Št. 290 (16.018) leto Lili. 7096 AA KNJIŽNICA VILHARJA f kG revolucije: i 6001 KOPER 60090201 MK izhajati v Trstu 13. inik PARTIZANSKI 1943 v vasi Zakriž ciklostil. Od 5. do ul v tiskarni 'Dober-ebuši, od 18. sep-45 v tiskarni 'Slove-17. maja 1945 pa v Sla zadnja številka, iški DNEVNIK v za- 10/7796600 GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel, 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 j^JOUCH & C. s.a.s. Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 75001/rHEsS SOBOTA, 6. DECEMBRA 1997 SEJA VLADE / ODOBRENI TRIJE ODLOKI NA PREDLOG FINANČNEGA MINISTRA VISCA V modi je izraz »normalen«. Govorimo o »normalni« državi, »normalnih« odnosih, »normalnem« konceptu itd. Pri tem normalno smatramo, da je neko stanje »normalno«, kadar in če je v skladu z določenimi danimi in splošno uveljavljenimi ter sprejetimi pravili. Kaj to pomeni? Pravzaprav lahko pomeni vse, ali tudi nič, če nas pogojuje izključno prepričanje v lastni prav, ki ga narekujejo sebičnost, nestrpnost, predsodki in ozki osebni ali strankarski ah korporativni interesi. Razmišljanje o normalizaciji odnosov in gledanj je potrebno tudi v našem manjšinskem postkrahovskem času in prostoru, kjer je nekdanji »red«, pa čeprav monopolnega in zato preživetega značaja, zamenjal »nered«, ki ga vzdržuje neka iracionalno emotivna nestrpnost. Posledice so na dlani: težko se med sabo pogovarjamo, Se težje se sporazumevamo, najraje se obdelujemo po časopisju z očitki in protiočitki. Včasih tudi, ne da bi jih utemeljili, kot marsikdaj pričajo Pisma uredništvu ah Odprte tribune na Primorskem dnevniku, ki nam včasih kažejo že kar nespodobno sebičnost, trmoglavost, zamerljivost ali z eno besedo našo manjšinsko majhnost Zraven radi enfatiziramo in mitiziramo pojem »enotnost«, ne da bi ga dovolj poglobili, včasih pa zato, da bi pod njegovo zastavo lažje streljali proti drugače mislečim. Enotnost predpostavlja enako gledanje, kar je utopija, medtem ko bi morah razpravljati o potrebi po iskanju ravnotežij, po tvornem sodelovanju, po neki skupni strategiji in ne nazadnje po demokratični dialektiki. Za vse to sta najprej potrebna odprto soočenje in sproščen dialog, ki naj ga ne stalno onesnažujejo težnje po izigravanju in iz njih izvirajoči občutki preganjavice, ali celo lustracijski popadki. Le tako bomo prišli do tistih pravil, ki bodo lahko osnova »normalizacije« in bomo morda v prihodnosti preprečili zmešnjave, kakršne smo doživeli okrog Zadruge PD ah Se hujše okrog nabre-žinskih volitev, in ki nam dokazujejo, da smo slej ko prej bolj občutljivi na parcialne (beri strankarske ali osebne) potrebe in koristi kot na vsemanj-Sinske. Nov sistem administrativnih kazni za davčne prekrške Po novem manjši kršilci davčnih predpisov ne bodo več tvegali milijardnih glob RIM - Kdor bo kršil davčne predpise v manjši obliki, ne bo več tvegal milijardnih glob. To je mogoče največja novost, ki jo vsebuje paket treh odlokov, ki ga je včeraj sprejel ministrski svet na predlog finančnega ministra Vincenza Visca. Trije odloki vsebujejo izvršilne norme za okvirni zakon St. 662/1997 in korenito spreminjajo celotni sistem adinistrativnih kazni za davčne prekrške. Prvi odlok vsebuje splošne norme na tem področju, drugi odlok ureja administrativne kazni za prekrške pri plačevanju neposrednih dajatev in davka na dodano vrednost IVA ter pri izterjevanju davkov, tretji odlok pa meja administrativne kazni za prekrške pri plačevanju posrednih davščin ter davkov na proizvodnjo, konzum in posle. Kot uvodno rečeno, po novem večkratni kršilci davčnih prepisov, npr. trgovci, ki ne izdajajo rednih računov, ne bodo plačevali globe za vsak domnevni prekršek posebej (to je navadno privedlo’ do milijardnih glob), ampak globo za najhujši izmed storjenih prekrškov. Vladni odlok poleg tega ukinja dednost glob, se pravi normo, po kateri mora globo za davčne prekrške pokojne osebe plačevati njegov dedič. Posebej velja tudi omeniti, da novi normativ predvideva, da se ne sme kaznovati davkoplačevalca, ki krši davčne predpise zaradi nji- hove nejasnosti. Pri določanju višine administrativnih kazni za kršitve davčnih predpisov bodo nadalje odslej upoštevali tudi morebitne poskuse kršilcev, da svoje prekrške sami popravijo. Omenimo naj, da se je pred vladno sejo o treh navedenih odlokih povoljno izrekla pristojna dvodomna komisija parlamenta. Na dnevnem redu včerajšnje seje ministrskega sveta je bila tudi odobritev zakonskega osnutka, ki naj bi na novo mejal sistem kazni za kršitve predpisov o davkih na dohodke. Osnutek sta pripravila ministra Visco in Flick in ga bo vlada obravnavala na prihodnji seji. ŠPANIJA / PO PONEDELJKOVI RAZSODBI Prve aretacije, a tudi prvi atentat Baskovski separatisti težko ranili varnostnika neke sansebastianske občinske svetovalke Nova miselnost za rešitev krize TVM TRST - Demokratična stranka levice je na včerajšnji tiskovni konferenci posredovala svoja gledanja na krizo Tovarne velikih motorjev (GMT) in krajevnega industrijskega sektorja na sploh. Problem TVM je vsekakor le konica ledene gore, na kocki je usoda celotnega krajevnega industrijskega sektorja, katerega krizo je treba reševati z novimi pristopi in tudi z novo miselnostjo. Na konkretni in ne več na ideološki osnovi. Glavno poročilo je na srečanju imel Igor Dolenc. Na 5.strani V Miljah kritični do Riccarda Illyja MILJE - »Tržaški župan naj skrbi predvsem za svoje občane in naj se ne vmešava v odločitve, ki pritičejo predvsem miljski občinski skupnosti«. To je stališče večine miljskega občinskega sveta, še posebno pa svetovalcev levosredinske Oljke, ki so vse prej kot zadovoljni s stališči Riccarda Illyja in z njegovo »kampanjo« za gradnjo plinskih skladišč na področju bivše Aquile. Miljski občinski svet se je že večkrat opredelil proti projektu Monteshell, kijev nasprotju s turističnim razvojem občine. Na 5.strani 13 Ul. S. Kosovel 19 Tel. 040/226913 OMURENČNE za sledeče artikle: smuči, vezi, smučarski čevlji, snow-board, oprema za turno smuko, oblačila za prosti čas, kotalke, čevlji in loparji za tenis &čt Priznani virtuoz IEN1S NGVATO Vam ob spremljavi svojih prijateljev igra F z diatonično harmoniko najlepše tržaške ljudske pesmi $VOJEV6$T£.N &> v prodaji pri R E C O R D - UL A. Diaz 19- TRST tel. (040) 304669 TRŽAŠKA KNJIGARNA -UL S. Francesco 20 - TRST Tel. (040) 635954 ____ Koimpex in Optika Malalan v novi stavbi TRST - V Narodni ulici na Opčinah so sinoči slovesno predali namenu nove poslovne prostore podjetja Koimpex in veliko trgovino Optike Malalan. Vojku Kocmanu in Milku Malalanu sta čestitala podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Marino Pečenik, slovesni ton pa je prireditvi, ki jo je povezoval Livij Valenčič, prispevala trebenska godba. Novo poslopje v osrčju Opčin je blagoslovil openski župnik g. Zvone Sturbelj. Na 15. strani MADRID - Na dan, ko so začeli uveljavljati ponedeljkovo razsodbo proti vodstvu skrajne baskovske stranke Harri Batasuna in so se prvi voditelji znašli za zapahi (na sliki AP), so se v baskovskem San Se-bastianu oglasili teroristi organizacije ETA. S strelom v glavo iz neposredne bližine so težko ranili zasebnega varnostnika. 28-letni Jose Mari Lobato je skrbel za varnost sansebastianske občinske svetovalke Elene Aspiroz, ki je članica vladajoče ljudske stranke premiera Aznarja. Na 11. strani at no NAČRTOVANJE NOTRANJIH PROSTOROV opremljamo vaš prostor v sodelovanju s: %r Karteli CMSJ ECU*© IH rmrovn« biesse Molteni & C TRŽIČ, ul. C.A. Colombo 20 - dr. cesta TS-MN tel. 0481/40540 - Fax 0481/40929 _ \ferde Sgaravatti BOGATA IZBIRA BOŽIČNIH JELK IN ZVEZD TER OKRASKOV PO UGODNIH CENAH TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224177 (nasproti centra za fizika) jii' iv i Ttote Kupuj v trgovinah na Opčinah ki izobesajo ia znak in vprašaj po srečkah božičnega žrebanja 1997! 16.8U9S8 'Bomo g ‘ichcw}0 '97 S nakupnih bonov po « i l Polo Variant mkswagen 1 Scooler ScarahbaApnlia ČTJs Btiti K cm C0DR1MV0 E (M50 immumum .f ;T>3?iKX- uftee Rsreieorie, 2 - Opne* {&$& ■ Tet 048-2S491 NOVICE MINISTRSKI SVET / SKLEPI RIM / POROČILO CENSISA Vlada in opozicija o finančnemu zakonu RIM - Predstavniki vlade in Pola svoboščin so včeraj dopoldne v Montecitoriu razpravljali o amandmajih k finančnemu zakonu in preverjali, katere opozicijske popravke in dopolnila bi bila vlada pripravljena sprejeti, ne da bi tvegala popačenja zasnove propraCunskih dokumentov. Po besedah vladne delegacije, ki jo je vodil minister za odnose s parlamentom Giorgio Bogi, so nekateri amandmaji Pola svoboščin zelo simbolični (beri dema-goški), o drugih pa je vlada pripravljena razmisliti. Člani opozicijske delegacije, v kateri so bili štirje ekonomski izvedenci Pola svoboščin, pa so izrazili prepričanje, da je vlada resno pripravljena na soočenje o njihovih predlogih (ki zadevajo predvsem štiri točke: stanovanje, pokojnine iz samostojnega dela, kmetijstvo in izenačenje privatne šole z javno) in da je mogoCe pričakovati sicer trdo, a konstruktivno parlamentarno debato. Na tej osnovi, so dodali, bi bilo možno odobriti finančni zakon v zbornici do 21. decembra, torej v zakonsko določenem roku. Deset tisoč dijakov na neapeljskih ulicah NEAPELJ - V protest proti izenačenju privatne šole z javno je včeraj skoraj deset tisoč dijakov višjih srednjih šol v dveh ločenih povorkah demonstriralo po neapeljskih ulicah in pred poslopjem šolskega skrbništva. V vsej pokrajini je zasedeno nekaj manj kot deset šol, v približno petnajstih pa so dijaki uvedb samoupravljanje ah pa permanentna zborovanja. Evropske letalske družbe proti preselitvi na Malpenso MILAN - Osem evropskih letalskih prevoznikov, ki se poslužujejo milanskih letališč, je vložilo v Bruslju uradno pritožbo proti zakonskemu odloku transportnega ministra Burlanda, ki določa preseb-tev vseh poletov z letališča Linate na Malpenso z oktobrom 1998. Edine zveze, ki bodo lahko ostale v domeni letališča Linate, so tiste, ki se jih poslužuje najmanj dva milijona potnikov letno, to številko pa trenutno dosega zgolj nacionalni prevoznik Alitalia na liniji Milan-Rim. Pritožba bo avtomatično sprožila preiskovalni postopek Evropske linije, ni pa izključeno, da se bodo prizadete letalske družbe obrnile tudi na visoko sodišče v Haagu. Zaradi stavke tiskovne agencije ANSA so naše novice iz Italije nekoliko pomanjkljive. Bralce prosimo za razumevanje. Kljub polemiki vlada izvedla imenovanje za telekomunikacije RIM - Občutljiva tema reforme tajnih služb, določitev stopenj novega deželnega davka Irap, imenovanje predsednika oblasti za nadzor nad telekomunikacijami in še vrsta drugih ukrepov so bile glavne točke na dnevnem redu včerajšnjega zasedanja ministrskega sveta. Po polemiki o imenovanjih na odgovorna mesta v javni upravi, ki se je zadnje dni razvnela posebno v vrstah večine, ki podpira Prodijo vlado, je vladalo posebno veliko pričakovanje za napovedano imenovanje predsednika nove oblasti (authority) za telekomunikacije. Marsikdo je sklepal, da bo vlada umaknila kandidaturo Enza Chelija in se tako podredila zahtevam SKP in Zelenih, ki hočejo novo metodo za imenovanja. Pa ni bilo tako. Kot je pretekle dni napovedal minister za telekomunikacije Maccanico, je vlada imenovala Chelija in določila, da bo sedež nove oblasti v neaplju. Čeprav se je zanj potegoval tudi Turin. Med bolj formalne sklepe ministrskega sveta sodi dokončna odobritev treh zakonodajnih odlokov, ki preurejajo sistem administrativnih sankcij na področju davčnih prekrškov. Gre za izvajalne norme za pooblastila, ki jih je vlada prejela z lanskim finančnim zakonom. Po novem mehanizmu bo administrativna kazen v sorazmerju s težo davčnega prekrška, posebno dobrodošla novost pa je ta, da ne bo moglo veC prihajati do milijardnih glob za male podjetnike, ki jih je doslej porajalo kopičenje prekrškov iste vrste. Med novostmi je tudi uvedba prepovedi prevzemanja upravnih zadolžitev za avtorje velikih davčnih utaj. Čeprav je Carlo Azeglio Ciampi že od sestave Prodijeve vlade tako proračunski kot zakladni minister, je vlada komaj vCeraj odobrila združitev obeh ministrstev, zadevni zakonski odlok pa vsebuje tudi preureditev pristojnosti medministrskega odbora za ekonomsko načrtovanje CIPE. Gre za enega najpomembnejših posegov v okviru reforme javne uprave, usmerjene v racionalizacijo upravnih struktur in v krepitev operativnih instrumentov vlade na področju ekonomske, finančne in javnobilanCne politike, je zapisano v tiskovni noti palaCe Chigi. Naj dodamo, da je predsedstvo vlade včeraj objavilo predlog reforme tajnih in varnostnih služb, ki ga je izdelala posebna komisija, a za vlado ni obvezujoč. Kritika pretiranemu primatu politike Poročilo nudi tri odgovore sedanjim poskusom o institucionalni preureditvi RIM - Poročilo Censisa za letošnje leto zavzema kritično stališče predvsem do poskusov, da bi politika spet prevzela primat v državi, kar je opazno predvsem pri dvodomni komisiji za institucionalne reforme. Vendar ne gre za neposredno in radikalno kritiko, saj Censis med drugim priznava kot nekakšno fiziološko dejstvo, da politika spet prihaja do sape po petih letih pokore, a z druge strani je opazno, da inštitutu Giuseppa De Rite in Giuseppa Rome ne gre v raCun vzdušje, v katerem prevladuje opcija predsedniške ureditve, torej »močne vertikalizacije oblasti«: prav je torej, da potegnemo Črto nad preteklostjo, v kateri ni manjkalo zmešnjave, da naredimo zasuk v sedanjosti, vendar je dvomljivo, da bi vnovična uveljavitev primata politike lahko sprožila nove procese razvoja oblasti v sistemu. To je diagnoza, iz katere pa ne izhaja enovita prognoza: poročilo Censisa nudi tri odgovore, ki pa so si glede nove ureditve v državi delno alternativni, pogrešamo pa tudi doslednosti. Poročilo najprej opozarja na nevarnost, da bi bila pričakovanja o primatu politike prevelika v primerjavi s pogajanji o socialnih vprašanjih, o družbenem zastopstvu in sporazumevanju. Po mnenju Censisa oblasti ne zagotavljajo samo glasovi, temveč tudi sprotni konsenz. Med to potrebo in zahtevo po opciji predsedniške ureditve, neposredni izbiri vlade, prevladovanju »političnega bipolariz-ma«, ki ga Censis zaznava z določeno kritično razdaljo, pa je veC doslednosti kot izhaja iz poročila: brez učinkovitih institucionalnih inštrumentov ni dejanskega odnosa z družbenimi osebki, ni možnosti za srednjeročne in dolgoročne dogovore. Censis torej ne zaznava povsem pozitivnih značilnosti med novo institucionalno ureditvijo ter družbenim dialogom, saj se boji, da bi prvi element lahko strukturalno pritiskal na drugega. Te značilnosti pa dojema in jih tudi z večjim prepričanjem zagovarja na krajevni ravni. Sedaj pa smo že pri drugi razlagi v pozitivnem smislu, ki jo nudi Censis. Podrobno obravnava nove krajevne uprave po volilni reformi iz leta 1993 (občine in pokrajine) ter leta 1995 (dežele s posebnim statutom) in jasno pravi, da so te reforme ljudje razumeli kot neobhodni pogoj za sposobno vodenje države: poročilo celo vabi zakonodajalca, kar je za Censis neobičajno, naj preseže omejitve sedanje zakonodaje. Z zaskrbljenostjo omenja upadanje udeležbe na volitvah, kar povezuje z nevarnostjo, da bi prišlo do pasivnega odnosa z oblastjo. Tretje stališče je še najmanj pre' pričujoče, poleg tega je v nasprotju s prej omenjenima trditvama: izhaja iz potrebe po uveljavljanju italijanske identitete v novih oblikah, pri Čemer znova in nekoliko statično postavlja v ospredje mit italijanske anomalije »modela o sredozemskem otočju«, v nasprotju z drugimi modeli. Stališče, ki uveljavlja anomalije, pa bi konec koncev dalo besedo tistim, ki se ne zavzemajo za reformo organizacijskega dela italijanske ustave, temveC njenih naCel, kar bi pomenilo konec vsakršne revizije, ne samo volje po uveljavitvi primata politike: lahko si predstavljamo, kakšne polemike bi se vnele, Cy bi se dotaknili nekaterih naCel, medtem ko moramo ustavo razlagati odprto, v koraku s Časom, kot je na primer naredilo ustavno sodišCe. Kot vedno pa cilj Censisa niso organske in povsem skladne sinteze, hoCe nas tudi izzivati z raznimi razlagami in analizami, kot so tiste o ločnicah med vzhodom in zahodom države, ki delujejo skupaj s tistimi med severom in jugom. < (P 8 ob vhodu v Gorico, v smeri Štandeza« SLOVENIJA MMP VRTOJBA Standrež SLOVENIJA / DR2AVNI ZBOR Sredi polemik in medsebojnih obtožb razprava o »lustraciji« LJUBLJANA - Osmi dan 16. izredne seje in tretji dan t.i. lustracijske razprave o predlogu SDS in SKD za sprejem resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima je minil v znamenju nastopa Zorana Lešnika (DeSUS) in 54 ugovorov, ki jih je sprožilo poslančevo opredeljevanje do polpretekle slovenske zgodovine. Lešnik je med drugim ocenil, da so bile vse doslej izrečene pripombe na račun prejšnjega sistema posplošene. Predlagateljema resolucije, Janezu Janši (SDS) in Lojzetu Peterletu (SKD), je očital, da "netita požar, ki so ga ljudje že pogasili", poleg tega pa je omenil predsedniške volitve ter njihov izid navedel kot potrditev tega, kaj ljudje mislijo in kako razmišljajo. Med prvimi odzivi na poslancev nastop je Peterle poudaril, da sprave ne more biti brez resnice in poprave krivic, Miroslav Mozetič (SKD) je opozoril na razliko med načinom kršenja človekovih pravic v totalitarizmu in v demokraciji, Zmago Jelinčič (SNS) pa je ob večkratnem omenjanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope pojasnil, da naj bi bila ta resolucija pisana za druge vzhodnoevropske države in ne za Slovenijo. V sklepnem delu večurnih repliciranj je nekaj poslancev opozorilo tudi na domnevno nesmiselnost polemičnih razprav in brez pravega uspeha želelo umiriti razpravo. Razprava se bo nadaljevala v torek popoldne. (STA) DEŽELA / POSEG IZ BRUSLJA Volilni zakon FJK: Ebnerjevo pismo Giancariu Cruderju Južnotirolski politik je predsednik komisije za odnose s Slovenijo BRUSELJ - Predsednik komisije evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo Michl Ebner je v zvezi z novim deželnim volilnim zakonom pred dnevi pisal predsedniku FJK Giancariu Cruderju. V pismu se zavzema, da bi v zakon vključili zaščitne norme za slovensko manjšino in izraža veliko začudenje, ker deželna uprava tega še ni naredila. Od tod poziv predsedniku Cruderju, naj pospeši ustrezno spremembo volilne zakonodaje, seveda pred deželnimi volitvami, ki so napovedane za prihodnje leto. Cruder v odgovoru uglednemu južnotirol-skemu politiku uvodoma navaja, da deželni zakonodajalec še nima ustrez- LJUBLJANA / O NEMCIH V SLOVENIJI Kmalu objava Nečakove študije Negovanje kulture in izročila nima nič skupnega z vračanjem premoženja LJUBLJANA - Vodja znanstveno-raziskovalne skupine za pripravo projekta "Nemci na Slovenskem v letih 1941-1955" dr. Dušan NeCak je v včerajšnji izjavi za Slovensko tiskovno agencijo poudaril, da je delo projektne skupine v celoti opravljeno, zato ni mogoCe trditi, da so slovenski strokovnjaki v zamudi v primerjavi z avstrijskimi kolegi. Dr. Nečak je v izjavi zavrnil trditve nekaterih slovenskih medijev glede zamud pri pripravi strokovne študije o nemški manjšini na Slovenskem, ki so jih objavili ob včerajšnji predstavitvi študije avstrijskega univerzitetnega profesorja Stefana Karnerja z naslovom Nemško govoreča narodna skupina 1939-1996. NeCak je ob tem poudaril, da slovenska vlada ni naročila podobne študije. V letih 1994-1997 ob pretežnem financiranju ministrstva za znanost poteka znanstveno raziskovalni projekt Nemci na Slovenskem 1941-1955, ki ga je projektna skupina končala novembra letos in je pripravljen za tisk, je v izjavi zapisal dr. NeCak. Po njegovih besedah je projekt izrazito historično naravnan in se le izjemoma dotika dnevnopolitičnih vprašanj v zvezi s t.i. "nemško narodnostno manjšino". Študija, ki obsega približno 500 strani, bo v najkrajšem Času izšla v seriji Razprave Znansteve-nega inštituta Filozofske fakultete. V njem bodo predstavljene razprave Dušana Nečaka, Toneta Ferenca, Janeza Cvirna, Boža Repeta, Jožeta Prinčiča, Mitje Ferenca in Gehrda Seewanna. Vodja projektne skupine dr. NeCak je še poudaril, da je od leta 1993 pristojnim slovenskim oblastem pisno in ustno večkrat predlagal, da naj oblikuje posebno skupino strokovnjakov iz različnih strok, ki bi proučevala sočasno problematiko Nemcev na Slovenskem, vendar je zunanje ministrstvo šele novembra letos projektno skupino zaprosilo, da pripravi strnjeno študijo "Nemci na Slovenskem 1918-1955 - kratek oris". Kot je povedal dr. NeCak, bo projektna skupina študijo pripravila v kratkem. "Slovenija in Avstrija bosta z objavo izsledkov znanstvenikov in zgodovinarjev v Sloveniji in Avstriji gotovo dobili sobdno osnovo za nadaljevanje pogovorov o vprašanjih, ki zadevajo pripadnike nemško govoreče skupine v Sloveniji", je dejal državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl na vprašanje Slovenske tiskovne agencije, kako komentira objavo izsledkov avstrijskega zgodovinarja Stefana Karnerja o nemško govoreči manjšini v Sloveniji in izjavo, ki jo je v imenu slovenskih zgodovinarjev danes podal dr. Dušan NeCak. Razprava o tem vprašanju je bila v zadnjem Času "očitno pretirano polemizirana", je ocenil Vajgl in dejal, da je zdaj Cas, da "se zaradi tradicionalno dobrih odnosov med državama, ki so trajna opredebtev obeh vlad, tudi o tem vprašanju pogovarjamo na temelju nespornih strokovnih dognanj". Zunanje ministrstvo se je odločilo, da od slovenskih zgodovinarjev, ki že dalj Časa delajo na ustreznem gradivu za potrebe diplomatskih stikov, pripravijo ustrezen povzetek tega dela, ki bo imel po pričakovanjih okoli 60 strani. Takoj, ko bo povzetek pripravljen, to bo predvidoma v naslednjih dneh, ga bodo predstaviti tudi širši javno- sti, je dejal Vajgl in ocenil, da se bo s tem zaokrožila podoba o nemško govoreči skupini v Sloveniji. "Se vnaprej lahko povemo, da na slovenski strani ni nobenih zadržkov, da se nemško govorečim, v primeru, da se kot takšni identificirajo in organizirajo, omogoči, da negujejo svoj jezik, običaje in kulturno izročilo, " je izjavil Vajgl. Dodal je, da to "nima nic skupnega” z vprašanji vračanja imetja in drugimi problemi, ki so urejeni z veljavnimi med-narodno-pravnimi sporazumi in slovensko zakonodajo. (STA) nega ustavnega pooblastila za tak normativ, kot tudi ne za globalno zaščito jezikovnih manjšin. Kljub temu - dodaja še predsednik - je FJK že sprejela vrsto zakonov v korist Slovencev na področju šolstva, kulture, tiska itd. Junija lanskega leta je deželni svet odobril predlog državnega zakona, s katerim zahteva nekatere spremembe deželnega statuta in v tem okviru tudi primarne pristojnosti na področju volilne zakonodaje. Predlog se zavzema za zajamčeno izvolitev vsaj enega svetovalca, ki bil odraz slovenske manjšine. Parlament je sicer že zaCel obravnavati ta predlog, do danes pa ga še ni odobril in je težko verjeti, da ga bo sprejel pred pričetkom postopka za sklicanje volitev. Cruder na koncu omenja nedavni sklep deželnega sveta, ki omogoča svetovalcem narodnih in jezikovnih manjšin, da na sejah lahko govorijo tudi v materinem jeziku. O tem problemu je včeraj zavzel stališče tudi melonarski prvak Gianfranco Gambassini. Po njegovem bi bilo treba jamstvu za izvolitev Slovencev dodati tudi »pro-ti-jamstva«, na osnovi katerih bi se morale nekatere stranke javno in uradno obvezati, da ne kandidirajo slovenskih predstavnikov. Svetovalec LpT ne more namreC na noben »naCin« prebaviti, da v tržaški mestni skupščini sedijo »kar« štirje svetovalci slovenske narodnosti. JAMARSTVO / ODKRITJE JO SPDT IN JD DIMNICE Jama pred Kotlom (■ 404m) najgloblja Podvig opravili kljub vrsti težav TRST - Sredi avgusta so Člani JO SPD Trst in JD Dimnice iz Kopra dosegli v Jami pred Kotlom globino 362m in tako zasedli drugo mesto na globinski lestvici jam, ki se nahajajo med Vipavsko dolino in Postojno na eni strani in Tržaškim zalivom na drugi. To je na področju, kjer sta se, po splošnem mnenju, rodila jamarstvo in speleo-loška znanost. Glede na to, da so jamo podrobno raziskali in da sta ostali nepregledani le še dve ožini, ki nista veliko obetali, so raziskovalci sklepali, da je jame konec in so z dosežkom seznanili javnost. Nekaj Časa so jamo pustili pri miru, nato so se odločili, da pregledajo še mankajoCi ožini in jamo razopremijo. Prva odprava je ožino na globini 244m hitro razširila in prišla do brezenca, ki se je takoj končalo. Zato sta jamarja preplezala steno za njim in takoj nato dosegla rob naslednjega brezna. Vendar, ker sta pred seboj videla velik prostor, se v brezno nista spustila, temveč sta prečkala steno nad njim in dosegla naslednjo stopnjo, pod katero se je odpiral prostor velikih dimenzij. Preden sta do- segla njegovo dno je bilo lOOm dolge vrvi konec. Nekaj dni kasneje je šla v jamo nova odprava, ki je nadaljevala pot navzdol, po breznu velikih rasežnosti. Kljub temu, da je odprava porabila novih lOOm vrvi, še vedno ni dosegla dna, temveč se je ustavila na vrhu blatne strmine, ki ji ni bilo videti konca. Se nekaj dni in sledila je tretja odprava, ki