-"Jina plačana v gotovini p	..
Abb. postale I gruppo	vaditi Oll lil*
Leto XVI - Št. 129 (4592)
TRST, nedelja 29. maja 1960
vodnik o važnih rečeh
Vprašanje
želi
Gornji sliki nam nudita le zelo bledo podobo razdejanja, ki ga je prejšnji teden povzročil eden naj večjih. potresov, ki jih je doživelo človeštvo, zlasti kar se tiče njegovega trajanja. Zemlja se je začela tresti na področju Tihega oceana, predvsem pa v Čilu že v četrtek in tudi včeraj potres še vedno ni prenehal. Najhujši je bil v četrtek. Še vedno bruha lavo in pepel kar pet vulkanov iz desetih žrel. Po najnovejših začasnih ocenitvah za 14 pokrajin, kjer živi tretjina čilskega prebivalstva, znaša škoda okrog 550 milijonov dolarjev, mrtvih in pogrešanih oseb pa je okrog 5000. Število porušenih hiš znaša 300.000 samo v Čilu. Toda posledice potresa so ugotovili v vseh deželah ob Tihem oceanu, kjer so valovi brzeli s hitrostjo reakcijskih letal 750 kilometrov na uro. Na sliki levo zgoraj vidimo nagnjeno ogromno palačo v mestu Fukui na Japonskem, v ozadju pa hud požar. Slika desno zgoraj pa kaže obalo na enem izmed Havajskih otokov v mestu Hilo. Silni valovi visoki nad 50 metrov so jo uničili •iiiisifiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiBitfBiiiiiiiBiiiiiiiffiiiOiiiiutiiMHimiMiaMiMaaiiifMiM^iitiBititvvitiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimciiivvitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiatMiiitMiiiiaiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiaaiiviiisiitiittaitiMniiiiiiiiiiiiitiiMtvatiattintfaaMitiiicviaiiiiiiiifiiiiiiiiiaiiiBiiaiiiatiiMiiititMtiifitatiiM
Hruščev verjame, da Eisenhower res želi mir Razširi naj se krog udeležencev na konferencah
Predvsem je SZ naklonjena udeležbi Kitajske, Indije in Indonezije, nn če je mogoče tudi drugih držav» - Izrekel je mnenje, da bi bilo Eisenhoiverju nerodno priznati, da ni vedel za polet letala «U-2» - «Vrana vrani ne izkljuje oči» - Gromiko je ponovil na svoji tiskovni konferenci, kar je omenil Hruščev v svojem govoru - Opozorilo Italiji in Japonski
II tez dvoma bi bilo bolj J) u®estno, če bi danes c Pisali uvodnik o važ-m zasedanju Varnostne-jL sveta, o Eisenhowerje-J nevarnih izjavah gle-. leta vohunskega letala Johunskih metod sploh, bi bilo tudi bolj ,®° pisati o rezultatih •a rt nja glavnega odbo-aemokristjanske stran-[V naJbolj na mestu pa bi vnetno članek o vzro-* Petkovega prevrata v tiAT' *n tudi strašni po-c,, 1 ob obalah Tihega aru, ki bili pripraven
. farnent. če tega ne sto-ij bodo čitatelji to v našem ne-pregledu) ravna-
jejt‘ vse to v našem nete tm Pregledu) ravnate« 0 >ker se nam zdi da se kljub tako važ-
Stft ?ednarodnim in dru-<01« dogodkom ozremo ne-5as na dogajanja pri jjjj* v teh obmejnih kra-še ’v živimo in delamo, ^selimo in trpimo in ItitJ110 2 najboljšo voljo *a l^vati k sožitju med m in našimi somešča-fa'da7®d državo, ki ji pri-!j j:?10, in sosedno deže-Je tako zelo v
it V’ v zadnjem tednu zgodilo marsikaj, kar zdi, da je nadvse jjj, uno za naše življenje i;a oelovanje in kar kaže
Sng0den razv°j v Pri" kav?-0sti- Saj ne gre za ni-i*tnvSl-e izredne dogodke, 'brin60! Za nekaj povsem ^•nalnega in logičnega, flv Za najbolj enostavno '!ua • za medsebojno spo-Co »fje. Takoj moramo ittj ?ati, da je naša slo-lostn skupnost v narod-IttU mešanih krajih pri na Slabšem in ni pota a posebna razlaga, za-io S1°venci bolje pozna-ita|j.Se> kar zadeva naše teši ske sodržavljane, za-SoijJ. °d vsakodnevnih do-stbda-.pa d0 Politike, go-*tavi a in kulture. Polt Ja pa se vprašanje, ki »t| aorda odločilne važno-Hje a pravilno razumevate !*asega hotenja in na-r:°su	ne samo v od-
tev do odgovornih nosil-iti f °blasti, temveč tudi i^stokrat še bolj v od-do navadnega člove-tejn JJge narodnosti. V teo ?ledu za gotovo ni-tiOf.]jStorili vsega, kar bi taja in tudi morali. Sela i„ n°čemo s tem reči, HtJ. vsa krivda na naši ko J.de se o krivdi lahti?. v. pl°h govori. Vendar tih (. lajajo v zadnjih letajo ,?op’ ki nam omogo-teteji?a. se v tem smislu >eče kaj napravi ali bolje je j 0 Pogoji so taki, da it marsikaj že storilo
Cdela-
bejJl®rni prebivalec ob-jtgj krajev se zaveda * ternne koristi, ki jo ima j tet. smislu obmejni pro-n vedno boljši in glob-
lji gospodarski — predvsem gospodarski— kulturni in tudi politični odnosi med obema državama. Toda razen v gospodarskih stikih gre vse ostalo nekako mimo in čez Trst in Gorico in Benečijo. Tudi tu so vzroki tistemu, ki ni tujec, dobro znani. Toda prav te vzroke je potrebno odpraviti. Saj bi morali biti že zdavnaj odpravljeni in če niso, pomeni, da imajo v preteklosti še vedno globoke korenine in da tisti, ki mu je to dolžnost, ni poskrbel, da bi jih dovolj hitro in dovolj temeljito izruval in nato nadaljeval s plemenitim sodelovanjem, z izmenjavo kulturnih dobrin, z medsebojnim spoznavanjem in s tekmovanjem v najboljšem smislu te besede.
V tem pogledu je nadvse važno dejstvo, da so prejšnji teden po toliko letih menda prvič v tem stoletju prišli v naše mesto slovenski znanstveniki insiro kovnjaki, da bi skupno s svojimi tukajšnjimi kolegi razpravljali o delovnem pravu in socialnem zavarovanju. Nič za to, če temu dogodku na drugi strani ni bil dan tisti poudarek, ki ga ta dogodek zasluži, saj je začetek vedno težak. In tudi tisti — kot smo zvedeli — ki morda niso v popolnem prepričanju svoje goste povabili, so se sedaj otresli morda prav tistih predsodkov, ki so predstavljali glavno oviro za nadaljevanje takih stikov in bodo mogoče postali sedaj navdušeni zagovorniki potrebe po sodelovanju in medsebojnem spoznavanju.
Drugi dogodki pa spadajo v okvir našega, dejali bi notranjega delovanja. Prav danes bo v Vidmu nastopil tržaški slovenski pevski zbor na tekmovanju z italijanskimi zbori, nastopil bo s slovensko pesmijo in prav gotovo bo s tem dokazal ne le, da obstajamo, temveč tudi, kaj znamo. Eden izmed italijanskih zborov pa bo izvajal skladbo jugoslovanskega skladatelja, kot bo slovenski pevski zbor izvajal italijanske skladbe.
Mar ni čudno, da smo na tak nastop morali čakati toliko let? Ali je krivda za to samo izven nas?
Tretji dogodek se Je zdel mogoče nepomemben, saj gre za srednješolsko mladino, katere imena se redko kdaj pojavljajo v dnevnem časopisju. Gre za nagrade, ki so jih prejeli učenci naših srednjih šol na natečaju «cestna vzgoja*, kjer so menda pobrali prav vse, kar je bilo razpisano.
In končno je bila prejš-
nji teden otvoritev slikarske razstave štirih slikam jev v občinski galeriji, od štirih je bil eden slovenski in — tako trdijo — najboljši.
Vse to ni bogve kaj, bo morda kdo dejal, vendar smo mnenja, da je v naših razmerah precej in morda niti ni več samo začetek. Potegniti pa moramo iz teh pojavov nadvse važen nauk, ki se glasi: vložiti je potrebno vse sile. da nas naš someščan in sodržavljan druge narodnosti čimbolj spozna, storiti moramo vse, da se čimbolj vključimo v vsakodnevno kulturno in politično izživljanje v Trstu, Gorici in Benečiji. Kako neizmerno mnogo dela nas čaka na tem področju! Ce se ozremo n. pr. samo na vprašanje, v kaki meri poznajo naši someščani našo zgodovino zadnjih 30 ali 40 let, naše slovstvo itd., kaj" smo storili — in ali smo storili vse, kar je bilo v naši moči, da bi nas spoznali? Ali prav vsi naši someščani vedo, kaj smo pretrpeli pod fašizmom? Ali ne bi bilo prav, da bi n. pr. brali Pahorjevega «Metulja na obešalniku* iz njegove najnovejše knjige, saj bi ta «Metulj» zaslužil, da bi bil znan v svetovni literaturi tako, kot je znan znameniti dogodek v francoski šoli po Nemcih okupirane Alzacije in Loraine. Nikar si ne domišljujmo, da je vsem našim someščanom znano, kako so učenko v osnovni šoli obesili na kito na obešalnik, ker je govorila slovenski! Ali pa, kako je fašistična učiteljica v otroškem vrtcu štiriletni deklici zalepila usta z obližem in jo poslala za kazen v klet, ker pač ni znala drugače govoriti kot v svojem materinem jeziku? In na tisoče podobnih primerov!
In slovenski klasiki — koliko njihovih del je prevedenih v italijanščino? in naše gledališče — koliko someščanov druge narodnosti ga pozna in kaj smo storili, da bi ba spoznali? Lahko bi z vprašanji nadaljevali v neizmernost in morda bi prišli do zaključka, da smo marsikaj zanemarili tudi sami. (Morda se nismo niti dovolj potrudili, de bi vsaj poklicni politiki zvedeli za vsebino pisma, ki so ga poslali naši izvoljeni predstavniki predsedniku vlade v lanskem oktobru ob 5. obletnici londonskega memoranduma?).
Zares:	pred	nami	je
mnogo nujnega dela v tem smislu. In tudi ob slabših pogojih bi ga morali iz dneva v dan temeljiteje opravljati. Danes pa, k£>t rečeno, so pogoji taki, da bi to delo moglo roditi obilen sad.
MOSKVA, 28. — Hruščev je govoril danes na konferenci izbranih delavcev Sovjetske zveze, ki so se zbrali v Kremlju. Njegov govor so oddajali po radiu in televiziji. Govoril je skoraj tri ure. V svojem govoru je med drugim izjavil, da še vedno verjame, da predsednik Eisenhovver iskreno želi mir, «toda želja predsednika je ena stvar, politika ZDA pa druga*.
Izjavil je tudi, da je prišel čas, ko se morajo u-deležiti konferenc na najvišji ravni tudi velike države Azije, in sicer Kitaj-' ska, Indija in Indonezija, cin če je mogoče, tudi druge*.
V začetku svojega govora je Hruščev pozdravil «milijone ljudi v Sovjetski zvezi, katerih delo približuje zmago komunizma*.
V zvezi z zunanjepolitičnimi vprašanji je Hruščev izjavil, da je čakal s svojim poročilom o potovanju v Pariz zaradi svojih govorov, ki jih je imel v vzhodnem Berlinu. Ponovil je obtožbe proti ZDA in Eisen-hovverju in je dejal, da večina ameriških voditeljev razume, kdo je kriv za neuspeh konference najvišjih, ter poudaril, da so potrebne mednarodne določbe za odnose med državami, zlasti ko gre za različne režime. «To je potrebno, zato da se ne napravijo usodne napake in da se prepreči nova vojna «
«Se vedno verjamem, je nadaljeval Hruščev, da predsednik Eisenhower iskreno želi mir. Toda želja predsednika je ena stvar, politika ZD9 pa druga. Sicer pa, kakor se pravi, je pot v pekel tlakovana z dobri-
mi nameni. Ce je tako, bo šel Eisenhower naravnost v pekel.#
Omenil je zatem trditve, da ima SZ težave za izvajanje svojega sedemletnega načrta, in je dodal, da ni daleč trenutek, ko bo sporočeno, da je bil ta načrt uresničen.
«Se danes sem mnenja, je dejal Hruščev, da Eisenho-wer ni vedel za polete nad SZ, toda kot predsedniku ZDA je bilo nerodno priznati, da ni vedel o tem, kar se je dogajalo v njegovi deželi.# Omenil je zatem «nesmiselne in izzivalne izjave# Herterja, Dillona in Nixona pred konferenco najvišjih in je nadaljeval; »Izjave Nixona in Herterja so bile samo Popravljalne trditve. Toda to, kar nas je zelo užalostilo, so biie izjave predsednika Eisenho-werja, ki je odobril besede svojih sodelavcev.#
Hruščev je zatem izjavil, da ameriško letalo, ki je 9. aprila prekršilo sovjetski zračni prostor, ni bilo sestreljeno in se je vrnilo, zaradi česar so ameriški voditelji dobili pogum in poslali 1. maja še eno letalo. To pa je bilo sestreljeno.
Omenil je, da je SZ sklenila, da ne stori nič take-
vohunski poleti prenehali do konca Eisenhowerjevega mandata. »To ni pomenilo zavrnitev politike napada, je dejal Hruščev, temveč milost za SZ. Toda mi ne potrebujemo miloščine. Smo dovolj močni, da lahko branimo našo suverenost!# Izjavil. je, da govor Eisenho-werja ni prinesel nič novega in da je ameriški predsednik «z lastnimi rokami zažgal most, ki bi mu omogočil, da se izvleče iz slepe ulice.#
»Tisti, ki jih Eisenhower ima za prijatelje ZDA, je dejal Hruščev, so dejansko ljudje, ki sestavljajo v celoti precej čudno druščino.# Omenil je Franca, «tega rablja, ki je utopil v krvi špansko demokracijo s pomočjo Mussolinija in Hitlerja in katerega zadnji športni uspeh — prepoved nogometne tekme med Španijo in SZ — povzroča posmehovanje na vsem svetom.#
Ko je govoril o resoluciji, ki je bila sprejeta v Varnostnem svetu, je izjavil: »Nepristranski sodnik bi obsodil tolovaja. Toda večina Varnostnega sveta ni mogla obsoditi tolovaja, ni mogla dvigniti roke nad ZDA, ki so bile tako oproščene. Sicer pa sta bili tudi Francija in Velika Britanija zasačeni z rokami v vreči. Ali nista morda pred časom napadli skupno z Izraelom Egipt? Vrana vrani nikoli ne izkljuje oči. Francoski predstavnik ni mogel storiti drugega nego slediti pred-
stavniku ZDA, ker francoski kolonializem po enem porazu, po sedmih letih vojne v Indokini, že pet let vodi vojno proti alžirskemu ljudstvu, ki se junaško bori za svojo neodvisnost.#
Omenil je zatem italijanskega predstavnika v OZN in izjavil. #Kako je mogel obsoditi in svobodno glasovati predstavnik Italije, ko je ta država dejansko podrejena ameriškim imperialistom in ko so v italijanskih oporiščih vohunska letala ameriških letalskih sil?#
O Italiji je Hruščev govoril tudi v drugem delu svojega govora, ko je dejal: »Upamo, da bosta pamet in želja živeti v miru zmagala tudi v Italiji in na Ja-ponskem. V teh dveh državah so ameriška letalska o-porišča. Res je, da Italija nima skupnih meja s Sovjetsko zvezo. Ta letala, tudi »U-2#, so določena za vohunska dejanja proti državam Vzhodne Evrope, našim zaveznikom, toda ni izključeno, dg se ne morejo uporabiti tudi proti SZ. Toda tudi v primeru, da bi prišlo do napadalnih dejanj proti socialističnim dr-žavam, našim zaveznicam, se SZ ne bo obnašala kakor brezbrižni opazovalec in bo izpolnila svojo sveto dolžnost zaveznice. Hočemo, da bi italijanska vlada razumela vso odgovornost, ki bo pa^la nanjo, če bo ameriško iatalstvo uporabljalo
(Nadaljevanje na S, itranil
ga, kar bi predsedniku Ei-senhowerju onemogočilo, da se izvleče iz težavnega položaja, v katerem je bil zaradi incidenta z letalom «U-2», toda predsednik «ni hotel prijeti za vrv, ki smo mu jo vrgli#.
«Morda se predsednik ne strinja z menoj, je nadaljeval Hruščev, toda ves svet je vedel, da ima on dve funkciji: igrati na golf in zatem izvrševati svoje predsedniške funkcije; ta funkcija sledi prvi.#
»Centralni komite in vlada sta sklenila, da bosta ostala mirna in da bosta iskala pozitiven rezultat konference najvišjih. Ko smo prišli v Pariz, smo se sestali z generalom de Gaullom in z ministrskim predsednikom Mac Milla-nom, katerima smo obrazložili naše stališče. Zdelo se nam je, da se oba državnika zanimata za naše stališče. Na vsak način sta o tem obvestila predsednika Eisenhovverja. Toda tudi to pot ni predsednik ZDA izkoristil priložnosti in ni niti iskal srečanja z nami pred začetkom konference. Ni bila na nas vrsta, da napravimo prvi korak. Sovjetska zveza je bila užaljena in je Eisenhower morda mislil, da bi mi dovolili, da bi nas ponovno ponižal? Zatem je Hruščev izjavil, da bo Sovjetska zveza postavila zadevo ameriškega napada pred glavno skupščino OZN.
Hruščev je omenil tudi a-meriško obljubo, da bodo
Voditelj vojaškega upora v Turčiji general Gursel
Voditelj opozicije v Trči ji lamel Inonu
L
Aktualni
portreti
SREČKO KOSOVEL danes poteka 34 let odkar Je v Tomaju umrl pesnik Krasa Srečko Kosovel. Njegova pesem, najprej otožna, je kmalu postala pesem borbe proti zatiranju, pesem vere v zmago svobode in pravice, glasnik mladih naprednih sil. Prejšnji teden so mu v slovenskem Dijaškem domu postaviti
lep spomenik.
BORIS PASTERNAK Je resno bolan. Po lahnem izboljšanju njegovega zdravstvenega stanja, se je to v zadnjih dneh spet znatno poslabšala. Baje ima raka na plju-čil in bljuva kri. Zdravniki se še niso odločili za eventualno operacijo, na vsak način pa bodo znanega pisatelja prepeljali v neko kliniko v Moskvo.
MARTIN BORMANN prvi Hitlerjev namestnik, za katerega je prevladalo prepričanje, da je h'l ubit skupno s Hitlerjem v bunkerju v Berlinu, Je baje živ nekje v At-gentini. To naj bi povedal krvnik Židov Eich-mann, ki Je te dni pa del v roke izraelske obveščevalne službe in ki bo v kratkem sojen.
Prof. AUGUST PICCARD znani belgijski znanstvenik, raziskovalec stratosfere in morskih globin. Je sporočil tržaškemu županu, da bo skupno s svojim sinom Jacquesom, ki Je tudi raziskovalec morskih globin, obiskal Trst v času velesejma, ki bo otvorjen 19. junija. Pri svojih raziskovanjih se Piccarda poslužujeta
batiskafa »Triesten.
Kap. G. A. JORDAN pilot ameriškega transportnega letala, ki je v Zahodni Nemčiji zgrešilo smer in bilo prisiljeno spustiti se v Vzhodni Nemčiji. Sovjetske ob'a-sti so po nekaj dneh t r-nile vse člane posadke in letalo. Ameriške vojaške oblasti so sklenile poveljnika letala in pilota Kaznovati zaradi prekrška.
Sedem dni v svetu
Vojaški udar v Turčiji
V Turčiji je vojska v noči od četrtka na petek izvršila držaoni udar ,in prevzela v roke vst oblait. Aretirali so predsednika republike Bojarja, predsednika vlade Mendra resa, predsednika skupščine ih druge ministre ter načelnika glavnega štaba vojske in generala, ki je imel nalogo izvrševati določbe o obsednem stanju. Ustanovili so «Odbor narodne enotnosti», ki mu predseduje general Gursel. Vojaško poveljstvo je izdalo proglas, v katerem pravi, da je vojska prevzela oblast, zato da v čim krajšem času razpiše svobodne in nepristranske volitve. Vojska se je odločila za to «za-radi krize in obsojanja vrednih dogodkov v zadnjih tednih*. V proglasu je rečeno, da vojska ni povezana e nobeno osebo kakor tudi ne z nobeno stranko in skupino. V proglasu se poudarja zvestoba listini OZN, načelu splošne izjave o človeških pravicah, atlantskemu zavezništvu in zavezništvu CEN TO, kakor tudi vsem pogodbam in zavezništvom, ki jih je Turčija sklenila. Sestavljena bo v kratkem vlada, ki bo poskrbela za nove volitve.
Do udara je prišlo brez
prelivanja krvi. Vse meje so zaprte, letalski promet s tujino je prekinjen. Radijske postaje z izjemo vojaških so dobile ukaz, naj prekinejo svoje oddaje.
Kakor je znano, so prvi znaki hude notranje krize v Turčiji prišli do izraza 28. aprila, ko so študentje v Istanbulu začeli množične demonstracije, ker je bil voditelj republikanske opozicije lsmet /nosu skupno z drugimi 12 poslanci izključen iz dvanajstih sej skupščine. Se isti večer je prišlo do spopadov med študenti in policijo in turška vlada je proglasila obsedno stanje v Istanbulu in Ankari. Incidenti so se naglo širili. V večjem obsegu so se ponovili 2. maja v Istanbulu, ko je tam zasedal svet ministrov NATO.
21. maja je vojska prvikrat odkrito sodelovala pri demonstracijah, ko je 1500 gojencev turške vojaške šole izvršilo po ankarskih ulicah tih demonstrativni pohod. Vlada je tedaj še bolj zaostrila določbe o obsednem stanju in odredila, naj se zaprejo vse univerze. V četrtek je skupščina odložila delo za štiri tedne po zelo burni nočni seji, na kateri so se vladni in opozicijski poslanci stepli. Menderes je v sredo sporočil, da je odbor 15 članov demokratske stranke, ki je vodil preiskavo o *destruktivnem nezakonitem delovanju opozicijske stranke*, končal svoje delo, in sicer dva meseca prej, kakor je bilo predvideno.
General Gursel, ki je bil imenovan za predsednika odbora narodne enotnost i, je bil do nedavnega načelnik glavnega štaba, zatem pa poveljnik turških kopenskih sil. Po nedavnih neredih ga je vlada odstavila. 3. maja je imel poslovilni govor, v katerem je pozival vojsko, naj brani čast uniforme. Pozval je vojsko, naj se ne vmešava v politiko in naj bo nepristranska. Gursel je bil v sporu z Menderesom in ni hotel uporabljati vojske proti zborovanjem, ki jih je mislil organizirati opozicijski voditelj Inonu.
Za sedaj je Se prezgodaj, da bi lahko ocenili pravo vrednost vojaškega udara, ki
je sledil dolgim notranjim razprtijam in demonstracijam proti vladi Menderesa. Znano pa je, da je Turčija že dolga leta v veliki gospodarski krizi zaradi sliberalne politike* Menderesove vlade. Razen tega je parlamentarno življenje postalo le burka, ker je vlada uvedla številne omejitvene ukrepe proti opoziciji, kateri je bilo onemogočeno sleherno delovanje. Nekateri ne izključujejo možnosti, da je do udara prišlo iz zunanjepolitičnih razlogov. Za sedaj ni o načrtih vojske nič znanega razen to, da namerava izvesti svobodne volitve in se nato spet umakniti. Počakati je torej treba nadaljnji razvoj dogodkov.
Poziv velesilam naj obnovijo pogajanja
Spor med Sovjetsko zvezo in ZDA v zvezi z vohunskimi poleti ameriških letal nad sovjetskim ozemljem je prišel na sovjetsko zahtevo pred Varnostni svet. Ena in druua stran sta med razpravljanjem ponovili vsaka svoje stališče. Sovjetska delegacija pa je predložila resolucijo, s katero zahteva, naj Varnostni svet ugotovi kršitev suverenosti drugih držav v nasprotju z načeli listine Združ. narodov in naj poudari, da taka dejanja ogrožajo mir, ter naj obsodi vdore ameriških letal nad ozemlje drugih držav kot napadalna dejanja. To resolucijo je Varnostni svet zavrnil; zanjo sta glasovali samo sovjetska in poljska delegacija, vzdržali pa sta se cejlonska in tunizijska delegacija.
Nestalne članice Varnostnega sveta, Argentina, Cejlon, Ekvador in Tunizija pa so predložile drugo resolucijo, s katero priporočajo prizadetim vladam, naj iščejo rešitev mednarodnih vprašanj s pogajanji in z drugimi miroljubnimi sredstvi, ki jih predvideva listina OZN. Končno poziva resolucija štiri velesile, naj kolikor mogoče hitro obnovijo pogajanja ob podpori Varnostnega sveta. Zlasti naj se trudijo, da se sporazumejo o prekinitvi jedrskih poizkusov in o preprečitvi iznenadnih napadov.
Sovjetski delegat Gromi-ko ni bil zadovoljen s to resolucijo in je sporočil, da bo Sovjetska zveza zadevo spet prožila pred skupščino OZN. K resoluciji štirih pa je predlagal nekatere spremembe. Zlasti naj se v resolucijo vnese poudarek, da poleti vojaških letal nad ozemlji drugih držav pomenijo grožnjo za mir;' poziv drža-
vam članicam, naj ne poši-'ašl..................
Ijajo vojaških letal nad o-zemlje drugih držav, in poziv vladam, naj nadaljujejo napore za splošno in popolno razorožitev ter prenehanje jedrskih poizkusov pod primernim mednarodnim nadzorstvom.
Stin države pa so vnesle v resolucijo poziv vsem članicam, naj ne uporabljajo sile v mednarodnih odnosih ter naj medsebojno spoštujejo suverenost, ozemeljsko nedotakljivost in politično neodvisnost in naj se vzdržijo slehernega dejanja, ki bi lahko povečalo mednarodno napetost. Ta resolucija je bila sprejeta z devetimi glaso-
vi; SZ in Poljska sta se vzdr- IjenostI za vsa ameriška letala, ki so razmeščena po o-poriščih po vsem svetu, in to zaradi tega, «da se preizkusi stanje stalne pripravljenosti naših vojaških komunikacij.* Dodal je, da se bodo taki
žali. Kakor rečeno, je Gro-miko sporočil, da bo zadevo sprožil pred glavno skupščino OZN.
Značilen je tudi Eisenho-voerjev govor, ki ga je imel v sredo po radiu in televiziji. Eisenhower je napovedal, da bodo ZDA predložile skupščini OZN načrt za iz-vidniške polete pod mednarodnim nadzorstvom, uda se zaščiti svet pred nevarnostjo iznenadnega napada«, V ta namen bodo ZDA ponudile Združenim narodom letala eU-2», ki so jih doslej uporabljale za vohunske polete nad Sovjetsko zvezo. Zatem je ponovil že vse znane argumente in je k temu dodal, da so se tik pred konferenco najvišjih v Parizu posvetovali, ali naj se program izvidniških poletov nad sovjetskim ozemljem prekine ali ne. Sporazumeli so se, da se program nadaljuje, «ker pozneje verjetno ne bi mogli d obiti važnih informacij, ki so bile velikega pomena*. Prav tako je tudi povedal, da je. prav pred konferenco najvišjih pooblastil, na priporočilo obrambnega ministra Gatesa, stanje priprav-
alarmi ponavljali tudi v prihodnje. Trdil je, da so spoznali, da studi sama pogajanja lahko služijo za prikrivanje priprav za iznenadni napad«. Dodatno k vsemu temu je predsednik ponovil, da je vedno pripravljen nadaljevati pogajanja s Sovjetsko zvezo. Državni tajnik Her-ter pa je pesimist, kar se tiče diplomacije na najvišji ravni in je mnenja, da bi bilo umestno, da bt prihodnji sestanek med Vzhodom in Zahodom bil na ravni zunanjih ministrov. Dodal je, da je potrebno nadaljevati zbiranje vohunskih informacij in da so polete nad sovjetskim ozemljem opustili, ker je ta sistem sedaj kompromitiran. Zato napovedujejo program številnih izvidniških satelitov, ki bodo leteli nad o-zemljen vsega sveta, in bodo dajali vohunske podatke.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Simpozij na tržaški univerzi
■
V petek se je na tržaški uuiverzi začel simpozij o delovnem pravu in socialnem varstvu, na katerem sodelujejo vidni slovenski znanstveniki in strokovnjaki iz Ljubljane in njihovi kolegi iz Trsta. Na povabilo tržaške univerze, oz. ravnatelja visoke šole za izpopolnjevanje v delovnem pravu in socialnem zavarovanju ter rednega profesorja prava na tržaški univerzi prof. Renata Balzarinija, so prispeli naslednji slovenski znanstveniki, ki Jih prikazuje gornji posnetek našega fotografa (od leve proti desni): dr. Božidar Zega, prof. dr. Lado Vavpetič, prof. dr. Makso Snuderl, prof. ar Rudolf Kyovsky, dr. Marjan Dular in dr. Rado Miklič. Simpozij poteka v zelo prijateljskem vzdušju. Podobno srečanje slovenskih in tržaških strokovnjakov s tega področja bo verjetno prihodnje leto v Ljubljani.
