljubila glasovati za potrditev obeh pogodb. Vprašanje je, če bo to večino mela še vedno, ko bo prišlo v četrtek do glasovanja. Vlada kot opozicija se zavedata važnosti potrditve omenjenih pogodb. Od njih bo v marsičem zavisel med-larodni položaj v Srednji Evropi. Moskva je pretekli teden sko- razum o Zahodnem Berlinu. Zadnje vesti PARIZ, Fr. — Le Due Tho, s katerim se je lansko jesen pogajal tajno dr. H. Kissinger je včeraj prispel sem in raeu- Gospodinjski klub na Jutro-vem ima redno mesečno sejo in materinski dan-kosilo v sredo, 3. maja. ob pol enih popoldne za vse članice in njihove može. Podr. št. 41 SŽZ ima jutri, v torek, ob 2. popldne sejo v SDD na Waterloo Rd. Krasen uspeh Korotana— Včerajšnji koncert Korotana v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue je bil izredno lepo obiskan. Spored koncerta je bil izvajan v splošno zadovoljstvo občinstva. Slovenska pesem, ki nas v Tujini druži in osrečuje, je zopet pokazala svojo čudovito moč. Pevcem in pevkam Korotana, njegovemu dirigentu inž. Frančku Goren-šku h krasnemu uspehu iskrene čestitke! Lep koncert Planine— Pevski zbor Planina je nodal najo, da bo skoro obnovil svo- včeraj v Slovenskem narodnem lato pa na 21150 Goller Ave. Rojen je bil v Fairmountu, W. Ja., koder je prišel v Cleveland 1954 iz bil zaposlen pri Addres-iographe kot tehnični risar. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., kjer oo pokojnik danes popoldne in zvečer na mrtvaškem odru, v Eairmount, W. Va. je razgovore s Kissingerjem. Iz izjave pri njegovem prihodu ni razvidno, da bi bil Hanoi trenutno voljan kaj popuščati od svojih zahtev. FORESVILLE, Tex. — Predsednik R. M. Nixon, ki je prišel sem na obisk k zakladnemu tajniku J. Connallyju na njegov 3,500 akrov obsegajoči čenč, kjer ga je pričakalo nad 290 bogatih Teksancev, je dejal, da Severni Vietnam izredno tvega z nadaljevanjem svoje ofenzive. “Naj si izbere,” je dejal predsednik ZDA. HOUSTON, Tex. >— Sem je prispelo krnsko kamenje in so ga začeli pregledovati. Astronavti, ki so se vrnili še pred koncem tedna, so prestali zdravniški pregled in so začeli zapisovati vse podrobnosti svojega poleta na Luno. Na splošno so vsi trije astronavti polet dobro prestali, vsak od njih pa je izgubil nekaj funtov na teži. Zdravniki niso mogli še dognati, kaj naj bi bil temu vzrok. BELFAST, S. Ir. — Tu je prišlo do izgredov, pri katerih so bili trije policaji ranjeni, 5 oseb pa prijetih. MOSKVA, ZSSR. — Na pevo-majskem slavju je bi! glavni govornik predsednik ZSSR Nikolaj Podgorny, ki je izjavil, da bo ZSSR podpirala ljudstva Indokine do njihove zmage nad “ameriškim imperializmom”. SPIRO RGNEW: REKATERI SEtifiTDO SOVRAŽIJO m AUGUSTA, Maine. — Pod- majo nobene besede obsodbe za predsednik ZDA Spiro T. Ag- Hanci, ki hoče, kot jzgleda, pone w je v govoru tu dejal, da so postali “hudobni napadi na A-meriko nekaj stalnega” v seda-ni borbi za dosego imenovanja za predsedniške kandidate. “Nekateri Amerikanci so postali, se zdi, tako zaslepljeni po svojem nasprotovanju vojni in sovraštvu do zvezne vlade, da so goltniti vso jugovzhodno Azijo, j kot je nekdaj Hitler pogoltnil polovico Evrope”. “V očeh demokratskega visokega poveljstva smo napravili neodpustljiv greh, ker smo odgovorili na vpad ... Za demokrate je bilo to resno povečanje vojne in v njihovem, pravljič-očividno pozabili, na kateri stra-^ nem svetu ni bil napadalec ti- domu na Maple Heightsu svoj spomladanski koncert z lepim in dobro izvedenim sporedom pred navdušenim občinstvom pod vodstvom svojega učitelja Franka Vauterja. Posebnost koncerta je bil nastop mladih slovenskih pevcev m spremljava 11-letnega harmonikarja. Planini iskrene čestitke in hvala za zvestobo slovenski pesmi! Sijajen uspeh— Včeraj popoldne sta pevki June Price in Dolores Mihelich v polno zasedeni dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue (pri pogrnjenih mizah), podali izoran spored koncerta “Za dobro voljo’'. Občinstvo je bilo navdušeno nad izvajanjem. Ves čisti dobiček gre za novo stavbo Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Čestitamo! Metropolitan opera v mestu— V Mevelanciskem mestnem avditoriju se bodo danes pričele predstave newyorske Metropolitan opere, ki vsako leto ob tem času pride v naše mesto. Letošnje gostovanje bo otvorje-no nocoj s priljubljeno Verdijevo opera Traviata, zaključeno pa v soboto zvečer z Mozartovo Pigarovo svatbo. Sv. Jožef Delavec— Danes je 1. maj, ko praznuje katoliška cerkev praznik sv. Jožefa Delavca, ■ socialistični in komunistični svet pa praznuje dan dela s sprevodi in govori, pa tudi z vojaškimi paradami. Župan Perk doma— Mestni župan K. J. Perk se je včeraj po 16 dneh vrnil iz Evrope, kjer je bil na konferenci županov velikih mest v Milanu, pa obiskal nato Nemčijo z obema Berlinoma, Madžarsko. Bil e v avdijenci pri sv. očetu, pa si naglo ogledal še Poljsko, Češko in Slovaško, predno se je preko Pariza vrnil domov. ni smo,” je dejal Agnew na republikanski državni konvenciji. Posebej je omenil senatorje Muskia, McGoverna, E. Kennedy.) a, Humphrey j a, Fulbrighta, Tunneyja in Hartkeja, ki da “ni- sti, ki je vojno povečal, ampak j branilci... Njihov rek je: Naša dežela je vedno kriva!” Tako je razlagal podpredsednik ZDA demokratsko stališče v vprašanju Vietnama. HONG KONG. — Proslava 1. maja je letos bila v Pekingu sorazmerno omejena in umirjena. NEW DELHI, ind. — Indija in Pakistan sta včeraj uspešno končala pripravljalne razgovore za sestanek Indice Gandhi in Alija Bhuita. Sestanek bo predvidoma kasneje ta mesec v New Delhiju. HfM fm&ikSHA 6ii7 ■mmsm&im Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily eucept Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.GO na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 86 Monday, May 1, 1S72 83 Primarne volitve v Ohiu Jutri imamo v državi Ohio primarne volitve, pri katerih bodo demokratski in republikanski volivci izbirali svoje kandidate za predsednika ZDA, za kongresnike, sodnike in krajevne javne uradnike in sodnike, za državni senat in za državno poslansko zbornico. Demokrati bodo odločali pri predsedniških kandidatih predvsem med Humphreyjem in med McGovernom. Prvi hodi sorazmerno bolj srednjo pot, med tem ko je McGovern znan kot izrazito liberalen, ki se zavzema za takojšnji umik ZDA iz Indokine, neoziraje se na to, kaj se bo zgodilo z Južnim Vietnamom, Kambodžo in Laosom. McGovern je za splošno dovolitev prekinitve nosečnosti in za svobodno kajenje marijuane. Precej naših rojakov, med njimi predsednik mestnega sveta Clevelanda Edmund J. Turk se zavzemajo za izvolitev sen. Henryja Jacksona in tega priporočajo v volitev tudi ostalim rojakom. Zveznih sanatorjev tokrat