Št. 73.
V Gorici, v §etxte*]c dne 30. junija 1910.
Tečaj XL.
izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemaoa ali v Oorici na dom pošiljana':
vse leto   .   .   15 K %       »      .   .   10 „
' Pcrsamlcne1 šrfevilk* Atane]Q l&virh V Gorici se prodaja „Sočau v, vseh tobakarnah.
»SOČA* ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in GradiSčanskem" in dvakrat v letu „?ozni*Ted Že-leznic, parniko? In poštnih zvez-. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
-*VBft » narod, svobodo in napredek !* Dr. Ki Lavni.
:   Uredništvo       ^ i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici: Št. 7 v I. nadstr. na; levo Y tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.      ..-..   j
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano i-krat 6 viri., 2-krat 14 vin., 3-kra't: 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi, v uredniškem delu 30 vin., vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsakd\odgovornost.
Stoletnica Staia Vraza.
Sto ee onda kruna
sviet ponudit Tebi, Ti ne cch neg' lipov
vienac u/.et 8»;bi ; pofiljednji rafckršil
svietu mae krvavi, vladat »"•ovjeennstvit
u miru i slavi!
„T>;ulabije".
Najzanimivejša doba dosedanje    evropske prosvete je osemnajsto stoletje in prva polovica devetnajstega. V tej dobi se prikazujejo še v najrazličnejših kotih zadnje eopernice, a se tudi prvikrat prižiga plamen izobrazbe Širšim slojem. V tej dobi največjega mrtvila se je porodila francoska revolucija, in so do največje oblasti prišli jeztiitje — rodi se njih bič Voltaire narodom vladajo največji diplomatje: Lnderik 11., Peter Veliki, Katarina II., Josip II.. in naposled Napoleon Veliki. Pa tudi na male in neznatne glave je padel odsev velikih idej. Ponosita svobodomiselnost in najmručnejše   ua/.adnjaštvo.   črni L-goizem in coperuiška vernost, nizko suženjstvo in najodtočnejša zahteva po svobodi, vse to se križa in meša vse vprek, Lkspanzivna moč te dobe je bila velika, da je pretresla ne samo velike, nego tudi male narode. Tako tudi mimo nas Slovencev   - Jugoslovanov ni šlo to svetovno gibanje;   preživljali smo nekako narodno krizo, sv jo drugo »reformacij«!". Vzbujalo se je bistvo narodov in rodili so se jim tedaj, sedaj najslavnejši    pesniki iti učenjaki. Tudi na slovenskem obzorju se   je prikazal naš prvi pevec Vodnik, rodil se i um je veliki France Prešeren, Miklošič. ter cela vrsta drugih, in 100 tet poteka danes, ko so vile Rojenice polagale v zibeljko darove detetu, poznejšemu pesniku   »Djulabij«,  llircu     možu, kateri ie takorekoč last dveh bratskih jugoslovanskih narodov       Stanku Vrazu.
Jakob Frass -- to je prvo ime pesnikovo     se je rodil v Cerovcu. občini 2e-
rovinski pri Ljutomeru na Spodnjern Štajerskem,
30. junija 1810.                      ,
Rojstni njegov dom, lepa enoittiils trojna hiša, stoji še dandanes na obronku vdovskega hribčka, in tu živi še sedtij Hrupov rod. Stariši pesnikovi, oče Josij) Ur irjati Lucija, sta imela tri sinove in 4vc ličili Prasovi so bili premožni. Oče jft bil v«s|ilt j prijatelj šole.
Stanko Vraz je obiskoval dve leti ' ljudsko Šolo v Svetinjah lS^l—*2J, in la- ' suejc, ko je dovršil trivijalko v Mmoi*ii5-ru, je bil vpisan v prvi razred gimnazije v Mariboru. Po zvršetku srednješolskih naukov 18,23—1830 je odšel Vray. »a Vseučilišče v Gradec. Tu je bil še pred njegovim prihodom osnovan »Ilirski klnl>«,kyli;f so se sestajali mladi Hrvatje, Srbi iii Slovenci, med njimi tudi Ljudevit Ciaj. In tu so se zbudile v mladih dušnli prve lilije o narodnem preporodu. Ta idteja. jecjli*-vladala Vraza popolnoma — iti uio^el krotiti svojega navdušenja in rotnantta' ga nagnenja toliko, da bi se nio&el vs&c-šuo vkvarjati s filozofičnimi nauki 5 v^jii* dar je zvršil prvo leto redno. L. livtf. se je vpisal na pravniško fakulteto* te r te !•
1837.  napravil prvo pravniško skušnjo.   U
1838.  je poslušal zopet filozofije*, a proti koncu istega leta se je stalno iiastilil v Zagrebu, in pustil za vedno svoi<i v\scuui" liščne študije. Vraz je bil slab giinnia»jec in filozof, a pravnik za nič. V Gradcu je živel svoja prva romantična in pesniška leta, in to z vso dušo. tako, du 11J iii<;čsjd* nega, da je v potili letih dovršil sanrioetva tečaja filozofije. V mrzli dijaški .sobici je pesnil in se je večkrat norčeval rtik<>v!:
> Da mu misli med potom z možganov r,a papir zmrzujejo.<' — - Vsle<l |>-«in<nijItalija in neumornega dela si je že tukaj nakopal kal bolezni, ki ga je poz»icje> s<~ n<r vila v grob. Delal je več kakor so mu -dopuščale moči. Niti en trenutek iij^o vili brezciljnih dijaških let ni bil ited' lav^cii-Na splošno je bila to tiajdelnvnd^* dr^a pesnikovega življenja. Vraz se je v tcia času   naučil   vseh slovanski!«  jezikov   in
rsrončil vso sodobno slovansko književnost. Ncuičil se je tudi francosko, špansko, ; 5 ;n'i2jni»ko in angleško. Prevajal je na slo- " v-ciiski jc/ik pesniška dela najrazličnejših književnosti in napisal sam mnogo originalu ili pesmi, preživel je sam v sebi nemško romantiko, katera ga je v začetku po-raopolnoMiia osvojila; a je naposled pod v-plivoiii narodne poezije in toeasne slo-V'i|ii^kc književnosti vbral drugo smer sivoiciim delu.
V letih 1830-33. je izhajal'v Ljubljani list   »Kranjska čebelica« kakor   osnovni tciH^lj nove slovenske književnosti.   Te-nni. listu je Stanko Vraz pošiljal svoje pe-svfij&lve prvence. Na Hrvatskem pa so tedaj l-irilkijaic »a dan prve brošure in domo- I iJiibtie elegije in buduice, kakor znak pre- j bližnja  narodne zavesti. L. 1835. v sve- ' čaiin. je  pričel izdajati Ljudevit Gaj »No-v*iiic« in »Danico«, in po celi Hrvatski je <*diH«eval;i pesen    »J oš Hrvatska ni prodala!« In tako se je Vraz sedaj nagibal h kjiHijski, sedaj h Hrvatski, a naposled ga i«j pridobila za-se Hrvatska in    »ideja i lir sk a.«                                    i,! "
I Velika misel je napolnila Vraza z j ^ clikim navdušenjem. Postal je zaveden 'Itir ter našel na Hrvatskem svojo novo itoiiU)vhio, in začel slaviti ideal svoje 110-v~c ilirske poezije Ljubico (Jiiliio) Cantily 155 ikuiiobora.
