gospodarske, obertnijske in národsk Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo začelo leto po posti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl.po posti, sicerl fl.30kr. v À j ubij ail i v sredo 16. januarija 1856. Kdaj je dobro tele ta rediti, in kako jih re ditL da malo sreče imel pri živin orej i, in če tak gospodar togotnemu Y poslu živino zaupa, bo ta kmalo pri živini več škodoval, 1 se krave ne poškodovajo in teleta kakor on na leto zasluži. K blagu ali živini je treba vse vendar krepko rastejo? (Konec.) Kako se pa tele počuti, če le mleko pije • V Ako misliš tèle za m lej krotkega in brezstrastnega posla, ki ima veselje do blaga in usmiljenje z živino. Priden gospodar pa lahko posla spozna, ako mu je mar, kar Angleži pravijo: „Gosp od ar- Skerben gospodar dá, posebno jevo oko vola debeli". prodati, mu ne krati mleka, kader se živina v hlevu kermi temuč daj mu ga$ kar ga spod krave namolzes 9 in tèle ne ? jo vsaki dan strigljati kadar so bo nič slabše, ampak včasih se bolj , ker se vec namolze, kakor bi têle, ki kravo preveč vtrudi, sesaje dobilo in tudi teleta z ojstro kertaco cesati, odstavljene. Ce se živina raduje in se veselo nastavlja V y Ce si pa têle za rejo o dio čil, je pa gotovo boljs m ponuja hlapcu, ko ? se ji s strigljom přibližuje, je to obilna hvala za-nj ; kadar se pa ona jame tresti, nepokojná biti in ga P 1 odstaviti, ko je na svet prišlo. Zakaj? Zato ker se umikovati, kadar hlapec česalo v roke vzame, že to , v • • . i v _ - i 1 f . i, • ' - r - • ' têle samo , od vsake druge živine loceno ne dobi ne od krave in ne od drugod škodlj dlake v zelodcc spričuje, da bo tak hlapec malo pri živini kořistil. Omi 9 2. ako ima krava že po navadi mastno mleko, in ce se ji krepka hrana pokládá, je še bolj mastno ; to pa je zdravju kane gospé se s svojim kužetom pogovarjajo, jezdec s svo jim konjem kramlja, in konj teletovemu škodlj Lahko se pa temu pomaga 9 kozarec mlačne vode mléku přilije vselej, kader se ako se nriu dajè z glavo prijazno kima in se s svojim jezdicom ponaša, da je kaj. Bo le kdo dobrému piti 9 3. začne têle, ker ga krava ne moti ? V ze v 3 m poslu zaměřil, ce se on lepo pogovarja z nedolžno živinico? Poznam gospodarja, ki je dal junice v redu s štrigljom če- prepovedal, da sati, in kadar so zacele pripuscati, je ojstro tednu sená z ot pomešano krepko vgrizovati in tukaj ne smé nihce jih po vimenu ošlatovati 9 dokler se ne ote lijo. Pri tistih junicah je vime celó malo bilo oteklo , in se mu opoldne zamore le nekoliko mleka v osoljeno miacno ker se je vedno lepo ž njim ravnalo , jih je dekla , ko je vodo pridjati; tudi je dobro, ako se mu odsihmal vsaki dan začela molsti, z rahlo besedo umirila in ni bilo nič sitnosti nekoliko tr ob da Cez 4 tedne pozneje se mu tudi zjutrej in zvečer nekoliko priterguje mleka in mlačne vode prideva, tako dolgo, da poslednjič med mlekom in nekoliko več razločka ne z njimi Nekteri v • pa svojega zivinceta nikdar ne osnaži, 111 os olj mlačno vodo že têle skorej • V nic delà, in bi take vode tudi 8 bokalov požlempalo, kar bi mu pa posčivanje nakloniti utegnilo; zatorej se mu je ne smé iečiíi se ne dá molsti in jo tudi poslednjič v spono denejo *) kadar pervesnica začne pripuscati, jo kmalo ta kmalo uni za vime tipa, misleč, da jo s tem privadi in da se bo pustila rada molsti. Iz tega uzroka pa živinčetu vime oteče, da je groza; nespametni ljudjé kravo tepejo, ki zavolj bo prevec dajati i je treba ma slano miacno vodo z 9 merzlo namestovati 4. têle. ki se tako redi, je tako ješče i da bi člověk