mmm
18. MAR. LETO V. 1966
štev. 11
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Nabava materiala - problem št. 1
Med sklepi uprvanega odbora podjetja v glasilu si, 9 daljšali. Prve redne pošiljke
naj več potrebnih .pločevin bo-. do dobavljene konec marca ali v začetku aprila t. 1. Vsaj 100 ton teh pločevin bi pa rabile tovarne že za redno proizvodnjo v marcu 1.1. Po dogovoru s tovarnami smo na hitro uvozili 78' ton pločevine s kamioni, jn brez predhodnega plačila, oz. akreditiva. Ce bo šlo vse po sre--:
je bil tudi naslednji sklep:
Pri orbavnavanju poročila nabavne organizacije za januar 1966. UO ugotavlja, da obstoja nevarnost, da bo nastal določen zastoj V proizvodnji zaradi pomanjkanja repromateriala, tako domačega kot uvoznega. UO opozarja vse organizacije, naj v tesnem sodelovanju z nabavno organizacija skušajo prebroditi težave, ki nastajajo bodisi s tem, da iščejo druge dobavitelje ali pa, da v skrajnem slučaju spremene tudi proizvodni pro-- gram. •.
Vodstvo nabavne organizacije je na vabilo uredni- či, bo problematika ugodno škega odbora poslalo k temu sklepu svoj komentar,, ki rešena, ker smo z dobavite-ga v celoti objavljamo:	•. • .	' ljern sklenili dogovor, da bo
:	1	v bodoče vedno štel:dobavni
KOMENTAR NABAVhlE	^kreditiv ah plačalo vrok od dneva naročila :in si-
ORGANIZACIJE	naprej-;	;	; t - -	cer za vrednost do DM 500.000
Kakor smo Ugotovili iz ?• Od dneva vplačanega z obveznostjo, da poravnamo rednih pc-ročil posameznih akreditiva pri inoz. banki se plačilo, ob dobavah, oz. do tovarn je vsepovsod mate- šteje šele dobavni rok, kar dneva, ko bo material izde-riaina problematika; zelo tež- *:r‘ya vsaJ 3 meseče; če ne lan.
ka. Več vrst materiala je po- vec-	:•' Položaj v 115. in 119. panogi
polnoma zmanjkalo, tako da 3. Cene so odvisne od roka pa jo še mnogo težji, ker so to že vpliva na redno proiz- jn količin tako, da znaša ta proizvodi teh panog odvisni vodnjo. Tak položaj je bil razlika lahko tudi več kot 25 bakra; ki ga imamo doma predviden že v mesecu ja- odst.	- komaj za 40°/o_ kritja potreb
nuarju 1.1. in je z&to na-' '.Pozna dbdeiitov deviznih ^va,’n || Sevpjnu (valjarna) bavna organizacija (NO) sredstev je v celoti zavria Svetozarevu' (žice in kabli),-opozorila - upravni' - odbor normalno poslovanjef -pri Novem Sadu (profili). Zagrc-
Dvomesečna proizvodnja (januar - februar) 1966
združenega podjetja v svojem uvozu in že 'itak dolgi dobav- '*>u (žice) itd. Uvoz bakra pa 1 rednem poročilu za ta mesec, ni roki so se s tem še pb- (Dalje na 6. strani)
Po obravnavi je UO naslovil
na vse tovarne opozorilo:	■ ______________[_________j------------------
»UO opozarja \rse organizacije, naj v tesnem sodelovanju z organizacijo skušajo prebroditi težave, ki nastaja-jo, bodisi s tem, da išče druge dobavitelje ali pa, da v skrajnem slučaju spremene tudi proizvodni program.«
. Na; kakšne težave j e opozorila Nabavna organizacija?. f Pri 114. panogi (železo in železni polizdelki) je stanje v železarnah zelo težko in sicer zato,.ker večinoma proizvajajo zaostanke iz 'leta 1965. Z velikimi, težavami plasiramo naloge, za naše redne in prav tako izredne potrebe. Iz uvoza namreč ni bilo mogoče; dobiti marsikatere vrste železnega materiala in je treba nadomestila .iskati za vsako ceno tudi v domačih železarnah, čeprav tega nimajo v svojem rednem programu. Vsi .pogoji ža uvoz tega materiala (zlasti deka-pirana' in: trafo pločevina) pa so za nas zelo težki zaradi tehle pogojevs.
Tovarna	Plan v v 000 N din	Izpolnitev v 000 N din *	%
Elektromehanika	38.942	40.107	104,7
Elementi	18.102	14.620	82,9
Avtomatika	15.474	18.563	119,0
RA sprejemniki	9.198	8.073	95,1
Aparati	9.021	13.798	142,3
Avtoizdelki	22.408	20.813	102,4
Elektromotorji	7.023	5.516	87,0
Naprave	7.023	5.159	63,8
Elektronika	4.055	4.523	m,8
Kondenzatorji	3.581	4.408	133,3
Instrumenti	3.539	3.500	98,0
Polprevodniki	3.714	4.299	128,3
Usmerniki -	2.367	2.439	103,1
Mikron	1.316	1.193	84,8
Skupaj podjetje^	145.083	147.011	103,3
LETOŠNJE IV. ZIMSKOŠPORTNE TEKME ISKRE NA ZELENICI NAD TRŽIČEM'SO BILE IZ. OPRAVIČLJIVIH RAZLOGOV Z NEDELJE 13. T.M. PRESTAVLJENE NA NEDELJO 20. MARCA T.L. BERITE ČLANEK O VZROKIH ZA PRESTAVITEV NA 2. STRANI!
Novi radijski transistornik »Hockey 66« Sežanske tovarne vzbuja zaradi svoje moderne in-funkcionalne oblike veliko pozornost kupcev v
Po 3. seji CIC Zveže komunistov Jugoslavije
Jamstvo za dokončno uresničevanj e samoupravlj anj a
JOSIP BROZ TITO: Sklepi tega plenuma vsebujejo vrsto konkretnih stvari ki govore o tem, kako je treba najprej izvajati gospodarsko reformo. Menim, da so tako konkretni in jasni, da se jim kakšen birokrat ali kdo drug ne bo mogel upreti ali jih obiti,, ne da bi to preprečili delovni ljudje, komunisti.) Mislim, da so ti sklepi veliko jamstvo našim delovnim ljudem, delovnim kolektivom, da bodo pri izvajanju sklepov dokončno uresničili samoupravljanje tako, kot smo si ga zamislili, ko smo sprejeli zakon.
EDVARD KARDELJ: Gre za znano dilemo, ki pomeni po mojem mnenju bistveno notranje protislovje ne le našega, ampak tudi sodobnega socializma sploh, in ki smo jo v naših partijskih in drugih pomembnih dokumentih že večkrat zelo jasno formulirali: ali vztrajati pri etatističnih oblikah družbene lastnine, to je, prisvajanju presežnega dela oziroma akumulacije -na. administrativno-centrali stični način, formalno v imenu neke abstraktne družbene skupnosti, v resnici pa v imenu subjektivnih sklepov državnih organov; ali preraščati etatistične oblike v prisvajanju presežnega dela tako, da izpopolnjujemo mehanizem, v katerem združeni socialistični proizvajalci neposredno razpolagajo s presežnim delom oziroma z akumulacijo in sicer na podlagi delitve po delu, ne pa na podlagi distribucije ki sloni na državnem prisiljevanju.
IZ SKLEPOV: Sredstva, ki jih nalagamo v razvoj gospodarstva, naj bodo pod čim neposrednejšo kontrolo delovnih ljudi, ki so jih pridobili, da bodo tako vir naraščanja njihovega dohodka. Glavno je, da je delovni človek nosilec odločanja o presežnem delu. Zato mu je treb_a, kadar se del njegove akumulacije neposredno ali prek bank nalaga v druge delovne organizacije, omogočiti ustrezni delež v dohodku in podobno. To zahteva, da še nadalje preučujemo sistem razširjene reprodukcije in uveljavljamo odločno politiko deetatizacije investicij in da odpravimo zaostajanje osebnega dohodka v delitvi narodnega dohodka.
IV. zimskošportne igre Iskre na Zelenici preložene na 20. marec
Marsikdo bo v današnji številki našega lista zaman iskal poročilo in fotografije z letošnjih smučarskih tekmovanj Iskrašev na Zelenici, ki bi morale biti v nedeljo, 13. marca. Organizacijski odbor je z obvestilom po radiu na dan pred tekmovanjem prireditev odpovedal in jo prestavil na naslednjo nedeljo, 20. marca tega leta.
čemu so bile tekme prestavljene, naj pojasnijo naslednje vrstice. Nihče namreč ni pričakoval, da se bo ves teden sicer ugodno vreme v soboto tako nenadno sprevrglo. Ves dan je na Zelenici snežilo in naneslo blizu pol metra novega južnega snega. Zaradi pravega snežnega neurja tudi žičnici na Zelenico v soboto nista delovali.
Ob nastalih vremenskih in snežnih okoliščinah bi priprava tekmovalne proge vsekakor zahtevala od prireditelja izredne napore, saj bi jo v celoti bilo treba temeljito prehoditi in potlačiti najmanj trikrat, če bi hoteli, da bi bilo tekmovanje po tej progi varno za vse številne, v precejšnji meri pa tudi slabše pripravljene tekmovalce. Progo bi morali urediti in steptati šele v nedeljo zjutraj, samo delo pri tem pa bi nujno povzročilo prestavitev začetka tekmovanja za nekaj ur in bi se zato tekmovanje najbrž zavleklo v pozno popoldne. Tvegati tekmovanje po neurejeni in nesteptani progi bi bilo neumestno, prav tako pa tudi njegova izvedba v popoldanskm času, zato je organizacijski odbor sklenil tekmovanje prestaviti na nedeljo, 20. marca, ko bo možno tekmovalno progo v krajšem času temeljito pripraviti in urediti.
Tako bodo letošnje IV. zimskošportne igre Iskre na Zelenici v nedeljo, 20. marca t. l.,ko se bo okrog 150 prijavljenih smučarjev med seboj pomerilo v edini smučarski disciplini — veleslalomu. Začetek tekmovanja bo 8b 10. uri dopoldne in bo celotna prireditev potekala po enakem »voznem redu«, kot je bilo to predvideno zanjo 13 marca.
Prireditelj pričakuje; da se bodo tekmovanja udeležili prav vsi prijavljeni tekmovalci, da pa bo hkrati poraslo tudi število tistih članov naših delovnih kolektivov, ki si bodo to našo tradicionalno prireditev ogledali in se pred slovesom od letošnje muhaste zime še poslednjič naužili'lepot našega planinskega sveta. Nasvidhje torej v nedeljo, 20. marca na IV. zimskošportnih igrah Iskre na Zelenici — tokrat zares!
