I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane V J • Î 1 4 1 t I za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., po pošti pa za ceio leto 4 gold. GO ki\, za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. ljublj ani 10. januarja Obseg: Ozeblina pri sadnem drevji. skega močvirja. (Dalje.) Naše mlekarstvo. (Konec ) Tehn por k projektu o izsuševanji ljublj Primorski in Češki ljauskega okraja. Pregled števila bolj pomenljivih malih obrtnij v deželah Štajarski, Koroški, Kranjski > in pa v vsi Avstriji brez Ogerske po plačevanji obrtnij skega davka y Shod župa ljub Govor poslanca kneza Liecliten žavnem zboru 9. decembra. (Dalje.) pri plošném razgovoru o novi obrtnijski postavi v dr Laška pa naša država Kaši dopisi Novičar Gospodarske stvari. ti Ozeblina pri sadnem drevji. Redko kdaj mine zima, da bi ne napravila pri Posebno veliko sadnem drevji veče ali manje škode škodo pa prizadenejo mraz pogosto, na gl zime, v katerih gorkota in stečega sadja, na pr in spreminjata pa soku tudi dolgo trajajoč hud mraz se sledi pri sadnem drevji bolj ali manj. Ozeblina je nasledek take zmrzlině v drevesnem , vsled katere nastopi konec ali vsaj motenje notranjega oživljajočega gibanja drevesnega soka. Iz tega sledi, da drevo ne pozebe po vsakem zmrzovanji. Skušnja nas uči, da pri enakem mrazu na tistem prostoru nekatera drevesa zmrznejo, drugim ne škoduje enaka mrzlota prav nič; to nam kaže, da so nekatera o za njegovega - r drevesa proti mrazu bolj obe X Utlj kakor druga tudi prav tisto drevo ni zmiraj enako občutij mraz. Pri dozorelem lesu nastopajočem mrazu redno dre\ odpadlem iistji in polagoma brez škode prena pustili drevesu le malo kože, in ravno ta drevesa so se rešila, vsa druga pa so poginila. Ogniti se zmrzlini pa je umnemu sadjerejcu kolikor toliko uže mogoče, popolnoma pa se ve da ne. Pred vsem drugim se ne sme v mrzle kraje nikdar siliti občutljivega in samo v gorkih krajih vspešno ra- vinske trte, smokve (fige) itd., ampak umni sadjerejec bode /zbiral zmiraj zá-se samo one vrste sadja, Katerim je podnebje, lega in vse drugo kraja najbolj ugodno. Prilegajo se tedaj za mrzle kraje kasno cvetoče in ne prepozno zoreče vrste. Drugi pripomoček je, drevo po deblu pobeliti z apnom mešanim s krvijo ali limasto vodo, kar se tudi sicer priporoča pri sadnem drevji. Konečno pa se more ogniti nasledkom mraza s tem, da se nasproti spomlad-nim mrazom drevesa s povijanjem, in sicer po umetno napravljeni senci zadržujejo v rasti, nasproti jesenskim mrazom pa z okopavanjem, trganjem perja itd. pospešuje dozoritev. Vsa ta sredstva pomagajo pa le deloma, sploh ostanejo zmrzlině rastlinam zmiraj škodljive. sajo vsak navaden mraz; vse drugače pa je, ako mraz nastopi nagloma in ob času je drevo še v dobri rasti. Vselej in pri vsaki rastlini je poškodovanje po mrazu tudi bolj občutljivo, ako po mrazu zopet n a-gloma nastopi veča gorkota; še hujši pa so nasledki mlekarstvo. tedaj večkrat ako se gorkota in mraz tako nagloma spreminjata (Dalje in konec.) Od leta 1869. do 1882. dobila je dežela kranjska v povzdigo mlekarstva podpore 6800 gold., in razun ma-Tudi to nam kaže skušnja, da lega kraja, na ka- lega dela te svote, kateri se je porabil za podučevanje terem sadno drevje raste, prav zeló vpliva na nasledke o mlekarstvu, vso svoto sebi na korist obrniti so umeli zmrzovanja; mokroten ali proti burji obrnjen kraj kaže Bohinjci, katerim je velezaslužni župnik gosp. Mesar nam pri vsaki rastlini hujše nasledke mraza, kakor pa Prav očividno in k sreči tudi z vspehom dokazal, kako zatišja in ne premokre lege naj ravnajo z mlekom, kako naj se združujejo kako Za sadjerejca, ki dostikrat prebritko čuti nasledke skupaj izdelujejo, godé in prodajajo sir, da jim živino-mraza, pa je bolj zanimivo, kakor opisovanje zmrzlin, reja v resnici kaj nese. Bohinj nam je tedaj poleg Tolmina v izgled vsem Slovencem, kako iz mleka dobivati dvojno vprašanj Ali je kaj pomoči zoper nasledke mraza? in kako se moglo ogniti zmrzlini? Na prvo vprašanje se more sploh odgovoriti redno ni pomoči zoper zmrzlino. Edino i da največi dohodek. Podučevali so se po kranjski tudi gospodarji druzih krajev v Bledu, Dolini, Kamniku, Vipavi; ponujala se r tjiiiiv« Ajuiuu } IXCLJL skušalo in deloma tudi z vspehom, je bilo to pozeblim drevesom o pravem č zmrzlini sprideni sok s tem, kar se je po- vspeha. jim je tudi državna podpora za prvo napravo, toda brez j da še se je Preteklo leto dobili so v tržaški razstavi tudi goma, pa ne naravnost precepi. Nekateri so celó takim spustil po izdelki našega mlekarstva po prizadevanji ministerstva da se drevesu koža podol- za poljedelstvo, pokazati se pred svetom in poskušati drevesom podolgoma iz kože izrezali jermena in tako in to se v dobroti in ceni z enakimi izdelki druzih dežela; kar so naši živinorejci, oziroma mlekarji na tr žaški razstavi pozvedeli in poskusili, upamo, da ne bode da bi bilo tudi mogoče » H "1 "1 1 ^ * m m - — >—' ostalo brez dobrega vspeha ua dobroto in na prihodnjo odstraniti z malimi nasipi nevarnost povodnji popolnoma ceno naših mlekarskih izdelkov. Tržaška razstava pokazala je ravno, da se pri naših mlekarskih izdelkih pogreša zadostne mnogovrstnosti, breD ki bi se naredili na nizkih Ta slučaj sem imel pred očmi, in postavil sem v dotične proračune stroškov primeren znesek za nasipe, enakosti dobrote v istih vrstah, in deloma vsled tega, ki znajo biti potrebni do hektometra 47 Ko bi se potreba kazala za te nasipe, naredili bi se na tak način, da bi se gradi deloma pa zato, ker vsak izdelovalec nevedoma in ne-hoté kazi ceno vsem drugim, blagu primerne cene. Strokovnjaki, kateri so vse te razmere opazovali in pretehtovali pri tržaški razstavi, pa