Leta 1TII, štev. 257 Ljubljana, nedelja 7, novembra 132» Poštnina pavšaHrana. Cena 3 Din aa l«haja oP 4. gjutraj. sst Stane mesečno Dm >5—; ca ino-»emsrvo Din 40— neobvezna. Ojlasi po tarifa. Uredništvo s LJubljana, (Cnafiova ulica štev. 5/I. Telefon itev 71, ponoči tudi štev ia if^lll H Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpravnBtvo: Ljubljana, PreSernova ulica it 54 — Telefon št. 36. Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon št 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: L)ub-iana št 11.84» * Praha čislo78.r£o. Wier:.Nr tos.Mi Ljubljana, 6. novembra. ofezne i" široko-grndne. dobro organizirane fnančno krepke akcije, ki bi bila sposobna "ve-Ijaviti načelo, dn dvakrat da vdor hitro da. a da dvakrat pomaga, kdor hitro pomaga. Stanovanjska kriza, kriza naših bolnišnic, kriza naših cest in še ne"teto drugih aktualnih in perečih vprašanj bi bilo znatno omiljenih, in mnoga bi bila tudi že zadovoljivo rešena, ako b; imeli v Ljubljani in v Mariboru oblastne skupščine, v vsakem srezkem poglavarstvu pa srezko samoupravo. Že samo dejstvo, da bi nosilo moralno odgovornost za delo v naš:h oblastnih samoupravah nad 100 oblastnih poslancev ter nad 1000 članov srezkih samouprav, bi značilo mnogo. Neposredni interesenti bi bili angažirani s svojo častjo svojim živim vsakdanjim spojem z narodom. SDS se je nesebično in pravzaprav proti svojim strankarskim interesom potegovala za oblastne samouprave, zavedajoč se. da bi po obsto''ečem volilnem redu morda celo za daljšo dobo let prišle oblastne skupščine v roke zaslepljene klerikalne več;ne Z največjo vnemo in neumorno doslednosti smo se zavzemali za oblastne samouprave radi demokratičnega prindna in zato. ker smo uverjeni, da največje zlo v naši državi izvira iz nedosiatka upravne de. centralizacije in deko"centracije Čudili smo se ie. da se je SLS v svoji s^poti štiri leta na življenje in smrt borila proti kornoracijam. ki bi v osta'em rtjei sami mogle prinesti tudi v strankarskem oziru krepke postojanke. Tem manj smo mogli to razumeti, ker so oblastne samouprave dejansko po svojem delokrogu ter po svojih pravicah mnogo pomembnejše kot pa bivši deželni zbori. Nismo si mog'i in si še dane«; ne moremo tolmačiti Vlerika!nega stališča proti oblastnim samoupravam dngač3 vot s principijelno destruktivnostjo Herikaliz-ma ali pa s komnletno o^liHcmo nesposobnostjo voditeljev SLS Beograjski centralizem se ima ne'e radičevoem. marveč baš tudi našim k'eri'-alcem zahvaliti. da se je po njihovi zaslugi brez oblastnih samouprav tako krepko in nemoteno razvijal. Velesrbski hegemoriisti lahko postavijo naš;m in hrvatsk'm separatistom spomenik vlade in zahva'e da so 8 let s separatizmom, federalizmom in avtonomizmom koz'e streljali, mesto, da bi od vo'i'cev poverjeno j:m zaupanje norabili zafo. da s r>ori'ivnim delom polože državi in narodn trden temelj navedka, če danes kliče «?lo-venec» <-'Pomagajte!» in pi5e. da ni mogoče pomagati, ker ni oblastnih samouprav. je to klic požiga'ca. ki je zažgal hišo. a kliče na pomoč. Dasi na prihaja po osm s 115 proti 23 glasovom. Zaključek seje ie bil izredno zanimiv. Predsednik dr Subotič ie naznanil, da postavlja na dnevni re, sedečega v