proletarec je delavski list za mislece čitatelje
PROLETAREC
^r
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zweze in Prosvetne »atice
official organ of j. s. f. and its educational bureau
ST. — NO. 1823.
Eatorwi m ««cmU-cUm matter. D«c. t. IM?. «I Um p«l ■«*•• «I Clite«««, I»..
Ik* Act al CM|r.H of Mvé t, UT*.
CHICAGO. ILL., 19. AVGUSTA (August 19), 1942.
Published Weekly «t 2301 S. Lswndsl« Ave.
...LETO—VOL. XXXVI!.
Ruski vojski si ogledujejo neki nacijski oklepnik, ki jim Je padel v reke v sedanji borbi proti milijonski nemški vojski pred Kavkaaom. Naciji so se na stotino in stotine takih vojnih uničeval žrtvovali e svojem roparskem pehodu v jutni Rusiji, da ustreiejo muham so joga tirana Adolfa Hitlerja.
Sovjetska Rusija nujno potrebuje izdatneje pomoči
UKRAJINA, BELORUSIJA IN KAVKAZ DE2ELE OGROMNIH BOGASTEV, PO KATERIH HITLER NAJBOLJ HREPENI. HOČE JIH NEGLEDE NA 2RTVE
JUSTIČNI ODDELEK V PROCESIH PROTI FAŠISTIČNIM STRUJAM
Chicago Tribune prvi veliki list, proti kateremu je bila uvedena preiskava
Generalni pravnik Franci« Biddle se je resno zavzel stopiti na prste fašističnim skupinam m posameznikom, ki rujejo (;roti vladnim vojnim prizadevanjem in iz pod kopava jo enotnost ameriškega ljudstva.
Jintični department se je v enak namen lotil tudi fašističnih glasil, ki jih je precej v de-ifcli. Pod tem pritiskom je moral prenehati demagoški, pro-nacij^ki list Social Justice, ki ga je izdajal gobezdavi "fa-ther" Coughlin. Oblast je nastopila tudi proti raznim drugim listom fašističnih tendenc, ki se je jo nezauipanje v vlado, rujejo med voja/ki, zlorabljajo krščanstvo in hujskajo proti Židom in tujerodcem.
Prvi veliki list, proti kateremu je justični oddelek uvedel preiskavo, pa je Chicago Tribune. Obtožen je .kršenja zakona, ki je btt sprejet v času prejšnje vojne. Imenuje se "es-pionage act". Tribune je izola-cionistično glasilo. Predsednika
Rooeevelta in člane kabineta strastno napada. Ima mdgočen vpliv tudi v kongresu in milijone dolarjev imovine.
Preiskava i proti Tribuni sc nanaša samo na eno njeno poročilo, ki ga je imela 7. junija o pomorski bitki z Japonci pri Midwayju na Pacifiku.
Izmed posameznikov je bil na podlagi tega izjemnega zakona obsojen William Dudley. PeHey, vodja fašistične sekte 'Silver Shirt", na petnajst let zapora, in urodnik njegovih publikacij L. A. Brown pa je dobil pet let ječe. Pelleyjevo tiskovno podvzetje Fellowship Press je bilo obsojeno na pet tisoč dolarjev globe.
V Chicagu je bilo nedavno obtoženih kršenja te postave nadaljnjih 28 oseb, med njimi Elizabeth Dil ling, katero v de-magoštvu proti politiki zvezne vlade in proti "rdečkarjem" le malokdo prekaša. Obsojeni W. D. PeUey je "specializiral" v antisemitstvu.
Čistka v fašistični stranki v Italiji njeni vzroki
V Mussolinijevi stranki »e vsled vojnih neuspehov in pomanjkanja širi nezadovoljnost in tudi očitki proti dučeju se množe.
2e pred par meseci je njen tajnik odredil izključenje vsakega, " ki ni vreden biti član itrsnke graditeljev moderne Italije". Ta mesec pa se je pričelo s čistko na debelo. Is Švice poročajo, da bo črtanih o-krog 60,000 čtanov.
Vlada strogo nastopa tudi proti nezadovoljnežem izven ctranke. Prizadeva si ukrotiti vsakega "nevarnega" nezado-voljneža s terorjem, da s tem prepreči organizirano uporniško gibanje.
Nasilne metode je zelo pomnožila tudi na Primorskem, v "provinci Lubiana", v Dalmaciji, Črni gori, Grčiji in Albaniji.
Nacijski agenti v
južni Ameriki na delu brez odmora
ŠPANSKA POSLANIŠTVA IN KONZULATI GNEZDA iPIJONSTVA IN SPLETK. — VLADA ARGENTINE OSTANE "NEVTRALNA HIERARHIJA NAKLONJENA FAŠIZMU
11
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO
Zadnji p;nd:ljck je prišlo v svet senzacionalno poročil«» ds jc t i Chu.chil) in 19 drugih angleških ter ameriških predstavnikov štiri dni v Moskvi na posvetovanjih a Stalinom, s poveljniki ruske armade, z Molotovom in drugimi merodajnimi člani sovjetske vlade. Namen razgovora je bil sedanji poloiaj in o načrtih sa drugo fronto. Poročajo, da se je med njimi doseglo popolno soglasje.
Na velikem banketu žurnali-stov zadnjo pomlad v New Yor-ku, na katerem so bili predstavniki ameriške vlade in Anglije, visoki vojaški častniki iz obeih dežel, poslaniki itd., je sovjetski poslanik MaJtsim Litvinov prepričeval vse, kako mogočna je še nemška oborožena sila in apeliral na ameriško in angleško vlado, in na vrhovna poveljstva obeh dežel, da naj iz-
pno, so dopuščali, da je padla dežela za deželo.
Nemški radio Širi sumnje
Propaganda v zavezniških deželah za drugo fronto traja že precej mesecev. Negujejo jo posebno komunisti in pa vsi drugi, ki so za resno «pomoč Sovjetski uniji. Vladni in armadni krogi v Washingtonu in Londonu so jo obljubili. A za tako
datnejše posežejo v borbo. Povzetje kot je invadiranje
"Nam jc všeč, ko čitamo, kako se sovjetski armadi v zavezniških krogih poklanja lavori-ke," je dejal Litvinov. Nato je poudaril, da bi Sovjetsko Unijo veliko bolj radostilo, ako se jih bi moglo še komu poklanjati, ker je pripravljena taka priznanja z veseljem deliti.
Nasvet sa Še eno fronto
Bilo je vsakemu očitno, da misli 8 tem ustanovitev še ene zavezniške fronte v Evropi.
Litvinov ni edini sovjetski državnik, ki zaveznike že dolgo ubirajo v agresivnost. Sovjetski vojaški atašeji v Washing-tonu in Londonu skušajo prepričati zavezniške kroige, da je položaj na v«hodni fronti tako resen, da če sovjetska armada ne dobi kmalu pomoč, bo prepozno, in da zavezniki igrajo isto pogubno vlogo kakor od začetka: Namreč namesto da bi bili napeli vse svoje sile sku-
Imenik društev Prosvetne matice
jc v tej številki na peti strani. Tc je prva objava tega imenika
v tem letu. Ali
je vaše društvo še včlanjeno v Prosvetni matici 7 Ako n«, predlagajte, da se ji pri-
druii.
^MMIMMSMMSMSMM»
Evrope je tre<ba priprav. Koliko daleč so dospele, je vojaška tajnost ameriške&a in angleškega vrhovnega poveljstva.
Na drugi strani pa je začel polagoma naraščati dvom, da-li zavezniki sploh mislijo Rusiji resno pomagati. Preveč jih je že bik) v USA in Angliji, ki »o i v časopisih, na shodih in tudi v zbornicah izrekli nado, da bi se Nemčija in Rusija zbiH druga drugo do popolnega uničenja. Ali so svoje mnenje spremenili? Marsikdo meni, da ne. Ampak tisti ljudje sami na sebi, ki so izrekali tako željo, niso toliko važni, da bi mogrli odločevati, ali naj Rusija dobi pomoč, ali ne. Ali pa morda so.
Ti dvomi, te spletke, namigovanja in Očitki so zavezniški
(Nadaljevanje na 2. strani.)
AFL in CIO su še daleč od sloge in pobotanja. Na konvenciji unije UGW v Michigan City ju je William Green dejal, da vlada v unijah AFL največja zastopnost, v CIO pa nesporazumi in notranji boji. Ves njegov govor je bil unijam CIO v splošnem neprijazen. Pohvalil se je tudi, da ima AFL že šest milijonov članov.
Census bureau poroča, da sladkorna bolezen povzroča čezdalje več smrtnih slučajev. Leta 1940 je vzela življenje 36,015 ljudem, ali 16.6 na vsakih 100,000 prebivalcev.
Oblast v Angliji si prizadeva trgovce z živili uveriti, da bo vsakemu žal, ki bo kršil vladne regulacije. Neki mesar v Londonu je bU zatožen, da proda nekaterim odjemalcem več mesa kot pa bi ga smel na podlagi določenih odmerkov. Oblast je uvedla preiskavo in dognala 14 slučajev, v katerih .je kupcem prodal več mesa kot bi ga jim šlo po odredbah. Kršitve so bile sicer majhne, ker je v vseh 14 slučajih prodal samo za $1.06 mesa več kakor pa mu je bilo dovoljeno. In za ta mali prestopek je bil obsojen na $1,-512 globe.
Rojstva v Angliji so v času vojne jako narasla, d očim se je odstotek smrtnih slučajev med otroci znižal. Tako je poročal v parlamentu minister zdravstva Ernest Brown. Dejal je tudi, da je difterija lani umorila več otrok kakor nemške bombe.
Bratska organizacija Eagle
je letos na svoji konvenciji v Chfoagiu opustila vse običajne konvenčne zabave in izlete. In na konvenciji so govorili le o upravnih zadevah, da so hranili ča* in denar. Ima 662,000 61ano< Jzmed katerih jih je 25 tisoč v armadi.
Argentinska vlada prepovedala vseslovenski kongres
V Nemčiji je še poldrug milijon francoskih vojnih ujetnikov. Laval želi, da jih bi Hitler vrnil, ker manjka delavcev na polju. Obljubil jih je vrniti toliko, kolikor se francoskih delavcev prostovoljno prijavi za uposlrtev v nemški industriji. A odziv je bil slab. Vsled tega je Laval francosko delavstvo močno grajal, če$, da je premalo patriotično.
Rusija je leta 1940 produci-rala 212,000,000 sodov petroleja ali okrog 11 odstotkov od celokupne svetovne produkcije. Nemčiji te neobhodno potrebne surovine manjka, zato se njena armada tako prizadeva, da bi prodrla do kavkaških oljnih vrelcev.
Senator Josh Lee iz Oklaho-me je dejal v zbornici, da se je nespametno truditi zgraditi več ladij kot jih more Hitler potopiti. Njegovo mnenje je, da ga bo težko dohiteti, zato priporoča masno produkcijo tovornih letal za prevažanje municije, živil in vojakov. Zgrajenih je bilo že nekaj poskusnih velikih tovornih letal in ne bo dolgo, ko se jih bo izdelovalo v velikih množinah.
Minister general To jo rad poudarja, da Japonska ne bo odnehala dokler ne zruši Velike Britanije do cela in Zed in jenih držav popolnoma ne premaga. Tojo torej veliko obeta, a bitke na Pacifiku nič ne dokazujejo, da bo kdaj dočakal uresničenje svoje grožnje.
Osiščne podmornice so dose-daj potopil« povprečno blizu dve naši ladji na dan. Zed. države imajo kakih 60 velikih la- i -
^^¿¿ij*?*111 jea,T8le' Tobin odpotoval v Anglijo nih 750,000 delavcev. To števi-	r	3 1
V Argentini*je bila podvzeta kampanja za sklicanje vseslo-vanskega kongresa, kakršen se je vršil pred tedni za Zed. države v Detroitu. Dočim ga je vlada te dežele podprla in bila zastopana na njemu s svojimi predstavniki, ga je argentinska vlada prepovedala.
Pravi, da je to storila zato, ker je nevtralna v tej vojni in ne dovoljuje nobeni struji delovati za zaveznike, niti ne v prid osišča. Drugi vzrok pa je, ker smatra kampanjo vseslovan-skega kongresa za komunistično akcijo.
Argentinska vlada je edina na ameriškem kontinentu, ki je chranila z državami osišča prijateljske odnošaje. Vlada Zed. držav ji to jako zameri, a predsednik Argentine pravi, da kar počne, je vse v interesu Argentine, ne pa kake druge dežele. Socialisti in drugi pristaši demokracije v Argentini ga dolže tajnega prijateljstva s Hitlerjem in Mussolinijem.
Japonci pošiljajo nacijem kavčuk
Kakor poročajo iz Londona, je Japonska že začela zalagati Nemčijo s surovinami iz svojih pridobitev v Pacifiku. Med temi surovinami je ponajveč kavčuk. Ta roba se prej k one prevaža na ladjah mimo rta Roga na koncu Južne Amerike, je povedal nekdo iz ministrstva gospodarskega bojevanja.
Gospodarski stik med osišč-nima pajdašema se omogoča z ladjami, ki morejo prepluti 17,-000 milj dolgo vodno pot brez prestanka.
Nikjer ni nemška propaganda tako močna in tudi drzna, kakor v republikah Južne in Centralne Amerike. Svojega najboljšega pomočnika ima v španski diplomaciji v ondotnih mestih in v španski falangi, ki jo general Franco presaja tja in prilagaja razmeram v deželah zapadne poloble. In pa v hierarhiji.
Omrežje nacijskih agentov
Dasi so razen Argentine vse latinske republike prekinile di-plomatičen odnošaje z Nemčijo, Italijo in Japonsko, in nekatere so jim napovedale tudi vojne, je Hitlerjevih agentov veliko povsod. Med njim niso samo nemški priseljenci nego domačini nemškega pokolenja, nemški trgovci, tehniki, duhovniki in poklicni nacijski propagand isti.
Napadi na Zed. države
Glavni boj telya nacijskega propagandnega in špi jonskega omrežja je proti Zed. državam. Revnemu ljudstvu dopovedujejo, da ne bo nikoli živelo v blagostanju, Če ne izžene "jenkij-skega imperializma".
Naštevajo industrial ne in druge obrate, ki so posest ameriškega in angleškega kapitala, toda o bogastvih, ki jih posedujejo nemški in italijanski ma-gnati, molče.
V Argentini obetajo ljudstvu raj čim Nemčija zmaga in se prične izmenjavanje nemških industrialnih izdelkov z argentinskim mesom, žitom in drugimi pridelki. Zed. države vas ne bodo rešile, ker vaših pridelkov ne rabijo, pa vas gulijo le z u-vozom in vsled enostranske kupčije pehajo deželo v revščino in podloinost Wall Stree-tu in Londonu.
Resnica obratno
Resnica je, da je Anglija ena najboljših odjemalk argentinskih pridelkov, in enako Zed. države, ki kupujejo veliko ne samo v Argentini in v Braziliji, nego v vseh drugih ameriških deželah. Ob enem jim pomagajo s posojili, s katerimi vlade krijejo svoje izdatke in financirajo razvoj raznih domačih obratov.
Res seveda je, da so ameriške investicije v teh krajih izredno velike, toda tudi ako jih bi vlade vse zaplenile, bi to še ne pomenilo blagostanja za on-dotna ljudstva. To pride šele z odpravo izkoriščanja — torej z odpravo tudi domačih izkoriščevalcev in z uredbo gospodarstva na temelju mednarodne vzajemnosti.
Namen nemškega imperializma in nacizma ni pomagati Južni Amaniki, nego si jo gospodarsko in politično podvreči "nadljudstvu" (arijcem tretjega raj ha) v korist.
Cerkev z naciji
Ker že govorimo o pomoči in o sodelovanju, ki jo. ima nacij-ska propaganda v španski diplomaciji, je treba poudariti, da ima fašizem mogočno oporo tudi v katoliški duhovščini.
Duhovniki so večinoma Španci ali pa domačini španskega pokolenja, skrajno reakcionarni, kakor je bila do qvilne vojne duhovščina v Španiji in je še sedaj. Cerkev ima v južnoameriških deželah velika bogastva, kakor jih je imela do u-stanovitve republike v Španiji in v Mehiki do revolucije. Cerkev v teh deželah Ig led a na Ze-dinjene ndržave in Anglijo kot na prot¿katoliški deželi, v katerima vladajo protestanti. So-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
lo bo kmalu naraslo na 2,000,-000. Do konca prihodnjega leta bodo lahko Ztgradili 2,300 velikih tovornih ladij letno in 700 manjših ladij.
Meseca septembra se bo vršil kongres zveze angleških strokovnih unij, na katerem bo zastopal Afl* predsednik unije prevoznikov Daniel J. Tobin.
Klic indijskemu delavstvu v boj proti osišču
Odbor Ameriške delavske federacije je naslovil indijskemu delavstvu klic sa prid rušenje boju proti osišču. Urgira ga, da naj za enkrat pozabi krivice, ki so se mu dogodilo pod angleško vlado v proŠlosti, m naj skupno z ostalim demokratičnim delavstvom po svotu pomaga ugonobiti fašizem, ki je smrtni sovražnik svobodnega človeka.
"No glodo kako upravičeno so pritožbo indijskega ljudstva proti Velflci Britaniji, dejstvo ostane, da jo edino upanje sa politično m ekonomsko neodvisno* ljudstva vseh dežel v
zmagi zed m jenih narodov. Ako zmaga osiščo, bo tudi ljudstvo Indijo obsojeno v trajno suš. noet," pravi proglas odbora A. F. of L. m nadaljuje t
"Ko bo vojna končana in smafa dobljena, bo prišel čas sa začrtan je novega toka k svobodi sa Indijo in drugih satira-nih ljudstev.9*
Ameriško in angleško delavstvo priznava, da so bilo ▼ Indiji pod angleško vlado storjeno veliko krivico» in delavstvo obeh dežel j« proti njim protestólo In Indijcem pomagalo, da so jih odpravi.
* Smatra pa, da stavke, izgredi in odrekanje sodelovanja z Anglijo sedaj, ko je v vojni, Indiji ne more biti v korist, ne borbi sa svobodo vseh dešel in narodov. Homatije v Indiji, u-k in jen je njenih obratov s stavkami m podiiganjem k izgredom jo pomoč Japonski čeprav ji ni dana namenoma, ob enem pa povzroča zmedo v Indiji v času, ko ima Anglija polne roke naporov in bojev z osiščem vsekriiem po svotu.
