Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS meiečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedell»ka Izdala celoletno v Jugoslaviji 1ZO Din. za Inozemstvo 140 D SLOVEHEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petll-vrsia mali oglasi po 1 50 ln 21),večji oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilcu po 10 Din o Pri Vfftjem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici 41. 6/III Rokopisi se ne vraialo. netranklrana pisma se ne apre/emalo * Uredništva telefon št. 20SO, apravnlštva št. 2328 'Političen lisi sza slovenski narod Uprava /c v Kopitarjevi i il.Af.fi j- CcUovnl račun: C/ubl/ana štev. 1».OSO in 10.349 xa lnserafe. Saralevošt.7503, Zagreb št. 39.011, Vraga ln liunal št. 24.707 V desetem letu zjedinjenja izgleda kakor da prebolevamo težko krizo. Opozicija sedanjega parlamenta je prešla na nezakonita tla hujskanja in rovarje-nja. Neprijeten je res opozicionalni delež parlamentarnega dela, dvakrat neprijeten za ljudi, ki so politiki radi vladnih koristi in za stranke, ki so nastale in obstoje radi »vladanja^ in za »vladanje«. To pa je tudi edina »olajšihuu okolnost, ki govori za sedanje početje SDS. Kajti SDS je tip take stranke, Pri SDS je popolnoma razumljivo, da svoje sko-rumpirane družbice brez korupcijekega vladanja ni mogla držati več z normalnimi sredstvi skupaj. Pribičevič je zato moral najti izredne injekcije, da se je vzdržal v političnem življenju. V ta namen je okoli sebe združil hrvatske in slovenske liberalce in šel v Zagreb. Toda malo drugo vprašanje pa je, ali sme in more trpeti škodo radi strankarskih manevrov država. Tu, pred državno koristjo bi morala obstati ta družba in reči š samozatajo: do tu in ne dalje, naj stane kar hoče. To je zahteval — priznamo — težak položaj od radičevcev in SDS. To je bil ogenj preizkušenj, ki bi ga možje morali prenesti. Tako pa so v desetem letu zedinjenja nekdanji slovenski in hrvatski hura-patriotje izdali državno misel. Stokrat žal, da smo morali zvedeti, da so vendarle v našem javnem življenju še mogoči vodilni ljudje, ki dvignejo uporniško roko proti skupni domovini. Žal, da mora svet slišati o jugoslovanskih politikih, ki svoji vladi, svojemu parlamentu, svojim zakonom odpovedujejo pokorščino in se stavlja-jo izven zakona. Zal, da so se politične propa-lice, ki so pod hinavščino državotvornosti deset let »jugoslovenile«, deset let >zedi-njevale«, deset let »vladale«, izžemale, ko-rumpiratie, skratka deset let varale narod in kralja ravno v desetem — jubilejnem letu na-5e kraljevine tako bFezsramno slekle in razgalile svojo politično nemoralo ter se izkazale kot strup, ki je vseh deset let razjedal naše državno telo. Zadnji teden smo imeli vsi priložnost strmeti, česa je zmožna politična nemorala. To, kar so združeni hrvatski in slovenski liberalci storili v Zagrebu, je v velikem to, kar delajo bivši sokolski velenarodnjaki na Primorskem v malem. Tam se te propalice prodajajo fašistom in sprejemajo službo špijonov med slovenskim tlačanom, tistim krvavečim narodom, ki so ga nekdaj preziraje in zasmehovaje imenovali »nenaroden element«, ki so živeli in se redili na njegovih žuljih. Sedaj, ko je ta element ponižan in gospodarsko uničen, mu poveljujejo in ga strahujejo isti ljudje pod znamenjem fašistovskega snopa. — Prav taki in še slabši so se izkazali te dni slovenski in hrvatski liberalci v domači državi. Ker je vlada prepopustljiva in predobrohctna, je bilo mogoče, da so ti »nosilci državne misli« z vso slovesnostjo in poudarkom sklenili upor proti njej. »Ne priznavamo sklepov te vlade, ne sprejemamo zakonov tega parlamenta; finančnih obveznosti, ki jih skleneta vlada in parlament, naš narod ne bo priznal.« Tako se glasi usodna resolucija, ki pomeni najtemnejši madež v analih jubilejnega leta, neizbrisno znamenje narodnega in državnega izdajstva na sa-6amostojno demokratski in radičevski stranki. Zal je vsem dobrim ljudem, da radičevci fn samostojni demokratje niso razumeli, da velik in težak dan more prenesti le najmočnejši, požrtvovalen, potrpežljiv in fanatično domoljuben, značajen politik. Zal, da tega ni razumelo večinsko zastopstvo Hrvatov in se je dalo voditi od čioveka, ki je po svoji neurejenosti, slepi zaletelosti radi golega osebnega prestiža v KDK privozil v blato zagrebških demonstracij in do protidržavne resolucije. Toda kdor bo pisal zgodovino jubilejnega leta kraljevine SHS, ne bo mogel tudi preko veselih dejstev, da smo v smislu in duhu tega Jubileja kljub vsemu tačas le pridodali bistvene dele k naši državni zgradbi, naše državno telo ravno v tem letu prepletli z novimi živ-ljenskimi žilami in se s tem izkazali vredne velikega jugoslovanskega osvobojenja. Kot dan proti noči se sveti ravno te dni delo našega parlamenta proti zagrebški destruktivnosti. Narodna skupščina je izglasovala najvažnejše zakone, ki smo jih že leta tako težko pogrešali. Dobili smo zakona o sodnikih in sodiščili ter zakon o državljanstvu. Ni treba biti nc pravnik, ne državnik, da čutiš kaj samo ti zakoni v življenju državno skupnosti pomenijo. Le redki so, ki niso v teh desetih letih občutili krutosti razmer, ko smo v isti državi Imeli celo vrsto različnih sodnih uprav in organizacij, vsi smo čutili in z grozo gledali, ka- Zakon o državljanstvu sprejet • č Belgrad, 4. avgusta. (Tel. »Slov«.) Današnja skupščinska seja se je pričela ob 9.40. K zapisniku ni nihče stavil nobene opombe. Nato se je prešlo na obtožbo proti bivšemu ministru dr. Periču. Ker se ni nihče oglasil k besedi, je predsednik odredil odmor. Nato se je vršilo glasovanje. Oddanih je bilo 160 glasov. 150 proti obtožbi, 7 za, 3 listi prazni. Druga točka jc bila razprava o zakonskem predlogu o državljanstvu. Notranji minister g. dr. Korošec je podal ekspoze, v katerem je dejal: Ta zakonski predleg se je predložil nekoliko pozno. 2e leta 1919. bi ga bilo treba predložiti začasnemu narodnemu predstavništvu. Takrat se je mislilo, da je treba naj-preje določiti meje. Danes je treba priznati, da smo v teh obzirih šli nekoliko predaleč z odlaganjem tega zakona. S tem se je ustvarilo nemožno stanje. Nerešeno vprašanje državljanstva ni samo pomembno za posameznika, ampak tudi za splošost. Ni dovolj, da sc ukine dosedanja nezakonitost glede na državljanstvo, temveč je treba izvesti tudi korekture. Poleg tega je treba razbremeniti upravne oblasti, ki so dosedaj radi pomanjkanja zakona bile. prisiljene, uporabiti stare zakone. Zakon o državljanstvu vsebuje načelo državljanstva po krvni vezi. Poleg tega vsebuje principe samoopredelitve v zvezi z narodnostjo in obzirom na mirovne pogodbe. Princip samoodločbe se je hotel uvesti tudi v mednarodno pravo. Zato je treba, da se ta princip spoštuje v zakonih tistih držav, ki so po zgodovinskem nastanku v medsebojni zvezi. V mednarodnih odnošajih med državami bi se moralo urediti vprašanje odpusta iz državljanstva. Načrt se ozira na moderno zakonodajno tehniko. Razdeljen je na šest poglavij in je zelo pregleden. Minister prosi skupščino, da ta zaskonski predlog sprejme. K debati so se oglasili zemljoradnik Lazič, ki se izreče proti zakonu, Nemec dr. K r a f t da izjavo, ki je za zakon zelo ugoden. Radi nekaterih posameznosti izjavlja, da bo glasoval proti. Pri glasovanju jc glasovalo 163 poslancev. 151 za, 12 proti predlogu. Tretja točka je bila izvolitev odbora za proučevanje konvencij, sklenjenih v Ncttunu in v Bernu. Med posameznimi klubi so je dosegel glede članov odbora sporazum, zato je bil odbor takoj sprejet. Nato so se izvolili namestniki predsedstva skupščine, in sicer kot namestnik predsednika Drngomir 0 b r ad o v i č , radikal, namestnika za oba podpredsednika demokrat Slavo D u k a n a c in musliman Must&fa beg K a p e t a n o v i č. V upravni odbor za vojno odškodnino (ratna šteta) sta bila izvoljena Stojadin P a v 1 o v i č in Krsta M a r k o v i č. Poročilo odbora za prošnje in pritožbe je bilo takoj sprejeto. Zatem se je čitalo poročilo o grupiranju občin v moravskem okrožju. K debati se je oglasil zemljoradnik Voja Lazič. *£.- Ker jc bil S TEM DNEVNI RED DANES POPOLNOMA IZČRPAN, sc je seja zaključila. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o deklaraciji vlade g. dr. Korošca. Proga med Ljubljano in Belgradom je tri dni že pokvarjena. Nekaj vesti dobimo sicer preko Zagreba, sinoči pa se je pokvarila med Zagrebom in Belgradom. Pribičevič priznava polomilo c Zagreb, 4. avg. (Tel. »Slov.«) V teku včerajšnjega in današnjega dne so zapustili Zagreb poslednji zastopniki KDK. More se reči, da nastopajo dnevi političnega zatišja, vendar se živo komentirajo poslednji dogodki. Pokazalo se je močno nezadovoljstvo v širokih slojih ljudstva in v Radičevem klubu. V Radičevem klubu je močna struja, ki z nezaupanjem gleda na Pribičevičevo delo ter si prizadeva iztrgati mu iz rok vodstvo ali vsaj oslabiti njegov vpliv. V tem smislu so se že storili razni koraki. Kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, se je to storilo radi tega, ker si želijo pristaši zagotoviti radikalno hrvatsko orientacijo za vsa kslučaj, ker je jasno, da se Radič radi poslabšanja zdravja ne bo mogel kmalu udeleževati političnega življenja. Posebno se naglasa dejstvo, da je postavljen za namestnika vršilca Radičevih poslov in za predsednika poslovnega odbora KDK dr-Maček, ki ne spada v krog, ki bi bil blizu Pri-bičeviču. Razen njega vodita opozicijo proti Pribičeviču Košutič in Krnjevič, za katerima je večina Radičevega kluba. Trdi se, da so bili zelo nezadovoljni in da je pretila nevarnost, da bi se ta razcepljenost pokazala v javnosti. Vendar jim je Pribičevič doprinesel koncesije, ki se smatrajo kot velika žrtev z njegove strani. Sigurno je, da spada med te koncesije tudi izvolitev osebnosti v odbor, kakor tudi del stilizacije resolucije KDK, ki se je pred dvema dnevoma dala javnosti. Zatrjuje se, da je del stilizacije izsilil dr. Trum-bič po svojih prijateljih. Kar se tiče razpoloženja med masami, je jasno, da se more govoriti o splošnem nezadovoljstvu. Zagreb je pričakoval mnogo več, ka- kor samo, da se poziva meščanstvo, da mesto okrasi z zastavami in da zapre trgovine, kakor da bi se imelo pripetiti nekaj velikega. Za razpoloženje med ljudstvom je značilno priznanje Pribičevičeve »Riječi«, ki priznava, da je položaj mučen in da je ulica pričakovala mnogo več. Glede razpoloženja med pristaši Hrvatskega bloka se mora reči, da je stanje zelo kritično. Paveličev in Trumbičev korak se smatra kot razpad HFSS. Radi tega je bil potreben sestanek najuglednejših članov te stranke. O seji se je dal komunike, da je Trumbič vstopil samo v klub, ne pa v Ra-dičevo stranko, in da ostane njihova stranka dalje sama zase kot doslej. S tem so člani nezadovoljni. Posebno tisti, ki so zastopani v zagrebški mestni občini, ker mislijo, da bi se mogli utopiti v Radičevi stranki in tako izgubiti še tisti vpliv v občinskem svetu, ki so ga imeli doslej. Boje se, da bo občina prešla v druge roke, namreč v roke pristašev KDK, kar bi se slabo sprejelo med pristaši HFFS, ker so imeli doslej občino v svojih rokah. Vendar obstoja krilo, ki opravičuje ta korak. Nadeja se, da bi s svojim vplivom mogli oslabiti Pribičevičevo linijo. Trumbičevi osebni pristaši se nadejajo, da bi Trumbič mogel postati vodja KDK. Pozornost je vzbudila Paveličeva izjava, ki napoveduje revolucijo, ki bi jo izvedel Zagreb. Zagreb vzporeja Parizu: »V teh dnevih često misli na vlogo Pariza v francoski revoluciji. To bi bila revolucija in zmaga. Pariz je napravil vse sam. Mesta '20 km od Pariza niti vedela niso, da je zmanjkalo Ludovika Cape-ta. Pariz je dosegel, kar je hotel kljub težkemu odporu Šampanje in Flandrije.« Izjava je sicer naivna. Odlikuje se po napačnih citatih, ker ni res, da bi bila Šampanja proti Parizu. Sicer je njegova izjava izraz mentalitete tistih ljudi, ki se nadejajo posebnosti v politiki KDK, za katero je jasno, da ne bo prinesla koristi Hrvatom, dokler jo bo vodil Pribičevič. V Zagrebu bo v kratkem pričelo nastopati iz-treznjenje. Movo izzivanje Dalmacije (Od našega stalnega dopisnika.) Medtem ko čitaš v hrvatskih listih, da Mus-solini misli na mir, da je Hrvatom naklonjen, da je pripravljen vrniti jini Zader in Reko, se v Italiji čedalje bolj množijo manifestacije za okupacijo Dalmacije in to v navzočnosti vladnih in vojaških zastopnikov. Na osmi dan po demonstracijah v Gorici in na Kalvariji, je že pripravil Trst novo manifestacijo. V Trstu se je ustanovil veslarski klub »Dalmazia« kot sekcija veslarskega kluba »Diadora« v Zadru. Blagoslovitvi novih čolnov so prisostvovali divizijskj poveljnik general Pugliese v spremstvu višjih častnikov, komandant milice, zastopniki prefekta, policijskega ravnatelja in župana. Izmed vseh govorov za j italijansko« Dalmacijo je bil govor goriškega odvetnika Miagostovicha iz Šibenika najpomembnejši. Govornik je dejal med drugim: »Pomen današnjega obreda gre preko navadne ustanovitve sporinega društva in zadeva duhove, predstavlja poleg mita čin zvestobe ter posvečuje eno obljubo: obljubo, da se 1k> ta slavna trobojnica, pod katero so umirali naši junaki, ponesla v bližnjih dneh po tem našem morju preko krivične meje do tja, kjer določa svete meje domovine jezik, tradicija več kakor tisočletne kulture, okamenele v mra-morju, v stolpih, ua pokopališčih, a še dalje, do koder črta meje neskončna in brezmejna ljubezen Dalmatincev. Ko so pred sto leti Benečani zapuščali Dalmacijo, so Dalmatine! poljubili njihov prapor in ga zakopali pod oltarje z upanjem, da nastopi kmalu sobota, ko Bog plačuje. Ko je bila italijanska zastava junija 1921 sneta s stolpov med rjovenjem beneškega leva, je Dalmatinci niso pokopali več pod oltarje, ki jih je medtem že oskrunil barbarski vpadnik, ampak v svoja jeklena srca so jo zaprli v pričakovanju velike maščevalne sobote. In tedaj ne bomo zasadili trobojnice poleg leva, ki ga je hrvaško kladivo, simbol figovstva, zatiranja, krivice in sramotenja, razbilo, ampak na njegovo mesto in poleg nje bomo postavili liktorski snop in maščevalno sekiro nesmrtnega Rima. Iz teh čolnov smo vrgli v morjq venec. Ta venec ni samo znamenje pietete kakor venec na grobu neznanega vojaka v Rimu, temveč znamenje upanja in zaobljube. Z zasedbo Brennerja in Snežnika je dobil italijanski vojak zadoščenje. Toda mi bi radi pomirili duhove italijanskih mornarjev, ki ležijo na dnu še enkrat tujih voda. Tem duhovom bi radi nesli zaobljubo, da bo vrh Visa, otoka naše bolesti in naše usode, katerega smo skozi 50 let na tihem in jokajoče izgovarjali in ki so ga oni odkupili s krvjo, postal drugi Kapitol in žrtvenik italijanskega mornarja. Zaradi tega ob italijanskem Jadranu obnavljamo sliko naše moralne zmage in prisegamo našemu neznanemu mornarju in potom njega vsem mrtvim našega morja, da niso Italijani zaman znmgali in da bo Jadran, naš v zmagi in zaradi zmage, še enkrat iu za vedno italijanski. Živela Italijal Živela italijanska Dalmacija!« Kje je krivec atentata na Laziča. v Dunaj, 4. avgusta. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo popoldanski listi, je bclgrajska policija opozorila dunajsko policijsko direkcijo, da je organizator atentata na policijskega šefa Laziča zbežal na Dunaj in da so ga pred nekaterimi dnevi videli v neki kavarni notranjega mesta. Dunajska poizvedovanja še niso dognala nič pozitivnega, da bi sc atentator res nahajal na Dunaju. Čuje se tudi verzija, da jc atentator pobegnil na Mad-jarsko. ko je padala višina justice pod neurejenostjo organizacijskih razmer v sodstvu in vsled skrajno zanemarjenega službenega in materi-jelnega stanja sodnikov. Največji naši možje so se trudili že leta in leta, da bi to vprašanje spravili preko mrtve točke, pa ni bilo mogoče, dokler je v zbornici bila KDK, ki namenoma, da škoduje državi, ni pustila načrtov nreko zakonodajne mize, In zakon o državljanstvu. Ta zakon bi morali dobiti v prve m letu združenja. Deset let brez zakona o državljanstvu je zgodovinska edinstvena izjema in bodimo hvaležni, da smo brez tega temelja de set let sploh obstali. Toda veliki »narodnjaki«, državotvorci« in »Jugoslovani«, ki so nam vladali skoro deset let, so z mirno vestjo zanemarjali to osnovno delo, da je bila dalj prilika »za zarado«. Ko je dr. Korošec prevzel ministrstvo notranjih del, je bilo vprašanje državljanstva eno največjih njegovih skrbi. Pol desetletja nerešene prošnje so se sedaj rešile v masah. Zraven pa je minister stopil z zakonskim načrtom pred parlament. Odsek je zakon sprejel, toda v plcnumu zbornice ga ni bilo mogoče uveljaviti, dokler je bila tam KDK pod Pribičevičevim vodstvom. Vlada hoče v tej smeri nadaljevati. Zakone, ki se tičejo zgolj organizacijskega življenja države, bo pospešila in jih rešila naglo še v tem zasedanju, za jesen pa pripravila velike gospodarske in finančne odločitve. V enem dnevu se v parlamentu sedaj stori več pozitivnega kot sicer pol leta. Zakonski načrti se kar vrste v sekcijah in odborih. Tega dela jo čakala država. In da ga je dočakala v jubilejnem letu, to je naša nnjstvarnejša proslava. Še to bi dodali: Naj tisti pošteni Slovenci, ki so šli morda v SDS radi njene državotvorne in narodne firme, sedaj pogledajo kako grda umazanost sc za to tablo skriva. SLS in sodniški zakoni Iz sodniških krogov smo prejeli: Listi so ravnokar poročali, da jc narodna skupščina dne 2. avgusta 1928 izglasovala zakona o sodnikih in o ustrojstvu sodišč. Zaključena so s tem skozi leta in leta trajajoča razpravljanja, ki so se vršila o sodniških zakonih v raznih zakonodajnih odborih in položen je temelj k prepotrebnemu izenačenju pravosodstva v naši državi. 2e več vlad se je dosedaj pečalo s temi zakoni; usoda pa je hotela, da jih je ravno viada Slovenca g. dr. Korošca izglasovala v narodni skupščini. V tem za zgodovino našega zakonodavstva važnem trenutku se ne- ( hote spominjamo, da se je svojčas — 1. 1925. _ tudi PP-vlada prav toplo zavzemala za uzakonitev sodniških zakonov in da je le malo manjkalo, da že takrat niso prišli sodniški zakoni do izglasovanja v skupščini. Član vlade je bil takrat g. dr. Žerjav, ki je večkrat zastopal v zakonodajnem odboru takratnega ministra pravde dr. Lukiniča. Kdor je pazljivo zasledoval zgodovinski razvoj navedenih zakonov, je moral opaziti, da so bili za PP-režim povsem drugi vidiki merodajni pri obravnavi sodniških zakonov, kot za Vukičevič-Koroščevo vlado, ki je do-vedla te zakone do izglasovanja. Voditelj hrvatskega naroda g. Radič se je po zaslugi PP-režima nahajal takrat kot protidržavni element v zaporih zagrebškega sodišča. Ves upravni aparat se je tresel pred šibo režima in gorje onemu, ki se njemu ni hotel ukloniti. Premestitve in persekucije upravnih uradnikov so bile na dnevnem redu. Le sodniki kot neodvisni državni organi niso kazali volje udati se režimu in so se trdno držali zakonitih tal. Treba jih je bilo vsled tega omehčati in degradirati v slepo orodje režima. Konec meščanske uoine u Rini v Šanghaj, 4. avg. (Tel. »Slov.«) Po vesteh, došlih iz Tokia, nameravajo Združene države Severne Amerike, potem ko so sklenile z novo kitajsko vlado trgovinsko pogodbo, izreči tudi odpoved na pravico eksterito-rialnosti in ustanoviti v Narikingu posebno ameriško poslaništvo. Iz Tokia se dalje poroča, da še je v tajni seji pod predsedstvom' japonskega cesarja sklenilo postopati napram Kitajski z vso odločnostjo in odposlati v slučaju potrebe čete na Kitajsko. Druge države sopogodbenice, ki so bile pozvane, naj zavzamejo stališče k predlogu kitajske vlade, ki se tiče spremembe dosedanjih pogodb, zlasti trgovinskih, se izjavljajo v principu za spremembo, in sicer na podlagi enako-upravičenosti, predvsem pa klavzule največjih ugodnosti. Odgovor japonske vlade je zelo oster in pravi, da japonska vlada ne more sprejeti enostranske ukinitve obstoječe pogodbe, pač pa je pripravljena, da se pogajanja obnove, če spremeni kitajska vlada dosedanje svoje naziranje. Japonska vlada grozi, da bo v slučaju potrebe ukinjeno pogodbo vzdržala še nadaljnjih deset let z lastno močjo. Velika skupščina narodno-kitajske stranke, ki zboruje v Nankingu, ima obenem uradni značaj. Zasedanja se udeležujejo vsi odločujoči politiki in vojaške osebnosti. Izdelal se je načrt, kako naj se preuredi novo glavno mesto Kitajske Nanking. Povečalo se bo pristanišče, mesto pa priredilo tako, da bo moglo dostojno predstavljati prestolico združene Kitajske, j Papež je poslai katoliški mškofom in du- j hovnikom pismo, v katerem izraža svoje veselje, da se je končala kitajska meščanska vojna in upanje, da se bo zunanji in notranji mir gradil na ljubezni in poštenosti. Pogajanja med angleško in kitajsko vlado glede poravnave škode, ki so jo utrpeli v Nankingu angleški državljani na imetju in ' življenju, so se včeraj obnovila in po zatrdilu 1 diplomatskih ki-ogov tudi uspešno napredujejo. Berlinsko časopisje poroča iz Nankinga, da je izdala narodna vlada odredbo, po kateri naj ženske nosijo lc kratke lase. Katera se tekom treh tednov las ne odstriže, jo doleti kazen. Illnssolini zasliSuie Nobila Zbog tega so postali sodniški zakoni ravno za PP-vlado silno aktualni. Najti je bilo za vse tiste sodnike, ki so hodili po svojih potih, zakonito podlago za njih premestitev in perseku-cijo. Zato takratnemu režimu ni šlo za ustvarjanje dobrih sodniških zakonov, ki bi zadostili stvarnim potrebam sodišč in sodniškega stanu, marveč zgolj za pridobitev zakonitega sredstva za izvršbo režimskih naklepov. Vsi stvarni predlogi, ki so se takrat stavili v zakonodajnem odboru k sodniškim zakonom posebno od strani opozicije, so naleteli pri vladi na gluha ušesa. V načrt zakona o ustrojstvu sodišč se je uštulil člen 109., ki je predvidel, da se imajo vsi sodniki za eno leto dati ministru pravde na razpolago, ko stopi zakon v veljavo. O materijelnem zboljšanju položaja sodnikov ni bilo niti govora. Skratka, sodniški zakoni •šo se takrat tretirali kot politikum prvega reda.-Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so sodniški zakoni takoj postali zopet neaktualni in nepotrebni, ko je g. Radič podal svoj politični confiteor. Šele Vukičevič-Koroščeva vlada se je v jeseni 1927 zopet resno poprijela dela na sodniških zakonih, tako da so isti kljub raznim krizam in homatijam dne 31. maja 1928 bili stavljeni na dnevni red v narodni skupščini v svrho izglasovanja in le vsled obstrukcije opozicije ter znanih dogodkov izvršenih 20. junija 1928 se je izglasovanje teh zakonov zavleklo do 2. avgusta 1928. Kako vse drugače je obravnavala ta vlada sodniške zakone! Pokazala je širokogrudnosti zadosti, da je skoraj vse važnejše predloge, ki so bili stavljeni v zakonodajnem odboru tako od vladnih kot opozieijonalnih poslancev brez pridržka sprejela. Vukičevič-Koroščeva vlada je šla še dalje! S polnim razumevanjem se je v zakonodajnem odboru pridružila velikemu številu celo takih predlogov, ki so jih stavili ravno oni opozicijonalni poslanci, ki za časa PP-režima kot vladni poslanci in celo ministri za ravno le-te predloge niso kazali takrat ni-kakega smisla in jih odločno odbijali, — in to zgolj iz razloga, ker so izšli iz vrst takratne opozicije. V novih sodniških zakonih je preskrbljeno v zadostni meri za neodvisnost in nepre-mestljivost sodnikov, zloglasni člen 109. se je popolnoma eliminiral iz zakona o ustrojstvu sodišč. Upoštevale so se materijelne zahteve sodnikov itd. Mirne duše se lahko reče, da je vse delo Vukičevič-Koroščeve vlade na teh zakonih obstojalo v popravi dotedanjih zakonskih načrtov v smislu stvarnih potreb in zahtev sodišč in sodnikov. Skratka Vukičevič-Koroščeva vlada je obravnavala sodniške zakone kot državno potrebo in ne iz strankarskih vidikov. Ni pri tem naš namen krajšati zasluge opozicije pri obravnavi sodniških zasnov — pribiti pa moramo, da je vsakemu državljanu in celo političnemu analfabetu jasno, da je kaj lahko vršiti kritiko v opoziciji — drugo pa je, prevzeti kot sestavni del vladne večine odgovornost za izvršeno delo v vladi na sebe. To je dejstvo, ki ga je treba primerno upoštevati in uvaževati. In iz tega vidika nam je oceniti vlogo SLS, ki jo je zavzemala v vprašanju sodniških zakonov poprej za časa PP vlade v opoziciji in sedaj kot vladna stranka. Priznati je, da ravno SLS po svojem poslancu dr. u^^o^in foirn r» čnsn PP vlade v oDoziciii ijvuuut ju t"«« ——* ----------» - kot sedaj kot vladna stranka, niti najmanj ni spremenila svojega stališča v pogledu sodniških zakonov, kar se o marsikateri sedanji opo-zicionalni stranki, ki je za časa PP vlade bila ua vladi, ne more trditi. SLS se je dosledno v Rim, 4. avg. (Tel. »Slov.«) Mussolini je takoj, ko se je vrnil v Rim, prevzel preiskavo v zadevi ponesrečenega zrakoplova »Italie« in prosil državnega podtajnika za letalstvo Bal-boja in mornariškega državnega podtajnika Si-rianija za poročilo, posebno o usodi Malm-greenove skupine. Poročilo Mariana, ki se nahaja še v Stockholmu, pravi, da se je zahvaliti samo odpornosti Zappija, da niso vsi trije poginili. Danes objavlja tudi Ceccioni poročilo o katastrofi. Domneva, da je skupina Alessan-drijeva, ki je ostala na zrakoplovu, še živa. Po njegovem mnenju oblak dima, ki se je pokazal po nesreči, ne pomeni, da je zrakoplov zgorel, temveč da je bil to dimni signal onega moštva. Mariano je sedaj dospel v Stockhohn, kjer so ga oddali v bolnico, kjer ga bodo morali najbrže še enkrat amputirati. Njegovo stanje pa je zadovoljivo. O ločitvi Malmgreena od skupine je Mariano izjavil, da je bil Malm-green sam mnenja, da se mora kot edini arktični iavedenec udeležiti poskusa, doseči suho zemljo. S seboj niso imeli nobenega orožja in so se morali boriti s težkimi in kratkimi dnevnimi pohodi. Ponoči so ležali tesno drug pri drugem pod eno odejo. Ko se je Malmgreenovo življenje bližalo koncu, so mu izkopali grob in ga položili vanj. Izročil jim je svojo poslednjo voljo za mater in ni hotel s tovarišem dalje, dasi sta se 24 ur obotavljala iti dalje. Njegove j poslednje besede so bile: :»Le pojta in recita I Švedom, zakaj se nisem mogel vrniti. Tu ho-1 čem umreti.« Mir med Poljsko in Litvo izključen? v Berlin, 4. avg. (Tel. »Slov.«) O priliki obiska nemškega poslanika Hoescha pri ^u-nanjem ministru Briandu se je obravnavalo poljsko-litvansko vprašanje. Nemški poslanik je opozoril zunanjega ministra na nevarnost,!; ki lahko nastanejo iz tega spara, zlasti pa na, kongres poljskih legionarjev, ki- se vrši 12> avgusta v Vilni in katerega smatrajo Litvanci za izzivanje. Obenem je obvestil o poskusih nemške vlade, da se spor poravna mirnim potom in da se za poravnavo spora zainteresirajo tudi druge države. Poslanik še ni mogel dati uradnega odgovora na to, ali se minister Stresemann osebno udeleži podpisa Kellogovega pakta v Parizu, pač pa je dal zagotovilo, da je minister Stresemann prijatelj te misli. v Moskva, 4. avg. (Tel, »Slov. ) »Pravda« vidi resno nevarnost za mir v poljsko-litvan-skem konfliktu. List piše: Poljska ima že pristanek velesil za akcijo proti Litvi, vendar hoče Pilsudski najprej poskusiti, da Litvo z grožnjami prisili k popustljivosti. Kje sta poljska letalca? v London, 4. avg. (Tel. »Slov.