da se poslednjič te kazni navadi, ter se nikdar drugac ne pusti molsti, kakor če na treh nogah stoji. Včasi pa tudi komaj verjel Tudi ga nič žalost ne tare in po kravi nie zvecer dekla pozabi spone resiti, in jo zjutrej najde na treh nogah stati, kjer caka, da jo dekla pomolze in spone reši. ne javka ; kar se pa vselej zgodi, kader se têle pod kravo *) y takih okolišinah se pač ne vé, komu bi se smel um soditi: zarobljencu ali živini ali nobenemu? Križnogorski. v V 9 se 9 kader se tele odstavi, oba dereta, da lju- D. ni moč več nocí oči pri spusca dém, ki blizo takega hleva stanujej zatisniti. Kaj dobro je za têle , da se vsaki dan , posebno kader je že odstavlj 9 9 pol četertinke ure po hl po Pametnik za vsakega gospodarja, ki ima igra in sprehodi. — Meni znani živinorejec se tako, kakor je tii popisano, v svoji živinoreji obnaša, in če bi on še lOkrat večjo kme- kaj živine. Profesor ^tóckhardt 9 kteri slovi po vsem svetu zato , ker prav na drobno dokazuje naj imenitniše resnice tijo imel, bi ravno tako ravnal; zato tudi mislim, da se tisti kmetijstva, je natanko dokazal veliko vrednost gnojnice, nikakor ne bo kesal, kteri ptujo skušnjo tukaj z lastno po- ktero večidel gospodarjev tako malo obrajta. terditi hoće Ni še zadosti živini le s pijaco in hrano postreči 9 muč je treba tudi ž njo lepo in prij t te- v Ce kak naprej postavljen se včil in včn dere nad svojimi pod ložnimi in gerdo in nepriljudno rezi, so oni kaj radi termasti nagavi; če učnik z učencom le preveč po očimsko ravná se učenec lahko zbega in spreminí v malopridneža. Pa tudi pri nespametni živini se mnogo mnogo napak najde, kterih bi celó nič ne bilo, ako bi se do nje lepše in prijazniše 9 Da si pa vsak gospodar dobro zapomni to veliko vrednost in da noben dan je ne pozabi, svetuje slavni mojster kmetijstva, naj si vsak priden gospodar napravi dve.tablici, eno naj přibije na vrata pri hlevu, na dvorišne vrata* Na uno naj zapiše sledeči pametnik: drugo V tistih krajih, kjer Ijudje s kravami malo usmilj imajo, je napcnost tako znana, da kupci, krave kupovaje , baraj ali ni krava obnašanje skazovalo Ce je S ospodar togotnež, bo on le P Da k rakovo ni dobrotnika in mu gospodarj po preduje, pac ni ćuda: saj živina kmalo spozna svojega h valež na * Semtertje tudi Ijudje, kadar mesar po têle pride, mu glavo oskubejo in dajo kravi telečjo dlako med kruhom požreti, da po teletu prevec ne muka. Prečudno zdravilo iz vražnih za- pa tudi svojega rabelj in se nad njim pogostoma mašuje. Naj boljše zdravilo bi pa za ne u s m i 1 j e n e g a gospodarja bilo, ga tudi tako v spono dj da bi mogel stati saj eno uro na eni nogi, drugo pa kladov ! ! Pis. skerčeno deržati Pis 18 Vsaka krava ti napravi vsaki dan za pol- namašite ž njimi volkové, spodej pa ogenj naredite drugi gros scavnice! Na to pa: Z vsakim vedrom gnojnice ti uide deset pa bo ------------ „ _v................--j r " nu, ya MI Lahko je to rečeno, storjeno pa ne. Kdor bi jim kaj ta srebernih groše v iz dvorišča! pojdi glavo. da se boš scedil ; Za obertnijstvo. (Svečarjem, bolje in lepše lojene svece na-l* ej at i), priporoča časnik „Chem. tech. Mitth.u sledečo znajdbo: Ravno ko se loj topi, naj mu primeša svečar svinčenega sladkora (Bleizucker) v taki primeri, da na 1000 funtov (ali 10 centov) loja 7 funtov svinčenega sladkora pride. Cez nekoliko minut naj se zmanjša vročina vendar le za toliko, da loj še zmiraj raztopljen ostane ? čega svetoval, bi mu menda koj odgovorili: prijatel, pojdi. sem, bomo tebe pomašili v volka, morebiti ti pride kaj več pameti v