Pcifitina piaisina v setevini.
Pesamessi® številka 1 Din.
Uredništvo in ir Spodnji Griz št.
Plača in toži
Ishaia
"^iiTSteZ
/ .ji Radgoni,
feleto : št 7.
nji Radgoni.
rteic zjutraj*
& n
eodvisno glasilo ©femelnili Slovenc®w
nfrwnajrjpmr.*ÄuraiB»7?it-»>ra w»j»*Tir»->- '9xsec4n»»oirauM««
Naročnina znaša za eio feto 42 Din. za pol :eta 21 Din, za četrt leta 11 Din, mesečno 5 Din. Incerati po dogovoru, sicer pa: mali oglasi do 20 besed 8 Din, za vsako iiadaljno besedo 50 p več; vračuni se tudi predpisani davek.
durisi® Radgona» dne IS. male 1924.
eara«3Harjgi»ni.. »*■1 -
VI. let©.
1 IffSjl 1 IHEČBilS.
„Kdor hodi z mečem naokrog, bo z mečem pokončan! — Sv. Pismo.
Naš sobojevnik „Avtonomist“ objavlja pod naslovom „S krvjo“ članek, katerega radi stvarnosti prinašamo v dobesednem ponatisu. Vsak razsoden človek ve, da rodi sila protisilo in da se vsako nasilje in krivica prekoslej maščuje. V očigled takih izpadov vodilne osebnosti v naši državi veljaj vsakemu republikancu kot parola (geslo); Kvišku srca! Glave kvišku! S hladno glavo in vročim srcem ponesimo v dvore in palače do poslednje viničarske in pastirske bajte, evangelij (blagovest) Svobode, Bratstva, Enakosti, Bela, Poštenja in Pravice!
Avtonomist piše;
Bjelina je majhno mesto ob nekdanji bosansko-srbski meji. V tem mestu je pretekli teden zborovala radikalna stranka in na zborovanju je govoril sam Nikola Pašič. Njegov govor je vzbudil v celi državi veliko pozornost.
Mi celega njegovega govora ne moremo ponatisniti. Zadostuje naj torej le najvažnejši stavek iz njegovega govora: Kar smo si s krvjo pridobili, bomo tudi s krvjo branili!
Te besede spominjajo zeio na znani Francozom grozeči izrek nemškega maršala Moltkeja v nemškem državnem zboru; „Ves svet ve, da hočemo mir. Naj pa tudi ve, da smo pripravljeni to, kar imamo, braniti do skrajnosti. Za to smo pripravljeni in oboroženi.“
Obe izjavi sta si na prvi pogled zelo podobni in vendar obstoja med njima velikanska razlika. Razlika je v tem, da je Moltke svoje grozeče besede izrekel na naslov vnanjega sovražnika, Pašič pa jih je izrekel na naslov notranjega „sovražnika“. Ta „notranji sovražnik“ smo seveda Hrvati in Slovenci, oziroma tisti Hrvati in Slovenci, ki se nočemo več udano in ponižno klanjati belgrajski komandi, ampak zahtevamo zase poleg dolžnosti tudi nekaj pravic, in sicer ne samo pravice za posamezne hrvaške in slovenske državljane, ampak tudi za Hrvate in Slovence kot celoto, kot narod.
Pogrešnosti Pašičevega stališča, ki ga zavzema ta mož in ž njim vred tudi velik del njegovih slovenskih petoliznikov na-
pram „državotvornim“ in „prevratnim elementom“, ni treba nikomur na dolgo in na široko razkladati, kdor ve, kaj je moderni demokratizem in vlada ljudstva. V modernih demokratičnih državah ni ne državotvornih in ne prevratnih elementov, ampak so samo enakopravni državljani in enakopravne skupine, ki se bore med seboj za zmago tega ali onega načela. Pri nas n. pr. se borita trenotno dve skupini ali za zmago centralizma in ž njim združenega monarhizma in militarizma, ali pa za zmago načela o federativno-repubiikanski ureditvi države. Državotvorna je ena skupina tako kot druga, ker se nobena ne bori proti državi kot taki, ampak boj velja samo notranji ureditvi države. Obveljalo in zmagalo pa bo tisto načelo, za katero se bo odločila večina.
Tega načela pa Pašič in njegovi pomočniki ne priznavajo, ampak oni proglašajo že kar naprej vsakega, kdor se bori proti centralizmu, za „notranjega sovražnika države“! Z zamenjavo pojmov „država“ in „državna ureditev“ poskušajo begati in preslepiti nevedne ljudi, da bi jih ložje pridobili za nasilje in za prelivanje krvi lastnih državljanov !
Mi smo v našem listu že dostikrat opozarjali na to, kako si vodilni srbski krogi zamišljajo našo državo. Povedali smo, da si oni naše države ne zamišljajo kot državo, ki je biia ustvarjena po sporazumu — po jako ponesrečenem in neprevidnem „sporazumu“ — ampak oni se smatrajo za zmagovalce, ki so si hrvaške in slovenske dežele priborili s krvjo. Tako zaradi lepšega sicer današnji odločilni krogi v Belgradu res radi govore in pripovedujejo, da so nas „osvobodili“, v resnici pa oni razumejo pod besedo „osvoboditev“ pravo podjarmljenje Hrvatov in Slovencev, ki so kot vojni premaganci dolžni Srbom delati tlako, jim plačevati namesto enkrat za vselej natančno odmerjene vojne odškodnine ogromne davke za večne čase, in katere smejo oni tudi z orožjem kaznovati, če bi se tem pogojem „osvobojenja“ uprli!
Pašič sam je v svojem govoru potrdil to naziranje o razmerju Hrvatov in Slovencev in prečanskih Srbov napram „zmagovitim“ Srbijancem. On je rekel: „Kar smo si s krvjo priborili, bomo tudi s krvjo branili!“
V teh Pašičevih besedah rii niti besedice o „enakopravnosti“ in o „svobodi“', ampak iz njih zveni samo glas ošabnega in prešernega zmagovalca premagancu na uho!