se niso zadovoljili samo s tem, da bi to opisavali ali ministerstvu poročali, ampak skrbijo tudi za sredstva, vse te napake po lastni moči v veči meri z enakimi sredstvi odpraviti, kakor so visoki c. kr. deželni nje dobilo s pod zidanjem (zidanjem škarp) večidel bolj strmih bregov in potem nasulo v primernih črtah ob bregovji Male wrabn Tudi za reguliranje Malega grabna se nahaja pri to v malih krogih uže storili živinorejci v več krajih Stroški naše države po poti zadruge. vsega dela 1861 Manjši živinorejec si navadno ne more zidati po- 37.400 gold sebnih poslopij, napravljati kotlov in vse druge, deloma kopi odstranj ladi podroben projekt iz našajo brez potrebnega odkupa zem ljišč 24.905 gold. 78 kr., ali po sedanjih cenah kacih tem projektu so vsi veči zavoji s pre tako da bi se moralo vsega skupaj precej dragocene priprave, njemu samemu tudi ne vrže 1468 kurentnih metrov prekopov narediti najeti si v sirarstvu izurjenih ljudi itd. , in konečno Jaz za svojo str ne morem priporočati tako te svoje izdelke z dobrim vspehom pošiljati na trg, zmiraj meljitega reguliranja potoka, vsaj za zdaj in tako dolgo pa tudi vrsto in dobroto svojih izdelkov tako obračati » da se z njo kupcem vstreže, ali kar več odločuje se za-nje dobi primeroma najboljša cena. » da ne, dokler ne bodo po dovršenem znižanji najviše vode v Ljubljanici gotove skušnje dokazale, da Vse to pa je mogoče storiti in doseči več živino je tako regu liranje neobhodno potrebno, če hočemo nevarnost po rejcem s k upaj > tedaj zadrugi. Kar nas je pa vodnj skušnja učila v muogih krajih, da se dá z dobrim vspehom doseči v malih krogih, to nameravajo omenjeni strokovnjaki iz tržaške razstave doseči v veči meri tudi po poti zadruge in to tako osnovane, da se je more vdeležiti tudi najmanjši gospodar. Zadruga tel j Zel katero so bile prve priprave dogotovljene po skupnem prizadevanji državnih poslancev iz zbornice gosposke in poslaniške uže pred ravno pričetim novim letom, imela bo nalog na dve strani: prvič vse naše živinorejce, kateri se bodo hoteli za to brigati, podučevati po vsakovrstnih potih, kako izdelovati in katere vrste izdelkov izdelovati, da se spečajo za najboljšo ceno; drugič pa odstraniti. Po moji sodbi bi zadostovalo: v smislu 18. vprašanja mnenja veščakov s pre kopi predreti Malemu grabnu samo tiste zavoje pri katerih se bre uže krušij več na priprost način obvarovati se ne daj b) na drugih nevarnih krajih bregove zavarovati z vejevjem, zraven pa povabiti tudi ljudstvo, da bi videlo, na kak način se to dela in da bi se na- učilo , drugj enako postopati konečno kakor sem uže zgoraj omenil, poravnati na ne- katerih krajih ke bre oziroma plitv na sipe napraviti, s čemur bi se najviši vodi branilo, prepluti bližnja zemljišča. Ia načela so me vodila, ko sem predlagal, da se posredovati in skupno preskrbovati prodajo domačih med hektom. 49 + 56 do 61 + 58, tedaj na°najbolj mlekarskih izdelkov, kolikor za dobro ceno moč doma; kar pa bi kazalo bolje drugje, pa tudi kjerkoli zunaj dežele. varnem kraji Malega grabna To bi imelo na vse strani živinorejcem dobrih vspe- govi zavarovajo in utrdij naredi kombiniran prekop, da se pri njegovem izlivu dno pogloboči z izkopanjem kunete, konečno da se na najbolj nevarnih mestih bre- ko sem postavil v prora hov zadosti: Blago zadrugi dohajajoče vvrstilo in cenilo čun primerno svoto za nasipe, kateri bodo morebiti v bi se po dobroti, ako bi imelo napák, podučil bi se iz- bodočnosti potrebni med O do hektom. 47. delovalec, kako naj odpravi napake, da pride izdelek v višo vrsto in do boljše cene; ker bi bila potem glavna kake Ko se bode najviša voda Ljubljanice znižala za metra, ko se bode izkopala kuneta na koncu kupčija izdelkov v eni roki, ne kazil bi več drug dru- Malega grabna in ko se bode konečno napravil imeno gemu cene, ne kazil bi cene tudi s tem ne več, da bi nevedoma prodajal blago više vrste za vrsto nižo z danj prekop, tedaj se ne bode samo mnogo znižala se nižo ceno; dalje bi bilo zadrugi, razpolagajoči z veliko mu bode najviša voda Malega grabna temuč tudi dno se poglobočilo, tako da se sme z veliko erjet množino izdelkov, mogoče, poiskati si še tako oddaljenih nostjo pričakovati, da se bodo morali potem še potrebni dobrih trgov, tudi nastaviti z dobrim vspehom na takih -------- 0 - 7 -— —-------*— — —----- * -JT—~ — —v^«**. nasipi} \jui.l krajih svoje stalne agente, in prevažanje, bodi-si po meri izvršiti oziroma zvikšanje nizkih bregov, le v omejeni suhem ali po vodi, preskrbeti po primeroma mnogo niži ceni, zato, ker bi imela oddajati stalno velike množine veščaki 10. maja 1880. Kar se konečno tiče nevarnosti, o kateri so poročali te vrste izdelkov. Toliko o tej za naše kmetovalce zeló važni zadevi » da bi namreč najviša voda Ljubljanice zopet zastajala in se zajezovala vsled pro- do vja, ki pride iz Malega grabna in stavbenega kanala za danes; kedar bo stvar godneja, spregovorimo o njej Gradaščice v strugo Ljubljanice in se tam zbira, sme se zaradi tega popolnem mirno gledati v bodočnost, več in na drobno. P. Tehnično poročilo projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. IX. Mali graben. (Dalje.) kajti ako se moji predlogi izvršé, potem bode dospelo zeló malo prodovja v stavbeni kanal in po njem v Ljubljanico in še to malenkost bode sprala najviša voda koj dalje, ker bo dnu pad zvikšan na '/íooo ? in se bode prodovje, ki pride po Malem grabnu v Ljubljanico, posedlo zaradi globoke struge Gruberjevega kanala še le tam, kjer se ta kanal združi z Lubljanico, tedaj na neškodljivem kraji. (Dalje prih.) Na vsak način se bode tu šlo le za male razločke višin med bregovi in prihodnjo višino najviše vode, tako Obrtnijske stvari. števila bolj pomenljivih malih obrtnij v deželah Stajarski, Koroški, Kranjski, Primorski in Češki in pa v vsi Avstriji brez Ogerske po plačevanji obrtnijskega davka. Sestavljen po gradivu statističnega oddelka trgovskega ministerstva. j Dežela Ime Leto male obrtnij e o M OD t-4 a o M o M >xn O "S Vi O cž « o M OO Vh O pl, a oo O >o Število obdavčenih obrtnikov Nabarvarji, lakirarji in malarji sob......... Peki......... Sodarji......... Bukvovezi....... Puškarji........ Strugarji........ Barvarji, belivci, apretêrji . . Mesarji in sušilci..... Strojarji.....\ . . Steklarji........ Zlatarji, srebrarji in juvelirji . Lončarji........ Rokovičarji....... Klobučarji....... Krznarji . . ...... Medarji in voščarji . . . . Zidarji in streharji . . . . Mlinarji........ Pasarji......... Lišpavke in izdelovalke ženskih oblačil ....... Jermenarji, sedlarji in torbarji Ključarji........ Kovači . . ....... Krojači ........ Čevljarji........ Milarji......... Vrvarji ........ Kleparji........ Kamnoseki....... Nogovičarji....... Tapecirarji J Suknarji Ura rji Koiarji , Tekavci Tesarji , Cukrarji Skupaj . © J* 00 b-i © SJO O S N > © 00 > < 289712 Občinske zadeve. Shod županov ljubljanskega okraja. V nedeljo 7. t. m. se je zbralo v gorenjem prostoru ljubljanske čitalnice izmed 35 županov ljubljanske okolice njih 27, kar je gotovo dobro znamenje, da klic dotičnega osnovalnega odbora ni bil palica ob skalo ali glas upijočega v puščavi. Bralci „Novic" se bodo še spominjali, da je prvo misel o „županskih shodih* uže predlanskem sprožil ravno v tem listu nek župan iz ljubljanske okolice, in da je ta misel prijela se, mora nas posebno veseliti. Zbrani možaki so bili vsi taki, da bi se smel vsak okraj, vsak narod ž njimi ponašati, in zborovanje, čeravno prvo take vrste, se je vršilo tako lepo, da se v kakem parlamentu ne vrši bolje in do-stojneje. Videlo se je pač, da so zbrani odlični možje občin ljubljanskega okrajnega glavarstva. Po imenu ne bomo navajali županov, ki so bili prišli, lahko pa rečemo, da bo tistim osmim , ki so bili zadržani priti, gotovo žal; drugi pot bodo pač radi prišli, če bodo le mogli. Pa zdaj k zborovanju. Za predsednika je bil voljen gosp. Martin Bavdek, župan udmatski, naprošen pa zapisnikar gosp. Anton Knez iz Šiške. Gospod Bavdek je sprejel volitev in s primernim ter gladkim nagovorom pozdravil zbrane tako-le: „Predragi mi tovarši gospodje župani! Jako me veseli, ker Vas vidim tako množico skup zbranih. Pozdravljam Vas danes tukaj pri prvem županskem shodu, o čegar potrebnosti in koristi smo se uže velikokrat pogovarjali, kedar koli nas je bilo več županov zbranih, in tudi po raznih časopisih se je uže večkrat o tem obravnavalo, ker gotovo je, da bi skupščina županov marsikaj koristnega izvršiti mogla, česar posameznemu županu ni mogoče, ker le v združenji je moč. Pa ne bom Vam na dalje popisaval pomena tega shoda, ker to Vam je uže tako znano iz povabil. Zatorej bi le opomnil, da z veseljem in srčnostjo pričnemo prvo delo , saj nam je vsem na srcu blagor, korist in sreča naših občin, toraj ne dvomim nad dobrim vspehom. Predno pa začnemo svoje delovanje, spomnimo se še velike sreče in veselja, katero nas bode zadelo to leto, da bodemo imeli v svoji sredi Njegovo Veličanstvo, našega presvitlega cesarja, kateri bode počastil našo deželo s svojim visokim pohodom. Zatoraj z navcluš-nostjo, kakor nam srce veli, zakličemo: Njegovemu Veličanstvu, našemu čez vse ljubljenemu vladarju, presvit-lemu cesarju Francu Jožefu trikratno „Slavo"!" Za to so bili vsi vneti in tako se je pričelo zborovanje. Prva na vrsti je bila volitev izvrševalnega odbora županov, to je odbora, ki ima to, kar bode o shodih županov sklenjeno, izvrševati. V ta odbor so bili voljeni gospodje: M. Bavdek, župan udmatski, za predsednika, prihodnji župan vrhniški za njegovega namestnika, za odbornike pa gospodje: Janez Knez, župan iz Spodnje Šiške, France Koščak, župan na Grosupljem, Vinko Ogorelec, župan v Šmarji, in Ad. Gallé, župan v Zgornji Šiški; za namestnika sta bila voljena gospoda: Ločnikar, župan na Viči, in M. Remškar, župan na Bre- zovci. Potem je župan iz Gorenje Šiške g. Gallé stavil in dobro vtemeljeval tri predloge, namreč: 1) da bi smel župan rabiti žandarje brez prejšnjega dovoljenja okrajnega glavarstva, pa na svojo odgovornost, in to brž potem poročiti okrajnemu glavarstvu; 2) da bi občinski zapori bili pri okrajnem glavarstvu, ker občine jih same nimajo; 3) izvrševalni odbor naj naredi prošnjo do deželne vlade, da bi spričeval o osebah, ki so pred sod- nijo zatožene. ne delali več župani, ampak dajali le poročila žandarski gosposki, ki je javna oblast. Zadnji predlog je bil utemeljen posebno s tem, da se marsikak župan boji dati pravo (to je slabo) spričevalo kakemu hudoclelniku, če se mu potem pri javni obravnavi bere, ker se utegne po prestani kazni maščevati nad njim, kar se je tudi uže res zgodilo. Vsi ti predlogi so bili sprejeti, le o drugem je zastopnik vrhniške županije izrekel željo, naj bi se zapor tam domá napravil na okrajne stroške. (Konec prihodnjič.) Obrtnijske zadeve. Govor poslanca kneza Liechtensteina pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 9. decembra. (Dalje in konec.) Sami mi bote pripoznali, gospođa, da je vsak dan svojega truda sit, in recimo, da bi tisti, ki postave daje, bil preveč v zadregi iti preostro sojen, če bi moral uže naprej ravnati se po navadah in nošah, ki se spreminjajo ali utegnejo tudi pri starem ostati, ali pa po iznajdbah, ki se morda za dobre izkažejo, morda pa tudi ostanejo le v možganih tistega, ki jih je iznašel. Tega ne bomo pretresali, pač pa to, da, če kakemu obrtu nastavijo pogin, potem, pa le potem je čas, da vlada poprime vse, kar