°S'e°»“ 6°100200 PRnv.wriSKI DNEVNIK Cena 200 [ir Leto XXXV. Št. 30 (10.249) TRST, torek, 6. februarja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi POLOŽAJ POVERJENEGA PREDSEDNIKA VLADE JE TRENUTNO BREZIZHODEN Demokrščansko vodstvo bo določilo Andreottiju manevrski prostor za pogajanja s strankami Berlinguer v Cagliariju še zaostril polemiko do KD - Zaskrbljenost PSI in PSDI RIM — Poverjeni predsednik vla-J*.Andreotti bo jutri, po današnji vodstva KD, začel posvetovala s strankami za morebitno se-stavo nove vlade. Vendar je že vče-aJ izmeril manevrski prostor, ki v*9 ga pušča stranka, ko se je sre-?* z »delegacijo*, posebno vodilno lupino, ki jo oblikujejo v kriznih gobjih. Govorili so o možnosti popuščanja komunistom v nekaterih ueželnih in krajevnih upravah in o ustanovitvi kakega parlamentarnega organizma za nadzorstvo nad 'adno gospodarsko politiko. An-je zaman skušal razširiti te n"a*'je, ker.se zaveda, da bo njegov P°-Skus morda propadel še pred zadkom. Poverjeni predsednik vla-le namreč sprejel Pertinijev man-at s pogojem, da se bo odločil pred .°ncem tedna, ko mu bo položaj tudi da un po prvih srečanjih. Tako se največ ji optimisti prepričujejo. vodi krmilo krize naravnost k Predčasnim volitvam, vsaj trenutno. , .^ur nima stvarnih predlogov, da 1 z njimi zaigral svoje karte, ni stalo Andreottiju drugega, kat da Postavi en pogoj in izreče eno že-onl .p?g°j & ta, da KPI ne sme v Pozicijo, želja pa, da bi se polena med strankami omilila. Da bi ^ ti pogoji uresničili je Andreotti levica zmagala na volitvah v občini Na Bili VIDEM — Levica je zrnaga- ■? na volitvah v občini Na Bi-u . (Resiutta) ob vhodu v Rejsko dolino. Na edinem voli-se je v nedeljo in včeraj J87 volivcev izreklo za enotno švicarsko listo «Za obnovo*, Podtem ko je Krščanska demokracija prejela 136 glasov. Ta P^ultat pomeni velik napredek Za zapostavljeno, gorsko občino. Do volitev je prišlo, ker je ‘Upan Beltrame, izvoljen leta 19|5 na listi KD, odstopil na Pnitisk opozicije in .vse jayno-*“> potem ko je bil vpleten v enuga izmed tolikih škandalov v zvezi z obnovo potresnega Pudnočja in je moral zaradi te-ga v zapor. težja, podobna onim, ki so se ravnokar razkrojila, nimamo nobene praktične garancije, da se ne bodo ob nujnosti reševanja perečih problemov ponovila znana zaviranja KD, ki so bila povod za naš izstop iz večine.* Tajnik KPI je torej dal razumeti, da nasprotuje novi vladi, v kateri bi bilo le nekaj «stro-kovnjakov* več, v bistvu pa bi jo še naprej vodili demokristjani. To pa je edina pot, po kateri je nameraval Andreotti, saj KD noče niti slišati o vstopu komunistov v vlado, PSI pa se še bridko spominja volilnih neuspehov iz let levega centra, da bi se vračala sama k sodelovanju s KD in laičnimi strankami, kar bi prepustilp komunistom monopol opozicije. Socialisti in socialdemokrati ne marajo predčasnih volitev, zato pa obtožujejo veliki stranki, da v svojih polemičnih ostrinah dejansko že začenjata volilni boj. Nekateri upajo, da se bo KPI umaknila, kot lani, ko so v zadnjem trenutku sklenili. da podprejo prvo Andreottije-vo vlado. Slednji se pri tem sklicujejo na stavek, ki ga je Berlinguer izrekel v Cagliariju, češ da je vstop KPI v vlado «najboljša rešitev*. Su obtožuje, da brusijo med seboj nože v propagandističnih spopadih, ki škodujejo predvsem državi in politiki narodne enotnosti, za katero se je odločno opredelila PSI. Tajnika KPI Berlinguerja pa obtožuje, da je zlonamerno tolmačil socialistično ideološko polemiko, ker gleda skozi «sektaška» očala. Nekateri menijo, da bi prav vzporedno obtoževanje KPI in KD, da so krive nasta lega položaja, bila glavna tema socialističnega nastopa na morebitnih volitvah. MINO FUCCILLO RIM — Predvidena srečanja sindikatov s strankami se bodo pričela že v sredo, ko bo na vrsti ■ sestanek s krščansko demokracijo. «Nasledstvo» Pannellc v poslanski zbornici RIM — Na današnji seji se bo poslanska zbornica najbrž ukvarjala z «nasledstvom» Marča Pan-nelle. Kot znano mu je nasledila Adelaide Aglietta, vendar je mora-perlativ naj bi v tem primeru po- j *a odstopiti^ Sedaj nagnjeno menil, da Berlinguer misli na to ‘ ° kot na «najboljšo», a vsekakor ne k®', ali bo katera izmed strank ^'Pustila prvotna stališča in se vr- v ® na stare pozicije. Zato si je je 1 tucl> nekaj časa, v resnici pa j 'ahko samo ugotovil, da je za-premirje še zelo daleč, če vne za obzorjem. AjJ nedeljo je Berlinguer v Caglia-Ponovil, da je pogoj za obnovo fj- lllke narodne enotnosti oblikovati- v*ade, v kateri naj sodelujejo bj komunisti. Nato je dodal: «če edino rešitev, češ da so lahko tudi «dobre» rešitve, brez sodelovanja KPI v vladi. V resnici pa Berlin-guerjeva ostrina v Cagliariju priča o tem, da se partijska baza strinja s tako politiko in je ne namerava zapustiti. To pa veča živčnost v drugih strankah. Znotraj KD pa je pripravil Andreottiju nemalo grenkih zalogajev strankin podtajnik Carlo Donat Cat-tin. Karkoli bi si Andreotti izmislil, pravi Donat Cattin, morajo vsi vedeti, da smo zaloputnili vrata komunistom, katerim ne bomo dajali koncesij. Pravzaprav je prišel trenutek — meni Donat Cattin — ko bi moral Craxi skočiti na vladni voz in pustiti komuniste na cedilu. Po vseh ocenah skuša Donat Cattin ur stvarlti brezizhoden položaj, saj tako izzivanje lahko samo zaostri stališče KPI in samih socialistov. Današnje vodstvo bo skušalo o-militi vtis z diplomatskimi besedami, vendar ni dvoma, da konsolidirano zavezništvo meči desnico KD, dorotejci in Donat Cattinom skuša že sedaj obsoditi Andreottijeve napere na neuspeh. Socialisti so zaradi »predlogov* Donat Cattina in polemičnih puščic Berlinguerja v Cagliariju dobesedno razkačeni. Craxi sluti, da mu gre na mirne evropske volitve preračunana strategija po gobe, za to pa krivi KPI in KD. Tako je za «Avanti» napisal kratek kurziv, v katerem ponosno izjavlja, da je PSI samostojna stranka, ki ne bo sledila pogojem, pa naj jih postavi kdorkoli. Demokristjane in komuniste pa FUORI, organizacije radikalnih homoseksualcev. Pravijo, da bo tudi on zapustil parlament in omogočil tako, da bo Pannellovo mesto zasedel Roberto Cicciomessere. Veleposlanik ZRN pri (irličkovu BEOGRAD — Član Predsedstva CK ZKJ dr. Aleksandar Grličkov je včeraj sprejel na poslovilni obisk zahodnonemškega veleposlanika v Beogradu Jesca von Puttkamerja. Miloš Minic sprejel veleposlanika ZDA BEOGRAD — Član predsedstva CK ZKJ in predsednik zveznega sveta za mednarodne odnose Miloš Minič je sprejel včeraj veleposlanika ZDA v Beogradu Laurenca Eagleburgerja na njegovo zahtevo. Kot poroča Tanjug, je v daljšem pogovoru ob tej priložnosti tekla beseda o »nekaterih vprašanjih razvoja dvostranskih odnosov med SF RJ in ZDA in tudi o nekaterih ak tualnih mednarodnih problemih*. URADNI OBISK ENOTNEGA ZASTOPSTVA SLOVENCEV IZ ITALIJE V LJUBLJANI Matična dežela daje vsestransko podporo slovenski narodnostni skupnosti v Italiji Delegacija je bila gost predsednika skupščine SRS Milana Kučana in predsednika izvršnega sveta SRS dr. Antona Vratuše ter njunih sodelavcev - Koristna izmenjava informacij v dolgem prisrčnem razgovoru Delegacija zamejskih Slovencev med razgovorom z gostitelji. Z desne proti levi vidimo dr. Antona Vratušo, Milana Kučana in Bojana Lubeja mesto Angelo Pezzana, predsednik HOMEINI HOČE IZBITI SODU DNO Iranska kriza se ne varno zapleta poleg civilne tudi islamska vlada Mandatar Mehdi Bazargan, nekdanji izvedenec za nacionalizacije v Mosadekovi vladi Kdor mu bo nasprotoval, bo «bogokletnik» in mu bodo sodili na podlagi korana TEHERAN — «V božjem imenu, upoštevajoč nasvete islamskega revolucionarnega sveta in voljo večine ljudstva, ki jo je pokazalo z množičnimi manifestacijami... po-verjam njegovi ekcelenci Mehdiju Bazarganu mandat za sestavo začasne islamske vlade, ki naj pripravi referendum za islamsko republiko in volitve za novi parlament na podlagi islamske ustave. Od včeraj ima torej Iran novega predsednika vlade, ki ga je imenoval pred 200 časnikarji iranski verski voditelj ajtulah Homeini. 73-letni Mehdi Bazargan, inženir, tehnokrat po izobrazbi, pragmatist v svojem tridesetletnem zavračanju monarhije, bene pa asket in dober poznavalec korana, bo torej predsednik nove zakonite vlade, zakonite, ker je islamska in kor jo hoče ljudstvo. Bazargan je človek, °bnovili prejšnja politična ravno- """»tiiui minili,umi m NADALJUJE SE VAL NASIUA Teroristi skupine «Prima line a» tanili paznico tur inskega zapora fPomembna osebnosti rdečih brigadistov, ki so jo aretirali pred dnevi v Milanu, ie Calogero Diana, osumljen umora dveh milanskih redarjev in podkvestorja v Bielli v^AN, TURIN - Medtem ko sa ^na ekipa generala Dalla Chie-Iju: skoraj popolni tajnosti nada- Preiskavo o terorističnih sku-tabi : P.reiskavo, ki je privedla kanj^ !lierJ.e na sled skupine domneval brigadistov v Milanu, se Skihnasilja v vseh velikih italijan-tau pestih nadaljuje. Tudi za vče-iii t dan beleži kronika atentat Iti j * tokrat v Turinu, v mestu. ižfJr * * * * v zadnjem času doživelo že y?n° veliko število žrtev terorja. Veto6ra^ zJutraj, i .do pred pol deje , sta se dva mladeniči (kasne-z4 h° ug°tovili, da je šlo verjetno ^enski) z vespo približali 34-Dosl Raffaelli Napolitano, ki je za-kot paznica v turinskem za-š|a . Napolitanova je pravkar od-Vesiv °ma in se napotila v službo. sta 'ustrelil proti Napoli-jo :Vl šest nabojev, na srečo pa 3e zadel le eden. Medtem ko sta tp0j,“Padalca urno oddaljila, so mi-feji]')c' priskočil1 na pomoč in z Pico l!^1 so ^ Prepctja1' v bolniš- PaSkrJfu pa so J* ugotovili le lažje 15 in bo verjetno okrevala v uri kasneje si je teroristična °6eacija Prirna linea prevzela Sltf Lenost za atentat. V telefon-Pjcrn Pto so pustili sporočilo in o Ra .obvestil; uredništvo turinske-onika La gazzetta del popolo. *clč» 0 le bilo običajne vsebine: čen napad na inštitucije in žol-krjj PaPad na tiste, ki kakorkoli delo jetniških paznikov, ki h*.'* .Politične jetnike*. Simpto-Papari ''e dejstvo, da je bil tudi ta Jani k°t že vrsta zaporednih de-J 't Turinu, naperjen proti oseb; ju torinske kaznilnice. Očitno gre za koordiniran poskus ustrahovanja pazniškega osebja tistega zapora, v katerem sedi za rešetkami tudi nekaj rdečih brigadistov. Pa vrnimo se k preiskavi. Milanski državni pravdnik Gresti je včeraj sporočil, da je «ključna osebnost*, ki so jo aretirali v petek, Calogero Diana. Navaden kriminalec, ki se je v zaporu v La Spezii »prelevil* v rdečega brigadista. Leta 1976 so ga iz zapora izpustili na kratek dopust, vendar se ni več vrnil. Osumljen je sodelovanja pri umoru mestnih redarjev Maria Bolte in Marcella Moresca v Milanu oktobra lanskega leta in umora pod-kvestsorja Cusana v Bielli 1. septembra 1976. Calogero Diana naj bi torej bil Paolo Sicea, človek, čigar fotografijo so poznali povsod, vendar ni nihče vedel za njegovo pravo ime. Milanski državni pravdnik pa še ni razkril istovetnosti ostalih aretiranih. Po govoricah, ki se širijo v Milanu in ki jih objavljajo danes nekateri dnevniki, naj bi bila v milanskem zaporu tudi Giustino Cortiana in Maria Tirinnanzi, dve novi imeni na zemljevidu italijanskega terorbma. Sicer naj bi se bili za Cortiano preiskovalci že zanimali v okviru preiskav o nekaterih atentatih v severni Italiji, ven dar tega včeraj niso ne potrdili ne zanikali. Preiskava se nadaljuje tudi v Turinu. Včeraj se je nadaljevalo zasliševanje domnevnih teroristov, ki so jih agenti generala Dalla Chie sa aretirali pretekli teden, ko so tudi odkrili skrivališče rdečih bri- gadistov v Ul. Legnano 7. Kot je bilo pričakovati pa vsebina teh zaslišanj ni prodrla v javnost, (bbr) V BRAZILIJI Mrtvi in gmotna škoda zaradi velikih poplav RIO DE JANEIRO - Na 80 oseb je našlo smrt v deročih vodah in 60.000 ljudi je ostalo brez strehe zaradi strahovitih poplav, ki so zajele brazilska področja MinasA Ge-raisa, Espirita Santa in Ria de Janeira. ki je v številnih primerih dokazal, da se uspešno izmota tudi iz najbolj zapletenih polažajev; politik, ki se «zna pogajati z vsemi o vsem*, a ne popusti na temeljnih točkah, ki so po njegovem predvsem koran. »Mi smo racionalno gibanje, ki se spopadamo z vozli iranske križe in ga enega po enem razvozlamo glede na taktična zaporedja ob nav dihu islama,* je pred dnevi izjavil ajtulah Besti, eden od Homeinijevih najzvestejših privržencev. Definicija, ki se do potankosti ujema z Bazarganovo osebnostjo, človekom, ki naj bi vladal teokratski vladi, vodil pa najobčutljivejše obdobje revolucionarnega boja. Izkušnje mu ne manjkajo, saj se je prav on po gajal za časa Mosadekove vlač j o izgonu in nacionalizaciji Anglo I-ranian Company, britanske družbe, ki je nadzorovala iransko naftno proizvodnjo. Prav Bazargan je po izgonu omenjer-; družbe vzpostavil državno proizvodnjo in sa spoprijel s «sedmimi sestrami* Ko je pred dnevi govoril o sebi, jc Bazargan dejal: »Med svojim jetništvom v šahovih zaporih sem govoril tudi s svojimi ječarji, zakaj se ne bi smel danes pogajati s Bahtijarom?* Ta inženir, ustanovitelj gibanja za osvoboditev Irana, nacionalist in pristaš nacionalne fronte, bo vladal na podlagi korana, navdihoval pa se bo na nekajletno vladanje četr tega kalifa in Mohamedovega zeta Alija (656-661), prvega imama in u-stanovitelja šiizma, vladal pa bo predvsem kot »Alahov zaščitnik*. Kdor se mu L j protivil, bo moral voditi račune z islamskim zakonom, bo bogokletnik, ki se upira božji volji. S takim poroštvom se bo Ba zargan pogajal z vsemi, z »nezako nito* Bahtijarovo vlado in z vojsko, ki je v vrhovih še vedno «lealistič-na*. «Mehdi Bazargan, ki ga poznam že vrsto let, je človek, ki bo reorganiziral iransko gospodarstvo, ki bo uredil našo domovino. Vsako na sprotovanje njegovi vladi bo kršenje islamskega zakona, vsak napad bo bogokleten in ga bomo kaznovali na podlagi korana. Od danes mora prebivalstvo upoštevati voljo zakonite vlade in jo podpirati le z mirnimi demonstracijami.* S temi besedami je ajtulah Homeini zaključil svoj umestitveni govor. Poleg sebe je torej uresničil posvetno oblast, a ni omenil članov islamskega revolucionarnega sveta, ki še vedno ostajajo v senci. Iranska armada ostaja še vedno najhujši gordijski vozel, ki ga bodo le s težavo presekali, čeprav je bil prvi korak že storjen. Bazarganu so poverili mandat dva dni po «o dločilni* seji revolucionarnega sveta, kjer so dali obračun stikov z vojsko. Bani Sadr je takrat izjavil, da so pogajanja spodbudna, čeprav še ne dokončna, pozitivno je tudi dejstvo, da se ni vojska še razjasnila. ROBERTO L IVI (Nadaljevanje na zadnji strani) Bagdad ■ Druga etapa državniškega potovanja Tito in Hasan el Bakr o gibanju neuvrščenih Veličasten sprejem ■ Predsednik SFRJ sprejel iraškega obrambnega ministra BAGDAD — Jugoslovanski predsednik Tito 'je po uspešne*-obteku v Kuvajtu od nedelje na uradnem in prijateljskem petdnevnem obisku v Iraku. Ob prihodu mu je več kot 300 tisoč prebivalcev iraške prestolnice pripravilo veličasten sprejem, kakršnega ne pomnijo niti naj-skrbnejši kronisti, ki spremljajo tuje državniške obiske v Bagdadu. Po prvih uradnih pogovorih na ia j višji ravni, ki so se začeli že v nedeljo proti večeru, je maršal Tito včeraj dopoldne kot predsednik republike in vrhovni poveljnik jugoslovanskih oboroženih sil v svoji rezidenci «Kasr al Salam* spre-iel iraškega obrambnega ministra in člana sveta revolucionarnega poveljstva Tulfa in se zadržal z njim v prijateljskem pogovoru. Kot poroča Tanjug, je Tito ob tej priliki izrazil zadovoljstvo nad vsestran- ...mmhm..,.m..m....... V BRUSLJU NA SEJI MINISTRSKEGA SVETA DEVETERICE tanss sklep o začetku pegajanj z Jugoslavijo Z novo pegedbo naj bi uredili gospodarsko sodelovanje med članicami EGS in SFRJ BRUSELJ - Ministrski svet EGS bo danes, kot napovedujejo, napo sled dokončno sklepal o predlogu mandata za novi sporazum o ekonomskem sodelovanju z Jugoslavijo in tako dal izvršni komisiji pooblastila za nadaljnja pogajanja. Stalni predstavniki devetih članic EyrjT> skega skupnega trga so namreč ko nec prejšnjega tedna pripravili potrebne predloge za ministrski svet Po neuradnih, venaar zanesljivih informacijah, ki jih posreduje Tanjug. je predlog novega mandata po svojih načelnih postavkah blizu ju goslovanskemu osnutku novega spo- p Dvakrat kaznovani Župan Gerolamo Bandera (Maja-nol je moral v zapor, ker jc od graditeljev montažnih hiš zahteval O' upnino. Sledil mu je Alfonso Beltrame (Na Bili); škandal ob obnovi potresnega področja je terjal še e-no žrtev: Luigi Brollo (Ratenj) je moral zapustiti župansko mesto. In še en furlanski župan se je znašel v zagati, tudi v zaporu: Luigi Zatti (Lignano Sabbiadoro), ki ga opisujejo kot akterja prefinjene in donosne špekulacije z gradbenimi zemljišči. Kaj se dogaja? Vsak primer smo obravnavali posebej. Dolgo časa je minilo in nanje smo že pozabili. Dva od županov pa sta v teh dneh ponovno v središču pozornosti: Bandera in Beltrame. V soboto je prizivno sodišče v Genovi potrdilo obsodbo za Gerolama Bandero. Sodniki so sicer znižali kazen za poldrugo leto (Bandera bo moral kljub temu ostati v zaporu šest let), vendar so potrdili izsledke preiskave: šlo je za izsiljevanje. Druga potrditev je prišla od volivcev. Včeraj so se občani občine Na Bili odločili: dovolj je s tako upravo, kakršno je vodil in navzven predstavljal Beltrame. Volivci so se izrekli za napredno listo, ki že po svojem nazivu odločno kaže, da želi spremeniti sedanje stanje. Ta lista se imenuje «Zu obnovo*. Ni tre- b. posebej poudarjati, zakaj sta za občino, kjer je potres zrušil ali močno poškodoval 80 odst. vseh poslopij, 'i dve besedici tako pomembni. Zakaj povezujemo ta dva dogodka? Ker predstavljata za dve furlanski nbčini pomemben dogodek, a ne ker dokončno obsojata dva župana, enega sodišče, drugega pa volivci, ampak zato, ker predstavljata morda začetek uveljavljanja •istih, ki ne predpostavljajo osebnih interesov skupnim koristim, dela in ki bo lahko v opu'-t"šene furlanske vasi prineslo novo življenje in vli lo prebivalstvu ponovno zaupanje v bodočnost, (bbr) razuma iz aprila 1978, vendar na je od tega osnutka zelo oddaljen na ključnem področju, to ie pri trgovinskih odnosih. Po večmesečnih posvetovanjih je namreč deveterica precej razširila spisek tako imen« vanih »občutljivih proizvodov*, za katere ne velja načelo brezcarinskega uvoza iz Jugoslavije na tržišče EGS. To načeio ie izvršna komisija deveterice predložila oktobra lani. Zato bo za celovito oceno novega mandata odločilno, kako in v kolikšni meri bo predlog novega mandata omogočal reševanje ključnega problema v ekonomskih odnosih med EGS in Jugoslavijo, to pa je neuravnotežena menjava oziroma jugoslovanski trgovinski defi cit. Sicer Da novi predlog ohrav nava tudi razširitev finančnega sodelovanja, znanstvenotehnično. industrijsko in kmetijsko kooperacijo ter sodelovanje na področju transporta, turizma in človekovega okolja. Kot pravijo v poučenih bruseljskih virih, so se predstavniki deveterice naposled le sporazumeli, da bo nova pogodba urejala tudi delovno-socialni položaj jugoslovanskih državljanov, ki začasno delajo v državah EGS. Tudi to ie bil eden od pomembnih jugoslovanskih predlogov v lanski prvi fazi pogajanj, vendar tedaj delegacija evropske skupnosti ni imela nobenih poobla stil ministrskega sveta za to področje. Iz Bruslja še poročajo, da bo jugoslovanska vlada uradno obveščena o vsebini novih pooblastil za pogajanja potem, ko bo ta novi mandat danes sprejel ministrski ■svet. ■ * ' •- ' • skim sodelovanjem med državama, v okviru katerega poteka tudi sodelovanje na vojaškem področju. Iraški obrambni minister Tulfa je s svoje strani v tem pogovoru podčrtal odkritost in medsebojno zaupanje, ki sta značilna za to sodelovanje. in se zahvalil Titu za njegova osebna prizadevanja pri spodbujanju jugoslovansko-iraškega sodelovanja tudi na vojaškem področju. Predsednik Tito in njegov gostitelj, iraški predsednik El Bakr bosta danes nadaljevala uradne politične pogovore. V prvem delu pogovorov, v nedeljo zvečer, sta predsednika skupaj s sodelavci izmenjala mnenja o sedanjem položaju na Bližnjem vzhodu, o stanju v neuvrščenem gibanju in dejavnosti neuvrščenih držav ter o izboljšanju in nadaljnji krepitvi dvostranskih odnosov. Iraški voditelji Hasan el Bakr se je na začetku pogovorov v imenu iraškega ljudstva zahvalil Titu za vztrajno in stalno podporo pravičnemu boju arabskih držav in zlasti palestinskega ljudstva. Obenem je, podčrtal velik prispevek jugoslovanskega predsednika k- boju proti kolonia-nizmu. ter za svobcdo| in osamosvojitev vseh zatiranih narodov. Z izbranimi besedami je orisal osebnost predsednika Tita kot enega najvidnejših ustanoviteljev neuvrščenega gibanja in pobudn;ka celotne mednarodne dejavnosti neuvrščenih držav. Predsednik Tito jg v pogovorih s Hasanom el Bakrom nadrobno raz- (Nadaljevanje na zadnji strani) Križaj in Strel med deseterico najboljših Smučarski »beli cirkus* je bil v nedeljo in Včeraj še po sebno zanimiv za Jugoslovane, ki so ponovno dokazali, da so njihovi smučarji in smučarke letos v izredno dobri