Sedaj pa se vprašajmo: Ali si je mogoče misliti moderno državo, v kateri naj bi skupno in složno živeli zmagovalci in premaganci? Kje je enakopravnost? Ali more obstati taka država? Ali se more držati sistem, ki to nazadnjaško stanje uzakonjuje? Ali ni vse to obsojeno na smrt?
Kdor torej res hoče državo, ki je tega imena vredna, se mora boriti za njeno popolno notranjo preureditev. Trajne podlage mirnega in skupnega sožitja Srbov, Hrvatov in Slovencev pa ne more ustvariti kri, kakor si to misli Pašič, ampak samo preureditev današnje centralistične države v federativno republiko. Ali boste sedaj razumeli, zakaj ne morete biti drugega kakor republikanci?
Mi vstajamo!
(Glasovi iz kroga inteligence.)
Naš pokret je razgibal tudi našo inteligenco, ki razvija o temeljnih vprašanjih našega gibanja sledeče misli :
Zakaj ni prišel naziv „Jugoslavija“ v ustavo, sprejeto na Vidovo 1.1921 ?
Slovenci in Hrvati so želeli, da | bodi naziv države „Jugoslavija“, da bi se na tak način izognilo prepirom, ali se naj država imenuje „Slovenija“ ali „Hrvatska“ ali „Srbija“. Srbi so to preprečili, ker se njim je posrečilo dokazati, da je naziv „Jugoslavija“ nemškega izvora. Nemški pastor Schlözer je namreč I. 1771. v nekem svojem spisu razdelil Slovane z ozirom na njih bivališča na severne in južne Slovane (Nord- und Südslawen). Izraz „Südslawe“ je bil sprejet 1. 1839. v dobesednem prevodu „Jugoslav“ — odtod tudi izraz „Jugoslavija“ — ter je bil po 1. 1848. v raznih variantah uveden kakor „Jugoslovani“ v slovensko, „Jugoslaveni“ v hrvatsko, „Jugoslovani“ v srbsko in „Jugoslav-jani“ v bolgarsko književnost. Izraz „Jugoslovani“ je geografično-etničen pojem in znači: Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari so Slovani in prebivajo na jugu, ni pa iz tega izraza razvidno, ali Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari
tvprejeden narod, ali pa so štirje ! različni narodi. Vsled tega je se izraz „Jugoslavija“ izkazal nesposoben za to, da bi se z njim označila država, v koji se^ imajo smatrati Slovenci, Hrvati in Srbi za jeden narod. To bi bii jeden vzrok, dà se sedal službeni naziv države glasi „Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca“, a ne „Jugoslavija“.
Katero ime v državnem nazivu zmaga?
Službeni naziv države se glasi „Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca“ ter Srbi pričakujejo, da gotovo zmaga ime „Srbi“ nad imenoma „Hrvati“ in „Slovenci“ že iz tega razloga, ker zavzema v državnem nazivu prvo mesto in vsled tega pride prvo na vrsto, dočim bi se ostali dve imeni „Hrvati“ in „Slovenci“ mogli izpuščati radi predolgega državnega naziva. To bi imelo za posledico, da bi se ime „Srbi“ razširilo tudi na Hrvate in Slovence ter bi tako dobilo izključni značaj narodnega in državnega imena, dočim bi imeni „Hrvati“ in „Slovenci“ postali sčasoma pokrajinska naziva. K temu pa ne pride, ker Slovenci in Hrvati se bodo že znali ubraniti srbizaciji.	Dr. H.
Zopet drugi piše:
„Ideja človečanstva naj prodre v slednjo hišo: V velike trgovine, v dvorne palače, v revne uradniške dru-! žine, zaznamovane z bedo, v zaduhie i kolibe viničarjev in' delavcev. Dasi ste osnovali veliko misel republikanske stranke pravice in poštenja le na podlagi kmečko-delav-skega razreda (On tvori 90% celokupnega žitelistva cele države! Op. uredn.) vendar ne smete prezreti nas, ki čutimo vaipetov bič beograjske krivice na svojih poslušnih plečih. Dasi ne moremo javno izpričati svoje republikanske konfesije, smo v srcih vaši. Doli s korupcijo 1 — S. R.
Zopet drugo pismo slove:
„Učiteljstvo, ki se zaveda, da je izšlo iz kmečko-delavskega naroda ne sme brezbrižno zreti na Vaš pokret, ki je blagovest vseh onih, ki iščejo pravice, služijo resnici in istinski ljubijo svoj narod. Vzgledi visoko-kulturnih svetovnih republik naj bodo vsakemu inteligentu zvezde-vodilje. Le krepko naprej, v srcu smo z Vami. — Učitelj.“
Kratko in jedernato piše aktivni duhovnik:
„Ne strašite se ovir. Kristus je pregnal menjalca iz hiše svojega Očeta. Naj Vam ostane vzor. Pravi slovenski duhovnik mora biti prepričan republikanec. Bog blagoslovi Vaše delo!
Tako si naša ideja sama dela pot preko vseli žičnih ovir neumnih in omejenih predsodkov, ki so žalibog
Pravo
Schichtowo milo
z znamko „JELE N“
Prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schichtovim milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat.
Schicht
s.
Sedaj sta brata milijonarja, kot listja polno je denarja kaj srečo je to povzročilo?
To milo „ZLATOROG“ je bilo!
PaišSs pri nakupu, da ss Vam izroči pristno „Zlatorog** milo 3
zastrupili dobršen del našega razumništva.
Rokopise naših tihih somišljenikov, ki bodo ob danem momentu storili svojo domoljubno dolžnost — hranimo, da jih lahko (seveda brez navedbe imena) vsaki čas pokažemo dvomljivcem in tistim, ki bi nam podtikali mistifikacijo, kakor se je to zgodilo v začetku našega pokreta, ko je širokoustno naznanjena izjava gotove kaste naše družbe kljub pretnjam — junaško izostala.