NakljuCje je hotelo da, kakor je Pre-š-ercji sjilctel svoj sonetni venec Juliji in j C* ptjd vtisom te platonične ljubezni vstva-r ji svoje poezije; tako je tudi Stanko Vraz s pe^,iii »Pjulabije«, sonete in gazele svoji J uliji, katero si je pa prekrstil v Ljubico. — 1 i:lijti Cantily je bila nečakinja Ljude-v~ita Gaja. ki seje pozneje poročila s tr-Rrovejcm Kugelmanom v Ljubljani in še i^ilacJa umrla.
Vrazov pesniški talent je nasplošno 1 irski, a s svojim značajem in obsegom 1 ias spominja na naše čutstvene slovenske iiarCKlue pesmi, kjer vedno vsebina nad-kiilliije melodijo — je vedno polna in 13iila - če tudi kratka — polna melanho-I \'p Stanko Vraz je naš slovenski pesnik, C2e t udi je pesnil v Invatskc-n jeziku.   —
Nežnost in irielbdijozhost 'njegovih čut-stev se je oslabila pod težko plastiko-hrvatskih izrazov, 9 izginila ni. Tako- je postal po rcc'11 in značaju svojih pesmi naš Stanko Vraz za Hrvate to, kar je.-nam Prešeren. Prešeren je uvedel v slovensko, a Vraz v hrvatsko poezijo evropske pesniške oblike. Sorodna sta sj, ali vendar toliki različna. Prešeren je bsfal tuj ilirski ideji, postal velik pesnika Stanko Vraz pa je v službi velike slovanske ideje zatrl svoje pesniške sposobnosti; a vendar se bode njegovo ime imenovalo vedno poleg Mažuraniča, I^feradoviča in tudi Prešerna.
(Konec pride).
DOPISI. Iz ajdouskega okraja.
Riheinberg.   —   Dne-26. .t, m. smo
imeli letos že drugič lepo veselico v Ri-bembergti. Priredila jo je to pot naša podružnica sv. C. in M.                     t
Ljudstvo dandanes najraje obiskuje sokolske ali pu Cirilpietodove, veselice. Občinstvo ima dober s?ii}isel-in pozna pomen teli dveh organizacij. Niti slabo vreme ne vstavi navdušenih obiskovalcev!
V nedeljo je bilo tudi slabo vreme, dež in nebo se je držalo kakor naši nasprotniki jezno in kremžasto, a vendar je popoldne dež prenehal, da se je mogla veselica vršiti, in vdeležba je bila z oziram na tako vreme prav obila na okusno prirejenem dvorišču g. M. Lična.
Pri veselici sta pela dva zbora, moški in ženski, katerima moramo v napredovanju čestitati. Petje je vsem ugajalo in ploskanja je bilo, da so morali celo ne-koje ponoviti.
Igri sta bili dve: »Krčmar pri zvitem rogu« in »Čašica kave«.
Da so prvo igro igrali oba Hmeljaka in mladi naš Grzej dobro in natančo, ni čudno, ker ti so že večkrat nastopili in še vselej želi pohvalo in priznanje. Bolj čudno je, da so tako imenitno izvela naša
Kapitan Hattcras
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Jfiles Verne. — Prevel 0. J.
(D«lje).
»Kaj vem? kdo pa ve, kaj še vse pride? Le nekaj dni še! Sicer si morate pa itak poživiti svoje izčrpane moči. Sicer ne boste dva dni hodili, pa boste upadli in upešali, da si uiti zavetišča ne boste mogli zgraditi!«
»A tukaj nas čaka strašna smrt,« vikne Bell.
»¦Prijatelji, prezgodaj obupavate.« nadaljuje Hatteras skoro s prosečim glasom; »jaz vam bi rekei, da iščimo na severu pot reši.ve, a vi vem. da bi ne hoteli iti za menoj. In vendar, ne stanujejo li morda ob tečaju ravnotako Eskimi, kakor ob Smitskem prelivu? Ono prosto morje, ki prav gotovo biva, mora oblivati suho zemljo. Vse kar narava dela, dela dosledno. Torej mora rastlinje vzkliti, kjer preneha veliki mraz. Ne čaka li nas torej obljubljena dežela na severu, pred katero hočete vi bežati, da je ne boste nikoli videli?«
Hatteras se je ves razgrel med govorjenjem; v bujni domišljiji so se mu vzbudile čarobne slike teh tako zagonetnih krajev.
»Samo en dan še,« }e ponavljal, »ali saj še eno uro!«
Doktor Clawbonny, ki je imel tudi precej bujno domišljijo, je že pričel omahovati, skoro se je že udal; a Johnson, ki je bil bolj previden in hladnokrven, ga opomni na pamet in dolžnost.
»Hajdi k sanem. Bell!« priganja Johnson tega.
»Torej pojdiva!« pristavi Bell.
Oba dva se adpravi ta I)/f>"?i 'Klprtini snežne koče.
»O, Johnson! vi vit pi* pojdite, a jaz ostanem, jaz ostanem!« kliče Mattera^.
»Kapitan!« vi-ltii^ Joliiissoli   in  se nehote ustavi.
*.laz ostanem, pravim; le idile in me zapustite, kakor sj me zapustili ctrii^i. Hdhtc. .. Pridi, Duk, ,;.idvapa oba ostane va!«
Zvesti pes se lajale   '-^c  k ^vojcinu gospodarju.
Johnson pogleda doktorja, ki ne ve, kaj bi strnil; najbolje se mu zdi, d±\ pomiri *1atterasa in da se en dan žrtvuje njegovi misli, k se liofce La to odločiti, ko začuti, Ja se ga je dotaknila neka rok:a. Ozre se. Amerikanec je zapuščal svojo odejo in KobatedPotUh, vzravnal se ko-"•čno na kolena i31 te nj ci^vib. bolnih ustnic so se začiili "izločili .lasovi lektor ost. r,ni, se skoro prestraši in d iolče pogleda- Hatteras se pri«a Amerikancu in ga skru.io ogleduje. Skuhal je prestreči besede, ki jih bolnik ni m >iel izgovorili. P<> petrih *nirc utali odmora spravi iz sebe s rrudoin besedo: »-Fo^p0^sc->-<
»Porpoist.« vaklikncž: ki^pit«ii.
Amerikanet? p-okitna-
»V teh moriili?« vi> raki k apitan. ki mu srce močno utriplje.
Bolnik prikima.
»Severno od tu?*«
»1 »,v< l>Tibdi wcswc^icž*
»In veste li ni-cgttvi)  lepo?'---«
»T)aU
»Natanko?«
^>a!« pritrdi Št enkrat  Al^tai«oiit.
Kratek molk nastane in glfeil-cl napeto poslušajo,kaj bo iz tega prizora*                ,,   ,.
»Poslušajte me torej,« de konečno Hatteras bolniku, /.snoznati moramo lego Sadje. Jaz bom glasno štel stopinje, vi pa nič ustavite z znamenjem, kadar bo prava.«
Amerikanec pokitna v znamenje soglasja.