ne volimo, pač pa kongresnike. Za slovenske volivce prihajajo v poštev primarne volitve v 20., 21. in 22. kongresnem okraju. V 20. kongresnem okraju ima sedanji kongresnik James V. Stanton, biv-■ ši predsednik mestnega sveta Clevelanda, tekmeca v R. A. Stachewitczu. V 21. volivnem okraju, kamor spada slovenska senklerska naselbina, ima Louis Stokes, ki končuje svojo drugo poslovno dobo v Kongresu kot izrazit zastopnik črncev, tekmeca v Thomas M. Shaughnessyju. V 22. volivnem okraju sedanji demokratski kongresnik C. Vanik nima nobenega tekmeca. Nekaj slovenskih volivcev je. tudi v 23. jcongresnem volivnem okrožju, kjer se pet demokratskih kandidatov bori za to, kdo bo nastopil jeseni proti republikanskemu kongresniku W. E. Minshallu, ki ima sicer tudi zdaj tekmeca pri republikanskih primarnih volitvah. Najbolj znana med demokratskimi kandidati sta vsekakor mladi mestni odbornik Dennis J. Kucinich in 59 let stari univerzitetni profesor Paul A. Woelfl. Pri volitvah v glavno skupščino države Ohia prihaja za nas v poštev izbor kandidata za Senat v 24. volivnem okrožju, kjer se je priglasil proti sedanjemu državnemu senatorju Ronaldu M. Mottlu za kandidata 21 let stari študent Frank R. Pokorny. Pri primarnih demokratskih volitvah za državne poslance (state representatives) se Slovencem posebno priporoča v 8. volivnem okraju Edward F. Feighan, v 10. pa nastopa proti sedanjemu poslancu Larryju G. Smithu dolgoletni predsednik mestnega sveta Clevelanda Jack R. Russell. Hud boj za državnega poslanca pri primarnih demokratskih volitvah je v 18. volivnem okrožju, kjer je kar pol ducata kandidatov; Tom M. Davis, 49 let stari učitelj, William J. Kennick, 75 let stari odvetnik, 58 let stara bivša u-čiteljica Mrs. Mary King, dolgoletna članica šolskega odbora v Euclidu, John T. McCormack, 27 let stari pravnik in Henry J. Medved, 54 let stari odvetnik in referent na probate courtu. V okraju Cuyahoga izbirajo demokrati kandidate za avditorja, upravnika sodišča, šerifa in blagajnika. Za av-ditorja se potegujeta James J. Flannery, in Julius G. Kru-pansky. Prvi je vsekakor sposobnejši. Kdorkoli bo zmagal, bo v novembru nastopil proti republikancu G. Voinovichu. Za upravnika sodišča nastopa proti H. J. Masgayju mestni odbornik Clevelanda W. Franklin. Dovolj kandidatov je pri demokratskih primarnih volitvah tudi za okrajnega šerifa. Najboljša med petimi kandidati sta vsekakor James W. Barrett in William J. Spel-lacy. Proti dosedanjemu okrajnemu blagajniku, 76 let staremu F. M. Brennanu priporoča okrajna organizacija demokratske stranke A. J. Russo, 52 let starega državnega poslanca, ki pa mu za ta posel manjka primernega znanja in skušnje. Volivci bodo morali izbirati tudi med kandidati za sodišča. Za vrhovno državno sodišče Ohia se priporoča slovenskim volivcem George W. White, sedanji okrajni sodnik v Clevelandu. Za okrajna sodišča (common pleas court) so se posebej obrnili za podporo na slovenske volivce Norman A. Fuerst, James P. Kilbane, Richard L. Emmet. V Cuyahoga okraju, ki zavzema Cleveland in okolico, bo volivcem predložena v odločitev obnova okrajne davčne naklade 2.9 tisočinke — $2.9 na tisoč dolarjev davčne vrednosti — za vzdrževanje okrajnih bolnišnic, za pomoč ostarelim in notrebnim. Ko pojdete jutri na volišče, vas bodo vprašali, ali želite demokratsko ali republikansko volivnico, ker tokrat so bru. Toda ne pozabimo, da so tudi primarne volitve važne, zato pojdimo jutri volit, volimo in odločajmo pa po svoji najboljši vednosti in prepričanju. I BESEDA IZ NARODA | Slovenski par praznuj® zlate perele Zlatoporočenca Charles in Mary Hočevar Steel družbi. To je v kratkem opisana ži-vljenska pot zlatoporočencev. Kot že omenjeno, bo zahvalna sv. maša v nedeljo, 7. maja, ob pol dvanajstih dopoldne v cerkvi sv. Lovrenca, po sv. maši, ob pol dveh popoldne, pa bo v Slovenskem narodnem domu na $050 Stanley Avenue na Maple Heightsu prisrčno slavje zlate poroke za ožje sorodnike. Zlatoporočenca Charles in Mary Hočevar sta zavedna Slovenca, spoštovana od vseh, ki ju poznamo. V neomajni veri v Boga, v zvesti ljubezni do svojega naroda, hodita po tem ljubem, božjem svetu in osrečujeta svojo okolico. Rada imate vse, kar je slovenskega. Vseh petdeset let njunega skupnega življenja sta tudi zvesta naročnika Ameriške Domovine, ki ju bodri in razveseljuje z lepim branjem.- Naj prejmeta ob zlati poroki naše najprisrčnejše čestitke s toplimi željami, da bi v dobrem zdravju in zadovoljstvu veselo skupaj živela še mnogo, mnogo let! M. L. Cleveland, O. — Pri Sv. Lovrencu v Newburgu bo v nedeljo, 7. maja, ob pol dvanajstih dopoldne zelo lepa slovesnost. Poznana iii spoštovana zakonca g. Charles Hočevar in njegova zvesta življenjska družica ga. Mary, roj. Novak, bosta slavila zlato poroko. Pred istim oltarjem sta si pred petdesetimi leti obljubila ljubezen in zvestobo, ki jima je dajala in jima še daje moči za srečno skupno^ življenje. Lepa je lju1 ezen mladih zakoncev, a še lepša je ljubezen dveh, ki se ljubita z enako ljubeznijo po petdesetih letih zakonskega življenja. Slavljenec Charles Hočevar, mehka, vesela dolenjska duša, je bil rojen v Hinjah pri Žužemberku. V Ameriko je prišel leta 1913, najprej v Denver, Colorado, leta 1916 pa v Newburgh, j k stricu Josephu Prijatelju. Do- ■ bil je službo, v kateri pa ni ostal dolgo, ker je bil že leta 1917 vpoklican v vojaško službo, v armado Združenih držav. Njegova družica Mary je bila rojena v Clevelandu. Ko ji je bilo tri leta, so se njeni starši odločili, da se vrnejo domov, v rodni Žužemberk. Malo Mary so vzelo s seboj v Slovenijo, kjer ji je potekala zlata mladost. Pa je bilo že tako namenjeno, da se je v starosti devetnajstih let, bilo je to leta 1920, brhka Mary Novak vrnila v Cleveland, v tedanji clevelandski “Žužemberk”. V Clevelandu sta se Charles in Mary “našla”, se vzljubila in si 1. maja 1922 v cerkvi sv. Lovrenca obljubila večno zvestobo. Poročil ju je tedanji župnik, č. g. John J. Oman, poznejši new-burški monsignor. Že leta 1927 sta si mlada zakonca ustvarila prijeten dom na lepem Maple Heightsu, na 15916 Raymond Avenue, kjer živita še danes. Bog je njun zakon blagoslovil s štirimi otroci, s tremi sinovi in z eno hčerko, ki pa jima je umrla v nežni mladosti, stara devet let. Vsi trije sinovi imajo svoje družine in domove, Charles v Warrensville Heightsu, Frank v South Euclidu, Raymond pa v Kalamazoo, Michigan. Imata tudi osem vnukov in dve vnukinji, katere imata zelo rada. Oba Hočevarjeva sta priljubljena in spoštovana pri rojakih in pri vseh, ki ju poznamo, ker sta zvesta vsemu, kar je slovenskega, kar je lepega in plemenitega. Ves čas skupnega življenja sta dobra farana