Mi vstajamo ! In to dejstvo nam je porok, da je bodočnost naša.
Dr. Herič — Praga:
Izraz „Slsvljani", praslina skupna etnična «matta ta ist sinljansto naroda.
V članku „Mi smo bili in bomo Slovenci“, objavljenem v „M. Straži“ št. 16, je bilo dokazano, da je izraz „Sloveni“ pravilno skupno etnično ime za južne Siovljane, Korutane (Slovence), Hrvate, Srbe, in Bolgare. Danes pa hočemo nakratko navesti raz-Inge, zakaj je izraz „Slovljani“ pravilna skupina etnična označba za vse slovijanske narode.
Izraz „Sloveni“ je prvotno bil naziv samo jednega plemena, a ne skupna etnična označba za vse slovijanske narode. Ko je pleme Slovenov v jedni državni tvorbi ujedinilo več sorodnih slovljanskih plemen, je na njo preneslo 1 svoje ime „Sloveni“, koje je tako postalo skupno politično in etnično ime za one Siovljane, koji so se na-* selili na jugoiztoku Evrope. In to so bili Sloveni, predniki današnjih Korutanov (Slovencev), Hrvatov, Srbov in Bolgarov.
Ruski-Silvester, poljski-Kolubek in češki Kosmas-letopisci v dobi od XII. do XV. veka so smatrali, kakor je n. pr. iz kijevskega letopisa razvidno, dolnje Podunavlje za slovljansko pradomovino in, ker so ondi bili naseljeni Sloveni, njih ime „Sloveni“ za prvotno skupno etnično označbo za vse slovijanske narode. Na tak način je postal izraz „Sloveni“ skupna etnična označba za vse slovijanske narode pri severnih Slovljanih, seveda sčasoma v jezikovno prilagođenih oblikah: ruski pod poijskim vplivom „Siavjanje“, pravilno bi imelo biti „Slovljanje“, poljski „Slowianie“, tvor-jena po južnoslovanskih jezikovnih pravilih.
Ker so severni Slovljani prvi dali izrazu „Sloveni“ pomen skupne etične označbe za vse slovijanske narode, priiagodeč si ga sčasoma po svojih jezikovnih zakonih: ruski „Siavjanje“, poljski „Slowianie“, češki „Slovane“, je umestno in dosledno, da južni Slov-ijani (o označbo za vse slovijanske narode prevzamejo od severnih Slov-ljanov, toda samo v obliki „Slovijani“, tvorjeni po južnoslovljanskih jezikovnih zakonih. Torej na mesto dosedanjih četirih terminov:
1.	Korutanskega (slovenskega) „Slovani“, prevzetega iz češčine (Siovane),
2.	Hrvatskega „Slaveni“, prevzetega iz latinščine (Sclaveni).
3.	Srbskega „Sloveni“ prevzetega iz staroslovenščine (Slovene).
4.	Bolgarskega „Slavjani“ prevzetega iz ruščine (Siavjanje), samo jedinstveni in pravilni termin „Slovljani“.
Pravilnih in jedinstvenih narodopisnih označb ali etnografičnih terminov je radi tega treba, da se narod privede k pravilnemu in jedin-stvenemu naziranju na narodno idejo. Nosilec skupne narodne ideje Korutanov (Slovencev), Hrvatov, Srbov in Bolgarov more le biti skupno neutralno historično, še zdaj med narodom živeče etnično ali narodno ime „Sloveni“.
RAZNE VESTI
• •M
DONA m PO SVETU
Naša stranka se je z bratsko HRSS glede bodočih volitev popolnoma zjedinila. V slogi in vzajemnosti vseh, ki iščejo pravice je naša moč.
—	Oblast je zaplenila proglas HRSS. Centralistični listi pa so istega prinesli. Živela ustavna enakopravnost SHS ! — Naša vlada je še v krizi. Stranke se trudijo za koncentracijski delovni parlament, a ljudstvo želi volitev, katerih se viastodržci bojijo. — Italija posodi naši državi 500 miljonov lir na 20 let in proti 7% obrestim. Ali še nismo zastavili zadnjega orala rodne grude tujcem ? — Proti francoskemu kapitanu Carlier-ju se vrši v Beogradu razprava radi umora in-dustrijca Isselyja. — „Slov. Narod“ očita „Slovencu“ avstrijsko lakajsko službo v avstrijskih časih. V resnici pa imajo narodovci že iz avstrijskih časov do danes skrivljeno hrbtenico.
—	Francija in naša država sta sklenili defenzivno (obrambno) zvezo.
—	Med Rusijo in Nemčijo je prišlo
do spora, ki pa ni nevaren. V Nemčiji prevladuje ruski vpliv. — Pašič je rekel v Bjelini, da je treba vse državi nevarne elemente pokončati s krvjo. Javnost napeto pričakuje, kdaj se bo Pašič obesil in poprej svojega sina Krade ubil. — Zdrav duh bi bil v Orjuni, ako bi se otresla radikalsko-dernokratske kuratele. — Rusija je sklenila, da s strogimi postavami odpravi nepismenost. In pri nas? — Tudi „Domoljub“ piše za republiko, ki je naenkrat za SLS „vprašanje druge vrste“. Nam pa je to vprašanje prve vrste, ker le v republiki bo prišlo ljudstvo do besede. — Stjepan Radič je še na Dunaju, četudi so hoteli drugače. — Nove poštne znamke dobimo v kratkem. „Domoljubu“ v album: „Avtonomist“ ni glasilo enega človeka, ampak tisočev revežev, ki so vsi „agentje“ proti maziljeni in nemaziljeni satrapiji. „A\tonomist“ je glasilo one republikanske ideje, ki Vam je pri volitvah dobro služila in katero ste zatajili, kakor Peter svojega Gospoda. — Toča je v več krajih Slovenije napravila izdatno škodo. — Starolibe-ralci in radikali so se združili v civilen zakon. Poročni dokument so podpisali trije ... Več jih namreč ni v tej „državotvorni“ Pašičevi četi. — 200 koreanskih dijakov je vtonilo ob priliki neke ladijske nesreče v Newyorku. — Prekmorsko kolonijo priporoča „Slovenski (?) Narod* za kraj, kjer bi naj služili sinovi Slovenije! Pravi, da je Macedonia in Albanija predob:a! Kdo še ima oči zaprte?! — Notar Lovro Baš je 9. t. m. v Celju umrl. Slovencu-narodnjaku naj bo slovenska zemlja lahka 1 — Ame-
rika je Kitajski odpustila vse dolgove.