»Torej najprej za stopinje dolžine,« reče Hatteras. »Sto pet? — Ne. — Sto šest? — Sto sedem? Sto osem? — Ali bolj proti zahodu? — Da — pritrdi Amerikanec, »Torej nadaljujmo. Sto devet? Sto deset? Sto dvanajst? Sto štimajst? Sto Šestnajst? Sto osemnajst? Sto devetnajst? Sto dvajset?....«
»Da,« pritrdi Altamont.
»Sto dvajset stopinj dolžine?« de kapitan; nn koliko minut? Jaz'štejem —«   '
Hatteras prične pri eni. Pri številki petnajst ga Altamont ustavi.
»Dobro!« pravi Hatteras;« sedaj pa še za širino. Poslušajte me! — Osemdeset? Enoinosemdeset? Dvainosemdeset? Triinosemdeset?«
Amerikanec ga ustavi z znamenjem.
»Dobro! — Se minute. Pet': Deset? Petnajst? Dvajset? Petindvajset? Trideset? Pe»" "ideset?*
Zopet da .znamenje Altamont       .e ljubko nasmehne.
»Torej se nahaja ladja na sto dvajseti stopinji in petnajsti minuti dolžir c ter na triinosemdeseti stopinji in petintrideseti minuti širine?« ponovi še enkrat resno Hatteras.   < •        ¦
»Da!« reče zadnjikrat Amerikanec in pade-nezavesten doktorju v »laročje.
Ta trud ga je izmučil,             "
bViditd, prijatelji, da je rešitev na severu, vedno na severu! ReSerti bonlo!«          ,        '        ..',".''  '
~4<&ktefc&4gro.>Cašica Jsava«. Gla&na oscb^. *-ba-M; Mrevlje je vlogo gospe lepo pogo-I dila. Znale cpg^pjfl^ao dražiti i« zadrže-; vati. njena Ljzika(Dora BJrsa) in Pa Aloj-! zija^Ličen; Anfeela Ličen,-Pranja Krševan
in dr. tako, da:se ji &'kava ohladila in ¦ nazadnje so je.l jo celo jzpile. — Navzoči l stfTfes z napetostjo'sledili'vrlim predstav-; Ijalkarn. : ¦.*-*> .¦: "*• ¦ -'¦ ! Tudi deklamacija za ta dan primerno i izbrana pesem >^KlfcS z narodne meje«   je
vlijala': iii'naydušiVa poslušalce!! ,     'Čestitati jmbraiho na lepi veselici vsem ! sodeiovsaieem in ponjočnikoni   zlasti   pa
gg; Učiteljema Pavlici in Brieir,- ki sta se
gotdvd hajve v trudila: Tako naprej in I noDend hiijskanje ;proti podružnici od ^strani kakegji zasleplienc| ne bo nič iz-:™ dalo!-"  ,";"~.....- -.. ~ -* .
Tlaroei si
kuharski knjigo, da se ne le nautiš 1 v kattft pravilno kukati, temvtS da tudi izveš na kolike različnih načinov se dajo pripravljali. Pošlje ti jo brtzplaino Prva kranjska tovarna testenin o //. Bistriti.
Družba sv. Cirila in Metoda. Slouenci! Slovenke!
Dne 3. julija obhaja »Družba sv. C. in M. v Ljubljani 25 letnico plodonosnega delovanja med Slovenci. V proslavo se priredi popoldne v Tivolskem gozdu velika ljudska veselica, pri kateri bodo sodelovale Slovenke vseh slovenskih dežel. Naša narodna čast zahteva, da pokažemo $vojo .hvaležnost družbi in svojo narodno zavednost napram zunanjemu sve^u,; z ogromno udeležbo. Veselica bo v tako ogromnem obsegu, kakor-šne Slovenija še ni videla ter bo nudila • vsakemu raznovrstne zabave. — S l o- J ' venci in Slovenke na pobra- ' t i m s t v o v Ljubljano dne 3. j u- ' ¦lija.                                                     I
Ne pošiljajte brzojavk, temveč nabi- j rajte jubilejne darove za družbo!              j
Za Primorski paviljon, goriški od-
Fiiiian^J. stekl. Vipavca, Valentin Orel 1 steklenico tropinovca, Anton Kante 1 stekl. vipavca, Samec Franc 1 stefck vipavca, Skrbeč Anton 1 stekl. tropinovca, Vrtovec Antonr>4;^stekl. vipavca, Jožef Vrtovec 2 stekl^il^&ca, Julija Vrč;'L stekl, vipavca, Kleii$e^l|ez 2 stekl. vipavca, Jejčie ložef 2 sj^l vfgavca, Blagonjal stekl. vipavca, Baridelj ^š^kl. vipavca, Ivan Jejčič 2 stekl. Rozina Več 2 stekl, Vincenc Orel > štekl. in gospa Ltifcija Gruntar 5 K. Bog; povrni s^rtemo! — Odbor.
Proračun družbe sv. C. in M. zabito I$II. kaže: stroškov 6S7.flpO K, dohodkov ;pa.136.7U0f torej primanjkljaja 550,700 K. >€ Družba sv. C. in M. |e imela I. 1909. t s. 1. dohodkov (brez prebitka iz 1.1908.) a) rednih 141.462 K 21 v, b) izrednih, t. j. volila in pokroviteljnine 16.481 K 76 v; o-brambni sklad 29.143 K 13 v. Skupaj 187.087 K 10 v. — 2. Stroškov 174.103 K 95 v, torej prebitka 12.983 K 15 v. Ako primerjamo redne dohodke s 141.462 K 21 v, z rednimi Stroški s 174.103 K 95 v, vidimo, da je bilo pri rednih dohodkih primanjkljaja 32.641 K 74 v, ki se je pokril i/, prebitka iz leta 1908.
Za otroke
Prve avtoritete tuzemafcva ia inozemstva priporočajo nKUFEKE" kot   najboljše
živilo proti bljevanju, driski, Črevesnemu katarju itd.
Domače vesti
Cenjenim gg. naročnikom naznanjamo, da smo priložili današnjemu listu položnice ter prosimo, da blagovole poravnati naročnino čim preje.
Šolsko leto 1910/11. na tukajšnji gimnaziji začne 11. septembra. Sprejemalo se bo učence v prvi razred dne 8. septembra. Naznanilo je vedno le nemško!
Ministerski svet je odklonil slovenske šolske zahteve. Obstrukcija v proračunskem odseku. — Zastopniki jugoslov. vse-učiliškega kluba so naznanili ministerske-
deiek v Ljubljani, so darovali: Podružnica I mu predsedniku sledeče zahteve: 1. Pri;
družbe sv. C. in M. Sv. Lucija ob Soči, K 30, gospa Pavla Seidlova K 10, g. dt. Franko K S, gospa Gizela Musičeva 5 steklenic briškega šampanjca. Vsem daro- * valcem in darovalkam se najtoplejše zahvaljuje odbor ženske podružnice sv. C. in M. Za Cirii-Metodovo slavnost so darovale v Šmarjah sledeče gospe in gospodje: Alojzija Ozbič 4 steklenice pikolita, Rozina Poljšak 4 steklenice terana in 1 steklenico brinovca, Albin Gruntar 1 steklenico pinole in 1 steklenico tropinovca, Ve-koslav Benko 3 stekl. vermuta, 1 stekl. vinskega soka, 1 stekl. vinsk. biserja, Filip Stu-belj 5 steki. vermuta, Janko Kavs 1. stekl. pomarančevca, 1 stekl. vinsk.4suka, Anica
znanje reciprocltete zagrebške univerze. 2. Ustanovitev slovenskih učnih stolic za pravne znanosti na češkem vseučilišču v Pragi in poljskem v Krakovu. 3. Gnrm<-cije za ustanovitev jugoslov. vseučilišča v Ljubljani in sicer najprej za ustanovir-tev juridične in teologične fakultete; ustar novitev bi se morala izvršiti v 5, največ v 10 letih. 4. Glede italijanske pravne fakultete se mora postavno odločiti, da se ne sme kasneje preložiti v kako mesto na Primorskem.
