Št 302.
: Posamezne Številke po 4 vinarje. :
»JUTRO* izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah In praznikih — ob 3. nri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niitvu mesečno K 1‘—, z dostavljanjem na dom K 120; s poito celoletno K18-—, polletno K 9*—, četrtletno K 4'50, mesečno k 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
; Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in npravnlštvo je v Frančiškanski ulid št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravnlštvu. Ne-tranklrana pisma se ne sprejemajo, roko pisi se na vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In »ahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglaša nju popust. Za odgovor se priloži znamko
V Ljubljani, sobota dne 31. decembra 1910.	Leto	L
Neodvisen političen dnevnik.
Nova praksa pri sodišču.
Sedež novega predsednika deželnega sodišča Elsnerja ni še gorak. Za slovenske pravnike pa se že začenja uvajali pri sodišču prakso, ki stoji v diametralnem na-sprotstvu z dosedanjo, praksa, ki utegne postati za Slovence naravnost usodepolna. Pri graškem nadsodišču je kreiranih 110 avskultantskih mest, od katerih niso adju-tovana zadnja 4 mesta. Za avskultante se imenujejo po vrsti pravni praktikanti, ki so izjavili pri vstopu v sodno službo, da se hočejo posvetiti sodni službi. Število pravnih praktikantov dosedaj ni bilo določeno, marveč se je sprejel vsak prosilec in pri-delil službovanju sodn. dvor. v Gradcu, Ljubnu, Mariboru, Celju, Celovcu, Ljubljani in Novem mestu. Izjemoma so se praktikanti pri-deljevali tudi okrajnim sodiščem na deželi. Koliko pravnih praktikantov je lahko službovalo pri posameznih sodiščih je zaviselo doslej od potrebe pri sodiščih.
Dokler je bilo malo slovenskih kom-petentov so se pri graškem nadsodišču točno ravnali po teh načelih. Kakor hitro pa so se začeli Slovenci pogosteje oglašati za sprejem v sodno službo, je začelo postajati za gospodo v Gradcu neprijetno. Izmislili so si čisto nov način odklanjanja slovenskih pravnih praktikantov. Pod pretvezo, da je za pravne praktikante numerus clausus so začeli zapirati Slovencem vrata v uradne prostore sodišč. Že lansko leto je bil s tem izgovorom odklonjen slovenski prosilec P., letos pa se je ta praksa tako udomačila, da se je letos na ta način samo pri ljubljanskem sodišču odklonilo štiri prosilce za pravne praktikante.
Odklonjeni slovenski pravniki so se nato sprejeli pri sodišču kot odvetniški kandidati z obljubo, da se jim podeli po vrsti prvo izpraznjeno praktikant-sko mesto. Naši mladi juristi so se zadovoljili končno tudi s to odredbo v nadi, da postanejo v doglednem času praktikanti po vrsti, kakor so vstopili.
Ker pa je število slovenskih odvetniških kandidatov, ki čakajo na praktikant-sko sodno službo, vzlic vsem oviram in težkočam vendarle raslo, so gospodje v Gradcu zopet začeli tuhtati, kako tudi te odgnati od sodišča.
V poslednjem času je bilo imenovanih pri graškem nadsodišču več avskultantov. Čisto naravno bi bilo, da bi morali priti naši praktikanti, ki službujejo le začasno kot odvetniški kandidati, pri sodišču, v vrsto pravnih praktikantov. Čakali pa so nato zaman. Končno se jim je pa sedaj sporočilo, da bo za sprejem za sodnega praktikanta merodajna kvalifikacija in potreba pri posameznih sodiščih.
Ta najnovejša odločba je nečuvena, dosedanji praksi nasprotujoča odredba, ki je očividno naperjena edinole proti slovenskim pravnikom.
Nemški sodni predstojniki bodo slovenske odvetniške kandidate po svoje kva-lifikovali in njihovo kvalifikacijo tako uredili, da bodo imeli vedno in povsod Nemci prednosti Nemški sodni predstojniki bodo tudi po svoje utemeljevali potrebo novih praktikantov pri sodišču. Kadar bo prosil Slovenec, ne bo zanj prostora, kadar bo na vrsti Nemec, bo pri sodišču polno prostora. Interesantno je tudi, da se graško nadsodišče sklicuje na »numerus clausus* pri sodnih praktikantih, ne objavi pa koliko je praktikantskih mest. Tega menda zato ne store, ker bi lahko kontrolirali slovenski prosilci nove sprejeme in lahko svetu dokazali pristranost graškega predsednika Pltreicha.
Jasno je, da po tej najnovejši praksi nemški sodni predstojniki lahko delajo s slovenskimi sodnimi aspiranti kakor hočejo.
Ker je sedaj ljubljansko deželno sodišče dobilo za predsednika Nemca in ker pride tudi bržčas v Novo mesto za predsednika okrožnega sodišča Nemec, ni v celem graškem nadsodišču sodne inštance, kjer bi slovenski sodni naraščaj ne bil izročen Nemcem na milost in nemilost.
Ne smemo pa prezreti pri tej stvari še materjelne strani. Po obstoječi postavi ima prejeti vsak praktikant po enoletnem službovanju adjutuin letnih 1000 kron. Na zgorajšen način pa se hoče temu zakonu izogniti in na umeten način raztegniti brezplačno službovanje na daljšo dobo.
Dolžnost slovenskih poslancev, ne glede na politično pripadništvo, je, da pri centralni vladi najdejo sredstva, ki bodo takoj napravila konec upeljavi za slovensko sodno službo tako krivičnih in nevarnih novotarij!
Splošni pregled.
Poljaki In kabinet.
Krakovska „Nowa Reforma* piše odločno zato, da dobe Poljaki svoj upliv pri sestavi kabineta. Resnično je, piše list, da ima cesar pravico ministre določiti in imenovati, enako je res, da niti v Avstriji ni mogoč minister, ki nima za seboj vsaj ene stranke. Zakaj naj torej odide Bilinski, ako bi bili za ministre imenovani poslanci, ki nimajo aprobacije od strani poljskega kluba, ali celo poslanci, ki ne soglašajo s tem, da se čim preje izvede zakon glede vodnih cest.
Bodoči poljski minlster-rojak.
O prihodnjem poljskem ministru za Galicijo se v časopisih mnogo ugiblje. „Kurjer Lwowski* piše, da more postati poljski minister le odločen zagovornik vodnih zvez v Galiciji in da bi le takega javnost brez odpora sprejela. Kot tak mož se imenuje poslanec Andrej Kendzior, ki
daje s svojo osebnostjo vse garancije, da dobi minister-rojak zopet zaupanje in veljavo.
Deželna avtonomija v poljskem kraljestvu.
Krakovski „Czas* poroča: Ob priliki, ko bo varšavski general-guverner Skallon pri ministrskem predsedniku Stolypinu, naj bi se govorilo tudi o deželni avtonomiji v poljskem kraljestvu in naj bi se to vprašanje končno rešilo. V pisarni generalnega guvernerja je baje zbrano vse potrebno gradivo in primerni predlogi in gen. guverner bo baje predložil min. predsedniku gotove predloge, ki odgovarjajo njegovi življenski maksimi.