ima v svoji oblasti, ali, da po posebni postavi skrbimo za take ljudi, ki bi ne mogli donesti dokaza zmožnosti, pa so tii in tam odvrženi. Poslanec Sahor nam je očital, da mi konservativci imamo tako nekak lov zoper tiste, ki od rokodelcev kaj jemljo. Pa prezrl je dvoje, namreč tiste, ki sami nič ne izdelujejo, in ti niso veliko vredni v gospodarski zadevi, pa jih je tudi malo. Druga vrsta pa je, ki sama izdeluje, in to jih je veliko, to je, da bi rekel, kar vse ljudstvo, in ravno ti imajo obrambo v postavah, katere poslanec Sahor obžaluje. Mi si ne želimo nazaj tistih časov , ki so bili vse drugačni, pa ne za las boljši od sedanjih. Potezamo se za „cehe" samo zato, ker to je edino pravo za obrtnike. Po tem pravu se nam delo ne zdi edino le zasebna reč, kakor se je morda do sedaj Vam zdela, marveč kal*pr dotičnemu po človeški družbi naročen posel. Delo, katero opravlja kmet na polji, delavec v delavnici, nam je tudi družbinsko uradnijski posel, kakor to opravlja poslovnik (brič) v pisarni ali častnik na bojišči. Obrt-nija ima enake zveze med tistimi, ki jo delajo, kakor med tistimi, ki od njih jemljo. Po tem se morajo ravnati vse postave, ki hočejo vrediti obrtnijsko življenje. In to načelo, gospoda, zdi se mi pravično, plodno in v prvi vrsti svobodoljubno, ker vsako pošteno rokodelstvo privrstí v veljavi najboljšemu; to je namreč zato , ker ga potegne iz najniže vrste kruhoborstva do bolj veljavnega stanu. Kako malenkostno in zavržljivo je to, kar se do zdaj tu in tam misli o rokodelcih in o delu! To, da je delo blago, katero ta daje in oni jemlje, so misli, ki se rodé pri branjevcih, više pa se ne vspnó. Listje , ki jeseni pada z drevja, naredi ob deblih gnojišča, iz katerih drevo spomladi vleče soka , in to listje je staro, iz katerega se tako rekoč izrodi novo zeleno perje. Če je to novo zeleno perje tako, kakor je bilo odpadeno, bote li rekli, da je drevo uže tako imelo, da ne prinese nič novega? Bo li zato njegovo perje manj zeleno, manj lepo? Nič lepšega bi si ne mogel misliti, kakor, če bi tudi brez njih dovoljeno, se mi skažemo koristne de bila ta slavna zbornica v tej zadevi ene misli in če bi lavcem, še predno jih bomo potrebovali pri volitvah. glavne točke te postave sklenili z veliko večino. Pa še nekaj bom povedal, gospoda! Zares tisti stanovi, ki kaj imajo, tudi postave dajó. Od nas, ki imamo premoženje in tudi gospodstvo v rokah, se nadja ljudstvo prave porabe te moči v pospeh njegovega blagra, kateremu je dan na dan nevarnost veča; Temu govoru je bila živahna pohvala Politične stvari. mi delali le za svoje stranske zadeve, katere ne pa da ka r Li aška pa naša država. kor moramo sprevideti — postajajo ljudem čedalje manj , kakor važne. Nam se utegne še veliko ropota pripetiti Francoski in Rusiji. Ozrimo se nazaj v zgodovino. Niso bili časi grozo vitosti, za katerimi je kar prišlo hudo prekucijstvo, Iz male Sardinjske nastala je s pomočjo Francoske poglavitno na stroške države iz manjih z našo kajti tlaka oslabi tiste, ki jo trpé. Ce pa v državi in družini važne naredbe svojega prvotnega cilja ne dose-zajo, če se kotlu preveč podkuri, bo počil. državo sorodnih državic in pa iz države papeževe se danja Laška. Macini, Cavur, Garibaldi in Napoleon III. bili so ustanovitelji njeni v dejanji, Viktor Emanuel pa po imenu. Akoravno je bilo po tej vtanovitvi zeló vse združeno v eno državo, kar govori laško, vendar se je še čul tu in tam krik. po katerem se je čul ali krik Poslanec Sahor ni prav povedal o francoski pre- obrnjen proti Francoski, da naj vrne Napoleonu odstop kuciji. Zakaj je nastala? Zato, ker so potrebne prena- N še večkrat pa proti Avstrijski, da naj iz redbe odlašali tako dolgo, da jih je neubogljivo ljudstvo pusti Laški še ne povrnjeni Trst in laško Tirolsko prisililo in prenaglilo se. Ko bi bil govornik svetoval, da naj storimo kaj novega, bi uže še bilo; ali rekel je, vskriž prišli zarad Ko ste si v preteklem letu Francoska in Laška na da naj ostane vse pri starem, in to je slabo. afrikanskih kolonij, čul se je laško-„irredentovski" krik zoper Francosko. Pri nas pa Naj povem nekaj o Francoskem. Tam je bila dr- je dala 5001etnica, katero obhajal je Trst preteklo leto žava in družba pred letom 1789. postavljena na fevdalno podnožje po teoriji; v praksi je bil pa to zeló razvit monarhičen absolutizem. Na papirji zapisani so » irredenti" povod se glasiti zopet » sila Pri tej priliki gla se je, kakor znano, najprej naša tržaška „irreden tovska" stranka v mestnem zastopu , v druzih tržaških bili viši plemenitaški rodovi za vodje pravosodja, uprave, družbah, v poitalijančeni Istri, z besedo in po časnikih policije in sin je celó za očetom postal kraljev namest nik po provincah. resnici pa je bil to cel kup za- domoljubno svečanost vse z namenom, zabraniti ali vsaj kaziti po moči to dolženih in pozlačenih kraljevih služačev, ki so sesali ^ j^ „nx^uw ^u, ^vicucili jn^uum, državni in kraljevi mošnjiček. Će so pa hoteli kedaj iti kateri so v svečanosti klicali cesarju: „zvesti smo ti in /Îaiymi nTTAÎrv ^«aUa ^ Z « "Lil ^ ^ — ~ ř7X7úofl fi 11 Ai^Am A Anf n fî ri m î i U Šio je irredenti zato p o r e k a t i Tržačanom domu na svoja namestništva , treba jim je bilo dovo- zvesti ti hočemo ostati zmiraj ljenja ministerstva. Tako je bilo in to je napravilo prekuc. Znano je da je to laško-„irredentovsko" mišljenje izraževalo precejšnje število tržaških bogatinov, kateri Potem omenja govornik, da dandanes pač velja svo- so se dosledno odtegovali vsemu vdeleženju te sveča- boda za vsakega, res pa je, da državo in njene prebi- nosti. Drug tak čin bil je v tem, da ie bila v zadnjem valce vlada bogatinstvo. Politično so ljudjé res prosti, trenutku pred