Sklepi 3. seje CK ZKJ
Centralni komite ZKJ je v nadaljevanju tretje seje sprejel zelo važne sklepe v zvezi z nadaljnjim uveljavljanjem reforme, nadaljnjem razvoju družbeno ekonomskega sistema, idejno političnem boju, enotnosti in odgovornosti komunistov.
V sklepih se poudarja, da marajo komunisti odločno in z vso odgovornostjo zavzemati za izpolnjevanje nalog na področju investicijske politike, katero je treba prila-. goditi razvoju intenzivnejšega gospodarstva in hitrejšemu izboljšanju živi jenskega standarda delavnih ljudi. V sedanjih razmerah se nareku-kuje potreba, da ustavimo ali odgodimo gradnjo začetih ali planiranih objektov, za katere po obstoječih instrumentih delitve narodnega dohodka, sredstva niso zagotovljena. V središču boja za uresničitev reforme mora biti predvsem delovni človek, njegova potreba in njegova vloga v gospodarstvu in družbi. Treba je odpraviti- zaostajanje osebnih dohodkov v delitvi narodnega dohodka. Moderno gospodarstvo - na podlagi najnovejših znanstvenih in tehničnih dosežkov, specializacije proizvodnje, prehod na proizvodnjo v velikih serijah in na avtomatizacijo itd., zahtevajo hitrejši razvoj kooperacije in drugih oblik integracije. Bistveni pogoj za uresničevanje ciljev reforme je, da se zagotovi svobodno gibanje sredstev za investicije. Pravica delovnega kolektiva je, da kot nosilci razširjene reprodukcije določijo invefticijsko orientacijo, da medsebojno sodelujejo in se integrirajo. Sklepi nadalje poudarjajo, da , je treba dosledno uveljaviti po-
litiko stabilizacije trga, splošne ravni cen in dinarja. Potrebna je odličnejša-orientacija za postopen prehod k svobodnejšim tržnim odnosom, zlasti kadar gre za proizvodnjo, za katero so ustvarjeni pogoji. Nadaljni razvoj za stabilizacijo gospodarstva naj čimprej privede do konvertibilnosti dinarja. Ustvariti je treba devizni režim, ki ustreza sodobnemu razvoju gospodarstva,.ki omogoča, da se -naše gospodarstvo s svobodnim izvozom in. postopno liberizacijo uvoza surovin, blaga za osebno potrošnjo in opremo, kar najbolj vključi v mednarodno delitev dela. Devize, ki jih pridobivajo gospodarske organizacije v okoliščinah konvertibilnosti dinarja, morajo v celoti pripasti gospodarskim organizacijam.
Nadalje so neogibni odločni ukrepi za čimbolj šo racionalno organizacijo, učinkovitejše .funkcioniranje in in-tenzriikacij o dela adminištra-. cije. Komunisti se morajo ob razširjeni materialni osnovi zavzet: za krepitev samoupravljanja v delovnih organizacijah. Pri delitvi dohod ka se je treba - boriti proti vsem oblikam uravnilovke ter jo je treba odstranjevati ne samo v: delitvi osebnih dohodkov, marveč tudi v ekonomskih odnosih med delovnimi enotami znotraj delovne organizacije. V organih samoupravljanja so komuni-
Avtomatizacija železniških magistralnih prog
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM BAŽ, ING. DRAGOM PODLOGARJEM
(Nadaljevanje iz štev. 10)
Mednarodna banka je odobrila do sedaj 70 milijonov dolarjev kredita, kar je 40 odstotni delež, ostala dinarska sredstva pa bo dala naša država. Teh 70 milijonov dolarjev je namenjeno za elektrifikacijo in avtomatizacijo magistralnih prog ter ranžirnih postaj na železniških vozliščih. Za slednje bo še letos razpisana licitacija.
Kot ste omenili, bo združenemu podjetju in našim kooperantom v prihodnjih petih letih poverjena avtomatizacija in modernizacija v obsegu polovice celotnega železniškega omrežja magistralnih prog.
Ali se nam mimo teh del odpirajo še nove perspektive razvoja in prodrle železniškega inženiringa doma in v-tujini?
Seveda ima združeno podjetje glede na nadaljnje delovanje železniškega inženiringa sijajne , perspektive Toda — vse je odvisno od del, ki jih je sedaj prevzelo. Obveznosti bomo morali izpolniti v pogodbenem roku im seveda kvaliteta vseh naprav in montažnih del bo morala biti na mednarodnem nivoju.
Že letos predvidevamo, da bodo železnice razpisale nov natečaj za oddajo ded pri avtomatizaciji železniških vozlišč in enotirnih postaj, nato za avtomatizacijo in opremo s telekomunikacijskimi na-' pravami proge Beograd — Bar in verjetno še drugod, saj doseže avtomatizacija svoj glavni namen le v primeru, če je avtomatizirano celotno železniško omrežje z vsemi stranskimi progami, ki se izlivajo v centralno omrežje.
če bomo v Jugoslaviji dokazali svoje sposobnosti, bomo imeli prav gotovo velike
možnosti, da se uveljavimo skupno z našimi kooperanti in licenčnim partnerjem SEL tudi v tujini, že sedaj proučujemo zahteve indijskih, grških, turških in egiptovskih železnic, glede na specifične pogoje posameznih, držav.
Ker zajema sedanja pogodba veliko naprav, ki sodijo v različna proizvodna področja, nas zanima, kje vse bomo te naprave izdelovali in ka-* tere od naših tovarn' združenega podjetja bodo m zaposlene pri teh delih?«
Sedanje signalno-vamostne naprave izdelujemo za zdaj v tovarni električnih naprav, ki je začasno v prostorih tovarne TEN v Stegnah. Predvidevamo, da se bo ta. proizvodnja do konca leta preselila v lastne prostore nove tovarne signakio-varnostnih naprav v šiški. Glede na to, da bomo morali pričeti dobavljati posamezne naprave za magistralne proge že v naslednjem
letu, je naša prvenstvena naloga, da čimprej uspoistobilmo. novo tovarno za proizvodnjo-in preselimo oddelek, ki začasno domuje v TEN.
Telekomunikacijske naprave bo proizvajal obrat ATN v Kranju, delno pa Elektrome-hanika. Pri tem mislim na telefonske naprave kot ŽAT centrale ih v ELEKTROME-HANlKI naprave za ozvočenje in reigstrafone.
Celotno projektiranje in ko-mercialno-operativne posle bo opravljal naš Biro za avtomatizacijo železnic, ki je dimenzioniran za tako velike posle, potrebno pa ga ho še povečati za nadzorno službo na samem terenu.
In še nekaj: S proizvodnjo signalnovarnostnih naprav je pridobilo združeno podjetje novo področje, kjer bo na veliko uporabljalo lastno proizvodnjo elektronskih sestavnih delov kot uporov, relejev, kondenzatorjev, transformatorjev in tudi drugo opremo kot šo stabilizatorji, usmerniki itd.
(Dalje na 6. strani 1
sti dolžni posebej vzpodbujati za ustvarjanje ugodnih pogojev in možnosti za delo kadrov, ki razvijajo in uvaja-' jo novo tehniko, izpolnjujejo tehnološke postopke in izboljšujejo organizacijo dela. Vsa delavna mesta v proizvodnji, zlasti vodilna, naj bodo izpostavljena stalni konkurenci 1 sposobnosti.	Modernizacij a,
prilagojevanje strukture proizvodnje novim zahtevam domačega in tujega trga, izpopolnjevanje organizacije dela in poslovanje, to so dolgoročne naloge, ki stojijo pred delovnimi kolektivi.
Stabilizacija novih odnosov in položaja delovnega človeka in delovne organizacije kot nosilcev, reprodukcije socialistične družbe, zahtevajo, hitrejše ponovno preverjanje ustreznih predpisov Potrebna je odločna, nepomirljiva in konkretna borba proti vsem nacionalističnim in šovinističnim pojavom.
V mnogih primerih vodstva in organizacije Zveze komunistov niso delovala v skladu s svojo družbeno politično idejno vlogo. Del vodilnega kadra in članov ZK ne razume vse globine v družbenih preobrazbah z razrednih pozicij. Dejanski prispevek komunistov h krepitvi vloge delovnega .človeka v družbe-, no ekonomskih odnosih, k razvoju samoupravljanja, k dosledni delitvi po delu, k poglabljanju enakopravnih socialističnih odnosov med riarodi in narodnostmi, to je osnovno merilo za ocenjevanje njihovega odnosa do idejne platforme in politike ZJK.
Zveza komunistov bo lahko tudi v prihodnje uspešno izpolnjevala svojo vodilno vlogo samo, če se v njenih vrstah okrepita odgovornost in disciplina. Reforma je zaostrila vprašanje odgovornosti v povsem konkretni obliki. V izpolnjevanju sklepov VIII. kongresa je bil ponovno poudarjen pomen idejne in akcijske enotnosti Zveze ko- . -.munistov.
Na koncu sklepi poudarjajo dolžnost Zveze komunistov, da stalno vzpodbujajo ustvarjalno znanstveno delo. Pri uresničevanju linije Zveze komunistov 1 igrajo odgovorno vlogo tudi centralni komiteji' ZK. Dalje sklepi tudi omenjajo, da vzbuja mednarodni položaj, resno skrb vseh iskrenih zagovornikov miru in napredka v svetu.
Dolžnost članov ZK in tudi ostalih, zlasti na odgovornih delavnih mestih je nujna naloga, da se s sklepi dodobra spoznajo, ker le-ti predstavljajo orodje nadaljni naši socialistični izgradnji in, da se povsod borijo za dosledno izvajanje sklepov.
P. G.
DOPISUJTE V »ISKRO«!

samostojnost

t H
$igg
1
ISIS
Hi
Te dni potekajo v »Elektromehanski« razprave o osnutku statuta tovarne, ki ga je pripravila posebna komisija upravnega odbora. Osnutek statuta temelji na novih zasnovah notranje organizacije tovarne in oblikuje take ekonomske odnose ,ki omogočajo razvijanje samoupravnih delovnih enot.
