to/pic SLdVRo,
fcMLW,
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " v IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING ] DAILY NEWSPAPER
NO. 263
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 9, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
V državi Ohio so zmagali republikanci
Lojalisti v silni borbi z nacionalisti za posest Madrida. Ebro fronta skoro uničena
Madrid, 8. novembra. V Madridu se nahaja še nekako 1,-250,000 napol izstradanih ljudi, ^ pa še danes ne mislijo, da bi se podali četam generala Franca« pač pa so za nadaljevanje v°jne, ki je nastopila tretje leto.
Nacionalisti imajo sedaj obkoljeno vse mesto Madrid. Ena sama pot vodi iz mesta in sicer proti Valenciji. To pot lojalisti trdovratno branijo, ker jim nudi za vsak slučaj edino priliko
umikanja.
Nad 15,000 bomb so nacionalisti zagnali nad Madrid tekom zadnjih dveh let. V zadnjih mesecih so nacionalisti vrgli v mesto tudi stotisooe hlebov kruha in druge hrane. Mesto brani pred nacionalisti general Miaja.
Hendaye, Francija, 8. novembra. Lojalisti so šli do skrajnosti, da ustavijo nacionaliste ob Ebro fronti, kar se jim je pa včeraj le začasno posrečilo. Videti je, da se lojalistične trdnjave ob Ebro reki bodo morale podati.
Italija naložila ogromne davke industriji
Rim, 8. novembra. Vlada je bila prisiljena naložiti izredno visok davek na privatna podjetja in na trgovine. Italija potrebuje denar za razvoj Abesinije m za razne oroževalne namene. Novi davek znaša 7.5 odstotkov na vrednost trgovine, že lansko leto je bil naložen davek 10 odstotkov na vrednost delnic. Novi davek bo prinesel laški vladi 1,-200,000,000 lir na leto, kar je nekako $63,000,000 ameriškega denarja. Obenem je včeraj vlada izdala odredbo, glasom katere se prepoveduje Židom, da bi postali člani fašlstovske stranke. Vlada je tudi dovolila industrijskim podjetjem, da postavijo na strehe svojih poslopij posebne topove, s katerimi se lahko strelja proti napadalnim zrakoplovom. Vlada bo po izredno nizkih cenah prodajala te topove posameznim industrijam in trgovcem.
Dies priča tožena na $200,000 odškodnine
San Francisco, 8. novembra. Harper Knowles, ki je vodja American Legion v tem mestu in ki je pričal pred kongresnim preiskovalnim odborom glede proti-ameriških aktivnosti, da sta John Clark, demokratski državni politični vodja, in Ellis Pa-terson, demokratski kandidat za podgovernerja, člana komunistične stranke, je bil danes tožen na višji sodniji za odškodnino $200,-000. Oba omenjena sta pripravljena dokazati, da sta bila od svojega 21. leta, ko sta začela izvrševati svojo državljansko pravico, redna člana demokratske stranke.
Zrakoplovni pristan
Veliki zrakoplovni pristan v Clevelandu je bil tekom meseca oktobra bolj zaposlen kot kdaj Prej. Tekom meseca oktobra je Prispelo in odpotovalo iz Cleve-landa 19,369 potnikov po zrakoplovih. Lansko leto je znašalo število 14,860. Vsega skupaj je ^fkoin meseca oktobra dospelo v Cleveland 2,574 zrakoplovov iz vseh krajev Zedinjenih držav. Kot znano ima Cleveland največje in najbolj moderno zrakoplo-vno pristanišče na svetu, katerega so zgradili WPA delavci.
Rev. Coughlin
1 reteklo nedeljo je Rev. Charles Coughlin imel svoj prvi radio govor po daljši odsotnosti. Izjavil je, da bo 6stal na radiu skozi celo leto. V svojem govoru je povedal, da se bo umikal osebnostnim in politiki in da bo go-v°ril samo o socialni pravici in s« Potegoval za one, ki so zatira-ni in pomagal uničevati dejstva radikalcev, ki hočejo iztrgati ve-ro iz src ameriškega naroda.
. Za revne družine
Nocoj zvečer priredi dekliška Marijina družba fare sv. Vida zabavo s plesom v korist revnih družin. Zabava se vrši v novi šoli. Vstopnina je samo 25 v gotovini ali v grocerijskem blagu. Ves preostanek se bo porabil za nabavo košaric z grocerijo za revne družine na Zahvalni dan. vsi, ki se vam smilijo siromaki, ste prošeni, da pridete in jim tako pomagate do malo boljšega kosila na Zahvalni dan. Za godbo bo skrbel Jankovičev orkester.
Bricker in Taft izvoljena kljub veliki demokratski večini v Cuyahoga okraju
Prijazni Bulkley
Ko se je senator Robert Bulk-ley pretekli pondeljek zvečer peljal na svoj zadnji politični shod in je njegov šofer, bivši councilman Sweeney na Wade Park Ave. in 68. cesti moral čakati radi prometne luči, je prihitela k avtomobilu Bulkleya neka dobro oblečena ženska, ki je vsa v strahu izjavila, da jo preganja neki moški in prosila voznika, da jo pelje na njen dom. časnikarski poročevalec, ki se je vozil z senatorjem, je v resnici opazil dva sumljiva moška v bližini. Senator Bulkley je odprl vrata avtomobila in odpeljal žensko domov. Ko je slednja zvedela, kdo jo je rešil, je izjavila: Bulkley bo dobil en glas več!
Vreme
V pondeljek je bil najbolj go-rak dan v mesecu novembru, kar ga pomni clevelandska zgodovina. Toplomer je kazal 79 nad ničlo. Tudi v torek zjutraj je bilo še precej gorko, nakar se je proti poldne vreme spremenilo in je bilo mrzleje, kar pa ni cstrašlio državljane, da ne bi v nepričakovano velikem številu glasovali.
Tako se lovi
Neki Edward Book je šel v bližini State Colege na lov na.purane. Ležal je za grmovjem in zagledal tolstega ptiča. Nameril je s puško, toda v istem trenutku skoči nad purana lisica, ki pograbi purana in ga odnese. Mr. Book je ustrelil, toda ničesar zadel.
Spopad med WPA delavci
Neki WPA .delavec, 19-letni Major Pollard, je v Highland parku včeraj z nožem napadel svojega formana, toda je bil ob-streljen od drugega formana, ki je svojemu tovarišu pritekel na pomoč.
Pred izdajo našega lista danes zjutraj uradne številke o izidu volitev v državi Ohio še niso na razpolago, vendar toliko je že gotovo, da sta bila izvoljena oba republikanca, za governerja John W. Bricker in za senatorja Robert A. Taft.
številke, ki so bile na razpolago danes zjutraj iz 5206 izmed 8589 precinktov, dajo za governerja: Sawyarju 678,078 glasov, Brickerju 710,963. 900 precinktov v Cuyahoga okraju dajo Sawyer ju 173,989 glasov, Brickerju 113,317.
Za senatorja da 5060 precinktov Bulkleyu 606,585 glasov, Taftu 673,604. Precinkti v Cuyahoga okraju dajo Bulkleyu 151,-736 glasov, Taftu 103,859.
Z Brickerjem in Taftom je zmagal skoro ves državni republikanski tiket.
Kljub temu, da je dal Cuyahoga okraj tako ogromno večino demokratom, pa je bil južni del države Ohio, ki je volil proti novemu dealu in očividno proti CIO, ki je podpirala demokratsko listo. Računa se, da bo Taft imel končno v vsej državi Ohio 150,000 glasov večine, Bricker pa 75,000.
Taft je vodil vso kampanjo z geslom: proti novemu dealu, to je proti Rooseveltu. In ker je s tem geslom zmagal, je očividno, da večina državljanov v državi Ohio ne mara Rooseveltovih idej in smotra. Taftova zmaga ga postavlja za avtomatičnega kandidata republikanske stranke v letu 1940 za predsednika Zed. dr-
žav.
Mi smo še včeraj pisali, da bodo volitve tako blizu, da se ne more nič vedeti kdo bo zmagal. Demokrati so upali, da bo večina v Cuyahoga okraju pobila večino v srednjem in južnem delu države Ohio, kjer so farmarji obrnili hrbet demokratski stranki. Vendar je bila ta, sicer ogromna večina, premajhna.
Vidi se, da so komunisti in člani CIO več škodovali demokratski listi kot koristili. Tako so zmagali republikanci v Trumbull okraju, kjer je sicer najmočnejša trdnjava CIO.
Poleg Cuyahoga okraja je zmagala demokratska lista samo v Summit okraju. Celo okraj Lorain je šel republikansko.
Kar se tiče drugih uradov je zmagal v Cuyahoga okraju samo republikanec Chester C. Bolton, ki je kandidiral za kongresnika v 22. okraju. Zmagala sta pa oba demokratska kongresnika, Martin L. Sweeney v 2p. okraju in Robert Crosser v 21. okraju.
Velika demokratska večina v Cuyahoga okraju je izvolila tudi Vso demokratsko 1 e g i s 1 a t u r o, med njimi senatorja Boyda in poslana Ogrina, vendar rezultat še ni znan natančno. Natančnejše številke prinesemo jutri.
Glede raznih dodatkov k mestnemu čarterju še ni znan rezultat. Očividno pa je, da so volivci glasovali z večino proti temu, da bi se z davkom na posestva plačevalo za vodo in bodo raje plačevali 40%.
Glede civil service dodatka ima
ta priliko zmagati, kakor številke kažejo sedaj. Kot kaže, so propadli tudi bondi za ceste in mostove.
Nevoščljivi Davey
Uslužbenci državnega urada za javne ceste so imeli v torek na volivni dan samo pol dneva prosto, da so lahko volili. Tozadevno povelje je prišlo iz Colum-busa od gov. Daveya. Navadno so uslužbenci vselej imeli ves dan prosto, da so lahko agitirali za Daveya, letos pa, ko Davey ni kandidat, so dobili samo pol dneva, ker se je Davey bal, da bodo uslužbenci sicer agitirali za Sawyerja.