«) Radiopo-staja Valencia je dobila vest od angleškega parnika »Port Hunter«, da je parnik prejel sledečo brzojavko od parnika »Azrezc: Oce^ ansak letalca sta davi ob 2.40 letela nad nami. Severna dolžina 44, 22 zapadna širina 24.08. Letalo je izginilo v daljavi in se zdi, da je vse v redu. Ta pozicija se nahaja približno 100 milj severno od Azorov. »Exchange Telegraph« poroča ob 3.30 iz Nove Fundlandije, da tam danes popoldne ob 10.30 še ni bilo nobenih vesti o letalcih. Vreme je ugodno z lahkimi zahodnimi vetrovi. V Newyorku pripravljajo poljskima letalcema velik sprejem, dasi o njima še nimajo nobenih vesti. Boljševiki streljajo kraljem na čast. Prvič v zgodovini sovjetske unije je danes ruska vojna ladja »Aurora« oddala pozdrav kralju, in sicer na čast norveškega kralja in norveške zastave v pristanišču v Oslu. brez ozira na desno in levo borila za potrebe sodišč in sodnikov do končnega uspeha in vsakdo, ki je pazno zasledoval njeno delo in delo njenega poslanca g. dr. Hodžarja na sod niških zakonih, mora to ugotovitev brez pridržka priznati. Njuno delo. je tem večje vrednosti, ker sta SLS in njen poslanec dr. Hodžar kljub raznim neutemeljenim očitkom in neslanim zafrkacijam, ki jih je izneslo opozi-cijonalno časopisje v pogledu njunega delovanja na sodniških zakonih, ostala dosledna, v prizadevanju ustvariti dobre sodniške zakone. Zavest, da trud ni bil zaman in da sta vstrajnost in odslednost končno vendarle ob rodila zaželjeni sad, ki ga mora priznati vsakdo, ki se je zanimal za razvoj sodniških zakonov od početka do konca, bodi SLS in nje nemu poslancu dr. Hodžarju v zasluženo za-' doščenje. t = . . .,-••: Smodnišnlce lete v zrak v Spezzia, 4. avgusta. (Tel. »Slov.«) Danes ponoči je v okolici Spezzie zletela v zrak tamošnja smodnišnica. Čuje se, da je v mestu Spezzia nastal požar. Niti listi niti Agenzia Štefani o tem nič ne poročajo. Govori se, da se je zaloga smodnika sama vnela in da je . potem- nast,al požar. Prebivalstva se je lotila velika panika, vendar do sedaj ni poročil o kakih človeških žrtvah. Poslopja, ki so bila v bližini, so bila izpraznjena. Telefonska zveza s Spezzio in Livornom je pretrgana. VenizeBIsti razdvojeni v Atene, 4. avgusta. (Tel. »Slov.«) Ka-fandaris je izjavil, da bo s skupino svojih političnih prijateljev postavil v več okrajih lastne kandidature. Govori se, da je prelom med Kafandarisom, ki je do povratka Venizelosa vodil venizelistično stranko in jo zapustil le radi diferenc v gospodarski politiki, je sedaj popoln. Od tega razkola med venizelisti morejo pričakovati dobiček edino rojalisti, Dominione za-se! v London, 4. avg. (Tel. >Slov.«) Tu je napravila veliko vznemirjenost vest, da pride kanadski ministrski predsednik King obenem s Kellogom v Evropo, da v Parizu podpiše protivojno pogodbo, da potem odide v Ženevo, kjer hoče Kanado osebno zastopati. Kanada je proti dvoumni razorožitveni in mirovni politiki Cliamberlaina. Govori se, da sta južnoafriški "in irski ministrski predsednik pozvala Kinga, da naj gre v Evropo, da tam pred vsem svetom manifestira, da se demokratski dominijo-ni ne strinjajo s postopanjem Cliamberlaina in konservativcev v zadevi razoroževanja in politike miru. Uspeh olimpijskih tekem v Amsterdam, 4. avg. (Tel. »Slov.«) V igri z vodno žogo je Madjarska zmagala proti Ar-gentiniji s 14:0 (polčas 9:0). Moški štafel 400 m: Prvi predtek: Prva Kanada s 42.2, druga Anglija. Drugi predtek: Prva Francija 41.8, druga Nemčija 6 m zadaj. Tretji tek: Prva Amerika 41.2, druga Švica. Ženska štalel 400 m: Prvi tek: Prva Kanada 49.6, syetovni rekord, druga Holandska 7 m zadaj, tretja Francija 3 m zadaj. Drugi tek: Prva Amerika 49.8, druga Nemčija 1 in pol m zadaj, tretja Italija. Štafel 4 X 400 m: Prvi tek: Prva Amerika 3.21.4, druga Kanada 10 m zadaj. Drugi tek: Prva Nemčija 3.20.8, druga Švedska ne plasirana. Tretji tek: Prva Anglija 3.20.6, druga Francija 30 m zadaj. Tek 3000 m z ovirami, odločitev: Prvi Lonkola, Finska, 9.21.8, drugi Nurmi 70 m zadaj, tretji Anderson, Finska, 15 m zadaj. Amsterdamski moderni boj potorice: 1. Thofeld, Švedska, 2. Lindman, Švedska, 3. Kahl, Nemčija, 4. Berg, Švedska, 5. Hax, Nemčija, 6. Torquand, Anglija, 7. Tonnet, Holandska, 8. Holters, Nemčija, 9. Van Rhijn, Holandska, 10. Jensen, Danska. Amerika - za prvenstvo Tisti, ki so zmajevali z glavo ob trditvi da imajo Združene države severne Amerike vajeti sveta v svojih rokah, so te dni doživeli novo presenečenje. Na Kitajskem imamo dejansko že opraviti z združenimi državami Kitajske, v Evropi pa je prišla iz Londona vest, in to neposredno pred podpisom Kellogovega varnostnega dogovora v Parizu, da sta se Francija in Anglija sporazumeli o načinu razoroževanja ali bolje rečeno o ohranitvi sedanjega posestnega bojnega aparata Anglije na morju in Francije na suhem. V obeh slučajih se je že iz diplomatskih formul, izjav politikov in glasov časopisja spoznalo, da gre za primat Amerike, bodisi da je slednj.^ Še nekaj storila, bodisi da se želi od nje, naj ne stori oziroma da je treba ameriškemu imperializmu postaviti gotove meje. . Dogodki na Kitajskem so se, če imamo pred očmi desetletja in desetletja dolgo kitajsko žaloigro, odigrali h končni obliki izredno hitro. Oborožena sila veledržave Japonske je ostala v vojašnicah; tako rekoč preko noči je bila Kitajska iztrebljena boljše-vikov, pretrgane zveze z Rusijo, vzpostavljena narodna vlada Nankinga in se začelo delati na novi Kitajski. Vse pod okriljem Amerike. Da se pa prvenstveno stališče Amerike na Kitajskem ohrani, je šel praktični Ame-rikanec na delo, da da vročemu železu obliko, dokler je še žareče. Prvi je via facti priznal novo stanje na Kitajskem, sklenil z nan-kinško vlado delen trgovinski sporazum, novi kitajski ministri pa so odpotovali v Ameriko, da se zahvalijo za pomoč v obliki dolarskega posojila, kateremu so sedaj na razpolago neizmerna kitajska polja. Načelo »prostih vrat na Kitajskem«, vodilna misel ameriških predsednikov, je zmagala, Amerikanci imajo v Kino prosto pot... Skoro s filmsko hitrostjo so se zganile ostale države. Kina sama je odpovedala Japonski zakupno pravico in interes na naravnih zakladih tako bogate Mandžurije, kjer naj bi imeli Japonci isto drugo domovino, kot Angleži v dobi kolonijalnega naseljevanja v Ameriki. Amerika je naravno dala Kini svoj prav. Da ne izzove že itak ljubosumnega razpoloženja v Washingtonu, se je čutil Cham-berlain primoranega, da poda v imenu Velike Britanije kitajski ekspoze, ki je imel svoj višek v dveh jasno začrtanih trditvah: Velika Britanija ne bo dopustila kakega posebnega japonskega interesa v Mandžuriji; Velika Britanija bo, kakor hitro se doseže s Kitajci sporazum glede zadoščenja, ker so bili oškodovani angleški državljani na življenju in premoženju, sklenila po zgledu Amerike z nan-kinško vlado dogovor gospodarskega značaja, zadevajoč v prvi vrsti vprašanje posebnih kitajskih carin. — Obe neposredno zainteresirani velesili Rusija in Japonska ste odgovorili po svoje: Japonska je poslala noto, ker se je zdelo predsedniku Tanaki, da je japonski nacionalizem užaljen; Rusija je obmolknila, ker bi bilo govorjenje brezpredmetno. Kitajska je zmagala z Ameriko in gre v pravno življenje. Na prvi hip sc zdi morda čudno spravljati zadnji francosko - angleški sporazum v zvezo z Ameriko, zlasti po njenem zadnjem uspeha. Nasprotno: Med Ameriko in Anglijo terem se je sporazum objavil, je diplomatsko izbran. Vprašanje razorožitve se vleče od svetovne vojne od konference na konferenco, ne da bi privedlo do kakega večjega praktičnega uspeha. Nasprotnio: Med Ameriko in Anglijo ter Anglijo in Francijo so nastopila skoro nepremostljiva nasprotja. Zlasti Amerika je strašila po svetu z ogromnim proračunom za novo vojno mornarico in od angleške strani so padali očitki »tekmovanja, ki ni viteško in lastno anglosaksonski rasi«. Tekmovanje je prešlo v uradno diplomacijo in Washing-ton je bdel na straži, da ohrani inicijativo v svojih rokah. In baš v pripravljanju podpisa Kellogovega pakta, v dneh, ko koraka imperializem Unije, sta dve glavni sili Evrope iz-pregovorili za Evropo: Angliji je priznano morje in neokrnjeno bojno brodovje, Franciji obstoječa, zlasti pa rezervna armada na kopnem, Z drugimi besedami: Predstaviteljici Evrope ste demonstrirale evropsko miselnost vojne pripravljenosti, kar znači praktično obnovljen blok ali odpravo francosko-angleške rivalitete v bojnih silah, kar naj vzame Amerika na znanje ter se sporazumu priključi aH pa vodi drugačno diplomacijo. Washingtonski dogovor o številu dovoljenih vojnih sil je praktično zgubil pomen... Ameriki naj bo torej dokazano, da zna braniti tudi »stari svet« svoje interese in da je v složnem postopanju za enkrat še nad njo — Vprašanje je, kak uspeh naj pričakujemo, ko pa je konono tudi francosko-angleški sporazum o vojni pripravljenosti tudi plod nevzdržne medsebojne rivalitete, da ne govorimo o stanju v drugih državah, kjer ni niti državne, kaj šele evropske skupnosti! Zoper komuniste. Kazenski senat v Pragi je ustregel predlogu državnega pravdništva, da se ustavi glavni organ komunistične stranke na Češkoslovaškem »Rude Pravo« in njegov ve-černik »Rudi Večernik«. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Najprej vroč veter in vročina, potem nevihta, nato polagoma poslabšanje brez mnogega dežja. — Južne Alpe: Menjaje oblačno in vroče, začasno poslabšanje. Pod fašistovsko sekiro Krik boli velikega zavednega naroda. - Zelo zanimivo je zasledovati kako se ves nemški narod zavzema daues za južni Tirol. Nemci so pokazali tudi v tem vprašanju, da so kulturen, zaveden narod, ki kot en mož kompaktno in solidarno vodi odločno, resno, vztraino in smotreno borbo za osvobojenje južnega Tirola. Tudi dunajska manifestacija za južni Tirol o priložnosti nemškega pevskega dneva je bila nekaj izredno veličastnega in resen opomin tega v svoji discipliniranosti občudovanja vrednega naroda vsej Evropi.. . Nemci' veliko pišejo o tej svoji boli. Zelo Živahno:,|in. globoko občuteno knjigo je med drugimf"Rjavil tudi bivši poslanec v rimskem državnem zboru Edvard R e u t - N i -c o 1 u s s i : »Tirol untorm Bcik. Becksche Verlagsbuchhandlung, Miinchen 1928. Način, kako je ta knjiga spisana, nam pove, da jo je mogel pisati le mož, ki je sam vse doživel in pretrpel, ki je sam škripal z zobmi pod moro fašistovske »sekire«. To je zgodba trpljenja dvestotisoč Tirolcev pod pritiskom štiridesetmili,jonskega naroda, to je klic. vsemu svetu, predvsem nemškemu narodu, in obtožba, podprta z zgodovinskimi dejstvi, proti nekulturnemu sistematičnemu nasilju, ki je vsej Evropi v sramoto. Opisuje zasedbo nemških krajev, pričakovanje izpolnitve Wilsonovih obljub, navaja obljubi italijanskih državnikov, ugotavlja neprestane in nikdar preklicane ugovore vsega tirolskega prebivalstva proti zasedbi njihove dežele po Italijanih. Vidimo Tirolce pri volitvah, težavno delo njihovih državnih poslancev v rimskem parlamentu. Toggenburg, Tinzl, Walther in ReutNicolussi neustrašeno branijo pravice svojega naroda v samem Rimu. Toda fašizem naredi kmalu konec njihovemu delu. Ze leta 1921 teče kri na bocen-skem sejmu, ko fašisti napadejo slavnostni sprevod z bombami iu streli. 1923 začenja splošni napad na Nemce. Fašistične bande drže deželo v večnem strahu, občinske uprave preidejo v roke fašističnih komisarjev, vse politične in strokovne organizacije se razpustijo, zaporedoma morajo prenehati vsi nemški časopisi, namesto njih izhaja fašistična »Alpenzeitung«. Nemški jezik izgine iz uradov, z javnih napisov. Italijani se poslužujejo najrazličnejših gospodarskih sredstev, kreditov, bank, da pritiskajo na posestnike, trgovce in gostilničarje. Mnogi se naveličajo večnih šikan in zapuste domovino. Poseben zakon omeji svobodo posesti v obmejnem pasu in dovoli še celo razlastitev, kar je vse namenoma naperjeno proti Nemcem. Žena umorjena po premišljenem načrtu Najhujše je Nemce zadela odprava nemškega jezika v šolah. Čujte, kako kličejo tirolske matere na pomoč vse nemške žene in matere: »Nemške sestre, čujte naš obupni klic! Prepolne mere zatiranja, ponižanja in zasra-movenja nc moremo več prenašati. Sedaj 1 nam sovražnik ropa naše otroke. Brezbožno in brez sramu jih trga z našega srca in napolnjuje njih dušo s strupom odtujevanja od lastnega naroda in njegovega zasramovanja. Niti najmanjših ne smemo vzgajati po naši volji v otroških vrtcih. Niti po šolskih urah no smemo izročati svojih otrok nemškim učiteljem, da hi se naučili našega jezika! Glodati meramo, kako so naši otroci izročeni duševnemu pohabljenju in nravnemu pokvarjencu v rokah naših sovražnikov. Nemške sestre. čujte naš bolestni krik, ne pozabite nas-« Kronali so fašisti svoje raznarodovalno delo s prepovedjo poučevanja krščanskega nauka v nemškem jeziku. Preganjanje dobrih tirolskih duhovnov dokazuje, kakšnega duha so fašisti. List »Piccolo Pošto« je kmalu po Mussolinijevem »zavzetju« Rima javno predlagal celoten načrt za preganjanje duhovščine, ker je imela preveč vpliva in ugleda med ljudstvom: »Vsi duhovniki, ki nimajo italijanskega državljanstva, naj pojdejo čez Brenner, tisti pa, ki ga imajo, morajo biti prestavljeni v notranjost države.« Tudi mrtvih Nemcev niso pustili pri miru! Ricci je ukazal, da morajo biti od 30. septembra 1927 dalje vsi grobni napisi izključno italijanski. Srednji vek je ohranil toliko spoštovanja do cerkve in pokopališč, da so bili v njih vsi preganjani varni pred svojimi zasledovalci, še celo morivci in požigalc.i. Italijanska raznarodovalna strast je prestopila tudi prag teh vsemu človeštvu svetih krajev.« Tako opisuje Reut-Nicolussi bolest južnih Tirolcev. Kdo pa ho opisal našo bolest? Trpljenje Notranjske, Goriške, Trsta in Istre, koje trpljenje je neprimerno veličaštnejše v svoji grezovitosti! Izgnane in pretepene duhovnike, požgane domove, nasiljevana otroška srca, oskrunjevanje bogoslužja po fašistovskih tolpah, preganjane učitelje, namerno demorali-ziranje mladine, uničenje slovankega zadružništva, obup očetov in mater, trpečih pod gospodarsko bedo? Niti ene knjige ni v našem jeziku, ki bi to bol povzela, ogrela naša mrzla srca, in klicala: Slovenski bratje in sestre: Ne pozabite nas! —o— '' r Aretacife Slovencev v Trstu ' se nadaljujejo e Postojna, 4. avg. (Tel. »Slov.«) Iz Trsta prihaja vest, da so bili v zvezi z umorom miličnika in občinskega čuvaja v Škocjanu Josipa Cerkvenika, ki je bil, kakor znano, ovadil nedavno obsojene slovenske dijake in je sploh igral izrazitega narodnega izdajalca, pretirani še trije Slovenci v Trstu in sicer: dr. Josip D e k 1 e v a, odvetniški koncipijent, ki je bil aretiran ob sedmih zjutraj; dr. Dorče Šardoč, ki je bil aretiran ob devetih, in pozneje še Roman Pahor, akademik na Trgovski visoki šoli v Trstu. V zvezi z umorom Cerkvenika je bilo dosedaj aretiranih že osem Slovencev. DVE TEŽKI NESREČI V JULIJSKI KRAJINI. V ponedelek popoldne sta se peljala zdravnik dr. Fr. M a r u š i č, asistent v goriški bolnici, in učitelj Klemenčič z motornim kolesom po Furlaniji. V Moši je trčil motocikel, ki ga je vodil dr. Marušič, v tovorni avtomobil. Dr. Marušič je pri tem tako nesrečno padel, da je prišel z desno roko pod kolo avtomobila, ki mu je roko zdrobil. V goriški bolnici so morali mlademu zdravniku odrezati roko. — V planinah se je težko ponesrečil akademik Zorko J e 1 e n č i č iz Gorice, ko je hotel v družbi akademika Slavkota Mašere ter go-spodičen Mici in Ivanke Rejec iz Tolmina, prekoračiti sedlo Moser-Scharie in priti v Ukve. Gospodična Ivanka Rejčeva je na ledeniku spodrsnila in Jelenič jo je hotel rešiti. Oba sta zdrknila po ledeniku navzdol in obtičala v neki ledeniški razpoki. Jelenčič si je pri tem ranil hrbtenico, medtem ko je Rejčeva ostala nepoškodovana. Jelenčič se zdaj zdravi v goriški bolnici, njegovo življenje ni v nevarnosti. NASTOP KOČEVSKIH NARODNIH NOŠ. SPORED: Pozdrav tujih gostov na postaji, ki so došli z vlakom. Sprevod z godbo na čelu v mesto do gostilne »Harde-', kjer se vrši zajtrk, Med zajtrkom svira domača godba. Ob pol 2. uri popoldne skupni odhod od gostilne »Harde« na slavnostni prostor. Ob pol 3. uri predstava štirih scen iz kočevskega narodnega življenja. Potem ljudska zabava, kot ples, šaljiva pošta itd. in določitev ter nagraditev dveh najlepših domačih noš. Ob neugodnem vremenu se vrši sl-ivnost z istim sporedom osem dni pozneje. Prireditveni odbor. Prošli teden smo poročali v »Slovencu;-, da so našli v vodnjaku v Mostah pri Kamniku mrtvo 32 letno, Šele pet mesecev poročeno Jerico Škerjanc in nam tedaj ni bilo možno še povedati, gre li za uesrečo ali zločin. Zdaj pa je sodna preiskava dognala že z gotovostjo, da gre za enega najbolj ostudnih zločinov, kar se jih je zgodilo pri nas zadnja leta, za slučaj, ki se malokdaj primeri. Ker še niso ugotovljene vse podrobnosti, ne moremo Še poročati natančno vsega, kot se je zgodilo, vendar v glavnem je stvar dognana, obširneje pu po končani preiskavi. Kot smo že poročali, se je nesrečna žena dopoldne odstranila s polja, da je šla kuhat kosilo, potem je izginila in našli so jo v vodnjaku mrtvo, pri njej pa živo kokoš, in pokopali so jo v domnevi, da se je zgodila nesreča. Toda naenkrat se je pojavil sum, da gre morda le za umor in kamniško sodišče je uvedlo priskavo, začelo zasliševati osumljene in priče na licu mesta in tako se je pričela cela zadeva jasniti. Glavna krivca sta njen mož in tast, ki sla vse pripravila za ta umor. Domneva se, da je mož poročil ženo že z namenom, da se je pozneje iznebi, ker mu je šlo za denar, ki ga je žena precej prinesla v hišo in lepo balo tudi. Bila je rodom Logarjeva iz Viševka pri Kranju. S polja bi bila morala iti kuhat kosilo njena tašča, ki pa je nakrat dejala, naj gre ona, ker ni njej prav dobro. Zena je šla, doma pa sta jo zgrabila mož in tast, jo tolkla z opeko po glavi, da je bila omamljena, nato pa sta jo vrgla v vodnjak. Nato so hladnokrvno brž sklicali skupaj vse sosede in poizvedovali, češ, da ni njihove Jerice nikjer. Umorjena je bila ob 12. nekaj časa potem pa je prišel posestnik Svetel k njim po opeko, kar je bilo seveda izven načrtov morilcev in je po nalaganju vprašal, če so že popravili vodnjak. Tedaj je tast umorjene stopil k vodnjaku in samo splašeno gledal v vpra- šalca, ni mu pa odgovoril ničesar na vprašanje. Nikdo ni Svetelu omenil, da se je Jerica izgubila, kakor drugim sosedom in to je morda postalo usodno za zločince, ker je bil gotovo v tem namen prikrivanja. Pri preiskavi so našli v vodnjaku papir, ki sta ž njim morilca morda mašila nesrečni žrtvi usta, in opeko, ki so se je držali lasje. Tako so se pričevanju Sveteljevemu pridružili sigurni indici, ki so omogočili dokaz krivde, dasi jo obdolženca tajita. Mož ima po rokah praske, glede katerih je zdravnik-izvedenec mnenja, da so verjetno od nohtov. Zločinec se izgovarja, da jih je dobil pri plezanju v vodnjak, vendar se pri tem zapleta v protislovja. Značilno je tudi, da se je sestra zločinčeva vrnila z njive domov šele ob eni liri in takoj vprašala, kje imajo Jerico. Tedaj očividno vse dogovorjeno in je samo priča Svetel prišla nenapovedana in proti načrtu. Rafinirana zasnova. Kako rafinirano je moral biti zasnovan ves umor, priča dejstvo, da se ljudje kar na-čuditi ne morejo dogodku, ker so videli, da se na zunaj družina dobro razume. To vse so delali Škerjančevi že od vsega početka, ker so hoteli odvrnili vsak sum od sebe. In bilo bi se jim gotovo posrečilo, da ni usodne priče ter da so pozabili pobrati iz vodnjaka opeko in papir, vzeli pa iz njega krampič, ki so ga delavci z drugim orodjem pustili pri popravljanju notri, pa je ž njim potem mož najbrž ženo ubil in ga odnesel seboj, da ga zdaj ni mogoče dobili. Kokoš v vodnjaku naj bi bila pa prevara, češ, da se je žena sklonila za njo v vodnjak in pri tem padla. Celo zadevo je prevzelo sedaj deželno sodišče in se bo ž njo bavilo morda že prihodnje porotno zasedanje. Da pa je gnusni zločin odkrit in ne bodo morilci ušli zasluženi kazni, je predvsem zasluga g. okrajnega sodnika v Kamniku dr. Šenka, ki je z energičnim in silno premišljenim postopanjem izmotal ostuden zločin iz nejasnosti in prinesel vanj luči. Jubilej slovenskega kmetijskega dela in napredka Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani obstoja že 160 let. V proslavo te 160 letnice priredi družba v nizu dosedanjih kmetijskih prireditev na ljubljanskem velesejmu jeseni pestro in pregledno razstavo. Predpriprave so že v polnem teku, organizacija v razmahu. Program se bo torej letos še razširil, dasi so na razpolago le skromna sredstva. Dobra volja, moralna in gmotna podpora in želja po nadaljnem napredku na začrtani poti, pa premagajo vse težave in naj so navidez še tako velike. Poleg strokovno-poučnega oddelka, ki bo obsegal poljedelstvo, travništvo, živinorejo, vinarstvo, sadjarstvo, gospodarske stavbe, planšarstvo, agrarne operacije in kmetijsko strokovno književnost, se bo priredila tudi velika mlekarska razstava, razstava kmetijskih strojev in orodja, razstava vina, razstava konj in goveje živine. Nadalje je na programu razstava izdelkov kmetijske industrije, drobnice, čebelarska razstava, razstava sadja in zelenjave. Agilen odbor je že s polno paro na delu, da izvede široko začrtali program v proslavo 160 letnice obstoja Kmetijske družbe, ponajveč pa iz vzgojno-poučnih in stanovskih razlogov. Ogled bodoče kmetijske razstave bo navdal vsakega pripadnika tega stanu s samozavestjo in z jasnejšim pogledom v lepšo bodočuost. Letošnji jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma od 1. do 10. septembra bo priključena tudi VRTNARSKA RAZSTAVA. Ta razstava ima svojo posebno vrednost in pomen. V Sloveniji, obmejni pokrajini naše domovine, je tekla zibelka našemu vrtnarstvu, posebno pa trgovskemu. V Slovenijo so še danes uprti pogledi vrtnarstva iz vseh delov naše domovine. Tudi letos bodo najnaprednejši vrtnarji ljubljanski, pionirji v svoji stroki, dali novih pobud tovarišem, tako v estetskem oziru, kakor tudi glede še intenzivnejše izrabe cvetja. Poleg vrtnarske pa bomo imeli priliko videti tudi razstavo MLEKARSKE INDUSTRIJE. Tudi ta panoga nastopi letos s svojimi izdelki, sirom, maslom in drugimi mlečnimi izdelki. To je njen tretji nastop za širšo javnost po petdesetih letih, odkar jo je v Bohinju in s tem v Sloveniji vpeljal Švicar Hitz. Mlekarska razstava tvori oddelek zase in bo urejena tudi popolna mlekarna. Razstavljeni sir in maslo bo tudi ocenjeno in premi-rano po kvaliteti z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Poleg prodaje en gros se bo prodajalo tudi v malih količinah, da se obiskovalcem razstave nudi prilika poskusiti mlečne izdelke naših mlekarn in sirarn. Nad vse zanimiva razstava bo gotovo v splošno zadovoljstvo vseh obiskovalcev. VINSKA RAZSTAVA V LJUBLJANI. Na številna vprašanja sporočamo javnosti, da se tudi na letošnji pokrajinski razstavi vrši razstava izbranih buteljskih vin. Za poznavalce vina lepa prilika, da pokusijo res dobro, žlahtno vinsko kapljico. DR. SEKULA JOČE spet ordinira od 8—9 in od 13—15 Victor Hugo: Kapitan »Normandije" V noči 17. marca 1870. je vozil kapitan Harvey kot običajno iz Southamptona v Quer-nesey. Morje je bilo zavito v gosto meglo. Kapitan Harvey je stal na brvi parnika in vodil ladjo previdno radi noči in megle. Potniki so spali. »Normandija« je bila ena Izmed največjih ladij iu morda najlepša izmed vseh ladij v kanalu la Manche, bila je še »mlada«, kakor pravijo mornarji. Bila je zgrajena pred sedmimi leti v letu 1863. Meglevje se je zgoščevalo. Odjadrali so od obale Southamptona. — Bili so na odprtem morju. Ladja je lezla le polagoma. Bilo je ob štirih zjutraj. Popolnoma temno je bilo, razločevati je bilo komaj vrhove jamborov. Ničesar strašnej-šega kakor te ladje, blodeče slepo v noč.' Hipoma se prikaže senca v meglevju in preseka temo. Bil je to velik anglešld parnik »Mary«, prihajajoč iz Odese in namenjen v Grimsby, obložen s petsto tonami žita- Hitrost strašna, peza ogromna. »Mary« je drvela naravnost proti »Normandiji«. Nemogoče je bilo, da ne bi ladji trčili skupaj. >Mary« je spustila vso paro, toda kljub temu je zadela z boka v »Normandijo« in ji preiti In trebuh. Ob sunku se je »Normandija« ustavila. Na njej je bila posadka osemindvajsetih mož, ena služkinja in enaintrideset potuikov, med temi dvanajst žena. Stresljaj je bil strašen. V hipu so bili vsi na krovu, možje, žene in otroci, skoraj na pol nagi, tekali semintja, vpili in jokali. Voda pa je z bliskovito naglico vstopala v ladjo. Ladja ni imela varnostnih pregraj, tudi rešilnih pasov je manjkalo. Kapitan Harvey, stoječ na poveljniškem mostičku, z mogočnim glasom zavpije: »Mir in posluh! Čolne v morje! Najprej žene, nato možje. Za njimi posadka. Treba je rešiti šestdeset ljudi!« Bilo jih je enainšestdeset. Toda nase je pozabil. Odvezali so čolne. Vse se gnete tja. Ta naglica bi mogla čolne prevrniti. Poročnik Okleford in trije podčastniki so zadrževali to zbegano množico. Zdelo se jim je strašno spati in potem naenkrat umreti. Kljub tem krikom in šumu se je slišal reseu glas kapitana in med temo se je izmenjal tale kratek dvogovor: »Strojnik Locks?« »Kapitan?« »Kako je s kotlom?« »V vodi.« »Ogenj ?« »Ugašen.« »Stroji?« »Ne delajo.« Kapitan je zavpil: »Poročnik Okleford?« Poročnik odvrne: »Tu!« Kapitan povzame: »Koliko minut imamo še na razpolago?« »Dvajset,« »Zadostuje,« reče kapitan. »Vsakdo naj se v določenem redu vkrca. Poročnik Okleford, imate samokrese?« »Da, kapitan.« »Ustreli vsakega, ki bi hotel pred žensko v čoln!« Vse je umolknilo. Nihče se ni upiral; ta množica je čutila nad seboj to veliko dušo. Tudi »Mary« je poslala čolne na morje in prišla na pomoč nesreči, ki jo je zakrivila. Reševanje se je vršilo v redu, skoraj brez incidenta. Bili so kakor vedno, tudi tukaj ego. isti, a so bili tudi, kateri so bili velikodušni. Harvey je s svojega poveljniškega stojišča poveljeval hladnokrvno in se bavil z vsakim in z vsem in ukazoval mirno sredi katastrofe-Hipoma zakriči: »Rešite Klementa!« Klement je bil vajenec, še otrok. Ladja se je. potapljala počasi v globino 1 morja. Čolni so hiteli, kar najbolj je bilo mogoče semintja od parnika »Mary< k »Normandiji«. »Podvizajte se!« je vpil kapitan. V dvajseti minuti se je parnik potopil. Najprej je izginH prednji del, za njim zadnji. Kapitan Hervey, stoječ na poveljniškem uiosličku, se ni ganil, ni spregovoril, ampak ' se je nepremičen pogreznil v globino. Videla se je v sivi megli, ta črna postava, kako se je pogrezala v morje. Tako je končal kapitan Hervey. (Iz francoščine prevel V. B.) Dr. V. Šarabon: V ameriški brivniti Enkrat sem jo že omenil, ameriško brir-nico; takrat, ko sem pisal o prihodu v New York. A to ni bila prava ameriška brivnica, to je bila italijanska, iz Erope tja prestavljena. Ameriška sta bila samo neprijetni duh raznih maž in pa cena. Kolinske vode itd. nimajo, ker je špirit notri, Amerika je pa prohi-bicionistična. Prvič sem bil v pravi ameriški brivnici v Clevelandu, v hotelu Hollendeu. Ze široki smeh črnca pri vratih mi je naznanjal, da se mi nekaj obeta. Pokazali so mi stol, in usedel sem se vanj; kakor pri zobozdravniku. Nato je pomočnik nekaj navil; pri zobozdravniku ■ greš ob navijanju gor, jaz sem šel pa dol, globoko dol, z glavo namreč. Čisto nazaj je visela. Vdal sem se in mislil sem, kaj bodo naredili z menoj. In začelo se je. Najprvo so me z milom namazali, kot pri nas, a voda je bila vieia. Za Božjo voljo sem ga prosil, naj vzame rajši mrzlo vodo, češ, da se nikdar ne umivam z gorko vodo, še manj pa s kropom. Nato je prinesel debelo otiračo, v kropu namočeno, in ' mi jo je dal na obraz; kot otok je štrlel nos / / ajje novega KOLEDAR. Nedelja, 5. avgusta. 