formi. Veleslalom v Jasni v ČSSR je prinesel Križaju 2. in Strelu 7. mesto, kar je doslej največji uspeh Jugoslavije na enem samem tekmovanju. Če k temu dodamo še 18. Kuraltovo mesto v slalomu in 5. mesto Jermanove na tekmovanju za EP v Abetonu, potem lahko zadovoljstvo »plave* ekipe razume mo. Povsem razočarani niso niti Italijani, saj jim je včeraj David priboril izvrstno drugo mesto. Manj se je veselil Stenmark, ki si je sicer v nedeljo v veleslalomu priboril izredne zmago, včerajšnji naskok na 1. mesto v slalomu pa mu je zopet spodletel. V zimskih športih so Jugoslovani slavili še en uspeh v Zagrebu, kjer je na EP v umet nostnem drsanju Dubravčičeva nepričakovano zasedla sedmo mesto. O tem in drugih športnih dogodkih poročamo več na 4. in 5. strani. (Od našega posebnega poročevalca) LJUBLJANA — Predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan in predsednik izvršnega sveta skupščine SRS dr. Anton Vratuša s sodelavci sta včeraj sprejela enotno odposlanstvo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, v katerem so bili predstavniki KPI, PSI. SSk. SK GZ, SSO in kulturnib organizacij iz Beneške Slovenije. Obisk delegacije predstavlja nadaljevanje redne medsebojne izmenjave informacij, kakor navaja skupno dogovorjeno sporočilo, ki ga je po razgovorih v vili Podrožnik izdal sekretariat za informacije izvršnega sveta SRS. Poročilo nagla-ša, da je predsednik skupščine SRS Kučan seznanil goste s sedanjim družbenopolitičnim in gospodarskim razvojem Slovenije, predsednik izvršnega sveta SRS dr. Vratuša pa z mednarodnim in obmejnim sodelovanjem Slovenije in Jugoslavije ter v tem okviru z uresničevanjem osimskih sporazumov. Z druge strani so gostje iz dežele Furlanije - Julijske krajine prikazali gostiteljema položaj slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu ter jima obrazložili priprave za zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Odposlanstvo Slovencev iz tržaške, goriške in videmske pokrajine je dopotovalo v Ljubljano v zgodnjih dopoldanskih urah. V njem so bili senatorka Jelka Gerbec ter dr. Ivan Bratina v zastopstvu KPI, dr. Josip Pečenko in Marko Waltritsch za PSI, dr. Drago Štoka in prof. Andrej Bratuž za Slovensko skupnost, Boris Race in dr. Mirko Primožič za Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo, dr. Damjan Paulin in Marjan Terpin za Svet slovenskih organizacij ter prof. Viljem černo, don Emil Cencič in prof. Pavel Pe-tricig kot predstavniki beneških Slovencev. Delegacijo sta sprejela pred sedežem skupščine predsednik komisije za mednarodne odnose skupščine SRS Bojan Lubej in sekretar sekretariata za mednarodno sodelovanje oziroma član izvršnega sveta SRS Marjan Osolnik. Gostom je bila dana možnost, da si ogledajo v mednarodnem okviru sloveči znanstveno - raziskovalni inštitut »Jožef Štefan* in tovarno farmacevtskih in kemičnih izdelkov «Lek* v šiški, ki sodi med najpomembnejše tovrstne obrate v zveznem merilu. Direktor inštituta «Jožef Štefan* dr. Boris Frlec je s sodelavc! strnjeno orisal glavne značilnosti za-vodne dejavnosti, ki je globoko posegla na svetovno znanstveno - raziskovalno poprišče, tudi kar zadeva jedrsko raziskovanje, kjer je dosegla laskave rezultate. V sklopu mednarodnega sodelovanja ima osebje inštituta redne stike tudi z miramarskim Centrom za teoretsko fiziko pri Trstu, kamor tudi pošilja svoje predavatelje. Danes se na primer predstavnik inštituta udeležuje okrogle mize na temo o organizaciji posebnega centra za tehnološke in znanstvene raziskave, ki bo na voljo podjetjem mešane industrijske cone na Krasu po njeni uresničitvi v smislu ustreznih pogovorov v Osimu. Inštitut »Jože Štefan* ima na tem področju bogata izkustva. Zamejska delegacija si je zatem ogledala prostore osrednjega obrata tovarne »Lek* v šiški, ki jih je z jedrnato razlago razkazal pomočnik ravnateljice TOZD Farmacija Miran Šinigoj, čemur je sledil daljši medsebojno informativni razgovor z glavnim ravnateljem tovarne Borutom Šnuderlom. Le-ta je s sodelavci obrazložil bogato razvejano dejavnost, ki gre od proizvodnje zdravil do proizvodnje najraznovrst-nejših kemijskih pripravkov, kot na primer kozmetičnih artiklov, preparatov za zatiranje rastlinskih bolezni, itd. Zlasti zanimiv je bil prikaz zdravstvene in socialno - zavarovalne oskrbe, ki jo tovarna nudi svojim približno 2.200 uslužbencem; iz tega prikaza je razvidna visoka stopnja demokratičnosti v odnosu med podjetjem in delovnimi kadri. Po kosilu v restavraciji Bellevue se je delegacija podala v vilo Podrožnik, kjer sta jo sprejela, kot rečeno, Milan Kučan in dr. Vratuša. Pogovorom so prisostvovali poleg že omenjenih gostiteljev tudi šef kabineta izvršnega sveta SRS Drago Mirošič, predsednik komisije /.a manjšinska in mednarodna vprašanja pri SZDL Jože Hartman, bivši generalni konzul SFRJ v Trstu I-van Renko ter novi generalni konzul Štefan Cigoj. Na razgovorih je prišla do izraza vsestranska koristnost takšnih občasnih neposrednih medsebojnih stikov, ki bodo v bodoče še poglobljeni. Zlasti je bilo mogoče ugotoviti trdno voljo natice za še nadaljnjo angažiranost v korist slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji. To so na koncu razgovorov v kratkih izjavah potrdili člani delegacije in predsednik komisije za mednarodne odnose skupščine SRS Bojan Lubej. Njihove izjav bomo Objavili jutri. DRAGO GAŠPERLIN V OKVIRU VRSTE SREČANJ Z DEMOKRATIČNIMI STRANKAMI Načelno soglasje med KZ in PSI o vprašanjih krajevnega kmetijstva Na dnevnem redu vprašanja področnega razvojnega načrta, domačih zadrug, strokovnih služb, javnih naložb in jusarskih zemljišč Včeraj se je zastopstvo Kmečke zveze, ki so ga sestavljali tajnik, kmetijski izvedenec Bukavec, dr. Štrekelj in knjigovodja Bemetič (predsednik Guštin je bil v zadnjem trenutku zadržan) sestalo v Trstu s predstavništvom PSI, v katerem s*-' bili načelnik deželne komisije za kmetijstvo Casanova, podtajnika tržaške socialistične federacije Pahor in Coslovich, deželni svetovalec Pittoni in pokrajinski odbornik za kmetijstvo Volk. Srečanje spada v okvir posvetov, za katere je strokovna organizacija domačih kmetov zaprosila vse demokratične stranke z namenom, da se pospeši uresničevanje obvez, ki jih vsebujejo programski dokumenti dežele in drugih uprav za sektor kmetijstva. Predstavniki kmetov so izrazili predvsem obžalovanje, da je še vedno tako daleč od besed do dejanj, pri čemer so se sklicevali na zahteve, ki so jih slovenski in italijanski obdelovalci iz vse dežele postavili na mogočni manifestaciji v Trstu novembra lani. Izrazili so prepričanje, da bi se moglo krajevno kmetijstvo, navzlic ogromni škodi, ki so jo povzročile razlastitve, utrditi in razvijati, v korist splošnega tržaškega gospodarstva, ohranjevanja zdarvega okolja in o-krepitve teritorialne podlage za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti. Pri tem so orisali značilnosti krajevnega kmetijstva in izredne težave, v katerih morajo kmetje delovati, predvsem po krivdi pristojnih oblasti, ki so doslej njihova vprašanja omalovaževale. Posledica take brezbrižnosti so: pomanjkanje vsakega načrtovanja (v nasprotju s svečanimi obljubami Deželne ustanove za razvoj kmetijstva), velike zamude pri dodeljevanju že itak preskromnih javnih naložb, zaviranje zadružnih pobud, neustrezno delovanje strokovnih služb, za kmetjistvo škodljive urbanistične izbire. Treba je zato čim prej izdelati področni načrt za razvoj kmetijstva, ki naj bo tudi instrument za gospodarsko in etnično zaščito kmetov, odpraviti ovire za hitro uresničitev zadružnih po bud, poskrbeti za učinkovitost kmetijskih in gozdarskih nadzorništev ter drugih strokovnjih služb z namestitvijo strokovnjakov, ki obvladajo jezik obdelovalcev, zagotoviti pritok ustreznih finančnih sredstev, pristopiti k reševanju vpraša nja jusarskih zemljišč. Predstavniki PSI so soglašali z mnenjem, da so krajevne uprave in sama dežela doslej posvetile pre- malo pozornosti vprašanjem kmetijstva na Tržaškem, ki je pa potrebna zaradi njegove pomembnosti tako s strogo gospodarskega, kot tudi z družbenega, ekološkega in etničnega gledišča. Tak zgrešen odnos se mora spremeniti, k čemur naj bi prispevala tudi konferenca o kmetijstvu, ki jo namerava letos prirediti tržaška pokrajina. Tudi socialisti so nezadovoljni s kmetijsko politiko deželne uprave in z birokratskim delovanjem njenih organov, zaradi česar zahtevajo, kot so podpisniki programskega sporazuma, na katerem temelji Comellijev odbor, preureditev Deželne ustanove za razvoj in vse deželne kmetijske zakonodaje. Izrazili so načelno soglasje s stališči Kmečke zveze in poudarili, da jih bodo podpirali ob bližnjih srečanjih med stranka- mi, ki predstavljajo na deželi večino, glede izdelave deželnega razvojnega načrta. Prvi odborov o-snutek obravnava vprašanja kmetijstva obrobno in nezadovoljivo, zaradi česar ga bo treba temeljito popraviti, pri čemer bo morala dežela voditi resna posvetovanja tudi s strokovnimi organizacijami. Na koncu sta obe delegaciji ugotovili koristnost srečanja in sta se dogovorili za stalnejše oblike posvetovanja. • Sekcija KPI «Che Guevara* pri Magdaleni prireja drevi ob 18. uri na sedežu na Reški cesti 7 javno razpravo na temo: »KPI za širšo participacijo in za hitro politično -gospodarsko obnovitev mesta in države*. Novi gen. konzul SFRJ Štefan Cigoj včeraj uradno nastopil svojo dolžnost DANES V TRSTU MEDNARODNO SREČANJE 0 OBMOČJU ZA RAZISKAVE Okrogla miza z udeležbo mednarodnih strokovnjakov bo na inštitutu za teoretsko fiziko v Miramaru - Najavljena navzočnost znanstvenikov iz Švice, ZDA, Izraela in Jugoslavije IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllMIIIIIIIlIlfillllllllllllUHMIIHIIMHIIHIIIIIIIIIIIIIIHimillllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIimillHIIIIIIIIllHIIIHIIitšHIIIIIIIIIIHIIIIIII IZ VČERAJŠNJE SINDIKALNE KRONIKE V BIVŠI STEKLARNI VETROBEL ŠE VEDNO (AKAJO NA REŠITEV Včerajšnji sestanek na deželi brez otipljivih rezultatov - Odbornik Rinaldi v zasedeni predilnici «S. Giusto» • Ugodni premiki pri «Dilffo in «AFA»? Vprašan.je preosnove bivše steklarne »Vetrobel* v žaveljski industrijski coni — obrat je pred časom prevzela delniška družba SIRT (Societa Industrie Riunite Triestine) — je še vedno daleč od težko pričakovane rešitve. Vse pobude sindikalnih organizacij, da bi pospešile postopek za prehod k preosno-vi, so ostale doslej brez vidnejših uspehov. Brez praktičnega izida se je zaključil tudi včerajšnji sestanek na deželi, ki so se ga udeležili odbornik za industrijo Rinaldi, predstavniki enotne pokrajinske sindikalne zveze Burlo (za CGIL), De-grassi (za CISL) in Di Turo (za UIL), člani tovarniškega sveta bivše steklarne in predstavniki deželne finančne družbe Friulia ter Tržaške hranilnice, ki v tej zadevi nastopa v imenu Krožnega sklada za industrijske pobude. Sindikalisti so na seji očitali predstavnikom finančnih organizacij, da se njihovo delo pri ugotavljanju tehnično-finančnih aspektov vprašanja začetnega finansiranja preosnove (glavnino bi moral oskrbeti ©sred- •MiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiitiMiimimiitiiiiifiiiiimiiiiiimmiMiiMtiiMiMiitimiiiiiimmi Pismo uredništvu «ZALIVANJE V DEŽJU» V aKatoliškem glasu» z dne 1. 2. 79 tmo prebrali sestavek cKrižev pot o-troškega vrtca v Bazovici». Podpisal se je neki A.M., ki ima verjetno navado, da zaliva domači vrt ko dežuje. Za take ljudi se ne bi trudili z odgovorom, želimo pa bralcem *K. g.* pojasniti, kako je s tem resničnim «Križevim potom». Vrtec ima za obe sekciji (slovensko in italijansko) v Slomškovem domu na razpolago samo dve učilnici (istočasno jedilnici), hodnik in stranišče! Tretjo sobico uporablja v popoldanskih urah g. župnik za maše za starejše ljudi in je ni pripravljen odstopiti v izključno rabo vrtcu. Spodnji prostor je deloma zaseden z raznim pohištvom, do njega pa morajo otroci po strmih stopnicah. Selitev otrok med poukom iz nadstropja v nadstropje je po pravilniku prepovedano, učno osebje pa si, upravičeno, noče prevzeti odgovornosti za take nevarne ^sprehode». Zunanje igrišče je grobo asfaltiran prostor, ki je za otroke naravnost ndealen». Če bi pisec A. M. ne bil tako utrujen zaradi zalivanja (v dežju) in pisanja pametnih člankov (ko sije sonce), bi verjetno utegnil priti na enega tolikih sestankov vseh staršev otrok, ki obiskujejo vrtec in izvoljenih predstavnikov strank KPI, PSI, SSk. Na teh sestankih bi lahko izlil svoje genialne ideje. Pri tem bi izvedel, da so njegove nasvete vsi, ki se resno zanimajo za problem že davno pretehtali, kaj je mogoče in kaj ne. Rešitev z montažnim vrtcem nam je pradlagala bivša občinska u-prava, ki je staršem odkrito povedala rali rabljeni montažni vrtec ali nič*. Delegacija staršev si je ogledala montažni vrtec na Skoljetu, naš rzalivač» pa se je odpravil na Škor-kljo in je baje tam montažni vrtec zamenjal za openski tramvaj. Zato tudi ne ve, kako je s tem. Na Ško-Ijetu so z montažnim vrtcem za nekaj let rešili problem v pričako vanju novega vrtca, ki ga sedaj imajo. Mnenje staršev je bilo glede uporabnosti rabljenega vrtca deljeno. Na zadnjem sestanku pa so dokončno odločili, da za Bazovico ni primeren. Naš A. M. si lahko oddahne. Stališče staršev iz Bazovice je izredno jasno. Od občinske uprave zahtevajo za svoje malčke primeren vrtec. Nočejo več sedanjega nehigienskega in majhnega. Nočejo slabega montažnega vrtca ampak takega v katerem se bodo otroci dobro počutili, pa naj bo zgradba montažna ali ne. Odgovornost, da bo rešitev primerna, pa mora nositi občinska uprava in ne ttarši! . Zgoraj smo že omenili, kdo vse odgovorno in konstruktivno sodeluje. pri reševanju tega problema. Menili smo, da so zraven prav vsi, vendar smo se ušteli. Manjkala je skupina tSlovencev, ki zalivajo v dežju» in ki verjetno išče svoj politični prostor. Vljudno se oproščamo in jih za v bodoče vabimo k sodelovanju. Škropilnik - žlafadur — lahko pustijo doma, ker verjetno pušča. Skupina staršev !8ČiMS B ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. < TPBT - ULICA F. FIL2I 1Q - 01.3^0 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 5. 2. 1979 Ameriški dolar 841,50 Funt šterling 1675.— švicarski frank 487.— Francoski frank 195.— Belgijski frank 27,50 Nemška marka 445.- Avstrijski šiling 61,50 Kanadski dolar 670,- Holandski florint 414.— Danska krona 160.— Švedska krona 185.— Norveška krona 158.— Drahma 18.50 Mali dinar 37,50 Veliki dinar 38.- MENJALNICA vseh tujih valut nji finančni zavod ICIPU) prepočasi odvija: tako nista Friulia in Tržaška hranilnica — čeprav imata že dalj časa na mizi vso potrebno dokumentacijo — imenovali še strokovnjaka, ki naj izdela u-strezne preglede. Deželni odbornik za industrijo Rinaldi je včeraj popoldne obiskal delavke in delavce v zasedeni nre-dilnici »S. Giusto* v okviru industrijske cone. Delavci so kakor znano zasedli obrat 18. decembra lani, kaže pa, da se bo zasedba nadaljevala še najmanj clva ali več tednov. Varianta, da bi bivšo pre dilnico — da bi tovarna še naprej lahko delovala na področju tekstilne industrije, ni po mnenju gospodarskih opazovalcev nobene možnosti več — lastnik Fabbri dal v najem zasebnemu industrijcu Ve-chicu, se polagoma umika v ozadje. Pač pa se je te cini odprla — resnici na ljubo, dokaj neprlča kovano — nova možnost: Fabbri ima namreč v načrtu večjo okrepitev svojih papirnic v Štivami in drugod po Italiji, in se menda nagiba k temu, da bi staro predilnico opremil z novimi stroji ter prešel k proizvodnji posebnih fil trov za papirnice. Če bi se ta namera uresničila — kar naj bi prizadeti delavci «S. Giusto* zvedeli čez kakih 15 dni — bi Fabbri zagotovil nadaljnjo zaposlitev vseh 60 sedanjih delavcev ter sprejel na novo v službo nadaljnjih 40 delavk. Jasno ie, da st) vest o tej novi možnosti sprejeli z zadovoljstvom bodisi sindikalne organizacije, bodisi delavstvo, čeprav se zlasti slednji dobro zavedajo problemov, ki jih predpostavlja strokovno usposabljanje delovne sile za novo proizvodnjo na področju kovino-prede-lovalne stroke. To je isti problem —- naj mimogrede omenimo — s katerim se srečujejo delavci bivše pivovarne «Dreher», ki naj bi prešli s področja prehrambene na področje kovino-predelovalne industrijske panoge. Če je novo upanje vzklilo med delavci bivše predilnice «S. Giusto*, je tudi okrog nekdanje tovarne «Dilfi» zavel nekoliko ugodnejši ve ter: vodstvo EZIT je namreč pred časom sprožilo postopek za razlastitev že leta ustavljenega obrata, čigar lastnik je neki Bortolo Beltrame. Da bi se izognil razlastitvi, je slednji prodal obrat dvema indu-strijcema, ki nameravata sprožiti dve novi ločeni proizvodni dejavnosti z zaposlitvijo okrog 60 delavcev. V bistvu bi šlo za povsem nova delovna mesta, kajti delovna sila bivše «Dilfi» se je že zdavnaj razkropila* med druge obrate v okviru indusrijskega cone in izven nje. Nekaj novih premikov beležijo tu di okrog bivše tovarne »AFA*. Po tem, kar se je dalo izvedeti, naj bi v kratkem prišlo do konkordata in naj bi stečajni skrbnik že pozval upnike, naj do 10. februarja predložijo svoje zahtevke. Iz konkordata naj bi nastala nova mož- nost za ponoven zagon tovarne, o čemer pa doslej ni bilo mogoče zvedeti nič konkretnega. Vodstvo INAM obvešč včlanjene delavce, da morajo za uživanje zdravniške oskrbe v leta lr'J imeti v redu vpisno knjižico in obrazec Sez. 507 Us, ki ga overovi delodajalec in ki ga je treba izroči pokrajinskemu redeži’ INAi Včeraj dopoldne je novi generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu, Štefan Cigoj, uradno nastopil svojo dolžnost. Štefan Cigoj je pred imenovanjem za generalnega konzula Trstu opravljal vrsto pomembnih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah v SR Sloveniji, nazadnje pa je bil več let svetnik veleposlaništva SFRJ v Rimu. Kot družbenopolitični delavec in kot naš primorski rojak (rodil se je leta 1935 v Solkanu - Nova Gorica) je podrobno spremljal življenje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in splošen razvoj prijateljskih odnosov ob meji in med sosednima državama. Diplomiral je na visoki šoli na družbenopolitične vede v Ljubljani. V prihodnjih dneh bo Štefan Cigoj začel predstavitvene obiske pri predstavnikih krajevnih oblasti. Novemu generalnemu konzulu naše matične dežele izrekamo iskreno dobrodošlico in želje za kar najbolj uspešno delo. V deželni komisiji za zdravstvo Družinske posvetovalnic« spet jabolko spora med KD in levico V komisiji za higieno in zdravstvo deželnega sveta so včeraj o-dobrili osnutek zakona, ki delno spreminja in dopolnjuje deželni za kon- :0 ustanovitvi družinskih posvetovalnic. Do spremembe omenjenega sskong je prišlo na zahtevo komunistov. in socialistov, ki so po udarih' nujnost, da bi tudi deželno zakonodajo vključili vsedržavni normativ o družbeni zaščiti materinstva in prekinitvi nosečnosti. Kljub temu pa je KD zavrnila razčlenjene predloge komunistov in so cialistov, tako da je bil zakonski osnutek v komisiji odobren samo z glasovi KD in z vzdržanjem pred stavnikov PRI, Liste za Trst, Fur lanskega gibanja in MSI. Svetovalci KPI in PSI, kot tudi PdUP in DP, so glasovali proti. Priprav« na univerzitetne volitve Jutri, 7. februarja, sklicuje lista ENOTNOST IN BORBA ZA DEMOKRATIČNO UNIVERZITETNO REFORMO skupno zborovanje slovenskih študentov. Slovenski kandidati bodo predstavili cilje in program enotne liste, ki nastopa na bližnjih univerzitetnih volitvah 13. - 15. t.m. Zborovanje bo v glavni stavbi nove univerze. Začetek ob 15.00. Rajonski sveti Danes ob 18. uri se na sedežu na Poseku 220 sestane rajonski svet za zahodni Kras. Poleg branja zapisnika, poročila predsednika in odgovorov na vprašanja svetovalcev bodo predsedniki komisi, poročali o dosedanjem delovanju Seji lahko prisostvuje tudi občin stvo. * * # Danes se bo sestal tudi rajonski svet za Kjadin in Rocol. Seja bo ob 20. uri v Ul. Mauroner 2. • * • V petek, 9. februarja, ob 19. uri se bo rajonski svet za Skedenj in Čarbolo sestal na redni seji. Sen. Colajanni (KPI) o triletnem načrtu Znani ekonomist Napoleone Colajanni, predsednik proračunske komisije senata, bo danes gost krožka »Che Guevara*, kjer bo govoril o Pandolfijevem triletnem načrtu. Predavanje bo ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19. Po soočanju stališč in izmenjavi izkušenj med italijanskimi izvedenci o območju znanstvene in tehnološke raziskave, ki je bilo pred kratkim na tržaški trgovinski zbornici, bo danes še ena okrogla miza o tem problemu, na kateri bodo tokrat sodelovali znanstveniki iz tujine. Namen srečanja, ki bo na sedežu centra za teoretsko fiziko v Miramaru je, pregledati mednarodne izkušnje na tem področju, preden bi dokončno izdelal) statut nameravanega območja. Pobudo za srečanje je dal pripravljalni odbor, ki mu predseduje prof. Rocca, sporazumno z deželnim odbornikom Rinaldi-jem in rektorjem tržaškega vseučilišča De Ferro. Poročila ob okrogli mizi bodo imeli predstavniki nekaterih najbolj u-glednih inštitutov za raziskavo iz Švice, Izraela, ZDA, pa tudi iz sosedne Slovenije in Hrvaške. Naj- bolj