Došla iz domovine
V pondeljek je dospela v Cle-velanda iz Primorskega Mrs. Mandica Duzmanovič s svojim sinom Jakobom. Prišla sta k bratu Mr. John Valentiču. Mrs. Duzmanovič pravi, da so razmere v Italiji strašne in da je silno vesela, da je prišla v svobodno Ameriko. Potovala sta z posre-dovjanjem tvrdke Mihaljevič Bros.
Ogromen kontrakt
Znani filmski igralec Wm. Powell je podpisal te dni pogodbo, glasom katere bo dobival $600,000 plače na leto za prihodnjih sedem let. Vsako leto bo moral Powell narediti dve filmski sliki.
Na operacijo
Mrs. Alice Jaklič, 15002 Upton Ave. se je morala podvreči operaciji v Lakeside bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obišče jo. želimo ji, da bi se kmalu ozdravljena vrnila domov.
Dva nova ameriška kardinala bosta imenovana?
Rim, 8. novembra. Poroča se, da je imel chicaški nadškof kardinal Mundelein jako važen pogovor s papežem glede imenovanja novih ameriških kardinalov, čuje se, da bo papež sklical kon-zistorij dne 5. decembra, ko se bo izvršilo imenovanje kardinalov. Novi newyorški nadškof in nadškof v Rochester, N. Y., Rt. Rev. Mooney bi bila imenovana kardinalom. Most Rev. Mooney je bivši Clevelandčan.
--o—-
Volivni stroji Pri včerajšnjih volitvah so državljani v Clevelandu prvič preizkusili volivne stroje. 26 teh volivnih strojev je bilo v raznih volivnih kočah v mestu Clevelandu, 1'4 pa v raznih predmestjih. Toliko je gotovo, da so bila volivna poročila iz volivnih koč, kjer so imeli volivne stroje, prva gotova in dostavljena volivne-rau odboru v mestni hiši. če pa bo volivni odbor splošno odobril te volivne stroje in jih vpeljal v vseh 1137 volivnih okrajih v Clevelandu in v predmestjih, je pa vprašanje, katero morajo šele volivci odločiti. Volivni stroji bodo namreč veljali milijone dolarjev.
Znižane cene
Cene Nash avtomobilom so se znižale za $68.00. Tudi cena tru-kom je padla.
IZID VOLITEV PO OSTALIH DRŽAVAH
Kot kažejo prva poročila o volitvah iz raznih držav Unije, so bili republikanci zelo zmagovati in so dobili nazaj precej izgubljenega teritorija. Poleg Ohio bodo najbrže zmagali v Pennsyl-vaniji, Michigan, Kansas, Massachusetts in v nekaj drugih državah. Edini občuten poraz so doživeli republikanci v državi New York, kjer je bil izvoljen za 4. termin governerjem demokrat Lehman in drugi demokratski .kandidati. Republikanci bodo imeli v kongresu več kot 40 novih kongresnikov in štiri senatorje, vendar pa bo še vedno demokratska večina v obeh zbornicah.
Značilna je zmaga republikancev v državah Wisconsin, kjer je bil poražen progresivni governer La Follette in Minnesota, kjer je bil poražen, kot se trdi, governer Benson.
Vse napeto zre na državo Michigan, kjer ima ob temu času še neznatno večino za governerja republikanec Fitzgerald napram demokratu Murphyu. Murphy je močan v mestu De-troitu, po deželi pa republikanec. Murphy je znan, da je zelo simpatiziral z delavci v lanskem avtomobilskem štrajku, radi česar se je podeželje obrnilo proti njemu.
Državljanska šola
Največje število izmed vseh državljanskih šol v državi Ohio ima šola, ki ima svoje prostore v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Nad 300 učencev in učenk je sedaj registriranih, in vsi so jako zadovoljni s poukom. Pouk se vrši še vedno vsak pondeljek in četrtek v tednu. Začetek je vselej ob 7. uri zvečer, še vedno je čas, da se vpišete, da se primerno pripravite za pridobitev ameriškega državljanskega papirja.
V petek večer
Člani društva sv. Antona Pad. št. 138 C. K. of O. so prijazno vabljeni, da se udeleže v petek večer prireditve pod novo cerkvijo sv. Vida. Naj nobenega člana ne manjka. — John Hro-vat, tajnik.
Zopet doma
Iz bolnišnice se je vrnil Victor Muhic, 1107 E. 64th St. Nahaja se pri materi pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se prijateljem, ki so ga obiskovali v bolnišnici, posebno pa Rev. Jagru in Rev. Andreyu.
Prvorojenka
Družini poznanega gostilničarja Emery Križmana, 961 Addison Rd. so vile rojenice prinesle zalo hčerko-prvorojenko. Naše čestitke.
* Aleksander Papana, najboljši romunski zrakoplovec, je včeraj storil samomor v Obul gorovju na Romunskem.
Delavski oddelek zvezne vlade bo zahteval za jeklarske delavce minimalno plačo 62c in pol na uro. Pogajanja v teku
Washington, 8. novembra. Delavska tajnica zvezne vlade je danes predlagala, da dobivajo jeklarski delavci v 36 raznih državah najmanj 62 centov in pol na uro plačo, dočim naj znaša plača v južnih državah 45c na uro.
Jeklarska industrija šteje danes v svojih tovarnah 375,000 uslužbencev. Glasom vladnega predloga bi dobilo pet odstotkov teh delavcev zvišano plačo od dveh do desetih centov na uro.
Vse jeklarne, ki imajo vladna
naročila, ki so vredna $10,000 ali več, bi morale plačevati gorej omenjene plače, ali pa v bodočnosti ne bi več dobivale vladnih naročil. V, južnih državah jeklarne plačujejo danes nekako 33 centov na uro.
Gorej omenjene plače bi se plačevale delavcem, ki so v je-klarnah nad eno leto, dočim bi začetniki, dokler se ne privadijo svojega dela, dobivali približno manjše plače. Vsa zadeva je bila izročena posebni komisiji, ki bo o tem nadalje razpravljala.
Green je za splošen mir med delavci
Washington, 8. novembra. American Federation of Labor si resno prizadeva za časten mir in sporazum s Committee of Industrial Organization. Green je mnenja, da je tak mir v delavskih vrstah popolnoma mogoč, ako se začne za mir delovati s popolnoma nasebičnimi nameni. Brez vsakega vprašanja je,trdi Mr. Green v uredniškem članku glasila American Federation of Labor, da delavci po vseh Zedinjenih državah hrepenijo po miru v delavskih vrstah. Kakor hitro se pokaže dobra volja pri obeh organizacijah, je že podlaga tukaj, da se naredi časten mir. Vodstvo American Federation of Labor je vsak čas pripravljeno za popolen sporazum brez vsakih zahrbtnih, častihlepnih ali sebičnih namenov. In enakega mnenja je tudi ogromna večina ameriškega delavstva.
--—o-
Francoski socialisti ostanejo pri komunistih Paris, 8. novembra. Stranka socialistov v Franciji je imela tu svoje zborovanje. Glavni govornik je bil bivši ministerski predsednik Leon Blum, ki je svetoval sodrugom, da pazijo na vlado sedanjega ministerskega predsednika Daladierja. Blum je tudi svetoval, da ostanejo socialisti še nadalje v zvezi s komunisti, tako da so pripravljeni "za vsak slučaj."
--o-
Pridite na ples!
Cerkveni odborniki fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. pi irede v četrtek 10. novembra v cerkveni dvorani "novelty bazaar dance." Vstopnina je kak predmet, ki je vreden 25c ali več. Ti predmeti se bodo potem rabili, pri cerkvenem bazarju, ki se vrši v tednu Zahvalnega dne. Prijazno ste vabljeni vsi farani in faranke, da se udeležijo in pri-neso kaj lepega.
Ne bo vaje Pevskem in pevkam mlad. zbora na Waterloo Rd. naznanjam, da ne bo vaje v četrtek, temveč se vrši vaja "Barberton-skih Slavčkov" v Barbertonu. Zadušniea V četrtek se bo brala v cerkvi sv. Vida ob osmih sv. maša za pok. Antonom Mihelčič. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
* Delavci, ki izdelujejo igrače v New Yorku, so se te dni pridružili C. I. O. organizaciji.
-o—
Sedem zdravnikov operira kanadske petorke
Callander, Ontario, 8. novembra. Sreda 9. novembra je bila določena za operacijo znanih kanadskih petork. Operirane bodo radi takozvanih "tonsils" ali polipov. Za operacijo se je odločil dr. Allan Dafoe, ki je zdravnik petork že odkar so bile rojene. Iz drugih mest Kanade dospe v torek v Callander sedem zdravnikov specialistov, ki se zlasti dobro razumejo na enake operacije. Petorke bodo omanili predno pridejo pod nož. Dr. Dafoe ne bo imel z operacijo ničesar opraviti, pač pa bo glavni zdravnik 'ioločen šele danes zvečer. Dr. Dafoe bo samo nadziral operacijo. Operacija je bila potrebna, jdkar so se petorke preteklo poletje prehladile, a so operacijo •tedaj prestavili, dokler niso petorke zadobile popolnega zdravja.
Moskva proslavlja 21-letnico sovjetizma
Moskva, 8. novembra. Moskva je vsa rdeča, pokrita z rdečimi zastavami, ko vlada praznuje 21. obletnico, odkar je Rusija dobila sovjetsko vlado. Praznovanje se je pričelo včeraj z mnogimi govori in paradami. Moskva se je od lanskega leta silno spremenila. Sovjetska vlada gradi na vse načine, da modernizira mesto. Nobeno drugo mesto v Evropi se tekom zadnjih deset 'et ni toliko spremenilo kot Moskva.
Martinova nedelja
Prihodnja nedelja je Martinova nedelja. Ej, bolj suha je letos v naših kleteh, kajti trta v državi Ohio letos ni obrodila, mnogim pa je manjkalo tudi potrebnega cvenka. Srečen je, kdor ga kaj ima pod streho, saj dolgo ga ne bo imel, ako prijatelji zvedo o tem. Kolikor ga je trta letos privoščila, pravijo, da je izvrsten. Kdor ga ima, Bog mu žegnaj, mi drugi se bomo pa s pivom in vodo tolažili.