10. pobink. Marija Devica Snežna. Ožbalt. — Solnce vzide ob 4.13 in zaide ob 7.19. Ponedeljek, 6. avgusta. Gospodovo spre-fnenjenje. ZGODOVINSKI DNEVI. 5. avgusta: 1901 se je otvorila planinska koča Slov. plan. društva na Krnu (2246 m). — 1914. je Avstrija Rusiji in Franciij napovedala vojno. Črna gora napove vojno Avstriji. — 1403. se je Vladislav kronal za ogrskega kralja v Zadru. — 1716. se je vršila bitka pri Petrovaradinu. — 1772. se je Poljska prvič delila. _ 1811. se je rodil francoski komponist A. Tkomas. — 1850. se je rodil francoski pisatelj Guy de Maupassant. — 1895. je umrl socialist Fridr. Engels. — 1905. je umrl pisatelj Paul von Schontlian. 6. avgusta: 1914. je Srbija napovedala Turčiji vojno. — 1715. se je rodil poljski zgodovinar M. Dogiel. — 1660. je umrl slikar Don Diego Velazquez. — 1787. se je rodil nacionalni ekonom Friedrich Liszt. — 1808. je Franc II. cesar avstrijski, odložil krono nemškega cesarstva. — 1809. se je rodil angleški pisatelj A. Tennyson. — 3904. je umrl glasbeni pisatelj E. Hanslick. — 1908. je umrl slovenski slikar Anton Ažbe v Monahovem. — 1651. se je rodil francoski pisatelj Fr. de Salignac de la Motte Fenelon. * * * k Razpis cestarskih služb. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje štiri mesta oblastnih cestarjev v okraju Sevnica, 21 mest v cestnem okraju za ljubljansko okolico, pet mest v logaškem ter štiri mesta v cestnem okraju mokronoškem. Prošnje je vložiti pri ljubljanskem oblastnem odboru najkesneje do 25. avgusta t. 1. Natančnejši pogoji so razvidni v »Samoupravi« ter v razpisih pri navedenih okrajnih odborih in županstvih ta-mošnjega okraja. * Rentniki — rudarji iz Nemčije. Naša vlada je začela razgovore z nemško vlado, da uredi končno veljavno invalidske rente, pen-zije in sploh vse podpore, ki pripadajo rudarjem, ki so delali v Nemčiji po večini v West-falskem in Porenju — in ki so se preselili v svojo domovino, ko so postali za rudarsko delo nezmožni. Zadeva se uredi sporazumno med obema vladama za preteklost in prihodnost. V to svrho potrebuje vlada podatke o vseh rudarskih vpokojencih in rentnikih, ki stanujejo v kraljevini SHS, in dobivajo penzije ali rente iz Nemčije, dalje o onih, ko jim so bile že priznane podpore ukinjene, in slednjič o onih, ki so bili s svojimi tozadevnimi zahtevami zavrnjeni. Navedejo naj: imena in bivališča, imena rudnikov, pri katerih so bili zaposleni, čaš, nosilec zavarovanja, nezgode, delanezmožnosti MMVlMflHHMH V tisku je in v kratkem izide: Dr. Mihael Opeka: Studenci žive vode Štirindvajset govorov o sv. zakramentih Strani 240. — Cena 32 Din, po pošti 2 Din več. Naroča sc lahko že naprej pri založnici, prodajalni KTD H. Ničman v Ljubljani. ter Šram, Joško Trampuš, Janko Traven, Jo- ■ sip Ulaga, Vinko Zalesjak, Lojze Zupane. i k Novi orožni zakon. Da ne bo prehi- , trega razburjenja in ogorčenja nad novim jt orožnim zakonom v naših lovskih krogih, spo- \ ročamo, da izide v nekaj dneh pravilnik k temu zakonu s potrebnimi pojasnili, osobito glede čl. 7. Vsckako ostane sedanja zakonita vsled starosti ali bolezni itd. Rudarsko glavarstvo vabi vse prizadete, županstva, župne ura- j določba, da .ne sme nihče s puško v tuje lo-de, delavske korporacije, sploh vsakogar, da ' mu pošlje potrebne podatke, ki so mu znani, in da opozori prizadete na ta poziv. Stvar se mudi, ker mora rudarsko glavarstvo te podatke odposlati ministrstvu do 25. avgusta. — Rudarsko glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani. k Nove vzporednice in razširjanja Sol. Ministrstvo prosvete jc dovolilo nove vzporednice v Šmartnem pri Litiji, v Št. Vidu pri Stični, na dekliški šoli Trbovlje-Vode in v Hrastniku. Osnovna šola na Černučah se spremeni v trirazrednico. Te vzporednice se otvo-rijo, ko bo dana proračunska možnost za nastavitev novih učiteljev. k Češkoslovaški bogoslovci v Sloveniji. Pretekli teden je dospelo v Slovenijo devet češkoslovaških bogoslovcev iz Brna, Olomuca in Prage, da si ogledajo naše kraje in razmere. Po ogledu Maribora so napravili pod vodstvom mariborskih bogoslovcev izlet v Ptuj in Celje z avtobusom, ki ga je blagohotno dala na razpolago mariborska mestna občina. V četrtek zvečer so dospeli v Ljubljano in se nastanili v semenišču. Istočasno so se tudi domači bogoslovci vrnili iz počitniškega tečaja na Št. Joštu in ž njimi tudi dva hrvatska bogoslovca. V petek so si gostje ogledovali Ljubljano, kjer jim je zlasti ugajala nova Plečnikova cerkev v Šiški. Danes od-hite iz Brezij do Bohinjskega jezera in se vrnejo v torek preko Bleda v Ljubljano. Svoje potovanje nameravajo nadaljevati preko Zagreba, Dalmacije, Bosne v Belgrad in se od tu vrniti po Donavi v svojo domovino. Mlade goste na naši zemlji prav prisrčno in bratsko pozdravljamo! -k Železnica Savinjska dolina-Kamnik-Kranj. V štev. 175 »Slovenca« je priobčil g. vladni svetnik v p. Franjo Župnek članek pod gornjim naslovom. Da ne bo nesporazumlje-nja, izjavlja kamniški železniški odbor v sporazumu z ostalimi tremi, da gorenji članek ni od njega naročen in da postopa tedaj g. vladni svetnik v p. Zupnek v tej stvari popol noma samostojno. Tudi more vsak na podlagi naše spomenice razbrati, da sc navedbe v njej glede trase ne krijejo v vsem s traso ki jo zastopa g. Zupnek. — Kamniški železniški odbor. ■k Konstituiranje odbora Zveze jugoslovanskih hranilnic. Na občnem zboru dne 27. junija t. 1. izvoljeni odbor Zveze jugoslovanskih hranilnic se je na svoji dne 3. t. m takole konstituiral: Predsednik: Fr. Pretnar, višji knjigovodja Mestne hranilnice ljubljanske; njegov namestnik: dr. Mirko Božič, direktor Kranjske hranilnice; tajnik: dr. Fran Černe, direktor Mestne hranilnice ljubljanske; blagajnik: Ivan Valenčič, tajnik Mestne hra nilnice v Kranju; odborniki: dr. Josip Der-mastia, predsednik Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani; dr. Alojzij Juvan, župan mariborski; Ignacij Kline, direktor Mestne hranilnice v Novem mestu; Mihael Korošec, direktor Mestne hranilnice celjske; in Fr. Krat ner, župan in predsednik Mestne hranilnice v Kamniku. k Izpit za rezervne podporočnike so napravili v Bileči (Hercegovina) v 3. detašira-nem bataljonu šole za rezervne častnike sledeči Slovenci: Anton Bauer, Ernst Fleisch-mann, Aleksander Glišič, J. Jereb, Jan. Jošt, J. Kebe, N. Kiodi, Drago Kornhauser, J. Kosi, L. Kralj, Boris Krevelj, dr. Rajko Ložar, J. Lukašček, Boris Orel, K. Pečauer, Frido Pogačnik, J. Pristovnik, J. Srež, K. Šarlah, \ al- višče, še nadalje v veljavi. — Ljubljana, dne avgusta 1928. — Slov. lovsko društvo. ■k Otvoritveni vlak za novo železniško postajališče Jevnice odhaja iz Ljubljane gl. kol. danes ob 14.10. Za povratek sta dva vlaka; prvi, ki odhaja iz Jevnice proti Ljubljani ob 17.40 in drugi ob 21. uri. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja po železnicah. Na odhodni postaji je treba kupiti cel vozni listek, ki mora biti opremljen z mokrim postajnim žigom. Ta listek se v Jevnici ne odda, ker velja v zvezi s potrdilom o udeležbi tudi za povratek. k V zadevi obnove zemljiške knjige na Dunaju. Dodatno k že podanim dotičnim sporočilom se nam poroča, da je višje deželno sodišče na Dunaju določilo rok do 15. avgusta 1928 za prijavo ugovora zoper one pravice, ki so bile z ozirom na prvo skupino vlog zemljiške knjige v teku postopanja popravkov vnovič zglašene. Iz oklica je razvidno, da so bile z ozirom na čez 5200 vlog obsegajočo omenjeno prvo skupino samo v 144 slučajih predlagane dopolnitve, ki so v mnogih slučajih čisto formalne narave. Ta uspeh mora pač služiti kot dokaz za skrbno delo sodišča in je gotovo v stanu razgnati bojazen, da bi bile glavnice po požaru ogrožene varnosti. Besedilo gori navedenega oklica (s seznamom številk vlog zem- kr Šmarna gora, Ijiške knjige, h katerim se je stara bremena ; ljubljene Šmarne gore opozarjamo na sledeči UctJCL letna ahlučiL CLs tialkoholni pokret«, ki ima nalogo, da propagira antialkoholizem v delavskih vrstah. Izšla je prva številka. Letna naročnina 10 Din. Uredništvo in uprava: Zagreb, palača Središ-njeg ureda z. o. r. III. kat. Vse obiskovalce na5e vnovič zglasilo), jc interesentom na vpogled pri avstriijskem konzulatu v Ljubljani. ■k Lov na divje prešiče. Okrajni glavar v Laškem je odredil 15. avgusta lov na divje prešiče v občini Jurklošter in Sv. Lenart. Lovci se vabijo k udeležbi. Prihod na kolodvoru v Rimske toplice z vlakom dne 14. avgusta 1928 ob 19.30 uri, kjer čakajo graščinski vozovi. Prenočišča v grajščini in v dveh gostilnah. * Marsikdo bi si rad doma pripravil brezalkoholne pijače, pa ne ve, da si jih lahko pripravi skoro brez vsakih stroškov. Te dni je izšla knjižica »Brezalkoholne sadne pijače«, ki stane broš. 10, vez. 15 Din. Knjiga je ilustrirana in se naroča pri »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. k Število brezalkoholnih gostiln naraste v Sloveniji vsak teden vsaj za eno. Kmalu bodo imel vsi večji kraji brezalkoholne gostilne. Podrobna navodila za ustanavljanje brezalkoholnih gostiln dobi vsakdo, ki pošlje 2 Din za poštnino pri »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. * Vse naročnike »Zdravja« obveščamo, da izideta številki 6. in 7. skupaj 15. avgusta. Uprava > Zdravja«. •k Nov list za antialkoholno propagando med delavci. Zagrebška »Radnička apstinent-na zajednica« je pokrenila list »Radnički an- t ton. France-tu Barle-tu ustanovitelju in I. starosti J. G. Z. odkrije v nedelju, dne 19- avgusta ob 3. uri pop. prostov. gas. in reš. društvo v Cerkljah nad Kranjem. Tovariška društva udeležite se odkritja polnoštevilno in ne prirejajte ta dan veselic. Gasilska župa Kranjska. ven. Nisem mogel prenesli in sem sam vzel tropično odejo proč. Britje samo je bilo po naše, drugače pač biti ne more. Nato so pa sledile maže, voda za vodo, ena manj prijetno dišeča kot druga, oziroma vsaka po vrsti bolj smrdeča. V prvem času to res ni prijetno. Medtem je vzel črnec moje čevlje v oskrbo. So že taka stopala zraven stola; kar za nogo te prime, nič te ne vpraša, postavi nogo na stopalo in ti osnaži spodnji del hlač, nato pa čevelj- Ko je vsa procedura končana, te zopet dvignejo. Zakaj to padanje in dviganje? Gotovo se hoče večno nemirni Amerikanec vsaj pri brivcu odpočiti. Vprašal sem, koliko stane. Pol dolarja, so mi rekli; po naše 28 dinarjev. Moji prijatelji so mi pravili, da Amerikanec ne da napitnine. Pričakuje jo pa vseeno vsakdo. Če daš pomočniku 10 centov in črncu 10, je zopet 11 dinarjev, skupaj torej okoli 40 dinarjev. A snažno je, bolj belo kot sneg. Najznamenitejše brivnice so takozvane »Terminal Barber Shops«. Stene bele, tlak bel cementni, mozaik, oprava in vse drugo bleščeča bela snažnost. Shop (izg. šop, Amerikanci rečejo šap, Slovenci šapa) je prodajalna, delavnica, tudi poklic. Ameriške brivnice so imele higi-jenične naprave že pred evropskimi, a višek se ie uresničil šele v belih T. B. šopih. Bral sem: »Pomočnik v teh brivnicah dobi z vštetimi odstotki in napitninami na teden 50 do 100 dolarjev; a preden dobi službo, mora napraviti kandidat celo šolo. V več tečijih se mora šolati in se mora navaditi ne samo na dobro delo, temveč tudi na varčevanje s ča- som. Med izprašanimi kandidati izberejo zopet najboljše, in ti so najbolje plačani. — Tak brivski salon ima 30 do 40 belo lakiranih stolov, po najnovejšem načinu izdelanih; pri vsakem stolu je desinfekcijski aparat, v katerega romata takoj po uporabi glavnik in lasna ščet-ka; dalje so tam umivalniki z vročo in mrzlo vodo, prhe in vse vrste električnih strojev za masažo glave in obraza. Najmanj pol tueata brisač za vsakega gosta in cela izbira glavnikov in ščetk je vsakemu brivcu na razpolaganje. Noben prt, nobena brisača se ne porabi dvakrat; pred drugo uporabo gre vsak kos v novo prauje in kuhanje. Koliko brisač itd. se vsak dan porabi! Ker se večina Amerikancev sedaj sama brije, so si pomagali brivci z zvišanjem cen. Striženje las je stalo prej 25 centov, sedaj stane 60 centov. V brivnicah se sedaj nič več toliko ne klepeta kot se je prej; to pa zato ne, ker dobijo pomočniki odstotke od obrata, kar jih seveda podžiga k hitremu delu. — Moj brivec v Clevelandu ni bil na odstotke orga-niziran in me je ves čas spraševal, če imam Mussolinija rad. — Če hočeš, ti med striženjem ali britjem tudi nohte na rokah osnažijo in pristrižejo. Za to boš dal 75 centov ali 42 dinarjev. Pravi ameriški gentleman mora imeti lepo osnažene čevlje in brezhibno izpiljene nohte, telesu prikladno obleko in snežnobeio perilo. Snežnobeio so oblečeni tudi brivci in prav tako manikuristinje. Lete sedaj niso več one slabo plačane delavke prejšnjih let, napram katerim si je vsakdo smel dovoliti dvoumno opazko, temveč so poklicno dobro izšo- lane, po večini poročene ženske, večkrat tudi vdove. Po več let so v isti službi in resno opravljajo svoje ne ravno lahko delo. Zaslužijo z napitnino vred 30 do 50 dolarjev na teden, torej 1700 do 2800 dinarjev. Posebne sobice so pripravljene za pedi-kuro (nohti itd. na nogah); in odkar se je bubi udomačil so povsod tudi damski saloni z vsemi lepotilnimi pripravami in sredstvi. Nekatere delavnice so odprte zvečer do desetih, tako da pomočnik svoj delovni čas lahko menja; ta znaša osem ur. Tri četrt ure traja vse snaženje, da si popolnoma očiščen, na glavi, na rokah in na čevljih. Mažejo te zato toliko časa, da ti morejo več računiti. Takle je tvoj račun: Striženje las 60 centov Šampuniranje brez olja 60 centov Britje 59 centov Manikura 75 centov Snaženje čevljev 10 centov Napitnina za brivca 25 centov Napitnina za manikuro 50 centov Napitnina za snaženje obleke 10 centov Skupaj 3.40 dolarjev ali okoli .190 dinarjev. Šampuniranje z oljem še 25 centov ali 14 dinarjev več. Vse to v Terminal Barber Shops. Drugod so cene nižje. Seveda te tudi še bolj »obri-jejiK. iieiii olovensKi ui ivec v Chicago mi jc računil za britje, striženje las in za namazanje majhnega izpuščaja s cinkovim mazilom 1 dolar in 25 centov ali 70 dinarjev; pa ni bila njegova delavnica prav nič podobna onisani brivnici Terminal. važen in potreben razglas: Temeljem § 7. cos. nar. z dne 20. aprila 1854 št. 96. drž. zak. odrejam sledeče: 1. Med zvonenjem je vstop v zvonik k zvonovom dovoljen edinole zato postavljenim zvonarjem, vsakemu drugemu pa prepovedan. 2. Zvoniti se sme le ob časih določenih po cerkvenih predpisih in v primerih javne potrebe in nesreče. Prestopki se bodo kaznovali po § 11. cit nar. z globo 1000 Din ali z zaporom 6 ur do 14 dni. — Sreski poglavar v Kamniku, dne 17. julija 1928. — Dr. Ogrin m. p. * Kmetovalci, sadjarji, vinogradniki! Najzanesljivejša sredstva za pokončavanje škodljivcev dobite pri tvrdki Chemotechna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. k Ljubljanskim posestnikom vljudno javljava, da sva dobila dimnikarski koncesiji za mesto Ljubljana in pričneva s tem samostojno izvrševanje vseh dimnikarskih poslov in prevzemava vsa v to področje spadajoča dela za vse mesto. - Rihard Kernc in Ivan Kernc ml., Tržaška cesta 2. Telefon 2881. k Zobozdravnika dr. A. Praunseis in dr. L. Brenčič ne ordinirata od 6. avg. do 20. avg. k Opozarjamo na današnji oglas v inse-ratnem delu »podoficirjev mariborske garni-zije« ter priporočamo obilen obisk. •k Dr. Jožo Rant, zobozdravnik v škofji Loki od 6. avgusta zopet redno ordinira. ■k Hmeljarstvo, prva slovenska knjiga te stroke, delo prof. Sadarja, izide v kratkem v Oirilovi tiskarni v Mariboru. Opozarjamo podjetja in denarne zavode, ki žele v knjigi inse-rirati, da se javijo čimpreje za cenik. NA ŠMARNI GORI DNE 15. AVGUSTA Dnevni red: Ob 5 prva sv. maša, pri kateri poje cerkveni pevski zbor iz Vodic; po sv. maši darovanje. Druga sv. maša ob 6 z darovanjem za zvonove. Pri sv. maši ob 7 poje društveni pevski zbor iz Šmartnega. Ob 8 sv. maša, pri kateri poje cerkveni pevski zbor iz Smlednika. Ob 9 slovesno posvečevanje zvonov, Prevzvi-šeni g. knezoškof gre iz cerkve v slovesnem sprevodu z duhovščino, gospemi ku-micami in povabljenimi gosti v zvonik, kjer izvrši slovesno posvečenje. Med po-svečevanjem v kapelici poleg zvonika tiha sv. maša, Po posvečenju govor Prevzvi-šenega zunaj cerkve in nato škofova sv. maša (nekako ob 10) v kapeli Žalostne M. B. ob cerkvi. Takoj nato Marijansko zborovanje pred cerkvijo. Govorita gg. dr. Marko Natlačen, predsednik oblastnega odbora, in dr. Joža B a s a j, ravnatelj »Zadružne zveze«. Sklepne besede govori predsednik zbora. Po končanem zborovanju (nekako ob pol 12) še ena sv. maša v cerkvi, pri kateri poje cerkveni pevski zbor iz Št. Vida, in darovanje. Na predvečer in pa celo dopoldne bo preskrbljeno, da bodo verniki lahko opravili sv. spoved in prejeli sv. obhajilo. Popoldne ob 3 pete litanije M. B. in zahvalna pesem (slovenska). Zvečer zvonjenje v spomin umrlim dobrotnikom šmarnogorskih zvonov. Neverjetna moč je skrita v malemu zavitku, En poizkus Vas bo prepričal, da Ženska hvala perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za izkuha-vanje pa je najbolje, če se vzame SCHICHTOVO TERPENTIN MILO •k Žrebanje številk kolesarske loterije Jugoslovenske Matice se vrši nepreklicno dne 8, septembra t. 1. Vseh dobitkov je 600, med glavnimi eno motorno kolo 3 HP in 20 navadnih koles solidnega francoskega izdelka. — Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji ter v raznih ljubljanskih trafikah. Naroča se tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7, II. ■j4r Zaradi paše ubil človeka. V vasi Rupali v severni Dalmaciji je prišlo med kmeti Milošem Matijevičem in Nikolo Matkovičem iz Iževa in Nikolo Dujičem do prepira zaradi paše. V prepiru je Dujič ustrelil z revolverjem Matijeviča, ki je bil takoj mrtev. jc Sainoumor uglednega sarajevskega trgovca. 'V Sarajevu se je v četrtek zvečer v svojem Stanovanju ustrelil ugledni trgovec Ivan Dejanovič, ki je užival v Sarajevu splošno spoštovanje in ugled. Njegov samoumor je napravil v mestu najgloblji vtis. Vzrok njegovega dejanja je iskati najbrž v slabih premoženjskih razmerah. * Tifus v Zadru. V Zadru se je pojavil v velikem obsegu tifus. Prejšnji teden je umrlo okrog 30 oseb za tifusom, obolelo jih je pa okrog 150. V okolici Zadra, na našem ozemlju, pa se je pojavila hripa, ki nemilo zahteva vsak dan nove žrtve. Okoličani so poklicali iz Zadra nekega italijanskega zdravnika, ki je hripo ugotovil, ni pa o tem obvestil naših oblasti in pustil, da se je hripa razpasla. * V spVnju padel z zidu in se ubil. Na Sušaku so v petek zjutraj našli mrtvega delavca Josipa školiča iz Razonca v Dalmaciji. Policijska komisija je ugotovila, da je ponoči padel z zidu, ki deli Lujzinsko od Tvorničke ulice. Ponesrečeni delavec je pogosto pil in se je najbrž pijan povzpel na 20 m visok zid, da bi tam spal ter v spanju padel na cesto, kjer se je ubil. •k Smrtna nesreča v zagrebški bolnici. V petek se je pripetila v tovarni Vladimirja Arka v Zagrebu v Vlaški ulici težka nesreča, ki je zahtevala življenje 63 letnega delavca Andrije Stankoviča. Stankovič je imel opravek pri dveh vagonih, ki sta še vozila. Po nesrečnem slučaju je Stankovič prišel med odbijače obeh vagonov, ki so stisnili in ga popolnoma zmečkali. Stankoviča so prepeljali nezavestnega v bolnico, kjer je že čez nekaj minut umrl. * Smrt zaradi 10 Din. V Subotici se je pripetil v petek umor, katerega žrtev je postal 29 letni delavec Jovo Cseke. Ta je bil v neki gostilni v družbi dveh delavcev, s katerimi se je zaradi cehe 10 Din spri. Eden od njiju je zabodel Jova v trebuh in pobegnil. Ranjenec je bil prepeljan v bolnico, kjer je bil operiran. Povedal je ime onega delavca, ki ga je zabodel in katerega so aretirali, vendar pa on umora ne prizna. Cseke je kmalu zatem svojim ranam podlegel. je Ponarejeni kuponi dva in pol odstotnih obveznic državne loterijske rente za vojno škodo. Generalno ravnateljstvo poštne hranilnice v Belgradu je ugotovilo, da izplačujejo blagaj-nice ponarejene kupone loterijskih obveznic dve in pol odstotne državne rente za vojno škodo. Ti kuponi so na ta način ponarejeni, da je n. pr. kupon št. 1 popravljen na kupon št. 4; izplačilni rok dne 1. februarja 1925 pa je popravljen na 1. februar 1928. Jasno je, da generalno ravnateljstvo poštne hranilnice v Belgradu ponarejenih kuponov ne sprejema in jih ne likvidira. Stranke, ki predlože ponarejene ali sumljive kupone, zaslišijo pošte na zapisnik in jim take kupone proti potrdilu odvzamejo. je Tristo oralov gozda zgorelo. Na lokalni progi Ruma—Klenak, v neposredni bližini Kle-caka v Sremu, je iskra iz lokomotive zanetila žitno polje kmeta Dušana Rajačiča. Kmetje so poskušali požar pogasiti, toda bilo je vse zaman. Letina je popolnoma pogorela, vendar je škoda krita z zavarovalnino. — V gozdu Pa-lidjin blizu vasi Grke je nastal velik požar, ki ga je zanetila istotako iskra iz lokomotive tovornega vlaka, ki vsak dan dovaža gramoz za dvojni tir na progi Belgrad—Novska. Z zvo-nenjem in bobnanjem je bilo alarmirano prebivalstvo iz bližnjih vasi, s streljanjem iz pušk pa so obvestili 230 delavcev s proge in gasilno društvo iz Šida. Ker je požar napredoval zelo naglo, je obstojala nevarnost, da preide požar na žitna polja okrog gozda. Ljudje so napeli zato vse sile, da požar lokalizirajo. Prizor je bil strašen. Visok plamen in dim se je dvigal proti nebu, tako da so požar videli celo v Srein-ski Mitrovici, ki je oddaljena od kraja požara kakih 30 km. Zgorelo je okrog 300 oralov najlepšega in najboljšega gozda. Škoda se ceni na več milijonov. Pri gašenju so bile 4 osebe težko, 20 pa lažje ranjenih. Tako velikega požara v tamkajšnjih krajih niti ne pomnijo. je Osem ranjenih zaradi enega dekleta. V vasi Hadžiči pri Sarajevu so vaščani slavili te dni praznik sv. Ilije. Zegnanje se je zaključilo seveda s pijančevanjem, tekom katerega je nastal pretep zaradi nekega dekleta. V pretepu je bilo osem fantov težje ranjenih in so jih prepeljali v bolnico. Orožniki so krivce aretirali. * Vrtno veselico s tombolo, petjem in godbo priredi Prosvetno društvo v Preski v nedeljo, dne 12. avgusta ob treh popoldne pred Društvenim domom. je Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih vrhutega mučijo obolenja debelega črevesa, preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje proti možganom, glavobol, utripanje srca, jemljejo ziulraj in zvečer četrtinko čase naravne »Franz-Josek-grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se z najboljšim vspehoni vporablja »Franz-qosek voda pred in po operacijah v trebuhu. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. je Opozarjamo na današnji oglas Spodnje-štajerske ljudske posojilnice v Mariboru na zadnji strani našega lista. ie Vsem zborom ljubljanskega pevskega okrožja. Ob priliki Marijinega dne na Šmarni gori, dne 15. avgusta, bo pri škofovi sv. maši skupno petje okrožja pri katerem se bo pelo: 1. Premrl: Mašna v B; 2. Premrl: Do Marije; 3. Dr. Kimovec: Tvoji smo; 4. Hladnik: O Marija,moje želje in 5. Povsod Boga. — Lepo .Figov-cik Matevža Hartmana za 3000 Din in da g. Matevž ni šel na lini. V zadevo je povohala tudi ljubljanska policija in začelo se je za njo zanimati tudi orožništvo. Kmalu je bilo oblastem jasno kot na dlani, da ta goljufica ne more biti nobena druga kot 20 letna Elza B. iz Selc. Z njo se klati po Gorenjskem še ljubljanski igralec Pepe, ki je seveda oblečen kot kavalir in nastopa tudi tako. Oba pa kar križem goljufata ljudi. V Škofji Loki je Elza ogoljufala sodavičarja Ravniharja za 700 Din, v Spodnji Kokri je prišla Elza h kočarici Mariji Polajnarjevi in ji dejala, da je uslužbena pri podjetniku Dolencu v Zgornji Kokri in da mora izplačati njegove delavce, pa ji je denarja zmanjkalo in si je pri njej izposodila 900 Din. Legitimirala pa se je z Dolenčevo fotografijo. Še naprej je hotela Elza goljufati ljudi. Tako je k nekemu posestniku blizu Kranja poslala malega otroka, češ, da ga pošilja njegova žena, ki prosi moža za 3000 Din. Mož goljufiji ni nasedel. Orožniške tiralice naštevajo še celo vrsto grehov, ki jih je Elza zakrivila, bodisi sama, bodisi v družbi igralca Pepeta, tako v Ljubljani kakor tudi na deželi. Nekje na Bledu se je Elza celo pohvalila, da je izdala že okrog 30.000 Din za Pepeta, ki da je njen fant in ki bo nekoč še velik operni pevec. Sedaj ga »študira« na lastne stroške. Za sleparsko dvojico sedaj oblasti iščejo sledi, toda čim se kje pojavita, tudi takoj izgineta. Ljudi opozarjamo, naj neštevilnim trikom vseh muh polne Elze ne nasedajo. jc Mestni pogrebni zavod naznanja, da se bodo pogrebi radi razkopane Kctte-Mur-nove ceste (preje Martinove ceste) vršili od ponedeljka, 6. avgusta 1928, dalje, in sicer: iz sredine mesta, šentjakobskega, trnovskega in dvorskega mestnega okraja in Šiške preko Dunajske in Linhartove oziroma Vilharjeve ceste — iz deželne bolnišnice, šentpeterske-ga, poljanskega okraja in Most pa preko Ahacljeve, Bohoričeve, Japljeve in Jenkove ulice po severnem delu Kette-Murnove ceste na pokopališče k Sv. Križu. Ko bode pa tudi severni del Kette-Murnove ceste za pronet zaprt, pa se bodo vsi pogrebi vodili preko Dunajske in Linhartove ozir. Vilharjeve ceste. O Še vbadarjev je manjkalo ... Domovinsko pravico v Ljubljani so navsezadnje dobili še komarji. Odkar je v napol regulirani Ljubljanici polno travnatih zclenic, oaz. otokov in polotokov, imamo pomladanske večere čisto urejene žabje koncerte, poleti pa imajo sredi struge komarji kar najugodnejša kotišča za zalego. Letos je ta živada bogato obrodila; to čutimo osobito mirni in pohlevni stanovalci v bližini tega velikega in dolgega korita. Komarji nam odjedajo ne le najboljšo kri, marveč tudi sladko spanje, kolikor ga moremo ali bi ga moli imeti v tej duhomorni sopari in vročini. Komaj se vležeš, žc ti za-sika tisti stereotipni glasek kakor nežna si-renska trombica na ušesa, ki ti sporoča žalostno vest, da se zdaj začenja kraja in srka-nje tvoje srčne krvi. Pa to naj bi že bilo; če bi le te drobne pijavke ne zapustili tri-, štiridnevnega spomina na glavi, na rokah ali nogah! Kar sem hotel reči, je tole: Ceterum au-tem ccnseo: Regulirajte Ljubljanico, da bo vsaj komarje odnesla! — Opikanec. O Karambel. Na vogalu Tržne ulice in Celovške ceste sta v petek trčila motociklist Fr. Ferjančič in vojaški tovorni avto, ki ga je šo-firal vojak Todor Petrovič. Ferjančič je pri ka-ranibolu dobil znatne poškodbe na rokah in tudi njegovo motorno kolo se bilo kar zanič. Krivda ne zadene nikogar in je nesreča nastala le slučajno — ker vse drvi tudi na cestnih križiščih in ovinkih. O Itn k niti« so nameravali. Na klopici v kralja Petra parku so sedeli trije vagabundi in se vneto posvetovali, kako bi prodali onih 30 kg cina, ki ga imajo spravljenega še od zadnjega »ruka< iu kiun bi ku/.alo »rukniti< na i večer. Slučajno pa je slišal njihov pogovor | mož, ki je vse te »knife« in sruke« v njihovem rokovnjaškem žargonu razumel in t »t-o j spo- znal, da nameravajo možje nekam vlomiti. Obvestil je o tem policijo, ki je vso tri rokomavhe pretirala. So to trije, zaradi tatvin in vlomov že neštetokrat kaznovani možakarji. Policijskemu uradniku niso niti hoteli povedati, kje imajo spravljenih onih 30 kg cina. Policija jim bo še enkrat natančno izprašala vest, nato pa izgnala. 