Rudninstvo in znanstvo zemeljske sostave mora tù na pomoč priti. Rudnine se morajo pred spod hribov skopati. Rudninstvo in kemija te učite še le opravil, ki ti jih je treba. Rudninstvo 5 znanstvo rudnin in zemeljske so stave in kemija gonijo tisto silno vreteno, ki vzdiguje iz zemlje sirove stvari. Poljodelstvo, obertnija in rokodelstvo pa i potem naj se 15 funtov v prah zmletega kadila (VVeih-rauch) in pa 1 funt terpentinovega olja med vednim mešanjem loja počasi pridene. Loj naj se tako dolgo na vročem ima, da se vsa nesnaga, ki jo ima kadilo v sebi, na dno vsede; zsrodi se to v malo urah. Na to vižo se narede ne more obstati brez zveze med narodi, ki pripravljajo eni te, drugi druge reci, vsak po svoji šegi. Če manjka zveze med delavnimi ljudini, se ne morejo pridelki zamenjevati. Po- treba pa sili, da gre eno blago iz dezele, drugo pa v de zelo, in to je kupcijsko življenje. Kakor se odpirajo poti poljodelstvo in obertnija, in duh misli za kupcijo, se ozivlja zgodi se to v malo urah. veliko lepše in bolje svece od navadnih. Zakaj? Zato ker svinčeni sladkor s terdi loj; da se še bolj sterd i, pomaga na nove pripomočke, kako bi tudi kadilo i ktero zraven tega še stori, da svece y kadar kaj zboljsal in z manjšim trudom napravil, in tako se delajo znajdbe. Poti se morajo odpirati, da pomočke na roke? Ali ne vidite železnic odteka in prihaja blago. Kdo ti pa daje te pri po suhem, bark goré, prijetno diše. Na to vižo vlite svece ne ká pajo in so v tem stearininim (Apolovim in Militovim) dobne. Kai popa tiče razmero svinčenega sladkora, kadila • V po morji in telegrafov ali hitropiscov, ki prepregajo vse delavne dežele. Od kod so pa prišli ti čudeži na zemljo? Odkod Je in terpentinovega olja, ni ravno treba, da bi se svečar prav vzel hlapon? Ga saj ni hudic kaki stari babi za copernije natanko deržal po meri, ki smo jo zgoraj povedali ; ce več teh dodaj kov vzame manj terd. y bolj terd bo loj; ce manj, bo pa podařil, ali ga je morebiti kakošna zamaknj znajdla? On, ki ste mu naproti vpili: Nova postava za obertnike in rokodelce še od druge strani. îna v sanjah „hudič je, bojte se ga!u on je vas premagal. Navadili ste se voza, ki nima konja; vidili ste, da ostane na ojnicah, če ga le voznač pametno vodi; vi mu izročujete svoje blago in svoje drago življ mu aupate. Veseli ste , da je prišla pošast y ki hodi brez nog, ki piha in sope, pa nima nosnic, ki vidi Hvale vredna je nova postava, ki se pričakuje za pa nima očí. Kdo ga je pripravil na svet obertnike in rokodelce, tudi v tem, da tudi ženstvu se na bojo svobodno prepustile vse take rokodelstva, ki ga fizika tako močno podp y Kdo drug kot t oroznanske vedri osti, napredovanje našega časa, od kterih se po ti postavi ne bo terjalo, da se ima obertnik Zraven urnega hlap pa stoje stebri, po stebrih so ali rokodelec s posebnimi spričbami skazati, da se jih je dratovi napelj izučil. Po tem takem bojo mojškre in š i var i ce vpri- daljenih kraje y in po dratéh se pogovarjajo ljudjé od hodnje rešene tega jarma, da so mogle dozdaj le za zena z njegovimi mrezami, m Cela Europa z rusko Azijo je že prepre- k letu, če ne spodletí kakor y majhno dníno na dan šivariti in si včasih svoj kruh še na letos drugo nepošteno vižo služiti. Po novi postavi bo zamogla sveta ; vsaka ženska ravno tako kroj a či ca (žnidarica), roko- vendar ne bo nikoli v i carica itd. biti kakor možki, in če bo odrajtala pred-pisani dávek, bo ravno tako očitno svojo delavnišnico imeti bo že šel čez morje v Ameriko zvezoval bo dva na enem koncu bo imel dan, na drugem pa noč in spal; vedno bo imel opraviti, kakor že smela kakor dozdaj krojači, rokovičarji in izdelovavci vsake zveza, ki jo je ljudém tolikanj treba zdaj po Europi komaj potřebám zadostuje. Kdo je spet bil vzrok, da se je znajdla ta prečudna ? Spet se nam oglasi druge šivane robe. y fizika, ki je take skrivnosti razodela v zadnjih letih bistroumnim možém Natoroznanstvo in ljudska omika. y y Spisal S i in en Subie na Dunaji. 