Predlagane rešitve organi- sredstvi in jih vzpodbujale k zacijskega in ekonomskega večji: ekonomski učinkovito-značaja temelje na že začet- sti dela; nem procesu specializacije . —zagotoviti koordinacijo proizvodnje, ki je sedaj že. interesov delovnih enot v dosegel tako stopnjo, da je okviru skupnih poslovnih ci-bilo potrebno pristopiti h ko->1 jev tovarne in podjetja* renitem preoblikovanju orga- Poleg že ustanovljenih nizacljske strukture tovarne, obratov za proizvodnjo tele-Pri snovanju novih organiza- fonije, stikal'in urnih meha-cijskih osnov je bilo potrebno; nižmov, je v osnutku statu-s konkretnimi rešitvami uve- ta, predvideno, da . se iz ob-1 javiti predvsem sledeče prin- stoječega proizvodnega sek-cipe:	torja ustanovi še skupni obrat
— že začet proces speciali- za proizvodnjo rotacijskih zacije proizvodnje-je potreb- strojev in kinoaKustičnih na-no nadaljevati in v skladu s prav, obrat števcev, ki bo v stvarnimi možnostmi organi- svojem proizvodnem programirati v tehnološkem in eko- mu imel. vse tipe števcev in ribniškem smislu zaokrožene' ostalih merilnih naprav in delovne enote — obrate;' obrat orodjarnah ■ — službe, ki pripravljajo.; Po taki razdelitvi doseda-proizvodni proces, je potreb- njega proizvodnega sektorja, no čimbolj neposredno pove- obrati postajajo temeljne pro-zati ~s proizvodnjo in ■ jih izvodne delovne enote, ki v
m ~	vključiti v organizacijski se-
te' '*s I ' stav obratov;
H	— razviti take ’ ekonomske
1 s	odnose", £i bodo delovnim
' enotam v vse večji meri omo-Tov. Stane Prešeren ima vedno dovolj dela, če hoče, da so gočale Samostojnejše gospo-stroji v tovarni elektronskih naprav vedno v redu	darjenje in razpolaganje S
111 i Hi
Nezadovoljstvo kolektiva še ni vzrok za prekinite! la in izstop iz sindikalne organizacije
in to ne brez uspeha — prizadeva, da bi našel bližnjico iz njih in dosegel normalne pogoje v kakršnih si že vrsto
(Dalje na 6. strani)
V dveh izmed oddelkov va in učinkovita, kot pa raz- težake še tembolj občuti, si tovarne za elektroniko in av- pifiovan j e nezadovoljstva na pa hkrati z vsemi silami — fomehaniko je v začetku tak način, marca prišlo do krajše pre- Občinski sindikalni Svet kiniive dela in grožnje;- da Ljubljana-Siška je o tem raz-bo 60 članov kolektiva ižst-o- pravljal 9. marca in sindi-pilo iz sindikalne organizaci- kalni'organizaciji tovarne za let želi poslovati, je, kar naj bi bilo odraz ne- elektroniko in avtomatiko po- Povsem normalno je pri zadovoljstva” kolektva pred- nudil svojo pomoč, želeč pri -tem <ja si. delovni kolektiv vsem zaradi nizkih OD, po- tem zlasti zagotoviti koristi želi' odgovore na vprašanja, manjkanja perspektive ko- delavcev pržanske tovarne ki so zanj odločilnega pome-lektiva in njegovih trenutnih kot članov sindikalne orga- na jp, ki naj mu pokažejo ■težav, v katerih se nahaja nizacije.	stanje in nadaljnjo perspek-
po uveljavitvi gospodarske y uvodnih besedah je pred-refbrme, podobno, kot tudi sednik občinskega sindikalne-d-rugi kolektivi W našem gg sveta Ljubljana-Siška Jo-zdruzenem podjetju.	že Marolt najprej poudaril
Do tega neumestnega, pred- namen gospodarske reforme, vsem pa za rešiteV, proble- ki naj bi delovne kolektive matike kolektiva neučinkovi- privedla do boljšega in smo-tega dogodka je kot kaže pri- trnejšega gospodarjenja, nato šlo zlasti napobudo nekaj čla- pa je člane plenuma na krat-nov kolektiva, ki so tako ho- ko seznanil s težavami, ki teli izzvati dvomljive efekte tarejo pržanski kolektiv In z in na ta način dati duška vrsto vprašanj, na katera ter-predvsem lastnim ambicijam jajo odgovor člani kolektiva, in lastnemu nezadovoljstvu; ki so nameravali izstopiti iz zaradi težav, ki jih prebole- članstva v sindikalni organi-va kolektiv v Pržanu, name- zaciji.
sto, da bi ti tovariši ha svo- Nedvomno so določene te-jih delovnih položajih rajši žave tovarno v Pražim tlačile kolektivu vzpodbudno prika- že pred gospodarsko reformo zali uspehe prizadevanj sa- ¡jj <j0kler se je nahajala v moupravnih organov m vod- enotnem podjetju ISKRA.
tovarne, kakor tudi re- Vendar je tedaj prelivanje zultate skupnih naporov, da sredstev iz drugih tovarn pobi bila J problematika tovarne magalo pokrivati poslovne iz-čimprej, rešena.	gube. V okviru združenega
Skratka — temeljita infor- podjetja, ko so tovarne dobile macija delovnega kolektiva o popolno samostojnost v vseh dejanskem stanju tovarne in pogledih in s tem seveda tu-6 njenih trenutnih težavah, di vso odgovornost'za svoje zaradi česar med-drugim tudi gospodarjenje, prav tako pa nizki OD, bi bila nedvomno po uveljavitvi gospodarske za kolektiv veliko bolj zdra- reforme, kolektiv v Pržanu te
okviru poslovnih ciljev tovarne samostojno določajo sypje proizvode in druge naloge,..'Po svoji organizacijski zasnovi postajajo v celoti nosilci svoje osnovne dejavnosti, ki poleg proizvodne funkcije združuje tudi delovna področja tehničnega razvoja proizvodnje, tehnološke in gospodarske priprave" proizvodnje, tehnične kontrole^ in ekonomskih analiz. Vključitev pripadajočih služb v organizacijski sestav obratov, omogoča njihovo tesnejšo povezanost s proizvodnjo, prav tako pa jasno opredelitev njihovih pristojnosti in seveda tudi odgovornosti. Taka rešitev pa ustvarja tudi pogoje za bolj neposrednejše in zato tudi učinkovitejše reševanje problemov, ki se porajajo v delovnem procesu.
Z oblikovanjem, tehnološko in ekonomsko zaokroženih enot so ustvarjeni tudi temelji za razvoj neposrednega upravljanja, ki z uredit-
Tovarna	Elan v v 000 N din	Izpolnitev v 000 N din	'S
Elektromehanika	12.972	14.251	109,8
Elementi	6.164	5.510	89,3
Avtomatika	S.164	5.991	116,0
RA sprejemniki	3.384	3.899	115,2
Aparati	3.389	3.860 .	113,9
Avtoizdelki	5.594	7.863	140,6
Elektromotorji	1.995	1.742	87,3
Naprave	3.055	1.271	41,6
Elektronika	1.335	1.505	112,7
Kondenzatorji	1.777	2.736	153,9
Instrumenti	1.119	1.068	95,3
Polprevodniki	1.238	2.053	165,8
Usmerniki	943	975	103,4
Mikron	212	• 103	48,6
Skupaj podjetje	48.341	. 52.827	109,3
vijo ekonomskih odnosov do-, biva tudi svojo materialno osnovo in s tem seyeda tudi svojo vsebino, ki je bila doslej bolj ali manj deklarativnega pomena. S tem, da se na proizvodne enote prenaša težišče operativnega odločanja glede ha to tudi odgovornost, ki iz tega izvira, obstoječi sektorski način razdelitve delovnih področij izgublja svojo poslovno učinkovitost In s tem tudi razloge za obstoj.
Dejavnosti, ki so skupnega pomena, so združene v skupnih službah. Ustanovitev skupnih služb tovarne je predvidena za področje skupnih tehničnih dejavnosti, kadrovske politike .finansiranja. in obračuna poslovanja» službe kvalitete in organizacijo -poslovanja. Osnovne, naloge skupnih služb izhajajo že iz opredelitve delovnih področij, službe ;pa bodo opravljale tiste dejavnosti, ki se ne vrše v obratih. Zato je smiselno in racionalno, da so skupne in da svojo dejavnost opravljajo v skladu s potrebami tovarne kot celote.
Iz predlaganih organizacijskih rešitev izhajajo tudi temelji ekonomskega poslovanja. Proizvodni obrati postajajo dohodkovne enote, za katere se ugotavlja celotni dohodek in dohodek.
S kompleksnim obračunom poslovanja še bodo ugotavljali.-vsi poslovni učinki, ki bodo omogočali stvarno „presojo uspešnosti ali neuspešnosti, gospodarjenja v posameznih delovnih enotah. Tako je ustvarjena težnja, ki je prevladovala že dalj časa v slehernih razpravah, namreč da je potrebno čimprej zagotoviti samostojen obračun poslovanja po delovnih enotah ter z ustreznimi principi in merili delitve dohodka 'stimulirati boljše gospodarjenje. V osnutku statuta predlagane rešitve zato povsem" spreminjajo notranjo ekonomske odnose in skušaio uveljaviti te principe. Glede na to, da se dohodek ne ugotavlja le na ravni tovarne» temveč tudi na ravni posameznih obratov, se bo najbr-že v teh delovnih enotah v marsičem spremenil odnos do gospodarjenja in posledic, lri so bile' sedaj zakrite v poslovnem obračunu tovarne kot celote. Zato tudi ni dvoma, -da» bo pojem dohodka postal element, ki bo enakovreden planskim nalogam» "katerih izvršitev ni edini dokaz uspešnega gospodarjenja.’ Vsi. principi delitve dohodka» predlagani v osnutku statuta .predstavljajo zato izhodišče, od koder lahko začnemo s splošno prizadevnostjo in konstruktivnim strokovnim sodelovanjem ter končno s pozitivnimi poslovnimi rezultati. Novi temelji ekonomskega poslovanja omogočajo tudi razvijanje stimulativnej-ših principov nagrajevanja in dejansko nagrajevanje pri-zadevnejših in uspešnejših
(Dalje na , 6. strani)
TV stabilizatorji iz Dobrepolja gredo dobro v prodajo
Prav za prav je bil že čas, da smo spet obiskali ob at tovarne električnih aparatov v Dobrepolju, kjer 106-članski delovni kolektiv proizvaja televizij ske stabilizator j e, zaščitne bimetalne releje, oljna stikala in vse vrste tipkal. Zapišimo torej, kako se ta sicer droben, vendar pa žilav in vztrajen delovni kolektiv bori za izpolnjevanje svojega proizvodnega, plana in dobro kakovost svojih izdelkov.
Za letos v tem našem obratu predvidevajo proizvodnjo v vrednosti nad milijardo in pol starih dinarjev, kar bo ^kolektiv spričo , nenehnih težav z. reprodukcijskim materialom uspel izvršiti le ob največjih naporih in doslednih prizadevanjih.
Pomanjkanje • reprodukcijskega materiala v tovarni kondenzatorjev v Semiču, zlasti folije, se neugodno odraža tudi na proizvodnjo v obratu v Dobrepolju, kajti tu vgrajujejo v svoje izdelke se-miške kondenzatorje. Nadaljnja težava pa izvira iz pomanjkanja trafo pločevine, katero obratu v Dobrepolju dobavlja kranjska tovarna in je tudi tu močno primanjkuje. Z ostalirpi domačimi materiali so še kar nekako založeni ,oz. prihaja dokaj redno in ne ovira proizvodnje.