Poljaki in kadeti.
»Gazeta Warszawska“ je prinesla članek znanega voditelja poljske narodne stranke Romana Drnovskega, ki presoja delovanje ruske konstitucijonelne demokratične stranke in nje pomen v ruskem javnem življenju. Mnenje Drnovskega je, da uživajo kadeti in njih časopisje zelo malo ugleda med ruskim narodom in da so Poljaki slabo računali, ko so se nanje zanašali in da tako Poljaki ne smejo od Rusov in Rusije ničesar pričakovati. Vodja kadetov član dume Rodičev je odgovoril na to kritiko v pismih na Poljake, ki jih je priobčil v svojem organu, kjer pravi naslednje: Ne le za rusko vlado, ampak za vsakega, ki z resnim očesom gleda na razvoj Rusije, mora biti jasno, da sta družba in narod v nekem soglasnem razmerju in da oba ne gojita simpatij za to, kar se glasno v svet trobi, ampak kar ostane skrito na zborovanjih. Toda „Novoje Vremja* in drugi listi? Daleč je že čas, ko je bilo »N. V.“ edini list v Rusiji. Ako danes kdo zapusti Petrograd in se pelja na jug, kmalu tega lista več ne vidi. Toda je uplivno? Da, povsod, kjer so uplivni uradniki. Vedno se izve, kaj hoče birokracija, naj že gre v Mandžurijo, v Perzijo, na Poljsko, k Jalu. Nič več. Za rusko literaturo in za žurnali-stiko so ideje in čuvstva, ki prevevajo današnjo politiko, tuje ... Tako hoče Rodičev opravičiti očitanja, da kadeti nimajo upliva na narod.
General M. Botjanov in grof VVitte.
„Novoje Vremja* prinaša odgovor generala M. Botjanova na izjavo grofa Witteja glede portsmouthskega miru. M. Botjanov pravi: Kakor preje, tudi sedaj ne smatram za potrebno, da predložim javnosti dokumente, ki jih imam v rokah. Diskusija in polemika o nesrečni rusko-japonski vojni se ni začela od moje strani, ampak sta jo začela grof Witte in Kuropatkin in če se postavimo na stališče, da se dokumenti ne smejo priobčiti, potem je ta polemika večjega pomena, nego moje pismo. General Kuropatkin pravi v pismu na generala Re-digerja, da bi se mir ne bi smel skleniti, s
čimer se nihče ne more strinjati. Obenem pa se v pismu trdi, da je bila naša armada le pri sipingaiskih pozicijah pripravljena za napad, dočim je tudi pri Ljaojanu prodirala. Ako grof Witte za časa pogajanj ni dobil od nikoder nikakih poročil, moram isto trditi tudi jaz in sem se zato umikal. Ker sem upal, da bo kmalu sklenjen mir, sem hotel prisiliti sovražnika k bitki, kar bi imelo upliv pri odločitvi miru. 29. julija je bila naša pozicija dobra, toda 19. avgusta je bilo sklenjeno premirje.
LISTEK.
Slovenci, Slovenke!
Nemci in Italijani povsod in ob vsaki priliki kažejo na miljone, ki jih šteje njihov rod. Tudi Slovani smo ponosni če moremo nasprotniku v številkah povedati koliko mi-ljonov. nas je več kot njih. In baš avstrijski Slovani smo primorani računati s številom svojih rodnih bratov. Nemška vlada, nemške dežele, nemške občine bi najraje videle, da bi v Avstriji Slovanov sploh ne bilo. Kjer nas vidijo, bi nas najraje zatajili, merili pravico kakor da bi naši ljudje ne bili enakovredni njihovim. Kjer nas ne vidijo se s povdarkom sklicujejo, da nas ni.
Ljudsko štetje, ki se vrši v prihodnjih dneh pokaže koliko Slovencev prebiva v naši državi! Zato pa rojaki vsi na krov! Niti eden izmed nas se ne sme izgubiti! Ponosno naj vsakdo pove: Slovenec sem! Biti slovenske krvi bodi Slovencu v ponos!
Slovenski hišni gospodarji! skrbite da bodo vsi Slovenci, ki prebivajo v Vaši hiši zapisani v naznanilnici za ljudsko štetje kot Slovenci. Vsakega posameznika je škoda. Slovenci, ki stanujete v hišah nemških gospodarjev, bodite previdni. Na-znanilnice mora izpolniti vsak družinski glavar oziroma najemnik in vsakdo je sam odgovoren za točnost — podatkov. Ako bi torej Slovenec navedel nemščino kakor občevalni jezik, bi se mu utegnilo zgoditi, da bi bil kaznovan radi neresničnosti napovedi Slovenci, ne puščajte torej naznanilnlh pol, da bi jih Vam nemški hišni gospodar Izpolnjeval! Kdor ne zna sam izpolniti pole, naj se oglasi v lokalih, v katerih bodo na razpolago naši ljudje, ki bodo pole izpolnjevali brezplačno.
Slovenci, Slovenke, ki služite pri nemških gospodarjih, vsakega izmed Vas se mora vpisati v naznanilne pole. Tudi Vi ste Slovenci, tudi Vi Slovenke. Pomnite, da Vam je dala mati, Vaša družina, Vaša lepa rodna zemlja prvi občevalni jezik, ki je Vaš materni jezik. Vaš občevalni jezik torej ni oni, katerega morda Vam vsiljuje v službi, nego oni, ki ga Vam določa Vaša narodna zavest, narodni ponos! Tudi Vaš občevalni jezik je slovenski! Zato zahtevajte, da Vam Vaš gospodar vpiše v
M1CHEL ZEVACO:	-----
Otroci papeža.
Roman is rimske zgodovin*.	1201]
„Vi! Ako ne s svojimi besedami, pa vsaj s svojim vedenjem, s svojim početjem in gibanjem. Vi ljubite hčer grofa Almo, tisto, ki jo imenujejo Beatrice. V votlini nad Anijem sem vas videla nesrečnega! skušali ste prikriti svojo bolest pod navidezno brezskrbnostjo in veselostjo . . . Kakor da bi bilo mogoče skriti ljubezen, otrok moj! Vaša veselost je bila mrzlica ... in jaz sem videla, da ljubite! ... Še boljše sem to spoznala kasneje, ko sem videla, s kakšno obujmo zavistjo ste gledali zarjo sreče, ki je vstajala nad vašim prijateljem Rafaelom ... Saj vam pravim, da sem se zanimala za vas, sinko moj . . .
»Po skrbi, s katero ste poizvedovali o Cezarjevih marših in o bližanju njegove armade, sem spoznala, da se zanimate za Monteforte ... Po Giacomu, ki mi je vsak dan pošiljal odposlanca — kajti tudi jaz sem se imela vzrok zanimati za Cezarjevo početje — sem izvedela, kakšno je bilo vaše ravnanje v Montefortu ... Vi edini ste preprečili Cezarjev napor ... In vi ste storili to vse potem, ko vam je bil Cezar ponudil poleg sebe sijajno življenje. Za moje oči je vaša skrivnost zelo jasna . , . Ljubili ste mlado grofico.*
Medlo oko stare Mage se je bilo oživilo. Svetilo se je od gorke simpatije, kakršna je bila redek pojav pri tej ubogi nesrečnici. Ragastens je nem od začudenja poslušal izvajanja Rose Vanozzo.