Nagla smrt Včeraj popoldne je nagloma preminil rojak Anton Oven, stanujoč na 21700 Tracy Ave. Podrobnosti poročamo jutri. Pogreb ima v oskrbi August F. Svetek.
*	Panamska republika je odredila, da le državljani Paname smejo biti zdravniki v deželi.
*	Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze.
>
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue	Cleveland, Oblo
_____Published daily except Sundays and holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. D.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 263, Wed., Nov. 9, 1938
Znižanje pristojbin za državljanstvo
Ne moremo se spominjati kdaj se je uvedla visoka pristojbina za pridobitev ameriškega državljanstva in kdaj so se uvedle vsakovrstne šikanerije, ki so v zvezi s procesom, kadar tujezemc pride na sodnijo in zahteva, da postane ameriški državljan. Pred 30 leti je veljala pridobitev prvega državljanskega papirja 25c, pridobitev drugega papirja pa $1.00. Vi ste šli na sounijo, podpisali tozadevno prošnjo in prvi papir ste takoj dobili. Danes morajo tisočeri čakati, da dobijo prvi papir, da ne govorimo o onih, ki zahtevajo drugi papir.
Deloma se tujezemci sami krivi, da so se tozadevne postave tako silno poostrile. Kajti odkar je bila sprejeta postava, ki je ustavila naseljevanje v Zedinjene države, je dospelo sem napačnim potom najmanj 500,000 oseb. Eden ali drugi izmed teh sedaj skuša na ta ali oni način pridobiti državljanstvo, in to je vzrok, da so naselniške oblasti skrajno stroge tozadevno, da se absolutno prepričajo, da postanejo državljani le oni, ki so prišli sem postavnim potom.
Na drugi strani pa moramo ožigosati nastop mnogih zveznih uradnikov, ki so v uradih naselniških in naturaliza-cijskih uradov. Z malimi izjemami so ti uradniki ošabni, sitni, neznosni, napihnjeni in preganjajo prosilca za državljanski papir na vse načine, zlasti če doženejo, da slednji ne zna dobro angleško odgovarjati. Mi sami smo imeli stotine in stotine slučajev, ko smo morali v Washingtonu posredovati radi neznosnega uradovanja naturalizacijskih uradnikov, ki največkrat mislijo, da so postava, ustava in najvišja oblast dežele. Vsaj tako se sodi po njih obnašanju.
Večina teh uradnikov ne ve, da se imajo zahvaliti za svoje preživljanje ravno naseljencem, katerim so nagrmadili visoke pristojbine za podelitev državljanstva. Te pristojbine se pobirajo, da se dotični uradi vzdržujejo. V zahvalo so prositelji za državjanstvo v največ slučajih šikanirani.
Vljudnost, inteligenca, prijazna postrežba, to bi morali zahtevati od vseh zveznih uradnikov, ki poslujejo v naselniških in naturalizacijskih uradih. Poslovanje bi se imelo vršiti na enak način kot se vrši v vseh drugih zveznih uradih, kjer so ljudje dostojno in prijazno postreženi. V naturalizacijskih uradih pa ljudi šikanirajo, da pozneje pripovedujejo, da so ga tako "ribali," da je mislil, da je kak razbojnik, do-čim jo bil prositelj vse svoje življenje najbolj pošten človek.
Pristojbina $7.50, ki se sedaj pobira od prositeljev, za državljanstvo, je na vsak način previsoka. Znižati bi se morala čimprej na $2.00 od osebe. Enako bi se moralo tudi pospešiti poslovanje v zveznih naturalizacijskih uradih, da človeka ne držijo v negotovosti eno leto ali več.
Tekom prihodnjega zasedanja kongresa se bo kongres pečal z več predlogi glede podelitve državljanstva. Nekaj predlogov je ostalo še od lanskega zasedanja, dočim imajo številni kcngresmani svoje lastne predloge, katere so formulirali, potem ko so govorili s svojimi volivci glede krivic, ki se godijo prositeljem za državljanstvo in glede visokih pristojbin.
Kakih 4,000,000 poštenih ljudi je v Zedinjenih državah, ki so tukaj dolga leta in ki iz enega ali drugega vzroka niso še postali državljani. So pošteni ljudje, katerih večina je pustila svoje zdravje in blagostanje pri gradnji Amerike. Namesto, da bi naturalizacijski uradi preganjali te ljudi, bi jim morali iti na roke do skrajnosti. Za Ameriko bo veliko bolj častno, če ima v svoji sredini državljane, kot pa milijone tu-jezemcev, ki so takorekoč na stara leta brez domovine.
Da se pa vse to posreči, je treba od časa do časa narediti pritisk na kongres. Ne samo pritisk, pač pa tudi predložiti dokaze, kako se danes postopa s temi poštenimi ljudmi, katerim se nikakor ne da prilika, da bi dobili kako pravico v Ameriki. Mi bomo tozadevno tudi v bodočnosti vršili to svojo dolžnost, kakor smo jo vršNi tekom zadnjih trideset let.
Marija Kprnik:
K odlikovanju g. Antonu Grdini
Vam jugoslovansko so krono pripeli, najvišjo odliko sprejeli ste vi; vsi naši rojaki so tega veseli, zaslužno priznanje vam prsa krasi.
Vse vaše,življenje je v narodnem delu, za narod so žrtve, trpljenja vseh dni; bratom v blagor življenje je celo, veliko trpeli za narod ste vi.
Z vašo zaslugo naš narod slovenski uživa ugled tu na svobodnih tleh, z napori ste v borbi v svoji življenski priborili priznanje za narod od vseh.
Vam vzklikajo srca rojakov v tujini, Jugoslavija sliši naj preko morja: zaslužno priznanje gospodu Grdini, veliki mož naš je, vzor je moža.
Ljubljenec imenitne ima pač vrline, ves narod vas ljubi, visoko ceni, domovina le venčaj odlične nam sine, odličnem Slovencu naj slava doni.
Ko narod pripenja zaslužno odliko, jaz trak bi pripela na prsa bleščeč; za srečno ste večnost storili veliko, Bog plača še lepše, še tisočkrat več. -o-
En dan na St. Clairju, drugo iz Hubbard Rd.
Piše Frank Leskovic
(Konec).
Kaj pravile!
V nedeljo so republikanci raznašali po slovenskih naselbinah "Ameriško Demokracijo." Kot se sliši, so jo raznesli vso, da je ni zanje prav nič ostalo. Prav pa je in spodobi se na vsak način, da se na tem mestu iz vsega sts zahvaljujemo ljudem, ki so na svetlo poslali to "Ameriško Demokracijo" in v kateri je bila vsaka druga beseda ali vsaj tretja "Ameriška Domovina," za lepo in brezplačno reklamo. Če so jo izdali v 50,000 izvodih, pomislite ljudje božji, kolikokrat je bilo zapisano lepo ime "Ameriška Domovina." Res nismo zaslužili tak poklon, ampak republikanci že vedo, kateri list jo kaj vreden, da se mu posveti toliko reklame. Za nas je bila tist" reklama vredno tisočake, a ker smo reveži, ne moremo reči drugoga ket: Bog povrni na tem in na onem svetu, in se toplo priporočamo še za bodoče.
Tako se je vleklo dolgo časa, da so me odjemalke ža začele opominjat, češ, da moje kokoši morda zneso premalo jajec, ali pa da jih sam pojem, ko nosim prazno košaro tod. To me je pa že malo v jezilo, da bi toliko jajec sam pojedel, to bi bilo pa že od sile. Pa tudi lepo ni slišat, da bi bil tako požrešen. Drugi dan se pa skorajžim, pa grem po vseh kokošjih bivališčih, katerih ni malo, pa jim napravim strašno ganljiv spič, rekoč, da me že drugi ljudje opominjajo, da ve premalo nesete, da nosim prazno košaro po Clevelandu. In vendar vam dam, kokodajske lene, dosti jesti in piti, samo oprešanca pa ne dam, ker mogoče bi se zaletavale druga v drugo in ne bi mogle najti gnezd in bi morda jajca pobile. Veste, sem jim rekel, taki, ki nekaj vedo, trdijo, da bo imel letos kik. Povedal sem jim tudi, če ne bodo bolj nesle, bom vrata na široko odprl, pa naj si poiščejo jerperge drugje, da se jaz ne bom več ubijal ž njimi.
Nič niso rekle, ampak samo pobesile glave in premišljevale kaj bi storile. Naravnost in brez ovinkov sem jim povedal, da jih ne redim samo radi njih lepote, ali pa radi njih perja.
Ko pridem drugi dan do njih, so bila gnezda vsa zasedena in putke so veselo prepevale. Kar pri priči so mi obljubile, da bodo jajčjo zadevo vzele v pretres in nesle več jajec. In od tistega časa mi res nesejo več jajec in kot vse izgleda bo tje za božič že cena padla.
Ko pridem oni dan tje na 172. cesto, pa se ustavim pri Vičičevih. Kot navadno, pravijo mati: "Akrabolt, fant, danes imaš pa lep pušelc. Pa kako diši, diši!" Pa že pri-skaklja njih hčerka iz spodnje sobe in vzklikne: "Jaz, za pet ran božjih, kaj pa tako diši?" Mati ji pa razjasnijo: "Fant ima pušelc!" Nato se pa mati obrnejo k meni in vprašajo: "Kako pa da pri vas cvetlice tako lepo diše?" Povem, da zato, ker na tako svežem zraku rasejo, kjer ni tako hudega duha kot je tu, kjer ženske tiste preproge vedno pretepljejo, da se vrtnice zapraše. In vsakokrat, ko pridem v mesto, vidim tiste "ljub-Ijančane," ki prenašajo tiste hude duhove po cestah, da moram nos kar skup tiščati. Ker pa rabim obe roki, da se pri mojem delu kaj ne uštejem (tri pa tri je šest, en ducat je
pa dvanajst), sem si mislil, da bi drugič vzel s seboj tisti mali leseni klinček, s katerim ženske perilo pripenjajo, da ga sapa ne odnese, pa si ga bom nataknil na nos.