avtomobilu, ki se je naglo čena uprizoritev atentata, in ki so biii slučajno v bližini, so je Bdel ta moment izredno prikladen za izvedbo nemoralnega načrta. To naj bi bilo dokazano po dejstvu, da je trojica skoraj istočasno skočila proti mladeniču in da je šele potem aii medtem počil strel, iu da se Mussolini nikakor ni prijet za vrat. Tudi ni resnično, da bi neki miličnik ali karabinjer uoaril mladeniča po roki, kajti kakor hitro je počil strel, je nastala velika zmešnjava ter nihče ne more natanko vedeti, kdo je prvi položil morilno roko na mladeniča. Baje ona trojica ni nameravala prijeti nikogar, toda kakor hitro je bil mladenič na ta način osumljen, so fašisti skočili nanj z bodali in noži ter ga umorili. Nesrečna žrtev je ležala skoraj celo uro ua ulici in ves ta čas so se vrstile dolge procesije fašistov okoli trupla, dočim je meščanstvo takoj po dozdevnem atentatu izginilo v svoja stanovanja. Pred likvidacijo rudarske stavke Konec Spor naj bi se rešil na podlagi krajevnih dogovorov. stavke najbrže jutri teden. hanje stavke. Kakor znano, so rudarji pristali na rešitev spora na podlagi krajevnih dogovorov, ki naj bi se na kak London, 6. novembra, dl. Včeraj popoldne se je vršilo prvo splošno posvetovanje med Baidvvinom in de avskimi voditelji. Voditelji strokovnih organizacij menijo, da se more govoriti že o provizoričnem dogovoru med vlado in rudarji, in da je potrebna le še odobritev s strani ministrskega sveta in lastnikov rudnikov. Podlago sporazuma tvorijo krajevni dogovori za ureditev mezd" iu delovnega časa. Predvideno je tudi posebno razsodišče. Ni izključeno, da se prične splošno delo v rudnikih že 15. t. m. London, 6. novembra (lo.) Dopoldne se je sestal ministrski svet, ki je razpravljal o ponudbah rudarjev za prene- Grške volitve Atene, 6. novembra, (be) Da se zagotovi mir in red pri volitvah v parlament, je dala vlada postaviti na višinah okrog mesta to-peve. Turško-grški odnošaji Atene 6. novembra (be) Včeraj ie bi! podpisan protokol k ureditvi turško-grške meje ki ga ic izdelala mešana komisija pod predsedstvom hotatrdskega polkovnika Bakerja S tem .ie poravnan obmejni spor med Turčijo in Grčijo, ki traia že dve leti. način spravili v sklad z dogovorom veljavnim za vso državo. London, 6. novembra (lo.) Pogajanja za rešitev premogovne krize so se nadaljevala celo popoldne. Ministrski predsednik in kabinetni premogovni odbor sta imela dolgo posvetovanje najpreje z izvrševalnim odborom rudarske zveze in pozneje z zastopniki lastnikov. O poteku pogajanj ni bilo izdano nikako poročilo. Pogajanja med vlado in izvrševalnim odborom rudarjev so bila končno odložena na pon-deljek popoldne. Dijaške demonstracije na Dunaju Dunaj, 6. novembra, (pr.) Pod policijsko zaščito so demonstrirali nemškonacijonalni dijaki pred univerzo proti novemu dekanu tiu. Hupki, ker je židovskega pokolenja. Velik potres v Nikaragui Managua, 6. novembra, s. Močan potras je ubil več oseb ter napravil precejšnjo materijelno škodo. V San Jagu je bilo po« rušenih več hiš. V Manabi sta bili noškodc vani vladna palača in katedrala. Koroški problemi Razgovor s poslancem Poljancem. ja—tra— Dunaj, 4. novembra. Gospod Poljanec, poslanec »Slovenske koroške