28. t. m. dopoldne je sprejel min. preds. posl. dr. Šusteršiča in dr. Ploja in jima v navzočnosti naučnega ministra izjavil sledeče:
»Vla<Ja :j>oiaga., na|y.ečj[o važnost na skorajšnjo rešitev zakonskega načrta o laški pravni fakulteti, ker so znanstveni pogoji za ustanovitev te fakultete že dani in ^^p^vzaprav ne gr$wpj$jiove-iia, temveč Sarno za povmltev^p^e^c^u Stanja pripadniipm lasjnf ^arodiidS^ V— Vlada je premolila v ta iiamen zajčki aa&t, kateri se^e tiče nobenih opffvISe-nih jnteresov diugih narodnosti, posebno Se;-ker je za to preskrbljeno, da se fakultet nikakor ne .ustanovi v interesnem jo-krožju Jugoslovanov. VJi&a mora '&&-vnt*» da se razpravlja d predlogi gljde laike pravne .f^ultete bte^&veze 2 '<fru-gimi Visokoš^skimi želiami^zastopata je to svojo željo enakomerno na vse strani in ne more odstopiti od nje.   Ako   so si
f šol! Ja bi bila, lepa pa taatk^i^J^
zbrali Jugoslovani sedanji trenutek za to, { hoče pa držati Lahom dano; fkjl
kultetc z odgodenjem. ker bi $Ff§
da zastopajo še svoje visokošolske želje, tedaj mora vlada izreči, da je sicer tudi istim naklonjena, vendar pa ne more sedaj razpravljati o njih, temveč si pridrži preskušnjo in prevdarjenje o njih za tisti hip, ko bode rešeno laško vseučiliško v-prašanje«.
Tak odgovor sta dobila dr. Ploj in dr. Šusteršič pri ministerskem predsedniku, ki je. v družbi z naučnirn ministrom, vrhu tega še prigovarjal obema, naj Jugoslovani pripustijo laško fakulteto, češ da bo le v njihovem interesu.
Dr. Ploj in dr. Šusteršič sta vzela izjavo ministrov na znanje ter odšla.
Odgovor je obstrukcija v proračunskem odseku.
Lahi se zopet zgražajo nad Slovenci ter imenujejo obstrukcijo v proračunskem odseku radi laške pravne iakultete brutalnost ter nekaj takega, nad čemur se mora zgražati ves civilizovani svet! — Glejte jih, glejte! Ves civilizovani svetle mora res zgražati, pa ne nad Slovenci, ampak nad Lahi, ki tisočem in tisočem slovanskih otrok v Istri ne privoščijo niti ljudske šole,"ki nočejo privoliti ljudske šole Slovencem v Trstu ter ki so postavili v Gorici slovensko šolo v Podturen, To so barbarski čini, nad temi se mora zgražati ves civilizovani svet! Tako delajo oni s Slovani; v zahvalo za to pa naj bi jim dovolili Slovani, da se,v sredo slovarskega ozemlja v Primorju postavi laška univerza!! Ali bi se smejali Slovanom, če bi ti kar tebi nič meni nič pripustili laško univerzo v Trst!                     \
Neumestno je tudi tisto p. sekanje, da kako morejo Slovenci staviti v zvezo s svojimi šolskimi zahtevami laško pravno fakulteto. Seveda jo morajo! Laška pravna fakulteta v Trstu ali pa fakulteti! na Dunaju, ki se pa ima premestiti v kak kraj, kjer prebivajo Lahi, je čisto nekaj drugega kot pa laška fakulteta v Inomof stu. To, kar jim nudijo sedaj, je nekaj nor vega ter nas živo zadeva, še toliko bolj, ker so Lahi že izdali, kako hočejo izrabi Ijati laško univerzo v Trstu v svoje po* sebne namene. Med nami laška fakulteta — mi pa praznih rok, celo brez ljudskih
se da več kot so prvotno imel^Av,1!}/^^! dobe sredi hhsJ.^u 4*'W*&'1^M to privolili?!--Kateri Slovene«'f jI \j

to odobravati'? ' '            '      'C^iif, 'i A'
Kaj   nam   prinese   dbstrfliJljLft^ Obstrukcije. ne bo mogoče kar, Najbrže bo, državni zbor goden ali pa zaključen, se more zateči vlada da lahko Lahom fakulteto na Ilfif
venci bi ostali praznih rok! P(f
eto na ttifflMfi
vlada pod. streho, Lahi so gl^lft'!^^ vlada "irna'-obveze proti njimiCf)t "tjAt more uveljaviti. parlamentart^A r jih lahko s'-§;'U. Zato je kaj i^!/ml(
ne bo hotela -zavlačevati rešit« ^M/^
''fv^onštatovati^a treba. 4tli Zato pred mmisterskim prcds^.M1,/^ naše delegacije na Dunaju P^ V\L '| poštevajo. Takega velikega <Jf\(/[ J  ! tako izbornega zastopnika Slo^l/fi/i dela dr. Šusteršič, pred minA'TWL<r kom pa se pokaže, da ne velja ^fJMt nič!    Vladi je tudi znano, k^^JJ/^ gonjo so vprizorili
vprašanjem o vseučilišču. To l^jTO'^ ma škodovalo navzgor. Vlada \^lSf)|l'
m . -...........w,
W>r. V!,dai«tt a J
slovenskim klerikalcem ni re^V/ffflli;
vseučilišče, marveč da uganjal« |!|/v/-7W'
dijo. Konec obstrukcije bo mPtidvJj,^
ška pravna fakulteta s S 14! 1%/\nJ%\f
Veselica Slov. bralnega mM^/M
ga društva v Gorici se je vršila iMfM napovedanem vsporedu in oli lJ\J)mu vremenu na .prostornem vrtu^l^TOj/ palače.' Proizvajanje pevskih t^/WVA/ be je občinstvo navdušilo. N«AVM   ',(fW
r*.,i..i nt.s;,,,.,,..  ,,..^x—  -vict(,-tniHiVU *J»,/l,i
s skupinami. Goriškemu mo na uspehu.   Nastop

rotelmik ni imel časa, izvršitilo,'     I
znanjen z bengaličnimi ognji to; 'jiH' moglo zgoditi radi tega,; ker"'^1/1^
Obisk veselice je
vsled tega,- ker se je vršilo oW\MMty
w.l:.n,aWM^
h

Po teh prvih besedah veselja pa prešine Hatterasa strašna miseL Hipoma se mu obraz spremeni in čuti, da se je kača zavisti ugnjezdila v njegovo srce.