ALI VES-.
— da bodo letošnje dubrovniške poletne igre bogatejše, kar jih je doslej? 11. Dubrovniške P letne igre se bodo za lt. junija s posebnim dicionalnim	ceremonial1«	•
zadnja predstava pa »o •• avgusta. Prireditelji _ta .. jo, da bo v 45 festivalski dneh uprizorjenih na o tih odrih 74 predstav
Prt
„„...........................................................    iimmiiiiiMiiiiniiiluiiiiiiilHlliimimfiiimiBiiiiiiiiiiimiiiiltiilmiiiliiiiii.....mirni......
Poveljnik taborišča v Auschivitzu o Adolfu Eichmannu,
Bil je obseden od zamisli da mora N emce rešiti Judo v
«
»
Da bi se na «nalogo» temeljiteje pripravil, je proučil vse slovstvo in se učil hebrejščine in arabščine - Več časa je bil v Izraelu - Neprestano je iskal nove načine ubijanja
Ko se je v ponedeljek razširila vest, da je ravnatelju izraelskega Centra za dokumentacijo nacističnih vojnih zločinov Tuviju Fried-mannu uspelo aretirati znanega vojnega zločinca SS-ov-skega polkovnika Adolpha Eichmanna, se je v tisku zvrstila cela kopica vesti, med katerimi tudi marsikaj netočnega, ali vsaj nepreverjenega. Pisalo se ie celo o »ugrabitvi« Eichmanna v Braziliji ali Argentini in o tem, da so ga pripeljali v Izrael z zr.ano podmornico, ki so jo argentinske, oblasti pred časom brez uspeha lovile v svojih teritorialnih vodah. Vse to, kako so nacističnega zločinca ujeli, kje so ga ujeli in kako spravili »na varno«, je kaj malo važno.
Važno je, da je sedaj za zapahi in da se bo moral čez kak teden zagovarjati.
Vrnimo se k Eichmannu. Eichmann je danes star 54 let. Je doma ’z okolice Lien-za v Avstriji. Njegovo življenjsko geslo je bilo, dati vse svoje sile za iztrebljenje judovstva. Do 1. 1934 je živel v Avstriji, tedaj pa ie zbežal v Nemčijo, ker so ga avstrijske oblasti zasledovale zaradi njegove nacistične dejavnosti. Že leta 1937
šlrMilla	intvlvvizilii
Nedelja, '29. um ju IlMiO
Radio Trst A
Sandon’s, 14.10 XLIII. kol. dir-	Glasbeni piknik; 17.00 Radijska
_________ ka po Italiji; 14.15, Oddaja za	igra — Friedrich Durrenniatt;
o nn K-oirnar «30 Od nedelje mladino: «Muslca sprint«; 14 30	Pravda za oslovo senco; 18.00
Operna glasba: Haendel, Cima-	Šport in glasba; 20.05 »Mladi
rosa, Paisiello; 15.00 Predzgo-	za mlade«; 21.00 Skice lz iiv-
dovina rasizma; 16.15 Izbrani	°	•*’	1
do nedelje; 9.00 Kmetijska oddaja- 9.30 Slovenske narodne
pesmi- 12.15 Za vsakogar nekaj- 13 00 Kronika sedmih dni	orkestri; 17.00	II.	polčas nogo-
h '	i — — l.	4.iinh<	m»tnpo3	31319-	1 ft 00 Simfo-
v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Pojela Lojacono in De Angelis; 15.20 »Jam Session«, razmotrivanja o jazzu; 15.40 Vokalni kvintet #Zarja»; 16.00 Ravel: »Otrok in njegov začarani svet«; 16.45 Plesna čajanka; 17.00 »Vse«, dramatski prizor v treh slikah Gina Rocce; 18.10 Ciganski motivi: 18.30 Odmevi z Broadwaya; 19.15 Glasbeno potovanje; 20.00 Spori; 20 30 Iz Leharjevih, Straussovih in Kalmanovih operet; 21.00
metnega srečanja; 18.00 Simfonični koncert s sodelovanjem pianista Tita Apree; 19.30 Športni dnevnik; 19.50 XLIII. kol. dirka po Italiji; 21.00 »Kvartet«; 21.55 XXII. spev Dantejevega »Raja«; 22.15 Teden aktualnosti; 22.45 Koncert pianista F. Mannina; 23.15 Orkester p. v. Carla Esposita
ljenja R. VVa-gnerja; 21.15 Lahka glasba; 22.15 Zaplešite z nami!; 23.10 S popevkami čez kontinente; 23.40 Melodije za lahko noč.
Ital. televizija
II. program
9.00 Jutiaoje vesti;
10.00
10.15 Oddaja za kmete; 1430 Avtomobilska dirka v Mona-kovem in XLIII. kol. dirka po Italiji; 18.00 TV za mladino; 19.20 Registracija športnega dogodka; 20.10 Teden aktualnosti; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Posebna oddaja o XLII1. kol.
Predvajali smo; 11.00 Glasna dirki po Italiji; 21.15 TV pri-
»Thomas Daylan»; 21.25 Jazz- ?a prajn[£n| <|an. 1340 »piace- redba »Tema Jonesa« Henryja
koncert; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Borodin: Kvartet št 2; 22A0 Orkester Stanley Black; 23.00 Stan KerUon in njegovi solisti; 23.30 Do polnoči v ritmu in melodiji.
Trst
7.15 Oddaja za kmete; 9.30 Danes na športnih igriščih; 14 30 »El Campanon«.
volissimo«, pripravil Dino Ver-de; 14.05 Avtorji in njih pesmi; 15.00 »Discobolo«; 16.00 «Transistor»; 16.43 XLIII. kol. dirka po Italiji; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Plešite z nami; 20.10 XLI1I. kol. dirka po Italiji; 20.45 Štiri pesmi iščejo glasbe; 22.00 Nedelja v športu: 22.30 Zanimivosti od vsepovsod.
Koper
8.00 Domače	novice;	8 05
Kmetijska oddaja; 8 30 Z narodno pesmijo v nedeljsko Hitro; 9 00 Reportaža »FOB »V per«; 9.15 Zabavni zvoki; 10 00 Prenos RL; 10.30 Operne skladbe; 1100 »Popotovanja«;	11.15
Nedeljski koncert; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Tedenski politični pregled; 13 30 »Sosedni kraji in ljudje«; 1400 Glasba po željah; 15.10	Z revij	mladinskih pevskih	zborov;	1600
Prenos RL; 19.00 Nedeljski šport; 19.10 Glasbena medigra: 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30 Oddaja za kmete; 11.00 XI,III. kol. dirka po Italiji; 12.10 Pojo Bonfiglioll, Christian, Testa; 13.10 XLIII kol. dirka po Italiji; 13.30 Poje Flo
III. program
16.15 Odrska deia Garcie Lor-ce; 17.25 Skladbe Roberta Schumanna; 18.30 Španska kultura; 19.00 Skladbe O. Gibbonsa In H. Purcella; 19.15 V biblioteki; 19.45 Svobodni poklici v Italiji; 20.00 Vsakcvečernl koncert; 21.30 Opera »Hoffmanno-ve pripovedke«.
Fieldinga; 22.30 Glasbena oddaja; 23.00 Nedelja v športu.
PONEDELJEK 10.45 VIII vzorčna razstava v Rimu; 13.15 TV šola: Matematika, Telovadba; 16.05 XLI1I kol, dirka po Italiji; 17.15 TV za mladino:	V biblioteki In
S Piccardom na dnu morja; 18.30 TV dnevnik; 18.45 Kako bomo opremili stanovanje; 19 05 Glasbena oddaja; 19 33 Delavec ob prostem času; 20.05 TV šport; 2030 TV dnevnik; 21.00 Posebna oddaja o XLIII. kol. dirki po Italiji; 21.15 Film «Kapttan Kldd«; 23.00 TV dnevnik
Jug. televizija
Slovenija
8.00 Mladn.SKa radijska igra; 8.50 lz albuma otroških narodnih pesmi; 9.05 Z glasbo v novi teden; 9.45 Nekaj skladb za
Beograd 10.30 Zgodba Iz serije filmov o Lassie; II00 Kmetijska oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.29 Kulturna pano rama; Zagreb 20.30 Komuna Slavonska Požega; 20 50 Poljski jazz ansambel Rkrowron>
violončelo; 10 00 Se pomnite,	skl; Beograd 21.50 Sedem dni...
tovariši...; 10.30 Zbori ln sa-
mospevi; 11.00 Zabavna mali-nela; 11 30 En dan med oficirji JLA; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 15.30 V svetu operete: 16.00 Humoreska tega tedna — S. Fore-ster:	Pisma v preiskovalnem
postopku; 1620 Pesmi in poskočnice bratov Avsenik; 16,35
PONEDELJEK
Beograd 18.00 Družina m dcm; 18 30 Poljudno-znanstvrna oddaja: 20 00 TV dnevnik; 20 20 Športni pregled; Zagreb 20.30 Srečanje z dramsko igralko Miro Zupan; Beograd 2100 Televizija o filmu; 2130 Celovečerni film «Montparnasse 19».
je deloval kot visok funkcionar v oddelku za judovska vprašanja in se tega dela lotil z vso temeljitostjo. V ta namen se je učil hebrejščine in arabščine, potoval večkrat v Izrael in s tipično nemško pedantnostjo pripravljal teren za čas, «ki ima priti«. Spoznal se je namreč s položajem Judov tudi v drugih deželah, kot na pr. na Madžarskem, na Poljskem, na Češkem in drugod, koder je pozneje vodji glavne ak-cije- ,. i .
Po pri/jližnih podatkih je v zadnji vojni v koncentracijskih taboriščih in krematorijih umrlo okoli 6 milijonov Judov. Brez obotavljanja smemo reči, da so posredno m neposredno vse te žrtve njegove žrtve, kajti SS-ovski polkovnik Eichmann je bil tisti funkcionar v nacističnem Centralnem uradu za varnost, ki mu je bila poverjena naloga, da očisti Evropo Judov. Goering mu je že leta 1940 dal glede tega proste. roke in v kolikor ni že prej začel s sistematičnim iztrebljanjem Judov, se je Adolph Eichmann leta 1941 lotil konkretnega in temeljitega dela v taboriščih in krematorijih. Predaleč bi nas dovedlo navajanje vsega, kar je ta človek v tem času storil. Poleg tega smo v minulem tednu v dnevnih poročilih dali vsaj približno sliko tege, česar se bo moral zagovarjati pred sodiščem v Tel Avivu. Zato bo menda najbolj zanimivo .to, kar je o njem napisal eden njegovih naj-Ijližjih, sodelavcev, bivši poveljnik koncentracijskega taborišča v Auschwitzu Ru-dolph Hoess, ki je kmalu po vojni moral odgovarjati za *voje zločine pred poljskim sodiščem v Varšavi in je v času preiskovalnega zapora napisal svoje spomine. V tej knjigi Rudolph Hoess pravi o Eichmannu med drugim takole:
«2e iz mladih let se je Eichmann začel ukvarjati z judovskim vprašanjem in je globoko poznal vse slovstvo, ki govori o njem. Dolgo let je živel v Palestini, da bi se podrobneje spoznal s sionizmom m s porajajočo se judovsko državo. Poznal je vse dežele, koder so živelj Judje in tudi približno število Judov, ki so ga sami Judje smatrali kot tajnost. Poznal je nadalje običaje in navade pravovernih Judov, kot tudi poglede tistih Judov, ki so se na Zahodu asimilirali z večinskim narodom«.
nove načrte in vedno iskal novotarije in izboljševanja. Nikoli ni mogel biti miren. Bil je dobesedno obseden od judovskega vprašanja in od povelja/ da se judovsko vprašanje mora dokončno rešili.«
»Vprav zaradi svojega temeljitega poznavanja tega vprašanja je bil imenovan za načelnika judovske sekcije v Centralnem uradu za varnost. Kar se mene tiče, sem ga spoznal potem, ko sem od Himmlerja dobil nalogo, naj začnem uničevati Jude. Eichmann je prišel k meni na obisk v Ausch-witz, da bi se dogovorila o točnih podrobnostih glede procesa uničevanja Judov. Bil je tedaj star kakih 30 let. Bil je zelo živahen in dejaven, vedno poln energije. Stalno je pripravljal
»Na pamet je znal vse. Njegove beležke so bile le koščki papirja, ki jih je nosil vedno s seboj. Ti koščki papirja so bili izpolnjeni s pisavo, ki jo je mogel brati le sam. Niti njegov stalni predstavnik v Berlinu Guenther ni znal vedno dati točnih podatkov. Eichmann je bil stalno na službenem potovanju. Redko kdaj ga je bilo moč najti v njegovem berlinskem uradu.«
((Pripravo kakršne koli akcije proti Judom so organizirali člani Eichmannovi štabi v posameznih deželah, ki so do podrobnosti poznali deželo m bili v stanju u-rediti vse za vsako akcijo. Na Slovaškem, v Grčiji, Romuniji in Bolgariji je na pr. deloval Wiscliceni. Pogajanja z vladami teh dežel so se vodila preko nemških diplomatskih predstavništev. Povečini preko delegatov, ki jih je v ta namen imenovalo ministrstvo za zunanje zadeve«
«Vlade, ki so soglašale z deportacijo Judov, so ustanovile ustrezen urad, ki naj organizira aretacije in izvede izročitev. Nato je Eich-
mann razpravljal neposredno s temi uradi o podrobnostih transporta in uradom nudil lastne izkušnje glede izvedbe aretacij. Na Madžarskem na pr. ie to dejavnost vodilo ministrstvo notranjih zadev in policije. Eichmann in njegovi ljudje so prevzeli operacijo in posegli vmes samo tedaj, ko je bila akcija prepočasna in brez potrebne vneme. Eich-mannov štab je imel tudi nalogo, nuditi prevozna ired-stva in z ministrstvom za promet določiti urnik.
Po naročilu Pohla (SS-ov-skega generala op. ur.) sem trikrat obiskal Budimpešto, de bi dobil približne podatke o Judih, ki bi bili primerni za delo. To mi je dalo priložnost, da sem opazoval Eichmannov način dela pri pogajanjih z madžarsko vlado, z uradnimi predstavniki in vojsko. Njegov način pogajanj ie bil skrajno odločen in drzen, vendar pa prav nič manj prikupen in vljuden, tako da mu je u-spelo biti prikupen in da je ob koncu bil povsod lepo sprejet, kar so sicer potrdila tudi številna vabila, ki jih je sprejemal od načelnikov teh uradov.«
«Eichmann je bil docela prepričan, da mu bo uspelo uničiti biološke temelje judovstva na Vzhodu. S popolnim uničenjem Judov na Vzhodu se judovstvo ne bo moglo več opomoči od to-
likšnega udarca. Po njegovem mnenju asimilirani Judje Zahoda, vštevši sem tudi one v ZDA, ne bodo več sposobni (morda ne bodo niti hoteli) te grozotne izgube krvi preboleti, zato bodo bodoče generacije Judov predstavljale le neznatne enote«.
#Eichmann je bil dobesedno obseden od svojega poslanstva in hkrati popolnoma prepričan, da je to uničevanje potrebno, da bi se zaščitila bodpčnost Nemcev pred uničevalnimi naklepi Judov. Zato je na svojo nalogo gledal le s tega zornega kota in vse svoje sile uporabil le za to, da bi načrti Reicha o uničenju Judov bili uresničeni.«
Se bi lahko navajali citate enega nacističnega zločinca o drugem. Toda čemu, saj so že zgornji dovolj značilni. Najbolj žalostna ugotovitev pri tem pa je, da avtor teh citatov Rudolph Hoess (ki ga na smemo zamenjali s poblazneiin Hoes-som, ki je bil v Nuerem-berškem procesu obsojen od zavezniškega sodišča) tega ni napisal v opravičilo, pač pa zato, da bi dokazal, kako je vse. kar je počel, bilo priv. In prav tako so tudi ostali nacistični zločinci, vštevši sem Eichmanna, delali v prepričanju, da delajo nekaj plemenitega, nekaj, zaradi česar da jim bo zgodovina hvaležna.
me, glasbe in folklore vseh teh prireditvah bo delovalo okoli 1200 clw£
domačih, jugoslovanskih
tujih najbolj znanih niških ansamblov. LjubU* ski umetniki bodo me stovanjem v Dubrovnik^ prizorili štiri opere z .. w mi predstavami. Nastop"ktet. tudi slovenski vokalni
— da znajo biti ni včasih tudi hudo m Ameriški demo
voditelj Stevenson ie j.
meriški televiziji —	^
• Največja hinavščino J > ^ kaka bogata dežela ^ kak bogataš pripovedni ^ romašnim državam a 1	■
mašnim ljudem, kako ^   .......................*	;V0i»
jetno je biti bogat m
ima uboštvo in beda
prednosti in vrline*.
* * * .	AnglF
da so tudi na
— da so tudi škem glede nacis*!?nlj„lni>i čincev dokaj »veliko ^ Mlad nemški študent ^ hodnega Berlina 7 bodni Strecker zbira v bjVšil> Nemčiji podatke 0	^
nacističnih zločinih- . $t.
la na lastno pest m
terno ie
doslej zbral podatke nacističnih zločincev,	-nj)i
še vedno na raznih	j,,
položajih v Zahodni	j
čiji. Ko pa je pnsa	bj <i
kratkim v London,	^
ogledal neke britans*	^
kumente v zvezi * rimi visokimi nemški	;sti,
cionarji — bivšimi	,e(j
so mu v
Londonu teh dokumentov P „j0 t>’ li. Verjetno se ne rast meriti kanclerju Ad
* * * j „ In*' — da je	,e'
kovno gledališče, ^nosti, «
daj deset let dejav
1500 Prl
■ed‘
prizorilo doslej že - ,g r stav, ki jih je 0 la-
koti pol milijona °jutjcot,0< nimivo je, da na . p predstave ne zahaja.1 troci, pač pa tudi ve raslih ljudi.
***
funk«*10.
— da znajo bit1	jo
narji Južnoafriške w;nistef skrajnosti nesramni.
za črnsko vprašanje  —m ie pre .-Jni
noafriški uniji je P ijlači*
kim v parlamentu	ta|[U
♦ Črnci niso bili m . 0ot,
■ Črnci niso Din “"'ysj d srečni kot so ^aneSirnCe P**” ki zatrjujejo, da e ^jni-ganjamo, lažejo.« * prt* ster pa je kmalu z tisjovje; šel v žalostno P* ^prio ki. je rekel: »Ce žive*1 s svojim ljudstvo gaptiii pod oblastjo črncev g jp hi raje izbial smr za svoje ljudstvo.«
***	židfP*
da je ameriški^ ^
sk' odbor pred kratk'p„P>li' javil dokumentiran	ji
U. iz katerega ’^'°p0i;5<
n ZDA deluje
U
nacističnih organiziran
"nih ‘ort
   “ tefl sk<
pin. Ena izmed te gse,, je sestavi la že s‘’z"kl7jditl,ll
k, jih je treba	pre'
Med temi je tudi
•i-
Ve*
oiver. gibanj^ ^
jo nacističnega ZDA imenujejo •bue organizaciji pa predvsem mladi * s PF kar je povsem v s '^piči)1, rajanjem nacizma v
25.IX.1960
Splošni mednarodni vzorčni velesejem — IX. teden usnja in obutve — VI. sejem obrtništva — VIII. razstava strokovne In znanstvene knjige — V. razstava regulacijske in merske tehnike ter avtomatizacije — Modna revija.
Običajni vozni popusti na jugoslovanskih železnicah ln ladjah.
C00P EK
ZAGREB
IMPORT — EXSPORT
«GRUDA»
Ljubljana
SRBOCOOP
BEOGRAD
POMEMBEN JUBILEJ KOBILARNE V LlPlCj
Kobilarno v LIPICI bo slovile 380. obletnico usta novitve - Za to izredno priložnost bo v LIPICI v
nedeljo dne 5. junija 1960
«VELIKA KONJSKA REVIJ A»
Sodelovale bodo vse kobilarne in konjski športni klubi iz vse Jugoslavije.
Program bo vseboval vse, kar se lahko s konji prikaže lepega in zanimivega.	VABLJENI
;• ;
Par Lagergvist
dfiudtifo
i businessman gospod | sodo ter skledo za umazano
®'th je odprl vrata razlega dvigala in z lj ubežite pozornostjo popeljal nežno bitje, ki je deh-, 0 Po krznu in pudru.. j/41* sta na udoben sedež, Privila tesno drug fc dru-in dvigalo se je pri-0 spuščati. Ljubka ženica L ie ponudila odprta usta, „ v*ažna od šampanjca; po-^ sta se. Večerjala sta terasi pod lučmi zvezdne-tteba in zdaj sta odšla, da se Pozabavala.
’«zen moja, tam zgo-nebeško,* je zaše-
•bjubc
bi;
Mal;
*• «Koliko poezije na te-
^ ’ 5 seboj. Zdelo se •tl«
^a sem med zvezdami.
.tako človek razume, kaj ^ itibezen Kajti ti me lju-’ tear ne?» ji «pod Smith ji je odgovo-
;	\ ^ llfll	n	1	i rt «
Prvi ^0.
jjtt^rava sreča, da si prišla, * moja,* je dejal. «Sicer
Poljubom, daljšim od *8a. Dvigalo se je spu-
m
'Se'
slabe volje.*
Sred,
Veda, toda mar si lahko
Javljaš, kako neznosen J*- Komaj sem se pričela jt^favijati, me je vprašal,
otigovorila. .Nisem jetni-
tedel
sem dejala. Tedaj je
!p In me pričel vsiljivo j, ,Va**> medtem ko sem se ■ ° 'ačila in oblekla novo
"teti,
°riavo obleko...
oditi
Lameravala sei j,! b«sede pa me je zgra-. *a roko in tako stisnil,
aie
i, - Je zabolelo. Ne moreš ^Predstavljati, kako nasiti Je- /Torej, zbogom,’ sem |>i. *eia'a- On pa — mol-trahotno nerazumen je:
teon
em ga trpeti.*
Adth n>no
1« še vedno spuščalo, ln enakomerno, vedno
,:%be
(il " 10 videl le temo. Dvi-
|t(- es*. kaj se dogaja? Ka 1 čbi
ba Padamo v vodnjak j,, dna, Sam bog vedi. ka-h ‘8o se že spuščamo.*
°*bušala sta pogledati v
^ Spodi ot v
S
Spodaj je bilo temno
IH*,,	’ r°gu in padala st i
'n° niže
tV
% „ Peltel padava,* je de-
s>nith.
W! EosPod,» je zacvilila
disk. ,
;tjjeja In se ga krčevito o-0 bo trebi
lv°r0
*Tako nervozna sem!
pctegniti.* >g11ijtb ie z vso močjo po-■Sa) Za ?avoro- Zaman: 0 se je Kljub temu spuščalo...
strašno!* je vzklik-«Kaj naj sto-
Ko
*ii»
le
^?|Že"ska.
K .
’ KaJ za vraga, naj stoli) j bedasta stvar.* I.jub-ltlčei»nica i« vsa obupana
jokati.
ai» Obje! jo je. Dvi-
:«U
C”
se
lj Je še vedno spuščalo. *,t4vatlc'ma ce je naglo za-1 kji°' Povsod okrog njih ^ k' tako slepeče svetlo,
O b»o
mogoče gledati; i j.a v Peklu. Vrag jima v. tebeznivo kretnjo odprl
•»in
a sva.* Vrag je od-'n se diskretno od-
Vfatt
sPreiela , aiica
ju je debe-bujnih prsi, s
k *hii ,.
’ v ‘'sami pudra, ki se |b diji^tenb obesil na dol-h Se e krog ust. Nasmeh-
dokJe **' Iz °d' j‘ je s'"
Sle* rPbt1en in premeten
C' K
I ^ 1
ln i’h Povezala
kit ‘vr:)g rogov je ovi-las
I *C»0s11^1* svilnatimi trakovi. %s,bod Smith in ljubka
i4šj )e vprašala. «Tako, ie številko osem.* Ta-,(lii , "jdia in jima izročila
v: k«ue.
■ ‘bela
k^Pic k Se po umai,an’h klSie zav'tih v polmrak. S, fj* s° bile blatne in dr-% ,aS’a sta sobo številka »t* n. Vstopila. Zadovolj-iotii!eltla Plašč in krzne-
vodo.
Onadva nista marala zanj, toda ko je bil pri vratih, je Smith dejal;
«Zelela bi vina. Prinesite nam pol steklenice madeire.* Moški se je priklonil in odšel.
Smith se je pričel slačiti, ženska je oklevala.
»Vrnil se bo,» je pripomnila.
»Pojdi no, to ni važno. Sleci se.»
2enska je slekla obleko in koketno razkrila kombinežo, preden mu je sedla na kolena.
«Pomisli,» je zašepetala, »Skupaj sediva tule, ti in jaz, prav sama v tem čudnem in romantičnem okolju. Tako poetično je vse skupaj, tega nikdar ne bom pozabila.*
»Draga.* Dolgo sta se poljubljala.
Moški se je spet neslišno pojavil, z mehanično kretnjo postavil na mizo kozarca in nalil vanju vina. Mizna svetilka mu je razsvetlila obraz, v katerem ni bilo nič izrednega razen bledice in luknjice na sencu. Zenska je skočila in kriknila
«Arvid, kaj si storil? Kaj si storil? Dragi, ki bi kaj sumila, bi ostala doma! Toda nikdar nič ne rečeš! Z ničemer mi nisi dal vedeti, niti besede nisi spregovoril! Od kod naj bi vedela, ko mi nikdar nisi rekel! Oh, moj bog!
Oh, moj bog! Arvid! Ti si! Oh, gospod bog mrtev je! Ubil se je!» Meški je obstal, s pogledom, uprtim v tla. Njegov obraz ni kazal nikakršnega trpljenja, bil je le strog in resen.
Zvijala se je v drhtenju, ki ji je spreletavalo telo. Moški jo je oogledal, kakor da je pred njim tujka. Njegov ledeni pogled je prodiral skoznjo, kakor da je ne vidi..
«Strahotno, strahotno!* je vreščala ženska. «Nočem o-stati tukaj. Pojdiva od tod, tega ne morem prenesti!* Pobrala je ebleko, krzneno jopico in kiobuk ter zmedeno stekla iz sobe, za njo pa Smith. Na umazanih stopni-cah jima je spodrsnilo in ženska je padla ter si umazala zadnjico * pljunki in cigaretnimi ogorki. V pritličju sta srečala brkato vra-žico ,ki se je dobrohotno nasmehnila, in sočutno skomignila z rogovi
Ko sta stopila na ulico, sta se malce pomirila. 2enska se je oblekla, uredila in napudrala nos. Smith jo je varujoče objel krog pasu in ji zatem s poljubi osušil solze... Tako dober je bil. Zatem sta odšla proti trgu. Srečala sta vrhovnega Vraga, ki se je sprehajal.
«Hitro sta končala,* je pripomnil. »Upam, da sta se dobro počutila.*
«Oh, grozotno je bilo!* je vzkliknila ženska.
eNikar ne govorite tako, saj ni mogoče, da bi zares bi' ta.*e.a mnenja. Muta bi nas obiskati pred davnimi časi, takrat je biio vsa drugače. Zdaj se človek res ne more pritoževati. Prizadevamo si, da pekel ne bi bil takšen, kakor pravijo. Nasprotno, želimo, da bi bil prijeten.*
«Da,» je priznal Smith. »Bolj človeški je. to je res.* »Modernizirali smo ga in se potrudili, da bi bilo vs» v redu.*
«Da, treba se je prilagoditi sedanjim časom.*
»Da, dandanes trpi le duša.*
«Hvala bogu,* je pripomnila ljubka ženica.