Dobro jo. da jo odbor AFL delavstvu Indije obljubil pomagati v zahtevah sa osvoboditev
njegove dešele, in ga ob enem pozval, da naj sedaj rajše sodeluje z zavezniki, ne pa jih ovira v njihni borbi.
Tudi sovjetske delavske unijo co na Indijo slično apelirale in komunisti ter drugi prijatelji Sovjetske Rusije v Indiji ostro obsojajo taktiko in sabotaine metode Vseindijskega kongresa. Od zmage Anglije lahko z gotovostjo pričakuje osvoboditev Indije, ne bo pa jo dobila, ako zmagati Japonska in Nemčija. To je jasno in milijone ljudi v Indiji se zaveda te niče.
Anton Zornik na agitaciji za Proletarca v vzhodnem Oh iu dobro uspel
Joseph Snoy je dostikrat pojamral, da on na agitacijo po naselbinah tam okrog več ne utegne, in drugega tudi ni bilo, da bi ga nadomestil. Pa so na zadnji konferenci JSZ in Prosvetne matice v Bartonu sklenili povabiti tja koga izmed "zunanjih". Predlagan je bil Anton Zornik iz Herminieja, Pa., ki se je vabilu odzval in dobil — kakor bi dejal Anton Jankovich, "naročnin in 'copakov'."
Ko to pišemo, je poslal Anton Zornik iz naselbin v vzhodnem Ohiu že 33 novih naročnin in 9 obnovljenih.	v
To je že nekaj! S svojim delom seveda ni še končal. ,
Ta slučaj dokazuje, da Proletarca lahko razširimo, če bi mogli dobiti agitatorje, ki bi šli zanj, kakor pravimo, "od hiše do hiše".
Tudi v par drugih krajih smo dobili v teh tednih precej novih naročnikov. In dokaj knjig smo prodali. Dosedaj smo v poletjih prejemali zanje jako malo naročil. A danes je slovenska knjiga že dragocenost! V Mariboru, Celju, v Kranju in v drugih slovenskih krajih, ki so pod naciji, so slovenske knjige že skoro vse uničili. V Ljubljani jih Italijani še trpe, a prednost v bivših slovenskih knjigarnah je dobila italijanska knjiga.
Pišite po naš cenik knjig. Marsikak slovenski književni biser bo kmalu razprodan. Požurite se, dokler se še dobe.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
T——-
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Jii|oiloranikt Delavska Tiskovna Dr «iba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah sa celo leto $3.00; sa pol let* $1.78;
sa ¿«trt leta $1.00. Inotematvo: ta celo leto $8.50; ta pol leta $2.00.
I
M JF
JOSKO OVEN :

RAZGOVORI

Vel rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpotneje do pondeljka popoldne ta priobčitev v številki tekočega tedna.
■a.. . ----- —	...	»	ligi
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'! Publlshinf Co.,
lac. Established lt06.
Editor. B'tsiness Manager_____
—~—.............Frank Zaits
--------Charla« Foforelec
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenu«	CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2S64
Upor v Indiji - njegovi vzroki in kaj bodo posledice?
Vseindijski kongres ne bi mogel državam oaišča (Japonski, Nemčiji in Italiji) ustreči a ničemer bolj kakor je s svojim ulti-maiumom za takojšnjo neodvisnost Indije od Velike Britanije.
Posebno japonski propagandi je prišlo to kakor nalašč. Po Kitajskem in med dllrugimi ljudistvi v Aziji vprašuje; 44Ali še verujete, da se zavezniki bore za "štiri svobodščine'? Poglejte v indijo!"
Sedanji položaj v Indiji je posledica zmotne politike Angležev po prejšnji svetovni vojni. Indijci so se takrat borili na strani zaveznikov in obljubljeno jim je bito, da dobe po vojni statut dominjona. Angleška vlada jim je po vojni ponudila precej politične avtonomije. Vseindijski kongres je pogoje odklonil :n zahteval popolno neodvisnost, bil pa je pripravljen v polgoj. da bi Indija ostala po svoji volji sestavni dei imperija Velike Britanije.
V	sedanji vojni je Vseindijski kongres "nevtralen". Njegovi voditelji so celo izjavili, da ImKje niti pred Japonci ne bodo branili, dokler bo pod Anglijo. Japoncem je bilo to kajpada silno povšečno.
Porazi zaveznikov v Aziji angleškemu prestidžu v Indiji seveda niso korfetili. Ekstremni krotf Vseindijskega kongresa so izdali oklic, da je baš sedaj, ko so zavezniki v neugodnem položaju — v deferazivi — Čas za ločitev od Velike Britanije -.lajugodnejši.
Načelnik kitajske vlade general Kajšek je šel v Indijo, da voditelje Vseindijskega konjgresa pridobi za spravo z angleško vlado. V enak namen je poslal tja svojega posredovalca predsednik Roosevelt. General Kajšek jim je dokaizoval, da ako Japonska zmaga, ne bo svobode za Indijo. Angležem pa je svetoval, da naj Indiji določno povedo, kaj nameravajo z njo. Tako je prišel tja v imenu amgleške vlade brvši levičaireki socialist Sir Stafford Cripps in hnel z voditelji Vseindijskega kongresa m s predstavniki drugih indijskih struj mno(go posvetovanj, a kompromisa le ni mogel doseči. OMjubil je Indiji popolno avtonomijo, a v tej vojni bi Anglija obdržala obrambo Indije. Kajti če se bi angleške bojne ladje in angleška armada umaknila iz nje, Ibi to odprlo Japoncem vrata na sfcežaj. Vseindijski kongres bi sicer lahko v prav kratkem času sestavil vlado, ne mogel pa bi kar tako izigraditi armado, s katero bi branil svojo deželo.
Mohandah K. Gandhi, ki je nekak duhovni vodja Vseindij-skega kongresa, tega argumenta ni hotel upoštevati. Zahteval je neodvisnost Indije od Velike Britanije v vsakem oziru. Oripps se je vrnil v London praznih rok.
V	VVashingtonu, Moakvi, v Angliji in na Kitajskem so vzlic tem neuspelim posetom orpali, da Vseindijski kongres ne bo izvršil svojih pretenj. To upanje se jim ni izpolnilo. Poslovni odsek Vseindijskega kongresa j« izdal na Indijce preglas za nenasilno nepokorščino oblastim, dokler bodo pod Angleži.
Angleška vlada se je morala odločiti ali za umik, ali pa za drastično akcijo. Poslužila se je slednje poti. Gandhi in drufei uporniški voditelji Vseindijskega kongresa so bili poslani v zapor. Nacionalisti pa so se namesto nenasilne nepokorščine po-služili izgredov proti olblaatim. Mnogo izgrednikov je bilo ubitih. Stotine jrh je bilo aretiranih. Mnogoltje so izgredniki ustavili ipromet, pozivali delavce v stavke, pa tudi rušenja in požigi so se dogajali.
V	Tokiu so tega izredno veseli in ai manejo roke, češ, da je angleškega imperializma v Aziji konec. "Naš sen za gospod-stvo nad Azijo se uresničuje," pravijo japonski imperialisti in mežikajo v Indijo kn proti Sibiriji.
Indijski nacionalisti so v tej tlcrfzi kakor Irci. Mržnje do Afruglsžev ho jih zaslepile pred resnično nevarmfctjo, ki jim preti, ako zmaga osišče. Kajti ako zavlada v Indiji Japonsko vojaštvo, ne bo več Vseindijakiega kongresa, ne demonstracij, ne svobodnega časopisja. Indija bi prišla iz dežja pod kap.
•J à
I k'k\W
s jK
P* V
Iv v V	•
Jh**»JM *f f
;
Na «oraji sliki jo videti notranjoat enega od orjaških ameriških prevosnih letal, ki norejo prevažati vojake, anuničijo, topovo in dru«e vojn« potrebščino »a tisočo milj dalo*, no da bi se jim bilo troba bati podmornic. Amerika jih «radi ni i koliko, a jih potrebujemo še rmi.
GUGLIELMA
Bojevnik socialne pravičnosti, propovednik vzajemnosti med narodi, prijatelj Jugoslovanov
Dne 3. avgusta je v Ženevi Supilo, dr. Ante Trumbič, Ivan preminul Guglielmo Ferrero, Mestrovič in drogi, profesor ženevske univerze, ki j Ko je italijanska nacionali-steje med največje*zgodovinar- stična propaganda zahtevala, je našega časa.	da Dalmacija in Primorje pri-
Guglielmo Ferrero je napisal padata Italiji, je Ferrero odlo-poleg velikega števila drugih čno zahteval, da vsi kraji, kjer zgodovinskih znanstvenih in žive Hrvati in Slovenci, pripa-književnih del, knjige: "Veli- dejo novo rojeni Jugoslaviji.
—"	Tudi na mirovni konferenci je
podpiral upravičeno stališče
čina in padec Rima", "Med dvema svetoma", "Stara in nova Evropa", "Tragedija miru", Govori «rluhcem", in trilogije
--—- o—-----------, H. ». II^B IJV -----v«»u»v, mt je UC-
o diktaturah in režimu svobo- jan^ki začetek fašizma, je Fer-
j. i.* . .. . _ . . . . ___ .
Vzroki za vojne izginejo edino kadar jih odpravimo s socialistično uredbo.
Zmagovati v raizpravah na sejah, shodih in v tisku je veliko laglje kakor na bojličih.
Vsakdo, ki hoče svat v čem resnično toboljšati, mora za svoje risbe in nauke črpati iz socialistične filitzofije in aocialj-stičnega gospodarskega programa.
Fašizmu je vžjgano Kajnovo znamenje v čelo. Njegovi principi so ti mor, nasilnost hn sila. Fašistovaka država ne spoštuje človeka ta njegovih pravic ter ae brutalno vmešava v človekovo zasebno življenje. Da bi opravičili potoke krvi !■ vae zatiranje, ki m dogaja samo radi časti lakomnosti in vlad ohlapnosti ftth-rerjav, izrabljajo Ime boga m naroda.—Val ter Rode.
de: "Aventura", "Rekonstrukcija Evrope" in "Oblast". Vsa ta dela so izšla v vseh važnih Svetovih jezikih. Mnoga so objavljena tudi v srbohrvaščini m slovenščini. Ferrerovo delo na polju časopisja posebno francoskega, ameriškega in južnoameriškega, je velike važnosti, kajti skozi leta in leta je svetu odpiral oči rn mu kazal pretečo katastrofo. V "Tragediji miru" je prvi zagledal bližajoče se strašne nesreče, usodno posledico vojne in miru. Po nastopu fašizma v Italiji je začel s pisanjem svojih Člankov in knjig, v katerih je napovedoval katastrofo in tragedijo človeštva, ki se je neizbežno morala razviti iz fašizma. Zaradi tega je nastal med njim in Benitom Mus-solinijem spor, ki je povzročil njegov odhod iz fašistične Italije. Leta 1930 je zapustil Italijo in se nastanil v Švici, kjer je postal profesor sodobne zgodovine na univerzi. Ves ta čas je Ferrero ostal zelo aktiven novinar in kritikoval slabo in neoddotfno politiko zapadnih demokracij. Za časa ustanovitve Mandžukuo-a, se je nahajal na Kitajskem. Za časa abe-sinske vojske se je odločno postavil na stran Abesinije in vseh onih narodov, ki se bore za neodvisnost in svobodo. Odločen nasprotnik prepohlevne londonske in pariške politike, je zahteval ne le, da demokratske velesile enengično posežejo v abesinsko vojno, tmveč tudi živo obsojal angleško in francosko politiko pasivnosti v meščanski vojni na španskem. O priliki Monakovega je stal popolnoma na strani Cehoslova-ške in vseh malih narodov. Nezadovoljen s slabotno politiko Pariza m lx>ndona, je prerokoval Evropi propast in vojno. V izda/stvu napram Čeh oslov a-ški, je videl polom Evrope m vse njene politike ravnovesja in sistema društva narodov. Guglielmo Ferrero je bil ve-
od njenega začetka, pa do zdaj, V vseh svojih člankih je
se je prvič srečal z velikim hr vaškim državnikom Franom Suipilom, ki (ga je obiskal v Tu rinu. Od takrat naprej je bil
Gugliel mo Ferrero navdušen ¡ del njene prostran« dežele.
pristaš ustanovitve Jugoslavije. Prepričan je bil, da mora Av-stro-oirrska monarhija razpasti In je kot pravi Mazzinijanec spoznal potrebo, da ne ustvari državo južnih Slovanov. Za časa svetovne vojne je bila Fer-rerova hiša v FJorenci shajališče jugoslovanske emigracije. Redno so tja prihajali Franjo
Njegovo potegovanje za pošteno politiko miru in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo na Jadranskem morju, je imelo zanj hude posledice:-povsod so ga napadali, bil je kon-finiran, pod policijskim nadzorstvom in končno pregnan iz Italije.
Jugoslavija, čehoslovaška in Poljska izgubljajo v Ferreru velikega prijatelja.
' Naj še omenimo, da je smrt Ferrere posebno težek udarec tudi za šefa odseka za Časopisje pri Jugoslovanskem Informacijskem Centru v Zedi-
Jugoslavije. Celo za časa D'An- ! nJenih državah dr. Bogdana nomzijeve aventure, ki je de- KadlC0- Njegova soproga Nina
Radica je edina hči velikega zgodovinarja in njegove žene G me Lombrozo, hčere slavnega učenjaka Cezare Lombrozo. G. Radica je v svojem obsežnem
rero zahteval od laške vlade, da D'Anuncio zapusti Reko in Kvamer. Znani so njegovi član-
ki ¿z lista "Secolo", ki jih je po- „ .V u ¿ „ nem ^ ;__..' LZ L *** Agonija Evrope" posve-
natisnilo vso jugoslovansko dalmatinsko časopisje.
til prvi del "Razgovorom z Gugiielmom Ferrerom."— JIC.
SOVJETSKA RUSUA NUJNO POTREBUJE IZDATNEJE P0M0CI
(Nadaljevanje s 1. strani.* nih krajih v Evropj, razen v tistem delu Francije, ki ga misli
morali ja k o opasni. Posebno,
vmiti nazaj.
ker jih že dolgo poudarja nemški radio v vseh jezikih. Rusom	Ogromne nemške žrtve
na primer zatrjujejo, da jim	tj r< . . . Velik« Britanija ni v kanj« po-
magati, ki tudi če bi mogla, im	" ""V"*1» <ygro~
ne bi hotela. Dalje nacUski ra-	T ' ni ®anjTe'
dio pripoveduje Rusom, da kar	^«^e doseč. svoj namen. In
DR RP 7iwi Hr^nv *	namen je zmagati, neglede, kopa se Z$d. držav Uče, pa on,	,fko vojakov bo pAdlo
nami vedo, kako nesmiselno bi bilo od njih pričakovati kako izdatno pomoč.
Namen j« rušenje xa upanja
. Kakor Nemci posedujejo naj.
Saj ima še vedno dosti hrane za topov^! In njegova armada je mogočna, kakor je bila pro-šlo zimo, ko so o nji pravili, da bo zmrznila na ruskih stepah in
boljšo oboroženo«ÍOv t¿ko ima- ¡ kon**U ,etiako tragično kakor
je Napoleonova. Tak opiimi-
jo tudi mogočen propagandni in špijonski aparat. !n svoje agente vsepovsod. Churchill in Roosevelt sta Sovjetski Uniji zagotovila, da bodo skupno vztrajali do zmage in potem mir skupno gradili. To je bilo dobro. A novo umikanje sovjetske *~made pred nacijsko vojno maši no in njeno prodiranje na bogata sovjetska oljna polja spravlja vw sovjetski obrambni sistem v nevarnost. In naravno, kadar ljudstvo v zaveznikih deželah čita le o odporu, o umiku in pa nacijsko ba-hanje, ae mnogih loteva malo-d«u?nost, čeprav jim ameriško poveljstvo zagotavlja, da pride čas, ko bomo zadostno pripravljeni za ofenzivo in tedaj bomo mi zmagovali.
Nemci im ogromno pridobili
Nemci pravijo, da je že nad 40 milijonov sovjetskega pre-HP l^^B	- bfvaktva pod njimi. Ukrajino
lik prijatelj Jugoslavije, prav »n Belo Rusijo so okupirali, gre-
swl	^^I^it.. ___I .	____»r .	.	.	.
do na Kavkaz in črno morje postaja njihovo. In nemškemu
branil njeno neodvisnost. 1904 ljudstvu pripovedujejo, kako
se že izvaja načrt za izrablja nje zemlje in prirodnih boga-- ate v v okupirani Rusiji, ki je najbogatejši, najrodovitnejši
IHklje Nemci pripoveduj« j o o svojih načrtih «a spremenitev Ukrajincev in Belorusov v tla-čane, ki bodo morali dHati za 'vzvišeno nemško pleme" in nemške gospodarje, da bo imelo nemško ljudstvo vsefca v izobilju.
Tak načrt Nemčija 1« uveljavlja v vseh drugih okupira-
nem je kvaren. Njegovo neupravičenost so v Moskvi že zgodaj na pomlad dobro poznali, zato so tudi predlagali Angležem in Američanom ustanovitev zapa-dne fronte.
Morda jo dobi Rusija še eno, ako Japonska udari nanjo v Si^ biriji.
Položaj torej ni še tak, da bi mogli v zavezniških dežHah kar tako opati na zmago, kakor so mnogi mislili v začetku. Tre<ba se je boriti, in dosedaj je Rusija edina, ki mora prenašati skoro vso težo Hitlerjeve mehanizirane vojske.
A se bo spremenilo. To v Washii*rtonu in Londonu za trdno verujejo. Hitler se je pripravljal dolgo, Anglija le nekaj let, Zed. države pa v velikem šele od japontfflceg* napada dalje. Na Pacifiku se Japonci ne morejo več ponašati t zmagami, nemško ofenzivi v Afriki so tudi ustavili. Toda z agresivnimi akcijami se vendar mudi, dokler je še ruska armada močna.
Konferenca delavskih unij treh dežel v Washingtonu
Mesec« septembra se bo vršila v Washingtonu konferenca zastopnikov ameriških, angleških m ruskih unij v namenu, da s« «zedinljo za enoten program in «a ojačenje delavskega sodelovanja v vojni za poraz* fašizma.