Nekdo drug in to še Anierikanec ga je prekosil za tri stopinje na prodiranju proti severu! Zakaj? s kakim namenom?
IH:
Sedemnajst dni potovanja.
Novi dogodek, prve besede, ki jih je bil izgovoril Al-tamoiit, so popolnoma izpremenile položaj ponesrečencev. Prej so bili brez vsakega sredstva, brez resnega upanja, da dosežejo obrežje Baifinskega morja in grozilo jim je pomanjkanje živeža, sedaj pa se jim je odprla in ponudila ladja z bogato zakladnico in to k večjemu štiri sto milj*) oddaljena,, in morda dobe ondi tudi sredstva za nameravano potovanje proti tečaju.,
Hatteras, doktor, Bell in Johnson so pričeli upati, ko so bili že tako blizu obupa; bilo je vesel', da bi se jim bilo skdfo' zmešalo.
Toda izpovedne Altamonta so bile še nepopolne, in po kratkem počitku doktor zopet nadaljuje to neprecenljivo občevanje. Spraševal ga je tako, da je za odgovor zadostovalo, če je Altamont z glavo namignil ali z očmi •'• treni!.1 Kmalu izve, da je Porpoise amerikanska ladja iz New-Yorka, da jo je led stri in da ima v izobilju živeža in goriva. : Če tudi Ježi prevrnjen^.da pa je vendar moral ostati celoten in da je možno dobiti iz njega blago.
Altamont in njegovi ljudje so. jp ;zapustiji pred dvema .mesecema in-vzeli s seboj šalupo na saneh; hoteli so priti do Eskimskega prelivain dočakati kakega kitolovca m se tako vrniti v Ameriko. A polagoma so napori premagali njegove ljudi in drug za drugim so podlegli. Konečno
so ostali še samo kapitan in dva mornarja izmed moštva, ki je štelo trideset ljudi, in če Altamont Še živi, je to pravi čudež božje previdnosti.
Hatteras bi bil rad izvedel od Amerikanca, zakaj je Porpoise tako daleč zašel proti severu.
Altamont da vedeti, da ga je led vlekel z nepremagljivo silo. ,
Hatteras ga boječe vpraša, kaj je namen njegove vožnje.
Altamont zatrjuje, da je hotel iskati samo severozahodni prehod.              /
Hatteras ni več silil vanj in tudi ne več stavil takega vprašanja.                                    »
Sedaj povzame doktor besedo:
»Vse naše prizadevanje mora sedaj meriti na to, da najdemo iadjo Porpoise. Mesto da se napotimo proti Baf-fiuskemii morju, jo mahnemo proti ladji, kamor je za tretjino krajša pot in kjer C?bimo vseh sredstev za prezimo-vanje.«
»Na kaj drugega sedaj ni misliti,« pristavi Bell.
»In jaz še dostavim, da ne izgubljajmo časa, kajti meriti moramo pot po živežu, ne pa živež po dolgosti p^>-to, kakor se navadno dogaja, odrinhno čim preje,« reče orožničar.                                                                  ,
»Prav imate Johnson,« pritrdi doktor; »jutri odide-mo in 26. marca moramo priti do Porpoiša, sicer nas zadene kazen, da umrjemo gladu. Kaj menite, Hatteras?«
»Nemudoma se pripravimo in odidemo,« reče kapitan, »mogoče je, da bo pot daljša, kakor mislimo.«
»Zakaj pa?« se čudi doktor, vidi se, da je t" Človek prepričan o legi svoje ladje.«
»Toda če se I*orpoise morda ni prepeljal z lederto poljano, kot je to storil Forward?« meni Hatteras.
»V resnici, to bi bilo mogoče,« de doktor.
uri vzletanje zrakoplovcev na^t Okoli 9. ure je postalo še le na^ prostoru bolj živahno in občili^/ naslajalo ob zvokih vojaške mi
Gmotni vspeh veselice bo^(^( bemu obisku zadovoljiv.                *' hI
Zrakoplove!. ~- Včeraj je KfbM\t Zato je občinstvom; napetostjo Vliii/VlV valo letalnih poskusov na Vel^^VjV pri'Gorici. Južna železnica je mJ^ftJnt
Tr«f:rr.k-Ali 300/1 nc»h   r,r\  r\^nr4, Wj'; fUlj
'i> ^ /m k
i okoli, \liAjV\ "I :al vzletajl/M/ / pred olMm
ilasan,?^yV\/
Trsta okoli 300» oseb, od 'drugod iz Gorice in okolice, je vrvelo proti Rojcam. Nabralo se je ljudi: prišli so peš, z vozovi, tociklji, avtomobili. Lep poglei množico po Rojcah in okoli II* pa je veter, ki ni obeti pripeljal svi biplan pr ženir Zablatnik ter po:
Johnson in Bell ne oporekata temu, morda i-idja lahko prepc|jala. ker sta bil; kega Stu&ija.                                      •    ,       i'|i
Altamont je na ves ta pogovor  pazil,  z^ /
doktorju, da bi rad govoril. Ta se ugodi želji {!ffl{l5jMv in po dolgem trudu Izve! da se je Por|X)i5Te VW MrJ/fV
itisvoian, %\(
natega ležišča. Ta novica pomiri štiri Angle^JJIKKiLj jim je izginil ve-s up, da se vrnejo v Anglijo, kCAitliMi imel iz česa iztesati majhne ladjice. Naj si
11
:4i
kem obr-ežju in da torej rti mogel zapustiti svd^/Al/
1
hoče, nujno je bilo priti do mesta, kjer  je, leiftt%/n/
Še eno vprašanje   je   doktor zastavil  AH\ ni U namreč videl prostega morja onstran triitif stopinje?                                                        T   V"i
>Ne,« odvrne Altamont.                                ,''     (•
;S tem je bil razgovor pri kraju. Koj se ic\/,,\ A V pravljati na odhod; Bell in Johnson sta se lotiUV/j'\ffj\l temeljito popravila, kajti lesa jima ni ituinjkiil^iii)! VU Ab IJ pohod proti jugu jih je bil marsičesa izučiHnPv/^Uiij slabosti tega prevažanja in so temu primerno*! A1 svoje sani; zlasti so naredili boljzavite in vi& i*^1 ker so računali na debel sneg. Tudi primerno Wr.,, , Amerikanca je naredil doktor. Živež sani žal^'-*^^ gel preobložiti, zato pas o naložili dovolj les; mogle sani nesti.                                               , v r* /
Nato je doktor razvrstil živila in je natani« J%&i\i nil; Po njegovem računu je na vsakega poto^mlj &i\f samo, tri četrtine navadnega deleža, če bodo t^grVJJ/jV tovali. Za pse je bila določena popolna hrana Mnt.jV\l Duk vlekel, tudi ne bo izvzet.                         c ,' '
(Dali«
vv
;.;i
ni fu&kcjoniril najbolje/ Pote.m ,j& pripe- ^.,5Q|^-;iijf -l--.denfi(rnica; K '¦l54*-«:/jNja^nanjehp
i...k.-..fc&i'.,-**ta*.,i..L;- 4»i.-».u izs-mjJ *..*•. -i ' ^oiictji; kateifl naj pošteni najditelji pritie-
sejo označene svote.