—	Na Dunaju odpravijo gotico (nemško pisavo). - Kolera razsaja v indijski provinci Behar. Na dan umrjejo stotine ljudi. — Dr. Beneš, zun. minister Češkoslovenske republike je šel v Rim. Potovanju se pripisuje velika važnost. — Med Beogradom in Dunajem se s 15. majem uvede direktna telefonska zveza. — V Po-rulirju in Šleziji stavka 90% rudarjev.
—	Tudi „Kmetijski list“, glavno glasilo SKS se znatno in odkrito približuje spasonosni republikanski ideji. Povsod se svita. — Krematorij za republikance sezidajo akcijonerji okoli „Tabora“, „Jutra“, „Narodnega Dnevnika“, „Orjune“ in bankam sovražni bankirji v Ljubljani in Mariboru. — „Odkod so dobili denar?“ vprašuje v istozvočnem žargonu z „Narodom“ tudi že „Sioven.ee“ od nedelje in zaključuje s ^farizejsko zlobo, češ Pašič bo dal. Če ne bi vedno deževalo, bi človek mislil, da se je nekemu v lobanji skisalo ... „Vts Izrael ju je proklel ' — Prepeluha in Bendéta, ki sta oba misterijozna miljonarja! — Po celi Sloveniji se bodo vršiie meseca maja do julija občinske volitve. Tozadevna navodila objavimo prihodnjič. — Svetel vzgled posnemanja naj bi bila še obstoječim dvorom nizozemska kraljica, ki je ob priliki znižanja plač višjih uradnikov odločno zahtevala znatno zmanjšanje svojih dohodkov... — Vsem veljaj načelo: Pobijaj nasilje z duiiom! (Ghandi).
Naročaite
Wurste Stražo
Zabavnik,
Utrinki.
Nesreča redkokedaj sama pride; zato sta vedno po dva človeka skupaj nesrečna radi iste neumnosti.
Neumnost je dar božji; če je mož ljubosumen na svojo ženo radi samca, je brezdvomno samec (utemeljeno ali neutemljeno) ljubosumen na zakonskega moža radi svojega dekleta.
Možki postane v ljubezni dober; ženska pa boljša.
Hudobija možkih je včasih brez meje, — hudobija žensk pa največkrat — brez podlage.
Dobro je, da mlade žene ničesar ne zapišejo, kar mislijo. To bi namreč bila najbolj zabranjena knjiga na svetu !
Zakon je začetek boljšega življenja. Dobro življenje pa ima — svoj konec!
Ako pride k dvema modrima rnožkima ena sama pametna ali nespametna ženska, postala sta oba modrijana — norca!
Ljubezen oslepi človeka; zakon pa je zdravnik-špecijalist za očesne bolezni... (V zakonu se namreč
oslepljene oči odpro ...)
* *
*
Na dobrodelni veselici.
Prodajalka gospodu, ki pride mimo: „Kupite gospod te broše za damo,
katero ljubite!“
Gospod zamrmra: „Kaj mislite o meni, gospodična? — jaz sem vendar — poročen!“
*	*
Vzorni zakon.
Mož ženi: „Ti, jaz presneto malo opazim, da sem poročen; ko sem bil še samec so mi vedno manjkali gumbi na hlačah in suknji..
Žena: „Norec! Mar misliš, da se
v zakonu ne potrgajo — knofi. ..?“ *	*
*
Razočaranje.
Nevesta: „Zelo mi je žal, da sem se s teboj spustila v tako resne zveze. Sedaj je prepozno, kakor sam veš. Ampak nesramnost je, ko čujem sedaj, da imaš dolgove in nobene imovine, ko si vendar dal v „Mursko Stražo“ ženitbeno ponudbo s šifro „Dolarski princ 100.000“.
*	*
*
Okrutnež.
Šef praktikantu: Kako si drznete kaditi v moji prisotnosti?
Praktikant: Oprostite, saj ne kadim, samo svinčnik sem imel v ustih.
Šef: To je meni vse eno. Ali svinčnik ali ne, to me ne briga; jaz ne dovoljujem, da bi se v moji prisotnosti kadilo! Basta!
*	*
*
Ena prefesorska.
Žena: Ko zaspim, bodi tako dober in ugasni svetilko!
Mož (profesor): Samo pokliči me, bom v šoli.
* *
❖
Na roko mu je stopil.
A.	: Kaj se ti pa je zgodilo, da imaš obvezano roko?
B.	: jezi me, kadar mislim na to. Ko sem sinoč šel domov, mi je neki
nesramen pijanec stopil na roko.
*	*
❖
Nazadnjak.
A.	: — Vi ste pravi nazadnjak, ker nasprotujete temu, da bi se dale ženskam ravno iste pravice, kakor moškim.
B.	: Jaz sem mnenja, da ako ženske čim več pravic dobijo, tem manj bo pravih žen.
*	*
*
Bilanca ljubezni.