sv. Lovrenca. Charles je vse od ustanovitve član Društva Sv. Imena, r^-0 P° dolgi, nirzli zimi 7 članic, ki so ali bodo letos dokončale 50 let članstva in sicer Angela Berus, Mary Branisel, Theresa Cerar, Mary Humar, Uršula Marn, Mary Robinson in Anna Zerial. Po seji bo praznovanje naše 55-letnice obstoja. Društvo sv. Marije Magdalene je bilo ustanovljeno 5. marca 1917 s 60 novimi in 4 prestopli-mi članicami — skupaj 64. Od teh je po 55 letih še 9 med nami in sicer: Mary Korošec, Mary Hochevar, Theresa Ogrinc, Anna Svigel, Mary Modic, Catherine Škufca. Mary Otoničar, Karolina Krnc in Agnes Matjašič. Obhajali bomo z okusnimi okrepčili, igranjem kart in splošnim domačim kramljanjem. Članstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži te seje in praznovanja v sredo, 3. maja, pri Sv. Vidu. Na veselo svidenje! Mary Hochevar, taj. -----o------ Izraz Isifaisžimti CLEVELAND, O. — Po želji koju, katerega uživata v miru, veselju in razumevanju. Naj pripomnimo še to, da je bil Charles zaposlen pri znani U.S. j rev. Jožefa Varge, ki je odšel na duhovne vaje in se bo sam .z bolj obsežnim poročilom pozneje zahvalil — naj se danes v njegovem imenu zahvalim vsem, ki ste se odzvali vabilu na kosilo za pospešitev procesa Slomškove beatifikacije. Iskrena hvala in Bog povrni za dar, ki ste ga za ta namen žrtvovali! Sodelujoči nimamo izrazov, ki bi mogli povedati, kako smo vam za to hvaležni. Naj Slomškova priprošnja v stiskah — ki jih vsak zemljan v življenju sreča— pri Bogu, povrne vaše dobro delo, da vam pomaga. Ge nas veže dolžnost hvaležnosti do udeležencev, se še hvaležno spominjamo tistih, ki ste na en ali drug način pripomogli do uspeha. Ni možno posamezno tu se izraziti, pozneje bo objavljeno. Iskrenai hvala daroval cem “lecta” {srčkov s Slomškovimi izreki), darovalcem peciva in njim, ki so dali dar v gotovini. Hvala pridnim delavkam v kuhinji, delavcem, ki ste med obedom žejnim nudili okrepčila; hvala prodajalcem listkov, ki ste toliko pripomogli k udeležbi in uspehu! Ko smo sešteli dohodke in odšteli stroške, je ostalo čistega $1,080.08! Hvala Bogu! Zdelo se nam je ob uspehu kot množici ob čudežu — po-množenju kruha. Saj je bilo vidno kot kvas, ki je bil “zamesen v tri merice moke”. V tem je dokaz, splošnega zanimanja. Gotovo je bilo največ udeležencev P. Bernard AmbrožK - 80-ielnik V daljni Avstraliji je 20. aprila 1972 obhajal svojo častitljivo 80-letnico p. Bernard Ambrožič. Med arnerikanskimi Slovenci jih je prav malo, ki so dosegli ali celo presegli trajni vpliv p-Bernarda Ambrožiča na razvoj verske in narodne skupnosti med Slovenci v Ameriki. P. Bernard Ambrožič je bil rojen 20. aprila 1892 pri Trnov-čevih v Gaberju v fari Dobrova pri Ljubljani. Krstili so ga za Franceta. Njegov brat Lojze Ambrožič je lansko leto umrl v Torontu, Kanada. P. Ambrožič je študiral gimnazijo v Ljubljani h1 je tik pred prvo svetovno vojsko vstopil v frančiškanski red. Pri preobleki v Brežicah je dobil samostansko ime Bernard. 1. aprila je praznoval 60-letnico redovnih obljub. Bogoslovje je končal v Mariboru in imel na Dobrovi novo mašo leta 1915. med prvo svetovne vojsko. Po novi maši j e bil najprej katehet v Mariboru, nato pa je v letih 1919-1925 študiral na ljubljanski univerzi slavistiko in klasično filologijo. Poučeval je na privatni frančiškanski gimnaziji v Kamniku, dokler ni bila ta zaprta. Tedaj se je javil za misijone na Kitajskem, pa sprejel povabilo p. Huga Brena in p. Kazimirja Zakrajška ter odšel v ZDA. ¥aŽ9ia seja m društva CLEVELAND, O. — članstvo društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ obveščamo, da se vrši v sredo, 3. maja, ob 2. uri j z okrožja fare sv. Vida, vendar popoldne v zborovalni sobi nove; poleg teh dobrih ljudi so se čast-dvorane sv. Vida zelo važna se-! no odzvali iz Newburgha, Colja, pri kateri bo počaščenih onih linwooda in Euclida. Čeprav so Kot misijonar slovenskih izseljencev je prepotoval Ameriko po dolgem in počez, pa tudi mnogo pisal in urejeval verski me' sečnik Ave Maria in njegov istoimenski Koledar. Učil je frančiškansko redovno mladino v Lemontu, deloval na raznih slovenskih župnijah ter ustanovil slovensko faro sv. Janeza Vianeya v Detroitu. Ob vseslovenskem katoliškem shodu leta 1929 v Lemontu je bila na njegovo pobudo ustanovljena Baragova zveza, sedanja vseameriška ustanova marquettske škofije za Baragovo beatifikacijo. V Lemontu je postal redovni predstojnik ali komisar vseh slovenskih frančiškanov v ZDA. Pred drugo svetovno vojn0 je razživel tudi dušno pastirstvo med Slovenci v Kanadi. Slovenskim novonaseljencem v Ameriki pa je p. Ambrožk najbolj poznan kot organizator Lige katoliških slovenskih Ame' rikancev. V Ligini pisarni v New Yorku je organiziral sprej6 manje slovenskih beguncev, ki jim je pomagala Liga do noveg'a’ rednega življenja v Ameriki. Križaril je med New Yorkom ^ Bostonom, kamor so ladje pripeljale slovenske novonaseljence' sprejemal naše ljudi, ki so bili povečini zbegani v Novem sveta' jim dajal navodila, prvo pomoč, potem pa jih “razpošiljal” ^ določena mesta. V mnogih slučajih je p. Ambrožič še sam m°r iskati sponzorje, stanovanja, delo, skrbeti za bolne prišlece tudi prenašati sitnarenja takih, ki so mislili, da bodo tukaj nadvse na krožniku pripravljeno. Mnogo od teh ljudi, ki jih je P' Ambrožič takrat sprejel in jim v prvi stiski pomagal, so dan® na boljšem, kot je p. Ambrožič, zato je krščanska dolžnost vse, da se vsaj v molitvi spomnimo dobrih del p. Ambrožiča, ko ° baja svojo 80-letnico. P. Bernard Ambrožič je pred nekaj meseci nevarno Nedavno je sporočil, da se je po operaciji že tako popravil; zopet opravlja službo božjo za Slovence. Zdravnik ga je po raciji pred Veliko nočjo zopet pregledal in je bil zadovolj611 uspehom operacije. P. Ambrožič sam tako piše o svojem zdra'-venem stanju: “Tako kaže, da sem “dober” še za nekaj let... pravi zc*ia^, nik... Toda srce še ni, kot naj bi bilo. In še kaka druga 'nel0,o treba ope' t nost ostane, ki jo bo treba nadzorovati... Zadnjo besedo je zgo diR 1955 v de' prepustiti Bogu. Lahko se tudi meni zgodi, kot se je Avseneku. Naj v miru počiva, zaslužil si je...” P. Bernard Ambrožič je dolga leta, predno je odšel 1-Avstralijo, dopisoval v Ameriško Domovino, Bil je več let redni sodelavec, posebno v letih druge svetovne vojne in v u setletju po njej. Vedno smo ga bili veseli, kadarkoli se je oS v uredništvu, bil pa je tudi tako prijetno domač, iskren in f jateljsko topel, da ga nihče, ki je imel kdaj z njim osebne s. ^ ne more pozabiti. Čutili smo se eno, ker smo bili večinoma 1 misli in nazorov ter smo delali za isto stvar, za dobro Slov61^ 0 v ZDA, v Sloveniji in v zamejstvu, pa prav tako tudi za d naše nove domovine Amerike. .p Dragi p. Bernard, Bog Vas ohrani še dolgo čvrstega! A-ška Domovina Vam k 80-letnici čestita in želi, da bi mogli še ^ go in uspešno nadaljevati vaše delo v čast božjo in v korist venskega naroda! - Mary pa članica Bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Vsi Hočevarjevi, starši in otroci, so člani Društva sv. Družine št. 207 K.S.K.J. in člani Društva Dom št. 25 A.D.Z. Mary je poleg tega še članica podružnice št. 42 S.