Kadar želite kaj oglašati, •pomnite — "Proletarca".
Vojni vihar je končno tudi Indijo do v gel. Kakšen bo rezultat rn posledice, ne ve nihče. To pa, da ne bo dobro za Anglijo in zaveznike, je razuml jivo. Japin/ka bo izkoristila polt daj v Indiji pod geslom: "A-zija Azijatom!" Težko je dbso-jati Indijce ra ta njih korak. Kdcr pezna Indijo le površno, kot kronsko kolonijo Ang-lije, s primitivno agrikulturo, čuf dno, Evrcpejcu tujo religijo, in še bolj tujimi še«gami in običaji, bo ugotovil z angleškimi toriji vred, da Indijci še nvo zreli za samovlado. A kdor je malo več čical in m zanimal za Indijo m poznal saj majhen del njene duhovne frloaofije — rn njene stoletne borbe za osrvobojenje izpod tujega jarma ter izpod jarma domačih vladarjev in prrncev, kateri so s svojim 0-gromnim bogastvom vzdržava-ni na krmilu s pomočjo angleške krone — in kdor saj malo pozna delo Mohandaia Karam-c h and a Gandhija, Nehruja in druge velike In'itijce — bo mislil drugače.
V zadnji svetovni vojni je Gandhi, kot večina drugih vpilivnih Indijcev, bil z An&4ijo, katera je obljubila Indiji samovlado, kakor je tudi obljubila Palestino Arabcem in pozneje Židom. Po dobljeni zmagi je Anglija prelomila svoje obljube. Indijci so fevoltirali, Anglija je s silo uničffla to gibanje in vtaknila Nehruja in Gandhija v ječo. To je še bo4j poostrilo boj, kateri je trajni vse do sedaj. Da je Anglija veliko zakrivila s svojo kolonijalno politiko, ve vsak pedant in rezultat je popoftia brezbrižnost domačinov povsod v njenih kolonijah, kot se je pokazalo v Ma-leji, Burmi tod. Indija, kot Kitajska, je ogromna dežela, ki šteje približno 400 milijonov ljudi. V obeh je na vrha budhi-zem, poleg pa v Indiji še vedno prevladuje kastni sistem, kateri sega daleč v njeno prazgodovino. V ofoeh deželah je prevladoval pacifieem.
In vendar, poglejte Kitajsko! Lzvojevala je svojo narodno revolucijo, ne da bi posedovala veliko industrijo. Imela je le
primitivno agrikulturo in malo modernega vojaškega znanja. In vendar se ta dežela Kitajska bori že šesto leto proti eni največjih militarističnih sil na svetu. Zakaj?
Odgovor je jasen. .Vztraja zato, ker se boni zase, za svoj narodni obstoj, kot se bore Jugoslovani, Cehi in Rusi. Za svojo deželo, za svojo sedaj. To je v*a skrivnost človeškega odpora. To je Anglija pozabila pred leti in sedaj je prepozno. Amerika ni pohabita Filipinskih o-tokov, zato so se Pilipinci borili tako junaško na naši strani. Borili so se zsse, ker so vedeli, d« Zed i nje ne države ne prelomijo svoje dane besede. Popraviti vse to je malo pozno, želimo pa, kot želi vsak iskren človek, da se to vprašanje teši brez iz lih posledic in prelivanja krvi.
O Kitajski (nadaljevanje)
Predno nadaljujem, je treba par besed o glavnih činiteljih kitajskega revolucionarnega tji banja. Kot sem že enkrat prej omenil, je bilo kitajsko revolucionarno gibanje bolj a#ramo kot pa industrialno in to seveda radi tega, ker je bila Kitajska industrialno še nerazvita. Tujci, ki so prevladovali v mestih, niso hoteli konkurence v svojih industrijah, dežela pa je bila silno primitivna. To revolucionarno gibanje na Kitajskem se je pa tudi razlikovalo od drugih dežel po svojem strogo nacionalnem značaju. Na čelu tega gibanja so bili ljudje, katere je vzgojil* revolucija. Nekateri izmed njih so bili v pregnanstvu a Sun Yat-senom. Omeml bom le nekatere.
M so Tse-tnng, predsednik prve kitajske sovjetske republike In ob enem zelo «mo4en vojaški poveljnik in administrator, j« bH sin precej boga tih Maifitev. V svojem petnajstem letu Je pobegnil * doma z željo, da se iznforazf. To ga je g*n«tik) v ramrm kttaJNka mesta, kjer s« je kmalu seznanil z- re-vohKHtanamim gttvamjem. Z velikim naporom In v pomanjkanju je obiskoval šole, postal u-čitelj in končno urednik neke-
ga revolucionarnega (glasila. SlediJe so ječe, pobegi, in končno revolucija.
Potem Lrn Piao, predsednik ideče akademije krSetov. Za njegovo tflavo je vlada v Nan-lt.'ngrj ra^pi-ala četrt milijona dolarjev. In kljub siromaštvu revnih Kitajcev se je Lin Piao zeio malo brigal za svojo dragoceno gliavo. Leta 1932 je postal poveljnik prve rdeče armade, katera je štela okrog 20 tisoč mož. Pod njegovim vodstvom je postala ena najboljših divizij, radi tega je velika nagrada, ki je bila razp'^amt za njegovo glavo, razumljiva. Lin Piao je še mlad. Sin tovarnarja, j? že 7#odaj postal revolucionar. Leta 1927 je pos»tal polkovnik v četrti kuemintangski arnrradi. Pozneje, po desničar^ skem "couip d'etatu" v Nankin-gu, je pobegnil s svojim polkom v NančanI.* in se pridružil komunistom.
Rdeči Napoleon
Eden največjih karajeterjev revolucionarnega gibanja na Kitajskem je brez dvoma Cu Teh. Se »kot otrok je sanjal o legendarnih kitajskih junakih, katerih je polno v kitaj-ki zgo-! do vin f in mitologiji. Rojen je 'bil v eni izm*d najbogatejših ! rodbin kitajskih velepoveftna-I kov. Bilo mu je na razpolago vse, kar more dati bogastvo in vpliv. Skozi politični vpliv dru-jžine je bil sprejet v slovito Yu-nansko vojaško akademijo. Leta 1912 se je ču Teh odlikoval v boju za mla«do republiko. L. 1916, ko je Yuan ših-kai skuhal ponovno ustanoviti monarhijo, se mu je mladi ču Teh zopsr-stavil in puntal eden najbolj znanih uipornikov.
Vsa njegova poznejša kari j e-ra je bila u^peh. Delal je, kot drugi pred njim. Njegovo mesto v administraciji mu je služilo, da je lahko nalagal davke ter postal ne i;, memo bogat. Ne samo, da je postal kadilec opija, ampak je bil eden prvih, kateri si je pojavil resnični harem s precejšnjim številom žen j in priležnic. Sezidal si je velikansko palačo ter je imel vse, o čemer bi človek rekel, da napravi moža srečnega — bogastvo, moč, vpdiv in lepo bodočnost — vse, kar si more želeti pravi konfucijanec. Imel pa je, kakor pravi Edgar Snow—eno slabo napako. Rad je čital knji-ge.
Leta 1922 je ču Teh vpokojil vse svoje žene, iztstopil iz svoje visoke pozicije in jo odrinil v šanghaj. Tu je srečal več mladih revolucionarjev, kateri pa niso nič kaj prijazno gbda'li na že ostarcilei?» milkarista, ko-rumpiianega administratorja iz fevdalnega Yunana, o katerem se je vedelo, da ima mnogo žen ter da kadi opij.
ču Teha je to zelo bolelo. Odlomil se je, d.i se odvadi kajenja opija na vsak način. Cele dneve je ležal skoro v nezave-rti ali svoje resolucije ni prelomil. Končno se je vkrcal na neki angleški pamik, na reki Yangtze. Tu je bilo nemogoče kupiti opij. Cele tedne, ko je trajala vožnja, ni nikdar šel na
f Nadaljevan je na 3. strani.)
Tole mi ne gre v glavo?
Čemu katoliška hierarhija ne kaže nobene mržnje do nacit-ma in Hitlerja, daai ga slovanska. pa tudi del nemške duhovščine oglaša aa sovražnika cerkve?
Prole ta r»c, Auf Uit 19, 1942.
POVESTNI DEL
IVAN VUK:
BELE NOČI
(Nadaljevanje in konec.)
Ko te mi je predstavil, je bil na njegovih ustih usmev, v očeh kraljestvo. Ni prišel ob belem dnevu, kakor tisti prvi, nego v nočeh sanjarij, poklonil se in pozdravil:
"Sreča s Uboj in radost!"
Pogledal sem ga, stoječega pred menoj, nepoznanega vprašaj nezaupljivo:
začudiil, "niti te videl." .
"Moj biat, tvoj prvi 'Jaz', 'Jaz' dneva in bdenja. 'Jaz' praktičnih misli, kakor govore ljudje, je zakrival tuto, kar sem ti govoriJ in kazal. S svojim plaščem pozabljivosti je zagrinjal moje besede in slike, da bi jih ne vklel, ko se vzdra-miš. Zakaj ne ljubi on mojih in besed in slik. Njegovi in moji vuiiledi si nasprotujejo. No,
Nečem suhoparnih zakonov znojnih cest, s krvjo orošenih; nečem ovenelih in umorjenih idealov, v žaloiiiro spremenjenih idil. Cisto hrepenenje je moj dih, cvetje moje besede.Ni moj poljub leden, kakor telo mrkča, nego gorak kakor grudi ' device ..."------
Taka je zgodba tistega prvega srečanja z mojim drugim '"Jazom" ...-----
"Kdo si?"
On se je priklonil vnovič in	cesta vodi po trdih tleh zem-
rekel prijazno, kakor človek, ki	t)e, ona vodi tudi po prozornem
se želi seznaniti, a ne ve, če ni	«*ru. v carstv a, kamor cesta
Bolj kakor kedaj poprej sva se pogovarjala z njim v tistih _ ,, ■ t•	. .	... urah, ko so sanjavo šepetale
Moi*'l>ele breze. Vsakokrat. k« *> „e
Laske izgube meseca julija
NEW YORK (J1C).—"New Yonk Time»" z dne 9. avtyusts prinaša sledeče:
V nekem poročilu laške vrhovne komande, ki je biila glasom United Pressa oddana na rimskem radiu, so bile laške izgube meseca julija na vseh frontah 5,870 mrtvih ali ujetih in 3,072 ranjenih. Poročilo o-menja tudi posamezna bojišča z izgubami: Egipt 857 mrtvih, 1,600 ranjenih, in 3,774 ujetih. Rusija: 175 mrtvih in 622 ranjenih. Balkan: 398 mrtvih, 648 ranjenih in 115 ujetih. Mornarica: 27 mrtvih, 120 ranjenih in 397 ujetih ali potopljenih. Letalstvo: 47 mrtvih, 73 ranjenih in 98 ujetih.
njegova želja nadležna in vsiljiva :
"če sem ti nadležen, povej! če ti ni do mene in do mojega pozdrava, obrni se od mene."
Gledal sem v njegove sanjar-ske oči in usmevajoče lice in vprašal že brez nezaupanja:
"Kdo si, ki me pozdravljaš, kakor še nisem slišal?"
"Tvoj 'Jaz'," je odgovoril.
Moje oči so obvisele na njem. Zopet se me je polastilo kakor človeka ko sliši v nepoznancu poznano ime poznanega Človeka.
"Moj 'Jaz* je celo drug! Poznam ga." v
Nasmehnil se je nepoznani.
"Moj tovariš je tisto! Moj brat!"
Pogledal sem ga in še je bal dvom v meni. Vendar mi je bilo kakor da mi je nekdo pokazal sliko, ki sem jo že gledal nekdaj, a se nisem moigel spomniti kdaj in kje in če v resnici ali samo v sanjah.
"Kaj sta v meni dva 'jaza'?" sem vprašal.
"Dva!" je odgovoril kratko.
"Kako da te dosihdob še nisem videl?"
"Nisi me hotel videti. V tebi živrm od tvojega začetka in sem toliko starejši od svojega brata, tvojeiga ipoznanega 'Jaza', ki je zaživel v tebi šele s prvo kretnjo zavesti."
Tedaj so se mi odprle oči.
"Mar si to ti, s katerim sem se razgovarjal v urah sanja-vih?"
Prikimal je ves zadovoljen, ko je videl, da sem ga spoznal,
in prisedel k meni.
"Tisti sem!"
Veselo mi je postalo in prijetnost je objela moje ude.
"I^epo si mi pripovedoval/* sem rekel, 'le žal, da si govoril tako redko!"
"Vsako noč sem ta pripovedoval in vselej, ko se je kje zamudil moj brat, tvoj poznani 'Jaz'. Vodil sem te po potih, kamor te moj brat ne more. Podnevi, ko si sedel zamišljen pri obedu, ko si delal na polju, sem ti govoril. Na večer, ko si posedal pred hišo, sem bil s teboj."
"A nisem te slišal," sem se
mojega brata, vodeča le po trdih, zaprašenih tleh, ne more. Ne poznam iin ne priznavam, kakor moj brat, časa in prostranstva in zato je moj svet lepši in bogatejši, srečnejši in brez grešen ... Lahko je meni hoditi po cestah mojega brata. Po mojih njemu ni mogoče Za-j to me ne ljubi. Zato zagrinja pred teboj vse to, kar ti pokažem in povem V urah spanja in
Ta »lika kaie aewyorikaga iupaiu L« Guardia, ko j«mlj« prav m lahko od tisk prstov igralki Damiti, mod m ko ¿aka A dr i j «na Amti (aa lovi), da prida oaa na vrsto. V New Yorku »o jo uvedla prostovoljna prijava sa odele v siv pajčolan, sva sedela j odtUk prstov sa tO, da bi imelo mostno oblasti vsakogar v raavidu in v zapisniku, ce pride kdaj do aracnik napa-pod njimi in njegove zgodbe, dov na to asjveijs mesto v Ameriki. Na tisočo in tisoče Nrwyorcanov si je ie dalo odtisniti prste v ta namen.
ki so bile moje lastne, v duši prežite, so bile prečudne, nevsakdanje vsakdanje, neverjetno verjetne, neresnično resnične. Bile so plod in življenje vzh0<Jncm Ohiu mojega drugega "Jaza .	|
"Pozdravljene, bele noči...
Zornik na agitaciji za Proletarca v
razgovori
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Bridgeport. O. — Dne 6. avgusta je do pel v naše kraje s. Anton Zornik iz Herminieja, v namenu, da obišče rojake v tukajšnjih naselbinah in jih po-
u t» :	^ ; vabi, da se naroče na Proletar-
.... .. • . .	.	x Je naJVf j,Hm ca. Bilo je kar prav, ker tistem
zamsljenosti d* hi ne zahre- najtežj, boj v njegovem * »vije-1	ime] ^ Večino
penel v urah vsakdanjosti po, nju. ko je mesec dni pozpeje j ve£er0v mj vzamejo seje, ali pa
zapustil parmk, je bil popoln^]	fir,t aid in drugi Rhčni
ma zdrav.	. •
ču Teh je bil tedaj nekako oprafVKI-štirideset let star, v najboljšem Z Zormkom nisva mudila ča-zdravju in silnem koprnenju za ;» Takoj po večerji sva šla na
delo. Zaradi zaposlenosti bi mu jaz ne mogel biti vodnik ves
tistem, česar ti ne more dati moj brat A ti veš, kako krasne so moje ceste. Zgodi se namreč včasi, da tvoj spomin pridrži plašč mojega brata, ko se vzbudiš in tedaj vidiš koščke mojih cest v belem dnevu. Takrat misliš ves dan o teh cestah, pripoveduješ o njih, ne oziraje se na trditve brata, češ, da so to samo sanjarije.
Rad bi ti v urah, ko za 1 «em-lje moj brat, pokazal, po katerih cestah njegovih naj hodiš in po katerih bi bilo bolje, da bi ne hodil. Ali on ne dovoli."
"Zakaj ne dovoli?"
"človek ne sme vedeti, kam
položaj in s svojimi izvajanji napravil dober vtis.
Novim naročnikom Proletarca, ki so bili navzoči, je priporočal, naj list paznočitajo, njegovo vsebino pa primerjajo z drugimi Jisti, ker se bodo s tem najprej uverili o pravilnosti Proletarčevih smernic.
Poudarjal je tudi, kako važno je, da vsi sledimo dnevnim dogodkom in jih presojamo v duhu prizadevanj za poraz fašizma.
za glavna pod žiga I ca imperia-li-itične vojne.
Ali pa poglejmo na giavni odbor Hrvatske bratske zajed-niee! Pred par leti so nekateri člani gl. odibora HBZ prejeli iz Beograda odlikovanja ali or-dene. Koliko krika so takrat dvignili hrvatski komunisti, pa-veličevci in drugi nacionalisti proti njim! In posledica tega vika in krika je bila, da so odlikovani odborniki ordene vrnili in se izrekli za "čisto hrvat-atvo". Komunistični vodja Lo-
revolucionamo izobmzbo. Pridružil se je malemu številu kitajskih dijakov* in odšel z njimi v Nemčijo. Tu se je seznanil z mnogimi revolucionarji in začel resno študirati marksizem. V tem so mu največ pomagali
sam je bil slab lingvist. Nemščino je komaj za silo obvladal. Pravijo, da je bil eden najprid-nejših dijakov, ki je cele noči prebil ob knjigah. Nekoč je na-
...	, •• t Jetel knjigo "Država in re-
ga vodijo ceste, pred nj*m le-, volucija". Ta knjiga ga je se-
žeče,' govori. "Sam naj voli. | zrumiIa 2 ^^ revolucijo. Pre-
Zakaj vse ceste so narejene	^ ^^„ove spise in
zanj. Krene na cesto, trudno m \	je po^ ¿Un nemške
nehvaležno dobi na pot moč,	straivke. Od tu je
da jo naredi veselo in blestečo. odSel y Pariz kjer je abiakoval, .	. . .