znani med njimi so prof. Jack Ruina, docent na svetovno znanem Massachussets Institute of Techno-iogy (MIT) v Bostonu, predstavnik telavivskega znanstvenega inštituta Weizmann prof. David Vofsi, prof. Guido Cevidalli z inštituta »Alberto Casali* jeruzalemske univerze ter inž. Gurither Sternheim, predstavnik ženevske raziskovalne družbe «Battelle» v Italiji. Jugoslavijo bosta zastopala prof. Ivo Slaus z zagrebškega inštituta «Ruder Boško-vič* in predstavnik inštituta «Josip Štefan* v Ljubljani prof. Edo Pirk majer. • Drevi ob 19. uri bo v konferenčni dvorani občinskega naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 prof. Silvio Polli govoril o sedanjih klimatskih spremembah. Vstop je Predstavniki Unije Italijanov gostje deželne uprave Delegacija članov Unije Italijan^ iz Istre in z Reke, ki jo je vodu predsednik Bonita, je bila prejšnji^ den v gosteh deželnega odbora Fuf' lanije - Julijske krajine. Gostje s® si v soboto zvečer ogledali v glf dališču opero «Abisso», ki jo J® po libretu Silvia Benca skomponir®1 istrski skladatelj Antonio SmaregH®' Goste je pred predstavo sprejel podpredsednik deželnega odbora Of Ioni. Danes seja deželnega sveta Danes zjutraj se bo sestal dežel' ni svet, ki se bo najprej ukvarja* z običajnimi odgovori odbora J* svetovalska vprašanja, nato pa 1*! preučil tri zakonske osnutke. Pr'" zadeva osebje deželne uprave (g? za drugo proučitev, potem ko if vlada osnutek zavrnila), drugi pred videva oblike sodelovanja in posvf tovanja glede načrtov obnove j5 razvoja dežele, tretji pa ustanavlj® nov deželni sklad za finaciranj® projektiranja važnih javnih del- prost. aiiiiiilliimiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiinitiimmi.........................................t■lll.l■llll■l■ll,l* NEDELJSKA PREŠERNOVA PROSLAVA NA OPČINAH Prijetno kulturno umetniško doživetje Vinko Kalin: Naša oddolžitev Prešernu naj bo skrb za nadaljni razvoj našega jezika in kulture Jutri popoldne se bo sestalo deželno vodstvo KPI. Na dnevnem redu bo najprej pregled političnega položaja in oris pobud partije za obnovitev Furlanije in razvoj celotne dežele. iiiiiiiMiiimiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiimiiii OB PREŠERNOVEM DNEVU Ženski pevski zboi’ Tabor med nedeljskim nastopom Nagrajevanje v Društvu slovenskih izobražencev O pevcu, ki ga je čas prehitel Kot prikazen iz preteklosti se je v nedeljo v gledališču *Rossetti* predstavil oubliki morda najbolj znan italijanski kantavtor Fabrizio De Andre. Prav gotovo je bila ta predstava prežeta z melanholijo in vtisom, da pevec na odru hlasta za lastno preteklostjo in predvsem za pomenom, ki ga je imel nekoč v okviru nove alternativne glasbene kulture v letih gospodarskega »boema» in na koncu le-tega. De Andrč seveda sedaj ni več alternativen obratno, sam priznava z nekim ko maj prikritim vtisom samozadovoljstva svojo razredno pripadnost (za katero tudi sedaj poje, saj je bila v gledališču prisotna, poleg o bičajnih mladoletnikov v blue jean-sih in predolgih volnenih bluzah, prav tista publika, ki je prisotna na premierah oledaliških del). Se veda De Andre svoje preteklosti ne more obnoviti, njegov miselni svet se je zožil, njegov poskus, da bi prikazal glasbeno svežino in obnavljanje s tem, da je svojim starim (in tudi najlepšim) pesmim dodal vse prvine rocka, se je nedvomno izjalovil, saj je bilo žalostno poslušati eno izmed najlepših italijanskih ljubezenskih pesmi «La storia di Marinella* v hard rock izvedbi, kjer zvoki baterije in električnih kitar popolnoma uničijo nežnost pesmi o nesrečni ljubezni. Primer De Andreja je emblemaličen za človeka, ki se je odmaknil tisti realnosti, za katero je živel in tudi v svojih pes mih trpel ter se pri svojih štiridesetih letih spomnil, da se je nekoč za nekaj boril in da ga je čas v svoji minljivosti prehitel, ne da bi v bistvu iste argumente, kot v svojih prejšnjih, samo da tu zvenijo le kot karikatura. Svojega pesniškega propadanja se pevec tudi sam zaveda, ko predstavi svojo presunljivo antlmilitaristično balado «La guerra di Piero*, ki je dobila svoj svetel prostor v vseh antologijah italijanskih protestnih pesmi, z besedami: *To pesem sem napisal leta 1962, ne verjamem, da se je bo kdo spomnil* (vsi smo se je seveda z veliko dozo melanholije spomnili, saj je spremljala študentske boje v najbolj vročih letih). Mimo vsega tega je bila pred stava vseeno nepozabna, kot je tudi , . , . , , „ - . nepozaben spomin na pevca, ki je on sam dojel njegov smisel, ker je dasom t mladostnim zagonom bil pač zaverovan v svojo neumr | f jezQ j ' lir. NA UKAZ PRCTORJA BIDOLUA Zaplemba liberijske ladje zaradi onesnaženja morja mala črna kronika Pretor dr. Bido:i je ukazal zaplembo liberijske petrolejske ladje «Noga» zaradi onesnaževanja morja. Ladja, ki meri 65 tisoč ton bruto registrske tonaže in ki ji poveljuje kapetan Henrich Lund iz Stockholma, je pripeljala v Trst iz Libije 126 tisoč ton surove nafte za naftovod Trst - Ingolstadt. Ko je že oddala svoj tovor in ko so bile v teku operacije črpanja morske vode v cisterne, kar naj bi ji zagotovilo večjo stabilnost, so se iz še neznanih vzrokov odprli nekateri ventili, iz katerih je začela uhajati nafta. V nekaj minutah se je okoli ladje ustvaril velik madež, ki so ga le s težavo zajezili s pnevmatskimi zaprekami. Luško poveljstvo je takoj poklicalo na pomoč posebno službo za čiščenje voda, ki je v kratkem času odstranila več kot dve toni vode, pomešane z naftnimi odpadki. Kot smo že omenili, je pretor Bi-doli odredil takojšnjo zaplembo liberijske ladje. Poveljnik tehničnega oddelka luškega poveljstva Mantia je odprl preiskavo in bo danes pripravil za sodno oblast ustrezno poročilo. Po lanskem presledku bomo letos ponovno priredili dobrodelni tradicionalni NOVINARSKI PLES Ples bo v soboto, 24. februarja, v vseh prostorih Kulturnega doma. Zaradi slabega delovanja v pečke se je morala sinoči zate*1 j, bolnišnico 32-letna otroška vrtn y Elfrida Sdregotti por. PasserettT a svojem stanovanju v Ul. Maj® 14 je skušala sama ugotavljati, j kaj pečka ni grela, ko se je Ta f visok plamen, ki jo je oplazil P° brazu in rokah. Z rešilcem odpeljali v bolnišnico, kjer so 1®^ radi opeklin druge stopnje prid™ na dermatološkem odelku. * * * 'j* Včeraj je podlegel poškodbah1 letni Lodovico De Zorzi, ki so j. 26. januarja sprejeli v splošno a nišnico s prognozo 30 dni. De < je z motornim trokolesom treh avtomobil, ki ga je vozil Pie.^,tjlJ nio Marone. Nesreča se je na cesti, ki pelje iz Žavelj v “'. v De Zorzi je namreč hotel zaV'11^ odlagališče materiala pri Orelto'^. je iz nasprotne strani privozil . tomobil; trčenje je bilo neizog>% De Zorzi se je udaril v glavo.JL,, so ga sprejeii v splošno bolnisjh ^ kjer je po desetih dneh podi" poškodbam. *' * -keth Včeraj se je na cesti pri B°. pripetila prometna nesreča, Pn be(t teri se je poškodoval 23-letni Ru $£ Jozsa. Do nesreče je prišlo, je Jozsa vzpenjal po cesti P° V Šketu in je na nekem ovinku 8 ..jt jetim fiatom 127 čelno trčil v,:m 126, ki ga je vozila 47-letna M8 Biraghi. Pri trčenju se je Fll.j v Jozsa udaril, zato so ga sprejo**^ splošno bolnišnico kjer so zdra''8 ■ ugotovili, da si je zlomil stegf8 ^ co. Maria Biraghi se pri trčenja poškodovala. PRETEKLO SOBOTO V KRIZO Skupščina vinogradnikov tržaške občine V#'**, | ( • ! «; Člani konzorcija med sobotnim občnim zborom V ZNAMENJU PREŠERNA IN DNEVA SLOVENSKE KULTURE V Slovenskem klubu v Trstu, Ul- sv. Frančiška 20/11, danes, ®- februarja °b 20.15 bo odprl razstavo svojih najnovejših del RUDOLF SAKSIDA Predstavil ga bo Josip Tavčar. Ob 20.30: STIK SLOVENSKE IN HRVAŠKE POEZIJE $*avko Mihalič in Ciril Zlobec “osla predstavila svoje pesniško delo ter kot prevajalca govorila 0 zanimivosti sodobne slovenske lirike za Hrvate in hrvaške lirike za Slovence. Gledališča v ntDi Oanes ol> 20. uri druga uprizoritev Pere Antonia Smareglie «Abisso» v J^vedhi Rite Orlandi Malaspina, Ilea-e Meriggioli, Amedea Zambona in Irugih. * * • Jutri ob 20. uri peta uprizoritev ardijeve Aide v izvedbi Orianne ‘Jantunione, Brune Baglioni. Giorgia ®sellata Lambertija in drugih. A Dor>ma reda C. Rossetti Danes, 4. t.m., ob 16. ur! in ob 20.30 svital Fabrizia De Andreja. Rezar v*®'je pri osrednji blagajni, AVDITORIJ j Danes ob 20.30 Leopardijevo de-j? galantuomo e il mondo» z enzom Giovampietrom. Kupon št. 3. ezervacije pri osrednji blagajni v asaži Protti. Kino Cappcila Underground Zaprto. r'ston 17.00 • 18.40 - 20.20 ■ 22.00 «Le nolline blu». Režija Monte Helman. ack Nicholson, Mili Perkins, Ca--■Peron Mitchell. .* 16.30 »Amori miei*. Monica Vitli,!1' Johnny Dorelli, E. M. Salerno. *'* 16.00 «Un matrimonio». Vitto-L10 Gassman, Luigi Proietti, Mia arrow, Geraldine Chaplin. Barvni f"nn. rattacielo 16.30 «La piu bella avantura di Lassie». Mike Curb, Ja-j/Pes Stewart, Pemell Roberts, v-lsior 16.00 »Occhi di Laura "I,ars». Faye Dunaway. Barvni pfll|P- e®|ee 16.00 »Come perdere una mo-£'e e trovare un'amante». Johnny orellit Barbara Bouchet. Prepove-ju an mladini pod 14. letom. zionaie 16.00 «Questa č l’America». ]u. Spovedan mladini pod 18. letom. Knon 16.00 »Gli zingari del mare». s,aIlo 16.00 «Trucido e lo sbirro». ' Milian in varietejski program ^'rip-tease in the night». Prepove-(>, flPo mladini pod 18. letom. Hj i'amniatico Zaprto. Perilo 16.00 «Convoy». Prepovedan .mladini pod 14. letom. 0ra 16.15 «Geppo il folle*. A. Ce- V sotobo, 3. t.m., je bil v Križu rednj občni zbor Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine. Med prisotnimi sta nila tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec ter dr. Vremec. Predsednik Konzorcija Miloš Košuta je orisal delovanje Konzorcija v preteklem letu. Šlo je predvsem za uspešno prireditev 11. vinske razstave domačih vin in za posege pri pristojnih oblasteh za popravilo poljskih poti v kriškem GLASBENA MATICA Trst Sezona 1978-79 šesti abonmajski koncert V petek, 9 februarja 1979. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu D U O PAHOR-SLAMA Na sporedu; Beethoven, Doni-zetti, Danieli, Merku, Pauer. Prodaja vstopnic pd danes, 6. februarja, dalje od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza Trst in Gorica, Sindikat slovenske šole Trst ih Gorica ter Slovenski raziskovalni inštitut prirejajo v petek, 9. februarja 1979, .v mali dvorani Kulturnega doma ,y Trstu.. UL Petconid.ri . JAVNI POSVET O SLOVENSKI VIŠJI SREDNJI ŠOLI TER O POKI JCNEM IN STROKOVNEM ŠOLSTVU IN IZOBRAŽEVANJU. Vljudno vabljeni! Koncerti V Modri dvorani hotela Excelsior bo v četrtek, 8. t.m., ob 20.30 otvoritveni kpneert komornega orkestra «Mesto Trst*, ki ga prireja kulturni krožek «11 Carso*. Komorni orkester pod vodstvom dirigenta Alda Cosso-vela bo izvajal skladbe Haendla, Bacha. Scarlattija in Mozarta. Informacije in rezervacije pri tajništvu krožka v Ul. Mazzini 12, tel. 64-520 od 18. do 20. ure, ob delavnikih razen v sobotah. J^tano. Albe Pjtol 16.00 «Dove val in vacanza?» berto Sordi, Ugo Tognazzi. Pre-Viu’Ve'lan mladini pod 14. letom. n ori‘* Veneto 16.30 «Driver». Barv Volt 28 vsak°8ar- Milje Zaprto. Prosveta bregu. Konzorcij si je tudi nabavil montažne kioske, ki bodo zelo o-lajšali delo pri pripravljanju razstave, in je skupno s tržaško občino zgraciil na prireditvenem prostoru cementno ploščad in oder. Nadalje je Košuta nakazal nekatere smernice za nadaljnji razvoj Konzorcija. Te naj bi bile predvsem razširitev članstva, pritegnitev vinogradnikov iz ostalih predelov tržaške občine, organiziranje strokovnih tečajev, izboljšanje stikov s Kmečko zvezo. Kmetijskim nadzor-ništvom ter ostalimi organizacijami. Na koncu se je predsednik zahvalil vsem ustanovam ter vaškim organizacijam za pomoč in sodelovanje na lanski razstavi, predvsem pa Kraški gorski skupnosti ter Le-tovičarski ustanovi iz Trsta. Sledile so volitve novega odbora in nadzornega odbora. V odbor so bili izvoljeni: Slavko Tence. Miloš Košuta! Boris Košuta, Edvard Sirk, Drago Sedmak, Oskar Košuta, Mario Švab, Egiddj Semec, Emil Švab, Mirko Briščak, Zmago Sedmak. Nadzorni odbor sestavljajo: Miro Sedmak. Egidij Košuta, Ivo Sedmak, Karmelo Sedmak. Občni zbor se je zaključil ob prigrizku in kozarcu domače kapljice. Danes ob 18. uri bo v Ul. Roo-cheto 77 javno zborovanje, ki ga prireja ra,jonski svet za Skedenj in Čarbolo in na katerem bodo prou čili zaključke raziskave, ki so jo izvedli na škedenjskih šolah o nekaterih vrstah alergije. Razna obvestila Občina Devin Nabrežina obvešča, da se bo svet krajevne skupnosti za Mavhinje - Cerovlje sestal danes, 6. t.m., ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Cerovljah. Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja jutri, 7. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 20.30 javni posvet o blagovni spremni listini —■ Bolla accom-pagnamento in o drugih davčnih ter upravnih novostih za podjetja. Smučarski klub Union priredi v nedeljah, 11., 18. in 25. februarja t.l„ smučarski tečaj za otroke in o-drasle na Zoncolanu Ravasclettu. Informacije in vpisovanje v Ul. Val-dirivo 30/11. vsak dan od 17. do 19. ure razen ob sobotah. ŠD Polet priredi na pustni torek ples v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Vabila so na razpolago v trgovini keramike in sanitarij v Narodni ulici 160 na Opčinah. Prosvetna društva iz dolinske občine vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 10. februarja, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Društvo naravoslovcev in tehnikov priredi jutri, 7. februarja, ob 20, uri predavanje z naslovom «Izvenze-meljske civilizacije in neznani leteči predmeti*. Predaval bo inž. Zdenko Hvala v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Ul. sv. Frančiška 20. Mali oglasi Izleti PD Rdeča zvezda in SK Kras občine Zgonik organizirata v nedeljo, II. februarja, smučarski izlet na Zon-colan • Ravascletto. Cena izleta je 6.000 lir. Vpisovanje pri Jošku Miliču št. 51/A, tel. 229239 in v Bri-ščikih pri Nadji Škabar št. 39, tel. 227359. Vabljeni. ......‘"liiiiii,n„i,mm,,,,,!,■imnnmtttiiiiiiillllllliiiiMliiliiiliuillilllillilliiitiiniiiiiiiiiiiif Včeraj - danes Danes, TOREK, 6. februarja Son DORA 17 ,,e vzide ob 7.21 in zatone ob Ha — Dolžina dneva 9.56 — Lu-vzide ob 12.46 in zatone ob 2.53 JMrt. SREDA, 7 februarja KSENIJA s/"1« včeraj: najvišja temperatura »g st°Pinje, najnižja 7,7, ob 13. uri 6a st°f>inje, zračni tlak 996,9 mb pati ', v'aga 96-odstotna, nebo oblačno (Jej.a°° vidljivostjo, padlo je 3 mm brezvetrje, morje mirno, tem-atura morja 8,4 stopinje. jv ROJSTVA in smrti stu 6 5- februarja 1979 se je v Tr-8 otrok, umrlo pa je 11 *ain^HJI SE: Alessandra Ber-ea » Daniele Bosco, Elisabetta Vac- rco Marzari, Martina Sulligoi, Larini, Tatiana Marchi, Lua- V^eUo. det,- SO: 71-letni Francesco Giu-tij • 66-letni Bruno Zimarelli, 91-let-st0 '’nvannj Zavagna, 65-letni Krneti,. "escnvo, 64-letna Dinora Half- vd. Slejko, 71-letna Maria Buc- kovic vd. Cattaruzza, 85-letni Stefano Minasi, 80-letni Giuseppe Feriani, 67-letna Maria Gratton vd. Franzoi, 83-letna Margherita Fonda vd. Csepely, 49-letni Aleksandar Milič. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5; Čampo S. Gia-como 1: Ul. Soncini 179; Ul. Revol-tella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5; Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5; Ul. Diaz 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211(811; Prosek: tel. 225-14) Bnžie polje: Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef štev. 732-627. POGOVOR l ODBORNIKOM ZA FINANCE CIUFFARINOM V letošnjem preračunu goričke občine bo predvidenih precej javnih del Danes so možnosti za posojila vetje kot kdajkoli prej, treba pa je imeti izdelane izvršilne načrte ■ V proračunu tudi taka javna dela, ki zanimajo naše ljudi - Krog pogovorov z rajonskimi konzultami pred dokončno izdelavo proračuna TRGOVINA posode in železnine Per-tot Fioretta - Prosek št. 5 obvešča svoje cenjene odjemalce, da v mesecu februarju nudi 10 Odst. popust na vsem blagu. ŠTEDILNIK na drva s pečko ter dvema električnima ploščama v prav dobrem stanju prodam. Telefon 827130. TRAKTOR KORD 2000 - 40 HP s 180 delavnimi urami. Ugodno prodam. Telefon 200412. PRODAJAM avto peugeot 104 izdelan 1975. v dobrem stanju. Ogled ob sobotah in nedeljah v Štandre-žu. Ul. Monte Festa 7. URADNICA išče majhno stanovanje v najem v mestu. Tel. 411693 od 14, do 15. ure. PRI SV'. JAKOBU prodamo trisobno hišo z dvoriščem, potrebno majhnih popravil. Telefonirati po 12. u-ri na 726850. PRODAM FIAT 500 L letnik ’70 po zelo ugodni ceni. Telefon 227372 v večernih urah. FIAT 127 letnika 1972 prodam po u-godni ceni. Je plave barve s črnim pokrovom za motor. Primeren za mladino, s športnim volanom, premakljiv avtoradio in prednja sedeža z različnimi nakloni. Telefonirati v popoldanskih in večernih urah na štev 825656. V nedeljo, 4. ... 1979, so verniki Sv. Jakoba zbrali za potrebe srednje šole IVAN CANKAR 60.000 lir. Ob obletnici smrti drage mame Marije Tanče daruje hči Meila z družino 15.000 lir za pevski zbor Vesna - Križ. Mario Furlan daruje 5.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Gabrovcu po Jožetu Srebrniču. Ob 8. obletnici smrti Pavla Jankoviča, daruje družina 30.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah. Ob 3. obletnici smrti nepozabnega očeta Ela Pertota darujejo svojci 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah. V isti namen in v spomin na Elzo Pertot daruje Olga Pertot 8 000 lir. V počastitev spomina Toneta Ukmarja daruje Ema Kerševan 5.000 Ur za TPPZ. Kako bo z letošnjim občinskim proračunom? Smo tik pred razpravo v rajonskih konzultah in zatem v občinskem- svetu. Zaradi tega smo se pri občinskem odborniku za finance Gianninu Ciuffarinu pozanimali, kdaj bo predložil proračun raznim izvoljenim forumom in kaj je v njem predvidenega. Odbornik Ciuffarin nam je od vsega začetka povedal, da nova zakonska določila predvidevajo, da mora občinski svet proračun odobriti najkasneje do 28. februarja. V letošnjem proračunu bodo imeli približno 2.300.000.000 Ur primanjkljaja, ki ga bodo krili s finančnim prispevkom države. Stroške so lahko po-večaU za 11 odstotkov, deficit pa bo zaradi večjih izdatkov ostal približno tak, kot lani. Seveda pa bo letošnji proračun prinesel nekatere višje izdatke za vse občane. Kot smo že pred približno mesecem dni napovedali, so u-pravitelji mestnega podjetja predlagali občinskemu odboru, da se podražita voda in vozovnica mestnega avtobusa. Avtobusni listek se bo podražil stoodstotno, stal bo 200 lir namesto dosedanjih sto. Moč pa bo dobiti v trafikah blok desetih listkov za 1.500 Ur. Podražili se bodo tudi abonmaji. Nekaj podobnega so že napravili v Vidmu pred nekaj meseci. Na tak način bo deficit avtobusne službe ostal enak kot lani, to zaradi izredno povečanih režijskih stroškov. Podražila pa se bo tudi voda. Sedaj plačujemo za prvih osem v enem mesecu porabljenih kubikov 45 Ur, za višje količine pa 60 lir. To v gospodinjstvih. Odslej pa bo treba odšteti za prvih osem porabljenih mesečnih kubikov 60 lip, za nadaljnjih 12 kubikov 90 lir, za večje količine pa 130 lir. Na mestnem podjetju pravijo, da bodo tako odpravili stomilijonski primanjkljaj in da bo podražitev prizadela vsako družino za malenkostno vsoto, kajti povprečna poraba za štiričlansko družino se giblje med 15 in 30 ku-biki na mesec. Brez primanjkljaja bodo tudi druge mestne službe za razdeljevanje elektrike, metana, brez primanjkljaja bo tudi občinska lekarna v štan-drežu. Podražile pa se bodo kar za 300 odstotkov takse za pse, ter za 10() odstotkov dodatne takse za reklamne napise. Gre v tem primeru za aplikacijo vladnih navodil. Odbornik Ciuffariri nam je tudi povedal, da je že poslal predsednikom rajonskih skupščin osnutek stroškov za razna javna dela. V tem seznamu, kjer so predvidene gradnje za približno 30 milijard lir, so vsebovane vse zahteve rajonskih konzult, raznih občinskih uradov in tu je tudi vse, kar ni bilo, moč u-resničiti v prejšnjih letih. Gre seve-dr za zelo okviren načrt, ki ga ne bo moč uresničiti v enem letu,. Ko bi bili imeli pripravljene ustrezne načrte bi lahko dobili od Cassa de-positi e prestiti iz Rima v tem Jetu posojila za približno deset milijard lir. Tako bi lahko marsikaj napravili. Posojil pa najbrž ne bo v tolikšni meri, kajti načrtov ni. Omenjeno državno bančno podjetje zahteva, da mora občina predložiti podrobni načrt v roku štirih mesecev potem, ko je bilo posojilo odobreno, gradnja pa se mora začeti v roku osmih mesecev. To, da bi kar se da omejili podražitve gradbenih stroškov. Odbornik za finance tudi meni, da se bodo v kratkem pričeU sestanki z rajonskimi konzultami. Zatem bo treba sestaviti prednostno lestvico in tudi upoštevati to, kar je moč napraviti najprej. V že omenjenem seznamu najdemo namreč vse, kar si Goričani želimo v tem trenutku. Gre skoro za sanjsko knjigo. Vsega pa ne bo mogoče u-resničiti. Povejmo že takoj, da je tu predvidena milijarda lir za gradnjo slovenskega šolskega centra. Odbornik Ciuffarin meni, da bi bilo moč za to izredno infrastrukturo zahtevati denar tako od