»Gospa,* je dejal naposled, »čemu bi vam prikrival to resnico, ki ste jo čitali v mojem srcu kakor v odprti knjigi 1 ... Da, res je, ljubim grofico Beatrice ... in ker ste ugenili moje trpljenje — prav pravite, da trpim, ker je ona izginila.*
»In prišli ste jo« semkaj iskat ?“
»Ne vem, kako da me navdajate s takim brezmejnim zaupanjem ... Da, gospa, prišel sem na Caprero z upanjem da jo najdem ... A to upanje mi pripravlja morda samo razočaranje, ki ga ne preživim . . .“
»Ali se bojite, da je Lukrecija umorila njo, ki jo ljubite?*
»Ah, da,“ je dejal Ragastens in vzdrhtel, »bojim se... Morebiti prihajam prepozno! ...
»V tem pogledu se lahko pomirite.*
»Kaj hočete reči? Ali vam je nemara kaj znanega? Ah, gospa, če je tako, govorite, rotim vas . . .*
»Ničesar ne vem,* je dejala Maga počasi. Sklepam samo, to je vse! . . . Toda povejte mi, ali ste bili kdaj v ožjih stikih z Lukrecijo? Ali ste jo videli ... Ali je kdaj govorila z vami? . . .“
»Žal, da ... v mojo nesrečo.*
»Lukrecija je dala umoriti svojega soproga, nesrečnega vojvodo Bisaglijskega, ki niti ni oviral njene častihlepnosti, niti njenih pregreh. Strast, močnejša od neštetih strasti, ki so prebivale dotlej v njenem srcu, je edina mogla tirati Lukrecijo do tega umora . ..Ali vas je Lukrecija ljubila?* »To je mogoče, gospa . . .“ je dejal Ragastens z nekakim pridržkom.
»Zdaj sem prepričana, da je bilo tako. Lukrecija je morala v svoji žarki domišljiji zasnovati načrte, ki so bili zavrženi. Odtod njeno maščevanje.*
»Vse, kar govorite, je čista resnica! . . .“
Maga se je bledo nasmehnila.
»Vidite, kako dobro poznam Lukrecijo,* je dejate majaje z glavo.
»Toda kaj ste mi rekli, gospa?* Da Lukrecija n stregla Beatrici po življenju! ... Po čem sklepati to? . .
»Saj vam pravim, da poznam Lukrecijo. Ona vas ji hotela zadeti v dno srca. Ne samo, da vam je hotela pri praviti trpljenje, nego iskala je tudi kakih posebno rafino vanih muk za svojo tekmico."
»Groza vas je poslušati,* je dejal Ragastens, bled ka kor zid.
»Smrt,* je nadaljevala starka, »ni trpljenje v Lukreci jinih očeh. »Vajena umora, je ona nehala smatrati smrt z; strašno kazen. Ona ubija samo takrat, kadar hoče nagic odstraniti kako zapreko. Toda kakor hitro ji je do maš^e vanja, se Lukrecija nasprotno, boji, da ji ne bi smrt ugra bila njene žrtve. Ona jo bo umorila, da, toda počasi, ne 5 sunki bodala ali s strupeno pijačo; strla ji bo srce, pokrite jo bo s sramoto in jo vrgla pred vas takrat, ko bo nesrečnica rajša trpela smrt kakor en sam vaš pogled nase — ir tistikrat se bo Lukrecija pasla nad obupom vaju dveh, sledila vama bo ter nevidno prisostvovala vajinemu temnemu poginu
»Oh! ... To je strašno, kruto!* je kriknil Ragastens s hropenjem brezupne bolesti. „Ta ženska je torej resničen satan! . . .“
In prijel je Mago za roko.
»Toda odkod jo tako poznate? . . . Kako ste mogli tako natanko uganiti njeno dušo ? . . . Torej prihajate tudi vi raradi nje ... In je ona tudi proti vam zasnovala kako strašno maščevanje? ... In je tudi vam tako zagrizena, besna in neusmiljena sovražnica? . . .*
-----------------------------  (Dalje.)
naznanllnice slovenski občevalni jezik!
Ne .bojte se pritiska od nobene strani. Če Vam bo kdo samo poskusil delati krivico, oglasite se pri nas! Doletela ga bo žaslužena kazen, pa naj bo kdor hoče.
Zavedni Slovenci! Vaša dolžnost je, da vpišete v naznanilnice sebe in svojce, Vaša dolžnost je pa tudi, da pazite na Odvisne in nezavedne, da ne bodo po-množevall vrst naših nasprotnikov!
Slovenci! Ob zadnji uri: Na delo!
Dnevne vesti.
.Narodni Socljalist", glasilo narodno-socijalne stranke, ki se baje osniva na Slovenskem kot podružnica češke narodno-socijalne stranke, je izšel in takoj prva številka je bila — zaplenjena. Državno pravd-ništvo je zaplenilo naslovno sliko — iztegnjen meč. Obsojamo to neumestno konfiskacijo, ker ta iztegnjeni meč res ni nevaren obstoju države, pač pa zelo neokusen in tudi neumesten, ker meč se gotovo ne nahaja v programu nove stranke, ki ima že svoj organ, ne ve se pa še vedno nič o tem, kateri so ti ljudje, ki so čutili potrebo osnivanja nove slovenske stranke? Zakaj se ti ljudje skrivajo, zakaj ni njihovih imen v prvi številki njihovega organa?
Pozor, Slovenci! Pruski Nemec Kreutzer, posestnik in trgovec v Šp. Šiški, je sam izpolnil vse popisovalne pole strank v svoji hiši za ljudsko štetje in je vse vpisal kot Nemce, četudi so vsi sami Slovenci! Pazite, Slovenci, in čuvajte se!
Shod v Mostah. Prvotno se je nameraval prirediti v Mostah javen shod. Ker pa je c. kr. glavarstvo to v zadnjem tre-notku onemogočilo, se vrši shod v Mostah kot javen društven shod „Skale". Ovire, ki jih dela shodu v Mostah c. kr. okrajno glavarstvo pa nikakor ne bodo strašile, da bi udeležba na tem društvenem shodu, ki se vrši javno, ne bila še lepa. Moščanl, v nedeljo vsi na shod!
Odgovor deželnemu glavarju pl. Šukljetu. Na sv. Treh kraljev dan ob 10. Uri dopoldne se vrši v veliki dvorani Mestnega doma velik javen ljudski shod^ na katerem bo med drugim odgovarjal deželni odbornik dr. Ivan Tavčar na članek v .Slovencu”, ki ga je zagrešil na sv. večer glede novega cestnega zakona deželni glavar pl. Šuklje.