Da pa pri nas vrtnice tako nazarensko lepo dišijo, samo vam povem, da pa ne boste nikomur povedali, ker se bojim, da bi to tudi drugi poskušali. Veste, spomladi, ko presajam vrtnice, pa jim mesto vode parfuma prilijem in zato pa vse leto tako lepo diše. os uapa} ifupt?z -uapa; ifupez
}0>[ OJfllO} At3jd Bp 'Ullf UI9AOJ
^BOfef sauep Bd os uisj oj„ :rpjui ofBsiudA uis^oj nekaj godrnjali, da so predraga in da jih ne bodo nič kupili. Pa so zdaj rekli: "Tam-le je skleda, pa jih naloži!" Vržejo denar na mizo, pa sva bila oba zadovoljna.
Oni dan so bili Šajnova mati iz Jamestowna tukaj. Pripeljal jih je njih sin John. Prišli so pogledat, če sem izkopal tiste korenine, ki so mi jih bili prinesli in o katerih so mi rekli, da se zaženo v tako lep cvet. Rekli so mi, naj jih izkopljem, da jih slanca ne pomori in da naj jih v klet kar za pete obesim (korenince, ne mater) tako, da bodo glavce doli visele, pa bodo drugo leto zopet cvetele.
Ko so prišli Strenenovi iz 72. | ceste po slovo, ker se podajo za zimske mesece v Florido, me je zelo mikalo, da bi šel tudi jaz ž njimi. Pa radi številnih kokoši res ne morem iti, ki mi vedno namigavajo: drži se nas, če hočeš kaj imeti od nas.
Moj sosed Perpar je tudi zamrežil tisto prijazno živali-co — čebelice, ki so mi vse poletje kratek čas delale. Pobral je ven, kar njemu spada, drugo pa čebelicam ostane. Pravi, da bi jih še pustil na prostem, pa da zimski med ni tako dober kot poletni, da je premrzel. Prav zadovoljen je s to živaljo. Vseh stroškov mu ravno niso pokrile, ker začetek je vsak hud, pa že gre. Ko mi je povedal, koliko medu je dobil, pa sem izračunal, da jih je moralo biti nekaj dve sto tisoč. Zato mi je rekel John, ker me ne more prekositi s kokošmi, me je pa s čebelami.
Ko so mi dali en dan počitnic, sem jo ubral v Cleveland na St. Clair. Tisti dan mi ni bilo treba košare nositi. Pa še toliko so bili prijazni, da so mi dali voznika, da me je peljal. Ko sem hodil po St. Clairju, sem tako zijal v štacune, da sva se z neko žensko skupaj zaletela in sva vsak
po svoje rekla: oprostite! Moja neznansko velika sreča je bila, da nisem imel košare s seboj in jajca notri. Obiskal sem tudi tisto inteligenco, ki se nahaja bolj pod streho. Sem pa tam sem stopil tudi v kake prostore, da se malo okrepčam. Saj veste, kako tisto človeku dobro dene, ko se malo ohladi. No ja, sam Bog nam je dal Roosevelta, da ni treba žeje trpeti. Obiskal sem tudi nekaj naših urednikov. Vseh se pa ne da v enem dnevu, ker jih je cela rajda. Pa pravijo, da jih bo še več v kratkem. To se bodo kunštvali, kdo bo kaj bolj modernega napisal. Najbrže bodo vlekli vsak na svojo stran. Sicer bi jih ne bilo toliko potreba, pa so fajn fantje. Z vsemi sem v nekakem sorodstvu, sicer ne pravi brat, ampak sobrat, kar je menda še nekaj več. Pravijo, da taki dajejo nekako podporo, če je človek v potrebi in pa če obnemore.
To je jako dobro, posebno še za nas podeželske ljudi, ki nimamo takorekoč nobenih dohodkov, pa je dobro, da se ima človek kam nasloniti v onemoglosti. Eni so za mrežami, drugi pa bolj prosto dihajo v zaprti sobi. Ko stopim k enemu, da mu stisnem roko, je bil za mrežo. Toda ko me zagleda, naglo skoči k tistemu okencu in ga odpre ter mi ponuja desnico. Menda je že moral kaj vedeti o moji navadi, sicer bi bil zopet ruknil ob tisto ograjo. Pa sva se prav po sobratsko pomenila kako kaj pridelek kaže, kako so kokoši in koliko jajec kaj pripeljem v mesto. In še druge take stvari. Kaj pa hoče tak gospod drugega govoriti z pode-1 želskimi ljudmi, ker na politiko se kaj malo razumemo ali pa nič. Pa se poslovim in grem, potem, ko sva si rekla še na svidenje.
Ko stopim "k' drugim, s katerimi smo prav tako sobratje, sta bila tam dva. Eden, pravijo, da piše angleško. Za tisto se dosti ne zmenim, ker ne znam angleškega brati. No pa kdo že bere, drugače ne bi pisali. Samemu sebi se pa sko-ro ne izplača pisati. Če sem jaz kdaj kaj pisal, sem vedno gledal, da sem tam zapisal, kjer bere veliko ljudi. Potem pa že kaj zadene. Drugi urednik pa piše slovensko, po naše. Ta pa, ta, ki piše lepo, zanimivo in pa interesantno. Samo roke ima bolj povezane. Pravijo, da mora samo sobratsko stvar hvaliti, pa nič drugega. No, saj to je lepa reč. Vsi pa le morejo trobiti v eno stvar, / tisto sitno politiko. Pred le-;i, ko je imel še proste roke, sem bral mnogo njegovih zanimivih dopisov, katerih se še iedaj dobro spominjam.
Tako smo se marsikaj pogovorili in tudi kokoši so dobile svoj del, pa še marsikaj iz davnih časov. Krmilu naju je zaneslo na daljni zapad in obujala sva prijetne spomine. Oh, kako so ti uredniki prijazni. Pa menda samo na videz. Kadar dobijo takele dopise v roke, potem pa menda delajo vse. drugačne obraze, ker ne vedo, ali bi ga kar v koš poba-sali, ali pa bi se ga lotili. Zato so pa uredniki tako sivi (razen enega), ko morajo postavljati v vrsto take besede, ki bi morale biti prve, pa so zadnje. Ker so pa uredniki bistrih glav, pa že gre. No ja, saj za to so pa na svetu. Kolikor napornega dela moram tudi jaz izvršiti, pa se nimam kam pritožiti.
Ampak videl pa sem, kako so bili precej nestrpni z mojim obiskom. Prvi je s prstmi nekaj ropotal po mizi, prav tako kot jaz, kadar me žena za kak prestopek ošteva. Pa se mi nekam tako sitno 2teli, da začnem s prsti po mizi bobnat in pričakujem konca pridige. Drugi je pa kar nekam tje pod mizo gledal in se proč obračal.
Tretji je sedel pa zadej za pisalnim strojem ter sem pa tje malo z dvema prstoma na kno-fe zaropotal, češ, se bo že domislil, da bo šel. Pa je res nerodno, če kdo človeka pri delu nazaj drži. To vem sam po sebi. Kadar sem prav v delo zamišljen, pa da me kdo nagovarja, se mi kar zamalo zdi.
Ko sem se po St. Clairju sprehajal, pridem do štacune Mr. Suhadolnika, ki je ravno okna pomival. Vprašal sem ga, če še vedno čevlje prodaja. Reče mi, da bi jih, če bi jih kdo kupil. Pripomnil sem, da morajo ljudje pač kupovati čevlje, ker se vidi, da so vsi obuti. Pritrdil mi je, da res ni še nikogar videl, da bi bos capljal po naši slavni st. clair-ski cesti.
Več ljudi me je vprašalo, koliko sem star. In ker ne morem kar tako na pamet povedati, sem stopil v Joe Grdi-novo štacuno in vprašam za pratko. Prijazna gospa mi hitro reče, da imajo celo dve. Pa sem kupil oboje, da bom lažje izračunal mojo starost. Ko sem prišel domov, sem začel obračati po pratkah, pa je vsaka kazala dneve samo za eno leto. To pa spet ne bo nič. Ko bi imel vsaj stoletno pratko, bi se že računalo. Poskusil sem računati in račun mi je pokazal 186,062,400 sekund. Pa kaj mi koristijo te številke, ko pa ne vem koliko je to.
Tako sem se kratkočasil po St. Clairju. Veliko bi mogel še povedati, pa mi čas ne dopušča. Mimogrede sem se u-stavil še pri Mr. Ogrincu, kjer sem zagledal tako okusne krvavice v oknu. Vprašal sem ga, če bi jih hotel nekaj prodati. Pa pravi: "Zakaj pa ne, saj zato jih pa imamo!" Prav dobre so bile. Imele so tudi dišave, pa ne vem če po rožen-krautu ali po nageljnih. Ob priliki se še ustavim tam.
Tako se je začelo nočiti in moj voznik je bil v strahu, da se ne bi izgubil. Ravno je mislil poklicati na policijsko postajo in jih prositi, da bi me poiskali, pa sem jo prilomil. Voznik mi je ves srečen, da sem še na svetu rekel, da me bo drugič pripeljal v ponde-Ijek, v soboto me bo pa prišel iskat, da se bom gotovo nazi-jal lepih elevelandskih zanimivosti. No, pa sva se odpeljala proti našim lepim krajem. Bodite mi vsi skupaj lepo pozdravljeni in na svidenje. --o-
Koncert "čričkov"
teh velikih naših mož, ki so se gnali za našo čast in slavo, vabim, da pridete in se veselite z nami, da bo večer popolen in vsem dopadljiv. Boter in botra bosta napila tisti večer ono znano:
Kozarce bratje, si nalijmo, po stari šegi si napijmo; vrag vzemi naših src bridkost, daj, vince žarko, veselost.
Ne bomo dolgo se družili, več nismo kakor nekdaj čili, tujina skopo meri dni, oblastno jemlje nam moči.