se je spustila po strmem blatnem rovu še okoli 60m navzdol, do 12m globoke stopnje, pod katero se je jama končala v prostoru, ki je bil na debelo pokrit z rjavo glino. V boku se je odpiralo brezence, vendar je ponovno zmanjkalo vrvi. Četrta odprava je novo odkriti del izmerila in ugotovila, da se brezence konca po trreh metrih. Velika količina porabljene vrvi (260m) je vzbujala upanje na rekordno globino, ki pa je merilci, za razliko od prejšnjih obiskov, ko so sproti računali globino, niso mogli potrditi, saj je blato kmalu tako zamazalo vsako novo stran merilnega zvezka, da niso bili v stanju opraviti niti približne ocene globine. Sorazmerno kratke vi-zure pa niso vzbujale posebnega optimizma. Sele doma, ko so previdno odstranili blato, so lahko opravili zaželene raCune, ki so pokazali, da je jama globoka 404m in da tako prekaša za 34m doslej najglobljo jamo, to je sistem Skilan pri Bazovici, legendarno Labodnico pri Trebčah pa kar za 54m. _____TRST / PO POSEGU PIERA FASS1NA NA TRŽAŠKEM SEMINARJU_ Širitev Evrope ni usluga nikomur, ampak predvsem skupna potreba Vrh Srednjeevropske pobude, ki je potekal ob koncu prejšnjega tedna v Sarajevu, je imel kratek, a zanimiv epilog v Trstu, kjer je nekaj desetin akademikov razpravljalo o približevanju srednje Evrope in Balkana Evropski uniji. Sklepnega dela tega zasedanja se je namreC udeležil podtajnik Piero Fassi-no, ki je podal svojo vizijo teme, ki je danes ena dveh najpomembnejših v Evropi sploh: širitvi Evropske unije. (Druga tema je seveda uvedba evra.) Fassino si je tokrat privoščil širši pogled na to problematiko. Opogumljen od uspeha sarajevskega vrha, na katerem je Italija naredila korak naprej pri izpodrivanju Nemčije iz prostora, v katerem je še pred dvema letoma kancler skorajda vedril, je Fassino zaCel s trditvijo, da je usoda Evrope odvisna od dogajanj v srednji in jugovzhodni Evropi. Ta trditev je nedvomno osno- vana na dveh ocenah: na eno opozarjajo ekonomisti, na drugo politiki. Prva sloni na dejstvu, da je danes srednja in jugovzhodna Evropa eno samo veliko gradbišče in da je gospodarska rast »novih« držav dvakrat višja od gospodarske rasti držav EU. Seveda, izhodišče je znatno nižje, vendar to stanje omogoča sproščanje odvečne energije Zahoda in postopno uravnovešanje gospodarskega zemljevida Evrope. Druga ugotovitev sloni na socialnem stanju, ki je problem vse Evrope in ne samo vsake posamezne države: pomisliti je treba le na migracijske procese, ki bi lahko preplavili Zahod, Ce Vzhod in Jugovzhod ne bi mogla rešiti svojih socialnih problemov. Evropska integracija je torej po Fassinovem mnenju vzvod, ki bo privedel do stabilizacije. Podtajnik je tu obrazložil, zakaj Italija vztraja, da se morajo 1. januarja začeti pogajanja z vsemi kandi- datkami in ne samo s šestimi izbranimi: gre namreC za proces, iz katerega bi bilo zgrešeno kogarkoli izključiti, kar seveda ne pomeni, da bo za vse postopek enako dolg. Ze beseda izključitev je namreC v kontradikciji z integracijskimi procesi. Tu se je Fassino ozrl nazaj in povedal, da se Evropa ni zaCela združevati z namenom, da bi imela skupno denarno enoto, ampak zato, da bi Nemčija in Francija vzpostavili pogoje, ki bi onemogočili, da bi se še enkrat spopadli - kot že dvakrat v tem stoletju in večkrat prej - ter potegniti za seboj vso Evropo. Enostavna ocena, ki jo je mogoCe uporabiti tudi za naprej. Ce ta integracijski proces prevedemo v prakso, bomo sicer ugotovili, da je zelo drag. Vendar, pravi Fassino, ali vključitev Španije, Portugalske in Grčije ni bila prav tako draga? In, ali niso skupna integracijska prizadevanja konec koncev cenejša od vojaških posegov v primeru novih nemirov? Daytonski mir, pravi Fassino, je težko uresničljiv, »vendar samo tega imamo«. In po tej poti prihaja tudi do vključevanja ZR Jugoslavije v Srednjeevropsko pobudo, »ne da bi to pomenilo kakršnokoli omilitev odgovornosti, ki jo nosi Miloševičev režim za vse, kar se je zgodilo v nekdanji Jugoslaviji.« To je torej italijanska Ostpoli-tik. Nesmiselno in predvsem neresnično bi bilo trditi, da vodi Italija to politiko zgolj iz človekoljubja, kajti v ozadju je zagotovo uveljavljanje njenega političnega vpliva in prodiranje njenega ekonomskega potenciala. Vendar se ta politika uokvirja v širši koncept, ki mu je težko ugovarjati. Prav to, usklajevanje lastnih koristi s splošnimi interesi je umetnost, ki jo je treba priznati zunanji politiki. Italijanski, seveda. Bojan Brezigar 4 Sobota, 6. decembra 1997 MNENJA, RUBRIKE Boljunec, 1920 Poleg »Gorice« je »Na jami« prostor, kjer se BoljunCani najraje zbirajo. Tam so nekoč prale perice, napajali so živino, Milko Žerjal, ki je dolga leta votztil avtobus Trst-Dolina, pa je svoje vozilo s pomočjo vaških otrok vsak teden skrbno opral. Foto last Dorči Maver. Do 20. decembra rok za prijavo na revijo Primorska poje 1998 Združenje pevskih zborov Primorske v sodelovanju z zamejskimi kulturnimi organizacijami obvešča vse primorske zbore in skupine, da je do 20. decembra 1997 Cas za prijavo k sodelovanju na mednarodni reviji Primorska poje ’98. Zborom, ki so vCalnjeni v Zvezo slovenskih kulturnih društev, Zvezo cerkvenih pevskih zborov in Zvezo slovenske katoliške prosvete, bodo prijavnice po- sredovali odgovorni posameznih zvez. Sodelovanje na reviji je kot običajno odprto vsem pevskim sestavom, ki lahko potrebna pojasnila in prijavnice dobijo na sedežih zgoraj omenjenih zvez. PISMA UREDNIŠTVU Še o občinskih volitvah v Devinu-Nabreždni V nedeljo, 30. novembra, je bil v drugem krogu volitev izvoljen za devinsko-nabrežinskega Zupana Marino Vocci, kandidat DSL, SKP in liste Za Voccija na poti do Oljke. Prejel je 2.564 glasov (808 več kot v prvem krogu), za njegovega nasprotnika Romana Vlahova, kandidata Pola svoboščin, pa se je izreklo 1.993 volivcev in volivk. 2e iz površne analize teh rezultatov po vsakem posameznem volišču neizpodbitno izhaja, da so volivci in volivke, ki so v prvem krogu zaupali svoj glas SSk in njenemu županskemu kandidatu, v ogromni večini glasovali za Voccija. Ravnali so se pač »odgovorno in po vesti«, kakor se je glasil nasvet njihove politične organizacije, in odločilno prispevali, da se v devinsko-nabrezinsM občini ni ponovil klavrni miljski scenarij. V Miljah je, kot znano, na nedavnih občinskih volitvah slavila zmago naciona-listična desnica, in to predvsem zaradi nasprotujočih si ozkih strankarskih interesov, togih stališč in žolčnih polemik med sestrskima DSL in SKP. Za občino Milje, ki se je v vseh povojnih letih ponašala s svojimi naprednimi upravami, je to neverjeten paradoks oziroma pravi škandal. Obe levičarski stranki sta tam pa tudi še kje po državi dokazali, da še nista povsem preboleli bolezni, ki je bila v zgodovim značilna za maksimahstično levico: gre za sektaštvo in za potrebo po t.i. zunanjem (ah včasih tudi notranjem) sovražniku, kateremu naprtiti krivdo za lastne neuspehe. Kar vehko tega strupenega ozračja je bilo čutiti tudi med potekom zadnje volilne kampanje v devinsko-nabrežinski občim, O tem je spregovoril v italijanskem tržaškem dnevniku celo dosedanji župan Giorgio Depangher, ki pa žal m povedal, od kod je vel strupem veter. Odgovor je znan: DSL in SKP sta v Devinu-Nabrežini (tokrat ob aktivni podpori Zelenih) složno nastopali proti »zunanjemu sovražniku« SSk m jo skušah povsem onemogočih. To sta počenjah načrtno m sta, kot kažejo podatki tako iz prvega kot iz drugega kroga občinskih volitev, resno ogrozili zmago svojega Županskega kandidata. Če bi se SSk ravnala po njuni logiki in načinu vedenja, tj. po logiki m vedenju, ki sta prevladala v Miljah, bi danes na županstvu v Nabrežini vedril in oblačil Romano Vlahov. Nikjer še ni bilo zaslediti, da bi se tisti politični predstavniki DSL in SKP, ki so najbolj odgovorni za pekoči poraz v Miljah, priznali, da so zagrešili izredno grobo politično napako. Prav nasprotno: nekateri izmed njih celo skušajo dehti nauke o demokraciji in našel se je tudi nekdo, ki je opredelil SSk za nacionalistično stranko. Zadnje volitve v devinsko-nabrežinski občim so najboljši dokaz, da se omenjem gospod hudo moti. Zadržanje SSk in njenih volivk ter volivcev v tej preizkušnji naj bo zanj in za njegove tovariše nauk politične zrelosti. Zadnje volitve v devinsko-nabežinski občim so pokazale na še eno dejstvo. Pri poskusih onemogočanja SSk so pasivno ah aktivno sodelovali Slovenci v levih strankah in gibanjih, morda v pričakovanju kake nagrade. Na dolgo roko je takšno početje, ki šibi ah onemogoča en del slovenske manjšine, jalovo m nevarno, saj se tako hromi in šibi celoma manjšina. Vzporedno s tem je povsem normalno, da Slovenci postajajo ali bodo postali tudi v levih formacijah odvečen »optional«. Ta proces se je v devinsko-nabrežinski občini zelo verjetno že pričel, saj se drugače ne da razložiti, kako je ves levi tabor ob najboljši možni zastopanosti v novem občinskem svetu izvolil vanj le tri slovenske zastopnike. Iz vsega povedanega je tudi nerazumljivo, zakaj se slovenski predstavniki DSL in SKP ne zavzemajo za resnično zajamčeno zastopstvo slovenske manjšine tudi v takšnih izvoljenih telesih, kot sta npr. deželni zbor in rimski parlament. To vprašanje bi sicer morala zrela demokratična država urediti neglede na uvajanje ti. bipolarizma oziroma večinskega volilnega sistema. Povsem jasno je tudi, da sodi problem o zajamčenem zastopstvu naše manjšine v določitev novih pravil politične igre, za kar se tako odločno zavzema vsedržavni politični tajnik DSL Massimo D’Alema. S spoštovanjem Vida Legiša, Aleš Brecelj il J: Celo leto smo na Vaših nogah z najugodnejšimi ponudbami za Vas ih Vašo družino. Te dni smo Vam še bliže s kakovostnimi idejami, ki jih bodo lepo nosile Vaše noge. In lepo ležale pod božičnim drevescem. To je najbolj konkreten način, da Vam in vsem ostalim voščimo vesel božič in srečno hojo v letu 1998. Cesta Videm - Tricesimo REANA del ROIALE (UD) Odprto ponedeljek • petek 19.00 - 12.30| 15.00- 19.301 V soboto in nedeljo NON STOP |9.00|19.30| TRSTe^BeVrl.me Odprto torek • petek |9.00 - 13.00115.30 - 19,30i V soboto NON STOP |9.00|19.30i V nedeljo ilO.OO -13.00| 15.00 - 19.00i V ponedeljek |15.00| 19.30 j GOSPODARSTVO / NOVINARSKA KONFERENCA DSL MILJE / POLEMIKA O PLINSKIH SKLADIŠČIH »Kriza TVM in industrije zahteva nove pristope« Poročilo Igorja Dolenca - Potrebna nova miselnost Demokratična stranka levice je na včerajšnji tiskovni konferenci posredovala svoja gledanja na krizo Tovarne velikih motorjev (GMT) in krajevnega industrijskega sektorja na sploh. Srečanja z novinarji so se, poleg tajnika Stelia Spadara in pokrajinskega predsednika Claudia Tonela, udeležili še podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, pokrajinski svetovalec Dino Fonda in Igor Dolenc, ki pri Hrastu odgovarja za gospodarska vprašanja. Prav Dolenc je imel glavno poročilo o krizi TVM in o perspektivah tržaške industrije. Glede tovarne v dolinski občini je DSL mnenja, da predstavlja »projekt Wartsila«, mimo nekaterih nejasnosti in tveganj, lahko razvojno možnost, ki pa mora temeljiti na pravičnem sporazumu med družbenimi silami. Problem TVM je vsekakor le konica ledene gore, na kocki je usoda celotnega krajevnega industrijskega sektorja, katerega krizo je treba reševati z novimi pristopi in tudi z novo miselnostjo. Na konkretni in ne več na ideološki osnovi. Bistvenega pomena je pri tem človeški faktor, to se pravi delovna mesta. Dolenc je glede tega vprašanja izpostavil potrebo po poklicnem usposabljanju in torej po specifičnih specializacijah, ki jih je na tržišču trenutno težko najti. Nekateri obrati morajo zaradi tega trenutno »uvažati« kvalificirano delovno silo iz tujine, od Poljske do Egipta. Za premostitev krize tržaške industrije morajo vsi narediti svojo dolžnost. V prvi vrsti sindikati in podjetniki (tudi oni se morajo v marsičem prilagoditi novostim), a tudi javne uprave, začenši z Deželo. Slednja mora izbrati nove kriterije za financiranje kriznih situacij, banke (krajevne in deželne) pa se morajo opogumiti in tudi nekaj tvegati, saj statičnost bančnega poslovanja ne privede nikamor. Na potezi pa je tudi država, a to je problem, ki presega TVM, tržaško in deželno realnost. Dolenc je glede krizne situacije v obratu pri Bo-Ijuncu še dodal, da so sindikati razumeli situacijo in potrebo po novih pristopih, medtem ko je Fincantieri še ujeta v staro miselnost. To velja še posebno za dizelski sektor, katerega konkurenčnost je dokaj vprašljiva. O pogajanjih za premostitev krize TVM je včeraj zavzel stališče tudi sindikat UIL. V tiskovnem sporočilu, ki sta ga podpisala pokrajinski tajnik Lu-ca Visintin in tajnik kovinarske zveze Umberto Miniussi, je rečeno, da so sedanji pogovori podobni šahovskemu dvoboju, saj se v glavnem omejujejo le na načelna izhodišča. Problem obrata TVM je treba rešiti v širšem okviru lokalnega industrijskega sektorja, kar velja tudi za načrtovane obrate na območju nekdanjega Arzenala. Tudi UIL, podobno kot DSL, je mnenja, da bo treba ustvariti pogoje za strokovno izpopolnjevanje delavcev TVM, ki bodo prišli v poštev za razvojni plan VVartsila. Udeleženci tiskovne konference DSL (Foto KROMA) H NA POBUDO COSTANTINIDESOV h Prihodnje leto odprtje Tiepolove dvorane Gez eno leto bodo v posebni dvorani tržaškega muzeja Sartorio razstavljali risbe Giambattista Tiepola iz Sartorieve zbirke. Pobudo je omogočila tržaška družina grškega izvora Costantinidesov, ki bo finan-cirala restmkturizacijo dvorane, v trajen spomin na Giorgia Costantinidesa, ki je bil večkrat predsednik tržaške grške skupnosti in ki je umrl pred petimi leti. Pobudo so napovedah na včerajšnji tiskovni konferenci v občinski palači podžupan Damiani, ravnatelj tržaških muzejev Adiano Dugulin,-svojci pokojnega Giorgia Costantinidesa, žena Fulvia in sin Ful-vio ter predstavnik družbe Goppion, ki bo poskrbela za ureditev soban. Po prvi bodo namreč pripravili še drugo, v kateri bodo prav tako razstavljali Tie-polova dela. Podžupan Damiani se je zahvahl svojcem pokojnika za to pobudo, ti pa so prikazali lik pokojnika in se zahvabli občinski upravi, da je sprejela njihovo pobudo. Tiepolovo dvorano bodo odprli 5. decembra prihodnje leto, ob šesti obletnici smrti Giorgia Costantinidesa. »Illy naj skibi za svojo upravo« Tudi DSI je proti načrtom pri Žavljah »Tržaški župan naj skrbi predvsem za svoje občane in naj se nikakor ne vmešava v odločitve, ki pritičejo predvsem miljski občinski skupnosti«. To je stališče večine miljskega občinskega sveta, še posebno pa svetovalcev levosredinske Oljke, ki so vse prej kot zadovoljni s stališči Riccarda Illyja in z njegovo »kampanjo« za gradnjo plinskih skladišč na področju bivše Aquile pri Žavljah. Miljski občinski svet se je že večkrat opredelil proti projektu Monteshell, ki je v kričečem nasprotju z načrtovanim turističnim razvojem našega ozemlja, nam je dejal svetovalec SSk-Oljke Danilo Savron (na sliki) . Plinska skladišča pri Žavljah bi gotovo ustvarila velike dobičke in zelo malo novih delovnih mest, onemogočila pa bi tudi vsakršni razvoj območja nekdanje rafinerije, ki je primerno za pristaniške dejavnosti, da ne govorimo o velikih tveganjih za naravno okolje. Savron ni kritičen le do tržaškega župana, a tudi do svojega župana Roberta Dipiazze, »ki se obnaša kot general v strahu, da izgubi vojno«. Medtem ko je do neke mere morda razumljivo, da Illy kot podjetnik zagovarja interese in stališča industrijcev, je stališče miljskega upravitelja precej nerazumljivo, saj župan dobro ve, da velika večina Miljčanov odločno nasprotuje plinskim skladiščem. Pri Oljki niso najbolj zadovoljni niti z zadržanjem prefekta Micheleja De Feisa, ki je o tem vprašanju pred nekaj dnevi sklical sestanek za zaprtimi vrati, ki je potem izpadel kot podpora načrtom družbe Monteshell. Miljski občinski svet se bo o tem vprašanju najbrž ukvarjal na torkovi seji, ko bo vzel v pretres tudi nove norme in pravilnik za sklicanje občinskega referenduma. Občani so pred leti imeli že možnost, da se z referendumom opredelijo za ali proti plinskim skladiščem, glasovanje pa je formalno propadlo, ker se ga ni udeležila večina volilnih upravičencev. Da so plinska skladišča na področju nekdanje Aquile v popolnem nasprotju s turističnim in trgovskim razvojem miljske občine je mnenja tudi pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro. V tiskovni noti navaja kongresno resoluci- jio (odobrili so jo na miljskem, nato še na pokrajinskem in deželnem kongresu stranke), s katero se je Hrast dokončno opredelil proti načrtom Monte-shella. Gre za projekt, ki je vrh tega zelo nevaren za okolje in za h ižnje prebivalce, njegova uresničitev pa bi popolnoma onemogočila razvoj pristaniških dejavnosti na področju Žavelj. Res je, da imajo plinska skladišča -pravi še Spadaro - lahko pomembno vlogo za gospodarski razvoj naše pokrajine. Pri tem pa ne gre prezreti nevarnosti za okolje, v vsakem primeru pa je treba upoštevati mnenje in avtonomijo Občine Milje, ki je direktno zainteresirana za to vprašanje. Kritike na račun županov Illyja in Dipiazze (slednji pripada Kartelu svoboščin) prihajajo tudi iz vrst zelenih in naravovarstvenih združenj ter organizacij. Nekateri njihovi predstavniki so se v družbi mnogih zastopnikov Oljke (med njimi je bil tudi načelnik miljske občinske skupine Giorgio Rossetti) udeležili protestnega shoda pred Prefekturo, kjer je bil v teku sporni sestanek, ki sta se ga udeležila tudi tržaški in miljski župan. Socialisti so zadovoljni z uveljavitvijo Marina Voccija Pokrajinski koordinacijski odbor tržaških socialistov v tiskovnem sporočilu izraža zadovoljstvo nad izvolitvijo Marina Voccija za devinsko-na-brežinskega župana v upanju, da bo to prispevalo k politični obnovi v tej občini. V prvem volilnem krogu so socialisti podpirali občansko Listo 2000 županskega kandidata Giorgia Reta, v balotaži pa so se opredelili za naprednega kandidata. Socialisti s svojim koordinatorjem Alessandrom Gillerijem vsekakor obžalujejo, da Ret in somišljeniki niso pristali na formalno volilno povezavo z Voccijevo koalicijo. MIEIA / LITERARNA KAVARNA Poti ženskega pripovedništva v tolmačenju Dacie Maraini Tržaško gledališče Miela je včeraj popoldne v sklopu pobude Percorsi della scrittura fem-minile - Poti ženskega pripovedništva gostilo italijansko pisateljico Dacio Maraini (na fotografiji) . Pobudo so si omislili člani skupine »Caffe letterario« (Literarna kavarna), ki deluje v okviru Zavoda združenega sveta. Študenti so sami oblikovali prvi del programa; prebrali so nekaj literarnih odlomkov, predvsem iz opusa Marainove. Drugi del večera je bil namenjen debati. Najprej je spregovorila pisateljica, ki se je zaustavila predvsem ob problemu ženske identitete, ob problemu spomina in odnosa človeka do živali. Nato sta z njo spregovorila še semiologinja Marina Sbisa in urednik Valerio Fiandra. Sledila je debata z občinstvom. Sklop srečanj Percorsi della scrittura femminile so podprle številne javne ustanove, med temi ministrstvo za žensko enakopravnost, tržaška občina in dežela Furlanija Julijska krajina. M.G. Prispevki za proizvodne in kulturne dejavnosti V petek, 19. decembra, zapade rok za predložitev prošenj za prispevke, namenjene manjšim proizvajalnim dejavnostim, spodbujanju kulturnih dejavnosti, ohranjanju gozdnega in krajinskega premoženja. Za prispevke lahko zaprosijo mešane zadruge, konzorciji, kulturna društva in združenja ter kmetijske zadruge s pravnim sedežem na ozemlju Občine Trst in Kraške gorske skupnosti. Prošnje je treba predstaviti na Kraško gorsko skupnost, na sedežu v Seslja-nu 54/D, kjer nam bodo poleg ustreznega obrazca in pravilnika nudili tudi vsa potrebna pojasnila. TV Mozaik jutri na slovenski televiziji Jutri, 7. decembra, ob 20.50, bodo iz Deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino predvajali televizijsko oddajo TV Mozaik. Tokrat si bodo gledalci najprej ogledali prispevek o 50-letnici ustanovitve slovenskega učiteljišča Antona Martina Slomška, sledili bodo posnetki kinematografske pobude Film video monitor in multiultur-ne manifestacije Kdo je drugi. Oddaja se bo zaključila z glasbeno točko Zenskega pevskega zbora Glasbene matice. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 11. decembra po televizijskem dnevniku. NOVICE Plačilo davka ICI tudi z avtomati Tržaška občina obvešča, da je davek ICI mogoče plačati tudi na avtomatih DIMMI, ki delujejo 24 ur. Dovolj je imeti davčni kod in kartico za bancomat. V uradnem delovnem času pa je mogoče poravnati davek tudi pri okencih rajonskih središč v Ul. Locchi, Ul. Caprin in Ul. Bonomo ah v storitvenem centru tržaške hranilnice.. Še težave z vlaki Zaradi del na progi med Trstom in Grljanom bodo tudi v prihodnjem tednu ukinili nekatere vožnje, in sicer 9., 10., 11., 12. in 13. trn. Tako ne bo vozil vlak 11188 med Trstom in Tržičem, od koder pa bo po predvidenem umiku odpotoval proti Portogma-m. Potniki iz Trsta se bodo lahko poslužib vlakov 2858 in 2860, ki se bodo ustavih tudi na postaji Kamnolomi (Bivio). Ukinili bodo vlak 11166, ki ga bodo med Trstom in Tržičem nadomestili z avtobusom (umik avtobusa se ne bo ujemal z umikom vlaka, M povezuje Tržič z Vidmom). Vlak 243 bo do Opčin potoval preko postaje Kamnolomi, od Tržiča do Trsta in od Trsta do Opčin ga bodo nado-mestili z avtobusom. Poleg tega bodo vlaki morda imeli tudi nekaj zamude, okrog 10-15 minut. Prihodnji teden v Boljuncu omejitve v prometu Zaradi postavljanja podzemnih cevi v Boljuncu, in sicer vzdolž ceste, ki pelje od trga mimo cerkve do pokrajinske ceste za Prebeneg, bodo s torkom. 