Vrag ju je ljubeznivo pospremil do dvigala. »Lahko noč,* je dejal in se globoko klanjal. «Veselilo nas bo, če vas bomo še videli.* Zaprl je vrata in dvigalo se je pričelo dvigati. »Hvala bogu, končano je,» sta z olajšanjem dejala in se objela na sedežu.
«Brez tebe tega ne bi prenesla,* je zašepetala ženska.
Smith jo je prižel k sebi in dolgo sta se poljubljala.
Ko sta se zavedla, je dejala; «Poglej vendar, kaj je storil! Sicer pa je vselej mi-silil po svoje. Nikdar ni sprejemal stvari, kakršne so v resnici, logično in enostavno. Vedno je delal videz, da gre pri vsaki stvar, za življenje ali smrt.*
»Nesmisel,* je dejal Smith. »Lahko bi mi povedal! O-stala bi doma, midva pa bi se domenila za drug večer.* »Vsekakor, sestala bi se drugič,* je pritrdil Smith.
»Na vsak način, ljubezen moja čemu bi še modrovala,* je zašepetala in ga objela krog vratu. «Zdaj je mimo.*
«Da, zlata moja, minilo je.» Smith jo je objel.
Dvigalo se je še vedno vzpenjalo.
iaši mladi pesniki: IRENA ŽERJAL
ODPRTE DLANI
Mar ti ne slišiš novih sap, ne vidiš, kako se dvigujejo templji nove pomladi.,,
Ti ne čutiš pregibanje ustnic, ki v koprnenju drhte in čakajo.
Ne grebi v očeh svojih mavričnih barv, saj lesket teme je še daleč.
Niso le pene hladnih valov zdramile blodnih sanj.
Včasih so jutra prozorna, samotna, popotnik se skrije vanje.
Vem, da poslušaš krik razbitega stekla, da vidiš smrt v brnenju letal •in brezup v svetlobi cest.
Moja pot je razgrebeno blato, bela koža marogaste v njem, cestni prah se vsiplje nad mano.
Nebotičnik neonskih oči čaka moje plahe korake. Tudi okna mojega doma so pred njim oslepela. Zdaj vem, da sem le sinji val, ki se razbije ob tvoji žareči obali.
TA NORI FANT
Ta nori fant.
Nekje bi morala že zdavnaj srečati njegove tople, velike roke.
Nekje zdavnaj, ko me je še morje žgalo v oči in so me bela jadra prevzela.
In on je iskal le moje telo, a on je iskal le mojo polt, ni mi gledal v oči.
Zdaj vem, da zanj drugega nimam.
Zrasla je želja nespečih oči tam zunaj vlak v noči drvi, drvi in piska.
Mesec leti mimo belih prog.
On pa tišči mojo roko v pest stiska pesti in ne mara več, da čakala bi, da se sonce odpre, da žarke prebiram v svojih rokah.
Spet kali moj mir in razposajenost, če šepeče v te skrivne, tihe noči, me njegov glas drami v neznani dan.
PISMO
še slutiš nekje plave obale zalite vse z morjem.
Ob bregu bela ladja, bela, brez kontur.
Še slutiš nekje klice: odplujmo!
odplujmo!
Oči: črne, sinje...
Roke: bele, rjave...
Odplujmo!
Ladja, bela, bela, brez kontur plove daleč.
Morje, živo morje,
tvoj nemir nosi žive dni.
PRIČAKOVANJA
Zgrebla je žarke vsajene v sebi v davnih pomladnih dneh.
Razbila svoj začarani krog.
Ko so razsekali njune poti, ki ni bilo mar, da so zginili njuni domovi.
Prespala bi ves mrtvi ogenj novih teles, prespala vse krvavljenje cest.
Zdaj sluti njegova prihajanja.
Saj je smešna njegova vrnitev k njej.
Vrnitve spominjajo na mrtve dni.
Smešna je njegova vrnitev k njej, saj je le bližanje pokopanih svatb.
Vendar čaka na njegovo omrtvelo čelo, na njegove od mraka izmozgane roke.
RAZTRGANI FINALE
Goli macesni, gole planjave.
Riž in kavo so stresli na pot.
Izpraznjene škatle se svetijo v soncu, cvetke si med njimi iščejo svet.
(Nekatere od pesmi, ki jih je Irena Žerjal brala na glasbeno-literarnem večeru AK «Jadran*).
V
Avgust Černigoj
razstavlja v galeriji Casanuova (do 15. t.m.)
a
\
i
0
i
Stavbe
MmiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiuiuitiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiMiiimMiiiiiiMmimi
Avgust Černigoj
Bulajiču se mudi za puljski festival
!
■ ■M ' "
Snemanje filma «Vojna» po Zavattinijevem scenariju V glavnih vlogah: Eva Krszyszewska in Anton Vrdoljak
Rojaki, začenjamo z najhujšo vojno, ki jo je videl svet: z atomsko vojno!
Le mirno kri — to pot gre samo za filmsko vojno, za moderno pripovedko dvajsetega stoletja, ki se odvija do določenem načrtu, kjer nam je njen konec znan že vnaprej.
Toda ta zgodba o vojni nosi v sebi idejo o miru in sožitju. To je vojna, ki se bori proti vojni. Zato ji je dano veliko poslanstvo...
Ime režiserja Veljka Bu-lajiča je danes dobro poznano v filmskem svetu, čeprav je doslej posnel en sam film. Toda to je bil «Vlak brez voznega reda*. In ko je Zavattini napisal scenarij o atomski vojni, ki uničuje človeštvo, ga je dal v prave roke. Tako vsaj upamo. Kajti s tem filmom bo Bulajič, ki to pot spet snema za Jadran-film, položil svoj najtežji izpit. Ce ne
bo uspel, bo triumf, ki ga je imel z #Vlakom», nekoliko pozabljen. Toda Bulajič nima časa za premišljevanje. V njem je toliko poguma in dobre volje, da ga lahko razjezi le slabo vreme, ki mu ukrade snemalni dan. Kajti puljski festival se bliža s hitrimi koraki...
Za pogovor tu in tam le najde čas. Ce ne drugače, pa pri kosilu. Čeprav je namenil to uro počitku, pripoveduje:
Kaj naj povem o filmu? To je zgodba o Tonu in Mariji, ki ju sredi ljubezni, no sam dan njune poroke zbudi iz sna eksplozija atomske bombe. Vse se dogaja v e-nem samem dnevu. Začne se zjutraj, v stanovanju plavolasega Tona. ki ga je kupil na ob roke, da bosta v njem z Marijo srečno zaživela v novo življenje — in konča se istega dne zvečer,
ko Ton v tem stanovanju objokuje svojo mlado ženico, ki leži med ruševinami — medtem ko čaka, da tudi njega usmrtijo radioaktivni žarki...
Film bo narejen v velikem stilu: v 540 kadrih se bo zvrstilo 30 scen eksplozij. (Za to bo poskrbel italijanski mojster Fillone). Nastopilo bo več kot 60 igralcev	in	14 tisoč	statistov.
Dve	sto	vojakov	bo oblečenih	v uniforme,	zaščitene
pred radioaktivnim sevanjem. Da bi prikazali čimbolj nazorno velemestni hrup, «nastopi' v nekem ka-oru 65 vozil.
V vlogi Tona nastopa najpopularnejši jugoslovanski filmski igralec:	Antun	Vr-
doljak, ki ga že skorajda ni treba posebej predstavljati. Pa vseeno: Ima devetindvajset	let,	prijatelji	ga kli-
čejo Tonči. Doslej je nastopil v devetih filmih. Za
UMI llltll MII MIMI lltlllllHIIIIIIIIHIIIIIItllllllo.
Eva Krszvszevvska
 ...............  „„„„„.....................  umnimi...i.........i............................................mini.......i....um......i...i.....i......mi.....minuti.....immimmimmi.............im.......................................  imuni......m......m......milim
UTRINKI	IZ	ITALIJANSKE	LITERATURE:VINCENZO CARDARELLI
n
Ne
današnje književnosti
^ila C° ln se zatem dolgo
[C
Kj Vrata
v,,
d*Prav
je tiho vstopil °blečen kakor nata-
»to. je imel brezhib-tj|Jen smoking in tako ,.*o ki'V,nilt' aa se je g''0*-
('tesliši
J ll»tr^>i'e avtomatične. Imel
Po,eze lic. oči pa so
d ie 1 n° b°lščale predse.
\ .^rivaško bled in na
\l* n'1*1** luknjico od V. • P
•o vT~“!ino. njegove kret-Otl(
'ai °sPrayi! je sobo, o-8 toaletne mizice 01 Prinesel nočno po-
V času med obema svetovnima vojnama je doživljala italijanska književnost veliko krizo. Kolikor m utonila v močvirju političnega prilagajanja, jo je gnala iz dušljivega ozračja nemirna želja po novih prijemih. To mrzlično iskanje novih poti je značilno zlasti za poezijo. Izhod tz krize se je kazal v dve, lahko bi rekli popolnoma nasprotujoči si smeri.
Pesniki, ki so že bolj zapadli D’Annunziovemu modernemu dekadentnemu nauku ali pa prepričljivejši Pirandellovi groteskni absurdnosti, so po zgledu o-beh velikih vzornikov tvegali oblikovne drznosti Te pa niso blažilno učinkovale, saj jim je primanjkovalo globlje človečanske note. ki je značilna tako za romantični subjektivizem, kakor tudi za realistični objektivi-zem v italijanski literaturi. V ta o^vir spadajo Giuseppe Ungaretti, Eugenio Mon-tale in Ugo Betti, ki so najvidnejši zastopniki her-metizma. Njihova čista poezija je vrsta pojmov, nanizanih v muzikaličnem ritmu in izraženih s sugestivnimi besedami. Gre za neko novo vrsto estetske mistike, ker stopata vsebina in čustvo v podrejeno vlogo spričo prevladujočih glasbenih prvin. Te uštvarjajo v nas tajinstveno in nedoločno razpoloženje, ki pomaga im-jiresionistično dojemati pesnikov izraz. 7.ato lahko trdimo, da je tudi takjna hermetična poezija le posledica romantičnega razkroja stvarnosti v pesnikovem iskanju Dediščina romantike je vkljub revolucionarnemu a-vantgardističnemu programu tudi magični realizem, ki ga
poznam Ustavil sem se pri Leopardiju”
je izpovedoval Massimo Bontempelli v književni reviji «Novecento». Ta je začela izhajati leto 1926.
Druga smer pesniškega izražanja v krizi estetskega vrednotenja stvarnosti pa gre po izhojeni poti tradicije. Vrnitev k etičnemu in književnemu ravnovesju zagovarjata dve reviji, in sicer florentinska »La Voce», ki jo je ustvaril leta 1908 Giuseppe Prezzoiim, in rimska »La Honda*, ki jo je od leta 1919 do 1923 vodil Vincenzo Cardarelli. Okrog te revije ki je tradicijo še dosledneje zagovarjala kakor florentinska »La Voce*. so se zbirali tako imenovani «Rondisti»: Baldini, Bac-chelli, Barilli, Cecchi, Rai-mondi, Saffi, Savarese, Spa-dini in Savinio. Njihov književni program je slonel na strogi avtokritiki, ki je mejila že na intelektualno spo-kornost in tako prefinjala subjektivistični romantični zanos; temeljil Je na klasični formalni umerjenosti in na zvestobi utrjenemu pesniškemu jeziku in slogu. Zgled ie bil tem pesnikom Leopardi.
Naznreno Caldarelli se je rodil l™maia 1887 v kraju Corneto Tarquinia. Njegov oče je tu vodil postajno restavracijo. Fant se ni redno šolal. Mladost je preživel v toskanskem primorju. Do vrhov sodobne italijanske književnosti se je povzpel kot samouk. Devet-
najstleten je odšel v Rim. Po raznih krajših zaposlitvah se je posvetil časnikarstvu in pisateljevanju. Tedaj je prevzel psevdonim Simonetto in nato Vincenzo Cardarelli, s katerim se je uveljavil v književnem svetu. Slogovno se je šolal pri Leopardiju, občudoval pa je poleg njega samo še Francoza Baudelaira. Neki časnikarki, ki ga je vprašala, kaj sodi o sodobnih italijanskih književnikih, je odgovoril; «Ne poznam današnje književnosti; ustavil sem se pri Leopardiju.* U-veljavil se je kot pesnik in pisatelj.
Sodeloval je najprei kot kronist pri listu «Avanti», a nato pri revijah «Lirica», »La Ronda* in »LTtaliano*, potem	pa je	bil do	smrti,
ki ga je zalotila lani jeseni, ravnatelj vodilnega književnega tednika »La Fiera Let-teraria.*
Leta 1916 je izdal prvo knjigo z naslovom «Prolo-ghi». Nadaljnja njegova prozna dela so: Viaggi nel tempo	(1920),	Favole	e	me-
morie	(1923),	11 sole	a	pic-
co (1928), Prologhi, viaggi e favole (1930) Parliamo dellTtalia (1930), Parole al-1’oreechio (1930), Giorni in piena	(1934)	11 cielo	sul-
le citta (1938), Lettere non spedite (1945), Solitario in Arcadia (1947), Villa Taran-tola (1948) in II viaggiatore insocievole (1953). leta 1942 je izdal pesniško zbirko z
naslovom «Poesie». Leta 1946 je izšel nadaljnji izbor njegovih pesmi «Poesie nuo-ve», in leta 1949 spet knjiga «Poesie».
Omeniti je še celo vrsto njegovih esejev, potopisov in opisov italijanskih mest in pokrajin. Zanimivi so dopisi iz Sovjetske zveze, koder je potoval leta 1930.
Naj nam Vincenzo Carda-relli sam spregovori o svoji umetnosti:
»Zaupanje, ki ga gojim kot ustvarjalec, izvira iz mnogih velikih napak, ki jih moram popraviti. Močan sem, kadar se zberem. Največjo muzikaličnost dosežem, kadar se opravičujem. Da moje življenje ni ena sama gmota naključij, je odvisna samo od pomenov, ki si jih znam izmisliti, in od posledic, ki jih pogumno priznavam. Tajna mojega znanja je nezadovoljstvo. Pri vsaki stvari vidim senco, ki jo krona Zagovarjam mero, začenjam pri zanikovanju: stvarnost je vedno zamolčana. Ljudje, ki jim je nekoliko do moje družbe, se morajo pripraviti na to, da jih razblinim. Požiram dejstva. Moja lirika (pri tem pazite na premore in odmike) dopušča samo sintezo. Lahko vam nudim samo svetlobo brez barve, življenje brez prilastkov, himne brez klicajev, neprizadetost in odmaknjenost, ukaze in ne figur.*
Drugje spet pravi 0 sebi;
»Cinik sem, ki mu za vero ostaja onostranstvo. Cinik sem, ki veruje v svoja dejanja*.
Vincenzo Cardarelli je torej skrajni individualist, ki hrepeni po liričnem pre-obraženju, po vrhunski popolnosti. Odkritosrčnost ga pri tem zanosu omejuje do avtobiografičnosti, do nemirne gmote lastnega jaza. To ga celo v pesmi navaja do emotivnega, pogovornega izražanja.
Pesnik ne beži pred čustvenimi izbruhi. V osamelosti se spominja krajev in ur srečanj z ljubim dekletom, ki je izginilo daleč v svetu.
Leopardijev vpliv je opazen v pesmi »Sera di Ga-vinana*. Otožno razpoloženje v mraku, ko je nehalo deževati, se zliva z občudovanjem prelestne toskanske apeninske pokrajine, ki jo občuteno doživlja. Pokrajina in ljudje pomirjevalno učinkujejo na nemirno pesnikovo dušo.
Pesnik ljubi poletje. V tem letnem času je zanj najmanj trpljenja, dvomov in kriz. Uživanje sonca je največja obljuba, ki jo more dobiti človek. Pri tem je deležen neizmerne sreče vesolja.
Jesen pa ga navdaja z o-tožnostjo, žalostjo in grozo ob misli na medleče sonce. Z jesenjo, ki nastopa neizrekljivo počasi, mineva najlepša doba našega življenja
in se dolgo od nas poslavja.
V zreli dobi vzljubi pesnik tudi jesen, čeprav priznava. da mu sončni poletni žar sladko razvnema domišljijo. Jeseni se ne navdušuje za darove trte, ampak zamišljen občuduje oplenjene vinograde. Tudi pusta jesen ga tolaži, ker mu lahko še vedno nudi blagodejno sončno toploto.
Cardarelli je tudi duhovit in šaljiv, kakor so duhoviti in šaljivi hribovci s toskanskih Apeninov, kjer se je rodil. Njegov folklorni prijem ie naraven O tem nas prepriča pesem #Santi del mio paese*. Pogovornost je tu že prav posebno opazna.
Pesnik je v zadnjih letih življenja, ko mu je bolezen trla telesno moč, večkrat premišljeval o smrti. Sprijaznil se je z mislijo nanjo; pričakoval jo je kot prijateljico, od katere pričakuje obzirnost in spoštovanje. Podajam vam to pesem v lastnem prevodu:
Umreti, da,
toda ve napaden po smrti.
Umreti v prepričanju,
da je takšno potovanje najboljše.
In se v tem poslednjem trenutku veseliti kakor tedaj, ko štejemo minute ure na postaji,
od katerih vsaka velja stoletje.
Ce je smrt zvesta žena, ki nam zamenja izdajalsko ljubico, je nočemo sprejeti kot vjiljivko, niti zbežati z njo.
Prevečkrat smo odpotovali brez slovesa!
Ko smo na tem, da v tem trenutku prestopimo čas, ko bo celo spomin na nas izginil,
dovoli, Smrt, da pozdravimo svet, dovoli nam še kratek postanek.
Ogromni korak naj ne bo prenagljen.
Ob misli na nenadno smrt se zdrznem ves.
Smrt, ne zagrabi me iznenada, najavi se mi od daleč in vzemi me kot prijateljica, kot moja poslednja navada.
JANKO JEŽ
vlogo novinarja Vodopije v Tanhoferjevem filmu «H-8» je na Puljskem festivalu prejel «zlato areno*, zadnji dve leti pa je dobitnik »Slavice* kot naš najbolj priljubljen igralec.
Vesel bom, če »Vojna* u-spe, čeprav je to velikanski napor. Delati z Bulajičem je užitev, obenem pa naporno. Bulajič Je umetnik in neizprosen mučitelj. Jaz nastopam v 460 kadrih od 540. Toda to so kadri, ki je zanje napisal scenarij Zavattini. In partnerka je Eva Krszyszewska. Mislim, da sem s tem dovolj povedal.
Da, Marija to je Eva Krszyszewska, enaindvajsetletna Poljakinja, ki je dobila za svojo edino filmsko vlogo v »Pepelu in diamantu* letošnjo nagrado Francoske akademije. (Pred njo sta jo dobili le Tatjana Sa-mojlova in Giulietta Mašina).
V nekaj mesecih, kar snema pri nas, se je naučila tudi govoriti »po naše*, čeprav sta s slovnico še vedno precej skregani. Kljub temu pa se pritožuje:
— Toliko lepega sem stf. šala o vaši deželi. No, zdaj sem tu, pa bi bilo tako vseeno, če ne bi bila. V nekaj mesecih sem spoznala samo nekaj ulic, tiste, ki peljejo iz Metropola, kjer stanujem, v ateljeje na Košut-njaku. Radi bi vedeli, kaj menim o filmu? Ko sem zvedela za ime scenarista in režiserja, sem sedla na vlak in prišla. Tu pa sem spoznala še tretjega: partnerja! —
To sta torej Ton in Marija.
Tretje vloge ni. Zbrana pa je spet vsa ekipa »Vlaka*: snemalec Krešo Crče-vič, scenograf Dušan Janiči, jevič, skladatelj Vladimir Kraus in vrsta naših najboljših igralcev. Čeprav nastopajo samo v epizodnih vlogah. Olivera Markovič, naša najbolj priljubljena i-gralka, spregovori na primer en sam stavek: «Sinko... sinko, pazi nase...!* Tu pa so še drugi. Sami dobri igralci. Kajti «Vojna» mora uspeti. To mora biti dober film, ker je epopeja z določenim ciljem — boriti se za mir, proti vojni.
A. 1.
Prežihov V orane
v madžarščini
Znani madžarski književnik in prevajalec iz jugoslovanske literature Csuka Zoltan je končal prevod »Jamnice* slovenskega pisatelja Lovra Kuharja V- Prežihovega Voranca. Delo bo izšlo v začetku jeseni v izdaji bu-dimpeštanske založbe »Eu-ropa*.
Cubavirt
*' 0/G/NA POLJANA
Izlet «Primorskega dnevnik(i» 14. - 15. avgusta 1960
Bigin VrSak
A
7i3
Vili ruk o vrelo
PLITVICE
Uite Matice
 . tt Privoz
revtic draga i potok ri
tt Straiiijd3
SAMOUK \\\> PtPA* PAHS1 \ (p MOTElTjurviCI”. *:
Saka/rovom jezero
OTOČEC
tO
mm PLITVIČKIH JEZER
Sttg labadovac vroSransAo jezen *****$*:
,RLOV»(q
l.E§£NDA!
= Avtomobilska usti
  Kotovozj
- - Steza
Razgledni tičita Globočina
? Vin Matur
firaduia'
Calutaiki de/
Hdihttirt
t
Gavanovar •
Mimneraiki slapovi, Kaiuitmac
T r T ' .
■ uihimiat	‘kava kavica Brod
; ! Sestava'
Idcmnmmk,
Gatomc
Oradunkij
Jezen Kozjak
PL IT HIČ K A JEZERA
ši Peniti
Merilo ze dotlinr
Sug lotHiaorec proSranslo jezen *****$*:
Vin Matur
Calutaiki de/
HdiUtvici
t
Gavanotar • Mimneraiki slapovi, Kaludirorac
T r T ' .
■ uihimier	‘Vetekonce Brod
; ! Sestava'
Gotovac
Grodunklj
Jezen Kozjak
	
	
	
	
ZAGREB
PLITVIČKAr !
>«*
JEZERA
vrhovine
Objavljamo turisti®11' zemljevid Plitvičkih j®* zer, ki bo izletnikom lahko služil za orienta* cijo pri ogledu jezer. Sr cer je ob vsakem jezer° tabla z njegovim mr«” nom, površino in S^0^1 no, vendar bo naš &enl' ljevid pripomogel, fe bodo izletniki lahko «*" znanili tudi z najbližj0 okolico.
V levem kotu je Pre" rez jezer, v desnem P8 jc. začrtana pot, ki j° ^ mo napravili z t,a*in' izletom.
IZLET	«PR IM 01	IŠKEGA DNEVNIKA
Čudovita lepota Plitvičkih j ezer in okolice navduši vsakega, še tako zahtevnega turista
Otočec na Dolenjskem in Crikvenica na severnem Jadranu ■ dva znamenita turistična kraja, ki ju bomo obiskali
\ •/• v ..
Pogled na Otočec in Krko, kjer bo prva postaja našega izleta
Ko bodo naši avtobusi odpeljali z obmejnega bloka
Fernetiči, se ne bomo ustavili vse do Otočca na Dolenjskem. To pomeni, da bomo v avtobusu presedeli kakih 150 km, vendar pot ne bo dolga, saj je cesta ao Ljubljane zelo dobra, od Ljubljane do Otočca pa se lepša Z nove avtomobilske ceste Ljubijana-Zagreb bomo nekaj kilometrov za Novim mestom zavili na desno. Že Drej bomo pod nami zagledali Krito in streho starinskega gradu, ki bo naš prvi cilj. Avtobusi bodo parkirati ob bregu Krke, mi pa bomo šli čez most in zavili skozi obok gradu na notranje dvorišče, kjer bomo ugotovili, da nismo prišli v muzej, temveč v izredno lepo in okusno urejeno restavracijo, kjer lahko po-trežejo naenkrat tudi pet sto gostom. Omenili smo že, da bomo tu pojedli porcijo gulaža in spili časo mrzlega piva, potem pa bodo izletniki šli seveda naokoli.
Narava < je Otočac obdarila z izredno lepoto. Z obeh strani ga obdaja Krka, v najbližji okolici so živo pisani travniki, majhni gozdiči, dalje na obzorju se dvigajo z vinogradi pokriti grički in vse je tako lepo in prijetno, da si človek zaželi ostati za vedno na tem prekrasnem koščku še premalo poznane Dolenjske.
Čeprav ne bomo imeli dovolj časa na razpolago, da bi lahko obiskali tudi bližnjo okolico, n. pr. le nekaj
kilometrov oddaljene šmar-jetske toplice ali pa Trško goro, si bodo naši izletniki vseeno ustvarili jasno sliko o Otočcu in njegovi okolici, tako da bo marsikdo od naših izletnikov kdaj kasneje na lastno pest odšel v Otočec, pa čeprav le na nedeljski izlet.
Iz Otočca bodo naši avtobusi spet zavili na avtomobilsko cesto. Tu moramo povedati, da se še nismo odločili, kam naj obrnemo: na levo proti Novemu mestu ali na desno proti Zagrebu. Proti Novemu mestu oziroma Metliki in naprej do Karlovca je pot sicer krajša, a je neasfal-tirana in bi se izletniki potemtakem hočeš nočeš naužili nekaj prahu. Pot proti Zagrebu in preko njega na Karlovao pa je daljša, vendar je cesta vseskozi asfaltirana in tudi vožnja je temu primerno hitrejša in udobnejša. Po vsej verjetnosti se bomo odločili za drugo varianto, t.j. za Za greb in če bomo to dokončno sklenili, bomo z našimi avtobusi napravili mimogrede kratek izlet po zagrebških ulicah, tako da si bodo izletniki lahko ustvarili vsaj približno sliko, kakšen je Zagreb
Ce bomo šli po tej ali oni cesti — v Karlovac moramo priti, kajti le iz njega vodi nova lepa cesta do Plitvičkih jezer. Izletniki bodo lahko na tej poti občudovali raznolikost po krajine. Spočetka bodo vi-
deli bogata polja in košate hrastove gozdove, počasi, počasi pa se bo začel teren spreminjati; iz položnih strmin gričev, ki obdajajo cesto ,se bodo pokazala kamnita rebra in po nekaj deset kilometrih bomo prišli na kraško področje. Nemalokrat se bomo vozili vzdolž Korane, reke ki jo bomo prvič srečali v Karlovcu in ki nas bo spremljala vse do Plitvičkih jezer.
Sedaj pa moramo najprej povedati, da so Plitvička jezera v ožjem pomenu besede sestavni del «Nacional-nega parka Plitvička jezera*. Ta se razprostira na površini 19.200 ha, pri čemer odpade na jezera 191 ha. Na področju Nacionalnega parka je 13.320 ha gozdov. Njegova najnižja nadmorska višina je na Korani, in sicer 417 metrov, naj višja pa na Seliškem vrhu, ki je visok 1280 metrov.
Preden bomo pričeli z o-pisom Plitvičkih jezer, naj omenimo nekaj splošnih podatkov o Nacionalnem parku. V vzhodnem delu parka prevladuje bukov gozd, na zahodnem delu pa so ogromni listnatoiglasti gozdovi, ki so ohranili svojo pragozdno obliko. Ce bi imeli čas, da bi prodrli v te gozdove, bi lahko videli ogromna, več kot 50 m visoka in do 2 m široka debla dreves. V gozdovih, kjer sta sečnja in lov prepovedana, živijo najrazličnejše živali — medvedi, volkovi, lisice, divje mačke, kune, jazbeci, vidre, srne, jeleni, divji prašiči itd Mnogo je tudi roparskih ptic, med njimi orel, jastreb, kobec, sova, da ne govorimo o najrazličnejših vodnih pticah, pticah pevkah in drugih. V vodah jezer, poto-
menite ribe in raki. tako da je to pravcati raj za športne ribiče.
Podnebje je na področju Nacionalnega parka zelo različno. Jezera in najbližja okolica so na področju blage gorske klime ,višji predeli jugozahodnega dela parka pa imajo planinsko klimo. Povprečna letna tem. peratura v okolici jezer znaša kakih 8 stopinj C, padavin pa je povprečno 1200 mm. Poletje je razmeroma kratko, toda zelo ugodno, ker podnevi ni pasje vročine, medtem ko so noči sveže. Temperatura vode v dveh največjih jezerih (Pro. ščansko jezero in Kozjak) doseže do 25 stopinj C.