Ako je v njem volja in samo- ^ za kitajske dijaket katero*™ zamnlia	iwk'
zavest, seveda. Zakaj vfce ceste - ustanovil Wu Tze-hui, star» ^ * tako tAkttko Je m°troče vodijo k cilju. So take, na ka- kitaj?!ki revolucionar koumin-tenh n« nevarnosti in se cilji tan«skešole. Tu so mu ponovno ponujajo. So pa ceste, na kate- «vebovali: "če hočeš razumeti nh je mnogo ovir in zahtevajo | revolucijo, mor]k& v Rusijo, ču
Teh je -poslušal njihen nasvet in je odrinil v Sovjetsko Unijo, kjer je študiral na univerzi vzhodnih delavcev. Predmet je bil znanstveni marksizem s posebno aplikacijo za kitajske raz-
Vsi. kar jih je bilo na seji, so
ob enem člani SN1PJ. Razprava	>ren je tedaj svečano ugotovil,
je bila -živahna tudi o njenih	da J* zmagala hrvatska narod-
aktivnostih, predvsem o nje-	na ideja proti krvavemu reži-
nem glasilu, ki je zavzelo v ne-	mu v Beogradu,
katerih ozirih take nazore, da	In glejte sedaj! Ko je prišel
čas, pa sem mu dobil enega za se nekateri ne moremo strinjati	v Ameriko na obisk mladi kralj
naslednji dan. Ta večer sva ob- z njimi. A o tem sem izrazil	Peter, so se mu poklonili ne sa-
iskala precej rojakov in uspeh svoje mnenje že v Prosveti, ka-	mo Loyen, nego tudi glavni od-
je bil boljši kot sem pričakoval, mor stvar spada.	bor HBZ. Pa recite, da apre-
Anton Zornik je med drugi- , Tudi ni bilo pogodu,	memb ni, ako morete?
obfokal tudi Windsor da uporabljajo proti 6lanom	. §e to naj omenim. Hrvatski 1 ««finega zahtevala in dobila od
I j«*:««,^ - bo^	1------__ —m -----— francoske vlade.
Ameriški vojaški krivci pridejo pred lastno sodišče
Zadnji teden je angleška poslanska zbornica sprejela predlogo, po kateri bo dovod j eno a-meriškemu vojnemu sodišču soditi ameriške vojake radi kazenskih dejanj, storjenih na angleških tleh.
To je bilo prvič — kakor se je neki član v velikih skrbeh izrazil — da se je izmaličila velika ustavna pravica, — pravica do tega, da je človek sojen pred angleškim sodiščem.
Pravzaprav pa je vlada Zed. držav ameriških sama zahtevala pravico do tega, da vodi ona sama svoje lastno vojaško sodišče na Angleškem, in angleška vlada ji je bila pripravljena u-streči v tem oziru. Predloga je bila sprejeta z vzklikom.
Tistim maloštevilnim poslancem, ki so ugovarjali takemu dovoljenju, je notranji tajnik Herbert Morrison v svojem odgovoru poklical v spomin tisti čas, ko je angleška vlada nekaj
mladi kitajski dijaki, kajti on mi	___________|
Heights v West Virffkiiji, kjer do^ianfleom, s katerimi »e ured- komunisti so vzlic spremem-živi nekaj naših rojakov Pred- nik £,at*ila ne »trinja, jako ču-1 bam jako agilni. Iniciatirali so
stavil mu jih je FVank Kolenc. dTli Hrmzi\ Tot in .'Pred tedni srbski narodni kon-
njenemu glasilu, kot sem že o- greš, na katerem ni nihče iz-menil, ni v korist.
Poročevalec
mnogo učenosti. Poslednje so lepše od prvih, tudi častnejše ..." — Tako govori moj brat, tvoj 'praktičen Jaz'. Z učenostjo se baha in s praktičnostjo, zato govori tako."
Tudi tu je bila njuna pot uspešna.
Anton Zornik v agitacijskih naporih nastopa pred ljudmi jako vljudno. Pojasni, kaj je namen njegovega poseta, odgovarja na vprašanj^ m prepričuje, kako važno je, da se delav-
utpešno med ljudi, posebno v naselbine, v katerih delavski list ni bil še nikoli dosti razširjen.
med nepoučenih niti malo su-
Nevednost ali zlobnost
Nekdaj je bil Rim po svoji
mil, da imajo oni kaj zraven, j moči rn učenosti zlasti na pra-Vse je bilo patriotično, vse za vosodnem polju točka, okoli pomoč zavezniikonv in vse je katere se je Fiukal ves tedanji zahtevalo še eno fronto.	• svet. Zdaj pa, ko gre za zaalu-
Stivar se je posrečila in nato ženo smrtno kazen nemških sa-
Čudne spremembe
Detroit, Mich.—Kdor ni po-eabljiv, se mu marsikaj čudno noreli akcijo za hrvatski na- boterjev in špijonov tukaj pri
zdi. Meni na primer ne gredo v ^„i kongres. Se spominjate,	nas, ni opažati več tiste rimske 1- 1 1 4 kako sa napadali leta 1918-20 J "	1 ^
glavo spremembe med hrvatskimi komunisti. Prt d leti niso siovenake ^ srbske socialiste,
ki so delovali za \Vilsonov mi-t ovni program in za zmago zaveznikov? Po več ko dvajsetih
priznali nobene zastave razen rdečo in s srpom ter kladivom, a poglejte sedaj v dvorane kjer zborujejo! Vse silno patrioti-
modrosti v -vprašanjih našega pravosodja.
Uradni laški opazovalci v Rimu dolžijo predsednika Roo-sevelta vseh možnih in nemož-
Danes dopoldne, ko pišem to čno, trobojno in zvezdnato!
letih so spoznali, da dotični nih grdobij, ker je ameriško vt-pi '¿ram, ki'ee ¡z« sedaj oglaša hovno sodišče pravnemu za-
Ne ljubim tiste njegove uče- mere. Učitelji so bili v večini nojti. Pretežka je. Obvisi na te- Kitajci, bi in te ne pusti, kamor te vleče hrepenenje. Kakor težka, hladna utež obvisi in te teži, Nečem tiste uteži. Lahkoto duha in misli hočem, ne polzečo ,po prašni cesti, vso z znojem namočeno, nego dvigajočo se kakor peruti goloba v prozoren čfct zrak, med oblake, polne skrivnostnih bliskov in igroma.
poročilo, smo imeli sejo kluba Včasih so imeli na ptenah j drugim imenom, oziroma stopništvu osmih nemških sab> Naprej št. 11 JSZ. Udeležili so samo slike Lenina in Marxa. imeni, le ni bil tako slab in de- terjev zavrnilo prošnjo za so-se je tudi nečlani, ker se je šlo Sedaj so slednjega odstranili iujej0 zanj.	! dn i odlok, ki mu ipravimo "ha-
zaradi primarnih volitev 11. av- .in ga nadomestili s sliko kralja j y ^ «tvari se z njimi stri-gusta, v katerih sU bila kandi- Petra II. K njegovi so dodali njam< Pomagati je treba So-
tudi slike Stalina in Roosevelta, vjet,kj u^niji več kakor ji popa še •Churchilla so pritaknili mairamo. Boli me, ker ne mo-zraven. Pred lanskim 22. juni- rem pozabiti, kaj so pisali in
jem so še oba ta dva nazivali gerve rili, dokler ni bila napade- zfflasili v teku dvajsetih dni.
na, je vendar treba pozabiti Roooevelt pa da je sedaj od-
v švici
■
■ m

Ne izhuhajte dobrih snovi iz jedil
data v okrajne urade tudi dva dobra unkmista. Na tej seji je Pozneje leta 1925 se je po- imel kratek govor tudi Anton vrnil na Kitajsko in vstopil v , Zornik. Razlagal je današnji komuni?itično stranko, kateri je________________
prevoz srbskih otrok
so tedaj še sodelovali komunisti, je dobil važno poveljstvo devete ammde. Prvega avgusta 1927 je dooil navodilo od glavnega poveljnika Ču Pei-teha za uničenje revolucionarnih upornikov. To je 'bil za njegovo bodočnost odločilen dan. Namesto proti njim, je sklenil pristopiti k njim. S tem se je začela zanj dolga desetletna borba v eni 'največjih epopej, kar jih pozna zgodovina. O tem bom nadaljeval v eni prihodnjih številk.
Sodringi, ne pozabite na ruski relif!
beas corpus". Pravijo, da je "barbarska" ameriška postava dovoljevala oblastim storiti s tirupli usmirčenih kriminalcev karkoli že, če se sorodniki niso
Kakor poroča Jugoslovanski nerazumevanja v govorici ne informacijski center, je bil v morejo nartaniti pri švicarskih ženevskem časopisu 'La Suisse* družinah, je treba ustanoviti dne 18. junija opisan prvi pre- zanje posebna zavetišča ter jih <voz sfchskih otrok, ki je dospel tudi vzdrževati, kar oboje bo v dvico.	Rdečemu križu v veliko di nar-
Ta prihod srbskah otrok je no breme, nudil enega najstrahotnejših Otroci so po prvem negova-prizorov, kar so jih še videli nju kmalu oživeli. Njihno prvo tamkaj, je rečeno v tistem opi- ! veselje je bilo, ko so dobili nosu. Dospelo je 453 otrok, utru- vo obleko, ki so jim jo darovali
na tisto, da bomo toliko izdat- pravil še celo to — in nihče ne ne j se in čimbolj navduišeno po- 1 ve, kaj se zgodi s trupli.
Takšni razlatgi se morajo smejati celo lailki osli. Sodni odlok "habeas corpus" nima nobenega posla s trupli usmr-čenih zločincev in sorodniki le-teh morejo še vedno dobiti nji-hna trupla, da jih pokopljejo.
magali državi, ki se bori na živl jenje in smrt. Morda bi bilo sicer marsikaj drugače kot je, 1 če ne bi bilo v komintemi toliko zmot in bi dejavrska solidarnost ne doživela kraha. Pa se je delalo nespametno povsod in ljudstvo plačuje za zmote s krvjo, delom in s trpljenjem.
O. O.
Harrison imenovan za priselniškega komisarja
Prejšnji ravnatelj urada za registracijo inozemcev Earl G. Harrison je bil imenovan za
jenih do onemoglosti od potovanja, ki je trajalo več kakor teden dni. Bili so ranjeni, uma-zumii, razcapani in shujšani do kosti. Zdravniki so morali najprej skibetl za ranjene obroke. Potem je bilo treba umiti tele-
dobri ljudje. Upati je, da se jim bo že dokaj izipodkopano zdravje v kakih treh mesecih, ki jih bodo preživeli v Švici, zopet popravilo. Želeti je, da bi imel Rdeči križ zadosti denarnih sredstev za nadaljnje reše-
koža> nato počesati in preobleči v čiste obleke. Sestradanti in komisarja priseUvištva in natu- oslabljeni so bili tako, da niso
»ca, ki jih je bilo sama kost in vanje jugoslovanskih otrok, ki
ralizacije, kateri urad *pada sedaj v območje pravosodnega oddelka. Komisar j« nastopil svojo službo dne 20. julija.
Novi komisar je prvič pokazal svoje spretnosti v vladnem
upravljanju že 1. 1940., ko je v njih.
mogli «"praviti hrane vase. Sama upadla lička in sami nemi, skoro umirajoči pogledii v udr-tih očeh. Te so morale videti toliko strašnih prizorov, da je tista ijtroza še sedaj vtisnjena
vodil širom po tej deželi program za registracijo in od tisk pmtov več ko 5,000,000 inozemcev. Earl Harrison neomajno veruje v poštenost in lojalnost pri večini nedriavljanov v
Prevoz teh bednih sirot je naletel na poti v Švico na ako-•ro nepremagljive zapreke in težave. In vrh tega fpa še denarno vprašamije. Švicarski Rdeči križ je pod vodstvom požrtvovalne
Združenih državah tftr prav ženske Galland in s pomočjo, dobro razumeva mjihne proble- ki jo je pri tem nudil Lombard
so brez staršev in vsakršne oskrbe, na razpolago.
Trimesečno vzdrževanje zavetišča za enega otroka stane 120 švicarskih frankov ali 30 dolarjev ameriške veljave na mesec. Kdor hoče prevzeti skrb za enega ali več teh otrok, postane njegov ali njihen varuh. Rdeči križ mu naznani bivališče rn pošlje fotografijo takega otroka. Po posredovanju "Deti nskega doma" dobi lahko podrobnejše vesti o njegovi usodi.
Varuhi lahko postanejo po-aa mernik i, klubi, organizacije,
dnultva.
Natančnejše podrobnosti je
LISTNICA UREDNIŠTVA
Urednikovi vtisi a pota po nekaterih mestih na zapadu bodo nadaljevani v prihodnji številki.
Na pisma, ki so prišla v njegovi odsotnosti, odgovori ko hitro mogoče.
i be 10059%
WITH YOUft

m SE ZA NEKAJ BORE
Hitler rohni proti "kap i talk- , Japonska ae bori ca načelo
me. Zdi se, da je predsednik v fcenevi, veliko prispeval k te- dobiti pri oddelku za detin^ko
Roosevelt imenoval «pravega mu, da j« bil ta prevoz arbskih
človeka za komisarja prijetni- otrok mogoč.
štva in naturalizacij«.	t Ker se ti majhni Srbi radi
podiporo, SvicaTski rdeči križ, Chantopoulet 11, Geneva, Switzerland,
mu" in pravi, da "osvoboduje" delavce in vso Evropo pred U-koriščevalci. Njegov namen jo "rešiti" pred njimi tudi angleški in amerNki proletariat . . .
Angleška delavska stranka se bori za osvoboditev nemAkega delavstva izpod nacijskega te-feorittanja in terorja.
"Aaijft Azijatom!" Osvobojuje mongolska ljudstva izpod "be* 4eg* tirametva" in Izkoriščanja sato, ds jih bo ona izrabljala.
Zed. države se bore na ifcirl svoboščine, in seda], ko smo v vojni zares, spoznavamo, da tudi zase, kajti sovrstnik, s kate-
Madiaraka, Rumania in Ita-	rim imamo opraviti, je močnej-
lija so podale armado v Racijo,	Si, kakor smo mislili, da je.
da jo "<*v©bodeM komunizma.	Sedsnjs vojna torej ni ifolj
Amerttki New Deal se bori s	"imperialistična" vojna, nego
phitokmdjo v interesa "tretji-	proces is starih sistemov v nov
ne, ki trpi na pomanjkanju hra-	ekonomski red, spremljan s
ne, Šolstva, komforta, zdrami-	najkrutejšimi nasilji in roani-
Ske oskrbe in sploh ji manjks vseh drugih dobrin, ki jfh nudi človeku današnja dobs.
kje na trefa konti ne tih sveta, mors gasiti tod i skozi mlake krvi. — Ed.
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
• %
KOMENTARJI!
M uj sol in» ju se v talij anve-vanju Dalmacije silno mudi. Hrvate trganja v "neodvisno", mlajše v Italijo, v Dalmacijo pa na-eljuje Italijane. V Rimu ugotavljajo, da je Dalmacija i?pet dobila svoj "starizgodovinski Italijanki značaj" in pa da Italiji ne bo nikdar več iztrgana. Reče se lahko marsikaj. Res je, da je fašistična Italija v raznarodovanju Slovencev in Hrvatov silno agresivna. Tudi
da iti je! «ne
vzela Jugoslaviji, ne bodo odrekli.
ki so bile izrečene najprvo v
Kusiji, so zelo upravičene. So-vjet ko vrhovno poveljstvo se ! je ipač le predobro zavedalo, kako mogočen bo letos pritisk nemške armade na sovjetsko obrambo. A ko bi angleška in ameriška aVmada udrla na primer v Francijo, ali v Belgijo, ali v Nizozemsko, bi morali Nemci odtegniti z vzhodne fronte kakih dva milijona vojakov in nič koliko vojnega ma-
uko vojno izgubi, se nadeja, da terijala. Tako pa je skoro vsa ji zavezniki krajev, ki jih je aemska militaristkna sila obr-
V Chicagu je od zadnje nedelje ¿alunarjem prepovedano točiti pijačo Ženskam, ako sede pri baru. Smejo jim po-treči z njo le, ako sede pri mizi. To naredfro je moteno podprl župan Ktlly in smatra, da se bo s tem zmanjšala "nemoralnost". Svoje milijonsko delo je napačno pričel. Nravnosti ne bo s tem nič koristil. Je pa verjetno, da l)(Ki) policij ki organi dobili od kršilcev naredbe — namreč od salu na rje v, precej več podkupnin.
njena na Rusijo in se bolj in bolj zajeda vanjo.
Nemci se "druge fronte" boje in svane pred njo Francoze, Nizozemce in Belgijce. Pravijo jim v bistvu: "Ne radujte se, ako vpadejo v va*e kraje zavezniške divizije. Kajti vse, kar bodo zasedle, bomo uničili. Vasi in mesta. Naše bombe ne bodo izbirale. Vse, kar bodo dosegle, bo ipomorjeno." In dalje Nemci venomer opozarjajo, da se vojna ne vrši na njihnih tleh in da se tudi ne bo. Bilo pa bi zelo dobro, če bi se. Prebivalstvo tretjega rajha bi tedaj izprevi-
delo, kaj pravzaprav je vojna. Narodni Glasnik v Pittsbur- Jfokaj takega nauka so jim že
ghu de kazuje, da »uporniško gi- ¿ali angleški in ameriški le-banje v Jii.%; daviji ne vodi ge- talci, neral M i ha j lov ji mijo "visoka _ M komanda partizanska in dobro- I -»C v New Yorku poroča po.
<vH
i Lc in ?" Saj~ 'so nekaj časa trdili, Nedič poglav^iku -'neodvi-
sne" Hrvatske Ante Pavelicu. Ako je avtentično, je iz njega
komanda partizanska in dobro-1 •»i^v-^c«	, ■ .
v oljske narodne vojske". Ali se , londonskem viru o pismu, ki ga je Mihajlovič zameril komuni-¡Je po-'al srbski kvtzlmg gene-
da se opira zgalj na Rusijo, ne pa na jugoslovansko zamejno vlado. Ako je 'Narodni Glas-
; klepati, da kujeta zvezo
nik" v pravem, je Mihajlovič le ■ trditi pred osvojevalci in legendarna meba, nekaj, kar ^epetn za svojo kozo, ako zaje sama v trku. ne pa v resnici, !vezniki zmagajo. Nedičevo pi-Iz njegovih notic proti Mihaj-i^« Paveliču, kakor ga je ob-loviču bi bilo razvideti to, da s J^l JIC, se glasi: se vrhovna komanda osvobodilne fronte opira le na Rusijo. General Draža Mihajlovič se v nji nič ne udejt*vuje. To poročilo je priobčil po vesteh iz Carigrada. Nedvomno je nastal v vrhovnem poveljstvu osvobodilne fronte velik nesporazum. Ali pa morda v uredništvu Narodnega Glasnika situacijo narobe poznajo.