9. t.m., uvedb omejitve v prometu, in sicer vsak dan (z izjemo sobot in prazničnih dni) od 8. do 17. ure. Omejitve bodo ukanili, ko bodo dela dokončana. V tem času se bodo avtobusi ACT ustavijah na trgu v Boljuncu. SKGZ / IZREDNI POKRAJINSKI OBČNI ZBOR Zbrani odobrili predlog novega statuta Zveze Na srečanju izvolili 20 delegatov za deželni kongres Zbrani na izrednem pokrajinskem občnem zboru tržaške Slovenske kultur-no-gospodarske zveze so po daljši razpravi z vnesenimi popravki odobrili predlog novega statuta organizacije, nato pa izvolili 20 delegatov (toliko jih sodi v pristojnost tega organa) za skorajšnji deželni izredni kongres Zveze. Četrtkovo srečanje delegatov (udeležba je bila več kot dvotretjinska) je ena od obveznostih, ki jih mora opraviti organizacija za prilagoditev statuta novim razmeram in potrebam, z vsebinskega vidika pa uresničevanje obvez sprejetih na 20. rednem občnme zboru, ki se je zaključil 10. maja letos v Boljuncu. Predlog novega statuta s popravki bodo vzeli v pretres delegati izrednega deželnega občnega zbora, ki bo v petek, 19. decembra v Saležu, občnemu zboru bo prisostvoval tudi notar. Ob pripombah, iznesenih na izrednih pokrajinskih kongresih, pa lahko članice tudi pisno izrazijo svoje mnenje o predlogu statuta. Merodajen bo deželni izredni občni zbor, katerega se bodo za tržaški del ob 20 delegatih, izvoljenih na četr-kovem kongresu v Gregorčičevi dvorani, lahko udeležili še neposredno določeni predstavniki članic. Kot je povedal predsednik tržaške SKGZ Branko Jazbec, je pokrajinski odbor pri sestavi seznama kandidatov za delegate za izredni deželni občni zbor upošteval predvsem tiste članice, ki so prisotne skoraj izključno na tržaški pokrajinski ravni. Udeleženci izrednegapokrajinskega zbora SKGZ v Gregorčičevi dvorani (f. KROMA) PRIZIV NA DEŽELNO UPRAVNO SODIŠČE Regulacijski načrt za KZ nesprejemljiv Priziv proti prepovedi gradnje razstlinjakov, kmetijskih objektov in športnega centra Kot je sklenil njen Glavni svet 13. novembra tl., je Kmečka zveza včeraj vložila priziv na deželno upravno sodišče (TAR) proti Deželi in vzporedno proti tržaški občini v zvezi z določili tržaškega regulacijskega načrta. V prizivnem postopku zastopa Kmečko zvezo odvetnik Rado Race. Priziv se konkretno nanaša na tri točke: a) na prepoved gradnje rastlinjakov na Bregu od Se-sljana do Nabrežine; b) na prepoved gradnje kmetijskih objektov na območju začrtanega Kraškega parka; c) proti gradnji Športnega centra na Kolonkovcu. Kmečka zveza je proti prepovedi gradnje rastlinjakov v Bregu in proti gradnji Športnega centra na Kolonkovcu, že predložila svoj ugovor na tržaško občino v fazi vlaganja ugovorov, medtem ko takrat še ni mogoče bilo razloga za vložitev priziva proti prepovedi gradnje kmetijskih objektov, ker te prepovedi regulacijski načrt ni predvideval, saj je tako prepoved šele naknado vsilil tehnični urad Dežele mimo volje tržaškega občinskega sveta. Kmečka zveza ugotavlja zato, da tako deželna kot občinska oblast ne upoštevata v zadostni meri po- treb razvoja kmetijstva in ga nasprotno, celo omejujeta. Prepoved gradnje rastlinjakov je proti vsaki logiki, saj je breg nad zalivom za gojenje žlahtnih in visokodo-nosnih kultur, najprimernejši kraj. Kar pa zadeva prepoved gradenj kmetijskih objektov na območju parka, gre za otipljiv dokaz nevarnosti, ki jih prinaša široko zasnovan park izven predvidenih zaščitenih območij. To so razlogi zaradi katerih je Kmečka zveza, kot dosleden branilec interesov kmetijskega življa, imela za svojo dolžnost, da vloži omenjene prizive, (en) POSVET / OD 9. DO 11. T.M. V TRSTU Kakšne so značilnosti »nevidne materije«? Od torka, 9., do četrtka, 10. t.m., se bo v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu odvijal prvi vsedržavni posvet o t.i. »temni materiji«. Posvet bo imel naslov »DM - Italia - 97«, priredila pa ga bosta Tržaški astronomski observatorij in Mednarodna visoka šola za višje študije (SISSA) iz Miramara. Na študijskem srečanju bodo razpravljali o tisti vrsti materije, ki ne izdaja nikakih radiacij, tako da je zaznavna le preko svojih gravitacijskih učinkov na »navadno« materijo. Po najnovejših teorijah naj bi se ta nevidna materija nahajala tako v galaksijah kot v medgalaktičnem prostoru. Zbrana naj bi bila v nekakšnih meglicah, ki naj bi valovale v kozmičnem prostoru vse od velikega poka, se pravi od rojstva vesolja. Na tržaškem posvetu bo sodelovalo kakih 80 izvedencev iz vse Italije. Na njem bodo predstavili tudi rezultate eksperimentov, ki so jih v zadnjih časih izvedli zlasti v laboratoriju pod Gran Sassom v Apeninih. Posvet bosta koordinirala tržaška astrofizika Paolo Salucci in Massimo Peršič. VPRAŠANJE DEŽELNEMU ODBORU V ospredju težave službe 118 Nekoliko naj bi škripalo tudi v otroški bolnišnici »Burlo Garofolo« Potem ko je že samo osebje opozorilo na težave, s katerimi se ubada služba 118 v Trstu, sta problem načela tudi deželna svetovalca SKP Roberto Antonaz in Fausto Mon-folcon, ki sta glede tega tudi vložila ustrezno vprašanje deželnemu odbom. V njem med drugim poudarjata neprimernost sedežev, v katerih sta operativna centrala in vozni park Nadalje opozarjata na dotrajanost telefonskih naprav (prihaja do prekinitev celo med Mici po nujni pomoči), na pomanjkanje osebja (zaradi česar sta na rešilcih večkrat samo dve osebi, kar je v nasprotju z zakonom), na zamrznitev načrta o razvoju službe 118, čeprav ga je prejšnje vodstvo podjetja že odobrilo in je bil dodeljen izredni deželni finančni prispevek v višini 800 milijonov lir. Svetovalca SKP omenjata še konvencije z združenji voluntariata, M se nanašajo na avtomobile, M razpolagajo z vsem potrebnim za prve zdravniške posege: s tem so ukinili dru- gega zdravnika v službi v dnevnih urah, sedanje osebje pa ne zagotavlja vse potrebne profesionalnosti. V pozivu po soočanju z vsemi omenjenimi vprašanji, Antonaz in Monfalcon tudi vabita deželni odbor, da naposled le sprejme odločitev o premestitvi službe 118 iz zdravstvenega podjetja k podjetju za zdravstvene usluge. Z vprašanji zdravstva je povezan tudi poseg deželne svetovalke Elene Gobbi (Mešana skupina), M se je obrnila do pristojnega deželnega odbornika, katerega opozarja na težave, do katerih naj bi prihajalo v bolnišnici »Burlo Garofolo«. Na kirurškem oddelku imajo sicer anestezista, vendar s terminsko pogodbo, pred vsako obnovitvijo pa pustijo, da preteče teden dni, za kar naj ne bi bilo prav nobenega razloga. Prav v enem od teh obdobij, pravi Gobbijeva, naj bi prišlo do težav, ker niso mogli opraviti predvidenih posegov. Simpozij o jeziku gluhonemih Na sedežu Visoke šole za prevajalce in tolmače v bivšem Narodnem domu v Trstu bo v petek in soboto, 12. in 13. decembra, mednarodni simpozij z naslovom »Znaki in glasovi se srečujejo«. Na njem bo govor o jeziku gluhonemih, sodelovali pa bodo izvednci svetovnega ugleda, med njimi ameriška akademika VVilliam P. Isham in Carol Patrie. Simpozij se uokvirja v priprave na uvedbo 4-letnega univerzitetnega študija jezika gluhonemih, do katere bo prišlo v Visoki šoli s prihodnjim akademskim letom. Z VOŠČILOM OTROK Pred županstvom v Miljah postavili božično drevo ____________PRIREDITVE / OB TRADICIONALNEM PRAZNIKU___________ Miklavž prinesel ponoči darila otrokom Miklavževanja na šolah in v društvih s prireditvami in predstavami - Knjižni sejmi za ugoden nakup knjig Včeraj dopoldne so na trgu pred županstvom v Miljah postavili božično drevo. Slo je za lep uvod v praznični čas, zlasti za otroke, ki so se tamkaj zbrali. Med njimi so bili tudi malčki slovenskega državnega otroškega vrtca, ki so sovrstnikom in vsem ostalim voščili vesel Božič in srečno novo leto 1998 tudi z lepim napisom (na sliki, foto KROMA). Prisoten je bil tudi miljski župan Roberto Di Piazza. Danes bo podobna slovesnost na Trgu Stare mitnice v Trstu ob 17. uri. Mraz je včeraj na po-dvečer pritisnil in burja je začela zavijati. Pihala je vse močneje, a četudi bi bili njeni sunji tako močni, kot nikoli doslej, bi ji ne uspelo odvrniti tradicionalnega nočnega obiska Miklavža otrokom. Mož z belo brado se je nevidno in neslišno pojavil v njihovih sobah, potem ko jih je noč zazibala v spanec, in njih obdaril. Tako je bilo ponoči. Miklavž pa je imel polne roke (in vreče) dela že v dopoldanskih urah v šolah in vrtcih ter v popoldanskih v društvih. Pojavljal se je povsod, kamor so ga povabili. V vrtcih so se otroci zbrali okrog njega in poslušali njegove svete nasvete, v marsikateri osnovni šoli so mu pripravili sijajen sprejem z recitacijami, petjem in plesom, da so pomembnemu gostu pokazali, kaj vse so se v šoli naučili. Podobno veselo vzdušje je prevevalo tudi v društvenih dvoranah, ki so gostile Miklavža. V Kulturnem domu Prosek-Kontovel (kjer se je poleg Miklavža ustavil tudi naš fotograf) je na odru z mladimi člani Amaterskega odra Jaka Stoka zabrnel in tudi zaživel »Angelski telefon« Lučke Susič. Malo kasneje se je Miklavž popeljal že v Mav-hinje, kjer so ga otroci pričakali v prostorih otroškega vrtca. Se prej pa se je oglasil na osnovni šoli Frana Milčinskega na Katinari, kjer so mu pripravili domači otroci (in njihovi starši) res izjemen sprejem (za kar se jim je seveda Miklavž oddolžil z vrečo daril). Od včerajšnjih Miklavževih kraških tur gre omeniti tisto, ki je imela za cilj šempolajsko osnovno šolo Stanka Grudna. 2e zgodaj dopoldne so v šolskih prostorih odprli Miklavžev knjižni sejem, zatem je bila na sporedu prireditev, med katero so Miklavžu na čast nastopili Sten Vilar in otroški pevski zbor domačega društva Vigred. Knjižni sejmi so tudi redni spremljevalci teh prvih decembrskih dni-V društvih ponujajo na ogled in za nakup slovenske knjige, ki so kot nalašč za lepo, dragoceno in predvsem koristno darilo za otroke, a tudi za odrasle. Miklavževa knjižna sejma sta bila včeraj še v občinski knjižnici v Saležu in v Prosvetnem domu na Opčinah, ugoden nakup knjig ob Miklavžu pa ponujajo tudi v Tržaški knjigami. ŠOLSTVO / ZAKLJUČNI IZPIT Mnenja višješolcev o novostih na maturi Za nekatere bo matura težka, drugi jo ocenjujejo pozitivno Parlament je pred dnevi dokončno odobril reformo zrelostnega izpita, ki uvaja številne novosti. Med te spadajo tretja pisna naloga, ki bo nekakšen multidisci-plinaren test, ustni izpiti iz vseh predmetov (namesto iz dveh, kot bo veljalo še letos) ter prisotnost petih notranjih članov (od skupnih osem) v ocenjevalni komisiji. Nova matura, ki jo bodo prvič uvedli v prihodnjem šolskem letu, je izzvala v javnosti že številne, v mnogočem nasprotujoče si ocene. Prvi jo bodo opravljali letošnji četrtošolci. Prav nekatere izmed njih smo povprašali za mnenja o prenovljenem zaključnem izpitu. Takole so odgovorih. Marko Kariš, 4. B razred trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa: »Po mojem mnenju bo nova matura slabša od dosedanje. Prvič, ker bodo pri ustnem izpitu prišli v poštev vsi predmeti in se bomo mora-li zato učiti prav vse. Dolgoročno naj bi se trud sicer obrestoval, a ne vem, če mi bodo nato v življenju vsi ti predmeti sluzih.« Nastja Mihč, 4. B razred trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa: »Ne strinjam se s tako maturo, predvsem zaradi ustnih izpitov iz vseh predmetov. O pisnih nalogah imam pozitivno mnenje: test iz splošne kulture bo verjetno koristen. Prav tako me ne prepriča dejstvo, da bodo pri ocenjevanju upošte-vali učne uspehe dijakov v zadnjih treh razredih. Po mojem mnenju bi morali uvesti novo maturo še eno leto kasneje, da bi jo prvi opravili tisti, ki obiskujejo letos tretje razrede. Tako bi Naravo je treba ohraniti tudi za prihodnje generacije Pokrajina Trst bo skupaj z odborništvom za okolje in v dogovoru z oddelkom za biologijo pri tržaški univerzi ter deželnim laboratorijem za vzgojo o okolju prihodnji teden priredila dvodnevno zasedanje z namenom, da bi spodbudili zavzemanje za takšen razvoj, s katerim bomo zadostili sedanjim željam in potrebam, vendar ne bomo pri tem nepopravljivo oškodovali prihodnjih generacij. Na zasedanju, ki bo 9. in 10. t.m., bodo posegli številni izvedenci Pokrajine, Dežele, ministrstva za okolje, Sveta Evrope, univerze ter nasploh šolskega sveta. Načeli bodo vprašanje biološke raznolikosti, bodisi globalno kot na krajevni ravni, v zvezi z vzgojo o okolju in razvojem turizma, s .posebnim ozirom na našo deželo in območje Krasa. že sedaj vedeli, da bodo pri konči oceni zaključnega izpita upoševali njihov letošnji uspeh. Mi tega lani nismo vedeli. Dokaj pomislekov imam tudi glede sestave ocenjevalne komisije: bolje bi bilo, ko bi jo sestavljali notranji člani z zunanjim predsednikom, kot to velja za male mature. Notranji člani bi točno vedeh, kaj smo delah med šolskim letom.« Tatjana Kobau, 4. razred pedagoškega hceja Antona Martina Slomška: »Z uvedbo nove mature se popolnoma strinjam. Znanja, ki si ga je dijak pridobil v petih letih višje srednje šole, ni mogoče oceniti na podlagi dveh predmetov, kot se je praktično dogajalo doslej. Tudi uvedbo petih notranjih članov ocenjevalne komisije ocenjujem pozitivno, ker notranji člani vendarle bolje poznajo dijaka, kot zunanji. Reforma mature me ni presene-tila. Ze lani sem domnevala, da bo do kaj takega prišlo, zato sem se že v lanskem šolskem letu začela primerno pripravljati na maturo.« Jasna Tuta, 4. razred pedagoškega liceja Antona Martina Slomška: »Mislim, da bo nova matura težja od dosedanje. Ne vem ah bi to smatrala pozitivno ah negativno. Mislim, da gre za pozitiven premik, saj bo nova oblika gotovo bolj objektivna. Dosedanja matura je bila namreč zelo krivična: če sta na primer prišla med predmeti v poštev prav tista, pri katerih je bil dijak slab, je bil njegov uspeh slabši, pa čeprav je bil v drugih predmetih dobro pripravljen. Z izpiti iz vseh predmetov pa bodo imeli oce- njevalci pregled nad celotnim znanjem dijakov. Zelo važno je tudi, da bodo upoštevali ocene iz zadnjih treh let. Višješolci se bodo tako znebili mišljenja, da je treba študirah le zadnje mesece. Povečanje števila notranjih članov je pozitivna. Večkrat je dobro, da profesorji poznajo psihologijo dijaka, ki ga morajo ocenih. Lahko živi v zelo težkih družinskih razmerah, lahko je zaprta oseba. Profesorji, ki že pet let živijo z njim, ga bolje poznajo, in znajo tudi bolje "izvleči" iz njega znanje, kot ljudje, ki ga niso nikoli prej videli« Saša Jančar, 4. A razred znanstvenega hceja Franceta Prešerna: »Parlament je odločil, sedaj ni več važno, ah se strinjam ah ne z novo maturo. Po mojem mnenju bi bilo bolj pošteno, ko bi jo začeh izvajah čez dve leti, da bi jo prvi opravili tisti dijaki, ki obiskujejo letos tretji razred, saj bodo ocenjevalci pri končni oceni morali upo-števah tudi učni uspeh dijaka v tretjem razredu. Ta matura bo gotovo težja od sedanje zaradi ustnih izpitov iz vseh predmetov. Pismeni ”kviz“ predstavlja novost, morda bo tudi za^ nimiv. Pozitivno je tudi dejstvo, da bo ocenjevalno komisijo sestavljalo večje število notranjih članov, ker h poznajo dijake.« Karin Mezgec, 4. B razred znanstvenega liceja Franceta Prešerna: »Nova matura bo bolj poštena, ker bo upoštevala dijakovo delo v vseh zadnjih treh letih. Kdor bo pridno študiral vsa tri leta, bo tako primerno poplačan. Menim tudi, da nova matura ne bo povzročila dijakom veliko stresa, ker bodo imeli ob sebi več profesorjev, ki bodo člani ocenjevalne komisije. Edini problem bo predstavljalo povečanje števila predmetov, ki bodo prišli v poštev za maturo: mogoče jih je preveč.« Jasna Simčič, 2. klasični licej Franceta Prešerna: »Z novo maturo sem zadovoljna. Dijaki se bomo morah več učiti, a bomo od tega tudi več odnesli. V zadnjih letih se je mnogo govorilo o obnovitvi šolstva; morda je to tudi prava pot za začetek obnove. Straši me le test o snovi iz vseh predmetov, ker je vsaj zaenkrat še neznanka. Prisotnost večjega števila notranjih elanov v ocenjevalni komisiji bo delovala na dijake povsem subjektivno. Po eni strani je boljše, ker dijaki že poznajo profesorje. Po drugi strani pa imajo profesorji že določeno mnenje o dijaku, zato dijak ne more upati, da bo izdelal z visoko oceno, če ni bil med šolskim letom zelo priden dijak. Tako se ne bo več ponavljalo tisto, kar se je lahko dogajalo doslej, to je, da so dijaki, ki so imeli med šolskim letom nizke ocene, nato izdelali na maturi z neprimerno višjimi. KINO ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Ra-gazze« r. Mike Leigh. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Fuochi d’artifi-cio«, i. Leonardo Pierac-cioni. EXCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Spy«, i. Geena Davis, Samuel L. Jackson. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20, 24.00 »Hercules«. NAZIONALE 1-15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15, 24.00 »Mr. Bean, 1’ultima catastrofe«, i. Rowan Atkinson. NAZIONALE 2-16.00, 18.00, 20.00, 22.00, 24.00 »Vulcano« i. Tommy Lee Jones. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00, 24.00 »Murder at 1600 - Delitto alla Časa Bianca«, i. We-sley Snipes, Diane Lane. NAZIONALE 4 - 17.30, 19.50, 22.10, 0.15 »II quinto elemente«, r. Luc Besson, i. Bruce VVillis. MIGNON - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Mr. Bean, 1’ultima catastrofe«, i. Rowan Atkinson. CAPITOL - 19.50, 22.10 »The Peacemaker«, i. George Clooney, Nicole Kidman. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Čarne tre-mula«, r. Pedro Aldomo-var, i. Liberto Rabal, Francesca Neri, Angela Molina. a PRIREDITVE KD PRIMORSKO vabi na kocnert »Vox magna«, ki bo danes, 6. decembra, ob 19. uri v stolnici v POSVET / 11. IN 12. T.M. V TRSTU Potreben je nov odnos do socialno ogroženih V gledališču Miela v Domu pristaniških delavcev bo v četrtek in petek, 11. in 12. t.m., posvet na temo: »Pravice šibkih osebkov«. Studijsko srečanje prireja Pravni inštitut Ekonomske fakultete v Trstu pod pokroviteljstvom Občine Trst in Dežele Furlanije-Julij-ske krajine, na njem pa bodo sodelovali izvedenci iz vse Italije. Kot nam je povedal direktor Pravnega inštituta Ekonomske fakultete prof. Paolo Cendon, ki je duša posveta, naj bi to študijsko srečanje predstavljalo prispevek k oblikovanju novega odnosa do šibkejših členov družbe, oziroma nove kulture na tem področju. Toda kdo so pravzaprav šibki, o katerih bo govor na posvetu? Gre za otroke, ostarele, umsko in telesno bolne, pa tudi za brezposelne, homoseksualce, kaznjence in reveže vseh vrst. Vse te kategorije ljudi so socialno ogrožene in naša družba ni do njih izoblikovala prave strategije, še zlasti pa ne pravnih inštrumentov, ki bi jih ustrezno ščitili. Posvet ni zgolj teoretske narave, saj želi podpreti odobritev zakonskega predloga, ki že deset let leži v parlamentu, na osnovi katerega bi v Italiji uvedli t. i. »podporno upravo«, se pravi civilistično skrbstvo za šibkejše člane družbe. Omeniti velja, da se je ta zakonski predlog spočel na podobnem posvetu, ki je bil pred dobrimi desetimi leti v Trstu. Studijsko srečanje se bo pričelo v četrtek, 11. t.m., ob 9.uri z uvodnim poročilom, ki ga bo podal prof. Cendon. Posvet bo razdeljen v sedem razdelkov, zadnji izmed katerih se bo pričel v petek, 12., ob 17. uri. Naslov bo imel »Stari in novi inštrumenti«, vodil pa ga bo znani italijanski jurist in javni delavec Stefane Rodota. Piranu. Sodelujejo zbori Divača, Maestral iz Kopra, Brnistra iz Bertokov in Primorsko iz Mačkolj. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, ul. Doni-zetti 3, vabi danes, 6. decembra, ob 18.30 na veselo MIKLAVŽE V ANJE. Po šaljivem uvodu, ki ga bodo izvedli člani gledališke skupine SKK, bo sledilo obdarovanje. Pomagajte Sv. Milavžu! Pripravite darilca z duhovitimi posvetili za svoje prijatelje in sošolce! ZBOR JACOBUS GALLUS prireja v soboto, 13. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju 7. ZBOROVSKO BOŽIČNO REVIJO. Nastopata še Komorni zbor Kras pod vodstvom Matjaža Sčeka in zbor Cappella Tergestina pod vodstvom Marca Podde. Vljudno vabljeni! PIHALNI ORKESTER BREG vabi na zaključni koncert in nastop gojencev glasbene šole v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu France Prešeren v Boljuncu. S_____________IZLETI KD OTON ZUPANČIČ - Standrež organizira jutri, 7. in v ponedeljek, 8. decembra, dvodnevni izlet z avtobusom na Štajersko. Ogled ptujske in ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Dodatne informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. 0481-21065. KRAŠKA SEKCIJA SPI-CGIL prireja v sodelovanju z agencijo Nord Est v nedeljo, 14. t. m., izlet v Čedad in v Goriška Brda. Vpisujejo sekcije v Nabrežini (200-698), na Opčinah (214-222) in v Križu (220-710). MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE obvešča, da so na razpolago informacije o NOVOLETNIH IZLETIH za študente in mlade v Prago ter na Irsko (organizira SOU - Študentska organizacija Univerze v Ljubljani) in v New York in VVashington ter v Barcelono (organizira Sončna pesem). Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3 Trst ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu organizira silvestrovanje v Krškem. Izlet bo potekal v dneh od 30. 12. 1997 do dne 2. 1. 1998. Vse podrobnejše informacije dobite v uradih Kmetijske zadruge ali pa po telefonu 8990111. T OBVESTILA KRIŠKA SEKCIJA VZ- Pl »Evald Antončič -Stojan« sporoča, da bo na sedežu, v ljudskem domu decembra ’97 in januarja ’98 vsako soboto, od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči povrnitev priimka v izvirno obliko. ZDRUŽENJE STARSI SKUPAJ pripravi dobrodelno prodajo ročnih izdelkov v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v ul. Mazzini 46, še danes, 6. decembra, od 17. do 19. ure. SKD IGO GRUDEN prireja pod pokroviteljstvom ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE in v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO »KAMEN...« VI. razstava kamnitih izdelkov v dneh 6., 7., 8. in 13., 14. decembra 1997. Odprtje razstave bo danes, 6. decembra ob 18. uri. Urnik od 10. do 12 in od 16. do 20. ure. Župnijska dvorana Sv. Roka v Nabrežini. CERKVENA SKUPNOST OD KOROŠCEV nad Miljami vabi jutri, v nedeljo, 7. decembra, na praznovanje godu zavetnice sv. Barbare. Pred sv. mašo bo ob 15. uri procesija s postavitvijo Marijinega kipca. Po maši vljudno vabljeni na družabnost z zakusko, ki bo v prostorih bivše osnovne šole pri koroš-cih. SKUPNOST DRUŽINA OPČINE priredi jutri, 7. t. m., ob 17. uri predavanje PAVLA KRIZ-MANCICA, udeleženca New Yorške maratone za fizično prizadete. Posredoval vam bo svoje občutke ob doživeti izkušnji. Ob tej priložnosti bo predsednik Skupnosti, dr. Vladimir Vremec, predvajal in razlagal diapozitive mesta New York. DARUJ DAR - skavtinje in skavti AMIS-a, v sodelovanju s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo - Trst in Občinsko civilno zaščito, prirejajo do 8. decembra zbiranje (po možnosti novih) igrač in didaktičnih potrebščin za otroke od 1. do 10. leta starosti. Darila bodo namenjena otrokom s potresnega področja v Umbriji, predvsem na območju Foligna. V okviru pobude je na Borznem trgu postavljeno manjše šotorišče Civilne zaščite. Zbiranje se nadaljuje do 8. decembra skozi cel dan. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje z diapozitivi »Od Teherana do Pekinga«. Predavala bo Katja Kjuder. V torek, 9. t. m., ob 20. uri v Domu. DRUŠTVO SLOVENK-SKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 10. decembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20, predavanje »Skandinavske razglednice« s potovanja po Norveški, Švedski in Finski. Diapozitive bo prikazal Lojze Abram. Vljudno vabljeni! KRUT v sklopu ciklusa predavanj in vaj proti bolečinam v hrbtenici in osteoporozi prireja v četrtek, 11. decembra, ob 17. uri na sedežu krožka, v ul. Cicerone 8, predavanje na temo: bolečine v vratu. Predavatelj dr. Danica Radulovič. Vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu vabi na srečanje s pisateljem. Gost večera bo Marko Sosič. Z avtorjem knjige »Balerina balerina« se bo pogovarjal pesnik in publicist Marij Cuk. Na večeru bosta sodelovala mlada kitarista šole Glasbene Matice Bojan Kuret in VValter Gregori iz razreda prof. Marka Ferija. Srečanje bo v četrtek, 11. t. m., ob 20. uri v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Prisrčno vabljeni! FOTOKROŽEK TRST 80 vabi na ogled članske fotografske razstave v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, II. nadstropje. Urnik 9 - 16 od ponedeljka do petka. TPK SIRENA in SKD BARKOVLJE prirejata v petek, 12. t. m., na sedežu Sirene predstavitev knjige Vesne Guštin »Je več dnevou ku klobas«. Čaka vas prijetno presenečenje. Preživeli boste lep večer. Začetek ob 20.30. ZSKD prireja Seminar za usposabljanje mentorjev za delo z otroki na gledališkem področju: delavnice bodo obsegale teoretični in praktični del. Tema druge delavnice je Psihomotorika in se bo vršila v dveh srečanjih, v soboto, 13. decembra od 16. do 19. ure (teoretski del na temo: Psihomotorična teoretska izhodišča s posebnim poudarkom na pomembnosti telesnosti in celovitosti pri otroku) in v nedeljo, 14. decembra od 10. do 13. ure (praktični del: telo, gib, prostor). Vodila jo bo Lore-dana Kralj, profesorica telesne vzgoje in prva slovenska zamejska psihomotricistka. Delavnica bo na sedežu ZSKD (ul. S. Francesco 20). SKD GRAD od Banov prireja tradicionalno božično razstavo na kateri se bosta predstavili Alessandra Del Coco z okrašenimi škatlami iz lepenke ter Ariella Peros-sa Nait z izdelki iz sušenih rož, v društvenih prostorih pri Banih. Urnik razstave: ob nedeljah (30.11., 7.12. in 14.12), od 16. do 19. ure, v soboto 6. 12., od 17. do 19. ure in v soboto 13. 12., od 17. do 19. ure. SK BRDINA sporoča, da vpisovanje za zimo-vanje v Mariboru je podaljšano do 15. decembra. Informacije na tel. št. 212859. ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH vabi vse domače likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: BOŽIČNA SKRIVNOST. Razstava bo v novem župnijskem domu Andrej Zink, od 25. decembra do 6. januarja 1998. K sodelovanju vabljeni tudi otroci in dijaki, saj bo del razstave namenjen otroškim božičnim risbam. Za informacije pokličite na tel. št. 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30. DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL obvešča, da je vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v Kranjski gori zaključeno. Na razpolago so še rezervna mesta. Informacije dobite na upravi Dijaškega doma - ul. Ginnastica 72, tel. 040/573141. KRD DOM BRISCIKI vabi na tečaj vezenja (stikanja), ki se odvija na društvenem sedežu vsak četrtek, od 17. do 19. ure. GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan razen sobote na GM, ul. Manna 29. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 418605. TRŽAŠKA KNJIGARNA vam V MESECU DECEMBRU nudi promocijo slovenske knjige s popusti od 10 do 40 od sto. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času. SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest, v okviru novoletnega zi-movanja od 1. do 6. januarja '98 v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak večer na tel. 2916004. SK DEVIN prireja smučarski beli teden od 17. do 24. januarja 1998 v krasni Val di Fassa. Pričakuje nas čez 100 km snežnih smučin, da ne bi govorili o »Super Dolimi-ti ski-ju«. Nastanitev je predvidena v udobnem hotelu v kraju Vigo di Fassa, po izredno ugodni ceni. Informacije nudi tajništvo v večernih urah na tel. 2916004. i>(L®WlilMSK® SmiLE© ©!LI®/ayi(§I Franos Veber VečERVA EEDAktOV Režija VLADIMIR JURC Danes, 6. decembra, ob 20.30 RED B V ponedeljek, 8. decembra, ob 16.00 RED I ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi na Zborovsko revijo ki bo jutri, 7. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Podelili bomo priznanje msgr. Marijanu Živcu Priložnostni govor bo imel prof. Tomaž Pavšič prireja pod pokroviteljstvom 60? ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE BANCA Dl CREDITO C00PERATIV0 DEL CARSO in v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO KAMEN... VI. RAZSTAVA KAMNITIH IZDELKOV v dneh 6., 7., 8. in 13., 14. decembra 1997 Odprtje razstave danes, 6. decembra ob 18. uri Umik: 10 - 12 in 16 - 20 ŽUPNIJSKA DVORANA SV. ROKA V NABREŽINI VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 6. decembra 1997 NIKOLAJ Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.16 - Dolžina dneva 8.40 - Luna vzide ob 12.23 in zatone ob 23.38 Jutri, NEDELJA, 7. decembra 1997 AMBROŽ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9 stopinj, zraCni tlak 1016 mb raste, veter 23 km na uro severovzhodnik, vlaga 52-od-stotna, nebo spremenljivo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 12,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Beatri-ce Coloni, Natalie Vargiu, Gaia Marrone, Chiara Gal-letto. UMRLI SO: 67-letni Pietro Bonetti, 51-letni Mauro Riccio-Bergamas, 85-letna Libia Rizzo, 90-letna Wilma Usanovich, 83-letni Ermanno Stem-berger, 76-letna Marcella Naperotti, 78-letni Giobbe Sfecci, 59-letni Francesco Pontoriero, 86-letni Pietro Spanio. OKLICI: železničar Maurizio Sammarco in prodajalka Franca Modri, dninar Massimo Amarad-dio in v pričakovanju zaposlitve Sabrina Cetin, telefonski tehnik Maurizio Albertacci in delavka Alessandra Tugliach, trgovec Fulvio Venturi in univerzitetna študentka Cristiana Venezia, šofer Jor Basso in poklicna bolničarka Maurizia Scarpa, uradnik Denis Lena in Solnica Claudia Virili, upokojenec Dino Schiesa-ro in Čistilka Gordana Tr-ninic, zidar Aljoscia Gla-dich in gospodinja Fabiana Dellavedova. I: LEKARNE Od PONEDELJKA, 1. do SOBOTE, 6. decembra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (302800), Trg 25. aprila (Naselje Sv. Sergija - tel. 281256), Ul. Flavia di Aquilinia 89 (Zavije - tel. 232253). Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila (Naselje Sv. Sergija), Ul. Flavia di Aquiii-nia 89 (Zavije). Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. 3 SPISKE VESTI ZDRUŽENJE STARŠEV osnovne Sole F. Bevka na Opčinah vabi starSe in vzgojitelje na predavanje dr. Viljema Ščuke, na temo »NEŽNOST ALI EROTIKA V OTROŠTVU?«, ki se bo odvijalo v torek, 9. decembra, ob 18. uri v prostorih openske osnovne Sole. DTTZG Žige Zoisa obvešča, da so na razpolago na Zavodu in v Tržaški knjigarni brošure, ki so bile izdane ob 250-letnici rojstva Žige Zoisa. RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa sporoča starSem, da bodo na podružnici - Canestri-nijeva ploščad, 7 - roditeljski sestanki po naslednjem redu: sreda, 10. 12. 97, ob 18. uri za A sekcijo; Četrtek, 11. 12. 97, ob 18. uri za B sekcijo; petek, 12. 12. 97, ob 18. uri za sekcijo geometrov. URAD SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. NOČETE NEPOVABLJENIH raEm "OBISKOV" ? POKLIČITE NAS V/ Popravila, vzdrževanje, nadgraditve: w » računalnikov, tiskalnikov, monitorjev. o* • elektronskih aparatur. CL Projektiranje, inštalacija, vzdrževanje: • računalniških mrež, » • alarmnih sistemov. P&E Project Repentaborska, 28 Opčine Tel./Fax: 040-214472 Prenosni: 0348-2253553 CARSO di Giraldi R. LUČE NABREŽINA - Trst Trg Sv. Roka 105 CARS/01 električni material • svetila e kit za avtomatizacijo dvoriščnih vrat • domofoni e brezžične alarmne naprave e štedilniki na drva in okrasne peči e elektrogospodinjski stroji e audio in video material v ( ZLATARNA DE ORO ) V mesecu decembru vam nudimo / Odprto ob \ izredne ugodnosti nedeljah in Obiščite nas v , ponedeljkih / Trstu - Ul. Mazzini 9/E Tel. 371075 GIUBIL0 & Co. Promocijska božična prodaja orientalskih preprog s popusti do 30 odstotkov TRST, ul. S. Nicolo 21, tel.+faks 040/662600 DELAVNICA sm Zunanje in notranje lesene in aluminijaste zasteklitve. Splošno kovaštvo. 1 1 v 1 1 i J i KRIŽ, 152 Trst-Tel. 040-220294 SEŽANA - Ul. Mare Husove 3 - Tel. 067-35358 » Pahor Slavka s.p. * SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA BOŽIČNO KOSILO IN ZA SILVESTROVO Brestovica pri Komnu 30, 6223 KOMEN Tel. 00386/67/74346 RADIJSKI ODER vabi na ogled otroške igre VIDA PEČJAKA MARS0VCKI NA OBISKU v izvedbi AMATERSKEGA MLADINSKEGA ODRA PRIMORSKEGA DRMSKEGA GLEDALIŠČA Za oder priredil in zrežiral: EMIL ABERŠEK Jutri, 7. 12. 1997, ob 17. uri v MARIJINEM DOMU pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia, 27 E3 ČESTITKE Danes je pri Fajgljevih v Gropadi veliko slavje. MARIJA MILKOVIČ slavi 80. rojstni dan. Ob tako visokem življenjskem jubileju ji čestitajo vsi domači, ki jo imajo radi. Danes naš DAVORIN 22 let slavi, Vse naj, naj, najboljše Martina, Aleš, družina in vsa klapa mu Zeli. MALI OGLASI tel. 040-7796333 GeC TOURS priporoča: ROVINJ - Hotel 4* - 4 polpenzioni - Silvestrovanje: 320.000 lit Za dobro počutje in veselo vzdušje priporočamo »zdravo Novo Leto« v TOPLICAH PAKETI od 3 dni naprej! TO NI VSE'tel 0038666-549588 INŽENIRING PODJETJE s sedežem v Gorici išCe za 4 ure dnevno (part-time) izkušenega-eno knjigovodjo-kinjo z znanjem slovenščine in italijanščine. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, drevored XXIV Maggio 1, pod šifro »INŽENIRING PODJETJE«. GOSPA SREDNIJH LET z izkušnjami nudi pomoč Starejši osebi ali pri varstvu otrok. Tel. 0038666-282252. Danes stopata na skupno življenjsko pot Goran m Antonella Obilo sreCe in medsebojnega razumevanja jima želijo prijatelji Napredne liste občine Repentabor Danes si na Repenta-bru izrečeta svoj da Goran Šuc in Antonella Tripar Da bi, zdrava in vesela se vedno rada imela so želje njunih Staršev in bratov RIBOGOJNICA GLINŠČICA iz Boljunca je ponovno odprta vsak petek in soboto, od 8. do 13. ure. Tel. 228297. V GORICI iscem stanovanje primerno za dve študentki. Klicati na tel. 040/771909 pred 8. uro zjutraj ali po 20.30 zveCer. VOLVO 740 turbo, letnik ’85, s tehničnim pregledom prodam. Cena po dogovoru. Tel. na St. 040-228932 ob uri kosila. NIVA 4X4 letnik ’90, prodam. Cena po dogovoru. Tel. na St. 040-228932 ob uri kosila. PRI GABROVCU prodam zemljišče 1.500 kv. metrov. Tel. 225826. PRODAM nov plinski gorilnik Herman, 25.000 kalorij, brez grelnika tople vode, Se v embalaži, zaradi selitve. Tel. 225826 ali 225396. IŠČEMO PROSTORE primerne za urad na Krasu, od Op Cin do Nabrežine, po možnosti v pritličju, 50 / 70 kv. m. s kopalnico in steklenimi vrati. Tel. 361899 od 9. do 17. ure. ŽAGAM DRVA za kurjavo. Tel. 228547. PRI SV. JAKOBU (trg Puecher) dajemo v najem nerezidentom popolnoma opremljeno stanovanje, 100 kv. metrov, 7. nadstropje, z dvigalom, razle-dom in centralnim ogrevanjem. MeseCno 600.000 lir + približno 200.000 lir stroškov. Tel. 212457. DAJEMO V NAJEM prostore primerne za urad ali ambulanto v centru Opčin. Tel. 212735 od 16. do 18. ure. MLADO PRO- DAJALKO išCe upeljana trgovina v centru mesta. Pisne prijave pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Mlada prodajalka«. MLADA TUJKA, bi- Danes se vzameta Antonella in Goran Naj se zvoki vajinega življenja vedno ujemajo. To vama želi dekliški pevski zbor Vesna Cenjene naročnike in bralce Primorskega dnevnika, ki bivajo V NABREŽINI KAMNOLOMI ALI OKOLICI obveščamo, da bo s 1. januarjem tudi v tem okraju delovala SLUŽBA RAZNAŠANJA DNEVNIKA Tako bodo lahko naši zvesti bralci imeli dnevnik na domu že v zgodnjih jutranjih urah. Tiste, ki se niso še naročili na Primorski dnevnik vabimo, da to store čimprej in tako bodo tudi oni deležni te ugodnosti. vajoca na Krasu, išče delo kot otroška varuška, hišna pomočnica ali oskrba starejših oseb. Tel., v večernih urah, na St. 225968. IŠČEM zidarskega mojstra za popravilo 300 me-terske strehe. Tel. 575145 - 54390. PRODAM AX3 letnik 90, 80.000 prevoženih km, 5 vrat, bele barve, električne Sipe in zaklepanje, lepo otiranjem poceni prodam. Tel. 573141 (Tomo). IŠČEMO starejšo gospo, brez obveznosti, za gospodinjstvo in nego invalida, 24 ur na dan. Kličite v večernih urah na tel. 040/228781. TAMBURAŠKI ANSAMBEL SKD F. Prešeren išče mandoline, mandole in tamburice. Tel. v večernih urah na tel. 0347-4847310 (Izidor). OSMICO ima v Borštu Danjel Glavina. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briscak, BrišCe 3. BERTO TONKIC je na Tržaški cesti St. 25 v Doberdobu odprl osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. V ponedeljek, 8. decembra bomo odprti. Tel. 229253. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. AGRITURIZEM je odprl Ostrouska, Zagradec 1. V Četrtkih ztaprto. VOLUME Vam ponuja veliko izbiro kvalitetnega avstralskega lesa: parket, talne in stenske obloge, police, ograje, vrtno in drugo pohištvo lastne proizvodnje. Obiščite nas na Proseku, Železniška postaja 15, tel. 2528007. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni! DO 20. DECEMBRA je, pri Bibcu v Križu, odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agri-turizem. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140. OSMICO je odprl Colja Jožko, Samatorca 21. PRISPEVKI Ob 2. obletnici smrti nepozabnega Franca Bizjaka daruje žena Carla 200.000 lir za Dijaški dom Srečko Kosovel. V spomin na prijateljico Jolando Kralj-Vidau darujejo Giuliana, Odette, Carmen, Vladimir, Vesna in Lino 40.000 lir za cerkev Sv. Andreja v Trebčah in 40.000 lir za godbo na pihala Viktor Parma - TreoCe. Ob 1. obletnici smrti nase ljubljene mame Marije Glavie-Slama darujejo Boris, Magda in Dina 300.000 lir za slovenske misijonarke v Aleksandriji. V isti namen darujejo v spomin na napozabno no-no vnuki Erika, David, Tamara, Mitja in Irena 200.000 lir. Ob 1. obletnici smrti mame Teodore Ciani in 9. obletnici smrti oCeta Andreja Starca daruje hci Nerina z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kon-tovelu. V spomin na Janka Guština darujeta Stanko in Jožica 30.000 lir za SK Kras in 30.000 lir za KD RdeCa zvezda. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM od ponedeljka do sobote od ■ Sl 10 do 15 ure Humanitarna pobuda Zadružnih bank Italije V sklopu humanitarne pobude Overland Pro Andes je odprava štirih tovornjakov pred kratkim prevozila ameriško celino, da bi ponesla denarna sredstva raznim centrom Unicefa za pomoč revnim otokom te celine. Pobudo Overland Pro Andes je organiziralo vseh 600 Zadružnih bank Italije, ki štejejo 480.000 članov in preko 4 milijone strank. Zadružne banke so mobilizirale lastne člane, uslužbence, stranke in vse tiste, ki so zainteresirani za izvedbo te velike pobude. K pobudi je pristopila tudi prva televizijska mreža RAI s serijo večernih programov, ki so ravnokar na sporedu in s katerimi želijo zadružne banke seznaniti javnost o pobudi. Pristopile pa so tudi družbe IVECO, ki je dala na razpolago štiri tovornjake, TELECOM Italija, ki je med potjo skrbela za satelitsko povezavo in še PIRELLI, SSB in CISRA. Sporočilo pobude naj bi bilo jasen odgovor na vedno večjo materialistično in individualistično vizijo sveta. Obenem naj bi javnost spomnila na pomen vrednot, kot je solidarnost, ki je dala pečat našim skupnostim in tudi vsem Hranilnicam in posojilnicam oz. Zadružnim bankam. Zadružne banke so za to pobudo priravile tudi posebno stran na internetu (http://www.bcc.it), na kateri so na voljo novi podatki o projektu Overland Pro Andes. Preko interneta, lahko katerikoli lastnik navadne kreditne kartice nakaže podporo humanitarni akciji. Plačilno storitev preko interneta omogoča posebna tehnologija Telepay, ki zagotavlja strankam izredno varnost elektronskih plačil. Potovanje ekipe Overland po Južni Ameriki se je pred kratkim zaključilo, ne pa zbiranje sredstev. Kdor želi, lahko da svoj denarni prispevek na poseben tekoči račun pri enemu izmed okenc zadružnih bank do februarja naslednjega leta. Pobuda Pro Andes je namreč le drugi del širokopotezne akcije, ki se je začela pred nekaj leti. Vsi darovalci bodo dobili posebno potrdilo v obliki posterja. Pobudo, h kateri je pristopila tudi Zadružna kraška banka, bodo uradno predstavili vsem uslužbencem zadružnih bank FJK med božičnico (miklavževanjem), ki bo v soboto, 13. decembra v zgo-niškem športnem centru. Prireditev, na katero so vabljeni vsi uslužbenci zadružnih bank naše dežele, bo pripravila Zadružna kraška banka v sodelovanju z Zadružno kreditno banko iz Doberdoba in Zadružno banko iz Sovodenj. TFS Sta ledi drevi gostuje v Slovenj Gradcu, v torek pa nastopa v tržaški Mieli Tržaška folklorna skupina S tu ledi (f. KROMA) bo danes s celovečernim nastopom gostovala v Kulturnem domu v Slovenj Gradcu, kjer praznujejo dan prosvetnih delavcev. Predstavila se bo s plesnim ansamblom, žensko pevsko skupino in godci, program pa je skoraj v celoti posvečen ljudskemu izročilu Slovencev v Italiji, saj bodo na sporedu tržaški, istrski, goriški in rezijanski plesi, pevke pa bodo s svojim izvajanjem dopolnile in obogatile program. V torek, 9. decembra, pa bo tržaška folklorna skupina nastopila v tržaškem gledališču Miela. Gre za prireditev, ki jo organizira Zavod združenega sveta iz Devina in na kateri bo veliko nastopajočih. Folklorni skupini S tu ledi je bila naložena vloga, da predstavi izsek iz krajevne ljudske tradicije in zato bo odplesala in odpela splet tržaških. FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRSI Slovensko Stalno Gledališče - Kulturni dom Danes, 6. t. m., ob 20.30 (red B) Francis Veber »Večerja bedakov.Režija Vladimir Jurc. Ponovitve: v ponedeljek, 8. t. m., ob 16. uri (red I); v petek, 12. t. m., ob 20.30 (red F) in v nedeljo,, 14. t. m., ob 16. uri (red F). Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 6. t. m., ob 20.30 (red C/F) gostovanje gledališke skupine Compagnia I Fratellini s predstavo »Le sedie« E. Ionesca. Režija Egisto Marcucci, nastopata Marcello Bartoli in Dario Cantarelli. Predstava v abonmaju: odrezek 5 rumen. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic in predprodaja vstopnic za predstavo »Medea«, ki bo na sporedu od 12. do 14. t. m. (v abonmaju: odrezek 17 bel - na izbiro) in za »Lorenzaccio«, ki bo na sporedu od 16. do 21. t. m. (v abonmaju - odrezek 13 moder) - (umik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za opero »Don Pasquale«, ki bo na sporedu 13. t. m. (umik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Dvorana Tripcovich Danes, 6. t. m., ob 17.00 (red D) in 20.30 (red S) balet »Romeo in Julija« v izvedbi španskega gledališča Luisillo. V glavnih vlogah nastopajo Maria Vivo, Mariane Cmceta in Daniel Fernandez. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 6. t. m., ob 20.30 gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna s predstavo G. Fexdeaus »Sarto per si-gnora«. Režija Marco Bernardi. Jutri, 7. t. m., ob 11. uri Povem ti pravljico: »Grdi raček«. Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UT AT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. Gledališče Miela Jutri, 7. t. m., in v ponedeljek, 8. t. m., ob 21.00 »No-vecento« A. Baricca v izvedbi gledališča Settimo. Režija Gabriele Vacis, nastopa Eugenio Allegri. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V ponedeljek, 15. t. m., in v torek, 16. t. m., ob 20.30 se bo predstavila gledališka skupina »Teatro de gli Incamminati« z delom »Medea«. Režija LucaRonco-ni. Nastopajo: Franco Branciaroli in Alfonso Venero-so. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V četrtek, 18. t. m., ob 20.45 gledališka predstava »Medea« v izvedbi Teatro de gli Incamminati. Režija Luca Ronconi. Teatro Contatto - Spazio Teatro Capannone Danes, 6. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo »La rosa rossa e la rosa bianca« v izvedbi skupine »Compagnia del Centro Servizi e Spattacoli di Udine«. Režija Antonio Syxty. Teatro Contatto - Auditorium Zanon Od 13. do 22. decembra ob 20.30 se bo predstavila skupina »Compagnia del Centro Servizi e Spettacoli di Udine« z delom »Tutto per amore« Fabiana Fanti-nija in Rite Maffei. ______________SLOVENIJA__________________ PORTOROŽ Avditorij Danes, 6. t. m., ob 17. uri - Miklavževa gledališka predstava: predstavilo se bo Gledališče iz Ptuja z delom Paula Maara »Oj, čudežni zaboj«. Režija Peter Srpčič. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 6. t. m., ob 10.00, 11.30 in 16.00 Goriški vrtiljak, gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor: »Pekama miš maš«. Danes, 6. t. m., ob 20.00 - M. Cossa »Nona«, gostovanje v Desklah Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure). LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Danes, 6. t. m., ob 15.00 Milan Jesih »Deseti raček« (izven in konto); ob 19.30 Albert Camus »Kaligula« (abonma repriza). SNG - Drama Danes, 6. t. m., obl9.30 J. Osborne »Ozri se. v gnevu«; Mala drama - ob 20. uri W. Schwab »Predsednice«. FURLANIJAJUUJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na GM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure. V torek, 16. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Davorja Bušiča (flavta) in Nine Kovačič (klavir). Na programu Mozart, Genin, Gabrijelčič, Franck. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta. Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil Mischa MaiskjHviolončelo). Gledališče Miela V sredo, 10. t. m., ob 20.30 dobrodelni koncert, na katerem se bo predstavil Trio »Albatros Ensemble«. Na programu Goossens, Martinu, Enesco, Wleniaw-ski, Rota. Izkupiček večera bodo namenili A.I.L. (As-sociazione italiana leucemie). TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V sredo, 17. t. m., bo ob 20.30 nastopil Trio Lortie-Lysy-Berick. Na programu Schubert, Mendelssohn-Bartholdy, Brahms. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1997/98 V četrtek, 11. t. m., ob 19.30 v Komorni dvorani KC L. Bratuž: Fortepiano v času Napoleona in ob zatonu Beneške republike - Ilario Gregoretto, Elena Modena. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 17. t. m., ob 20.45 nastop filharmoničnega orkestra iz Vidma, dirigent Georg Schmoehe, solist Francois Joel Thiollier. Na programu Rahmaninov in Čajkovski. _______________SLOVENIJA___________________ NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 8. t. m., ob 20.15 (glasbeni abonma) klavirski recital pianista Jeana Francoisa Antoniolija. V sredo, 17. t. m., ob 20.15 koncert »Praznični večer z orkestrom slovenske policije in solisti«. Dirigent mag. Milivoj Surbek. Izvajali bodo dela E. Satija. M. Nicola, D. Šostakoviča, M. Jarra, E. Morriconeja in J. Privška. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 20. t. m., ob 20.30 božični koncert s komorno skupino Ave iz Ljubljane. V soboto, 27. t. m., ob 21. uri novoletni koncert s Simfoniki RTV Slovenija in komornim zborom RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. PIRAN Stolnica Danes, 6. t.m., ob 19. uri premiera koncerta sakralne glasbe »Vox magna«. Sodelujejo MePZ Primorsko Mačkolje ter zbori Brnistra iz Bertokov, Meastral iz Kopra in iz Divače. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 6. t. m., ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani večer črnskih duhovnih pesmi »The Harlem Spiri-tual Ensamble«. Jutri, 7. t. m., ob 19. uri v Dvorani Slovenske filharmonije koncert »Carmina Slovenica«. Dirigentka Karmina Silec. SNG Opera in balet Danes, 6. t. m., ob 19.30 (abonma sobota) opera »Li-zistrata 75« D. Božiča. Dirigent A. Spasič. FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigarna: do 9. t. m. je na ogled razstava Deziderija Švare. Kulturni dom: v sklopu proslavljanja 250-letnice rojstva Žige Zoisa bo do 10. t. m. na ogled razstava slikarja Roberta Kozmana. Urnik: vsak dan od 10. do 13 ure in v večernih urah, ko so v gledališču predstave. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramar - Konjušnica: zaradi izrednega zanimanja je velika razstava o Dačanih podaljšana do 6. januarja 1998. Obiščete jo lahko od 9. do 17. ure. Galerija Torbandena: do 31. t. m. razstavlja Edo Murtič. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-20. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25. januarja je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20. Tergesteo: do 20. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 8-21. Poštna palača na Trgu V. Venelo: do 20. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Na ogled od 8. do 20. ure, ob praznikih od 8.30 do 19.00. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): do 10. t. m. razstavlja Patrizia Delbello. Kavarna S. Marco: na ogled je razstava filmskih plakatov Isodora Brizzija. Galerija Grandangolo: do 10. t. m. je na ogled razstava Ennia Tedeschija »Onkraj obzorja«. Galerija Nadia Bassanese: do 24. t. m. razstavlja Angela Fasoli. Palača Costanzi: do 25. februarja 1998 je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure. Krožek Fincantieri (Galleria Fenice 2-1. nadstropje): na ogled je razstava tržaške slikarke Adriane Bavaresco »Jadran: morje in zemlja«. Gledališče Miela - Kdo so drugi...: na ogled je foto- " grafska razstava S. Salgada »Podobe, tragedije in upanja«. SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli. BOUUNEC Sprejemni center pri gledališču F. Prešeren: na ogled je razstava Marjana Mušiča. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava Bogdana Butkoviča. Galerija Ars v Katoliški knjigarni: še danesi, 6. t. m., razstavlja slikarka Klementina Golja. Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja. VIDEM Stamperia d’arte Albicocco: na ogled so dela Tonina Crangnolinija. PASSARIANO Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleon v Campoformidu«. _____________SLOVENIJA_________________ LJUBLJANA Cankarjev dom: do 18. t. m. je na ogled 3. Slovenski bienale ilustracije. KULTURA Z 10 Sobota, 6. decembra 1997 GORICA / KULTURNI DOM r- SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA New Svving Ouartet očaral obiskovalce Koncert ob 16-letnici doma je sodil v okvir Across the border Prepolna velika dvorana goriškega Kulturnega doma je minuli petek zveCer bila najboljši pokazatelj, da je slovenska vokalna skupina New Svving Quartet v Gorici še vedno zelo priljubljena. Kvaliteta pač nikoli ne naveliča, kajti tisti, ki je že poslušal izvajanje tega odličnega ansambla, ne bo za nobeno ceno hotel zamuditi ponovnega snidenja s temi pevci, kot tudi ne s črnsko duhovno pesmijo. Gre za glasbeno zvrst, ki se je dodobra uveljavila in našla pozorno in hvaležno publiko po vsem svetu. Nastanek oz. začetek, črnske duhovne pesmi sega v obdobje izpred dvesto in več let ter se je izoblikovala med črnimi sužnji na plantažah bogatih posestnikov v južnih državah ZDA. Ti sužnji so z nasilnim prihodom preko Atlantika iz rodne Afrike prinesli njim svojstven način izpričevanja čustev, kot je ples in ritmično petje. Beli gospodarji pa so jim vcepili novo verovanje ter glasbeno tradicijo evropskega človeka. Zmes vsega tega je botrovala rojstvu črnskih duhovnih pesmi, ki brez dvoma predstavljajo izjemen prispevek svetovni zakladnici ljudske pesmi in njenih umetniških izpeljank in priredb. Kot so nam sami povedali, so se člani “New Svving Quarteta” ogreli za pesmi ameriških črnih sužnjev v poznih šestdesetih letih s prvim javnim nastopom leta 1968 v Šentjurju pri Celju. Njihovi vzorniki so tedaj bili temnopolti pevci znamenite ameriške skupine Golden Gate Quartet. S to skupino so kasneje navezali prijateljske stike, ki jih gojijo še danes in se odražajo zlasti v izmenjavi izkušenj pri interpretaciji zahtevnejših pesmi. Neverjetna vztrajnost in zaljubljenost v to glasbeno zvrst, sta člane slovenske glasbene skupine pripeljali do tega, da so jih v mednarodnih glasbenih krogih proslavili za najboljše nečmske izvajalce črnske duhovne pesmi. Za sabo imajo skoraj trideset let uspešnih nastopov; posneh so tudi že 35 plošč, med katerimi je zadnja zagledala luč sveta prav na dan goriškega koncerta. Vse svoje znanje in izjemne izvajalske sposobnosti je New Svving Quartet dokazal tudi na koncertu v goriškem Kulturnem domu, kjer je navdušenim poslušalcem dovršeno zapel več kot dvajset znanih in manj znanih skladb iz zakladnice ameriških spiri-tualov in gospelov. Ge smo pošteni in kar se da točni v poročanju, ne smemo prezreti dejstva, da začetek, v vseh pogledih uspelega koncerta, ni izzvenel najbolj prepričljivo. Prve tri-štiri pesmi so namreč nekoliko čudno zazvenele in pozorna dvorana je to zaznala in občutila, da nekaj ni v redu. Sele kasneje so poslušalci izvedeli, da je malo manjkalo, da bi koncert odpadel. Širši javnosti najbolj znan član skupine Oto Pestner je bil namreč še pozno popoldne popolnoma brez glasu in še nekaj vročine je bilo zraven. Goriškemu nastopu pa se ni hotel odpovedati in je s pomočjo zdravil vseeno stopil na oder, kjer je rabil le nekaj minut, da si “izbrusi” glasilke in spet je postal tisti odličen pevec, ki ga vsi poznamo. Med drugim sta Pestner in bariton v skupini Tomaž Kozlevčar tista člana ansambla, ki sta poskrbela za večino priredb pesmi, ki jih kvartet izvaja. Njihov pristop k črnski duhovni pesmi je namreč povsem evropsko zasnovan, kjer slovenske pevce odlikuje • predvsem to, da se izogibajo posnemanju temnopoltih izvajalcev in da tej glas- beni zvrsti želijo vdahniti izviren, predvsem pa evropski pečat. Poleg že omenjenih kvartet sestavljata še prvi tenor Dare Hering in pa basist Marjan Petan, ki zna “postrgati” na neverjetnih nižinah, zlasti še v nekaterih skladbah, kjer odpoje sohstično vlo: go. Poleg izrednih pevskih sposobnosti se člani New Svving Quarteta odlikujejo tudi kot show-meni, saj znajo v dvorani ustvariti pravo vzdušje in poslušalca privesti do tega, da tudi sam sodeluje pri izvajanju posameznih skladb. K uspehu koncerta je, poleg odličnih pevcev, nedvomno pripomogel prav tako odličen glasbeni ansambel, v katerem je na klavir igral Blaž Jurčevčič, na klaviature Jaka Pucihar, z bas kitaro se je ubadal Janez Hace, z bobni pa Janez Divjak. Petkov večer, posvečen črnski duhovni pesmi, je sodil v sklop glasbenih srečanj “Across the border” (Prekoračimo mejo), ki ima namen, da poleg poživitve glasbene ponudbe v Gorici, skuša s pomočjo pevsko-instrumen-talnih zvrsti premostiti meje in ovire različne narave. Izkupiček teh večerov bodo prireditelji dali v dobrodelne namene. Za zdaj sta bila kupljena že dva invalidska vozička, ki sta bila poslana v Bosno. Poleg tega je glasbeni večer sodil v sklop praznovanja ob 16. obletnici otvoritve Kulturnega doma ter 20-le-tnici postavitve temeljnega kamna goriškemu kultur-no-športnemu središču. VER V Tistu polna športna palača pričakala Neka Italijanski pevec Nek je postal evropska zvezda, to postaja jasno dan za dnem. V zadnjem času se je mladi glasbenik celo poskusil v angleških in španskih verzijah svojih uspešnic in krenil na promocijsko turnejo po Evropi. O tem pa smo se lahko osebno prepričah na nastopu v tržaški športni palači, kjer se je pevec iz Sassuola predstavil po zaslugi organizatorjev Promoservice in Azalea Promotion. Pred koncertom se je dvorana spremenila v nekak semenj spominkov, na njem pa se je zbrala množica Nekovih oboževalcev. Prodajalo se je vse mogoče: od razsvetljenih sr-čk z Nekovim imenom do pravih telefonskih kartic z natisnjeno Nekovo prijetno postavo. Pred koncertom smo glasbenika obiskali in mu postavih nekaj vprašanj, na katere je - kot vedno -odgovoril zelo prijazno. Hotela sem te opozoriti, da te v dvorani nestrpno čaka kup mladih deklet Kako doživljaš tako popularnost in slavo, ki se je v zadnjem času pomaknila tudi čez italijanske meje v Evropo? »Moram priznati, da postajam znan tudi v ostalih evropskih državah, saj je zadnja plošča na tržišču v 28 državah. Zelo sem zadovoljen, ko vidim polne dvorane, ne le v Italiji, a tudi v ostalih državah, kot npr. v zadnjem času v Španiji.