Ž.Z., oba pa še Kluba sloven-iskih upokojencev za newbursko se narava prebudi, v vrtu cvetje spet odganja, v gozdu ptičev zbor doni. Mesec maj se je približal, srce iskreno ga želi, da Njo, ki je Kraljica maja, ves svet dostojno počasti. samo primarne volitve, glavne volitve bodo šele v novem-j okrožje. 2e nekaj let sta v po- ln tud’ goreče naj Jo prosi, da mir na svet povrne se, da brat naj bratu roko proži, meritev, boj, konča naj se. Še eno prošnjo, ljuba Mati, ko pride konec naših dni, pri Bogu fhilpšt nam izprosi, da vsi v nebesa bi prišli! Mary Stušek, Wickliffe, Ohio precejšnje razdalje, so vsi sodelovali. V slednjem udeležencu smo videli pospeševalca, ki pomaga uresničenju cilja, da pred vesoljno Cerkvijo služabnik božji škof Slomšek dobi poveličanje — svetništva, kar Bog nam daj doživeti ta dan! , Dvojno je potrebno: gmotno, da plačamo proces, in molitev, da v svojih stiskah in težavah se zatekamo v priprošnji — k Slomšku. Bog nas usliši! Kar je starozavezni Sirah molil s svojo besedo, prosimo Boga, da: “Obnovi znamenja in ponovi čudeže, poveličaj svojo dlan in svojo desno roko.” M. T. ZA DOBRO \roU° Nobenih ločil Kitajščina ne pozna pri pisavi nobenih ločil. Ne utegne o- “Zakaj imaš tako umaZ ^ei bleko, otrok? Ali nimaš da bi te oprala?” “Moja mati ne utegne. ^ “Kaj pa je tvoja mati? “Perica.” Prebrisan natakal Popolnoma plešast gosp0 de v juhi las. “Gospod natakar, P0^6-^6’at3' sem našel!” se pritoži p1'- karjU’ - lflSt £°' “Saj je vendar vaša ^ ’ spod,” vljudno de natakar- ^e, “O, glejte no, saj res!’ $ selo popraska za ušesi g°s opraviči. . sKof0 “Atek, križanko sem ze rešil. Manjka mi sam° za beseda.” . 0;’' “Potem pa vprašaj mainl *88asua«»t F- S. FINŽGAR: Kronika gospoda Urbana Ne zaradi tega, da bi mi bilo olgčas, tudi ne zavoljo veselja, . nimam in ga tudi nisem el nikoli, veselja namreč do starih, sivih listin, ki diše po P esnoki, ampak zaradi tistega 2eleznega obroča, ki mi ga je 2varil sedanji čas — menda ne samo meni — krog senec, čez e o krog in krog glave, da ne 11101 em niti slutiti bodočnosti mti gledati sedanjosti, ki je če-a le groznejša, zavoljo tega L'ern ut>ežal sedanjosti in se skril Prihodnosti v arhiv. Pokleknil Sem k spodnji polici in segel po Svežnjih, stoletje starih. Iskal nisem v njih prav ničesar. In ^ endar sem jih dvigal in bral obno, brez zanimanja, posta-im. “Osnanilo zesarfkiga kr. brskiga Poglavarftva” ali “praVC*a eniga podložniga’’ in ^ostava sa volo ogna, ki nam na snanje, inu nafs podvuz-" • • In zopet velik zvezek ° otnic. Zunaj je bilo zapisano zarjavelim črnikom: “Contribution”. Razvil sem. Tiskani ^0rmularji, spodaj privihnjen §el s pečatom, drugo popisano ® Pentljasto baročno pisavo. Gle- laf1 letnice: 1777, 1804, 1810, 3 itd. Kar naenkrat mi iz-^rsne izmed pobotnic nekaj li-, v’ hudo orumenelih, manjše ^ke, brez tiska. Začnem bra-1 111 zanimanje mi je raslo. Na-^ ° sem. povezal vse listine spet z^02^ v Pre(ial, „ Uok°Pis pa vzel s seboj in ra^ ln bral; večkrat zelo s Vo> kake posamezne besede l0tSeni m°gel prebrati. Toda ce-go^ 1111 ie razodela kos kronike *p°da Urbana. Morda utegne aurmati še koga. Takale je: °bh av^us^a 1813. Danes sem šel Un a;iat v hribe. Stari Marin je ^ r • Deset let že ni videl sina. Na Vojsko Zapraši d ^rt k° ujedla. O, vojska, ti Pup6-0 ku^1^a’ ki mu je ime Na-ta 111 Se Piše Poželenje oči. Od p0 1 ®errL šel skozi Ločnico, da sem6 ^ sv°je konje. Pri vodi kov fa^e-*- Pei francoskih voja- so ga vzeli. Mož prav--v ui nič bolan. Samo ža- ^v, ki so ribe lovili. Desetkrat ŠtVo 26 povedal, da je ribi-hioi rxl°^e- Ndo se zmeni za PisQ6 r11 Za ^v°jei> Še ozrli se jour n ■''aZ Sem jini voščil bon ijna& Hinavec. V teh časih Pio p VS^ jezik zato, da skrije-'ar lmarno v srcu. Nato mih Previdno smukal ob gr-kremi a.n^so opazili, kam sem kom " izvohajo moje skrite Hi USem °bnje. Hlapec se me PNrii rasik k° sem nenadoma reg n vkozi grmovje. Pangrc je obiiu?Ster^ak- Za božič sem mu po n 1 .čižme. Vsak dan lazi h j e t°Vejku ln Kr a vj eku ter ža-So z^aV° za konje, čisto malo če Se a^eli. Samo Bog varuj, Stefan ° Puiogne čez zimo. Sv. t°v sv’ te prosim, šest fun- jih LL obljubljam, če mi uO'Va he bo ',ariiiea‘ Izdal me vendar bri. ^.nibče. Naši ljudje so do-2adn-je ^edajo in potrpe do hjimi Hi ga izdajalca med hekaj ,, njim bom odpisal shon ^ ake ln odpustil po en hieo soeSetineL- Hruško ržiš' Zadn-je ^ ^as vso obrali) do je šia ®a Peclja. Dekla Marina s Fa so 3° napodili hila E, hruška, kakor je haj in je je bilo škoda, Pji! ’ ier hoče; le konji, ko- 0c^ ^a Gorskem polju, ske. pv.jUi seni, so videli cesarje prišel iz Lju-da se Francoz bli Frenkar . in Pevski zbor TRIGLAV ob 5-le!mci obstoja in prepevanja PriPra. T1 Pravil. ~io. ivlja. so av§ust S° Prihr a- -Je že res. Danes ^iVg konjiki v vas. To Zasedli ^a^roJe- Ves hlev so mi smo 2a unčkom in teličkom Pjiki S0Srvadili Pri kozolcu. Ko-PešCi Se drugače ošabni kot SVHli, d ^ -^re Z niimi: seno s k02oiCae o ja s P°lja) ječmen iz klja 2 olgopeti seržant cven-r°gami po vasi in kriči z visokim glasom, kot bi se vozili nad vasjo žvižgajoči jastrebi in prežali na kokoši. K meni je prijokala Mlinarica in vila z rokami. Pobrali so ji skoro vse seno in deteljo. Martinčič je pa zvit. Od same lenobe se mu ni ljubilo kidati hleva. Zato je z gnojem spravil živino pod strop. Postavili so tudi k njemu konje. Ali konji so trkali z glavami v tramove. Jezni so jih odvezali in šli. Martinčič, kajon, pa pije in se nam smeji. 