vlade (morda uporabljajoč sredstva osimskega sporazuma), kot tudi od dežele. Seveda je to le prva tranša vsote, ki bi bila potrebna za gradnjo tega centra v južnem delu mesta. Treba pa je začeti, nam je dejal odbornik Ciuffarin, in najprej rešiti odprto vprašanje zemljišč. Treba pa je tudi takoj pričeti z gradnjo trgovskega zavoda v, severnem delu mesta, kajti če z gradnjo ne pričnemo izgubi občina 100 že nakazanih milijonov lir. Ker pa je načrt že napravljen obstaja realna možnost, da se še v tem letu dobi iz Rima posojilo za nadaljevanje gradnje te višje srednje šole. Če upoštevamo druga vprašanja, ki zanimajo Slovence, velja omeniti, da bodo najbrž dali v letošnji proračun tudi popravilo stavbe osnovnošolskega poslopja v Pevmi. Načrt je pripravljen že tri leta, porabili bi približno sto milijonov lir. Ni še dano vedeti, kdaj bi se dela lahko pričela; seveda je tudi tu važen v prvi vrsti denar. Dodajmo še, da imamo v osnutku proračuna tudi vrsto drugih javnih del, ki prvenstveno zanimajo naše vasi. Gre za cestna popravila v Štandrežu in v Pevmi ter Podgori, za ureditev stavbe bivšega vrtca v štandrežu, za ureditev nogometnega igrišča v Štandrežu. Rajonska konzulta v Štandrežu, nam je dejal odbornik Ciuffarin, je dala temu vprašanju prednost. Predla gali bomo prvo tranšo 150 milijonov lir, nam je dejal odbornik za finance, s katerimi bi pričeli z u-rejevanjem dostopne ceste, parki rišč, ureditvijo naprav na igrišču in seveda tudi odkup zemljišča, kjer je igrišče Juventine. Ta Vsota ne bo za vse to zadostovala, pomenila pa bi korak naprej k ureditvi vprašanja. Poseben strošek bo morala imeti letos občina pri urejevanju dostopov k novemu ločniškemu cestnemu mostu. Tako pri Madonnini kot ob koncu Ulice Aquileia bodo morala urediti dostope. Izkoristili bodo ta trenutek, da uredijo tudi vprašanje parkirišč okrog športne hale. Prav tako bodo veliko pažnjo- posvetili načrtom za gradnjo popolne' kanalizacijske mreže. Deželna uprava namreč daja zelo rada prispevke za ta dela in če bodo šle stvari po sreči bo moč v Gorici to vprašanje urediti v nekaj letih. Potreb in predlogov je torej "kar precej, nam je dejal mož, ki se na občini ukvarja s finančnimi vprašanji že nekaj let. Potrebni pa so večletno načrtovanje, obilica denarja in 1 nazadnje izvršilni načrti. (mw) S SOBOTNEGA SREČANJA NA MOSTU NA SOČI Poudarjeni skupni cilji Benečanov in Tolmincev Snidenja so se udeležili tudi mladinci iz Goriške V okviru sodelovanja mladinskih organizacij na obmejnem pasu je bilo v soboto na Mostu na Soči srečanje članov osnovne organizacije. Zveze socialistične mladine Slove nije z Mesta na Soči z mladinci iz Beneške Slovenije. Prijateljskega srečanja so sc udeležili tudi člani goriškega Mladinskega centra ter mladinskega odseka PD Sovodnje. Prisotne je v imenu Občinske konference ZSMS iz Tolmina pozdravil njen predsednik Drago Podobnik, ki je poudari! pomembnost takih pobud pri utrjevanju prijateljstva in sodelovanja mladih z obeh strani meje. Sledil je nato športno-rekreacij-ski in kulturni spored. V prvem delu so se mladinci pomerili v šahu in namiznem tenisu. V obeh Dano-gah so si zmago zagotovili tolmin ski mladinci. Pred kulturnim programom je Lucija Costaperaria v imenu beneške mladine pozdravila domačine in se jim zahvalila za gostoljubnost. Poudarila je prizadevanja beneških organizacij pn utrjevanju zavesti med slovensko narodnostno skupnostjo v videmski pokrajini. Costaperaria je nato podčrtala pomembnost enotnih skupnih akcij vseh slovenskih 'komponent v naši deželi za dosego globalne zakonske zaščite. Ob zaključku je predstavnica mladih iz Benečije pozdravila take pobude, kot je bila sobotna, ter povabila tolminske vrstnike na podobno srečanje, ki bo v Benečiji. V imenu prirediteljev se je mladim beneškim Slovencev za množičen obisk zahvalil predsednik o-snovne organizacije ZSMS z Mosta na Soči Franko Kacafura. Le ta je S SOBOTNE SEJE DEŽELNEGA VODSTVA PSDI V VIDMU Vodstvo PSDI je o stvari prvič razpravljalo - Izjava tajnika Bianchija našemu časopisu Medtem ko se Tržačani zdijo odprti, so goriški socialdemokrati bolj omejeni, v Benečiji pa so za zaščito tamkajšnjega dialekta, ki ni, po njihovem mnenju, «slovenščina» Socialdemokrati so se končno spoprijeli z manjšinskim vprašanjem. O tem so razpravljali na sobotnem sestanku deželnega vodstva PSDI, ki je bil v Vidmu, in kot je našemu'dopisniku izjavil deželni tajnik stranke William Bianehi, je bilo prvič, da je najvišji deželni organ te stranke razpravljal o tem'Vprašanju. To obstaja, je dejal Bian-chi, treba ga je preučiti in rešiti, socialdemokrati pa hočejo upoštevati obstoječe razlike v raznih krajih dežele. Hočejo torej, to je naše mnenje po tem pogovoru, ohraniti razlike, ki obstajajo med Trstom, ni položaj, o parlamentarnih akcijah je povedal poslanec Scova-cricehi. Zatem so zastopniki raznih pokrajinskih federacij prikazali položaj na svojem področju. Iz tega prikaza sledi, da so v treh (»krajinah različne realnosti, zaradi česar bo težko prišlo do enake globalne zaščite; to pan seveda ne. izr. Idjučuje v posameznih krajih različnih posegov. Ker smo o tem v deželnem odboru prvič razpravljali, smatramo, da je vprašanje izredne važnosti. Zaradi tega smo pokrajinskim federacijam dali nalog, da še enkrat podrobneje preučijo to vpraša- Gorico in Vidmom; ne soglašajo j nje, izdelajo svoja stališča, zatem torej z zahtevo po splošno terito- pa bomo vse v deželnem odboru rialni in enaki globalni zaščiti kot jo zahtevamo Slovenci, kot jo zahtevajo stranke, ki so nam zelo blizu. Seja deželnega vodstva je bila sicer posvečena tudi drugim vprašanjem: vladni krizi v Rimu in položaju v deželi ter evropskim volitvam. Stalni stiki na deželni ravni in nekaj dni prej potrjen sporazum med strankami deželne večine, je dejal našemu novinarju Wil-liam Bianehi, so omogočili ponovni sporazum v deželi, v Rimu pa na žalost ni bilo tako. Socialdemokrati se tudi pripravljajo na volitve v evropski parlament in upajo, da bodo v kolegiju, v katerega bo vključena naša dežela, dosegli uspeh. O problematiki slovenske manjšino pa je1 deželni tajnik PSDI Wil-liam Bianehi dobesedno povedal naslednje: «Uvodoma sem orisal sploš- .........................................iiiiiiniiiiilllniiimiiiiiiri.ini SINDIKALNI BOJ ZA OBNOVITEV DELOVNIH POGODB DANES ŠTIRIURNA STAVKA GRADBINCEV NA GORIŠKEM Zbrali se bodo na skupščini v Gradišču Pokrajinsko tajništvo sindikata gradbincev je za danes napovedalo štiriurno stavko delavcev te kategorije zaradi nesprejemljivega zadržanja lastnikov podjetij za proizvodnjo gradbenega materiala. V tej dejavnosti je na Goriškem zaposlenih okrog 400 delavcev. Smo namreč v obdobju obnavljanja kolektivne pogodbe v državnem merilu ter dopolnilnih pogodb za posamezne pokrajine. Današnja stavka, med katero se bodo delavci iz vse pokrajine zbrali na skupščini v Gradišču, je prva iz vrste protestnih akcij, ki jih nameravajo gradbenci izpeljati, da bi lastnike podjetij prisilili k bolj popustljivemu stališču. Danes enourna stavka v ladjedelnici Delavci tržiške ladjedelnice bodo danes stavkali eno uro iz protesta proti nesprejemljivim predlogom, ki jih je glede reševanja krize ladjedelništva izdelala vlada, oziroma njeni pristojni organi. Med stavko se bodo v podjetju zbrali na skupščini ter vnovič ocenili položaj v podjetju, ki se po rahlem izboljšanju proti koncu lanskega leta, spet naglo slabša. Obseg nšročil je namreč zelo skop, stališče vlade pa tudi ne daje upanja v poživitev dejavnosti. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v sodelovanju z MLADINSKIM CENTROM v soboto, 10. februarja, ob 20.30 v avditoriju v Ulici Roma PREŠERNOVO PROSLAVO Program: priložnostni govor pesnika Miroslava Košute; branje iz del Damira Feigla; nagraditev zaslužnih prosvetnih delavcev; koncert dekliškega zbora iz Črnega vrha. VABLJENI! stranke še enkrat preučili. Ko bomo stvar preiskali in razčistiti, bomo dali navodila našemu parlamentarcu, da ustrezno nastopi v parlamentu, kjer je v teku razprava o komunističnem in socialističnem zakonskem osnutku in našim deželnim svetovalcem, da na enak način nastopijo, ko bo prišel v razpravo osnutek Slovenske skupnosti. »Lahko povem,* je nadaljeval Bianehi, «da je bila socialdemokratska stranka vedno v prijateljskih stikih s kulturnimi krožki manjšine (mislil je na Benečijo, op.ur.). V glavnih obrisih je PSDI mnenja, da bo treba uresničiti zahtevo o zaščiti manjšine, tako kot je predvideno v republiški ustavi in tudi v osimskem sporazumu, vendarle pa smo mnenja, da je treba biti v tej stvari zelo previdni. Poleg zahtev in pravic slovenske manjšine moramo namreč upoštevati tudi podobna stališča, ki prihajajo s strani Furlanov, istočasno pa ne smemo dati vprašanju manjšinske zaščite take rešitve, ki bi bila lahko, zaradi napačne interpretacije o realni dimenziji problema, napačno sprejeta pri naših volivcih.* Do tu uradna izjava deželnega tajnika PSDI Bianchija našemu novinarju, Lahko takoj ugotovimo, da socialdemokrati ostajajo na starih pozicijah o ločitvah manjšine, ki je Slovenci ne sprejemamo, saj smo za globalno zaščito tudi v geografskem smislu. Hočemo torej, da uživajo Slovenci v videmski pokrajini iste pravice kot oni na Tržaškem in Goriškem in da imajo tudi enake možnosti nacionalnega, kulturnega in gospodarskega razvoja. Stališča v socialdemokratski stranki na deželni ravni pa so zelo različna. Čeprav nismo tega izvedeli iz uradnih virov, se zdi, da so bili do tega vprašanja najbolj odprti na sobotnem sestanku deželnega vodstva PSDI tržaški socialdemokrati, za ka tere je podal poročilo odv. Berce. Čisto drugačno je bilo stališče gori-ških predstavnikov, za katere je govoril pokrajinski tajnik ing. Lodatti. Zdi se, da se v deželnem vodstvu te stranke zavedajo, da bo treba na kak način prepričati goriške socialdemokrate, da ne ravnajo pravilno. Kar pa se tiče Beneške Slovenije pa naj bi bil pokrajinski svetovalec Na-poli, ki je na tem sestanku prinesel glas socialdemokratskih sekcij Na diških dolin, dejal, da se oni zavzemajo za zaščito beneškega dialekta, niso pa, da bi se v teh krajih priznala književna slovenščina. Kot vidimo niso socialdemokrati na preveč odprtih pozicijah, čeprav se zdi, da je deželno vodstvo tisto, ki je sprožilo to vprašanje, najbrž na prigovarjanje Rima, medtem ko je najti v krajevnih socialdemokratskih organizacijah za nas negativne po zicije. Za nas ni to sicer nobena novost. In še nekaj bi radi dodali, kar dokazuje, da vlada v tej stranki med številnimi nekak antiavtono-mistični duh. Furlanski socialdemokratski poslanec Scovacricchi je predložil zakonski osnutek, ki predvideva obvezni pouk furlanščine v šolah na področju kjer živijo Furlani. V njegovi stranki so ga zaradi tega zelo kritizirali, ker je predvidel, da bi bil pouk furlanskega jezika obvezen. številni socialdemokratski prvaki, gre najbrž z* doseljence iz drugih italijanskih dežel, so torej proti prijateljskemu sporazumevanju z avtohtonim prebivalstvom. (mw) Z avtom treščil v drevo Na Tržaški cesti v Gorici se je včeraj v prvih jutranjih urah laže poškodoval 25-letni Klavdij Lavrenčič iz Doberdoba, Ulica Bonetti 6. Izgubil je nadzorstvo nad avtomobilom ter treščil v obcestno drevo. Na srečo je zadobil le lažje poškodbe in se bo moral zdraviti pet dni. ■Kino Gorica CORSO 17.00—22.00 «Heidi torna tra i monti*. VERDI 17.00—22.00 «Rapsodia per un killer*. H. Keitel. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA Zaprto. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 »Occhio die-tro alla porta*. PRINCIPE 17.30-22.00 «Lo squalo n. 2*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Izganjalec hudiča*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Abba». Švedski film. DESKLE Zaprto. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici razpisuje 18. februarja avtobusni izlet v Ovčjo ves, kjer bo tekmovanje za poka) «Lepi vrh*. Tekmovali bodo člani rojeni v letu 1958 in mlajši. Prijave za nastop sprejemajo na sedežu društva do vključno 12. t.m. Tisti, ki ne bodo tekmovali, se lahko prijavijo do srede, 14. t.m. Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub priredi v nedeljo, 11. t.m. avtobusni izlet na sneg. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Gorice skozi Rupo, Doberdob in Ronke. Prijave sprejemata Barbara Rustja (telefon 81-585) in Aleš Doktorič. poudaril pomembnost uresničevanja osimskih sporazumov tudi v okviru utrjevanja sodelovanja mladih ob meji. Po kulturnem sporedu, v katerem so nastopili z literarnimi in glasbenimi točkami (Benečani so prebrali nekaj pesmi njihovih kulturnih ustvarjalcev), je sledila prosta zabava s plesom, (pr) Za izlete v Slovenijo pristojno deželno šolsko nadzorništvo V Primorskem dnevniku 30. januarja smo objavili vest, da so odslej šolska nadzorništva, po sklepu ministrstva za javno vzgojo, pristojna za izdajanje dovoljenj za ekskurzije in izlete dijakov slovenskih šol po Sloveniji, oziroma Jugoslaviji. Vest pa ni točna, kakor nas je včeraj pismeno opozoril goriški šolski skrbnik. Pristojnost nad tovrstno dejavnostjo ima deželni šolski nadzornik, ne pa posamezna šolska skrbništva, ki glede prošenj posameznih šol dajejo le svoje mnenje. Na Vrhu pokopali Bernardo Devetak Na Vrhu so v soboto pospremili k zadnjemu počitku 66-letno Bernardo Grilj, poročeno Devetak. Pokojnica sc je rodila na Vrhu 4. januarja 1913! Še ni dobro shodila, ko se je domača vas znašla sredi najhuše vojne vihre in družina se je morala v naglici in bre* očeta, ki je bil vpoklican, preseliti na Štajersko. Hudo je bilo v begunstvu, saj so poleg lakote razsajale tudi nevarne nalezljive Itoiezni in veliko primorskih rojakov, zlasti otrok, je za vedno ostalo v okolici Gradca, Wa-gne in Maribora. Vojna se je končala in Grijjevi so se vrnili domov. Vrnil se je tudi oče Franc, ki se je takoj lotil napornega dela za obnovo povsem porušene domačije. V teh letih pa se ie pomnožila tudi družina, zato je bilo treba trdo delati, od zore do mraka, da se je lahko preživljala s tistim, kar je zraslo na skopi kraški zemlji. Kljub napornemu delovniku pa je Franc zmeraj našel dovolj časa za delovanje na kulturnem in narodnoobrambnem področju. Njegova družina je tako postala in ostala ena izmed najbolj zavednih na Vrhu. Franc Grilj .je bil med zadnjo vojno na čelu vaškega odbora OF. Leta 1934 se .je Bernarda omožila z Ernestom Devetakom. Tudi na novem domu, pri Devetakih, ni bilo prevelikih dobrot, saj so bila ravno leta najhujše gospodarske krize, Bernarda pa je znala marsikaj potrpeti. Bila je marljiva delavka in dolgo let .je nosila mleka v Gorico, ko pa se je mož zaposlil v kamnolomu, je morala ostati doma in skrbeti za kmetijo in sedmero otrok. Neprestana skrb in boj za obstanek sta načela njeno zdravje, nazadnje pa je opešalo še njeno srce. Naj poleg teh skromnih besed v njen spomin, izrazimo svojcem tudi naše iskreno sožalje. Prireditve Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub vabi jutri, 7. t.m., ob 20.15 na predavanje o Prešernu, ki bo v mali dvorani Katoliškega doma. Predaval bo prof. Vinko Beličič. Predavanja ženski iniciativni odbor za Goriško priredi jutri, 7. februarja, ob 20. uri v klubu «Simon Gregorčič* na Verdijevem korzu 13 predavanje ginekologa dr. Pušnarja iz Nove Gorice. Predaval bo o «Anatomiji ženskega telesa, kontracepciji in splavu ter o ginekoloških obolenjih*. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Cardue-cijeva ulica 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tis žiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana 26. tel. 44-387. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ob izgubi naše drage ki so z nami sočustvovali BERNARDE GRILJ por. DEVETAK Posebej se zahvaljujemo darovalcem cvetja, pevcem in vsem, ki so jo pospremili k zadnjemu počitku. Mož Ernest in otroci z družinami Vrh, 6. februarja 1979 AVTOMOBILIZEM ŠPORT ŠPORT ŠPORT VELIKA NAGRADA BRAZILIJE Laffite zopet najboljši ?ubravfi“Tes,e“!!!f li m 9 Najuspešnejši so bili seveda sovjetski tekmovalci Premočna zmaga francoskega pilota (ligier), ki je prehitel rojaka Depaillerja in Argentinca Reutemanna (lotos) Svet avtomobilske formule 1 je dobil novega junaka. Franco-; Jacques Laffite je tudi na VN Brazilije, kot že v Argentini osvojil prvo zmago. Avtomobil znamke Ligier pa so potrdili svojo trenutno premoč nad o-stalimi tekmeci. Drugi je bil namreč Patrick Depailler, ki vozi prav tako ligierov bolid, skupno z Laf-fitom pa sta prehitela, tretjeuvr-ščenega Reutemanna kar za 44 sekund. Mnogi sedaj uvrščajo Laf-fita med glavne favorite za končno zmago, saj novi tekmovalni sistem, po katerem bodo piloti lahko upoštevali samo osem izmed 16 rezultatov, očitno daje prednost zmagovalcem posameznih dirk. Dve zmagi pa ob tako veliki izenačenosti ostalih bolidov lahko že pomenita mnogo. Jasnejšo podobo letošnjega svetovnega prvenstva bomo seveda imeli takrat, ko bodo vsi piloti razpolagali z novimi avtomobili za sezono 79. Prve bomo najverjetneje videli že na VN Južne Afrike 3. marca, saj bodo sedaj manažerji ostalih avtomobilskih hiš ob taki premoči li-giera skušali čimprej pripraviti svoje nove tekmovalne »bisere*, da bi tako vsaj delno ustavili premoč francoskih pilotov. Nedeljska dirka sama ni bila glede zmagovalci preveč zanimiva. Laffite je takoj na startu prevzel vodstvo, za njim pa Depailler. Oba sta si hitro ustvarila lepo prednost. Mnogo zanimivejša je bila borba med ostalimi. Reutemann sicer tudi ni imel večjih težav in je odločno vozil na tretjem mestu, nad njim pa je visel damoklejev meč izključitve ali kazni za eno minuto, saj so ga pri poizkusnem krogu pred začetkom VN nepravilno pognali na start. No, ob koncu kazni niso dodelili morda zato, ke. je bil Reutemann edini uvrščeni kot Južno-ame-ričan, saj je ljubimec gledalcev, domačin Emerson Fittipaldi po odličnem začetku odstopil. Sicer pa je odstopilo mnogo konkurentov zaradi velike vročine, rrnogo pa je bilo tudi ustavljanja v boksih zaradi manjših okvar. Ferrarijeva predstavnika Villeneu-ve in Scheckter sta vozila solidno, zamenjava pnevmatik pa j' ..i je onemogočila boljšo uvrstitev. Vrstni red VN Brazilije 1. Laffite (ligier) 1.40*09’T8 s poprečno hitrostjo 188,683 km na uro 2. Depailler (ligier) po S”26 3. Reutemann (lotus) 44”16 4. Pironi (tyrrel) 1'25”85 5. Villeneuve (ferrari) po 1 krogu 6. Scheckter (ferrari) po 1 krogu LESTVICA ZA SP Laffite 16, Reutemann 10, Dc-pailier 9, \Vatson in Pironi 4, An dretti in Villeneuve 2, Fittipaldi in Scheckter 1. s poprečno hitrostjo 175,818 km na uro Morton - Adamovic (ZDA) na ferrari - daytona po 49 krogih in 58” Canepa - Mears - Shelton (ZDA) na porsche - turbo po 57 krogih NOGOMET V PRVENSTVI' B LIGE Bari - Udinese 1:2 STRELCI: Belluzzi v 8. min.. De Bernardi v 28. min., Vagheggi v 41. min. Udinese je .udi v Bariju osvojil.. . običajno zmago. Neustavljivi Videm čani imajo tako že šest točk naskoka nad četrto uvrščeno, poleg tega pa so dosegli Cagliari na vrhu lestvice. Pot v A ligo je torej slej kot prej odprta, če ne že zagotovljena. Le vrsta nepredvidenih dogodkov bi lahko onemogočila slavje Videmčanov. Nedeljska tekma je bila slaba vse do zadetka domačinov (pravzaprav so igrali v Tarantu, ker je bilo igrišče Barija kaznovano s prepovedjo igranja za eno kolo). Dotlej so Gia- cominijevi varovanci igrali očitno za neodločen izid. Gol, ki ga je na začetku drugega polčasa dosegel Belluzzi, je izzval «sveto jezo» Videmčanov, ki so nenadoma pritisnili ter najprej izenačili, končno pa kaznovali «predrzne» domačine z lepim golom mladega Vagheggija. OSTALI IZIDI 18. KOLA Brescia - Varese 1:0 Foggia - Ternana 1:1 Lecce - Monza 0:0 Palermo - Nocerina 1:0 Pistoiese - Pescara 2:1 Rimini - Genoa 1:1 Sampdoria - Cagliari 0:0 Sambenedettese - Cesena 2:1 Spal - Taranto 0:2 LESTVICA Cagliari, Udinese 27; Monza, Pistoiese, Pescara, Lecce 21; Foggia 20; Bari, Brescia, Palermo, Genoa, Spal 17; Sampdoria, Sambenedettese 16; Ternana, Cesena, Taranto, 15; Rimini 14; Nocerina, Varese 13. PRIHODNJE KOLO (11.2.) Cagliari - Brescia; Cesena - Bari; Genoa - Spal; Monza - Pistoiese; Nocerina - Sambenedettese; Pescara -Foggia; Taranto - Palermo- Ternana - Sampdoria; Udinese - Rimini, Varese - Lecce. UMETNOSTNO DRSANJE' EP V ZAGREBU ZAGREB — Z ekshibicijskim nastopom vseh najboljših drsalk, drsalcev, športnih in plesnih parov se je v nedeljo v zagrebškem Domu športov končalo letošnje evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, na katerem je štiri dni merilo moči 108 predstavnikov iz 20 držav. Po pričakovanju so bili najuspešnejši drsalci iz Sovjetske zveze. Čeprav Jugoslavija ni osvojila nobenega odličja, v ognju so domačini i-meli samo dve žezli, Matjaža Kru-šča in Sando Dubravčič, je bil uspeh nad pričakovanji. Štirinajstletna Du-bravčičeva je presenetila vse. V izjemno močni konkurenci posameznic, nastopilo je 30 drsalk, kar je rekord vseh EP v tej konkurenci, je bila ob koncu odlična sedma in si je z uvrstitvijo zagotovila vozovnico za zimske olimpijske igre v Lake Placidu. Po