Ql25om ///AN D NO. 36 /1'JV* E Rl «=/% HI '■<•<,Mn ■■■■■?':.? r-. m-i?.;..;/ .;«:;:v; i?..:.V.rr- v ■ :; v:-!«: =.,:• rv^mju: AM€RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York,’ Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 21, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV !inij? pozvala britske Pfemoprje na pose! ^1’eiskovalna komisija je iredložila 20% višje plače [n priznala pr.emogarjjm st nekaj robnih koristi, kar bo stalo vlado skupno okoli 219 bilijonov dolarjev letno. LONDON, Vel. Brit. — Unij-vodniki so preteklo soboto P°zvali premogarje, naj se vrne-1° na delo in končajo 6-tedenski sLajk, ki je prisilil oblasti, da s° oklicale izredno stanje in o-^ojile rabo elektrike na polovi-C°' Priporočili so tudi, naj takoj urr|aknejo stavkovne straže od elekt: Novi grobovi Sospodarski ukrepi za pelbifev so pieiroini Josephine Telich V Euclid General bolnišnici je umrla v soboto 73 let stara. , Josephine Telich s 17105 Grove | PnvatlV gospodarski stro-wood Avenue, roj. Prelog v Ko- j kovnjaki se 1-ojc, da bouo sezah pri Ilirski Bistrici v Slo-1 Nixon gu eno uri pri rarn in skladišč premoga. Lremogarji po vsej deželi, gupno jih je okoli 280,000, so 1 Pozvani, naj glasujejo o Uporočilu. Pričakujejo, da bo b c'Sovanje končano danes ali kveči leniu jutri. Zaloge premoga so bile že ta- kot iz °bsti ’rabljene in na kraju, da je ^ ,°^a nevarnost, da bo veči-taki a^orNnih elektrarn, ki upo-ko Premo6» morala ob ncu tedna ustaviti obrat. J^a se je upirala sprejeti te^e unije po povišku plač jnf. a/'> ker da bi to pospešilo ^ acijo. Povišanje skuša držati ral ^ Nremogarjem je moje 3 P°Pustiti, ko je sodišče, ki ^9,,^leLkovalo premogarske eve’ večino teh sprejelo. f0rcOc^a preiskave lord Wilber- 0 je Lekom dni nemirov, ki so trajali stUdento S° okoli tisoč ^Pustil; večino kmalu kpustjj/ ec^aj izgleda, da bodo r(?bna n osfale in obnovili °:i izgred,6 aVanja- Univerza je 0v zaprta. veniji. od koder je prišla v ZDA 1. 1922, vdova po 1. 1965 umrlem možu Franku, mati Harolda, ki vodi gostilno na oglu Grove-wood Avenue in E. 172 St., in Mrs. Armand (Virginia) Anel-li, 7-krat stara mati. Pokojna je bila članica SNPJ št. 442 in Progresivnih Slovenk Krožek 2. Pogreb bp iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Theresa Nagy V soboto je umrla v Kaliforniji 80 let stara Theresa Nagy, roj. Perhuc, vdova po 1. 1961 umrlem možu Franku, najpreje poročena Spilak, mati Ala Spi-lak, mačeha Jean Gracco in Helen DeLusiano, 4-krat stara mati, sestra Helen Frisco. Pogreb bo jutri, v torek, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St., kjer bo cb 9. pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo. Frank Ross V soboto je po vsej verjetnosti zadet od srčne kapi umrl nenadno 63 let stari Frank Ross z 20950 Wilmore Avenue, Euclid, rojen v Clevelandu, graduant Baldwin Wallace Collegia, zadnjih 30 let učitelj v Clevelandu (Max Hayes Vocational High), mož Pauline, roj. Gasser, oče Briana, brat Bena, Johna, Marian in Eleanor. Pokojni je bil veteran druge svetovne vojne in član SNPJ št. 566. Pogreb bo jutri ob 12.30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Joseph M. Miklavčič Včeraj zjutraj je nenadno umrl pri popravljanju avtomobila, ki je pri tem padel nanj, 51 let stari Josej>h M. Miklavčič s 11006 Revere Avenue, rojen v Newburghu, zaposlen pri General Electric Co., član ADZ št. 34 in Kat. vojnih veteranov pri Sv. Lovrencu št. 553. Pokojnik je bil mož Jennie, roj. Blatnik, brat Antona, Mary, Josephine in Louise Eppich. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Ferfolia pogrebnega zavoda na Union Avenue, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarije. tedanji vladni ukrepi za poživi tev gospodarstva sprožili nov val inflacije. WASHINGTON, D.C. — Večina gospodarskih strokovnja-kiv Poslovnega sveta, v katerem so povezani vodniki okoli 100 največjih podjetij v deželi, je prepričana, da so ukrepi zvezne vlade in Zveznih bank za poživitev gospodarstva preobsežni in premočni ter utegnejo zato kljub nadzoru cen in plač povzročiti nov val inflacije. Gospodarski svetovalci, strokovnjaki, ki so pripravili za zasedanje sveta svoja poročila in analize položaja, so močno zaskrbljeni, da bo inflacija kasneje v letošnjem, še bolj pa v prihodnjem letu znova dobila zagon. Vodniki velikih podjetij, ki so se zbrali pretekli 'teden tu na posvet, h kateremu javnost ni imela dostopa, so mnenja, da bo gospodarsko življenje letos živo in da bo v celoti porastlo za 5% do 6%, če vpliv inflacije odštejemo. Inflacijo računajo na •3 do 4r/r. Brezposelnost bo tekom vsega letošnjega leta padala in se nemara zmanjšala na 5.25%. Nekateri so bili nezadovoljni z dosedanjo gospodarsko,' rastjo, ker so pričakovali, da bo hitrejša in večja. Gospodarstveniki predvidevajo nove vloge v tovarne in opremo, pa ne v taki meri, kot so to napovedovali vladni gospodarski strokovnjaki. Povpraševanje Piedsednik ZDA R. M. Nixon je danes dopoldne (po p^ j tudi ne prijateljski, kot bi neka-kinškem času) ob 10.28 pristal na letališču v Pekingu, teri radi videli. glavnem mestu Kitajske, kjer ga je pričakal in pozdra- ------o------- vil predsednik vlade ču En-laj s skupino drugih čia-1 l rincplhin nov vlade, vojaških poveljnikov, partijskih vodnika' |*^ oLUV» TUlofiLUlTl in predstavnikov Pekinga. Z letališča se je Nixon od-! Prosvetna nedelja v peljal v mesto, kjer se je nastanil v vladni zgradbi za New Yorku prestavljena visoke goste. Popoldne ga je sprejel Mao in je bila za- NEW YORK, N.Y. — Zaradi to prva seja s ču En-Iajem prestavljena. Nocoj je snega in slabe vremenske napo-slavnostni sprejemni banket. vedi je bila “prosvetna nedelja”, j Iz Clevelanda n okolice PEKING, Kit. — Danes do- promet za opoldanske ure. Spre-poldne ob 10.28 (po pekinškem vod avtomobilov se ni ustavil, času, sinoči ob 10.28 po cleve- dokler ni prišel na cilj. Pred-landskem) je pristalo; predsed- sednik ZDA Nixon naj bi se bn nikovo letalo na tukajšnjem le- po kratkem odmoru popoldne tališču in obstajo točno cb -na- sestal prvič na uradno razpra-povedanem času pred kitajskimi vljanje s predsednikom vlade predstavniki in častno četo, ki Ču En-lajem. Sestanek s načel-so prišli ameriškega predsedni- nikom Komunistične stranke in ka pozdravit in sprejeti Iz letala vodnikom Kitajske Maom je bil sta stopila skupaj predsednik predviden, toda čas zanj ni bil Nixon in njegova soproga, nato določen. pa so sledili ostali z državnim j Mao je predsednika Nixona tajnikom W. P. Rogersom in dr. i sprejel na svojem stanovanju in H. Kissingerjem na čelu. Pred-J se razgovarjal z njim nad uro v sednik kitajske vlade Ču En-laj navzočnosti Ču En-laja. S pred-je pričakal predsednika Nixona sednikom Nixonom je bil dr. H. za katero je pripravljena “Prešernova ura”, prestavljena na 29. februar. Spored je isti in so vsi rojaki in rojakinje prisrčno vabljeni! na vznožju stopnic iz letala in mu segel v roke, nato pa predsednikovi ženi. Sledilo je pozdravljanje in rokovanje z večjo' skupino kitajskih vladnih predstavnikov in predstavnikov mesta Pekinga. Predsednik Nixon je pregledal še častno četo, nato pa se je na čelu skupine avtomobilov odpeljal v mesto in se nastanil s svojo skupim v vladni zgradbi za visoke go!ite.'