0 Ker sc vslod dolgotrajne suše po iskrah iz železniških strojev užigajo trava in žito ob železniških progah, pozivlje mestni magistrat vse mejaše ob železnici, da v lastnem interesu čimprej požanje žito in ga ne puste ležati v bližini železnice. © Tatvine. Nočni čuvaj v palači Delavske zbornice Franjo Marotti je prijavil, da je neznan zlikovec odnesel iz palače nekaj zidarskega orodja, vrednega 180 Din. — Iz gramozne jame posestnika Franca Berliča v Zgornji Šiški je nekdo odnesel več lopat in krampov, vrednih 150 Din. — Posestnica Ivana Miklav-čič v Rožni dolini je prijavila, da so jo njeni trije podnajemniki ogoljufali za okrog 700 Din. — Raz njivo Ivane Bizjanove v Spodnji Šiški so neznani zlikovci odnesli za 100 Din krompirja. Podpirajte Slovensko ' stražo! Kupujte razglednice Slovenske straže l Nove razglednice: Tone Kralj: »Slovo« Di.i 1.50 Tone Kralj: »Prešeren« Din 1.50 Franc Zupan: »Podgorje na Koroškem« Din 1.50 Zemljevid slovenskega ozemlja Din 1,— Nabiraite nove člane! Letna članarina Din 10.— Za mladino do 21. leta Din 2.— Ustanovnina Din 250.— Pokroviteljnina Din 1000,— Slovenska straža v Ljubljani Poljanski nasip št. 10 Maribor DELAVSKE HIŠICE V MARIBORU. Delavske hišice v prvi koloniji v MariLoiu se bedo oddale na podlagi posebne pogodbe , med reflektauti in mestno občino. Stavbni stroški za hišice lipa A znašajo 78.000 Din, /.a hišic tipa B pa 60.000 Din. Razen tega pride še kupna cena parcel (10 Din za kvadratni meter). Vsi stavbni stroški se amortizirajo v 25 letih; izplačevanje bi se pričelo s 1. januarjem 1929. Kaj pa če bi ta ali oni retlektant ne plačeval redno teh ourokov? Stvar izgleda p< ' ;n takole: če ostaneš na dolgu dva meseca, potem sme mestna občina zahtevati, da hišico izprazniš-. V slučaju, da moraš iz hišice v teku prvih etih let, nimaš pravice, zahtevati nazaj že vplačanega zneska. Če se ti pa pripeti, da bi moral radi dvomesečnega prestanka 7, izplačili ugovorejnega obroka zapustiti hišico in to po preteku petih let, potem imaš pravico, da zahtevaš povračilo zneskov, ki si jih že vplačal iu sicer dobiš z ozirom na število let gotov odstotek vplačanih zneskov, ki se v pogodbi točno predvideva. Predpogoj je seveda pri tem, da predaš hišo v dohrem stanju. Po preteku 17 let pa hišo lahko prodaš, če te je volja. Dotičnik, ki mu hišo prodaš, stopi v iste pravice in dolžnosti napram mestni občini, kakor jih imaš ti. Po 25 letih preide hiša v tvojo last. Seveda preide že lahko prej, če si izplačal celoten znesek (78000 ozir. 60.000 l)in). Ako imaš na razpolago 78.000 ozir. 60.000 Din, ki si jih prihranil tekom let, preide hišica seveda takoj v tvojo last. Hišice se bodo zavarovale proti ognju in sicer na breme reflektantov. Obnovitev cest in cestnih fasad r.n so ho izvršila no enotnem načrtu. je najfinejša pisalna kreda visoko konkurenčna v kvaliteti in ceni vsakemu tovrstnemu inozemskemu izdelku. Zahtevajte vzorčno pošiljko. Ne naročajte poprej dokler jo niste preizkusili. MU8L3&HH Kongresni trj 3/1- IU W vIlslS.EJrig Telof. 29-70, BvzoJav„Kreda" n Kam danes? V Iloče k telovadni prireditvi mariborskega orlovskega okrožja. Iz Maribora se odpeljemo ob 13.25. Sodeluje godba iz Hoč. Polo- . vična vožnja dovoljena! Pridite in privedite s seboj še druge! □ Na vrhu frančiškanskih stolpov so zadnje dni inštalirali strelovod. To je dalo pasantom povoda, da so kar v gručah postajali na trgu pred frančiškansko cerkvijo in ob Aleksandrovi cesti ter opazovali drzno in nevarno delo pri strelovodni inštalaciji. Kar po dva sta se popela na vrh križa ter nadaljevala svoje delo, spodaj pa je radovednim gledalcem kar sap zastajala. Strelovodna napeljava se je včeraj končala; delo je izvršila znana tvrdka Karol Pirch v Mariboru, ki ji omenjeno nevarno delo daje najboljše izpričevalo. Več glej zadaj v oglasu. □ Po končanem letovanja na Pohorju. Ko so se naši mali pohorski kolonisti vrnili 30. julija nazaj v Maribor, so se v mestnem fizikatu stehtali. Rezultat je bil zelo zanimiv: 25 slučajev izkazuje minus, 25 pa plus. Vendar je v celoti izkar. plusov j>o prirastku teže nekoliko večji. Tako je Ivan F. postal kar za 3 kg težji! Minusi pa gredo seveda na račun neprestanega gibanja v naravi — spava-nja, kopanja itd. Blagodejne posledice pohorskega letovanja se bodo pokazale šele sedaj po povratku in pa takrat, ko bodo naši malčki zopet sedeli v šolskih klojieh. Uspc.-na intervencija mariborskega Aero-kluha. Po posredovanju mariborskega Aero-kluba se je izvršila izprememba glede voznega reda v zračnem pnmetu med Zagrebom in Belgradom v tem smislu, da ne bedo odplula zračna letala iz /,agr.-ba kakor doslej ob 7 uri zjutraj, ampak šele ob osmih. Tako je omogočeno tudi tistim potnikom, ki prihajajo v Zagreb z jutranjim brzovlakora iz Maribora, da se peljejo lahko z aeroplancm v Belgrad tuKoj ob osmih. Odhcd iz Belgrada po starem voznem redu. Tako bodo lahko Mariborčani opravili svoje posle v Belgradu v enem dnevu, kar preje ni bilo mogoče. .lr_. □ »Monlags-Pressec izide prvič jutri zjutraj. ».Tiska se v tiskarni Ažbe na Koroški cesti in je .predhodnica nemškemu dnevniku, ki se namerava .^.ustanoviti v Mariboru koncem tega leta ali pa z Novim leiom 1929. Novi časopis bo pesvečal — kolikor smo informirani — j>osebno pozornost tujskemu prometu in nemško-jugoslovanskemu zbližanju; hkrati pa bo seznanjal Nemce v Avstriji in Nemčiji s prirodnimi lepotami, mnogoštevilnimi letovišči ter kulturno-zgodovinskimi razmerami sploh v naši domovini. »Montags-Presse« bo izhajala vsak ponedeljek ob 2 zjutraj. □ V koroškem predmestju se uvede mestni mestni avtobusni promet, čim prispe novi avtobus, ki je že naročen. Avtobus bo vozil najbrže takole: Glavni trg—Koroška cesta—Vrtna ulica—Smetanova ulica—Gajeva ulica—Koroška cesta in nazaj na Glavni trg. □ Uvedba mesečnih kart pri mestnem avtobusnem podjetju. Mesečne karte za celo omrežje mestnega prometa se bodo izdajale po tarifi 200 dinarjev mesečno; stnerne mesečne karte pa se bodo izdajale po 25—45% popusta na normalne vozne cene. □ Nov notar v Mariboru. Dne 25. julija je začel uradovati v Sodni ulici štev. 2/1 (dr. Pipuševa hiša) notar g. dr. Anton Bartol. Novodošlega notarja toplo priporočamo! □ Likof. Dvonadstropna hiša za šoferje, ki jo je zgradila mestna občina, je že jx>d streho. Tudi hišice v prvi koloniji so pod streho. Običajni likof ter dvojno plačo za priboljšek dobijo delavci danes pof>oldne ob 16. uri. □ Koncert v mestnem parku se vrši v nedeljo 5. t. m. ob pol 11 dopoldne. □ Ljudsko gibanje v Mariboru. V mesecu juliju je bilo v Mariboru 59 rojstev (v juniju 61) in sicer v stolni župniji 30, v župniji Matere milosti 11, v magdalenski pa 18. Smrtnih slučajev je bilo v preteklem mesecu 63 (v juniju 57): 13 v stolni župniji, 10 v župniji Matere milosti in 40 v magdalenski župniji (bolnica!). Porok je bilo v stolni župniji 9 (v juniju 8), v župniji Matere milosti 13 (v juniju 15), v magdalenski župniji 10 (v juniju 3). □ Gibanje nalezljivih bolezni. V mariborskem mestnem okolišu je zbolelo v Času od 22. julija do 31. julija 1928 osem oseb na nalezljivih boleznih in sicer: na škrlatinkl ena, na davici dve, na ošpicah dve, na šenu ena in na tifusu dve. □ Trotoarji. Popravila mestnih trotoarjev so v polnem teku; treba bo v tem pogledu jx>praviti še približno 1650 kvadratnih metrov. V svrho cenejšega popravila bo občina naročila lastne kotle za prirejanje trotoarne mane. □ Razglas. Mestni gradbeni urad prične v pondeljek 6. t. m. s preddeli za tlakovanje Meljske ceste in teden kasneje s tlakovanjem samim. Ta dela bodo trajala ca. 3 mesece. — V tem času bo Meljska cesta v jjoeameznih predelih zaprta za prevozni promet. pro6ti ostanejo le trotoarji. D6voz k posameznim hišam se bo po možnosti omogočal, vendar se že vnaprej opozarjajo prizadeti posestniki, da omeje dovoz za časa dela na skrajni minimum. — Prevoz v smeri proti St. Petru je po Pll-narniški, Kacijanerjevi, Trstenjakovi in Motherjevi ulici. — Vsi vozniki se opozarjajo, da pazijo na opozorilne napise na križlŠJlh posameznih ulic in se ravnajo po danih navodilih. □ Jarma w I mena. pogodba glede nabave mesa za mariborsko garnizijo za čas od 1. oktobra 1928 do Si. marca i929 sc vrši 14. avgusta 1928 ob 11 dopoldne pri Mariborskem vojnem okrugU. Pogoji so interesentom na vj>ogled v mestnem vojaškem uradn. □ Umrla je Antonija Koren, soproga pos-st-nika, stara 88 let. Pogreb bo v ponedeljek ob 15 na pobreikem pokopailSJu. .. □ Zblaznel j» predvčerajšnjem ob 23 uri neki S., stanujoč v Tattenbachovi ulici. Zadnje dni so ga mučile težke rodbinske skrbi. Prepeljali so ga v bolnico. □ Po nakluiju. Pred nedavnim je neznan človek ukradel v Hočah neki gospej zlat prstan, 200 dinarjev in novo žensko ročno torbico. Oškodo-vanka je včeraj imela posebno srečo, potem ko so vsa poizvedovanja ostala brezuspešna. Pripeljala se je v mesto. Seveda je njena pozornost obrnjena ■ predvsem na prstape iij ženske ročne torbice; kar ugleda pri neki ženski ročno torbico, ki jo je po kratkem ostrem opazovanju spoznala za svojo. — Osumljenka je seveda takoj izpovedala na policiji, da je omenjeno torbico dobila od nekega moškega za dva litra črešenj. Zgodba pa se ni končala. Zaslišal ge je možakar, ki je na vse kriplje zatrjeval, da je torbico našel v gozdu. Z zadevo se bo pečala še orožniška postaja v Hočah, ker gre še za zlat prstan, ki je precejšnje vrednosti. NIKOLI VEČ VOJNE! Ta klic naj zaori tudi iz naših vrst, tovarši ko bomo dne 12. avgusta zbrani na Brezjah. Spravilo slavje ob 10 letnici miru se prične ob 10. uri. Pridite vsi! Nimamo plakatov, nimamo sredstev za. bučno reklamo, vi sami agitirajte za naš dan. Od moža do moža, od vasi do vasi! Polovična vožnja dovoljena od 10. do 14. avgusta- Tovariši na veselo bratsko svidenje! Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani. Dne 12. avgusta 1928 se vrši v Kočevju Celje '-©■ Češki bogcslovci v Celju. V četrtek dopoldne je na svojem poučnem potovanju skozi našo državo dospelo v Celje p>cd vodstvom dveh mariborskih bo-gosiovcev devet bogoslovcev iz Cehoslovaške: 1 iz Prage. 5 iz Brna ter 3 iz Olomuca. Pripeljali so se iz Maribora, kamor so dospeli že 31- julija. V Ata-riboru so prisostvovali konsekraciji pomožnega škofa prevzv. g. dr. Tomažiča, posetili Slomšekov grob ter si ogledali zanimivosti mesta. Iz Maribora so napravili izlet v Ptuj, kjer jim je prof. Abramovič ljubeznivo razkazal historične zanimivosti Ptuja. Obiskali so tudi popularno božjo pot Ptujsko goro. V Mariboru jih je povsod ljubeznivo spremljal češki rojak vpokojeni svetnik g. Knop. V Celju so si ogledali mesto, pojx>ldne pa so se v spremstvu ljubljanskega tovariša odpeljali dalje proti Ljubljani. V Celju so se sešli tudi s češkima rojakoma župnikoma gg. Vaclavikom ter liirschejem iz Gotove)) . odn. s Polzele. Potovanje so medsebojno organizi-la naša in češkoslovaška bogoslovna društva. Bo-goslovci imajo skozi našo državo znižano vožnjo. Potovali bodo do Niša; potem se pa vrnili v domovino. Gg. bogoslovci so bili v Ce!ju navdušeni nad lepoto naše zemlje. ; , Zr Spored velike orloTske prireditve v Pe-trorčali dne 15. avgusta 1928. Zjutraj ob 8 formiranje sprevoda, nato sprevod v cerkev, po sv. maši pa odhodna teiovadišče, kjer bo najprvo skušnja za proste vaje, nato pa skušnja na orodju. Popoldne ob pol 4.. uri pričetek javne telovedbe po sledečem sporedu: 1. člani: proste vaje; 2. mladenke; proste vaje; 3. Orliči: vaje; 4. članice:, simbolične vaje; 5. Drog in bradlja, vodi br. Roje,; 6- Mladci: vaje. — Govor urednika Terseglava. — 7. Članice: proste vaje; 8. gojenke: proste vaje;. 9. vaditeljikh vrsta na drogu • in -krogli;; 10. r IaW:a-Atletika, -f Za. prireditev je dovaljena na vseli progah jx>loviŽnf vožnja., Pri celi prireditvi igra celjska železniparsk« godba. , . „ J2r Sprejem trgovskih vajencev in vajenk. Gremij trgovcev Celje opozarja svoje člane, .kateri nai-meravajo sprejeti nove vajence ali vajenke, da tO store še v teku meseca avgusta- To je nujno potrebno, da lahko iakoj po vstopu, začnejo obiskovati Trgovsko nadaljevalno šolo. Pozneje vstopivši se ne morejo več sprejeti v to šolo in izgubijo glede šole celo leto, s čim se tudi vajeniška doba podaljša, ker gremij ne sme učnih spričeval potrjevati, ne di bi bil vajencc ali vajenka z uspeliom dovršil, navedene šole. Važno ie to razmerje tudi za starše, kateri nameravajo svoje otroke določiti za trgovski stan. Takim saršem se priporoča, da v zgoraj , navedenem roku poiščejo učna mesta,za otroka, ki ima veselje in se želi izobraziti za trgovski stan. Zahteva se najmanj ž uspehom dovršena šestrazredna ljudska šola ali dva razreda meščanske šole. Stavbeno gibanje v Celju in okolici. Letošnja stavbna sezona'v Celju in bližnji okolici se odli-kuje po doslej tuji nam živahnosti in podjetnosti ter smo dobili že letos lepo število novih hišic. Baš sedaj pa se dela še zlasti živahno in je pri stavbah zaposlenih mnogo delavcev, da ne omenjamo zaposlitve stavbenih gradbenikov in industrijcev. Tovarna za emajliraiio posodo A. Westen d. d. v Ga-berju je ravnokar dozidala velik kompleks svojih delavnic z železobetonskimi Shed strehami in je s tem modernizirala del svojega obširnega obrata-Podjetje namerava še letos postaviti na. Golovcu več uradniških in delavskih stanov, hiš, vendar jo v tem še ovira municijsko skladišče, ki se nahaja na tem hribu. Premestitev tega munic. skladišča, ki nikako me spada v sredo velikega industrijskega centra, je nujno potrebna in za nadaljnji razvoj industrijskega Gaberja neobhodno važna. Pod okoliškim pokopališčem, za gostilno pri novi cesti, je nastala manjša kolonija delavskih enodružinskih hišic, ki so jih zgradili gg. Pilko, Pogorelčnik, Ra-taj, Naraks, Kegu, Sredcvnik in Artnak. Stavbišča na hribu Sv. Jožefa se pridno zazidujejo. Tako si stavijo lastna bivališča ferdatni kapitan Heilman, Čuk Matija, Grilec. Anton, nasproti Skalni kleti pa gradi pietstanovanjsko hišo ga. Regina Šega, manjšo hišico pa ga. Vede. V Liscah je nad Seidlo-vim studencem nastala skupina treh hiš, katerih lastniki so gg. Pressinger, Lah in Podgoršek* Na stavbiščih v bližini nove okoliške šole bodo kmalu dovriSene vile gg. Nerada, Kranjca in Jezernilta, vila g. Detičeka pa je že zgrajena. V mestu samem so poleg Fajtove trgovske in stan. hiše na Kr, Petra cesti, ki se bliža dovršitvi, preziduje v Razlagovi iiriiii niti nt wb: nem . i i PRTMT1RNT * IlPMMjbEHH j laboratoire alga susak južosiavie i!|j*!ti par r s 1?2 22 20 172 5 • j V mre p-roduit «3ena recoipense entre puusieurs ?rodutts etrangers de grand prt* dipioie suivre ---- 8ureau d eKspDsi ti on ak od strnni amaterjev. ludi v pariškem «ero-8aloiru nif,sani razstavil Daimler-Benz tsvo-•jegiv; oqdi tako pozornost vzbujajočega lctal-ijoga motorja in letalu. Klenim-Daimler, Mercedes je trikrat zmagal v nemškem Grand-j:rixu in sc letos ne udeleži nobenih nadaljnjih tekem. Po Continental-obročih sc po zadnjem velikanskem uspehu v Grand-prixu splošno povprašuje. Conti je pač najboljši obroč za avto in kolesa. varovaln.no. Kljub agilni opozoritvi zastopnikov zavarovalnih družb je še sedaj velik del posestni-kov nezavarovanih. Letovišče. Vsle divne lege, s katero se lah*o postavlja Kostanjevica, imamo letos jtrecej tujcev posebno z Dunaja na oddih. Topla Krka je privlač-ljiva kakor tudi lepi izprehodi in prijaznost domačinov. Letovišče. Vsled divne lege. s katero se lahko licitacija zgradbe obl. ceste Kostanjevica—Ošterc pri gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani. S tem bo enkrat konec peresa in svinčnika nasprotnikov. Kolportiža. Ob nedeljah se je uvedla kolpor-taža ; Slovenca- po mestu. Prodaja se sobotna in nedeljska številka. Dnevno prodajo pa že ima od poprej znana trgovina A. G a t s e h. Segajte pridno po njem! Olepševalno društvo se namerava ustanoviU, imelo bo jiredvsem skrbeti za stanovanje tujcev, zgraditi kopalne kabine in čolne ter postaviti klopt na primernih jirostorih. Trbovlje Stavbno gibanje. Krasno enonadstropno hišo ulici poslopje stare okoliške šole v namene Delavske zbornice. Delo izvršuje tvrdka TSnies iz Ljubljane in bodo adaptacije do jeseni gotove. Na. Kr. Petra cesti prezidava g. Ilerzman svoje dvorišče v stanovanjske namene. V Gregorčičevi ulici stavi g. Skobeme gospodarsko poslopje s sušilnico. Poleg novih zgradb se v. mestu tudi adaptirajo in f>o-pravljajo stare hiše. Okusno si je preuredil in obnovil svojo hišo v Prešernovi ulici .trgovec Valentin Hladili. Ulična pročelja so se popravila odn. obnovila pri Rudarski šoli, Kolenčevih dedičih, vrvami Adamič na Kr. Kr. Petra cesti, pri hiši g. Breznika na Dolgem polju, g. Borlaka v Raz-lagovi ulici, g. Peri«iclia na Slomškovem trgu in še nekaterih drugih. V okolici so še nadalje postavili nove hiše: v Cretu g. Kolar, v Sp. Hudinji ga. T .*_.'!. V - X- .. 7« U..JU11 Alkl« MM l,r*milR nrui, » iiu-ttnjt ..iuiii ui, hm Ostrožnem Karol Skamen in v Medlogu Jakob Ran-čigaj. Višek stavbene sezone pa vsekakor pomeni gradba impozantn« palače Ljudske posojilnice na oglu Kr. Petra ceste in Vodnikove ulice, stanovanjska hiža mestne -e-lektrarne na Vrazovem trgu ter Orlovskega doma v Samostanski ulici. .:*,:•,; Ptuj Ptujsko gimnazijo je postavil generalni štab krog >Jutrac na proskripcijsko listo s štirimi drugimi gimnazijami v Slovenij, češ, Koroščeva vlada jo bo ukinila. Namen je prozoren: begati ljudstvo in starše. Ali je tako pisarenje na mestu, naj se informira »Jutrov« štab pri svojih ptujskih pristaših. Ti mu bodo gotovo odgovorili, da je v pasjih dneh iu v dobi kislih kumaric to pisanje sicer možno pri redakcijski mizi, kjer se kujejo velike vesti, za nas Ptujčane pa skrajno bedasto. Zakaj ptujska gimnazija bo gotovo preživela neokrnjena »Jutro« in vse njegove pristaše. Zato bodo skrbeli naši poslanci, na katere >Jutro pljuje, a so jim in jim bodo 1udi ptujski KDKarji hvaležni za njih delo za našo gimnazijo. Osebna vest. G. Fran Herkovič iz Ptuja je dovršil na veterinarski visoki šoli v Zagrebu živino-zdravniške študije. Potniško letalo Dunaj—Benetke je dne 2. avgusta moralo pristati zaradi viharja na Ptujskem polju. Nadaljevalo je drugi dan brez nezgode svojo pot s peterimi potniki iz Anglije. Novo mesto Zopet poskušen požig. Ko je dne 3. avgusta t. I. posestnik Prešeren v Smolenji vasi jemal oves iz kozolca, je našel v sredi štanta dva nažgrna snopa, kar dokazuje, da je dosedaj še neznani po-žigalec zopet skušal Prešernov kozolec zažgati. Ovseno snopje pa še ni bilo dovolj suho in se ni vžgalo. Storilcu se Je torej posrečilo v enem mesecu štiri kozolce požgati. pri petem pa se požig le slučajno rii posrečil. To presega vse meje zlob-nosti. Orožništvo nima do sedaj še nikakega sledu za" požigalcem. Cerklje ob Krki Antotaks bo v par dneh na razpolago vsem, ki se ga bodo hoteli poslužiti. G. Pleterski je že pripeljal nov avto — stirisedežen, kar bo na naše dolge in ravne ceste zelo pripravno. Na vsak način bo avto izpodrinil tudi vaške fijakarje kot je že Dl&stl16 Strela je ubila zadnjo nedeljo proti večeru na paši konja Lojzetu Unetiču iz Cerkelj. — Isti večer je'strela užgala pri Urbanču v Račji vasi. Pogorel je skedenj, listnica in senica z vso krmo vred. Zavarovan ni bil, ker Be ljudem smili dati denar za zavarovalnino. Ko pa pride nesreča, tedaj je pa hudo!. Na Holandsko je odšlo prejšnji četrtek iz en« tukajšnjih vasi šest fantov skupaj. Pa ga skoro ni dneva, da »e ne bi kdo odpravljal. Ko bi se razmere uredile, smo tega mnenja, da bi naši ljudje našli lahko kruha dovolj v domači državi, četudi nekoliko enostavnejšega. Pa bi bil le doina! Kostanjevica na Krki Strela. V nedeljo zvečer je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Jordana na Dobravi. Ogenj mu je vpepelil vss gospodarska poslopja, nato jm prešel na kozolec g. Abrama, katerega je tudi uničil. Oba imata le malenkostno ža- gaj je prizidal k svoji hiši, še eno. fetkrnjl" Jiiši enako zgradbo. Takoj pri Dimniku ob novi cesti gradi g. inž. Krasnig lično vilo v večjem obsegu. Pod Ojstrom si je postavil lepo hišico g- Mulej. Nekaj stanovanjskih hiš, katere gradi občina, je že pod streho. Rudnik prezidava one hiše, ki so dosedaj služile za sanice, družinska stanovanja. Istotako to rudnik še nekaj stanovanjskih barak podrl ter na drugem mestu na novo postavil. Dela pri Meščanski šoli se bližajo koncu m se bo pouk pričel ob pričetku šolskega leta v novi .zgradbi. Največje delo, ki se dela v Trbovljah, je pa žična železnica, ki vodi iz obrata Dnevnega kopa »Neža« čez Plesko na Retje in mora biti do jeseni gotova. Po tej železnici se mora že letos prevažati dnevno circa 500 vozičkov materiala za zaliranje izpraznjenih mest v jamah. Drugo leto se mora prevažati na tej železnici čez 2000 vozičkov in se s tem prične popolnoma nov sistem dela po jamah, kjer se že tudi v ta namen v jami pripravljeni vsi novi rovi in jaški, izklesani v skalovju. Odprle se bodo s tem tudi popolnoma nove premogovne plasti. Praznovanje pri rudniku. Včeraj se je pri rudniku zopet praznovalo in to baje radi pomanjkanja vagonov. Domokratje nasprotniki olepšanja trga. Okr. zastop je nameraval napraviti od Glavnega trga do pokopališča trotoar. Ker pa ta ideja ne izvira iz demokratskih glav, hočejo ti to potrebno napravo preprečiti s pritožbami na razne strani, dasi je trotoar nujno potreben. Z motiko je. težko ranil svojega tovariša neki delavec. Rana je bila tako huda, da je bil tukajšnji zdravnik primoran ranjenca oddati v ljubljansko bolnico. Surovež je bil aretiran. Zagorje ob Savi DancR prihite iz celega Pcsavja bivši vojni tovariši na odkritje spomenika padlim Zagorjanom, kateerga je postavilo agilno društvo Zveze slovenskih vojakov, v ponos in okras celega Zagorja. Sjx>-menik je po mnenju strokovnjakov eden izmed najlepših le vrste v Sloveniji. Spored, kateri je bil že objavljen v časopisju, ostane nespremenjen. Hrastnik Zadeva nove šole. Privatno je dal krajni šolski svet ugotoviti primernost že komisielno odobreno stavbišče za novo šolo pri Rošu. Gosp. inž. Endlicher je izjavil po ogledu izkopanih jam, da jo ta parcela za stavbo za težko poslopje radi pla-zovja nezanesljiva. Ker se je že ena šola vsled enakih vzrokov piodrla, ni javnosti vseeno, ali se zazida za dvanajst razrednico denar v nesigure.n lapor ali na sigurno mesto. Da temu odpomore, je g. Alojz Logar ponudil ltrajnemu šolskemu svetu dvakrat tako veliko komisielno odobreno stavbišče v zamenjavo za parcelo pri Rošu. Gosp. Logar ne rnbi one parcele za sebe, in je hvalevredno, da hoče toliko za javni interes žrtvovati. Logarjeva parcela je na malem griču, in kamnita ter lepa solnčna lega čez celi dan, ima pa tudi prednost, da ni potrebno otrokom čez železenski tir hoditi in je oddaljena od gostiln. Parcela pri Rošu je bila kuj>-Ijena pod PP-režimom. Danes so tu gospodarji socialisti pod vodstvom g. Malovrha, in imajo zdaj lepo jiriliko napako popraviti, posebno ker so funkcionarji krajnega šolskega sveta po naših točnih informacijah prepričani, dS je od Logarja [ionude-no stavbišče bolj sigurno. V imenu prizadete javnosti svetujemo, naj krajni šolski svet ponudbo sprejme in i^istira tozadevne sklene svojtiga prednika. P.osveluega šefa v Ljubljani in oblastni šolski svet pa prosimo, da poiveti svojo pažnjo tej zadevi. Nujna prošnja družinam Ljubljanski škofijski list z dne 28. julija t. 1. prinaša sledeči času zelo primerni in uva-ževanja vredni poziv g. ljubljanskega knezo-škofa: Od leta do leta se množe prestopki javne morale. Posebno sveta sramežljivost se od dne do dne bolj zatira. Zdi se mi v tem točen sistem. Vsako leto gre na tej polzki poti en korak dalje, da se čut sramežljivosti polagoma nevede uničuje. Vse to opažam globoko užaljen. Jugoslovanski škofje smo se o tej prežalostni, sramotni zadevi večkrat razgovarjali. Večkrat sem že nameraval očitno nastopiti zoper te razvade, ker pa je stvar vedno hujša, se mi zdi, da ne smem več molčati. Vse družine, poseMTti- one po mestih in trgih nujno prosim, da ne bi dopuščale vsaj sledečih dveh nespodobnosti. 1. Obleka je za to, da polepša telo, da ga varuje prehlajenja in bolezni in da ščiti sveto sramežljivost. Toda kroj obleke naših deklet in žena temu trojnemu namenu naravnost nasprotuje. Naj bo obleka lepa in čim bolj okusna. Vprašam pa, je li lep in okusen kroj, če obleka ne sega niti do kolen, če ne pokriva prsi in pleč? In kaj naj rečem o krilu malih deklic! Vprašam, varuje li taka obleka telesno zdravje posebno v zimskem času? Zdravniki vedno glasneje trdijo, kako hitro se kvari zdravje dotičnih deklet in žena, trdijo, da se množe slučaji smrti v najlepši mladosti. Vprašam, ali taka obleka varuje sveto sramežljivost? Res, kazati nekoliko telesne golote ni takoj greh, vendar težko je meje točno začrtati. Akoravno ni greh, pa vendar večja mera golote žali čuvstvo sramežljivosti, povečuje pri dekletu naravno poželjivost in vzbuja v radovednih moških najhujše najgrše strasti. Pri obojnem spolu se tako odpira pot k razuzdanosti od prve do zadnje stopnje. Kaj naj rečem o deklicah s tako kratkimi krili! Opažam, kako se mala deklica sramuje, posebno tedaj, kadar sede ali se prikloni. Polagoma se pa prirojeni čut sramežljivosti zamori, deklica postaja vedno bolj nespodobna, ne le v samoti, ampak tudi v javnosti. In ko dorase ... Očetje in matere, prosim Vas, pri Bogu Vas zarotim: odstranite iz svojih družin tako nespodoben, nekrščanski kroj obleke pri sebi in pri otrocih! Ako se ne bojite Boga, ki splošne grehe tudi splošno kaznuje, usmilite se vsaj otrok, da se ne pogreznejo v nečistost, ki škoduje ne le duši in razvoju dušnega življenja« ampak tudi telesu in telesnemu zdravju. Zrušite grozno tiranijo nespametne in pogubne mode! Ženska društva, na noge v boj za dekliško čistost, v boj zoper javno nespodobnost, ki ravno dekliško telo najbolj kvari in omadežuje. 