obveznih likih je bila petnajsta, v kratkem programu je osvojila odlično peto mesto, v prostem pa celo tretje, saj je pokazala izredno zahteven program in sodniki so jo seveda tudi pošteno nagradili z visokimi ocenami. To pa ji je obenem tudi v naj večji meri pripomoglo izreden vzpon k evropskemu drsalnemu vrhu. Na slovesni razglasitvi rezultatov je predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja Djordje Peklič izročil Sandi Dubravčič značko olimpijskih iger, s čimer je postala prva članica olimpijske reprezentance. NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI 24-URNA DIRKA V DAYTONI Američani najboljši DAYTONA — Trojica Haywood -Ongais - Field je brez posebnih težav osvojila prvo mesto na 24-urni dirki v Daytoni. Zmagovalci (vsi trije iz ZDA) so namreč takoj prevzeli vodstvo in so na koncu imeli celo petdeset krogov prednosti, se pravi kakih tristo kilometrov. KONČNA LESTVICA 1. Haywood - Ongais - Field (ZDA) na porsche - turbo 4226,132 km V Perugii brez zmagovalca Milan je tako povečal svoje vodstvo na lestvici na 3 točke Končni vrstni red najboljših PLESNI PARI: L Liničuk - Karponosov, 2. Moj-sejeva - Minjenkov (vsi SZ), 3. Re-goczy - Sallay (Madž.) ŽENSKE * 1. Potzsch (NDR), 2. Lurz (ZRN), 3. Beillmann (Švi.), 7. Dubravčič (Jug.), 8. Driano (It.) MOŠKI: 1. Hoffman (NDR), 2. Koval jev (SZ), 3. Cousins (VB) KOLAJNE SO OSVOJILI: SZ 5 (2-3-6). NDR 3 (2-0-1), ZRN 2 (0-1-1), Madžarska 1 (0-0-1), Švica 1 (0-0-1), Velika Britanija 1 (0-0-1). WINTERBERG — Posadka Ger-merhauser - Gerhardt (ZRN) je po evropskem naslovu v bobu dvosedu osvojila še naslov v bobu štirisedu pred posadko Švicarjev in drugo postavo ZRN. Mnogi trdijo, da je letošnje itali-1 tus že skoraj predani Veroni. Tu- jansko nogometno prvoligaško prvenstvo daleč najboljše in najbolj napeto v zadnjih lčtih. Ta trditev pa velja le do neke mere. Stvar je, da je doslej samo Milan pokazal svoje namere in svojo moč, vse o-stale ekipe pa se še »skrivajo*. Nedeljsko, sedemnajsto kolo, je nudilo izredno zanimiv dvoboj med dvema zasledovalcema vodeče enajsterice. Inter je namreč gostoval v Perugii. Srečanje bi moralo razčistiti marsikaj, zgodilo pa se je prav nasprotno: stanje je še bolj zapleteno. Perugia bi namreč kmalu izgu: bila svojo nepremaganost po šestnajstih kolih pozitivnih rezultatov. Inter pa je ponovno zapravil izredno priložnost in je tako zopet prenesel začetek svojega protinapada Milanu na drug datum. Bersellinijevi varovanci pa so tudi tokrat sprožili dvome o svoji resnični zrelosti, saj so zapravili zmago a neverjeten način. Po prvem polčasu so namreč vodili z dvema goloma prednosti, domačini pa so jih ujeli v 93, minuti. Naj takoj povemo, da je bil tak po-dališek upravičen, saj je bil drugi polčas dalj časa prekinjen zaradi grobe igre. Sad tega je huda poškodba Vanninija, za katerega se je prvenstvo praktično končalo. Milan je z veliko težavo premagal Romo. Milančani so sicer stalno vodili igro, ustvarili so si tudi več priložnosti za gol, do zadetka pa so •jrišli z zelo dvomljivo enajstmetrovko. Dvomi o «Milanovem zdravju* torej ostajajo. Turinski moštvi sta se tokrat predstavili s šestimi goli. Tri je Torino nasul Atalanti, ostale tri pa Juven- L^R., Vicenza 0:0 2:0 0:0 1:0 0:0 2:2 3:0 0:3 I Komentar Mirka Novosela Prvič brez presenečenj V 13. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige ni prišlo do presenečenj. Verjetno pa je bilo to kolo le zatišje pred veliko burjo ... V prihodnjem zavrtljaju bo namreč na sporedu vrsta izredno zanimivih tekem in lahko bi prišlo tudi do odločilnih sprememb na lestvici. V minulem kolu je trojka kandidatov za državni naslov zlahka osvojila nove točke. Beograjski Partizan je namreč doma po predvidevanju premagal ljubljansko Iskro Olimpijo, ki pa je igrala brez svojega najboljšega košarkarja Vinka Jelovca. Ljubljančani so bili domačinom celo kos vse do začetka drugega polčasa. Ko pa je moral zaradi petih osebnih napak z igrišča Subotič (dotlej je Partizan seveda brez večjih težav priigral zanesljivo prednost in tudi zanesljivo zmagal. Kljub visokemu porazu pa so Ljubljančani v Beogradu pokazali napredek. Če bodo tudi v nadaljevanju tako igrali, potem bi se verjetno brez večjih težav rešili pred izpadom v nižjo ligo. Nujno pa je. da ljubljanski košarkarji osvojijo vse razpoložljive točke na domačem igrišču. Ponoven spodrsljaj kot v srečanju s Kvarne-rom bi lahko bil za Daneuove varovance usoden. Jugoplastika in Cibona sta po predvidevanju pospravili novi točki in sta tako ostali z istim številom točk na drugem mestu lestvice. Spličani in Zagrebčani nestrpno čakajo prihodnje kolo. ko bo Partizan gostoval v Sarajevu. V primeru Bosnine zmage bi postalo vprašanje državnega prvaka zopet odprto, če pa bi Kiča-novic in tovariši slavili zmago tudi v Sarajevu, potem je jasno, da je Partizan že več kot pred koncem prvenstva letošnji državni prvak. Kaže. da tudi Bosna počasi prihaja v formo. Sarajevčani so namreč v soboto na Reki zanesljivo premagali Kvarner in na dlani je. da bodo verjetno prav Sarajevčani odločali o letošnjem prvaku. Sami so gotovo odrezani od borbe za državni naslov. Za vse tri favorite bodo gotovo izredno trd oreh. IZIDI 13. KOLA V BEOGRADU: Partizan - Iskra Olimpija Ljubljana 110:88 NA REKI: Kvarner — Bosna Sarajevo 95:102 V ZAGREBU: Cibona - Zadar 101:93 V SPLITU: Jugoplastika - Crvena zvezda Beograd 101:82 V ČACKU• Borac - Metalac Valjevo 84:83 V BEOGRADU: Radnički LMK - Beko Beograd 97:88 LESTVICA Partizan 24: Jugoplastika in Cibona 20; Borac in Radnički Ml.K 16. Bosna 14. Zadar 10, Iskra Olimpija, Metalac in Beko 8, Kvarner in Crvena zvezda 6. PRIHODNJE KOLO (10. 2.) Beko - Jugoplastika; Iskra Olimpija Radnički LMK: Crvena zvezda Cibona; Zadar - Borac; Metalac - Kvarner; Bosna - Partizan. rinski enajsterici torej še upata vprašanje pa je, v koliki meri sta še zmožni poseči v borbo za naslov. Catanzaro je z dvema goloma svojega strelca Palance odpravil Vicen-zo in se je tako preril v dokaj mirnejše vode. Vicenza pa ostaja dokaj nekonstantna. Od nedeljskega kola ostajajo še tri srečanja. Vsa tri so se končala brez zadetkov. Bologna je z Asco-lijem zapravila še eno priložnost, Avellino je iztržil dragočeno točko v Rimu z Laziom. Fiorentina in Na-poli pa sta se razšli pri salomonskem izidu. IZIDI 17. KOLA Bologna — Ascoli Catanzaro Lazili,—-Avellino i Milan — Roma Napoli — Fiorentina Perugia — Inter Torino --- Atalanta Verona — Juventus LESTVICA Milan 27, Perugia 24, Torino 23, Inter 22, Juventus 21, Napoli 18, Catanzaro, Lazio in Fiorentina 17, Ascoli in L. R. Vicenza 15, Avellino in Roma 14, Bologna in Atalanta 10, Verona 8. PRIHODNJE KOLO (11.2.) Ascoli - Milan, Atalanta - Lazilo, Avellino - Torino, Fiorentina - Perugia, Inter Verona, Juventus - Catanzaro, L. R. VicenZa - Bologna, Roma = Napoli. . NAJBOLJŠI STRELCI 10 — Giordano (Lazio in Rossi (L. R. Vicenza), 9 — Pulici (Torino), 7 — Speggiorin (Perugia), Mu-raro (Inter), Savoldi (Napoli) in Oradani (To-’"o). ROKOMET l. ITAL J.tniieA L . . Tesna zmaga Cividina Vse je kazalo, da bo tržaška rokometna ekipa Cividin slavila v Te-ramu z domačim Čampo del Re prepričljivo zmago. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da je v veliki meri vplivalo na slabo igro odprto igrišče in še v večji meri »igra* domačinov, ki ne spada na rokometno in katero koli drugo športno igrišče. Gostje so lahko zapustili kraj igranja samo pol ure potem, ko so bili zaprti v slačilnicah pred razjarjenimi domačini. Pred tem pa je eden od gledalcev udaril Miljaka. Toda na srečo sta tokrat zaigrala izredni dobro Manzin in Andreašič. Domačini so se tudi tokrat pokazali kot zelo dobri »poznavalci* domačega terena, saj so imeli po prvem polčasu gol prednosti. IZIDI 14. KOLA Vilani — La Rapida 27:13 Ruggerini — Forst 21:20 Čampo del Re — Cividin 14:15 B. di Roma — Fippi Rimini 15:15 Eldec — Tacca 17:14 Albatros — Loacker Bočen 18:20 Edilarte — Mercury Bologna n.o. LESTVICA Cividin 25, Volani 24, La Rapida 20, Forst in Loacker 19, Tacca 17, Banco di Roma 15, Fippi 13, Eldec 9, Mercury in Teramo 8, Ruggerini 6, Albatros 4, Edilarte 3. Vesna spet najboljša LJUBLJANA - Rokometašice Vesne iz Sombora so že drugič zaporedoma osvojile naslov državnih mladinskih prvakinj v rokometu. Mlade igralke iz Sombora so premagale vse nasprotnice. Najprej Lokomotivo, O-limpijo in Voždovac in nato v sklepnem srečanju še Dalmanado iz Splita. Ljubljanska Olimpija je osvojila peto mesto na končni lestvici z zmago nad Struženko iz Struga. FINALNE TEKME ZA 1. MESTO:' Vesna - Dalmanada 16:13, za 3. mesto; Lokomotiva (Mostar) - Sloga (UŽička Požega) 21:15, za 5. myato: Olimpija (Ljubljana)’ - Strpženka 17:11, za 7. mesto: Celuloza (Ivan-grad) - Voždovac (Beograd) 15:14. OLIMPIJSKE IGRE BOKS V NEDELJO V RIMINIJU Arguello ohranil naslov RIMINI — Alex Arguello (Nikara-gua) je v nedeljo ohranil svetovni naslov boksarske superlahke kategorije. S k.o. v 13. krogu je premagal Alfreda Escalero (Portoriko). V okviru iste boksarske prireditve je Italijan Alfio Righetti v dvoboju težke kategorije premagal po točkah v 10 krogih Američana Praterja. CREIL (Francija) — V dvoboju za evropski naslov lahke kategorije je Španec Roberto Castanon z lahkoto premagal izzivalca, Francoza Gerar-da Jacoba s k.o. v sedmem krogu. KOLESARSTVO CiSClNA (Livorno) — Roberto Martinelli je le z nekaj centimetri prednosti zmagal na prvem letošnjem tekmovanju na odprtih cestah. Premagal je velikega favorita Mo-serja.’ Dirka je bila dolga 100 kilometrov. kolesarji pa so vozili dokaj hitro, saj je na koncu poprečna hitrost znašala več kot 45 km na uro. VRSTNI RED 1. Martinelli, ki je 100 km prevozil v 2 urah in 11' s poprečno hitrostjo 45,880 km na uro 2. Moser 3. Mazzantini 4. Tinchella 5. Morandi vsi z zmagovalčevim časom CIKLOKROS i ČASALPUSTEiftbiiNGO - Novopečeni svetovni prvak v ciklokrosu Vito di Tano je z zmago v tepi kraju blizu Milana ohranil naslov prvaka Lombardije. Naj poudarimo, da je Di Tano za'nastop na tem tekmovanju odklonil zelo »lepo* ponudbo nekih švicarskih organizatorjev. OBVESTILA ŠZ Bor - odbojkarska sekcija obvešča, da bo odbojkarska rekreacija začela danes, 6. 2., ob 21.30 na stadionu «1. maj*. * + * TPK Sirena obvešča, da bo 3. marca 2. REDNI OBČNI ZBOR na društvenem sedežu, Ul. Ccrre-to, v prvem sklicanju ob 20. uri in v drugem ob 20.30. KOŠARKA" V MLADINSKEM PRVENSTVU Slovenski derbi jadra nove e m Borovci so bili nasprotnikom enakovredni le v prvem polčasu Bor — Jadran 60:79 (32:33) BOR: Trevisan 16, Dovgan 6, Pegan, Male, Jančar. Mesesnel, Slo-bec 4, Pellan 10, Race 4, Kneipp (k) 20 (4:4). JADRAN: Perini 2, Piccini, Fer-luga, Starc (k) 26 (6:6), Vitez 27 (1:4), Ambrožič, Danev 4 (0:3), Sosič 20 (2:5). SODNIKA: Corazza in Mayer, ON: Bor 19, Jadran 14. V petem kolu povratnega dela so se v Dolini srečali mladinski ekipi Jadrana in Bora. V tem zanimivem derbiju je zmago osvojila sicer okrnjena ekipa Jadrana, boj pa je bil dolgo neodločen in izenačen in jadranovci so se morali izrazito potruditi, da so strli odpor nasprotnikov. Že začetek je pokazal, da bo tekma izenačena in borbena. Igralci so se zagrizeno borili za vsako žogo, zavzeto branili svoj koš, lepo skakali za odbitimi žogami. Vmes so bile seveda tudi napake, vendar pa so. zaradi živčnosti, ki je v derbijih, tudi razumljive. V vodstvu je bila zdaj ena, zdaj druga ekipa: v teh trenutkih so se izkazali predvsem zunanji igralci, ki so od daleč razbijali consko obrambo nasprotnikov. Ne gre namreč pozabiti, da sta obe ekipi skoraj vso tekmo branili v coni. V drugem polčasu se je igra na- daljevala po istih smernicah. Meti od daleč, conska obramba. V zameno pa so jadranovci začeli bolje zalagati 7 žogami Viteza, ki je tako neustavljivo začel polniti koš borovcev. To pa je poneslo Jadran v vodstvo, «plavi» pa so postajali vedno bolj živčni. Začeli so igrati individualno: začeli pa so tudi neodgovorno metati na koš in popustili so celo v obrambi. Razlika se je na tak način vedno bolj večala in Jadran je nazadnje slavil s kar 19 točkami prednosti. Med igralci Jadrana bi bilo treba pohvaliti dobro igro Starca in Sosiča, medtem ko je Vitez nekoliko zatajil in to še posebej v prvem polčasu. Med borovci pa gre pohvaliti borbenost Kneippa ter dobro i-gro v obrambi Slobca. V napadu pa so razočarali prav vsi visoki igralci «plavih». Meko IZIDI 12. KOLA Hurlingham - Servolana 96:61 Bor - Jadran 60:79 Ferroviario - Stella Azzur. 94:58 Alabarda - Inter 1904 71:81 LESTVICA Jadran in Hurlingham 22, Bor in Ferroviario 14, Inter 1904, Servolana in Alabarda 8, Stella Azzurra 0. PRIHODNJE KOLO Hurlingham - Bor (v petek, 9. 2. ob 17.30 v športni palači); Ferro- uiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinHiriiiMHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiimimiiMiiifimiiMimiiii NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA Triestina zopet uspešna Tržačani so v Mantovi osvojili zmago z golom Panozza BADEN — Mestna uprava Los Angelesa se bo morala do prihodnjega prvega marca dokončno izreči, če sprejme organizacijo olimpijskih i-ger leta 1984. Lord Killanin, predsednik mednarodne olimpijske komisije, je namreč javno izjavil, da v Los Angelesu preveč »mislijo* in je zato dal končni termin. Če se ne bodo v Los Angelesu dotlej izrekli, bo organizacija iger v tem ameriškem mestu odpadla. ..............................................................................................itimiiinii|iiii!iiiiiiiiiiii.. Mantova — Triestina 0:1 (0:1) STRELEC: Panozzo v 10. min. MANTOVA: Zaninelli, Ceccotti, Bianco, Berlini, Stoppani, De Rossi, Zarattoni, Marocchi, Friitti, Pirac-cini, Dri. TRIESTINA: Bartolini, Cei, Luc-chetta, Fontana, Prevedini, Masche-roni, Quadrelli, Politti, Panozzo, Franca, Lenarduzzi. SODNIK: Faccenda (Salerno). Koti: 12:1. Triestina je v Mantovi pripravila še eno lepo presenečenje svojim navijačem. Z golom, ki ga je Panozzo dosegel že v 10. minuti, so Tržačani dosegli letošnjo tretjo zmago na tujem (toliko kot v zadnjih dveh prvenstvih skupno!) in so sedaj sami na tretjem mestu lestvice s tekmo manj. Po angleškem poprečju, ki predvideva zmago na domačem igrišču in remi na tujem, pa ima Triestina —2 točki in je celo prva skupaj s Comom. Nedeljska zmaga ni povsem zaslužena. Triestina je bila v vsej tekmi nevarna le dvakrat, že prvi strel na vrata pa je bil uspešen. Panozzo je izkoristil odbito žogo po strelu Franche in s silovitim strelom iz desne proti levi zares lepo premagal nekrivega vratarja. Že tedaj je bilo vsem jasno, da se Tržačanom ponuja velika prilož nost. Mantova ima namreč daleč najslabši napad prvenstva (v 18 tekmah je dosegla le borih 7 golov), za nameček pa razpolaga Triestina z eno izmed najboljših obramb. Tega so se gostje zavedali predvsem v drugem polčasu. V prvem delu je, kljub vodstvu, Triestina še vedno igrala zelo odprto in se s tem izpo- stavljala nevarnim protinapadom domačinov. V drugem delu pa so se Tagliavinovi varovanci popolnoma predali obrambni igri, katero so izvajali običajno dobro in zmaga je bila zagotovljena. Že jutri pa bodo Tržačani odigrali prekinjeno tekmo v Cremoni. Nova priložnost za zmago? OSTALI IZIDI 18. KOLA Alessandria - Padova 2:1 Como - Juniorcasale 1:0 Cremonese - Treviso 1:0 Modena - Biellese 1:1 Novara - Piacenza 1:2 Parma - Lecco 2:0 Spezia - Reggiana 1:1 Trento - Forli 1:0 LESTVICA Como 26; Reggiana 24; Triestina 23; Novara 22; Parma, Biellese 21; Piacenza 20; ■ Alessandria 19;Cre-monese 18; Forli, Juniorcasale 17; Mantova 15; Spezia 14; Treviso, Padova 13; Trento, Modena 12; Lec-co 11. Triestina, Forli, Cremonese, Mantova, Spezia, Trento tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (11.2.) Biellese - Como; Forli Cremonese; Juniorcasale ■ Trento; Lecco -Modena; Padova - Novara; Piacenza - Alessandria; Reggiana - Mantova; Treviso - Parma; Triestina -Spezia. «POKAL ZGORNJEGA JADRANA* viario - Servolana; Stella Azzurra -Alabarda; Jadran - Inter 1904 (v nedeljo, 11.2. ob 11.30 na Kontovelu). KADETI Kontovel - Breg n.o. Zaradi slabega vremena je odpad' lo srečanje zadnjega kola prvenstva kadetov med Kontovelom in Bregom. Vodstvi ekip sta se, skupno s sodniki, domenili, da bodo tekmo odigrali kasneje. (bi) ; A SKUPINA ZAOSTALA TEKMA Ferroviario - Inter 1904 B 108:56 LESTVICA SGT in Alabarda 10, Ferroviario 8, Don Bosco A 6, Inter 1904 B L Bor in Chiadino 0. Bor ima 2 tekmi manj: Chiadino in Ferroviario imata po eno tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (10. in 11. 2.) SGT - Ferroviario; Chiadino - Don Bosco A; Inter 1904 B - Alabarda. Počitek: Bor. B SKUPINA Servolana - Inter 1904 A Kontovel - Breg Saba - Don Bosco B LESTVICA Kontovel in Inter 1904 A 8, Don Bosco B 6, Breg 4, Servolana 2, Saba 0. Kontovel in Breg imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Servolana - Breg (17. 2. ob 16.00 v škednju); Kontovel - Saba (17. 2. ob 17.00 na Kontovelu); Inter 1904 A - Don Bosco B. Marko 42:106 neod. 64:82 Rijeki pokal KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Goričani in Tržačani zopet izgubili Pagnossin je ostal praznih rok v Riminiju, Hurlingham pa v Brescii Bologna - Ascoli X Catanzaro - LR Vicenza Lazio - Avellino X Milan - Roma 1 Napoli • Fiorentina X Perugia - Inter X Torino - Atalanta 1 Verona - Juventus 2 Lecce - Monza X Rimini Genoa X Sampdoria - Cagliari X Spezia - Reggiana X Ragusa Rende 1 KVOTE 13 - 948.500 lir 12 — 49.500 Ur A-2 LIGA Šarila — Pagnossin 89:88 (47:54) ŠARILA: Francescato 13, Borghe-se 10, Natali 2, Bianchi 12, Rossetti 2, Crow 30, Howard 20, Carla, Bri-ghi Ioli. PAGNOSSIN: Valentinsig, Pon- dexter 40, Soro 10, Premier 12, Laing 14, Antonucci, Bruni 12, Trucco, Cor-tinovis, Campestrini. Goriški Pagnossin je zamudil izredno priložnost, da bi si zagotovil obe točki na gostovanju v Riminiju. Po tem porazu postaja za, Goričane že zelo problematično, če jim bo u-spelo do konca obdržali četrto mesto, ki jim bi po novih pravilih zagotovilo prestop v A -1 ligo. V sobotni tekmi so Goričani še celo sedem minut pred iztekom tekme zanesljivo vodili (celo z desetimi koši prednosti), nato pa so domačini znatno povečali ritem igre ter s hitrimi akcijami uspeli nadoknaditi zamujeno. Odločilni točki za zmago j Šarile je dosegel Borghese iz pro-I stih metov tri sekunde pred koncem. Pr; Pagnossinu je Pondexter dal običajnih štirideset točk, vendar to ni zadostovalo. Pintinox — Hurlingham 96:85 (53:32) PINTINOX: Palumbo 10, Motta 16, Fleming 20, Marušič 8, Javaroni 14, Fossati 8, Taccola 4, Solfrini 11, Spillare 5, Costa. HURLINGHAM: Scolini 4, Becbini 18, Forza 8, Menegliel 2, Jacuzzo 4, Laurel 23, Boston 26, Čuk, Ritossa, Pieri. Z odličnim prvim polčasom je e-kipa Pintinolc iz Brescie zadala tržaškemu Ilurlinghamu drug; zaporedni poraz v povratnem delu prvenstva. Domačini so začeli v izrednem slogu ter ob premoru vodili že z 21 točkami. V drugem delu pa so nekoliko popustili, tako da sta lahko Bechini in Laurel vodila juriš svoje ekipe. Vendar pa jim je le uspelo nekoliko omiliti pasiv. V bistvu je ta poraz' za Tržačane že skoraj uspeh, saj so proti glavnemu favoritu za prestop v A -1 ligo prikazali zadovoljivo igro. kar daje trenerju Lombardiju dobro upati za prihodnje nastope. IZIDI 15. KOLA Šarila — Pagnossin 89:88 Mobiam — Postalmobili 100:94 Pintinox — Hulingham 96:85 Eldorado — Acentro 96:89 Spperga — Jolly 79:78 Caserta — Bancoroma 80:74 Manner — Rodrigo 105:82 LESTVICA Superga in Eldorado 22, Pintinox 20, Pagnossin 16, Jolly, Mobiam, Bancoroma, Hurlingham, Caserta, Šarila 14, Postalmobili, Rodrigo in Acentro 12, Manner 10. PRIHODNJE KOLO (11.2.) Acentro - Šarila; Bancoroma -Manner: Jolly - Pagnossin: Mobiam -Pintinox; Superga - Eldorado; Hurlingham - Rodrigo: Postalmobili -Caserta. A-1 LIGA IZIDI 15. KOLA Harrys — Scavolini 93:89 Xerox — Mercury 76:74 Billy — Sinudyne 107:105 Perugina — Antonini 64:62 Mecap — Chinamartini 77:74 Arrigoni — Canon 69:68 Gabetti — Emerson 83:76 LESTVICA Emerson 24; Xerox, Arrigoni in Bill 18. Chinamartini, Antonini, Si-nudyne, Canon in Gabetti 16; Perugina 14; Scavolini 12; Merc ur y '10; Mecap in Harrys 8. PRIHODNJE KOLO (11.2.) Harrys ■ Antonini; Sinudyne - Mecap; Chinamartini - Mercury; Billy -Xerox; Scavolini - Arrigoni; Perugina - Emerson; Gabetti - Emerson. Marko Damir šolman (Mecap) je v nedeljo dosegel 27 točk REKA — Nogometaši Rijeke so zmagovalci 7. trad'cionalnega turnirja «Pokal zgornjega Jadrana*. V finalni tekmi so Po dopadljivi igri premagali ljubljansko Olimpijo z 1:0. Prvi polčas se je končal brez zadetkov. V tekmi za tretje mesto je drugo-liga.