Za svojo proizvodnjo v tem našem _ obratu potrebujejo okrog 50% uvoznega reprodukcijskega .materiala in prav v tem je vzrok, da obsega proizvodnje ne gre povečevati, čeprav bi zmogljivosti obrata to dopuščale in bi bilo razen tega s področja Dobrepolja in bližnje okolice možno zaposliti še novo delovno silo, katera nenehno pritiska na obrat. Če ne bi bilo težav z obratovalnimi sredstvi in drugim, bi lahko
izdelali še dodatnih 20.000 TV stabilizatorjev, ki bi jih trg prav gotovo absorbiral. Seveda bi se kazalo usmeriti tudi na zunanja tržišča, kjer bi naši TV - stabilizator ji glede na kakovost in dovršeno zunanjo obliko verjetno dosegli tudi ugodno prodajno ceno.
Prav, pred nedavnim je iz poskusne serija prišla prva količina novih televizijskih avtomatičnih stabilizatorjev, ki imajo od starejših to prednost, da jih ni treba, vklap-ljati in izklapljati, ne bodo pa zaradi tega bistveno nič dražji. Kakovost teh avtomatičnih TV stabilizatorjev je ugodna in je računati, da bo njihova, redna proizvodnja stekla nekako sredi letošnjega leta, Seveda je na trgu zanje' že veliko zanimanje, kakor je tudi za dosedanji tip, pa čeprav Iskra ni edini ^proizvajalec tega izdelka v naši državi. Toda to kar kupca navaja k nakupu naših TV stabilizatorjev, je predvsem dobra1 kakovost in lična Zunanjost, pri kateri so se znova dobro odrezali naši industrijski oblikovalci v ZZA, hkrati pa tudi triletno jamstvo pomeni tisto, zaradi česah gredo1 naši izdelki dobro v denar.
V obratu v Dobrepolju so zadovoljni z odnosi s kranjsko tovarno, ki je v zadnjem času precej izboljšala kvaliteto sekanja transformatorske pločevine, prav tako pa se pohvalijo z matično tovarno električnih aparatov v Ljubljani, ki jih zelo redno zalaga s sestavnimi deli za montažo v Dobrepolju. Tudi s strokovnim kadrom nimajo posebnih težav, le-te pa so izredno velike zaradi. pomanjkanja vode. V Dobrepolju namreč še vedno nimajo vo-
Takle je videti novi Iskrin avtomatični TV stabilizator
dovoda .vodnjak je usahel in zdaj si morajo pomagati s kapnico, ali pa z dovažanjem vode.
Vprašanje osebnih dohod-kovje bilo v prvi polovici lanskega leta v tem obratu ..izredno pereče in so vse te mesece prejemali 80% OD.
Po uveljavitvi nove organizacije Iskre pa se stanje izboljšuje in se je nasproti lanskemu povprečju povprečje Osebnih dohodkov, v letošnjem januarju in februarju dvignilo na 60.000, kar je seveda pri kolektivu ustvarilo zadovoljstvo in še poživilo
delovno vnemo. Edino, kar si vrli Dobrepoljčani želijo je, da ne bi imeli težav z materialom in z .vodo, pa bi svoje proizvodne obveznosti zlahka in z. veliko mero dobre volje izpolnili in celo presegli.
-C-
OSEBNA ODGOVORNOST
član DE iz Tovarne eletk- možnost in pravico to vpra-„tričnih instrumentov Oto- sanje sprovesti tudi v življe-če vprašuje: Zakaj ne po- -nje. Vprašanje osebne odgo-stavimo sankcij za slabo vomosti vodilnih oseb se ee-ali malomarno delo odgo- dalje' bolj zaostruje, saj iii-vomih oz. vodilnih delav- so redki primeri, da se v de-cev?	V lovnih organizacijah po raz-
nih poslovnih neuspehih kriv-Odgovor: Gotovo ste'brali da enostavno razporedi na v dnevnem časopisju, del pa vse člane kolektiva in, da tudi v našem glasilu, da je osebno pravzaprav nihče ne predsednik Tito na III. ple- odgovarja, čeprav vemo, da, numu CK ZKJ odkrito in jas- je vedno mogoče ugotoviti no povedal, da je treba po- koliko je kdo kriv. Ko dopo-ostriti osebno odgovornost Injujete Vaše pismo ž bese-predvsem za ljudi na vodil- dami, da v prvi vrsti nosijo nih delovnih mestih. Samo- posledice slabega gospodar-upravni organi imajo vso janja vodilni delavci je prav,
da vas- še enkrat spomnimo na besede tovariša Tita, da je treba od besed stopiti k dejanjem, vendar je potrebno kritiko takšnih pojavov kan-, kretizjrati, kajti posplošenost nima osti, da bi na njej gradili ustrezne ukrepe. Delovni ljudje imajo torej vso pravico, nepravilnosti ostro kritizirati, samoupravni organi pa naj kritiki prisluhnejo in storijo -hitre in energične ukrepe; če vi v svojem pismu imenujete to sankcije .— prav; zdravljenje je povsod potrebno!
»Vprašanja in odgovori«
»Razpis« in »razglas«
Delavec iz DE »Orodjarna« Eleittromehanika vprašuje: »Za katera delovna mesta so potrebni razpisi In kakšna'je razlika med razpisom In razglasom?«
Odgovor povzemamo iz rubrike »Iz prakse za prakso« 'Gospodarskega vestnika:
Po temeljnem zakonu o delovnih • razmerjih (TZDR) stopajo, delavci v delovno skupnost na podlagi razpisa ali razglasa. Na podlagi enega ali drugega od teh dveh instrumentov nastane delovno razmerje, zato sta tako za delavca kot za delovno organizacijo .izrednega pomena. Pokazalo pa se je, da povzroča izvajanje razpisov in razglasov v praksi ter ureditev teh vprašanj v splošnih aktih nekaterim delovnim
organizacijam težave. Vzroki za to so v veliki meri objektivni, ker je TZDR prinesel na področje stopanja na delo mnoge novosti.
Razpis in razglas prostega delovnega mesta imata isti namen. Obvestita naj zainteresirane o tem, da je določeno ddovnp mesto prosto in jih seznanita s pogoji, ki jih to delovno mesto zahteva, in rokom, do katerega bo delovna organizacija sprejemala prijave kandidatov. Bistvena razlika med razpisom in razglasom je v tem, da je postopek pri razpisu zahtev-
nejši, bolj kompliciran in formalen kot pri razglasu, To je verjetno eden od razlogov, da nekatere delovne organizacije ne poznajo razlike med njima.
Neka delovna organizacija je v svojem začasnem sklepu oba instrumenta združila in govori kar o »razglasu — razpisu«,. kar je popolnoma, nepravilno. Težave sta verjetno povzročili tudi nekoliko zapletena sistematika in terminologija novega zakona. V
2.	odstavku 22. člena se uporablja foitmulaoija »razglas o razpisu.« V tem primeru izraz razglas ne označuje instituta razglasa prostega delovnega mesta, ampak se upo_ rablja v pomenu objava, ob-
vestilo; torej obvestilo o razpisu. Isti pomen ima izraz razglas tudi v 3. odstavku 22. člena TZDR. V zmoto lahko zavede tudi 18. člen zakona, ki pravi, da mora delovna skupnost z javnimi sredstvi za informacije razglasiti vsako prosto delavno mesto. To ne pomeni, da se vsa delovna mesta zasedajo po razglasu (to bi bilo v direktnem nasprotju z 2. odstavkom 21. člena), ampak le, da mora biti javnosti sporočeno, da so določena delovna mesta prosta. čeke delovno mesto raz-, piše (kar se stori vedno z javnimi sredstvi informacije) ,je zahtevi 18. člena TZDR prav tako zadoščeno.
RAZPIS naj bo po določilih novega zakona običajni način, š katerim se popolnju-jejo delovna mesta. v delovni organizaciji, saj ¡1. odstavek 21. člena TZDR pravi, da se delovna mesta zasedajo praviloma po razpisu. V skladu s tem nai delovne organiza-
cije čimveč delovnih mest razpišejo, le kadar razpis ne bi bil primeren ali umesten, naj se odločijo samo za raz-, glas ; prostega delovnega mesta. V tem je razlika med starim zakonom o delovnih razmerjih, kjer je bil razpis delovnega mesta izjemen postopek, ki se je uporabljal predvsem za sprejem vodilnih delavcev. TZDR pa poleg tega, da postavlja razpis za pravilo, še posebej izrecno določa, da se morajo zasedati po razpisu vodilna delovna mesta in seveda vsa tista, za katera je delovna organizacija s splošnim aktom določi-, la, da, jih bo popolnila na podlagi razpisa. če_ se. delovna organizacija drži načela TZDR, da je razpis praviloj bo na ta način popotnjevala večino delovnih mest. V tem primeru ni potrebno, da so vsa ta delovna mesta v splošnem aktu našteta, ampak se jih lahko opredeli z negativnim naštevanjem torej tako.
Gospodarski plan tovarne za 1.1966, ki je bil sprejet na delavskem svetu 2. marca, vsebuje vse pomembnejše podatke in določila za njegovo izvajanje. Vsak podatek je še podrobneje razčlenjen in : dokumentiran. Že več let ni bil sprejet tako zgodaj kot letos, bansko leto smo šele v drugem polletju postavili realne vrednosti proizvodnje .in ostale elemente plana, ki jih je kasneje kazalo spremeniti zaradi gospodarske reforme, To je bil takožvani rebalansirani gospodarski plan.
Plan za L 1966 je realen iti trdnejši, ki pa že sam nakazuje tudi potrebe po izpopolnitvi nekaterih postavk, ko bodo ustrezno dokumentirane. Taka postavka so n. pr. stroški razvoja, ki jih bo treba še podrobneje proučiti' in' napraviti ustrezno razporeditev po vrstah stroškov, ko bo ta dejavnost, priključena -tovami. Upravni odbor je večkrat podrobno razpravljal in pregledal celoten načrt ter ocenjeval objektivnost posameznih postavk in zastavljeno poslovno politiko za to obdobje. Vsebino piana v vseh poglavjih spremlja prizadevanje, da bi tovarna popravila lanskoletni negativni rezultat in dosegla z, manj zaposlenimi večjo proizvodnjo in ugodnejša razmerja v strukturi formiranja in delitve celotnega dohodka. Zlasti velik poudarek se daje stroškom, osebnim dohodkom in operativnemu planiranju proizvodnje, izpolnitev plana proizvodnje ne bo problematična, če bo tovarna preskrbljena pravočasno in z zadostnimi količinami materiala. Iz plana navajamo nekaj najzriačilfiejšib podatkov, iri sicer:
1.	Fizični, obseg proizvodnje se bo povečal za 9,06 %, vrdnostno pa za 12,6 %. Iz teh podatkov.-' je razvidno, da se spreminja struktura proizvodnje v korist rentabilnej-ših izdelkov.