narodne stranke« v koroškem deželnem zboru je prispel te dni na Dunaj. V živahnem razgovoru z vašim dopisnikom je dal na njegova vprašanja sledeče odgovore: «Pr;šel sem na Dunaj v deputaciji koro» žkega deželnega zbora, da interveniramo pri vladi radi koroške gospodarske krize, kakor je to koroški deželni zbor soglasno sklenil na nujni p-edlog kršč. soc. stranke. Vzrok težke gospodarske krize na Koro. škem je visoka carina napram Nemčiji in visoki tarifi na avstrijskih železnicah. Po« sledca tega je, da ne moremo konkurirati z drugimi državami, velika množina živine, ki je na prodaj, ostaja doma. Razumljivo hi bilo. da ne moremo izvažati svoje živi« ne v Nemčijo. Dejstvo pa, da je ne more« mo prodajati niti na Dunaj, torej v lastno državo, kaže gospodarsko krizo v vsej nje« ni težini: Dunaj leži na periferiji države in to jc. kar omogoča živahno konkurenco so« sednih drŽ2v. Poleg tega so socijalna bre« mena v Avstriji silna, kmetski delavci za 100 odst. dražji kot v kraljevini SHS. Z deputacijo sem tudi predložil pritožbe slo« venskih kmetov Žile, Roža in Podjune.^ »Koliko vpliva težak gospodarski položaj na politično zadržanje Slovenske stranke*? <*Ker smo Slovenci sami težko prizadeti, zato je naravno, da je bil predlog za de« putacijo soglasno sprejet. Sicer je naše za« držanje v dež. zboru opozicijonalno. kar izvira iz sestave dež. zbora in iz splošnega razpoloženja koroških Nemcev napram Slo« vencem. Koroški deželni zbor šteje 42 po« slancev in od teh je izvoljenih na združeni listi: 9 kršč. socialcev, 4 Velenemci, 2 ha« ckenkreuzlerja in 10 bauernbundovcev, v opoziciji je 15 socijalistov in 2 Slovenca. Vladna večina ne upošteva naših zahtev in zato moramo voditi borbo v opoziciji.* e zgodile našim ljudem, toda z raz« nimi izgovori odbija vse naše upravičene zahteve. Debata v dež. zboru bo pokazala vso revnost mišljenja koroških Nemcev, kako naj se zadovoljivo reši slovensko vpra šanje na Koroškem.® «Kakšno .ie sicer razmerje med Nemci in Slovenci?» »Ugotoviti moram, da nam Nemci ne razbijajo več shodov, kakor so jih včasih. Naša potrpežljivost jih jc nekoliko umiri« la. Seveda pa govorim na svojih shodih še vedno ob asistenci Nemcev, n. pr. lansko leto enkrat sem govoril ob asistenci celih treh kompanij niinških fašistov. Sicer pa agitiraio nemške stranke pridno med Slo« vere:. Prcdkratkim je izdal Bauernbund v lepi slovenščini tiskan lepak, ki so ga delili v Železni Kaplji. Tudi značilno za ljudi, ki dosledno taje slovenski jezik.» «Kakšno je razmerje slovenske stranke napram socija!istom?» «2 njimi smo skupaj v opoziciji, torej to« lerantr.i napram njim. Neke vrste piatonič* na ljubezen, ki so jo v zadnjem času go» j:li soeijalisti do Slovencev, se zdi, da za« čenja dobivati konkretnejše ozadje. Mislim na znani socijalistični agrarni program, ki jim narekuje ljubezen do slovenskih volih CCV.a <"Kaj mislite o Anschlussu?» »Agitacije za Anschluss je mnogo in ni mogoče iti preko nje. Naše stališče nam bo narekovala bodočnost.® »Kakšne naloge vas čakajo v bodočnosti? » •'Zaviranje germanizacije je prva naša naloga in to v šoli ir. po cerkvah, kjer se ši« ri. To nam ho mogoče s pritegnitvijo nara« ščaja posvetnega in auhovskega. Kulturno delo med ljudstvom je treba poživiti. 