Čeprav bomo mi prišli k Plitvičkim jezerom s spodnjega konca, bomo naš o-pis jezer začeli z zgornjim koncem oziroma z Zgornjimi jezeri. V majhni vasici Plitvički Ljeskovac (8 km od hotela »Plitvice*) se združita Cma rljeka in Bi-jela rijeka v reko Matico, ki se po enem kilometru zlije v prvo, Proščansko jezero (nadmorska višina 636 metrov, površina 68 ha, naj večja globina 38 metrov). Jezero odlikuje več slikovitih zalivov, okoli njega pa je gozd, med katerim se razprostirajo travnate jase.
Pod visokimi stenami in v globokem gozdnem zatišju je skrito Jezero Cigino-vac. iz katerega pada voda v slapovih v jezero Okiug-ljak. Pod dvema velikim* slapoma je vrsta zelo zanimivih večjih in manjših jam, ki so znane pod imenom «špiljski vrt*. Sledi vrsta štirih manjših jezer, in sicer Batinovac, Vir, Jo-vinovac in Veliki Burget, ki so zelo bogata s slapovi in pregradami in pre-
Terasa hotela »Plitvice# na Plitvičkih jezerih#, kjer bomo večerjali
kov in Korane živijo ple- ko njih se vode razlivajo
v jezero Galovac, ki ga ka-rakterizira mirna površina ln temna barva vode. Iz tega jezera se voda razliva v nekaj prekrasnih slapovih (20 metrov visoki Pr-štavac in še močnejši Ga-lovački bukJ v Gradinsko jezero, ki je plitvo in poraslo s trsjem, v katerem gnezdijo divje race. Vode se tu razdelijo v majhna jezerca in snet v slapovih padajo v največje jezero — Kozjak 1535 m nadmorske višine, 82 ha površine, 46 m največja, globina). Jezero, nad katerim je hotel «Plitvice», odlikujejo prekrasna temnoplava barva, idiličen otoček, lepi zalivi, košati gozdovi skoraj ob vsej obali, slapovi in brzice. Na jezeru sta kopališče in čolnarna.
Kozjak je zadnje Jezero v skupini tako imenovanih Zgornjih jezer Ce gremo ob njem navzdol po slikoviti in romantični stezi, pridemo v ozki kraški kanjon, v katerem so Spodnja jezera. Prvo jezero Mi-lanovac, ki se konča s slikovitim slapom Milke Tr-nine, in že smo pri drugem
I
Eden od neštevilnih prizorov s Plitvičkih Jezer, na katere
bomo nikoli pozabili
jezeru Gavanovac z zeleno-plavo barvo vode, ki se preko Velikih Kaskad prebija med rastlinjem v jezero Kaludžerovac. To majhno Jezerce, ki ima 2 ha površine, je v sredini svet-loplave barve, ob straneh pa sivo. Tu je tudi Modra Spilja, ki je delno pod vodo, a se lahko pride v njo s čolnom. Naslednje jezero — Novakoviča Brod — je zadnje mirno jezerce, kajti takoj za njim pridemo do Sastavcev, ki so naj veličastnejši prizor Plitvičkih jezer. Tu se združijo vode iz prej omenjenega je zerca ter potok Plitvice, ki pada v več kol 70 m visokih slapih na dno kanjona, v katerem nastane reka Korana Samo za opis tega čudovitega koščka Pii-tvičkih jezer bi lahko porabili deset in deset listov papirja ter objavili na stotine prekrasnih fotografij.
Premalo časa bomo imeli, da bi si lahko ogledali vsa jezera. Zgornja so večja in mirnejša, spodnja manjša, a dosti slikovitejša. Zato bi našim izletnikom priporočili, da si ogledajo vsaj Spodnja jezera in Sastavce, kajti prizore, ki jih bodo tam videli, ne bodo nikoli več pozabili.
Od Plitvičkih jezer do Vr-hovin bomo potovali po novi, asfaltirani cesti, potem pa se bodo izletniki hočeš nočeš morali naužiti malo prahu. Cesta proti Senju je namreč v gradnji in bo asfaltirana šele prihodnje leto. Zato bodo naši avtobusi poskakovali na približno 30 km dolgem slabem cestišču, ki pa se izboljša, ko pridemo do Vratnika. Od tu se bo izletnikom odprl prekrasen razgled na Senj-sko Drago in na morje ter otoke v njem in že se bomo začeli v serpentinah spuščati navzdol proti morju. Pol ure vožnje — in naši avtobusi se bodo za trenutek ustavili v Senju, kjer je še danes videti ostanke starinskih stolpov in utrdb in od koder so nekoč uskoki napadali benečanske ladje.
Naš cilj pa je 33 km oddaljena Crikvenica. Sedaj se bomo vozili že po jadranski magistrali in izletniki bodo z zanimanjem opazovali številne otoke, ki se dvigajo iz morja na levi strani ceste, maihn® ir »»*-je zalivčke, strmo in kamnito obalo ter oa so„oa ožgano in presušeno kraško zemljo.
Na mah bomo v Crikve-nici. Iz avtobusov bomo odšli naravnost v hotel, kjer nas bo čakalo kosilo, potem pa brž na kopanje. Crikvenica ,ie znana po svoji dolgi peščeni plaži, kjer bo takrat prav gotovo na tisoče kopalcev. Vsi seveda ne bodo odšli na kopanje in se bodo odločili bodisi za kratek sprehod po Crikvenici
ali pa bodo posedeli v parku z bujno vegetacijo. Skoraj vsako uro vozi iz Crikve-nice posebna ladja na sosedni otok Krk, in sicer v Šilo. To je majhno, tipično ribiško naselje, ki pa ima dve odlični lastnosti: zelo lep zalivček, ki je nadvse primeren za kopanje, in pa dve cošteriji*, v katerih gostom vedno postrežejo z odličnim domačim vinom m vedno svežimi ribami. Ne glede na to pa bo že sam izlet po morju priieten in ga zato vsem izletnikom priporočamo. Omenimo naj tudi, da so v pristanišču turistom na razpolago Jadrnice in motorni čolni, ki sprejemajo tudi večje skupine in tako si bodo lahko
iztetn*1 i Krk z J*0*,.
bolj petični ščili izlet na Krk z J	gCj.
co ali pa z motornm* nom.	bom0
Iz Crikvenice se-spet po lepi cesti m	y
vedno novo pokraji	{U
ljali proti Reki in proti Trstu, kjer se ^ izlet zaključil.	t\v
Z besedami je ^ sti pa še tako na	e,
pa se
povedati in — noto*-: skozi katere bomo P:tavili in kjer se bomo^u ^jjji
°PlsatUto*jjji
Upamo pa, da	: pr1,
izletnikom nudili v bližno sliko našega JtA-kajti naš namen je napr« vsem ta, da se ze seznanijo vsaj z S ^ jih značilnostmi kraje^^
bomo videli in
OP
VELJAVEN OD 30. MAJA DO 5. JUNIJA
Oven (od 21, 3.
do 20. 4.): Zelo ugodne priložnosti za ureditev važnih srčnih zadev. Dobili boste vabilo, ki ga-mo-rate sprejeti. Napredovanje v poklicnem delu. Več pozornosti prijatelju, ki Vam lahko pomaga.
Bik (od 21. 4 do 20. 5.): Zadoščenje in notranje zadovoljstvo. Obisk drage osebe. Bodite bolj sproščeni. Lep uspeh v poklicnem delu. Zvezde so vam zelo naklonjene v vseh zadevah.
Dvojčka (od 21-S. do 20. 6.): živahne diskusije z drago osebo, da boste razčistili nekatere zadeve, nato bo spet zavladala harmonija. Presenečenja v poklicnem delu. Vesele novice. Obisik.
Rak (od 21. 6. do
22. 7.): Prihodnji dnevi ne bodo primerni za sentimentalne dogovore. Obisk prijateljev. Ne obupajte, če vam poklicno delo ne bo šlo še od rok in boste naleteli na male ovire.
Lev (od 23. 7. do
22. 8); Nenadoma ;boste morali spremeniti neka-terč svoje načrte. Pismo, ki vam ne bo preveč všeč. V poklicnem delu boste dosegli lepe uspehe. Nova spoznanja in odkritja.
Devica (od 23. 8.
do 22. 9.): Lepa priložnost, da boste lahko dosegli soglasje in harmonijo z	drago
osebo. V poklicnem delu in	drugih	poslih
boste imeli	precej	sreče.
Pismo in obisk.
Tehtnica (od 23.
9. do 23. 10.): Lepe priložnosti, ki pa	jih ne	boste
hoteli izkoristiti, ker	imate	druge
namene. Odlične bodo pripomogle, da boste dosegli lep uspeh v poklicnem delu.
, A 11	**’
Strelec (od * dr3-do 20. 12>- *dite go osebo frneZ' nekoliko P-ošte-
ljivi	in.	Jr	raf
vajte nle a0t\PA'
položenje. r dobe poslovnega znac gtneS bro	proučite,	da	y	ptr
spletkarij. Odločno gajanjih!	Ine	P'
Kozorog	<°“	ter
12. do 20- ‘^lezlo ugodne Polnosti za „,'de'’e' mentalne icJ)efli Tudi v P°kldoSe8' delu boste o,,, li lepe uspehe m n P prj "»t* Izlet, razvedr^ ^ pi-
A
vali. luč. >u jetna družba. Obis smo
Vodnar (?d ,jre
d» 19 .1»
intenzivne^
živetja, ki „rr
do-
bo
zamisli
Škorpijon (od 23. 10 do 21. 11.):
Vzbudili ste simpatijo v neki osebi. ki ste jo slučajno spoznali. Sreča vam je naklonjena. V poklicnem delu pa boste naleteli na nekatere ovire. Pismo.
vpxln0%r5
d®ni. do«°l bi **
ne bodo dopuščali. ‘‘eni‘> bolj posvetili P°;k“;8 nedelu. Naleteli 5o»‘e	0bt>'
katere ovire, toda pajte.	,,n	2.	d®
Ribi (od 29 gepti-20. 3.): V iade-
mentalnih
vah niste
za r
zadovoljni.^ več-
di te«a ^‘oro* ! krat do sP rilo«-drago osebo. kepa,- jn pJ" nost za napredovanj j9|(, stranski zaslužek.
URE	NA	DEBELO	ZLATNlH*
MAGN AGHI
Ul. S. Lezzaro 8 • TRST - Tel. 35733/36308
tekoči račun 51
OMIkROM	7	EC	H	NO	S	OOXA
SfSB
$
m
KR IŽA
>CO0000CC0C<iQ0O0Q00CXJCX300C>000000000CXXX>000000 CDCDCDCDCDCD Prihodnjo nedeljo velika konjska prireditev v Lipici
Pred 380 leti je bila ustanovljena
danes svetovno znana kobilarna Lipica
Nekaj zanimivih podatkov iz pestre zgodovine lipicancev ■ Konjska revija, na kateri bodo sodelovali klubi iz vse Jugoslavije
Prihodnjo nedeljo, in sicer 5. junija, bo kobilarna v Lipici slavila 380-letnico svoje ustanovitve. Ob tej priložnosti bo v Lipici velika konjska revija, na kateri bodo sodelovale kobilarne in konjski športni klubi iz vse Jugoslavije. Program bo izredno zanimiv, pri čemer bodo v središč u pozornosti seveda domači lipicanci. Kako so lipicanci nastali pa nam bo povedal naslednji sestavek:
V trikotu: Sežana (6 km) ~~ Divača (9 km) — Trst (11 |°n). tik ob jugoslovansko-'talijanski meji, v zeleni oazi sre<U tipične kraške okolice, v senci stoletnih lip in hra-;f°v, ki jim je silovita kra-*a burja skrotovičila veje,
kljubujoč stoletjem, se nahaja svetovno znana kobilarna LIPICA, zibelka slovitih «li-picanskih« konj, idola vseh dresurnih jahačev in ljubiteljev konj, ((BELIH BOGOV«, ki še danes s svojimi nastopi v Dunajski španski jahalni šoli zadivljujejo na sto-tisoče ljubiteljev te naše, po mnenju konjerejskih strokovnjakov, najlepše in naj-plemeniteiše živali na svetu.
2e za časa Tračanov je obstajal v Vremski dolini pred ponirkom Reke v Škocjanske jame tempelj, posvečen bogu Dionizu, zaščitniku konj. O-koli tega templja je bil gaj, v katerem so gojili odlične konje, ki so jih vitezi srednjega veka visoko cenili. Tudi na cesarskem dvoru na Dunaju so poznali te konje in to je bil verjetno tudi glav-
ZLATA POROKA
. Danes praznujeta pri Sv ,v*nu zlato poroko Antonija 8 Josip Karnel, ki jima po •oniate pravijo pri «Krajcar-j8*- Zlatoporočenca sta si ob-Jubiia večno zvestobo v zapri cerkvi, in sicer 29. maja leta. Od tistega dne sta *dno živela pri Sv. Ivanu, *^8r sta si delila dobrote in *lobe skupnega življenja, ki **Veda ni bilo lahko, še po-j 80 v vojnem času, ko je -°**P nosil vojaško suknjo v »lmaciji. Josip, po poklicu !i-*r> Je vse življenje trdo de-* ■ da je	lahko preživljal
rkžino in vzredil obe hčeri I® s>na. Komaj pred nekaj Je opustil delo in sedaj Jlva zaslužen pokoj. Njego-8 družica	Antonija je pa
5eskozj skrbno vodila doma-Sbspodinjstvo v lepih in *™lh časih	skupnega življe-
nja.
^iatoporočenca sta zaved-8 Slovenca in tudi redna či-I ^IJa našega dnevnika, ’+■ 0 se čestitkam njunih otrok, JJukov, sorodnikov in prija-*J*v pridružujeta tudi ured-'1StVo in uprava ciPrimorske-J* dnevnika* ter jima želita / mnogo srečnih in zdravih Hn' življenja v sredi svojih ra*ih.
JA ML JE
jj, reJšnjo soboto je bil v Tr-J občni zbor konzorcija za horacijo Lizerta, katerega
^ J® kot predstavnik deber-,?ske občinske uprave ude-d podžupan Jože Pahor.
^ Prejeli so lanski obračun, j' Ukazuje 141 milijonov lir atkov, za prihodnje leto . Predvidevajo, da se bo vso-tvišala na 247 milijonov.
Ij. Opravljali so tudi o draž-j Za oddajo melioracrskih 4 ■ ki bo 10. junija. Predvi-v*io, da se bo priglasilo ‘J djetij
tj
. redstavnik doberdobske u-Jt	Pahor	je vprašal, če
kuirt	tisto	delo, ki ga je
Vp zer opravil v enem dne-na področju Sabeljskega »1, Pra> v okviru melioracij-del. Odgovorili so mu, kr-	s*r°j	poslal tehnični
H zaradi gradnje mosta
uredili, predvsem pa asfaltirali, ker so se že dodobra naveličali požirati prah, ki jim sili v hiše in kvari pridelek na polju.
DOBERDOB
Družba Autovie Venete ie poslala na	županstvo obvestilo, da bo	lastnikom zemlje,
kjer bo speljana avtomobilske cesta,	plačala odškodni-
no. Doslej ni prišel k prizadetim kmetovalcem, ki so vsi iz Jamelj, še noben predstavnik družbe, da bi se o tej stvari	pogovorili.
Kmetovalci so se nam pritožili, ker jim vojaški oddelki. ki se vežbajo na dober-dobskem Krasu , povzročajo materialno škodo. Kmetovalci imajo sicer pravico, da škodo prijavijo, toda kaj, ko pa ne morejo s točnostjo povedati naslova edinice, ki je škodo povzročila.
ni povod, da je nadvojvoda Karel, sin cesarja Ferdinanda, pri prevzemu regenstva nad primorsko deželo, kupil od tržaškega škofa posestvo Lipica, kjer je že leta 1580 ustanovil kobilarno.
Razen domačih konj, potomcev konj iz gaja pri reki Timav, je v kobilarno se istega leta in kasneje pripeljal večje število žrebcev in 'kobil takrat slovite španske rase, ki jih je kupil v Španiji in Italiji,
V teku stoletne odbire in selekcije, se je tako v Lipici izoblikovala posebna pasna pretežno belih konj, ki je danes znana po vsem svetu kot ((lipicanska«.
Burna je zgodovina te naše najstarejše kobilarne. Za časa napoleonskih vojn se je morala kobilarna trikrat u-makniti iz Lipice, in sicer prvič leta 1797 v Stuhlweisen-burg, drugič leta 1805 v Dja-kovo in tretjič leta 1809 v Pecska pri Mezoehegyesu. Pri teh selitvah so bile uničene tudi vse rodovniške knjige razen nekaj malega, kar je ohranil dvor na Dunaju. V prvi svetovni vojni je bila kobilarna preseljena v Laxen-burg in Kladrub, po končani vojni pa je bila razdeljena, in sicer je dobila Avstrija 87 konj, s katerimi je osnovala bobilarno Piber pri Gradcu, ki še danes obstaja, a ostanek od 109 konj je dobila Italija in jih vrnila v Lipico, ki je tedaj teritorialno pripadla k Italiji. Tudi zadnja, druga svetovna vojna Lipici ni prizanesla. Po kapitulaciji Italije, je nemška vojška odvedla iz Lipice vseh 179 konj in jih prepeljala v Hostinec na Češkoslovaškem. Od teh konj se je 1947. leta vrnilo v Lipico samo 11 konj (1 žrebec, 3 kobile in 7 žrebet), vsi ostali konji pa so bili predani Italiji, ki je z njimi ustanovila svojo kobilarno «Monte Maggiore* v Fara Sabina pri Lazio (30 km od Rima).
V reji lipicancev imamo danes v Lipici šest linij žrebcev, ki po očetih izvirajo:
PLUTO — od originalnega danskega belega žrebca Pluto, rojenega 1765;
CONVESANO — od originalnega neapolitanskega žrebca Conversano, rojenega leta 1767;
NEAPOLITANO — od originalnega neapolitanskega rjavega žrebca Neapolitano, ro-jt nega leta 1790;
FAVORY — od originalnega lipicanskega žrebca Favo-iy, kulaš, rojenega v Kladru-liu leta 1779;
B0LJUNEC
MAESTOSO — od originalnega lipicanskega žrebca Mae. itoso, belec, rojen v Mezo-hogyesu leta 1819;
SIGLAVY — od originalnega arabskega žrebca Siglavy, rojenega leta 1810.
Rodovi kobil v lipicanski reji izvirajo od naslednjih pramater, in to:
Rod 1 — Sardinija rojena v Lipici 1779; rod 2 — Spa-diglia rojena v Lipici; rod 3 — Argentina rojena v Lipici 1767! rod 4 — Afrika rojena v Kladrubu 1741; rod 5
— Almerina rojena v Kladrubu 1709; rod 6 — Presciana roj. v Kladrubu 1782; rod 7,
— Englanderia rojena v Kladrubu 1773; rod 8 — Euro-pa rojena v Kladrubu 1774; rod 9 — Stornella rojena v Kopčanih 1784; rod 10 — Fa-rcosa rojena v Kopčanih 1793; rod 11 — Deflora rojena na Danskem 1767; rod 12 — Rosza rojena v Cabuni 1889; rod 13 — Kheil il Massaid, o-riginalna arabka, roj. 1841; rod 14 — Mersuha originalna arabka, rojena 1849; rod 15
— Giidrane originalna arabka, rojena 1841; rod 16 — Djebrin, originalna arablka, rojena 1862; rod 17 — Mer-curio, originalna arabka, rojena 1809; rod 18 — Theodo-rosta, originalna arabka, rojena 1860.
To so stari rodovi kobil, od katerih pa ne obstajajo več rodovi 12, 13 in 14, ker so izumrli.
Razen starih rodov obstajajo v Lipici še novi rodovi hrvaške reje lipicancev, in to: Margit rojena v Cabuni, Traviata, rojena v Cabuni (Jankovič); rod Mtss Wood. rojena v Vukovarju (grof Eltz); rod Budva rojena v Stančiču in rod Rebeka (Ju-suf Thais) rojena v Vrbiku.
Prvenstvena naloga kobilarne Lipica v novi Jugoslaviji je, da vzreja originalne lipicanske žrebce in kobile zaradi osveženja krvi v ostalih kobilarnah doma in inozemstvu, ki se bavijo z vzrejo lipicanskih konj.
4	;
Lipicanec	(Foto Magajna)
MiMiiiiiiiiiiiKiiiiiiiHiiiiitiiniiitiiiMiiuMHMiumniiinmmumunHmMimmiiiiinumuHn
IZ ŠTEVERJANA
Zadovoljiv pridelek češenj
TBN0 VIC A
Na letošnji vinski razstavi Kobarida je slabo končal svo-v Dolini so bila nagrajena tu-1 je počitnice pri sorodnikih v di štiri vina iz Boljunca, iz Podbonescu. Ko ga je peljal česar lahko ugotovimo, da do-j njegov sorodnik, 35-letni Ru-mači vinogradniki pridelajo' dolf Klinjon z motorjem iz res dobro vinsko kapljico. Za-| Čedada proti domu, je nena-
to so tudi osmice vedno dobro obiskane in v tem mesecu smo imeli kar dve naenkrat.
V četrtek 2. junija bo v vasi nova osmica, ki jo bo «na-stavii« Josip Bolčič s štev. 12. Točil bo belo, ki je bilo na dolinski razstavi nagrajeno s srebrno medaljo, in črno vino, ki je m»d 190 razstavljenimi vini v Butriju dobilo pohvalno diplomo.
S0V0DNJE
»Uti iun')a bo na sedežu so-
ehjske občine dražba, na bodo dali v zakup a-
V ' ranje občinske ceste So-l* rt ~ Gabrije. Občinski bQe tavniki se nadejajo, da
(j6 [Jtažba dobro potekla in fctlž » z	*ut** ltma*u
obč	želja vseh
v6ž4t*V, ki se poslužujejo te ceste. Nedvomno pa ^ Vsemi ravno Gabrci ko-^ čakajo, kdaj bodo cesto
Iz Beneške Slovenije
V nedeljo 22. maja sta bili v Gor Brdu kar dve poroki in to t> eni sami hiši. 30-letni Mario Vogrič je poročil 28-Ictno Nilo Ruttar, Vogriieva sestra Berta pa se je poročila z Jožejom Bibavem iz Išil-j ega.
Novoporočencem želimo srečno in zadovoljno zakonsko
življenjel
* * *
Blizu St. Petra Slovenov ob
Nadiži je padel s kolesom 33-letni Jožef Karlič Sz St. Petra. Pri padcu si je prebil zgornjo ustnico ter poškodoval obraz in lobanjo. Odpeljali so ga v čedadsko bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dvanajst dni, seveda če ne bodo nastale druge komplikacije.
# * *
Devetletni Jošef Hokošm iz
doma zgubil ravnotežje in reveža sta padla na tla. Mali Hokošin si je pri padcu zlomil levo nogo in dobil več prask po obrazu. Prav tako si je zlomil levo nogo tudi Klinja, poleg tega pa še nosni hrustanec. Nesrečneža se bosta morala zdraviti najmanj štirideset dni.
Tudi pri nas že vidimo, kako stroj nadomešča delovno roko. Nedavno so na zemljišču posestnika Škrka poskušali stroj nemške znamke za kopanje. Stroj se je dobro obnesel in drobil zemljo, čeprav je bila zaradi suše izredno trda; orač (tehnik) ga je vodil z lahkoto in ga tu pa tam tudi izpustil iz rok. Zemljo je zdrobil tako dobro, da je bila pripravna za setev.
Zašli smo ie tako daleč, da koscev sploh ni dobiti. Dočim smo prva leta po otvoritvi obmejnega prometa dobili kakega delavca (kosca), je to v zadnjem času skoro docela odpadlo. Ni torej čudo, če smo tudi v našo vasico dobili ko-silni stroj. Svojo »krstno* košnjo je že uspešno prestal in bo menda imel dovolj posla, če ne toliko letos, pa v bodoče, ko ne bo suša senožeti in deteljišč tako opustošila.
Posledice zadnje slane, ki je segala do nas, se poznajo v nižjih legah zlasti na mladju bliže tal. Tudi letos bomo morali biti budni za borbo proti peronospori in oidiju.
Prvi letošnji sadež, češnje, gre še vedno zelo dobro v promet. Steverjanci, ki so na Goriškem med največjimi pridelovalci češenj, so s kupčijami kar zadovoljni. Blago prihajajo s tovorniki kupovat tržaški pa tudi videmski trgovci. Precej pa ga kmetje sami odpeljejo na goriški trg. Cena se suka od 80 do 120 lir.
Ce bomo imeli še delj časa hladne noči, tedaj lahko rečemo, da bodo prišle zadnje češnje na trg čez kakšne tri ali štiri tedne in da se bodo dobro prodale, ker ne bodo črvive. Letošnji pridelek je precej boljši od lanskega, ker so škropili češnje z oljem. S tem so dosegli, da je tako listje kakor tudi sadje popolnoma zdravo. Na takšen način so si prihranili škropljenje z arzenatom.
Ce bodo naša predvidevanja držala, to se pravi, če bo zaradi škropljenja sadnje zdravo, tedaj Avstrija in Nemčija ne bosta zaprli meje za uvoz češenj, kadar se bo v njih pojavil črv. To bi bil za vse goriške sadjarje zelo velik gospodarski uspeh.
V tem tednu, ko bodo pričele rdečiti zadnje vrste češenj, bodo morali kmetje škropiti drevje z »rogorjem« proti črvivosti. Ker je škropilo strupeno, morajo poprej pokositi travo pod drevjem, ali pa počakati, da se njegov u-činek uniči. Za to so potrebni trije tedni.
Vsem kmetovalecm se priporoča, da to delo opravijo, kajti le v takem primeru bodo imeli zdravo sadje, ki ga bodo Avstrijci in Nemci lahko uvažali.
M A V HINJE
Nedvomno bo javnost zanimal tale drobec zgodovine naše vasi: Naši predniki so se naselili na izpostavljenem krs. ju, ki jim je prinesel težke čase. Vas je bila tiikrat požgana .V letih 1615-1617 so jo opustošili in zažgali Ber.ečani, 300 let kasneje pa sta jo prizadela prva, nato druga svetovna vojna. Kot je znano, jo je v avgustu 1944. leta z Vižovljami, Cerovljami in Medjo vasjo vred upepelil faši-
stični plamen. Naj še omenimo, da tudi francoska vojska (Napoleon), ki je leta 1809 šla tod mimo, ni prinesla vasi nič dobrega.
Vas je stara 600 let. Kmetje so bili najprej podložniki oglejskih patriarhov, nato devinske gospode. Robote so jih zelo tlačile. Leta 1704 so skupno s Cerovci in Gorjanci prosili za zmanjšanje dajatev. Sklenjeno je bilo, da bodo oskrbovali grad z drvmi; iz grofovih gozdov jih bodo pripeljali v grad in jih razcepili, živino in vozove bo dal grad Za trgatev morajo pripraviti vse potrebno in še naprej služiti za poganjače na lovu. Poleg tega morajo nositi pisma v vasi devinskega gospostva.
Cerkev je bila sezi lana pred dobrimi 200 leti, zvonik pa leta 1797. Ta letnica je bila vklesana v ploščo z latinskim napisom, kjer je tudi bilo rečeno, da je dal prostor in na svoje stroške postavil prve sežnje pan Matija Pernarčič (Kolman). Bil je premožen in samozavesten kmet, kar se da razbrati iz njegove oporoke ki jo je povedal domačinom in so jo potem napisali v Devinu.
Pred svojo smrtjo 1. 1813 si je določil pogreb s tremi duhovniki, Ubožcem in pogreb cem je volil dve orni črnega vina in dve peči kruha. Za primer, da ne bi žena hotela živeti z družino, dobi letno pet polovnikov pšenice, 10 pir-jevice in nephanega ječmena, 1 polovnik fižola, 20 funtov olja (takrat so ga sami pridelali), 3 orne črnega vina in 2 belega, gnjat, pol rebra in 10 funtov domačega sira.
Hčerki, ki se je poročila na Ivanji grad, je hiša dala za doto ženske reči, ki so danes neznane. Odnesla je 2 orehovi skrinji, posteljo, prešito odejo (kovter), 2 volneni odeji, 2 krili valon, 3 iz domače pre dene svile ali šaje, 3 krila mešana, 2 pisani, 4 krila ni-godin in vrsto drugih reči.