25. avgusta. Več dni nisem utegnil nič zapisati. Moj Bog, pri nas je Babilon. Krog Medvod je vse belo šotorov. Generala Belottija čete korakajo od Ljubljane gor. Kot mravlje gomaze vsepovsod. Vse dere v Medvode in zija. Posebno ženske. Namesto da bi mlatile. Le čakajte, ne odpustim vam tlake in tudi desetine ne. Vendar po pravici zapisano : Vse niso take. Mnogo jih joka in moli. Včeraj sem bil v Medvodah. Sedaj vem, kaj je vojska. Narobe so postavili božjo zapoved: “Stori dobro, varuj se hudega” in sklenili: “Delajmo hudo in varujmo se dobrega.” Videl sem jih, da so poleg poti hodili po travi in jezdili skozi proso. Staremu Tosniku je šlo na jok, ko je gledal. Polegli so po vrtu v najlepšo travo. Ko so ugledali na pol zrelo jablano, je splezal nekdo nanjo. Pa ni potresel. S sabljo je sekal in klatil, da so pojedli za tri leta ves sad. Nato so se pripravili kuhat večerjo-. Nekaj jih je planilo v skladovnico drv, drugim se ni ljubilo do hiš. Stopili so k ograji, vsak je zagrabil svoj kol in svojo planko, nekajkrat je zahreščalo in plotu ni bilo več. Starega Tosnika sem tolažil. Pa sem ga slabo znal, ko me je tako srce bolelo. Domov grede sem videl pod Presko- prihod vozatajev. Velike, težke mrhe imajo. Po šest v enem vozu. Ne posestniki, ti se od bolečine nismo mogli, ampak zemlja je zajokala pod kopiti in kolesi. Detelja, oves, ajda, otava — vse je izginilo in pokazale so se črne lise. Kako bomo živeli? In še vedno vleče burja, ni je meglice, ki bi nam obetala dežja. Torej vojska in huda letina! 26. avgusta. Vklenjena žena. Miholka je sama v bajti in z njo mož, dve leti hrom na postelji. Dva majhna otročiča ima in dve kravi. Pred hišo vodnjak. Pred vodnjakom šotorijo vojaki. Zajemajo in zajemajo vodo prvi dan in polivajo. Miholka gleda in jo skrbi. Ko je zvečer zajela sama, je vedrce podrsnilo že po tleh. “Ob vodo bom v tfej suši,” je vzdihovala. Drugi dan zajemajo vojaki dalje. Miholka prosi in kaže na studenec 200 korakov pod klancem. Vojaki se ji reže. Voda je že vsa kalna. Kravi nista hoteli več piti. Ponoči bi jim, šla iskat, pa si ne upa skozi šotore. Tretji dan začno vojaki vnovič. Miholka se ujezi. Z rokami zamahuje, kaže na bolnika v hiši, na otročiča, na hlev. Vojaki dvigajo dalje. Ponoči obesi Miholka žabico na vrata vodnjaka in ga zaklene. Zjutraj pridejo vojaki. “Bun-kate, bunkate.” Žabica odleti. Miholka priteče iz hiše in kriči: “Sram vas bodi! Fej vas bodi! Roparji! Sama sem, vas je kot listja in trave. Ves dan ležite, jaz delam kot živina. V prgišču bi si nanosili vode od studenca.” Na njen krik se prikaže izpod šotora eden višjih. Gleda —gleda, pa naglo da povelje. Vojaki jo zgrabijo, povežejo in odženo. Ali ni to zatiranje ubožcev, ali ne vpije do neba za maščevanje? Mer je rešil siroto. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI V najem Oddamo enodružinsko 5-sobno : hišo, na novo dekorirano, odra-sli imajo prednost. Kličite po 5. uri 731-9431. (88) Hiša naprodaj Enodružinska 5-sobna hiša z velikim vrtom, klet, garaža, je naprodaj v lepi okolici na Neff ;Ed. Kličite 481-1960. I (86) Pohištvo naprodaj | Pohištvo za 5 sob v izvrstnem stanju je ugodno naprodaj. Za , pojasnila kličite: 881-0071. ! -(90) Prednja vrsta od leve proti desni: Joseph Pultz, nadzornik; Ella Pultz, blagajničarka; Anna Jesenko, zapisnikarica; Michael ’Verbič, podpredsednik; Vera Milavec-Slejko, pianis-tinja, Anton Schubel, dirigent; Jacob Jesenko, predsednik; Ella Samanich, tajnica; John Ivančič, nadzornik; Marie Babbitt. Druga vrsta: Pauline Stepic; Marge Loucka; Jennie Skully; Frances Andren; Arne Fischer; Ruth Jesenko; Pauline Železnik; June Price; Marie Zeitz; Theresa Oblak; Anne Zabnikar; Maksa Strel; Arlme Železnik; tretja vrsta: Kenneth Ivančič; Anthony Železnik ml.; Carl Samanich; Edward Stepic; Joseph Miklus; Joseph Klinec st.; Joseph Kunec ml.; John Boria; Michael Bizaj; Ciril Urbancich; Charles Zakely; Frank Pultz. Odsotna: John Lekan in Edward Kenik. Ob petletnici je bil zborov pevovodja pokojni Anton Šubelj, njegove nastope pa je spremljala na klavirju tudi že pokojna Vera Slejko. Od članov in članic zbora na sliki jih je 7 že mrtvih, 7 pa je še vedno delovnih m prepevajočih. Stalni elani skozi vseh 25 let so: Jacob in Anna Jesenko, Carl in Ella Samanich, Margie Loucka, Joseph Miklus in Joe Pultz. Vsi ostali pevci m pevke so drugi že nekaj let. To sliko objavljamo kos del zborove zg odovine, pa tudi kot del slovenske kulturne zgodovine cieveianaa. Po 2800 letih spoznal akupunkturo V Milanu v Italiji so organizirali tečaj o stari kitajski znanosti. V zadnjem času se precej go- razvijalo, vori, še več pa piše o stari kitaj- Prva postavka, na kateri sloni ski znanosti — akupunkturi. Kaj je pravzaprav akupunktura? V začetku vsake lekcije se vedno- zgodi, da so živci poslušalcev nekoliko napeti, zato vas prosim, da si masirate uho, da pomirite živce”! Če bi profesor tako nagovoril svoje dijake v katerikoli univerzitetni učilnici, kjer dobesedno “vzdihujemo” Descartesov racionalizem, bi dijaki bruhnili v smeh, pred nekaj stoletji pa bi nesrečnež verjetno končal na grmadi zaradi čarovnije. Psihologi in zdravniki, ki sledijo tečaju akupunkture, sledijo z največjo resnostjo predavateljevim besedam. Tudi dr! Giuseppe Martinelli, ki predava na tečaj h, je zelo malo podoben tradicionalnemu liku profesorja, kot si ga vsi predstavljamo. Zelo mu je neprijetno, da ga imenujejo profesor, pač pa se rajši pi-edstavi kot starejši brat, ki zna že hoditi in pomaga mlajšim bratcem. Ozračje, v katerem poučuje dr. Martinelli, je zelo različno od tistega, ki smo ga vajeni v vseučiliških učilnicah, ker je predavatelj zelo človeški. Ozračje je zelo primerno za spoznavanje zdravniške prakse, ki so jo izumili že v prastarih časih in pripada civilizaciji, katere mišljenje je zelo različno od našega. Zgodovina akupunkture je tako stara kot zgodovina človeka. Ta način zdravljenja so uporabljali že v kameni dobi, kot so dognali arheologi, ko so odkrili kamene igle. Kot se je razvijala civilizacija, tako je človek uporabljal vedno nov material za igle. Tudi prvi teksti, ki razpravljajo o tem načinu zdravljenja so zelo stari. Enega izmed glavnih tekstov so napisali pred približno 2800 leti. načelnica Demokratskega kluba 23. varde. E. K. Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Zdravnik Hi-Pa napiše knjigo o zdravljenju V tej knjigi avtor razvija svoje misli na tipično kitajski j na grmadi način z analogijami in prispodobami, kot jih mi rabimo v pravljicah. Knjiga se začne tako: “Ljudstvo večkrat zboli in zato ne dela in ne plačuje davkov. Ker jaz, kot vladar, moram skrbeti za zdravje podložnikov in moram tudi terjati davke, te prosim zdravnik, da napišeš knjigo o zdravljenju, to je o akupunkturi, tako da bo teorija o akupunkturi, je da je v človeškem, telesu tok energij, ki je lahko notranjega ali zunanjega izvora. Točka, kjer se srečata ta dva tokova je koža. Obolenja spremenijo ravnotežje energetskih tokov na stični točki in zato moramo zbosti kožo z iglami, da spet vzpostavimo ravnotežje. Zdravniki so nato predvsem preučevali, katere točke je treba zbosti, da zdravimo razna obolenja. Ta teorija predstavlja za zahodnjake pravo presečenje, ker naš človek ne bi nikoli sumil, da ozdravimo zobobol, če zabodemo iglo v kazalec vzporedno z nohtom. Bolečin, ki jih povzroča obolenje na ledvicah, se rešimo, če zabodemo iglo v peto. Ta