2a« lostno dejstvo pri tem poglavju je veliko števiio bogoslovcev iz rajha v celovški bo« goslovnici... Druga naloga je intenzivno povdarjanjc naših zahtev na mednarodnih •sestankih zastopnikov narodnih manjšin. To je resort mojega kolege dr. Petka. V tem oziru nas čaka še mnogo dela.-» «Kakšno stališče bo zavzela slovenska stranka za slučaj, da se politični kurz v Avstriji spremeni?« «Na to, kar je dtsc-gla češka manjšina na Dunaju, je vplivalo dejstvo, da so Cehi povečini organizirani v socijalistični stran« li. Naš položaj je docela drugačen, ker smo kmetsko ljudstvo in tudi sicer druga« če orijentirani. Nemogoče pa se mi zdi. da bi naše zahteve našle vedno in povsod sa« ma _gluha ušesa. Nemogoče se mi zdi, da bi se Nemci iz zgodovine prav nič ne naučili. Nemogoče se mi zdi. da bi vedno sproti ■pozabljali trpljenje južnotirolskih Nemcev. Svoje odklonilno stališče napram koroškim Slovencem bodo pod pritiskom mednarod« nih razmer morali revidirati. Sicer bo to eno najžalostnejšin poglavij novejše nem« ške zgodovine. Naš r.arod je zdrav, hrapav in odporen. Verujem vanj in v bodočnost. Sem ontimLst! Mala antasta in razorožitev Ženeva, 6. novembra, (pr.) Vojaški od« bor rarorožitvene konference je končal svoje delo. Strokovnjaki so se delili v dve skupini. Mala antanta in Poljska podpirata francoski del, druga skupina pa obsega An« glijo, Ameriko. Nemčijo, Finsko in Čile. Avstrija odpovedala trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško Praga. 6. novembra, (pr.) Avstrijska vla« da je odpovedala trgovinsko pogodbo s Če« škoslovaško na tri mesece, torej z 28. fe« bruarjem 1927., da bi dosegla revizijo te pogodbe. Kapitulacija slovaške avto-nomistične politike Praga, 5'. novembra. Kakor znano, je bil na seji ožjega iz-vrševalnega odbora slovaške klerikalne stranke, ki se je vršila 3. t m., soglasno sprejet sklep o vstopu stranke v vlado. Dejstvo, da je največja politična stranka na Slovaškem zapustila svoje opozicijonalno stališče, je že samo po sebi velik dogodek, ne glede na to, da pomeni obenem velik uspeh češkoslovaške državne politike. Slovaška klerikalna stranka je stala 1. 1918. na strani češkoslovaške klerikalne stranke, ki je bila zastopana v praški vladi, toda pozneje se je ločila, ker niso bile izpolnjene njene zahteve glede cerkvenega šolstva na Slovaškem. Od tedaj je bila v opoziciji ter je zahtevala politično avtonomijo za Slovaško. Kljub temu, da je sam Andrej Hlinka po prevratu zagovarjal nasprotno stališče, je zavzela stranka pod vplivom gotovih madžarskih politikov protičeški pravec. S tem agitacijskim geslom, ki je izvrstno služil za pridobivanje glasov pri volitvah, so slovaški klerikalci dosegli znatne volilne uspehe. Pri zadnjih volitvah leta 1925. so dobili 34 odst. vseh slovaških glasov in na temelju volilnega izida 23 poslancev in 12 senatorjev. Stranka s tako številno parlamentarno delegacijo ni mogla izvajati izključno agitacijske politike. Morala je stopiti pred volilce s pozitivnimi in praktičnimi uspehi ter zahtevati del politične moči. Zato je slovaška klerikalna stranka podprla vladno večino meščanskih strank in zato se je morala končno