4. pismo. Ozrimo se na obertnijo, in skusimo se prepričati kako bi ona brez natoroznanstva obstala? Vsak je že sli- količkaj po svetu pogle- j Običaji štajarskih Slovencov pri snubljenji in svatbah. Spisal lio lom an Mulec. (Dalje.) šal y kaj so fabrike, in kdor je le v • Drugi dan se starašina y dal, vé, kako potrebne so nam fuzine. brez kovačnice opraviti ne more, tako tudi ni mogoče Kakor kmetovavec so bliže ženina kot kopjaš, godci in vsi gosti, kteri kaj neveste doma, pri ženinu snidejo in 5 da bi ljudstvo opravljalo svoje opravila , ako bi mu ne šle fa brike na roke. V fabrikah se obdelujejo rudnine vsake sorte pa tudi živalske stvari ; vsaka svoje delo pre vzame in ga pripravlja obertnikom za rabo. Kar je većega in težjega orodja, se naredi v godci in maha s kopjem malega zajterkvajo. Po zajterku pa se napotijo proti domu nevestnem. Kopjaš pleše pred (banderom) na vse kraje; za godci gré starasina, zenm m drugi gosti. Vesela igra s streljanjem jih spremlja do ne-vestinega doma. Tù pridši naj dej o vse duri zapeřte, v hiši trebne naprave fabrikah; iz njih izdelavajo rokodelci po- je tiho. ki jim delà zlajšujejo; iz njih dobiva vo Starašina poterka na okno, pri kterem dever stoji, in Il UU11U 11 ti I f i Cl Y 1/ ^ IVI J I III. Ut/lU /iiajoujl/jir ^ XMJ IlJiU Ul/MI V U V \J~ KJIMIUUIUW Jivvviin^ ť ------ --------7-- jaški stan svoje orožje; po velicih mestih napravlja fabrika pravi: „Hvaljen bodi Jezus Kristus! Ako zlate prebirate gaz i ki razsvetljuje celo mesto in bolj sa svecava y ki jo pogernite; k imamo, pride iz njih; one nam dajo steklino za nase oknja y y ali drobno pšenico, v kraj ju in nam dajte glas, ki bo za nas in vas nam se obernite y u pa nas tudi oblačijo. V kratkem: fabrike pripravljajo sirove stvari, ki jih zemlja dajč, in jih stavijo v tisti stan, da jih clovek k svoji potrebi obraćati zamore. Kdo pa dajč fabrikam sirove stvari? Saj so rudnine po celem svetu raztresene; le po njih sežite. Dever popraša: „Od kod in kdo ste vi, da se pre derznete mirne ljudi nadlegovati? domovnico ?" Kaj bi radi? Kje imate Starašina odgovori na to ponižno: „Mi smo dobri ljudje bote rekli, pa in vas iščemo že dva tedna; zvezda je voditeljca naša » 19 ustavlja se nad vašim hramom; tù je tedaj zares konec 4. Tišti, kterim je kavo piti prepovedano, se morajo v „„*___ ^„„„^„.Tnriíníí O____ÎU___1 • i ' _________1 __« _ 1 1 a . ... našega popotovanj Dever enmalo premišljuje, kar ženina zagleda ki je 3 mescih znebiti vse posode za kavo kuhati ali piti, sicer jim bo vzeta. 5. Kerčmarji (oštirji) plaćaj o 6 mark kazni — ~ . — ---------- r ' ; ---o 7 o ' j - — ' «ww. «w* v/ iiiiii a jvu/jih, bled in žalostěn, dokler so drugi vsi veseli. „Kdo je uni če razun popotnikom kakemu drugemu kave dajo ali če jo le?" vprasa zdaj starasina T mu odgovori n T nin; mi vsi smo prišli zavoljo njega ; priden decko je, si išče pridne tovaršice. Da je tukaj taka deklica, vsem dozdeva, ker zvezda je nad tem hramom obstala" je ze- gami pijó. 6. Kdor s kavo kontrabantuje, plača 20 tolarjev m nam kazni ali pa pride za dve uri na ogerlin (Pranger). 