V Moskvi bodre Jugoslovane s slovenskimi in hrvatsko-srbskimi govori z radio postaje, ki so ji v ta namen dali ime radio-stanica "Svobodna .Jugoslavija". Pravijo, da jo imajo poslušalci v Jugoslaviji rajše kot vsako drugo radio postajo, iz
"Porabljam to priliko, <U Vas pozdravim. Ercegovac mi j« rekel, da bi bilo potrebno, da »a direktno »po-razumeva in da obideva mio preko okupacijskih oblasti. Najina usoda, je ista, imava iste sovražnike, London, in Moekvo. Ali bode v • oba iivela, ali pa oba propadla. Vi, poflavaik ste pcbili mnogo Srbov, prav ga prav a-pravičeno, kajti oni so bili glavni va-rok nase srbske nesreče. Na temelju istib ciljev in iste usode sem prepri
Slepi moiki in slepe ienske izdelujejo po nekaterih tovarnah mnogo roti. Iti jih potrebujejo vojaki naie » in mornarice. Angelo Castagna siva aa stroj omela tako spretno ia hitra kakor kak selo izurjen dela-kakor kale ta slika. Vid mu pri tem nadomestuje eut Upa na prstih.
kar
katerih pošiljajo zavezniki po- i zaradi tekmecev, ki so se pote-ročila in proglase. Radio posta- ^cvali za nominiranje v zvezni
ja "Svobodna Jugoslavija" je edina v zavezniških deželah, pri kateri jugoslovanska za-mejna vlada nima odločujoče
vi pristaši so Sweeneyju očitali,! napovedi nenasilne nepokoršči-da je % kongresu deloval proti ne Anglifri vendarle njen prija-
____________________Roosevelt«>. i politiki in rekli so ; telj. S tem je sam s saibo zelo v
can. da bova nasU pot in način da se mu cel0, da je fašist in naci št. proti-Iovju. Njegova dejanja v
1. čudno, kajne, kako bi mogli tej vojni so bila neposredno slovenski prvaki, ki se bore za prijateljska Japonski, nikakor osvoboditev Slovenije, delovati pa ne Angliji in ne njenim za-za pristaša fašizma! In pa da veznicam. Gandhi — sedaj star slovenski listi prinašajo ogla- 72 let, je v tej vojni svoje po-zanj! A dogodilo se je že teze, s katerimi misli doseči
svobodo za Indijo, zelo slabo preudaril.
Lady Aator se ni mogla premagati, da ne bi znova nagla-sila svoiih mrženj do Sovjetske
crečava in sporazumeva o t« morava skupno premagati."
Prijatelji se spoznajo v nesreči. To pravilo velja celo za kvizlirge, kakor sta Nedič in Paveiic.
Slovenski demokrati v Cleve-landu so si prišli v navzkrižje
kongres. Volitve so se vršile 11. avgusta. Eni so se ogrevali za sedanjega kongresnrka M. Sweeneyja, večina pa za njego-
besede. Namreč pri oddajanjih veRa protikandidata M. A. Fei-programov.	ghana, katerega je indorsiral
Zahteve za "drugo fronto", tudi župan Lausche. Feigtoano-
se
mnogo še bolj čudnih stvari. Sicer pa je napram svojim nasprotnikom tudi Sweeney precej radodaren s fašističnimi očitki. Nominacijo je dobil Feigham. Sweeney je dejal, da
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
L~
b ČLANOVI IC) JE TREBA ZA* NOVO DRUŠTVO Í '-
I
1

99
J 20.17 So. Lawnilale Ave*ne fc Chicago, Illinois S
NAROČITE SI DNF.VMK
PROŠVETA
Naročnina ma Zdruiene driave (laven Chlcaga) la ICaaada M OO na leto; $3.00 za pol letaj $1.50 ma četrt letat «a Chicago in Clears $7.50 sa celo letoi $3.75 za pol leta» sa inozemstvo $4.00
Naslov zo list in tajništvo je:
ga je porazila kombinacija Ča- Unije. i\a shodu ministra Bren-sopisja, komunistov, nezvesti dana Brackena v Londonu je demokrati in pa nevednost vo- med drugim rekla, da se Rusija lilcev. Kakor se vzame. Eden bori zase, ne za nas. Delavski izmed kandidatov za governor- dnevnik Herald jo je vsled tega sko nominacijo je bil John Mc-j ostro prijel in delavski, pa tudi Sweeney. Vsa demokratska ma- nekateri konservativni poslanci na je agitira?a proti njemu, ci so od nje zahtevali, da naj
razen Ameriške Domovine. Tako je McSwfeeney porazil vse
svojo izjavo javno obžaluje. Odgovorila jim je, da jo napa-
druge demokratske tekmece in čno tolmačijo. lady Autor je bo v-jeseni demokratski kandi- članica najvišje angleške boga-
dat za govemerja. James De-bevec se torej še vedno lahko postavi in poudarja svoj vpliv.
V Ljubljani izhajata "Slovenec" in "Jutro" tudi od kar so jo vzeli Italijani. Oba sta ure-jevana po navodilih fašistične oblasti, čudno pa je, čemu ju
laške družbe. Rojena je bila v Ameriki, toda se stalno naselila na Angleškem, članica parlamenta je že dolgo. V času Chamberlainove "marelarske" politike je bila gostiteljica klike, ki jo je delavska stranka oiznačevala za "Clivendon set". V nji je bil tudi Charles Lmd-
ipripravljeni Služiti ki ima oblast.
komurkoli,
JIC nikoli ne citira dočim je ibergh, ki je takrat živel na An-radodaren s ponatiskavanjem ^kem in napravljal obfcke k notic iz srbskrh in hrvatskih - Hitlerju pa tudi v Moskvo. Na-kvizlinskih totov. čemu bi ju men onienjcne lupine je bil tajil! Med vsakim narodom se Anglijo in Francijo odvrniti od dobe ljudje, ki ao na prodaj jn | nJwnih zaVeznic, žrtvovati Hit-
lerjn čehoslovaško in mu prepustiti proste roke na vzhodu Evrope (v Rusiji). Ta skupina je intrigirala v prid Hitlerja tako odkrito in drzno, da je nastal iz tega Škandal. V Zed. državah so delovali v enak namen izolackxnteti, pacifisti in pa odkriti pristaši Hitlerja. Eni nevede, drugi namenoma. Kaj pad«, res je, da se Rusija •bori zase, a ob enem tudi za zaveznike. In takrat, ko je milijo-narska "lady" Astor splefckari-la najbolj proti nji in videla re-*Rev Evrope v Hitlerju, so v Moskvi in Maiksim LKvinov v Ženevi Francijo, Anglijo In
Anton Jankovich se v tej številki pritožuje nad dopisom Franka Barbiča. Smatral je, da lete namigavanja v njemu nanj in je užaljen. Jankovieh je bil za ta list zelo dober agitator in jako uspešen je bil pri razpe-čavanju koiedarja in tudi Majskega glasa, če o kom, se lahko o /ankovichu reče, da je "dra-mil zaspance"! Nadejam se, da bo s tem delom nadaljeval, ne-oziraje se na "špikanje".
Moharvdas K. Gandhi je nedavno izjavil, da je vzlic svoji
Ko se je Rusija lotila Finske,	na ali ne obnovi najvčmne .
da zava uje svojo severno mejo	Vem, da sem jih vestno pODi-
in Leningrad, so jo tudi v neka-	ral za ta litó in za Prosveto m
terih lovenskih listih napadali	>k.>beJ, da so bile poravnane. V
«n pravili, kako so ruski vojaki	krizi te je dogajalo, da marsi-
v finski zimi bore s finsko ar-	kak naročnik ni mogel porav-
mado skoro bosi in silno revno	nati narciinine. Pozneje, ko so
oblečeni.	dobili ¿slo, so pa vprašali, ko-
Kaj, če bi se Fincem takrat liko dolgujejo in so pilMl.
Vise priznanje tej pošteni rojakinji, da je poravnala svojo
oibveiznoft. Da bi le bili vsi
druge demokratične dežele klicali v akcijo za ubranite v sveta pred vojno in fašizmom. Torij-•'ka madama Astor se ni iz vseh teh dogodkov ničesar naučila, pa tudi sovraštva do Rusije ne more pozabiti.
Ameriiki volile i so se v letošnjih «primarnih volitvah marsikje zelo slabo izkazali. Na primer v kongresnem distriktu v New Yorku, v katerem je kandidiral za ponovno nominiranje v poslansko zbornico sedanji kongresnik Hamilton Fish. Pred izbruhom vojne je bil v Nemčiji gost Hitlerjeve vlade, ki mu je dala za potovanje na švedsko svoje letalo in spremstvo in se mu zahvaljevala za njelgovo delo v iprid mirnih od-' nošajev med Zed. državami in tretjim rajhom. Fish je bil do 7. decemibra eden najglasnejših izolacionistov v zvezni zbornici in neizprosen nasprotnik Roose-veltove v na nje politike. In vzlic tem dejstvom so ga republikanski volilci znova nominirali. Wendell L. WiLlkie je agitiral proti njemu, in dokazoval, da afko on zmaga, bo to ob enem Hitlerjeva zmaga, pa ni nič pomagalo. V Berlinu smatrajo Fishovo zmago za nezaupnics RooseveLtu.
res posrečilo odbiti rti**ko invazijo? Kaj bi bilo v tem slučaju danes z zavezniki? In kaj še bo, se ne ve. Kako zelo so se kapitalisti takrat radovali ob poročilih, da Finska zmaguje!
Rusi se vojskujejo z Nemčijo že nad leto daii. Ne samo z Nemčijo,... niefro z vso Evropo, ker je vsa pod Hitlerjem. Če bi imela Sovjetska Unija opraviti *amo z Nemčijo, bi jo ie premagala.
Ker je vsia Evropa sedaj pod Hitlerjem, zato ima Rusija tako težko borbo in raditega gre zaveznikom marsikje slabo, ker je Nemčija še v ijremoči.
Mnogi v Angliji in tukaj pričakujejo revolucije v starem kraju, proti Nemcem, pa bodo še do-lgo čakali, ker revolucija se ne more dogoditi kar tako. Mar naj se ljudje bore lačni in z golimi rokami proti dobro o-boroženim,»sitim Nemcem? To bi bilo preveč pričakovati. Fašiste se bo premagalo, ako se za borbo z njimi dobro pripravimo, drugače pa bodo oni nas.
Joe Ulesich.
Dobrih dopisov manjka
Wi»l*rd, Wia—Hvala uprav-ni#tvu za opozorilo, da mi je naročnina potekla. Zaeno s tem dopisom F«'m poslal obnovitev za celo leto.
Dolžnost vsakega socialista je, da bi bil naročnik Proletar-ca in drugih naprednih listov.
Pole»g na ta list sem bil naročnik Prosvete 24 let. Se mi fe zelo dopadla in dobil sem veliko izobrazbe iz nje. Zamerili pa so se mi dopisi in članki zoper vlado Sovjetske Unije. Zdi se ml, da kar je biho drugih, nji v prid, so bili pa ali pristriženi, ali pa ustavljeni.
lWi Proletarcu bi koristilo, ako bi imel več dobrih dopi-^ov. Brez njih ni noben Ust privlačen.

Kako Barbič "drami zaspance?
Clevelnnd, O. — V Proletar-cu z dne 5. avgirta piše Frank Barbič zavijal no in z namiga-vanji pod naslovom "Barbič drami zaspance" stvari, ki le vzrujavajo, ne pa dramijo.
Pravi, da ga je mrs. Terena Vene že pred meseci opozorila na to, da še vedno dolguje zaostalo naročnino na Proletarca in omenja, da kaj bi se on (Barbič) utikal v delovanje drugih, namreč v naloge zvezinih agil-nih sodrugov, "kakor se radi sami razglašajo". Pa je končno le vzel tisto vsoto in jo odposlal, ker list potrebuje denar, pravi v svojem dopisu.
Dalje namiguje, da so nekateri delavni za socializem samo takrat, ko upajo splezati navzgor pod oznaČenjem "sodrug". če pa ne gre gor po njih želji ali če se jim nudi kaj boljšega
taki!
Kar ee vprašujem je to: Čemu je bilo treba radi te poravnane stare obveznosti tolitko besed? Čemu namigavati na "slabega zastopnika", češ, da s* ne ¿>riga pobrati naročnine?
Čemu pa ni tega pred omenjenimi leti Barbič storilci venomer piše, kako delaven da je bil takrat. In čemu ni bilo u-pravni&tvo Proletarca samo tako dobro, da bi bilo pojasnilo k namigavanjem Barbiča, kaj je na stvari?
Ako je bilo zastopništvo lista vsa ta leta slabo, kakor se razume iz izjave strašnega bojevnika Barbiča, čemu se je tega zastopnika sploh držalo? In te posebno, ako se je imelo gotove Barbiče in druge v slavni metropoli?
Zase vem, da sem vsa leta, od kar sem zastopnik Proletarca, to delo vestno vršil in si prizadeval, da mu nabere m tudi "copakov". Lani sem jih v tiskovni sklad Proletarca nabral $65.
To bi bilo boljše povedati, kot pa priobčiti strupene napade in spi kanja. Bom še odgovoril, ako treba.
Anton Jankovieh.
NACIJSKI AGENTI V JUŽNI AMERIKI NA DELU BREZ ODMORA
(Nadaljevanje s 1. strani.)
vraži "komuniste", ker so v Mehiki in Španiji vrnili cerkvena bogastvi nazaj ljudstvu, drži pa z naciji vzlic temu, preganjajo katoliške duhovnic ke in jim plenijo imovino, in četudi vedo, da je katoliška cerkev v Zed. državah in v Angliji popolnoma svobodna in bogata.
Nekateri ameriški žumalisti in književniki, ki prbučavajo razmere v latinskih deželah,
priporočajo, da bi naj katoli-za sedalo, potem pa takoj po- ¡ška cerkev v Zed. državah sku^ zabijo, čemu so hoteli vzpenja- šala dobiti tam vpliv in poma-
če, da bi šli kvišku.I
Vsakdo, ki pozna tukajšnje stvari, ve, proti komu in zoper koga piha omenjeni dopisnik.
Naj kot zastopnik Proletarca pojasnim, kaj je na stvari in čemu njegova namigavanja.
Pregledal v«em ves imenik tukajšnjih naročnikov Proletarca daleč nazaj, toda naročnice z
gala nadomestiti Francove duhovnike saj na nekaterih važnih mestih s takimi, ki Zed. državam niso sovražni.
Slično priporoča za Brazilijo, kjer je portugalščina uradni jezik.
Težko, da bi to izdatno pomagalo. Zakrknjene mržnje proti Nevernemu molohu" bo-
imenom Teresa Vene nisem do v latinski Ameriki pojemale mclsel nikjer najti. Namreč ne stopnjema z dviganjem izoibra-v novem, ne v starem imeniku, zbe ondotnega ljudstvu, z do-Ker rojakinjo s tem imenom zorevanjem kmečkega prebi-dobro poznam, sem jo obiskal valsbva in Indijancev za demo-in vprašal o tej stvari. Poka-, k racijo in z izboljša vanjetnživ-
zala mi je potrdilo upravnika Proletarca o prejemu zaostale vsote, toda od kdaj mislite, da je bila? Od leta 1931 in 1932. Ne vem, kdo je bil takrat zastopnik (jaz menda ne), pa tudi ako bi bil jaz, -kdo naj dolži zastopnika, ako kdo ne porav-
Ijenskih razmer. K vsemu temu Zed. države lahko vediko pomagajo, toda ne s takimi zastopniki, ki bi mislili na svojih misijah po Južni Ameriki le na takozvane "ameriške interese" pač pa na splošne ljudske koristi.
^ Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, *
Ciceru in Berwynu.	*
1 •
I Parkview Laundry Co*!
^ FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, Uitntka * ■ Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno ■ "	Telefoni: CANAL 7172—7173	•
" 1727-1731 W. 21 st Street	CHICAGO, HJL. *
iliiitaiaiipiianiiHa

............................................mit* »
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
IB38 N. HALTED STREET, CHICAGO, IIA.
Tal. MOHAWK 4707
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ................................................
TEMPO 2000
inu* kakor nekaj dem^letij	sjkkI Komar je namo malo pri-
prej. Pri rod o .ho ni podvrgli in	t» nil na neki KiHnb in tisti tre-
ndbene stvari ni bilo več, ki bi	nutek je dobil Anglež mastno
ne j m zdela nemogoča. Po trn-	elektri-Sn-o klofuto. Potem j«
Vse ne je izpremtnilo. Lju-1 glež, je krepko objemal goapo dje so i .veti v letu 2000. dru- Pepco in jo hotel poljubiti. Go- | j^vno domov.
Tam pa je bilo vse narobe. (PaVelCek ni hotel jesti, ker se je najedel potic pri *tari mate-.	Stara mati s»* je zdravila v
ku j brne a orja ka letala, ra- gosped Peter trikrat pozvonil neKem saiiatorij.u v sti*atosferi. kete m elektroni zračni avto- in gospa Pepca je takoj vedela, Za ka,/en Ra mama ni puatila
rooblli. V a se je zmeharK/ia- da jo i&e mož. Aparat za b*ez-	______ _______
!j. Človek si je ustvaril popol- t čne pogovore je imela skrit v ne* a "robota", bitje iz jekla. *vcjem precej obsežnem neki f»e je pokorita njegovi sJedi ji dr ju.
želji. Nihče ni bil več skii"P<*er, kaj je? Kako ti je Vendar so vsi ljudje delali. To-| v*e* tale kos mesa?"
"No, bo že nekako. Sicer pa
veš, da imam rajAi hrbet."
'Dtbro, Peter! Ali ostaneA
t'.vajaet minut doma? Vzela
bom nasteinje eksi>re.^no le-
, • . .	. , . .. . talv>. Cez pol ure bom ie zanes- iVV* TJ\" - "V"1TJ \¡17
Zanimivo je, kako je fovela ,jivo (|()m'a s pa<ln|((m ^	Kj^rkol, nastane potreba, kjer
ipustila .-»redi vrta. Se nekaj .«em ti hotela povedati. Tu v Lendonu na glavnem trgu sem
naročila dve ateklenici whin- na izlet na morsko dno, kjer je keyja brez sode. Ko sta vse po- h<,tcl gledati lepe ribe in druge pila in se pogovorila, se je go- morske prebivalce, spod Komar vrnil spet brzo-
Tri kosilu m je froapod Peter spri z ženo, ker je v Londonu zapravila preveč denarja. Potem pa je pojedel žlico aode-bi-karbone »ti legel, da se odpočije.