■* Predsednikovo letalo je pristalo na Kitajskem najprej na letališču pri Šanghaju, kjer so predsednika in njegovo skupino pozdravili tamkajšnji predstavniki in pili z njim čaj. Letalo je Kissinger. Zaradi sestanka z Maom je bil prvi uradni razgo- lajvešji primanjkijal v plačilni bilanci ZDA WASHINGTON, D.C. — Združene države so imele lani v zunanji plačilni bilanci'29.6 bilijonov dolarjev primanjkljaja največ v vsej svoji zgodovini, skoraj 20 bilijonov več kot v letu 1970. V prvih treh mesecih je primanjkljaj znašal 6.1 bilijona, nekako polovico primanjkljaja tretjem tromesečju, ki je pri- vor s ču En-lajem odložen za pravil dsednika Nixona; da poldrugo uro. Tega razgovora j je objavii svojo novo gospodar. se je udeležil tudi državni taj-,ko politiko Prv0 razdobje te je mk W. P. Rogers. Za zvečer je L-, , - „ , , „ J ; bilo končano s sporazumom c določen uradni banket v cast | novem tečaju dolarja> ki naj bj cmeriš-ega gos a. Na tem :>an-j pomagai povečati ameriški izvoz ketu bodo izrečem prvi pozdrav- I zmanjšati uvoz_ m govori. Sprejem na letališču Učinek teh memb se še n je namreč potekel brez vsakega j pokazal jn se p0 sodM strokov. gotuia. njakov tudi še ne bo v letu ak celo dveh. Zato je zakladni taj- nik J. Connally tudi izjavil pre- po izdelkih namreč Še vedno ni dobil° kitajskega navigatorja in tolikšno, da bi se podjetniki od- P° kratkem Pristanke odletelo ločili za kake večje gradnje, ko šfe niti sedanje možnosti niso izrabljene. ^ T, ai_ncce odkupnine i . Lqq er^£ke ujetnike f.^bi kot,1!0 E LE S’ Kalif’ - v*1’ da Je H B°b H°pe °b;ia' V° prQsnj0H7an0! odkIonil njego-*-amu , a 0°isk v Severnem h bilijona ateremu ie Pon>-’dil J.0ditev a-m V . dcdarjev za osvo-‘kov. eriskih vojnih ujet- V remenski prerok pravi: snegsZ ^^nostjo naletava-Fa okni; vi§ja tempera- ilalijsnski časnikar pščsn iz zapora v OSii RIM, It. — Valerio Ochetto, 41 let stari italijanski časnikar, ki je bil 5. januarja letos prijet na letališču v Pragi, ko se je hotel vrniti domov z obiska v ČSR, je bil pretekli četrtek do- ma. Češke oblasti so ga imele v ječi 6 tednov in ga zasliševale o njegovih zvezah med češkimi političnimi emigranti in češkimi intelektualci v ČSR, pristaši bivšega režima A. Dubčka. Obdolžile so ga kršenja zakonov in mu grozile s sodno razpravo. Pretekli teden so zaslišanja končali in Italijana enostavno izgnali iz dežele, ker da je služil za zvezo med češkimi političnimi emigranti na Zahodu in p r o ti d r ž avnimi skupinami v ČSR. Predsednik na Aljaski Predsednik Warren G. Harding je bil pred Nixonom edini predsednik ZDA, ki je obiskal Aljasko. To je storil leta 1923 malo pred svojo smrtjo. Zdravnik morilec otrok v angleški bolnišnici LONDON, Vel. Brit. — Oblasti so prijele in obtožile 32 let starega Ahmada Alamija, sina muftija v Jeruzalemu, da je u-moril enega izmed treh zabodenih otrok v Victoria bolnišnici v Blackpoolu pretekli teden. Prijeti je očesni zdravnik in je bil v bolnišnici zaposlen. Priporočajte A.D. tem-ki jo še nimajo! Začetek nove dobe Nixonov obisk na Kitajskem je začetek nove dobe v kitajsko-1 tricli teden, da ZDA za enkral ameriških odnosih. Nad 22 let! '''e ne Lodo obnovile zlatega krit-so bili odnosi med obema drža-'la dof51"]3 v medsebojnem obra-vama sovražni, v to dobo spada i čunavanju z drugimi narodnim: korejska vojna in vojna v Viet-; bankami. Te niso v posebnem namu. Spremenjene mednarod-: s^rabu m nekatere od njih, meč proti glavnemu mestu, kamor je ne razmere in sam raZVoj so pri- n^imi nemška, napoveduje) i dospelo točno ob napovedanem vedli do Spremembe, ki naj po- ‘ da bo dolar postalv nepredol-easu- ' meni konec sovražnosti in zače-' Sern času spet trden in nemara Sprejem na letališču v Pekin- tek mirnega sožitja, ki so ga Ki- celo dejansko vec vreden kol gu je bil uraden, pa vendar tudi tajci predložili že pred leti pa uradnem tečaju. Prekupče-vljuden. Poleg zastopnikov tu- ga je Amerika odklonila, jega tiska in uradnih predstavnikov kitajske vlade ter častne valci na denarnih borzah tegr čete vojaštva, ni bilo na letaJ ^vnostni sprejem, na kar pa ni ,.v. -.r • „ - ! bilo dejansko mogoče računati, U J1"Iaska)g0dbatJe:ker uradna vlada ZDA niti ne zaigrala ameriško, nato pa ki-; , , _ _ __, , , tajsko himno, ko sta nad ]etaliJ Poznava vlade LR Kitajske in ščem vihrali ameriška in kitaj- ima^0 ZDA se vedno na otoku ska zastava. Formozi, ki je del Kitajske svoje vojaštvo, ki pomaga varovati Nixon pri Mau sedež kitajske nacionalne vlade Vožnja v mesto je bila brez pred napadom od strani rdeče vznemirjanja in brez vidnih pri-1 Kitajske. Kljub temu je bil prav. Na cestah je bil običajni1 sprejem vljuden in prijazen, če- , T , t . ... ne verjamejo in tiščijo s proda- Nekaten so pričakovali velik j jo svojih dolarjev te.aj navzdol. Velika knjižnica WASHINGTON, D.C. — Kongresna knjižnica ima preko 10 milijonov knjig. NA CILJU — Predsednik Nixon in njegov glavni pomočnik za vprašanja narodne varnosti dr. H. Kissinger, ki je na dveh posebnih potovanjih uredil vse potrebno za predsednikov obisk na Kitajskem, sta od sinoči v glavnem mestu Ljudske republike Kitajske, Pekingu. Predsednik ZDA bo ostal na Kitajskem do 28. februarja, nato pa bo preko Aljaske odletel domov. Zadnje vesti LOS ANGELES, Kalif. — V soboto je bil končan štrajk pristaniškega delavstva v pristaniščih ob Pacifiku, ki je trajal skupno 135 dni in stal deželo težke milijone. BELFAST, S. Ir. — Včeraj je prišlo do vrste bombnih napadov in izgredov, vendar so se vsi končali brez človeških žrtev. To naj bi bila najbolj nemirna nedelja od “krvave Sejjf^ Klub slov. upokojencev za Newbursko okrožje ima v sredo ob 2. popoldne redno sejo v SND na E. 80 St. Rop na rapidu— V petek zvečer sda dva roparja oropala potnike v vozu Shaker Rapid Transit, ko je ta vozil med E. 34 in 55. postajo. Po poročilu policije sta potnikom vzela $775, $54 pa iz blagajne voza. Štrajk končan, odpadki še ostali— V petek so se po odredbi sodnika vrnili pobiralci odpadkov na svoj posel, pa so pobrali skupno le nekako petino odpadkov, kar je ostale, bo počakalo na pobiranje do jutri, ker imajo danes pobiralci praznik “Dan predsednikov”. Župan jim je ponudil, da bi delali v soboto, da nadomeste dneve štrajka, pa so to odklonili. Žalostna vest— Mrs. Marija Zupančič s 6708 Bonna Avenue je dobila preteklo soboto sporočilo, da ji je v Ljubljani umrla 83 let stara sestra Ivana, roj. Žerjav v Gornji Dobravi, župnija Trebnje na Dolenjskem. Od 9 otrok sta dva umrla, med živimi je tudi rev. Mirko Žerjav, znani slovenski misijonar. V Sloveniji kot tudi v ZDA zapušča poleg imenovane še več drugih sorodnikov. Yuznixa CTS prijela zaradi tatvine— Sinoči so prijeli dva voznika CTS, ker sta ukradla iz zabojčkov voznino na Windermere Rapid postaji skoraj $700. Prijeli so ju po dveh mesecih pre-iskavanja, ko naj bi (bilo po sodbi policije ukradenih več tisoč dolarjev voznine ČT3. K molitvi— Članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene jutri ob 8. zjutraj v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za umrlo članico Thereso Spilak Nagy. Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 XSKJ so vabljene nocoj ob sedmih v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za umrlo Thereso Nagy (Spilak). nedelje” v Londonderryju 30. januarja. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so izvedli včeraj okoli 50 napadov na vladne položaje, med njimi na 3 ameriške. Pri tem so bili 3 ameriški vojaki mrtvi, 10 pa ranjenih. — Predsednik republike Van Thieu je dejal, da Nixonov obisk na Kita j- Laoške čele \r ofenzivi VIENTIANE, Laos. — Vladne sile so začele obsežnejšo ofenzivo na Planoti vrče v v severnem delu Laosa, ki so jo rdeči zavzeli v preteklem decembru in potisnili vladne sile do samega Long Chenga in celo ta je bil v nevarnosti, da pade rdečim v roke. Long Cheng je bil glavno oporišče vladnih sil, ki