Opis bale je bil v slovenskem jeziku, prav tako tudi zgoraj omenjena Pernarčiče-va oporoka, ki jo je napisal notar Franul iz Trsta, vnet Slovan, ki je 1.	1811 izdal
slovnico za Italijane. Ce bogati Pernarčič ni bil pismen, se ni čuditi, saj so bili malo prej nepismeni celo plemiči.
Besede po menijo: VODORAVNO:	1. tatarski
poglavar, 4. surovina za izdelavo metel, 9. moško ime, 14. brez uspeha, 16. ječa, kaznilnica, 18. kuhalna posoda. 20. nakraden, nasilno odvzet 22. šotorjenje, bivanje pod milim nebom, 24. vodilni madžarski politik, 26. verificiram, potrdim, 28. uporabljiv, 30. del pohištva (množ.), 31. začimba, 32. vrh drevesa, 34. povelje, ukaz, 36. preko, 37. latinski predlog, 38. ki mu je bil vrnjen ugled, ki mu je bila kazen izbrisana, 41. samo, 42. pleme, rasa, 43. v rudnikih pogost nevaren plin, 44. krivoverec, 46. listnato drevo, 48. mehek, drobljiv kamen, 50. postopač, raztrganec, 51. se preživlja s prodajo in nakupovanjem, 53. sadra, gips, 55. rase večinoma v gozdovih, 57,. žito, 58. vrsta kopitarjev (ne živi v naših krajih), 60. število, 62. kazalni zaimek, 63. ribiška potrebščina, 65. smoter, namera, 67. zlat denar, 69. velika posoda, 70. starejši ugleden mož, 72. obmetšvam s snegom, 74. zgrbančeni, valoviti, 76. goljufan, 78. bedak, neumnež, 80. otrok, ki ga redijo drugi ljudje, ne pa starši, 81. označba, naslov. 83. košček redkega, rahlega blaga, tudi snežinka, 85. ne posebno pogost, 86. slovenski pi-
satelj (Fran Ksaver), 87. spletkar, intrigant, 88. ne vam ne njim.
NAVPIČNO: 1. moško ime, 2. rimski bog ljubezni, 3. predvidevan, naznanjevan v naprej, 5. predlog, 6. otok na Jadranu, 7. pokrajina v Grčiji, 8. vrsta novca, 10. na-da, 11. hud živčni pretres, 12. pokrajina v Zapadni Indiji, 13. srbski kvizling v zadnji svetovni vojni, 14. ustanova, inštitut, 15. kot dodatek, preko dolžnega, 17. trgovski popust, 19. zelo uporabljano mazilo, 20. prenašalec tovorov, 21. se gibljem sem in tja, 23. vrsta čaše, 25. oster, odločen, 27. tuje žensko ime, 29. urno-bolni človek, 33. berem, 35. trdo delam, 38. hrup, trušč, 39. majhen polotok pri Dubrovniku, 40. državica v Himalaji, 42. tovarna koles v Ljubljani, 45. miren, brez hrupa, 46. prebivalec Trsta, 47. propagandna tiskovina, 49. ki ne pozna šale, 51. trtin, 52. dišavnica, 54. košarica, 56. vrsta rastlinskega škodljivca, 59. majhen rep, 61. krvoločna zver, 62. droben, ne debel, 64. kregam, 66. trud, prizadevanje, 68. neizogiben, zelo potreben, 69. vlijem kapljico, 71. pokrivala, 73. živilo, 75. revščina, 77. mesto v Srbiji, 79. del puške, 82. kratica za smučarski klub, 84. toda, vendar (v narečju).
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. Primorski dnevnik, 16. n s, IS. rodoviten, 19. Arležanka, 21. poličar, 22. zibam, 23. pota, 25. liter, 26. zavit, 27. miner, 28. ov, 30. met,	31.	Pirej,	32.	Peter,	33.
Lim, 35. kamen, 36 možat, 38. otok, 40. davek, 41. pelin, 42. ko, 43. mesojedec, 45. zatem, 46. sol, 47. Kosovel, 48. poseg, 49. kače, 51. resor, 52. sobar, 53. nomad, 54. rt, 56. cin, 57. komat, 58. namere, 59. erg, 61. pilot, 62. jadec, 63. rani.	65.	sitar.	66.	napet,	67.
le, 68. osemdeset, 70. karat, 71. zet, 72. devetka, 73. asimilirat i.
NAVPIČNO: 1. pr., 2. rop, 3. idol, 4. molim, 5. ovitek, 6. ričet, 7. star, 8. ker, 9. in, 10. naiven, 11. erbij, 12. plat, 13. nem,	14.	Iž, 15. kapitan,	16.
akter, 17.	Saar,	20.	nonet,	22.
zarek, 24. polom, 26. zimec, 27. mezim, 29. vitek, 31. Pavel, 32. poseg, 34. Mosor, 35. kader, 36. meter, 37. poledeneti, 39. kosec, 40. devon, 41. pasat, 42. kočar, 44. Josip, 45. zobat, 46. samec. 48. pomor, 49. komet, 50. prerod, 52. sola ta, 53. nadeti, 55. trase, 57. kite, 58. Nepal, 60. gnev, 61. Pisa, 62. j ari, 64. ime, 65. sek, 66. nam, 67. let, 69. dt, 70. ki, 71. za.
KMETJE, VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35*160
katera vam nudi po najnižjih cenan vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, tovarne A GRIA WERKE
Tvrdka LORENZI
TRST, Ul. S. Lazzaro 17, tel. 24-245
In mehanična delavnica V Ul. S. K ra n te.sco 38
Izvaža:	ISO moto,
EW 175 c., PARILLA 125 c., Parilla 250 c., Alpino, Ducatti 98 šport ter Lanibrete in Vespe — rabljeni in generalno popravljeni od 60000,— lir dalje. — Pelje čez mejo v Sežano.
Pri
MADALOSSO
v Trstu, Ul. TorrebianCa, vogal XXX Ottobre,
djbite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PER MAFI,EX — Cene ugodne
M
ČRNEMU PANTERJU PRIPO-
ROČI, DA MAJ P rai ivoJE najhi
■i tvoji. najhitbejSeMmm JEVNIKE.
1PAJO PRITIJlM - J	JKSS’!^U>UL
REJ NA utSraL^r'	^1
POL URE KASNEJE SO TRIJE INDIJANCI ZAPUSTILI DOUNO IN ODMAJAL VSAK V SVOJO SMER
... TOOA VS004 JE MOTELA, DA JE DNI, Ki JE JAHAL PROTI SEVERU, NALETEL MA KITOVO SLED. fj
WOAH.!--- sled/ MAJHNEGA stopala ... še svEZE... Goro
VO SLEDI BELE SQUAW 1
^a&au-
UCH! ...velika
kACA Bo V/2C
skalp bele
SQ04VV
6
KER SO SLEDI VODILE PROTI SEVERU, V SMERI kimballA, KAMOR JE BIL INDIJANEC MA -MEN JEM, JE UTA IMEL LAHKO DELO. PO PRIBLIŽ■
 %JZ
RITA,
  -SVE-
2II MA BREGU REKE.
I UCH 1 ■ ■ ME 6QUAVjlJ
 1C-----
mladi bledoličnim/J
WOAH ! VCLIKA KAČA BOJ kMALU IMEL LEP SKALP		
m	n	us
(Audaljevanje sledi!
L
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 22,5 stopinje, najnižja 13,4 stopinje, zracr.i tlak 1015,9 se dviga, veter 5 km jugozahodnik, vlaga 56-odstotna. nebo 4 desetine pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19,8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 29. maja MAJDA
Sonce vzide ob 4.21 in zatone ot» 19.44. Dolžina dneva 15.23. Loba vzide ob 7.42 in zatone ob 22.J7, Jutri, PONEDELJEK, 3«. maja MILICA
Bliža se XII. tržaški velesejem
Lesne razstave se bo udeležila tudi afriška republika Gabon
Zanimiva novost bo letos ^razstava mesta Dunaja», ki jo priredi dunajski magistrat - Druge zanimivosti avstrijske kolektivne razstave
Včeraj je predsednik: tržaškega velesejma prejel poročilo vlade iz Gabona, ena izmed republik Zahodne Afrike, ki je pred kratkim postala neodvisna, da se bo udeležila 9. razstave lesa skupno z afriškima republikama Kamerun in Slonokoščeno obalo. Z udeležbo Gabona bodo navzoči na 12.
stoo in slovenskih elementov v upravne svete občinskih u-stanovs. Dejal je, da namreč ne more nadalje sodelovati z občinskim odborom zaradi »nacionalne in verske doslednosti».
Dr. Pecorari je demokristjan in je bil tudi član ustavodajne skupščine. Znano je
tržaškem velesejmu dejansko	demokristjanske
vsi dobavitelji afriškega lesa., ^	v	.	M___■
! desnice. Ker pa je tudi znano.
v$i
Letos bo mednarodna razstava'j ,	...	*	*
lesa zadobila resnično svetov- d“ le btl /a ca,a nemške oku, ni značaj, «aj se je bodo urad-	interniran	v Dachauu,
no udeležili Jugoslavija, Av-j je njegovo zadržanje povzro-strija, Sovjetska zveza, Kame-, čilo začudenje v demokratič-run. Gabon in Slonokoščena ni javnosti, saj si ne bi nihče obala, poleg tega se je bodot pričakoval od človeka, ki je o-
poluradno udeležile še druge države, med katerimi je Malajska republika. Gabonski paviljon bo priredil Centre Tech-nique Forestier Tropical.
Kot običajno se bo letos Avstrija udeležila velesejma s kolektivno razstavo in z udeležbo na razstavi lesa; toda letošnja velika avstrijska novost bo «razstava mesta Dunaja«, ki bo zavzela 300 kv. m prostora in ki jo priredi dunajski magistrat. Razstava se bo imenovala «Zeitgenoessis-ches Bauen in Wien». Ta razstava, ki bo nekaka poslastica za italijanske in tuje obiskovalce, bo kazala, kaj vse dela dunajsko županstvo na industrijskem, trgovskem in socialnem področju, kakor tudi redno upravno življenje v tem velemestu.
Na uradni kolektivni razstavi, ki bo kot običajno v palači narodov, bo zvezna avstrijska trgovinska zbornica pokazala razne predmete in dejavnosti, ki gredo od športa do lova in od podvodnega ribolova do turizma. Znano je, da so se vse te panoge v zadnjih letih močno razvile ter predstavljajo velik vir dohodkov za avstrijsko gospodarstvo ter za. gotavljajo znaten dotok tujih valut.
Se čudimo...
več Slovencev, med katerimi sta tudi Walter Sclauo in Sto-janus Sclauo j pravico, da bi bili zastopani v upravi ustanov, ki se jih neposredno tičejo.
Zaradi izredno velikega odziva naših čitateljev
Zakljužene prijave la naž izlet
Skoraj 500 vpisanih - Nujne bodo nekatere spremembe, ki se bodo nanašale na prenočevanje in pot - Kdor se ne strinja, dobi vpisnino vrnjeno
Vpisovanje za naš izlet na Plitvička jezera in v Crikve-nico je zaključeno. Priznati moramo, da nismo pričakovali tako velikega odziva naših naročnikov in čitateljev, čeprav smo prejšnjo nedeljo napisali, da bomo morali v primeru večjega števila prijav, kot jih predvidevamo, vpisovanje predčasno zaključiti.
To se je tudi zgodilo. Včeraj
Odbor Podpornega društva (Dijaška Matica* in uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu čutita prijetno dolžnost, da izrečeta iskreno
JAVNO ZAHVALO
vsem neštetim dobrotnikom, ki so s svojimi darovi pri pomogli k ureditvi in dostojni opremi novega Dijaškega
doma.
Požrtvovalnih darovalcev Je bilo toliko — in med njimi mnogo neimenovanih — da nam je bilo nemogoče vsakemu posebe se zahvaliti.
Mnogi dobrotniki so si naš novi dom že ogledali. Ponovno vabimo še vse one, ki doslej niso imeli prilike, da bi nas obiskali, da to store, čim Jim bo to mogoče.
Topli zahvali pridružujemo še našo prošnjo, da bi nam slovenski rojaki tu n po svetu ohranili še nadalje svojo naklonjenost, da bosta mogla Dijaška Matica in Dijaški dom vršiti svoje poslanstvo.
Pozdravljeni 1
Trst, dne 23. maja 1960.
UPRAVA SLOV. DIJAŠKEGA DOMA TRST
kusil nacistično preganjanje, da bo sedaj na stara leta zastopal takšna diskriminacijska in rasistična stališča, kot mo že včeraj poudarili za liberalce.
Ce bi lahko parafrazirali njegove besede, bi dejali, da ne more več sodelovati v občinskem odboru zaradi svoje «verske nedoslednosti«, kajti kako bi lahko resničen kristjan odrekal slovenskim občanom, ki živijo tu (dejali bi lahko od pamtiveka, saj nahajamo med podpisi tristo tržaških meščanov, ki so leta 1202 izrekli prisego svestobe beneškemu dožu Dandolu tudi
  1
Pet fašističnih shvadristov 3. junija pred sodiščem
Zagovarjati se bodo morali za povzročitev eksplozije v ob. einskem svetu, bombnega atentata proti avstrijskemu konzulatu in tiskanja ter trošenja nedovoljenih letakov
ODBOR PODPORNEGA DRUŠTVA (DIJAŠKA MATICA*
TRST
Ul. Ginnastica 72 - tel. 93-167
ca bo sodnik Fienga sodil skupini petih mladih članov fašističnih škvader, ki so v začetku lanskega leta poskusili razmetati letake v sejni dvorani občinskega sveta z lažjo eksplozijo in ki so kasneje izvršili bombni atentat na avstrijski konzulat v Ul. Navali.
Na obtožni klopi bodo sedeli:	Giuseppe Baldo, star 23
let iz Ul. Appiari 12; Ugo Fab-
Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora je odbornik za zdravstvo dr. Fausto Pecorari izjavil, da se odpove svojemu mestu v znak protesta proti vključitvi «komuni-
   .....
Drugi dan simpozija na tukajšnji univerzi
Izredno zanimanje za referate slovenskih pravnih strokovnjakov
Simpozij o delovnem pravu in socialnem varstvu na tukajšnji univerzi, ki se ga udeležujejo kot gostje slovenski pravni strokovnjaki in znanstveniki ter profesorji prava na tukajšnji univerzi, poteka na način, ki ga lahko označimo za nadvse razveseljiv,
V petek popoldne je bila diskusija o referatih prof. dr. Snuderla in prof. dr. Kyov-skega. Iz samih vprašanj se je videlo, da so tukajšnji profesorji referate natančno proučili. Vsa vprašanja so bila zelo stvarna, tako da je bilo očitno zanimanje in želja za spoznanje dejanskega stanja. Diskusija je bila res ves čas na visokem nivoju. Poleg profesorjev sta dikusiji prisostvovala dva višja predstavnika tukajšnjega sodišča in tudi sama posegla v diskusijo. Tudi odgovori so bili vseskozi stvarni ter zgolj znanstveni.
Včeraj dopoldne sta imela referata prof. dr. Vavpetič in
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI »-IT. TELEFON 93-808 IN 84-888
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL — Td. 33-83
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 — Tel. št. 87-898
OGLASI Cene oglasov: Z* v*ak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120,
osmrtnic* 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi
oglasi se naročajo prt upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vn»or*J:
četrtletna 1300 lir polletna 2500 Ur, celoletna 4900 Mr — Nedeljska številka mesečno 100 Ur letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, meaečno 250 din — Nedeljska letno 1440. polletno 720, četrtletno 360 din - PoKnl tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst D-5374 - Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Strl-tarjeva ul 3-1, tel. 21-92* tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani #00-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiakarski zavod ZTT Trat
Tretjega prihodnjega mese-lbri, star 20 let iz Ul. Fosco-
lo 10, Licio Metti, star 23 let iz Carbole 442; Mario Mussa-ni star 23 let, sedaj pri vojakih v Pordenonu in Bilosla-vo Fausto, star 23 let, sedaj pri vojakih v Bergamu.
Baldo in Fabbri sta obtožena, da sta 20. februarja sodelovala pri akciji, ki je imela namen, da se razmečejo po občinski sejni dvorani fašistični letaki. Pri tem sta se pošlužila lesenega zabojčka v katerega sta spravila letake; da dnu pa je imel majhno količino smodnika. Zabojček sta položila na ograjo galerije, ki je namenjena občinstvu. Prižgala sta vrvico ter ušla iz občinske palače. Grobo pripravljen mehanizem pa ni deloval in goreči papirji ter kosi smodnika so padli na misovske svetovalce. Na letakih so fašisti grozili z nasiljem, če bi prišlo do uveljavljanja dvojezičnosti na tržaškem ozemlju.
Obtožnica dolži nadalje Bal-da, Fabbrija in Mussanija, da so v noči med 9. in 10. aprilom 1959 napravili atentat na avstrijski konzulat. Cez zid, ki obdaja stavbo, so vrgli kos cevi, ki je bila napolnjena z eksplozivom. Balda še posebej dolžijo, da je hranil brzostrelko znamke «Berretta». Metti je s svoje strani obtožen, da je tiskal letake, ne da bi označil kje so bili izdelani.
Mussanija dolžijo nadalje, da je 4. januarja 1959 širil po Trsta in okolici razne letake, ne da bi spoštoval tozadevne predpise; Fausto pa je obtožen, da je ob tej priložnosti peljal Mussanija z motorjem po tržaški okolici.
— «»----
dr. Dular. Prvi je govoril o službenem razmerju javnih uslužbencev, drugi pa o sistemu razdeljevanja osebnih dohodkov. V primerjavi z veliko udeležbo v petek je bila včeraj	udeležba	nekoliko
manjša, kar pa je treba pripisati dejstvu, da so imeli nekateri od tukajšnjih profesorjev izpite.
Zanimivo je še, da se je diskusije v petek udeležil tudi predsednik društva ((Pravnik« dr. Tončič. Njegovo vprašanje se je nanašalo na ureditev	problema	narodnih
manjšin v Jugoslaviji. Odgovoril je zelo konkretno prof. dr. Snuderl, ki je navedel tudi podatke o ureditvi vprašanja italijanske manjšine v ugoslaviji.
Včeraj zvečer je gostom iz Ljubljane društvo «Pravnik» priredilo večerjo	v	Devinu,
danes	pa jih je	povabil na
kosilo rektor tržaške univerze prof. dr. Origone.
 j»—-—
Z motorjem v avto
Ker je vozil takoj za nekim avtom, ki se je nenadoma ustavil, se je 20-letni Vittorio Navali iz Ul. Cadorna 13 precej hudo poškodoval, ko se je zaletel vanj. Zdravniki splošne bolnišnice, kamor so ga pre peljali ob pol osmih zvečer, so ugotovili, da si je zlomil levo nogo ter da je dobil pri padcu več podplutb in ran po glavi, po obrazu in levi roki.
Prognoza je 50 dni, če seveda ne bodo nastopile komplikacije.
 ..............................................................    rami
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
parno, da pridobiva fotoklub postopno naklonjenost in zanimanje občinstva. Zlasti pa mladine.
 «*-------
Hude opekline otroka
Ob 15.45 včeraj popoldne so prepeljali s taksijem na dermatološki oddelek Splošne bolnišnice 2-letno Mario Pio Giorgetti, ki jo je spremljala mati, 29-letna Gigliola Giorgetti iz Ul. S. Lazzaro 10. Zdravniki so ugofovili na otroku o-pekline druge stopnje na raznih delih telesa in obraza,
Gigliola Giorgetti je povedala, da je bila male prej s hčerko v baru Russian v Ul. Pa-ganini 6. Mala Maria Pia je kot vsak otrok tekala sem ter tja ter se dotikala vseh mogočih predmetov. Tako se je zgodilo, da je v trenutku, ko ni nikdo pazil nanjo, zgrabila za ročico, s katero se upravlja s paro in vodo pri aparatu za kuhanje ekspresne kave. Nenadoma jo je oplazil močan curek pare, pomešan z vrelo vodo. Deklica se bo morala zdraviti v bolnišnici od 20 do 30
smo pri naših poverjenikih pobrali podatke o dosedanjem številu vpisanih ter ugotovili, da smo predvideno število daleč presegli. Za naš izlet smo predvideli kakih 200 do največ 300 vpisov, kajti toliko postelj smo utegnili rezervirati na Plitvicah, v Plitvič-kem Leskovcu in v Slunju. Na večje število ne bi mogli v nobenem primeru računati, ker pač ni na razpolago prenočišč. Sedaj pa nam ne preostane drugega, kot da začnemo reševati nov problem, namreč kam z onimi, ki jih je preveč?!
Včeraj popoldne, ko smo vpisovanje zaključili, smo l-meli samo v mestu prijavljenih kakih 250 čitateljev, 80 iz devinsko-nabrežinske občine, približno 50 iz dolinske občine, da ne govorimo o drugih vaseh. Skupno imamo vpisanih čez 420 čitateljev, 50 prostorov smo rezervirali za Gorico, tako da smo dosegli skoraj 500 vpisov!
Čeprav se še ne moremo odločiti, kaj storiti, da bi zadovoljili vse čitatelje, ki so se prijavili, pa lahko že danes naznačimo dve možnosti: prva je ta, da bi izlet izvedli v dveh smereh, namreč da bi
Itllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Razpis za prijave
1. Dijaki, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1960.61 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki j‘h dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72/1 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Roma št. 15/II (pri SPZ).
2. Prošnje za sprejem v Di jaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest.
3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice.
4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pet naslovih navedenih v 1. točki.
UPRAVA
SLOV. DIJAŠKEGA DOMA TRST
 «»--------
DIJAŠKA MATICA
1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 15/11 (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v Ulici Ginnastica št. 72/1.
2. Prosilci lahko prosijo:
a) za podporo za plačevanje vzdrževalnine v Dijaškem domu,
b) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada,
c) za podporo v drugih ob likah.
3. Prošnje sprejemata do 31. julija t. 1. predsednica Dijaške Matice ali pa uprava Dijaškega doma. Uradne ure v Dijaškem domu so v času počitnic vsak delavnik od 9. do 12. ure.
4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih.
del izletnikov prenočil v Cri-kvenici ali kje. dritgje in bi si drugi dan ogledali Plitvička jezera ali pa da bi nekaj avtobusov odpeljalo naravnost na Plitvička jezera in zvečer naprej, morda v%enj, kjer bi prenočili* Ni izključeno, da se boajo -^spomnili še na t kako drugo možnost, kšjti vse je pač odvisno od avtobusov in prenočišč.	.
Zaradi tega opozarjamo vse čitatelje, ki so se prijavili za izlet, da bodo morali nujno upoštevati težave, ki so nasta-
Danes ob 11. uri na Proseku
Spominska svečanost pri spomeniku talcev
dni.
 .....................■■•■■■■■■■■m im  ..
V Tržiču so splavili cisterno «Agip-Livorno
Botrovala je gospa Gronchi, ceremonije pa se je udeležil tudi finančni minister
Danes dopoldne bo ob spomeniku blizu proseške postaje spominska svečanost, na kateri bomo počastili spomin enajstih talcev, ki so jih nacistični krvniki ubili pred šestnajstimi leti. Komemoracijo, ki se bo začela ob 11. uri, prirejata enotno Zveza bivših partizanov Tržaškega ozemlja in tržaška sekcija ANPI.
le zaradi prevelikega števila prijavljencev in se podvreči sklepom, ki jih bo v zvezi s prenočevanjem in smerjo poti sprejelo naše uredništvo.
Ce pa kdo ne bi pristal na morebitne spremembe v zvezi s potovanjem in prenočevanjem, naj se tako zglasi na mestu, kjer se je vpisal, in tu mu bodo vrnili prijavo ter denar, ki ga je plačal za izlet.
zal nam je, da je do tega prišlo, toda drugega izhoda ni
(_«
A Z S TAV E
Do 6. junija bodo razstavljali v Občinski galeriji svoja dela Augusto Abrami, Livio France-schini, Robert Hlavaty in Vladimir Šircelj,
C
IZLETI
OLEPALlSČA 1
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 29. t. m. ob 17. uri na Kontoveiu
ERIC GODAL — CHRISTIANE GRAUTOFF
NIMFA IZ CENTRALNEGA PARKA
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri in jutri ob 17. uri: LA BOrtSA Di ARLECCHI-NO — Catfe Teatro nastopi s ((Sorveglianza speciale« - «11 tribunale damore« - «11 signor lo» — «In piazža«. Režija Aldo Tri-or.fo, ob 21. uri pa predstava za CUC »Kotliček jagod« I. Bergmana.
C
■ 1 N O
D
PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN C A N K A R »
vabi na
OTROŠKO
PRIREDITEV
ki bo DANES 29. t. m. ob 17. uri v dvorani stadiona «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7.
Na sporedu:
PRODUKCIJA DRUŠTVENE BALETNE SOLE pod vodstvom ADRIJANA VILESA PRIZORČKI V REZIJI GOSPE LELIJE SANCINOVE GLASBENE TOČKE — pri klavirju dr. GOJMIR DEMŠAR.
Vljudno vabljeni vsi prijatelji naše mladine.
DIJAKI VIŠJE REALNE IN KLASIČNE GIMNAZIJE
bodo igrali v sredo, 1. junija ob 21. uri v Avditoriju
ANTIGONO
Napisal Jean Anouilh Prevedel Bogomir Fatur Režija prof. Jože Peterlin Glasba prof. Pavle Merku Sceno izdelali dijaki, načrt Edi Žerjal.
Predstava je združena z slovesom od letošnjih maturantov vseh slovenskih višjih šol :n želi biti praznik slovenske šole na Tržaškem. Dijaki zato toplo vabijo vso slovensko javnost na prireditev.
Vstopnice so na prodaj v Slovenski knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20.
Zaključek tedna Slov. fotokluba
Sinoči se je zaključil teden Slov. fotokluba s številnim obiskom fotografske razstave -a z večernim predvajanjem planinskih in turističnih dokumentarnih reportaž z letošnjih izletov SPD v Planico, na V’-tranc, v Trento, na Krvavec, na pečenja jančka na Artvi-že ter z nekaterimi spomini na fotografske izlete na Pai-laro, Vršič, Prisojnik in Jalovec. Ze obisk na predvčerajšnjih predvajanjih je bil zelo lep, včeraj pa je bilo število obiskovalcev tako veliko, da je bila Gregorčičeva dvorana premajhna, iz česar lahko skle-
Včeraj so v tržiški ladjedelnici splavili 47.700-tonsko tur-bocisterno «Agip-Livorno», eno izmed največjih italijanskih ladij te vrste, ki so jo Združene jadranske ladjedelnice zgradile za družbo metanovo-dov iz Milana, ki spada v skupino ENI. Splavitvi ladje je botrovala soproga predsednika republike Carla Gronchi.
Splavitve so se poleg predstavnikov oblasti tržaške in go-riške pokrajine udeležili tudi finančni minister Trabucchi, podtajnik ministrstva za državne udeležbe poslanec Garla-to, predsednik ENI Mattei, predsednik Fincantieri Giorgio Tupini in drugi.
S splavitvijjo ladje #Agip-Livorno« je število cistern družbe ENI naraslo na 18 s skupno 282.853 tonami, ki so bile zgrajene skoraj vse pred kratkim. Po včerajšnji splavitvi so začeli postavljati na
metanovodov, ki se bo imenovala «Agip-Venezia».
Nova ladja je dolga kot njen dvojček ((Agip-Bari« 225 m, široka 31 m, visoka 15.35 m ter bo razvijala 17 vozlov na uro.
Ob splavitvi je finančni minister Trabucchi pbudhril gospodarsko in tehnično važnost nove ladje, ki so jo tržiški delavci in tehniki zgradili v samih 4 mesecih, kar je po ministrovih besedah dokaz, da so ladjedelnice v Tržiču med naj. bolj sodobnimi. Pri tem pa je priznal, da povzroča kriza lad-jedelske industrije veliko skrb krajevnemu prebivalstvu in oblastem. Kot običajno je obljubil, da bo skušala vlada rešiti pereča krajevna vprašanja v okviru vsedržavnih možnosti in zahtev. Obljubil je tudi, da bodo v kratkem naročili tržaškim ladjedelnicam dve ladji za prevoz banan, kakor hitro se bodo zaključila pogajanja
kobilico, ki je ostala prosta, ki se jih udeležuje tudi mim-gredelj nove ladje za družbo) strstvo državnih udeležb.