Z ozirom na prevažno ljudsko štetje otvori .Prosveta” za Ljubljano in predmestja centralno informacijsko pisarno, kjer se bodo izpolnjevale brezplačno popisovalne pole ter dajale vse tozadevne informacije. Jemale se bodo zlasti tudi na znanje vse pritožbe glede pritiska od strani Nemcev, zlasti hišnih in službenih gospodarjev v zadevi občevalnega jezika. Pisarna bo odprta v .Narodnem domu” (pritličje na desno) od danes naprej vsak dan dopoldne od 9 do 12 in popoldne od 3 do
7 ure. Slovenci! Ne dajte se terorizirati od Nemcev glede občevalnega jezika in naznanite nam takoj vsako nasilje, da se bodo storili nemudoma primerni koraki!
Šentjakobčani! Danes v soboto, v nedeljo, pondeljek in torek popoldne od 3 do
8 ure izpolnjuje .Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj” popisne pole za ljudsko štetje za vsakega farana brezplačno. Kdor želi glede tega pomoči in glede ljudskega' štetja pojasnila, naj se zglasi v gostilni pri Zupanu na sv. Jakoba trgu, kjer bo v omenjenem času posloval društven odbor. Prinesite s seboj rojstni list, domovinski list ali delavsko knjižico.
Mali listek.
Književnost, gledališče in umetnost. »Jug”.
V Splitu je začela izhajati nova mesečna revija .Jug”. Urejuje in izdaja ga Milan Marjanovič. Že ime urednika nam jamči, da dobimo z .Jugom” lepo revijo na slovanskem jugu. Prva številka je ravnokar izšla in je naravnost krasna po svoji zunanjosti, ima pa tudi zelo bogato vsebino. Cena reviji je zelo nizka, znaša za celo lfcto 12 K, za dijake in učitelje 10 K. Vsaka številka obsega 40 strani kvart formata, ima poleg tega dvoje umetniških prilog in stalno prilogo 32 strani poučno-kritične biblioteke. Poleg tega dobe naroč-riiki še posebne priloge.
»Prinesite z vašim novim listom v naše razmere malo jasnosti, miru in veselja in bratske ljubezni, sicer podivjamo popolnoma.” Tako je želel .Jugu” neki sodobni hrvaški književnik in te besede je dal .Jug” sebi na čelo, hoče vršiti kulturno delo na jugu. Zato ga pozdravljamo in priporočamo.
Prva številka prinaša poleg predgovora, ki smo ga omenili, sledeče članke: Jugoslovanska osrednja banka, od ing. P. Senjanoviča. A. Dobronič: Glasbeno izvajanje. I. Bulič: Naše industrijalno in zdravilno bilje. R. Bačič: Desorganizacija hrvaškega založništva. Dr. F. D. Marušič: Rudarstvo v Dalmaciji. Marginalia. Iz knjig in
Slovenski uslužbenci in uslužbenke!
Opozarjamo Vas, dp je gospodar ali delo-jematelj po zakonu prisiljen, da Vas vpraša k katerem občevalnem jeziku se priglasite (to se pravi kake narodnosti da ste). Gospodarji so ravno tako po zakonu prisiljeni, da Vaše izpovedi svojevoljno ne .popravljajo” in da Vas ne smejo silit, da se priglasite k nemškemu občevalnemu jeziku. Kdor nezakonito postopa zapade kazni 4 do 20 K ali Štiri dni zapora.
Politično, gospodarsko In izobraževalno društvo za vodmatskl okraj naznanja svojim članom in sploh .Vodma-čanom”, da bodo društveni funkcijonarji brezplačno izpolnjevali pole za ljudsko štetje od 31. t. m. do 5. januarja 1911 v popoldanskih urah od 3. do 7. uri v društvenem lpkalu Jenkova ulica štev. 7.
Našim političnim društvom. Ker je v mestnih predkrajih mnogo delavstva in ljudi, ki ne znajo pisati, oziroma sami na-znanilnic za ljudsko štetje spolniti, naj jim pri tem pomagajo člani teh društev oziroma odborniki. S tem bo ljudem marsikaka pot prihranjena, uradom pa delo olajšano! Torej: pomagajte ljudem !
Klerikalci za nemške srednje šole.
V slovenskem profesorskem društvu je včlanjenih okoli 250 slovenskih srednješolskih učiteljev ne glede na politično naziranje posameznih članov. Kot strogo stanovska organizacija se profesorsko društvo poteguje zato, da pribori slovenskemu narodu, enotnih samoslovenskih srednjih šol, kojih absolventi bi pa tudi dovršeno nemški znali. Na predvčerajšnjem zborovanju profesorskega društva je bil soglasno sprejet sklep, da se zahteva slovenski pouk na naših mešovitih srednjih šolah tudi iz matematike, zgodovine in drugih predmetov, ki se še danes na kvar mladini in pouku poučujejo v blaženi nemščini. Vsak zaveden Slovenec mora prizadevanje naših profesorjev pozdraviti. Priznati mora tudi vsakdo, da so v prvi vrsti naši srednješolski pedagogi kompetentni o takih stvareh sklepati. Njihovo mnenje, osobito, če je sklep njihovega občnega zbora soglasen, mora veljati za slovenske politike obvezno. Klerikalcem pa ni prav, da se potegujejo slovenski profesorji za samoslovensko srednješolstvo in pišejo v včerajšnjem »Slovencu” za nemške srednje šole. Kar slovenski profesorji s trudom počasi zidajo, hočejo brezvestni klerikalni politiki z enim mahom podreti. Ali hočejo zopet Nemcem napraviti usluge za protiusluge?
Poziv slovenskim, hrvatsklm In srbskim kiparjem. Umetniška razstava v Krakovu. Odbor društva poljskih kiparjev .Rzezba” (Resba) v Krakovu javlja, da otvori početkom sledečega leta (1911) v dvoranah »Umetniškega Paviljona” II, izložbo skulpture, ter poziva vse umetnike, da se je udeleže. Ker se je prva izložba lanskega leta jako dobro iztekla in ker je tako grupiranje edino skulpturnih del vrlo koristno in poučno za spoznanje evolucije te vrste umetnosti in glavnih •struj, ki danes vladajo v njej, se imenovani odbor obrača ne samo do umetnikov-Po-ljakov, ampak tudi do vseh drugih slovanskih, in na tem mestu zlasti slovenskih, naj izvolijo pristopiti k temu umetniškemu podjetju in dado priliko, da poljski kulturni svet spozna glavne črte umetniških teženj, idej in temperamentov pri južnih Slovanih na polju skulpture. Izložba bo obsegala ne samo del samostalne skulpture, ampak tudi dela dekorativno-skulpturalne industrije in arhitektonski ki parske ga slikarstva. Vsak slovanski umetnik more poslati svoja dela. Zadnji rok
člankov. Amerikanke. Nezadovoljnost kot gonilna sila napredka. Človekova volja go dela. Književnost. Čedomil Jakša. O epigramu. Nove knjige. — Umetnost. Medu-ličeva izložba v Zagrebu. Andjeo Uvodič. Tujski promet. Oblike tujskega prometa. Tri mesta. Dalmacija v knjigah. Naši kraji. Kult prirode. Marjan. Dijaštvo. Naše dija-štvo in kultura. Mlada Hrvatska in kultura. Prva številka ima pet prilog in sicer: Tolstoj in Bethoven, karikaturi od znanega karikaturista Uvodiča. Dve prilogi prinašata slike iz Dalmacije (po fotografiji). Poučno-kritična priloga prinaša Marjanovičeve književne študije, ki so izšle v raznih listih. ,Jug” izhaja v začetku vsakega meseca.