način vz-dravljenja je dr. Martinelli večkrat preizkusil na sebi, ker boleha za ledvičnim obolenjem. Rad pripoveduje, da je bil na obisku pri prijatelju, ko so ga zadnjič napadle bolečine. “Ker nisem imel s sebj svojih igel, sem prosil gospodinjo, naj mi posodi iglo za pletenje in sem z njo izvedel poseg.” Temeljita zdravniška in psihološka priprava Prvič so začeli razpravljati v Evropi o akupunkturi okoli leta 1600, ko so trgovci prinesli prve novice o čudnem načinu zdravljenja, ki so ga uporabljali na Kitajskem. Pozneje so opustili študije o tem načinu zdravljenja in šele pred kratkim, ko so nekateri posegi kitajskih kirurgov vzbudili občudovanje zahodnih zdravnikov, so se zahodni znanstveniki začeli zanimati za ta način zdravljenja. Kdor uporablja akupunkturo za zdravljenje, mora imeti temeljito zdravniško in psihološko pripravo in se mora lotiti študija zelo resno. Poleg tega pa si ne sme preveč vzeti k srcu dejstva, da ga bo marsikdo imel za čarovnika, toda sedaj vsaj ni več nevarnosti, da bi ga zažgali ljudstvo zdravo, bo delalo in plačevalo davke.” Tako je zdravnik Hi-Pa napisal knjigo o zdravljenju, ki se je nato stalno Demokratom v presinktih M in H 23. varde Clevelanda CLEVELAND, O. — Edmund J. Turk, naš zastopnik v mestnem svetu in predsednik tega sveta, se priporoča vserh registriranim demokratom v prg-mojej sinktu H 23. varde, da gredo ju- tri volit in glasujejo zanj kot za vodnika presinkta. V presinktu H se priporoča za volitev vodnika presinkta Mary Jo Zamlen, Spominska knjiga o Slovenski kapeli Washington, D.C. — Poročilo o končnem sestanku Sklada za Slovensko Kapelo v Clevelandu vsebuje razdelitev presežka, ki še ostane po plačilu vseh stroškov zgraditve in posvetitve Slovenske kapele v Ameriškem Narodnem Svetišču Brezmadežnega Spočetja v Washingtonu. Presežek bo namenjen med drugim tudi Slovenskemu Zavodu (Slovenik) v Rimu in kanonizaciji škofa Slomška in škofa Barage. Ponosni smo lahko, da je naša Brezjanska Marija našla svoje častno mesto v Ameriškem Narodnem Svetišču; lahko pa smo tudi hvaležni, da so darovi za kapelo in drugi dohodki presegli znesek vseh stroškov in da je nastal presežek, ki je namenjen za druge slovenske ustanove. Poleg denarnega presežka, katerega razdelitev je odločil Sklad za Slovensko Kapelo v Clevelandu, ostane še omejena zaloga knjige Slovenian Chapel Dedication. Njen pomen in koristnost sta lepo razvidna iz naslednjega citata v slovenskem prevodu,' ki je vzet iz pisma rojakinje, ki živi v Michiganu: “Prebrala sem knjigo o Slovenski kapeli. Dala jo bom sinovom in družini. Ker sem slovenskega pokoljenja, bi rada, da bi brali o slovenskem izročilu. Na knjigo je lahko vsak Slovenec ponosen”. Še drugi so priporočali knjigo “Slovenian Chapel Dedication” in jo označili kot zelo koristen priročnik za nove rodove slovenskih Amerikancev. Če tudi vi želite kupiti vaš izvod, pišite na naslov: Mrs. Marie Mejač 9509 Hale Street Silver Spring, Md. 20910 Knjiga stane, s poštnino vred, $3.50. Skupaj s knjigo bo poslana tudi barvna razglednica Slovenske kapele. Ker so vsi stroški posvetitve in blagoslovitve Slovenske kapele poravnani, bo lahko vsa naročnina za knjigo poslana slovenskim ustanovam. Vaša želja, za katero ustanovo naj bo naročnina namenjena, bo z -veseljem upoštevana; sporočite skupaj z naročilom. Uredništvo knjige Slovenian Chapel Dedication ---—o------- Zemljevidi kanjona ) Točnega zemljevida za Grand kanjon niso izdelali do leta 1923. Delo bi tšobiii doma Kar 7000 jugoslovanskih strokovnjakov je na delu v tujini. Statistični podatki dokazujejo, da na začasno delo v tujino odhajajo nekvalificirani delavci, kmetovalci in drugi, pogostoma pa tudi visoko izobraženi strokovnjaki, ki bi zaposlitev brez težave dobili doma. Po lanskem popisu prebivalstva je bilo 31. marca 1971 v tujini zaposlenih 672,000 jugoslovanskih državljanov, šest let pred tem pa komaj 36,000. Od 672,000 zdomcev je bilo 7000 strokovnjakov z visoko, 3000 z višjo izobrazbo, 123,000 pa je bilo kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Jugoslovani se zaposlujejo predvsem v evropskih državah, zlasti v Zah. Nemčiji, precej pa tudi v Avstriji. Lastnik prodaja Halle Drive — enodružinska hiša, 3 spalnice, 1 % nadstropja, preproge, družinska soba, priključena garaža, v srednjih 30h. 731-3288 (87) Hiša naprodaj 2-družinska, 5-6, v odličnem stanju, 2 novi kuhinji, 2 spalnici spodaj, 3 zgoraj, dvojna garaža. Na Bonna Avenue. 2-družinska, 5-5, v dobrem stanju, velika parcela, samo $16.900 Kličite za ogled. Idealna za začetnika. 2 spalnici, moderna kuhinja, cenjena za prodajo na $12.500, na E. 171 cesti, bbzu Lake Shore Blvd. “English Tudor” na 17514 East Park Dr., 3 spalnice, formalna jedilnica, dvojna garaža, velika parcela. Odprta v nedeljo od 2.-5. pop. 5-stanovanjska hiša na St. Clair Ave. in trgovinski prostor. Mesečni dohodek $300. Vse za samo $24.900 ali dajte ponudbo! PERME REALTY 731-4300 26100 Brush Ave. (87) Huse for sale Halle Drive — by owner, 3 bedrooms, IV2 story, fully carpeted, family room, attached garage; mid 30’s. 731-3288 (87) Ženske dobijo deio Pomivalka posode dobi delo — delni čas. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214 (86) Help Wanted Male CARPENTERS rough and finish, Eastern suburb. Call 951-6498 (88) Lead man with job shop experience to set up and operate. M.C.M. 1432 E. 47 St. 881-1280 (89) V najem Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431. (88) V najem Oddamo 5 sob, zgoraj, samo odrasbm, nič otrok. Na 1176 Norwood Rd. HE 2-2976. -(86) Lastnik prodaja E. 175 in Lake Shore okolica, Colonial hiša, 3 spalnice, velike shrambe, jedilnica, kuhinja z prostorom za zajtrk. Zgotovljena rekreacijska soba, podstrešje, 2 zaprta porča, blizu trgovin, cerkve in šole. Kličite KE 1-7192 -(87) Cottage naprodaj V Grovewood okolici je naprodaj “cottage”, spalnica, kuhinja, kopalnica, dnevna soba, pralnica, terasa, zaprt porč. Kličite 486-0091 -(86) Male Help Warehouseman — Dependable and neat, steady work, five days, 8 to 4:30 p.m. Call from 10 to 12 a.m. 431-1966. (90) Help Wanted Female Female Help Stenographer — 8:30 to 5 p.m. Steady. Experienced preferred. Consider part time. Call 431-1966 (90) Female Help Sewing help, steady work, power machines, 7 to 3:30 p.m. 5 days. Call 431-1966 from 10 to 12 noon. om Naprodaj v Willowicku Dobro zgrajena kolonialna hiša, na novo dekorirana znotraj in zunaj, marmornati kamin v dnevni sobi, jedilnica, 3 spalnice, 2 kopalnici, zaprta sončna veranda, predeljena klet, zidani kamin v rekreacijski sobi, priključena garaža. YAKKEL REALTY 32610 Vine St. Willowick 944-5440 (87) Hiša naprodaj 4-stanovanjska hiša z dobrim dohodkom, velika parcela, blizu St. Clair Avenue, je ugodno naprodaj. Cena samo $14.000. Kličite 881-5057 — (may 1,3,5,8,10,12) Prijaters Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS FRANCE BEVK: HUDA URA r?