Zapojmo pesem o pomladi, o domu, o ljubezni mladi, o zvonu, ki se v sončni dan razlega čez pšenično plan.
V spominu fantje spet veseli, dekletom brhkim bodo peli, mladost od mrtvih vstala bo, spet srečna se smejala bo.
Poslednjič za to Martinovo nedeljo vas prosim: pridite in napolnite dvorano, da bo kupa ljubezni, sreče in zadovoljno-sti polna kot še nikdar prej. Za ples bo skrbel dober orkester. Vi kar pridite!
France iz doline.
Cleveland (Newburg), O. — Če niste že preveč naveličani 'teh mojih skoro vsiljivih be-' sed, vam bom še danes kušal povedati, da ljubezen prevla-! duje našo nad vse krasno pe-| sem. In naš namen je, da bi jo tudi ti naši malčki ljubili. Saj smo bili vsi gojenci naših velikih mož, ki so nam vsadili ljubezen do lepe naše pesmi v naša srca. Ni se jim zdelo škoda časa, da so se trudili za nas in za našo bodočnost, kot poje naš sedanji poet:
Za vas, za vas gubili smo moči, za vas pripravljali srečnejše dni.
Vse to gleda pesnik skozi nekako meglo, skozi katero tu pa tam pogleda zlato sonce, skoro podobno, kot je zapisal pesnik France Neubauer:
Oči so mi telesne v teman zavite mrak, a vendar v duši moji budi še spev sladak.
Nikdar utrujen poje slovenski sin in prosi, da bi vsi združeni peli in z gorečo ljubeznijo kazali, da bi se izpolnilo to, kar si vsi želimo: eno ognjišče, ena pesem. Zato vas v imenu
Marie Prisland Cadets
Zopet priredijo ples, ki se vrši v Grdinovi dvorani v soboto 12. novembra zvečer in sicer pod imenom "Varsity Hop."
Izgleda, kot da je ta prireditev sedaj povod govorjenja povsod v naselbini, ker pride "college life" na naš St. Clair v Twilight Campus. Oddala se bo tudi nogometna žoga kot darilo. Ob tej priliki bo tudi končan popularni kentest, ki ga imajo MPC dekleta. Najbolj popularna dobi nagrado. Eden bo dobil tudi nagrado $5.00 v gotovini.
Torej ne pozabite čas, kraj in dan, da vam ne bo potem žal. Pridite vsi, ker zabave bo na koše in dovolj za stare in mlade. Pozabite na vse vaše skrbi in na vaš revmatizem, kar mislim, da ne bo težko ob zvokih orkestra Frank Jankovicha. Gotovo tudi božje kapljice in drugih dobrot ne bo manjkalo. Na svidenje v soboto 12. novembra.
Mamie Perse.
Vlada bo tolmačila postavo glede plač
Washington, 8. novembra. Elmer Andrews, administrator nove delavske postave o minimalnih delavskih plačah, je izjavil, da bo vlada tolmačila kaj misli pestava, ne pa odvetniki, katere je najela National Manufacturers Association. Te dni so odvetniki kompanij izročili administrator ju celo vrsto razlag nove postave, rekoč, da je to mnenje edino pravilno. Andrews je odgovoril ,da se industrijci motijo in če mislijo nagajati, bo prihodnji kongres postavo še poostril, dočim se nameravajo industrijci obrniti na sodnije.
--o-.
Farmar z nožem ubil podivjanega bika
Glenville, W. Va., 8. novembra. William Powell, farmar, ki je star 66 let, je prijel bika za roge in si tako ohranil svoje življenje. Podivjani bik je vrgel farmarja na tla ,toda neustrašeni farmar je položil svoje noge okoli bikovega vratu, ga prijel za en rog in z drugo roko segel v žep po nož. Nož je odprl z zobmi, nakar je prerezal biku glavno žilo, da je izkrvavel. Bik je še vlekel farmarja 30 čevljev naprej, nakar je poginil. Powell je dobil več poškodb, toda bo ozdravel.
-o-
Cene delnicam
(Jene industrijskim delnicam so tekom zadnjih dveh dni jako napredovale in so bile v torek zvečer najvišje v letošnjem letu.
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 9,. 1938
ZAPISNIK
redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne 12. septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
ZAPISNIK KONVENCIJE SDZ
(Nadaljevanje)
4.	Zveza naj preneha izdajati preliminarne police, dokler se pravila ne spremene, da se sme prvoletni asesment porabiti za stroške, razen kar je smrtnin, izplačljivih prvo leto zavarovanja.
5.	Obveščeni smo bili, da Zveza ni plačala poslovnih davkov (franchise tax) za nekaj let. Ta davek naj se takoj plača. Ker je naložen zato, da imate pravico poslovanja, naj se plača iz upravnega sklada.
če je ta department napačno razumel ali tolmačil zgorej omenjene zadeve, nas bo veselilo, če nam takoj pošljete nadaljne dokaze in popravke, če ne, pričakujemo, da se takoj ravnate po gornjih navodilih.
Vam udani Robert L. Bowen, Superintendent of Insurance po: Claude C. Beals,
Chief Examiner.
*
Zavarovalninski oddelek.
Columbus 18. avgusta ".938.
Mr. Louis J. Pire American Home Publishing Co. fiH7 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Cenjeni:
Ob mojem povratku v urad po daljši zaposlitvi v drugih državah dobim Vaši pismi z dne 28. februarja in 5. junija, 1938. glede pritožbe American Home Publishing Co. in podpisane od Vas kot urednika proti Slovenski Dobrodelni Zvezi, Cleveland, Ohio proti koncu 1937.
Takoj po zaslišanju o tej pritožbi v tem uradu 28. januarja 1938 smo obvestili ustno nadzornika zavarovalnin v Ohio skupno s formalnimi podatki o pritožbi in o odgovoru. Po skrbnem raz-niišljanju o podatkih omenjenega zaslišanja je nadzornik zava-rovalninskega oddelka prišel do zaključka, da je najboljše za dobrobit vsega članstva Zveze, da se ne podvzame nobenih novih korakov razen naročil, ki so bila že dana v tej zadevi.
Vam udani Robert L. Bowen, Superintendent of Insurance po: Claude C. Beals, Chief Examiner.
•jp
Ker je čas zborovanja potekel, predsednik zaključi sejo ob 12 uri.
Krist Stokel, konvenčni predsednik;
Louis Rozman, konvenčni tajnik.
«sat
Zapisnik 7. redne seje 9. redne konvencije SDZ z dne 15. sept.
1938 v SND na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Konvenčni predsednik otvori sejo točno ob 1. uri popoldan, ter pozove zbornico k redu.
Poverilni odbor konstantira, da so odsotni sledeči delegatje: Dr. Kern in 3 zastopniki, katere je delegacija poslala v Columbus.
Poverilni odbov opozarja, da naj se vsak sam pride registrirati in ne po drugih, ker drugače se ne bo upoštevalo.
čitanje zapisnika 4. redne seje.
Br. Penko predlaga, da »e zapisniki z malimi popravki sprejme. Predlog podpiran in sprejet.
Gl. tajnik poroča, da ima na razpolago jubilejno knjigo S. D. z-, katero delegatje lahko dobijo za 50 centov.
Br. Penko predlaga, da se da knjiga delegaciji brezplačno. Predlog je bil podpiran in sprejet.
Br. Abram pozivlje delegate, da če ima kateri morebitno priporočilo glede plač naj to odda takoj in sicer br. Centa-tu, potem bo šel ta odbor lahko na delo.
Br. Levstek pripominja, da če se bo zborovalo kot do sedaj, ni treba pričakovati kaj velikih dnevnic.
Nadaljevanje razprave pravil:
Točka 27. Se črta iz besedila beseda "voljen," vse ostalo pa Se sprejme, kot je predložil odbor.
. Br. Dolenc priporoča, da se črta v tej točki besedilo glede ban-cnih direktorjev in uradnikov.
°dbor za pravila tega priporočila ne sprejme.
Kr. Levstek se strinja z odborom in je zato, da se točka sprej-
kot predložena po odboru ali pa naj se črta v celoti, ter pripo-111111J a, da do sedaj se gl. odbor ni ravnal po tej točki.
Pr. Traven pripomni, da on misli, da če je kdo odbornik pri zamrznjeni banki, da s tem ni še nikak bančni uradnik.
Br. Balant predlaga, dn se debata o tem zaključi. Podpirano in sprejeto.
Br. Pugelj pripominja, da naj se S. ž. Z. ne smatra kot podporno organizacijo, zatorej naj bi se teh uradnic ne smatralo kot uradnice podporne organizacije in bi tako pri naši zvezi bile lahko voljene v gl. urad.
Br. Penko poudarja da vedno govorimo samo o bratstvu, a držimo pa se tega ne. Torej če vidimo, da je kdo sposoben za en ali drugi urad ga lahko volimo, drugače ga pa voliti ni treba. Opozarja, da ravno radi te točke mi lahko pridemo v neprilike, ker bi fce enemu ali drugemu kratile njegove članske pravice. Bodimo v resnici bratski in iskreni.
Sestra Zalokar pripominja, da ona misli, da kdor zastopa dve organizaciji ne more biti v resnici iskren do ene ali druge prga-nizacije.
Br. Srebot priporoča, da član, ki dolguje zvezi $10,000 ali več ne more biti gl. uradnik.
Br. Terbižan vpraša, kdaj lahko poda priporočila društev?
Br. predsednik pojasni, da takoj ko se prečita predložena točka.
Br. Terbižan pripomni, da on zastopa samo voljo članstva in to želi da kdor dolguje Zvezi več kot $5,000.00 ne more biti gl. uradnik Zveze.
Sestra Novak je mnenja, da gl. uradniki niso tako nevarni, da bi se jih morali bati in vstraja, da se S. Ž. Z. ne vpošteva kot podporno organizacijo, pač pa je mnenja, da ravno te bi lahko največ storile za napredek S. D. Z.