»Slovenski Jug”.
Velezanimiva tedenska srbska revija .Slovenski Jug”, ki izhaja v Belgradu pod redakcijo univ. prof. Markoviča, ima v zadnji številki sledečo vsebino: Usoda falsifi-katorjev; L. V.: Stoletnica Stanka Vraza v Belgradu, M. B.: Pismo z Dunaja. — Politični pregled: Srbija (Koalicija v krizi, Va-sičev proces, Masaryk in Hinkovič v Belgradu) D. B. Slovensko. Dalmacija (Ožje volitve v Aoki, Politična organizacija Srbov v Primorju, Organizacija srbske dubrovniške omladine) Stara Srbija in Macedonija. — Književni pregled: Srbsko prosvetno društvo. Ekonomski pregled: Budžetske dvapj-stine. — Listek: Ksaver Meško: Mrtva sreča, Milan Pugelj: Bele breze, Cilingirov: Opelo. Hristov:	Pesem, Cvetko Go-
ža pošiljatev del je 2 0. januar 1911 in to pod adreso »Zarza.d Rzezby (Uprava Skulpture) T. S. P. Krakov (Galicija) pl. Szczepanski. Vse troške za pošiljanje tja in nazaj bi morali na sebe vzeti sami umetniki, ako ni bila v tem vprašanju med dotičnim umetnikom in odborom društva sklenjena posebna pogodba. Toda uprava .Rezbe” bo skušala od uprave .Društva lepih umetnosti* (T. S. P.), čegar last je Paviljon in od katerega je ona odvisna materijelno, dobiti toliko, da izjemno vse troške (ali vsaj polovico) za pošiljanje del jugoslovanskih umetnikov vzame na sebe in ako bode teh del pri-lično mnogo, da jim da tudi posebno dvorano, poseben del v izložbi in v katalogu. Natančnejša razjasnjenja v tem pogledu se bodo objavila naknadno. Zato se prosijo vsa društva in vsi poedini umetniki-kiparji slovanski, zlasti jugoslovanski, da se čim preje prijavijo. Vsa pisma in prijave je treba pošiljati na gornji naslov. Umetniško komisijo tvori jury društva »ftzez-ba“, ki ji sedanjo upravo reprezentirajo umetniki-kiparji: prof. K. Laščka, K- P u-get in J. Ščepkovski.
Predavanje ^Akademije”. Včeraj zvečer je predaval v Mestnem domu g. dr. Pečar o amerikanski ženi. Predavanje je bilo zelo mnogoštevilno obiskano, posebno damskega sveta je bilo mnogo. G. Predavatelj je očrtal življenje in delo amerikanskih žen ter je odgovoril na nekaj posebnih vprašanj, ki so mu jih stavile poslušalke. Predavanje je bilo zanimivo, kakor zadnjič, dasi ni moglo nuditi toliko raznovrstnih zanimivosti. G. predavatelj je žel za svoje predavanje hvaležnost poslušalstva.
Glas Iz občinstva. Med prve naloge bodočega občinskega sveta bo spadala tudi — zgradba nove mestne hiše. Ljubljanski rotovž je bil že po potresu nujno potreben. Kmalu ne bo za najnujnejše potrebe prostora. Stranke in uradniki se v tej stari in temni hiši počutijo tako, kakor jetnik v temni ječi. Smrad, tema in vlažnost, to so dobrote, ki jih uživa v tem zanemarjenem poslopju tako uradništvo kakor občinstvo. Zgradite torej takoj nov magistrat na zdravem odprtem mirnem kraji!
V mestni klavnici so dodelali ledenico. Ko bi napravili še potrebne hladilnice, bi bilo marsikateremu nedostatku odpoma-gano.
Iz vlaka skočila. Predvčerajšnjem popoldne je stopila 65 letna, zakonska delavka Marija Jug iz Iške vasi ob pol treh na dolenjskem kolodvoru na vlak. Ko je vlak že odšel iz postaje, se je spomnila, da je v čakalnici na kolodvoru pozabila svojo ogri-njačo. Zato je skočila iz vlaka in pri tem tako nesrečno padla, da je obležala nezavestna na tleh. Načelnik postaje in neki stražnik, ki sta opazila nesrečo, sta ji prihitela takoj na pomoč in jo odnesla v čakalnico, kjer je polagoma prišla k sebi. Pozneje so jo z rešilnim vozom odpeljali v deželno bolnico, kjer je zdravnik konstatiral, da si je jako močno pretresla možgane.
Nesreča. Na božični večer je prišel 16 letni čevljarski vajenec Josip Polajnar v trgovino Jakoba Podvornika v Spodnji Šiški, da bi si nakupil nekaj stvari. Pri tej priliki je potegnil iz žepa flobert-pištolo, ne da bi vedel, da je nabasana in jo pokazal Podvorniku. Pri tem pa je tako nesrečno zamahnil z roko, da se je pištola sprožila in zadela Podvornika v trebuh. K sreči je bil isti samo lahko ranjen.
Nepošten hlapec. Pred kratkim je naročil posestnik Peter Stepič v Spodnji Šiški svojemu hlapcu Urbanu Prosenu naj odpelje gnoj na barje na njegov travnik.
lar: Levec Klemen. — Beležke: Predavanje Vitovskega. — Kakor se vidi, nudi .Slovenski Jug” zelo raznovrstno vsebino ter hoče pojasnjevati vsa važna vprašanja na jug, zraven tega pa podaja razne krajše stvari iz jugoslovanskih literatur (Tokrat v slovenskem originalu dvoje pesmi).
.Svetovna knjižica" X. zvezek.
Pravkar je izšel v »Goriški tiskarni” A. Gabršček v Gorici X. zvezek »Svetovne knjižnice”: »Kapitan Hateras ali Angleži na severnem tečaju*. Francoski spisal Jules Verne. Knjiga je jako zanimive vsebine in posebno pripravna za dijake, ljudske knjižnice in ono občinstvo, ki ne mara brati romanov.
Jules Verneja spisi so se našemu občinstvu jako priljubili in vsak rad prime v roke tako knjigo.
Cena broširani knjigi je 3 K, s poštnino 3‘20 K.
Češka visoka šola za politične vede v Pragi
se je konečno ustanovila. S tem je bila izpolnjena davna želja vsem onim, ki so se hoteli posvetiti politiki in žurnalistiki ter so si želili pridobiti za to sistematične izobrazbe. Pred vsem se je za to idejo zanimal izvrševalni odbor svobodomiselne stranke, ki je daroval šoli 500.0 K letne subvencije in ji preskrbel primerne prostore. Prvi kuratorij češke visoke šole za politične vede sestoji iz dvajset največjih
Hlapec je to sicer storil, samo s to razliko, da je prodal gnoj med potjo nekemu ljubljanskemu gostilničarju in sicer štiri vožnje po 2 K. Prosen je izjavil, da je gnoj prodal samo radi tega, ker je bila pot na barje preslaba. Toga Stepič mu tega ni verjel in ga je takoj odpustil. Orožniki pa so mu poskrbeli njegovo bodoče prenočišče in ga odpeljali na sodišče.