blagoslovljenjem vkradena in raztrgana smejo sklepati resolucije in v verskih zadevah se smejo zastava novo-osnovanega „delavskega društva". Bomba izreči brezvercem in skleniti nezaupnico celó nebesom. od dne 2. avgusta, vržena na čelo veteranom, ki so šli Poglejmo — pravi govornik dalje - nasledke takih z bakljado častit cesarjevega brata, pokrovitelja tržaške postav svobodnega semena, se pač tisti milijoni svoje-voljcev, ki ste jih vi spravili na dan, ne morejo veseliti svoje nove veličastnosti. Če so kmetje, prežene jih ode- ruštvo iz lasti po dolgih sitnostih; če so rokodelci, jim odtegne konkurenca jemače, zaslugo in nazadnje celó razstave, nadvojvodo Karola Ludovik pa je bil veleizdajski čin najsilovitejše in najgnjusnejše vrste katerem so „Novice" obsodbo 5 0 rekle Dalj svojo uže v obširno iz se ne sme prezirati korak „irredentovcev tržaškega mestnega zastopa, kateri so izostali od one orodje ; ako so pa le delavci, ki so padli na dno z drugimi vred, jim ni nič zgubiti, nič dobiti. Tudi v naših naredbah je nekako nasprotstvo, lahko se kaj razruši, ako ne pridemo na pomoč še o pravem času. Zdaj končujem, gospoda! Prav dobro se mi zdi, da se je po prizadevanji odseka in vlade nekaj storilo za rokodelce — njih je 45 odstotkov prebivalstva — pa sem tudi popolnem svest si, da se mora tudi za delavce, ki so pomočniki fabrijskemu obrtu, brez odlašanja kaj zgoditi. Ponosen sem na to, da je konservativni stranki in vladi dano, za rokodelce kaj storiti, ali iz rok ne smemo seje ? v katero se je obsojevala dogodba z bombo od 2 avgusta, kateri so oni tako tihoma odobravali enako se sme prezirati odhod 70 tržaških bogat e v iz Trsta v Kormin oni dan, ko je bil slovesen vhod cesarjev v Trst. Konečno omenjamo še samo poglavitni čin „irre dente" , da nk-a morit bombo Tržačana, vojaškega beguna Ob in njegovih tovarišev J in kar bi , namenjen bilo okrog njega z njo To so bili na kratko čini laške „irredente" obrnj zoper obstanek naše države, zoper življenje cesarjevo spustiti tudi druge zasluge seči pod rame. ? namreč fabriškim delavcem zdaj In kaj je storila naša država v svojo obrambo do 9 Oberdank, na smrt obsojen zarad poskušenega umora > katerega je sam obstal, prejel je svojo zasluženo kazen; Našim nasprotnikom bo morda kdo pač neopravi- pomiloščenja, katero so nekako žugaje zahtevali laški čeno očital ali zameril da predlog, storé to iz bojazljivosti pred in še bolj prihodnjimi volilci „petakarj če bodo glasovali za naš sedanji Podvizaj irredentovci", skriti za dij ? dobrih razlogov privolil Nadalj zahtevala naša vlada, naj ji Laška izroči se biti delavcem pravični, da se nam konservativcem v sodbo sodeležnike Oberdankove, ker je med državama ne bo za hrbtom govorilo, da se brigamo samo za take dogo\ ljudi pogodba nasproti izročujeta hudodel > cem privolij ki imajo volilno pravico. Ako liberalci rokodel- nike gotovih vrst, med temi zarad umora zatožene to ? čemur so prisilj in kar bo In kaj nam odgovarja na to Laška? Gledé sozatožencev Oberdank-ovih odgovorila je -------. wviviuim UU^UTUUIU, kakor naznanjajo časniki, našim oblastnijam, da jih ne m največa zaslomba in tolažba onim , katerih se je ibanji drugih narodnih dru- štva drugače o vstrajnem or & izročiti, ker so zatoženi tudi zarad veleizdajstva, štev žalibože le preopravičen pesimizem poprijel. Poi- tako praznim izgovo- porno društvo si nabira uže doneske za zastavo, katero tedaj političnega hudodelstva rom tedaj prikriva Laška prelom mednarodne pogodbe si morda še letos omisli; najzanesljiveja zastav in prikriva ali svojo zvezo z „irredento", ali pa strah so pred njo notranja pravila s soglasnim delovanj Pa tega še ni dosti n podpira celo, proslavljanja obsoj Laška vlada tudi trpi so v Goi > ako bolj, nego v kakem drugem Rodoljubi mestu socijalno ker se po vsem, kar čuj vstavlja onim vedno o » soditi samo na Oberdanka, zahajajo popolnem razkropljeni; v družine drug k drugemu ne d veliko , gostilnic pa tudi ni takih bi se snovanim neredom dni „irredentovec" pri sodnij rastočim prav v slavo „irredente jim zdelo vredno shajališče. Nekateri vsled tega name- fix —* ------- I----- ' ---- ' w J7" - *uv»ajO po 1'^'VUU ljuuijwiioixiu 111 uiuguium >?JV'UL UA-u v Vidmu oglasil se je baje zadnje umetno družiti, kar se samo ob sebi noče podajati ki hoče neki s pismi do- Skušnja pokaže, ali se namera obnese; jaz samo opo minjam, naj se takoj začetkom varujejo vsake prenapetosti, bodi-si v tirjatvah duševnega delovanja, bodi-s formalnih zahtev o obnašanji, ki bi na pr. hotelo po- ledu ljubljanskih in drugotnih „jour » írredentov Zop T J71I. ov/umji, IVI ilU^U liv^rvi r> JJlOllll UU kazati, da sta laški ministerski predsednik in ministe vnanjih zadev imela zadnja 4 leta prav ozko zvezo z 1 A^f a trni 44 našega zastopnika v Rimu vržen je uže bil snemati društva nemških veiikošolskih buršev ali pa kamen in zadnje dni je nek rogovilež z revolverjem streljal proti njegovemu stanovanju. remonijel drage vrste, ki Slovencu ni priljublj navadi To so dogodbe. katerih 27. decembra m tem so tudi iskati razlogi, zakaj ni bilo cesarj vlada ne bo prezirala. Ton kli nekaj rodoljubov 3n ali v povabil je bil dr. Josip sebi m o o najbližjih potrebah da bi se posvetovali sad tega posvetovanja je sklep goče misliti na to, da bi obiskal v Rimu laškega kralja, sklicati 11. januarija v prostore goriške čitalnice » Ako bode Laška nam nasproti ostala taka, kakoršno spoznavamo iz zadnjih dogodeb, morala bo tudi naša vlada opustiti svojo zgodovinsko zaupljivost v poštenost sosedov in se zmiraj ravnati po tem dru štvenike „Sloge u ? ki se bodo pogovarjali in sklepali Pred vsem pa nam je treba ozira na to Lahi ali prime naša vlada brez odloga in odločno 