Odbor sprejme dodatek k tej točki, ki se glasi: Član, ki je na katerikoli način odškodoval ali katerokoli podporno orga-
nizacijo ne m,ore biti voljen v gl. urad.
Glasovanje o točki 27 z navedenim dodatkom. Za je bilo oddanih 45 glasovih proti pa 37.
Br. Dolenc opozarja, da tu je vsaka debata nepotrebna, kdor je za predlog naj glasuje za ali pa proti.
Dodatek br. Terbižana je dobil samo 7 glasov.
Torej točka 27 sprejeta z gori navedenim dodatkom.
Točka 28. Br. Trebeč priporoča, da naj se finančni odbor po množi iz treh na pet članov. Podpiran.
Br. Kozjan priporoča, da se predsedniku finančnega in nadzornega odbora ne voli namestnikov.
Br. Kushlan je za reorganizacijo gl. odbora in priporoča, da gl. odbor izpolni vsako izpraznjeno mesto v gl. odboru. Ker se lahko primeri, da bi prišel na kako odgovorno mesto človek, ki sploh nima vpogleda o poslovanju organizacije.
Br. Hosta priporoča, da naj bi se izvolilo v ta odbor 2 člana za dobo štirih in 3 člane pa za dobo 6 let. Ker na ta način bi imeli v odboru vedno nekaj starih članov.
Br. Pollock priporoča, da naj se upošteva pri izbiri onega, ki je na konvenciji dobil največ glasov za izvoljenim in naj v slučaju izpraznitve zasede izpraznjeno mesto.
Br. Pucelj pojasnjuje.
Br. Traven se strinja s Kozjanovim priporočilom.
Br. Terbižan priporoča, da naj se odborovo točko sprejme v celoti.
Br. Kozjan zagovarja in utemeljuje svoje priporočilo.
Br. Balant pojasnjuje in predlaga da se debata o tem zaključi.
Br. Zalar priporoča pomnožitev gl. odbora.
Br. R. Lokar predlaga, da bi se izvolilo športnega komisarja.
Za amendment, da se v finančni odbor izvoli 5 članov mesto 3 je glasovalo 51 proti pa 23 delegatov.
Točka s tem amendmentom sprejeta z 58 proti 2 glasovoma.
Dodatek br. Lokarja, da bi bil športni komisar član gl. odbora. Podpiran.
Br. Surtz se strinja s tem in misli da bi bilo to zelo priporočljivo.
Br. J. Lokar je mnenja, če osvojimo ta predlog, bomo v resnici storili nekaj dobrega v korist naše S. D. Z.
Br. Terbižan je mnenja, da naj bo tretji podpredsednik obenem tudi športni komisar.
Sestra Zalokar se strinja s tem samo opomni, da naj bi bil športni komisar tudi lahko član finančnega odbora.
Br. Pucelj pojasnjuje.
Sestra Novak je mnenja, da ni priporočljivo, da bi se urad športnega komisarja mešalo z kakim drugim uradom.
Dodatek br. Lokar j a sprejet enoglasno.
Br. Pucelj je mnenja, da bo sedaj potreba zanesti v pravila popolnoma novo točko, ki bo določala športnemu komisarju njegov delokrog.
Br. Penko predlaga, da naj športni odbor sestavi to točko in naj jo predloži delegaciji v odobritev. Sprejeto.
Točka 29. Br. Virant predlaga, da kdor ima mesečno plačo m upravičen do dnevnice na konvenciji.
Sestra Zalokar je zato, da se ta točka spremeni v toliko, da bi društva sama plačevala svoje delegate.
Sestra Zupan v imenu društva temu ugovarja in če se to sprejme, potem ona zahteva, da odpade plačevanje 3 centov v konvenčni sklad.
Za točko kot je bila predložena po odboru je glasovalo 71 in proti pa 3 delegatje. Točka sprejeta kot predložena.
Točka: 30 Sprejeta kot predložena.
Točka: 31 Br. Pucelj doda: Gl. odbor imenuje tudi dva kon-venčna zapisnikarja izven delegacije, a morata biti člana S. D. Z.
Br. Pollock se pritoži na predsednika, da je bil že ponovno prezrt in ni dobil besede ter želi, da se to v bodoče he zgodi več, ker ima priporočila društva.
Br. Ivančič vpraša, zakaj se ni upoštevalo predloga br. Vi-ranta, ker ima tudi on predlog v istem smislu.
Točka sprejeta, kot predložena po odboru.
Točka: 32 Br. Penko predlaga, da se zadnji stavek te točke črta. Odbor sprejme ta popravek.
Br. Penko predlaga, da se točka s tem popravkom sprejme.
Br. Pollock je mnenja, da bi naj se upoštevalo tudi priporočila posameznih članov.
Br. Pucelj pojasni, da vsa priporočila naj bodo poslana na odbor uradno pa bodo upoštevana. Točka sprejeta z večino. Eden proti.
Točka: 33 Br. Kushlan je mnenja, da je ta točka malo po-mankljiva in se mu ne zdi priporočljivo, da bi se glasilo "potom incijative." ampak naj se glasi "potom polovico društev." To je njegov predlog. Podpiran.
Br. Kapel priporoča, da naj se upošteva število članstva.
Br. Geo. Turek priporoča odborov predlog.
Na predlog bi'. Balanta sc debata zaključi. Točka sprejeta s popravkom br. Kushiana.
Točke: 34, 35, 36, 37, 38 Sprejete, kot so bile priporočene po odboru.
Točka: 39 Br. Kushlan misli, da je ta točka malo nevarna in naj bi se glasilo: Sklepi stopijo v veljavo takoj, ko zapisnik podpišeta konvenčni predsednik in zapisnikar. Podpirano.
Br. Pucel se strinja s tem popravkom. Točka sprejeta s popravkom 78 proti 9 glasovom.
Odmor 15 minut. Nadaljevanje.
Br. Zorich poroča, da gre odbor za prošnje in pritožbe na svoje delo.
Točke: 40, 41, 42 Sprejete, kot predložene po odboru.
Točka: 43 Br. Kushlan pripomni, da naj se glasi: Katere noče ali ne more (ne sme) rešiti gi. odbor. Tcčka sprejeta s tem popravkom z 43 proti 16 glasovom. Točka: 44 Sprejeta, kot predložena po odboru.
Točka: 45 Br. Rozman pripomni da naj se beseda identičen izpusti, ker pomeni isto, kot beseda enak.
Br. Kushlan priporoča, da se doda: če gl. odbor noče dati incijative na splošno glasovanje, naj jo pa društvo samo da na glasovanje. Podpirano.
Br. Vehovec pripominja, da bi gl. odbor moral imeti n-ulc več moči ali pravice in zaupanja
ŽUTI
Po nemškem Izvirniku K. Maya
"Well —! Ne bo mogel tajiti, da ve za celice —."
"Ampak, gospod," ga je prekinil Halef. "Kje pa so tvoje hlače —T'
"Sušijo se."
"Strašno —! V vodo si skočil za njim —? V tiste vrtnice ob steni —? Pripoveduj, kako je bilo!"
Pa nisem utegnil pripovedovati.
Ljudje so prihiteli iz kara-ula, vsa vas se je zbrala, vsak je hotel videti in slišati, kaj se je zgodilo z njihovim Ka-ranirwanom.
Postavili smo se k vratom in pustili v sobo samo starejši-no in "občinske očete." Tudi bekdži — vaški policist — je bil poleg. Droben, smešen mo-žiček je bil, oborožen z ogromno pločevinasto cevjo, ki mu je menda služila za trobento.
Ko so zagledali ljubljenca svoje vasi na tleh in vsega mokrega, so zagnali velik krik in vik in starejšina se je jezno kregal:
"Kako se ga drznete zveza-ti brez mojega dovoljenja?"
"Nekoliko ponižneje boš govoril, mož!" sem mu dejal hladno. "In povej nam najprej, kako je bilo mogoče, da se je odsti-anil!"
"Jaz sem mu dovolil."
"Tako —? Kam pa je šel?"
"Po hlapce."
"Cemu?"
"Da bi mu pomagali iskati vhod."
"Menda je mislil le narobe. Pomagali bi mu naj, da bi ga vi ne našli —."
"Zaman smo čakali na tebe. Nisi prišel —. Kje si bil? Slabo vest si imel, skril bi se nam bil rad!';',
Obrnil se je k bekdžiju.
"Nemudoma boš snel vezi Karanirwanu!"
Debeli policist je res pristopil.
Pa Halef ga je prijel za roko.
Žutega v rovu, ga je prekinil Kolami.
"Naj jaz nadaljujem, ker ne veš, kako je bilo v rovu!"
In pripovedoval je o svojih opazovanjih, opozarjal vašča-ne na razne nerazumljive dogodke v Rugovi in okolici, na ljudi, ki so nenadoma izginili, in na sumljive obiske pri Karanirwanu ter podprl svoje sumnje s tako tehtnimi in pre-pričavelnimi besedami, da so poslušalci strme pritrjevali. In ko je pravil, kako smo vdrli v rov, srečno prišli črez nastavljeno past ter našli celice in v njih ujetnike, so se oglasili burni vzkliki in grožnje.
Le starejšina je molče poslušal. Ko je Kolami končal, pa je povedal:
"Vse to še ničesar ne dokazuje! Karanirwan je šel iskat vhod, slučajno ga je našel, zlezel po njem in naletel na vas. Njegovi nasprotniki ste, ustrašil se vas je in je zbežal da bi se rešil.
Česar torej njega dolžite, je prav za prav vaša krivda in zato iznova naročam, da —."
"Molči!" ga je nahrulil Halef. "Kdo ti je dovolil govoriti —? Kaj zagovarjaš Perza? Zdi se mi, da si tudi ti njegov zaveznik!"
Tedaj je stopil iz množice sivolas starec. Priklonil se nam je in dejal:
"EfFendi, ne jezi se nad sta-rejšino! Ničesar ne pomeni v naši vasi, prevzel je službo kja-je le zato, ker je nihče drug ni hotel. Preveč sitnosti je z njo.