2.	Povprečno število zaposlenih bo ža 0,8 % manjše kot, v J. 1965, vrednost proizvodnje na zaposlenega pa se bo povečala za- 13,5%.- Pri- tem. se računa tudi na boljšo iz-
koriščenost delovnega časa za 2,5%, i
3.	Vsota planiranih osebnih dohodkov se povečuje za 14,6 odst., ih pri planiranem obsegu. : proizvodnje' “ in t stroškov računa z 58.100 dih povprečnih neto - osebnih dohodkov mesečna na zaposlenega. Gospodarski plan postavlja gibanje . osebnih dohodkov v odvisnost. od ■ gibanja proizvodnje in stroškov za- tovarno in po delovnih engtah.
4.	Poslovni stroški bodo za 12,4% večji in. vsebujejo že znižane stroške skupnih služb, razvojne dejavnosti ih tovarne. Na odstotek povečanja poslovnih stroškov vplivajo predvsem proporcionalni stroški, ki so celoletno vrednoteni po višjih cenah (cena po reformi za reprodukcijski material in usluge). Stroški PSO se pokrivajo v odvisnosti od dosežene proizvodnje oziroma prodaje v odstotku določenem s posebno pogodbo. Podobno se po-
krivajo tudi stroški nabavne organizacije.
5.	S planom se ugotavlja, da tovarna razpolaga s precej večjimi osnovnimi "■Sredstvi, ki' se - bodo -v teku . ieta še izpopolnjevala (rekonstrukcija). Odpisaiiost osnovnih sredstev se bo zmanjšala od 46 ha 52,5 %. S postopnim izvajanjem rekonstrukcije . in . specializacije proizvodnje ; (delitvijo posameznih panog proizvodnje v. gospodarsko in tehnološko bolj zaokrožene.' celote), bo omogočeno večje povečanje in pocenitev- proizvodni e. . Problematična pa je seveda preskrba z materialom, zlasti neka- , terih materialov • iz uvoza ih materialov iz bakra in medenine dotaačega izvora. ,
6.	Gibanje Obratnih Sredstev se bo moralo še precej izboljšati, da bi bila likvidna in . plačilna sposobnost tovarne boljša. Plan predvideva; povečanje koeficienta , obračanja za 21 %. Hitrejše obračanje obratnih sredstev nam omogoča večjo proizvodnjo in relativno nižje stroške.
7.	Izvoz se predvideva za 26% večji. Povečuje se zlasti izvoz izdelkov, pri katerih dosegamo ha inozemskem trgu ugodnejše cene.
(Dalje na 6. strani) |
Iz montaže obrata v Lipnici
stanovanjski problematiki članov ZB v »Eiektromehaniki«
Pri traku števcev v kranjski tovarni
Po sklepu UO »Elektrome-hanike« se vsa sproščena stanovanja dodelijo aktivnim borcem NOB. Kako so (od tega sklepa naprej). reševali ta.problem? ;
Stanovanjska, komisija ŽB je skupaj s stanovanjsko komisijo tovarne ’ obravnavala . vse prosilce, Vsak predlog, ki • je bil dan v obravnavo UO tovarne, \se je ugodno rešil, kar kaže; na izredno razumevanje, tako je' komisija imela možnost', da je ..rešila skoraj . vse kritične primere aktivnih borcev. -
Po sklepu UO ima dbdelje-! no stanovanje 8 ! prosilcev, vendar se še niso vselili, ker. stanovanja, ki so jim bila
dodeljena, še niso izpraznjena, ker se jo zadružna gradnja zavlekla. To bo, kbt kaže, urejeno v letošnjem poletju. Izven teh, se je že vselilo sedem prosilcev, za 14 članov ZB pa komisija zaradi neugodne finančne .situacijo stanovanj še ni mogla preskrbeti.
Ko bo .finančni problem v »Eiektromehaniki« . izboljšali In bo imela tovarna' večje možnosti zn odkup, bo komisija, takoj stopila v akcijo, da reši stanovanjski problem še ostalih 14 prosilcev, . članov ZB. S tem bi Jbili. v glavnem rešeni, vsi kritični primeri aktivni!) borcev, - članov ZB in «.trok padlih borcev.
da delovna organizacija v splošnem aktu določi, da se vsa prosta delovna mesta razpišejo, nato pa pove, v katerih izjemnih primerih to pravilo ne velja m se prosto delovno mesto razglasi. 1
TZDR določa, da je razpis javen in mora. biti opravljen vedno z javnimi sredstvi informacije. Zato so nezakonite določbe nekaterih splošnih aktov, ki pravijo, da se delovna mesta razpišejo z internimi informativnimi sredstvi ali; da se lahko izvede interni razpis. Lastna informativna sredstva lahka delovna organizacija uporablja, kadar delovna mesta razglaša, in še takrat samo jzjamoma; nikdar pa, če prosto delovno mesto razpiše.
Ko delovna . organizacija objavi razpis v javnih informacijskih sredstvih,., morh navesti pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati Za razpisano delovno mesto in rok, do katerega .se sprejemajo
prijave kandidatov. Rok, do katerega se sprejemajo prijave; mora delovna organizacija v skladu z 9. odstavkom 22. člena predhodno določiti v; statutu. V. statutu je rok lahko določen okvirno, z minimalno in .maksimalno mejo (npr. dd 15 do .30 dni), v okviru danih meja pa naj se rok ob vsakem -razpisu konkretno določi.
Pogoje in rok mora delovna organizacija navesti tudi takrat, kadar prosto delovno mesto samo razglasi. Zato1 je treba paziti, da bo objava v dnevnem tisku ali drugem javnem: informacijskem sredstvu formulirana tako, da bo iz hje jasno razvidno, ah' se 'delovno mesto razpisuje ali samo razglaša. To je namreč zelo važno za nadaljnji postopek, kajti pravice in dolžnosti delavcih' in delovne organizacije v primeru’“razpisa niso iste kot v primeru razglasa.
• Pogosto' delovne • organiza-
cije v razpisu navedejo, »da razpis velja do zasedbe delovnega mesta«. To' ni pravilno, kajti delovno, mesto še sploh. ne. sme in • ne more zasesti prej, preden razpisni postopek ni opravljen. Rok za- sprejemanje, prijav je v razpisu lahko določen z datumom — npr, do 15. XII. 1965 ali pa s številom dni— npr. 15 dni od objave razpisa. '
Pogoji za vstop v delovno organizacijo so splošrii in posebni. Splošne pogoje, to je starost 15 leti ih splošna, zdravstvena sposobnost, mora izpolnjevati vsak kandidat (19. čl. 2. odstavek); zato ni potrebno, da bi jih delovna organizacija v razpisu navajala. Pač pa mora’ navesti posebne pogoje, npr. višjo minimalno s tafošt, določeno; izobrazbo, prakso itd.
1	Zakon ne predpisuje, v' kakšni ’ obliki morajo kandidati predložiti 'svoje/prijave. Umestno je; če se to določi
z razpisom, npr. da mora kandidat pismeni, prijavi priložiti dokazila o strokovnosti in nekaznovanju, opis dosedanjega službovanja,1 življenjepis ipd.
Organe za izvedbo razpisa in za izbiro kandidata določi delovna skupnost s statutom (9. odstavek 22. člena). Mnoge delovne organizacije so v svojih splošnih aktih določile za izvedbo razpisa in za izbiro kandidata iste organe, » ... čeprav je logično, daT je sam postopek izvedbe razpisa pretežno tehničnega značaja m se zato ^običajno poveri •posebni, razpisni komisiji ali. kadrovsjci službi v delovni, organizaciji. Gotovno ni pri-, memo in racionalno s takšnimi posli obremenjevati npr. delavske svete -ali upravne odbore v delovnih organizacijah. medtem ko v večjih podjetjih to sploh ni mogoče.» (Analiza začasnih sklepov deloviiih .organizacij industrije: in rudarstva SRS
o	delovnih-, razmerjih; J. Snoj: Stopanje delavcev na delo v delovno organizacijo; UUDR;
1965). Tehnične posle! .v...zvezi z razpisom naj. torej! opravi strokovna služba delovne organizacije, o izbiri pa naj na podlagi pripravljenega gradi-, va odloči pristojni samoupravni organ.
Tudi .način izbire po razpisu mora delovna organizacij a določiti s statutom (22. čl,
9.	odst.). Tu so važna naslednja vprašanja: » .. . po» sebni kriteriji, na katerih osnovi se da prednost enemu izmed .več kandidatov, ki vsi izpoljnujejo -¡razpisne pogoje (starost; daljša delovna doba,! kot se zahteva v razpisnih; pogojih; . večja ali. mahjša ‘sprejemljivost morebitnih pogojev, ki jih postavlja .kandidat itd.); način glasovanja o izbiri (javno ali tajno, absolutna ali . relativna večina glasov, ponovitev; glasovanja) bd.. «
(Dalje prihodnjič)
(Nadaljevanje s 3. strani) tivo tovarne, kakor tudi združenega podjetja, odgovore v zvezi z vprašanjem nizkih OD. In v tem je morda res delec krivde vodstva tovarne, da je delovni kolektiv premalo seznanjalo z rezultati gospodarjenja, ki 'edini pomenijo realno osnovo za povečanje osebnih dohodkov kolektiva in z vsem tistim, od česar je odvisna njegova nadaljnja perspektiva.
Na plenumu je predsednik UO tovarne, tov. Franc Borko podrobno pokazal stanje tovarne in rezultate gospodarjenja. Tudi je nakazal možnosti za izhod iz trenutnega položaja, ki pa se zlasti
(Nadaljevanje s 3. strani) delovnih enot, kakor tudi posameznikov. V novih pogojili ne bo šlo več samo ¿ato, kolikšen je faktor stimulacije za osebne dohodke, temveč predvsem zato, kaj smo prigospodarili. V njem je enostavna resnica, ki jo včasih preveč poenostavljamo.
Osnutek statuta ureja tudi ekonomska razmerja! med posameznimi delovnimi enotami in način pokrivanja obveznosti do skupnih skladov tovarne in podjetja. Izredno važno je pri tem predlagano načelo, da mora vsak . obrat preko skupnega poslovnega sklada tovarne iz svojega dohodka poravnati svoje obveznosti do skladov.
če obrat ni ustvaril zadostnega dohodka, da bi pokril osebne dohodke in svoje obveznosti, sredstva posodijo iz svojega dohodka drugi obrati kot brezobrestno posojilo, ki ga.mora obrat, ki ,je 'posojilo prejel, vrniti v sporazumno določenih rokih. Taka rešitev sili vse proizvodne obrate, da z lastno dejavnostjo ustvarijo tolikšen dohodek, s katerim bodo lahko pokrivali svoje obveznosti in zagotovili tudi vzporedno naraščanje osebnih dohodkov. To- pa postavija>na veliko preizkušnjo sposobnost kolektivov delovnih enot, predvsem pa vodilnega kadra, ki s- svojo organizatorsko sposobnostjo lahko bistveno pripomore k boljšim poslovnim rezultatom. ;
S statutom tovarne bomo morali. torej urediti vse tiste probleme, katerih rešitev bi nam morala odpreti pot k hitrejšemu napredovanju na vseh področjih. Zato je prav, da sedaj, ko razpravljamo o predloženih rešitvah v osnutku statuta, tehtno razmislimo in, s konstruktivnimi predlogi . uveljavimo tiste pimcipe, katere mora vsebovati naš najpomembnejši samoupravni akt, statut .- tovarne.
nahajajo v še intenzivnejšem gospodarjenju, uveljavitvi osebne odgovornosti slehernega člana kolektiva in v skupnih, nesebičnih naporih za rešitev vseh tistih ključnih vprašanj, ki lahko bistveno prispevajo k izboljšanju gospodarskega stanja -tovarne in ozdravitvi vseh sedanjih bolečih težav.