5 kaj še posebej „irredentovci" počenjajo, da se . o osnovi slovenskih otročjih vrtov; 2. o ustanovi ljudske posojilnice za Goriško; 3. o peticiji do naučnega ministerstva , da napravi pri tukajšnjem izobraževališči za učiteljice poseben tečaj za poduk o vodstvu otročjih vrtov o peticij do se šeg del s krepk ujnej ko pretrga poital naučnega ministerstva za vpeljavo slovenskega učnega jezika na c. kr. deški šoli in na c. ' gimnaziji in realki v Gorici, in o peticiji janče vanje Trsta in Primorskega z Istro in Dal- do državnega zbora. Ob enem bo ta dan tudi volitev macijo vred sploh To je nujna dolžnost vlade; opominjali smo je te več o tem shodu novega odbora polit, društva „Slo Prihodnjič kaj dolžnosti uže večkrat, pa ne bomo nehali tega zahtevati dokler se ne spolni » Gorice jan dopisi. (Izv. dop.) Na prehodu v novo Gorica je dobila z novim letom nov časnik „Cor riere di Gorizia" , ki bo po dvakrat na teden izhajal Kdor razmere pozna, vé uže naprej , da je list vreden brat tržaških listov, ki gledajo čez avstr. duhu bo mirno vredovan meje kakem > je posneti tudi iz tega, da imenuje v samo „goste" mi je najprej poravnati še nekoliko leta. dolga iz starega Vreme imamo uže par dni suho-mrzlo in jasno; o praznikih pa je bilo vlažno in za Gorico nenavadno megleno. Včasih je bil celi dan jasen; potem pa se je štev. Slovence goriškega mesta došle iz slovenskih gor, in da se hu-duje na pr. nad tem , da se nedolžen koncert naznanja tudi v slovenskem jeziku! Z novim časnikom je dobila » r vlegla megla, kakoršno poznate le predobro okoli Ljub- ljane. slučajih po Dunajski gostje pa so menili, da se ob takih ulicah glavnega cesarskega mesta spreha ]ajo. u Skratka, tudi pri nas prekoračuje vreme meje 24. decembra p. 1. je imelo Gorici svoj redni občni zbor, kateri se je povsem pohvalno izrazil o marljivem in rednem delovanji dosedanjega odbora. Društvo šteje sedaj okoli 250 udov, katerim se sosebno tudi iz oko- svojih zakonitih navad, „braluo in podporno društvo" v Soča" obilo dela, katerega ji ne bo treba predelavati pač pa z močnim orodjem neobzirno trebiti. — L 1882. je bilo v Gorici rojenih 555 ljudi; umrlo jih je pa 659; poročenih pa je bilo 133 parov. — Mons. Zorn, novi škof poreški, bo posvečen 14 januarja v Gorici, in ga posveti naš knezo-nadškof v navzočnosti tržaškega škofa Glavine in škofa krškega (Veglia) Teretiča. Gorij prosinca. Včeraj bil je za našo faro lice tovariši pridružujejo, in je upati, da se po poti pri- merno nastavljenega poverjeništva društvo uredi kot or ga niz em ? ki bo raztezal svoje veje čez vse Goriško. Društvo si je prvo leto svojega življenja prihranilo okoli 450 gold, gotovine, ker mu po pravilih ni bilo treba prvih 6 mesecev za bolne ude ničesar plačevati in tudi po tem obroku ni bilo bolezni med društveniki. Vse kaže, da previdno gospodarstvo bo matico društveno od leta do leta množilo po mesečninah, pa tudi podpori od strani rodoljubov, ki brezizjemno imenitnost tega društva pripoznavajo. Tudi se ni bati pokvare, razdora ali mlačnosti, dokler bodo društvo vodili narodni poštenjaki in zanesljivi možje, kakoršni so na pr. zopet izvoljeni predsednik gosp. Povšé ali dr. Anton Gregorčič vesel in imeniten dan, ker odprlo se je „bralno društvo v Gorjah" z geslom za taka društva najbolj primernim: „Vse za vero, dom in cesarja". Tako se je pokazalo, da so se tudi Gorenjci pod sivim Triglavom začeli zavedati za narodno stvar, posebno ker so taka društva po GorenjsKem sploh še malo vpeljana. Društvu začasni predsednik, župan Ž u mer, je od pri društvo s primernim nagovorom, v katerem je razlagal, kaj so društva in kaj nam koristijo , naštel mnogovrstna društva in njih delovanje v prid človeštvu, potem razložil pravila, koristi in dolžnosti udov in društ-venike opominjal, z združenimi močmi delovati v poduk in napredek domačega kraja in naroda z zlatimi bese- dami našega pesnika Gregorčiča: „Ne samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan". in biček drugi delavni Potem se je vršila volitev odbora, odborniki. Potem pa je gmoten do- voljeni gg. Jakob Žumer v katerega so iz- župan __ —----------- —----i— 0 - o— v ----— u cv i\\j kj /juuiv/i ^ la [ju u y z čl p TC (Is 6(1 D i k £1 « J iXîlQZ ki daje poroštvo za utrjenje in pomnoženje dru- Šlakar, kaplan, za podpredsednika in blagajnika, Janko 1 Zirovnik, nadučitel j, za tajnika, Janez Poklukar j po- dobi od LVU. odborové seje sestnik in Žagar. Andrej Kobav, posestnik, Jože Crne, odseka o rokopisih * % A A ^ A • _ « A rf^k i « a . . _ A. Poročilo književnega D posestnik in živinozdravnik, Matija Globočnik, kupec, pa za odbornike. Tako se je ustanovilo vkljub mnogoterim oviram društvo v okolici našega daleč slovečega Bleda, od katerega smemo pričakovati obilo napredka za našo narodno stvar. Društvo ima ravno nasproti farne cerkve novo sobo in šteje uže zdaj okoli 70 udov. Naročilo se je na 12 različnih slovenskih časopisov in ima pri začetku čez 200 raznovrstnih, od dobrotnikov društvu podarjenih knjig. To društvo ima blagi namen, tudi kmetijstvo in obrtnijo podpirati in je prepustilo za gotove dni društveno sobo čipkarski šoli, po rajncem, prezgodaj umrlem Matiji Tonejcu-Samostalu ustanovljeno, katera dobro napreduje, po katerem obrtu se revna de- Posamezni nasveti Poročilo gospodarskega odseka Profesor Boštjan Žepič, rojen leta 1829. pri Tržiču, gimnazijski profesor klasičnih jezikov v Zagrebu, umrl je , kakor ravno zvemo bolezni isvtawui. ^UUIOIU CHŮVO filologa. Lahka mu bodi zemlj n ) i m včeraj m. po kratki ubimo Slovenci in Hrvatje izvrstnega predstoj mostana) mati Antonija Murgel ljubljanskeg skeg sa- je bila zopet dosedanja predstojnica te (Postne hrani leta svoje delovanj