(Iz Ltomačcf/a prijatelja.)
da delali so iza javno blaginjo. Osebni interesi so izginili, ker hi je vsak Človek z malenkostnim trudom pridobil toliko, kolikor je potreboval za udobno življenje.
Rdeči križ •• žarnica v temi
Vojna je rai/. vel javila vse po- povod tej organizaciji: zbolj-godbe med državami, ki so si v Janje javntljia zdravja in usta-konfliktu. Le malo je izjem v novitev učinkovite službe za tem pogdedu. Ena izmed njih je cdip< moč v slučaju javnih ne-(¡eatev.ska pogodba, pod katero xgod.
delujejodruMva Rdečega krrta. Potom te lige, ki je povsem Rdeči kril je eden izmed ločena od mednarodnega odbo-
v tem letu družina povprečnega človeka. Ni bila boga:a, .»a tudi ne siromašna. Srečna je bila, kakor vse druge, ali pa v.:aj tako, kakor večina drugih.
najvišjih idealov človečanstva.
I Ane potreba, kjerkoli se je »godila nez«goda,
ra, izmenjavajo društva Rdečega križa posameznih narodov med seboj informacije o »vo-
PHOSVETNA MATICA
JugoftltMiiiiftke MiriiilKtirne
2301 S. Lawndale Ave.	Chicago, Illinois
ODBOR:
John Berllag, Frank Četen, Ivin Jonte«, Etbfn Kristan, lun Molek Joaeph Oven, Jahn Rak, Charle» Pogorelec, tajnik
SEZNAM PODPORNIH DRU ¿T EV VČLANJENIH V PROSVETNI MATICI
Pred nekaj minutami je »budila gospoda Petra Komarja budilna centrala s pomočjo brezžičnega aparata za bujenje.
Ta aparat je biia blazina, ki je bila v brcšžični zvezi s centralo. Vsako jutro je spustila centrala vanjo rahle električne tresljaje, ki so gnali na smeh in prepodili tako imenovano slabo voljo ljudi, ki se prebujajo. Ko se je torej gospod Peter Komar med smehom docela predramil, je pritisnil «z nožnim palcem na neki gumb in v trenutku se je prikazal pred njim zajtrk. Majhen ventilator mu je te hladil kavo. Medtem ko je gospod Komar z eno roko naročal iz centrale pilule za dobro voljo, je z drugo roko vzel slušalo s televizijskega aparata ia se zvezal z veletrgovino mesa Bill-dog & Convp. v Londonu.
"Gospod Billdog, ali je moja žena že prišla k vam?" (Gospa P epe a Komar jeva je kupoval« meso, predvsem bdfsteke, v Londonu).
"O, dobro jutro, klanjam se,
kjerkoli ponesrečenci dvigajo	jem delovanju v svojih deželah
svoj glas, se Rdeči križ odziva	in mednarodno, s pogumom in udanostjo. Sredi Rdeči križ je na polju sama-
velike tragedije vojne tfije nje-	ritanstva privedel skupaj vse
gov simbol nad zatemnjenim	dežele. On je edina zveza med
svetom, spoštovan enako od	razdruienimi narodi. Vsakdo
prijatelja in sovražnika. Bolni-!	je pristai njegovih načel. Vla-
pak po duhu dogovora in zaupanja, ki ga stavljajo na mednarodni odbor.
V tem dejstvu ut*arne biti veliko upanje za bodočnost. Z besedami dr. M a* Huberja, predsednika mednarodnega odbo-
Klkrila v neki trgovini krasno celeno svilo za »padalo. Ali jo smem kup ti? Sam ved, da je moje padalo že zelo obledelo
lda ™en tudi ni	ki in ranjenci poznavajo njeg^ de v^med odobravajo nje-
.	vo ipomoč, lačni in goli ljudje gove sv^he in namene; prlzade-
"Pepca, prosim te, ne bodi poznavajo njegovo oskrbo. Ka- vajo se ravnati ne le po besedi-tako lahkomiselna! Za IJublja- kar ^	ki ^ z&res Ve]i_ | k,, amp
no je dobro tudi staro padalo. kCf je i<ieja ^ Rdečim kritem /a vsako metfto vendar ne po- kaj entKSlavna: pomagati bolni-trcibujts drugačnega! Kje pa kom in ranjencem za časa voj-naj dolbim toliko denarja? Saj ne yjkalte narodnostne, ver-ga. ne delam!	,ke wcjah>e razlike ne pri-
"NajlepAa ibvala, dra:gil Zdaj hajajo v pc.Hev pri tej velikan-se mi mudi po sv*o, da je prej Aki borbi proti trpljenju ljudi. | ra: MNe le v njegovem humairi-ne »prodajo!"	Organizacija, ki prispeva k tarnem delokrogu je bila usta-
Nenadoma pa se je v sobi vsesplošnemu zaupanju, ki gB novitev Rdeiega krita epoha-zmračilo m gotipod Peter je po- Rdeči križ uiiva od s\-oje usta- 'en do*odek. Obrnia je medna-gledal sk< zi okno. Opazil je novkve 1. 1864, je mednarodni rodtio	v smeri, ki končno St 36 wuuxk. Pa.
okroglo balonsko gondolo sivo- odibtw Rdečega križa v Genevi. morajo odpraviti podlago, radi! Dolenc, Box 73.1 j t iga sina Pavelčka.	Pod nadizorstvom njegovih čla- katere je bil uatvajjen Rdeči
"Očka, ah pmem a Slavdom nov, ki so Švicarji, se delo Rde- ^tit ; kar pomenja končno iz-odletetin* »prehod?"	Ičega križa vriN nepristransko, itrcWjenje vojne same. Prizade-
"Smrkavec, ali si se že oko-! Oni pazijo, da se vlade ravnajo vanje humanizirati vojno je pr-pal v ogljikovi kislini? Kaj pa dogovorih Rdečega krila. v> korak na tej poti.
vrtaš po no^u? Raj« si ga obri-1 Oni vzdržujejo *tike med dru- , ---.
¿i. Najprej moral vendar učite- ! ftvi mednarodnega Rdečega Italijanska Xvermstva na lju brzojaviti reditve nalog."	Oni sprejemajo oziroma HrvaŠkem in V Dalmaciji
-Vse sem že napravil, očka!" J**»«*1** semame ujetnikov
S. N. P. J.
St. 1, Chicago, 111. — Tajnik Anton Trojar, 2667 S. Lawndnle Ave.
*t. 2, La Sail*. III. _ Tajnik Fred Maigai, 25 Wentclox Ave., Peru, Illinoi*.
5t. 3, Johnstown, Pa.—Tajnica Mary Vidmar, Stutzman St., Box Ct.
št. S, Cleveland, O. — Tajnik Lud-1 vik Medvafek. 040» St. Clair Ave.,
St. 6, Morgan, Pa. Tajnik John Wirant, Box ^88, BridgevilW, P.».
St, 7, Claridgo, Pa. — Tajnik Miku Kaloh, Box 212.
St. 8, So. Chicago, 111. Tajnik Joseph Koxich, 10154 Avenue L.
U. 13, Bridgeport, Ohio. — Taj lik Joseph Snojr, KFD 1, box 7.
3t. 14, WakUfM, HI.—Tajnik Frank Bimce, 1141 Victoria 5t., No. Chi-
St. 1«, Milwaakoo, Wia. — Tajnik Frank Perko, H31 W. National A\m-.
St. 21, Puablo, Celo.—Tajnik Fmnk Pechnik, 1232 Eilt-r Ave.
St. 29, Thomas, W. Va.—Tajnik Len hart We nI i nek, Box 1«>&.
St. 33. AmbriJge, Pa.—Tajnik Anton žiberna, 205 Locuit St.
St. 34, Indianapolis, lad. — Tajnik Juhn Sparenblck, 746 No. Huutrh Street.
St. 35, Braddock. Pa.—Tnjnik Louis Karish. 1902 Johnston ?t.
Tajnik John
^aikaj, fte nekaj ! Nikar ne letaj spet po stratosferi. Sit sem te plačevanja karzni zračni policiji ! In ... naAa gospodinja mi
gospod Komar," mu je od«govo-	je rekla, da te bo z elektriko
ril šefov prijazni glas. "Poča-	natepla, če ji boš Se kdaj kra-
kajte malo. Takoj vas zvežem	del jabolka ..."
s trgovino, da boste sami videli,	Goipod Peter je med tem tle-
aii je že prišla."	2#>\ (postelje in sedel najprej v
Na stranski steni v sobi go»	aparat za umivanje, potem pa
spoda Komarja je bila velika	stol <za brisanje. Med umi-
ploiča iz mlečnega stekla. Gospod Peter je opazil na njej neke medle sence, potem pa je jela slika postajati čedalje jas-
va<njem je poslusal dnevna poročila v zvočniku. Potem je stopil v aparat, ki mu je kemično cenažil in zlikal obleko. Bila je
nejša. Njegova iena je imela ipo zadnji modi, bre»z gumlnn tako markantno postavo, da jo j fa tako izdelana, da je bila na
je gospod Komar hitro poiskal. In, vraga — kaj se vendar godi? Nekdo, ki se mai že po licu in vedenju pozna, da je An-
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
nora knjiiica, A poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
Poleg vpraAanj, ki jih navadno aod-niki stavijo pri izpitu z« državljanstvo, vsebuje knjftie» *e v H. <k»lu nekaj važnih letnic it «godovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZd i njenih dTŽav, Lirvcol-nov govor v Gettjrsburgu. Predsedniki edinjenih drž^v in Poedine države.
Cena knjižici j« samo 50 centov • poštnino ered.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL.
Dr. John J.Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 Watt 26th Mreet
Tel. Crawford till
OFTTOK HOURS: 1:30 to 4 P. M.
(Except Wed. and Sun.) 6:30 to a.30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
Res. 2219 So. Ridge way Are. Tel. Crawford »440 -If no answer — Cat Austin 5700
.........................
IBARETINCIC ft SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-341
424 Broad Strest JOHNSTOWN, PA.
•zunaj zimska, na znotraj pa poletna. V enem i epu je imel pripravo -za Atetje denarja, pod ijbfžo v guirtbksi suknjiča pa majhno radio-postajo za pogovarjanje.
Prav tedaj, ko se je gospod Peter oblačil, je začutil pod rožo na suknjiču močan, prijeten vonj. To je bil skrivni fznak njegovega prijatelja Jamka (po angleško Johna) iz New Yor-ka.
"Halo, ali si ti tam, John? Kaj je novega ? "
"Peter, pridi takoj k meni. V 798. ulici sem. Pred mano gresta dve baletki. Dražestni sta. Srčkani kakor dva sladkor-čka!"
"Takoj pridem! Cez dvajaet mimit se vme moja žena iz bond on a. Dotlej bom pa de doma!"
čez pet sekund je bil gospod Peter ie v naj bližnjem brzojavnem uradu za ljudi.
m c hitov! h in tem Irancev.
I
Delegatjo mednan)dnega od-, bora obiskujejo tabore, kjer so ujetniki. Oni «prouče razmere, govore z ujetniki in poslušajo pritožbe. Prizadevajo se, da jih poravnajo in izboljšajo.
Meseca septembra 1939 je odbor, kakor v prejšnjih vojnah, začel ožhijati centralno agencijo za izmenjavo informacij ovojnih ujetnikih. Danes ta agencija, ki ima svoj glavni flfcan v Genevi, vzdržuje več kot 20 podružnic v raznih švicarskih kantonih. Ima stotine uslužbencev, tisoče prostovoljnih delavcev, prejema na deset ti-
St. 39, Chicago. Ill, — Tajnik John Potokar, 2610 S. Rjdfeway Ave.
St. 42, Sheboygan, Wis. — TajnlV Frank Jamnik, RFI> 3,
St. 44, Conomaugh, Pa. — Tttjnik Robert Gt Venja, 361 First St,
St. 47, Springfield, 111. — Tajnik John GoHU-k, 414 W. Hay St.
St. 49, Girard, O. — Tajnik John Tar.cek, RFD 1.
St. 53, Cleveland, Ohio. — Tajnik Joseph F. Do n, 15605 Waterloo Road.
St. 54. Cloncoo. O.—-Tajnica Albina Kravanja, Box 66.
Pod £orn jim naslovom prinašal list "France* sledeče:
Situacija na HrvaAkem in v Dulmaciji postaja vedno težja. le v začetku «o ibili Italijani in-,
ternirali vse bne osebe, ki so jih §t- !lf:	" Tajnik John
... ....	Zug»ch, Box 396.
smatrali sumljivim.	} U Lioyd«u. p.. — Tajnik Ralph
Na Kranjskem far v oblasteh j Jerman, Box 130.
Istre in Dalmacije so Lahi ob- §t. «4. w«it Newton, Pa. — Tajnik
koJili dne 6. jun. sledeče vasi: John Kobe, RFI) 1, Box 117.
Sveti Matej, Mladeniči, Bla- St. «s. Breezy Hi«, Kaas. — Tajnik
iiči, Juraši.Sirole, BrnjaÄi, Sro-	Derganc, R. R. 1, Mulberry.
ki. Marčelje, Glavna, Saržoni, «»• Eeeleth. Minn.—Tajnik Loui«.
Lessar. 407 Garfield St.
St.Hl, Red Lodge, Mont. — Tajnica
Mary Eiznoinik, Box 753. St. as, Johnstown, Pa. — Tajnik Frank Chuch«*. 442 Oho St.
■> Tajnica
Poiovili so 37 mcAkih, ustrelili d\a in nwiuili vse hiš3 v teh vaseh. V Bistrici so bili ubiti trije laAki oficirje — v znak maščevanja so Lahi uničili Aest t7i Hermftbio, Fa. vasi, ustrelili 80 Jugoslovanov! Marie Zomik, Box 202.
I St, 25a, Bellaire, O, — Tajnik George Vutelieh. 427 West 43rd St., Shady side,^ O. St. 262, Farrell, Pa. — Tajnik Frank Stambal, 1084 Sherman Avenue, Y Sharon, Pa. St. 2€7, K«mmeror, Wyo, Tajnik Anton Tratnik, Box 161, Diimond-ville, Wyo. St. 2«A, Ely, Minn. — Tajnik Jacob
Kunstelj, Box 623. St. 275, Maynard, O. — Tajnik John
Zdolftek, Box 292. St. 287, Burgettstown, Pa. — Tajnik Frank Laurich, 10 Linn Avo. St. 295, Bridgerille, Pa. — Tajnica France« Oblak, 921 McLaughlin Rd. St. 299. Waldenburg, Colo. Tajnik George Stiglich, 622 Main St. it. 300, Braddock, Pa. — Tajnik All-ton Rozanec. 1446 Grandvkw Ave. St. 312, Cl.wland. O. —- Tajnik John St rancor, 710 E. 159th St.
St. 317, Export, Pa. — Tajnik Jacob
Bele, Box 624. St. 318. Batgaley, Pa. — Tajnica
Theresa Arth, Box 46, Young*-ttm n, I .
St. 321, Warren, O. — Tajnik Jo.se,>h
Jki, 148 4th St. S. W. St. 325, Gowanda, N. Y.— Tajnica
Mary Stibel, 89 Palmer St.
St. 333, Blaine, O. — Tajnik Mike
Smerdel, Box 92. St. 344, Sheboygan, Wis. — Tajnik Leo MiloMnik, 1216 Alabama Ave. St. 388. Porsgloee, W. Va. — Tajnica Virginia £.1m'x, Box 214, Star City, W. Vu.
St. 397, Crested Butte, Colo. — Tajnik Joe Tcftak, Box 421. St. 407, Windsor Heights, W. Va. —
TajiiiU Fi .nk Kol ene, Box 3, St. 425, El-« Grore, W. Va.—Tajniea
Mary Kosem, Box 106.
St. 434, Arma, Kans. — Tajnik Martin Krušič, Box 144.
St. 449, Cicaro, III.—Tajnik Frank
M .rgolk, 21.19 S. 58th Ave.
St. 450, Euclid, O. — Tajnica Mary
Dodic, 977 E. 239th St.
St. 454, Stocket», Mont.—Tajnik Paul dubic, Box 70.
St. 477, Cleveland, O. — Tajnik Ga-
äper Secuiin, 10709 Prince Ave. St. 503, Hysota, Pa.—Tajnik Michael
Koas, Box 541, Jerome, Pa. St. 518, Detroit. Mich.—Ta>nik Frank
Tehovnik, 5657 Celeron St St. 559, Chicago, III. — Tajnik Donald Lotrich, 2610 So. U-wnctiie Ave.
St. 562, Barton, O. — Tajnik Joseph
Sknff, RFD 4, Box 110-A, St.
Clairsville, O.
St. 564, Detroit, Mich.—Tajnik Thomas Hostnik, 12524 Maine. St. 568, Waukegnn. III. — Tajniea Christina Stritar, 914 Adams Blvd. St. 569, Fontana. Caiil. — Tgjnik John Pechnik, R. 1, Box 8.
St. 615, Los Angeles, Calif__Tajnik
August Kotchnik, 1221 So. Indiana Street.
St. 640, Bridgeport, Ohio__Tajnica
sOče pisem in paiketov vsak dan ,. . _ .. ..	. , , . .
in irr,u ^Ifii^a	^ depOltWali VSe prebivalstvo. St. aa, Moon Run, Pa. — Tajnica
in una milijone ,men xojnih Bintrka leži v onem delu Is- Jerica Gorjup. Box 204.
ujetnikov v svojih seznamih. ^	bH |<?tÄ 191g tj vo. St. 89, Midway, Pa. - Tajnik Joh' .	«odnBtar, RFD i, ¿oTir
Dostavljanje paketov, ki ^ , Ui tamo*nje«m prebivalstva pri-! ^ Box 22.	0 ~ Tajnica Mary
bujejo hrano, oblačila, knjige ;	ft^lijl
in druse stvari za ujetnike *i- julro*lov«nski londonski kro-
rom sveta, je orjaška n»lo«a. V 1 gi ^ mnenja, da se vrSi to pre-to fnjho je bilo treba ustanoviti ^^ jtmosloN^anske^a preveliko transportno organizaci- bivaMvm v oWft5t$ po na-
jo. Tcvorne ladje Rdečega kn-	katere)ra ciVj j€ popolno
ža plovejo m^ Lrzbono »n sre- n^enje hnaAke9ra ^ 8ioven-dozemskimi lukami. Več kot ske življa v teh krajihi VelW(
6,000 tovornih vozov je 4e od-drd rak) m Geneve, nosečih 12,-000,000 paketov. Paketi, naslovljeni znanim ljudem, se dostavljajo raaslovljencem takoj, dočim se poAiljatve za sploAno distribucijo med ujetnike naprav 1 j aj o v pre^edkih iz zalog v skladišču Rdeč H krita, ki se v to svrho vzdržuje v G-a-nevi.