V razpravo so nadalje posegli še drugi člani plenuma sindikalnega sveta, kakor tudi prisotni člani pržanskega kolektiva. Pojasnili so svoja stališča do dogodka v Pržanu in ugotovili, da mora tudi sindikalna organizacija v to-"¥arni po gospodarski reformi ustrezno prilagoditi svoje delo, da bo odigrala v kolektivu svojo osnovno vlogo. Tudi ona je poklicana, da družno z vodstvom in samoupravnimi organi tovarne delovni kolektiv seznanja s stanjem tovarne,, z rezultati gospodarjenja in z nadaljnjo perspektivo, kar bo nedvomno pripomoglo do večjega .razumevanja težav in pogojev poslovanja s .strani članov delovnega kolektiva. -
S tem pa bodo tudi onemogočeni in že vnaprej obsojeni na neuspeh razbijaški-poskusi sicer redkih posameznikov, ki so pri nedavnem dogodku dokazali, da so slabo'informiranost kolektiva zlahka izkoristili za uveljavitev svojih teženj in za dosego nepotrebnih dogodkov za katere bi bilo nedvoumno za celotni kolektiv koristneje, če bi se ne primerili.
Težave so in o njih je treba jasno spregovoriti in strniti vse, 'zdrave sile v kolektivu zato, da jih bo pržanska tovarna čimprej prešla in ustvarila s smotrnim gospodarjenjem tudi ugodnejše delovne 'in življenjske pogoje slehernega člana svojega kolektiva.	— G —
(Nadaljevanje z 2. strani)
Glede na to, da financira avtomatizacijo in elektrifikacijo železniških magistralnih prog Mednarodna banka za razvoj, je upravičena domneva, da bo dobilo naše Združeno podjetje plačila za naprave v devizah, ali ne?
Devize, ki smo jih v naši ponudbi zahtevali, bo dobilo združeno podjetje za nabavo reprodukcijskega materiala in surovin in tudi za nakup nekaterih kompletov, vendar bo moralo naše podjetje.. trošiti devize le namensko. V kolikor bomo dobavljali naprave kakemu drugemu izvajalcu posla pa bodo vse dobave vštete-kot izvoz. V tem primora bomo lahko dobili del 'deviz za svojo-investicijsko 'gradnjo teh tovarn, k: bodo izdelova-4e naprave železniškega inženiringa.
Pomembno je tudi,' da je dobil dobavo opreme za viscr
kofrekvenčne telefonske in kanalne naprave naš kooperant firma SEL. Na podlagi kooperacijske pogodbe je naše podjetje nudilo firmi SEL naprave proti plačilu v devizah, tako, da bo tudi v tem primeru obračunana dobava kot čisti izvoz.
V Srbiji in Makedoniji bo avtomatizirala in modernizirala železniško magistralno progo tovarna EI-Niš s* svojim inozemskim .kooperantom Siemensom. Ali bo potrebna zaradi dveh različnih sistemov koordinacija med izvajalci del in na kakšne neskladnosti bo naše združeno podjetje pri tem naletelo?
Koordinacija pri . dobavah ET-Niš in , našim podjetjem bo nedvomno potrebna pri VI' napravah in, morebiti -tudj pri tako imenovanih avtostop napravah — t j. pri napravah za avtomatično- zaviranje vla-
(Nadaijevanje s 5. strani)
8. Iz podatkov o, formiranju in delitvi 'celotnega dohodka pa je razvidno, da se ne ugotavlja več 'izgube. V kolikor se bodo posamezni elementi plana' gibali v predvidenih okvirih,g se ponovno predvideva pozitiven finančni rezultat in manjši znesek ostanka dohodka za sklade.
Leto 1966 bo za »Elektro-mehaniko« leto naporov za ponovno vzpostavitev pozitivnega finančnega rezultata. Zato gospodarski plan tovarne na koncu še Ugotavlja,-da
je potrebna stalna aktivnost na vseh področjih dela in ta-, ko usmerjanje poslovanja v, danih pogojih, da bi dosegli boljši poslovni rezultat kot je planiran. .Plan predvideva le minimalne obsege in razmerja, ki jih moramo pri nespremenjenih cenah, kljub veliki podražitvi materiala in uslug ter večjih osebnih dohodkih dosegati. Zato bo. naš cilj le boljši poslovni rezultat, ker bodo le na ta način dani pogoji za povečanje osebnih dohodkov na primerno raven.	M. P.
Nabava materiala - problem številki
(Nadaljevanje s 1. strani) je odvisen od tolikih faktorjev, da tovarne ne morejo računati z rednim dotokom. Poleg deviznih težav v naši državi, ki so itak znatne (in na te devize je vezan uvoz bakra), so še nastale po reformi razne anomalije v cenah. Domači baker iz Bora morajo prodajati po ceni din 1.080, uvozni pa ima na londonski borzi ceno £ 650 za tono, odnosno brez ostalih stroškov 2.275 din za kg. Zato je mogoče predvidevati:
1,	da pri sedanjih cenah uvoznega bakra ne bo mogoče šč naprej držati sedanje cene za vse proizvode, katerih osnovna surovina je baker (razlika nad 100%),
2.	da dobavitelji ne bodo in tudi nimajo interesa nabavljati baker iz uvoza, ker jim zvezni urad za cene ne dovoli povišanja sedanjih cen. Proizvodnja ■ teh, tovarn se je zmanjšala za toliko, kolikor dobijo bakra iz Bora. Pri tem izkoriščajo do maksimuma tiste kapacitete, ki jim dajejo več proizvodov po viš-
jih cenah z manjšo porabo bakra (pri lak žicah le tanke dimenzije in nobena tovarna -noče dobavljati debelejših dimenzij to je nad 0,55 mm 0.
Pričakujemo, da bo položaj dosegel tako stopnjo kritičnosti, kakor do sedaj verjetno še nikoli. Na televizijskih zaslonih smo že videli tragičnost tovarne blizu Kragujevca, kjer stoji proizvodnja zaradi pomanjkanja bakrenih in medeninastih izdelkov.. V ' zadnjem čahu so nam v Va-ljaonici 'Sevojno vse tri mesece zaporedoma vrgli iz proizvodnje skoro vse proizvodne naloge Seveda to ne bo dobro vplivalo \ na proizvodnjo naših tovarn v prvih mesecih-drugega kvartala.
Razlike v cenah bakra so že skoraj absurdhe, saj bi po vesteh iz Bora pri prodaji 'letne količine barskega bakra po cenah na londonski borzi zaslužili toliko, da bi za eno lefep lahko plačah povprečno mezdo vsem delavcem največjih tovarn, ki predelujejo baker v polproizvo-
de, pa bi jim še ostalo preceja za lastne fonde. Seveda to ni mogoče napraviti, ker bi marale tovarne takoj uvoziti baker, za katerega pa nimajo deviznih sredstev.
Pogoji, ki bodo še težko izvedljivi, so redna plačila bodisi našim domačim ali pa inozemskim , dobaviteljem. Upamo pa, da vsaj tu ne bo takih ovir za nabavo, kakor so bile v preteklem letu. Ta--ka so vsaj zagotovila finančnih služb.
Kompletno problematiko vseh tovarn rešujemo skupno z nabavnimi službami teh tovarn, to je>.z nabavami iz-t ven pogodb v trgovski mreži in tu in tam tudi po višjih cenah, kakor so naše planske cene.
Pripis uredništva: Vabimo vodstva nabavnih služb posameznih gospodarskih organizacij, da tudi oni poročajo uredništvu. o svojem delu in problemih, lahko pa dajo. tudi pripombe oz. dopolnitve k zadevnemu članku oz. kako. sodelujejo z »Nabavno organizacijo«.
kovnih kompozicij. Čeprav bodo podjetja uporabila dva različna sistema signalno-var-nostnih naprav, tod ne bo -potrebna koordinacija. Toda nekaj drugega je. Ce smo se v državi odločili za dva različna • Sistema je bila želja vseh, da bi se ta-sistema med Seboj čimbolj dopolnjevala in eun. manj duplirala proizvodnja. Naše podjetje ima v tej zvezi koristne predloge. Zakaj bi npr. EI-Niš uvozila železniške avtomatske centrale, če jih naše podjetje ^prodaja že več kot 10 let po vseh republikah- in zlasti, ker te ŽAT centrale brez kakršnih koli sprememb v celoti .ustrezajo razpisnim pogojem in že vgrajenim napravam, pri tem pa bi vsake druge 'centrale terjale -določene adaptacije? .
V splošnem jugoslovanskem interesu je, ;da bo uvozni delež čim manjši. Pri študiju poslanih' ponudb so ugotovili v Beogradu, da imata oba sistema le 30 odstotkov tistega, kar je specifičnega !za posamezni sistem. Mi smo predlagali, da je možno ta odstotek še znatno znižati. Ce bi .niško podjetje El kupilo že omenjene telefonske naprave hi interfone od nšs, bi bil odstotek že nižji. Prav tako bi-Iahko podjetje ENERGOIN-VEST iz Sarajeva izdelovalo kretniške pogone za en, in drug 'železniški sistem. S tako delitvijo dela bi uspelo znižati odstotek specifičnega dele-■ žaSpi!' posameznem !šisfeinut na borih 10 odstotkov — kdi ..rišt bi • isrpeli pri tem vsi.
In ob koncu. Kaj meni-a te o dosedanjih čestih železniških nesrečah in kaj se bo spremenilo po končani modernizaciji, elektrifikaciji lin avtomatizaciji železniških prog?
Glavni vzrok za česte železniške nesreča-je nedvomno zastarelost in iztrošenost železniških prog in naprav. Dandanes zahtevamo od železnice hitro in zlasti varno vožnjo. Tega pa se ne da več doseči s, klasičnimi ijočnimi napravami;' in zastarelimi lokomotivami in izrabljenimi ter neprilagojenimi progami. Edino avtomatizacija, I M- popolnoma odklanja, vse 'subjektivne vplive, je kos tem nalogam, pri čemer pa je uporabljen sistem v svoji -osnovi tako iz-delan, da ne more priti v nobenem primeru do nesreče niti ob neugodnih vremenskih pogojih. Povsod, kjer so uvedli avtomatizacijo železniških prog, je odstotek nesreč mnogo' manjši, promet rentabil-nejši vzlie velikim investira-” jam, ker je pač mnogo manj železniškega personala.