jim poveljuje gen. Vang Pao. To so borci plemena Meo, ki se že nad 10 let bore z rdečimi za svoja bivališča na Planoti vrčev. Ofenziva se je začela 6. februarja, pa so o njej molčali, ker so s helikopterji in letali prepeljali večje vladne sile na Planoto vrčev rdečim silam za hrbet, ko so se te pripravljale na novo ofenzivo proti Long Chengu. Rdeči so bili iznenadeni in so skem ne bo prinesel nič dru- j poslali na Planoto vrčev svoje gega kot prazno zaključno po-1 vojaške sile od petih strani, da ročilo o razgovorih. j bi laoške oborožene sile od tam HONG KONG. — Severna Ko- pregnali ali pa celo uničili, reja je obsodila Nixonov obisk Planota vrčev je važna, ker je na Kitajskem, skupščina na od tam mogoče nadzirati osred-Formozi pa ga je označila za nji del Hočiminhovih poti. Zad-škodljivega in nevarnega na- nje vesti trdijo, da se vrše hudi cionalni Kitajski, ki obsega le boji med vladnimi silami in rde-otok Formozo, Pescadore ter cimi na Planoti vrčev zahodno otočji Quemoy in Matsu nepo- od Khang Khay. Vladne sile sredno ob obali Kitajske. j podpira ameriško letalstvo. /iMEKjiSKA_ 0117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO <^•83 No. 36 Monday, Feb. 21, 1972 Po Titu: kolektivno predsedstvo Nočejo in nočejo pot/hniti v svetovnem tisku vprašanja, kaj se bo zgodilo na/jugosjDVanskem prostoru, ko Tita ne bo več . Zadnja veli^a^kfiza na Hrvaškem ta problem postavlja v ospredje v novi luči. Dogodki so namreč jasno pokazali, kako si v javnih državno-pravnih zadevah nasprotujejo vodilne komunistične glave in je bilo imperativno za Broza, da je sam diktatorsko posegel v nastali položaj, da prepreči katastrofo. Kakor na bojnem polju padajo najbolj pomembne politične glave hrvatskih komunističnih vodij z vseh vodilnih položajev. Nadomešča jih drugorazredna garnitura političnih in osebnih večjih ali manjših oportunistov, ki prisegajo na srbsko podzidani Titov koncept “demokratičnega” centralizma. Ta za partijo vznemirljivi pojav je pokazal celemu svetu, kakšne so v resnici (ne pa po komunistični propagandi krivo prikazovane) politične razmere v deželi še za časa Brozove neomejene oblasti. Kaj se šele lahko pričakuje, ko ga ne bo več! Kdo bo z absolutno močjo mogel zatreti mnogo bolj nevarne nemire po njegovi smrti? Take so bojazni in taka vprašanja se ponavljajo tudi v domovini prav tako ali še bolj intenzivno kot po svetu. Kaj bo? Jugoslovanski diktator si je že dolgo sam zelo svest te kočljive zanke, ki jo je skoraj nemogoče zadovoljivo raz-vozljati. Mnogo bolj enostavna bi izgledala stvar nasledstva v predsedništvu države v demokratično urejeni in u-pravljani federaciji, čeravno se mora priznati, da bi ob razmerah v Jugoslaviji celo demokratična rešitev bila kočljiva. Desetkrat kočljivejša je v diktaturi, kljub temu, da iz-gleda na videz zelo enostavna. Ena sama stranka v celotni federaciji, kako preprosto! V vrhovih partije se sklene, kdo naj bo naslednik, odločba se predloži nižjim partijskim organom v izvršitev, kandidat se končno predloži ljudskemu zastopstvu v “izvolitev”. Ali ni vse jasno na dlani? In vendar si je Tito belil glavo s to rečjo dolga leta, končno pa prišel do trde stvarnosti, da naslednika na predsedstvu federacije — ni. Namreč takega, ki bi bil njemu po volji in ki bi ga “progutala” partija, oboje v diktatorskih razmerah osrednje važno. Imel je svoj čas v gori list — Milovana Djilasa, ki je nastopal kot nekak podpredsednik in je bil predestiniran za naslednika. Pa je imel na nesrečo nekoliko drugačne poglede na vladajoči razred komunističnih buržujev kot Tito in namesto na predsedniškem tronu se je znašel — v luknji. Potem se je govorilo, da je določen za bodočega predsednika A. Rankovič, uzmikan hostar kot Djilas in Broz. Imel pa je svoje načrte s svojo