2. Druga neznosna nespodobnost se godi pri skupnem kopanju obojega spola. Le kojSajmo se, da si ohranimo telo čisto, močno, zdravo! Toda ali se le količkaj sramežljiv človek ne bo užalostil v dno duše, ko vidi, kako se moško in žensko, mlado in staro kar skupaj koplje v Ljubljanici, v Savi, v Bistrici, v Sori, v Blejskem jezeru itd.! Mnogi so celo tako nesramni, da samo v kopalni obleki gredo na polje, v vas med ljudi. Res, ni koj greh, toda je bližnja priložnost v greh. Vsak nespodoben pogled vzbuja poželjive strasti, ki so liote vzbujene že greh in vodijo k večjim nesramnostim, o katerih še govoriti ne maram. In kako se ognusi domišljija ob takih prilikah! Zaklinjam Vas, dragi starši, varujte se Vi takega kopanja, pa varujte tudi svoje otroke, da se ohranijo čisti. Pri tej priliki prosim vse župane in občinske odbore, da z ostrim, odločnim nastopom preprečite take razbrzda-nosti, ki uničujejo sramežljivost in vodijo v najgrše hudobije. gesta božja zapoved velja zmeraj! Ne izzivajte Boga, ki je neskončno potrpežljiv in prizanesljiv, ki pa je tudi neskončno pravičen in strahovito udari, ko mera hudobij prikipi do vrha! V Ljubljani, na dan sv. Bonaventure 14. julija 1928. t Anton Bonaventura, škof. Ježica pri Ljubljani Zakaj primanjkuje, mleka? Ljubljanske gospodinje se v zadnjem času pritožujejo, da ni dovoli mleka na razpolago. Kmetu je zaradi suše zmanjkalo zelene krme, o kateri je znano, da zelo vpliva na mlečnost krav, in poklada sedaj povečini le suho klajo. To je vzrok, da ni dovolj mleka na trgu, oziroma, da ga ni toliko, kot ga je sicer ob tem času. Nesreča. V četrtek popoldan bi se skoro zgodila v bližini Alešove gostilne težka nesreča. V prašnem viharju, ki je ravno takrat divjal nad jcžico, jc privozil s precejšno brzino po Dunajski ccsti v smeri iz Ljubljane proti Jezici avto 15—142, ki ga je šofiral g. Vili šulgaj iz Kranja. Prali je bil tolikšen, da se ni videlo prav nič pred sabo. Malo pred Alešovo gostilno je privozil ravno v sredo avtomobila g. Rudolf ježek, strojni stavec Delniške tiskarne " Ljubljani. Dočim se je prednji del kolesa popolnoma zv,;l ,» ježku vrglo preko prednjega ilela .-iv-tomobila naravnost v 7 mm stekleno ploš"o pred šoferjem, ki jo je z glavo razbil. Težko poškodovanega g- Ježka je šofer takoj od ud jal v splošno bolnico v Ljubljani. Zanimiva pravda. Vsa tuk. javnost se i zanimanjem pričakovala izida pravde, ki se je vlekla par let med gosp. Tornagovo iz Savelj in g. Iv. Hvastjo kot predsednikom upravnega odbora odjemalcev električnega toka v Savljah in Klečali. Gospa Tornago, ki. je tudi članica solastninske skupnosti odjemalcev tako in ima v njej 18 deležev, je dala svoje prostore od 1. nov. 1924 do 5. jan. 1925 na razpolago tuk. kmetijski podružnici, ki je priredila v njih gospodarski tečaj. G. Hvastja, ki je tedaj zastopal tudi kmet. podružnico, »e je s Turnagovo dogovoril, da bo vse stroške za razsvetljavo v tem času plačala kmet. podružnica. V aprilu 1925 je Tornagova prejela račun za porabljeni električni tok za prvo četrletje 1925. ki je izkazoval 93 porabljenih kilovat, ur, dasi je ta čas gorela v njeni hiši le 1 žarnica. Ko je računu ugovarjala, češ, da se ji je zaračunal tok, ki ga je porabila kmet. podružnica, j« Hvastja trdil njenemu zastopniku, da tisti tok ni šel skozi števec Torna-gove. To pa se je izkazalo kot dejstvu neodgovar-jajoče. Ko Tornagova, ki kljub opetovanim prošnjam ni dobila pojasnila, zakaj je račun tako visok, tega ni poravnala, ji je dal Hvastja odklopiti električni tok. Vsled tega se jo Tornagova obrnila na vse cdjemalce s posebno okrožnico, v kateri očita Hvastji samolastno postopanje. G. Hvastja se je čutil užaljenega in je tožil Tornagovo. Ta pa je bila oproščena, ker sc ji je posrečilo dokazati resničnost svojih trditev, dočim je moral Hvastja plačati pravdne stroške. Ker so odjemalci na navedeno okrožnico ostali popolnoma pasivni, je ga. Tornago tožila upravni odbor, ker ji je bil odklopljen tok. Po dolgotrajnih pravdah je bil končno upr. odbor po načelniku Hvastji obsojen, da mora hišno napeljavo v Tornagovi hiši zopet zvezati z električnim tokom in tožnici sre. Tornagovi povrniti vse pravdne stroške. Kakor čujemo, bo tej pravdi sledila nova, ker ima gospa Tornago pravico zahtevati povračilo vse škode, ki jo je imela, ker se jI je nad dve leti neupravičeno krstila pravica do elelštrike. Jesenice /a prihod sjovenskih otrok it Vestfalij*. V torek popoldne pride v Slovenijo okolu tristo otrok naših rojakov. Na Jesenice pridejo z vlakom ob pol štirih popoldne. Na kolodvoru bo slovesen sprejem, nakar bodo hialčki pogoščeni v Delavskem društvenem domu na Savi. Ob sedmih zvečer se odpeljejo na Brezje. Vabimo tem potom vse one, ki jim je mladež naših, v tujini bivajočih rojakov pri srcu, naj se v najobilnejšem številu vdeleže sprejema. Naj vsak, kdoT le more, prinese kaj za otročiče s seboj! Kamnik Nove gradnje. Po dolgem času se je pričelo zidati, seveda ne iz javnih sredstev, ampak privatniki, predvsem delavci, si zdaj grade tri hišice onstran postaje proti Podgorju. V mestu samem je v Podgori prezidal in dvignil hišo g. Pirnat, ob cesti v Mekinje pa si gradi novo hišo kovač g. Hočevar. O zidanju iz javnih sredstev pa ni slišati nič, menda ni denarja in pa tudi gradbenih parcel ni v Kamniku dobiti. Zidali bi še nekateri, ali nikdo nc proda sveta za to. Slovenska Krajina Opozarjamo lokale v Soboti, da si naročijo dnevno izdajo »Slovenca«, kateri ga pač še nimajo. To bo v njihovem lastnem interesu. Kdo je proti okrajnemu sodišču v Gornji Lendavi. Že pred 20. junijem je bila v skupščini predložena osnova zakona, da se nastavi v Soboti okrožno sodišče in za gornje kraje Slovenske krajine novo okrajno sodišče v Gor. Lendavi. G. posl. Jerič je rekel na shodu v Gor. Lendavi takole: Nek gospod, velik demokratar, pa dela na vse pretege proti temu sodišču. Znano pa tudi zakaj. »Glas naroda« pa šo vedno kvasi, da je KDK za dobrobit Slovenske krajine. Smešno! Nezdrave učilnice na osnovni šoli r Murski Soboti. Gosp. Gabrijelčič, šolski upravitelj v M. Soboti, je izdal o osnovni šoli sledeče poročilo (v izvlečku): Okrajni glavar je naročil kr. šol. odboru v M. Soboti da prične nemudoma z zgradbo novega šolskega poslopja. V nasprotnem slučaju se bo šola radi širjenja kužnih bolezni zaprla. Gospod upravitelj pravi, da je poslal v minulem šolskem letu 20 prošenj na vsa kompetetntna mesta, da se prične z zgradbo, a vse je bilo brez uspeha. 405 učencev se je poučevalo v petih nezdravih, naravnost dušljivih učilnicah. Šolo je obiskovalo še razen tega 160 obrtniških vajencev. Dve učenki sta umrli radi difterije. Mlada učiteljica leži na smrt bolna v bolnici v M. Soboti. Gosp. upravitelj opozarja vse učne osebe, ki bi prosile za M. Soboto, da se podvržejo strogi zdravniški preiskavi, drugače je dvomljivo, da bi zdržale na tem mestu. — Naše mnenje je, da bi se to vprašanje najboljše rešilo, če bi se osnovna šola preselila v sedanjo gimnazijo in za gimnazijo bi se naj začelo graditi takoj novo poslopje. Gimnazija v Muski Soboti. Devet let bo od otvoritve gimnazije, a še nima abiturientov. O potrebi naše gimnazije se je v »Slovencu« že opeto-vano razpravljalo. Ni prav nobenega vzroka proti obstanku. A razredi se ukinjajo kar leto za letom. S tem so začeli gg. iz sedanje KDK. Naši poslanci so delali kar je bilo v njihovi moči. Posebno se je zavzemal za našo gimnazijo sedanji ministrski predsednik g. dr. Korošec. Minulo šolsko leto je država vzdrževala le pet razredov. Peti in sedmi razred pa je vzdrževal Lokalni šolski odbor. Za vzdrževanje sta prispevala predvsem Mestna občina Murska Sobota in oblastni odbor v Mariboru. Stroški so znašali okrog 60.000 Din. Krajevni šolski odbor je sklenil, da se otvorijo prihodnje šolsko leto vsi razredi in tako bodo naši sinovi maturirali na domačih tleh. Slovenska krajina — posebno še dijaki — srčno pozdravljajo ta sklep kr. šolskega odbora. Skromen je Prekmurec in potrpežljiv, a prepričan je lahko vsakdo, da od zahteve po popolni gimnaziji Slovenska krajina nikoli nc 1)0 odstopila. Trdno smo uverjeni, da bo država prav kmalu vzdrževanje popolne gimnazije vzela na svoje ramena. Tem potem pa prosimo vse poslance SLS da nam pomagajo. "Dopisi Zogradcc—Fužine. Po električni energiji tukajšnje centrale je vedno večje povpra?cv"t'|c. Zadnje tedne se je izvršila napeljava /a e'ek-tričen tok v Anibrus in k Sv. Juriju nri Grosnp-ljem. Za tema dvema pridejo na vrsto S'riigc v dobrepoljski dolini. Vse. tako kaže, da hr. treba centralo povečati. — Nekdaj so slovele tukajšnje fužine, ki so pa zaradi prevelike konkurcnce končno ustavile obratovanje. Slovele *r> neše kovačnice, v katerih je 32 kovačev idelovilo cveko. Danes sc samo še dva starčka pečiti s to obrt jo. Eden njiju, J. K., je vrstnik dr. fs.ia-cijn Žitnika. S spoštovanjem se spominja raj.ie-gn svojega prijatelja izza mladeniških let in pripoveduje, kako stu v eni noči nalovila v Krki poln šknf rakov in iih kar v kotlu skuhala. Kovačnice so utihnile, poginili so v Krki sloveči raki, a iz električne centrale sc danes razsvetljuje bližnje in daljnje vasi z lepo moderno električno lučjo. Ig pri Ljubljani. (Na uho slavnemu odboru proti popravi kaplanije in zopet povest o ti- in negovani kjerkoli se nahajate! Kot dihljaj tanka plast ELIDA pudra Vam vsaki čas napravi čudežno, baršunasto mehko kožo, ki Vam podeli milino in 1-jubkost. ELI DA PUDER soč dinarjih.) Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, se prične popravljati kaplanija na Igu že prihodnji teden! Resno sc bojimo, da ne bi ta hitrica v tej neznosni vročini komu kaj škodovala. Kako uren je tn odbor, dokazuje sledeče: rDne T. septembra 1927 (torej čez mesec dni bo že obletnica delovanja!) jc okrajno glavarstvo sporočilo odlok g. velikega župana, da so mora kaplanija na Igu popraviti. Baje je dobil tudi župni urad Ig naročilo, da naj o uspehu poroča v 14 dneh na okrajno glavarstvo. In sedaj pa že po enem letu kar naenkrat poči glas, da se prične s popravo kaplanije na Igu že prihodnji teden. — Hitrost pa taka, da bi se ji smejal polž v pesku! — Poizvedovali smo tudi, če se je že izvršil , g. velikega župana odlok gospodu dvornemu svetniku rerjančiču z dne 11. junija 1928, ki sc glasi: »Po pravomočnosti tega odloka iz-tirja jte od županstva občine Ig znesek 1000 Din, ki ga vrnite kaplanu Milavcu.« — Po smo zvedeli na merodajnem mestu, da se tudi tn odlok še ni izvršil. Ali je morda tudi pri izvršbi tega odloka polževa brzina na vidiku? (J kako vse druga hitrost je bila na okrojneni glavarstvu leta 1925. ko je moral kaplan Milavec no krivici plačati 1000 Din. »Obveščam Vas s pozivom, da plačate, kazen 1000 Din v osmih dneh. sicer boni odredil prisilno izvršbo!« — tako pisanje je prišlo pred dobrimi tremi leti na Ig! In danes? "Prireditve in društvene -vesti Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljr.a beseda po B Din. Koncert moškega zbora »Drave« iz Maribora v Begunjah v nedeljo 5. avgusta ob 15. uri. »Ljubl;'ana« ima v četrtek in petek t. j. 9. in 10. t. m. ob 8 zvečer skupni pevski vaji. V nedeljo 12. t. m. popoldne nastopimo v Krtini pri Domžalah z že znanim programom. Več se dogovorimo pri skušnji. — Pevovodja. Glasbeno pevsko društvo »Ljubljana« priredi v nedeljo dne 12. avgusta 1928 ob 2 pop. v cerkvi na Krtini cerkveni pevski koncert. Spored: 1. Dop. ob 10 sv. maša (poje kvartet »Ljubljane«); 2. Ob 2 pop. pete litanije (poje kvartet »Ljubljane«), združene s cerkvenim koncertom. — Odpeva pevski zbor »Ljubljane«. 3. Pevski koncert s sledečim sporedom: 1. K. Adamič: Himna v čast sv. Cirila in Metoda. Mešan zbor. 2. Dr. A. Dolinar: V Bogu živiš. Meš. zbor s spremljevanjem orgel. 3., 4., 5., 6.: Ruske cerkvene pesmi. 7. Stanko Premrl: A ve Maria. Bariton solo z orglami. 8. Dr. A. Mlinar: Ave, tisočkrat ave t Mešan zbor. — Po koncertu prosta zabava. Pevski zbor učiteljstva ima pevski tečaj v torek 7. avgusta. Začetek ob 8 zjutraj na učiteljišču. Prostovoljno gnsilno društvo v Stični priredi 12. avgusta prvo ustanovno vrtno veselico. K obilni udeležbi vabi — odbor. JZSS. Redna plenarna seja Jug. zimskosport-nega saveza, ki bi se morala vršiti v ponedeljek 0. t. m. v avgustu odpade in se vrši šele v septembru prvi ponedeljek. — Gen. tajnik. Motokolosarska Ilirija. Motosekcija Ilirije ima sestanek vseh članov v ponedeljek ob pol 7 zvečer ter vabimo vse Člane, da se sestanka sigurno udeleže. Sestanek se vrli na vrtu restavracije Novi svet Sestanek fotoamaterjev JZSS v ponedeljek ob pol 9 zvečer v damskom salonu kavarne Emonn. Maribor. Veselita nižjih poštnih uslužbencev je danes ob 15 pri Gambrinu. Ob vsakem vremenu! Lepo vabljeni t CerKveni vestnilc Redni mesečni shod Križnnske moške kon-gregncije bo izjemoma že v nedeljo, 12. avgusta ob navadni uri z darovanjem v družbine namene. Zjutraj ob 6 sv. maša s skupnim obhajilom. Na veliki šniariii se kongreganisti udeleže Marijinega dneva na šmarni gori. ie Žrebanje srečk efektne loterije Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Povodom žrebanja so bile izžrebane kot glavni dobitki sledeče številke: Prvi glavni dobitek — auto — štev. 65.772, drugi glavni dobitek — konj s popolno opremo in vozom — štev. 91.812, tretji glavni dobitek — radio-aparat — štev. 83.615, četrti glavni dobitek — 1 vagon premoga — štev. 44. 573. 1 dobitek — šivalni stroj — štev. 44.465, 1 dobitek — moško ali žensko kolo — štev. 41.774, 1 dobitek — dinamo — štev. 92.516, 1 dobitek — stenska ura — štev. 75.391, 1 dobitek — žepna zlata ura — štev. 26.685, 1 dobitek — 100 m platna — štev. 6.524, 1 dobitek — poljska kovačnica — štev. 26.982, 1 dobitek — kompleten štedilnik — štev. 40.387, 1 dobitek — vreča moke banaške — štev. 41.032, 1 dobitek — \reča moke amerikanske — štev. 4j6-288, 1 dobitek — 20 kg masti — štev. 96.350. -r- 20 dobitkov po Din 100 štev.: 6.333, 9.269. 16.499, 17.646, 20.623, 34.113, 40.490, 59.419, 70.943, 71.306, 71.427, 74.973, 79.969, 82.872, 87.886, 89.935, 90.116, 97.133, 99.604, 99.611. — Popolno žrebno listo bo založila Zveza obrtnih zadrug v prihodnjih dneh. n Mssj&redl sodišča Kdor jc preveč prijazen... Ongav Jaka iz Tacna je oni dan prišel v Ljubljano po opravkih. Meri opravke spada seveda tudi obisk gostilne. Jaka celo trdi, da je ta opravek sta glavni« in tla brez njega sploh v Ljubl jano ne. pride. Pa sc je tedaj Jaka, ko je opravil več takih »opravkov«, pošteno opil in tak malo pokolovratil po mestu sem in tja. Prišel je tudi pred pošto, kjer je hotel dokazati poleg pijanosti šc svojo prijaznost. Napotil se je kar naravnost do stražnika iu mu z vljudno gesto in prijazno besedo ponudil cigareto. Stražnik pa takih prijaznosti ni vaieD, zato jc v imenu postave vprašal Jako: »Kdo pa ste vii1« Tako vprašanje je Jaku sprva kar sapo zaprlo, potem pa, ko sc jc zavedel položaja, je postal hud in je stražnika uahrulil: »Ja, kaj pa misliš? Ti si še premlad, da bi tebi odgovarjal. Sirovina!« Tako je tedaj prišel Jaka z zakonom navzkriž. Pred sodnikom je. vse lepo priznal in prosil za pardon. Za ta svoj greh pred pošto in za svojo prijaznost do stražnika je prejel samo dva dni zapora. Junak, ki dekleta v potok meče... Tine in Tdne sta prijatelja, sta pa tamle iz Smlednika doma. Zdaj, ko so tako prijetne noči in luna sije, gresta Tine in Tone časih malo na sprehod, da se odpočijeta od dnevnega truda in se malo razvedrita. No, pa sta se nekega večera sprehajala za vasjo in sta potlej šc zavila k sosedovi Pepi v vas. Prav prijetno so se imeli. Razgovarjali so se in smejali, toda kar naenkrat se Tinctu zazdi, dn mu je zmanjkalo iz žepa denarnice. Viri nc povedo zakaj, toda dejstvo je tako: Tine je obdolžil Pcpo, da mu je denarnico zmaknila iz žepa. Pepa pa huda! Kako bi ne bila huda, ko ji šc v sanjah na misel ne pride, da bi šla v tuje žepe vasovat — tako se jc jezila in vpila nad Tinetom še marsikaj. Zdaj je bil Tine na vrsti, da bo hud. Pa je bil hud tako zelo, da je pograbil Pepo Čez pas. nesel jo iz hiše, kjer so sedeti, ter jo kar zviška zagnal v potok za hišo. Tako je bila spet Pepa na vrsti, dn se je drla in vpila, ko je reva vsa mokra iz vode prišla ... T ine jc prišel pred sodnika ter bo šel zdaj tri tedne nn hludno sedet, da bo vedel, kdaj je Pepo »na hladno« postavil.,, Antena Anlcna ima nalogo >lovi!i radiovalove«. Kako se to vrši že vemo. Magnetno polje, ki ga ustvarja tudi po več tisoč kilometrov okrog sebe antena oddajne postaje, oklepa anteno ter vzbudi v njej radio-frekventne toke. Te toke dovaja antena aparatu, n. pr. detektorju ali visokofrekventnemu ojačevalcu ter končno po preinerni spremembi slušalki ali zvočniku. Jakost radiofrekventnih tokov, oziroma v anteni vzbujenih visokofrekvenlnih napetosti je odvisna od jakosti magnetnega polja, katerimi odvzema to energijo. To lahko tudi zasukamo in pravimo: kolikor vifcje v magnetno polje antena seže in kolikor več ga zajame, toliko več napetosti se vzbudi v anteni. To je nekako tako, kot z dobivanjem isker iz zmaja, kot jih spuščajo otroci v zrak. Cim višje plava zmaj, toliko večje iskre (večje napetosti) dobimo iz njega. . Razumljivo je, da hočemo dobiti iz antene čim večjo energijo, ker dosežemo s tem tem lepši in močnejši sprejem radiopredstav. Dobra antena je za dober sprejem glavni pogoj. Z zboljšanjem antene, ki nas stane n. pr. 50 Din, dosežemo dostikrat večje uspehe, kot z zboljšanjem na aparatu, ki nas stane 100() Din. Zato hočemo danes navesti nekaj podatkov, ki bo na njih podlagi si vsakdo sam lahko napravil prvovrstno anteno. Prvi pogoj, to je višino in dolžino, s katero zajame antena čim več energije, smo že omenili. Sedaj je treba to energijo spraviti po najlažji poti v aparat, kar pomeni, da ne sme biti na poti radio-tokom nobene ovire: torej, antena mora imeti cim manjši električni upor. Tretja zahteva pa je to, da vlovljena energija priteče v resnici v aparat, da med potjo ali pa že pri apratu ne uide v zemljo preje, preden je napravila v anteni svojo dolžnost. Tretja zahteva je torej dobra izolacija napram zemlji, oz. predmetom, ki so tedaj naslednji: 1. čim večja višina in primerna dolžina, 2. majhen elektr. upor, 3. dobra izolacija. Pomudimo se najprej pri višini antene. Kekli smo, da naj bo antena čim višja. Vendar so dane za to gotove meje. Prva je višina naših streh, dimnikov, dreves, drogov itd., na katere napenjamo antene. Ce bi hoteli v višine še preko teh, bi dobili sicer še močnejši sprejem, vendar prično nad temi višinami stroški za postavitev antene zelo hitro rasti. Izjeme imamo le tam, kjer imamo n. pr. na razpolago cerkven ali drug visok stolp. Na drugi strani pa brani, da antene >ne zrastejo v neboc dejstvo, da sjirejema antena toliko boljše, kolikor je višja, tudi atmesferične motnje, ki narastejo zlasti za časa neviht do velikih jakosti. Ti dve dejstvi nam omejita višino antene na kakih 10—20 m, kot jih imajo običajne dobre antene. Pripominjamo še. da je to mišljeno kot čista višina, torej nsd zemljo, drevesi, zidovi itd., ki jih v radiju smatramo tudi za »zemljo«. . Tudi antenske dolžine imajo svoje meje. 1 rva je teža antene, ki z dolžino zmeraj rasle, tako da moramo jemati zmeraj debelejšo žico. Ta teža se pozimi vsled ivja ali snega izdatno poveča. Druga omejitev dolžine pa je električnega značaja; z zelo dolgimi antenami postane aparat malo selektiven, to se pravi, da težko z njim ločimo posamezne postaje med seboj. To velja zlasti za krajše valove. 2e pri navadnih antenah se rado zgodi, da je aparat pri daljših valovih, kot n. pr. Dunaj. Budimpešta, Ljubljana, Monakovo itd. še dosti selektiven; pri krajših valovih kot n. pr. Zagreb, Vratislava, Glivice pa dobimo isto postajo na celi četrtini skale. Praktično rabljene dolžine antene se gibljejo med 25—60 m, vštevši v to dolžino tudi dovodno žico. Druga zahteva po dobri anteni se glasi: majhen električen upor. Visokofrekventni toki, torej toki, ki imajo veliko število sprememb, ne teko v notranjosti žice, ampak po njeni površini. Med tem ko je upor za navadne električne toke odvisen predvsem od prereza (debeline) žice, pride pri radiju vpoštev tudi še kakovost površine. Po površini visokih anten se napravi sčasom tanka plast oksida, ki dela radiotokom velik upor. Prav tak upor delajo tudi saje ali navaden prah, ki se ga polagoma nabere toliko na anteni, da postane ta čjsto črna. Zato je treba anteno od časa do časa osnažiti bodisi kemičnim potom, bodisi s smirkovim papirjem. Mesto proste žice, kot se navadno uporablja, rabimo za anteno lahko tudi navadno izolirano žico, pri čemur si snaženje prihranimo. Kot antenski materijal rabimo navadno bakreno žico; uporablja pa se tudi silicijev in fosfo-jev brone in aluminij. Debelina žice naj bo čim večja, ker postane s tem upor tem manjši, in sicer notranji in površinski. Manj kot 2 mm debela žica naj se ne rabi. To je potrebno ne samo vsled malega upora, ampak tudi radi obtežbe po lastni teži, po vetru, ivju in snegu; poleg tega je za dober sprejem potrebno, da antena ne menja svoje lege lapram okolici, ker se sicer to občuti kot sprememba jlasu (vsled spremembe kapacitete antene napram semlji). S tem preidemo k tretji točki: 1: dobri izo-faviji antene. Ta je potrebna, kot smo že rekli, da nani električni toki ne uidejo drugam, kot mi želimo. Predvsem moramo antensko žico dobro izolirati od obeh oporišč, med katero je napeta. To na-jravimo na ta način, da si sestavimo iz tako imeno-novanih jajčnih izolatorjev izolatorsko verigo. Navadno vzamemo zato 3—5 izolatorjev ter jih zapo-redma zvežemo z vrvjo. Na en konec te verige pri-cežemo antensko žico, na drug pa v paralinu namočeno vrv. To vrv nato pritrdimo na oporišče (dimnik, drog, streha, drevo itd.) tako, da znaša razdalja od oporišča do izolatorjev vsaj 3 m. Ce je reč, je še bolje. Vrv smo namočili v parafinu (ki se dobi v drogeriji) zato, da se ob dežju ne napije vlage in da zato bolje izolira. Pravtako pritrdimo tudi drugi konec antenske žice. Od antenske žice gre sedaj dovod k aparatu, in sicer s konca, če imamo L-anteno, in iz srede, če imamo T-antene. L-antena je s praktičnega stališča bolj priporočljiva. Tri T-anteni je namreč težko dobiti tako sredo, da imata oba konca iste električne lastnosti. Električna sreda se namreč zmeraj ne vjema z dolžinsko. Ce pa nista oba konca elektr. enaka, se med seboj motita. .. , , . ,. ,. Ce smo antensko žico dobro izolirali, moramo paziti da nam morda antenski toki ne uidejo sedaj, ko teko po dovodu v aparat. To se pravi, da je treba dovod posebno skrbno izolirati, zlasti še zato, ker pride ta v bližino sten in drugih z zemljo zvezanih predmetov. Predvsem je paziti, da ne teče doaod vzporedno in tesno ob stenah. V tem slučaju tvorila ploskev žice in stene (= zemlje) nekak kondenzator, preko katerega visokofrekventni loki prav lahko odteko mesto v aparat - v zemljo. Znano je namreč, da visokofrekventni toki nemoteno teko že skozi razmeroma majhne kondenzatorje. Zato moramo, — čo že na vsak način moramo speljevali antenski dovod ob steni—, napraviti to na dobrih, ca 10 cm dolgih izolatorjih, sicer so velike izgube neizogibne. (Konec prihodnjič.) * Poizkusi ljubljanske radiopostaje zelo lepo napredujejo in bomo za prihodnji teden že lahko prinesli stalni poizkusni spored, ki bo obsegal po nekaj ur oddaje na dan. Idoči teden se bodo vršile natančne poizkušnje glede akustike studijske dvorane. Ta leden so prišli tudi naši radioamaterji, ki so že dolge dni zaman vrteli svoje kondenzatorje, loveč ljubljansko postajo, na svoj račun. Dan za dnem so povpraševali svoje srečnejše kolege, ki imajo zveze z gospodi okrog postaje, kdaj se prične. Toda nihče ni mogel dati točnega odgovora, kajti s prvimi poizkusi jo zvezana cela vrsta del, ki onemogočajo določiti natančni čas oddaje. Tako jim ni ostalo drugega, kot sedeti pri aparatu in loviti... Kar zadone lepega popoldne v zvočnikih in slušalkah mogočni glasovi Betetta: Pojdem na prejo, Nocoj je j>a lep večer itd., dalje Lovšetove: Škrjanček poje, Ptičke po zraku letajo in še cela vrsta drugih. Navdušenje je bilo nepopisno. Postaja se je slišala podnevi ob največji vrečini v Ljubljani s tako ja-kostjo, da je bilo celo mogoče priklopiti pvočnik, na katerega se je v razdalji 2 ni dala še razločiti vsaka beseda. Vse to na navadni detektorski ajiarat. Po tej jakosti sklepajoč, bo možno v Ljubljani priključiti na en detektorski aparat do pet slušalk. — Prihodnji teden bo pričela postaja že razpošiljati in montirati detektorske aparate novim naročnikom. — Ustmena in pismena naročila sprejema pisarna Radiopostaje, Miklošičeva cesta 5. Za DOMŽALSKO POSTAJO nudi najcenejše in najboljše DETEKTORJE, KRISTALE, SLUŠALA ter vse radio-potrebščine RADIO VRL LJUBLJANA, Kongresni trg 3. PROGRAMI: Pondcljek, 6. augusta. Zagreb 20.30: Internacionalni program. (Prenos iz Prage.) — Breslau 20.30: Sinfonični orkester. (Schubertova dela.) — Praga 20.10: Koncert: Beethoven: Atensko razvaline, overtura. 21.15: Prenos koncerta iz Brnske razslave. — Slutlgarl 20.15; Lahka glasba. — Bern 20.30: Bernski orkester. — Katoicice 20.05: Učna ura francoskega jezika. 20 30: Prenos internacionalnega koncerta iz Prage. — Frankfurt 20.15: Zabaven večer. — Rim 21: Lahka glasba. — Langenberg 19.45 Koln: Pomen doživljajev otroka za poznejše življenje. 20.15: Lahka glasba. — Daventru 18.45: Lahka glasba. 21: Sinfonični koncert: >Bajazzo« (Leoncavallo); Sinfo-nija (Schuberi). — Dunaj 20.30: Kompozicije nekdaj v Badenu živečih in delujočih mojstrov: Beethoven, Brandl, Grunfeld i. dr. — Milan 20.50: Prenos operet 23. Jazz-band. — Budapest 17.45: Ciganska glasba. 20; Koncert ogrskega opernega orkestra. Torek, 7. avgusta. Zagreb 18: Lahka glasba, kvartet (Sidak). — Breslau' 20.30: Lahka glasba. — Praga 20.10: Koncert, Smetana: dve ariji iz opere ■'-Pas Geheimnis-; Dvorak: arija iz opere »Der Jakobiner<. 22.20: Prenos koncerta. — Stultgart 20.15: Lahka glasba. Bern 21: Bernski orkester. — Katoicice 20.15: Prenos koncerta iz Varšave. 22.30: Plesna glasba — Frankfurt 20.15: Sinfonični koncert. — Rim 17.30: Vokalna in instrumentalna glasba. — Langenberg 18: Večerni koncert. 20: Koncert. — Davenlrp 21: Koncert. 22.15: Plesna glasba. — Dunaj 20.05: Dunajski sinfonični koncert; Beethoven: Scene ob potoku; Smetana: Moldava. — Milan 20.50: Koncert; Verdi: Otello; Puccini: La Boheme; Rossini: La promessa. — Budapest 20: »Moderna dama«, igra v treh dejanjih. Ciganska glasba. Sreda, 8. augusta. Zagreb 20.35: Koncert'; sodelujela Scoura ('alt) in Pozaic (klavir); Schubert: >Geheiinnis«. — Breslau: Koncert; overtura k operi »Mignon« (Tho-mas); velika fantazija iz opere »Madame Butter-flyc. _ Praga 21.30: Tamburaški zbor. 22.20: Prenos koncerta iz Brnske razstave. — Slutlgarl 20.15: Das siiBe M&dek, opereta v treh dejanjih. — Bern 20.30: Bernski orkester. 21: Duet za alt in bariton. — Katoicice 20.30: Komorna glasba. — Frankfurt 19.45: Pouk francoskega jezika. 20.15: >Das siiBe Mttdek, ojiereta v 3 dejanjih. — Rim 21: Instrumentalna in vokalna glasba. — Langenberg od 20.15 do 24: Prenos koncerta. — Daventru 21: Koncert. 22.15: Plesna glasba. — Dunaj 19.45: Thurnbacherin* v 3 dejanjih; večerni koncert. — Milan 20.50: Lahka glasba. 