odločiti za vstop v vlado te večine. la sklep je končni akt pogajanj med stranko ir. ministrskim predsednikom Švehlo ter je ogromne važnosti za končno konsolidacijo notranjepolitičnih razmer na Češkoslovaškem. Ta akt pomeni, da se Hlinka in njegova stranka definitivno odrekata svojim avtonomi-stičnim zahtevam. Stranka bo te dni predložila ministrskemu predsedniku Švehli svoje pogoje. Med drugim zahteva ministrstvo za Slovaško, eno resortno ministrstvo, tri slovaške župane, vrnitev cerkvenega imetja in rešitev raznih gospodarskih in socijalnih vprašanj Tozadevni sporazum bo značil rekonstrukcijo vlade in vstop dveh Hlinkinih poslancev v Šveh-lov kabinet. Med ministrskimi kandidati se imenujejo dr. Gažik. dr. Robas, dr. Tiso in dr. Buday. * Praga, 6. novembra (pa). Pogajanja glede izpolnitve zahtev slovaške klerikalne stranke se nadaljujejo. Stranka bo najbrže dobila ministrstvo za narodno zdravje in ministrstvo za unif:kacijo. Minister za Slovaško ostane uradnik, in sicer Ka!lay. Stranka dobi nadalje več vodilnih uradniških mest na Slovaškem. Istočasno se vršijo pogajanja s finančnim ministrom dr. Englišem glede rešitve raznih gospodarskih zahtev. Monarhizem na Poljskem? Sestanek Piisudskega in poljske visoke aristokracije v iNieswiczu o priliki posmrtnega odlikovanja kneza Stanislava Radziwila, ki je padel v vojni z boljševiki kot pobočnik Piisudskega, je vzbudil izredno veliko pozornost, tako doma na Poljskem kot v inozemstvu. V svetovnem časopisju se ponavljajo vesti in članki o ojačenem monarhizmu, ki se pripravlja, da si zavojuje znova srednjo Evropo. Posebno številna so taka poročila v angleškem časopisju. Piše se o pripravljajoči se monarhistični restavraciji v Avstriji, na Poljskem, na Grškem. Namesto o avstrijsko-bavarski monarhiji, kakor leta 1920., se čuje sedaj o načrtih poljsko-madžarske ali o avstriisko-madžarske monarhije. Kot kandidatje se imenujejo bivši pruski prestolonaslednik, bavarski prestolonaslednik, nadvojvoda Albert, nadvojvoda Oton in vrsta z njimi še ni izčrpana. Poroka z eno od hčera Viktorja Ema-nuela naj bi pridobila soglasje Italije. Nekateri angleški viri trdijo, da je francoska diplomacija naklonjena tem načrtom in da na primer v Varšavi deluje za monarhijo. V eni zadnjih številk do proslavljali z govori predsednik vlade, predsednik Narodne skupščine in minister vojne Kondukt bo tvorilo več tisoč mož pehote, konie-ništva. topništva in mornarice pod vodstvom celokupnega oficirskega zbora. Beograd se bo dostojno poklonil manom l velikega vojskovodje. | Pomembna svečanost se vrši jutri tudi v Nišu. Tam se slovesno otvori Dečji dom, ki ga je zgradilo angleško-srbsko društvo ter se proslavijo angleški vojaki, ki počivajo v našj domovini. Kraljevski dom zastopata pri tej slavnosti knez Pavle in soproga, ki sta se nocoj že odpeljala v Niš. vlado pa minister prometa dr. Jovanovič. Glede odkritja Strossmaverjevega spomenika v Zagrebu je ostalo pri sklepu, da se ga ne udeležita ne vlada, ne parlament, ker je slavnost dobila povsem separatistični značaj. Spomin velikega Jueoslovena na počastijo i kralj i vlada i Narodna skupščina s tem, da položijo na spomenik krasr-e vence. Radič in Pašič Beograd, 5. novembra. Današnja