tajno policijo, kakšno vlogo naj unitaristična Jugoslavija igra v svetovnih komunističnih podvigih, ko so bili Titu nevarni. Odvzel mu je vse, razen glave. Jemati glavo iz političnih razlogov danes ni več sodobr.o. Kdo je kdaj vzel v misel še Kardelja, zvestega oprodo centralne diktature, pa je bil najden prelahak, mnogo prelahak. Ko se je izkazalo, da ga ni, komur bi Tito mogel zaupati nasledstvo brez strahu za diktaturo in svojo “pot v socializem”, so pogruntali kolektivno predsedstvo, kar je po zdravi pameti nesmisel. Posebno še, če naj sedi v njem kar kakih 15 “voditeljev” komunizma iz vseh republik federacije. A za sedanje oblastnike je taka rešitev najbolj pripravna, če se hočejo znebiti odgovornosti, kar velja v prvi vrsti za Broza samega. Skupno najvišje vodstvo države se ni obneslo že nekdaj, če se spomnimo na rimski triumvirat in Cezarja. Ni se obneslo v naši dobi, ne da bi se prej ali slej polastil absolutne oblasti in moči najbolj in- Pennsyivanski prepihi (Poroča Majk) Pripombe k “DRAGI 71” KL Samse RIM, Da je g. Bogo Samsa posvetil študijskim dnem v Dragi pozornost s člankom “Draga 71”, ki zajema kar dve Pittsburgh, Penna. — Iz naše- ti kuharici in hlapcu in glasno ga nekdaj slavnega “Špicburga”; zapove: “Mir na peči!” Sv. Peni skoro nič novic o gibanju Slo- ter pa se obrne h Kristusu in re- strani številke mesečnika Dan, vencev. V tem oziru je postal če: No, kakšno ima naj zapišem ie prijetno, razveseljivo dejstvo, naš “Špicburg”, ali če hočete za to vas? j Manj prijetna je njegova ozko, “Mesto večnega dima” (tako jej Kristus pa je baje rekel: “Za- enostransko začrtana vsebina, ki bil poznan ta kraj v starih ča-ipiši ‘Mirna peč’!” To je lepo v niei zazveni marsikateri diso-sih), nekaka zapuščena dvorana, j ime, kajti kjer je mir, je vse v (nantn^ To, kar se živahnega slovenske-j redu.” j Naj omenim, da sem v Dragi ga življenja tiče. Pred 60 leti! Tako se je od tedaj naprej posegel v razpravo in predava-in še pozneje je bilo drugače, imenovala vas “Mirna peč”. j Pr°f- J- Velikonji zastavil Jeklarske topilnice so obratova- — Vidite, dragi čitatelji, taki nekaj konkretnih vprašanj. Naj le, da se je kadilo noč in dan. humoristi in vedno veseli so bi- ponovno pripomnim, da se ne Od tod ime “Mesto večnega di-jli naši pionirji. Luštno in veselo strinjam z njegovo izjavo, ki jo je bilo med njimi, ker veselja in ie “PNm. Dnevnik velikoduš-dobre volje jim ni nikoli zmanj- no 0’Diavil in ki jo g. Samsa na-kalo Zato vidite, se nam neka- vaja kot znanstveno ugotovitev, terim toži po tistih veselih in ki Je neizpodbitno razbila mit, lepih časih. Upajmo, da bo vsaj. P° katerem bi bogati zdomci iz malo še kdaj tako. j Amerike reševali zamejsko In da ne boste rekli, da Stari1 manišino’ za katero se matična Majk ne zna drugega kakor o domovina ne zanima. Ali bi pesnitev “Duma” poet Oton ZJ pančič podaja ta stih: “Hotel nekdaj sem, da bi se razširila, da bi razpela svoj kr°9 čez zemljo — glej sedaj vidW prvega premika. To bi bil vzgled, ki vleče ... Zanimivo, da so celo med gospodarskimi krogi v domovini to “vizijo” pozitivno ocenili, o čemer se g. Samsa lahko sam, . , , prepriča, če prebere izvajanja!^ !!? ^ časnikarja Vetrovca v prvi številki gospodarske revije “Slovenija”. Znano mi je, da se tudi deželna vlada trudi in je celo ustanovila posebno komisijo, da bi seme siplješ svoj plod.” Naj tu nanizam, da od števij® sto slovenskih misijonarjev misijonark je delokrog skoro P vsaj obli zemlje. Saj so im13113' Japonska, Formoza, Filip*1' ma”. Naši rojaki so se potili po kovačnicah in topilnicah kakor v vicah za borne plače. A veseli so bili, da so imeli delo in da so zaslužili kak groš, da so od tistega mogli tudi kaj poslati nazaj v stari kraj za ohranjenje in reševanje streh, pod