1;. Izgubljen denar. V fcedeljo po noči je izgubil nekdo večjo svoio denarja - - in sicer na. poti: od kavarne, Dogana po ulici Jos. Tominč do Mblarjeve gostilne. — Najditelj je naprošen, da odda denar na poli-_č|i|_ali pa v^ naši tiskarni, kjer dobi postavno nagrado^
ljuto$ ^ptijplaiB/ ^jfmt]fiWoy |udi ni
bil povsem v redih Veter *je pihaCobčiii-stvo je tuintain postajalo nemirno, čulp se Je žvižge, vse je težko pričakovalo vz* letanja.
Nato je pripeljal svoj zrakoplov inženir Meim ter se odločil, hitro, da vsleti v 3R&H-- '.^"ft^e .tekel -Ijiakft^^^m^er se po 12 sek.'UvTgfltt tf-zrakr Občinstvo navdušeno. Pvignil se je visoko kakih 60 m; videlo se je. kako mu nagaja veter ter ga vije. Dvakrat je šel okoli ter se spustil po 3 minutah 39 sekundah na tla' z lahkoto.- Prvič je pTul oKoli $oje v 1 minuti 59 sek.
Bila je 6. Dvigne se inženir Zablatnik po 13 sek. teka, in sicer v višino do 40 m. Motor mu ni prav funkcioniral, zato se je moral koncem prvega "leta okoli Roje spustiti na zemljo, pri čemur pa se mu je aeroplnn nekoliko pokvaril.
Bila je 7. Na vrsto pride Rusjan. Tekel je kakih 200-300 m, potem se vzdig- , nil hitro par ni,   ali   moral se je spustiti na tla; po zopetnih brezuspešnih poskusih je opustil vzletanje.
' Inženir Heim se je na. to zopet spustil v zrak kakih 60--70 m visoko ter se dvignil do 100 in. Ostal je v zraku in plul J 7 minut 46 sekund. Občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Ko je Heim še krožil po zraku, se je dvignil Zablatnik kakih 30 m visoko in letala sta z zrakoplovi kot dvo veliki tiči nad Rojeami. Nato sta se spustila na tla, potem pa ob 8. sta se zopet dvignila Heim okoli dO m visoko, Zablatnik pa le malo ter se je moral spustiti zopet kmalu na tla.
Občinstvo se je razšlo.
C. kr. finančno ravnateljstvo. Visi računski svetnik Alfred Gayer je imenovan računskim ravnateljem in predstojnikom računskega oddelka Finančnega ravnateljstva v Trstu.
Razstava risarskih del gojenk tuk. ženskega učiteljišča je vzbujala obilo pozornost ter bila dobro obiskana. V torek pop. si je ogledal razstavo tudi namestnik princ Hohenlohe. Odprta je bila do včeraj.
Izlet v »Himiteich« napravijo v nedeljo Nemci: pevsko društvo »Adriaper-le« iz Trsta in »Eisenbahner. Oesangsve-rein«. Zbirali se bodo v Gorici — n a T ravnik u, odkoder odkorakajo v > Hilmteieli« z g o r i š k o m e s t n o g od-bo na čelu!  Heil in Evviva!
Kmetje iz Kojščanske županije se pritožujejo, da so vojaki, ki so bili v torek v Brdih, napravs.i kmetom precejšnjo škodo po vinogradih in na sadju ter da so jim prepridno zobali črešnje. Nekateri kmetje so bili sila ne voljni in tožili so, zakaj da jim vojaštvo napravlja toliko škode. Vojaška oblast je dolžna poskrbeti, da se taki slučaji ne dogajajo več.
Socialni demokratje so vabili k volit-•vi državnega poslanca, ki je bila v nedeljo, zadnje dni tudi s slovenskimi lepaki. Ti lepaki so bili majhni - poprej so viseli veliki le laški lepaki. Torej šele zadnji dan se je spomnilo vodstvo Slovencev. In teh je bilo večina med volilci za Callinija. — Res, lepo so upoštevani Slovenci v soc. demokraciji!
V Krminu ima »Piccolo« dopisnika, ki oblaja skoro v vsaki številki kakega Slovenca ali pa se zaganja v ondotno slovensko šolo. Te dni je zopet grdo lagal o šoli, včeraj pa je popisal rra dotgo strašansko imeniten dogodek: stepli so se nekaj dva Furlana in par Slovencev iz za-padnih Brd. »Piccolo« se hvali, da sta bila Furlana hujša ter da sta namlatila Slovence. Koliko je resnice na tem, ne vemo, ali značilno je za Lahe, da iz take neznatne reči, za katero se nihče ne zmeni, napravi cel dogodek izredne važnosti za Krmin! Ce mislijo nekateri Lahi, da na tak način spodkopljejo tla slovenski poziciji v Krminu. se presneto motijo.
Javni ples priredijo fantje v Kojskem v nedeljo, dne 3. julija. Pri plesu svira oddelek sok. godbe iz Kojskega. Začetek ob 4. uri pop.
Zgubljeno. — Zgubila se je dragocena škatlja za tobak z monogramom R. B. Najditelj je naprošen, da jo prinese na policijo, kjer dobi 20 K nagrade.
j Naglo se je: 1 svilen solnčnik, 1 damna bluza, svota denarja, 1 zlat prstan. — Shflttijeno pri poHcijr v Gorici,
2gubljenov '** i bankovec: za io K, denarnica  s  H kronami, zopet denarnica
- Aneksljo Koreje ;proglasi, Japonska najbržedne 15. julija't. 1.'Korejski cesar bo bival kje na kakem otoku.
ivaza narodnih društev.
Bralno in  pevsko društvo »Lijak«
na Vogrskem se zahvaljuje cenjenim društvom »Svoboda" iz Renč in »Bralnemu društvu" jz Šempasa za nastop in krasno petje pri veselici dne 26. junija. Nadalje izreka zahvalo gospodični Liziki Ličen za lepo deklamacijo ter Alojziju Saksida za njegov trud ter vsem drugim, kateri so se kaj trudili pri veselici. Društvo „ Lijak" zna biti hvaležno in bode ob priliki povrnilo tistim, kateri ga podpirajo. - Dostavljamo, da se je veselica vkljub neugodnemu vremenu končala z dobrim uspehom, za kar se še enkrat zahvaljujemo vsem tistim, kateri so se te veselice udeležili. — Odbor društva „ Lijak" se zahvaljuje gg. Ivanu Gregoriču, Filipu Gregoriču in Francu Bel-iramu, ker so pri veselici dne 26. junija preplačali vstopnino.                   Odbor.
Sv. Križ na Vipavskem. — Bralno društvo obhaja letos 25 letnico svojega obstanka. Malo je društev na Goriškem, ki so dosegla t«ko visoko starost, večinoma so se razpustila, ali pa spavajo spanje pravičnega. Vse drugače je v našem društvu. Število članov se množi od leta do leta. — Društvo bode svojo 25 letnico tudi primerno obhajalo, ker napravi 24. julija veliko veselico. Čisti dobiček veselice je namenjen polovica družbi sv. C. in M., polovica pa pripade društvu samemu. Vspored se objavi pravočasno.