■■■■■■■■■■■■■■»m.mnimmimmmimmraramimmiimmmmnmmHraiimumraiimj
NOČNA SLUŽBA LEKARN
1 • ” OD VČERAJ DO DANES
oseb, porok pa je bilo 5.
POROČILI SO SE: steklar Gual-tiero Inamo in delavka Evelina Cuscito, uradnik Elia Flegar in uradnica Gioconda Volk, mizar Silvano Giovanoi in knjigovczKa Maria Colli, delavec Remigio Pic-colo in prodajalka Fulvia Lorenti. trgovec z železom Guido Zuliani in gospodinja Uda Falcone
UMRLI SO: 52-letni Giordano Geri 74-letni Fausto Pellizzari, 86-letni Giuliano Tolloy, 60-letna Cost a n za Fain vd. Scaggiante. 54 letni Karlo Cok. 57-letna Vittona A n na Delise, 63-let na Anna Iva-n.ssevich vd. Dreossi, 72-letna A-dele Flego por Sirotti, 77-letna Teresa Rucna vd. Battisti, 8-letni Rlccardo Inchiostri.
OKLICI
Kemik Tito Livio Lunder in u-radnica Maria Luisa Bartolozzl, delavec Severino Sever In gospodinja Filotnena Del Veccbio, trgovec Valentino Mosca In tiskar-ka Ada Parovel, Šofer Paolo Belilo in gospodinja Claudia Buian, pomoricak Luigi Tell in gospodinja Rita Crivellari, uradnik Fe-dele Pastore in gospodinja Gilda Svposlto, uradnik Giorgio Vetta in uradnica Bruna Cattonar, me hanik Mario Calzari in gospodi
nja Adelia Trento, mehanik Mario Cok in vezilja Adalgnsa Si-nigo4. uradnik Audio Selovin in uradnica Jole Gagliardo, uradnik Francesco Colombis in učiteljica Maria Bonato, uradnik Giacinto d'Ambrosio In študentka Lillana Acclani, šofer Mario Xicovich in gospodinja Luciana Michelazzi, ntthanik Aurelio Pellizer in tia-r .s ka Libera OUvati, bančni nameščenec Carlo Fiegl in prodajalka Anita Parovel. šofer Livio Za-nolla tn tiskarka Anna Micol, inštalater Francesco Pippan in ba-ristka Liliana Zecchtni. delavec (Juirino Carli in šivilja Elena Ca-stellani, gradb. izvedenec Rircar-do Fiore in uradnuca Carla Fedel, pomorščak N.cold Pagllaro in krz-narka Alba Tedesihi, pomorski gradbenik Aldo La-fhag-Nedoch in gospodinja Jolanda Casette, delavec Fortunato Mantegarl in delavka Maria Fauton, elektrome-haoik Elio Pkclnin in gospodinja Fulvia Ramani, uradnik Sergio Cecchi in uradnica Maria Pia Si-nigaglia, natakar Giovanoi Nobili in gospodinja Maria Cerna,
trgovec z železom Angelo Del Piero In delavka Graziella Ales-sio, mehanik Stelio Vecchiet in šivilja Anna Mihovich, trgovec Arduino Crisaoaz in Šavlija Co-sima Bruna Saffioti, pom. častnik Leonardo Achilie in gospodinja Santa Redavid, agent javne varnosti Antonio Giusti in gospodinja Anna Attili, delavec Lino Bortolotti in Maria Azzolin, delavec Luciano Smilovich in u-raduica Eiisabetta Huerth, šofer Francesco Lipolt in gospodinja Maria Spazzali. inženir Sergio Razze in študentka Grazia Tono n uradnik Ottorino Pittia in uradnica Nedda Aviani. delavec Egi-dio Marini in gospodinja Carme-lina Curcio, delavec Sergio Domini in uradnica Anna Maria Sponza, dr. kemije Ennio Fonda in študentka Fiorenza Grasso stražar CP Giovannl Longo in gospodinja Silvana Tornada, mehanik Giordano Schiulaz in šivilja Amelia Marchesi, stražar javne varnosti Lazzaro Spagnuolo In gospodinja Vincenza Garzone.
Barbo - Carnlei. Trg Garibaldi 5:	Benussi, Ul. Cavana 11;
Al. Galeno. Ul. S. CiliOo 36 (SV. Ivan); Alta Minerva, Trg sv. Frančiška 1: Kavasinl. Trg LP berti.
LEKARNE ODPRTE DANES INAM, Al Cedro, Trg Obeidan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ul. Revoltella 42: Depai-gher Ul. sv. Justa 1; Manzon , Ul. Šetiefontane 3; Marchio,- U . Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; dr. Miam, Barkovlje ih NicoM, Skedenj.
LOTERIJA
BARI	30	54	51	44
CAGLIARI	24	46	71	45
FLORENCA	20	66	87	41
GENOVA	81	5	39	7
MILAN	89	9	31	22
NEAPELJ	33	52	50	47
PALERMO	12	62	29	66
RIM	46	43	83	88
TURIN	86	40	8	45
BENETKE	74	11	23	62
-—«»-----
ENALOTTO 1 I, 1 2, 2 X, 1 X, 2 2, X X KVOTE: DvanajsMce (dve) 4-8 438.(i00 lir; enajstioe — 114.000 lir; desetice — šooo iir.
IZLET SPD
V nedčijo 3. junija bo Izlet na Lokve na Trnovski planoti z obiskom bližnjih vrhov in znane ledene jame Paradane.
Za izlet je potrebna propust. nica.
Vpisovanje v Rimski ulici 15. II. nadstropje, do 1. junija.
VLJUDNO VABLJENI
A VTOMOTO
1MPOKT — EXPOHT
Nadomestni deli italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov. DIESEL motorjev in traktorjev. Trieste - Trst, Via lldine 15 tel. 30-197. 30198
Fenlce 15.00 «Clovek, ki je u-kanil smrt« Techmcolor. Cri-stopher Lee, Anton Diffring in
Hazel Court.
Excelsior 15.00 »Prepovedana je ljubezen« Eastmancolor. David Niven, Mitzi Gaynor.
Filodrammatico 14.30 »Macabro« Gledalci so zavarovani za 10 milijonov Ur v primeru smrti od strahu.
Grattacielo 15.00 «Gor in dol po stopnicah« Mylene Demongeot, Michael Craig, Claudia Cardi-nale.
Supercinema 14.30 «Crne nogavice. tople noči« P. Esser. A. Meissner.
Arcobaleno 14.30 #Apokaiipsa na Rumeni reki« A. Ekberg, G. Marcha!, F. Bettoja.
Aurora 15.00 «Škandal na soncu«.
Alabarda 15.00 Drugi pregled Globe boljših filmov: »Razplamtela se je ljubezen« Ingmar Bergman.
Capitol 15.00 «Lepa nevesta« Ava Gardner, Dirk Bogarde, Joseph Cotten. Mladoletnim prepovedano.
Crlstallo 15.00 »Bele sence« An-thony Quinn, Yoko Tany.
Garibaldi 14.30 «Brigadoom» Gene Kelly, Van Jonson, Cid Cha-risse.
Impero 15.00 »Nenadoma preteklo poletje«, E. Taylor.
Italia 15.00 »Psihoanalist za gospo« Silva Koscina, Bice Valo-ri. Ugo Tognazzi.
Moderno 15.00 «Gusarji» Charl-ton Heston. Yul Brynner.
Massimo 14.30 »Noi duri« Fred Buscaglione. Scilla Gabel.
Vittorio Veneto 15.00 »Ne razčetverite gospe« Perry Thomas.
Ideale 14.30 «Poročna noč« Bri-gitfe Bardot.
Marconi 14.30 «Oiymipia» Sophia Loren. Zadnji dan.
San Marco 15.00 »Moja zemlja« Cinemascope. Techoicolor, Rock Hudson, Jean Simmons.
Savona 14.00 «1 magliari« Belin-da Lee. Alberto Sordi.
Odean 14.00 »Agii Muradi — Beli vrag« Steve Reeves, Georgia Moll.
Astra 14.30 — 21.00 «Vojna in mir«.
LETNI KINO
Skedenj 20.00 «Izkušnjave gospoda Smitha« Curd Jurgens.
Paradiso 20.30 »Bulli e pupe« Ci-nrmascope, techmcolor. Marlon Brando, Jean Simmons, Frank Sinatra.
Novoporočencema Nadi Polik in Silvanu Križ-mančiču iskreno jčestita in želi obilo sreče na njuni skupni življenjski poti Glasbena Matica.
Jutri praznujeta na Opčinah srebrno poroko BERNARDA in MARIO SIMIČ Ob njunem jubileju jima prisrčno čestitata in želita vse najboljše A drijana in Marino.
 AVTOPftEVOZ------
Rihard Cunja
Trst, Strada del Friuti št. 289 Tel. 35-379
TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE
( ŠOLSKH RMSTAVH \ V PRIREDITVE J
Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini vabi na ogled razstave ob zaključku tekočega šolskega leta; razstavni prostori bodo odprti danes dne 29. maja od 9. do 19. ure ter jutri dne 30. maja °d 8.30 do 13. ure.
# * *
DANES 29. maja 196* bodo imele razstavo šolskih izdelkov sledeče slovenske šole didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini' Nabrežina, Sesljan, Briščiki in Gabrovec. Razstave so odprte ves dan. DANES bodo zaključne šcl-ke prireditve na sledečih slovenskih osnovnih šolah: V Ses-Ijanu ob 17. uri, v Gabrovcu ob 16. uri, kjer bodo z osnovnošolskimi otroki nastopili tudii najmlajši iz otroškega vrtca.
* * *
Slovenska osnovna šola v Sem-polaju priredi šolsko razstavo danes 29. t. m. od 10. do 19. ure v šolskih prostorih.
# * #
Slovenska osnovna šola v Trebčah ima šolsko razstavo danes 29. t. m. in jutri 30. t. m. v šolskih prostorih.
* * *
Osnovna šola v Borštu vabi na ogled šolske razstave, ki bo danes 29. t. m. od 9. do 19. ure v
šolskih prostorih.
UfiffllTtUk
AVTOMOBILI PEUGEOT
BENCINSKI IN DIESEL
Zastopnik v Trstu s servisom, originalnimi deli in specializiranim osebjem
DIREKTNA PRODAJA TUDI ZA INOZEMSTVO Velika izbira novih in rabljenih avtomobilov: FIAT, ALFA ROMEO in LANCIA — s pismeno garancijo —
Salone delTAutomobile BAN, Ulica Genova 21 — tel. 28-372 Servis, Ul. G. Padovan 6/1 tel. 55.267
Ktottnn
predvaja danes 29. t. tn. z začetkom ob 16. uri barvni Vista Vision film:
«Mostiček na reki skrbi*
(Il.ponticello sul flume dei guai)
Igrajo: JERRY LEWIS in MARIE MCDONALD
V ponedeljek 30. t. m. ob 18. uri ponovitev istega lilma
KINOPROSEK-KONIOVEL
predvaja danes 29. t. tu. ob 16. uri ruski barvni film;
«TIHI DON»
Kino SKEDENJ
danes 29. t. m. ob 17. t ti in ob 20.30 na prostem cinemascope barvni tilm:
IZKUŠNJAVE
GOSPODA SMITHA
Igrajo: CURT JURGENS in DEBBIE RAIMONDS
BAZZANELLAU.
TRST
Ul. F. Venezian 5, tel. 24-197 Zastopnik:
VERM0REL, najstarejša hiša za namakalne
naprave (spric pompe) na svetu.
B0RLETTI, šivalni
stroji brez konkurence —	25	let garancije —
plačevanje tudi v 30 mesečnih obrokih.
Velika izbira rabljenih in popravljenih šival n ib strojev vseh znamk od 5000 lir dalje.
Vse za vino in za
klet
OSTUNI
AVTO - MOTO TRST, Ul. Machiavelli 5t. » Predstavnik Ducati - Mor1"
- Aermacchi - Siata Abart«
Prodaja nove in ljene avtomobile m motocikle - Prodaja menjalne in vse drug* “UJ za vse vrste motociklov
KERŽE
TRST,
Trg S. Ciovanništ. 1
• PORCELAN
• KRISTAL
• PRIBOR
• LESTENCI NAVADNI
in KLASIČNI
• HLADILNIKI
• ELEKTRIČNI GOSPO-
DINJSKI STROJI
• ŠTEDILNIKI
• VSE ZA DOM
■asf*
BRUS1N1 CAHLO, Trit, Ul tisti 20, tel. 29041, P r o o»' gospodinjske električne Pjf A«j-te - hladilnike FIAT,
T1C in druge znamke. 'jro. tudi v 24 obrokih. PRALNE je Je, kovinsko kuhinjsko opre-
NAGROBNE SPOMENIKE v J’* nu in marmoru, izdelke z* '.f0. be, vam nudi z modernimi Ji opremljena delavnica S.
HIC, Sempolaj št. 4 (Nabrez'“ Tei 20151.
ISCEM POMOČNICO sposobjj® vseh hišnih del. Telefonirat št. 37.338.
PAPIRNICO z obširno HcenčO. go; bro vpeljano, prodam zarao' lezni. Pismeno ponudbo na v jo vo lista Ul. w. Frančiška s1-pod »PAPIRNICA«.
VAJENCA za trgovino z vinami išče Klun, Istrska ul
V ponedeljek 30. t. tn. ob 20.30 uri na prostem barvni film:
SIN ALI BABA
pravljica iz Tisoč in ene noči Igrajo: TONY CURTIS in PIPER LAURIE
( MALI OOLA91
\	 -	-	.	,---. -ra—^
TRC-OVINA z jestvinami '-if' e[. do 15-letnega vajenca. UL
ti št. 14.
14
SOŽALJE
Cu-
Ob bridki izgubi Antona farja, ustanovitelja peys 1(. društva «Lipa» iz Bazo vic®’ ^ raža pevski zbor najgloblJ žalje družini.
SOZALJE aktlV11 *" Ob hudi izgubi svojega as g. ga člana Karla Coka Izreka v t
svetno društvo Lonjer-K-* jo-prizadeti družini svoje glooo
žalje.
upravni odbor ii usluz Kmetijske zadruge v Trst . Foscolo 1 sporočajo člAn° ^ lostno vest, da je Pr?^VoVs njim umrl njen pošrtvo obornik
KAREL ČOK
iz Lonjerja.
Trst. 29. maia 1960.
Z žalostnim srcem sporočamo, aa nas je po bra . in mučni bolezni zapustil dragi soprog in vzor družinski oče
KAREL COK
iz Lonjerja.	I0
ZaluJoči: žena Albina, sinova Ka.‘. in Klavdij, hči Nadja, sestra M***J > brat Jožef in ostalo sorodstvo
Pogreb bo iz hiše žalosti v Lonjerju danes 16. uri.
Trst, Buenos Aires. 29. maja 1960.
S potrtim srcem naznanjamo žalostno ves*’ j t nas je po kratki in mučni bolezni v starosti 93 za vedno zapustil ljuDljeni mož, oče, tast in stari oc
ANTON ZLOBEC
ob
Pogreb dragega pokojnika bo jutri 30. t. m 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.	.	,
Žalujoči: žena Marija, hčerka Manca, zet Herman Stnincar in vnuki
Trst, 29. maja 1960.
Goriško^beneški dnevnik
Šolska vrata so se zaprla
Razstava šolskih risb ■ Nagraditev treh dijakov za dobre učne uspehe ■ Letos prvič brez zaključne prireditve
Ob včerajšnjem zaključku »Iškega pouka na srednjih in *}ižjih šolah naj	omenimo,
da
so šli dijaki nižje srednje
*°'e z dvema avtobusoma na izlet v Cortino, dijaki strokovne pa z enim avtobusom v Karnijo. Imeli so čudovito yreme.
V Ul. Randaccio je bila vče-ra) odprta razstava šolskih “'k- Za najboljšo geometrično risbo sta bila nagrajena s knjigo dijaka Edi Bertossi * nižje in Nada Škorjanc s strokovne šole. Za najboljšo Prosto risbo sta bila prav ta-
ko
nagrajena z lepo knjigo
r«ter Komac z nižje in Sabi-*a Mozetič s strokovne šole. * nižje so bili za svoja dela
Pohvaljeni;
jBoškin Ladko, Lakovič "fanko, Tence Boris, Terpin "Obert, Šekli Tatjana, s strokovne pa:
^■Kel Miroslav, Petean Mi-I* t. Devetak Livija, Roner Jd.srijan, Peterin Danilo, Prin-jlf Viljem, Zezlin Viljem, nlede Bogdana, Briško Dori-Kocjančič Sonja. Razveseljivo je dejstvo, da " Pokrajinski konzorcij s se-oožem v Goorici, Ul. Morelli, akradil štiri dijake goriških a vsoto 10.000 lir za dote učne uspehe v preteklem oiskem letu. Od teh so trije jboki slovenske strokovne šo-
oic
Marij Buiatti, Marija Čerin Marija Ferletič.
Manj razveseljivo pa je dej-da letos ne bo zaključ-Prireditve, s katero se
ne
Hiu
""■in.
^sako leto zaključilo šol-Ne vemo, kaj je te-
, -aainj
1° fcto.
Vzrok, vsekakor prav go-
tovo izražamo željo vseh, da bi se v bodoče kaj takega ne pripetilo več.
— —«»-----
25. april «dan žalosti*
Na zadnji seji goriškega občinskega sveta, ki je bila v petek zvečer, so, zaključili dir skusijo o resoluciji svetovalca KPI dr. Battella o proslavljanju praznika osvoboditve 25. aprila v Gorici. Svojo resolucijo sta predložila tudi monar. hist' odv. Pedroni in demokristjan dr. Calderini.
Odv. Pedroni je zmerjal partizane z banditi in zločinci in imenoval 25. april dan žalosti. Dr. Calderini je prikazal zgodovinski pomen tega dne, ven. dar je rekel, da je prišla za nas prava osvoboditev šele 16. septembra 1947. Odvetnik De-vetag je rekel, da smo v Gorici 25. aprila samo za trenutek dočakali svobodo, potem pa smo se morali spet boriti zanjo.
Za resolucijo KPI so glasovali komunisti, socialisti ter odv. Sfiligoj in Rudi Bratuž, za demokristjansko resolucijo so glasovali demokristjani in socialni demokrati (zanjo niso glasovali fašisti, kot smo včeraj pomotoma objavili), za Pe-dronijevo pa so glasovali monarhisti, fašisti in liberalci, vzdržala pa sta se demokrist-janka Morassi in župan, ki se je vzdržal pri vseh treh glasovanjih.
Izlet na Plitvička jezera
Glede našega izleta na Plitvička jezera 14. in 15. avgusta obveščamo čitatelje, da bo odpeljal poseben avtobus izpred Bratuševe kavarne v Gorici., Prijave sprejema za sovodenj-sko občino (Gabrje, Rupa, Peč i in Vrh) Mirko Kuzmin v So-j vodnjah. Po ostalih vaseh naj se ljudje med seboj pogovorijo in določijo eno osebo, ki naj zbere prijave in jih prinese v naše uredništvo. Ce jim bolj ustreza, se lahko prijavijo tudi posamezno, in sicer vedno pod pogoji, ki so bili objavljeni v naši nedeljski številki.
Opozarjamo jih, da poteče rok za prijavo 4. junija in na} zato pohitijo, zlasti še. ker je za Goriško določen samo en avtobus.
Uredništvo in uprava sta ob vsakem času na razpolago za morebitna pojasnila.
U4.-U-BJ
mA
- ***
fin linici
Poskušala sta zažgati motocikel
«Miava sva teddy boys in za
12. etapa 43. kolesarske dirke po Italiji
Z odločnim sprintom Nencini prvi pred Rikom Van Looyjem
Hoevcnaers za 20” še vedno roza majica pred Carlesijem
SESTRI LEVANTE, 28, — Sonce je močno pripekalo ko so se kolesarji prijavili na start 12. etape, ki jih je pripeljala iz Carrare preko vzponov Cise, Cento Croci in Col di Velve, v 171 km oddaljeni Sestri Levante. Vse je kazalo, da bodo kolesarji vsaj do prvih vzponov vozili s turistično hitrostjo, toda Uliana je takoj sprožil napad. Boni, ki je klubski tovariš roza majice, Kazianka, ki je v Gaulovi ekipi in Mas, član Van Looyjevega moštva, so mu takoj odgovorili in so potegnili za seboj Galdeana, Sorgeloosa, Brunija in Sartore(ja. Toda slednji niso prišli daleč, ker jih je glavnina kaj kmalu dohitela. Ista usoda je doletela Accorsia, ki je tudi skušal zbežati.
Prvi štirje kolesarji so
pri Sarzani nabrali 15" naskoka in pri Aulli se je ta povečal na 55”. Nedaleč od Vil-lafrance pa je Van Looy skušal presenetiti glavnino, toda , Defilippis, Darrigade, Junker-naju je treba vsaj pet polica- manrij Bruni, Zoppas, Casodi,
jev», sta včeraj odgovorila policijski patrulji 17-letni Alfre-do Ceregioli in 16-letni Sergio Zorzi iz Ul. del Prato v Gorici, ko ju je prišla aretirati ker sta spustila bencin iz tanka na motociklu in ga zažgala. Policijo je o njunem vandalskem početju obvestil delavec Safog, 38-letni Antonio Nato-li. Ugotovila je, da je lastnik motocikla Roberto Devetak iz Ulice Seminario, ki za povzročeno škodo ni zahteval nobenega povračila.
Fanta so aretirali in ju prijavili sodišču. Zaradi povzročene škode, upiranja javnim organom in prikrivanja svoje istovetnosti.
UlllliiillljimmiiiiiiitiiiinliiiiilliliiiiuiiiiiiiiiiiiHilfinfliiilliltiiltiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiimiiitiillllfiilllliilllllllllllllinillllllllllilllllllMl
Naša mladina je izpostavljena nečloveškemu zatiranju
V rupenski papirnici veljajo postave, ki jih diktira gospodar
Jutri bodo na Zvezi industrijcev pogajanja za rešitev spora Stavka traja že ves teden
Jutri se bodo na sedežu zveze industrijcev v Gorici se-Predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalcev za -^spora, ki je nastal med "delavci iq lastnikom papirnice »upi in dovedel do stavke, ki traja že teden dni.
Zakaj so se delavci te, komaj eno leto stare tovarne, nd-** takšen korak? Kaj jih je prisililo, da so se tako od-7,®° in enotno postavili proti lastniku podjetja?
S
. temi vprašanji smo se ..'bližali skupini delavcev, j' so v veliki večini mladi v ®|)e in dekleta slovenskih v sovodenjski in dober-(..Mti občini. Od njih smo Veseli za cel skupek vpra-. o katerih bi nikoli ne . l!'ili, da lahko nastanejo za svežini zidovi papirnice ob \~®vni cesti v bližini Vipave. ](~®'avci so večkrat prikazale .'“dajalcu, da je novi de-. vni čas, po katerem se prisoja delo ob 6. uri in traja 0	16. ure z dvema urama
- 'danskega počitka — nepri-
Hie
in krožnega sklada, ali pa je pri tem špekuliral tudi na to, da mu bodo naši ljudje garali za enega belega in enega črnega. To prepričanje ni brez podlage, kajti nekaj podobnega se je dogajalo tudi v železarni Montesanto, kjer je prav tako zaposlenih veliko naših ljudi, medtem ko se godi s koloni v Brdih neprimerno huje.
Sprašujemo se, če je takšen odnos do našega človeka pošten in če to koristi ugledu države? Kaj pravijo k temu
v«dli
rei» in nesprejemljiv. Na- najvišji predstavniki oblasti?
so nam naslednji pri-
»riti
v«t;
®r. Delavka z Vrha, ki hoče
1 do 6, ure na delo, mora »r’at' ob 4.30. Opoldne ne .'domov, ker ni časa in je ^daleč. Zvečer se vrne do-•* “koli 17.30 in ji ne pre-l0,at>e dosti časa, da bi se 1*1	gosP°dinjskih	del,	kaj
jjre’ da bi šla na zabavo; še Ha i	noai° morajo	leči,	da
v.,1'dnje jutro lahko spočite abejo,
4 ^.®Klnemu nečloveškemu rav-J'U naj prištejemo še po-HjL00 Pomanjkanje zdravstve-j,t , bsprav, ki bi odpravljale d- ,	>n strupene	pline,	ki
in -io Pr’ delu s papirjem l0 a kemikalijami. Ze eno le_ *ia proizvodni proces, to-h. nadzorništvo za delo teh jjt anikljivosti, da se milo oa *imo. če ni ugotovilo in ba vilo. Ali je bila izvrše-t|a kolavdacija obrata in i7--Ujo° t'ovolienie za proizvod-v takšnih pogojih?
»tr ''avei se morajo na svoje 'tl J!. braniti pred prahom kup''hi. Za svoj denar so si c, " maske, pa tudi rokavi-buj^i jih neobhodno potre-
l>alje smo izvedeli, da de-ki je zaposlen pri par-kotlu, nima predpisane-Utea enta; da jih je gospodar •Pr«; ,®as°m odpustil in spet
Kaj pravijo konec koncev k temu tudi predstavniki delodajalcev samih, ki se bodo jutri vsedli za mizo poleg sindikalnih voditeljev, da rešijo' vsa ta vprašanja, s katerimi se bori že več kot eno leto mladina obeh spolov v rupenski papirnici.
-•—«»-----
Smrtna nesreča v Drevoredu XX septembra
Davide Fanti star 35 let iz Ul. IV. novembra št. 22 se je moral zagovarjati v petek pred okrožnim sodiščem zaradi nenameravanega uboja.
Proti večeru dne b. oktobra 1958 se je Fanti vozil na svojem Ktopolinuii GO 6545 po Drevoredu XX. septembra in sicer v smeri iz mesta proti pevmskemu mostu. Pred gostilno Pavlin se je od zadaj zaletel v 73-letnega kolesarja Florenzia Rijaviza iz Ul. Tor-riani št. 38. Namesto da bi
peljali v bolnico, toda po poti je podlegel poškodbam. Cestni policiji se je čez dva dni posrečilo; da je izsledila krivca. Fantijev avto so izsledili na podlagi ostankov laka, ki se je odluščil od avtomobila. Poleg tega pa so našli tudi nekaj drobcev stekla, ki so se popolnoma prilegali v razbiti žaromet. Ko se je	policija	javila	na	Fan-
tijevem stanovanju, je Fanti seveda vse takoj priznal. Izjavil	je, da	je zbežal,	ker
se je	bal, da	ga ne	bi	pre-
tepli. Na kraju nesreče ni bilo prič. Kasneje se je sicer javil neki jugoslovanski državljan iz Solkana, ki je podal svojo izjavo pred sodiščem	v Novi	Gorici.	Tukajš-
nji sodniki pa te izjave niso sprejeli na znanje, ker se ni točno držala določil, ki jih predpisuje italijanska kazenska procedura.
Javni tožilec je zahteval za Fantija 6 mesecev zapora in sodišče je to zahtevo sprejelo. Poleg tega pa je bil Fanti obsojen še na plačilo stroškov sorodnikom. Zaporna kazen mu je zaradi amnestije oproščena. Branil je dr. Bassi.
 «»--------
Padec s kolesa
V civilni bolnišnici so včeraj nudili prvo pomoč Matildi Mravlji s Svetogorske ceste št. 99. Zena je padla s kolesom v Ul. Don Bosco in si ranila levo nogo. Z rešilnim avtom ZK so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki rane obvezali in jo poslali domov.
 «»— -
O Včeraj ob 9.30 so z avtom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico zidarja Renata Scosaina, ki ga je obšla nenadna slabost v Ul. Mameli št. 8. V bolnišnici so mu nu-
Stablinski in Sorgeloos so šli za njim. Niti ta skupina ni prišla daleč, ker je roza majica energično odgovorila na napad in je s svojo ekipo prisilila Van Looyja, da je odnehal.
V predmestju Pontremolia je Uliani prvi privozil do cilja leteče nagrade in s tem presenetil ostale kolesarje, ki so bili z njim v bežeči skupini. Ta pa je morala kaj kmalu popustiti tako, da se je znašla na prvih ovinkih ceste, ki pelje na vrh Cise skupno z glavnino. Vsi skupaj so nadaljevali pot proti cilju gorske nagrade. Medtem je postala vročina skoraj neznosna.
Na sredi vzpona je Pam-bianco skušal zbežati in je potegnil za seboj Coletta, Couvreurja in Stablinskega, a jih je Hoevenaners s pospešeno hitrostjo dohitel. Tri km od vrha se je Gismondiju posrečilo zapustiti druščino in je prvi privozil do cilja gorske nagrade. Njemu so v krajših presledkih sledili Ti-narelli in Ruegg in kasneje tudi glavnina z roza majico.