22.35: Plesna glasba. — Budapest 20.15: Koncert. Športni teden Olimpijske igre se vršijo. Bomo podali potem skupen pregled. Že pri treningu v Amsterdamu je bilo videti, da bodo rezultati dobri. Morda bi bili še boljši, če bi bilo tekališče boljše. Pa je bilo zanič; Kanadci in Amerikanci so kar gledali in so dejali, da graditelj ni mel niti pojma o lahki atletiki. V treningu je vrgla Konopacka diskos 40 m daleč (njen svet. rekord 39.18); Anderson ga je vrgel 47.96 m daleč, Finec Kivi nad 49 m, kopje Pentila 70 m, kroglo Kuck 15.30 in 15.40, v višino je skočil Osborne 1.90 s palico Kanadec Pickard 4.10 in 4.15 itd. Splošno so skakalci v višino razočarali, King je zmagal že z 1.94 in samo dva druga sta še prišla nad 1.90 (leta 1924. v Parizu Osborne 1.98 m). Cas zmagovalca na 100 m, Kanad-ca Williamsa, ki smo ga v sp. pregledu že omenili. Jo 10.8; razlagajo si ga z mnogimi predteki, vsled česar je bilo tekališče še slabše. Kladivo in 400 m lese so imeli Amerikanci za svojo domeno, pa so se zmotili; v prvi disciplini je zmagal Irec 0'Cal-laghan z 51.39 m, v drugi Anglež Burgley v 53.4; oboje je slabše kot pri olimp. igrah v Parizu leta 1924. Nekaj prav posebnega je bil sunek krogle; izkazalo se je, da je Kiiek vendarle to, kar so o njeni pisali, njegov sunek 15.87 m je nov svetovni rekord. Pa tudi Brix in Hirschfeld sta s 15.75 in 15.72 presegla dosedanji olimp. rekord. Ti trije so bili razred zase, nihče ostalih ni prišel čez 15 m (Amerikanec Kreuz 14.99). Spomnimo se še, kako se je leta 1924. Houser trudil, da bi prišel na 15 m; ni mogel in je ostal pri 14.995 m. Tek na 10.000 m je bil dvoboj med Nurmijem in Ritolo, oba sta Finca. Wide je bil kmalu zadaj, Ritola je vodil, Nurmi mu je sledil. Nekako 70 m pred ciljem je ušel Nurmi naprej, in kljub skrajnemu naporu ga Ritolo ni mogel več dohiteti. Niti za celo sekundo ni bil Ritolo zadaj, ko je šel Nurmi z novim olimp. rekordom 30 : 18.8 skoz cilj. — Stenrocs se za maratonski tek ni priglasil, ker ni bil v dobri formi. — Mednarodni olimpijski odbor je na zborovanju v Amsterdamu priznal več novih svetovnih rekordov; omenimo Locke 200 m in 220 y v 20.6, Martin 800 m v 1 : 50.6, 110 m lese Petterson 14.8, 400 m lese Tajlor 52, miskos Houser 48.20, paliia Carr 4.267. Torej so padli razni Amerikanci v vodo; na primer večkrat omenjeni teki čez lese v času 14.4 do 14.7 ali pa Barnesov skok ob palici 4.31 m. Ni bil pa še predložen v odobrenje novi rekord v metu diska 4S.77 m, ki smo ga zadnjič omenili; rekorder je Hoffmeister, ne Paulus. — Novi ameriški sprinter Bracey je pretekel 100 y v 9.6, 220 y v 29.9; Ladoumčjgue 800 m 1 : 52.4, Martin 1500 m 3 : 55. 2, Šved Lindstrom je zboljšal švedski rekord v mestu kopja na 67.77 m. O Nemki Heublein beremo, da je vrgla kroglo že 12.51 m daleč. — Od 9. do 17. t. m. se vršijo v Parizu visokošolske tekme; priglašenih je 14 narodov, Italija z 90 udeleženci, Ogrska in Francija po 70, Jugoslavija 30 itd. — Olimpijske igre leta 193(5. se bodo vršile najbrž v Madridu; vendar pa pravi španska vlada, da bi imela rajši Barcelono kot Madrid, ker gradi Barcelona velik stadion. Srno o tem stadionu že pisali. Nogometa na prihodnjih olimpijskih igrah ne bo več; prodrl je ameriški predlog, naj se vse igre izvršijo v 14 dneh. Tenisa že sedaj ni bilo. — Ob navzočnosti 20.000 gledavcev so v Stockholmu premagali Avstrijci Švede 3 : 2. Borba za Davisov pokal je končana, Francija jc premagala Ameriko 4 : 1. Častno točko za Ameriko je rešil Tilden, z zmago nad Lacostom; Cochet je Tildena z lahkoto premagal. — Holandci - so jiremagali Avstralce 3 : 2, Nemci v Berlinu pa celo 7 : 2; Avstralci pripisujejo svoj berlinski poraz trdemu igrišču in nenavajenosti na nemške žoge. — Na koncu avgusta bedo branili Francozi svoja lani izvojevana ameriška prvenstva. — Wim-bledonski turnir se je dobro obnesel; gledavcev 157.000 (lani 150X00), dohodkov več kot 30.000 funtov, od kojih dobi angleška zveza tenisa tretjino. — Novozelandsko moštvo Ali Blacks je igralo v Južni Afriki rugby 17 : 0 in 7 : 6. Avstrijci so šli v Amsterdam z velikim upanjem na zmago v težki atletiki; zmagali so v peresni teži (Andrysek) in s Haasom v lahki teži; Haas je delil zmago z Nemcem Helbigom: oba sta dvignila isto število kg in oba sta bila enako težka. Omenimo, da je Haas potegnil 10254 kg ter sunil 135 kg; potegnil je tudi 105 kg, pa so rekli, da ni bilo čisto pravilno. V srednji teži A je zma- Friedlerleva Gamma že po 2—3 vporabi prenovi lase na glavi, ker ustavi izpadanje las, odstrani perhaj, krhkost las in odstrani iz njih maščobo. Pri dalnji uporabi daje življenjsko sposobnost vsah-lim lasnim koreninicam in odgaja klice za močne lase tako da na plešasti glavi ponovno zrasto lasje. Zdravniško uspešno preizkušeno v 600 uv m listi'um slučajih in priporočeno za ^MAAAa. BEiiiflF uporabo. Uspeh zasiguran! Uporaba enostavna) Dobi se v Drogeriii ^regorič, Ljubljana ali »Nada« Kolar 1 GabrlC. Subollca, lel. 637. Velika steklenica 85 Din, mala steklenica 65 Din Točen odgovor. Vojaški novinec je leno korakal čez dvorišče vojašnice. Ka-petan ga ustavi ter jezen vpraša: »Kakšen poklic imate v civilu?« — Rekrut: »Trgovec sem.« — Kapetan: »Koliko uslužbencev pa imate?« — Rekrut: »Pet.« — Kapetan: »Kaj pa bi napravili z onim, ki bi tako leno hodil okoli kot vi sedaj?« — Rekrut: »Takoj bi ga odslovil,« gal Francoz Roger, v teži B doslej neznani Egipčan Nesseir, oba sta sunila 142.5 kg; v težki teži Nemec StraBberger. V posebnem članku smo pisali, da je premagal Tunncy Heeneya v 1. rundi. T. je tehtal 87 kg, H. 92 kg. Stave so se glasile 3 : 1 za Tunneya. Heeney si je bil dal zavarovati svoje roke za 200.000 dolarjev. Zmagovalca je pozval na boj Pao-lino, pa mu T. gotovo ne bo nič odgovorit. Vršile so se avtomobilske dirke za Veliko darilo mesta Srni Sebastian (Španija). Francoz Lpuis Chiron je prevozil na Bugatliju 692.6 km (40 rund) v 5 : 20 : 30 ali 129.8 km na uro; eno rundo je vozil celo s 138 km. Svetovna kolesarska prvenstva se bodo iz-vojevala letos v Budimpešti; vse bo zastopano. Prišel bo Danec Hauscn, ki je nedavno znižal cestni rekord 100 km na 2 : 42 : 22; prišla bosta Binda in Girardenzo i. dr. Ta dva sla vozila zadnjič iz Milana v Modeno, 186 km; Gir. je vozil 5 : 17 : 11, B. 5 : 20 : 27. — Leta 1897. je vozil Anglež Chase za tandenom na uro 49.166 km, v dirkališču. Šele letos mu je vzel rekord Francoz Rouyor s 50.3 km. Francoz Lapize je vozil sicer nekoč tudi že 50.925 km, a to je bilo v dirki in ne kot napovedan rekord. — Prav posebno se je postavil Girardengo; na dirkališču Bufalo je vozil za trosedežnikom v 1 uri 52.9 km nov svet. rekord; doslej Blanchonnel 51.8. Pa je Gir. v prvi vrsti častni dirkač. Olimpijsko pismo 7»oixvedovania Izgubila se je v petek med 2—3 zlata zapestnica na poli od Dun., Selenburgove, Gradišča, Uo-riifiove, del Mirja do Bogošičeve 13. Najditelj naj jo odda proti nagradi Bogošičeva 13. n ¥||D potrebščine H ML^r Jl> ^^ v največji Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Ljubljana, mestni tru s. Telefon 2407. Amsterdam, 1. avgusta 1928. Dež je ponehal tako, da se tekme lahko vršijo v redu. Najprej sta bila dva predteka na 200 m. Pri prvem so stali Williams, Rangeley in Schtiller. Pa doc k je izpadel. Pri drugem predteku so ostali: KOrnig, Scholz in Fitzpatrick. Medtem so začeli skakati v višino s palico. Začeli so pri 3.30 m. Amerikanci skačejo lahko in sigurno, nekateri kar oblečeni. . V teku na 800 m (prvi predtek) je dosegla gdč. Dollinge (Nemka) svetovni rekord: 2.22.4. V drugem predteku je zmagala zopet Nemka gdč. Ratke. H i tonil, Japonka, ki ji pravijo »najhitrejša tekačica Vzhoda« jo postala druga. Tretji predtek je izkazal, da je tudi Thompson (Canada) resna tekmovalka na 800. Na startu stoje tekmeci v toku preko zaprek na 10 m. Strel jc počil in zleteli so, kakor da ne bi bilo zaprek. Niti ene niso podrli. Olimpijsko zmago si je pridobil Atkinson iž Južne Afrike v 14.8 sek. Drugo in tretje mesto sta dosegla dva Amerikanca: Anderson in Coltier. Na štiri sto mestrov dolgi progi so postavili 4 zapreke v obliki plota in jarek z vodo. Danes se vrše predteki na 3000 m preko imenovanih zaprek. Nurmi in Ritola tečeta že tretji dan na dolge proge. Res neumorna sta ta dva Finca. Finale bo ravno tako oster kakor na 5000 m. Danes je bil najboljši čas oni od Lankola 9.37.6, ki je tudi Finec. Publika ie postala nervozna. Vrši se finale na 2C0 m. Na Ktirnig-a upajo Nemci in ga kličejo v zboru. Res hiter je Koriiig, ali Williams je še hitrejši in Anglež Rangeley tudi, in Amerikanec Scholz mu je enak. Williams je tekel v 21.8 sek. Tako ima ta Kanadčan dve zmagi: na 100 in na 200 m. Na 1500 m so se vršiti predteki. Startal je tudi Jugoslovan Franjo Predanič, ki pa ne pride v finale. Prečka pri skoku s palico se je med tem zvišala ua 4.10 m, številko skakačev pa se je znižalo na dva: Carr in Droegemuller se kosata. Car je skočil višje in z 4.20 m dosegel zmago. Njegov skok je zelo lep: iz hudega naleta zastavi palico v zemljo, nato obvisi na njej iu izvede visok pred-koleb; med tem se spusti in odleti upognjen čez prečko. Drugo mesto je dosegel tudi Amerikanec in sicer Droegemuller z 4.10. Naslednjo mero t. j. 3.95 so preskočili trije. Rezultati v metanju diska: I. Houser, Amerika 47.32; II. Kivi, Finska 47.23; III. Corson, Amerika 47.10. V sabljanju (floret) je izid sledeči: I. Italija, II. Francija," III. Argentinija. D. V. JUNIORSKI NOGOMETNI TURNIR Na pobudo SK Ilirije se vrše tudi letos pokalne tekme juniorskih moštev. Prvo kolo se odigrava včeraj in danes na športnem prostoru SK Ilirije, razvrstitev današnjih tekem navajamo nižje., Namen tekem je, dati tudi juniorskim moštvom priliko za vrsto urejenih, pravilno vodenih tekem, ter s tem pripomoči k razvoju, organizaciji in napredku nogometnega naraščaja, ki je, žal, tolikrat prepuščen sam sebi. Starostna meja za igralce je 18 let (letos rojstni letnik 1910). Vsaka tekma traja dvakrat 35 minut, ako ostane v tem času lieodločcnu, se podaljša za dvakrat 10 minut, nato pa odloči žreb. Rezervo je dovoljeno vstaviti v moštvo le v primeru poškodb in to do pričetku II. polčasa in z dovoljenjem sodnika. Turnirju se udeležuje 12 klubov, 8 ljubljanskih in 4 mariborski — dokaz, kako potrebne so te vrste prireditve in tudi dokaz, da mero-dujni faktorji posvečajo vse premalo pažnje vzgoji naraščaja. Iz gmotnih vzrokov tekmujejo klubi ločeno v Ljubljani in v Mariboru, pač pa bosta zmagovalca obeh mest igrala med seboj odločilno tekmo. Pri znatnem številu sodelujočih pogrešamo med njimi vendar nekaj naših prvih klubov: Ilermesa in Slovana. Juniorji Pri-morja so ta čas baje zaposleni izven Ljubljane. Turnir juniorskih moštev zasluži pozornost publike in še celo pozornost naših športnih klubov. Kakor prejšnja leta se more tudi letos pričakovati od juniorjev dobrih iger, v srečanjih med močnejšimi nasprotniki celo tekem, ki po lepoti jjresegajo marsikatero naših tako zvanih prvorazrednih tekem. Današnje tekme so razvrščene sledeče: ob 9 dopoldne igrata Slaviju in Savica (sodnik g. Mahkovec), ob 16.30 Jadran in Reka (sodnik g. Dolinar) in ob 18 Ilirija in Mars (sodnik g. Lu-kežič). Tekme za pokal JNSn. 26. avgusta ter 9. in 16. septembra igrajo reprezentančna moštva sedmih podzvez jNSa za zvezni zlati prehodni pokal. Skopljanska podzveza, ki je bila ustanovljena lani. v tem tekmovanju še ne sodeluje. V prvem kolu 26. avgusta igra Ljubljana s Subo-tico, Zagreb s Splitom in Belgrad s Sara jevom. Osijek je v prvem kolu prost. V II. kolu dne 9. septembra se srečata zmagovalca iz tekem Ljubljana : Subotica in Zagreb : Split ter Osijek z zmagovalcem tekme Belgrad : Sarajevo. Mest za odigranjc posameznih tekem JNS še ni določil, finale dne 19. septembra se igra predvidoma v Zagrebu. Državno prvenstvo v nogometu. O predzad-njeem kolu državnih prvenstvenih tekem, ki so se vršile 29. julija, smo poročali jiretekli torek. Vsled netočnih veesti i/. Splita — pokvarjene so bile telefonsko, proge — smo za tekmo Hajduk : Jugoslavija (Belgrad) prinesli tako kot razni drugi listi napačen rezultat 8 : 2 za Hajdaku. To srečanje je v resnici končalo neodločeno 2 : 2 po najieti in izvunredno razburljivi igri, tekom katere so Splitčani, igralci kot gledalci, napram gostom iz Belgrada niso obnašali niti fnir niti gostoljubno. Sodnik Segedinski iz Subotice in j>ar belgrajskih igralcev je bilo šc po igri napadenih, vsled česar ho imela tekma šc e|>ilog pred JNSom. Hajduk jc vložil protest proti verificiranju rezultata 2 : 2, češ, da je bil sodnik nesposoben, oziroma pristranski. Izgledov ua uspeh ta protest nima; tudi vse dosedanje tekme, proti katerim so bili vloženi protesti, jc zveza medtem verificirala. Danes se absolvira v Zagrebu in Splitu poslednje kolo prvenstva. Srečajo sc HAŠK : Gradjanski ter Hajduk : Jugoslavija. Prvo tekmo bo vodil praški sodnik Ccjnar (rezerva Jok-sič), drugo Dunujčan Bruun. Suspens SASKu zaradi znanih incidentov v prvenstveni tekmi z BSKom še vedno ni rešen, ker zveza še ni za- ključila preiskave. Ako bi se suspens dvignil, bo SAŠK liadnadno igral s 1 IAšKoni, Hajdukom in Jugoslavijo, dočim se bo od prekinjene tekme z BSKom moralo šc odigrati preostalih 19 minut ali pa se bo ponovila cehi tekma. naročnikov! Obregonov umor I V petek je prineslo »Jutro« to-le vest: Umor, ki je bil spočet v samostanu. — Morilca mehiškega prczidenta Obregona je nagovorila k umoru neka nuna, ki je svojo dejanje priznala. — Morilec je bil pred umorom pri maši in spovedi in jc dobil odvezo. »Preiskava proti morilcu generala Obregona, umorjenega prezidenta mehiške republike, je zaključena. Te dni je bila zastopnikom domaČih Jn tujih listov prečitana morilčeva podpisana izpoved, ki odpriva zaroto od vrha do tal in priča, da atentator ni ravnal po lastnem nagibu ampak da je imel sokrivce. Morilec je priznal svoj čin v polnem obsegu in je pred zastopniki tiska povedal, da skesano obžaluje dejanje, ker je ravnal po slabih navodilih. K umoru ga je nagovorila neka nuna. Prigovarjala mu je, da je odstranitev Obregona in Cal-lesa nujno potrebna in v interesu vere. Morilec je bil član katoliške organizacije in Druživa za obrambo verske svobode. Kot lak je imel zveze z duhovniki in samostani. Somišljeniki so mu dali na razpolago denar in orožje ter so ga tudi hrabrili, naj izvrši svojo namero. Samostanska nuna, katero so mehiške oblasti po morilčevem priznanju prijele, je, videvša, da se njeu delež na vsem, kar se je zgodilo, ne da več utajiti, priznala svojo krivdo. Povedala je, da sta se z zločincem večkrat sestala in obravnavala dejanje ki ga jo bilo izvršiti. Krogi, s katerimi je občevala, so jo prepričali, da je odstranitev Obregona potrebna, ker ni bil prezident ne prijatelj vere in ne cerkve. Morilec sam je na dan krvavega čina zjutraj šel k maši in se je spovedal ter pristopil k mizi Gospodovi, kjer je bil obhajan. Govoril je dol-?o z duhovnikom Jimenezom, od katerega sc je poslovil pokrepčan za delo, ki mu je bilo naloženo. Kako enostransko je bil morilec informiran o svoji žrtvi, pove njegova lastna izpoved pred sodiščem. Pred novinarji, ki so se zbrali, da ga vidijo, je izjavil, da mu je žal, ker jo postal žrtev sveče-niške zmote. Niti oddaleč mu ni bilo znano, da je bil Obregon zmeren državnik, ki je hotel prinesti mehiški deželi v versem oziru mir ter storiti vse kar se da, da se pozabijo rane, katere je zadela Mehiki duhovščina z jezuiti. Dejanje je izvršil v upanju, da bo Mehika srečnejša in pa da bo Obre-gonova duša rešena in izveličana. Bil je preverjen, da bosta Obregon in on prišla v nebesa. Bivši minister za javna dela, Morones, ni bil po morilčevi izjavi v nobeni zvezi s komplotom in atentatorjem. Po vsem 'tem, kar je doživel, izjavlja morilec, da nima ničesar več skrivati. Njegovo kesanje je iskreno. Ker je izvršil čin v dobri veri, da bo ž njim pomagano cerkvi, ne prosi nobene milosli. Zaslužil je smrt in se tudi no bo branil umreti, kakor velevajo mehiški zakoni. Mehiška policija je razpisala za izsleditev morilčevih sokrivcev velike denarne nagrade. Nekaterim so že za petami, drugim pa se je posrečilo pobegniti čez mejo, še preden je atentator priznal svoj čin. Med tistimi, ki se še skrivajo in jih niso oblasti še dobile v roke, je tudi Jimenez, ki je za morilca bral mašo, ga spovedal in mu dal odvezo v spovednicl.« ✓ To je »Jutrova« vest. Liberalci jo bodo seveda sprejeli z velikim zadovoljstvom. »Saj smo takoj dejali, da so duhovniki vmesl Sedaj pa še nune! In pa seveda — namen posvečuje sredstva! Duhovnik je dal morilcu naprej odvezo in pa še odpustke po vrhu. Obljubil mu je, da bo šel, če ga ujamejo in ustre-le, takoj v nebesa. Taki so, saj smo vedno dejali!« Tako liberalci. Kaj pravimo mi? Mi pravimo pa to in mislimo, da veliko bolj po resnici in pravici: Vsa vest je takšna, tako neumno in zlobno obenem stkana, da se kaže vsa kot mehikansko - framasonska spletka. Presneto čudno bi bilo, če bi se motili! Da bi katoličan umoril Obregona, to bi ne bilo nemogoče. Seveda ne kot katoličan, razen če bi bil na pol blazen! Katoličan ve, da je umor greh in da z grehom ne bo pomagal ne katoliški cerkvi ne katoliškemu me-hikanskemu ljudstvu. Mogoče bi pa bilo, da bi tudi katoličana tako prevzel pretirani nacionalizem in bi v slepi strasti zagrešil umor. A je malo verjetno, saj bi moral vedeti, da bi ostal Calles, ki je še hujši.. Veliko verjetneje je, da je umoril Obregona kak pristaš njegovih konkurentov. Saj je javno mnenje res takoj pokazalo na pristaše bivšega ministra Mo-ronesa! K tej neverjetnosti, da bi bil umoril Obregona katoličan iz verskih in narodnih interesov, je pa »Jutrova« vest dodala še vrsto naravnost absurdnih neverjetnosti. Kako neverjetno, da bi član organizacije za obrambo svobode hodil k nunam po svet in pogum! Kako neverjetno, da bi nuna v mučeniški Mehiki kjer katoličani umirajo mučeniške smrti za Kristusa Kralja, svetovala komu zločinski umor! Kako absurdno, da bi duhovnik dal morilcu naprej odvezo! Kako neumen bi moral biti takšen človek, ki bi mislil, da je to sploh mogoče! Kaj takega mislijo kaki židovski žurnalisti, ne pa katoličan, ki se je učil katekizma! Kako noro, da hi bil mislil ta človek na ta način rešiti tudi Obregonovo dušo! . Vse je pa zelo naravno in jasno, ce postavimo dvoje: ali da je vsa ta vest izmišljena, ali pa — kar se zdi še bolj verjetno — da je dogodek framasonsko zamišljen in uprizorjen. Ako bi si liberalen žurnalist izmislil vest, bi si'jo primeroma prav tako izmislil. Umoril je Obregona seveda klerikalec — kdo pa dru-"i? Našuntati ga je moral kdo? najbolj pikantno je, če pravimo, nuna! Kako pikanten bo že sam naslov vesti: umor, ki je bil spočet v samostanu! hahal Far mora biti seveda tudi vmes! Kako drugače, kakor da je umor že naprej požegnal, morilca odvezal in z odpustki osrečili Vse čisto po liberalni glavi 1 A kolikor poznamo Mehiko iz zadnjih let, bi pa ne bilo prav nič čudnega, če se je reč takole godila: Mehikanski peštenjaki, ki na-daljne ljudi ubijajo samo iz sovraštva do katoliške vere in cerkve, so najeli dva subjekta, ki sta ipovedala, kar so si oni sami želeli: da je umoril Obregona katoličan iz verskega fanatizma, ne pa kak Moronesov pristaš, da ga je nahujskala nuna in vseh vrstnih pomislekov rešil duhovnik z vnaprejšnjo odvezo! Takih subjektov je sedaj v Mehiki dosti. Eden se ie izdal za morilca, vlačuga pa za nuno. Kdo se bo izdal morda še za duhovnika. Oba ali vse tri bodo dobro plačali in izpustili, dva ali tri druge, ki jih imajo že po nedolžnem v ječi, pa namesto njih obesili ali ustrelili! Kdo pa v Mehiki more dognati pravico? Kdo ji gledati na prste? Nihče! Samosilniki počenjajo, kar hočejo! Preberite »Jutrovo« vest še enkrat, pa povejte, če ni ta razlaga najbolj verjetna! Kolikor poznamo mehikanske praktike, je po našem mnenju tudi edino prava! Veselje do deta IV. Po pregledu ovir veselja do dela ne bo neumestno, če se ozremo tudi na nagibe, ki povzročajo v človeku veselje do dela. Hendrik de Man v svoji knjigi: Der Kampf um die Arbeitsfreudc našteva na podlagi svojih opazovanj in raziskavanj dvojne vrste nagibov k veselju do dela: naravne in priložnostne nagibe ozir. kakor jih on imenuje nagone. Med naravnimi nagoni našteva sledeče: Nagon delovanja ali delavnost. Brezdelje občuti vsak zdrav človek že iz fizioloških nagibov kot pravo muko. Vsaka mišica ima v sebi neko silo, ki zahteva delavnost. Normalna oblika te delavnosti je pri otroku igranje, pri odraslem človeku delo. Prav zato je tudi samotni zapor v jetnišnicah taka muka za jetnike, ker jim onemogočuje vsako delo. Najmanjše opravilo je zanje olajšano. Nagon igranja. Tako bi imenovali delavnost tedaj, če nima izven igre nobenega drugega namena. Igra pa postane delo, kakor hitro pristopi kot nagib igranja kak gotov cilj ali kaka vrednota, ki leži izven igre. Pa tudi tedaj lahko velik del veselja nad igro ostane, ko se igranje spremeni v delo. Najlepši zgled za to je umetnik, ki obenem dela in igra. Končno pa moramo reči, da je vsako delo umetnost, v kolikor se v njem udejstvujejo človekove zmožnosti in to udejstvovanje že povzroča veselje do dela. Konstruktivni nagon. Ta je že nekaj več, kakor nagon delovanja. On vsebuje uresničenje človeškega duha konstruirane urejene predstave. Zadoščenje ima ta nagon tudi tedaj, ako delo občuti kot sredstvo za druge cilje. Javlja se ta nagon v rokodelsko-ustvarja-joči obliki. To je njegova zgodovinska pra-oblika. Načrt in izdelovanje sta tu združena. Rokodelec je delo začel po načrtu, ki si ga je sam izmislil in izvrševanje samo nadaljni načrt po potrebi spreminja in dopolnjuje. Orodje podaljša roko in roka je nekak privesek razumu, ki delo določuje in ureja. Vsako delo je v tem slučaju neke vrste stvarjenje, vsako rokodelstvo umetnost. Nova doba je z delitvijo dela ustvarila dve novi obliki tega nagona: organizatorično-urejujočo in strojno konstruktivno obliko. Tipičen zastopnik prve oblike, je uradnik, kot ekstrem znan pod imenom birokrat. Njemu gre le zato, da se vse ujema, brez najmanjšega ozira na druge oholnosti. Njegovo načelo je: red mora biti, red pri izvrševanju predpisov in določb, pri pravilni uporabi fcrmularjev in načinov pisanja, pa magari, če pri tem cel svet in njegova pravičnost, konec vzame. Predstavnik strojno konstruktivne oblike tega nagona je strojni delavec, ki ima svoje zadoščenje in v selej v tem, da je v dobrem razmerju do stroja, da stroj dobro teče. Spoznavni nagon. Delo ne vodi samo k izvršitvi kakega predmeta, ampak pomaga tudi k novemu spoznanju dejstev in vzročnih zvez in s tem zadoščuje spoznavni nagon, katerega najbolj prvotna oblika je radovednost. Ze pri otroku lahko opazimo poleg nagona delavnosti tudi spoznavni nagon. Ta je, ki ga nagiba, da igračo razdere, da bi videl, kaj je notri. Ta spoznavni nagon je poleg mnogih drugih vzrokov povod nagnenja do pogostega menjavanja delavnic in hrepenenja po tujini, ki ga opažamo pri intelektualno globoko razvitih delavcih. Vrednostni nagon. Ta nagon, po katerem skuša vsakdo svoje delo v primeri z delom drugih poklicev kolikor mogoče visoko dvigniti v ceni pri drugih ljudeh. Kdor večkrat občuje z delavci, vc, da se vprav tisti delavci, ki najbolj trpe vsled nekvalificiranosti svojega dela, najraje postavljajo z njegovo težavo. Težak, ki se ne more hvaliti z ničemur drugim kot s svojo močjo, se postavlja pač s svojo herkulično telesno silo. To je vrednostni nagon človeka. Zelo zanimiv je tako zvani posestni nagon do svojega lastnega orodja in izdelka. Delavci ljubijo svoje orodje, ga čuvajo, najraje ž njim delajo, so nevoljni, če delajo ž njim drugi, ga nc posojajo in če ga le neradi in vse to kljub temu, da bi lahko vsak trenutek izrabljen ali poškodovan kos orodja nadomestili z novim. In prav tako nagnjenje čutijo tudi do svojih izdelkov, ker pač nehote vsako delo, četudi je izdelano s strojem, nosi na sebi osebni pečat delavca, ki je delo zvršil. Posebna oblika vrednostnega nagona je bojni nagon, ki ima zadoščenje v premagovanju nasprotujočih sil, bodisi, da iste izdajajo od predmetov n. pr. strojev ali ljudi. V tej slednji obliki ta nagon kajpada ne pride toliko v poštev pri delavcih tembolj pa pri podjetnikih, obratovodjih ali delovodjih. Marsikatero delavsko gibanje ima ravno v tem nagonu svoj izvor, nagib in bi ga drugače sploh ne mogli pojmovati. Poleg teh rekel bi naravnih nagibov k veselju do dela razločuje de Man tudi priložnostno nagibe. Zanimiv je tako zvani čredni nagon, katerega pogoj ze stalna skupnost velike množine ljudi, najjasnejši dokaz je naravni odpor človeka proti temu, da bi bil sam. Vendar ne drži vedno in povsod. V vsaki večji delavnici, se dobe ljudje, katerim je vprav velika skupnost muka. Poleg možnih in običajnih nasprotovanj, ki so naravna posledica skupnega življenja se v raznih okoliščinah in vsled različnosti značajev radosti sožitja lahko spremene v trpljenje in muko. Delavno razmerje vključuje po svoji naravi stalno hirarhično medsebojno razmerje. Iz tega razmerja se lahko rodita dva nagona: nagon gospodovanja in temu nasprotno na-gnenje do podložnega stanja. Nagon gospodovanja ni drugega kot stopnjevana in povečana oblika bojnega nagona. Temu nasprotno na-gnenje, ki se najde večinoma pri ženskah, vendar pa tudi pri moških, je nagnenje do podložnega stanu. To nagnenje je večkrat le strah pred odgovornostjo. Največjt uganka, ki je doznaj še ni možno rešili je to, da najdemo pri enih in istih ljudeh oboje. Ljudje, ki trdovratno zavračajo vsako vero, kot buržujsko, sprejmejo pa brez kritike v svrho zadoščenja svojega verskega občutja, drage volje, katerokoli versko sekto, ljudje, ki z vso ostrostjo kritike sodijo izvoljene voditelje, brez nadalj-nega pa volijo leto za letom iste zaupnike itd. Najde se kot nagib veselja do dela večkrat tudi pravo estetično zadoščenje bodisi, da je predmet istega lepo delo, lepa delavnica, urejen obrat ali kaj podobnega. Ne gre tu za lepoto izdelanega predmeta, ampak za lepoto načina, kako se kaka stvar izvršuje in v koliko more delavec vtisniti delu lastnega ustvarjajo-čega duha. Resnica je, da premajhna plača delavcu vzame veselje do dela, prav tako kakor mu ga daje in veča zadostna plača, vendar pa to ni glavni nagib k veselju do dela. Lahko celo rečemo, kjer je glavni nagib dela pridobitev zemeljskih dobrin, plače, tam ni pravega veselja do dela. Zasebna korist, ki sledi iz dela, vpliva manj kakor zunanij pritisk. Največjo srečo v delu najde tisti, ki pozabi, da mora delati zaradi plače, skrb za vsakdanji kruh ali za dobiček ubija veselje do dela. Zavest socialne koristi dela je pa po opazovanjih in raziskovanjih de Mana tako redka in majhna, da je komaj vredna isto omenjati. Drugi že omenjeni nagibi so močnejši in dajejo veselje do dela, in ti so ki odločujejo. Veselje do dela je v veliko manjši meri odvisno od Spremembe posesti, kakor pa od spremembe razmer v raznih obratovališcih in človeka vrednega razmerja v njih. Veliko važnejša je pa socializacija od spodaj, kakor od zgoraj. Slednja namreč ostane večinoma lo na papirju, ker papir jc potrpežljivejši kakor so ljudje. 