Vsaka vojna ima tendenco raT.^iriti delo mednarodnega Rdečega križa. Prvotna naloga je bila omejena na oskrbo bol-
del jugoHovanakih rodoljubov je pobegnilo v gore, kjer se je organiziral za borbo proti La-born. . .
St. aa. La Salle, lil. — Tajnik Frank Dernach, 426 Union St.
St. 102, Chicago, 111. — Tajniea Minka Aie«h, 2124 S. Pulaski Rd.
St. 104, Weat Mb, Wis. — Tajnik Joaeph Turk, 1226 So. 63«d St.
St. 106, Imperial, Pa. — Tajnica Mary Poliak, Box 324.
St. 107, St. Louia, Mo. — Tajniea Theresa Speck, 4668 Rosa Av.
St. 110, Chisholm, Niinn. — Tajnik Frank Jenko, 411 4th St. S. W.
St. lia, Pittabnrgh, Pa. — Tajnik Joe Hrvatin. 5419 Butler St.
St. lit. Waukegaa, 111. — Tajnica AntOfiTa Betek, 1124 Jackaon St., No. Chicago, 111.
St. 120, Gallup. N. Mea,—Tajnik Anton Gantar, 208 W. Princeton Ave.
•'Prosim, da me odbrzojavite uikov in ranjencev za časa vtyj-v New York. Koliko je treba ne. Kmalu pa je priÄel poziv,
plačati?"
Sprevodnik je vzel Petru mero, ker je bilo treba plačati pristojbino po velikosti potnika. "Meter sedemdeset, dve pari
naj se ustanovi centralna obveščevalna agencija za vojne u-jetnike. Poleg teh nalog odbor danes upravlja informacije o nrntvflh In pogreftanih vojakih,
•za vsak centimeter; to je tri di- zamenjavo onesposobljenih vo-narje Atirideset. Trikratna pri- jakov, premestitev vojnih ujet-
stojbina (za eksprefini preno« pa deset dinarjev in dvajaet par.M "Vraga! Zaradi vašeh?ta računanja sem zamudil celo minuto!"
Poslednjih besed «prevodnik mi več ču.1, ker je bil zgornji del Komarjevega telesa že v New Yorku. Ko je priAel v 798. ulico, ga je prijatelj že čakal. Bil tpa je zelo slabe volje.
"Prrdon <«e pri/rbljm, »e svet Itftko desetikrat podre. Pred «irimi spikundami sta priftla dva mlada študenta in baletki odvedla .. . Zdaj pa imaA, počasne r
Ker a pustok>v*čim> nI bilo
nikov v nevtralne dežele, ako ipotrebujejo zdravniško oskrbo pod drugim ipodnebjem, retpa-triacijo civilnih beguncev iz vojnih zon, potekanje onih, ki so ae* izgubili med selitvijo velikih mas, povzročeno Od vojne, dostavljanje hrane, oblačil in /zdravniških zalog cfVilnemu ^prebivailMvu in mnogo drugih nalog.	t»
V namenu, da more v časti vojne člnrveč korMiti, je Rdeči križ prav tako delaven v času miru. Po Z4tdnji svetovni vojni je *)Ha vsled te^a na vafcMo a-meriAkfh krofov ustanovljena liga drufeev Rdečega krWA.
wlč, sta krenila v reaiavrant iti Dva glavna namena sta daia
Italijanske izgube v Jugoslaviji
LONDON, 10. av*. (ONA). La&ke izjgube v Jugoslaviji tvo-1«t. 121, Detroit, Mich. — Tajnica rijo *e vedno prilbližno tretjino Katherine Junko, 1215 E. Nevada
vseh laAkih rz«rub na vseh fron-	Aii,.ipp., P«. — Taj-
^Ij	niča Theresa Gerxel, 3!14 Eric Ave.
Jugoslovanski londonski kro- s»,„F,r,,,Bc''ri'*" ~ TtJnlk . *	. .. . . , Louis Sasao, Box H77.
ffi poročajo oranju 19 tal- |S| lf§	ohlo. _ Tajnik
cev v teku zadnjih desetih dni J(yhn j GgbrenJllt 220i0 Ivan Ave. v onih predelih Slovenije, ki jo št |JT cieeoiand, o. - Tajnica An-upravija vrhovno laAko poveljstvo v Ljubljani.
Posebno stroge ukrepe so vpeljali tudi v <za*čito kvrzlin-gov, ki sodelujejo z lahkimi o-ivojevalci. Italijani nazlvajo svdfeodoborce "člane partizanske osvobodilne fronte'* hi se pritožujejo, dA izpodkopujejo avtoriteto laftke vlade v tej deželi.
Nestrpno čakajo druge fronte
"Nestrpno čakamo trenutka, ko se odpre zapadna fronta, če ne bo kmalu nastopila In prinesla teiko pričakovane zmage, bomo komaj vzdržali," tako se glasi kratko, ali to pa jedrnato poročilo ic stare«ra kraja.
Z ničemer ne koristite Prola-tarcu bolj kakor a pridobivanjem novih naročnikov.
tonette Simcich, 1091 Addison Rd.
St. 136, Canonsbnrg, Pa. — Tajnik John žigman. Box 221, Strabane.
St. 142, Cleveland, Ohio. — Tajnik Frank Susttrtlič, 16726 HoJme* A v.
St. 143, East Helena, Moat. — Tajnik Frank Perck-fc, Box 327.
St. 147, Cleveland, O. — Tajnik Leonard Poljšak, 1114 E. 169th St.
St. IIa, Euclid, Ohio. — Tajnik John Ivantil, 20800 Miller Ave.
§1. 166, Coneaiangh, Pa. Tajnik Blas Breznv*ek, Box 74.
St. 176, Piney Fork, O. — Tajnik John Mandtch, Box 421.
St. I at, Mil*aakeo, Wit. — Tajnici
Josefa Slapnik, *"4 S. 14th St.
St. iai. Wltlard, Wis. — Tajnik Martin Kern, R. 1.
St. 206, Grots, Kans. — Tajnik John Shular, RR 1, Box 162, Arcadia,
St. 13», Newhnrg, Kansas. — Tajnik John CrepinMc, R. R. 2. Mulberry.
St. 144, KayUr, Pa.—Tajniea Fiances fta«ar. RFD 2, Box »7. K. Brady.
St. «»4, Bon Air, Pa.—Tajniea Sylvia Skedel, R. D. 2, Box 78-D. John at own, Pa.
«Selak, 14 Smithaonian St. St 666, Woat Allis, Wis. — Tajnica
Mary Peritx, 1212 So. 68th St. Kana» ška Federacija SNPJ, Piu,.
burg, Kans —- Tajnik Joe Bratko-
vich, R. R. l.
Federacija SNPJ, N. E. Ohio. —- Tajnik Peter Chufar, 1937 Rowland Ave., Canton, O.
Federacija SNPJ Fayette in Green County, Pa. — Tajnik Anton Skvarch, Box 391, VesUburg, P«. Fedcracija SNPJ a«p. Penna. — Tajnik Jacob Ambrozich, R. 1, Mc-Kees Rocks, Pa. Federacija SNPJ, Conemangh Val-ley. Pa. — Tajnik Joseph Widmar, R. D. 2, Box 84. Johnstown, Pa. Federacija SNPJ E. Ohio in Pa. — Tajnik Tom Mrcina, Box 16. Power Point, O. Federacija SNPJ. Milwaukej, Wis. — Tajniea Jessie Chuck. 2200 South 84th St., West Alhs, Wis. Federacija SNPJ * Wyoming. — Tajnik Frank Rernitt, 1034 Pilot Butta Ave., Rock Springs, Wyo. Federacija SNPJ, Westmoreland. Pa. Tajnik Anton Zornik, Box 202, Herrn i nie. Pa. Federacija SNPJ, E, Ohio in «*p.
Vm' ~ T»J'nik Louia Pavlinich, KFD 1, Box R2. Bellaire. O. Federacija SNPJ, Chicago, 111. —
Tajnik Frank Alesh. 2124 S Pulaski Rd.
Federacija SNPJ, Colorado-Now Me.
xico. Tajnic* Roae Radovich, 108 Rice St., Pueiblo, Colo. Federacij. SNPJ, Cleveland. O. — Tajnik Joseph F. Tenbiian, 14707 Hale Ave.
Kroatk it. 2. Cleveland, O. — Tajnica Mai y Zakrajiek, 1038 Addison Kond.
Kroiek it. 5, Conemauih, Pa. — Tajnica Angela Meie, 155 Main St.
SAMOSTOJNA DRUŠTVA
Slovcnako podp. društvo, Moon Hun,
Pa. — Tajnik Joseph Krully, Box 65.
Sam. podp. drui. "Edicorl", La Salle, 111. — Tajnik Frank Struna, 437 Ton ti ^t.
"Sokol", W. Aliquippa, Pa. — Tajn k Louis Gerzel, 334 Krie Ave.
KLUBI J. S. Z.
St. 1, Chicago, III. — Tajnik Chas.
Pogorelec. 2301 S. Làwndale Ave. St. 3. Oglctby, III. — Tajnik Anton
VMovich, RFI) 1, La Salle, 111. St. II, Bridgeport, O. — Tajii.k Joseph Snoy, RKI) 1, Box 7.
St. 47, Springfield, 111. — Tajnik Jos. Ovca, 1841 So. 15th St.
St. 49, Collinwood, O. — Tajnik Ivan
Jontez, 6411 St. Clair Ave.. 3t. 114, Detroit, Mich.—Tajnik Math K la rich, 12023 Whitcomb.
&t. lié, Strabans, Pa.—Tajnik Louis Bartol, Box «76.
St. 175, Moon Run, Pa. — Tajniea Jennie Jeiala, RFD 5, Box 443, Crafton, Pa.
I». 222, Cirnrd, O. — Tajmk Johr. Bogatay, 143 Smithsonian St.
kITLTURNX DRUŠTVA iN ZBORI. VČLANJENI V PROSVETNI MATICI
Soc. pevtki «bor "Sava", Chicago, III.
— Tajhik Joseph Turpin, 1804 S 6lat Court. Soc. pevski «bor "Zar.ia", Cleveland,
O. — Tajnica Sophie Turkman, 6409 St Clair Ave. Soc. pevtki ahor ^Svoboda", Detroit,
Mich. — Tajnik Rudolph Potoch-nik, 8971 Sherwoo«l.
Pevski «bor "Naprej", Detroit, Mich.
Tajnik Anton česnik, 3432 Merrick Soc. pevski «bor "Neprej", M.lwau* kee. Wis. — Tajnik Frank Pancer, 2107 ß. 65th St., West Alii*. Pevski «bor SND, Waukegan, III. — Tajniea Edith Dobnikar, 1022 Lenox Ave., No. Chicago, 111. Pevski «bor '•Slovan", Euclid, O. — Tajnik Herman Sluga, 21232 Tracy Ave.
Povsko društvo "Triglav", Kirkland Lake Ont., Canada. — Tajnik John JakÀa, 51 Hudson Bay Ave. Dramsko druitvo "Ivan C*nkar", Cleveland, O.—Tajnica Antonette Slmčič, 1091 Addison Rd.
Dramski klub "Slovenija", Barber-ton. O. — Tajnica Mary Usnik, 289 George St. Dramsko društvo "Anton Voroviek",
Cleveland, O.—Tajnica Elizabeth Matko 18771 Renwood Ave. Dramske druitvo "Soča", Strabane,
P»-—Tajnica Julia Dele, Box 107. Gospodinjski odsek S. N. D., Waukegan, 111. — Tajnica Antonia Bezek, 1124 Jackson St., No. Ccihago, 111. 2enski sadruini odsek, Waukegan, Im. — Tajnica Mary Pierce,' 843 McAllister Ave. Ženski odsek SND, Detroit, Mich. — Tajniea Jennie Zupan, 1148 George St., Hazel Park. Slovenski delavski dom, Sharon, Pa. .— Tajnik Frank Kramar, Box 241, Farrell, Pa. laoh, in sabavni dom, Library, Pa. —■
Tajnik Nick Triller, Box 121. Čitalnica S. N. D., Waukegan, III. — j Tajniea Anna Mahnich, 624 Helmholz Ave.
Čitalnica S. D. D., Collinwood, O.— Tajnik Louis Elov*r, 10813 Gl •OVa-wood Ave.
OPOMBA. — Tajnike včlanjenih organiêacij proêimo, a ko zaftazijo knko pomafo v naslovih, naj to sp.
tajniitvu Protretne ma fire, da se »n t* kodoè* pofrrê9(.
t.......................»
PRfSTOPAJTE K
! SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI
! NAROČITE SI DNEVNIK
* /
J. P. 2. S.
St. 3, West Allit, Wis. — Tajnik Stefan Ronaman, 1823 So. A4th St St. 19, Milwaukee, Wie. — Tajnik
Frank Polichnik. 1125 So. llth St.
S. D. Z.
St. 2, Cleveland. O. — Tajnica Joaa-
phlne Petric, 9212 Parmelee Are.
St. 3, Cleveland, O. — Tajnik Steven Minder ml., 1411 E. 51st St.
St 27, Cleveland, O. — Tajnica Mary
Mam, 976 E. 69th Hi.
PROGRESIVNE SLOVENKE
Kroiok it. I, Cleveland, a—Tajnica
Eva Coff, 1780? Htlaran Rd.
Stana aa celo leto $6.00,
pol leta 93.00
t *
I	Ustanavljajte nova druètva.	I
j	Deset članov (ic) je treba za	J
!	novo druitvo. Naalov za list in	«
;	ta tajniltvo je:	|
; 2*87 S. Lawndale Ava CHICAGO, ILL.
.................m
t>t»MMM>Mt<<M»t»MMI
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9 do ure dopoldne, postaio WGPS, 1360 kilocycle*. Vodi jo Georqe Morchon
A Yugoslav We< *iy Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And IU Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO, 1823.
Published Weekly at 2301 5m. Lawndele Ave.
CHICAGO, ILL., August 19, 1942.
VOL. XXXVII.
WHAT IS FREEDOM?
Axio nation* "promise a world in which the conquered ^peoples ¿ill live out their lives in the service of their masters."	•
The United Nations "plan a world in which men stand ttraight and walk free, free not of all human trouble, but free of despotic power, free to develop as individuals, free to conduct and shape their affairs."
So declares a recently-issued government pamphlet titled "The Four Freedoms." .
Certainly, we want none of the Axis way of life. Certainly/ we desire the freedom to speak our thoughts, to worship according to our understanding, to obtain creature necessities, to be independent of political tyrants.
Certainly, too, we want all the freedoms which we are assured the United Nations are planning.
However, we are awaiting a sign that will encourage us to hope that the high objectives now being extolled by our present political leaders will be, indeed, what the war's triumphant end will bring to the American people.
A man is not free unless he lives in the environment of fre«.jom. He is not free unless he possesses as an unassailable right that basic freedom— the freedom to work without the let or hindrance of any man, to enjoy the full fruits of his industry without paying tribute to another.
What, indeed, is freedom? It cannot be that freedom is the absence of responsibility to one's fellow man. A jobless man who is denied the right to work is not free; he is ostracized; he is more like s lost dog than s man who "stands straight and walk free."
We increase and dignify our freedom, not by being independent, but by belonging. A musician is free to express his finest talents only when he is a part of an orchestra. The individual gains in stature and nobility when he gives himself to a cause that is worth i*hile.
We Socialists have always refused to accept "freedom" as the definition of a condition under which .most people must work for the profit of a few people. It is not "freedom" when the means of life are owned by s small group and when the many must accept the terms of the few to be permitted to use the tools that make life possible.
It may be that absolute freedom, like perfection, never can be achieved; that the utmost we can expect is to advance from freedom to freedom, casting off old freedom snd putting on new and beter ones.
If thst be the way of human progress, then we are certain that the next upward step cannot be taken until mankind adopt* a system of social economic ownership that will fit with the fact of social production and world-wide inter-dependence.
We will never advance to a higher freedom so long as the means of life are privately owned; nor so long as one man can deny another an honorable place in the scheme of things.
If, when our political leaders apeak of freedom, they mean a socialised economy and the outlawing of human exploitation in all its forms, then they mean freedom. Otherwise social controls can mean only that most of us will be regimented in the service of a master Haas. — Reading Labor Advocate.
THE MARSH OF LABOR
Russia's New Admirers
If the war were not so serious a matter, one could certainly get a laugh out of the American newspapers which ordinarily see only a red hue in Russia but are now assuring their readers thst our heroic Allies, after withstanding "a presure terrible to contemplate," will continue to withstand it without the opening of a second front this year. One such nciwspaper, published approximately 837)4 miles west of Providence, R. I., devoted an entire column recently to "Russian courage" and stamina without once referring to Reds or Communists. It gave Hitler no comfort unless, perchance, he believed the statement thst Marshall Budenny is commanding on the central front, where Gen. Zhukov is doing quite well thank you. (Budenny was relieved of commsnd in the south a year ago.)
However, we have been hearing of Russia's strong position from other sources—to wit, the Berlin radio. Is it not strange that Herr Geobbels and the Nasi high emmand are so modest about German advances in the Cau-cssus and along the Don? No prediction of Red Army collapse, nothing whatever to slarm Russia's allies. Thrt is the new Nasi "line." America and Britain must be lulled to sleep, lest they go to Russia's aid this year, when help is so desperately needed, instead of next year, when it may be too late.
We always thought that the Americsn "Commies" won the world's about-face championship when they followed Stalin to Berlin and back. They are left in the shsde, however, by the American editors who agreed with Goebbels last year that Russia was beaten and agree with his inference now that Russia is unbeatable, both ideas leading to the same conclusion: that we should not help Russia—the one conclusion which, if adhered to, might put us under the heel of Hitler.—The Chicago Sun.