7. Če gospodar daje kave svojim poslom, plača 6 mark; posel, ki jo pije, tudi 6 mark; rokodelski pomočniki in hlapci «ali Na to dever vpraša: „Koga ste vi danes najpred sre- terjajo od svojega gospodarja ali gospodinje ali se proti Starašina odgovori: „Tri temu vdinjajo, da se trese zemlja in nebo, in kteri trije le eden so". Zdaj se dever bolj prijazno vêde in stavlja staraš inu se jim kava daje, pridejo za 24 ur v ječo. mogočne kralje, pred kterimi 8. Kdor seje zadolžil za kavo, ga zavoljo tega dolgá različne zastavice, ktere ta uganiti mora, kakor: „S koli-kimi pisinenkami se piše sveto pismo?" „Kdo je svete tri kralje kerstil?" Kdo se je rodil pa nikdar umerl ni in tudi na svetu ni ?" „Ktero drevó ima dvanajst vej, na vsaki ovadnika bo zamolčano. nobeden ne more toziti. Ce kdo kak dolg izterjuje, mora poprej spričati, da za kavo mu dolžnik ni nič dolžen. 9. Od ki i vsacih 6 mark tega kazenskega dnarja prej me ovadnik je tacega zatožil, tretji del; drugo tretjinko přejme vradnik tistega kraja, tretjo tretjino pa sodna gosposka. 10. Ime vej i trideset odraslikov, na vsakem odrasliku dvanajst belih V Zivljenjopisje. ertice iz življenja A. Mickievič-a. Slavni pesnik poljski Adam Mickievič, kterega ne duri; ako pa to ni, gré lahko po odgovoru na take vpra- nadno smert so nedavnej razglaševali časniki vsih jezikov in dvanajst černih jabelk?" „Ktere duše nimajo življenja?" „Za kteri praznik se nar več derv potřebuje?" itd. Ako je dever bistroumen mož, kteri je že kaj skusil, si mora starašina dosti prizadevati, preden se mu odpró sanje s i svojimi gosti v hišo. se je rodil leta 1798 v Zavsi, novogradskem okrožji ma Ko se vsi za mizo vsedejo in so židane volje, začne loruske Y olinije. Perve nauke je izveršil v Vilni litavskej, starašina za nevesto popraševati. Kmalo mu pripeljejo v kjer se je za učitelja pripravljah Ze o tej dobi je priobčil pervi plod pesniškega duha svojega: dve knjigi balad in hišo gerdo in našemeno babélo, ktera vesela priskaka v roki v jerbas derzec. On rece: „Ta ni prava u Baba vendar razlicnih pesem pod naslovom „Grazyna u m li D z i a dy u noče pred iti, dokler ji starašina kak dnar ne verže v Pozneje je bil imenovan profesor v Kovnu litavskem ter je jerbas. Na to mu pripeljejo svatevce, eno za drugo, učil ondi slovstvo; ob priliki pak tadanjih politiških homatij so ga sumili, da se je > Iiaj pred naj mlajšo in manjšo ; ker starašina v eno mer terdi: Ta ni prava", pride k zadnjemu nevesta lepo opravljena; ga toraj v notrajno Rusijo. Tam in ob bregovih černega vdelezil neke zakletbe; prognali so li v eni roki hleb kruha in nož, v drugi pa pint vina ima. morja bival je Mickievič dalj časa ter milo prepeval ne Ko v hiso stopi reče: li Hvaljen bodi Jezus Kristus", in gré zgodo svojo. Zadobil pa je po tam zlozenih pesmih milost proti mizi, pri kteri se svati gostujejo, postavi pintno skle- tedanjega vojnega upravitelja, kneza Galicin-a, ki ga je nico na rnizo, kruh pa hipoma razreže v znamenje, da je Tedaj dá ženinu in svatom vina in kruha. Ako pa ima nevesta tako malo moči mocna, in da bode lahko gospodinila. i v eno svojih naj glasovitnejih da bi kruha ne mogla na enkrat prerezati, ji ga pred na-režejo, da ona tedaj samo nož nastavi in tako hleb razreže. V nekterih krajih pa prinese nevesta ženinu, ko mu jo pripeljajo, bel robec in molek. vzel leta 1826 v svoje spremništvo. V Petrogradu je dal Mickievič na svetio epiški spev: Konrád Wallenrod" del. Pozneje mu je bilo dovoljeno v inostrane dežele se podati. Potoval je tedaj po Nemškem , Francozkem in po Italii; poslednjič je šel v Pariz, kjer