V spustu so se prvi trije združili in ko so mislili, da bodo še povečali naskok, sta jih Van Looy in Zamboni do-
■miiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiit
Kino v Gorici
CORSO. 14.30: «Uradnik», N.
Manfredi, E. Rossi Drago. VERDI. 15.00: «11 rossetto«, P.
Germi, G. Moll.
VITTORIA. 15.00: «Apokolipsa na Rumeni reki«, A. Ekberg, G. Marchal.
CENTRALE. 14.30: «Strah pred rdečo masko«, C. Alonso, L. Barker, v barvah. MODERNO. 15.00: ((Čolnarji z Volge«.
Kino v T
r/icn
NAZIONALE. 15.00: «Saracen-ska sablja«, L. Barker, C. A-lonso, cinemascope v barvah, PRINCIPE. 15.00: «Naš agent v Avani«. A. Giunnes, ‘G. Ivens, M. 0'Hara, v barvah. EXCELSIOR. 15.00:	«Apoka-
lipsa na Rumeni reki«, A. Ekberg, G. Marshall, v barvah.
AZZURRO. 15.00: «Svet ponoči«, v barvah.
SAN MICHELE. 14.00: ((Zgodba iz zapada«, sledi barvna slikanica.
 «»-----
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 22 stopinje ob 15.30, najnižja 9 stopinj ob 24.30. Vlage 66 odstotkov. Včeraj ponoči je padlo 4,4 mm dežja.
DEŽURNA* ”l-EK AKNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49.
 «»
DAROVI
Na občnem zboru Dijaške Matice so člani darovali 16.316 lir. Podporno društvo pa je dalo 30.000 lir.
hitela. Takoj za njimi so vozili Pambianco, Coletto, Fontana in Battistini, katerim je sledila združena glavnina.
V začetku vzpona na prehod Cento Croci je bil Bal-dini v krizi in je vidno zaostajal, kot se je pripetilo Pobletu, ki je bil precej za drugimi. Po mokri cesti so vodili Van Looy, Gismondi, Zamboni, Tinarelli in drugi, medtem ko jim je bil Hoeve-naers skupno s Pambiancom, Colettom, Battistinijem za petami. Nencini je vozil na čelu svoje skupine z 1’55'’ zamude.
Na vrh je privozil prvi Zamboni pred Gismondijem, Tinarellijem in Van Looyjem. Sledili so vsi ostali v večjih ali manjših presledkih. V spustu skoraj ni bilo kolesarja, ki ne bi preluknjal zračnice. Začel je Van Looy, a Belgijec je hitro popravil okvaro in je dohitel osamljenega Zambonija. Ko je Zamboni preluknjal, je Van Looy sam nadaljeval pot, a tudi on ni prišel daleč. Skupina desetih kolesarjev ga je dohitela in je prišla skupno z njim na cilj. Nencini je nekaj metrov pred ciljem dal vse iz tebe in je za pol kolesa prehitel Van Looyja, ki ni hotel in niti ni mogel verjeti, da mu je Nencini odnesel zmago izpred nosa. Ko pa je videl fotografski posnetek prihoda se je moral pač predati v usodo, ki mu ni bila tudi danes mila kot v preteklih dneh.
Brez dvoma je bila današnja etapa najbolj živahna in napeta letošnje dirke po Italiji. Presenetljivih akciji ni manjkalo, pa tudi razočaranja ne. Baldini in poblet sta zaostala in sta prišla na cilj s precejšnjo zamudo. Nasprotno pa ni Gaul izgubil ničesar
ii*
'*iel
na delo, pri tem pa
Ča' J® dal podpisati izjavo, Uob« Podjetja nimajo večja	terjatev (s tem jih
*»!). "tfajial za lepe denar-Uela' jim po šestih urah ‘tlt,' ''“dar gre za zaporedne ne prizna pol ure pla-M«*? Počitka; da jim ne iz-U«lte	doklade za škodljiva
V J da jim del plače izroči Oj* rti, ostalo pa izven daj’ Sarr»o da ne plača toliko laV(,	v;	da so zaposleni de-
Preobremenjeni itd. id *	žaradi vseh teh krivic
*a iy,e^'0Veških razmer je bi-lov	polna; razdelitev de-
lt **a časa na dva dela pa Vf^dovedla ogorčenje do
>d<« v*etn tem se sprašuje-
je lastnik res zgradil
skušal pomagati ponesrečene' ,	,	.	,
mu Rijavizu je zbežal. Rijavi-ldih prvo pomoč in ga poslali za so hudo ponesrečenega pre- domov.
Zlatka Pahor, poročena Devetak, iz Sovodenj je v torek povila krepkega sinčka Rudija. Srečni materi in očetu Joče tu čestitajo vaščani in naše uredništvo.
■ IL vf
Hill
V četrtek je bil v Dijaškem domu občni zbor Dijaške Matice, na katerem so odborniki nred izredno številnim članstvom podali svoja poročila o delovanju v preteklih letih. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi predsednik SKGZ iz Trsta dr. Dekleva in upravnik i0**rno JnaldfemK kraV^amo I Dijaškega doma iz Trsta Drago Pahor. Na koncu so se novoizvoljeni odborniki v družbi at»di ..	.	kraju	tržaških	gostov	in	dela	prisotnih	članov	slikali	na dvorišču Dijaškega doma
ugodnosti proste conel
VRSTNI RED 12. ETAPE CARRARA—SESTRI LEVANTE (171 KM):
1. Nencini Gaslone (GS Car-pano) v 4 urah 45’39” s oo-vprečno hitrostjo 35.916 km na uro;
2. Van Looy Rik (GS Fae-ma)
3. Cestari Aurelio (GS Ignis)
4. Massignan Imerio (Legna no)
5. Carlesi Guido (GS Philco)
6. Deiberghe
7. Pambianco
8. Brugnami
9. Manzoni
10. Adriaenssens
11. Zamboni 4.47T5”, 12. Ba-tistini, 13. Gismondi, 14. Hoe-venatrs, 15. Gaul, 16. Tinarelli.
17. Conterno 4.48’29”, 18. Az-zini, 19. Pizzoglio, 20. Kazianka, 21. Ronchini, 22. Couvreur, 23. Anquctil, 24. Coletto.
25. Petlinati 4.51’27", 26. Co-stalunga, 27. Dal Col 4.51’30", 28. Bertran, 29. Sartore, JO. Ricco 4.51’48 itd.
LESTVICA PO 12. ETAPI:
1. Hoevenaers 45.05’44”
2. Carlesi 45.06’44", z z. zO"
3. Deiberghe 45.06'35"
4. Pambianco 45.06’59"
5. Massignan 45.07T1”
6. Nencini 45.07’44”
7. Anquetil 45.08'30”
8. Adriaenssens 45.08'46"
9. Gaul 45.09’12”
10. Ronchini 45.09’43”
11. Zamboni, 12. Van Looy, 13. Coletto, 14. Couvreur, 15. Botella, 16. Cestari, 17. Brugnami, 18. Gismondi, 19. Ruegg, 20 Sartore, 21. Baldini, 22. Conterno, 23. Junkermann, 24. Pizzoglio, 25. Van Est, 26. Be'-tran, 27. Tinarelli, 28. Pettina-ti, 29. Pcblet, 30. Van Loove-ren itd.
in čeprav ni napadel na strmih vzponih, je pa vendar pokazal, da zanj še ni prišel čas. Najbolj pa je presenetil mladi Carlesi, kateremu je le za 20" ušla priložnost, da si obleče roza majico. Bo pač za drugič.
Danes bo 13. etapa, ki bo kolesarje pripeljala po 186 km dolgi poti v Asti.
KOLESARSTVO
V tretji etapi mednarodne kolesarske dirke po Spodnji Avstriji od Lilienfelda do Buchberga (148 km) je zmagal Jugoslovan Bajc s časom 4 ure 18’13”.
Danes motociklistične-avtomobilske dirke v Portorožu
120 tekmovalcev v borbi za «Nagrado
Dirk se udeležujejo Jugoslovani, Italijani in Avstrijci Včeraj poskusne vožnje - Nov rekord proge
V Portorožu so bile danes poskusne dirke pred jutrišnjim tekmovanjem za ((Nagrado Primorske«. Nastopilo je preko 100 tekmovalcev, to je z redkimi izjemami vsi, ki se bodo jutri pomerili v uradnem delu tekmovanja, kategoriji do 50 cera je
dosegel najboljši čas tekmovalec Tomos» Leon Pintar, ki je pustil vse ostale tekmovalce za seboj. 17,500 km dolgo progo je prevozil v odličnem času 13’44”2 ter je_ dosegel povprečno hitrost 75 km na uro. Drugo mesto v tej skupini je dosegel Oblak, tretje pa Zelnik, oba zastopnika Tomosa iz Kopra. Tekmovalci Tomosa so nastopili s «Colibriji». Njihov nastop v jutrišnji dirki priča-
IIIIIIIIIIIUIIIIIIItllllllHIIIIIIIItllllllHIIIIIIIIIIIIIllllllltllllltllMIIHIIIItllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Vaterpolo turnir v pokritem bazenu
Mornar in Fiamme d’oro zmagovalca prvih tekem
Mornar je premagal Elah Pegli, Fiamme d'or o pa Triestino
V tržaškem pokritem ba«enu je bil sinoči prvi del mednarodnega tekmovanja v vaterpolu za trofejo «Bradaschia«, katerega se udeležujejo štiri moštva in sicer GS Fiamme d’Oro iz Rima, Elah Pegli i/. Genove, Mornar iz Splita :n
Triestina kot organizator.	_____________________________________
V prvem srečanju sta se po-
Danes v Trstu
merili moštvi Fiamme d'Oro in Triestine. Kot je bilo pričakovati so Rimljani brez težav odpravili tržaško moštvo z V’ sokim rezultatom 8:3. Kljub temu pa Tržačani le niso igrali tako podrejene vloge, posebno v prvem polčasu, ki se je končal z dokaj skromnim vodstvom 3:1 za goste. Med domačini se je posebno odlikoval Guerrini.
Postavi (v oklepajih realizacije)
Fiamme d’Oro:	SpineBi,
d’Altrui (1), Ambron (1), Te-i-tori, Parotji (3), Marra, Bardi (3).
Triestina:	Giacomelli, Ali«-
sandrini, Cbzzo (2), Camisi, Benvenuti, Guerrini (1), B> schin.
Sodil je zelo dobro Casprloi iz Florence.
Mnogo bolj zanimivo in kvalitetno je bilo drugo iziočiluo srečanje, v katerem sta se pomerili precej enakovredni moštvi Elah Pegli in Mornarja :z Splita. V prvem polčasu ’o imeli lahno premoč Genoveža-ni, v drugem pa Splitčani, Ki so posebno v obeh podaljšk h prevzeli igro povsem v svoje roke in z lepimi potezam', predvsem pa s krasnimi goii, navdušili gledalce.
Najboljše moči so imeli Jugoslovani v dvojčkih Matošiča Jakovu in Anteju. Prvi je b'i odiičen vratar, drugi pa izreden realizator, ki je tudi dosegel največ golov za svoje moštvo. Poleg njiju sta izstopa a še državni reprezentant Radonjič in Franjkovič. Med Geno-vežani je bil najboljši Parmeg-giani.
V rednih polčasih se je tekma končala neodločeno 6:6 (3:2), zaradi tega sta moraia biti odigrana dva dodatna polčasa po 3 minute. Mornar j? prevzel vodstvo po Matošiču, nato pa si v drugem delu podaljška z goloma Radonjiča in Franjkoviča praktično zagotovil zmago. Tik pre-a koncem je Parmeggiani znižal rezultat na 9:7.
Gledalcev je bilo malo. Danes se bosta v tekmi za 1. mesto pomerila zmagovalca, v borbi za 3. mesto pa premaganca sinočnjih srečanj.
Postavi (v oklepajih goli):
Elah Pegli:	Palazzo, Mili',
Repetto, Vassallo (1), Lonzi (1), Moris, Parmeggiani (5).
Mornar: Matošič, Rosič (1), Mateljan (2). Franjkovič (1), Krekovič, Radonjič (2), Matošič (3).
III111 iiiiiiiiiiMiiiiiiniHiiiiiim,,,,',,n,,,,,,,,,mmnimmmniniiimiin,mil imiiimimmnimi
Svetovno prvenstvo welter kategorije
Z zmago nad Jordanom Benny Paret novi prvak
Kubanski boksar je premagal svetovnega prvaka po točkah v 15 rundah
LAS VEGAS, 28. — Kubanski boksar Benny «Kid» Paret je preteklo noč premagal po točkah dosedanjega svetovnega prvaka welter kategorije Do na Jordana in si je tako pridobil svetovni naslov.
Paret je zmagal precej jas-
no in je končal borbo še svež. Slabše pa je bilo za Američana Jordana, ki je imel rano nad levim očesom in je tudi krvavel iz nosa. Vsi trije sodniki so prisodili zmago po toč. kah Paretu in sicer v razmerju 71:65, 71:67 in 71:68 v korist Kubanca. Izzivač svetovnega prvaka je bil v vseh rundah boljši.
Benny Paret je star komaj dvajset let in je do sedaj nastopil že 39-krat. V teh borbah si je zagotovil 31 zmag,
2-krat pa je končal dvoboj neodločeno. Je že poročen in je oče lepega fantka. Za prihodnost ima samo en cilj: zaslužiti dovolj denarja, s katerim bi si kupil farmo v domovini. ((Mislil sem, da bodo Jordanovi udarci hujši. Komaj sem čutil njegove udarce« je izjavil Paret po uspešnem dvo. boju. «Nisem mislil, da bo šlo tako lahko. Po šesti rundi sem bil prepričan v zmago, ker sem imel pred seboj samo senco«.
NOGOMET Triestina - Brescia, B liga na
občinskem stadionu ob 16. uri.
CRDA - Triestina B, za pokal Cremcaffč, na igrišču pri Sv. Ivanu ob 10,30,
Cremcafle - San Giovanni, za pokal Cremcaffe, na igrišču VATERPOLO Ponziane ob 18. uri.
Troleja Bradaschia, v občinskem pokritem bazenu ob 21. uri.
KONJSKI ŠPORT Dir na Montebellu z začetkom ob 15.30. Glavna dirka je za nagrado tržaškega mesta * * *
DANES OB 15.30 BO NA PROSEKU nogometna tekma med poročenimi in samci.
* * *
V Portorožu bodo z začetkom ob 14. uri AVTOMOBILSKE — MOTOCIKLISTIČNE DIRKE za nNagrado Primorske« in za državno prvenstvo Jugoslavije.
kujejo z zanimanjem, Ker so motorje izpopolnili z nekaterimi tehničnimi novostmi.
V kategoriji motorjev do 175 ccm je zmagal Parlotti iz Trsta pred svojim sonarodnjakom Rinaudom. Tretji pa je bil Volmajer (Bosna-Hercego-vina). Parlotti je dosegel povprečno hitrost 87 km na uro. V kategoriji motorjev do 125 ccm je zmagal Tržačan Rinau-do s povprečno hitrostjo 81.01 km na uro. Drugi je bil Snja-rič iz Zagreba, tretji pa Stepančič iz Ljubljane. V skupini do 250 ccm je dosegel najboljši čas Gassenari iz Trsta z motorjem «Morini» pred svojim rojakom Parlottijem. Gassenari je postavil nov rekord proge s povprečno hitrostjo 95 km na uro. Dosedanji rekord proge je branil Leon Pintar, ki ga je postavil lani s povprečno hitrostjo 91 km na uro.
V kategoriji motorjev s prikolicami je prvo mesto zasedel Snajder (Hrvatska) pred svojim rojakom Gluhakom.
Snajder je prevozil progo s povprečno hitrostjo 89 km na uro. st :
V kategoriji avtomobilov ugran turismo« je zmagal Rodica (Hrvatska) pred Dorratti-jem (Trst).
V kategoriji 500 ccm je zmagal inž. Valentekovič (Hrvatska) pred Suspizo (Trst).
Organizacija današnjih pre-izkušnih voženj je bila odlič-
na. O progi so se tekmovalci zelo pohvalno izrazili. Priredi, telji so poskrbeli za največjo možno varnost. Na vseh najnevarnejših ovinkih so zanesli številne svežnje slame. Danes smo imeli občutek, da mnogi favoriti niso dali vse iz sebe, saj so nekateri znani tekmovalci v posameznih kategorijah precej zaostali.
Za jutri pričakujejo rekordni obisk gledalcev. Vsa slovenska obala je v znamenju teh tradicionalnih motociklističnih dirk, ki imajo letos še posebno slovesen značaj kot zaključna prireditev ob 10-let-nici ljudske tehnike v koprskem okraju.
V celoti bo nastopilo 120 tekmovalcev iz Jugoslavije, I-talije in Avstrije. Razveseljivo je, da je v zadnjem trenutku prispela tudi avstrijska e-kipa, ki jo vodi eden najboljših motociklistov sveta Unter-steggaber. Zelo močna je tudi italijanska ekipa, v kateri je treba zlasti omeniti znanega tržaškega tekmovalca Doratti-ja Današnje tekmovanje se bo začelo ob 14. uri.
NOGOMET
PARIZ, — Francoska n> gometna zveza je določila pc-stavo diletantskih nogometašev, ki bo 5. junija igrala v Grossetu proti italijanskemu moštvu. V francoskem moštvu bodo Samoy, Gonzales, Philip-pe, Bordas, Bodin, Arteleza, Stamm Admed Giamarchi, Coincon in Quedec. Za rezerve pa so določili Wetteina, Poloma, Elisa in Loncla.
lllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIinillllllllllltlllllllllllllllllllfllMIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIItItllHIIIItIMIIIItIHIII
Mednarodno teniško prvenstvo Francije
Italijan	Piet
premagal Ayalo (Čile)
Med ženskami je zmagala Američanka Darlene Hard
PARIZ, 28. — Italijan Nicola Pietrangeli je včeraj zmagal med posamezniki v mednarodnem teniškem prvenstvu Francije. -V "finalu se je Pietrangeli srečal s čilskim igralcem Louisom Ayalo, katerega je premagal s 3:6, 6:3, 6:4, 4:6 in 6:3.
V prvem setu je Ayala prisilil
Pietrangelija na kolena s pol urno igro. V drugem setu pa je Pietrangeli rabil še manj, da je svojega nasprotnika premagal in s tem izenačil stanje.
Prvenstvena tekma B lige
Triestina danes zadnjič na stadionu proti Brescii
Nekaj sprememb v napadalni vrsti domačinov
Tudi če bi hoteli biti optimisti, bi težko prišli do zaključka, da ima Triestina še možnost, da se plasira v A ligo. Res je, da bo imela danes pred lastnim občinstvom, od katerega se bo poslovila, razmeroma lahko delo. V gosteh bodo igralci iz Brescie, ki so v zadnjih časih pokazali, da so precej zaspani. Res je tudi, da bi morala Triestina zaključiti tudi zadnjo tekmo v tem prvenstvu s Parmo z zmago. Toda ne smemo računati samo na Tr>estino, temveč moramo gledati tudi, in to s precejšnjim zanimanjem, na Catanio, ki je pravzaprav nairesnejši tekmec Triestine.
Catania bo sprejela v goste moštvo Marzotta, ki je prete-
kli četrtek z Novalijevim golom premagal tržaško moštvo. Največje zasluge za zmago domačinov je imel brez dvoma njihov mladi, a naravnost odlični vratar De Rossi. In kdo ve če ne bosta ta dva tudi da. nes v daljni Cataniji znala zaigrati tako, da se bo zmaga nasmejala njihovim barvam. Triestina to želi in tudi upa. Toda boiimo se, da bodo šli tudi ti upi po vodi.
Vse kaže, da bo Trevlsan za današnjo tekmo nekoliko spremenil posfavo tržaškega moštva. Trna namreč namen zamenjati Bandinija z mladim De Minom v vratih, medtem ko ni izključeno, da bo v napadu igral Del Negro na levem krilu, zaradi česar bo moral igrati Fortunato na skrajni desni. Napadalna vrsta bi morala torej biti sestavljena kot sledi; Fortunato, Puia, Tac-cola, Magistrelli in Del Negro. Ostali del postave pa bi moral biti nespremenjen, to se pravi, da bi morali iti na igrišče igralci, ki so igrali proti Marzottu v Valdagnu.
Vsekakor je položaj Triestine, kar se tiče promocije v višje prvenstvo, brezupen, vendar do končnega žvižga zadnje tekme, ki bo prihodnjo ne. deljo, ne bo smela domača e-najstorica predčasno položiti o-rožja in se predati. In če bi ji bila sreča naklonjena?
Popoldne so igralci Brescie prišli z avtobusom v naše mesto. Kot vse kaže, bodo gostje nastopili v sledeči postavi:
Brotto; Martini, Ratti; Betel-lo, Zamboni, Turra; Marchetto, Magri, Milanesi, Randon, Vigni.
Triestina pa bo zelo verjetno nastopila kakor sledi:
De Min; Frigeri, Brach; Szo-
ke, Varglien, De Grassi; Fortunato, Puia, Taccola, Magistrelli in Del Negro.
S tretjim setom, ki je trajal 29 minut, je Pietrangeli z zmago 6:4 prešel v vodstvo, toda v četrti igri je Ayala ponovno izenačil.
Zadnja igra je bila torej odločilnega pomena, zaradi česar je Nicola Pietrangeli dal iz sebe vse sile in je svojega najnevarnejšega tekmeca na tem mednarodnem turnirju odpravil s 6:3.
Na istem prvenstvu je Američanka Darlene Hard v finalni tekmi premagala Mehikanko Yole Ramirez s 6:3, 6:4, s čimer si je zagotovila dokončno zmago v ženski konkurenci.
 «»------
NOGOMET
Budučnost-Crv. zvezda
2:0 (1:0)
Največja senzacija letošnjega nogometnega prvenstva Jugoslavije je zmaga predzadnjega moštva v lestvici Budučnosti iz Titograda nad vodečo Cr-veno zvezdo in to na lastnem igrišču. Zmaga Budučnosti je popolnoma zaslužena. Crvena zvezda je bila sicer terensko premočna, toda Titograjčani so si s preudarjeno in konstrufc. tivno igro popolnoma zasluženo priborili obe točki, ki lahko staneta Crveni zvezdi naslov prvaka.
VOZNI RED VLAKOV
Veljaven od 29. maja
Odhodi	Prihodi
TRST-GORIC A—VIDEM
3.45 — 5.16 — 6.18 b — 6.24
— 7.45 b - 9.45 — 12.20 b
— 12,30 — 13.55 b* — 14.26
— 16.17 — 17.37 — 19.10 b — 20.16 b — 20.27 — 21.37
* vozi ob sobotah od 25. 6. do 10. 9. in od 17. 12. do 25. 2.; vsak dan pa od 1. do 31. avgusta
0.56 b — 7.15 — 8. — 8.23 b — 9.12 — 9.30 b — 11.46 — 15.07
— 16.55 — 17.52 b — 19.43 —■ 21.05 — 22.20 b — 23.20
— 23.58 b
* vozi ob nedeljah od 25. 6. do 10. 9. in od 17. 12. do 25. 2.; vsak dan pa od 1, do 31. avgusta
TRST—LJ UBIJ ANA
0.19 b — 8.32 b — 16.04 b
11.57 OE
5.50 b — 13.18 b — 20.06 b
17.28 OE
TRST — TRŽIČ—PORTOGRUARO—BENETKE
5.40 — 6.12 rl — 6.40 b — 7,14**. _ 8.45 r — 10.14 b — 10.24 — 12.55 r — 13.32 —
14.52 b — 16.40 b — 17.03* —
17.53 OE — 18.38* — 19.25** — 20.50 r — 22.17 b
* samo do Portogruara ** samo do Cervignana **• do Tržiča, razen ob nedeljah
6.23*» _ 7.32» — 7.45 b — 9.22 b — 10.22 r — 11.33 OE
— 13.27 b — 13.57** — 15.22 b
—	17.05	b —	18.10»»*	—
18.37 rl — 19.08» — 19.50 b
— 21.20 r — 22.35 — 23.42 b * iz Portogruara
** iz Cervignana »** iz Tržiča, razen ob ne> deljah
TRST — OPČINE
5.32 — 6.58 — 13.37 -— 20.00
OE — Orient-Express b — brzec
17.58	7.05	—	11.24	—	17.20	—	21.48
r — rapddo rl — rapido samo I. razred
Poštnina plačana v gotovim	O/k	I*
Abb. postale J gruppo “	L603	OU	lir
Leto XVI. - Št. 129 (4592)
TRST, nedelja 29. maja 1960
General Gursel sestavil turško vlado Vojska je razorožila vso policijo
Gursel je prevzel tudi ministrstvo za obrambo - Zunanji minister je Selim Sarper - Velike manifestacije v Ankari in drugih mestih - Nadaljujejo se aretacije - Ismet Inonu posreduje, naj dobro ravnajo z aretiranimi
Izjave Hruščeva in Gromika
(Nadaljevanje s 1. strani)
ANKARA, 28. — Turški radio je nocoj objavil seznam ministrov nove turške vlade, v kateri so med drugimi naslednje osebnosti' ministrski predsednik in minister za obrambo general Gemal Gursel. Državna ministra Amil Altuch in Sefik Inan. Notranji minister general Muharem Ihsam Kiziloglu. Zunanji minister Selim Sarper.
Turška vojska je razoro-
žila policijo, ki je bila preveč povezana z Mendereso-vim in Bajarjevim režimom, zato da prepreči možnost morebitnega policijskega u-pora. V Ankari, Istanbulu in drugih mestih so aretirali številne policijske častnike in agente. Vojaški od-
šli 60.000 ameriških dolarjev.
Preteklo noč so izpustili vse časnikarje, ki jih je bila aretirala Menderesova vlada.
Prav tako so izpustili vse študente in druge osebnosti, ki so jih aretirali med nedavnimi demonstracijami. Danes so časopisi ponovno izšli.
Letalski in železniški promet z inozemstvom spet red-
bor, ki je prevzel oblast, je no deluje od danes ' zjutraj.
Banke bodo spet začele poslovati 30. maja.
Ko so včeraj popoldne ob 16. uri prebivalstvu dovolili, da pride na ulice, je začelo manifestirati in vzklikati vojski. Manifestanti so zahtevali, naj Menderes in njegovi sodelavci pridejo pred sodišče. Predstavnik odbora narodne enotnosti je izjavil, da bodo začeli proti njim sodni postopek, če bodo dobili utemeljene ovadbe. Take ovadbe pa so že začele prihajati iz vse Turčije v roke državnega pravdnika.
Tudi danes zjutraj je na tisoče ljudi manifestiralo po u-licah prestolnice. Zbrali so se pred palačo glavnega štaba in vzklikali vojski. Ulice so vse v zastavah in trgovine so odprte. Študentje so skupno s svojimi profesorji nosili na
sinoči sporočil, da bodo u-stanovili posebno komisijo, kfltpri Kn nrprispdovfll dpkun
. , uti	r,	c	j„i,	miiinni....um......I......................................................................................................        ■■■....mi...n....iiiiimiii
istanbulske univerze Sidak
ramah častnike ter so v velikem številu šli pred spomenik Ataturka. Na ulicah ni nobenega sledu o policiji.
Zvedelo se je, da je bil vojaški državni udar določen za 28. maja ponoči. Toda 26. maja so sklenili, da ga bodo izvršili en dan prej. Izkoristili so priložnost, ker je Menderes potoval po Anatoliji. Udar se je pripravljal v največji tajnosti. Ravnatelj vojaške informacijske službe admiral Sar-gut, ki je sodeloval pri pripravah, je skrbno pazil, da ne bi vladi prišle v roke vesti, ki bi jo lahko opozorile na priprave. V četrtek opolnoči so po radiu dali ukaz vsem vojaškim enotam, naj nastopijo. Vojska je bila pripravljena že od konca aprila,
ko je bilo razglašeno obsedno stanje. Gojenci vojaške šole so bili obveščeni okoli 23. ure o bližnji akciji.
 «»------
Proučevanje dvojezičnih šol na Koprskem
KOPER, 28. — Danes je odpotovala iz Kopra skupina pe dagogov, ki je dva dni proučevala izkušnje o uvedbi dvojezičnega šolstva na Kopskem. Pedagogi so obiskali slovenske osnovne šole v Piranu, Portorožu in Izoli in italijansko šolo v Kopru.