Po končani elektrifikaciji, modernizaciji železniških prog in uvedbi avtomatizacije bo pomembnost naše železnice nedvomno spet narasla, saj se bo povečala hitrost vlakov,, potovanje ho verjetno tudi udobnejše in zlasti zanesljivo varno.
Marjan Kralj-..
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 53. seje UO tovarne »Elektro-mehanika«
(14.3.1966)
• Upravni, odbor je sprejel na znanje poročilo gospodarskega sektorja o stanju zalog na skladiščih R 3 za mesec januar 1966.
9 Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo kadrovske službe o opravljenih nadurah v mesecu februarju. Po poročilih se je nadurno delo v februarju precej znižalo.
9 Upravni odbor je sklenil, da bo v mesecu aprilu prosta prva sobota, to je 2. 4. 1966 in da v mesecu maju glede na 8 prostih dni (3 prazniki in 5 nedelj) ne bo proste sobote.
® Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo komisije za prenos razvojne dejavnosti I. v tovarno. Delo poteka v redu; definitivni prevzem bo izvršen z 31. 3. 1966.
O Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo finančnega sektorja o finančnem stanju tovarne na dan 14. 3. 1966. Obenem je razpravljal tudi o prevzemu kreditov za blagovni promet in za prekomerne zaloge, ki ga je najela uprava podjetja in je zapadel v 1.1965.
Upravni odbor se ne strinja se prenosom kredita za blagovni promet-, ker je bil najet za blagovni promet v 1.1965 in bi se moralo vračanje kredjta izvršiti iz realizacije dotoka na starem žiro računu.
Upravni odbor je sklenil prevzeti kredit za prekomerne zaloge v višini 1.400.000 N din, ker tovarna v 1.1965 z zalogami R 3 in R 5 ni bila v okviru predvidenih normativov.
9 Upravni odbor je sprejel na znanje- poročilo proizvodnega sektorja o izpolnitvi plana proizvodnje za mesec februar 1966. ter prognozo šefa proizvodnega sektorja 6 vrednosti proizvodnje za mesec marec v višini 15 milijonov N. din
® Upravni odbor je obravnaval problematiko panoge električnih ročnih orodij in ugotovil, da je glede na ogromna sredstva, ki so bila v to panogo vložena, potrebno, da to proizvodnjo plasiramo na svetovni trg. To pomeni, da moramo poleg švicarske firme iskati še druge vire prodaje izdelkov in sodelovanje.
Upravni odbor je potrdil plan proizvodnje za mesec april 1966 v naslednjih vrednostih:
—	skup. proiz. 15,947.338 N din
—	ekster. pro. 15,061.900 N din
@ Upravni odbor je- sprejel na znanje poročilo gospodarskega sektorja o izpolnitvi plana izvoza za mesec februar 1966 po katerem je bil plan izvoza presežen za 1,1%.
Sklepi 15. seje DS tovarne RA Sežana (28. 2.1966)
® DS potrjuje izvršitev proizvodnega plana za mesec februar in s tem dosego letne komulative do 28. II. 1966 v višini 95,15. %.
Preostanek izpada 4,85 % od akumulative je obvezno nadoknaditi še v I. kvartalu 1966.
® Potrjuje se 2. in 4. sklep 17. redne seje UO in. s tem proizvodni plan za mesec marec v vrednosti 4.252.250 N. dinarjev.
Istočasno mora uprava tovarne dnevno analizirati potek proizvodnje, materialno
problematiko in ostale vzroke zastojev v proizvodnji. V primeru, da temeljijo proizvodni izpadi na neopravičljivih razlogih posameznikov mora uprava tovarne osebe, ki ne izpolnjujejo nalog odstraniti iz delovnega mesta in jih zamenjati.
© Potrjuje se sklep UO v zvezi z rešitvijo vprašanja, ki se nanaša na grupo razvijalcev ZZ tako, da se koristijo še v nadalje usluge zavoda, dokler .ne uspe tovarna to vprašanje rešiti po prvotni zamisli.
@ Potrjuje se sklep UO z dne 26. n. 1966, ki določa normativ zalog na razredu III. in V. po postavljenem izračunu (razpredelnici), ki je sestavni del tega sklepa.
f) Potrjuje se predlog DS okvirnega proizvodnega plana za meseč april 1966. S tem v zvezi so pristojne službe in upravne tovarne dolžne, da takoj pripravljajo in analizirajo vso materialno problematiko v cilju, da bo proizvodnja v aprilu tekla nemoteno.
@ Potrjuje se priprava osnutka statuta in komisije v sestavu statuta mora zagotoviti nadaljnjo obdelavo tako, da bo statut pravočasno obdelan in sprejet s strani vseh pristojnih organov in do 25.
m.	1966. potrjen od DS tovarne.
® Potrjuje. se sklep UO v zvezi z dopolnitvijo sistemizacije pravilnika OD in s tem v zvezi razpiše prosti delovni mesti za dva diplomirana ekonomista za delo v računovodstvu in gospodarskem .sektorju.
<g) Ukinjajo se dovolilnice za prihod na delo ob 7. uri v zimskem času in sicer od L III. 1966 dalje je veljaven za vse člane kolektiva enoten kriterij pričetka in zaključka delovnega časa to od 6. do 1$.
»Zadovoljna sem bila z delom in s sodelavci. Razumela sem se z vsemi in tako lahko z občutki zadovoljstva rečem: lepo je bilo in na splošno v redu!« — tako je povedala tov. Marija šumrada, ki je bila zaposlena' v DE »UMEVNE MASE« — tovarne »Elektromeha-nika« Kranj hi odšla v zasluženi pokoj. Ko so ji sodelavci zaželeli še mnogo srečnih in zadovoljnih let tet ji izročili lepo darilo, za kar se jim je prisrčno zahvalila, je zelo resno povedala: »Tudi jaz vam želim vse dobro v upanju, da bo »Elektromehanika« iz teh težav izvozile in da bomo kmalu brali v našem glasilu,' de »Iskra/ ni več na repu lestvice osebnih dohodkov v našem lepem Kranju.«
ure ter od 14. do 22. ure, Izjemoma rešuje primere UO tovarne.
@ Splošni sektor je dolžan poostriti in poskrbeti za striktno izvajanje veljavnih predpisov, nanašajoč se na zadrževanje v tovarni izven delovnega časa.
Sklepi 22. seje UO Tovarne za elektroniko in avtomatiko (10. 3.1966)
@ Člani upravnega odbora so obravnavali in potrdili plan II. kvartala leta 1966, ki je postavljen po metodi drsnega planiranja in zajema vsa naročila in potrebe trga.
Upravni odbor ugotavlja, da so vsi planirani proizvodi pogodbeno prodani, proizvodne kapacitete omogočajo realizacijo postavljenega piana (upoštevajoč nadurno delo v montaži GR), in da je posamezna proizvodnja pogojena z močno materialno problematiko.
Glavno pozornost je nujno posvetiti izdelkom KE in izdelkom za izvoz, za kar UO zadolžuje upravo tovarne.
Upravni odbor plana I. kvartala ni posebej obravnaval, ker je bil z, izvršitvijo meseca januarja in februarja že predhodno seznanjen, plan meseca marca pa je v realizaciji.
Da bi obravnavanje proiz-« vodnje in sprejemanje tozadevnih planov bilo čim efekt-nejše, upravni odbor zadolžuje upravo tovarne — gospodarski sektor, da kvartaine plane dostavlja v potrditev UO najkasneje 15 dni pred nastopom kvartala.
Mesečne plane pa je nujno, da upravni odbor redno dobiva v informacijo, da bodo člani interno seznanjeni, katere pozicije po postavljenem planu bo možno realizirati, glede na kapacitete, nabavo materiala in naročila.
® Upravni odbor je na predlog uprave tovarne sprejel sklep, da naj proizvodni in tehnični sektor — kontrola, vskladiščenje izdelkov ne odlašata do zadnjega dne v mesecu, ker so v teh dneh službe PSO najbolj obremenjene.
Skrbeti je treba za redno vsakodnevno vskladiščenje, čemur: je koristno posvetiti več pažnje predvsem zaradi -sprejete'klavzule o dekadnih rabatih, precizirano v pogodbi; kajti če izdelke dostavljamo na skladišče PSD v I. in II. dekadi, na ta način pridobimo del dobička, katerega pa z vskladiščenjem v
III.	dekadi izgubimo, ker smo PSO dolžni priznati yečji % rabata, kot v prvih dveh dekadah.
9 Upravni odbor je obravnaval pregled rentabilnosti izdelkov, ki so v proizvodnem programu tovarne ter na osnovi tolmačenja tehničnega in gospodarskega sektorja v
zvezi s tem, sprejel sledeče sklepe:
—	iz proizvodnega programa je potrebno črtati vse nerentabilne izdelke, vendar se morajo pri tem upoštevati vse pogodbene obveze neblagovne prodaje,
—	ker nam skupina proiz-. vodov pri zvočnikih ne izkazuje potrebne rentabilnosti,-upravni odbor zadolžuje upravo tovarne, da tehnični sektor ukrene vse potrebno za pocenitev t. j. izboljšanje v smislu ekonomike te proizvodnje (nove konstrukcije),
—	s PSO je potrebno dobiti soglasje o povišanju cen posameznih tip zvočnikov ali pa soglasje za znižanje že dogovorjenih trgovskih rabatov;
v kolikor to ni mogoče, se zaradi nerentabilnosti ukine izdelava nerentabilnih zvočnikov,
—	zbrati je potrebno podatke o potrebah gramofonskih vložkov, kateri nam izkazujejo večjo rentabilnost ter skušati vsa dodatna naročila realizirati,
—	forsirati proizvodnjo elektronskih kondenzatorjev, predvsem tipe KE-2M in 12D, po katerih je veliko povpraševanje,
—	zvočne omarice vseh tip, niso planirane za leto 1966, a v kolikor se jih bo v proizvodnjo vključilo zaradi tržnih potreb, je nujno upoštevati rentabilnost (nove cene ali izvršiti pocenitev),
—	pri osvajanja novih proizvodov predvsem iz področja gramofonov, je potrebno zagotoviti večjo rentabilnost na domačem trgu, a z lastnimi cenami se moramo približali evropskim normativom.
Upravni odbor je obravnaval tudi rentabilnost izdelkov, žaključenih s pogodbami ter ugotovil, da pri izvozu na konvertabilnem področju dosežemo pokritje LC, če bo prodaja odvisnih deviz dosežena v višini, doseženi s sklepom samoupravnih organov podjetja.
Skupna vrednost planiranih izdelkov za izvoz je v višini cca 1,129.721$, tako, da nam bo za prodajo ostalo cca
600.000	$.
Pri sprejemanju novih naročil za izvoz v letu 1966 je potrebno zagotoviti, da bo LC pokrita z uradno določenim kurzom dolarja in s tem doseči rentabilnost tudi pri izvozu.