« Ob zlatih si si »prislužil« že celo pet platinastih plošč. »Tale priznanja mi veliko pomenijo, ker dokazujejo, da smo čas in trud pravilno vložili. Jasno je zlata plošča rezultat prodaje in zato pomisliš tudi na zaslužek« Po vseh teh priznanjih, kaj pripravljaš za bližnjo bodočnost? »No, upam, da si bom zaslužil še kakšno priznanje (smeh). Vsekakor je življenska doba mojega zadnjega albuma v Italiji skoraj že pri koncu, v Evropi pa se zanj začenja komaj promocija in zato tudi dolga turneja. Za prihodnje leto pripravljam že novo ploščo, za katero sem do sedaj dokončal petnajst pesmi, čeprav moram napisati še veliko drugih, da bom imel širšo in s tem tudi pravo izbiro za album. Medtem pa se vrsti promocijska turneja »Lei, gli amici e tutto il resto«, ki me bo ponesla po vsej Evropi.« Kdaj pa se je pravzaprav začela tale turneja? »Začela se je v Italiji, a septembra smo se za mesec dni odpočiti. Oktobra smo spet kreniti na pot, tokrat začenši v Švici. V teku poldrugega leta dolge turneje smo opraviti več kot 150 koncertov in moram priznati, da se je kvaliteta igranja dvigala na vsakem nastopu. Prišlo je tudi do zamenjave nekaterih glasbenikov v skupini, kar je tudi prineslo več sprememb. Slednjih sem si v tem času zaželel tudi sam, zato pa lahko mnogi gledalci, ki so me videti na zače- tku turneje, zasledijo na novih koncertih povsem drugačne prijeme in obdelave popevk.« Kako pa gledajo na Neka v drugih državah? »To je začetek, kot je bilo pred nekaj-leti v Italiji. V Španiji, denimo, sem začutil zelo dober odziv. Vsakič moram namreč pravi način, da si pridobim »domače« občinstvo, nekako tako kot bi nastopal v Italiji. To pa je moje delo in se pač moram potruditi za uspeh.« Tako se je predstavil Nek Primorskemu dnevniku, tržaški publiki, ki se je množično odzvala na prireditev, pa se je zahvalil z izredno dinamičnim koncertom. Tonski mojster se je moral v neprijazno akustični dvorani pošteno potruditi, da je poskrbel za dostojen zvok, pohvalno delo pa je opravil tudi mojster vizualnih efektov. Nek je odigral svoje uspešnice pa tudi dve cover popevki »Get up, stand up« in »-VValking on teh moon« in se očarljivo prikazal kot pravi Stingov dvojček. Poleg tega se je preizkusil še v igranju bobnov, baskitare in električne kitare in dokazal, da ni le dober pevec. Tezo o njegovi priljubljenosti je podprlo dejstvo, da je (izredno mlada) publika strogo in bučno sledila vsakemu Neko-vemu gibu ali ukazu, a navsezadnje je to bil kar lep razgled na tako polno (kot že dglgo ne) in živo športno dvorano. Pan V Rojanu uspelo dmgo glasbeno srečanje mladih ", 1 "■ mmrnmmm ' ________ V nedeljo, 23. novembra je bilo v rojanskem Marijinem domu v Trstu drugo jesensko glasbeno srečanje mladih, ki ga je priredila Slovenska glasbena šola - Koncertna pobuda Rojan (foto KROMA). Spored se je delil na dva dela: v prvem so nastopili učenci različnih glasbenih šol iz zamejstva in Slovenije, v drugem pa so se predstavili priznani mladi glasbeniki, ki so svoj študij na konservatorijih že zaključili. Koncert se je začel z nastopom dua flavt, ki ga sestavljata Diana in Enrico Feresin. Njun mentor je prof. Dennis Pitacco. Mlada flavtista, ki obiskujeta občinsko rekreacijsko središče Guido Brunner, sta zaigrala »Tour Dion«, »Contraddanzo« in francoski ples neznanega francoskega skladatelja. Po tako prisrčnem začetku je spored nadaljevala violistka Valentina Bembi, ki študira na Glasbeni matici - šola »Marij Kogoj« pri prof. Marku Bitežniku. Ob klavirski spremljavi Martine Feri, ki obiskuje Glasbeno matico in študira s prof. Mojco Siškovič, je Valentina zaigrala Sonato v g-molu angleškega skladatelja Henryja Eccle-sia. Publika je sledila z zanimanjem govorici tega manj znanega godala, iz katerega je violistka znala izvleči zelo lep zvok. Sledil je nastop mladega saksofonista Darka Koprivca, ki je s prijetno sproščenostjo zaigral Montijevo »Gypsay life« Czardas. Pri klavirju ga je spremljala prof. Milena Košir, ki je njegova mentorica na glasbeni šoli Ribnica. Mladi pianist Gabriele Ulci-grai, ki je učenec prof. Mattea Fannija Canellesa na Akademiji Ars Nova, je prepričljivo izvedel Scarlattijevo sonato v C-duru in ParadisijeVo toccato v A duru. »Tazende finger« polka, skladatelja Heinza Gerlacha, je naslov skladbe, s katero se je predstavil harmonikar Jan Gorše, učenec prof. Adama Selja. Publiki je bilo njegovo izvajanje posebno všeč, saj je bila njegova polka res poskočna. Pianist Janez Kozina je z občutkom zaigral »Sanjarjenje« Roberta Schumanna. Njegova mentorica je prof. Mojca Barbič. Tudi Jan Gorše in Janez Kozina obiskujeta glasbeno šolo Ribnica. Prvi del večera je zaključila Instrumentalna skupina »II giardino ba- ročno« iz občinskega rekreacijskega sreidšča Nicolo Cobolli, ki jo vodi prof. Sergio Pittaro. Izvedli so renesančne plese za kvartet flavt in odlomke iz Schuhverka - Mussik Kinder. Drugi del večera se je začel z nastopom klarinetistke Alessandre Falcia-no, ki je ob klavirski spremljavi Ma-nuele Tomadin zaigrala Sonato v D skladatelja Nina Rote. Oba glasbenika sta letos uspešno zaključila svoj študij na tržaškem konservatoriju. Spored je nadaljeval pianist in skladatelj Mat-teo Farmi Canelles, ki je doživeto interpretiral Lisztov 1. in 2. trascenden-talni študij. Sledil mu je Tom Hmeljak, ki se je diplomiral iz tolkal na tržaškem konservatoriju. Sodeluje z raznimi instrumentalnimi skupinami, poučuje na Glasbeni matici in rad komponira. Na vibrafon jezaigral VVinerjevo »Amsterdam avenue« in Friedmanovo Etudo št. 26. Njegova nova skladba za 9 instrumentov bo doživela krstno izvedbo na zadnjem rojanskem glasbenem srečanju, ki bo v nedeljo, 14. decembra, spet v Marijinem domu. Adam Selj, ki je letos zaključil svoj študij harmonike na konservatoriju v Pešam, in sedaj poučuje na glasbeni šoli Ribnica v Sloveniji, je zaigral Vlassovov »Step«. Zadnja na sporedu je bila saksofonistka Milena Košir, ki je ob klavirski spremljavi Mojce Barbič zaigrala Ario za saksofon in klavir skladatelja Eugene Boz-za. Publiko je očarala s toplim in prijetnim zvokom. Kot že povedano, se bo zadnje jesensko glasbeno srečanje mladih odvijalo v rojanskem Marijinem domu 14. decembra, kjer bomo lahko poslušali drage zanimive glasbene točke. Za to lepo pobudo se je treba zahvaliti Slovenski glasbeni šoli - Koncertna pobuda Rojan in rojanski slovenski župnijski skupnosti, ki si prizadevata ustvariti priložnosti za srečanje med mladimi Slovenci in Italijani, pa naj bo to izvajalci ali publika, ki jih veže ista ljubezen do glasbe. Ob zaključku glasbenega sporeda, ki ga je dovršeno napovedovala Gior-gina Pisani, je prof. H. Mamolo nakazal nadaljnjo pot te do sedaj uspele rojanske glasbene pobude. Raffaella Petronio Merkujeva opera Kačji pastir v ponedeljek na slovenskem sporedu Kal V nizu pobud Slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julij-sko krajino ob 70-letnici skladatelja Pavleta Merkuja bo v ponedeljek, 8. decembra, ob 20.55 na sporedu Merkujeva opera v dveh dejanjih »Kačji pastir«. Opero je Merku napisal v letih 1974-76 na besedilo Svetlane Makarovič, uglasbitev pa predvideva že v izvirni partituri možnost slovenske ali italijanske inačice besedila. Opera »Kačji pastir« je doživela krstno izvedbo in Sest ponovitev v Tržaškem občinskem gledališču »Giuseppe Verdi« novembra leta 1976, v slovenščini pa jo je izvedlo Slovensko narodno gledališče v Mariboru v sezoni 1985/86 na petnajstih predstavah. Z eno predstavo je gostovalo tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Mariborsko postavitev je posnela Radiotelevizija Slovenija. Opero dirigira Stane Jurgec, predstavo pa je režiral Jože Babič. SRBIJA / KER OVSE NE BO NADZIRALA VOLITEV Bo Milutinovič premagal Šešlja? Ker med volilci ni zanimanja, se prav lahko zgodi, da spet ne bodo dosegli kvoruma BEOGRAD - Pred jutrišnjimi srbskimi predsedniškimi volitvami je od včeraj v veljavi volilni molk, ki bo trajal do zaprtja volišč ob osmih zvečer. Molk za premislek pa ne bi smel bistveno spremeniti zadržanja srbskih volilcev, ki bodo zaradi nedoseženega volilnega kvoruma v drugem krogu že tretjič šli na volišCa. Nezanimaje je kot kaže popolno, tako da obstaja resna nevarost, da tudi tokrat ne bodo dosegli volilnega kvo-ruma, ki ga predpisuje srbski zakon. To se odraža tudi pri številu akreditiranih tujih novinarjev, ki je precej nižje kot zadnjic. Zadnji raziskavi javnega mnenja sta dali precej protislovne rezultate. Tako je agencija Ipress dala prednost kandidatu levičarskega bloka Milanu Milutinoviču (36, 2 odstotka), kandidat Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj naj bi prejel 33, 72 odstotkov, kandidat Srbskega gibanja za prenovo (SPO) Vuk DraškoviC pa 15, 7 odstotka. Agencija Partner marke- ting pa je dala prednost Šešlju (19, 6 odstotka), ki mu sledita DraškoviC (9 odstotkov) in Milutinovič (7 odstotkov). Ker pa je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) po razpisu ponovljenih volitev sporočila, da tokrat ne bo poslala »klasične« opazovalne misije, temveč samo predstavnike, ki bodo nadzorovali upravno plat volitev, marsikateri politični opazovalci navajajo, da bo Miloševičev režim to skrbno izkoristil. Ti opazovalci poudarjajo, da bo torej Milutinovič »tako ali drugače zmagal«. Za Zahod je navsezadnje zmaga dosedanjega zveznega zunanjega ministra sprejemljivejša od zmage Cet-niškega vojvode Vojislava Šešlja, tako da bodo predstavniki OVSE zamižali na marsikatero oko, samo da ne bi zmagal Šešelj. Draskoviča so navsezadnje že vsi izločili iz igre. Ker se je sprl s Pešičevo in Dindičem, ki s svojima strankama bojkotirata volitve, nima večjih izgledov. BLIŽNJI VZHOD / SREČANJE NETANJAHU-ALBRIGHTOVA Izrael in ZDA iščeta izhod iz sedanje krize Izraelski premier predstavil načrt izraelskega umika EU prepovedala reklamiranja tobaka BRUSELJ - Ministri za zdravstvo petnajsterice so pozno predsinoCnjim sprejeli s kvalificirano večino glasov (proti sta bili le Nemčija in Avstrija, vzdržali pa sta se Danska in Španija) prepoved oglaševanja to-bacih izdelkov in sponzoriranja športnih dogodkov s strani tobačne industrije. Cez štiri leta bo torej popolnoma prepovedano oglaševanje tobačnih izdelkov v tiskanih medijih in sponsoriziranje športnih in kulturnih prireditev, v Šestih letih pa bodo ukinili tudi neposredno reklamiranje. Do leta 2006, naj bi ukinih celo sponsoriziranje mednarodnih dogodkov, kot so tekmovanja formule ena, seveda Ce bodo dosegli pohtic-no soglasje. Obstaja namreč nevarnost, da bi take prireditve v bodoCe organizirah izven Evrope. Uspel povratek Columbie CAPE CANAVERAL - V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) v ameriški zvezni državi Florida je včeraj nekaj po 13. uri po srednjeevropskem Času, po 15 dneh 16 urah in 34 minutah poleta in 252 obk-rožitvah Zemlje, uspešno pristal ameriški vesoljski raketoplan Columbia. V 16 let starem raketoplanu se je na Zemljo vrnila šestčlanska ameriško-japonsko-ukrajinska posadka, ki pa ji je spodletela glavna naloga odprave - pravilno utirjenje znanstvenega satehta Spartan 201 za raziskovanje sonca. Posadka bo morala zdaj odgovoriti na vrsto vprašanj pred preiskovalno komisijo, ki bo skušala pojasniti vzrok za neuspeh v vesolju. Med načrtovanim vesoljskim sprehodom sta se ameriški in japonski vesoljec ukvarjala z reševanjem 10 milijonov dolarjev vrednega satehta. Zaradi tega jima ni preostalo dovolj Časa za preizkušanje žerjava in manjšega satehta za zunanji nadzor plovila s pomočjo dveh videokamer. Serijskemu morilcu 2.400 let zapora PRETORIA - Da mu bi onemogočili predčasno svobodo, so nekega južnoafriškega serijskega morilca obsodili na 2.400 let zapora. 33-letni Moses Sithopole je bil spoznan za krivega 38 umorov, 40 posilstev in šestih ropov. Po novem južnoafriškem zakoniku, ki je odpravil smrtno obsodbo, seštevajo kazni za vsak zločin (50 let za vsak umor in 12 let za vsako posilstvo) Zakon predvideva tudi izpustitev na začasno prostost po 25 odstotkih prestane kazni. Sithopole bo ostal do smrti v zaporu, ker ga bi v teoriji lahko izpustih šele Cez 950 let. Na Kamčatki se je lienik prebudil ognjei MOSKVA - Po treh letih občasnega bruhanja se je kamCatski ognjenik Bezimjanij dokonCo prebudil, tako da se nad njegovim stožcem dviga 8 kilometrov visok steber dima. Ognjenik se nahaja na redko naseljenem območju, najbližji center Kozirevsk je od njega oddaljen 30 kilometrov, Ključi pa so oddaljeni celo 50 kilometrov. Izbruh bo torej povzročil le nevšeCosd v letalskem prometu, prebivalcem pa neposredna nevarnost ne grozi. GRADEC / POGOVORI FINANČNIH MINISTROV SLOVENIJE, AVSTRIJE IN MADŽARSKE Avstrija bo pomagala pri vključitvi v EU Konkretneje se bodo o tem pogovarjali spet spomladi leta 1998 v Ljubljani GRADEC - Finančni ministri Avstrije, Slovenije in Madžarske so se vCeraj sestali v Gradcu na tristranskih pogovorih, s katerimi naj bi obema kandidatkama za pridružitev Evropski uniji olajšah pripravljalno fazo, hkrati pa tudi poudarili velik interes Avstrije za včlanitev Slovenije in Madžarske v unijo. Včerajšnje vanju in izmenjavi stališč. Konkretneje se bodo ministri pogovarjah na naslednjem srečanju, ki bo spomladi 1998 v Ljubljani, ko bodo sodelovali tudi predstavniki centralnih bank. Avstrijski finančni minister Rudolf Edlinger je po srečanju izrazil zadovoljstvo nad »dobrimi, odkritimi in poštenimi pogovori« ter izpostavil priložnosh in tveganja, ki bi jih za Avstrijo pomenilo odpiranje Evropske unije na vzhod. V procesu odpiranja na vzhod se je sicer okre-pil pritisk konkurence, a se je hkrati povečal tudi obseg blagovne menjave: z Madžarsko za trikrat, s Slovenijo pa za dvakrat. Avstrija nima nikjer tako velikih možnosh kot na vzhodnoevropskih trgih. Z ozirom na institucionalno sodelovanje pa je Edlinger omenil vzpostavitev skupnih družb za financiranje ter področje carinske uprave, saj se bo zunanja meja EU v doglednem Času ponovno premaknila: »Prijateljem želimo pomagati, da bi se izognih različnim napakam, ki smo jih sami morda storili,« je dejal avstrijski minister. Slovenski finančni minister Mitja Gaspari je izrazil upanje, da bo Avstrija prevzela »pomembno in pozitivno vlogo« pri vključevanju kandi- datk v EU. Minister Edlinger je ob tem menil, da reforme skladov in subvencij, ki jih bo morala izpeljah EU, ne bi smele vplivati na položaj držav, ki prispevajo sredstva v bruseljsko blagajno. Edlingerjev madžarski kolega Peter Medgyessy je poudaril namen svoje države, da po možnosh hkrati z vključitvijo v EU postane tudi Članica gospodarske in denarne unije. Priprave že potekajo, ponekod - npr. na poroCju pokojnin - uspešno. Madžarska pa je po njegovih besedah manj uspešna pri financiranju občinskih uprav ter pri zajezitvi inflacije. Gre za »igro potrpljenja« je dejal Medgyessy in povedal, da namerava Madžarska rast cen z letošnjih 18, 2 odstotka v letu 1998 umiriti na 13 do 14 odstotkov. (STA7APA) PARIZ - Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright (na sliki AP) sta včeraj v Parizu tri ure razpravljala o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, vendar po srečanju v nekem pariškem hotelu nista dala podrobnih izjav. Oba sta le soglasno povedala, da so bili pogovori koristni. Albrightova pa je pojasnila, da si prizadeva za premostitev prepada med Izraelci in Palestinci. Netanjahu se je pred srečanjem z Albrightovo pogovarjal s francoskim premierom Lionelom Jospinom. Po pogovorih je povedal, da je Palestincem predlagal petmesečno obdobje, v katerem bi morali izpolniti svoje obveznosti na področju varnosti in boja proti ekstremnim palestinskim terorističnim skupinam. Sodec po tej izjavi je skoraj gotovo, da je Netanjahu tudi Albrightovi predložil nadt novega izraelskega vojaškega umika z Zahodnega brega (Cisjor-danija). Izraelska vlada ga uradno še ni objavila, o glavnih smernicah pa je poročalo izraelsko Časopisje, ki navaja celo dva nadta. Eden naj bi bil Ša-ronov (minister za infrastrukture), drugi pa Mor-dechaijev (obrambni minister). Po prvem naj bi že sedaj dolocifi dva varnostna pasova (od 7 do 10 kilometrov široka), iz katerih se izraelska vojska ne bo nikoli umaknila. Potekala naj bi vzdolž nekdanje »zelene Črte« in ob reki Jordan. Mordechaijev naCrt naj bi se omejeval le na trenutni umik z območij ob mestih Ženin, Nablus in Hebron. ŠPANIJA / PO RAZSODBI PROTI VODSTVU STRANKE HARRI BATASUNA Baskovski separatisti težko ranili varnostnika neke občinske svetovalke Zdravniki so si pridržali prognozo - V Baskiji protesti zaradi sodne razsodbe MADRID - Teroristi baskovske separatistične organizacije ETA so vCeraj v San Sebastianu s strelom v glavo iz neposredne bližine težko ranili nekega zasebnega varnostnika. 28-letni Jose Mari Lobato je skrbel za varnost sansebastianske občinske svetovalke Elene Aspiroz, ki je Članica vladajoče Ljudske stranke premiera Aznarja. Po trditvah šefa španske policije Juana Cotina je atentat tipičen za teroriste ETA, ki so med drugim razstrelili avto, s katerim so prispeli na kraj atentata, da bi za seboj zabrisali vsako sled. Lobato je bil namenjen po Aspirozovo, da bi jo kot vsak dan pospremil v občinski svet. Težko ranjenega mladeniča so nemudoma od- peljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Njegovo zdravstveno stanje je tako kritično, da se zdravniki še niso odločili za operacijo, s katero bi mu kroglo odstranili iz lobanje. To je prvi atentat po ponedeljkovi razsodbi, s katero so prvič v španski zgodovini obsodili na zaporne kazni in na plačilo denarne globe celotno vodstvo skrajne baskovske stranke Harri Batasu-na, ki je politico krilo baskovskih teroristov. Že v kratkem naj bi razsodba postala izvršilna in prav zato so bile v številnih baskovskih krajih protestne manifestacije. Najhuje je bilo prav v San Sebastjanu, kjer so zažgali celo neki avtobus (na sliki AP). GORICA / PO RAZNIH DRUŠTVIH VOLITVE / DARIO MULITSCH (POL SVOBOŠČIN) Miklavževanja z nastopi otrok in kopico daril Danes v kulturnem centru Bratuž in kulturnem društvu Skala Koncert pianistke F. Ceccarello V dvorani pokrajinskega muzeja na gradu bo danes ob 18. uri koncertirala pianistka Francesca Ceccarello. Koncert je v priredbi združenja glasbene mladine (Agimus). Ceccarellova je doma v Gorici, kjer je opravila tudi glasbeno Solo, diplomirala je na konservatoriju Tartini v Trstu, kasneje pa se je izpopolnjevala pri znanih mojstrih ruske Sole (Bogino, Gadžijev). Za današnji koncert je pripravila zanimiv spored skladb Chopina, Beethovna, Schumanna, Rahmaninova in Skrjabina. Zadnja letošnja prireditev sezone Agimus, bo 13. decembra, ko bodo obeležili 200-letnico rojstva Franza Schuberta. Občni zbor zveze kmetov CIA V Fossalonu bo danes pokrajinski občni zbor kmečkega združenja CIA (Confederazione Itahana Agricolto-ri). Občni zbor se bo pričel ob 10. mi s poročilom predsednika Danila Canesina, zaključil pa predvidoma med 12. in 13. mo. Dve pomembni vprašanji bosta, poleg drugih, predmet razprave: spor zaradi glob v zvezi s proizvodnjo mleka, finančni zakon in posledice v kmetijstvu. V Fossalonu pa bodo danes tudi slovesno izročili namenu sedež področnega urada CIA. Danes na razstavi “Libro amico” V kinodvorani Italia v Krminu, kjer je do 21. decembra razstava knjig “Libro amico”, bo danes kar nekaj prireditev, ki so povezane s svetom knjig. Ob 16.30 bo posvetovanje o Krminski gori ter o arheološkem parku; ob 18.30 bodo predstavili zbirko povesti za mladino “II vehero per le stelle”; ob 21. uri pa bo literarni veCer posvečen italijanski književnosti “Senza effetti speciali”. Preplah zaradi ognja na univerzi Gasilce so včeraj nekaj pred 18. mo poklicali na Univerzo v ulici Alvia-no. Iz tajništva za študente v tretjem nadstropju nekdanjega semenišča je namreč uhajal gost zadušljiv dim. Na kraj je prihitela tudi ekipa za hitro pomoč. Kaj kmalu so ugotovili da je odpovedal podaljšek za električni kabel. Razen preplaha in okajenih zidov ni bilo hujših posledic, lahko pa bi bilo drugače. Miklavž v teh dneh hiti iz kraja v kraj, da bi obdaril vse pridne otroke. V Četrtek je obiskal goriški Kulturni dom, kjer so mu sprejem priredili ZSKD in SZ Dom. Številni otroci so ga pričakali ob igrici V pričakovanju Miklavža, ki je ponudila niz točk skupina Show dance in skupin SG-SRG društva Dom (na sliki - foto Bumbaca). Omisli so si severni tečaj, kjer ima Miklavž delavnico in pripravlja darila za otroke vsega sveta. Ko napoči dolga noC, jih naloži na sani in... Tako je prišel tudi v Kulturni dom in obdaril otroke s polnim košem sladkih dobrot. Včeraj je Miklavž obiskal še sedeže društev Danica na Vrhu, Hrast v Doberdobu, Briški grič v Steverjanu, Podgora, Kras v Dolu. V Četrtek je bil tudi v Ronkah gost društva Jadro, danes ob 19. uri pa bo pri društvu Skala v Gabrjah, kjer mu bo skupinica KD Briški grič uprizorila igrico Veselo pričakovanje. Z nebeških višav je prišlo obvestilo, da se bo sv. Miklavž zglasil tudi v centru Lojze Bratuž in sicer danes, ob 16.30. Otroci in njihovi spremljevalci ga bodo pričakali z igrico, petjem in plesom. Na prireditvi, ki jo organizira KG Lojze Bratuž, bodo sodelovali gojenci SCGV Emil Komel in elani goriških dramskih skupin. Cenjene naročnike in bralce iz STEVERJANA IN OKOLICE obveščamo, da bo s 1. januarjem raznašanje dnevnika po domovih vsakodnevno in ne samo ob nedeljah kot doslej. Zato vabimo bralce, ki se niso še naročili na Primorski dnevnik, naj to store čimprej in bodo tako tudi oni deležni te ugodnosti. LANCIA za kupce avtomobilov LANCIA NOVI IN RABLJENI AVTOMOBILI - DELAVNICA AVTOLIČARSTVO - NADOMESTNO VOZILO ORIGINALNI NADOMESTNI DELI - NAJEM VOZIL LJUDJE IN TEHNOLOGIJA NA RAZPOLAGO VOZNIKOM KRMIN - ULICA VINO DELLA PACE TEL. (0481) 60595 - 630415 Za tako sožitje kot v Nadiških dolinah Kandidat računa na glasove volilcev Lige problema zaščite manjšine pa še ni poglobil Dario Mulitsch, upokojeni profesor in še aktivni mali podjetnik, je kandidat Pola svoboščin za senat. Bil je 5 let predsednik malih industrijcev, vodi sekcijo RdeCega križa. Ponosno poudarja svojo goriškost (»rodbina je tu vsaj od 13. stoletja«). Na vprašanje o izvoru priimka se narodnostno ne opredeli, pove pa, da se je priimek spreminjal: najprej je bil Mulig, potem Mulich, Mulitsch, pod fašizmom Mulicci, po vojni pa spet v sedanji obliki. Gospod Mulitsch, zakaj ste v neugodnem okrožju za Pol svoboščin sprejeli kandidaturo, ki so jo zavrnile nekatere vidne osebnosti? »Mislim, da so mi jo ponudili zato, ker sem precej blizu Severni ligi. Nisem za secesijo, v federalizem pa sem vedno bil prepričan. Mislim na federalni model ZDA, ki bi ga pri nas morali osnovati na ravni sedanjih dežel in ne kakih makroregij.« Podobna raCunica z glasovi Lige pa se Polu na pokrajinskih volitvah ni obnesla. »Volčič pripada centralistični stranki, jaz nobeni in sem prepričan federalist. Kakšno korist bi imeli ligaši od glasu za Volčiča ali od neudeležbe, ki bi le koristila levici. Če pomislijo, ne bodo imeli dvomov, da je glas zame koristnejši.« Kaj nameravate nuditi Goriški, če boste izvoljeni? »Obvezujem se, da bom vedno prisoten, ko me bodo potrebovali in ne kot drugi, ki jih po izvolitvi ni bilo veC videti. V vsaki vasi bi hotel imeti referenta, ki bi me poklical, ko me ljudje potrebujejo.