Onar, in ki bo imela nalogo pripraviti novo ustavo.
Medtem se nadaljujejo aretacije tistih, ki so se hudo kompromitirali v Mendereso-vcm režimu. Važnejše osebnosti so pripeljali v Ankaro, kjer so jih spravili v zapor skupno s predsednikom republike Rajarjem, predsednikom vlade Menderesom, zunanjim ministrom Zorlujem in z drugimi petinn ministri. V zaporu- so tudi istanbulski in ankarski guverner, načelnik policije, načelnik glavnega štaba vojske ter vsi funkcionarji in častniki policjskega prveljstva v prestolnici.
Voditelj republikanske stranke Ismet Inonu se je včeiaj fcilgovarjal z generalom Gur-splom in z 19 častniki, ki sestavljajo odbor narodne enotnosti. Inonu jim je priporočal, naj preprečijo prelivanje krvi in naj dobro ravnajo s piedstavniki bivšega režima, ki jih bo treba eventualno spraviti pred redno sodišče.
Zvedelo se je, da je vojska med preiskavo v neki hiši našla za štiri milijone turških lir draguljev, ki jih je skril Zorlu. Ravnatelja centralne banke pa so aretirali na parniku «Adana», ko je hotel zbežati. Baje so pri njem na-
O zaključkih glavnega odbora Krščanske demokracije
Nenni: Diskusija živa in zanimiva sklepi dvoumni in praktično nični»
Saragat je zadovoljen in zatrjuje, da «dorotejci» niso dosegli svojih namenov - Reale poudarja, da se niso pojavili pridržki verskega in ideološkega značaja - «Osservatore romano» se umika
(Od našega dopisnika)
RIM, 28. — V političnih krogih je glavni predmet diskusije zaključna resolucija glavnega odbora KD. Z njo je predvsem zadovoljna desnica, in seveda tudi fašisti, ker je vse ostalo pri starem; kar je v njej novega (odobritev poročila političnega tajnika KD, ki zagovarja politiko levega centra) je v resoluciji v glavnem le zaradi tega, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do razkola med levimi strujami in «dorotejci» in
bi bila s tem ogrožena enotnost KD. »Dorotejci« so se
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIttllllllllllllllllllllilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII
Tito o mednarodnem položaju
Nezaupanje v velike sile da zagotovijo mir na svetu
Prevladati bo mora! zdrav razum
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 28. — Predsednik republike, ki je včeraj prispel v Subotico, je danes obiskal razna gospodarska podjetja. Opoldne mu je predsednik ljudskega odbora Subotice priredil na Paliču pri Subotici kosilo. Ob tej priložnosti se je predsednik republike v odgovoru na zdravico dotaknil tudi mednarodnega položaja iti ugotovil, da se je pokazalo, da se ne more imeti popolno zaupanje v sposobnosti velikih sit, da zagotove mir na svetu. «Zato bomo tudi v prihodnje delali, da se zberejo vse miroljubne sile na svetu v borbi, da se svet izogne novi tragediji«. Tito je ugotovil, da o-gromna večina ljudi, in to tudi v državah, ki pripadajo blo. kom, zeli mir.
Tito je ponovno obsodil polet ameriškega letala nad Sovjetsko zvezo in poudaril, da to ni bilo navadno dejanje 'or-veščevalne službe, temveč da gre za letalo, ki lahko nosi tudi atomske bombe. To je početje neodgovornih elementov, ki ga je na žalost sprejela a-meriška vlada. Prav to je povzročilo veliko ogorčenje a drugi strani in pripeljalo do neuspeha konference.
«Mi mislimo, je poudaril T'-1o, da s tem ni vse končano in da bo na koncu prevladal zdrav razum. V interesu vsakega človeka, ogromnega dela človeštva, v interesu vseh in ne samo posameznikov je, da se velikim silam pove, da nimajo pravice igrati se z usodo človeštva.« Tito je izrazil prepričanje, da bo prišlo do sestanka, na katerem se bodo začela na miren način reševali nerešena vprašanja.
Predsednik republike je nadalje poudaril, da je Jugoslavija v zunanji politiki strogo načelna in da zato deluje in daje izjave ne glede na to, kakšne bodo posledice zanjo, dčestokrat smo imeli od tega škodo, je poudaril Tito, toda mi drugače ne moremo ravnati. Jugoslavija uživa prav zaradi svoje načelnosti ugled v mnogih prijateljskih državah. To je ustvarilo zaupanje v Jugoslavijo in njeno ljudstvo kot miroljubno in globoko načelno ljudstvo ,ki želi mirno sodelovanje in samo dobro vsem narodom. Proti takšnemu narodu je zares nesmisel delati nekatere korake in voditi propagando, ki se je na žalost ponovno začela,« je ugotovil
Tito, z očitnim namigom na zadnje napade na Jzjgoslaviio
tudi v sovjetskem tisku in je dodal, da se ta gonja ne sme jemati preveč tragično.
»Mi smo tega vajeni, je izjavil Tito, mi smo preživeli takšne boje, kakršnih ni preživel noben narod, in smo te obdržali. Nikdar nam ne more biti slabše, kot nam je bilo leta 1948, ko smo bili gospodarsko slabi, ko niti kruha .li-
tega zbali in so zato pristali na kompromis s tem, da so pristali na formalno odobritev Morovega poročila, za protiuslugo pa je levica pristala na to, da je politiko levega centra moč uresničiti le v primeru, da se socialisti prelevijo v saragatovce (to je o sv. »nikoli«).
Tako imenovana demokrati*, na levica (socialdemokrati in republikanci) je resolucijo K'J sprejela z deljenima stališčema: medtem ko je PRI dal o njej zmerno oceno, jo je PSDI (bolje, Saragat) ocenil v bistvu pozitivno in zmagoslavno zatrjuje. da »nasprotniki levega centra niso dosegli nobenega svojih cilev«, ker naj bi po mnenju Saragata glavni cilji »dorotejcev« bili odstranitev Mora s položaja političnega tajnika stranke, hkrati pa da se njegovo politično poroči’o ne bi odobrilo, oziroma odobrilo s pridržkom. Glavno vprašanje, namreč stališče glede PSI, ki je bistveno za Mo-roVo politiko levega centra, pa je doživelo poraz. To pa je bT edini resnični cilj »dorotejcev«, o čemer pa Saragat ne govori in «dorotejcem» celo daje priznanje, da so v resolucijo
n
R R
stalno postavlja socialistom, ds
solidarnostjo. Nenni zaključuje, da bo dokončno oceno o resoluciji KD dal centralni komite stranke, ki se bo sestal prihodnji ponedeljek.
Vatikansko glasilo «Osserva-tore romano« je objavilo članek, ki v bistvu demantira članek z dne 17. maja. V tem članku, ki ga je baje napisal kardinal Siri, Se je postavljala teza, da so katoličani dolžni pokoriti se cerkvenim oblastem tudi kar zadeva njihovo poetično dejavnost. To je bil očiten napad le na avtonomnost politične dejavnosti, ampak tu. di neposreden napad na ustavo in vrhovnost države. Sedaj pa se «Osservatore romano« umika in zatrjuje, da se je v omenjenem članku hotelo reči le, da imk cerkev «moralno ju-risdikcijo« nad zasebnim n javnim življenjem vernikov in da to ne ovira niti je v nasprotju z avtonomijo politične dejavnosti. In zaključuje, da prepoved sodelovanja s silami »ateističnega in protikrščan-skega marksizma« spada v pristojnost moralne jurisdikciie cerkve. Brez Vsakršnega polemičnega namena, bi prosili »Osservatore romano«, da nam pove, kako bi on, s svojo »moralno jurisdikcijo«, rešil vprašanje upravljanja dežele, v kateri bi ((katoličani« imeli v parlamentu točno toliko »zastopnikov« kakor «ateistični in protikrščanski marksisti«? »Moralna jurisdikcija« je torej v politiki nauporabna; uporabna pa je — in se kako! — kot politični pritisk na vernike za dosego določenih političnih ciljev.
A. P.
 #»-----------
ZAGREB, 28. — Danes je prispela v Zagreb prva skupina 80 slovenskih izseljencev iz ZDA, ki bo dva meseca v Jugoslaviji. Pričakuje se, da bo danes prispela tudi druga skupina slovenskih izseljencev i/. Clevelanda.
iHmiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiliilltlHiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiHiMiiitimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiHMiiiMiMiiHiiiiiiiiimMiiiiimmiimiiiiiimiiiimiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiui
sporazum s tem, da so skušali njeni poslanci s sedenjem na hodnikih preprečiti začetek zasedanja. Toda predsednik parlamenta je poklical policijo, ki je vrgla opozicijske poslance iz parlamenta.. V odsotnosti opozicije je vladna liberalna stran, ka izglasovala sporazum in sklenila podaljšati delo parlamenta za en mesec, da lahko tudi zgornja zbornica sporazum odobri. Vlada hoče doseči ratifikacijo sporazuma Še pred obiskom Eisenhoiaerja, ki je določen za 19. junija.
V demonstracijah proti vladi sodelujejo sindikati, ki so na .1 gponskem zelo močni, pristaši socialistične stranke, ki je zaradi neugodnega volilnega zakona dobila v parlamentu mnogo manj poslanskih mest, kakor bi ji pritikalo, in je torej zelo močna stranka. Dalje sodelujejo tudi pristaši drugih levičarskih strank, med katerimi tudi komunistična in velike množice študentov. Opozicija hoče doseči odstop vlade in razpustitev parlamenta. S tem bi bilo vprašanje ratifikacije vojaške pogodbe z ZDA odloženo, dokler se ne sestani nova vlada. Socialisti so prepričani, da bi na novih volitvah opozicija dobila večino. S tem bi bile tudi zagotovljene osnovne smernice njene politike: aktivni nevtrali-zem, miroljubno sožitje, dobri odnosi s celino, predvsem pa osamosvojitev od
smo imeli dovolj, ko so nas teple suše in druge nadloge. | vnesli zahtevo, ki jo tudi Mi smo tudi takrat ostali na svojih pozicijah, rekli smo ne in nikomur nismo dovolili, da nas vrže na kolena. Danes «e ni treba razburjati zaradi take propagande, laž ima navadno kratke noge, in že jutri bo vsak vedel, da ni res kar govore o nas. Resnica bo zmagala in mi bomo ostali, kar smo bili,« je zaključil Tjto.
naj ((prelomijo« s komunisti v sindikatih in v organizmih krajevne uprave in presedlajo na socialdemokratske pozicije. Zdi se, da se Saragat niti ne zaveda. da je s tem svojim stališčem spravil in spravlja v zadrego celo Mora samega, ki mu gre resnično za uveljavljanje politike levega centra, n zato dobro ve, da socialistom ne sme postavljati zahtev, ki
1 jih nikakor ne morejo sprejeti, če hočejo ostati zvesti znanim načelom avtonomne socialistične politike.
Politični tajnik PRI Reale je v svoji oceni mnogo bolj zmeren in previden. Med uspehe beleži dejstvo, da je Moro ostal politični tajnik in da ;o »dorotejci« morali pristati na odobritev in zaključke njegovega poročila, hkrati pa da se izključuje možnost organske vladne povezanosti z desničarskimi strankami (po tem sklepu PLI in PDI, da o MSI sploh ne govorimo, ne bi smela sodelovati v vladah KD, ampak bi jih mogli le podpreti od zunaj, če tako želita). In v tem je glavna težkoča. zaključuje Reale, ker si je KD, s svojim stališčem glede PSI, zaprla pot do vlade socialnih reform s trdno oporo v sedanjem parlamentu. Ob koncu je Reale omenil z zadovoljstvom, da se na zasedanju glavnega odbora ni pojavilo niti postavljam vprašanje pridržkov verskega ali ideološkega značaja glede sodelovanja s PSI, ampak da se je govorilo izključno le o političnih pogojih za tako sodelovanje.
V članku, ki ga objavlja jutrišnja številka socialističnega glasila »Avanti«, Nenni izraza «začudenje» nad zaključki glavnega odbora KD, ker se je pričakovalo, da bo KD povedala nekaj jasnega in odločnega predvsem v zvezi s tem, ka. ko misli rešiti vladno krizo, ki bo nastala z 31. oktobrom, ko bo sedanja vlada morala najkasneje podati ostavko. O tem niti besede: diskusija je sicer bila živa in zanimiva, sklepi pa so dvoumni in praktično nični, pravi Nenni. Med govori z neko programsko perspektivo. omenja Nenni le govor Fanfanija in Granellija. Gle-Ie »dialoga s PSI«, Nenni pravi, da se je njihova pripravljenost prispevati k razvoju italijanske demokracije in miroljubne politike namerno pomeša.a z evropeistično in atlantsko
Italija
Pretekli petek se je zaključilo zasedanje glavnega odbora KD, ki so ga sklicali predvsem na zahtevo levih struj KD, da bi razčistili položaj, ki je nastal znotraj KD po ostavki Segnijeve vlade in s težavno rešitvijo dolgotrajne vladne krize. Ta kriza, kot je znano, se je začasno zaključila s Tambronijevo upravno vlado, ki jo podpirajo fašisti, in ki bo živela do prihodnjega oktobra, ko bo ta vlada podala ostavko in bo KD morala končno poskusiti sestaviti politično vlado in poiskati potrebne politične zaveznike, da bi mogla razpolagati v parlamentu s potrebno večino, brez podpore fašistov in monarhistov.
V cilju, da bi KD bila kos temu vprašanju, je politični tajnik KD Aldo Moro zagovar. jal na zasedanju glavnega odbora KD politiko levega centra, s sodelovanjem socialdemokratov tn republikancev, pri čemer bi taka vladna koalicija mogla računati z dobrohotnim stališčem socialistov, ki bi se ob glasovanju o zaupnici vzdržali, pri glasovanju o posameznih naprednih vladnih ukrepih pa vlado celo povsem samostojno podprli. Tak poskus vlade levega centra pa je že v primeru Fanfanija povzročil hudo nasprotovanje tako pri desničarskih krogih KD, kakor tudi v določenih krogih kato-
7 dni v svetu
liške akcije in cerkvene hierarhije, ki se je zaključilo z neposrednim napadom vatikanskega glasila «Osservatore romanov na politično avtonomijo Krščanske demokracije, z zatrjevanjem, da ima cerkvena oblast pravico odločati tudi o politični dejavnosti katoličanov, verniki pa dolžnost podrediti se poslušno stališču cerkvene oblasti glede konkretnih političnih vprašanj.
Spričo tolikšnega pritiska na politiko levega centra je. bilo nujno, da je stališče političnega tajnika KD moralo doživeti poraz, tudi če se v zaključni resoluciji formalno poudarja veljavnost take politike, ker se hkrati poudarja, da je taka politika uresničljiva v primeru, da PSI presedla na pozicije Saragatovih socialdemokratov. Ce k temu dodamo še okoliščino, da se v resoluciji glavnega odbora KD po-
V Rimu se je pretekli teden vršilo zborovanje najrazličnejših političnih, pa tudi nepolitičnih osebnosti, od fašistov, Sce Ibovih demokristjanov in republikancev (Pacciurdil), na katerem se je skušalo priklicati v življenje neko gibanje, ki naj bi Italijo rešilo esocial-komunizmas. Vsekakor lepa druščina! Glasilo KD «Popolo» je to zborovanje napadlo, češ da je bilo naperjeno proti KD, ki da je najtrdnejša obramba pred nevarnostjo komunizma.
Demonstracije proti Kišiju
V Tokiu se nadaljujejo demonstracije proti vladi Kišija in proti vojaški pogodbi z ZDA. Demonstranti zahtevajo odpoved te pogodbe in odstop vsem izključuje vsakršna mož-j Kišija. Demonstracije so se za-nost vlade desnega centra, cen-1 čele, ko je Kiši parafiral v tristična vladna koalicija pa je, Washingtonu vojaško pogodbo neuresničljiva, spričo znanega z ZDA, in so se nadaljevale z nasprotnega stališča tako PSD/ vedno večjo ostrino. Vladna kot PR/, potem res ne vidi-(stranka ima v spodnji zbornici mo kakšno politično vladno i okoli 120 glasov večine. Opozi. koalicijo naj bi mogla KD u- cijska socialistična stranka jel dokončna resničiti prihodnjega oktobru, zaradi tega skušala preprečiti i ZDA,
italijansko ozemlje za napadalna dejanja v škodo SZ in drugih socialističnih držav.«
Hru.ščev je dejal, da SZ ni doživela v Varnostnem svetu poraza, temveč zmago, ker je pred svetovno javnostjo razkrinkala ameriški napad.
Nato je Hruščev dejal, da ni protestiral prej zaradi poletov nad Sovjetsko zvezo, predvsem med svojim bivanjem v ZDA, ker niso takrat še imeli materialnih dokazov ni niso hoteli dovoliti ZDA, da bi odgovorile, da SZ nima materialnih sredstev za sestrelitev letal v veliki višini. Pripomnil, je, da so a-meriški militaristi nudili SZ priložnost, da preizkuša svojo obrambno orožje. S tem v zvezi se je zahvalil sovjetskim znanstvenikom in tehnikom.
Hruščev je nadaljeval: «SZ bo nadaljevala poizkuse, da pride do razorožitve in do prepovedi jedrskih eksplozij. Toda če bodo ZD9 v eni ali drugi obliki obnovile poizkuse, jih bo tudi SZ prisiljena obnoviti. Vendar hočemo nadaljevati pogajanja o razorožitvi na podlagi enakopravnosti.«
Odločno je zanikal trditve na Zahodu glede njegovega osebnega položaja in prav tako tudi govorice v zvezi z odstavitvijo Mikojana. Poudaril je, da bo SZ ostala zvesta miroljubnemu sožitju, in je dodal, da so poslovni stiki med SZ in ZDA mogoči s pogojem, da se ZDA odpovedo svoji napadalni politiki.
Nadaljeval je, da bi bila konferenca na najvišjih ravni »koristna tudi sedaj«, ter je dodal: «Vendar pa bi za tako konferenco bilo potrebno, da se ZDA opravičijo, za kar se je zgodilo.« Dodal je, da pred takim opravičilom ni
mogel sesti za isto mizo »s tistim, ki se je sam označeval kot glavni vohun proti Sovjetski zvezi«. Dejal je, da se ravnanje ZDA pred konferenco in med njo lahko obrazloži z notranjo borbo v ZDA, kjer so se »monopolisti in kapitalisti, ki se bojijo pomirjenja, že zdavnaj pripravljali na torpediranje konference najvišjih«.
Po dvajsetminutni prekinitvi je Hruščev nadaljeval svoj govor, v katerem je med drugim izjavil, da bi ZDA dobro storile, če bi likvidirale informacijsko službo, «ki jo vodijo neumne osebe, kakor je Allen Dulles, ki samo varajo ameriško ljudstvo«. Pripomnil je, da je SZ ustvarila pogoje za uspeh prihodnje konference najvišjih čez šest mesecev, toda če ne bodo tedaj pogoji za tako konferenco dozoreli, bo pomenilo, da ZDA niso še zrele za miroljubno sožitje.
Omenil je, da želi SZ okrepitev prijateljskih odnosov z Japonsko. Toda Kišijeva vlada je na žalost podpisala z ZDA vojaško pogodbo, ki je neposredno naperjena proti SZ, Kitajski, Severni Koreji in Vietnamu. Opozoril je tudi Japonsko, da bo sama kriva za posledice, če bodo ZDA uporabljale njeno ozemlje za vohunske polete nad SZ.
Hruščev je tudi izjavil, da bo SZ še dalje iskala s pogajanji rešitev za zahodni Berlin in sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo.
»Sovjetska vlada upa, da bo nova turška vlada storila vse potrebno za dobre odnose med obema državama,« je izjavil Hruščev, ki je omenil, da turška vlada, ki je bila zrušena, «ni storila nič v ta namen in je dovolila postavitev ameriških oporišč na turškem ozemlju«.
Ko je govoril o potrebi nor-
malizacije mednarodnega položaja Kitajske, je Hruščev izjavil:	((Sovjetska vlada je
mnenja, da je prišel trenutek, ko se morajo konference na najvišji ravni udeležiti tudi velike države Azije, kakor | so Kitajska, Indija, in Indonezija, in če je mogoče tudi druge.« Dodal je, da se ne smemo zadovoljiti s sedanjost-jo, temveč misliti na prihodnost.
NEW VORK, 28. — Sovjetski zunanji minister Gromi-ko je imel danes napovedano tiskovno konferenco. Ponovil je obtožbe proti ZDA in dejal, da Eisenhowerjeva vlada ni «sogovornik, k; bi mu lahko zaupali«. Omenil je možnost nove konference naj-višjih čez 6. ali 8. mesecev. Ugotovil je tudi, da se sedaj nadaljujejo pogajanja med Vzhodom in Zahodom na nižji ravni o raznih vprašanjih.
Potrdil je, da namerava SZ znova sprožiti zadevo o ameriškem letalu pred glavno skupščino OZN in prav tako
iimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
Danes volitve na Trentinskem-Gornjeni Poadižju
BOČEN, 28. — Jutri bodo upravne volitve v 236 občinah avtonomne dežele Trentin-ske - Gornjega Poadižja. Volivcev je 546.896, volilnih sedežev pa 727. V bocenski pokrajini bodo izvolili 1660 občinskih svetovalcev, v tren-tinski pokrajini pa 2095. V celoti so predložili 682 volilnih list s 6810 kandidati. V bocenski pokrajini se glasuje v vseh občinah po proporcionalnem sistemu, v trentinski pokrajini pa se v občinah z manj kot 10.000 prebivalci voli po večinskem sistemu.
tudi razorožitveno vprašai;j*i če ne bo delo v odboru de-setorice v 2enevi napredo-valo.	..
Na vprašanje, ali M bui v primeru nove konferenc najvišjih potrebno določi" nov dnevni red, je Gromi* izjavil, da dnevni red kbt^ ference, »ki so jo torpediram le ZDA, ni bil slab«. .	..
Zatem je Gromiko iz)aV“| da ameriški predlog °..° ^ tem nebu ni sprejemljiv * sovjetsko vlado, tudi če OZN bila pooblaščena za tzv * ševanje izvidniških P°*ecovV.,-,
V zvezi z ameriškim s*j pom, da pošljejo nekatere 1 talske formacije na manevre v Srednjo Azijo, je Gromi* izjavil, da spada ta ukrep okvir politike večanja me • narodne napetosti, in je “ dal, da skušajo ZDA povec ti napetost.
O razpravi v Varnostne svetu je Gromiko izjavil, je bila koristna, jn da spr jeta resolucija, čeprav m z dostna, je lahko koristna, * lahko nudi neke vrste Pr izkušnjo o namenih in P° tiki ameriške vlade.
Gleue pogajanj med dom in Zahodom je Gromi*" izjavil, da sedanji položaj pravičuje misel, da ZDA čejo sporazuma, temveč poslužujejo pogajanj kot m glene zavese, da prikrij svojo politiko slabe volje- ..
Glede Japonske j® ’z,a da želi SZ dobre 0<^rl?sej0 to državo. Ce to ni bilo sedaj mogoče, je kriva edi le japonska vlada.
Minister je ponovil, da i
sovjetska vlada za to
da se
nekatere azijske države L čijo med udeležence na m narodnih konferencah, zJa pa na konferencah n?)v mo Dodal je:	((Naklonjeni	s
razširitvi kroga udeležene -To bi bilo v interesu «lr“ in samih pogajanj.«
%
HOTEL «TRIGLAV»
KOPER Tel. štev. 18
nudi domače in tuje specialitete in domača vina.
Moderno urejene sobe,
cene ugodne
HOTEL PALAČE
PORTOROŽ
s kavarno in restavracijo JADRAN Vabi goste na razne specialitete, ribe in odlična istrska vina. Vsak dan ples
HLAD OSVEŽUIE
•HOTEL POSTA* nudi udobne sobe po znižanih cenah. Trst, Piazza Oberdan št. 1, tel. 241374
HOTEL «TURIST» ANKARAN
Tel. Škofije 13, sporoča vsej svoji cenjeni klied teli, da bo tudi v letošnji predsezoni izvajal P°" pust na ceni v višini 30%. Odlična kuhinja, domače pijače, moderno urejene sobe. lepa plaža z mivko-
«H0TEL BELLEVUE
LJUBLJANA — tel. 21280
se gostom toplo priporoča
— s svojimi naravnim1 lepotami vas vabi-
Priporoča se «GRAND HOTEL TOPLICE« z dependan-sami, »JADRAN« in »KOROTAN«, »PARK HOTEL«. «HOTEL JELOVICA«, «HO TE L KRIM«
HOTEL kGALEB«
KOPER Tel. 243
UDOBNE SOBE, LEP VRT
BOHINJ
Hotel aZLATOU ()G»
z depandansami
Hotel aPOD VOGLOM-
z depandanso
Hotel «BELLE\LE JEZERO« z depandanso
Znižane cene v predsezoni In po sezoni. V vseh hotelih prvorazredna postrežba. Vsak dan ples. Nastopi folklor, nih skupin. Lepi sprehodi.
Obiščite MARIBOR, POHORJE-PTUJ, SLOVENJ GRADEC
in ostale turistične pokra nne na Štajerskem ,nnIrap roškem. Vse informacije daje MARIBORSKA * A-kr STIČNA Z EZA. Maribor Trg svobode št. 1, td-  ■
SAP
UlIBLJAkA
TURIST BIRO Sr,,mu *
I P1
vzdržuje vsakodnevno av.ubusno progo Bled-Ljubljan*' z in nazaj. Priporoča obisk Krvavca v Kamniških PiaJl i iud-žičnico. Nudi turistične usluge v svojih poslovalnicah:	pJr0tl
Ijana, Miklošičeva 17. tel. 30645 in 30647, Koper, avtobusne postaje, tel. 298, Piran, Trg Tartini, tel. uriSt torož, nasproti hotela Central, Ankaran v kopališču Ankaran
Hotel CENTRAL Portorož
tel 8138, s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba in ples.
Vaš nedeljski izlet k izviru REKE VIPAVE vam bo v
razvedrilo in veselje. Mirni kotiček «POD SKALO« vam v sodobno preurejeni vrtni restavraciji nudi vse domače dobrote.
Priporoča se
Hotel «VIPAVA»
kjer si lahko postrežete s prvorazrednimi jedili, pristnim vipavskim vinom in kraškim teranom.
TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE
KOMPAS
(ex Putnik Slovenija) Organizira
po JUGOSLAVIJI in v
inozemstvo izlete in potovanja z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi. Zahtevajte programe v poslovalnicah KOMPASA
HOTEl/ /ESPLANAO^
ZAGREB — MIH ANO VICE V A ULICA
*.(■». Po popolni preuredbi >1 L,ja-"rščen v kategorijo <(A)>,	,J. -.30
ga z naslednjimi odden* • m
h°telsi^ob^opa^
telefoh.
številne
televizijskimi Jh lSKa
. pat ati. Vel ka Pre<^_ niese, uvorana za svečane sprejeme, P ,j_ uankete in podobno. Restavracija - d «a kavarna z obedmeo In poletno teraso z . ižoo sedeži - točilnica - klet - bar z mednaroo umetniškim programom . društveni prostori, aperitiv-«"
Obiščite svetovno znano
POSTOJNSKO JAML
Obiski vsak dan ob 8.3U, 10.30.	13.30,	1H.—	ln
Izredni obiski po dogovoru z upravo.
OBIŠČITE
XVII. MARIBORSKI TEDEN
od 30. 7. do 8. 8. 1960
VSE ZA ČLOVEKA - DRUŽINO - KOMUNO
Prikaz izgradnje komunalnega sistema, razstava in možnost nakupa predmetov šircke potrošnje: tekstil, praktični oblačilni predmeti, usnjeni izdelki, pohištvo in oprema za gospodinjstvo. Prikaz poljedelskih strojev in opreme za kmetijstvo. Velika modna revija - prikaz sodeb-nega oblačenja Popust na železniciI
PALAČE HOTEL, Zagret*
V SREDINI MESTA OB CENTRALNEM PARKU NU svojim obiskovalcem: 100 sob, prvorazredno udobje m " i- Nova vrtna restavracija, zimska in pole,na, s prem.1"1 kopalnico, z bazenom in vodometi — s prvovrstno domačo in tujo hrano in pijačo ter z najvišjo -*■ ravnijo postrežbe nudi izreden užitek vsa kemu našemu gostu - Aperifiv-bar Dvorane za počitek - Obedni ca in dvorana za bankete , sta cenjenim gostom Isss*. vsak trenutek na razpo *. iago
na