Š^S^^tfirrsvli7»-v)!vsrllysf)«i?l iSiiO Nasmehnil se je tudi on in dvignil glavo. Lizabeta mu je hrope pripovedovala neko novico, ni je poslušal ... Gozd, ki ga je vzdolž sekala gladka riža. Ob straneh so stala drevesa, ki tvoj grič. Vsa ta zemlja, kakor da je eno. Med hudourniki in gozdovi vse najino ...” Tinetu je pogled ušel v dolino, splezal na nasprotno reber, na verigo gora. Sonce je bilo že so bila upognjena od plazov, obsvetilo peči. Jutrnji mrč se Nekatera so bila polomljena; leže na tleh so prhnela. Grmovje, ki se je plazilo ko izmučeno. Na opostošenih mestih so rasle maline. Upiral je oči med drevje. “Vlačuga!” je siknil tiho in stisnil pesti. In khkor da se je iznenada prestrašil te besede, je stisnil glavo med ramena. Oči so se mu meglile od srda. Skozi meglo je videl nekoga, ki stoji pod Zalkinim oknom. “Ali ne hodi nekdo k tebi?” Smejala se mu je. “Trije hodijo, vsi trije kruljavi.” Ne, ona nikoli ni prišla v zadrego. V gozdu je bilo hladno, mračno. Od cvetic, ki so rasle v senci, in od mahu je vel poseben duh. Stopajočemu med sivimi skalami in rjavimi debli mu je bilo, kot da blodi po svoji notranjosti ... Kdo? ... Nekje v hribu se je izdrl kamen, hrumel skozi gozd, odskakoval od debla do debla in jim sekal rane. “Sveta Pomagavka!” mu je Lizabeta skočila za hrbet. Tine je stal na mestu in spremljal kamen z očmi. Hrumel je nizdol, se razbil ob veliki skali in utihnil. Kdo hodi pod njeno okno? S tem jutrom mu je bilo skoraj jasno. Da, saj je bil že prej opazil, da tiščita skupaj in se iščeta z očmi. Ni se menil za to, dasi ga je rahlo peklo. Saj se Zalka spogleduje tudi z drugimi fanti. To ga že zdavnaj ni več bolelo. Misel na kateregakoli drugega br ga ne bila tako vznemirjala kot misel na Pavleta. V glavi mu je kar šumelo od vprašanj. Ali pojde mar Pavle k Frenconu za zeta? Ce Zalka zapusti Ivanca, bo ostala hiša neki dan prazna. Ni si znal odgovoriti. Prazno. Iz te praznine mu je vstajala hudobna misel. Pavle je zmožen vsega ... Z Lizabeto sta stopila iz gozda. Pred njima se je razprostirala strma, pokošena senožet. Skupine zelenih bukev. Posa-mez stoječi visoki macesni... V prvi rupi sta sedela Slivar in Ivanc in počivala. Tine je dvignil obraz. Izpod krajcev klobuka je pogledal po hribu do vrha. Mlakarjeva senožet je ležala nekoliko više. Ves obširni, strmi breg je bil temnosiv. Seno je bilo še mokro od rose. Nekateri fantje in dekleta so že sedeli ob zagrabku. Kje je Zalka? Tine je zaman napenjal oči. Dekleta v pisanih jopicah in belih predpasnikih so si bila podobna ko metulji. “Prav zelo bi mi ustregel, četudi le s stotakom... da bi preložil na drugo ramo ...” Fant je pogledal moža. Slivar je buljil v dolino, na ustnah mu je počival komaj viden nasmeh. Pa drugih še ni vprašal? Da, Mohorja, a on pravi, da nima. To je Bog pomagaj! Ivancu so besede težko prihajale z jezika. Slivar je dolgo molčal. “No, da. Saj smo vendar ljudje.” Bil je skop človek, trd ko kamen, njegova dobrodušnost je zvenela nenaravno. Ozrl se je in zagledal Tineta In Lizabeto, ki je bila sedla nekoliko više na parobek. Nejevolja mu je poblisknila v očeh. Ni maral prič. Znova se je ozrl v dolino. Oči se mu kar niso mogle odtrgati od vasi. “Poglej, Ivanec,” je začel nekam ponosito, “poglej moj in je bil raztopil. Meglice so se odgrinjale druga za drugo ko zastori. Sončna luč je prodirala v soteske, delila zemljo v pasove. Ozračje je bilo jasno. “Če bi bila vsa ta zemlja samo tvoja, ali samo moja, bi lahko izhajala ... Ne?” Ivanc je bil zatopljen v drugačne misli. Pomen besed mu je uhajal, zamrmral je le nekaj nerazločnega. Tinetove oči so obstale na rdečkastem strnišču Slivarjeve brade. Fant ni razumel, zakaj se mora nenadoma tako srditi na tega moža. Da bi prepodil temne občutke, ki so zopet silili vanj, je zavriskal. S hriba mu je odgovoril drugi vrisk. Pavle? Z dolgimi koraki je spel navzgor, da ga Lizabeta ni mogla več dohajati. 6. Fantje so polegli v rupi pod košato smreko. Starejša dekleta so sedela ob zagrabku in polglasno pela. Mlajša so zobala maline ob velikem grmu. Med njimi je bila Zalka. Vsa razigrana je brundala nekaj predse. Tineta ni pogledala. Oči so ji kdaj pa kdaj švignile k Pavletu, ki je ležal s klobukom na očeh. Bil je še neprespan od noči. Zadnja sta se prizibala Slivar in Ivanc. V cerkvi z nasprotne rebri je pozvanjalo k povzdigovanju. Dekleta so utihnila. Nekateri so šepetaje izmolili oče-naš. Sonce je posijalo na pošev preko pobočja. Rosa se je sušila. Ves breg je bil, kakor da mu gore v nedrju nevidni ogenjčki in se kadijo. “Z Ivancem bova postavila kopišča,” je menil Slivar. “Pretrde so najine noge, da bi se lovila za drugimi.” Fantje in dekleta so planili na zagrabek, da ga obrnejo do vrha. “Pa dajta, le dajta,” je godel Mlakar, si potegnil hlače do pasu in se oziral po fantih. Ž očmi je ujel Tineta, ki ni vedel, kako bi se vrinil k Zalki'. “Tine, naklesti jima nekaj veja.” Fant je nategnil mrdo, požrl kletev, vrgel grablje v grm in pobral kanjec. S trdimi koraki je odšel po bregu do gozdiča, ki je stal ob robu senožeti. V njem je raslo kakih trideset dreves. Lepe, dorasle bukve. V hladu in senci je sedel na mah, razbil s hrbtom kanjca kamen, ki je ležal pred njim. To ga je pomirilo. Splezal je na košato bukev, klestil tako srdito, da so mu pršele iveri v o-braz. Veje so drsele na tla in brstele. Slivar je prinesel kopišča, ki so čez zimo in pomlad ležala pod pristrešjem svisli. Priostril jih je s sekiro. Ivanc je širil luknje, ki jih je bila zasula zima. Nato sta zabijala količe za plotič. Delala sta zložno, ni se jima mudilo. Do poldneva bosta že naredila, ni jima treba, da bi si lomila kosti. Slivar se je ozrl po Tinetu, ki je privlekel veja in jih z jezo spustil na tla. Natu mu je objel pogled vse obzorje, kakor da se ogleduje za vremenom. Na nebu je viselo le nekaj oblačkov, bili so nepremični ko otočiči. Ozračje, ki je bilo še pred uro tako čisto, se je narahlo zastrlo. Kazalo je na vročino. Četudi je bilo še zgodaj in sonce še ni sijalo s polno močjo, so bila telesa že vsa znojna. “Seno, kot si ga le duša poželi. Bolj ko je človek bogat, bolj mu gre vse po sreči. Čudno je vse na svetu razdeljeno.” Ivanc je z uhom sekire zabijal količe in v razmišljanju pačil usta. “Pa vendar toži, da težko izhaja,” se je oglasil. “No, da! Vse s tujimi ljudmi. Vse mora plačati. Ko mu otroci dorasejo, se mu bo drugače smejalo.” “Danes ni več tako, kot je bilo. Tudi za kmeta ne. Še dekli