« Navedite, prosim, tri konkretne načrte za Goriško. »Prvi je pridobitev neobdavčenih energetskih virov, eletrike, plinskega olja in metana za proizvodne dejavnosti v obmejnem pasu 10-15 km.« Bi Evropa to sprejela? »Bi, kot začasen ukrep za uravnovešanje gospodarstev ob vstopu Slovenije v EU. Drugi načrt je neprofitna blagovna borza na mejnem postajališču: uvažali bi blago z Vzhoda, zlasti les, meso, gobe, in ga preprodajali na Zahod na osnovi certifikacije kakovosti. Tretji je samostojna goriška univerza z vsaj štirimi fakultetami mednarodne usmeritve pod okriljem ministrstva za zunanje zadeve. Omenil bi še turizem: Gorica je bila avstrijska Nica in te resur-ze je treba spet izkoristiti, začenši z jubilejem leta 2000.« V čem se zavezništvi Pola in Oljke najbolj razlikujeta? »Oljka ugonablja gospodarstvo z davki, namesto da bi nudila olajšave za proizvodne dejavnosti. Prišli smo do paradoksa, da plačujemo davke na davkih:« Pravijo, da je to potrebno za vstop v Evropo in da je sanacija v tem pogledu uspešna, mar ne? »Kje neki! Inflacija je na 2% zato, ker ljudje nimajo denarja za nakupe. Ni dovolj priti v Evropo, treba je v njej tudi ostati, to pa ne bo mogoCe, če bomo prej izkrvaveli. Potrebne so fiskalne olajšave za investicije, kot jih je nudil Tre-montijev zakon, a še tega so odpravili.« Obe zavezništvi poudarjata mednarodno vlogo Gorice. Ali ni Pol svoboščin pri tem manj vero-stojen zaradi zavor glede obmejenga sodelovanja in priznanja večkulturnosti teh krajev? »Kot kandidat nisem odvisen ob nobene stranke. Ce bom izvoljen, bom delal le to, v kar sem prepričan. Prepričan sem, da moramo tu Italijani in Slovenci živeti kot bratje. Nedopustno je zapostavljanje tako z ene kot z druge strani. Vsi moramo složno delati za skupen interes, to je za rast našega gospodarstva.« Gotovo. Toda zaščita manjšine razdvaja mnenja. Izjavili ste, da soglašate z osnutkom, ki ga je predložil sen. Romoli... »No, treba je dobro analizirati zadevo. Bolj kot kak z vrha vsiljen zakon je potrebna konzulta slovenskih in italijanskih predstavnikov, ki naj poišče skupne rešitve. Če ne bo vsak zakon izzval nasprotovanje enih ali drugih.« Metoda dogovarjanja je hvalevredna. Vendar, kaj menite o konkretnih vidikih zaščite, o rabi jezika, preštevanju... »Glejte, jaz bi tudi bil za zajamčenega manjšinskega poslanca, ki pa mora seveda dobiti določeno število glasov. Toda ne vem toCno, koliko je Slovencev. Ali vi veste? « Izjavili ste, da je Benečija zgled sožitja. Kako to mislite? »Tu pri nas smo doživljali kontrapozicije zaradi fašizma in titoizma. V Nadiških dolinah tega ni bilo. VšeC bi mi bilo, ko bi tudi pri nas bilo tako prijateljstvo med Italijani in Slovenci, kot je v Nadiških dolinah. Pravzaprav bi morali govoriti o Slovanih, saj se tam nočejo imenovati Slovenci. Od leta 700, ko so se tam naselih, so vedno sodelovali s sosedi, najprej z Langobardi, potem z Benetkami, z Avstrijci, ki so z njimi najslabše ravnali, nazadnje z Italijani, s katerimi so imeli odlično sožitje. Fašizem tam ni naredil nic takega, zato so vedno živeli v slogi in sodelovanju.« Zdi se mi, da razumem vaš pogled, ni mi pa še jasno vaše stališče glede zaščite manjšine. »Ali smem priznati svojo ignoranco? Malo sem si pogledal Romolijev osnutek, drugih pa še nisem našel. Vendar obvezujem se, da bom v primeru izvolitve sklical konzul-to, ki naj predlaga nekaj takega, da bo sprejemljivo za vse.« Pogovor Marko Marinčič GLASBA / V KC LOJZE BRATU2 Klavirske pisanice Zbirka novih klavirskih skladb za otroke Prijetno glasbeno popoldne je bilo v sredo v komorni dvorani centra Lojze Bratuž ob predstavitvi Klavirskih pisanic. Zbirka otroških klavirskih skladb je izšla pred nekaj meseci na pobudo Zveze glasbenih šol Primorske, obsega pa dvanajst skladb, od katerih so štiri bile nagrajene na posebnem natečaju. Skladbe so zaigrali gojenci Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra, ki so sodelovali tudi na prvi predstavitvi 12. novembra v Kopru. Zbirko je predstavila prof. Nuša Umer. (foto Bumbaca) VOLITVE / SHODI IN POZIVI Slovenska DSL za glas Volčiču Mulifsch pri županu Valentiju V četrtek Di Pietro za Volčiča GORICA / SOLIDARNOSTNI ODBOR Pismo iz Sarajeva s prisrčno zahvalo za pomoč v stiski Ugoden obračun akcij n RAZSTAVE M Kandidata za senatne volitve 14. decembra Mitja Volčič in Dario Mulitsch bosta imela prihodnjo sredo ob 18. uri v Fogarjevi dvorani ponovno javno soočenje. Prireja ga Tele-friuli, ki je za večjo spek-takularizacijo dvoboja povabila tudi “navijače” obeh političnih taborov. Volilni Štab Oljke je tudi že napovedal zaključni shod, ki bo v četrtek ob 18. uri v kinu Vittoria na Travniku: z Mitjo Volčičem se ga bo udeležil sen. Antonio Di Pietro. Volčič je včeraj imel več srečanj z volilci zlasti v Kr-minu in v Gorici, kjer se je udeležil shoda na sedežu DSL. Muhtsch pa je včeraj bil na obisku pri županu Valentiju, ki ga je, tako kot že pred dnevi Volčiča, pozval naj se v primeru izvolitve zavzame zlasti za rimsko podporo načrtom preustroja obmejnega gospodarstva. Mimo politične pripadnosti, je dejal Valenti, se morajo vsi goriški predstavniki zavzeti, da ugodno razrešitev teh za nas življenjskih problemov. Slovenska komponenta Demokratične stranke levice na Goriškem je ocenila potek volilne kampanije za nadomestne volitve 14. decembra za senat v okrožju, ki zajema zahodni tržaški Kras, vso goriško pokraji- no in del videmske z Benečijo. Na sestanku so slovenski člani DSL nanizali vrsto iniciativ, ki se bodo zvrstile v naslednjih dneh na Goriškem v podporo slovenskemu kandidatu koalicije Oljke, novinarju Dimitriju Volčiču, ki ga podpirajo skoraj vse organizacije in stranke Slovencev v Italiji. Slovenska komponenta pri DSL poziva vse Slovence z Goriškega, Tržaškega in videmske pokrajine, naj množično in kapilarno podprejo kandidata Oljke D. Volčiča, saj je lahko vsak oddan glas pomemben in odločilen. »V tem trenutku je še posebej za naše obmejno-manjšinsko stvarnost kandidat oljkinega zavezništva garancija za ohranitev omikanega političnega življenja ter uveljavitev demokratičnih pogledov na vprašanja, ki neposredno zadevajo našo narodnostno skupnost v Italiji. Nujno potrebno je nadaljevati po poti, ki jo je začrtal naš slovenski senator Darko Bratina. Zato naj bo vsak glas oddan premišljeno in odgovorno v odločni kontrapoziciji nevarnemu desničarskemu bloku, ki še vedno gleda na manjšinska in obmejna vprašanja, kot na procese, proti katerim se je treba zoperstaviti.« Kot smo že poročali v našem dnevniku, je v drugi polovici septembra delegacija goriškega Solidarnostnega odbora obiskala Sarajevo in se tam srečala z raznimi družinami beguncev, ki so preživeli vojne dni v Sloveniji. V teh dneh je Solidarnosti odbor prejel zelo prisrčno pismo, v katerem se razni Salem, Tai-ba, Nedim in drugi toplo zahvaljujejo vsem go-riškim donatorjem, ki so v vseh teh letih vojne vihre pripomogli k olajšanju življenjskih težav. Iz sarajevskega pisma povzemamo le nekaj vr-stic:»Iskreno se Vam zahvaljujemo i vrata našeg doma su uvijek otvorena za vas iskrene prijatelje... U ratu ste dali mnogo, to treba ostati zapisano jer u ovim trenucima se upoz-naju iskreni prijatelji. Hvala i pozdrav svima! « Delo goriškega Solidarnostnega odbora je torej, čeprav postavljeno v prave dimenzije, le obrodilo določene sadove in doseglo zaželjene cilje, na katere koristniki niso in ne nameravajo pozabiti. Akcije kot Kdor takoj pomaga, dvakrat pomaga, manifestacije za mir, pobude Sonca miru in Vsi drugačni, vsi enakopravni! so otipljiv znak aktivnega vključevanja slovenske manjšinske stvarnosti v širok spekter humanitarnih pobud. Tiha želja vseh pa je, da bi v bodoče podobnih iniciativ ne bilo več potrebno prirejati, še posebej ne pri nerazumljivih vojnih grozotah. _________________KINO GORICA VITTORIA 1 16.00-17.40- 19.20- 21.00-22.30-0.30 »Mr. Bean, 1’ultima catastrofe«. Rovvan Atkinson. VITTORIA 3 16.20-18.20- 20.20- 22.20-0.30 »Facciamo fiesta«. Igrata Alessandro Gassman in Lorena Forteza. CORSO 16.30-18.20-20.10-22.00-24.00 »Mr. Bean, Tultima catastrofe«. Rovvan Atkinson. TRZIC COMUNALE 17.30-19.45-22.00 »Ipotesi di com-plotto«. Mel Gibson in Juha Roberts. ‘iH PRIREDITVE KD SKALA GABRJE vabi danes ob 19. uri na mik-lavževanje na sedežu društva. Dramski odsek KD Briški grič bo uprizoril igrico Veselo pričakovanje. BIOLOŠKI VRT je tema predavanja, ki bo na pobudo občinske uprave v sejni dvorani občine Doberdob v sredo, 10. decembra, ob 20. uri. Predaval bo dr. Bruno Affa-tati. ^ OBVESTILA POKRAJINSKO KMETIJSKO NADZORNISTVO obvešča kmetovalce, ki so utrpeli škodo ob vremenski ujmi 20. julija letos, da zapade rok za vlaganje prošenj za priznanje ugodnosti in olajšav v smislu zakona št. 185/1992 in kasnejših dopolnitev, dne 8. januarja 1998. SPDG - Smučarski odsek sporoča, da sprejemajo prijave za tečaj smučanja, ki bo v Podkloštru (Amoldstein) v januarju in februarju. Interesenti naj pohitijo s prijavami, zlasti za avtobusni prevoz. Prijave na sedežu ob sredah od 11. do 12. in četrtkih od 19. do 20. ure. V CENTRU LOJZE BRATUŽ je do 15. decembra odprta razstava EURART 97 na temo Carmina burana. Razstavljajo umetniki iz Avstrije, Italije in Slovenije. Ogled razstave je možen vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 17. do 19. ure. V OBČINSKI SEJNI DVORANI V DOBERDOBU je na pobudo občinske uprave postavljena razstava člana Skupine 75 - Valterja Nanuta: Fotografska pesnitev o Do-berdobskem jezeru. Ogled samo še danes: 10.00-12.00 in 17.00-19.00. V KULTURNEM DOMU je do 8. decembra odprta razstava slikarskih del Bogdana Butkoviča. Ogled je od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure. V GALERIJI ARS v Katoliški knjigami razstavlja samo še danes Klementina Gobja. Ogled razstave je pob urniku knjigarne. @ ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trie-ste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Itaha TRZIC MONTESHELL - Ul. Mat-teotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP - Ul. Boito FEMA-Ul.Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu ROMKE ERG - Ul. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia IZLETI POZOR, POZOR! KD Oton Župančič obvešča vse izletnike v Laško naj se zberejo jutri, 7. t.m., ob 6.10 v Rožni dolini (na slovenski strani). Zamudniki ostanejo doma. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORO - OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Danes: 9.30, Teodosia Ferro-ne vd. Venturini iz splošne bolnišnice; 10.00, Giuseppe Predo-lin iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič; 11.00, Enrico Pacori na glavnem pokopališču. t V 85. letu starosti nas je mimo zapustil inž. Mirko Cubej Žalostno vest sporočajo Zena Mira, sin Marko z Evo in Luko. Pogreb bo v torek, 9. decembra, ob 11.30 iz mrliške veže glavne bolnišnice v Gorici. Gorica, 6. decembra 1997 Žalovanju se pridružujejo družine Fornazarič, Slama in Ca-striotta. Ugodni krediti za mlade podjetnike Goriška Zveza industrijcev in Rolo Banca sta v četrtek podpisali sporazum, po katerem bo banka v prihodnjih letih nudila mladim podjetnikom posojila pod ugodnimi pogoji za zagon novih dejavnosti. Najvišji znesek kreditiranja znaša 250 milijonov lir, razpoložljivi sklad pa pet milijard lir. Sporazum so podpisali predsednik Zveze industrijcev Sgarlatta, predsednik mladih industrijcev Candusso, v imenu banke pa Giovanni Carlo Cazzullo. Slovesnosti ob podpisu sporazuma so se udeležili tudi drugi predstavniki bančnega zavoda in Zveze industrijcev. Predsednik Emilio Sgarlata je sporazum ocenil kot pomembno spodbudo za pospeševanje podjetništva in uresničevanje novih gospodarskih pobud. SOLKAN / V PIGALU NA GLAVNEM TRGU Rop v menjalnici Menjalnica Rigal na trgu v Solkanu (foto Bumbaca) Zaradi dveh potnic brez vizuma financarji zaplenili avto slovenskemu avtomobilistu Finančni stražniki so med rednim nadzorstvom v bližini avtocestne vstopne cestninske postaje na Moščenicah prestregli avto s slovensko registracijo, v katerem se je peljalo sedem oseb: trije moški, dve ženski in dva otroka. Pri pregledu dokumentov se je izkazalo, da sta ženski - ena je državljanka Jugoslavije in druga Moldove - prišh v Italijo brez vstopnega vizuma oziron a brez začasnega dovoljenja za bivanje. Zaradi tega so ju pospremili v urad za tujce na goriški kvesturi in jima vročili odlok o izgonu iz države. Se slabše pa je šlo vozniku in obenem lastniku avtomobila, ki je slovenski državljan: finančni stražniki so ga prijavili sodstvu zaradi prekrškov zoper zakon o priseljevanju tujcev in mu zaplenili avto. Oborožena in zamaskirana roparja sta v četrtek popoldne iz menjalnice Pigal, na glavnem trgu v Solkanu (Trg Jožeta Srebrniča 4) odnesla okrog 10 milijonov lir in okrog 700 tisoč slovenskih tolarjev ter za sabo, po do zdaj razpoložljivih informacijah, zabrisala vsakršno sled. Roparja sta bila manjše postave, zamaskirana, govorila sta slovensko. Očitno sta čakala na Ugoden trenutek, saj sta v menjalnico vstopila, ko v njej ni bilo strank. Pod grožnjo orožja -eden od dveh je imel v roki pištolo - sta uslužbenki ukazala, naj leže na tla in se nato polastila denarja ter se oddaljila. Nekaj trenutkov zatem, ko je bila prepričana, da sta zlikovca dejansko odšla, je uslužbenka po telefonu obvestila policijo, ki je takoj postavila cestne bloke in poostrila nadzor na mejnih prehodih, vendar kot kaže sta roparja ubrala drugo pot. moška oblačila ^ ul. Carducci 24 tel. 537561 Zrelost se veča. Večajo se odgo- Več prostora, Polo Variant je pravi vornosti. širi se družina. Na srečo karavan, ki zagotavlja tudi velike se z avtomobilom Polo Variant zmogljivosti in varnost. Napravite veča tudi svoboda, zato ker Polo nrizmerno izbiro. Izberite svobodo Variant je v vseh pogledih velik. avtomobila Polo Variant. Fingerma finansira vas Polo Variant. Motarske različice: Polo Variant 1.4 Comfortline 'Air': 44kW/60CV - Polo Variant 1.6 Comfortline ‘Air': 55 kW/75 CV - Polo Variant 1.6 Comfortline 'Air': 74 kW/l 01 CV - Polo Variant 1.9 SDI Comfortline 'Air': 47 kW/64 CV - Polo Variant 1.9 TDI Comfortline 'Air': 66 kW/90 CV - Polo Variant 1.6 Highline: 74 kW/101 CV - Polo Variant 1.9 TDI Highline 66 kW/90 CV. Svoboda družinske razsežnosti. Novi Polo Variant. Zastopnik Volksvvagen za Gorico in pokrajino: . . ■:.-/ t AutosacchettI ________________ GORICA, ul. lungo Is. Argentina 9/11, tel. 0481/533771 TRŽIČ, ul. A. Boito 38/E, tel. 0481/412980 SIOFOK / ZASEDANJE DELOVNE SKUPINE ALPE-JADRAN CAGLIARI / V ORGANIZACIJI FOGOLAR FURLAN Vloga dežel pn zaščiti jezikovnih manjšin Predsedstvo skupine prevzela Tridentinska - Južna Tirolska SIOFOK - Prejšnji teden se je v Siofoku ob Blatnem jezeru sestala komisija za manjšine, ki deluje v okviru delovne skupnosti Alpe-Ja-dran. Na tem srečanju je prišlo tudi do predaje poslov, sa je na osnovi rotacije, ki je v delovni skupnosti Alpe Jadran že ustaljena, za prihodnje dveletje prevzela vodenje komisije dežela Tridentinska - Južna Tirolska. Predstavniki dežel so na tem srečanju odobrili dokument v štirih točkah, ki naj bi bil izhodišče za nadeljevanje dela komisije. V prvi točki je poudarjeno, da sedanji evropski integracijski procesi terjajo dolgoročno politiko na področju manjšin, katerim je treba omogočiti, da tudi v prihodnje bogatijo zdruCeno Evropo s svojo aktivno prisomostjo. Druga točka sega na področje dejavnosti dežel in se začenja z ugotovitvijo, da je vloga dežel zelo pomembna pri ire-. snicevanju manjšinske politike, kajti na deželni ravni je možno obravnavanje teh vprašanj ustrezneje in skladneje s potrebami posameznih manjšin. To pa seveda ne pomeni, da prizadevnost dežel odvezuje države od obveznosti tako na zakonodajni kot tudi na finančni ravni. Izhodišče tretje točke je ugotovitev, da je stanje manjšin ugodnejše v deželah, katerih delovanje je usklajeno z dejanskimi potrebami manjšin. To prihaja do izraza z ustanovitvijo posebnih uradov, ki se ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji ali z uvajanjem dvojezičnosti v upravnih dejavnostih ali pa z avtonomijo manjšine. Zadnja, Četrta točka pa zadeva mednarodno dejavnost, izhajajoč iz ugotovitve, da skrb za zaščito in za vrednotenje manjšin predpostavlja tudi pospešitev Čezmejnega sodelovanja. Na temn področju ima delovna skupnost Alpe Jadran bogate izkušnje in zato je v dokumentu zapisana želja, da bi delovna skupnost še poglobila tako povezovanje in ga po potrebi razširila na sosednje dežele, seveda v interesu manjšin. Dokument se konca z zahvalo grofiji Somogy za organizacijo tega srečanja; naslednje srečanje bo, kot že rečeno, v deželi Tridentinski - Južni Tirolski. Na srečanju v Siofoku je deželo Furlanijo - Julijsko krajino med drugimi zastopala tudi ravnateljica urada za manjšine Adriana Janežič, ki je v dolgem posegu orisala dejavnosti dežele na tem področju. Obrazložila je delovanje urada, ki je osnovano na zakonih o financiranju kulturnih dejavnosti slovenske manjšine v Italiji in o zaščiti in vrednotenju furlanskega jezika in kulture, ob tem pa je poudarila, da država še ni izpolnila svojih obveznosti do slovenske manjšine, ker še ni odobrila ustrezne zaščitne zakonodaje. Sicer pa je Janežičeva uvodoma poudarila dejstvo, da so dedje ali pradedje ljudi, ki se danes srečujejo na zasedanjih delovne skupnosti Alpe Jadran, živeli v isti državi in delovali na osnovi istih zakonov. V zadnjih osemdesetih letih se je to stanje bistveno spremenilo, prišlo je do vojn in do številnih tragedij, vendar perspektive, ki izhajajo iz evropskih integracijskih procesov, ponovno nakazujejo možnost, da se bodo prebivalci teh dežel v kratkem zopet znašli v skupni združeni Evropi. V tem kontekstu zadobiva tudi pojem manjšine drugačen pomen, saj bodo v nekem smislu prav vsi jeziki manjšinski. Tudi zato manjšin ni mogoče vec obravnavati kot skupin, katerih probleme rešuješ samo z manjšimi ali večjimi finančnimi prispevki, ampak kot sestavni del pluralizma nove evropske hiše. Pristop k manjšinskemu vprašanju bo torej moral izhajati iz potrebe po vrednotenju večjezičnosti in večkulturnosti Evrope in torej postopoma preseči politiko, po kateri so manjšine obravnavane samo z vidika finančnih prispevkov. Posvet o manjšinah in izseljenišlvu Med poročevalci tudi Miloš Budin, Ferruccio Clavora in Renzo Mattelig CAGLIARI - SinoCi se je v Cagliariju zaCel tridnevni posvet o manjšinah v Italiji; organizira ga Fogolar furlan iz Sardinije v sodelovanju s sardinsko deželno vlado in s finančnim prispevkom Evropske unije. Namen posveta je osvetlitev razlogov za vrednotenje etnicno-jezikovnih manjšin v Italiji v perspektivi evropske integracije, poleg tega pa tudi obravnava nekaterih manjšin, ki jih je v tem stoletju moCno prizadelo izseljevanje: Sardincev, Furlanov, Slovencev, Francozov doline Aoste in južnotirolskih Nemcev. SinoCi so seminar samo uradno odprli, delavno zasedanje pa se bo začelo danes dopoldne s predavanjem Ferruccia Clavore o uveljavljanju subjektov v po-stopju globalizacije in o vlogi kulturne dediščine v telematski družbi. Generalni sekretar manjšinskega centra CIEMEN iz Barcelone Aureli Argemi bo nato orisal splošno, listino o jezikovnih pravicah in strategijo za odobritev te listine s strani deželnih in krajevnih uprav evropskih držav. Gre za listino, ki so jo predstavniki jezikovnih skupnosti in Pen klubov odobrili lansko leto v Barceloni in za katero je v teku postopek za priznanje kot konvencije pri svetovni organizaciji za kulturo UNESCO. Osrednje poročilo današnjega dneva bo podal tajnik komisije za ustavna vprašanja poslanske zbornice in poročevalec v komisiji za zakonske osnutke, ki zadevajo zaščito manjšin Domenico ma- selli, ki bo govoril o izvajanju 6. člena ustave in o »kulturnih in političnih zamudah« italijanskega parlamenta v zvezi z zaščito jezikovnih manjšin. Popoldne pa bodo na sporedu posegi predstavnikov manjšin, Iti bodo orisali stvarnost in probleme manjšin samih, govorili bodo sardinski deželni odbornik za kulturo Efisio Serrenti, predsednik deželnega observatorija za furlanski jezik in kulturo Giovanni Frau, podpredsednik deželnega sveta Furlanije julijske krajine Miloš Budin, poslanec Union Valdotaine Luciano Caveri in predstavnik mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov iz Bočna Wolt-gang Mayr. Jutrišnji, zadnji del zasedanja, pa 130 namenjen predvsem izseljencev; na njem bodo spregovorili predstavniki izseljenskih organizacij, med drugimi predsednik Zveze slovenskih izseljencev Renzo Mattelig. Predvideno je tudi predavanje Časnikarja Alberta Teste o poučevanju jezika »na razdaljo«, to je o novih avdiovizuelnih pristopih k pouku manjšinskih jezikov. V tem okviru bodo tudi predstavili nekatere pobude ustanove Friuli nel Mondo za pouk fur-lanščine, od TV dnevnika v furlanskem jeziku do videoteksta v furlanščini in do televizijskega predavanja na teCaju za pouk furlanščine. Zasedanje bosta sklenila predsednik ustanove Friuli ne mondo Mario Toros in sardinski deželni odbornik Efisio Serrenti. PREDMMČmA im Bodite z nami tudi v prihodnjem letu! Narodte se na Primorski dnevnik! Do 3 J./onuar^O znaša prednarotiina za 1998 330.000 lir. Novim naročnikom bomo podarili knjigo, ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika, do konca decembra pa boste časopis prejemali brezplačno. ^ PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998 ^ S na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici S na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih na tekoči račun PRAE-DZP: — Kmečka banka Gorica Vr 0404860 — Nova Tržaška kreditna banka t/r 8446/00 —Zadružna Kraška banka t/r 10730 — Zadružna banka Doberdob t/r 1910-2 — Zadružna banka Sovodnje t/r 504-6 Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo zagotovili posebne ugodnosti: Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali od 1. januarja 1998 10-odstotni popust. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 _______OPČINE / INVESTICIJA PODJETJA KOIMPEX IN OPTIKE MALALAN_ Sredi Opčin slovesno predali namenu novo poslovno stavbo dveh slovenskih podjetij V pritličju prodajalna optike, v prvem nadstropju pa uradi podjetja Koimpex- Čestitke podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina in predsednika SDGZ Marina Pečenka TRST - Sredi Opčin, v Narodni ulici 47, so sinoči predali namenu novo moderno poslopje s trgovskimi in poslovnimi prostori dveh uglednih slovenskih podjetij, Optike Malalan in Koimpexa. Veliko investicijo sta izvedla uspešna slovenska podjetnika Vojko Kocman in Milko Malalan, sinočnja slovesnost pred stavbo, ki je nadomestila eno najstarejših zgradb na Opčinah, pa je bila ena takih, kakršnih v naši sredini moCno pogrešamo. To je v pozdravnem nagovoru s Cetitkami podčrtal tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ko je dejal, da gre za kakovostno pobudo, kakršne pa so v naših krajih žal tudi zelo redke. Da je Vojko Kocman sposoben podjetnik, pa za podpredsednika deželne skupščine ni nobeno presenečenje, saj sta odraščala skupaj, Kocman pa je že takrat kazal velike organizatorske sposobnosti: organiziral je naš nogomet v Času, ko še ni bilo slovenskega organiziranega športa. Beseda Evropa je v zadnjem Času morda prepogosto uporabljana, tudi takrat, ko je povsem odveC, tokrat pa lahko utemeljeno rečemo, da gre za evropsko pobudo, saj Evropa ni le zahod naše celine, ampak sega vse do Urala, je zaključil Budin, ki se je seveda nanašal na dejavnost Koim-pexa v Rusiji. Uradna voščila je Kocmanu in Malalanu izrekel tudi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Marino Pečenik, ki je dejal, da je njun praznik tudi praznik slovenske podjetniške organizacije, saj sta oba njena dolgoletna člana. Poslovna investicija obeh podjetij pa je po Pečeniko-vih besedah tudi eden od prvih znakov, da so se začele stvari premikati tudi v tržaški pokrajini, je eden prvih signalov nove miselnosti. Z etapami nastajanja poslopja in z imeni izvajalcev (med katerimi so tudi podjetja iz Slovenije, ki so tesni poslovni partnerji Koimpexa) in načrtovalcev (naj omenimo le arhitekta Bruna Marsiča in inženirja Iztoka Smo-tlaka) je številno, pretežno mlado občinstvo seznanil Livij Valenčič, ki je povezoval slovesnost, na kateri je za uvod nastopila tudi trebenska godba. Preden sta Kocman in Mala- Pred novo poslovno stavbo na Opčinah se je zbralo precej gostov (Foto Kroma) SDGZ / SEKCIJA ZA SAMOSTOJNE POKLICE Lastnika novih prostorov Vojko Kocman in Miko Malalan sta skupaj prerezala trak lan prerezala simbolični trak pred vhodom, pa je strukturo blagoslovil openski župnik Zvone Stubelj. Potem so si gostje seveda ogledali trgovino z bogato izbiro optičnih pripomočkov in naočnikov po najnovejši modi in tehnologiji ter izredno okusne in elegantne Koimpexove prostore v prvem nadstropju. Naj zapišemo le to, da je bilo občudovanje, ki so ga pokazali gostje, res utemeljeno. (vb) NOVICE Uspešno poslovanje zavarovalnice Generali v prvih devetih mesecih TRST - Upravni svet Zavarovalnice Generab je obravnaval podatke o devetmesečnem poslovanju zavarovalnice in ugotovil, da je višina premij v matični hiši presegla 8.500 mibjard lir. Od tega je bilo skoraj 4300 milijard lir premij za življensko zavarovanje, kar predstavlja 14, 2-odstotno rast. Vrednost investicij je v tem obdobju dosegla vrednost 46.794 milijard (+10, 2%), redni dohodki pa so dosegli skoraj 2.400 milijard (+5, 3%). Portfelj kotiranih delnic je konec novembra prikazoval plusvalenco 7.800 mibjard, kar je skoraj 2000 mibjard več kot konec leta 1996. Donosnost GESAV je v tem obdobju znašala 9.83%.Družbe grupe so v prvih devetih mesecih zbrale za 24.700 mibjard lir premij (+6, 7%). Potrjene so bile tudi napovedi o naraščanju bilančnega presežka, kar je treba pripisati tudi precejšnji donosnosti portfelja delnic. V bankah avgusta za nad 119 tisoč milijard rizičnih posojil RIM - Statistični vestnik Banke Itabje je v prilogi objavil tudi podatke, ki zadevajo višino rizičnih posojil, ki so jih italijanske banke dodelile svojim khentom. Avgusta letos so ta posojila dosegla višino 119.590 mibjard, kar je nekaj več kot mesec prej, ko so znašala 119.260 mibjard lir. Vse kaže, da se naraščanje teh posojb počasi upočasnjuje, saj je še pred nekaj meseci njihova rast znašala približno tisoč mibjard lir mesečno. V nasprotju z drugimi »profesionalci« v razmahu Gre za najmlajšo a eno najbolj perspektivnih sekcij Prejšnji teden se je v Trstu sestal odbor sekcije samostojnih poklicev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, kateremu je prisostvoval tudi predsednika SDGZ Marino Pečanik in kot gost, predsednik Slovenskega zdravniškega društva Trst Rafko Dolhar, ki je povedal, da slavi letos Sfbvensko zdravniško društvo Trst 15-letnico obstoja. Sporazumno' je bilo domenjeno, da predloži sekcija samostojnih poklicev SDGZ slovenskim zdravnikom, ob njihovem občnem zboru, konkretno ponudbo za sodelovanje. Predsednik sekcije samostojnih poklicev strojni inženir Marko Stavar pa je prisotnim orisal smotre in odkrito izpostavil odprte probleme sekcije, ki je po bančni najmanjša, a tudi najmlajSa in po profilu članstva med najbolj perspekivnimi v okviru stanovskega združenja. Sekcija združuje razne poklice, ki delujejo v našem prostoru, od načrtovalcev do pravnikov, komercialistov in drugih svetovalcev (finančnih, zavarovalniških), zdravnikov, igralcev, glasbenikov, prevajalcev itd. Ugotovili so, da je v sekciji prostora tudi za trgovske zastopnike, tako tehničnih artiklov kot tudi mednarodne trgovine in distribucije, ki jih vse več in precej takih, ki so sli v samostojni poklic po znanih pretresih v našem import - exportu. SDGZ daje temu sektorju precejšen pomen, saj so ob tradicionalnih dejavnostih, ki pač doživljajo fiziološki osip, prav samostojni poklici v največjem razmahu. Ce smo imeli 1945 v Trstu denimo sto trgovcev s premogom, da ne govorimo o čevljarjih in drugih dejavnostih, ki so izginile, ima danes Slovensko zdravniško društvo Trst, kot je povedal predsednik Dolhar, več kot sto članov. Gospodarstvo je živ organizem in slovenska stanovska organizacija se mora zato nujno prilagoditi novim potrebam. Medtem ko so za tradicionalne dejavnosti (obrt, gostinstvo itd.) v neki meri smernice in rešitve jasne, se pri svobodnih poklicih zapleta. Gre za zelo heterogeno sekcijo, kjer je težko najti skupni imenovalec in recept za konkretno sindikalno delo. Na nekaterih področjih se je mariskaj storilo. Projektanti so imeli stike z Občinami glede regulacijskih načrtov, strokovna srečanja o novih predpisih. Drugi poklici so dobili odmevnost v občinah. Posredovali smo imena naših strokovnjakov za razne upravne in nadzorne organe. Treba je še mnogo narediti in tu je bistvena vloga samih »profesionalcev«, ki so vljučeni v SDGZ. Sami morajo biti pobudniki za skupne pobude, saj najbolje vedo, kaj jih zanima in kakšni so problemi. Zato naj bi se v bodoče angažirali odborniki in drugi zainteresirani iz raznih sklopov poklicev. Nekaj možnih akcij je bilo nanizanih, sedaj pa je treba udejaniti tiste, ki so najbolj perspektivne. Davorin Devetak HJAVNI DOLGn Septembra znašal 2.265.798 milijardlir RIM - Skupni ita-lianski javni dolg je konec letošnjega septembra znašal 2.265.798 milijard lir. V primerjavi z avgustom je bil javni dolg višji za 18.820 milijard. Te podatke je včeraj objavila Banka Italije, ki je posredovala tudi nekaj drugih podatkov. Tako je bilo konec septembra v obtoku za 1.823.078 milijard lir državnih obveznic (10.817 milijard manj kot avgusta), od Cesar jih je bilo za 1.512.625 milijard na srednji in dolgi rok (18.819 milijard več kot avgusta) in 310.453 milijard kratkoročnih (8.002 milijardi lir manj kot avgusta). 5. DECEMBER 1997 v LIR !AH * valuto nakupni prodajni z ameriški dolar 1723,00 1758,00 on N" nemška marka 969,00 989,00 funt šterling 2867,00 2922,00 3 o švicarski frank 1196,00 1226,00 N i- belgijski frank 46,51 48,51 francoski frank 287,00 297,00 o w -danska krona 252,00 262,00 ^ tc nonreška krona 237,00 247,00 * 3 |— švedska krona 218,00 228,00 KI nizozemski gulden 854,00 879,00 OC avstrjski šiling 136,70 141,20 O španska pezeta 11,090 12,19 < grška drahma 5,94 6,74 NI irski šterling 2500,00 2580,00 /jC\ japonski jen 12,960 13,86 avstralski dolar 1122,00 1192,00 n i madžarski florint 8,50 10,00 r hrvaška kuna 255,00 275,00 č/ slovenski tolar 10,20 10,45 5. DECEMBER 1997 v LIRAH 5. DECEMBER 1997 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1720,00 1750,00 ameriški dolar 1737,200 nemška marka 971,00 989,00 EKU 1942,540 francoski frank 288,00 298,00 nemška marka 980,360 nizozemski gulden 855,00 880,00 francoski frank funt šterling 292,900 2888,620 belgijski frank 46,70 48,50 nizozemski gulden 869,990 funt šterling 2844,00 2924,00 belgijski frank 47,520 irski šterling 2500,00 2595,00 španska pezeta 11,600 danska krona 253,00 263,00 danska krona 257,520 grška drahma 6,06 6,66 irski šterling 2547,260 kanadski dolar 1202,00 1237,00 grška drahma 6,240 švicarski frank 1198,00 1223,00 portugalski eskudo kanadski dolar 9,590 1221,660 avstrijski šiling 136,90 141,40 japonski jen 13,410 slovenski tolar 10,15 10,40 švicarski frank 1213,340 avstrijski šiling 139,310 norveška krona 241,850 švedska krona 223,350 finska marka 324,350 MILANSKI BORZNI TRG | 4. DECEMBER 1997 IN DEKS MIB-30: +0,14 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 16.700 -0,79 Mediaset 8.300 -1,14 Bca di Roma 1.470 +1,31 Mediobanca 12.780 +0,36 Bca Fideuram 7.650 +1,58 Montedison 1.521 +0,53 Bco Ambros. 5.565 +0,83 Olivetti . 976 -0,32 Benetton 28.000 -0,05 Parmalat 2.570 + 1,66 Comit 5.130 +3,30 Pirelii Spa 4.545 -1,88 Credit 5.065 +2,26 Ras 16.155 -0,68 Edison 10.250 0,64 Rolo 25.100 -0,52 Eni 9.885 -0,01 Saipem 9.190 +0,08 Fiat 5.105 -1,47 San Paolo To 15.790 +3,26 Generali 39.990 0,18 TIM 7.340 -0,76 Imi 18.570 +2,28 Telecom Ita 11.090 -0,05 Ina - - Italgas 6.860 -0,23 La Fondiaria 8.600 +0,46 SMUČANJE / MOŠKI SMUK V Vailu Avstrijci na prvih petih mestih Zmagal je Andreas Schifferer pred Mayerjem Italijan Kristian Ghedina šele na 12. mestu VAIL - Drugi moški smuk v Vailu za svetovni pokal se je konCal s popolnim slavjem Avstrijecev, saj so zasedli kar prvih pet mest. Zmagal je Andreas Schifferer pred presenetljivim Mayerjem, ki je imel visoko Startno Številko, tretji je bil S. Eberharter, Četrti Fritz S trobi, peti pa Trinkl. Da ima avstrijska reprezentanca izjemno modne smukače, o tem ni dvoma, da bi pa dosegli tako zmagoslavje, ni bilo pričakovati. Zmagovalec prvega smuka, Italijan Kristian Ghedina se je moral tokrat zadovoljiti le z 10. mestom. Presenetil pa je njegov rojak Luca Cattaneo, ki se je uvrstil med prvo petnajsterico. VRSTNI RED: 1. A. Schiffere ( Av) 1:41, 17; 2. H. Mayer (Av) 1:41,34; 3. F. S trobi (Av) 1:41,56; 4. H. Trinkl (Av) 1:41, 57; 5. K.A. Aamodt (Nor) 1:41,85; 6. R. Assinger (Av) 1:42,24; 7. L. Kjuss (Nor) 1:42,47; 9. Greber (Av) 1:42,52, 12. G. Mader (Av) in K. Ghedina (Ita) 1:42,53; 15. L. Cattaneo (Ita) 1:42,86. NOVICE Italijan Kristian Ghedina včeraj le enajsti SMUČANJE / SMUK ZA SP Seizingerjeva nepremagljiva Isolde Kostner 3. Slovenka Mojca Suhadolc je osvojila dobro 12. mesto LAKE LOUIS -Nemka Katja Seizinger je ponovila uspeh iz dneva prej v smuku za svetovni pokal v ameriškem kraju Lake Louis. Tokrat pa se je morala kar pošteno p obuditi, da je prehitela odlično in presenetljivo Franocozinjo Suchetovo. Po razočaranju na prvem smuku se je Italijanka Isolde Kostner oddolžila in osvojila tretje mesto. Kostner jeva je le za 6 stotink sekunde prehitela Avsbijki Obermoserje-vo in Dorfmeisterjevo, ki sta se morali tako zadovoljiti s četrtim mestom. Več kot solidno se je obnesla tudi Alessandra Merlin z 8. mestom. Več kot solidna je bila spet Slovenka Mojca Suhadolc, ki se je s Francozinjo Masnadovo uvrstila na 12. mesto. Bračunov apa je bila tokrat sedemnajsta. VRSTNI RED: 1. K. Seinzinger (Nem) 1:38, 86; 2. M. Suchet (Fra) 1:39, 05; 3. I. Kostner (Ita) 1:39, 38; 4. B. Obermoser oin M. Dorfmeister (obe Avstrija) 1:39, 44; 6. R. Gotzschl (Av) 1:39, 54; 7. H. Zurbriggen (Svi) 1:39, 71; 8. A. Merlin (Ita) 1:40, 04; 9. R. Cavagnoud (Fra) 1:40, 09; 10. C. Mon-tillet (Fra) 1:40, 11; 12. M. Suhadolc (Slo) in F. Masnada (Fra) 1:40, 17. S. Bračun (Slo). ■ Na londonskih stavnicah Brazilci prvi (dvorili LONDON - Dan po žrebu predtekmovalnih skupin za svetovno nogometno v Franciji so na angleških stavnicah Brazilci prvi favoriti. Za en funt bi tisti, ki bi stavil nanje, dobil tri. Na drugem mestu so gostitelji Francozi z razmerjem 5:1 ali 6:1, sledijo Nemčija, Anglija in Italija (7:1) ter Nizozemska (8:1). Ce bi naslov osvojiti Maročani, Iranci, nogometaši Saudove Arabije, Jamajke, Tunizije ati Japonske, bi en funt prinesel 250 bankovcev za eno enoto. Z razmerjem 200:1 niso v veliko boljšem položaju niti ZDA ati Južna Koreja. Clippersi po podaljšku ugnali San Antonio NEW YORK - Ekipa Los Angeles Clippers je v košarkarski ligi NBA po podaljšku premagala San Antonio Spurs s 100:96. Danick Martin je dve minuti in 14 sekund pred koncem podaljška zadel bojko in odtlej gostje niso več izenačiti ati prišli v vodstvo. Rezultati: VVashington VVizards - Sacra-mento Kings 118:96, Mihvaukee Bucks - Charlotte Hornets 102:92, Dallas Mavericks - New York Knicks 105:91, Houston Rockets - Atlanta Havvks 94:87. NBA je kaznovala Labella Sprevvella z enoletno prepovedjo igranja brez pravice, da bi mu klub plačal pogodbene obveznosti. Komisar lige David Stem je dejal, da je branilec Golden State VVarriors dobil najdaljšo prepoved v zgodovini lige zaradi "naklepnega napada na benerja. Genertel najel centra Tržaški košarkarski prvoligaš Genertel je najel igralca Renza Semprinija. Star je 25 let, visok 207 in igra na položaju cenba, prihaja pa že iz Riminija. Bil je državni mladinski prvak v ekipi, v kateri je igral tudi borovec Peter Ažman. Semprini bo lahko za tržaški klub igral že v nedlejo proti Sassariju. Znani obrazi v ekipi Bar Koala Old Cats Sinoči je bila uradna predstavitev odbojkarske ekipe Bar Koala Old Ctas, ki bo nastopala v 1. moški diviziji. Pod vodstvom nekdanjega Borovega benerja Massima lesuja bo v ekipi igralo tudi več znanih obrazov, kot so brata Gasparo, Marko Marega, Diego Batič, Paolo Pernarčič, Mattia Betocchi in drugi. Obvestila ZUTS - Zamejstvo sporoča, da je zbirališče udeležencev predsezonskega seminarja jutri, 7. t. m., ob 9. uri na parkirišču ob smučarskih progah v Podkloštru - Amoldstein. ZSSDI prireja v četrtek, 11. t. m., ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani na ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu, predavanje Sandra Del Pupa iz Pordenona o novem načinu smučanja »carving«. Predvajati bodo tudi video »Carving Odissey«. SK BKDINA sporoča, da vpisovanje za zimovanje v Maribom je podaljšano do 15. decembra. Informacije na tel. št. 212859. NAMIZNI TENIS / KVALIFIKACIJE ZA DP V TERNIJU Kras s številčnim zastopstvom V ponedeljek še deželni kvalifikacijski turnir v Zgoniku V podaljšanem koncu tedna bodo mladinske vrste Krasa Telita! zaposlene na dveh enakih turnirjih, ki se med seboj razlikujeta le po teritorialni obsežnosti, njim namen pa je isti: kvalifikacija na državno prvenstvo. Drugi turnir za vso Italijo in za vse mladinske ketegorije se je pričel že danes zjubaj v Temiju z nastopom naraščajnikov, dečkov, deklic in najmlajše kategorije. Nadaljeval pa se bo jubi s tekmovanji mladink oziroma mladincev. Zgoniško namiznoteniško društvo si prizadeva, da bi se čim večje število naraščajnikov s prisotnostjo in rezultati potegovalo in seveda doseglo vstopnico na najpomembnejši državni finale, ki bo potekal v isti telovadnici konec maja prihodnjega leta. Številno predstavništvo Krasa Telita! se bo po-služilo tudi pravice do nastopa v višjih starostni kategoriji, kar pomeni, da bodo mladi krasovci tekmovali v svoji starostni kategoriji in se za tem preizkusiti tudi v za stopnico višji kategoriji. Državni turnir šteje tudi za veliko zvezno nagrado Gino Mario Cini - lestvico najboljših društev v Italiji, kjer se med vodilni imeni že nekaj let nahaja tudi Kras, predvsem zaradi vestnega dela z mladimi. V ponedeljek pa bo v Zgoniku potekal podoben turnir po izvedbi prav tako drugi a le za društva iz FJK. Kvalifikacijski turnir obsega tekmovanja mladinskih kategorij ter tekmovanja združene betje in četrte jakostne kategorije. Na predhodnem v Cinto Cao Maggiore so si številni krasovci zagotoviti mnogo kvalifikacijskih točk. Tudi tokrat uspeh naših ne bi smel izostati. Deželni turnir je alternativna možnost kvalifikacij na usbezna državna prevenstva. (J. J.) K.VJSAKK.A / V Jadranovci v Huminu za zmago W Domači poraz s Ca-stelfrancom v minulem kolu je verjetno »zdramil« jadranovce. Na lastni koži so okusili, kaj pomeni podcenjevanje nasprotnika. Tudi danes bi se lahko za naše košarkarje ponovila zgodba s prejšnjega tedna. Igrali bodo namreč proti Gemoni, ki je s 4 točkami ostala sama na dnu lestvice. Ekipa iz Humina je druga najmljaša v ligi (vsi letniki 1970 in mlajši). Skoraj vsi starejši igralci in nosilci igre v lanski sezoni so menjali sredino, med katerimi je tudi Duran-ti, lani drugi najboljši strelec skupine, sedaj pa igra skupno z Areno v Čedadu v B2 ligi. Za to ligo ima Ge-mona kar solidno »višino«. Izrazito močnih posameznikov, razen izkušenega Ezia Cuberlija (27 let), nimajo. Njihova moč je v kolektivu. Edini zmagi so košarkarji iz Humina dosegli na domačih tleh. Jadranov obračun z Gemono je ugoden. S to ekipo so jadranovci igrali pred dvema se-zonoma v Cl ligi in obakrat tudi zmagali. Od tedanje ekipe sta ostala le še Guberli in mladi Zibani (1979). In še to zanimivost nam je posredoval Jadranov »scout-man« Andrej Kafol: jadranovci so proti Gemoni doslej bili »stoodstotni« pri izvajanju prostih metov (45:45). Upati je, da bodo tako tudi nadaljevali. Naša združena ekipa je imela med tednom nekaj težav z boleznijo: v začetku tedna sta namreč za gripo zbolela tako kapetan Sandi Rauber kot trener Walter Vatovec. Na srečo pa sta si že v četrtek opomogla in oba bosta tudi drevi na igrišču v Huminu. Med tednom je Ja-dranova ekipa igrala trening tekmo proti Itali iz Gradišča. Naši fantje so igrali kar dobro, tako da vse kaže, da je hud domači spodrsljaj dejansko mimo. Trener Vatovec svojim fantom na be-ningihstalno po-nav!ja:«Vsaka šola nekaj navadi«. Nocoj po tekmi v Huminu bomo izvedeli, če so Vatovčeve »pridige« le zalegle. Na sliki. Stefan Samec KOŠARKA / DANES IN JUTRI V D IN C2 LIGI : : ■ • Luka Furlan (Bor): »Igrati moramo zbrano, najtežjo nalogo bodo imeli cicibonaši« Kontovelci bodo igrali doma proti Legi Nazionale - »Domovci ne smejo popustiti« »Igrali bodo proti še nepremaganemu Interju 1904. Cicibonaši navadno igrajo odlično proti dobrim ekipam. Upajmo, da bodo potrdili to tradicijo tudi proti Interju 1904 in bodo poskrbeli za podvig. Ta čas so v dobri formi, kar dokazuje tudi dejstvo, da so v soboto zm-gali v gosteh.« V C2 ligi domovcem ne gre. Misliš, da lahko v tem kolu presenetijo Arniči del B asket, in to celo v gosteh?« »Zelo važno je, da domovci v teh težkih trenutkih ne p°' pustijo. Čeprav so že odrezani od boja za uvrstitev med ekipe, ki si bodo zagotovile obstanek po prvem delu prvenstva, morajo vseeno vzbajati in na vseh tekmah dati vse od sebe. Kar bodo koristnega pridobili na beningih in na tekmah v tem delu, bodo lahko nato izkoristili v drugem delu Y boju za obstanek, ko bodo tud1 igrali proti enakovrednim ekipam.« (bi) Borovci so v prejšnjem kolu poskrbeli za lep podvig, s tem da so v prvenstvu D lige zadali vodilnemu Arteju prvi poraz v tem prvenstvu. Za naše tedenske napovedi je zato izbira padla na Borovega trenerja Luko Furlana. Luka, tokrat boste igrali proti ekipi Benningan’s Pub ali Drago Basket ... »Po zmagi proti Arteju upam, da bomo spet igrali dovolj zbrano za nov uspeh.« Skoda bi bilo spodrsniti proti predzadnjemu z lestvice »Res je. Zares škoda bi bilo izgubiti, ko nas od vodilnega na lestvici ločita le dve točki. Sicer pa je Drago Basket ekipa, ki lahko preseneti vsakogar v tem prvenstvu. Trenira jo naš bivši trener Fabio Sancin, v njej pa je nekaj odličnih posameznikov, ki so že igrali v višjih ligah. Del Ben, Gori, De-menia, Pecile: to so le nekatera imena teh košarkarjev, ki lahko brez težav odpravijo vsakega nasprotnika v tej ligi, le če dobijo pravo motivacijo.« Tudi v vaši ekipi je predvsem problem motivacija? »Tako je. Če igramo zbrano, odločno od prve do zadnje minute, potem lahko dobimo vsako tekmo. Ko pa nimamo pravilnega pristopa do tekme, potem lahko izgubimo tudi s slabšimi ekipami.« Kontovelci tokrat igrajo proti Legi Nazionale. Tvoja napoved? »Kot mi, bodo tudi Kontovelci tokrat pred nevarnim nasprotnikom. Kontovelci bodo imeli kot mi enake probleme: igrati bodo morali zbrano skozi vso tekmo. Zelo važen bo njihov pristop do tekme, saj sodi Lega Nazionale med ekipe, ki se borijo za obstanek. Pri tej ekipi je še psebno nevaren center La Porta.« Pred najtežjo nalogo bodo cicbonaši. moška bi liga / la goriziana kmečka banka doma Tudi Sassuolo ni brez šibkih točk Gostje doslej z zmago več od Goričanov, ki pa pričakujejo tekmo dobro razpoloženi V tako izenačenem prvenstvu, kot je letošnja moška BI liga, o zmagovalcu skoraj vedno odločajo malenkosti. Razkriti šibke točke nasprotnika, imeti o Ujem navidezno še tako nepomembno informacijo več, je lahko zelo pomemb-uo. Zato šteje priprava na tekmo včasih skoraj toliko kot tekma sama. Glede tega so pri Valu dobro organizirani in to velja tudi pred današnjo tekmo v Gorici s Sassuolom. Trener De Mareki si je po ogledu videpo-snetka s tekme Sassuolo -Mantova ustvaril precej natančno sliko o drevišnjem nasprotniku, rezultat ogleda pa lahko strnimo v en stavek: Za La Goriziano Kmečko banko tudi Sassuolo ni nepremagljiv, čeprav na lestvici deli drugo mesto! Ekipa, ki je v sedemdesetih letih nastopila celo v mednarodneme pokalu CEV in bila v A ligi reden udeleženec končnic za naslov prvaka, je doživela ekonomski polom, nato pa se spet začela vzpenjati proti vrhu. V Bi ligo je napredovala leto prej kot Goričani, lani pa ji napredovanje v A2 ligo ni uspelo in kaže, da je letos spet nekoliko zreducirala svoje ambicije, o čemer naj bi pričala pomladitev še-sterke. »Njihova igra temelji na osi podajač-korektor. Po-dajač je nizke rasti, praktično ne more blokirati, zato pa ga v prvi liniji spretno "skrivajo". S pravimi kombinacijami lahko to slabost razgalimo, vsaj kar se tiče pridobivanja menjave servisa«, meni De De Marchi. Dodatna šibkost nasprotnikovega moštva bi lahko bil sprejem servisa v skoku. Sassuolo ima na le- Center Beltrame v napadu stvici dve točki več od Goričanov, v glavnem pa jih je dosegel proti ekipam, s katerimi se valovci še niso pomerili. »Za nas je jutrišnja tekma (današnja, op. ur.) zelo važna, saj nas po njej čakata težka nastopa v Lugu in doma s trenutno vodilnim Boomerangom,« opozarja De Marchi. Z drugačnimi besedami pomeni to, da bi valovci danes z zmago nekje že izpolnili minimalni cilj osmih točk do novoletnega odmora, čeprav v tem trenutku bržkone na tihem že razmišljajo najmanj o desetih točkah. Dosedanji potek prvenstva namreč vendarle opravičuje optimizem (kljub nekaterim za lase povleče- nimi zmagami), čeprav v Valovem taboru dve točki že pogrešajo. »Z enega od obeh gostovanj bi se lahko vrnili z zmago. V Concesiu je bil naš mentalni pristop zgrešen, z Occhiobellom pa smo se verjetno pomerili malce prezgodaj. Zdi sem mi namreč, da smo zdaj le bolj trdni in da imamo nekaj več alternativ, saj so se naši rezervni igralci kalili v težkih trenutkih tekem,« pravi trener. Ker so v tem tednu sanirah tudi vse poškodbe in odpravili posledice bolezni lahko rečemo, da pri Valu priačkujejo današnji dvoboj dobro razpoloženi, če-pravse zavedajo, da jih bržkone tudi tokrat čaka hud boj. MOŠKA B2 LIGA Koimpex vRepnu proti Veroni Koimpexovi odbojkarji krvavo potrebujejo točke, Repen pa mora postati njihova trdnjava. Veronski Mec & Gregory’s, s katerim so lanj bili boj za obstanek, je letos uspešneje pričel prvenstvo, vendar ga morajo slogaši kljub temu skušati premagati. Nasprotnik je v dosedanjih šestih kolih zbral štiri zmage, izgubil pa je samo proti videmskemu VBU in Lagunalightu. S tema sesterkama tudi deli ' tretje mesto na lestvici. Prava atrakcija v nasprotnikovem moštvu naj bi bil Argentinec Estaban De Palma, ki ima za sabo dolgoletne prvoligaške izkušnje. Ekipo je letos zapustil Can-tagalli (brat znanega reprezentanta), zelo nevaren pa je center Bertolini. Slogaši so lani obakrat premagali Ve-rončane, tradicija je torej na njihovi strani. Na tekmo so se v Slo-ginem taboru dobro pripravili. Po »obvezni« zmagi v Moglianu (proti verjetno najšibkejši ekipi v ligi) so vsi nekoliko zadihali, izkazala pa sta se še posebej Riolino in Radetti Upati je, da jima je dober nastop vlil tisto samozavest, ki smo jo pri njiju v zadnjih časih nekoliko pogrešali. 1— ŽENSKA B2 LIGA —i Novo poglavje Težko gostovanje v Baricelli pri Bologni »Vroč« teden, ki je dosegel svoj vrhunec z odstopom trenerja Dušana Blahutc in imenovanjem Franka Drasiča za njegovega naslednika, se bo za igralke Koimpexa Nuove Kreditne končal s pomembnim nastopom v Baricelli pri Bologni. Nastop je pomemben, ker vse kaže, da sodi nasprotnik med neposredne konkurenta za obstanek v ligi. Drasič je prvi trening z ekipo opravil sinoči, kaže pa, da bo na,tem gostovanju lahko računal na vse igralke. Od njih je pričakovati, da bodo dale na tej tekmi vse od sebe, tako da se ne bo več ponovila sobotna slika, ko se je ekipa v zadnjih dveh setih takorekoč predala brez boja. Igralke pa imajo zdaj priložnost, da dokažejo, da je treba nelagodnost, ki je označevala nekatere njihove zadnje nastope, res posledica težavnega odnosa s slovaškim trenerjem. Kljub nekaterim težkim porazom ima ekipa še vse možnosti, da nadoknadi zamujeno. Novo poglavje pa bi bilo dobro pričeti z zmago. ŽENSKE DEŽELNE LIGE MOŠKE DEŽELNE LIGE / C2 LIGA Olympia naj ne podcenjuje Fiume Valovke v Fari - Četrtoligaša v gosteh V Tržiču proti Finvolley doslej najtežje gostovanje Olympie Izkušeni Finvolley bo mogoče igral brez Palina - Soča Unitecno pred težko nalogo - Bor v derbiju računa na presenečenje Oba naša ženska goriška tretjeligaša lahko drevi računata na zmago, paziti pa morata, da ne bi podcenjevala nasprotnika. Doma bo igrala 01ympia Kmečka banka, pomerila pa se bo s Fiume Venetom. Pordenončanke imajo na lestvici samo Štiri točke, verjetno pa niso tako slabe kot kaže njihov položaj, saj je v ekipi nekaj izkušenih igralk, ki so že nastopale tudi v višjih ligah. Ekipa je letos precej spremenjena, verjetno je imela na začetku precej težav z uigranostjo, zdaj pa se njena forma dviguje, kar pove tudi zmaga preteklega kola proti izkušenemu Vivilu. Goričanke so favoritinje, morajo pa biti previdne, saj si za visoko končno uvrstitev ne morejo privoščiti porazov na domačih tleh. Imsa BCC Sovodnje se bo podala v bližnjo Farro, ki je po dveh uvodnih zmagah štirikrat zapored potegnila krajši konec. Med Farro in Valom obstaja že lepa tradicija hudih bojev v mladinskih kategorijah, zdaj so na vrsti tudi članice, doslej pa so več pokazale Jerončičeve igralke. V ženski D ligi bosta obe naši ekipi igrali v gosteh. Bor Priulexport v Gonarsu (še nepremagan), Sava pa v Pordenonu proti Tecnoinoxu (nič točk). 