katerimi so se rodili. To seveda so tu in tam' starih časih govoriti, naj pa ma-! sP^°h izjava na temelju osebnih sedanji rodovi že vse pozabili. Bilo pa je tako, če kdo verjame ali ne. Da, da, Pittsburgh! To ime, ko sem še kratke hlače nosil, sem večkrat čul. To od tega in onega možaka tu in tam še v starem kraju, ko so govorili o svojih sinovih in hčerah, kje se nahajajo po Ameriki. Pa sem lo povem, kako je zdaj v teh naših krajih. Živimo po novem, v duhu novih sedanjih časov. Na videz po primerjanju z nekdanjostjo je boljše kakor v preteklosti. Toli- izkušenj ene osebe zajemala celotno “stvarnost” in razbijala vsak ‘mit’, ko je še pojem stvarnosti in mita vse prej relativen, kot pa absoluten? Na izjavo prof. Velikonje, da ko trpljenja pri delu ni več ka. obstajajo Slovenci v matični do- kor nekdaj, ker zdaj težka dela movini> za katere ni nobene ne-opravljajo stroji. Preje pa je bi- varnosti za niih slovenstvo, -lo treba vse opraviti z rokami 1 bi rad navedel le nekaJ suhih in omogočila povratek tržaških e- Hong Kong, Siam, IndoneziJ3, migrantov in njihovo reintegra- Malezija, Indija, Južni Vietna* cijo. Mislim, da ne bi bilo na-1 Pakistan, Iran, Izrael, Čile, pak, ko bi tudi slovenska zamejska skupnost storila nekaj podobnega. Vinko Levstik r Prošnja in vabilo CLEVELAND, O. — Kot lansko leto na Cvetno nedeljo bo letos v nedeljo, 12. marca, od razsiPaJ°-11.30 dopoldan do 2. ure popoldan v avditoriju fare sv. Vida MZA kosilo. Preostanek je na- Salvador, Madagaskar, Juža_ Afrika, Zambija, Tanzanija, ganda, Kenija, Kongo, RodezU3’ Cad, Mozambik, Togo in Para^ vaj. — Tako bo tudi o njih slanstvu veljalo: “... v dalj0 seme siplješ svoj plod.” V d* gačnem pomenu izraza “seh16 j kot ga navaja pesnik “Fulll^g Seme Božje Fes6.u ; — da se po njihovem delovari^ “... razlega njih glas do kr* sveta.” V trudu in znoju, P° oca' o menjen v pomoč slovenskim si j onar j em (kam), ki prosijo na ;rejviclenaPsre^ja teža,. V YAr»TYir»r»i in 7n min ° čul odgovor: V Pittsburghu je!! Tudi socialne oskrbe so boljše uradn^1 s^ev^k az obstoječe Tod okrog je bilo res dosti rojakov iz raznih krajev Belokra-jiro in iz vseh raznih krajev Dolenjske. Spominjam se vrste Jakšetov iz Velikih Škrjanč, Roženberjev iz Boričevega, ti so bivali okrog Ambridge, drugi v Braddocku in drugod. Veseli Dolenjci, veseli ljudje so bili! Takih danes ni več — takih nikjer ne delajo več! Ko omenjam Škrjančane, mi je znanec iz Ambridge-a zadnjič omenjal, da mu je pravila rojakinja, ki je cialistične stvarnosti v Sloveni- še pomoči in zanimanja za njih delo. Malenkostna cena kosilu $2 naj ne bo “previsoka”, da bi vabilo odklonili. Vemo, da ni lahko, ko je že toliko raznolikih prireditev, še to — v pomoč slovenskim misijonarjem prirejati! Vendar ne zdaj kakr nekoč. V drugih ozirih, zlasti moralnih, se pa ljud- V zadnjih štirih letih je zaje obnašajo slabše kakor nekoč. pustil° Slovenii° Preko 100-000 Ne vsi, večina pa 1 Slovencev, med njimi izobra- V gospodarskih ozirih tudi' žencev’ kvalificiranih in ročnih hodimo po čudnih potih. Bogati delavcev> in poromalo na propa-j nimajo, kakor zgleda, nikoli do- daj0cl in razPadaJoči Zahod;! volj, navijajo cene, to in ono, vecJ1 del se Jih je zaPoakla P0:bližal? Ce smo samo da je dobiček večji. Zad-1 e^0Pskih deželah’ nekaJ ^ K ^ smo imeli verne nje čase dobiček pada. Delavci odsl° onstran morja' Na njihovo smo dobili osnovo v v organizacijah pa na drugi stra-i mesto le Priromalo preko 150 dvomim, da smo kristjani toj—*■ stavkih v Ameriški Donr°v člani vesoljne Cerkve ne samo farnega občestva. Kot drobec celotne Cerkve ponavljaš dnevno v očenašu: “Pridi se kdaj vprašaš: Koliko si osebno storil, da bi človeštvu to pri- ben izmed njih ni šel iskat dobnega, lagodnega živi j611 ^ slednji med njimi je račun ^ kakšne primitivne razmer6 prišel. ^ Zdi se mi, kdor se je kot6 0. znani ti z življenjem naših 0 slancev v misijonih, ima ji Alrl 11 lai- ki jih pod zaglavjem ska srečanja” prireja rev. ^ les A. Wolbang, C.M. S6 b po- k nam Tvoje kraljestvo.. '^STajlTd**«* I-* -*-* rv«-« • Lc r~\ I i lir f, 1 C*r~\ f \ _ I ^ »»A pa dobimo v slovenski r stame, da Misijonska srečanja”, vzt* krščanskem! .