Politični pregled.
Gosposka zbornica je imela v soboto sejo, da se posvetuje- o proračunu. Naznanjenih je 15 govornikov. V imenu levice je Grabmavr napadel politiko sedanje vlade, ki v svojem dveletnem vladanju nima pokazati nobenega dejanskega uspeha. V imenu desnice je grof Thun vlado silno ostro napadel, ker je zamudila vsako priliko, da razmere ' ozdravi. Vlada je skrajno indolentna in nosi tudi sama krivdo, da češki deželni zbor ni delozmožen ker ni niti prsta ganila, da doseže sporazum med Čehi in Nemci.
Obstrukcija v proračunskem odseku. — Jugoslovanskemu vseučiiiškemu klubu sta sporočila Ploj in Šusteršič odgovor vlade (o katerem govorimo na drugem mestu) glede slov. šolskih zahtev. Klub je sklenil obstrukcijo v proračunskem odseku. Ta sklep je bil takoj izvršen ter je obstrukcija v proračunskem odseku v polnem razvoju. V proračunskem odseku je pričel poslanec Gostinčar z nadaljevanjem svojega, v zadnji seji prekinjenega govora Gostinčar je neprenehoma slovenski govoril od četrt na 11 do tričetrt na 2, nakar so poslanci dr Korošec, Choc in Hraskv zahtevali od predsednika proračunskega odseka barona Chiaria, naj sejo za pol ure prekine, da se poslanec Gostinčar more okrepčati. Chiari je io zahtevo odklonil, nakar so jo poslanci burno ponovili. Chiari se še ni hotel udati nakar je nastal tak vihar, da se je slišalo poslance celo na hodnike. Chiari se je nato vendar premislil ter. je odredil polurni odmor. Ob pol 3. uri je Gostinčar nadaljeval svoj govor. Govoril je 10 ur in pol.
Španska vlada proti klerikalizmu. — Madridski listi poročajo, da je Vatikan v posebnem pismu protestiral proti »verski politiki«, . kakor jo je napovedal kralj v prestolriem govoru in jo je začela izvrševati vlada. Gre sedaj najprej za to, da se obdači samostane in da se jih spravi pod državno kontrolo. Ministerski svet je pozval okroglo 250 samostanov, da predložijo civilnim oblastim izkaze o svojem osebnem stanju. Več duhovnikov je zaradi svoje državi nevarne agitacije v preiskavi. — Prejšnji ministerski predsednik Moret je'obljubil vladi podporo za proti-klerikalno politiko. Duhovščina, zlasti visoko plemstvo se z vso močjo trudi, da vrž# .sedanjo v|ado in ukine Jijeiip anti-klerikalno politiko.
Razne vesti.
Slavist dr. Vatroslav Jaglč je bil tudi
ppvabljen na^vseslovanski kongres v. Sofiji.. Predsedniku pripravljalnega odbora proies. Bobčevu je odgovoril, da se radi starosti ne more udeležiti kongresa, potem pa pravi: »Kongresu želim sijajen uspeh v njegovem delovanju za slovan- • sko kulturno solidarnost. Za to idejo sein delal od mladih let, naravno v okviru svojih naučnih del. V dokaz temu je moje najnovejše delo, katero je izdala carska akademija znanosti v Petrbgradu, kjer se istotako propoveduje solidarnost vseh Slovanov. Želeti je, da se negujejo take ideje v vseh strokah kulturnega življenja slovanskega.«
, Vseslovanski kongres v Sofiji. — Priprave za vseslovanske prireditve v Sofiji so skoro dovršene. Za vsesokolski zlet je že pripravljeno ogromno telovadi-šče; tribune so 10 sedežev visoke in jih je dala zveza bolgarskih sokolov v najem za 30 tisoč levov. — Konečno so se odločili tudi poljski zdravniki, da se udeležijo zdravniškega kongresa v Sofiji; verjetno je, da ostanejo tudi na vseslovan-skem shodu. —' Bolgarska vlada je odredila, da imajo vsi inozemski udeleženci vseslovanskega in pa vsesokolskega zleta prosto vožnjo po bolgarskih železnicah.
Klerikalni obrekovalci. — Hrvatsko klerikalno društvo »Domogoj« v Zagrebu je izdalo brošuro »Fiat lux«, v kateri so napredne dijake proglasili za nemoralne in jim očitali, da so naprednega mišljenja postali vsled obiskovanjajavnih hiš in da v tem duhu vzgojujejo tudi srednješolce, ki jih zato vlačijo v hiše javnega pohujšanja. Z ozirom na te podlosti je pet naprednih dijakov v »Pokretu« imenovalo vse člane klerikalnega društva »Domogoj« navadne in nesramne klevetnike. Klerikalci so se čutili žaljene in m vložili proti petoriei — Caldareviču. Novaku, Pecikoziču, Sa-račeviču in Wolfu tožbo radi razžaljenja časti. Obravnava na to tožbo je bila preteklo soboto. Klerikalci so nastopili dokaz resnice, ki se jim pa je popolnoma ponesrečil. Sodnija je napredne obtožence o-prostila, češ, da s tem, ker so imenovali člane »Domogoja« navadne in nesramne klevetnike, niso zagrešili prestopka razžaljenja časti. Sodnija je izrekla, da se je klerikalni dokaz resnice, da so napred-njaki nemoralni, ponesrečil, dočim je obtožencem popolnoma uspel protidokaz, da napredno naziranje ni nemoralno. Hrvatskim klerikalnim dijakom je torej sodnija. samo pritisnila na čelo pečat »navadnih in nesramnih klevetnikov«.
Zmrznil je turist Vek. Lausegger iz Celovca, visokošolec. Na izletu na Mar-chreissenspitze na Tirolskem je onemogel. Njegov tovariš ga je lepo zavil v plašč ter šel po pomoč v dolino, ali prišla je prepozno, ker je Lausegger med tem časom zmrznil v snegu, ki je padel pol metra visoko.
V Petrogradu so aretirali dopisnika dunajskega oficioznega brzojavnega in dopisnega urada barona Ungern - Stern-berga. Baron je ruski podanik. Policija ga sumi, da je prodajal »tuji vladi« (Avstriji) vojaške tajnosti, ki jih je dobival iz opo-zicionelnih krogov dume. Pred kratkim fe bil radi jednakega osumljenja prijet Knjižničar ruske akademije generalnega štaba.
Bojkot mesa so proglasile gospodinje v Kremsu, ker so mesarji povišali cene mesu. Bojkot se izvršuje s strogo doslednostjo.                         ¦¦*.'.
Jubilej dopisnice. — Preteklo soboio so obhajali v Nemčiji lepo na tihem 40 letnico prve poštne dopisnice. Ali v Nemčiji se varajo, če mislijo, da je bila dopisnica znana poprej v Avstriji kakor pa v Nemčiji. V Nemčiji je bila dopisnica uvedena res 25. junija-1870;, ali v Avstriji je bila v rabi že tri četrti leta poprej... Dopisnica je sploh avstrijski izum; predložil Jo je začetkom leta 1869. profesor dr. E. Herman v Dunajskem No veni mestu; prodajati se jih je'začelo 1. listopada 1869. Leta 1878. je prišla dopisnica v svetovni promet.