3udje Judovski problem je svojevrsten, naravnost mističen. Število judov je narastlo na j 17 do 18 milijonov, če so najnovejša poročila i zanesljiva. ! Izmed teh je okrog 8 milijonov na vzho-! du (Rusija, Poljska, Litva, Romunija), 4 mili-; jone jih je v Severni Ameriki, nad 2 milijona i v ostali Evropi, drugi so raztreseni po Afriki, Aziji, Avstraliji. Ni skoro deželo brez judov. Pomembno vlogo imajo judje predvsem v krščanskih deželah; v mohamedanskem svetu in med pogani Afrike, Indije in daljnega vzhoda je njihov vpliv neznaten. Judovski problem je v tem, da si lastijo in osvajajo judje bolj in bolj vrhovno kontrolo nad vsem udejstvovanjem krščanskih narodov. Judje sicer taje to našo trditev o judovski kontroli; a čeprav se menja vloga judov od dežele do dežele, čeprav o masi judovskega proletariata v vzhodni Evropi ta teza ne velja, čeprav se morda posamni judovski trgovci, bankirji, znanstveniki ne zavedajo skupne težnje judov po svetovni kontroli, se danes v prejasnih obrisih kaže naraščajoča sila korpo-rativne in kolektivne svetovne moči- judov-stva. V judovskih rokah je predvsem finančna kontrola sveta. V zadnji vojni jo bil za vsakim državnim monopolom bodisi živil bodisi vojnih dobav mednarodni jud, tako pri antan-ti kakor pri centralnih silah. Tipična je v leni vloga judov v anglosaksonskem svetu, ki odločujejo svetovne finance. V Angliji so posebno tekom 19. stoletja do svetovne vojne judje istovetili svoje intereso z interesi Anglije. Judje so Anglijo favorizirali proti Rusom in drugim državam; trgov- 1 ski značaj Anglije je glavni temelj tesne zveze j judov z Anglijo. Judje so dobili vstop v vse panoge angleške državne uprave; bili so zastopani v vseh angleških vladah, imeli so odlične zastopnike na angleških univerzah, vtihotapili so se v angleško plemstvo, ki je od-nekdaj hotelo paradirati kot najbolj čistokrvno plemstvo sveta. Danes skoro ni več angleške aristokratske rodbine brez judovske krvi. V Združenih državah Ameriko je bil jud do 19. stoletja skoro neznan. Toda ko se je začela Amerika industrializirati, se je pojavil judovski problem v Ameriki z vso silo. V večini ameriških mest so nastali judovski ghettos in v New Yorku je danes 2 milijona judev, ki so bili začetkoma zelo inovrstni elementi, a danes tvorijo nehote veliko organizirano skupino. Ta njihova enotnost se javlja v silno intenzivni delavnosti na vseh poljih javnega življenja. Ravno judje New Yorka so danes v gospodarskem, političnem, duhovnem, socialno-filantropičnem oziru vodilni za Ameriko in deloma za svet. Njihova kulturna vzajemnost sc izživlja v velikanskih napravah in stavbah, ki družijo sinagoge, klubove lokale, športno dvorane, umetniške razstave, ljudske univerze za jude New Yorka. Ameri- | ški judje predvsem finansirajo sionistično gibanje, ustvarjenje judovsko države. Socialno-soSžticni tečaj na SvJoštu se je vršil 1. in 2. avg. Tečaja sc je udeležilo 33 bogo-slovcev in r.ovomašnikov ter 2 bcgoslovca iz zagrebške škofije. Udeleženci so se zbrali že 31. julija zvečer na Sv. Joštu, kjer so zažgali kres kakor je bilo po navadi za časa tečajev, katere jc vodil dr. Krek. Bili so 4 glavni referati in sicer: Duhovnik in politika, referiral tajnik Gabrovšck; Duhovnik in delavstvo, referiral g. žup. Škrbec; Duhovnik in zadružnišivo, referiral dekan V- Zabret; Duhovnik in naša prosve-ta, referiral tajnik Zor. Poleg omenjenih tem jc imel g. dr. Rožman meditacijo v cerkvi. V debato so posegli poleg tečajnikov g. obl. predsednik dr. M. Natlačen, g. prof. Dolenec, dr. G. Rcžman, in Doktorič. Tečajniki so se z veseljem poslovili od zgodovinsko važnega sv. Jošta s prisrčno zahvalo o Prosvetni zvezi, ki je organizirala teče j in z iskreno željo, da cc prihodnje leto tečaj zopet vrši. Stoletnica leva ToJstega Ves omikan svet že piše o stoletnici rojstva Leva Nikolajeviča Tolstega, ki bo 0. septembra 1.1. V Rusiji se lo praznovanje že vrši. Cele množice obiskujeio Jasno Poljano, kjer je Tolstoj živel kot samotar 111 delal, in kjer še zdaj biva njegova hči Aleksandra. Najbolj izraziti komunisti se sicer^ niso mogli sprijazniti, da bi se proslavljal mož. čigar verski in družabni nazori niso v skladu z njihovim matrialističnim pojmovanjem vsega duhovnega, vendar so se pomirili, odkar je celo Lunacarski vstopil v slavnostni odbor. Sovjetska vlada je določila miljon rubljev za izdajo vseh spisov Tolstega — cenijo jih do 100 zvezkov. (Primerjajmo, da bo največji slov. tekst Zbrani spisi Iv. Cankarja obsegal okoli 17 zvezkov!) Zbrane spise bo uredil Vladimir Certkov, ki ga je rajni Tolstoj sam za to določil. ODKRITJE SPOMENIKA IN PLOŠČE FRANU RACKEMU. Pretekle dni so ob priliki stoletnice velikega hrvatskega zgodovinarja dr. Frana Račkega odkrili v Fužinah na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo. Floščo je oskrbelo društvo Bratov hrvatskega zmaja. Istotam so odkrili Račkemu tudi spomenik 7. doprsno podobo. Slavnosti so se udeležili senjski škof dr. Marušič s številno duhovščino, zastopniki mesta Zagreba, Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, Hrvatske matico in drugih narodnih in kulturnih ustanov. GOVOR V FILM(T. Filmski strokovnjaki že dalj časa napovedujejo popoln preobrat v tehniki filma. To, kar je dosedaj bistveno ločilo gledališče in kino, to, pravijo, bo odpadlo, in z letom 1030. nastopi za filmsko umetnost nova doba. Odslej bo film tudi govoril. Obiskovalci kina vidijo delujoče osebe, slišijo jih pa ne. V filmu jo tedaj tudi govor postal živa j potreba. Seveda se proti tej nameri oglašajo že resni pomisleki. Najprej je že bistvo kina prav to, da nam kaže samo dejanje in pravi pisatelji filmov niso umetniki besede, pač pa nekaj prav nasprotnega. Praktično pa je s to namero mednarodni značaj filma uničen. Isti film se sedaj predstavlja v Ameriki, Evropi in Aziji, petem pa bo omejen samo na en jezik in bo za mednarodni svet — nem. Govoreči film pa —■ pravijo — če bi se kljub vsem tehničnim težkočam posrečil, bi bil tudi konkurenca za kniigotrštvo — ker bi podajal tudi besedilo knjige, po kateri marsikak obiskovalec kina seže, kakor nasprotno marsikdo, ki pozna to ali ono delo, še rad pogleda njegovo filmsko vprizoritev. Da filmska tehnika res z neverjetno naglico napreduje in da bo prej ali slej segla po izrabi glasu, je jasno — a tedaj bo kino drugo gledališče, bo prav tisto, kar danes ljudi odvrača od gledališča — potek predstave bo počasnejši, lo malo hitrejši kot v gledališču — a predstava bo nepristna, bo še vedno tehnika, in tedaj se bodo ljudje zopet zatekli k pristni umetnosti — v gledališče. ŽIDOVSKO GLEDALIŠČE. Židje so znani kot izredni gledališki igraveL Slovita jo gledališka družba .Habirmu. Pred kratkim so v Palestini otvorili židovsko narodno gledališče. Vprizorili so »Juditoc rimskega pesnika Friedricha Hebbel-a, v hebrejščini in precej predelano. Igro so opremili z starorimskimi in asirskimi zbori in položili težo igre na mimiko, ki se orientalskemu značaju posebno prilega. Igra je dosegla v svoji novi posebnosti ogromen učinek. • Književnik. Pod tem naslovom je začel letos v Zagrebu izhajati nov hrvatski književni mesečnik. Literatura, ki jo prinaša moderno usmerjena, vendar lažje, manj zrele vrste. Sorazmerno obširna so književna poročila in kulturni razgled. Važno je, kako Jos. Kulundžič, eden izmed mlajših dramatikov ocenjuje delo gled. ravnatelja in dramatika M. Begoviča — kar so storile tudi druge zagrebške revije — in navaja dejstva, da je del slabšega modernega sporeda samo kompenzacija za to, da je mogel Begovič uvesti svojo dramo »Pustolovec pred vrati« na nekatere tuje odre. Izmed knjižnih ocen omenjamo obširno poročilo o Krklccevi nove pesniški zbirki »Izlet v nebo« in Ilcšičevi »Današnji Poljski«. Ocenjevalec pravi: ta brošura ie neumnost in Škoda bi bilo za Poljake, ako bi prišla v roke hrvatskemu bravcu. Naj ostane v miru shranjena pri izdajatelju.« Priporočajte naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del, \veh imGDiGii? vrvenjem Roald Amundsen Z zrakoplovom na severni teiai (Dalje.) Med tem časom se je začel prevlačevati balonski ovoj z ledeno plastjo in zngva so ga odpadajoči ledeni drobci preluknjavali. Zmanjkalo je pa blaga za krpanje lukenj in tako je Nobile izjavil, da je treba v sedanjem položaju takoj pristati, pa naj bo žs kjerkoli. Sedaj se neha pod nami led in letimo nad odprtim morjem, kojega valove vihar divje podi naprej. Veter dosega hitrost do 18 ur na sekundo in na tlakomeru vidimo, da premetava »Norge« v eni minuti za 100 m gor ali dol. Zrakoplov se v teh težkih urah izborno izkaže. Njegova solidna konstrukcija krepko kljubuje silnemu pritisku viharja. Letimo naprej in naprej, toda na vse strani se razteza še vedno razburkano morje, kar se nam zdi jako čudno. Moramo biti mnogo bolj južno, kajti v zemljepisni širini, v kateri smo mi mislili, da se nahajamo, ob tem času morje še nikoli ni bilo prosto. Iz vsega tega sklepamo, da radiopostaja, ki jo je čul GoUwaldt 111 mogla biti Notne, in se torej vozimo v napačno smer. Zato se okrenemo ter usmerimo proti severovzhodu, pričakujoč, da tu najpreje spet dosežemo obrežje.' Položaj postaja naravnost obupen, kajti voziti se moramo proti vetru, stroji delujejo radi tega s polnim plinom, ledeni kosi pa s katerimi propelerji obmetavajo zavoj, trgajo luknjo za luknjo. Ce bi že vsaj prišli nad nagne balon na stran, toda k sreči mu ne prizadene dosti škode. Domačini, večinoma Eskimovci, nas prisrčno sprejmejo. Pripravijo nam topel obed, prvega, ki smo ga zavžili v zadnjih treh dneh. Nato gremo spat, a poprej še spravimo na varno svoje listine in instrumente. Trudni Lord Burghlcy, »plavi Lord:-, ki je zmagal za Anglijo v teku na 400 m. obrežje, da bi se mogli spustiti na suho zemljo. Tako bi bili vsaj rešeni smrti v vodi. Položaj postaja od trenutka do trenutka bolj kritičen. Cas hiti, a zemlje še vedno nikjer. Mestoma je oblačje tako uizko, da sploh ničesar več ne vidimo. Titina, mala Nobilova psica, instinktivno čuti nevarnost. Leta sem, ter tja po gondoli, 1 ep ima stisnjen med noge, včasih cvili, včasih žalostno tuli. To še poveča splošni občutek nesigurnosti in nevarnosti. Ura mineva za uro. Naenkrat opazi Riiser Larsen v daljavi na morju temne lise, ki se kmalu povečajo, in pokaže se rtič. Toda kakšen rtič je to? Skrivnost! Obrežje je plosko, pokrito s snegom. Vidimo komaj par sto metrov daleč. Balon leti tako nizko, da antena zadene ob tla in se odtrga. Slednjič opazimo nekaj Eskimov okoli neke koče. Zmanjšamo hitrost balona kolikor le mogoče, se spustimo navzdol ter jim kričimo, naj nam povedo, kje se nahajamo. Toda ti nas ne razumejo. Ponoviti si ne upamo tega nevarnega manevra in zato letimo naprej. Da določimo, kje je Nome, se dvignemo nad oblake, ker hočemo izmeriti stanje solnca. Toda solnce se nahaja tako visoko, da je, čeprav se vrtimo v vse smeri, gondola vedno v senci balonovega trupa. Riiseru Larsenu ne preostane nič drugega, kot da zleze na vrh balona in izmeri tam solnčno višino. Slednjič je uganka rešena: vemo, kje smo, namreč na severnem obrežju Rotzebue-Sounda. Da dosežemo Nome, letimo proti za-padu, ker hočemo priti v to mestece na ta način, da letimo ves čas ob obali. 14. maja polnoč. — Četrti dan potovanja. Začenja se z malo ugodnimi izgledi, kajti vihar noče pojenjati. Sicer pa pravi pregovor: pred dnevom je noč najbolj temna. Ob pol 2 čuje Gottwaldt radioznake postaje Nome in tako je naš položaj točno določen. Pol ure pozneje zapazimo reko, ki v mnogih vijugah teče proti zapadu. Ne more biti druga kot Serpentine, kajti nobena reka na Alaski nima tako vijugastega teka. Sedaj smo mirni, ker vemo, kje plovemo. Pod temi pogoji Riise- Larsen spet prevzame vodstvo zra- koplova, Nobile pa gre spat, da bo pozneje ob pristanku čil in svež. Treba je čim najhitreje končati to potovanje. 65 ur že delamo, ne da bi se mogli od-počiti. Smo že popolnoma na koncu svojih moči. Da bi šli čim hitreje naprej, da Riiser Larsen mehaniku Cecioniju telegrafično povelje, da spravi v tek tudi rezervni motor. Toda v naše največje začudenje Cecioni ne uboga. Ne preostane nam torej nič drugega, kot da pustimo ostala dva motorja teči s 1400 obrati, to je z njiju maksimalno hitrostjo. Pozneje nam je Cecioni razložil, kaj se je bilo zgodilo. Ko mu je igla na poveljniškem kazalu dala povelje, naj stavi svoj motor v tek, je sicer sledil gibu igle in prečital povelje na kazalu, toda njegovi možgani so bili tako utrujeni, da ni izvršil povelja. Razumel ga je, toda volje ni imel nikake več. In vendar so bili ti italijanski mehaniki krepki in odločni, občudovanja vredni delavci in veseli in simpatični značaji, ki se jih prav z veseljem spominjam, toda enako kot tni so bili na koncu svojih moči. Ob 3.30 smo se vozili okoli rtiča princa Galskega. Na Beringovem morju nismo videli niti ene ledene plošče. Veter je zelo močno pihal nad valovjem. Kako velika je razlika med iitabiluostjo zrakoplova, če plava nad kopnim, ali če plava nad morjem: nad suho zemljo vozi izredno stabilno, med tem ko se nad morjem igrajo vetrovi z njim in ga premetavajo ua vse strani. Medtem obrežje znova zgine v megli in veter piha vedno huje. Morda nas bo zanesel spet na odprto morje. Zato sklenemo, da se vrnemo nad kopno ter se spustimo na tla. Izbrali smo si mestece Nome za pristaja-lišče. Ob 7. zjutraj zapazimo ob morskem obrežju majhen kraj in poleg njega laguno, še pokrito z gladko plastjo ledu. Ta teren je primeren za pristanek, toda mi kljub temu ne opustimo misli, nadaljevati vožnjo do Nome, in se vozimo naprej, ker imamo še dovolj bencina za sedem ur potovanja. V tem oziru se nam torej nič ne mudi. Toda na našem ua-daljnem potu ne najdemo nobenega pripravnega prostora za pristanek. Razen tega smo vsi smrtno utrujeni, kajti večina od nas štiri dni prav za prav splch ni spala. Nekateri imajo že halucinacije, tako je njih živčevje prenapeto. Radi tega se vrnemo proti laguni, z namenom, da tam pristanemo, še vedno divja vihar iu kraj proti njegovim sunkom nikakor ni zavarovan. Zato nam svetuje Riiser Larsen, naj se spustimo čim najbližje zemlji Ln potem vržemo z veliko težo obteženo vrv na tla, katero naj bi balon vlekel za seboj iu ki bi na ta način zavirala njegovo hitrost. Zajedno naj bi čislo odprli plinske zaklopke in ko bi se radi uhajanja plina balon dotaknil zemlje, naj bi vsa posadka že preje zbrana v pilotovi gondoli skočila v tem trenotku na tla. K sreči ni bilo Ireba izvršiti tega načrta. Ko se je balon približal laguni, smo vrgli proti zemlji dolgo jekleno vrv, na kojem koncu sta bili pritrjeni dve sidri za zasidrauje na ledu in 400 kg težka vreča. V tem trenutku se zgodi pravi čudež, veter popolnoma preneha! V istini Božja Previdnost čuje nad nami. Le za par minut pojenja veter, toda medtem se že mirno približamo tlom. Ko začne veter znova pihati, odpremo plinske zaklopke. Veter nas žene proti hišam vasi, a mi smo že samo par metrov nad laguno. K nesreči se naša sidra ne zapičijo v gladki led. Tedaj par mož skoči na zemljo, zagrabi za vrv in ravno v trenotku, ko bi se skoraj zrakoplov zadel ob hiše, se jim posreči, da ga privlečejo na tla s pomočjo prebivalcev, ki so prihiteli na pomoč. Odpremo vrata gondole in izstopimo. — Kje smo? vprašamo prebivalce. — V Telerju, nam odgovorijo. Spustili smo se na tla 00 km proč od mesta Nome, kjer smo imeli prvotno namen pristati. Po Greenwiškem času je.bilo nekaj minut čez 8. Tako je bil v 71. izvršen prvi polet iz Evrope v Ameriko preko severnega tečaja. Nekaj trenutkov po našem izkrcanju vihar bino tako, da se kar zgrudimo. (Konec prihodnjič.) Železniška nesreča v Nemčiji Na železniški progi Ulm—Augsburg— Miinchen se je zadnji dan minolega meseca na postaji Dinkelscherben pripetila velika železniška nesreča, ki je zahtevala težke žrtve: 16 mrtvih in 33 težko ranjenih. Ko je gosto zasedeni vlak zavozil na kolodvor, je odpovedala ogiba ter je vlak z vso silo zavozil v tovorni vlak. Nekaj starih voz se je zagozdilo drug v drugega in strlo. Drugi vozovi so se v loku dvignili v zrak in tako obstali, tvorec mostove. Lokomotiva se je vzpela na zadnje vagone tovornega vlaka in se nagnila na stran. Zanimivo je, da so ostali prvi vozovi za lokomotivo, ki so bili močne, nove konstrukcije, skoraj popolnoma nepoškodovani, dočim sta se dva stara, čisto lahko zgrajena voza 4. razreda dobesedno zdrobila. Med ponesrečenci je mnogo žena in otrok ter več redovnic. Reševalno delo je bilo otež-kočeno, ker na kolodvoru ni bilo nikakih reševalnih priprav. Pri reševanju so pomagali tudi potniki, ki so ostali nepoškodovani. Dva katoliška duhovnika, ki sta nemudoma prihitela na kolodvor, sta skrbela za težko ranjene. Ta nova železnška katastrofa v nekaj mesecih že druga, je napravila na nemško javnost silno težak vtis, ker je postalo očito, da železniška služba v Nemčiji nikakor ni na potrebnem višku. j Seli iz vsemirja Pred par leti je odkril graški profesor Hess žarenje, ki prihaja z neba na zemljo, a nikakor ne s solnca. Tedaj so bili znanstveniki nasproti temu odkritju pravi neverni Tomaži. Danes je pa ustanovljeno, da prihajajo iz neznanskih daljav vsemirja na zemljo žarki, ki jih je mogoče čisto jasno opaziti in ki imajo posebna svojstva. ! '-Predirajoče žarenje« so imenovali te j žarke, ker neovirano prodirajo debele svin- | čene plošče in oklepe, pred katerimi se ustavijo celo sloviti Rontgenovi žarki. Potem so jjh imenovali ultragammažarke, ker so njihovi valovi še krajši nego najkrajši zemeljski gammažarki, ki jih oddaja radij pri svojem 1 atomskem razpadanju. Dalje so te žarke imenovali »vsemirske žarke«, ker so z natančnim : merjenjem dognali, da so na visokih gorah znatno močnejši nego v nižavah. Tako so prišli na vse: občutljiv elektroskop so zavarovali proti električnosti zemlje na ta način, da so ga postavili v svinčen zaboj, a vendar se je vselej odzval na neki učinek. To najbrže povzročajo radijske mase, ki leže v notranjosti zemlje, tako so sklepali. Da bi ta učinek izločili, je bilo treba iti le na visoke gore ali pa se dvigniti z balonom. Tu se je pa ravno pokazalo nepričakovano: čim više se dvignemo, tem prodirljivejši postajajo žarki. Torej ne prihajajo od radija v zemeljskem jedru, marveč iz vsemirja. Prof. Kohlhorster si je za raziska-vanje vsemirskih žarkov ustanovil v švicarskih alpah posebno postajo in dognal, da sila žarkov ni vedno enaka, marveč se v določenih dobah izpreminja. In sicer so bili žarki najmočnejši tedaj, ko se je nahajala rimska cesta na cenitu. S tem so odkrili vir žarkov. Zemlja prejema žarke iz rimske ceste. Kako vendar nastajajo zagonetna žare-nja, ki neoslabljena hite skozi svetlobna leta in dospevši na zemljo še vedno uganjajo svoja čarodejstva, vznemirjajo clektroskope in predirajo svinčene plošče kakor steklo? Kaj so prav za prav vsemirski žarki? Znanstveniki pravijo, da so to seli stvarstva. V vesoljstvu se ustvarjanje snovi nadaljuje; to so priče novih pošiljatev snovi v svet, To je dokazal v svojem zadnjem delu najznamenitejši raziskovalec višinskih žarkov, ameriški fizik prof, Millikan, po katerem se tudi imenujejo Milli-kanovi žarki. Ako znanost danes ve, iz katerih snovi je sestavljeno solnce, potem se ima za to zahvaliti spektrumu. Spektrum ali šar odkriva kemične snovi, temperaturo in celo gibanje nebesnih teles. 13I.IUI John V. A. Mac Murray, poslanik Združenih držav Severne Amerike v P» kingu, ki je presenetil svet s tem, da je sklenil s nankinško revolucionarno vlado trgovinsko pogodbo. S tem so Združene držive nankinško vlado uradno priznale kot kitajsko narodno vlado. Kaj so vsemirski žarki, je moral tedaj povedati šele spektrum. Z njegovo pomočjo je Millikan nedavno odkril, da sestoje iz štirih glavnih žarenj, med katerimi se nahajajo presledki. Prvi spektralni trak izvira iz nastajanja helija iz vodika, drugi iz nastajanja kisik« in dušika iz vodika, tretji iz nastajanja silicije in magnezija, četrti pa priča o nastajanju že leznega atoma. To spektralno pismo priča tedaj, da se elementi v vsemirju še vedno tvorijo, da se delo stvarstva nadaljuje, a znanilci tega dogajanja so ravno vsemirski žarki, ki prodirajo do nas. S tem je podan prvi dokaz o zgradbi atomov v vesoljstvu — če so namreč znanstveniki sele iz vsemirja prav doumeli, kar pa še nikakor ni dokazano. Kaj! i ta 11 Franc Romer, ki se vozi preko Atlantika v zložljive 11 čolničku, Startal je 3. marca tek. 1. v Lizboni in je sedaj dospel do zap&dnoindijbkega otoka St. Thomas, ki leži blizu Portorica nasproti ameriški obali; prevozil je torej doslej približno 5700 km. Če mu bo sreča še v naprej mila, bo dosegel svoj cilj — Ameriko in tako dobil razpisano nagrado v znesku 5000 luntov šterlingov. Kapitan Romer je Nemec, star 29 let. Prepričajte se o trpsžnostl Najlepše nemško mladinsko prenočišče, ki leži v Mohnski dolini. Zgradba je namenjena potujočim mladinskim skupinam. vrvarskih izdelkov iz prve kranjske vrvarne IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31 in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjjka St. 20, Celje, Kralja Petra cesta St. 33 in v Kamniku, Šutna St. 4. Živeti je treba znati! Ameriški sodnik Hernry Neil, ki slovi po svojem socialned delu, potuje zadnji čas okolu sveta. Na svojem potu obiskuje vse znamenite osebnosti ter proučuje način njihovega življenja. Neil namreč snuje klub stoletnih, to je klub mož, katerih življenje je za človeštvo pomembno in o katerih je mogoče pričakovati, da bodo dočakali sto let. Neil je s svojimi uspehi doslej zadovoljen. Niso sicer gosto sejani možje, kakršnih išče, a vendar zopet ne tako redki, kakor bi kdo mislil. Za primer navaja angleškega pisatelja Bernarda Shawa. Mož je star že nad 70 let, toda duševno in telesno še mlajši in krepkejši nego poprečni človek 50 let. Shaw živi kakor normalen mladenič; niti minuto ni brez posla. Vse njegove misli in interesi so usmerjeni v bodočnost; za spomine mu ni in prav zato ni dolgočasen. Tajnost njegovega življenja pa je ta, da ne je mesa, ne kadi in pije samo vodo; živi večinoma od zelenjave in sadja. O papežu Piju XI. pripoveduje Neil: Papež se že bliža 70. letu, pa je telesno in duševno še tako svež, kakor mož 40 let. Tudi on se strogo drži diete. Najljubša jed mu je majhna riba nagoni«, ki živi samo v Romskem jezeru. Papež je vedno sam in ne sme med jedjo nihče z njim govoriti. Med Neilovimi kandidati za klub stoletnih so tudi Američani. Rockefeller, Edison in Henry Ford. Vsi trije možje so že v sivih letih, toda še vedno na višku svojih sposobnosti. Ford živi kakor Spartanec; uživa večinoma sadje in sočivje in prav "ič mu ni, akc enkrat ne kosi ali ne večeria. gospodarstvo Anatom: Razdelitev po poklicih v naši državi V zagrbeški »Privredk so objavljeni prvič statistični podatki, ki se nanašajo na razdelitev družinskih poglavarjev po raznih poklicih. Leta 1921. je bilo pri nas z ljudskim štetjem spojeno tudi štetje poklicev, a dasi je od tedaj minilo sedem let in je že blizu 1. 1930., ko se bo zopet vršilo ljudsko štetje, dosedaj zadnje štetje še ni predelano- Po dolgem času smo sedaj vendar enkrat dobili vsaMumaričen pregled, in upamo, da se bo naša statisjjBtajvendar toliko potrudila, da dobimo rezultate zadnjega štetja vsaj do 1.1930. Drugod ne potrebujejo za obdelavo niti polovico toliko časa, v Nemčiji n. pr. se je vršilo zadnje štetje prebivalstva po poklicih v juniju 1925, natančno dve leti pozneje, v juniju 1927 pa so bili splošni podatkiže objavljeni. In vendar se zbrani muterijal v Nemčiji po svoji ogromnosti ne more primerjati z našim. Statistika poklicev je ena najvažnejših statistik. Ona pove v kakšnem razmerju so zastopani v gospodarskem in kulturnem življenju posamezni poklici ln kakšna je njih moč. Iz statistike poklicev je številčno razvideti kakšne smeri in kakšni interesi so v narodu zastopani. Za gospodarsko politiko države, ki mora imeti za načelo, da zastopa najštevilnejše interese iu Številčno najmočnejše dele prebivalstva, je statistika poklicev neobhodno potrebna. Zato moramo to statistiko pri nas pozdraviti, ker bo morala prinesti jasnost v našo gospodarsko politiko. Država bo sedaj vedela v kakšnem razmerju so pri nas zastopane razne smeri pridobitnega življenja, zato jih bo morala tudi temu razmerju odgovarjajoče podpirati in pospeševati. Opustiti pa bo morala podpiranje enega dela na račun drugega. Obžalovali je, da je objavljena samo statistika poklicev družinskih gospodarjev, ne pa celotnega j v pridobitnem življenju stoječega prebivalstva, j Vendar pa tudi ta da približno točen odgovor, zato jo sinemo z gotovimi pridržki uporabljati za iste sklepe kot pravo statistiko poklicev. Leta 1921. »o našteli v Jugoslaviji (po Italijanih v tisteui času zasedeno ozemlje ni všteto) 2,292.855 družinskih poglavarjev (pravzaprav se gre pri tem za poglavarje gospodinjstev). Od te vsote odpade na prvotno produkcijo (kmetijstvo, rudarstvo, ribarstvo) 1,711.092 obes (t. j. 75.94%), na industrijo iu obrt 225.104 (9.82%), na trgovino in kredit 72.562 (3.18%), na promet 44.526 (1.94%), na javne službe in proste poklice 79.928 (3.48%), na vojsko 10.718 (0.47%), na rentirje in vpoko-jence 53.069 (2.34%), na dninarje v raznih poslih 32.359 (1.41%), na ostale in neznane poklice 32.897 (1.43%). V Sloveniji pa je razmerje med poklici družinskih gospodarjev nekoliko drugačno, v njem se kaže druga gospodarska struktura, ki se razlikuje od povprečne državne. Imeli smo v Sloveniji 1.1921. 218.823 družinskih poglavarjev. Od teh odpade 138.217 (63.17%) na prvotno produkcijo, 35.997 (16.45%) na industrijo in obrt, 7.991 (3.65%) na trgovino in kredit, $0.843 (4.72%) na promet, 9826 (4.49%) na javne SfitiibD i# proste poklice, 1368 (0.63%) na vojsko, 11.^91 (5.48%) na rentirje in vpokojence, 2188 (1%) na dninarje v raznih poklicih, ter 902 (0.41%) na ostale in neznane poklice. Od vseh pokrajin v naši državi ima Slovenija med družiniskimi poglavarji največji odstotek v industriji in obrti zaposlenih oseb ter najvišji odstotek rentirjev in vpokojencev. Na prvi pogled izgleda iz te statistike, da moč kmetijskega elementa v Sloveniji (63.17%) ni tako visoka, kot pa bi pričakovali po videzu našega gospodarstva. V drugih pokrajinah iznaša odstotek v prvotni produkciji zaposlenih družinskih poglavarjev nad 70%, razen v Vojvodini, kjer je za malenkost manjši. Vendar pa moramo presojati to statistiko z gotovim pridržki. Podatki ki jih imamo se nanašajo sano na družinske poglavarje, ne pa na družinske člane, torej ne na celotno prebivalstvo. Število družinskih članov pa je pri različnih vrstah poklicev zelo različno. Dočim so kraetske družine povprečno najštevilnejše, ker imajo največ rojslev in ostanejo sinovi najdalje v družini ter pomagajo v gospodarstvu, je to pri drugih vrstah poklicev bistveno drugače. Tam zapustijo navadno sinovi, ko vstopijo v pridobitno življenje, družino. Tako je pri industrijskih delavcih, pri uradnikih itd. Vsled tega so p jih družine manjše, zato pa jih je razmeroma več, ker se osnujejo nova gospodinjstva. Vsled svojega načina je naša statistika poklicev družinskih oz. gospodinjskih poglavarjev izpadla kmetskenui stanu v škodo in ne pokaže njegove prave moči. Šele prava statistika poklicev prebivalstva bc mogla popolno razjasniti vsa vprašanja gled moči posameznih vrst. Potem smemo pričakovati, da bo odstotek kmetskega prebivalstva znatno višji, tako v Sloveniji kot v celi državi. Sicer je cd štetja preteklo že 7 let, zato je gotovo, da so med tem časom nastopile spremembe. Ne verjamemo pa, da bi se razmerje bistveno spremenilo ali pa, da bi se sploh pokazala tendenca za kakšno radikalno spremembo. Glede grupacije poklicev bi omenili, da sedanja, ki jo uporablja naša statistika ne more zadovoljiti. Treba bi bilo, da se kmetski stan jasno opredeli proti drugim poklicem, ki z njim .nimajo ničesar skupnega. Zato je napačno navajati vrsto prvotne produkcije, kjer je poleg kmetijstva še rudarstvo, ki ga bi morali prideliti industriji. Obenem bi bilo treba natančno določiti kaj spada pod promet, sedaj ne vemo če so železniški uslužbenci pod | rubriko javne službe ali pod prometom. Javno služ- i bo bi morali cddeliti od prostih poklicev. Sploh je bolje, če gre klasifikacija bolj v po- . drobnosti, ker se potem lažje dobi za vsako vrsto i poseben oddelek. Generalna direkcija statistike bi l morala že sedaj izdelati klasifikacijo vseh poklicev, I da bo pri prihodnjem štetju mogoča enotnost. Zal pa si po sedanjem delu naše statistike ne moremo ; obetati kaj dobrega in ni verjetno, da bi dobili sta- j tistiko poklicev po zadnjem štetju obdelano tako, da bo mogla služiti kot podlaga za prihodnje. Zaradi pomena statistike poklicev za gospo- ! darsko politiko pa želimo, da ji bi tudi naša oblastna odbora posvetila vso pozornost. Ob priliki državnega štetja naj bi sama predelala statistiko za Slovenijo, preden jo dobi v roke državna statistika. Drugače ne bomo prišli nikoli do zadovoljnih odgovorov. * - * Seno. Cene so čvrste, ker je blaga malo (predvsem otave). Zanimanja je. prav dosti, tudi iz inozemstva (Italije in Avstrije) pa cene ne konveni-rajo. Tudi vojaške licitacije ostajajo brezuspešne, ker so cene previsoke. Statistika konkurzov v juliju. -Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je objavilo podatke glede konkurzov v naši državi tekom meseca julija. V juliju je bilo 57 konkurzov napram 80 v istem mesecu lanskega leta. Na posamezne pokrajine odpade (v oklepajih za 1. 