J Na vprašanje, kaj je z vstopom dr. Korošca v vlado, se je St. Radič zamislil in ka-; kor da bi preslišal vprašanje, je odgovoril: no najvažnejše in že takrat so filaotropi pisali o važnosti tega vprašanja. Kaj pa Se- 1 le po vojni. Tedaj se Je šele prav občutno i to vprašanje. Po vojni vidimo tri nosilce, ki imajo v j prvi vrsti dolžnost, da grade stanovanja, j To so: država, občina in zadruge. Privat- ; nik se noče udeistvovati v taki meri, ker je vedno špekulativen. Drugod so se države intenzivno posvetile reševanju stanovanjske krize. Kot primer naj nam služi Češkoslovaška, ki ga je rešila uprav častno. Zakon od 7. avgusta I. 1919, s katerim je bila uvedena razdelitev veleposestev v bližini mest na korist mest Češki parlament je rešil to in dal na pr. samo Pragi 4000 ha zemljišča, ki se Je parceliralo. S tem so bili dani pogoji za razširjenje mesta in zidavo hiš. Češkoslovaška je dala okrog 800 stavbnim zadrugam kredite za zidavo stanovanjskih tn družinskih hiš. Češkoslovaška je delala čisto logično- zidala je država, občina in zadruge in tako se Je smotreno reši! stanovanjski problem. Na energičen način se Je odpomoglo stanovanjski bedi tudi v Avstriji, v prvi vrsti na Dunaju. Stanovanjski ml-zeriji so prišli "s smotrenim delom s pomočjo države, obeta in zadrug ter posameznikov v okom tudi drugod: na Holandskem, v Belgiji, Nemčiji, Angliji, Franciji, Italiji ta drugod. Vse države so intenzivno delale na tem vprašanju, a pri nas? Sam minister za so-cijalno politiko dr. Simonovič je priznal pred kratkim v Ustih, da se je v naši državi storilo v tem pogledu doslej še zelo raalo. Statistika nam govori, da se v našem mestu ni zidalo v prvem letu po vojni skoro nič- v prihodnjem letu tudi zelo malo, nato nekaj več in šele z inicijativo mestne občine se je povzdignila gradbena delavnost. Skupno je v Ljubljani prirastka na stanovanjih 555 stanovanj, a jih je treba še 1206 sezidati. Dosti bolje ni v Zagrebu ali Beogradu, akoravno je tam na razpolago nebroj dragih stanovanj. S. 1. novembrom leta 1927 se ukine stanovanjska zakon in potem nastopi čas, ko bo gospodar lahko brez usmiljenja in brez odloga vrgel najemnika na ulico. Časa Imamo torej eno leto, da počnemo delad in kar moč hitro graditi nova stanovanja, da se tako izognemo strašni mizeriji. Odbor Zveze osrednjih zadrug ve, da je treba delati in samo delati. Od sedanjega parlamenta nI pričakovat! nikakih ublažitev preteče nevarnosti, ni pričakovat: opore. Treba je gledati za tem, da se državni uradi stisnejo in ne porabijo toliko prostorov kot doslej. Ze v tem pogledu je treba posnemati sosedne države. Občina je doslej pokazala največ umevanja za stanovanjske potrebe občanov, posebno v zadnjem času za časa treh g er en tov. Ml bi hoteli, da pri-čno zidati vse občine, ki naj podpro tudi privatno inicijativo. Mestne cbčine naj podpro zadruge, ker je to najcenejše in ie v 99tih slučajih vsaka gmotna podpora brez vsakega rizika. Drugod so pričeli zidati v času inflacije, v časih, ko so ljudje še na debelo razmetavali denar. Pri nas začenjamo nekam pu-zno, vendar je treba ugrizniti tudi v to kislo jabolko. Mestni komisar g. Mencinger je nastopil s predlogom obligacij. Računalo