NoV* trdnjav«, -^ Kajto^ ^oroCajo češki tati,'hote vojna uprava mesto Prerov
na Moravskem spremeniti v trdnjavo. Okoli mesta, hočejo zgraditi velike moderne forti-fikacijske zgradbe. Vojna uprava smatra to mesto zaradi tega za tako v&no, ker je križišče več železnic. -
Hofrichterjev proces je i stal 20.000 kron. Družina stori vse možne korake, da bi dosegla ponovno psihiatrično preiskavo • Hofrichterja..
J         Nov parnik »NereiSa«, fcT je bil zgra-
jen v ladijedetnici v Tržiču; je imel v torek J svojo poskusno vožnjo, ki se jevbbhesia j povsem povoljno. Parnik je vozil s pov-t prečno brzino 12 milj,,:]ter; je dosegel naj-, večjo hitrost z 12 in tričetrt milje Parnik t je 330-3 čevljev dolg, W4 čevlja širok in , 17*3 čevlja visok. Gonilna moč stroja iznaša : 1700 konjskih sil.                  ;'¦'.'.
Umor v Trstu ob belem dnevu na
i javni  cesti. —  Filip Gjurovič iz   Zadra
\ star 51 let, ki je bil nekdaj  poštni oficijal,
. pred kratkim pa tehtar v prosti luki, 6 me-
1 secev že brez službe, je v torek pop. ob
. 1. uri pred kavarno „Adriatieo« kuhinjski,
25  cm  dolg   porinil v prsi  51   letnemu
, Avgustu Kerinu, da se maščuje nad njim,
) češ, da je on kriv, ker je izgubil službo.
Kerin je padel, zadet v srce, na tla in umrl.
Gjuroviča so zaprli.
Književnost.
Caitti jugoslavl. Versioni dal ser-bo-eroato, sloveno, bulgaro di Oiovanni Kušar. Voluine I. con prefaziooe, — To je zbirka raznih jugoslovanskih pesmi, prevedenih v Jaščino. Prevedeno je iz slovenščine nekaj pesmi iz Prešerna, Gregorčiča, Ketteja in Zupančiča. Dobiva se v knjigarni Jos. Gorenjec, Trst, Via Val-dirivo 40. Stane 3 lire.
Mali oglasi.
Najnianjh pristojbina stue 60 vin, iko je oglati obieintjll se r&Cuna ze vdako besedo S vin. N&jpripravnejSe inseriranje ta trgovce In obrtniku.
Službe išče upravitelj \<Z^;t:iJ"
{•lede pfisestvn, kletarstva itd. ter pisarne. -Sprejme tudi službo v kaki pisarni kot ko-rispondent ali knjigovodja. Vešč irah jezikov. Naslov .pove upravniStvo.
Sarlnai7iriwc'tfcŠgLsi&.
občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba točna in čista. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa lasničarska dela ter kupuje zmešane ženske lase od K 12 naprej kg.
Dnbj živi uc dobe v gostilni Komel na Ajše-nillU viei vs;iko soboto in nedeljo. Na željo odjemalcev se pošilja na dom.
Pridem
julija ali avgusta in bom kupoval stare violine, čelo in dr. (nepopravljeno)! Moj naslov:  Haus  Tiej|ton, llmiibut>f|,
Apostelkirche Nr. 11.
Franc Ravnikar
Gorica, Raštelj 16
se uljudno priporoča sL občin* stvu za obisk, kadar potrebrije
obleke.
Postreže se z najaižjimi cenami
in svežim blagom.
Pisalni stroj
malo časa rabljen, je na predaj
¦ ;.¦.;.¦ po, zelo njžjki/;peni.¦ -y\
v Goriški tiskarni A. 6abrM
Pri punci'je nežni on brco dobil, tri Mi se v postelji nato je potil še danes jh ttjemu po brci gorje, k&r krepke „0H0U je nosilo dekle,
JHO"
i Medved, Mi
Tekate. Josipa VeriHt. 32.
Velika zaloga dvokoles od
K 30-300; šivalnih strojev
od K 30-250; gramofonov od K 15-1500;
plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih
strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična
delavnica pri
Gorica Stolna ulica 3-4,
Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej,
20-50 kron
na dan lahko zaslužijo osebe vsakršnega stanu, z razpečavanjem novega predmeta, ki je potreben z . vsako hišo. Pošljite svoj naslov na: Josipa Batiča, Idrija, Kranjsko.
Anton Potatzky v Corici.
Na gredi EaStelJa 7,
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kipevaliče Blruberškegi !¦ drabaeaa blaga ter tkanla, preje lo nitij.
POTREBŠČINE
za fisarnice, žilice in popotnike.
Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE
za Arojaee in fov/fatfe,
gvetlnjfee. — gožni venel.'— Masne k dJ I lice.
lišna obuAala za ?se letne čase.
Posebnost:
imm za zelenjave, trave in datslje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ' ter na deželi,    *¦     aa -•      |!
; Knjigama A. Gabršček j
i       = GORICA =       j
\ Trgouski dom Corso Verdi 24 ] 1        in i! Gosposki ulici 7          j
sprejema naročila na vse tu-in inozemske beletristiene,
modne in znanstvene časopise
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici
reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo .»Trgovsko - obrtne zadrugo v GoricU je z ozirom na nrememena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vp uia pravila, pri skupni seji dne 30. decembra i905. sklenilo za leto 1908. ta-le nai i poslovanja;
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron ; na menice pa proti 6% obrestovanju. •
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto urndnine •/,# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/,%. večje, stalno naložene pa po dogovoru
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po W kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih ita po pomoti ni ledn do-se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.,
bil, naj
GORICA.
Narodno podjetje
Hdtel ..Pri Zlatem Jelenu*':
uJ
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Otvoritev hotela.
Uljudno naznanjam, da sem otvoril na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, prenovljen
hotel ,,Stol".
" Hotel s t(> sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih, postregel bodem cenjenemu občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago.
Razgled in lega krasna. — Kraj jako miren in letovičarjem zelo priporočljiv.
V bližini naravno lepi Vintgar in Bled.
Cene nizke, postrežba dobra in točna. Priporočam se v prijazno vpostevanje.
Z odličnim spoštovanjem
Hlolzli Žalec.
Proda se takoj
dobro vpeljana gostilna
s koncesijo ali brez v Goric' v sredini mesta.
Gostilna  ima  krasne   prostore
in hleve, natančneje se izue u našem upraunteluu.
lldlikevana pekarija in tladcifiarna
Karol Draščik
v Gorici na Kornu v (lastni hiti)
zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za bi. mance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
ttur- po jako zmernih cenah. "*•
Josip Patek
prva in edina slovenska   kleparska  delavnica in trgovina v Gorici,
ulica   sv.  IVana   štev.   10
izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih.
Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: melie za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vi-trijol, polivalnike za vrte. — Novost • ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni.
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  bomo SloVenci za Vselej
le hlapčevali tujcem.
ifttiosptte! Poskušajte milo iz te Ue towne! Melet je izvrsten, te oip! i^a špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s soliiceiiL. Po^^^ite'