Na Bledu sem jo spoznal, vzbudil protiljubezen z dobro večerjo in vinom:
Račun stroškov . . Din	100*—
Drugi dan je zbolela radi slabe večerje, jaz pa iz hrepenenja do nje
Račun bolniške blagajne ................Din	80*—
Končno je prišlo njeno prvo pismo
Račun vrednostnih
listin................Din 1.000*—
Stokrat mi zagotavlja svojo ljubezen in zasigurava svojo roko
Račun zavarovalnin	Din	100*—
Poslala mi je tisoč	poljubov, ka-
tere sem vrnil z obrestmi vred
Račun obresti . . .	Din	85* —
Naravno, da sem zidal na njeno zvestobo
Račun investicije in
prezidave...............Din	500.000*—
Potem sem poravnal njene dolgove Račun dubioznih terjatev ..................Din	1.280*—
V zadregi sem ji posodil Račun dolžnikov . Din 34/*— Svoj kredit sem moral povišati Račun upnikov . . Din 5.000*— Ko nisem ničesar več imel, sem jo našei z drugim
Račun menic . . .	Din	15*—
Naravno, da sem ji takoj odpisal Račun odpisov . . Din 3*50 Potem je prišla, da bi popravila prelom med nama
Račun popravi! . . Din	*25
Ni se ji posrečilo in šla je. Pogledal sem v blagajno, da bi skon-triral njeno stanje in sem našel tam rezultat svoje ljubezni
Račun blagajne . . Din ... 000 00 Račun bilance izkazuje zgubo na celi črti ; edini čisti dobiček je : novo spoznanje.
V nedeljo, dne 18. maja
gre staro in mlado na VELIKO
Zaietek ob 3. uri. ........
mm TOMBOLO
k Mali Militaiii G!avni dobitki: štirjak vina, n Milili lluUuiJI. klafter drv, sukno za obleko in še 400 drugih dobitkov. Kupujte karte za tombolo po 4 Din pri društveniku in v trgov, v predprodaji
Med odmori svira polnoštevilna Halonedeljska godba na pihala (18 mož).
DOPISI
POLITIČNI PRE3LED
Gornja Radgona. (Krajevna kronika.) „Tekmo“ izvirno 3 dejansko dramo^ je vprizorila gornjelendavska podružnica Jugosl. Matice. Radi slabe reklame se dvorana ni napolnila, zato tudi dobiček ni bil presijajen. — G. Ana Lipič, roj. Ritu per soproga miz. mojstra in posestnika g. Petra Lipiča je umrla v starosti 53 let. Pokojnici želimo večni mir, užaloščenim pa izrekamo naše iskreno sožalje. — V Avstriji imajo 25. t. m. obč. volitve. Priprave so živahne. — Gospodinjska šola pogosti 17. t. m. vse predstavnike oblasti in korporacij, da nazorno pokaže uspeh svojega dela. — V okolici sta se v kratkem razdobju ponovila 2 slučaja samournora z obešenjem. Poslednji se je obesil, kakor je sam pred smrtjo napisal „zavoljo Julike“.
Tiskarna Panonija je dotiskala po naročilu č. g. Blaž Dvoršak knjigo „Sv. M. Marjeta Alakok“, življenjepis in molitvenik, ki se je začel razpošiljati. Stane v platno vezan 20 Din in se naroča pri Mlad. Marijini družbi Sv. Anton v Slov. gor.
Šolsko vodstvo Gornja Radgona se gospodu Janezu Lančič tem potom najlepše zahvaljuje za znesak 50 Din, katerega je podaril v prid tukajšnim revnim učencem namesto venca na grob gospe A. Lipič.
Iz okolice. (Dopisnica) 40 let sem že naročnik „Slov. Gospodarja“. Sedaj sem ga odpovedal, ker se mi vaša „Murska Straža“ mnogo bolj dopade. Le tako naprej! Rad bi tudi sam pisal, a ne morem. Ali delal bom za republikansko misel, kolikor bo v mojih močeh. Pošljite mi 3 izvode „Male polit. šole“. — Andrej K.
Važen slovensko-nacijonalni jubilej. (Trinajststoletnica suverenosti države Korutanske. 624—1924.) Pod tem naslovom je bila v 18. štev. „M. Str.“ objavljena notica, kojo je treba v toliko popraviti, da je država Koru-tanska bila 1. 1816., a ne 1. 1564., deloma obnovljena pod nazivom „Ilirija“. (Tu gre za fatalno tiskovno greško, kar je s tem popravljeno.)
„Mala politična šola“ je žalibog pošla. Interesenti počakajte dokler ne pride iz Ljubljane, kjer smo jo ponovno naročili.
Očeslavci pri Gornji Radgoni. Odgovor gospodu Josu Karabajič-u, policijskemu komesarju na izjavo v 17. št. Vašega cenjenega lista. Gospod pol. kom. naveda v svoji izjavi, da njegovi redarji vedo predpis in da je bil moj dopis zlobno izmišljen. Zatorej podajam odgovor na sledečo izjavo, jas kot dopisnik sem poročal stvarno resnično o vedenju naše obmejne straže. Katera je bila tako pozabljiva da je pozabila izkazati zadnjo čast umrlemu, dolžnost predpisa ob času prevoza. Ker se je pa gospod nad-redar Ign. Meze dobro izpričal, da se je od njegove strani izkazal predpisani pozdrav, pa kedaj je vprašanje moje in navzočih. Da bode ta zadeva na jasnem podajem gospodu pol. kom. popisane priče na razpolago, ker mi je moja osebna čast vendar toliko vredna, da poročam resnico na podlagi dokazov. Navzoči smo bili, jaz kot dopisnik in navedeni vsi : Franc Klobasa, Anton Fekonja, Jožef Zorger, Jožef Kovačič, August Filipič in še eden Avstrijski državljan. Gospodu policijskemu komesarju dajem torej v vednost, da ostajam pri svoji častni trditvi in imam njegovo izjavo za ničevno. — Spoštovanjem P. Sernec.
Apače. Drž. kmet. gospodinjski tečaj v Gornji Radgoni je imel s svojimi gojenkami in z učenkami prejšnjih tečajev izlet v Apače, kjer se je ogledalo vzorno gospodarstvo grajščine Meinl. G. upravitelj Matheis je ljubeznivo razkazal vzorne gospo-
Vladna kriza
še ni rešena. Marko Trifkovič je postavil med „pogoje“ za koncentracijsko poslovno vlado tudi „pobijanje antinacijonalnih in subverzivnih elementov“. Z ozirom na to se pričakuje, da se bodo Pašič, Pribičevič in Žerjav — obesili, potem bo kriza rešena.