je odpovedal. Vzel je tisto” grbasto čečarno, ki mu gara skoraj zastonj.” “To je uganil tudi nekoliko iz skoposti,” se je Slivar ozrl, če ga kdo ne sliši. “Danes izhaja najlaže, kdor ima prav toliko zemlje, da jo lahko obdela s svojimi močmi.” “Teh pa je malo. Zemlje ima vsakdo premalo ali preveč,” je Slivar premolknil. “Ti in Zalka tudi lahko vse podelata,” je dostavil, “še časa vama ostane.” “Prelahko podelava,” je Ivanc zamahnil s sekiro, “zato nama primanjkuje blaga, da o denarju ni niti govora. Prekratka pri delu, prekratka pri jelu.” Slivar se je nasmehnil med brki. Ivanc mu je nevede pok-ladal pripravne besede na jezik. “Ko dobiš mladega, bo še trša. Ena roka več, ena usta več, a zemlje prav toliko ...” KOLEDAR društvenih prireditev t Dr. Oton Muhr V Gorici je umrl v četrtek, 27. aprila 1S72, profesor dr. Oton Muhr. Pogreb je bil na gorisko pokopališče v soboto, 29. aprila 1972, ob štirih popoldne. Naj v miru počiva! Sveta maša za pokojnika je bila darovana v cerkvi sv. Cirila v New Yorku v soboto, 29. aprila 1972, ob desetih dopoldne. SONJA, žena Družine: MUHR, SCHARF, SAKSIDA, prof. MAHNIČ, dr. PEZDIRC, GRAZIANI in BLASICH ter s. VERONIKA V New Yorku, 1. maja 1972. ^" vVAy.v.'U.Av MAJ 7. — Pevski zbor Triglav obhaja 25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Ave- nue. Začetek ob 3.30 popoldne. 13. — Pevski zbor “Vrba” iz Toronta in “Slovenski fantje” iz Clevelanda priredijo skupen MEXICAN FLAVOR — Here’s the modern way to wear sack cloth: in' cotton brilliantlj’ tiered in blazing gold, orange, and purple for a swirling full-skirted dress. The Mexican-inspired fashion by Cinderella has the home-spun touch of cotton rick rack at the waist, V ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA . VABILA PO JAKO ZMERNI.CENI PRIDITE K NAM IN. Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN. ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 “REŠITE TIGRA!” — Prizor za ta film, v katerem nastopata Jack Lemmon (stoječ) in Jack Gilford, je bil posnet v predelu Los Angelesa, kjer je središče oblačilne industrije. Lemmonova vloga v tem filmu je najvažnejša od one v filmu “Dnevi vina in vrtnic”. koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 ( v zvečer. 14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne. 21. — Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje priredi večerjo in zabavo v SND na St. Clair Avenue. 27., 28.—Slovenski športni klub Cleveland, priredi tekme v odbojki na Slovenski pristavi. V soboto večerja in ples. V nedeljo ob dveh obed, “Vandrovci” igrajo ob 7. zvečer. 28. — Društvo SPB Cleveland: Ob 10.45 sv. maša pri votlini Lurške Matere božje na Providence Heights na Chardon Road v spomin na vse žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije v Sloveniji. 30. — Spominska proslava v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapeli, nato kratek spored, kosilo. JUNIJ 3. — Društvo S.P.B. Tabor priredi Dan 30-letnice aktivno oboroženega upora proti komunizmu in okupatorju na Slovenski pristavi. 4. — Pikniki Oruštva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. 4. — Spominska proslava D.S.- P.B. Tabor za domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije pri kapelici Brezjanske Marije na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St. 11. — Otvoritveni piknik združen z otvoritvijo otroškega igrišča na Slovenski pristavi. 17. — Balincarski večer na Slovenski pristavi. 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 18. — Piknik društva Triglav v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob H. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik. 23,24,25. — Svetovidski poletni karneval. 25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Žegnanje pri kapeli v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava. 2. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi. 4. — Piknik Slovenske pristave. 9. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 16. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 16. — Piknik društva Kras št. 8 ADZ v parku ADZ. HENRY MEDVED Henry je dokazal, da bo rabil to potezo, ko se bo boril za ljudstvo. Medved je po rodu Slovenec in dolgoletni stanovalec 18. distrikta. Po poklicu je odvetnik. Je Vaš prijatelj, ki Vas prosi za podporo. Pomagajte izvoliti demokrata Henry J. Medveda za Vašega državnega zastopnika v 1^' distriktu — Euclid, Richmond Heights, varda 32 in varda 26- Joseph Gornick 21550 Nicholas Ave. Euclid, Ohio 23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku. 23. — Zveza SPB Tabor priredi j piknik na Slovenski pristavi, j 30. — Slovenska šola v Collin- j woodu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 6. — Letni družinski piknik Društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres farmi na White Rd. 6. — Federacija KSKJ društev v Ohiu priredi KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 9. — Federacija klubov slov. u-pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. 13. — Piknik Misijonske znam-karske akcije na Slovenski pristavi. 20. — Plavalne tekme in piknik na Slovenski pristavi. 20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava. 26. — Pristavski balincarski krožek priredi piknik z večerjo in plesom na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 30. — PAR-FI klub priredi svoj V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Pecon in Trebar. OKTOBER 1.— Kulturna društva v Euclidu SDD priredijo koncert v Recher Ave. 14. — Praznovanje 60-Ietp*Cg obstoja Društva Kras št. ADZ v Slovenskem domu 11 Holmes Ave. 15. — Občni zbor SloVcU* 3 4 5 * *^- pristave v Lobetovi dvor na Slovenski pristavi. 15. — Slovenska ženska Podr. št. 14 priredi ka1 „ zabavo ob 3. uri pop. v na Recher Ave. SPP 28.—Društvo SPB Tabor Prire ; V na H«1: Igrajo svoj jesenski družabni ve v Slovenskem domu - jj mes Avenue, forain “Vese Slovenci”. NOVEMBER . ^ 19. — Klub Ljubljana večerjo in ples v SDD ^ Recher Ave. Večerja ob '*• P°P- v 11. — Klub slov. upokojenec ^ Newburghu priredi za nico obstoja banket v . v na E. 80 St. Igra BuehnerJ orkester. _ ^ 11. — Belokranjski klub Pr^ y tradicionalno martinovanj ^ veliki dvorani Sloven3 9 narodnega doma na St. Avenue. .j 26. — Dawn Choral Club priredi ob 4. popoldne ko11 v SDD na Recher Avenue- DECEMBER ^ 3. — Pevski zbor Slovan Ppp svoj jesenski koncert v na Recher Avenue. 31. — SDD na Recher priredi SILVESTROVA v svojih prostorih. JANUAR ,r 20. — Pristavska noc v S ^ skem narodnem domu na Clair Avenue. HONEST • EFFICIENT • WELL QUALIFIED RE-ELECT (DEMOCRAT) Frank M. 1! ! M A N COUNTY TREASURER Cuyahoga County, Ohio William E. Viau, Chairman, 327 Janice RrlVe