Surovi sinovi. Na Karolinški zemlji stanuje neki priletni, vpokojeni cestni pometač, čegar otroci so strah vseh sosedov. Kljub temu, da so bili že večkrat sodnijsko kaznovani, so zadnje dni ravnali z očetom kakor s kako živino. Prihajajo skoro vsaki dan pijani domov in potem davijo svojega očeta in mačeho. Na praznik sv. Štefana so polomili doma vse stole in klopi. Obžalovanja vredni oče se je konečno vendar ojunačil in vso zadevo naznanil policiji.
V znamenju alkohola. Predvčerajšnjem je morala policija zopet spraviti tri popolnoma pijane možke iz ceste v ječo. Neki mizar iz Št. Vida, ki je v svoji pijanosti razbil par šip, je spal tako trdno, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico. Najbrže se je potom alkohola zastrupil.
Veliko zanimanje vlada med občinstvom za Silvestrov večer .Ljubljanskega Zvona” v Mestnem domu. Pričakovati je torej najlepše udeležbe iz vseh slojev. Društveni pevski zbor zapoje par izredno lepih novih pevskih zborov. Na Silvestrov večer torej vsak v Mestni dom, da se dostojno poslovi od letošnjega leta.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Moste vabi na Silvestrov večer, ki ga priredi danes v prostorih g. Gričarja, Novi Vodmat št. 15. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin.
Iz Škofje Loke: .Narodna čitalnica” priredi tudi letos svoj običajni Silvestrov večer z bogatim vsporedom in plesom. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kp.vj.no primes, ker je res najboljša
Okostje novorojenčka čez več let najdeno.
Župnik Lisjak in njegova kuharica.
V Branjici pri Rihenberku na Goriškem se je pred več leti nastanil v svoji lastni hiši župnik Lisjak, da tamkaj mirno preživi zadnje dneve svojega življenja in okusi vse njegove sladkosti. Mož je bil že prileten, a kljub temu še zdrav in krepak. Njegova desna roka je bila njegova kuharica, ki mu je ves čas njegovega kaplano-vanja in župnikovanja v vseh ozirih zvesto služila. Za plačilo jo je vzel tudi potem, ko je bil že vpokojen k sebi. Stanovala sta v hiši sama — popolnoma srečna in zadovoljna. Imela sta vsega, česar je poželelo njiju srce, v obilici. To je bilo pred več leti.
Po smrti župnika Lisjaka.
Ker je župnik Lisjak nekega dne nenadoma zbolel in po kratkem bolehanju izdihnil svojo dušo. Še »a smrtni postelji se je spomnil svoje kuharice in ji zapustil hišo in še precej premoženja. Vso to zapuščino si je kuharica razdelila z ožjo rodbino pokojnega župnika in živela v popolnem soglasju ž njo. Ker je bila hiša že precej zapuščena in v slabem stanju, so jo hdteli župnikovi dediči popraviti na lastne stroške, a kuharica se je temu odločno uprla. Izjavila je: .Dokler bom jaz še živa,
učenjakov, politikov in pisateljev; za predsednika je bil izvoljen dr. Karel Kramar, za podpredsednika pa prof. Leop. Heyrov-sky in dr. A. Rašin, za tajnika dr. Zd. To-holka za blagajnika dr. B. Nemec. Kuratorij se spopolni v smislu stranke z raznimi osebami, ki se zanimajo za šolo in plačajo prispevek 2000 K kot subvencije. Ob ustanovitvi je dobila nova institucija takoj velik dar od dr. Otokarja Herolda, ki je daroval šoli za politične vede celo obsežno knjižnico svojega očeta, znanega mladoče-škega posl. pok. dr. J. Herolda. Predavanja se začno v začetku 1. 1911. Program predavanj bo oznanjen javno; morejo se jih udeležiti vsi, možje in žene, vseh starosti.
Nemci o Galiciji.
Nemci hočejo v Galiciji novih srednjih šol. V dveh gimnazijah v Lvovu v Brodu se je že 1. 1906 vpeljala poljščina kot učni jezik, ker so nemške razrede polnili le poljski in rusinski učenci. Ker so Poljaki zahtevali, naj se to zgodi tudi na drugi nemški gimnaziji v Lvovu, smatrajo to Nemci za atentat na svoje pravice. Kako Nemci razumejo enakopravnost in pravičnost, kjer imajo moč v rokah, je znano iz naših razmer. Pa tudi drugod so enaki. V Bukovini je za 159.000 Nemcev četvero višjih gimnazij, dočim ima 297.000 Rusinov le tri utrakvistične gimnazije (dve nemško-rusinski in eno rusinsko-nemško). 229.000 Rumunov pa ima le eno nemško-rumunsko gimnazijo.
Princ Maks saksonski v Rimu.
Lip s ko, 30. decembra. »Leipziger Neueste Nachrichten* poročajo, da je bil sprejem princa Maksa saksonskega v Rimu jako hladen in da rimski klerikalni listi nalašč razširjajo nasprotne vesti. Tudi sprejem pri državnem tajniku je bil čisto formalen. Princ Maks je že odpotoval v Frei-burg nazaj.
Rusini in vlada.
Lvov, 30. decembra. Rusinska narodna skupščina je pozvala rusinske drž. poslance, naj spremene svoje dosedanje stališče napram vladi in stopijo v še ostrejšo opozicijo. Obenem je pozvala tudi dež. poslance, naj vstrajajo pri obstrukciji toliko časa, doker ne bo odstranjen sedanji cesarski namestnik v Galiciji.
Zapuščina češkega slikarja Kniipferja.
Praga, 30. decembra. Zapuščina češkega slikarja Kntipferja, ki je pred par tedni na potu v Ankono skočil v morje, znaša 80.000 K- A sodišče noče izročiti zapuščine njegovim dedičem, ker je izjavilo, da ni gotovo, da je Kniipfer mrtev, ker so ga pogrešali šele, ko je ladija že prispela v Ankono.
Božična darila!
Predno si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene I Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki
Gospod, star 35 let, z lepo domačijo se želi takoj poročiti s pridno kuharico, staro 30 do 35 let in s 4000 K premoženja. Pisma je poslati na naslov Valentin Vorbinc, Novi Vodmat št. 60.
H. Suttner, Ljubljana
Kupujte ,JUTR0‘!
Izvod samo 4 vinarje.
Mestni trg ali Sv. Petra cesta
Špecijalna trgovina najnovejših precizlj-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Iko“.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, Juvelov ter briljantnih nakitov itd., istotako ogromna Izbira klna-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu.
Postrežba strogo solidus! Cene najnižje i Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: „H. Suttner". Cenik zastonj in poštnine prosto!
po 5, 7, 9 in 12 K. — Lasulje za gledališča od 3 K naprej; brade 1 K, dolge 1 K 20 vin.; krep za brade meter 1 K; lim za brade, šminke, puder in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah. Barve za lase in brado v steklenicah po K 2’— in K 4'— priporoča S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.)