1927): na Hrvatsko in Slavonijo 7 (9), na Srbijo in Črno goro 37 (45), Slovenijo in Dalmacijo 5 (14), Bosno in Hercegovino 5 (3) in na Vojvodino 3 (9). Od po-četka leta pa do konca julija je bilo 5t3 konkurzov; lansko leto pa ('85. število konkurzov stalno pada. Trina pbro$Ja Ljubljana, dn^ 4. avgusta. Žito. Položaj na žitnem trgu je negotov. Amerika javlja vsak dan drugačne cene, vendar trdijo strokovna poročila, da so momenti za padanje cen prav močni. Tendenca pa je v glavnem tudi pri nas nestalna. V Evropi je z izjemo Poljske povsod dobra žetev. Po predhodnih podatkih, ki so prišli našemu kmetijskemu ministrstvu, je letošnji pridelek pšenice v Bački za 53% vežji kakor povprečni donos povojnih let, nadalje V belgrajski UMastt za 92%, v vrbaski 107, v bregalniški 95%, v podu-navski 164, v užiški za 98%; najmanjši prilastek pa beleži Slovenija s 15—20%. Navadna pšenica se pri nas v BaBkl težko dobi po 245, boljša pa stane 250—252.50; cene so se torej napram prejšnjemu tednu učvrstile. V koruzi se drži cena v Bački na 300 in še čez. Prišla pa je že ameriška koruza iz Trsta, ki se prodaja v Ljubljani po 310—315, vendar so na razpolago le manjše količine. Za oves je položaj te dni kritičen: stari je bil že pred tednom dni ves razprodan, kakor smo že poročali prejšnji teden, novega pa še ni in ga je pričakovati šele v par dneh v Sloveniji. Sedanje cene v Bački in Sremu so okoli 217.50. Za rž in ječmen ni ponudbe in tudi ne povkraševanja. Moka je nekoliko cenejša in notira sedaj v Bački 380-390. Mast. Mast se je ta teden pocenila za pol dinarja pri kilogramu. Sladkor. Cene so neizpremeujene. Ker je domačim tovarnam zmanjkalo kristalnega sladkorja, se mora uvažati. Kava. Tendenca je čvrsta. Zanimivo je, da se cene pri nas še niso prilagodile svetskim in tako je dane skava cenejša v Ljubljani kakor v Trstu po odbitku trošarine in carine. Borzo Dne 4 avgusta 1628. Devizni promet na ljubljanski borzi je normalen: znašal je la teden 16.1 milj. Din napram 20.63, 21.28, 20.52 in 24.61 v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v devizah Dunaj in Praga. Nasprotno pa je v Zagrebu znatno povpraševanje po devizah in je bil zadnje dni devizni promet nad liormalo: 2. t. m. jo znašal okoli 11,3. pa okoli 8.5 iniljona Diu. Tega zagrebški listi ne pripisujejo pojmovanju političnega položaja, kakor lada sedaj v Zagrebu, ampak dejstvu, da se sedaj banke krijejo za svoje ultimo-oddaje iz prejšnjega mese-ca. izven vsakega dvoma pa je, da to večje povpraševanje kakor ono koncem junija (ki je bilo pa še znatnejše), ne bo vplivalo niti najmanj na tečaj dinarja. Skupno je znašal v juliju IsetOs promet na ljubljanski borzi 94.9 milj. Diu napram 86.6 milj. v juniju letos. Efektno tržišče je mrtvo: zaključki so redki; tečaji so skoro popolnoma nelzpremenjeni. Zaradi bolj političnih, špekulacijskth razlogov je. tečaj vojne škode proti koncu tednu popustil in v zvezi s teni tudi drugi državni papirji. Na zagrebški borzi je n. pr. v petek prišlo v bančnih papirjih samo do enega zaključka, ravnotako je padel v industrijskih papirjih samo en zaključek, kar je dovolj značilno. DENAR. Ljubljana. (Prost promet.) Berlin 1358, Budimpešta 9.92.50, Curih 1005.00. Dunaj 803.04, London 276.14, Nevvvork 56.63. Praga 168.72, Trst 297.65. Zagreb. (Prost promet.) Berlin 1358, Curih 1095.00, Dunaj 803.04. London 276.45, Newyork 56X3, Pariz 222.75, Praga 168.75, Italija 297.75. .Curih. Belgrad 9.1275. Berlin 123.90, Budimpešta 90.50, Dunaj 78.80, London 25.22, Nevvork 519.50, Pariz 20.33, Praga 15.39. Italija 27.18. Prazu. Devize: Lira 176.5. Belgrad 59.30, Pariz 132, London 163.875, Ne\vyork 33.745. Dinar: Ne\vyork 175.75, Berlin 7.36. London 276.30. BLAGO. ' ' Novi Sad. Pšenica bač. 240—245, bač. 247.50— 280.50, bač. potiska 235—24«, ban. 235—240, srem. 3401-245.50, ječmen 220—225, koruza bač. 295— 000, b«n. 2S >—300, .moka 00 gg 375—385, št. 2 355 —365, št. 5 335—845, št. 6 300-310, otrobi bač.. sr. v'juta vrečflh 170-175. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica okt. 23 94—28.90, zaklj. 28.88— 28.S0, marec 31.18— 31.20, zaklj. 31.20—31.22. maj 31.76-31.80, zaklj. 81.82—31.82. rž okt. 26.44—26.50, zaklj. 26.50—26.52 marec 28.82—28.44, zakli. 28.42—28.44, koruza avg. 30.70, maj 27 -27.18, zaklj. 27.18-27.20. Srednii devizni tečaii na iiubH. borzi od 30, VH. do 3.VM.1928. Dne Berlin Curih Dunaj London | Ne\vyorU | Pari/, Praga j Trst 20. — _ 1095.60 803.1'4 276.50 56.91 i —.— 1GS.62 297.79 31. 1359.25 1095.60 803.- 276.52 56.91 ■ 168.64 297.65 1. 1359.- 1095.60 803.04 —.— 56.925 1 —.— 168.65 297.50 2. 13^9.— 1095.60 803.04 276.50 56.93 I —•— 168.65 2Remington< prodaja na obroke Gustinčič, Tattenbachova ul. 14, Zahtevajte cenike! tBssammssm Zagreb, Jurjcska57 najboljše Odlikovan ^^^^^ na piriikl Ceniki franko. razstavi Bž, proso, ajdo ln iefinen kupite nnjceneju pri V. VOlW, LJJ6JBLJANA veletrgovina žita ln molic IZVRŠUJE ENOBARVNE iN VEČBARVNE F0T07IPIJE, ENOBARVNE, VEČBARVNE AUT0TIPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFINEJŠI PAPIR KLIŠEJE PO PERORISIH, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAM. SLIKE, VINJETE zdravilni Co; prenavlja, f-istl in osvežuj« kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenja inokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje pri arteriosklerozi. »Planlnka« čaj je pristen v plombiranih paketih po Din 20"— 7, napisom proizvajalca •• Lekarna Bahoree Ljubljana. Koneresni trg Dobi se v vseh lekarnah) marljivega in zanesljivega, ki je že dalj časa vpeljan pri naročnikih v Sloveniji - eventuelno v kolonijalni branši - išče prvovrstna industrija špirita in špiritunz. — Ponudbe na „PUBLICITAS" d. d., Zagreb, Gunduličeva ulica II., pod „Za — 16.958. kupuje vsako množino družba z o. z. Ljubljana-Kolizej Rok za prijave prošenj za sprejem v administrativno šolo je podaljšan zaključno do 25. avgusta 1928. Kot najmanjšo šolsko kvalifikacijo za osebe iz meščanstva zahtevajo se 4 razredi gimnazije in 2 razreda trgovske akademije ali pa srednje poljedelske šole. Oni, ki so položili končni izpit zrelosti trgovske akademije ali pa srednje poljedelske sole, ne polagajo sprejemnega izpita. Uprava administrativne šole v Belgradu. modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg IL 7 (poleg Mestnega doma). lovske puške, brovninge, samokrese, pištole za strašenje psov, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umctalni ogenj. F. K. KAISER puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6. prodajam ure, zlatnino, srebrnino, bri-ljante, stenske ure, budilke, (hišne stoječe ure), Alpaka srebro, nastavke, s 25% popusta. Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20. Vsakovrstne Pisarna po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zvezke i. t. d. v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki v Ljubljani se nahaja sedaj v pritličju hiše g. dr. Val. Krisperja - Kralja Petra trg hšt. 2 (nasproti sodne palače). bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Povodom smrti in pogreba našega ljubljenega soproga, očeta, brata itd., gospoda kemična pralnica in barvanje Ljubljana se ie preselil s 1. avgustom v Šelenburgovo ulico št. 4 dvorišče. izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjcno krasno cvetje in vence našo najsrčnejšo zahvalo. Prav posebno pa sc zahvaljujemo g. dr. Rošu za blagohotno naklonjenost in pozornost, požarnim brambam iz Celja, Dola, Hrastnika, Laškega, Litije, Loke pri Zidanem mostu, Rečice, Rimskih toplic in Trbovelj, lovcem in pevcem za častno spremstvo in ganljive žalostinke, vsem pokojnikovim stanovskim tovarišom in vsem onim prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako ogromnem številu spremili na njegovi zadnii poti. Žalujoča soproga, otroci in sorodniki. nudim po skrajno ugodnih cenah 1 Na debelo 1 Na drobno 1 Anton Danežič, Ljubljana, Florjanska ui. 14. knjigoveznica in čitalnica trgovskih knjig. sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani za Ljubljano in okolico. — Ponudbe Domača kopelj na upravo lista pod »Trgovina" St. 7205 (Rieslbad), popoln nadomestek za kopalnico za vsakogar, doslej že na stotine v uporabi v kraljevini SHS v popolno zadovoljuost. Cena z navodilom: Dinarjev 270 franko doni po poštnem povzetju od tovarniške zaloge: Hofmann, Maribor, Vrazova i(. 2. Preprodajalci dobe visoke provizije. Čudovito nizke cene! Iz- rl Dvokolesa nova od I Din 1000'— naprej. Šivalni stroji od Din 1400— naprej. Otroški vozički od Din 240'— naprej. Motorji prav poceni. Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaja na obroke — Ceniki franko. ..TRIBUNA", F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta Številka 4. Diesel ln Sauggas Lokomobile Motorji Jarmeniki Plnl & Kay. Kompletne žage Ugodni plačilni pogoji. BRAČA FISCHER d. d. Zagreb, Gundullčeva ulica 36. Direkcija Resavskih rudnikov Nik. B. Jocič & sin Bare, Ravna Reka, zadnja postaja Čuprija v Srbiji, potrebuje večje število pudarjev-hopačev (Hauer) vsled povečanja posla v rudniku. Rudarji se sprejmejo takoj, ko se prijavijo direktno upravi rudnika v Baramah. Stanovanja, kurjava in razsvetljava brezplačno v koloniji, razen tega dobra plača v akordu, Najstarejša tovarna pohištva 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic, zof, foteljev i. L d. po zelo nizkih cenah. Tesan les popolnoma suh, sposoben za takojšnjo uporabo, se dobi v vseh dimenzijah pri tvrdki Škvbec & Bartol, Ljubljana, Miklošičeva c. 6. - Tel. 25—95. Do scilat najcenejša tvrdka v državi! Skladišče: MEiNEL A H E R O L D Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. H. LOBGEEI, MARIBOR St. 107- A. Violine od Din 95'—, ročne harmonike od Din 85'— tamburice od Din 98'—. gramofoni od Din 345 — Zahtevajte nai veliki katalog, katerega Vam pošljemo brezplatno. Ivan Mostnab CELJE, Kralja Petra cesta 15 priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega in konfekcijskega blaga :-: po zelo nizkih cenah. Cene/še kot pri RAZPRODAJAH se dobi usakovrstno manu/akiurno blago samo di i TRPIN, MARIBOR, Glavni trg šleo. 17. I......z........s.........t.........r < in oc tu i Za zdravje Vase deceI Uporabljajte BENZIT-NADMILO za pranje perila in obleke Vaše dece. BENZIT-NADMILO čisti, odstranjuje madeže in desinficira, ne škoduje tkaninam, niti barvam in ne razjeda kožo pri pranju! Perilo Vaših malčkov postane nežno in vonjivo in v oblekcah ne bo več madežev, ker jih BENZIT-NADMILO vse odstranjuje! Najvažnejše pa j9, pranje z BENZIT-NADMILOM stane manj! Milo je izdatnejše, čisti štedljivejše, hitreje in brez truda! Uporabljajte TRI za omeh-čanje vode in namakanje perila in rabili boste polovico manj mila, Kreditni zavod za trgovino in industrijo LIVDUANA. Prešernova ulico štev. 50 (v lastnem poslopju) Zahvala. Podpisani se tem potom zahvaljujem nepre cenljivemu društvu ,„,,„„„.............r ? m za znatno podporo, katera se mi je izplačala po smrti moje žene Ivane Samsa v polni izmeri. Radi tega je moja dolžnost, da priporočam to preko, ristno institucijo vsakomur, ki še ni član tega človekoljubnega društva v takojšnji pristop. Maribor, dne 1, avgusta 1928. Avgust Samsa, Odvetnik Dr. Stanislav Žitko je otvoril odvetniško pisarno v LJUBLJANI in jo je pridružil pisarni odvetnika Dr. Marka Natlačena na Miklošičevi cesti štev. 8 Lftulsha posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo CanHargevo ulica št. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je deuar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem » '"I Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Hranilni: tnoge nad Din 52,000.000'- ( Bolmi na p9jiacih! Mnogo tiso? ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja, Id je že mnoge rešila. Ta se lahko uporablja pri vsakem načinu življenja, in pomaga, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina se poveča, pljuča polagoma poapne iu boiezen izgine. Resni možje zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjeuja, tem-bolje za vas. Popolnoma zastonj in prosto vsake poštnina dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Pišite takoj, zadošča tudi dopisnica, na doljni naslov: Georg Fulgner, Berlin-Neukolln, Ringhahnstrasse 24. Abt. 618. ObPBStovEEnja d!oq. nakup in prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predujem: in krediti vsnhe vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd, Brzojavke: Kredit Ljubljana Tel. 2010. ZM7.254B: interurban Z706. Z806 WECK Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so čaše in aparati zDamke za vkubavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. Tovarniška , II/ E J/ pri zaloga ' rrLCA« tvrdkj ..FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 10/1. Cel/et /os/p fagodič. — Maribor: Kari Lotz. iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Jnteresanlno broluro oŠ uspesnem zdravljenju zolčnih kamnov Vam. pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku Pnagall..l>ušehndska tr. Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi po najnižjih cenah: vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, umetna gnojila, poljedelske stroje itd. Izključno zastopstvo kisove kisline za Slovenijo L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, aolnčnikov in sprehajalnih palic Popravila tofno in solidno © PEC ,,MONOLIT" najcenejša, nniizdatnejša. Velesejem, ko|a 670 Zaloga Lutzovih peči ING. GUZEL) Ljubljana VIL, Jernejeva cesta N Ravnolom Voilhove male turbine in Conz-ovl elektromotor!!. — Telefon 3252. Kupim stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa SMREKOVE SKORJE - CELE IN ZDROBLJENE, smrekove hmelieve droge, rabljen?, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti akreditivnemu plačilu. FRANC OSET, SV. PETERV SAVINJSKI DOLINI. Maznanilo otvoritve trgovine. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim dne 6. t. m. v novi palači Pokojninskega zavoda, Miklošičeva cesta 32 moderno opremljeno lifoio i telikMi, specorllshim in MiM hhm. Skrbel bodera, da bo v zalogi vedno sveže in dobro blago po konkurenčnih cenah in solidna postrežba. Na željo dostavljam tudi na dom, potujočemu občinstvu pa tudi na kolodvor. Za obilen obisk se najvljudneje priporočam. F. R. Kovačlč. C-uMO/- .... > ... ... različnega pSatna »n Sifonov iz domačih tovarn, Kakor tudi svetovno znane znamke Jehroli" A. & E. SKABERNE - LJUBLJAiiA M&STItfl TRG štev. 10 Ugodne cene i Na žeBjo vzorci! ORIGISPUfE PRESERVAT, FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI SELENBURGOVA ULICA ST. 6/1. TELEFON ST. 298 KOMERCIJALNA BANKA o. D. Podružnica Ljjubijana, Mestni trg št. 3 Telefon št. 2005 Afliacija Banke čehoslovaških legli. Praga Telefon št. 2005 Obavlja vse bančne posle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke. Nakup in prodaja deviz in valut. Brzojavni naslov: Komercbanka. Poštni hran. račun št. 13.320 Dr. M. Slavič: Na Sinaj u Od 6. do pol 10. ure sem bil neprenehoma v sedlu, čitajoč tuintam svoje vodnike z zemljevidi, po katerih sem iskal imena vrhov in vadijev. Potem smo prišli iz ozkega vadija na planoto, ob kateri je bil studenec- Poskusil sem vodo, a je nisem mogel požreti; mlačna, mlakužna je bila kakor pri nas v cestnem jarku. K sreči sem še imel v termoforu vodo iz slejskega vadija. Beduin je za vsak slučaj napolnil s to vodo svoj meh. Kamele pa tudi niso hotele piti. Nato smo se vzpenjali peš čez nekak gorski prelaz, ki je imel nadelano strmo pot. Ob 10. uri smo bili onkraj vgore, kjer smo se ustavili ob dveh suhih drevesih za dveurni opoldanski odmor. Raztovorjene kamele so stikale po pustinjskem. suhem grmičevju, mi pa smo kuhali in pekli. Meni je nagajal veter, da voda dolgo ni začela vreti. Končno sem imel vendarle izvrsten ceylonski čaj. Še nikdar prej nisem vedel tako ceniti te pijače kakor tokrat. Arabci so medtem imeli že pečen podpepelnik in črno kavo. Ker sem jim jaz dal svoj čaj s kruhom in konservami, sem dobil tudi njihov podpepelnik in črno kavo. Po svojem prvem kosilu v puščavi smo že ob 12. uri v najhujši vročini pot nadaljevali neprenehoma do 5. ure popoldne. Bili smo na široki gorski planoti, ki se zove vadi Rahabe. Jahali bi še lahko poldrugo uro dalje, ker pa ta večer ne bi mogli priti do sinajskega samostana, smo sklenili prenočevati na tej odprti planoti, ker je bil v bližini studenec, kjer smo videli čredo kamel, ovac in koz. Ker je bilo še svetlo, sem odšel na gorsko sedlo, da sem imel razgled po bližnjih gorah, zlasti po visokem, ponosnem Šomarju, ob katerem smo potovali ves dan. Zadovoljen s svojo razgledno turo som sr vrnil k našemu taborišču, kjer so imeli Arabci že kuhano črno kavo. Da se ne mu- dim z lastnim kuhanjem, sem pil kar njihovo kavo, jim dal še svoj cevlonski čaj, da smo ga popili, ko srao se okrepčali medtem še s kruhom, ribami iz konserv in suhim sadjem. Solnce je šlo proti zatonu onkraj Rdečega morja, beduini so že opravljali pobožno svojo večerno molitev, jaz pa sem še sedel na svojem ležišču ter si delal zadnje beležke o teh romantičnih, za sv. pismo važnih krajih. Ko je legla noč na čarobne obrise gorskih velikanov, sem zaspal pod milim nebom in se nisem vzbudil, dokler me ni jutranji hlad opozoril, da naj vstanem, če se ne maram ž njim boriti. In res smo vstali in bili že ob 4. uri na kamelah. Jahali in šli smo hitro, deloma, ker nas je zeblo, deloma, ker sem hitro hotel biti že na cilju svojega potovanja. Na kameli sem se tiščal v svoj plašč, ki me pa ni mogel ogreti. Šele ko sem moral hoditi zopet nekoliko peš, sem si ogrel svoje ude. Ob 6. zjutraj smo bili ob solnčnem vzhodu na sedlu, 1749 m nad morjem, od koder se je videla pred nami planota vadi Sabaije in Mojzesova gora. Urno so korakale navzdol v ta vadi naše kamele. Saj smo šli proti oazam! Še kakih 10 km dalje in opazili smo res tuintam ob vznožju gorovja palmove gozdičke, oaze s studenci. Na širokem sab-nijskem vadiju smo videli več čred ovac s pastirji z dolgimi palicami. Svečano prijetno mi je bilo pri srcu, ko sem v njih opazoval potomce pastirja Mojzesa, ki je todi p a sel Jehove čfede Tn jih napajal pri tehle studencih. Džebel Musa nam prihaja vedno bližje z vsem svojim veličastvom in Džebel K,atherin se nam kaže v svoji krasoti. Še malo navkreber in že smo na sedlu vadi ed-Der-a, samostanske doline. Naenkrat stoje nred nami zidovi sinajskega samostana ter palme' ciprese in drugo rastlinstvo samostanskega vrla. Beduina-gonjača si ogrneta lepši beli plašč, šejk si cvije bolj tesno svoj črni plašč. Treba se je dostojno obleči — sai smo med samostanom. (i. V sinajskem samostanu sv. Katarine. Ob b. uri zjutraj so pokleknile iu sedle naše kamele pred vhodom v samostansko dvorišče. S šejkom sem šel v njegovo nortanjost radoveden, kak bo sprejem. Navadni potniki morajo namreč šotoriti izven samostana. Še v samostan človeka ne pustijo, če nima v redu priporočilnih pisem. Pred nizkim vhodom v samostansko obzidje opazim meniha v črni halji s črnim pokrivalom na glavi. Imel je polno brado in dolge lase zvite na tilniku. S šejkom sva ga spoštljivo pozdravila z običajnim arabskim pozdravom. Ko sem mu na vprašanje rekel, da sem iz Jugoslavije, me je takoj pozdravil v macedonsko-slovanskem narečju in me povabil v samostan, ne da bi prej ogledal moja priporočilna pisma, ki sem mu jih takoj izročil. Rojen je namreč blizu Bitolja v kraju, ki zdaj spada h grški državi, kot slovanski Macedonec. Zato zna ta p. Azapij macedonsko jugoslovanščino, pri kateri pa mu že tuintam zmanjka besed, ki jih skuša nadomestiti z arabskimi. Ni čudno, saj je bil od mladosti v samih grških pravoslavnih samostanih, začenši z bitoljskim, kjer so imeli takrat sinajski menihi tudi svoj samostan. Vodil me je skozi ozek hodnik samostanskega trdnjavskega zidu v notranjščino samostana, kjer mi je odkazal najlepšo sobo za goste. Ker je imel kot ekonom ravnokar dosti posla, je poklical p. Nikolaja, edinega meniha, ki je znal gladko francosko. P. Nikola je bil mlad menih, ki je bil takrat še komaj eno leto v sinajskem samostanu. Prej je bil v Kairi, kjer je dobil v francoskem zavodu svojo vzgojo. Bil jo, kakor sploh vsi menihi, s katerimi sem govoril, jako prijazen. Postregel mi je z vsem, kar samostan premore, kot gostu, ki mi je dal tudi hrano v samostanu. Tako so ostajale moje konserve v rezervi, iz kalere so stopile le, če sem kakemu menihu, ki mi je bil prideljen za družbo, hotel narediti veselje. 111=11!= a o 3 ct> it N ■• tO iS M o a B' B N tO <® — N ™ m — v? p š? ?* £ = (« = B 2" ^ Es > vi _ 5" Š? « o 2 e-i Š g" S cr '13 r/j _< ■e < § o _. 3 w N O Ml <" ~ S r 5* tc s S' « re 5. ta tnj !? I P a [R M 2 rt — o f= 3 * S&S O C 2. o g- _ «1 ft 4» 2 n (Ml — 5 % 3- S P ff EillEIII Žeblje, uiiahe9 matice Izdeluje žefal|arska zadruga Kropa-Kamna gorica Telefon Podnsrl 2., postala Podnart-Kropa Spodnlešfajerska ljudska posojilnica V Mariboru Reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po 61 in 7! I RHZPIS! Krajevna bratovska zakladnica v Hrastniku razpisuje izpraznjeno mesto zdravnika s splošno prakso. Lastnoročno spisane prošnje opremljene z rojstnim in domovinskim listom, s potrdili o dosedanjem službovanju in o vpisu v imenik zdravniške zbornice je vložiti do dne 10. avgusta 1928 trni podpisani skladnici. Krajevna bratovska skladnica v Hrastniku, dne 26. julija 1928. Sol sv. Roka za noge naredi novo novo. Zatlošča, čo ho tleno mala množina to soli zu nogo — ki ao jo izborao izkazala v inozom-utvu skozi dolgo rlobo — v umivalnik toplo vodo in v njej drži 10—15 minn» bolo6onog'». Hod lem časom zgine kot na mah oteklina nogo, oti-ski in nadložno po-kočine. Bolečine, ki jili povzroče pretesni čevlji, takoj prestanejo. v veliki izbiri na zalogi imata Erman x Arhar, St. Oid nad Ljubljano. Oglejte si pred nakupom. Na obroke! Ilustrovani katalog 30 dinarjev! Osvobodi VaB rajnih neprilik na nogi. Lahko hodite, kolikor so Vam ljubi. Lahko več ur stojite na enom mostu iu no bosto občutili niti najmanjše utrujenosti Uspeti kopeli nog. Velik zaboj soli sv. Roka slaue 16 Din. Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako ni v zalogi, obrnite se na trrdko drogerija GREGORIČ, Ljubljana. H 1 m 1 tej Dalj&o omehčava-nje v te.j vodi omehča kurja očosa in otrdelo kožo, da se lahko odstranijo brea noža ali britve. Prepričani bodite. da sol sv. Roka naredi popolnoma novo nogo. vCvS Kostanjev taninshi les in smrekove Škorle oziroma treslo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem, na željo akreditivnem plačilu. Ernest Marine. Celic zrmishega uitca si. 4 Telefon interurban štev. 136. Samo 5 dni! Samo 5 dni! CIRKUS BRATJE KLUDSKV LJUBLJANA LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 120 milijonov dinarjev „Spectrum" d. d. Inž. Kopista, Dubsky in Krstic tvornica ogledal in brušenega stekla LJubljana Vil Medvedove ulica 3b, telefon 243 Zagreb. Keograd. Osijek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, piprtalno steklo, mašinske steklo 5—b mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah kakoi tudi brušene orozorne šipe izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala. r: pohištva t Priporoča se Vam, da si pri nakupu _ ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. AflDREJ KREGAŠ* t0warPn^,a,0fl' SI. VID nad Ljubllano (nasproti holodvora Vizmarle) 1 iS PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D.. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo PtPOVTirhfT domači in inozemski za domačo * I %:lllUy kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh v«.. KOkS livarniški. plavžarski in plinski. Brikete. Prometni zavod za premog d. d.«Ljubljani, Miklošičeva 15/1. Za krojače! Za krojače! Nova. vdiha hnjiga krolaštva za samouke o prikrojevanju moških oblači A.KUNC, Ljubljana, Gosposka ul.7 Zahtevajte opis knjige! iP od 5. do 15. avgusta 1928 Polovična vožnja na vseh železnicah in parobrodih Legitimacije po 10 Din pri častnem zastopstvu: Prva hrvatska štedionica Aleksandrova cesta, teleton 20-11 „Puinik", d. d. Dunajska cesta 1, lelefou 24-72 TIVOLI Najvetji cirkus sveta, 4 jambori, 3 maneie-clrkusi, S00 oseb in 60® Živali. Otvoritev v četrtek dne 9. avgusta 1928. ob 8. uri 15 min. zveč. V soboto dve veliki predstavi ob 4 uri popoldne in ob 8. uri 15 min. zvečer. Ogled menežarije dnevno od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih do 1. ure popoldne. Tudi Vaša obleka postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni Josip Reich Ljublfana, Poljanski nasip 4—6. Sprejemališče: Selenburgova ulica 3. Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev. uporabljati, znači: lar.ho ln hllro delo prihranek sigurnost In zadovoljnosl odjemalcev Zahtevajte cene in vzorce zastonj in tranko TOVARNA MOTVOZA iN VRV AKNA D. D.. GROSUPLJE pri Uubijanl Francoska linija — Frcnch Line Cie. Gle. Transatlantique Za Severno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzoparniki Vužno Havre—Newyork samo 5'/2 dni čez morje J, Ameriko Argentino, Chile, Uruguay vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije: Cie. Chargeurs Reunis, Sud-Atlantique, Transport Maritimes. Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVflK KRflHER, Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 35. Zadružna gospodarska banka d. a. Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta lO Telefon št.2057,2470 in 2979 Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 300,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V« "/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sreči* Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani! Karel C«č. Izdaj«teli) di, Fr, K.ulove«. {Urednik: Franc Tersedlavi