je 4 knjige pesniških dél na svetio dal. Njegov epiški spev: „Pan Tad eus" Na dan poroke si nevesta prizadeva, da ženina pred živo opisuje življenje naroda poljskega. Od leta 1840 do vidi, ko on njo, da bi ona delj živela kot on. Navadno mi- 1844 je bil učitelj slovanskega slovstva na vseuciliscu v slijo, da bota zakonska bogata, ako na poroke dan dežuje; Parizu, kjer je pred številnim zborom omikanih poslušavcev kteremu ako V . v 1 pri poroki svece plamen bolj seka, bode bolj hud; razlagal književstvo in zgodovino slovanskih narodov. sveci mirno, enako gorite živela; če pa sveci i Ti bota v zakonu dolgo in mirno govori so bili od nekterih slušateljev njegovih zapisani in v V prašite, se bota svajevala; če se raz- v natis dani; prestavljeni so bili tudi v nemščino, v kteri puscate, se bota v zakonu ločila. so 4 knjige v Lipnici leta 1849 beli dan zagledale. Delo Po zajterku se podaj o svatje, ko ste jim svatevci povo- to obsega mnogo zanimivega ne le poljskega, ampak tudi • v jake dale, na pot proti cerkvi. tere blagoslov in zapusti s solznimi očmi dom starisev, kteri tudi jočejo. Spredej skače, pleše in krika kopjaš; za njim Nevesta dobi zdaj od ma- serbskega, ceskega in ruskega slovstva. Učiteljstvo slovansko na vseučilišču parižkem je pa nehalo v letu 1844, in Mickievič je od te dobe živel pre cej siromahno, dokler ga ni sedanji cesar francozki i rašina in vsi drugi gosti. Godba in střeli iz samokresov leon III. za knjižničarja poterdil v vojno ministerstvo. Pre grejo godci, za njimi nevesta, ženin , svatovci, dever, sta jih spremljajo. Veselo krikanje doni krog in krog. teklo jesen ga je poslal v Carigrad, kakor pravijo, o znan (Konec sledi.) Ozir v stare case. Kako so kavo (kofè) nekdaj prepovedovali. stvenih opravilih. Ondi je slavnega pesnika přijela nemila kolera. Umerl je 28. novembra 1855 v 57. letu dôbe svoje. Med pesniki poljskega naroda, morebiti celó vsih narodov slovanskih stoji Mickiečevo ime v pervi versti. J. S. Čudno je i ako dandanašnji beremo ukaz Hildburghau senške vlade od 4. januarja 1768, kteri prepoveduje kavo (kofč) oni ukaz, ki se takole glasi: 1) Noben meščan, rokodelec, sedanji vsakdanji živež. Mikavno je čez 88 let brati Novičar iz raznih krajev. Za tište vradnike in služabnike, ki so iz večletne p t službe prestopili v ko, so cesar po sklepu kmet, posel itd. ne smé piti kave, sicer vsakikrat plača 6 od 17. p. m. dovolili, da se jim, ako se pred dosluzenimi miivij puisai uu. li u omu pm iva v , í^iuti v oatvitvi al inaua u uu i. <. p. m. uu v umi, ov/ j , ~ ~ y---- ----- mark globe (dnarne kazni); 2. nobeden kdor s kavo kup- 10 leti v pravi cesarski službi v pokojni stan podaj i iz i ne smé vprihodnje ne žgane ne zmlete kave v svoji službna plača iz milosti smé napol iz cesarske dnarnice y pol pa iz tište mestne i stanovske ali kake druge kase čuje stacuni na prodaj imeti, pa tudi sirove čez 2 funta nobenemu prodati, sicer plača 20 tolarjev kazni. 3. Na sejmih se ne dopolniti ; tako je ravnati tudi pri udovah in sirotah tacih vrad- smejo mlini za kavo mleti pa tudi sirova kava ne prodajati. niko v Po naj visjem cesarskem sklepu od 20. p. m. naj 20 «e nekdanje voj a š ko poveljstvo v Ljubljani iznova plemenitniki starih rodovin in duhovni so za vojsko, pleme spet začasno ustanovi. Ministerstvo dnarstva je vsled nitniki nemskega rodu so za mir; celó v rodovini mnozih vprašanj določilo, da tistemu, kteremu se iz kakor- je razcep na dvoje zlo ociten v « « « • v • • 1 1 • • iS /x 1 V • * V Krim je ponoči od snega koli vzroka davek odpise, se imajo