pričnejo dne 12. januarija luta, ovujo uciuvetuje, to je, tuai sprejemati aenar Na Kranjskem dobijo ta posel koj z dnem 12. ja tudi sprejemati denar lja sledeče pošte: Babno Polje, Be kleta vadijo k pridnemu delu in dobremu zaslužku. Upajmo, da bota bralno društvo in čipkarija dobro napredovala v poduk in korist naše fare. (Weissenfels), Bistrica Bohinjska, Bistrica ilirska (Veldes), Borovnica, Cerklje, Cirknica, Col, Belapeč Ljubljane Gospod deželni predsednik Andrej Winkler odpeljal seje za nekaj dni na Dunaj (Mestni odbor ljubljanski) vendar je tudi dal vpeljavo nove klavnice , Bled . „ , , Dol, Dolenja vas, Domžale, Gorenja vas, Idrija, Javornik, Kamnago- nca, Kamnik, Kočevje, Kokra, Koprivnik, Kranj, Kropa Krška vas, Krško, Ljubljana mesto in kolodvor, Logatec gorenji, Lukovica, Medvode i Moravče, Motnik Mozel i Mengiš, Mirna, Mokronog meščanom novoletnico. Podbrezje, Postoj Nemška Loka. Nova i Prem Radeče, Radna Osil Ra smelo se je v Ljubljani prodajati samo meso od živine doljica, Raka, Semič, Senožeče, Smlednik, Staritrgpri v tej klavnici zaklane. - Gledé vse druge živine ni Poljanah, Sv. Križ pri Litiji, Šentjanž, Šentpeter, Šent-bilo od nobene strani pomenljivega ugovora, ker se je ri}Pert, Šentvid pri Ljubljani, Škofja Loka, Šmartno pri večidel tudi za čas stare klavnice pod šentpetersko kasarno blizo tako ravnalo; drugače je bilo s klanjem Litiji, Šmarj Za Zalo Trojana, Tržič, Vrem, Zagorje pri Savi Še druzih za to odločenih i prešičev. — Prešičev poklali so prav mnogo ljubljanski na Kranjskem prične svoje delovanje kasnej krčmarji — se vé da, domá — ker je doma vsa pri- Stajarskem odločenih je v ta namen 280. prava, ker pri tem delu pomaga vsa družina pri izdelovanji klobas. posebno 112 pošt 00 pošt Na za Koroško Gostje dotičnih gostilnic pa (Slovenska gledaliscna predstava) ___ • i_ * i _ , ' Nasledki so^uže navajeni, gotove dni teclna ves ^zimski čas danes krive prisege", katera je bila sv. treh kraljev dan v - — * * ..... , bila je z veliko pohvalo sprejeta v tej jutri v tej gostilni dobiti za mali denar okusnih deželnem gledališči vsakovrstnih klobas. Vse to se je po Ljubljani po prostori vsi napolnj Naše občinstvo je prav za vpeljavi posilne klavnice, skoraj zgubilo v veliko škodo dovoljno, da nam'je po dolgem prenehanji dramatično krčmarjev in v nejevoljo gostov, pa tudi meščanov sploh; društvo priredilo zopet enkrat slovensko predstavo in prošnje krčmarjev do mestnega zbora, dovoliti, da bi Svoj redni občni zbor ima smeli prešiče zopet doma klati, do zdaj bile so zastonj. letošnjemu novemu letu zbralo se je iz narodne je s m. ob dramatično društvo 22. dne le večine mestnega zbora toliko odbornikov , da se silo, samo za tekoče leto, doseglo toliko težko pri- uri zvečer v čitalnični dvorani uradna „Laibacher Zeitung" dobila je od čakovano dovoljenje, pa s pogojem, da krčmar vse eno bâcher Wochenblatta mladega Plenerja nekaj odgovora, v katerem skuša ta škandalozno vredništvo ;;Lai- državnik dokazati da je plača klavnino in še stroške posebnega ogleda. Upamo, da s tem prvim korakom tudi za zmiraj ostane ugodno rešeno vprašanje, za katero se veliko število meščanov ljubljanskih mnogo bolj zanima, kakor za visoko politiko. [Javna zahvala.) Naša šola dobila je za „novo in pa vodje ustavoverne stranke nemški patrioti na Kranjskem — vse eno. Gospodj Schaffer, Deschmann, Schrey bi, kar se vidi, radi imeli, da bi jih vlada za njihove surovosti še hvalila in odli- . zmiraj * onim kovala, pa oni časi so, kakor upamo, pri nas zž minuli. — Nam se samo eno dozdeva, da „L. Z leto" prav častno naznanilo , ob enem pa tudi lep in gospodom od Deschmannovega organa z resnim in ob znamenit dar. Občeznani iskreni narodnjak, blagorodni širnim odgovorom skazuje preveč časti! gosp. dr. Jernej Zupanec, je kot ustanovnik „Glasbene Matice" v hvaležni spomin na to, ker je prve svoje uke sprejemal v tukajšnji ljudski šoli, blagovoljno določil, da bo ona (naša šola namreč) dobivala vse za njega določene muzikalije v dar in inventarno lastnino, katere bo Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Prihodnja seja državnega zbora je v 7) Glasb. Matica" izdala. Častno to naznanilo, kakor tudi ponedeljek 15. januarija z ne posebno zanimivim dnev- vse dozdaj izišle muzikalije je podpisani danes prejel; nim redom. Pretekli teden bil je Dunaj z okolico pohiti se toraj, spolniti svojo dolžnost ter izreči blago- zopet v veliki nevarnosti povodnji, katera pa vendar rodnemu gospodu doktorju najtoplejšo zahvalo. Bog mu konečno ni nastala tako huda, da bila v mestu sa- plačaj, in mu daj doživeti še mnogo zdravih in srečnih mem napravila pomenljive škode. Mnogo ljudi pa se je let! Slava! vendar moralo izseliti za čas nevarnosti. T Železnikih 4. januarija 1883. Drugod pa Jos. Le vični k, je Donava napravila veliko škode, podrla mostove, odnesla mline, preplavila polje, daleč navzgor in navzdol učitelj in načelnik krajnega šolskega svéta. p0 podonavskih krajih. Sicer se je vrtil tudi na Du (Odbor Matice Slovenske) zboruje v sredo 10. naji dan januvarja 1883. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. zapisnika o LVII. odborovi seji. 2. Naznanila prvosed- . Poročilo tajnikovoj oziroma knjižničarjevo o •s tva. , kakor po vsi Evropi ta teden razgovor politikov o samoumoru našega zastopnika v Parizu grofa W i m-Ďnevni red: 1. Potrjenje pfena in o smrti, pogrebu in naslednikih Gambette. Kakor piše „Vaterland" iz gornjeavstrijskega sa- Reichersberg, bil je tam gospodu poslancu mostana Gregorju D obelhammer-j u slo\ križ Franc Jožefovega izročen vitežki vala sv. zakramentov dre kel in branil to in predstojnika odgovoril je odliko\ reda in na govor samostanskeg Dobelhammer on vidi v njemu podeljenem najvišem odlikovanj znanje vodila krščanske države in popravi raztrošene laži, katera bi ne mogla biti bolj neja. kom. da po smrti tudi cerkven pogreb drugo njegovo k hilistič pnpo- zoper obrnj To kaže bolj kot vse 10 nestrpljivost Svečanosti pogreba in 6 nagrobnih govorov so bili najbolj zoper Nemško v bolj ali manj Odlikovanje to veljá vsem njegovim somišlj odloč- jasno in odločno naglašani volji, pri prvi priliki zopet izrekoma tedaj konservativnim poslancem gornje- Francoski vzela. seči po porenskih deželah, katere je leta 1870 Nemška avstrijskim, s katerimi ga tudi pošteno in veselo deli Sin našega poslanca grofa Hohenwarta, grof Hugo Hohenwart, nadlajtenant, zaročil se je z grofico Izabelo Marenzi. XXVI. izkaz doneskov za spominek dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniškega. Iz Pra (je — Kakor mnogokrat poprej, so zopet pri Gospod Rogač Anton, župnik na Ket smrti Gambettovi Mladočehi neprijetnosti napravili če skemu narodu, sebi pa zaslužili novo spričevalo ne zmožnosti s tem, da so telegrafično naznanili predsed niku francoske republike svoje nan Nabral preč. gosp. Janez Podboj gld. kr se bettovi ter zagrozil sovražnika Franc Politika" odločno protesti milovanje o smrti Gam kaplan v Vidu pri ZatiČni 5 »per Nem in Slova ? kupnega Praška 57 ra, da bi se izjava Mlado Čehov smatrala za izjavo češkega naroda, čegar po verjeni zastopniki so pri vsaki priliki 57 Kulavic Matija, župnik v Št Vidu pri Zatični . . . Podboj Janez, kaplan v Vidu pri Zatični . . . znali korist in potrebo Nemško ovinkov pri-Vkljub temu 55 Kij Janez kaplan v Št podtikajo nemško-nasprotni časniki one izjave vsemu češkemu narodu, pošteni nemški časniki pa jih dobro primerjajo s prepevanjem neraško-narodne pesmi 55 Vidu pri Zatični Turek Andrej, učitelj v pokoj v Vidu pri Zatični Wacht am Rhein i katero Schóner 55 Die 55 pri nas prav posebno navdušeni prepevajo in njegova garda Korban Josip, učitelj v Vidu pri Zatični . . 57 Te dni sklicali so tukajšnji „nemško-liberalci Schmeykal-om na čelu vélik shod in namei razpravo sila važnih zadev s so neki 57 Anžiček pri Zatični Kristan Ivan učitelj v Vidu Vidu pri Zatični c. kr. poštar ~—'w »M»«***** ^ivvtv^Y , po, uaiiicoLu pnučtiiuvčmm poldrugsto deležnikov sešlo se jih je komaj malo nad pa namesto pričakovanih Gospá Hribar Josipina, posestnica Podobnik Marija 40. Tudi znamenje časa, kakor se zdavnej opazuje tudi Gospića Minka v državnem zboru, da mnogo poslancev levice le z ne- Gospod Slivnik \ j 55 trgovec voljo in iz strahu pred napadi časnikov hodi po potih, Gospá Strmec Frančiška, kramarica katere jim kažejo Herbst, Chlumecky, Tomaščuk Vlada namerava nasvetovati za različne po povodnji in slabi letini poškodovane okraje Češke pri ministerstvu izdatne podpore; to jemljejo ustavoverci za povod, da bi se vendar še enkrat sklical češki deželni zbor. Gospod Klemenčič Josip', gostilničar kateri je tudi uže prištet k mrtvim Iz Rima Dne lastnije laške d op m. zasegle so sodnijske ob kip Oberdankov, katerega je 57 5? 57 17 55 Kunštek Anton, trgovec Pajek France, kmet Klemenčič Josip, kmet Fajdiga Jože, kmet . . Ihan Jakob, kmet . . Šmolc Jernej, klobučar Aubel Urban, urar hotelo ravno ta dan razkriti demokratično vseučiliščno Družba lovcev pod Gabrom društvo. Trije dijaki, kateri so vabila pisali Vladni „Diritto razkritju pod bili so zaprti, njihova stanovanja pa preiskana o 57 rt 57 57 57 rt 55 t7 57 50 » r> 50 rt 57 57 57 57 50 50 5*> 57 57 57 57 57 77 57 17 77 r» 57 ty 57 11 50 50 50 50 20 20 20 10 30 57 77 piše javno mnenje je žalostne do Skupaj K temu v zadnjem listu izkazanih 21 gld. 77 57 rt 57 5? 57 57 57 kr 1572 godbe zadnjih dni obsodilo. Upajmo, da se ne bodo po » 40 57 avlj ločno in sicer morala vlada temu nasproti prav od tko postopati. Ministerstvo se ne boji, ako bi se mu očitalo , da ne ravna liberalno. Ne sme se obotavljati v slučaji, ko so v nevarnosti najdražji po- Ne sme se dopuščati, da se Skupaj do zdaj 1593 gld. 40 kr. Popravek. Na zadnji strani lista 52. prêt, leta v prvi polovici zadnje strani 3. vrsti od gOJ obstanka domovine. namesto „zbor" v drug po Laški na ulicah prizadevajo zadrege, da se razmera i sosedni oblasti spravi ob velj teritorij4, mesto „leritorij izostal za besedo podlage prijateljstva doseglj j da 7 stavek ---------------~ r * * - w J j puLiiagc pí ijčtLCJjslY premakne in Laško prekucne v nevarna sanjarska pod ^Tr» i* 1 r\ CC W t ^ AV M ^ mrm mm I__Jř - 1 • T V 1 % • • « « zgoraj naj se bere „odbor", lovici, 20. vrsti od zgor pa: po 25. vrsti ravno tam pa je „je z d a j popolnem n e- To nam kaže, da ima Lašk vzetja za nas dosti, dejanj pa nikd uikih besed éh V poslednjem listu, str. 3, namesto : t u raba —- čitaj sestavku o slovstvenih stva ta raba, namesto lz Pari neral Chanzv 9tavek brez podmeta, Čitaj : k e r j je in poslednjem odstavku dne m umrl je nagloma ge (str. 4) namesto: Miklošičev stari čitaj: staroslovenski slo m. v Chalonsu s. sten vojak ; pogreb njegov bil je dne sijajin na državne stroške pol pogrebu Gambettovem so bili časniki zadnjih dni Republika sama vredila in plačala je pogreb po Žitna cena v Ljubljani 3. januarja 1883. Hektoliter: pšenice domaće 7 gold. 47 kr. banaáke moči sijajno. Časniki trdijo, da se v Parizu kaj tacega 8 &old- 88 kr* — turšice 5 gold. 50 kr. — soršice 6 gold. ni videlo, od kar so Cerkvene oblasti se prinesli truplo Napoleona 70 kr. rži 5 gold. 2 kr. ječmena 4 gold. 71 kr. beta je celo o J last pogreb niso brigale 5 ker Gam- Prosa 5 §old- 53 kr- ajde 4 gold. 23 kr. at katera zahte 93 kr. • * Krompir 2 gold. 59 kr. 100 kilogramov. ovsa 2 gold. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. #3 ► e* D »/ -v- C* < ? f ! ? I I