Število mojih let je najvišje v Rugovi in vsi tile možje ti bodo pritrdili, da sem najimo-vitejši. Nisem hotel biti kjaja. Toda danes smo zvedeli strašne reči. Za velevažno zadevo gre, enega naših sovaščanov, ki je dosedaj veljal za najuglednejšega, ki so ga vsi spoštovali, njega dolžite nečuve-nih zločinov. Zato bom vzel i glas vasi v svoja usta in ti po-
Prijateljček, pusti tega člo- vedal, da ti zaupam in verja-
veka lepo pri miru! Kdor se ga dotakne brez dovoljenja mojega gospoda, dobi bič."
In že je tudi imel bič v rokah.
"Kaj praviš —?" je kričal starejšina. "Tukaj zapovedujem le jaz in pravim, da bo moj kawwas nemudoma snel vezi Karanirwanu."
"Prav nič ne bo tako!" sem povedal s poudarkom. "Danes jaz zapovedujem tukaj. In če ne boš ubogal, dam tudi tebe zvezati in v Prizren odpeljati.
Kdo si ti? Najmanjši izmed padišahovih uradnikov! In zato moraš molčati, kadar pridejo višji nego si ti! Povem ti, prizrenski wali ne bo prav nič jezen, če ti dam sedaj le basto-nado!
Toda ponižal se bom in ti pripovedoval, po kaj smo prišli v Rugovo. Poslušal boš in molčal pa govoril le, če ti dovolim. Vidim, da bi vaški očetje radi čuli, kaj nameravamo."
Tedaj pa se je oglasil Halef.
"Ne, gospod! Cemu bi se naj mučil tak velik gospod, kakor si ti, odpiral usta in pripovedoval temule brezpomembnemu kjaji, kaj se je zgodilo in kaj se mora zgoditi!
Jaz sem tvoja desna doka, tvoj jezik, odprl bom tem vaškim očetom oči in jim pripovedoval o človeku, ki je živel sredi med njimi, ki pa o njem niso vedeli, da je rojen v džehen-ni in da se bo povrnil v dže-henno.
Saj smem?"
"Pripoveduj!"
In začel je pripovedovati, se-ve po svoje, orientalski bujno
skoraj spoštljivo umaknili. Vkrcali smo se, šestnajst nas je bilo, — enajst vaških očetov in nas pet — in brodovje je odrinilo.
Ker je bilo v rovu samo za en čoln prostora, se je izkrca-vanje zavleklo. Peljal sem se s tovariši v rov in izstopil. Kolami pa je prevzel prevažanje vaščanov.
(Dalje prihodnjič)
DNEVNEVESTI
mem.
Stopil bom pred hišo in povedal vaščanom, kaj sem slišal. Izbrali bomo nekaj uglednih mož peljal jih boš v rov in osvobodil ujetnike. Potrdili bodo tvojo obtožbo in izročili bomo Žutega prizrenskemu waliju.
Leta in leta so se oblasti trudile, da bi ga dobile v pest. Našli ste ga, ne smemo mu pri-zanesti, četudi je naš sovaščan in ugleden človek, oprati moramo sramoto, s katero nas je ogrdil, s studom se moramo odvrniti od njega."
Pravo besedo je povedal in o pravem času! Rešil je položaj.
Stopil je ven, čuli smo ga govoriti. Ljudje so zagnali krik in vik, da smo že mislili, napadli nas bodo.
Pa zmotil sem se.
Starec se je vrnil in povedal, da je ljudstvo silno razburje-
Japonska dobiva nove prijatelje
Montevideo, Uruguay, 8. novembra. Sem je dospel prvič novi japonski trgovski parnik Buenos Afres Maru. Ob tej priliki je japonski poslanik v Buenos Aires povabil predsednkia republike, ves kabinet in vse višje uradništvo ter zastopnike industrij in trgovine na sijajen banket, ki se je priredil na krovu parnika. Japonski poslanik je poudarjal o ugodnih trgovskih zvezah, ki jih nudi Japonska Južni Ameriki, nakar je odgovoril predsednik uruguayske republike, da je bila republika vedno prijateljica Japonske in bo tudi v bodoče živela v prijateljskih in trgovskih zvezah ž njo.
Angleški vojaški zrako-plovci so dosegli rekord
London, 8. novembra. Angleški vojaški bombni zrakoplov je včeraj pristal v mestu Darwin, Avstralija, in je naredil s tem svetovni rekord. Pot je dolga 7,-126 milj in jo je zrakoplovec prevozil v 47 urah in petih minutah. Odplul je iz Egipta. S tem je Anglija posekala rekord ruskih zrakoplovcev, ki so 14. julija 1937 prevozili iz Moskve v San Jacinto, Cal., pot, ki je bila 6306 milj. Na pot so se podali trije angleški vojaški zrakoplovci, toda dvema je spotoma zmanjkalo kuriva.
Na Japonskem še vedno divjajo potresi
Tokio, 8. novemgra. Japonska, zlasti severne province, je čutila včeraj nove, jako močne potresne sunke. Škoda radi potreba je veliko večja kot pa prizna vlada, železniška zveza z severom je pretrgana. Tudi brzo-javi ne delujejo. Koliko je bilo ubitih v katastrofi se ne more degnati.
MALI OGLASI
V najem
se da stanovanje 3 sob, kopališče in če se želi tudi gorkota odda se mirni družini brez otrok. Vprašajte na 1199 E. 61st St., zgorej
(264)
Mojim prijateljem!
Naznanjam, da sem se preselila iz Townline Rd., Perry, O. na 1033 Hcrt St., Mentor, O. — Marie Dragas.	(264)
ODDA SE
stanovanje 4 sobe, kjer je kopalnica, kuhinjska peč, ledenica, furnez. Jako lepo stanovanje. 736 E. 93rd St., severno od St. Clair ja.	(264)
CONCORD MOŠT IN GROZDJE
no nad Karanirwanom. Izbrali, sodih ali gaionih, vsako ko-
Br. Branisel zagovarja br. Kushiana popravek m prosi, da bodimo malo bolj .stvarni.	j in gostobesedno. In čim dalje
Br. Pucel sc ne strinja s tem popravkom, ker sc nm vidi točka • je govoril, tem bolj je rastlo dovolj jasna.	> čudenje poslušalcev.
(Dalje prihodnjič.)	j Ko je omenil, da smo našli
smo izmed vaških očetov zastopnike, ki bi nas spremljali v rov. Pet čolnov je bilo na vasi, vse smo pobrali. Tudi s sve-tiljkami in svečami smo se oskrbeli.
Nisem verjel, da bi bila razburjenost Rugovčanov preveč odkritosrčna. Še osvobodili bi ga, ko bi mi lazili pod zemljo.
Vprašal sem tovariše, ali bi hoteli prevzeti stražo pri njem. Očko in Omar so gladko odklonili, za vsako ceno so hoteli iti z menoj v rov. Le lord Lindsay se je ponudil, da bo ostal. Tudi Kolami je naročil hlapcem, da ne smejo nikogar pustiti v sobo.
Položili smo Žutega v kot, Anglež je sedel poleg njega s puško v rokah pa smo odšli.
Ljudje pred hišo so se nam
ličino. M. Cohodas, 1065 E. 61st St. Tel. HEnderson 3391.
(266)
V	najem
se da 4 sobe in kopališče. 1130 E. 68th St. Kdor hoče vzeti v najem, naj se zglasi na 1092 E. 71st St._(263)
V	najem
se da pet sob, kopališče, furnes, zgorej. Sobe imajo preproge, ravno tako je v kuhinji že lino-lej. 7303 Hecker Ave. Vprašajte na 6025 St. Clair Ave., ali na 935 E. 67th St.	(263)
I)o $50 prihranite
na Frigidairih in Electrolux, floor sample in demonstratorjih. Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave., 819 E. 185th St. Odprto zvečer.
DANZIG
(FRtc stats;
MILES
Mmm
\ N N \ \ N \St
BBSS^
BERU
WARSAW
POLAND
PRAGUEO
UKRAINE
./- "-v. \ /
mAUSTRl^
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLO VENE RF.ADEK"
kateremu je znizana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
gjj Skrivnosti ruskega carskega dyora
ROMAN
—Ali hočeš zabraniti Nevi, da poplavlja? — reče Palok.
—Oh, neusmiljena reka! — vzklikne jetnik, — zakaj mu-češ še ti one, ki jih obdajajo zidovi te proklete hiše?
—Ne prepiraj se z Nevo, — reče Palok, — ne poznaš je še.
—Ali more biti še okrutnej-ša?
Stari Palok udari s palico po površini vode, tako da je ta visoko brizginila.
—Teh par kapljic imenuješ vodo? — vzklikne on. — To še ni nič. Videti bi jo moral neko zimo pred štiriindvajsetimi leti; tedaj je narasla neko noč za osem pedi.
—Haha, to je bilo iznenade-nje, ko smo prihodnje jutro odprli celice. Vsi, ki so se nahajali v podzemeljskih ječah so utonili.
Stari Palok se nasmeje, spomnivši se tega prizora.
Zaprti starec zadrhti. Vedel je, da se lahko to tudi njemu pripeti.
Palok zapre za seboj vrata in gre v drugo celico.
Tukaj je bila mlada žena. Čim je zapazila jetničarja, je začela glasno moliti in kričati:
—	Grešila sem, — grešila sem!
—Daj mi bič! — vzklikne blaznica. — Hočem se uničiti, ne bom nehala, dokler mi telo ne bo pokrito z rdečimi, krvavimi sledovi udarcev. Ako rr car ne oprosti, me bo uslišal Bog . . .
—	Ne bo ti oprostil, draga moja, — odvrne Palok, — pripadala si onim ljudem, ki so hoteli umoriti carja. Tedaj si bila služkinja v carski palači in če kuhar ne bi pazil, bi se zgodila nesreča. Ne boš odšla, draga moja, živa od tukaj.
On zaloputne vrata in odpre tretjo celico.
Tu je stala voda mnogo višje, nego drugod, ker je ležala celica nižje.