Upravni odbor je obravnaval ukrepe, ki jih je potrebno podvzeti za znižanje proizvodnih stroškov in s tem v zvezi lastnih cen. Mnenja je, da je treba dati poudarek tehničnim izboljšavam ali prihranku na materialu z novimi tehnološkimi rešitvami, dočim se pocenitve na račun korigiranja norm ali poslabšanja kvalitete, ne smejo izvajati.
Železniki, 12. marca — Letne sindikalne konefrence v Železnikih se je od 595 zaposlenih udeležilo 375, kar kaže na lepo. udeležbo in izredno zanimanje.. Iz proizvodnega referata predsednika sindikata tov. Peter Gortnar je bilo moč razbrati, da - je tovarna elektromotorjev iv Železnikih v sredini preteklega leta zaradi reforme stopila v novo obdobje, Saj je moral kolektiv pod nelahkimi pogoji doseči pozitiven uspeh, kar je predvsem zasluga'izredne prizadevnosti vsega kolektiva!
Referat je živo posegel v gospodarjenje v sami proizvodnji, omenjal nujnost avtomatizacije, čim hitrejše postavitve novih strojev,, predvsem pa se je zadržal pri kvaliteti polizdelkov in končnih proizvodov.
Ko je predsednik govoril o disciplini je dejal: »Morda mi bo kdo oporekal, da tovarna ruma - velike, škode, če delavec pet minut, pred zaključkom dola že čaka na odhod oz da ima očiščen stroj že pol ure piréd odhodom. Kaj bi bilo, če bi vsi delali tako? Prav bi. bilo, da bi kolegij oziroma UO o tem razpravi jal in. sprejel- zadevne 'sklepe, kajti to vsekakor, spada' k notrabjim rezervam za katere: hišo potrebne investicije oz. kakršnakoli sredstva. Vsekakor bodo z disciplino doseženi boljši uspehi kakor Pa z striženjem norm ipd. \ Pri vseh razpravah«, je nadaljeval tov. predsednik — pa pozabijamo na našo za-, vest in delo pred desotinii oz. petnajstimi leti, čemur je priča naša nova tovarna, To je, da jo tako imenujem — moralna stimulacija. Potrebne so pohvale pa tudi graje posameznikov 1 in skupin, večkratni sestanki s kolektivom, ki-naj ima možnost, da odprto in odkritosrčno pove -svoje mnenje, brez bojazni na morebitne povračilne sank rije : s strani kogarkoli. . .
-V zadnjem času je dosti govorjenja o novi analitični oceni. Žal, je mnogo govoranc netočnih kar je posledica neinformiranosti posameznikov ali namenskega zavajanja, kar povzroča slabo voljo-in nerazpoloženje.«
Ko je tov. predsednik govori! o odnosih; je med drugim povedal tole: »Smatram, da je ena prvih nalog sindikalne podružnice, da vzdržuje v: kolektivu razumevanje in zdrave medsebojne odnose. Tu mislim predvsem na odnose med »zgornjimi« in »spodnjimi«. Ne vem, in to velja za vse nas, ali smo pre~' ponosni ali pa tako zaljubljeni v svoje delo oz. celo nezmotljivost, da ne, bi bili pripravljeni, sprejeti kakršnokoli dobronamerno kritiko, da celo tovariško opozorilo nam : je'odveč. Večkrat nismo pripravljeni sprejeti dobri- predlog mladega sodelavca samo zato, ker ga je dal človek, ki je šele prišel, ker ima pač . »premalo'« izkušeni ir>d.
Takih in podobnih nevšečnosti, ki pa kvarno vplivajo \ na življenje je predvsem kriva neurejena in nepravilna delitev osebnih dohodkov., ki ne stimulira pravo prizadevnost, zato si lagodnost sčasoma pridobiva življenjsko pravico. Če bi ti ljudje za svojo »komodnost« dobivali bolj tanke »kuverte« ob plačilnem dnevu, bi kmalu spremenili odnos do dela in do sodelavcev. '	....	.... ' ■ .
Referat se je močno dotaknil tudi osnutka novih analitičnih ocen, ki se »poraja« že eno leto,. kar samo draži elane kolektiva. .Zakaj tako? — vprašujejo delavci, saj smo poklicali na pomoč strokovnjake iz podjetja .premlevale so komisije, razširjene komisije, podkomisije, širok ovne in stalne. O 'tem jé razpravljal upravni odbor. Za- • kaj čakanje?
Mnenje sindikalnega odbora: Ne stfijojamo še s.trditvijo tiaj 'bo ’Sindikat v neki opoziciji, vendar je logično in prav, če z faznimi odločbami he moré biti istega mnenja. Običa j n o: je/ tako,: da sindikat material . - dobi;. prepozno v pretres in. prav zato se sindikalni . odbor no, more poglobili v snov tako kot bi bilo prav in potrebno, vendar smo mnenja, da je 'enoletna priprava 1 za rioefš analitične ocene več kot: dovolj za dokončno rešitev. Svoje mnenje ima tudi; sindikalni odbor' o .načinu razdeljevanja sredstev :za stanovanjsko izgradnjo, •ki bi jih • .morali;. predvsem porabiti za gradnje v Zelenikih :
Ko je predsednik sindikalne podružnice govoril o delu odbora je med drugim dejal: »Ne delam sjf utvare, da je sedanji odbor nekaj idealnega; smo le preveč ljudje in marsikdaj potegnemo z »vetrom«. Vse prevečkrat iščemo kompromisa z upravo, pa tudi s seboj. Dokaj naših predlogov in priporočil ni bilo osvojenih, čeprav niso bili slabi. To nam jemlje zaupanje in notranjo moč. Sindikat ne more biti lutka, čeprav včasih je. Je to kriv' strah pred sankcijami tistih,
novah.
' Zaradi toga je prav, da se ob volitvah novih članov v
ki so nadrejeni? Da, o tem bi bila potrebna posebna razprava.
Ker vemo, da na sindikalni konferenci navzoči delavci ne vprašujejo dosti, snio pred konferenco organizirali
zbiranje vprašanj, pripomb predpisi jim je zaupana ve m predlogov. Morda bo to dno večja odgovornost. Sa-ena izmed novih oblik sode- moupravni,. organi razpraV-lovanja; in -informiranja, saj Ijajo in odločajo o yseh po-naše .ozvočenje vztrajno'mol- membttajšihi odločitvah po ci, na interni s »Glasnik« pa naših organizacijah in. lista-smo, kot ¡zgleda pozabili.«
V nadaijnem poteku je bilo podano blagajniško in! tajniško poročilo, in . delo komisij »Vzajemne pomoči«.
•V razpravi so navzoči malo sodelovali, pač pa 'strokovni delavci dajali odgovore na vprašanja, ki jih je sindikalni .cdbor. dobil preko »nabi-rainkov«,. .kamor so 'jih oddajali člani kolektiva. Akcija ..sindikata je vsekakor pozitivna, vendar bi bilo prav, če .bi:bila vprašanja • podpisana.
Anonimno vprašanje lahko skriva. v sebi namerno 'pod-tak njeno vsebino, ki lahko .kriektiv prijetno:- ali. neprijetno razburi — skupnega cilja pa ne vsebujejo. Če vzamem v pretres na konferenci 'prebrana vprašanja, lahko le tri-izločim kot. neumestna druga pa so se dotikala stvari, ki jih je vseboval že sam referat- iii to: analitične 'ocene,
Stanovanj e, kvaliteto,:: medse-, bojne odnose, reelekcijo vodilnih delovnih rhesf,- volitve, preveliko število režijcev,- odgovornost .. vodilnih ' delavcev ipd.
(Dalje prihodnjič)
samoupravne organe
7 Samoupravni organi po na- samoupravne organe.zamisli-ših delovnih : organizacijah mo, koga bomo predlagali, oz. postajajo vse bolj odločujoč izvolili v te organe. Zaradi organ pri vodenju in, uprav- tako važne vloge, ki jo ima-Ijanju. 2 ustavo in ostalimi jo ti organi, težijo kolektivi,
pri kandidiranju za tem, da
HSME BRULCEV
Lepo doživetje
Tovariš urednik!
Dan žena je mimo nas,
predlagajo le ožji dei strokovnih delavcev, kar - je z enega gledišča razumljivo. Vsekakor pa je treba težiti za tem, da so v samoupravnih organih tudi neposredni proizvajalci, ka-/i mnogokrat so tudi njihova' stališča .važna pri samih odločitvah. Le tako izbrani samoupravni organi bodo opravičili svoj naziv »samoupravni«,, v katerih bodo zastopani vsi delavci, od nekvalificiranih do VS delavcev.
Iz tega sledi, da je treba ra--ven vseh. delavcev nenehno izpopolnjevati; da bo čim-večji krog' zmožen sodelovati v teh organih.
Pri izbiri kandidatov naj sodelujejo visi delavci, da bi tako dosegli najbolj objek7 livno izbiro. Sindikalna ‘orga--nizaeija kot najbolj množična po naših organizacijah mora še pred zbori, na katerih bodo predlagali kandidate, ; organizirati sestanke po posameznih obratih, kjer naj : sb delavci odprto pogovorijo' o deiu samoupravnih organov in. posameznih članih, o njihovem delu v teh organih itd.. Taki razgovori bodo omogočili posameznikom, da se bodo laže odločili pri izbi-
'■ Tako jim bo jasno, kateri njihov sodelavec bo najbolj ustrezen, da jih bo zastopal v samoupravnem organu. Naloga prav vseh članov hvaljujem le zaradi daril, pač posamezne-organizacije je? da ' pa naša zahvala velja žara- aktivno sodeluje pri. izbiri
Predsednik sindikata Peter Gortnar
di notranjega zadovoljstva, ob misli, da .se- naš naši delavci vendar čutim dožnost, da se spominjajo, in da nas ob raz-v imenu delavk —- upoko- nih praznikih vključujejo jenk — prok rubrike »Pisma med svoje —čeprav ne več bralcev« našega glasila iskre- aktivne sodelavce. Kot upo-no zahvalim sindikalni po- kojenke. želimo kolektivu družnici’ Iskrinega . obrata čim več delovnih uspehov in
»UPORI« v Šentjerneju za lepo darilo in pozornost ob 8. marcu— dnevu žena. Ne mislite, da se predvsem za
osebnega zadovoljstva.
ZA UPOKOJENKE: Marija Zagorc
najboljših? delavcev za . sa moupravne organe..
Janez
ZAHVALA
Ob nenadni in bridki izgubi moje žene
INE GORJANC
se iskreno, zahvaljujem vsem za izkazano sožalje, pomoč, cvetje in vence, ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji •poti. ■;
Janez Gorjanc
S sindikalne letne konference v tovarni elektromotorjev v Železnikih
Dopisujte v »Iskro«!
Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 639,
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva/Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP- Gorenjski tisk« Kranj