Why Business Lags on Wall Street
Wall Street complains that there is a lack of "public interest" in the activities of the Stock Exchange. The "lambs" refuse to come into be "sheared."
Perhaps an explanation may be found in the lengthy report made public recently by Uncle Sam's Securities and Exchange Commission. It ordered suspension of trading in Class A stock of the Associated Gas A Electric Company on the ground that the paper is worthless.
For years, according to the S.^E. C., the accounting firm of Haskin A Sells made obviously fslse reports of the financisl condition of this huge holding company. On the strength of these reports, Howard C. Hopson and his associates poured $169,000,000 of "water" into their securities and then unloaded on the public.
Hopson will be recalled as the rascal who launched a nation-wide "blitz-kricg" against the holding company legislation when it was pending in C ongress. He spent $1,000,000 of his stockholders' money on thst venture, but fortunately he was exposed by s Senate committee.
Eventually Hopson was sent to the penitentiary and stripped of most of his ill-gotten gains, but, of course, the stockholders, most of them "little fellows," were never reimbursed.
Similsr skullduggery was uncovered in many other instances and naturally investors came to the conclusion that they should Vot invest savings with such unscrupulous manipulators.
So they are staying out of Wall Street and in doing so they» ire displaying good sense. Instead of playing a game where the cards may be marked, they are helping Uncle Sam flnsnce the war by investing in government securities.—Labor, Washington, D. C.
then
t(hi5 is how stsmttv ai A u swank. Ntw VOSS kimausaml irttCTivtir roSMCiito tuna GtllVANCtS
rtid
NEW ORGANIZATION OF COMPANY UNIONS OPPOSE ALF, CIO
CHICAGO <FP),— The company unions which have been legally clever j enough to escape the NLRB are form-; ing a national federation to be formally organiatd at a convention here | Oct. 2, 3 and 4. The chief purpose will be to fight the AFL, CIO and other legitimate organizations.
Claims of more than a million menr bers were made at a preliminary j conference July <26 at which a dozen socalled independent unions were represented, according to Donald F. Cameron of Milwaukee, who acted i as tempoiary secretary and who ssid ! he represented the Associated Unions I of Am<y ica.
Cameron made it clear that the federation's chief aim will not be the welfare of its members but to spread disruption among U. S. workers when he said: "Organization of the new federation was decided by representatives of more than a million men and women dwtfusted with both the AFL and CIO."
The federation convention will follow first convention of the newly organized national association of public utility company unions—the United Utility Workers' Union—in Chicago Oct. 1. The UUWU was not included by Cameron but the proximity of time and place indicated It would line up with the others.
Yugoslav Guerrillas Keep Enemy Bussy
By M. W. FODOR in The Chicago Sun
into the town. Above Trieste is the railroad junction of Nabreiina, high up in tne mountain, snd from near
In these war days, otherwise so devoid of all color, the achievements of the Yugoslav guerrillas under Gen. Drazha Mihailovitch are certainly providing us with plenty of dramatic and adventurous news. If we were not so busy with reports from Russia, year is incredibly blue, as blue as
PROTESTANT LEADERS ON WAR
Feeling that American churches had not expressed their support of the war efforts of the United Nations with suffcient vigor, 93 outstanding Protestant leaders on August 13 joined in a statement calling for the defeat of the Axis as a world system in which "brute force is the only arbiter and the annihilation of justice and good will its first objective."
The signers declared they could not remain silent because at stake is the Christian concept of man's destiny and the opportunity for years to come to work toward its fulfillment.
Nabresina you can took down on the l A,ÄO ,t ^ ^ wer, ,thicAj
city snd bay. It is s beautiful picture, indeed. The sea at this time of the
lapis lazuli; the mountainside is bar ren and brown, but down on the seaside there sre palm trees snd cypresses, and in the gardens of the villss around Trieste the gersniums, asters and the lilies sre blooming.
the Pscific snd from the other wsr fronts, these dsring enterprises directed by Gen. Mihailovitch would deserve more sttention, because they amount almost to a second front. At least Yugoslav resistance is now engaging an increasingly large number of Italian troops.
It is estimated thst the Italisns are obliged to keep a quarter of a million men in Yugoslavia. Because the Italians suffered serious reverses the Nazis were compelled to dispatch not only large numbers of Gestapo and
storm troops into Serbia but were j from Fiume. On the top of a forced to send armored divisions of German Reichsrwehr troops, too.
Mihsilovitch's fight is grestly sided by the ruggedness of the country. He forces the Italisns snd Germans to fight on bsttle grounds which he shooses himself and consequently the Serbs have sll the advantages in a country where they know every inch of soil and where the population is siding them in every way. This and their extreme courage make up for any deficiency in arms.
He Couldn't Bamboozle The Farmer This Time
TOPEJCA, Kans. — Someone hss ssid Senator Clyde M. Reed of this state is the "vainest member" of the U. S. Senate. However that may be, the Senator's cocksureness certainly received a frightful jolt in the prim-sry which took place on August 4, this yesr.
Reed hss two years more to serve in the Senate, but his hostility to union labor is so intense that he announced for the Republican gubernatorial nomination with just one plank in his plstform—"we must curb the unions."
He tought thst would go over big
with the fsrmers, but it didn't. Reed, despite the prestige of his high of-{ fice, polled only about one vote in four.
Of course, hi didn't resign from the ' Senate.' He wasn't (willing to take that much of a chance.
By way of contrast, Senator Arthur Capper, who slwsys csrries th« indorsement of the Standard Railroad L*6~.r Organisations, and is proud of it, rwept the Republican primary for a fifth term in the Senate. FoiHier Senator George McGill will be his Democratic opponent. He, too, haa s good labor record.
The moral of this state seems to be thst fsrmers can't be bsmboocled ss easily ** some nnti-bvbor demagogue« imagine. "
Daring Raid«
The most daring of Mihsilovitch's recent exploits were the two raids on the Italian cities of Trieste snd Fiume. When I say Italian cities I mean Italian by geographical consideration such as existed before the present war, Fiume should have belonged to Yugoslavia (President Wilson sought this change), but before the Versailles conference could reach a decision the Italhn poet, Gabriel d'-Annunzio, with a group of Italian volunteers, occupied the city and established the "Free City of Csr-naro." I^ater an Italo-Yugoslav agreement allotted Fiume to the Italians, Yugoslavia retaining only the parts of the city which were on the left bank of the Fiumara River, under the name of Susak.
Trieste used to be the chief port of ¿he old Austrian Empire until 1918, but, although the population of Trieste and of the entire surrounding was Slovene, (a branch of the South Slavs), the city and the port were given to Italy, together with the entire Istrian peninsula«, also overwhelmingly Slovene.
They Hate Conqmron
The Croations in the Fiume district and the Slovenes of the environs of Trieste naturally hate the Italian conquerors and their heart is with the guerrillas of Mihailovitch. Thus, with the sid of the locsl population, Mi* hsilovitch was »ble to csrry through his two dramatic raids, the one which took him miles west of Trieste and the other just about eight miles dia-tsnt from Fiume.
Trieste, though an important harbor, ia situated on s mountanside which drops precipitately into the ses. The business section of the city occupies all of the available flat land; the rest of Trieste is on the hill, side. The railroad line from Venice on the one side, and from Vienna on the other, converge toward Trieste high on the mountainside snd then, through many tunnels and steep mountainside constructions, descends
Supply Liaw Cat
Mihsilovitc's warriors sneaked along the railroad line. Though the reports did not describe the damage, I surmise thst one tunnel sfter another wss blown up and bridges dynamited.
The mountainsides, rise steeply
2,000
foot mountain is located the ruins of a fortress, Trsst (Tersato), once held by Francopani, an old Croatian family, in the Middle Ages. These robber barons controlled the trade route to Fiume. The railroad runs high on the mountainside, and from the towering alittudes one can look down into Quarnero Bay and Fiume and into the Bay of Baccar (Buccari) j on the other side.
At Fiume, Mihailovitch probably ( dynamited tunnels and bridges. Thus the Italian land supply lines into j western Yugoslavia were cut off. But Mihailovitch went further. He
problems toward which no Christian could remain indifferent.
"Our declsrstion U that of individual Christians," the statement read, 'but we believe we expreis the mind and conscience of an overwhelming majority, not only of American Chriatians but also of that larger community of Christians which trans-j cend national lines and, even in na-; tions at war, remains unbroken.
"We desire peace. But submission 1 to the arrogant pretensions of s 'master rare', to the enslsvement of nations, to the destruction of civil liberties, to the regimentation of conscience snd to the suppression of the free Christian witness lesd, not to peace, but to psgsnism, to hstred snd to war. Victory for the Axis powers would bring moral and spiritual disaster for their own people no less than for those of the conquered nations."
While renouncing hatred and vengeance for the peoples of the Axis nations, the Protestanl leaders emphasized that they sought the destruction of totalitarian forces and "as Christians wholeheartedly assume our shore of the price which must bo paid in effort, sacrifice and suffering to save mankind.
ARGUMENTS OF APPEASEMENT
The demand for a Second Front is sweeping America. Led by organized 1 j-bor, the people of this country, just as in England, are rising in support of their government to demand that offensive strategy for victory replace UK-defensive strategy of defeat. President Roosevelt hss the overwhelming support of the people in his agreement with Great Britain and the Soviet Union for a three^nation simultaneous attack against the Fascist Axi* in 1942.
But it is late—terribly late. June, July snd already pert of August have passed since the agreement wss made. Hitler is still free to concen-trste sll his force on one front, and he is still winning tremendous victories.
The President has pledged s Second Front, the people are behind him. Why then is it so dangerously delayed?
Do not underestimate the power of the appeasers. Consider their grip on great portions of the press. Great wealth, high position, too often fight on their side.
In an undertaking ss serious snd costly as the Western Front, must be, our government deserves snd must have not only majority support and encouragement, but full, united, determined backing by every patriotic American.
The appeasers constantly shift their ground snd their arguments, to serve best their purposes of division, indecision and delay in the sttack upon the Fsscists.
They used to ssy:
"We don't want a Second Front. Anyway, it is hnpoaaibU."
Those arguments have been blasted away. The people today know that they must have a Second Front, and the highest military authorities in the country, Generals Somervell snd Marshall, have declared it is possible.
The pro-fascists are on new grounds now. We must keep chopping down their new srguments as they squirm snd retreat from poeition to position. Their new arguments sre less bold, but not less dameging to th< united support thst the President needs.
They ssy:
"W» want a Second Front. Everyone does. Bat we're sot military •*• peril. Leave it to the general»."
One does not hsve to be a military expert to know that three countries fighting st once have s better, quicker chance for victory than by waiting to be knocked off one at s time. We don't try to tell the generals exactly where to step ashore, or what weapons to use, or how to deploy their men. We ssy, **Get in there and fight, with everything you've got." It doesn't take sn expert to know that that is how sll wars sre won.
They ssy:
"The President wants a Second Front. If wo start yelling for one, it will be an insult to the President."
It is a strange way to insult a man, to agree with him and back him up 100 per cent. If the President thought the people's demsnd for a Second Front were an insult, would the Administration's chief spokesmsn on foreign affairs, Sen. Pepper, have been the main speaker at CIO Second Front rallies in New York snd Washington within the psst two weeks? Sen. Pepper said, "Nothing we can do is so dsngerous as to do nothing."
They ssy:
"This talk about a Second Front U juat to help Russia."
When a man tels you that, find out, if you can, where he got it from, for that argument comes direct from Nazilsnd.
That man is saying to you, "I hate my country's ally, so much I don't want to hit my country's enemy."
From there it is only a short step to think, "I hope my country's enemy defeats my country's ally."
And from there a still shorter step to this, the very center snd core of all sppeasement:
Labor, which supports a Second Front for victory for America, must face and overcome every new argument of defeat in the fight to unite the people behind the strategy of Victory.—UE News.
WHAT THEY SAY?
Cordoll Hull, Secretary of State:
"Liberty is more than a matter of poHtical rights, indirpensable ss those rights sre. In our own country', we hsve learned from bitter experience thst to be truly free, men must hsve, ss well, economic freedom snd eco-
nomic security—the assurance for all enough to eat.
More and more the farmer is becoming the man of the hour. That is what Secretary Wickard had in mind when he said 'Food will win the war and write the peace.' Whatever the postwar world brings, nothing worth while will be possible unless msn ha«
raided the Dslmatian coast, he pene- Profanity in Government
trated as far as s port near Sibenik	_	_ j
snd succeeded in destroying harbor' WtlCeS Condemned „
installations. Near »Split (Spalato) he destroyed installations at the Suk bauxite mines, one of the important raw material deposits of aluminum; the ore and its products had gone almost exclusively to Germsny.
I People Await Zero Hour
In the same way he raided the mountainous country between Cetinje and Mostar, thereby greatly aiding the dissatisfied Montenegrins. Before 1918, Crna gora or Montenegro was an independent kingdom. In that year it became a part of Yugoslavia. It deserves its name, which means "Black Mountains." The blsck basalt rocks tower menacingly above the blue sea of the Adriatic. I counted 25 hairpin turns fr#m Kotor (Cataro), the Dalmatian coastal city, to Cetinje, and through these dangerous turns one proceeds into the country of the Black Mountains.
Through these dsngerous roads the guerrillss of Mihailovitch swooped down on Kotor and destroyed hsrbor installations, ss well as the road leading from Cetinje to Kotor.*
King Peter, taking notice of Gen. Mihsilovitch's successes, recently named him chief of staff in the field, in addition to his post ss minister of war in thevYugoslav cabinet. The king hss slso transferred the sest of the high command of the Yugoslav army from Cairo to Yugoslavia. (Mihailovitch was advised of his selection by radio.) The announcement pointed out that "this appointment is a sign thst zero hour is approching snd thst ths high commsnd is preparing the people of Yugoslavia to rise against the enemy."
The swearing must have been bad. —Mrs. Christine Hsythorne felt that the use of profanity by her fellow-workers in the Board of Economic Wsrfsre wss so bad that she wore a sign proclaiming "Christ Came to Save Sinners.* The ''swearing and cussing" which goes on in govern-
alike of an opportunity to work as free men in the company of free men; to obtain through work the material and spiritual means of life; to advance through the exercise of abil-| ity, initiative and enterprise; to make provision against U*e hazards of human existence. We know that this is true of mankind everywhere. We know that in all countries there has been—snd there will be increasingly in the future— demand for a forwnrd movement of social justice. Each of us be resolved that, once the war is won, this demand shall be met as speedily and as fully as possible.
"All these advances — in political freedom, in economic betterment, in socisl justice, in spiritusl values— can be achieved by cach nation primarily through its own work and effort, mainly through its own wise policies and actions. They can be
ers
Wltai IfOM ßu4f 1UitU
WAR BUNDS
ment offices, she said, is "tanibla."
Mrs. Hawthorne wes told to take time off until she could desist from wear* made only where there is acceptance ing the sign, it distracted other work- and cultivation of the concepts and
the spirit of,human rights and human freedom. It is impossible for any nation or group of nations to prescribe j the methods or provide the means by which any other nation can accom-' plish or maintain its own political and economic independence, be strong, prosper, and obtain high spiritual goals. U is possible, however, for sll nations to give and td receive help.
"That which nations can and must do toward helping one snother is to take, by cooperative action, steps for the elimination of impediments and abstractions which prevent the full use by each—for the welfare of its [KMjple—of the energy and resources which sre at its command. And the nstions can and must, sgsin by cooperative action under common agreement, create such fscilities as will enable each to increase the effectiveness of its own national efforts." .
The census burssu calculates that there was one accidental death, on the svsrage, every five minutes during 1940. One-third of these wore automobile fatalities.
When the Marines get their service pack, there is included therein a bright shiny new shovel cased in s muslin carrier. Ths shovel costs 68 cents snd ths csrrier 39 cents, or $1.07 for ths ensemble
s
These Intrenching shovels sr< used by ths Msrines sround csmp, digging trenches, setting up bsrbed wire entanglements snd In msny other wsys. Your purchsse of Wsr Bonds snd Stamps svery psy dsy csn resdlly equip our forces with these necessary implement* for wsrfsre. Invest st least ten percent of yow Income svery psy dsy. Buy Wsi Bonds snd Stsmps from your bsnk your postofflce snd st retail stores.
U. S. Jrttury Dffrtmtm
M. Clifford Town.end, Administrator, Agricultural Conservation and Adjustment Administration: "This mar is also a great opportunity—a chance to make a fresh start with a new kind of peace. Whether or not thst pesce will lsst depends more then snything else upon whether people sre hungry or well-fed.
"It has been said that we aw on the steel atandsrd in this war. Msny think that by the time it is over the world will be on the food standard.
"As one of our pesce sims, I believe with many others that edequstc food should be regarded as a basic right, slong with such rights ss freedom of speech, press snd religion. Just about every American agrees with Preeidens' Four Freedoms as our goal and the fourth of these— freedom from want—includes having enough to eat."
Ralph Bard, Assistant Secretay of the
Navy:
"The Navy and organised labor re alize that the American intention is to win this war together. We shall not come to victory seperately. To cement this unification of purpose, and to strengthen the national effort in producing the instruments of wsr for our fighting men on s world-wide scale, the Navy, in its own labor policy, hss kept one fsct stcsdily in mind—tbi is the war of the common msn. Its labor policy must, therefore, be pro gressive snd liberal. It hss to be, since its profound direction must necessarily lead, by the use of sea pow er, to that victory by which the com mon man w ill possess his inheritanc • sf security and prosperity in the new world of pesce."
40-cent Minimum Wage For Railroad Carrier Industry Approved
A wage order to be iasued estah lishing a minimum wage rate of 40 cents an hour in the railroad carrier industry will increase the wages of between 35,000 and 60,000 of approximately 1,850,000 workers em ployed in the industry, It wss snnoun-ced recently by L. Metcslfe Walling. Administrator of the Wsge snd Hour Division, U. S. Department of Labor
The wage order will be effective August 31, 1942, Mr. Walling stated, adding thst he bid approved the unanimous recommendation of an industry committee for the railroad carrier industry which studied economic and competitive conations in the industry.
Census bureau records for 1940 show thst 47 out of every 1,000 be bies died before reselling their first birthday This wss less thsn hslf the 1915 toll of infsnt deoths per 1,000 births.