Listnica uredništva.
Gosp. Josipu Miletiču. Izjavljamo, da niste v nikaki zvezi z dopisi .Velika tatvina na Vrhniki* in .Vrhniški vlomilec v rokah pravice*, priobčenimi v našem listu,
Naznanilo.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila
PA7ntt 1 Mazilo zoper lzpndanje in za pospe-r UZiUIt. gjtev rasti las; tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Zaraste tudi lise na glavi. Izvrstno sredstvo zoper prhlaj. Učinkuje po kratki dobi. Lonček 3 do 5 K. Pošilja tudi po pošti g. Ana Križaj, Spod. Šiška 222, III. nad., 12 vrata. Z dobrimi izpričevali na razpolago. Zaloga v drogeriji, foto-manufakturi .Adrija' B. Cvančara, Ljubljana, nasproti glavne pošte.,
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska .Učiteljska tiskarna' v Ljubljani
Podpisana si usojam javno vprašati g. dr. Ravniharja: Gospod doktor, kdo Vas j e] pooblastil za tako vsebino dotične vloge 25. maja t. 1. na posvetovalno zbornico. Vloga se glasi, da bi jo jaz sama izvedla in podpisala. V resnici pa mi ni bila nič znana vsebina dotične vloge in jo tudi nisem jaz podpisala, ker tudi z Vami nisem nič konferirala. Nerazumljivo je, kako so mogli dotično vlogo v odobravanje spre-etl gospodje deželne sodnije v Ljubljani, ne da bi )ila jaz zaslišana.
V to svrho se zglasim 2. oktobra 1910 pri dr. Kaiserju Svetuje mi dr. Kaiser, da naj se obrnem na odvetniško zbornico, ker ona ima pravico kaznovati odvetnike tudi v denarno globo. Zbornica bo zahtevala akt, in bodete zaslišani Vi in tudi on. Nato se zglasim drugi dan pri presedniku odvetniške zbornice. Ko mu stvar pojasnim, pravi, da je to na vsak način kršenje proti moji osebi Sicer pa bode sodnija sama akt poslala tja Nato pripomnim, ako bi sodnija hotela kaj ukreniti, bi niti ne bila z odobravanjem sprejela dotične nepravilne vloge. Tako bi morala biti že jaz takrat po pravici o tem zaslišana, kakor sem bila zaslišana na vsak dr. Vencajzov predlog in se mi je prečital in sem bila vprašana, koliko odgovarja resnici. Nato se podam k dr. Pajniču, ga prosim za besedo, in on mi je vljudno dovolil. Ko mu stvar pojasnim, mi pravi: .Zglasite se jutri ob štirih popoldne, v to sobo tukaj zraven.
Jaz se zglasim drugi dan, to je bilo 4. oktobra ob že imenovanem času. Akt je bil že pripravljen, najinega pogovora pa za sedaj še ne omenim in to iz gotovega vzroka. Kadar pride čas, ga bodem že omenila, kakor tudi nečem izpolniti njegove želje: .Pojdite še v .Jutro* pisat, pa mene denite notri.* Zdaj pa nalašč ne. Dr. Ravnihar se je izgovarjal, da sodnija le pusti popravit dotične vloge. Čudno 1 Sedaj nastane vprašanje: Kje se pravica deli? če ne na zato merodajno določenem mestu, in se takorekoč izgovarjajo eden na druzega. Če bi bil to storil kak dr. Štor, bi bil že davno suspendiran. Jaz obelodanim to le radi tega, ker se bode mogoče dobila kaka oseba kje, da bode obsojala ta čin postopanja sedaj in še mogoče v poznejšem času. M. Sladič.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon.
na Sv. Petra nasipu št. 67.
Pristna vina in gorka kuhinja bodo vedno na razpolago. — Cenjenim gostom se najvljudneje priporočam
T. DURN, gostilničarka.
Patent HLATSCHEKL
i¥afboljše pokrivanje streh.
Generalni zastop: V. Janach & Comp., Trst, Glavna zalogra:
T. KORN, LjubUana.
s popolnoma urejeno in že vpeljano trgovino
v lepem kraju na Gorenjskem, se zaradi družinskih razmer s 1. januarjem 1011 odda v najem za dobo petjih let. Najemnina po dogovoru.
Več pove inseratni oddelek »Jutra*.
V Vodmatu
! Kolesarjem!
= v znanje! =
se pod jako ugodnimi pogoji in na lepem prostoru proda
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti.
Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago
== brezplačno	.
tvrdka
ZEsZL
špecialna trgovina s kolesi in posameznimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, drvarnico in perilnico z obsežnim prostorom.
Natančnejše se poizve pri lastniku na Selu št. 30.
Mirna stranka brez otrok (dve osebi) išče za takoj ali za februar svetlo, zračno stanovanje z 2 sobama, kuhinjo ter pritiklinami. Ponudbe sprejema inseratni oddelek „Jutra“.	 452/3—3
Hiša z vrtom se proda pod jako ugodnimi polji za 10.000 K. Poizve se na Glincah št. 213 \ nadstr. pri Ljubljani.	448/3—c
Društvo profesionistov avstr, železnic —skupina Ljubljana. -------------------------
Vabilo na
Silvestrov večer
ki ga priredi Društvo profesionistov avstr, železnic v soboto dne 31. decembra 1910 v vseh gostilniških prostorih gosp. Štirne v Spodnji Šiški štev. 22.
SPORED:
Šaljiva pošta, godba, petje, ples ter prosta zabava. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za člane 20 v, za nečlane 30 v.
K mnogobroini udeležbi vljudno vabi
odbor.
Podpisani mestni magistrat naznanja, da se bodo pričenši s 1. januarjem prihodnjega leta uradni dnevi pri mestni zastavljalnici zaradi olajšanja pri poslovanju spremenili v toliko, da se bodo sprejemali fpredmeti v zastavo le v torek, četrtekg in soboto — reševali in zastavna doba podaljšala pa proti poravnavi uradne terjatve vsak pondeljek, sredo in petek v tednu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. decembra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Xja,sc!]a-sm., 1. r.
uvoz kave, velepražarna
Nova podru
v Ljubljan
Šelenburgova
Radeckega cesta 16
se priporoča slav. občinstvu.
Dobra pijača, dobra kuhinja in točna postrežba.
Sprejme se več abonentov na hrano.
ne bo nihče hiše popravljal, po moji smrti pa napravite kar hočete.* Dedičem je bilo to popolnoma neumljivo in nihče ni vedel, zakaj je tako trdovratna.
Smrt kuharice.
Župniku Lisjaku je sledila v hladni grob kmalu tudi njegova kgharica. Med boleznijo je vedno tožila o nečimernosti in razuzdanosti tega sveta. Govorila je o pohujšanju itd. Zaželela si je duhovnika, kateremu je skesano povedala svoje grehe in prejela zadnjo popotnico. Po njeni smrti je pripadla hiša in vse bivše drugo premoženje župnika Lisjaka, njegovim dedičem.
Župnikovi dediči.