Opozicija
zahteva izročitev državnih tatov in korupcijonistov sodišču. Dalje priznanje državljanskih ustavnih pravic vsem državljanom SHS, in kar pa čednostna Pašičeva brada ni pristala.
Naš politični položaj
je jasen: Na eni strani združena korupcija in nasilje ter velikosrbski hegemonizem; na drugi strani predstavniki Slovencev, Hrvatov in Srbov, predstavniki poštenja in morale ter spoštovanje zakonov in zakonskih pravic. Odločitev je sedaj pri kroni.
darske naprave, vzlasti vzorno živinorejo in mlekarstvo. Pri tem se je od strani g. lastnika samega sprožila velepomembna ideja ustanovitve stalnih kmetijskih oz. gospodinjskih tečajev. Ker je Meinlovo posestvo za tako ustanovo kakor nalašč pripravljeno in je lastnik sam zelo zavzet za ustanovitev take šole je stvar poklicanih faktorjev, da zadeve ne pustijo pasti v vodo.
Kapela—Radenci. Neki prašeč je pokazal svojo srčno kulturo s tem, da je od 1. 1891 obstoječo čitalnico bralnega društva ponesnažil s človeškim blatom. Društvo je od nekdaj torišče izobraževanja naše kmečke mladine; delovalo je samo kulturno, nestrankarsko. Odbor odločno obsoja barabsko obnašanje in bodo fantje z dotičnim kultaronoscem obračunali. — Našim fantom in dekletom pa bodi ta škandal le bodrilo k nadaljnemu delu, ker je podan jasen dokaz, s kakimi sredstvi se borijo naši nasprotniki proti nam.
Lomanoši. F. F. se bo šel učit 4 božje zapovedi, da bo vedel zjutraj, opoldne in zvečer, odkod je vse to, kar uživa. Nehvaležni vzbuja s svojim obnašanjem ogorčenje sosedov. Ako to ne pomaga, pride vse bolj jasno ! — Sosed.
Radenci. Tu se vprizori v nedeljo, dne 25. t. m. pri g. Maršiku igra „Deseti brat“ od kapelskih in radenskih diletantov. Več prihodnjič. — Dne 1. junija bo v zdraviliški restavraciji otvoritveni koncert letošnje sezone. Več v oglasu. — Čebelarski shod bo pri nas v nedeljo, dne 18. t. m. ob 2. uri popoldne pri g. Jurkoviču. Po shodu bo praktično razkazovanje pri čebeljnaku g. Leop. Mira v Radencih. Pridite vsi, ki se zanimate !
Veržej. Kmetijska podružnica v Veržeju priredi dne 18. maja ob 8 uri predpoldne predavanje o čebelarstvu v šolskih prostorih. Pride potovalni učitelj g. Jurančič. Po kratkem predavanju se bode praktično razkazovalo v bljižnem čebeljaku, v katerem še se določi. Vsi prijatelji čebelic ste uljudno vabljeni.
Ljutomer. Zaključni venček tukajšnje plesne šole v hotelu M. Sterman, je prinesel tudi podpornemu društvu Narodne šole lep dar kot prebitek in sicer je prejelo predsed-ništvo podpornega društva znesek 204 Din, za kateri velikodušni dar se izreka tem potom vsem, temu društvu naklonjenim dobrotnikom najsrčnejša zahvala. Bog plačaj! — Predsednik.
Dirka v Ljutomeru, ki je bila radi slabega vremena preložena, se ob vsakem vremenu vrši v nedeljo, dne 18. t. m. Pridite mnogoštevilno!
Pašićeve grožnje s krvjo
se uresničuje. Na številnih nedeljskih shodih so plačani banditi napadali protirežimske zborovalce. Po nasilju v Subotici, Novem Vrbasu zabilježuje neronska krutost sedanjega režima še zbor v Morinu (Banat) in v Šobcu. Iz Morina imamo to poročilu: „Odjek“ piše nadalje o zemljoradniškem zborovanju v Morinu v Banatu, kjer je bil poslanec Vujič od plačanih banditov napaden in pretepen od občinskih in policijskih oblasti in končno okraden. Napad so izvršili predsednik občine in občinski zdravnik dr. Srg-janov. Pristavljamo, da se je včeraj v Mitroviči nahajal dr. Vojislav Janič in se to spravlja v zvezo z dogodki v Sabcu. Izvemo, da je Vujič zaprosil pri kralju za avdienco in da namerava kralju vrniti 13 odlikovanj, katere je dobil kot vojak na srbskih frontah. Poleg tega zborovanja so brnaoci motili zborovanja muslimanov v Banjaluki.
••«•••••••••••••••••••••••••s
Cezanjevcl. Tukaj je umrla 9. t. m. po dolgi in mučni bolezni v najlepši starosti gdč. Viktorija Ribičeva hčerka iz ugledne in vzorne obitelji. Pokojnica je bila zelo marljiva kulturna delavka, najodličnejša članica tukajšnjih ljutomerskih izobraževalnih društev. Tudi je bila mnogoletna zanesljiva in dobra alti-stinja ljutomerskega pevskega društva. Blagi pokojnici večni mir, domačim pa naše globoko sožalje !
V Ljutomeru so dobili 3 nove zvonove. Blagoslovili so jih na cvetno nedeljo. Kumovali so njih skoraj sami bivši odpadniki. Značilno in zanimivo !