š Proleter premagal moštvo Napredka s 3:1 (2:1). V Dubrovniku pa je bil 7. Goškov J nogometni turnir. V sklepnem srečanju je splitski Hajduk premagal Zagreb s 4:1, domači Gošk pa je v srečanju za tretje mesto visoko izgubil z željezničarjem 0:7. Izidi nekaterih prijateljskih srečanj Velež - Rucg 1:1, Zmaj - Partizan 0:7, Crvena zvezda - Voždovac 7-2 Igalo - OFK Beograd 6:5, Neretva - Dinamo 1:6, Split - Radnički (N) 0:1, Vojvodina - Galenika 2:0, Dinamo (V) - Lokomotiva 7:1. Var-teks - ZG plavi 3:1, Rudar (V) - In-djija 3:2, Metalurg - Vardar 1:4, Zadar - Radnički (N) 1:4, Solin -Lokomotiva (M) 1:1, Maribor - Sloga 1:0. TENIS TURNIR V RICHMONDU Borgu prvo mesto RICHMOND - Bjorn Borg je v finalu teniškega turnirja v Richmondu premagal brez posebnih težav 6:3, 6:1 Guillerma Vilasa. Finalni dvoboj ni bil najbolj zanimiv, saj je bil Borg za Vilasa premočan, poleg tega pa sta oba zbrala dokaj dolgočasno taktiko igranja z roba igrišča. Pravi finale je bil morda S|xipad Borg - McEnroe, ki sta se spoprijela v polfinalu. Borg se je McEnroe ju oddolžil za pekoč poraz, ki ga je pred časom doživel v Stockholmu, srečanje pa je bilo res na vrhu: 4:6, 7:6, 6:3 je bil končni izid tega dvoboja. OBVESTILO Košarkarska rekreacija pri &Z Bor ŠZ Bor obvešča, da se Je na stadionu «1. .naj* v Trstu začela rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30. Vsi interesenti se lahko vpišejo kar neposredno med uro rekreacije. V KORAČEVEM POKALU Cibona - Arrigoni Partizan - Pagnossin Tekme evropskega pokala so n® sporedu tudi ta teden. Kot vedno s® danes srečanja Koračevega pokala' jutri pokala pokalnih prvakov, v četrtek pa najbolj prestižnega pokala državnih prvakov. V Koračevem pokalu gospodarijo jugoslovanske peterke. Partizan je v drugi skupini praktično že uvrščen, v ostalih skupinah pa je sta; nje dokaj nejasno. V prvi skupi111 se vse odloči v Zagrebu z dvobojen) Cibona - Arrigoni Rieti. Zagrebčan' bi morali ponoviti uspeh iz prvega srečanja, vseeno pa so Italijani zelo nevarni. "'V drugi skupini se pomerita Partizan in"- Pagnossin, Beograjčani ne m smeli imeti težav. V tretji skupin' mOra Jugoplastika premagati Caen. če hoče priti do prvega mesta. ' četrti skupini igra Iskra - Olimpij® važno srečanje z badalonskim Co-tcnificiom. Pokal pokalnih prvakov predvideva zanimiv dvoboj Sinudyne - Rad) nički LMK, v katerem BolonjčaJ® vsaj na papirju ne bi smeli imet' prevelikih težav. Gabetti pa igra v Wroclawu zelo važno tekmo s Sl®' skom. Finalna skupina pokala državni® prvakov nudi tudi tokrat tri zel® zanimive spopade. Bosna igra dom* z najlažjim nasprotnikom 01ymp'®' kosom iz Aten: zmaga je torej obvezna. Emerson igra na domačef® igrišču z Realom. Samo v prime'-'1 zmage obdrži se kako možnost, v nasprotnem primeru pa je vseli ®' pov konec. Treba je reči, da s® doslej imeli italijanski prvaki doka! smole, saj so že dve tekmi nerodn® zapravili v gosteh, še najbolj nape' to pa bo v Badaloni, kjer nastop® Makabi. Juventud si namreč tu igr® svoje zadnje možnosti, Makabi P* ima priložnost napraviti odločilen k®" rak do finala. ATLETIKA Ripley rekorder s 5,63 m EDMONTON - Skakalec s palic®: Kalifornijec Dan Ripley je izboljš®1 svetovni rekord «indoor» za centimeter. Rojak Mike Tully je lanske?? marca preskočil letvico na viši" 5,62 m. Ripley, ki ima. 26 let, J® lani skočil na odprtem 5,56 m *® je osvojil državni naslov ZDA. Na istem tekmovanju je Nehemia® tudi uresničil svojo veiiko željo. ‘ tem da je izboljšal najboljši rez®1' tat v dvorani v teku na 50 m ' ovirami s 6’'36 in tako izboljšal št'1? leta stari rekord vzhodnega Ne®1' ca Siebecka točno za deset stotin®" Sovjetinja Vera Komisova je tu’ di izboljšala najboljši čas v dvor®' ni v teku na 60 m z ovirami. Nov® svetovna znamka je sedaj 7” 89. Jugoslovani na Dunaju Na Dunaju, kjer bo letos PrlZ?j rišče EP v dvorani, je bil atletsi® miting, na katerem so nastopili tu' di jugoslovanski atleti in atletinje-V teku na 400 m je zmagal Ko'® (ČSSR) z odličnim časom 47” 10. J®' goslovan Jožko Alebič je bil odi'?® drugi s 47”41, toda je bil diskva®. ficiran, ker je prehitro po kriv®! zavil na prvo progo. Solidna sta la še Savič 47”94 — četrti, ter K®8' pič 48’T5 — peti. Mlada skakal® v višini Lidija Benedetič iz N®v Gorice je osvojila odlično drugo >®e' sto s 182 cm za novopečeno dvora®) sko svetovno rekorderko Matay, ®’ je preskočila 190 cm. ZAHODNI BERLIN — Na dvob®' ju med ZRN in Veliko Britanijo s° med moškimi zmagali gostje 5 74,5:63,5, pri ženskah pa so slavi'® domačinke z 59,5:45,5. CHICAGO — V finalnem srečanj mednarodnega teniškega turnirja • tem mestu je Češkoslovakinja Mar11/ na Navratilova premagala Am®rJ' čanko Austinovo s 6:3, 6:4. SMUČANJE V NEDELJO NA VELESLALOMU ZA SP V JASNI IZREDNA ZMAGA STENMARKA IN VELIK USPEH JUGOSLOVANOV Križaj in Strel v prvi deseterici - Včeraj se je v slalomu (poleg Amerikanca Mahrea) izkazal zlasti Italijan David JASNA — Američan Phil Mahre J® zmagovalec včerajšnjega slalo-"la v Jasni (ČSSR), veljavnega za j^tovni pokal, odličen drugi je bil Liljan Leonardo David, medtem v° je bil Šved Ingemar Stenmark It p - Tucli včeraj se ostali Biljani niso preveč dobro odreza-, ’ saj se je med prvih deset u-fstil le Peter Mally (deveti). Naj-ftoljsi jugoslovanski smučar Bojan križaj je bil po prvem smuku pe-'■ v drugem pa je bil zaradi pretoka vrat diskvalificiran. Za le-v? Presenečenje pa je tokrat pre-krbel Jože Kuralt, ki je zasedel točno 18. mesto. Lestvica včerajšnjega slaloma: 103''3 103"81 104"65 104”68 104"86 104”90 104"92 105”01 105”30 105"51 106”79 -—»»».v« vici *• Mahre (ZDA) David (It.) r Stenmark (Šve.) I °Hainsky (Av.) *• Steiner (Av.) S- Mahre (ZDA) Liischer (švi.) ■ Popangelov (Bol.) Mally (it.) Gruber (Av.) *• Kuralt (Jug.) Lestvica za svetovni pokal: L Liischer 174 ?• Stenmark 135 “ P. Mahre 123 l Wenzel 122 “• Stock 81 «■ Gros 77 } Križaj 72 Miiller 66 ,?■ Neureuther 65 ttl. David 64 * * * ABETONE (Pistoia) - Z najbe j ,lrn časom v obeh spustih je Nem *?. Brigita Sirch o ojila včerajš 8 ženski slalom, veljavni za ev “Pski pokal na smučiščih v Abe toju. Na drugo mesto se ju uvr ;1 a Norvežanka Dahlum, tretja pa j,. Sila Italijanka Bonfini. Od Ita Jank se je uvrstila med prv'> de y °rico še Nadia Nosenzo (deseta) . včerajšnjem slalomu je dosegla feden uspeh tudi Jugoslovanka c..e.tka Jerman, ki je privozila na A s petim najboljšim časom, j. Na istih smučiščih bo danes, ve rf,Ven za evropski pokal, na spo au ženski veleslalom. * * * j ?ASNA — Stenmark je bil v ne c j° v veleslalomu brez konkuren-v ' Osvojil je šesto zmago zapored 0 letošnji sezoni, hkrati pa zadal 1 talim smučarjem rekordno viso ^ Postanke. Odlični Bojan Križaj, f Je bil na koncu drugi, je nam-jec za Švedom zaostal kar za 4”06, y hujše zaostanke so imeli ostali. ; Ja takoj omeniti izreden nastop , toslovanskih smučarjev, saj je j,i*J poleg Križaja odlično sinusa Boris Strel, ki je osvojil 7. meja, ^ tako dobil točke za svetovni v tol. Italijanski predstavniki so se ie ^jJeljo slabo odrezali: najboljši jjtol mladi David, ki je na koncu stal na 6. mestu, čeprav je bil Cu vožnji 4. Gros je bil na kon- pred slalomom in smnkom v Pfront-nu ker 64 točk naskoka pred drugouvrščeno H. Wenzel (Liecht.), sedaj pa jih ima le 15, ker je znala Wenzlova odlično izkoristiti spdors-Ija'. Prollove: osvojila je 1. mesto kombinaciji in s tem tudi dragocene točke za svetovni pokal. Vrstni red smuka: 1. Nelson (ZDA) 1’18”62 2. Attia (Fr.) 1’18"64 3. Epple (ZRN) 1’18"65 4. Bader (ZRN) 1’19”28 5. Snltysova (ČSSR) 1’19”30 6. Bischofberger (Švi.) 1’19”55 7. C. Proll (Av.) 1'20”09 8. Zurbriggen (Švi.) 1'20”17 P. Nadig (Švi.) 1’20”13 10. Flanders (ZDA) 1'20’19 Vrstni red kombinacije: 1. Wenzel (Liecht.) 13,00 2. Epple (ZRN) 15,07 2. Nelson (ZDA) 17,99 4. Serrat (Fr.) 19,11 5. Fischer (Av.) 33,37 Lestvica za svetovni pokal: 1. Moser - Proll (Av.) 196 2. Wenzel (Liecht.) 181 " Epple (ZRN) 130 4. Nadig (Švi.) 125 5. Nelson (ZDA) 115 6. Sackl (Av.) 94 ostali pa so zasedli slabša ■ Vrstni red veleslaloma: V Stenmark (Šve.) j Srižaj (Jug.) 4' Bemmi (švi.) 5 Drtner (Av.) e ~tithy (švi.) 7' 5av'd (It.) 8' Etre! (Jug-) 9 Bvidegger (Av.) LO' ptock (Av.) • Dfos (It.) 2'53”47 2'57"53 2'57”68 2'57”74 2'57"90 2'58”27 2’58”39 2’59"20 2’59"42 2'59”64 v.LRONTEN — Avstrijki Anne 1q De Moser - Proll ni tokrat uspe-v .Uveljaviti svoje očitne premoči pj.touku. Tudi v nedeljo je imela tj^ 1]ova daleč najboljši vmesni čas, jn Ptod ciljem pa je nerodno padla g0 * tom zapravila L mesto ter dra-točke za svetovni pokal. Na, 0 Povemo, da je imela Avstrijka 7. Serrat (Fr.) 91 8. Giordani (It.) 85 9. Pelen (Fr.) 69 10. Kinshofer (ZRN) 61 PROTI POLJSKI Sonja Miličeva spet v reprezentanci Italijanska namiznoteniška reprezentanca bo danes odpotovala iz Rima na Poljsko, kjer jo čaka najtežje srečanje evropske lige. Poljska je namreč dokaj solidna ekipa, saj je vedno nadvladala «azzurre», poleg tega bo tokrat v italijanskih vrstah odsoten najboljši igralec Stefa-no Besi. Nastopili bodo Massimo Co-stantini (Senigallia), Giovanni Bisi (Modiena) in Sonja Milič, ki bo imela tokrat izredno težko nalogo, saj je poljski ženski namizni tenis na mnogo višji ravni kot italijanski. Ne glede na to pa lahko štejemo ponovni nastop Miličeve v državni reprezentanci kot priznanje in dokaz nje ne premoči nad ostalimi pingponga-šicami v Italiji. NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Juventina s tujega z obema točkama Lep uspeh Brežanov - Tudi tokrat so morali (zaradi slabega vremena) odgoditi več srečanj Aiello — Juventina 0:1 AIELLO: Ciani, Pinos, Zemolin, Comar, Tortul, Macoratti, Perillo, Merluzzi, Perin, Spagnul, Barbana. JUVENTINA: Plesničar, Tavčar, Zin, Čevdek, Mikluš, Medeot, Pani-co, Devetak, Radikon, Lepore, Go-mišček. STRELEC: v 45. min. p.p. Panico. SODNIK: Concina iz Trsta. Proti vsakemu predvidevanju je Juventina v nedeljo v Aiellu slavila svojo prvo prvenstveno zmago na tujem. Nedeljski uspeh Štandrež-cev pa je dvakrat važen, saj so «belo-rdeči» zmagali proti neposrednemu nasprotniku, ki se bori proti izpadu. Samo en gol prednosti vsekakor ne odraža dejanske premoči Juventine na igrišču. Gostje so bili od vsega začetka za razred boljši od domačinov. V okrepitev tega dejstva naj povemo, da so Spesso-tovi varovanci zapravili celo vrsto priložnosti (kakih 20). Štandrežci so stopili na igrišče s trdnim p-epričanjem, da morajo zmagati, če še hočejo upati na rešitev; in res so že od prve minute pričeli oblegati domačo obrambo in pripravljati priložnosti za zadetek. Tudi tokrat, moramo reči, sreča ni bik naklonjena Juventini, saj je zapravila nič koliko enostavnih priložnosti. Do gola pa je le prišla. Branilec Tavčar je namreč poslal dober predložek v kazenski prostor ..........................................................................................................................•■»■............................................... ODBOJKA :■ k Oto V Zlimi B LIGI Težka pot borovk do zmage V MCI nepričakovano slaba igra «plavih» ■ 0Jympia spot praznih rok ŽENSKA B LIGA Bor — Libertas Schlo 3:2 (9:15, 15:6, 15:12, 5:15, 15:10) BOR: Bolčina, Debenjak, Fičur, Glavina, Hrovatin, Kalan, Kus, Mesesnel, Zupančič. LIB. SCHIO: Brunetlo, Busatto, Ruaro, Fabbi, Magnago, De Gran dis, Dazzi. V sedmem kolu prvenstva je v soboto Boru prišel v goste Libertas iz Schia, ki je letos v tej ligi novinec. Kljub temu pa je več kot solidna ekipa; igralke so zelo borbene, med njimi pa izstopa izkušena Fabbijeva, bivša italijanska državna reprezentantka. Borovke v soboto niso ravno najbolje igrale. Od časa do časa so sicer predvajale učinkovito odbojko, tej pa je večkrat sledila nekoliko zmedena in improvizirana igra. Napad je deloval še kar učinkovito, precej preglavic pa je naši ekipi delala igra v polju, kjer so premalo uspešno krile igrišče. «Plave» so tekmo slabo začele in Libertasu je zasluženo pripadel prvi set. V ostalih dveh so bile boljše borovke, ki pa so povsem popustile v četrtem. Nit' odločilni niz se ni za našo ekipo dobro začel, saj je bile ob menjavi igrišča stanje 8:2 v korist Libertasa. Končno pa je Bo: le začel igrati učinkoviteje in je tako zasluženo osvojil zmago. OSTALI IZIDI TEGA KOLA Berribi - Castelgomberto 3:0 Treviso - Cena te Sotto 2:3 Libertas PN - Mantova 0:3 Fascina - Sokol 3:0 LESTVICA Fascina 14, Castelgamberto in Ce-nate Sotto 10, Bor, Treviso in Bar-ribi 8, Sokol, Schio in Mantova 4, Libertas PN 0 točk. INKA MOŠKA C LIGA Torriana — Bor 2:3 (10:15, 15:9, 6:15, 15:13, 7:15) TORRIANA: Boscarol, Cesselon, Clemente, Facca, Mullon, Nicolau-sig, Panozzo, Pussig. Giacovaz in Turus. BOR: Neubauer, Zadnik, Plesničar, Kodrič, Krebel, Fučka, Kralj, Pečenko, Ugrin. V 5. kolu prvenstva C lige so borovci izbojevali še eno zmago v Gradišču, proti skromni Torriani. S prikazano igro pa so tokrat krepko razočarali. Tesno dosržena zmaga sicer ni bila nikoli v dvomu, saj so borovci cčitno boljši nasprotnik, čeprav tega tokrat niso pokazali. Podcenjevanje, zelo mrzla telovadnica in kratko segrevanje pred tekmo, vse to je botrovalo tako nepričakovano skromni zmagi. «Plavi» so brez večjih težav osvo jili prvi set, kar jih je še bolj prepričalo, da bo zmaga lahka. V drugem setu pa so domačini igrali nekoliko bolje in so takoj presenetili nerazpoložene goste, ki so še posebno razočarali pri izvajanju blokov in pri podajah. Delna zmaga .je seveda opogumila Torriano, ki takega uspeha proti prvouvrščene-m.i na lestvici ni pričakovala, a borovci so vseeno osvojili tretji set. Kazalo je .že, ! da bo za določitev zmagovalca dovolj četrti set, borovci pa so zopet igrali zelo nepovezano in neangažirano ter so v fini-šu prepustili set domačinom. V petem setu so se naši predstavniki končno nekoliko zbrali in zlahka o-svojili zmago. A. K. CUS Benetke — 0!ympia Gorica 3:0 (15:6. 17:15, 15:12) OLYMPIA: M. in Š. Cotič, Antonič, Soban, Černič, Tomažič, Fer-folja, Suban, Bigon in Kuštrin. Tudi v petem kolu letošnjega prvenstva je ostala šesterka Olympie iz Gorice praznih rok. Glede na dosedanje razplete je bilo nemogoče pričakovati, da bi Goričani prekinili serijo neuspehov proti odličnemu CUS sredi Benetk. To pa še toliko bolj, ker so morali tudi tokrat na igrišče brez Mirka Špacapana. Ne glede na to pa so gostje odigrali eno svejih letošnjih boljših tekem in to predvsem v zadnjih dveh setih, ko so se otresli začetne treme in nekoliko prevelikega spoštovanja do nasprotnika. Ko so slovenski od bojkarji uvideli, da lahko dobro za igrajo tudi s tem tekmecem, so grenili pot do druge delne zmage prav do poslednje točke, katero so domačini izbojevali po sila enakovrednem boju. Dokaj izenačen je bil tudi tretji set, toda v odločilnih posegih so domačini pokazali boljšo uigranost, učinkovitost in tudi odločnost, ki jim je prinesla četrto zmago. Tako ostaja CUS še napre. na drugem mesto razpredelnice in s tem velik kandidat za ponovno vrnitev med drugoligaše. Za OIym-pio pa postaja prvenstvo vse bolj problematično. Z vrnitvijo Špacapana je pričakovati, da se bo obrnilo na bolje, toda izpad bo izredno težko preprečiti. IZIDI 5. KOLA CUS Benetke - 0!ympia 3:0 Scatolificio 4 S - Apies 3:2 Kras - Mogliano Veneto 1:3 Torriana - Bor 2:3 LESTVICA Bor 10, CUS Benetke, Mogliano Veneto 8, Scatolificio 6, Apies Fiu-me Veneto 4, Kras in Torriana 2, 01ympia 0. domačinov. Med Aiellovimi branilci pa je bil najspretnejši napadalec gostov Pžinico, ki je z glavo potisnil žogo v mrežo. (pr) Breg — Grandi Motorl 3:1 (2:1) BREG: Micor, Poropat, Ražem, Dazzara, Dagri, Melon, Samec, Lo-vriha, Jež, Azzolin in Strnad. GRANDI MOTORI: Depangher, Bartoli, Nardini, Zudini, Molinari, Giorgi, Roberti, Attini, Lionetti, Piol in Sokol ic. STRELCI: v 11. in 21. min. Strnad, v 44. min. Lionetti, v 55. min. Onzzdrd GLEDALCEV: približno 200. Na blatnem igrišču sta se v zaostali tekmi 2. amaterske lige spo- V E skupim 2. amaterske lige se nadaljuje zmagovita pot Sevegliana, ki je na tujem premagal Romans. Vodeča ekipa ima sedaj 4 točke prednosti pred Romano, ki je v Torreju izenačila z domačo ekipo. Presenečenje tega kola pa brez dvoma predstavlja zmaga Juventine na tujem. S tem u-spehom Štandrežci lahko še tipajo na rešitev. Naloga pa bo zelo težka. Dejstvo pa je, da so juventinci v zadnjih tekmah pokazali znaten napredek v i-gri. IZIDI 19. KOLA Staranzano — Torriana 2:1 Itala — Ruda 1:0 Aiello — Juventina 0:1 Terzo — Audax 3:2 Torre — Romana 1:1 Romans — Sevegliano 1:3 Fiumicello — Moraro 3:1 Malisana -- Villesse 1:1 LESTVICA Sevegliano 29, Romana 25, Fiumicello, Itala 24, Moraro 23, Torriana 22, Staranzano 19, Terzo 18, Romans, Torre 17, Villesse, Malisana 16, Ruda 14, Juventina 11, Aiello 7, Au-dax 6. PARI PRIHODNJEGA KOLA Sevegliano - Itala; Ruda -Aiello; Villesse - Fiumicello; Jgventina - Terzo; Audax -Staranzano; Moraro - Malisana; Torriana - Torre; Romana - Romans. (pr) prijeli ekipi Brega in Grandi Mo-tori. Že sam izid priča, da so bili domačini v premoči in so zasluženo odnesli celoten izkupiček. Takoj v začetku so se Brežani pognali v napad in potisnili nasprotnika v njegov kazenski prostor. U-stvarili so nekaj res zrelih priložnosti za zadetek, ki je padel v 11. min., ko je Strnad prestregel lepa podajo iz kota in z glavo neubranljivo poslal žogo v nasprotna vrata. Samo deset minut kasneje pa je bil Strnad že drugič uspešen. Lepo je izvedel prosti strel na robu kazenskega prostora in poslal žogo mimo živega zidu naravnost v mrežo. Sedaj so Brežani vodili že z 2:0 in so se čutili varne, zato so zaigrali nekoliko počasneje. Ko pa je že vse kazalo, da se bo tekma za Brežane končala brez večjih nevšečnosti, so gostje minuto pred koncem prvega polčasa izkoristili ll-rpetrovko in znižali razliko na 2:1. Kot po predvidevanjih so v drugem polčasu Brežani zaigrali zopet na svoji ravni in so v 10. min. z Dazzarom postavili rezultat na varno. Napadali so skozi ves polčas, pri teh akcijah pa se je izkazal predvsem Samec. Naj omenimo še, da je sodnik malo pred koncem srečanja opomnil Dazzaro. SMI 3. AMATERSKA LIGA Brazzanese — Mladost 2:2 (1:1) MLADOST: A. Gergolet (v 51. min. S. Ferfolja), Frandolič (v 56. min. Uljan), Pahor, Barbana, D. Gergolet, E. Gergolet, K. Ferfolja, Šuligoj, G. Ferfolja, Ferletič in M. Gergolet. BRAZZANESE: Nicolausig, Nada-litti, Ferlet, Tuni, Buidatti, Bigot, Sgrignaro, Sfiligoi, Di Barbara, Lo-presti, Visintin. STRELCI: v 14. min. G. Ferfolja, v 38. min. Lopresli, v 61. min. Šuligoj, v 62. min. Visintin. SODNIK: Filardo iz Gorice. V drugem kolu povratnega dela prvenstva je Mladost v gosteh remizirala s skromno ekipo iz Braz-zana. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni, vzrok pa je pr:pisati predvsem izredno razmočenemu i-girišču. V uvodnih potezah je Mladost zaigrala s hitrim tempom in prikazala zadovoljiv nogomet ter s tem spravila v težave domačo o-brambo. V 14. min. je Gabrijel Fer- j folja izkoristil napako domače o-brambe in tudi povedel. Gabrijel je imel le tri minute kasneje izredno priložnost za podvojitev, teda njegov strel je šel za las mimo vratnice. Po vodstvu so Doberdobci nekoliko popustili, kar so seveda izkoristili domačini, ki so hoteli za vsa- ko ceno priti do izenačenja. V 38. min. je Lopresti izkoristil nesporazum v vrsiah doberdobs' ' obrambe in tudi premagal vratarja Gergo-leta. V drugem delu srečanja so se že takoj ob začetku vrstile nevarne akcije domačinov, v eni od ka*erih se je p>škodoval tudi vratar Aleksander Gergolet, katerega je zamen al Silvan Ferfolja. Po zamenjavi poškodovanega Frandoliča z Uljancm, so se naši fantje ergenizirirali in začeli prodirati v obrambo domačinov. V eni taki akciji je sicer slab sodnik Filardo iz Gorice zaredi napake nad napadalcem Mladosti do-s"dil gostujoči ekipi dvomljivo 11-me rovko, katero je uspešno streljal Šuligoj. Veselje igralcev Mladosti je trajalo le boro minuto, saj je sod- NAMIZNI TENIS LiA 4. HARANG9Z0V MEMORIAL Mesaroš zmagal v Ljubljani V ženski konkurenci je osvojila prvo mesto Batiničeva LJUBLJANA — Bela Mesaroš in Branka Batinič sta zmagovalca 4. memoriala ViLma Harangcza, na katerem se je v dvorani na Kodeljevem zbrala skoraj vsa jugoslovanska namiznoteniška elita. Kovač, Kadar ter Andreja in Vesna Ojsteršek so osvojili nagrade za najbolj nadarjene igralce, ki jih podeljuje skupščina mesta Subotica. Pri moških je bilo že videti, da bo naslov zmagovalca tega pomembnega tekmovanja ostal v Sloveniji. Miran Savnik je namreč v osmini finala najprej premagal Kurteža (Vojvodina), nato v četrfinalu Stipanči-ča (Vjesnik) in v polfinalu še Kalini- V ŽENSKI A LIGI -L- NAMIZNI TENIS ►II/. 1 Al/l IZREDNA ZMAGA KRASA V LECCU Poleg Miličeve sta se tokrat izkazali tudi Blažinova in Bebulova S sobotnim zavrtljajem ženske namiznoteniške $ lige se je zaključil izločilni del prvenstva. V severni skupini je Kras gostoval v Leccu Pr' ekipi Cano-ttieri, katero je premagal s prepričljivim 5:1 in si tako zagotovil končno prvo mesto, s štirimi točkami prednosti pred drugouvrščeno ekipo, ki je po neuradnih podatkih pi a v Canottieri Lecco. Tretje in če-trtouvrščeno ekipo CSI Crema in Re-galdii Novara pa sta nazadovali v B ligo. Krasova dekleta imajo sedaj pred seboj najdelikatnejšo in najvažnejšo fazo prvenstva: že čez 10 dni (17. t.m.) bosta namreč na sporedu prvi polfinalni tekmi med prvo ekipo severne in drugo eki.o južne skupine, oziroma med prvo ekipo južne skupine in drugouvrščeno v severni skupini. Po neuradnih podatkih je v južni skupini slavila ekipa državnih prvakinj GBC Bari pred nevarnim moštvom iz Neaplja. Prav neapeljska ekipa, v vrstah katere nastopata letos odlični Strino in Mauriello, b nasprotn k Klasove e-kipe v borbi za uvrstitev v finalno kolo. Krasova dekleta so se podala na gostovanje v Lecco, ne da bi to tekžo srečanje predstavljalo zanje kakrkšno koli nevarnost. Ne glede na izid srečanja je Lilo prvo mesto na lestvici že matematično oddano slovenski ekipi. Kljub temu pa so bile krasovke dovolj motivirane, saj so morale preizkusiti svojo formo pred odločilnim polfinalnim dvobojem, predvsem pa so se hotele oddolžiti svojim tekmicam za edini sezonski poraz, ..i jim ga je Canotderi za ' v Nabrežini, To «naščevanje» je Krasovim igralkam popolnoma u-spelo, saj so proti vsakemu najbolj rožnatemu pr.