Župnik Lisjak in njegova kuharica sta bila torej že mrtva in dediči pokojnika so postali edini lastniki velikega premoženja. Njih prva skrb je bila, da hišo kolikor mogoče hitro temeljito popravijo in poskrbe za red.
Popravljanje hiše.
Hiša je bila v resnici jako zanemarjena. Poprave je bilo treba na vseh koncih in krajih, tako zunaj kakor znotraj. Dediči se niso ustrašili truda in denarja, ampak so pričeli takoj s popravljanjem.
Podiranje ognjišča dne 27. dec. t. 1.
Najprej so pričeli s podiranjem ognjišča, ki je bilo že jako staro in zelo porušeno. Hoteli so ga nadomestiti z novim in napraviti tudi druga tla. A strah in groza 1 Pri podiranju ognjišča so prišli na sled škandaloznemu razkritju, ki so živa priča pobožnega življenja župnika Lisjaka in njegove kuharice.
Okostje novorojenčka.
Pod ognjiščem je bilo zakopano — okostje komaj rojenega deteta. Jasno je, da je bil izvršen detomor in da je morilec najsibode kdor že hoče zakopal potem umorjeno dete pod ognjišče, da se tako prikrijejo sadovi temne noči. Kdo je bil oče imenovanega deteta ni težko presoditi. Dediči so takoj poklicali orožnika, ki je vso zadevo naznanil c. kr. okrajnemu sodišču v Komnu, ki pa ne bo moglo ničesar drugega ukreniti, kakor konstatirati samo dejstvo. Začeti s tožbo proti krivcem je namreč nemogoče, ker so isti že mrtvi.
N^InoveJša telefonska la brzojavna poročila.
Delegacije.
Budimpešta, 30. decembra. Po novem letu bodo delegacije pričele zborovati dne 23. januarja in se bodo pečale z bud-getnim provizorijem.
Prisega proti modernizmu.
Zagreb, 20. decembra. Vsi tukajšnji rimsko-katoliški duhovniki so danes pred škofom Krapacem položili prisego proti modernizmu.
Hrvaški sabor.
Reka, 30. decembra. »Riečki Novi List' poroča, da se je koalicija radi tega, ker je bil sabor do dne 23. januarija 1911 odgoden, ne da bi sploh kaj obravnaval o proračunu, poslužila ustavno-utemeljene pravice, da sme 20 članov sabora zahtevati takojšnje sklicanje sabora in tozadevno zahtevo že dne 27. t. m. pismeno naznanila predsedniku sabora dr. Neumannu v Osjek. Koalicija zahteva, da se sabor skliče že dne 3. januarja 1911. Brezdvomno je, da se bo dr. Neumann moral ukloniti tej zahtevi koalicije, ker je ustavno utemeljena. Vsled tega se bo moral ban Tomašič, ki se nahaja sedaj na dopustu v Benetkah, še pred pretekom dopusta vrniti v Zagreb.
Glasovi o rekonstrukciji kabineta.
Praga, 30. decembra. »Narodni Listi' poročajo, da so avstrijski delegati, ki so se včeraj s posebnim vlakom vrnili na Dunaj, prinesli s seboj vest, da bo baron Bienerth, ki bo še tekom prihodnjega tedna od cesarja sprejet v avdijenci, dobil nalog, naj poskusi najprej z navadno rekonstrukcijo kabineta. Če se mu pa ta ponesreči, bo imenovano do dne 18. januarja 1911 popolnoma novo ministrstvo.
Nov prevrat na Portugalskem.
London, 30. decembra. Tu sem prihajajo preko Pariza poročila iz Lizbone, da stoji Portugalska pred novim prevratom. Položaj je jako resen. Vršila so se že tajna pogajanja med bivšim kraljem Manuelom in njegovimi pristaši, ki so trajala več dni. Vlada je v hudih stiskah.
Pariz, 30. decembra. Lizbona stoji pred novimi cestnimi boji. Ljudstvo ni zadovoljno s sedanjo vlado. Vprašanje je, če se bo vlada v slučaju nove revolucije mogla zanesti na armado, ker je med njo jako razširjen anarhistični duh. Zadnja poročila potrjujejo, da se med vojaštvom pojavlja močno gibanje proti sedanji vladi. V obče je zopet pričakovati na Portugalskem resnih časov. Zatrjuje se tudi, da je vlada prišla na sled zaroti, ki je hotela zopet spraviti na prestol kralja Manuela. Proletarijat stavi v slučaju izbruha protirevolucije vse nade na kapitana Santosa-ki je dne 4. oktobra t. 1. tako sijajno premagal kraljevsko vojsko.
Danes Silvestrov večer Šišenskega Sokola pri Kankertu v Šiški.
LT AT AT AT AT AT AT AT i	AT AT AT AT AT AT «T AT • trarir 'ran Krapeš.
	
Česky h Te	ostinec v rstu
Mia Me	Milili
Češka g Ti	ostilna v [•stu
SODE
dobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
IVAN BUOENIGG
sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5.
Dobro idoča
trgovina
na prometnem prostoru se radi rodbinskih razmer
takoj odda.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati na inseratni oddelek „Jutra* pod šifro *št. 9*.
rmrmrmrm
trgr©T7"Izie,	52—8
Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za zimsko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših t>lnz, čepic in spodnjih, kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši naltit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — Perilo za dame in gospode. — Veliko izbero za vratnic, ovranlkov in manšeto v. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
mmM
ite4
IS&kvjL
Cene brez konkurence!
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
FR IGLIC
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zrnnano a. naročila, se iz> ■vršinjejo 3aitro in točno-
s
N
%
'ž
2
S
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani.
Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej).
Zaloga pohištva
lastnega izdelka In tapetniškega blaga. Izvršuje vsa mizarska stavbena dela.
- Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. -
•	;	t	■
Zimsko blago
zaradi minule sezije
pod vsako ceno
in sicer izgotovljene obleke, zimske in športne suknje, kratki kožuhi (mi-kado), mestni in potni kožuhi kakor tudi damska konfekcija. Angleško skladišče oblek 0. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Negvečja zaloga najflnejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Dilsseldorfske oljnate barve
v pušicah sa umetnike in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
sa šolo in v pušicah za študije.
Pastelne ‘barve (stogle)
pristne francoske in za ljudska šole ▼ škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, r.a umetniške in prijatelje umetnosti.
Eirneži, olja in retnše za slikarstvo = Sikarsko platno —	==
Zahtevajte cenik.	z oljnatim in krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A r? 1 TTq mit tti ^ n n Pm konjska tovarna oljnatih barv, iluuli Ud lijJ tillajlillj fii-nežev, lakov in steklarskega klej a.
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
= =	Sprejema S2 tudi les v žaganje na parni žagi.	-
Za točno in solidno delo se amči. Že rabljeni vozovi se jem* - Ijejo v račun. =
Delniška glavnica: E 5,000.000.
301—46
ikpnii§fita iiiiiifeii ¥ Llablfani. ES 45o.ofc»od
Stritarjeva ulica štev. S.
Podružnice v Spijeta., Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici,
—————i___	v--------------------------
Sprejema vloge m knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistili 4i2°|o.