Vinarska In sadjarska šola v Mariboru je izdala s pomočjo izrednih denarnih prispevkov okrajnega zastopa maiiborskega in posojilnice „Narodni dom“ v Mariboru prospekt, vsebujoč zgodovinsko črtico in splošno uredbo tega najstarejšega slovenskega kmetijskega zavoda, pogoje za sprejem učencev in praktikantov, hišni in šolski red, učni načrt itd., kar mora zanimati napredne kmetovalce in njih sinove, od kojih najboljši se naj strokovno izobražujejo v kmetijskih šolah za njih prevažni poklic. Sedemnajst slik predočuje razne objekte vinarske in sadjarske šole, Ta prospekt znači nekak mejnik v razvoju 52 let starega zavoda, kojega uredba se bo morala radi nedavno izvršenega izjednačenja (unificiranja) vseh kmetijskih šol v državi spremeniti v mnogih pravcih. Dobiva se pri ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru proti plačilu Din 5.— za tiskovni sklad, naložen v navedenem denarnem zavodu v svrho kritja tiskovnih stroškov in omogočenja izdanj še drugih spisov kmetijsko-gospodarske stroke, za kar se preplačila hvaležno sprejemajo.
Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elzafluid ! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo ! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specijalnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilje: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA, DONJA Elzatrg št. 326. (Hrvatsko.)
Vsaka hiša, vsak urad, vsaka gostilna, vsako društvo, vsaka družina, vsaka čitalnica imej odslej
„Mursko Stražo“
neodvisno glasilo obmejnih Slovencev.
GOSPODARSTVO
• •••
Vinogradniki, pozor!
(Nadaljevanje)
2. Izdela in predloži pristojnemu ministrstvu zakoniti načrt o bobijanju direktno rodečih trt, kot dopolnilo zakona o pospeševanju vinogradništva — v kolikor to ni povoljno rešeno v novem vinogradarskem pravilniku.
Ob enem poziva občni zbor Glavnega Saveza jugosl. vinogradnikov svoj upravni odbor, kakor tudi upravne odbore vseh pokrajinskih Savezov, da v svojem delokrogu podvzamejo vsako akcijo, ki bi bila v stanu omogočiti ter podpreti zakonske ukrepe, da se naše vinogradništvo temeljno in trajno oslobodi škodljivega vpliva direktno rodečih trt.“
IV.	Resolucija, glede strokovnega glasila zveze vinogradnikov.
Sklene se na predlog gg. referentov Skalickyja iz Novegamesta in Hržiča iz Zagreba: „Poveriti rešitev tega za Savez in njegove člane nad vse važnega vprašanja, upravnemu odboru.“
V.	Resolucija, glede uvoza
vina iz Italije.
Na predlog g. Kopača iz Zagreba se sklene odposlati ministrstvu poljoprivrede in vod brzojav sledeče vsebine :
„Kakor se doznava, spravljajo italjanski vinski trgovci večje količine vina v Trst, računajoč na izvoz v kraljevino SHS. Ta izvoz naj bi omogočila nova vinska klavzula v trgovski pogodbi sklenjeni med Italijo in našo kraljevino. V imenu vinogradnikov iz cele države, kr itak že trpe pod vinsko krizo, protestiramo proti vsaki določbi, ki bi omogočala uvoz italjanskega vina. Možnost takega uvoza bi pomenila končno katastrofo za naše vinogradništvo.“
VI.	Resolucija, glede uvoza vina, grozdja in likerjev iz
Italije.
Na predlog g. nar. poslanca Nemaniča iz Želebeja pri Metliki se sklene zahtevati od Viade: „1. Da vsak uvoz vina, grozdja in likerja iz Italije brezpogojno zabrani; in 2. Da se k sklepanju mednarodnih pogodb vedno pritegneta dva strokovnjaka, ki ju naj nominira Savez.“
VII.	Resolucija, glede vinskih
tipov.
Na predlog g. Košarja iz Sv. Bolfenka pri Središču se sklene: „Da merodajni faktorji skrbe za to, ustanoviti na temelju vinarskih zadrug za vsako vinogorje stalen tip vina.“
Vlil. Resolucij a, glede redukcije vinarskih in drugih kmet. strokovnjakov.
Na predlog agronoma g. Petra Mioviča iz Maribora se sklene zahtevati od vlade: „Da ustavi nadaljno redukcijo kmet. strokovnih organov, ker so za pospeševanje kmetijstva, odnosno vinogradništva nujno potrebni ter da že reducirane zopet pozove v službo.“
IX.	Resolucija, glede tranzita
vina.
Na predlog g. Nikola Petroviča iz Beograda se sklene zahtevati od vlade. „Da se uveljavi iste transportne tarife, ki veljajo za izvoz vina v inozemstvo.
1.	Za vina, ki se prevoze iz Splita, kot centra proizvodnje vina v Dalmaciji v Južno Srbijo: Skoplje, Ka-vadar, Veles, Bitolj, da gredo kot tranzit; 2. Isto naj se uveljavi tudi za vina, ki se izvoze iz Vršca, kot centra proizvodnje v Vojvodini, in za vina, ki se izvoze iz Maribora, kot centra proizvodnje v Sloveniji.“
X.	Resolucija, glede zaščite domače industrije konjaka.
Na predlog g. agronoma Živanoviča iz Golobska (Srbija) se sklene pozvati upravni odbor glavnega Saveza : „Da
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
f. z. z n. z.
obrestuje vloge po najvišji obrestni meri
daje raznovrstna posojila in izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. urada št. 12.168.
Vsem, ki so povodom prebritke izgube moje iskrenoljubijene tovarišice v življenju
Ana Lipič roj« Rittsper
izkazali vsem žalujočim svoje iskreno sočutje in blago pokojnico tešili v njeni mučni bolezni izrekam tem potoni najiskrenejšo zahvalo. Predvsem se zahvaljujem prečastiti duhovščini za tako nepričakovano spremstvo, pevskim zborom za ganljive žalostinke, vsem številnim darovalcem vencev, vsem sorodnikom in prijateljem iz Gornje Radgone, kakor posebno še iz mojega rojstnega kraja, ki so polnoštevilno spremljali drago pokojnico na poslednji poli. Končno se zahvaljujem vsem, ki so prispevali, da je Njeno zadnje spremstvo bilo tako mnogobrojno, kar je utešilo mojo žalost.
Ohranite jo v blagem spominu!
Gornja Radgona, dne 12. maja 1924.
Peter Lipič,	Ana in Viktor Lipič,
soprog.	otroka.