tudi pri- 26. na 27. dec. pesica Francozov napadla pešico prednjih klade na davek odpisati; le od novih hiš, kterim se za rusovskih straž; 18 Rusov je padlo, 16 so jih vjeli in pa U V i* 1 V. i -m m » i m -m i J____1 • i. • If» /\ V • V - , . . » določene leta odpušajo davki, ta odpust davka ne velja tudi troje kónj Om P za přiklade. Nadškof v Milani in patriarh v Ben et- K 9 ampak p o velj nik ka h sta iianašaje se na novi konkordat oklicala te dni 9 da kov v terdnji 8000 11 se vpravicuje, da ni kriv pada , ker sta 19.000 voja sama potegnila brez ozira, ali bo živeža dosti ïve čez in čez nobene bukve kakoršnega koli zapopadka se ne smejo ali ne: pred na svetio dati, preden niso bile predložene škofijstvu dosti. in niso cerkvenega dovoljenja dobile, in tudi noben bukvar Napoleona začel zbor vsih imenitnih generalov zaveznih ne sine imeti na prodaj bukev, ki niso od škofijstva pripušene. vlad, ki se pa posvetuje le v tem, kaj bo zaveznikom sto ojakov bi bilo za bran terdnjave dan t. m. se je pod predsedništvom cesarja Sedaj še le so natanko znani tisti predlogi, ki jih je po- riti ^ ako bi se utegnila vojska kako drugač V • iti terjene od francozkega cesarja in angležke kraljice iz rok Strašni mraz in zameti so bili od 1. do 25. p.m. v Serbii austrijanske vlade nesel unidan grof Esterhazy caru ru ? sovskemu v Petrograd. Ker od njih visi mir ali se huja je bilo joj Bosni in tudi Erdelji ; volkovi so po vec krajih razsajali. da Od leta do leta se množi število romarjev v vojska, je mikavno jih bolj nadrobno vediti. Pervi pred- Jeruzalemu in okolici sv. dežel; zidali bojo tedaj v Je log zadeva podonavske knežíi Moldavo in Valahijo m ruzalemu veliko stanovalisce za popotne iz milodarov, ki se- pravi, da rusovska obramba (protektorat) ima tii popolnoma bojo nabirali po vsih katoljških cerkvah. jenjati ; te knežíi se boste po željah in potrebah ondašnjega _ naroda, ki se bo zato vprašal, iznova uredile , pogodniki bojo to uredbo priznali, in sultan, kteremu gré suverena ver- Pesem starega Kranjca -»o. hovnost, jo bo poterdil; nobena deržava se nima pod ka- Raj doživel sem na sveti? koršno koli pretvezo vtikati v notrajno gospodarstvo teh knežij, kterima se bojo dolocile stanovitne meje, ktere si smete omenjene deželi tako zavarovati, da ste varne vsacega napada. Bog se usmiř, kaj se godi! Vsak nerodno če živeti. In pregrehe kraja ni. n Stara tiho bodi Derži jezik za zobmf Al pa te jemal bo zlodi Tak mladina govori V zaméno tistih terdnjav in krajev, ki jih imajo armade za veznikov v posesti, naj dovoli Rusija prenaredbo svoje meje proti europejski Turčii; meja ta naj bi se začela od okolice Kotima, bi segla po južno-izhodni kerníci in se kon- Ce zmešnjavo oblek pogledam Skorej Kranjcev ne poznam Vsim podobni so ? Ni ga Vec besede li so sosedam Kranjci biti jih je sram 9 Ko bi z lučjo ga iskal, Namest mož so berze zmede Noć vediť. kar prav Pri tih spakih je vganvati čala pri Saličkomu jezeru; to mejo bi obcna pogodba đo- končno poterdila in odstopljeni kraji bi padli spet v last ^ m _ podonavskim knežijam in turškemu zavetju. Drugi pred- Oni Kranjci so imenvati Biba biba ni Delavci le na golfijo Delajo in na okó, > log zadeva Donavo. Svobodo Donave in njenih izlivov zaterdijo europejske uredbe, pri kterih se bojo enakomerno vdeležile vse vlade, ki bojo to pogodbo podpisale, brez škode za posebni stan ob bregovih Donave ležečih deržav, kteri stan se bo vredil po pravilih , ki so po dunajském kongresu za brodovje predpišane. Vsak izmed pogodnikov bo imel pravico na izlivu Donave v