On začuje tiho stokanje.
Na zidu nasproti vrat je visel v verigah bled izmučen človek. Okrog vratu je imel širok obroč, tako da ni mogel spustiti glave na prsa.
Nesrečnežev obraz je bil spa-čen.
Nesrečnik je imel v resnici vzrok, da se boji. Voda se mu je kakor tat vtihotapila v celico in rnu je segala že do prs.
Ako naraste še za ped, ne bo ušel strašni smrti.
Brez usmiljenja je gledal Palok ta strašen prizor.
POSEBNOST NA ŠIVALNIH STROJIH
Prihranite si skoro polovico. To velja za nedoločen čas. Odplačila tako nizka kot $1.00 na teden. Odprto zvečer.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
G1C4 St Clair Ave.—819 E. 185th St.
VLOGE v tej posojilnic
4 so zavarovane do '$5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washing-j ton, D. C.
Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
—Glej, glej, — reče on — K tebi bomo v bodoče lahko prišli edino v čolnu. ,
—Skrajni čas je, da me snamete z zida, — reče ubožec, — drugače bo prepozno.
Kaj morem jaz, dragi moj ? — mu odvrne stari jetni-čar. — Tako se pri nas kaznuje vsak poskus bega.
—Torej še eno noč, — vzdih-ne nesrečnež na zidu, — še eno celo noč, — jaz je ne bom preživel.
—Ali si lačen? Hočeš kos kruha?
—Lačen nisem, toda strašno žejen. Daj mi piti.
—Žejen si? — se roga Palok. — Počakaj, da ti pride voda do ust. Tedaj se napij.
Utrujene oči nesrečnega jetnika pogledajo z neizrekljivim prezirom starega jetničarja.
Palok se smeje oddalji.
Ko je stopil na hodnik, zasliši, da prihaja nekdo po stop-njicah. On obstane in nastavi ušesa kot pes, ki čuti, da se približuje nevarnost.
—Kdo je to? —zamrmra on,
—	ki se predrzne priti v to podzemlje brez mojega dovoljenja? Naj vidim tega predrz-neža.
On gre k stopnjicam, toda predno je prišel do njih, zasliši dobro znan glas:
—Za vraga, tukaj si lahko človek zlomi vrat. Posveti Aši-nov, da se ne spotaknem.
—To je Ivan Kardov, — zamrmra Palok, — policijski ravnatelj. — Kaj hoče tu? Ali je prišel nadzorovati? Oho, samo naj pride, našel bo vse v najlepšem redu.
S sklonjeno glavo gre nasproti svojemu najvišjemu predstojniku.
—	Pozdravljeni, Ivan Kardov, — reče on in se skloni ter poljubi rob Kardovega plašča,
—	pozdravljam vas v carstvu večne teme.
—V mišolovkah je vse v redu. Samo da je voda poplavila celice, toda to ne moti. Stara Neva ve, kako je treba postopati z jetniki.
Kardov je prišel sedaj prvič v to podzemlje. Do sedaj se ni hotel spustiti po stopnjicah v ta pekel.
Dušljiv zrak, ki se je tukaj nahajal, grozen smrad mu ni dal dihati. Tudi Ašinovu je bi lo neugodno.
—	V tem smradu ne bom mogel dolgo ostati, — reče on ter se obrne k staremu Paloku.
—Človek se s časom privadi — odvrne starec mirno, — s časom mi je postal ta duh zelo prijeten.
V kateri celici se nahaja apo-tekar Janicki? — vpraša Kardov.
—Janicki? — ponovi Palok premišljevanje. — Janicki? — To je najbrže eden izmed novih.
—Da, da, prišel je šele pred osmimi dnevi v Petropavlovsko trdnjavo, — odvrne Kardov.
Palok se udari z dlanjo po čelu.
—Seveda, — reče on. — Kje imam glavo? — To je oni nori lekarnar.
—Haha, gospoda moja, — nadaljuje stari jetničar. — B lo je smešno. Da bi to videli. Smejali bi se, ko bi videli, kako je od jeze grizel verige.
—Torej se je poskušal osvo-voditi? — vpraša Kardov pazljivo.
—To poskušajo vsi prve dni. Toda ta nori lekarnar je bil posebno divji.
—Tri dni in tri noči je neprestano kričal in tulil, kot rail jena žival.	. ^ i_____
w ..........'	-	m
........ ....
4	_AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 9, 1938 __
Homer Martin, vodja unije avtnih delavcev, levo, v razgovoru z Harry Bennettom, ki je osebni zastopnik Henry Forda. Sodi se, da Ford ni več nasproten organiziranju delavcev v njegovih tovarnah.
—Metal se je na tla, hotel si je razbiti lobanjo na zidu, a nato je začel kričati, naj mu vrnejo strup, ki so mu ga odvzeli na policiji. Nisem si mogel pomagati, moral sem mu pritrditi na usta nagobčnik.
— Nagobčnik? — vpraša Kardov. — Kaj je to?
—To je moj izum — odvrne Palok ponosno. — To je priprava, ki jo dobi jetnik, ako kriči ali žali vero ali carja. Ta nagobčnik je tako narejen, da se takoj pojavijo majhne iglice, čim odpre jetnik usta, ki mu nato prodro ustnice. Ko zapre jetnik usta, igle izginejo in se takoj zopet prikažejo, ko začne kričati.
—Na ta način ne more jetnik niti dihati? — reče Kardov.
•—Mora dihati skozi nos.
—Kako dolgo je imel Janicki ta nagobčnik?
—En dan in eno noč.
—Ali se je nato pomiril?
Na levi je John Pelley, predsednik družbe ameriških železnic, ki je pred preiskovalnim odborom v Washingtonu poročal, da je edina rešitev za. ameriške železnice, če zniža jo plače svojim uslužbencem.
Obzidje starega Jeruzalema, za katerim so se bih zabarilcadirali Arabci in streljali na angleške vojake. Po dvodnevnem obleganju so vojaki pregnali Arabce.
NAZNANILO
V PETEK 11. NOVEMBRA 1938 je Dan premirja in legalni praznik CLEARING HOUSE BANKE NE BODO ODPRTE ZA POSLOVANJE NA TA DAN
The Cleveland Clearing House Association
The American Savings Bank The Lorain Street Bank
Company	The National City Bank of
^ . ,	.	Cleveland
The Bank of Cleveland	The Nonh American Bank
Central National Bank of	Company
Cleveland	The Union Bank of Commerce
The Cleveland Trust Company	Company
Johanna Hofmann, Erich Glaser in Otto Voss, ki so bili prijeti od oblasti Zed. držav radi špionaže v korist Nemčije.
— Umiril se je kot mrtev. Tako kot oni duhovnik poleg njega, ki že deset let ni spregovoril besede.
—Ali je ta človek nem?
—Ni nem. S svojim molkom hoče samo pokazati svoje pre-ziranje sveta.
—Kaj je s tem duhovnikom?
—On je prišel pred približno petnajstimi leti sem iz Rima, da poišče zarotnike. Sovražniki carske hiše so ga sprejeli z odprtimi rokami. Ta duhovnik je namreč trdil, da je našel sredstvo, stokrat hujše od baruta. To snov je imenoval dinamit.
—Ta duhovnik je iznašel dinamit?
—On in nihče drugi. Ruski zarotniki so mislili, da bodo s tem dinamitom razrušili celi svet, a na ruševinah zgradili novega in niso tega italijanskega duhovnika več pustili proč.
—Najeli so mu v Katarin-skem sprehajališču hišo, na
kateri se je nahajal napis:
Abbe Ernesto Fallieri, učitelj jezikov.
—Učitelj jezikov, — vzklikne Kardov. — Ah, razumem, to je bila maska, pod katero se je hotel uvesti v petrograd-ske kroge.
—Seveda — se nasmeje Palok. — Zatrjujem vam, gospod policijski ravnatelj, da še nikdar ni imel nobeden učitelj toliko učencev. Prihajali so iz vseh delov Rusije k njemu.
Bilo je sumljivo, ker so nekateri njegovi učenci prihajali po noči v njegovo hišo, a to je bil povod, da se je tajna policija pozabavala z njim.
—Eden izmed najspretnej-ših detektivov se vpiše v njegovo sobo. Kmalu je spoznal, kaj je Italijan poučeval.
—Pod hišo se je nahajala velika klet. Tam so cele noči fabricirali dinamit.
—Tedanji policijski ravnatelj da nalog za aretacijo. Spominjam se, kako so mobilizira-
li vso petrogradsko policijo in kako je ta obkolila italijanovo hišo.
—Toda duhovnik je moral izvedeti o namenu policije.
—O polnoči bi morala policija prodreti v hišo. Tedaj se naenkrat zasliši strašanski grom, zemlja se strese, a v bližnjih ulicah ni ostala niti ena šipa cela.
—	Katarinino sprehajališče je bila ruševina. Fallibrijeva hiša je zletela v zrak, a izmed vojakov, ki so jo stražili ni os-stal niti eden živ.
—	A duhovnik? — vpraša Kardov.
—Dva dni nato so ga zgrabili na meji. Pripeljali so ga v Petrograd, a od tedaj se nahaja v Petropavlovski trdnjavi.
—Ko so ga pripeljali pred sodnika, je tajil, da je abbe Ernesto Fallieri.
(Dalje prihodnjič)
Robert Irwin iz Neiv Yorka, bo prišel te dni pred sednijo, obtožen umora treh oseb. Po zločinu je Irwin pobegnil iz New Yorka in delal nekaj časa v Cievelan-du v nekem hotelu, kjer ga je spoznala neka uslužbenka in.poklicala policijo.
Vzhodna Evropa, kjer se bodo še krhale diplomatske zvijače za ozemlje. Madžarska
in Poljska zahtevati, da bi dobili skupno me jo na račun Čehoslovaške, kar se jima za enkrat. čV vi posrečilo. Nemčija gleda po bogati žitnici v Ukrami, Poljska bi rada pohrusta-la Litvinsko, Madžarska gleda nč? ozemlje v današnji Romuniji in Jugoslaviji.