! 0BRTN9 BÙ'
Ulili
V orani I
VeS» Bnterurb. §t@%r. 2 isnriiii@ ifs® feanin®‘ tefunsakcite ngflkiila'hteele RaV * §©*! * ¥«! *? I!?l J

vpliva na vlado, da zaščiti domačo industrijo konjaka (vinovice) in da odstrani razne umetne konjake, ki se nahajajo v prometu in ki s svojo ceno konkurirajo naravnim konjakom, ki se dobivajo iz naših domačih vin. Ker imamo v naši državi dovolj razvito industrijo naravnega konjaka — od vina, se lahko zabrani brez razlike vse imitacije konjaka, sčim se bo naša industrija konjaka povspela na dostojno višino. Isto se mora uveljaviti tudi za imitacijo dezertnih vin,“ (Konec prihodnjič.)
0©o«Qc®e>oeo®»«9osffloateeise»o9e
UREDNIKOVA POŠTA
Veržej. Le pozitivne podatke prosim. Domneva ni nič. Iz poročila bom vzel zrno brez plev. — Dr. H. Praga. Hvala. Vse pride. Pogreški so nastali v stavnici. Prosim še kaj ! — Naročnina prispela. — Ljutomer. Pride. Prosim potrpljenja. „Mala pol. šola“ mi je pošla, a je že naročena. — R. Neran Ljubljana. O članku nič ne vem. Podlistek je prišel. Morda pride članek čez 24 let. Ni te prvi slučaj, da se kaj izgubi. — Ostalim. Potrpljenje! Pa kratko opišite. — Vse porabilo pride.
Lastnik, izdajatelj, glavni in odgovorni urednik: Roman Bendé, novinar.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni
v
Čuvajmo materi Sloveniji slovensko lice!
• • 4
gumijeve pete in gumijeve podplate
mora vaš čevljar potrditi na čevlje, ker s tem si ne prihranite samo denarja, ampak st obvarujete tudi noge in čevlje
Izjava.
Podpisana Alojzija Belec, posestnica na Blagušu prekličem, da je neresnično vse, kar sem govoriia zoper Terezija Škrjanec, šivilja v Berkovcih in se nji zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnega sodnijskega postopanja,
Blaguš, dne 9. maja 1924.
Alojzija Belec.
: KS : »ff A s I Ar.I a oiisar: • MALI UuLÄol • -z-• • ■ . .		„.5	«	
Ugođma prilika! Lepo kmečko posestvo v izmeri nad 30 oral, z zidano hišo in gospod, poslopji se kakor leži in stoji (fundus instructus) takoj poceni proda. K posestvu spadajo tudi 4 gozdovi, mnogo živine in poljedelsko orodje. Več se izve pri lastniku Jakob Paulič, posestnik MeSé p. Radenci.	Mraiiiinjgii gramofon se proda pri Karlu Vogrinec, Kocijan pri Kapeli.
	® oral; hiša zidana syi in z opeko krita, vse v dobrem stanju. Več se poizve pri lastniku äioj: 5€eg6, Hrastje-Meta p. Radenci.
Akcitilen-plinski aparat s 16 plameni se takoj poceni proda. Karl Schmied, Gornja Radgona.	skoraj novo se poceni proda. Vprašati : Spodnji gris iS. IS
pridno in pošteno, za po-moč gospodinji išče za takoj proti dobremu plačilu in oskrbi Mariin Fischer, Zlatorog (Steinhof) Plitvički vrh p. G. Radgona.	Sodarske pomočnike sprejme pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič sodarski mojster Ljubljana Kolezijska ul. 18.
One 1. jiiniia HZf se irši s hipališhi restauraciji i Rapiscili VRTNI KONCERT s otvoritvijo kopališke sezone. Svira ciganska godba iz Prekmurja. Začetek ob 3. uri. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi t .. , Josip Mar^ik, restavrater	
si soseda kar ti povem ako
volneno bieg©
za ženske in sukno za moške obleke, tiskanine (druck) cefir, belo, rujavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino R. Stermecki v Celje kjer mi vsi kupujemo in kjer je največja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. Cenili! ZBStOnj.
Stavbeno gradivo
cement, apno, strešno lepenko, tesan les za kompletna ostrejša, late in vsakovrstne deske kupite najceneje pri
stavbeno podjetje.
lepsin». mmüii» bank
SLU
zavaruje proti požaru, tatvini in nezgodam; sklepa zavarovanja na življenje v vseh kombinacijah pod najugod-nimi pogoji
R wt v n a t e 11 stv©
v Ljubljani, Gosposka ul. 12
(v lastni hiši)
Podružnice po vsej državi
Ek$P©$ifura za mariborsko oblast v Mariboru, Slovenska ulica 13, ki daje vsa pojasnila in sprejema zavarovanja
IZJAVA
Podpisano podjetje poroča tem potom, da je naš bivši podzalagatelj Miroslav Marš v Ljutomeru z današnjim dnevom iz našega podjetja izstopil in da ni isti od danes naprej upravičen, bodisi sprejemati naročila ali pa plačila za naš ali pa njegov račun podzaloge.
Vse posle podzaloge delniške pivovarne Laško v Ljutomeru prevzame g. Joško Rus v Ljutomeru in je edino le imenovani upravičen sprejemati naročila in plačila.
Ljutomer, dne 13. maja 1924.
Glavna zaloga delniške pivovarne Laško v Mariboru.
fzdravilišče Slatina Radenci!
Edino zdravilišče v SHS za srčne, ledvične in mehurne bolezni; naravne ogljenokisle, električne in parne kopeli, pitno zdravljenje z Radensko vodo. Elektroterapija in Roentgen. Izvrstni zdraviliški uspehi. Električna razsvetljava in radiozabave. Cepljenje (küfice) po znižani ceni. Vprašajte svojega zdravnika in zahtevajte prospekte. Pred in po glavni seziji 40% popusta, na sobe. — Sezona od 1. Junija do 15. septembra.