černo morje eno ali dvoje lahkih ladij imeti, ktere bojo čule nad tem, da se svoboda Donave Ce polž kozel rogmi Kupci imajo odertijo Za tovaršico zvesto ? Vsak oskomban po soldaško Zajc mu striže pod brado, Hlače nosi po horvaško, Lah, Francoz je za pestjo Kdor gosposki dim ce biti Zaćne vero zaničvať, De ga svet zacne hvaliti. Trapa večnega imenvať. nikakor ne žali. Tretji predlog zadeve cerno morje Zdaj ne kmetiške dekleta Kakor žlahtne so gospé Vsaka 'z skatlice vzeta, Xm Ženske nase vec ne znajo ? Tihe, sramožljive bit 9 Vse V zlatu, v židi: to se vé. jezikom obravnaj ? To morje ima vprihodnje odperto biti le kupcijskim ladijam vojnim ladijam pa ne; zatega voljo ne sme tam nobena morska orožnica biti; za varstvo kupčije vsih narodov se bojo v Zlodja b' znale ž njim krotit Oblačila Iz imajo gležkega blag ? Vsim domaćim slovo daj< Kar je ptujga, to veljá. dotičnih lukah (Jadij ostaj ah) černega morja napravile naredbe dostojne mednarodnemu pravu in starim navadam. Rusovska in turška vlada, ki imate svet okoli morja v svoji posesti, Barke nam blago nesejo ? Se po dviških šapljih praša. Proč so prešli že povsod; C'ganost se za mizo znaša Dvištvo šio za duri v kot. 9 Vino, žganje, ljubi vsak Silno silno vera peša. Že kofè beraći p jejo 9 Kmal bi verglo to me znak! se vzajemno zavezete, da bote le doloceno in za službo primorsko potrebno število lahkih ladij na tem morji imele. Ta posebna zaveza med rusovsko in turško vlado mora poprej od vsih druzih pogodnikov poterjena biti in bo přístavek k vesoljni pogodbi tako, da brez njih dovoljenja ne morete ne turška ne rusovska vlada same za-se nič premeniti v nji. Pa si sleP sam težo množi Potlej z lahko če živeť. V pregrehih vse tiči, 9 Čudno se nam strena mesa Voz nam le pod pot leti. Vsak čez hude čase toži, De nikjer ni dnarja vzeť ; 9 Kar serce je zlezlo v hlače C eter ti predlog zadeva kristijane naTurskem in pravi, da pravice kristijanov se bojo obravnale brez razžaljenja samostojnosti in dostojnosti turške vlade. Kako naj se ver-ske in politične pravice kristijanov na Turškem v red de- Glava biti če drugače nejo, se bojo posvetovale austrijanska, francozka, angležka S šibo lakote, bolezni In z vojsko je Bog svaril Nas oteti večnim brezni Pa se je zastonj jezil. 9' U opasico pa Jela se mešat 0 ko b' rajnci spet ož'veli, Viďli, kaj je zdaj na sveť On' za glavo V se přijeli, Naglo si želel' umreť ! r in turska vlada ; rusovska bo po sklepu miru povabljena se vdeleziti teh posvetovanj. Razun teh 4 predlogov si pri-deržé vojskovajoče vlade iz europejskega ozira še posebne pogoje predpisati. pravi, Mladi star'ga več ne sluša. cí — Vladni dunajski časnik „Oest. Corr." da je odgovor rusovske vlade na te predloge že přišel iz Petrograda; odgovor je sicer miroljubnega duha, toda v vse skozi in skozi ne dovoli rusovski car. Ker pa Stari mlad'ga še spoštuj ! Moj Bog! kaj še člověk skuša Svet pa je čedalje huj\ 9 e tako še dalje pojde, Sam ne vem kaj bo s ťgá, Pa saj bo brez moje škode Kmalo pojdem iz sveta. Zapisal Borovčan *) Pesem „starega Kranj j ktera je bila v 3. tečaj i „Novic", in spodtikljeji niso bistveni in le bolj formalni pravi dalje 99 Oest. Corr. a se je se zmiraj nadjati mirne sprave potem tudi v 3. zvezku „slovenske gerlice*' natisnjena, sem na šel med cSrugimi stari m Na Rusovskem je sedaj bolj kot pred dvojna stranka živa: i pesmi tako zapisano, kakor jo Vam podam, da bi jo še enkrat natisnili. Cigava je, ne vém; precej stara je gotovo Pis Odgovorni vrednik : Dl. Janez Bleiweis. Natískar in záložník : Jožef Blaznik.