čakovanju dobesedno pregazile domačo ekipo, ki je osvojila le častno točko. Zasluga za tako prodoren uspeh ne gre tokrrt izključno Sonji Milič, temveč celotni ekipi «belo-rdečih». Miličeva tokrat ni o-svojila običajnih treh zmag, ker je le d ukrat stopila za'zeleno m zo in zaradi uspešnosti svojih soigralk se ni mogla pomeriti z Montijevo. Junakinja sobotnega srečanja je bila vsekakor Dragica Blažina, ki p ed-vaja vedno prodornejšo igro in je v Leccu zabeležila pravi šoortni pod vip. Najprej je namreč po izredno izenačeni in napeti tekmi odpravila tradicionalno neugodno nasprotnico Stucchi, ki je bila doslej s svojo «anti-top» igro zanjo nerešljiva u-ganka. V svojem drugem nastopu pa to Blažinova zaigrala Še bolj samozavestno in karakterno ter zasluženo ugnala v kozji rog najboljšo do- mačo igralko Monti, katero je povsem nadigrala. Že v prejšnjem kolu je Blažinova igrala odločneje kot običajno, tokrat pa je še potrdila, da se nahaja r odlični formi. Predvsem ! pa je pridobila na zaupanju v lastne sposobnosti, kar je važna pridobitev pred odločilnim delom prvoligaškega prvenstva. V svojih dveh nastopih je Sonja Mil č le delno pokazala vse svoje znanje, saj se ji ni bilo treba preveč naprezati, da > brez težav premagala zanjo prešibki lombardijski i-gralki. Dejansko je le opravila ne preveč zahteven trening pred jutrišnjim nastopom proti Poljski v vrstah italijanske državne reirezentance. Neva Rebula je za:grala na svoji običajni ravni. Osvojila je peto točko za svojo ekipo z zmago nad tretjo domačo igralko D.»zio, proti Montiie- vi pa se je le v drugem setu borila enakovredno, ko je podlegla z minimalno razliko. Kras Blažina - Stucchi Milič - Dozio Rebula - Monti Milič - Stucchi Blažina - Stucchi Rebula - Dozio Canottieri Lecco 5:1 2:1 (-15, 19, 19) 2:0 (7, 10) 0:2 (-9, -19) 2:0 (16, 16) 2:0 (17. 18) 2:0 (12, 18) -bs- ča (Spartak). Nato mu je očitno zmanjkalo meči in v finalu je klonil z 0:3 proti Messrošu. «INTERIJGA 1979» Po 3. in 4. kolu Trst A v vodstvu V nedeljo je bilo v Trstu na sedežu Tržaškega šahovskega društva 3. in 4. kolo šahovske interlige ali za Turnir prijateljstva, na katerem nastopa 14 klubov iz Italije, Jugo slavije in prvič tudi slovenski klub Celovec iz Avstrije. Po 4. kolu je še vedno zanesljivo v vodstvu prva postava Trsta, na drugem mestu pa je Piran. Ncdellski izidi: 3. KOLO: Trst B - Videm B 5:1; Celovec - Tržič 2.5:3,5; Koper - Trst \ 0:6; Nova Gorica - Videm A 3:3; Sežana - Gorica 3,5:2,5; Ilirska Bistrica - Piran 2:4; Tolmin - Costa-lunga 5:1. 4. KOLO: Videm B - Costalunga 4:2; Piran - Tolmin 4,5:1,5; Gorica - Ilirska Bistrica 3,5:2,5; Videm A - Sežana 4,5:1,5; Trst A - Nova Gorica 3:3; Tržič - Koper 3,5:2,5; Trst B - Celovec 4:2. Lestvica; Trst A 20,5: Piran 16,5; Videm A 15; Nova Gorica 14; Trst B 13,5; Koper in Tolmin 11; Sežana 10,5; Ilirska Bistrica 9,5; Tržič 8,5: Goret 8; Costalunga 7; Celovec 6; Videm B 5. Prihodnje kolo bo 4. marca na Mostu ob Seči. M. Šušteršič TENIS '*■ NO. ( LITI'LE ROCK (ARKAN-SAS) — Američan Vitas Gerulaitis (nosilec skupine št. 1) je včeraj z zmago v finalnem dvoboju z rojakom VValtsom s 6:2, 6:3 osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju, veljavnem za Grand Prix, in tako zaslužil 50 ti; so£ dolarjev, ki so bili namenjeni zmagovalcu. Gerulaitis je v paru s Čehoslova-kom Zednikom osvojil prvo mesto tudi v tekmovanju dvojic; v finalnem srečanju sta Gerulaitis in Zednik premagala avstralski par Dent-Di-bley s 5:7, 6:3, 7:5. Blatna in razmočena igrišča še vedno ovirajo na Tržaškem reden potek amaterskih nogometnih prvenstev. V nedeljo je bilo na sporedu pet zaostatih tekem, vendar so odigrali le dve. Na Opčinah se je vodeča Opicina, ki je gostila San Mar-co, znašla v težavah, ko so gostje dvakrat vodili. Vendar je opensko enajsterico ponovno rešil strelec Privilegi, ki je tokrat bil kar trikrat uspešen. Dobro se je v nedeljo odrezala enajsterica Brega, ki je v Dolini gladko odpravila ekipo GMT. S tem uspehom so si Brežani znatno popravili svoj položaj na lestvici, saj so dohiteli solidno dvojico Campa-nelle - Costalunga. Prekinitev prvenstva za dve nedelji po sklepu deželnega odbora nogometne zveze torej ni mnogo pomagala, saj so v tem času odigrali le tri zaostale tekme. Prejšnjo nedeljo so namreč Zaule s 4:1 odpravile Aurisino; sedaj ostane še sedem zaostalih tekem, in sicer Rosandra - Campanelle, GMT - Primorje, Giarizzole - Rosandra, Sovrana - Costalunga, Rosandra - Gaja, GMT - Giarizzole ih Zaule - Campanelle. Lestvica je zato precej nepopolna saj mora Rosandra odigrati kar tri zaostale tekme. Giarizzole. Campanelle in GMT imajo po dve tekmi manj, tekmo manj pa Zaule, Sovrana, Costalunga, Primorje in Gaja. IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Breg - GMT 3:1 Opicina — San Marco 4:2 Aurisina — Zaule 1:4 (odigrana 28. 1.) LESTVICA Opicina 26, Libertas 21, Zaule ih Zarja 20, Sovrana 19, San Marco 18, Campanelle, Costalunga in Breg 17, Primorec 16. Rosandra 15, Aurisina 13, Primorje 12, Giarizzole 11, GMT 9, Gaja 7. PRIHODNJE KOLO (11.2.1979) Breg - Campanelle, San Marco - Giarizzole, Sovrana - Primorje,, Aurisina Rosandra. Libertas Primorec. Zaule -Gaja, Žara - Opicino, Costalunga - GMT. B. R. nik dosodil tudi domačinom ravno tako nesmiselno najvišjo kazen. Vratarju Mladosti je uspelo Visintinov strel zaustaviti, toda ne preprečiti zadetka. Po teh dveh enajstmetrovkah je poslala igra precej ostra in se je poškodovalo več igralcev Mladosti. V vrstah doberdobske enajsterice je po dveletnem premoru zopet nastopil Uljan, ki je v drugem polčasu ojačil obrambo Mladosti. D. Gergolet FOCASANI (ROMUNIJA) - V srečanju, veljavnem za pokal narodov v tenisu «indoor», je v nedeljo v tem kraju reprezentanca Sovjetske zveze premagala Romunijo z 2:1. Prispavnjlp sn DIJAŠKI! MATICO c--------:----- MILKO ŠTOLFA 1. KOMENSKA AKCIJA ^, ;.:.y “/ pomele iz še nedokončane monografije «Južnoprimorski odred») V knjižnem programu Knjižice NOV in POS, ki jo ^daja Zveza združenj borcev Slovenije, in v okviru ^d-tere so izšle že številne monografije o posameznih ehotah Narodnoosvobodilne vojske Slovenije, je tudi Monografija o Južnoprimorskem odredu, ki je opekal pretežno na širšem kraškem področju. Mono-®rnfijo je pripravljal znani časnikar in publicist, dol-U^letni urednik pri založbi, kraški rojak Milko Štolfa. Iz njegove monografije objavljamo odlomek z naslovom «Komenska akcija». Partizanske patrulje so ob postojankah prežale na ste- Hodili so največ v gručah, zato so jih patrulje le Po tri ali po pet skupaj. Marsikateri jo je skupil, Se je oddaljil le nekaj sto metrov od postojanke in Otekel v to ali ono hišo v soseščini po jajca, vino ali pa si je celo poskušal krajšati puščobo vojaške službe z vasovanjem. Postojanke so Nemci oskrbovali s hrano, municijo, opremo in vojakom pošiljali plačo okrog prvega v mesecu. Obveščevalci so prežali na take podatke in jih skrbno zbirali ter posredovali štabu odreda. Sredi januarja pa je prišlo odredu tako obvestilo tudi od korpusnih obveščevalcev z namigom na akcijo. III. četa je konec januarja celo napadla štiri kamione, ki so peljali živež v Komen. Napad ni uspel. Obveščevalna poročila so v štabu skrbno proučevali. Komandant Jakec pa je hotel preveriti podatke z «živim jezikom-J. Patrulja, ki jo je vodil odredni obveščevalec, je ujela tri fašiste s podoficirjem. Zaslišali so jih v skopeljski šoli, kjer se je tedaj mudil štab odreda. Podoficir je potrdil obvestila korpusnega obveščevalnega centra. Potrdil je, da vozijo v kolonah živet in druge potrebščine zadnjega ali prvega v mesecu Štab je imel še dober teden dni časa. Jakec, Mojzes. Stjenka, Jamnik in Zorko so staknili glave in odločili, da napadejo kolono med Komnom in Rihenberkom. Odtlej je obveščevalna še natančneje prežala. Za napad se je pripravljala III. četa, I. četa naj bi zaščitila poti proti Komnu in Rihenberku in imela del moštva v rezervi. V štabu so določili za akcijo zadnji januar in Stjenko za vodjo obeh čet. Stjenka je bil izredno hraber komandant, včasih pa je rad napravil kaj po svoje. Tako je tudi tedaj peljal I. četo iz Tomačevice in III. četo, ki je taborila na Ivanje gradu, v zasedo na cesto med Gorjanskim in Komnom. Komandir Milko je teden dni prej napadel kolono, ki je peljala v Komen, skoraj na istih položajih, a mu je kolona odpeljala naprej, ker položaj ni ustrezal za napad. Stjenka je prišel zvečer raportirat štabu, ki je taboril Pod hrasti pri Gabrovici. Naslednji dan pa naj bi postavil zasedo v Dovcah, kakor so se bili domenili. Obe četi sta prišli na dogovorjene položaje in Stjenka jih je razporedil, kakor je najbolje vedel. Tudi tokrat se ni držal načrta, ki so ga napravili v štabu. Bolje je poznal teren in zato ie napadalce razporedil samo na gornjo stran ceste. Izvidnici sta bili na Zajčevcu in na Ščerbinskem hribu. Tu sta opazovala cesto proti Komnu Slavko Štolfa in Marjo Kovačič. Četi sta čakali na položajih. Sovražnika od nikoder. Stjenka je dvignil popoldan obe četi in so odšli v Tomačevico k Beljevim na večerjo. III. četa se je vrnila prenočevat skozi komenske drage na Ivanjigrad. Se prej so se dogovorili, da se dobijo naslednje jutro ob šestih na istem mestu. Stjenka je šel v štab. Nemci so jih prevarali, ne bo jih več. Tak je bil njegov raport. Tedaj je štab korpusa brzojavil, naj odred pošlje svoje enote nad progo na Pivko. Stjenka, ki je obupal nad prihodom sovražne kolone, je hotel na Pivko. Na štabu so odločili, da pustijo vso III. četo v zasedi v Dovcah in en vod I. čete. Z vodom sta ostala komandir čete Slavko in namestnik Dušan Srb. Tako je skoraj pol moštva odšlo proti Vrhem, namenjenih na Pivko. * * * Stjenka je odšel spet v Dovče. Borce je razmestil kakor prejšnji dan, le da jih je bilo tokrat skoraj pol manj. Borci so polegli v kritje. V jutranjem Somraku se je vsak žarek svetlobe zalesketal v prst debeli slani. Jutro je bilo jasno in mraz se je zajedal v kosti. Premraženi so borci ugibali — bodo prišli, ali bodo zaman zmrzovali kot prejšnji dan. Potolažili so se, ko je zasijalo sonce in osušilo tla ter jih ogrelo. Napočil je krasen zimski dan. Borci so olajšani čakali. Tedaj je prišlo sporočilo, rekli so da iz Trsta. Niti ni bilo treba, da je bilo poročilo iz Trsta. Za vsakega sovražnega vojaka, ki je stopil kjerkoli na Krasu iz kasarne, je čez četrt ure vedel že ves Kras. Tokrat je bila izvidnica na žužkovem borštu. Ura se je bližala enajsti. V Tomačevci je zvonilo. Bila je svečnica. Ljudje so hodili k maši. Tedaj je Ravbar z izvidnice zavpil: «Grejo!». Slišali so jih že, ko je kolona vozila v Komen. Ko so prihajali od Komna, pa so jih že videli. Prihajali so. Odprt nemški kamion s sedeži ob strani, osebni avto, dva oklopna kamiona s hrano in municijo in na koncu blinda. Zaseda je imela osem strojnic, od tega štiri letalske, ter lahek minomet. Borci so bili ukopani na opuščeni vzporedni cesti, zamaskirani in nestrpno so čakali na Stjenkov znak za začetek napada. Stjenka je odločil, da mora vsa kolona v zasedo, nakar bi šele udarili po njej. Ob znaku se je vsul na kolono pravi pekel. Sploh ni bilo slišati streljanja — vse je bilo eno samo bobnenje. Iznenadenje je bilo popolno. Bera partizanskega orožja je bila strahotna. Ko so se prvi znašli nemški policisti in poskakali v jarke ob cesti in pod kamione, so italijanski fašisti že dvigali bele robce na bajonetih. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 l!n!|e| Podružnico Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revl|a «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 400 lir za Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljano. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mn>l 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožal|0 mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Poštni tekoči račun za Itallio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. H 6. februarja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I ZTT iTrst Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG NA PROCESU ZARADI IZKRIVLJANJA PREISKAVE 0 PETOVEUSKEM ATENTATU Romano Resen potrdil prvotne obtožbe: «Rili smo žrtve premišljene mabinacije» Goriška časnikarka Laura Alessi postavila na laž trditve generala Miitgarellija Začetek zasliševanja «superpriče» VValterja Di Biaggia - Proces se nadaljuje v petek BENETKE — Romano Resen, prvi obtoženec petoveljskega atentata, obtožuje karabinjerje. Njegovo pričevanje je obsegalo osrednji del včerajšnje razprave na procesu proti goriškim preiskovalcem, ki so obtoženi, da so izkrivljali preiskavo' o petoveljskem atentatu. «že med preiskovo sem uvidel, je včeraj dejal Resen, da mi pripisujejo očetovstvo nad atentatom, za katerega sem izvedel šele, ko sem se več mesecev kasneje vrnil v Gorico.* Za časa atentata — in to je neizpodbitno dokazano — je bil Re- Zaradi zemeljskega usada Zaprta cesta Tolmeč-Ampezzo VIDEM — Zaradi zemeljskega usada so zaprli za ves promet cesto Tclmeč - Forni di Sopra. Deževje in odjuga zadnjih dni sta porušila trhlo ravnotežje zemeljskih plasti po predorih spreleza smrti* v smeri proti Ampezzu. Pritisk 4 tisoč kubičnih metrov zemlje in kamenja je dobesedno premaknil podporni zid na cestišče. Zapora pri Cima Corso povzroča precejšnje nevšečnosti avtomobilistom, ki se peljejo v zgornjo Karnijo, • ali pa preko prelaza Mauria v dolino Cadore. Odvoz preko Sap-pade ali Vittoria Veneta podaljša pot za skoraj sto kilometrov. Izvedenci cestnega podjetja ANAS in tehnični urad domnevata. da bodo nevšečnosti kos šele čez kak dan, saj mora predhodno prenehati drsenje zemeljskih plasti. V primeru, da bi to trajalo predolgo, '_odo skušali z miniranjem pospešiti drsenje. (voc) sen namreč v tujini. Zaposlen je bil na neki petrolejski ladji, ki je plula na relaciji Perzijski zaliv • Hamburg. Takoj ko se je vrnil domov in jc izvedel, da ga iščejo, se je javil pri karabinjerjih, k.jer mu je kapetan Chirico pokazal fotografijo treji ubitih karabinjer,jev in mu dejal, da si ne bo dal miru, dokler ne bo aretiral odgovornih. »Ker sem bil v mladih letih član neke desničarske organizacije, mi je Chirico dejal, naj poizvedujem v tistih krogih,* je včeraj povedal Resen. Deset dni kasneje je Rešena zaslišal Mingarelli. Najprej kot pričo, nato pa mu je začel groziti. Vprašal ga je, ali Ima potni list in se navidezno začudil, da mu ga niso odvzeli. «V tem vprašanju sem razumel namig, naj zbežim,* je dejal Resen včeraj beneškim sodnikom. 21. marca 1973 so Rešena in o-stalih pet obtožencev petoveljskega atentata aretirali. Dolžili so ga, da je s tovornjakom pripeljal razstrelivo iz Švice. «Vprašal sem jih, če so to preverili. Niso mi odgovoril: in razumel sem, da sploh niso ničesar preverjali.* «Na procesu, je nadaljeval Resen, sem se dokončno prepričal, da sem postal žrtev organizirane mahinacijo. Sodniki so se protivili vsakršnemu poglabljanju dokazov. Očitno so iskali grešnega kozla in so z lažmi gradili obtožbe, zavedajoč se, da pošiljajo na zatožno klop nedolžnega človeka.* Na včerajšnji razpravi so zaslišali tudi «superpričo» Walterja Di Biaggia, človeka, ki je nudil preiskovalcem »alibi*, da so lahko no-slali Rešena in ostale v zapor. Včeraj se jc začel Di Biaggio izmikati. Dejal je, da je tedaj karabinjerjem lagal in da tudi sodnikom ni povedal vse resnice, vsekakor pa je potrdil, da .je bil prepričan, da je Resen odgovoren za atentat. Vendar pa se je včeraj zasliševanje Di Biaggia šele začelo in ga bodo sodniki zaslišali še v petek na razpravi, ki bo nedvomho- še zanimivejša od včerajšnje, sai bi se morali sodnikom javiti tudi a-genti švicarske policije, ki so ključne, obremenilne priče. Na dopoldanski razpravi pa je pričala časnikarka goriškega uredništva dnevnika «11 Gazzettino* Laura Canta Alessi, ki je potrdila svoje izjave: general Mingarelli jo je poklical v Videm in jo «učil», kako naj priča na procesu proti peto-veljskim obtožencem. Alessijeva je ena ključnih prič beneškega procesa proti preiskovalcem, ki so obtoženi preusmerjanja preiskave o petoveljskem atentatu. Izhodišče za pričevanje Alessi je-ve na tržaškem procesu je bil avto volksvvagen, ki je bil last časnikarke, a so ga v uredništvu uporabljali domala vsi. V letu 1972 je v omenjenem uredništvu služboval tudi Enzo Badin, mladi Goričan, k: se je kasneje znašel na zatožni klopi pod obtožbo organizacije peto-veljskega atentata. On naj bi torej uporabljal avto Alessijeve pri pripravah na atentat. Pri tem je beneška obtožnica zelo jasna. Mingarelli je obtožen, da je dal poklicati Alessijevo v svoj urad in zahteval od nje tako pričevanje, ki bi najbolj ustrezalo ob- tožbi. To .je naredil med prvostopenjskim in prizivnim procesom, torej v obdobju, ko ni imel popolnoma nobene pristojnosti pri tej preiskavi. Včeraj je Alessijeva uvodomo povedala, da so bili odnosi med karabinjerji in časnikarji zelo dobri. Izrecno je govorila o odnosih, ki jih je imela s kap. Martelli jem ki je tedaj poveljeval goriškim karabinjerjem. V teh odnosih je prišlo do zahteve po srečanju z Mingarel lijem. To zahtevo je Alessi,jevi sporočil sam Martelii; Alessijeva je sprva oklevala, končno pa je Dopustila pritiskom in odšla v Videm na sestanek z Mingarellijem To je naredila šele tedaj, ko ie uvidela, jezil in to je časnikarko šokiralo, da sploh ni bila več sposobna primerno odgovarjati na vprašanja. Po povratku v Gorico je telefonirala Martelliju in mu zabrusila, da je bil sestanek z Mingarellijem prava past, Martelli pa je dejal, da to pač obžaluje... Alessijeva je včeraj tudi dejala, da ni nikoli razumela, zakaj karabinjerji tako vztrajajo pri vprašanjih o neki okvari njenega avtomobila. Govor je bil še o neki sestrični Alessijeve, ki naj bi bila dejala, da je časnikarka terorizirana in da se boji obtožencev petoveljskega atentata; to pa je Alessijeva zanikala in poudarila, da NA POBUDO RIMSKEGA ODDELKA DIGOS Zaprtih 27udeležencev sestanka v prostorih «radio proletaria» t Rimski državni pravdnik De Matteo jih obtožuje, da so pripravljali nasilja v «posebnih jetnišnicah» O Tito (Nadaljevanje s 1. strani) gre po njenem mnenju za interpre-da so začeli celo karabinjerji su- tacijo sestrične, ki ji je ostal do-miti v njeno dobro vero. Minga- godek globoko vtisnjen v spominu, relliju pa je ponovila isto, kar je saj živi sama v hiši, ki je komaj že prej povedala Martelliju. Baje kakih 500 metrov daleč od kraja pa se je zaradi tega polkovnik raz- atentata, (bbr) RIM — V nedeljo dopoldne je večja skupina agentov rimskega Digosa (bivšega političnega urada kvesture) vdrla v prostore zasebne radijske postaje »radio proletaria* in spodnjo sobo, ki je bila tudi sedež skupine «comitato popolare tiburti-no» ter aretirala 27 ljudi, v glavnem članov raznih organizacij izvenpar-lamentarne levice, ki se ukvarjajo z usodo «političnih zapornikov*, se pravi zaprtih pristašev skrajno levičarskih organizacij. Aretiranci, med katerimi je tudi bivši anarhist Roberto Mander, eden izmed prvih soobtožencev Pietra Valprede v zvezi z milanskim pokolom, so prišli na shod iz vseh srednjeitalijanskih mest. Med njimi je tudi skupina u-rednikov abruške zasebne postaje »radio Tupac*. Pač pa niso agenti zaprli prisotnega odvetnika Spazza-lija, ki je večkrat branil zaprte rdeče brigadiste. Prav Spazzali je o-stro kritiziral policijsko akcijo in jo označil za «izzivanje». V NEAPLJU IN TUDI DRUGIH KRAJIH ITALIJANSKEGA JUGA Že devetinpetdeseta nebogljena žrtev skrivnostnega sinkrecialnega virusa Zaradi tedenskega počitka osebja številni telefonski pozivi ostali brez odziva NEAPELJ — Medtem ko zdravstveno stanje otrok v bolnišnici San-tobono ni zaskrbljujoče, saj gre vsem na bolje, je »skrivnostna bolezen* zahtevala svojo 59, žrtev. To smrt so zabeležili v bolnišni :i Lore-to mare, kamor so ponoči pripeljali 23 mesecev starega Pascjuala Manco, ki ga je močno dušilo. Zaman je bil ves trud zdravnikov, kajti nebogljenčku je odpovedalo srce. Zdravniki so nemudoma napravili obdukcijo in dele dihalnih organov postelj laboratoriju za virulogijo, kjer bodo skušali ugotoviti, če je treba smrt pripisati sinkrecialnemu virusu. Po smrti malega Manca, ki je stanoval v starši v obljudenem predelu mesta Portici, kjer so ribje tržnice, so trgovci zahtevali od občinskih organov temeljit higiensko - zdravstveni poseg in predvsem očiščenje greznic. Trgovci so