------. „„ na Vesel jav je, da je za mnoge, ki ..... - . “Katoliški misijoni”, mi toliko srečni, I . . . .dil° ak3' ni zahtevajo več in več kov zase (kar se jim ne more ocvir-1 000 iuznih bratov. gracija kot imigracija se v . . . . .... [zanimanje za ta delokrog, 1 ■„ Tako emi-! ^°liriovan(u zlvlJenJa’ k‘)hk,: rani darovi „ odtis dej*” pridno nnltjonov ljudi je se na ze-nljv B _ ^ ^ ki do njih ta glas blagovesti se ,. . . , r-aieli * T , & . . . i nosti, ki so darove sprejem - , , . , -it,-. .. - ..ni prišel! In vendar poslednja' .. .. (i, v orca, . tudi iz škrjanske okclice doma,! dajo vedno le po več po več, za- Naj preidem se k svojim j^ristusova beseda v Matejevem• S1l°narl1 da se žive 0l)j, da sta v Kanadi dva Škrjančana! kaj ne bi tudi mi. Gospodarska! vPra®anlem 3n izjavam, s kaie-! evaneejiiu iZZveni daje ukaz;!*U^a b°b bolest . Ce s ^ it -1 -IV... . . , ! __ • _ Y • 1 ! T-i-mi OQr-v-. ✓O ------- J 1 O J > J * , D -J crv ttcci ’•7 0 1 cEH i 1 Tl 5 zameriti), misleč, če bogati gie-1 nadaliuie • • • duhovnika, došla tja po tej zadnji vojni. Pravo rodbinsko ime pa da ji ni znano. Jaz se spominjam pokojnega rojaka Jakšeta, ki je bil zelo poznan pred obema vojnama tu med nami. Nastopal je rad na odru ob raznih prireditvah. Dosti je bilo tudi naših Belokranjcev v Pittsburghu in po vseh okoliških naselbinah. Mnogo teh je vodilo razne gostilne in restavracije. Cela vrsta jih je težave in še marsikaj drugega j f™36™ P03^! v razpravo HTpojdite torej in u’čite bo še delalo deželi in vsem teža-! Jlh Je S- Samsa čudno gro-’ vse naro- ve. Zglela, da težave se bodo večale naprej — nihče jih ne zna uspešno ustaviti: ne Nixon, ne drugi preroki. Jeklarska družba Jones and Laughlin, ki tu že deset in desetletja obratuje svoje jeklarske in druge delavnice, je pred Božičem še objavila, da bo omejila število svojih zaposlencev za o-okrog 1,250. Že prej je ukinila bila na Butler in Hatfield cesti. nekatera obratovanja. Zdaj še Tod je bila res tiste čase kar!t0-p,°zna^0 36 bo. Kje bodo tisti, prava slovenska vas. Med Belo-ikl 30 srednje starost in starejši, kranjci je bilo največ rojakov iz !kl 30 Posedaj tam kruh služili, okolic Preloke ob Kapli, Crnom- j naak novo zaposlitev. Saj tudi Ija in drugih krajev. Tudi pre-|druS°^ ne kaže dosti boljše. Iz-cej zabavnih Šentjernejčanov je' S^eda> da izza črnih nevarnih bilo po tej okolici. Zastavo je bribov za naše gospodarstvo se nosil v tem oziru pok. Jevnikar.! dva§aj° ornb neprijazni oblaki. V pristnem Šentjernejskem na- ^ zna morda, tudi s sitnostmi napolnjeno, še kako iti. Kako bo po volitvah, to je pa vprašanje? — Pa naj zaključim in še drugič kaj o tem in onem. Pozdrav-j Ijeni vsi in oprostite, če Velik humorist je bil tudi po- ■ dolgočasim s tem. Stari Majk teskno prikrojil svojemu “zlo-zvočiju”. Očitek, da sem patetik in demagog, rad sprejmem, kadar gre za slovenstvo, umirajoče v tujini, odrezano od narodnega telesa. Ker domovina doslej ni imela veliko uspeha, da bi poskrbela za vrnitev Slovencev iz de. od Pavlovega sodelavca sv. Lu- ki so “... vse zapustili in ~ .^o Njim”, upravičeno prič** ^ Vzemi in beri napisano ^ ^ nas vsaj malo žrte«, ka v Uejaniu apostolovj bak0 je Qj'Tj^cTrkevT cejS» % takratna Cerkev sodelovala in ' : i. i, i ■< ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA U NUŠKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnder*on 1-0628