1. ŽENSKA DIVIZIJA Altuia - Kontovel Nuova Kreditna 0:3 (3:15,4:15,13:15) KONTOVEL: Sossa, J. in N. Milič, Švara, Stoka, Bukavec, Battigelh, Golha, Starrc, Čeme, Bogateč, Vitez. Kontovelke so pričele prvenstvo z lahko zmago. Altura je v tretjem setu osvojila kar 13 točk, a v bistvu samo zato, ker so jo Kontovelke začele podcenjevati. Kontovelke po lanski solidni sezoni računajo letos na uvrstitev v zgornjo polovico lestvice. Tečžji nastopi pa jih menda še čakajo. Nepremagana 01ympia Agraria Ter-pin bo v drevišnjem 7. kolu moške C lige pred težko preizkušnjo, saj se bo v Tržiču pomerila z izkušenim Finvol-leyjem, ki ga trenira goriškim ljubiteljem odbojke dobro znani strokovnjak Loren-zo Zamo. Tržiško vrsto sestavljajo prekaljeni igralci, katerim se je letos pridružil še en Tržačan, to je Marsich, ki je lani s tržaškim Pallavolom dosegel napredovanje v B2 ligo. Igralci kot so Palm, Morsut, Zuccon in Paganin ne potrebujejo posebnih predstavitev, vprašljiva je kvečjemu njihova stopnja motiviranosti, saj gre za igralce, ki imajo svoje najboljše dni že sa sabo. Poleg tega je pod vprašajem nastop Patina, ki ima težave s kolenom. Finvolley ima na lestvici osem točk, to je štiri manj od 01ym-pie, vendar je preteklo soboto izgubil v Villi Vicenitni šele 22:20 v tie breaku. Za 01ympio bo to vsekakor doslej najtežje gostovanje. Težka naloga čaka tudi Sočo Unitecno, ki bo gostila izkušeni tržaški Preve-nire. Lani so Tržačani osvojili v C2 ligi končno prvo mesto, napredovanje pa se jim je izmuznilo na kvalifikacijah. Solidni so tudi letos. Ob štirih zmagah proti skromnejšim tekmecem so odpravili Vi-vil, edini poraz pa doživeli proti Eltorju. Bor se bo v mestnem derbiju pomeril z Riguttijem. Obe ekipi sta še brez točk, vsaka je doslej osvojila samo en set, v predprvenstvenih pokalnih nastopih pa je bil Riguti boljši. Tržaško ekipo, ki jo vodi priznani strokovnjak Pelizzer, sestavljajo v glavnem mladi igralci, ki so lani zmagali 1. divizijo. Tako zanje kot za pomlajeni Bor je konkurenca v C figi trenutno preostra. Ozračje, ki spremlja derbije, bi lahko tokrat bolj pomagalo plavim, ki upajo na presenečenje. Začetek krstne sezone v D ligi je bil za igralce Našega praporja doslej precej težek, mogoče boljši razplet pa se jim obeta danes, ko bodo v Romjanu igrali proti ronskemu Adiju, ki je - tako kot oni - še brez točk, na lestvici pa zaseda boljše mesto, ker je osvojil en set. Dosti boljši pa je bil začetek Vala Koimpex, čeprav se mogoče ni pomeril ravno z najmočnejšimi nasprotniki. Kaže, da med slabše sodi tudi Casarsa, pri kateri bodo gostovali. To baza mlade Goričane prvo gostovanje, na katero se bodo podali brez Visciana in Graunerja, ki bosta zaposlena s prvo ekipo. domači šport Danes Sobota, 6. decembra 1997 KOŠARKA MOŠKA GUGA 20.30 v Huminu, Ul. Praviolai: Bravimarket - Jadran Nuova Kreditna MOSKADUGA 18..45 v Trstu, 1. maj: Cicibona Pref. Marsich - Inter 1904; 20.00 v Briščikih, Ervatti: Kontovel La Nuova Edile - Lega nazionale; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Benningaris Pub PROMOCIJSKA LIGA 20.30 v Dolini: Breg - Petrolchimica DRŽAVNI KADETI 18.00 v pordenonski športni palači: Arniči del Ba- sket - Bor Radenska NARAŠČAJNIKI 18.00 v Briščikih, Ervatti: Kontovel - Italmonfalco-ne DEČKI 18.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt B - Bor Friulex-port ODBOJKA MOŠKA BI LIGA 20.30 v goriški športni palači: La Goriziana Kmečka banka - Sassuolo MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Repnu: Koimpex - Mec & Gregory’s ZENSKA B2UGA 17.00 v Baricelli: Baricella 2000 - Koimpex Nuova Kreditna MOŠKA C LIGA 18.30 v Tržiču, zelena telovadnica: Finvolley -01ympia Agraria Terpin; 20.00 v Sovodnjah: Soča Unitecno - Prevenire; 20.30 v Trstu, Suvich: Rigutti - Bor ZENSKA C LIGA 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Oljanpia Kmečka banka - Fiume Veneto; 20.30 v Fari: Farra -Imsa BCC Sovodnje MOŠKA D LIGA 20.00 v Romjanu: Acli Ronchi - Naš prapor; 20.30 v Casarsi: Casarsa - Val Koimpex ZENSKA D UGA 20.00 v Gonarsu: La Coloprea - Bor Friulexport; 20.30 v Pordenonu: Tecnoinox - Sava 1. ZENSKA DIVIZIJA 20.30 v Trstu, šola Caprin: Killjoy - Breg Altra Tra-de MLADINCI 18.00 na Opčinah: Koimpex - Triestina MLADINKE 19.30 na Proseku: Kontovel - SanfAndrea DEKLICE 17.00 na Proseku: Kontovel A - Breg NARASCAJNICE 15.30 v Gorici: Val - Villesse; 17.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olvmpia - Etsi NOGOMET DEŽELNI MLADINCI 14.30 v Standrežu: Juventina - Sevegliano POKRAJINSKI MLADINCI 14.30 na Padričah: Zarja Gaja - Opicina; 15.30 na Proseku: Primorje - Costaluinga; 15.30 na Opčinah, Vili. Fanciullo: Montebello Don Bosco - Vesna NAJMLAJSI 15.30 v Doberdobu: Sovodnje - Villesse CICIBANI 15.00 v Zavijati: Zaule Rabuiese - Breg; 17.00 v Trstu, Ul. Pascoli: Fani Olimpia - Primorje Jutri Nedelja, 7. decembra 1997 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Standrežu: Juventina - San Luigi; 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Trivignano; 14.30 na Proseku: Primorje - Capriva 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Križu: Vesna - Pro Romans 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Dolini: Breg - Zaide; 14.30 v Trebčah: Primorec - Mladost 3. AMATERSKA UGA 14.30 v Trstu, Ul. Felluga: CGS - Zarja Gaja; 14.30 v Trstu, sv. Sergij: Union - Kras; 14.30 na Opčinah, Carsia: Servola - Breg B NARAŠČAJNIKI 10.30 v Starancanu: Staranzano - Sovodnje; 10.30 v Zavijati; Zaule Rabuiese - Primorje NAJMLAJSI 10.30 v Trstu, drevored Sanzio: Esperia - Zarja Gaja ZAČETNIKI 11.30 pri Domju: Domio B - Breg KOŠARKA MOŠKA C2 UGA 17.30 v pordenonski športni palači: Arniči del Ba-sket - Dom Rob Roy Agorest DRŽAVNI KADETI 11.30 v Fiumicello: Fiumicello - Kontovel La Nuova edile NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, Ul. Forti: Servolana - Dom Kmečka banka; 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - SGT DEČKI 11.00 v Trstu, Ul. Calvola: Sgt A - Kontovel ODBOJKA 2. ZENSKA DIVIZIJA 10.30 v Gorici: Azzurra - Multiservice MLADINKE 11.00 v Dolini: Breg - Bor DEKUCE 11.00 v Trstu, šola Petrarca: Nuova Pallavolo - Bor Marko Kravos Kratki časi Trst iz žabje perspektive črtice --------------"A Magda Sturman Med prebivalci Andov ŽIVCI IN SRCE Samo po sebi se razume, da je moja mama najlepša in najboljša na svetu. Prav zares. Samo oče vedno nekaj vpije in rjove nanjo. Nič ni dovolj pravočasno, nič dovolj kuhano, soljeno, nič prav toplo ali na pravem mestu. Pa: “...kam gre denar! Kaj ga mečete skozi okno!? ...ma kaj je treba tri ure po trgovinah!? Ne znaš navadit otroke, da se ne bi samo noč in dan drli...” Tako na glas se dere, da ga je slišati do cerkve. Ce bi bilo samo to. Vmes se plete štrena litanij: “Orko to dio... tu mare grega... krucifiks laudan... ludra tu mare!” Ce zaren-tači samo z “oštja križana!” je slišati milo kot otroški prdec. Mama ob takem samo poveša oči. Kadar preklinjanja in zmerjanja le ni kraja, pogleduje kvišku kot spokornica, da bi tam zgoraj izprosila milost za našega grobjana. In potem pristavi, kot bi vzdihnila: “Kar dej, Pepi! Lepo te je slišat... in pred otroki! Bodi, no, malo dostojen!” Ob tej blagosti in vzvišenosti zažene oče šele pravi teater: “Aha! Ona pa je... dostojna, ona! ja... In iz dobre hiše! Jaz pa sem samo cafandrin Tuoskov... Kristo to dijo! ...In bom klel, kol’kr mi paše, šu mare šk-rova... Pejte si bdga molit...” Potem zaloputne z vrati, da sčasoma ob okvirih ni več ometa. “Potrpimo,” reče mama tiho sebi in nam. “Vaš oče je. Očeta je treba vedno spoštovati. Živčen je. Zaradi živcev zgubi človek oblast nad sabo in ne ve, kaj govori...” Enkrat je tudi mami pošlo potrpljenje. Končno! To je bilo, ko ji je oče pri mizi nekaj zabelil, da se preveč smuli okrog mesarja. Takrat ga je počila s ponvo, iz katere je pravkar delila cvrtje. Samo po roki. Lrhko bi ga tudi po glavi, vsi smo bili na njeni strani. Zlata mama, pa s prerahlim srcem. Kje pa, da bi koga s ponvo po glavi, tudi če bi bila žalitev stokrat hujša! Oče je bil ob tem, kot bi mu odleglo. Presenečen in skoraj vesel je zamrmral: “Ma, oštja, saj je ponev še vroča...!” “Prav ti bodi!” smo otroci takrat pomislili na glas ali samo z ubijalskimi pogledi. Večkrat se tudi mi jezimo na mamo, ker vsakogar na svetu slepo brani. Na vsakem poišče kaj dobrega, pri vsakem najde kaj na svoj način lepega. “Tisti fantek je poreden in umazan,” ji kdaj tožarim. Velikokrat je v takih besedah čista opravljivost. “Pa si videl, kako lepo pozdravlja? Morda pa je umazan samo zato, ker jim gre pri njih doma slabo. Njihov oče nima dela...” “Kdo pa naj ga vzame v službo, ko pa pije...!” postavljam jaz svoje sklepe in se potem spet nemarno lotim fantiča, ki se mi je že kako zameril: “Kdor je umazan zunaj, je umazan tudi znotraj...” Ta pamet pa že ni z mojega zelnika. Takih ljudskih modrosti in preprosti sklepanj kar mrgoli pri Sv. Ivanu. Drugič viha nos in steguje jezik sestra: “Tista punca, kako more s takim nosom kot malancana! Ko bo velika, gre lahko samo za čarovnico...” “Meni se zdi kar luška-na, ko pa ima sinje oči,” jo olepša mama. “Mama! Kaj ne vidiš, da škili?!” pristavim jaz. “Kaj res? Morda. Ampak čisto malo. In kaj potem! Človek se na to privadi. Sčasoma pri kom teh stvari ne opaziš več in ga spoštuješ za tisto, kar je.” “Ampak, mama! Ce je človek grd, je tudi žalosten, in kdor je žalosten, je tudi siten in tečen.” “Morda lepo poje in gotovo zna pomagat mami. Važno je, da si lep znotraj. ” “Oh, kaj pa veš ti o življenju, mama!” se jezim sam pri sebi, ali se s sestrama zmrdujem ob njeni slepi dobroti. - Kako da ne vidi, da je na svetu veliko grdega, hudobnega, nevarnega? - In da sem edino jaz lep in dober in pameten! Da sem edino jaz vreden, da imam mamo, ki je najbolj zlata na svetu...?! OBRED SETVE KORUZE PACHAMAMA PUST V SAN PEDRU Južna Amerika je znana po raznih verskih praznikih in Številnih procesijah, ki se pogosto odvijajo po ulicah v pisanih barvah in Številnih okrasih. Prvotni prebivalci so katoliško vero sprejeli in so danes zelo verni, vendar pa so Indijanci ohranili.tudi svoje stare verske običaje. Pred prihodom Spancev so Indijanci Castih zemljo, ki jih je obdarovala s hrano, sonce, ki jim je dalo življenje, hribe, vodo in skratka vse, kar spada k naravi. Po Španski kolonizaciji so svoje prvotno verovanje nekako spojih s katoliško vero in običaji. Tako je bilo tudi z Atakami, ki so danes katoličani, pri kmetijskih opravilih pa ohranjajo stare običaje svojih daljnih prednikov. Med bivanjem v San Pedru de Atacama sem se o tem sama prepričala. Prijatelj Juan me je nekega dne povabil, naj se z njegovo družino udeležim setve koruze. Odšli smo zjutraj. Peljal nas je njegov prijatelj Lucio z neke vrste starim in razpadajočim kombijem, ki sploh ni imel zavor: še sreča, da je bila cesta ravna in prazna. V 9 kilometrov oddaljeno oazo Catarpe smo se peljah po zelo zanimivem zelenem kanjonu: v sredini je tekla reka, vse okrog pa je bila puščava. Juanova družina je tu imela njivo. Vsaka družina je imela tudi hišico z ognjiščem in zasilnimi ležišči. S koruzo so se Atakami preživljali od vselej in jo zato, posebno v zavednih družinah, še danes pridelujejo. Setev koruze je bila kar preprosta: nekaj dni prej namočeno zemljo so zorali s konjsko vprego. Zemljo so nato zrahljali in pred sejanjem pripravili koruzno seme za setev. Začela se je tako najbolj zanimiva faza celega dneva z namenom, da semenu posredujejo moC in energijo. Najprej so na seme položili nekaj listov koke. Nato so seme polili s pijaCo, ki ji pravijo aloja. To je pijaCa, ki jo pripravijo iz strokov avtohtone in pri njih razširjene drevesne rastline z imenom algarobbo. Rumene stroke jeseni poberejo in posušijoter jih nato zmeljejo v moko. Slednjo pomešajo z vodo in pustijo, da nekaj dni fermentira. Običajno doseže kakih 5 alkoholnih stopinj. To je starodavna pijaCa Atakamov, podobno kot je pri nas medica. Alojo Atakami pijejo že najmanj 4000 let. PijaCa je bogata z raznimi vitamini in mineralnimi snovmi in zelo energetska. Zato jo pijejo predvsem ob delu na polju. Atakami poznajo Se eno tisočletno pijaCo: to je chicha, koruzna moka, ki jo zmešajo z vodo in jo pustijo fermentirati. Preden pa Atakami pijejo, bodisi alojo kot tudi kako drugo pijačo, jo nekoliko polijejo na zemljo. Na ta naCin se zahvalijo zemlji za vse dobrote, ki jim jih nudi. Ta obred, kot tudi priprava semena, se imenuje pachamama in je tipična za vse južno in srednjeameriške Indijance. Zelo zanimivo se mi je zdelo, da so Atakami ostati tako navezani na naravo, Čeprav danes živijo na povsem modemi način. Čeprav je v njihovo življenje prišla vsa modema tehnologija, kakršno poznamo, se oni Se vedno čutijo del narave, njihov odnos do narave je še pristen, kot nekoč, kar smo mi, v tako imenovanem zahodnem svetu skorajda izgubiti in se od narave zelo oddaljili. Pri setvi koruze in podobnih opravilih pomaga veliko ljudi, kot se pri nas Se dogaja na primer pri trgatvi. Gospodar poplača pomagače z jedačo in pijaCo za ves dan. Takemu skupinskemu delu, ki je tipično tudi pri ostalih Indijancih, pravijo minga in ohranilo se je še iz davnih Časov. Drugi primer, ki združuje stare in nove običaje, je pust. Pustni obred so v San Pedro in drugod razširiti Spanci. V vasi San Pedro de Atacama je pust po naključju soupadal s praznikom, ki so ga imeti prej Atakami, ko so praznovati spravilo kmetijskih pridelkov. Tako so Atakami ta stan obred le nekako združiti s pustom. Pust pri Atakamih traja teden dni in je kar precej zapleten. Prebivalci praznujejo po oazah okrog vasi, saj le tam sejejo koruzo. Med pustom ljudje plešejo in pojejo. Do leta 1920 so za pust peli pesem z ritmom, ki se imenuje baualas. Danes plešejo najbolj tipičen Čilski ples španskega izvora, to je queco. Queco plešejo v vsakem kraju nekoliko drugače. V San Pedru plešejo v krogu ob spremljavi harmonike in bobna, na obrazu pa nosijo masko. Ljudje med pustom pijejo alojo, chicho, vino in drugo. V San Pedru de Ataca- ma sta mož in žena med pustom skupaj, medtem ko so drugje za pust zakonci vedno ločeni. Tu predstavljata dualizem in rodovitnost. Glavni maski sta Cameval in Camevala, oba sta moška. Po hišah pobirajo jedaCo, s katero vsak dan pripravijo kosilo. V sredo je kosilo skupno. Med drugimi tipičnimi jedmi jedo tudi patasco. To je tipična stara jed iz koruze. Pust v tem kraju je ohraml veliko starejše, celo predkolumbijske običaje, kot drugje. Med pustom žene vržejo moko možem na obraz, možje pa ženam. To predstavlja Cas, ko so prišli Spanci, belci, moka na obrazu pa predstavlja nekako podobnost belim ljudem. Sanpedrovski pust privablja v vas veliko množico ljudi, tudi turiste. Vsi skupaj praznujejo in pojejo. V torek opolnoči gredo prebivalci krasti grozdje, ki raste v oazah okrog vasi in ki je takrat še nedozorelo. Ni lepo, da se kak gospodar razjezi zaradi tega. V sredo ves dan ljudje brizgajo z grodjem v od sosedu, da se oCi solzijo. Smisel tega jokanja je dejstvu, da je s prihodom Spancev umrla kultura Atakamov in to sovpada prav z dnevom pepel-niške srede. Brizganje z grozdjem na ta dan je tipično povsod, kjer prebivajo Atakami. Druge etnične skupine, na primer Ajmari, se spominjajo na smrt svoje kulture nekoliko drugaCe, a vedno s podobno simboliko. V sredo pozno ponoči je tudi pustov pogreb. Pokopljejo moža m ženo. To simbolično predstavlja rodovitnost in seme, ki se povrne v zemljo, spet drugi aspekt padiamame. Na slikah: zgoraj priprava sem,ena koruze, spodaj RAI 3 slovenski program Za Tnsr: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 Ste ver jan: Utrinek s festivala 20.30 TV dnevnik ® RAI 1 6.00 7.00 7.30 9.30 10.00 10.30 12.25 12.35 13.30 14.00 15.20 15.50 18.00 18.10 18.30 19.30 20.00 20.40 23.15 23.40 2.00 2.20 Euronevvs Dokumenti: Leteče veverice Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše, vmes nan. Otok Rimba, risanke Pimpa Dokumenti: Ambrogio da Milano Film: II miracolo delle campana (dram., ZDA '48, i. Alida Valli, Frank Sinatra) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Kje si, Billy Boy? (i. Angela Lansbury) Dnevnik Aktualna oddaja : Made in Italy (vodi Federico Fazzuoli) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Timon & Pumbaa in Quack Pack Dnevnik Nabožna oddaja: Sedmi dan Variete: Colorado - Te-lethon (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: Fantastico - Te-lethon (vodita Giancarlo Magalli in Milly Carluc-ci) Dnevnik, 23.20 Izžrebanje lota Variete: Vaše zadeve -Telethon Aktualna oddaja Sobotni Klub. Film: Gli angeli con la faccia spor-ca (dram., ZDA ’38, r. M. Curtiz, i. James Cagney, Pat O’ Brien) RAI 2 6.45 7.00 7.05 11.00 13.00 14.05 18.30 19.00 19.05 20.00 20.30 20.50 22.50 23.15 2.00 Pregled tiska Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini -Telethon (vodita Tiberio Timperi in Simonetta Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve - Telethon Dnevnik, 13.25 Športna odd. Dribbling, vreme Variete: Vaše zadeve - Telethon Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile (vodi Osvaldo Bevilac-qua) Vremenska napoved Nanizanka: Komisar Rex - Grda zgodba (i. Tobias Moretti) Risanke: Tom in Jerry Dnevnik TV film: Passione fatale -Deadly Passion (krim., ZDA ’95, i. Bruno Wolkowich, C. Touzet) Dnevnik in vreme Variete: Vaše zadeve -Telethon Glasb, oddaja: Mi ritorni in mente dk RAI 3 7.00 8.55 10.30 11.00 12.00 12.15 14.00 14.50 15.15 18.50 19.00 20.00 20.20 20.40 22.30 22.55 23.55 0.05 1.20 Film: La cittadella (dram., VB ’36, r. King Vidor, i. R. Donat, Rosa-lind Russell) Nan.: Miami Vice (i. Don Johnson) Lirika: Pred premiero - Turandot Dok.: II viaggiatore Dnevnik Film: I pionieri deli’ ulti-ma frontiera (kom., VB ’66, i. Oliver Reed) Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: Motorshow, cik-lokros, plavanje, tenis Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’6 Variete: Blob Variete: 2. Festival cirkusa v Veroni Dnevnik in deželne vesti Aktualna oddaja: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme Šport: tenis (Pokal Evrope), 1.00 Motorshovv Fuori orario © RETE 4 ITAUA 1 Slovenija 1 fr* Slovenija 2 6.00 9.00 9.30 11.30 11.40 13.00 14.30 18.00 18.55 19.30 20.35 23.10 1.30 1.50 Nad.: Un amore di non-na, 6.50 Rubi, 7.40 Anto-nella, 8.40 Pregled tiska Eurovillage Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Aktualna odd.: Forum Kviz: Kolo sreCe, vmes (13.30) dnevnik Aktualno: Chi c’e c’e, 15 30 Mode di moda, 16.30 Nauralmente su Rete 4, 17.00 Chi mi ha visto? Kviz: OK, il prezzo e giu-sto - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: King Kong (fant., ’76, i. J. Lange, J. Bridges) Film: Operazione Cros-sbow (krim., VB ’65, i. S. Loren, G. Peppard) Pregled tiska Nan.: Kojak IS CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.20 10.40 11.00 11.30 .13.00 13.30 13.45 15.55 17.55 18.30 20.00 20.30 20.55 23.30 1.00 1.30 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Komisar Scali (i. Theresa Saldana, M. Chiklis), 9.50 Deset je malo Aktualno: Anteprima Variete: Affare fatto Nan.: Robinsonovi Variete: Ciao Mara (vodi : Mara Venier, sodelujeta ! Umberto Smaila in Ric-cardo Pazzaglia) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: L’ ammiraglio e uno strano pešce (fant., ZDA ’64, i. Don Knotts) Nan.: Fronto soccorso (i. Claudio Amendola) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti) Variete: La corrida (vodi Corrado) Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department (i. J. Smits, D. Franz), 0.30 Racconti di mezza-notte - Trikotnik v štirih Nočni dnevnik Striscia la notizia Otroški variete, vmes ri- Vremenska panorama 4.50 Teletekst sanke, Ciao ciao mattina, Včeraj, danes, jutri Vremenska panorama Ancora insieme con... Otroški program: Rado- Euronevvs Filmske novosti vedni Tacek: Kapa, 8.15 Tedenski izbor. Film: Lu- Nan.: Agli ordini papa Sprehodi v naravo, 8.30 lu, roi de France (Fr. Variete: Mai dire gol Pod klobukom 1995, r. Bernard Uzan, i. Šport studio, Odprti stu- Naša pesem ’97: Lju- Richard Bohringer, Go- dio, 12.50 Fatti e misfatti bljanski madrigalisti rinne Touzet) IHBe Nan.: Willy princ z Bel Aira Tedenski izbor. Nan.: Pomp Otroški program: Zgodbe Ana Marija - ženska gre Risanke svojo pot (Nemčija, 3.) iz školjke Aktualna odd.: Amici - TV igrica: Hugo (pon.) Nanizanka: Prvaki (ZDA, Prijatelji (vodi Maria De Tednik i. Timothy Busfield, Ash- Filippi Parada plesa ley Crow, Ed Marinaro, Variete za najmlajše: ri- Poročila 4. epizoda) sanke, Bim Bum Bam Razvedrilna oddaja: Ka- Rokomet: Slovenija - Variete: Investigatori in- raoke Češka (SP, ženske) visibili Nadaljevanka: Pesem Portret športnika Glasb, odd.: Super (vodi ptic trnovk - Izpuščena SP v smučarskih skokih Laura freddi) leta (r. Kevin J. Dobson, i. (prenos iz Predazza) Odprti studio, vreme R. Chamberlain, A. Do- SP v smučanju: ženski SP v smučanju: ženski nohoe, Julia Blake, 2. superveleslalom, 19.55 superveleslalom, 19.50 Taborniki in skavti moški superveleslalom moški superveleslalom Film: Navigator (ZDA) Film: Kratke zgodbe Film: Teneramente in tre Videostrani (ZDA 1993, r. Robert Alt- (dram., ZDA ’90, i. John Obzornik man, i. Andie Mac- Travolta, Ellie Raab) Poljudnoznanstvena se- Dovvell, Bruce Davison, Šport studio - Magazine rija: Boj za obstanek - Ga- Jack Lemmon, Žane Ca- Aktualna oddaja: Inviato ramba (VB) sidy, M. Modine) speciale Oddaja o ljudeh in živa- Dokumentarna serija: Sa- Nan.: Baywatch Nights lih: 4X4 ga o življeju - Neznani Italija 1 šport Ozare svet (Švedska, 2. del) Film: Occhio alla palla Prodaja Zlata šestedeseta leta slo- (kom., ZDA ’53, i. Dean TV igrica: Hugo venske popevke: Nostal- Martin, Jerrv Levvis) Včeraj, danes, jutri gija z beatniki - Epilog Risanka V vrtincu Dnevnik 2, vreme, šport Sobotna noc S TELE 4 Utrip Popevka meseca Novice iz sveta razvedri- la 23.00 Dogodki in odmevi Poročila, vreme, šport Figli miei, vita mia Včeraj, danes, jutri Glasba: Musichiamo Nad.: Naftarji (VB, r. S. ® Koper Zoom šport Johnson, i. T. Banham, C. Gospodarski tednik Convey, P. Copley. 2. del) Naš Miklavž z neba Videostrani ■ Osebnosti in mnenja 191 SP v smučarskih skokih Gospaodarska stran Facciamo festa Film: Incidente fatale Folkest, 16.45 Vsedanes TV PRIMORKA Glasba: Gianni Morandi Eccheccimanca (#) MONTECARLO Program v slov. jeziku: Brez meje 17.00 Videostrani Primorska kronika Kontaktna oddaja: Mik- Vsedanes - TV Dnevnik, 19.30, 22.30, 1.00 Dnev- lavž na TV Primorka (po- vreme, šport nik, 19.50 TMC Šport novitev) Jutri je nedelja Nan.: Hitchcock Iz produkcije ZLTV: Tele Risanke: Pravljice dedka National Geographic Tv Kranj Ciccia (1. del) Film: Tramonto (dram., Videoboom 40 Dok. oddaja: Kokoro ZDA ’39, i. B. Davis) Napovednik, videospot Film: La scogliera del pec- Dražavno prvenstvo v Duhovna misel cato (dram., It. ’50, i. Gino znanju italijanskega je- Nova Gorica - Moje ogle- Cervi, M. Genske) zika, 20.05 Goleada dalo TV dnevnik, vreme Glasba: Star festival v Adventni Cas - Običaji SP v rokometu: Slovenija- Montecarlu Celovečerni film Ceška (ženske) Film: Bufera mortale Kamniti cvet (dram., ZDA ’40) Vsedanes - TV dnevnik, r "n Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki;9.00 Čez morja proti obzoiju; 9.40 Potpuri; 10.10 Koncertna gradu Dobrovo: Trio Mantova; 11.30 Filmi na ekranih; 11.40 Glasbeni predah; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; Glasbeni poklon; 18.00 Mala scena: Pasijon po Lojzetu Bratužu (r. J. Povše, 1. del), nato Živahne melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.05 Ljudska glasba; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska;.8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.15 Ne bojte se klasike; 9.45 Du, jes?l; 10.50-12.00 Terenska akcija; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO, Jingle, pesem; 16.05 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasba in še kaj; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato Insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hot hlts; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30. 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Izobraževalni pr.; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalcio česti- tajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost;!7.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Javna oddaja; 22.00 Zrcalo ; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Sobotni val; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Šport ob koncu tedna; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Jambalaya: Alan Lomax. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetnikii; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14,05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st; 18.05 Jubilej S. Hubada; 19.30 Opera: Tifus (W.A. Mozart); 22.30 Do polnoči; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorci dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1.stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni Lr. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG /■ _ . SREDISCE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA 6 66 666 SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA 1000 Nad srednjo in južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad nase kraje s severovzhodnimi vetrovi razmeroma hladen zrak. 1010 1020 1020 MOSKVA o KIJEV "'mo DUNAJ 2/5 O f— LJUBLJANA -3/5 ° BEOGRAD i/7 / ° 6 .^SPUT -/- »SOFIJA 2-10 USKA CELOVEC O -4/2 10/-1 O KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ -5/2 ČEDAD-^^,^ v—v-1 © 0/7 O KRANJ OVIDEM 3/8 —»N. GORICA 4/9 GORICA o S GRADEC -4/2 O S. GRADEC -6/2