medtem na lastne stroške razkužili številne ulice. Zadnja smrt je zasejala precej panike med ljudmi v tem predelu mesta. Na postaji za prvo pomoč OFENZIVA PROTI DESNIČARSKIM PREVRATNIŠKIM SKUPINAM V GRČUI Ponovna vzpostavitev polkovnice diktature cilj oboževalcev Papadopulosa in Ioannidesa Na levi so anarhisti tarča policijske gonje je celo noč brnel telefon, ker so ljudje zahtevali zdravniške preglede na domu. Na srečo so se zdravniki potrudili in se s pomočjo avtomobilov, ki so jim jih nudili mestni redarji, odzvali vsem pozivom. Slabše je bilo v soboto in nedeljo, ko so bile zdravstvene postaje zaradi počitka osebja, zaprte. Telefonskih pozivov je bilo približno 500, vendar odziva ni bilo. Občinske oblasti bodo v naslednjih dneh odpravile to pomanjkljivost. Med tetiv ko je v oddelku zo oživljanje bolnišnice Santobono samo en otrok, kaže da se je položaj poslabšal v drugih bolnišnicah, posebno na p<- ‘ očju Salerna in Potenze, kjer so zabeležili nove smrtne primere. Da bi uskladili zdravstvene in druge posege, zavedati se je namreč treba, da je v bolnišnicah še približno 100 otrok, so deželni zdravstveni organi sklicali včeraj dva sestanka: eden je bil politično - upravnega , značaja zaradi boljše organizacije preventivnih posegov, drugi, katerega so se udeležili vsi pediatri dežele, pa je bil strogo zdravstvenega značaja. Zdravniki so si ne le izmenjali izkušnje, temveč so se predvsem domenili za enotne posege, da bi zavrli epidemijo, (md) ATENE — Na stotine priporov, nekaj desetin aretacij, absolutna tajnost preiskav in izredne seje vlade naj bi potrjevale, da so pristojni organi sprožili odločno ofenzivo proti prevratniškemu delovanju tako levih kot desničarskih skrajnežev. Posebno desnica je bila v zadnjem obdobju izredno agilna in je izvedla, kar je potrdil tudi minister za javni red, 70 atentatov na sedežu strank, knjigarn in na predstavnike obeh komunističnih partij (ena prosovjetska, druga pa evrokomunistična). Desničarskim prevratnikom so pred kratkim onemogočili izvedbo načrtov z aretacijo 17 »oboževalcev* polkovniške vojaške diktature. Za rešetke sta končala dva častnika in tudi bivši častnik, ki je poveljeval ameriškemu oporišču v bližini glavnega mesta. Poleg tega so aretirali nekaj znanih fašistov, ki so jih obtožili prevratniškega dolovanja, posesti orožja in ogrožanja javnega reda. Tisk podpihuje kampanjo in zahteva pregon celotne skrajne desnice, ki pripravlja fašistične komplote mednarodne razsežnosti. Opozicijske stranke očitajo policiji, da je preiskavo omejevala na obrobne skupine in zahtevajo odstop ministra za obrambo Averoffa. ker ni znal preprečiti vojaškim osebnostim vmešavanje v preiskavo. Grško skrajnodesničarsko gibanje se še vedno sklicuje na ideje bivšega diktatorja Gheorgiosa Papadopulosa, medtem ko se druga skupina skrajnežev zgleduje po zadnjem diktatorju Ioannidesu. Tako Papadopu-los kot Iioannides sta v pirejskih zaporih, kjer prestajata dosmrtno kažem Po pisanju dnevnika »Vradini* naj bi se obe skupini odpovedali notranjim razprtijam in se odločili za e-notno vodstvo, v katerega naj bi vstopili tudi pajdaši znanega fašista Costasa Plevrisa. Njihov namen je ojačiti prevratniško delovanje v notranjosti in vzdrževati stike s »črno internacionalo*, vse to seveda ob zunanji podpori bivših pobudnikov državnega udara 1967. leta Aslanidesa, Kotselisa in Bolarisa. Na skrajni levici pa je gonja naperjena proti anarhističnim skupinam, ki naj bi po mnenju policije likvidirale oba bivša poveljnika policije za časa polkovniške diktature: Evangheliosa Malliosa (1976. leta) in Petrosa Babalisa (prejšnji mesec). Anarhistom tudi pripisujejo umor (1975. leta) načelnika ameriške tajne službe v Grčiji Richarda Welcha. Boji v Kampučiji se nadaljujejo BANGKOK — »Glas dmokratične Kampučije*, radijske postaje Pol Potovih vojakov je v včerajšnji oddaji sporočil, da so kampučijske o-borožene sile v obdobju od 28. januarja do 2. februarja onesposobile 736 vietnamskih vojakov, uničile 11 tankov in dve vozili ter zajele precej orožja. Radijska postaja obtožuje Vietnamce, da plenijo riž v ljudskih zadrugah, da sistematično ropajo zgodovinsko bogastvo Kampučije, predvsem zlate Budove kipe. Provietnamska kampučijska tiskovna agencija SKP pa je objavila vest, da so ob prisotnosti tujih dopisnikov odkrili skupna grobišča v vzhodnem delu pokrajine Kompong Čom, na tisoče razpadajočih trupel, »ki naj bi jih ubili rdeči hmeri*. T?žave ugandslifga predsednica Amina NAIROBI — V telefonskih pogovorih so tuji državljani, ki bivajo v glavnem mestu Ugande spoi^čli, da je Kampalo zajel val bombnih atentatov. Peklenski stroji so uničili skladišče goriva in nekaj električnih naprav. Ugandski vojaki so pričeli l ezglavo strePati na m-ožco. Vest potrjuje ugotovitev, da preživlja predsednik Amin napad notranje o-pozlcije, ki se je zaostril po ugand sko - tanzanijski vojni in "O oozivu bivšega predsednika Miltona Oboteja opoziciji, naj zruši Aminov režim tajska že prejšnji mesec ojačila svo je sile v Sinkjangu in pričela grad njo vojaških oporišč vzdolž meje s Sovjetsko zvezo. Po mnenju japonskih vojaških izvedencev naj bi se Kitajska s tem zavarovala pred morebitnim sovjetskim nap:, lom, če bi prišlo do kitajsko-vietnamskega spopada. BRESCIA — Milančan Mario Cre-spi je bil tako navezan na svojega psička Lustija, da skoraj ne more preboleti smrti. Psička je nekdo ubil in ker Crespi hoče odkriti nenavadnega morilca, je obljubil milijon lir nagrade tistemu, ki ga bo izdal. »Predvsem hočem vedeti, zakaj so ga ustrelili,* je izjavil, »in tudi nimam rad okoli sebe ljudi, ki streljajo.* Agenti Digosa trdijo, da so v nekem umivalniku našli dva samokresa, aretirancem pa naj bi zaplenili »zelo zanimive dokumente o nameravanih prevratniških akcijah in celo podatke, ki povezujejo z Morovo ugrabitvijo*. To je mnenje rimskega državnega pravdnika De Mattea, ki je tako zmetal v en koš obtožbe na račun aretiranih mladincev. Na natančna vprašanja časnikarjev, kaj naj bi konkretnega pripravljali obtoženci, De Matteo ni odgovoril ali pa se jim je izmikal. Tako je dejal, da sumi obtožence, da so pripravljali «nekaj takega kot* upore v jet-nišnicah, nasilja in podobno. Poudaril pa je tudi, da aretacija na sedežu rimske zasebne radijske postaje »nima nobene zveze s podobnimi aretacijami v Milanu in drugje*. Skratka, De Matteo povezuje aretirance nič manj ket z Morovo ugrabitvijo, obenem pa zagotavlja, da nimajo nobene zveze z aretacijami v drugim mestih, ki so rezultat širokopotezne akcije proti teroristom. De Matteo je vsekakor imenoval skupino treh namestnikov, ki so včeraj popoldne začeli zasliševanje zaprtih skrajnežev in proučevanje dokumentov, za katere trdijo, da so »zelo zanimivi*. V krogih rimske kvesture v zvezi s tem poudarjajo, da nedeljska akcija ni bila golo naključje, češ da so že dolgo časa sledili dejavnosti te' skupine ljudi, ki naj bi pod krinko «socialne pomoči* zapornikom v resnici pripravljala teroristična ali nasilna dejanja. Nihče pa ni hotel povedati imen zaprtih udeležencev sestanka na sedežu zasebne radijske postaje, kakor tudi ne, katero »teroristično akcijo* naj bi zaprti pripravljali. To je seveda izzvalo ostro reakcijo rimskih avtonomistov, ki so včeraj zvečer uprizorili protestno manifestacijo. (sts) prišla na kraj oborožena z brzostrelko, kar je presenetilo tri roparje, ki so jo jadrno popihali. Eden se je oddaljil z alfetto, dva pa peš. In slednjema sta sledila karabinjerja, ki sta streljala, a daleč nirta prišla, ker sta ju zlikovca s streli iz samokresa Dobila na asfalt. Eden od roparjev, ki je bil ranjen na obrazu, je med begom prisilil nekega delavca, da mu je prepustil fiat ritmo, s katerim se je dokončno oddaljil s prizorišča streljanja. Medtem ko so karabinjerja odpeljali v bolnišnico, je stekla preiskava, ki pa doslej ni obrodila sadov. BIL JE ČISLAN URADNIK Z delodajalčevim denarjem odletel v Južno Ameriko VIDEM — Arrigo Celano, trgovski potnik tovarne, ki izdeluje terrno-tehnične naprave, je izginil s 5 milijoni lir, ki jih je vnovčil od klientov in se zatekel v Južno Ameriko. Mož, ki je bil znan in čislan kot »sposoben in pošten uradnik*, je čakal priložnost in ko se je čutil (z deloda-jalčevim denarjem seveda) dovolj bogatega, se je vkrcal na letalo in zapustil domače kraje, šele po njegovi izginitvi so ugotovili, da je pustil za seboj tudi precej dolgov: bil je precej dolžan lastniku stanovanja, telefonski družbi SIP pa je pustil nič manj kot milijon lir dolga. ložil znana jugoslovanska stališča do reševanja krize na Blišnjem vri10-du, o čemer je prav tako podrobno govoril tudi med obiskom v Kuvaj; tu. Med drugim je poudaril, da S1 morajo vse arabske države pri#' devati za celovito in kompleksno re šitev krize na Bližnjem vzhodu. PraV tako je Tito obširno spregovoril J stanju v neuvrščenem gibanju. * katerem so se v zadnjem času okr«' pile težnje, da bi ga navezali en ali drug blok. Vendar gibanj' nikoli ni bilo blokovsko usmerjen®' temveč neodvisno, še naprej pa m®" ra krepiti svojo enotnost. Pri te*® je iraški predsednik dejal, da sl bo njegova država prizadevala # svojo zelo aktivno vlogo v neuvršce nem gibanju, tako da bi bilo to gib®' nje še bolj dinamično in akcij#" sposobno. V prvih pogovorih je Hasan ^ Bakr spregovoril tudi o zadnjih d®" godkih v sosednem Iranu, kjer se j* po njegovih besedah končalo obd®®' je udinjanja tujim interesom, prt®! sednik Tito pa se je dotaknil tu® popuščanja mednarodne napeto#' ki je nestabilno zaradi blokovski® odnosov, (vb) • Iranska kriza (Nadaljevanje s 1. strani) Po izjavah Bani Sadra niso "®’ jaki zahtevali vstopa v novo vlad®' omejili so se le na jamstva gl®®* vojaških zadev. Pogajanja bodo & rej še dolga in dopuščajo mane'® ski prostor tako opoziciji kot Ba®" tijaru. Bazargan pa še vedno up®1 da bo Bahtijar popustil in odstop'1' s čemer bi s< «opral nezakonitost** in bi bil sprejemljiv tudi za isl®1®' sko vlado, obenem pa bi bil n®1' boljše jamstvo za zvestobo armad* »Volk bi bil sit, koza pa cela.* D®” sedanje Bahtijarove reakcije (j* Bazarganovo imenovanje so bd skrajno previdne, izjavil je, da K ne bo aretiral, dokler se bo omril. le na besede. Vse kaže, da tu _ Bahtijar čaka na opredelitev ®® made. LIZBONA — Na stotine preplavljenih hektarjev, prekinjene ceste in odrezane vasi je obračun poplav reke Taga pri Santarerpu, sto kilometrov severovzhodno od Lizbone. Roparja streljala in ranila karabinjerja COMO — Podčastnik Domenico Di Pinto in karabinjer Nicola Stella sta sicer prebrečila roo, vendar sta svoj poseg drago plačala: oba sta bila ranjena in medtem ko bo Stella lahko v nekaj dneh zapustil bolnišnico, je stanje Di Pinta tako resno, da so si zdravniki pridržali prognozo. Dogodek se je pripetil v malem mestecu Inverigo na trgu pred podružnico zavoda «Banco Lariano*. Čuvaju so se trije mladeniči zdeli precej sumljivi, o čemer je obvestil karabinjerje. Di Pinto in Stella sta LR Kitajska ojačila svoje sile vzdolž meje s SZ TOKIO - Pc pisanju japonske ti skovne agencije «Kyodc» je LR Ki- PRED PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI Španska volilna kampanja z napadi na vladno stranko Dosedanje razmerje sil pa se po mnenju opazovalcev ne bo bistveno spremenilo MADRID — V Španiji se bo jutri na UCD, ki jo ogrožajo predvsem uradno pričela politična kampanja socialisti, delno tudi desničarji, id za parlamentarne volitve 1. marca, ji očitajo, da ni uspela zajeziti te-Iz izsledkov dosedanjih anket je I rorizma. Predsednik vlade je del-možno domnevati, da bosta večino no zaustavil osto z dvema Dobuda-elasov ponovno dobili zveza demo [ ma, ki sta doživeli precejšen od- kratičnega centra (UCD) Adolfa Suareza in španska socialistična de lavska stranka (PSOE) Felipa Gon-zaleza. Glede tretje politične sile. komunistične partije Španije (PCE) obstaja nevarnost, da bi jo prekosila desničarska stranka demokra tične koalicije (CD). Od obeh »veliki* španskih strank je najbolj izpostavljena osipu vlad ANKETA 0 ŠTEVILU POSLUŠALCEV RADIJSKIH IN TV ODDAJ Italijani vrtijo gumbe na sprejemnikih RAI ima še vedno monopol televizijskih oddaj, medtem ko poteka oster boj na radijskih valovih RIM — Posebna komisija italijanskega senata je pripravila zanimivo študijo o dveh temeljnih javnih občilih, ki gotovo vplivata na misel nost italijanskih državljanov mnogo več kot tiskana beseda: radiu in televiziji. Podatki, ki izhajajo iz te študije dajejo dokaj jasen prerez položaja, ki je po privatizaciji dobršnega dela teh občil svojevrsten primer v svetu. Upali bi si tudi trditi. da podatki postavljajo piko na «i» glede mnogih predsodkov ali utvar, zaradi katerih so pred časom nastali tudi ostri politični spori. Kljub vsemu ima namreč RAl-TV še vedno odločilen televizijski mo nopol, saj gleda njene oddaje kar 91,4 odstotka vseh gledalcev. Ostalih osem odstotkov pa s j delijo zasebne televizije krajevnega in dežel nega značaja (4 od sto) in tuje televizije (4 od »to). Pri tem velja najbrž poudariti dejstvo, da je tujih televizijskih oddajnikov le nekaj in da je torej njihov o število gledalcev kompaktno, medtem ko so gledalci zasebnih televizij zelo razpršeni. Koliko je pravzaprav bilo lani zasebnih televizij? številka je zelo ve lika in kaže na politični in gospodarski interes ustanoviteljev teh postaj. Skupno jih je v Italiji 503. Število njihovih gledalcev pa je približno dva milijona. Prav toliko Ita lijanov redno gleda oddaje tujih televizij, pri čemer velja povedati, da je v enem letu število padlo za dobro tretjino. Pri tem velja upoštevati še drug zanimiv podatek. Italijanski gledalci niso »znesti* en j sami postaji, pač pa ppgostoma vrtijo gumbe in izbirajo programe. Tako je zanimivo dejstvo./lu se -število-gledalcev zasebnih TV postaj zviša na kar 24 odstotkov okoli polnoči, ko marsikatera vrti erotične filjne ali pro grame. Omenili smo interese. Naj sedaj poudarimo prvega■ denar. Reklama je bržkone gibalo nastajanja neka terih izpgzito komercialnih postaj, je pa obenem tudi edino kritje, ki si ga lahko■ privoščijo. Skupno potrosi italijanska industrija 610 milijard lir letno za televizijsko reklamo. Od tega prejemajo zasebne televizij 25 milijard, tuje pa 15 milijard lir. Kaj pa radio? Poleg treh radij skih programov RAI deluje na ita lijanskem ozemlju kar 2.300 zaseb nih radijskih oddajnikov. Nekaj več jih je na severnem delu, vendar velja, da. deluje ena postaja za poprečno 23 tisoč prebivalcev z majhnimi razlikami med severnimi in južnimi pokrajinami. , Medtem ko je večina televizijskih postaj komercialnega značaja, velja, da je zaradi manjših investicij del zasebnih radijskih postaj povezanih s političnimi silami. Zasebnim radijskim postajam gre približno 20 milijard 'lir reklame. Omeniti velja, da se je na tem področju število, poslušalcev korenito spremenilo, saj posluša zasebne radijske oddaje kar 39,3 odstotka poslušalcev, RAI 52,2 odstotka in tuje radijske postaje 8,5 od sto. Pri tem so zabeležili dokajšnje premike, saj je število poslušalcev zasebnih postaj naraslo v enem letu za 15 odstotkov. RAI in tuje radijske postaje pa so izgubile četrtino poslušalcev. V nekaterih urah pa se razmerje poslušalcev kar obr ne: med 10. uro in poldne je namreč število poslušalcev zasebnih postaj večje od števila RAI, saj doseže sko raj dva in pol milijona ljudi, (sts) mev v Španiji, in sicer: njegov poseg pred evropski svetom v Stras-burgu in zvišanje pokojnin štirim milijonom upokojencev, ki predstavljajo 20 odstotkov vseh španskih volivcev. Glede španske socialistične delavske stranke, ki je junija 1977 nre-jela 118 sedežev, opazovalci domnevajo, da bo povišala svoje sedeže, a ne toliko, da bi lahko premagala zvezo demokratičnega centra. ki ima 168 parlamentarcev. Socialistična stranka bo napadla v svoji politični propagandi predvsem vladno zadržanje do pogovorov med sindikati in delodajalci, velik poudarek pa bo dala tudi obnovi delovnih pogodb, gospodarski krizi, proračunu in nezaupanju srednjega sloja do dosedanjih vladnih izbir. Generalni sekretar komunistične partije Španije je prav tako napo vedai ostre kritike na račun zveze demokratičnega centra. Član vodstva Rarnon Tamames pa je z obžalovanjem priznal, da bo UCD ponovno zmagala, saj imajo socialisti malo možnosti, da jo premagajo. Bivši frankist, voditelj desničar ske koalicije, Jose Maria de Arei-la je skrajno optimističen, saj pred videva kar 36 poslanskih mest; sedaj jih ima ie 18. Desničarji si torej obetajo izredno zmago zaradi vala terorističnih atentatov. Poli tični opazovalci ne soglašajo s takim desničarskim optimizmom, bojijo se pa, da bodo sedanje volitve v znamenju vzdržani, saj se ne bo udeležilo volitev po dosedanjih anketah kar 38 odstotkov vseh volivcev. Ugotovitev je seveda prehranjena. sai bo volilna kampanja nedvomno užgala duhove in bo u-deležba višja, (voc) TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14,00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Zenska-stran neba: 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Filološki utrinki; 9.40 Disco mušic; 10.05 Radio za šole; 10.15 Koncert sredi jutra; 11.00 Cronin: Angeli noči, 1, del; 11.35 Z glasbo po svetu; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 14.15 Literarni utrinki; 14.20 Od prvih uspehov ■do danes; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Slovenska književnost v Italiji; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 9.00 Ritmi; 9.15 Knjižna oddaja; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Prva stran; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kino danes; 14.10 Plošče; 14.33 Simf. glasba; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Pisana glasba; 15.40 Jug. motivi; 16.05 Edig Galletti; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crash; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 22.45 Ritmi za godala. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranje prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 10.00 Posebna oddaja; 11.30 Glasbeni program z Mino; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.30 Knjižna diskoteka; 15.05 Ral-ly; 15.35 Errepiuno; 16.45 Klasična glasba; 17.05 Matrimon com-binato, radij, igra; 17.25 Ital. popevke; 17.45 Ital. kuhinja; 18.05 Filmska glasba; 20.30 Priložnosti - Kulturni orogram; 21.05 Jazz. RADIO 2 7.30 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 15.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.55 Neki drug dan; 9.32 Corinna e Adol-fo, radij, igra; 10.00 šport; 10.12 Telefonski pogovori; 11.32 Pravljice in pripovedi; 11.52 Pesmi za vsakogar; 13.40 Romanca; 15.00 Tukaj Radio 2; 17.50 Long playing hit; 18.33 Prostor X - glasba. LJUBLJANA 5.00, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Kdaj, kam, kako to po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.00 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Glasbeni imtermezzo; 15.45 Pota sodobne medicine; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.; 18.05 Solisti; 19.35 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra - Gregor Strniša: Samorog; 21.28 Zvočne kaskade; 22.20 Jugoslovanska glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo. sti ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Na strani potrošnika 19.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 VLAKEC Pravljice, pesmice in igri®e 17.25 SIMPATIČNI, IHTAVI BRACCIO DI FERRO 17.40 Mladina na smučeh — TV film 18.00 Argumenti: Prvi dokumentarci 18.30 DNEVNIK 1 — KRONIK® 19.05 Programi pristopanja 19.20 HAPPY DAYS - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slik® 20.00 DNEVNIK 20.40 CARLO MAGNO: IL GIOVANE E IL LEON® drugo to zadnje nadaljevanj® 22.00 Programi pristopanja 22.15 POTOVANJE PO ITALIJI Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Dogodki to osebnosti z Ju£a 13.00 DNEVNIK 13.30 Otrokove pravice Ljubezen in razumevanje 17.00 Program za otroke Buli to Bill, risanka 17.05 Viking Viki 17.30 30 minut z mladino Aktualnosti 18.00 Otroštvo danes 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - športne vel 18.50 Dober večer z ... Lucianom Salcejem 19.45 DNEVNIK 2 -ODPRTI STUDIO 20.40 GULLIVER 21.30 CRIMINE SILENZIOSO -film. Igrajo: Eli Wallach, Robert Keith, Warner Ande® son. Režija; Don Siegel Ob koncu; °remiera filo10’ in DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.54 in 10.00 TV šola 16.35 TV šola: Grafične igre 11 tekstilu. Koroški kmečki u por leta 1478 16.45 POROČILA 17.30 Folklora gora Jugoslavij® in Madžarske 17.55 Pisani :vet: Ritem 18.35 Obzornik 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Nalijmo si čistega vina, aktualna oddaja 20.45 J. Janicki: Pota Poljske, nadaljevanka 22.10 DNEVNIK 22.30 Razvoj popularne glasbe Koper 19.30 Odprta meja 20.30 Risanke 22.15 DNEVNIK 20.35 Lucien Leuwen: nadalj. 21.35 Aktualna tema 22.00 Borbene pesmi 22.25 Stičišče Zagreb 17.45 Otroška oddaja 18.15 Nove knjige 19.05 Kulturni pregled 21.15 Priča mora umreti, film ŠVICA 17.55 Florian in opica Alfred 19.35 Svet, v katerem živimo