se je, da bi se dobilo preko leta do 15 milijonov dinarjev. Obligacije bi bile last na-baviteljev ta bi se obrestovale nekako po 3 odstotke Dvanajsta ura je bila ta nikdo naj si ne dela nobenih iluzij. Dr. S p i 11 e r-M u y s je nato pozval zbo-rovalce k debati. Debate, ki je bila dokaj živahna in je bilo izoešenih dokaj dobrih misli, so se udeležili gg. dr. Puc, Vencajz, tržiški župan Lončar, sodni svetnik dr. Gradnik, Frelih, Uratnik, dr. Lapajne, Ve-likonja, inž Šuklje, Tavčar, dr. Wdndi-scher, Mohorko in komisar Mencinger. V debati so najbolj držal1 predlogi, da država zida sama za svoje urade in da osvobodi davkov nove stanovanjske zgradbe. Obsojeno je bilo tudi karikiranje stavbnih zadrug in njihovega dela, kot se je pripetilo nedavno v nekem ljubljanskem listu. Resume debate je podal zopet g. Anton Kristan. Anketa je precej razčistila položaj. Vsi zborovalci so za predlog, da državni uradi omeje svoje privatne poslovne prostore. Od države se zahteva, da da vsaj tiste fonde za zidanje hiš, ki so na razpolago in denar naj se razdeli na pokrajine. Iz ust komisarja svetnika Mencingerja Je bilo čuti, da bo občina težko še več žrtvo- vala. Komisar je dobil celo ukaz od vlile instance, da naj pazi in da naj občina ne gre preko mere. Z veseljem pa bo občina šla zadrugam na roko, seveda takim, ki dajejo dovolj jamstva za kredite. Edina stvar, ki se je tekom debate odklanjala, je bila ona glede prisilnih obligacij. Iz tega se vidi, da ljudje pričakujejo čudežev. Govornik sam se je tekom svoje dolgoletne prakse prepričal, da s prostovoljnimi obligacijami ni moči ničesar doseči. Stvar gre le s silo in s smotrenim delom. Boji pa se onega dne, ko bodo hišni gospodarji svojevoljno razpolagali s svojimi hišami in stanovanji. Zato Zveza stavbnih zadrug priporoča prisilne obligacije, kajti le na ta način je mogoče doseči efekt. Eno izhaja iz vse ankete: Ako hočemo v Ljrbljani stanovanja, jih moramo graditi! Naš novi poslanik v Pragi Branko Lazarevic se pelje k nastopni avdijenci na Hradčane. Sokolski dom inula povoden j. _ ki ga je podrla m V Mojstrani, Foto F. Pavlin Povoden) v Mojstrani Foto F■ pavlin Žaga Cecilije Ambrožič, kjer je voda odnesla 4 vagone rezanega in 2 vagona okrogle* ga lesa. Ciklon na Vrhniki Šupa v opekarni bratov Josipa in Ruperta Jelovšek. ki .10 je vihar podrl in trešči! približno 70 ton težko streho na tla. Emil Zola Balkan film Pride! Kino Dvoi «JUTROx> št. 257. 5 Nedelja 7. XI. 1926 = Domače vesti * Opozorilo. Na 16. scrani današnjega lista smo danes začeli priobčevati novi roman «Papežinja Favsta». * Pogreb narodnih velikanov \ Beogradu. Danes se bo vršil v naši prestolnici pogreb narodnih velikanov, ki so v vojni dobi umrli v inozemstvu in katerih smrtni ostanki so bili prepeljani sedaj v domovino. Ob devetih bo parastos v saborni cerkvi, kjer bo opravil službo božjo patrijarh Dimitrije. Razen patrijarha bosta govorila še predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič ter zastopnik ministra ver, prosvetni minister Miša Triiunovič. Sprevoda se udeleže razen rodbin pokojnikov zastopniki kralja, vlade, narodne skupščine in diplomatičnega zbora, narodni poslanci, ministri, cerkveni dostojanstveniki vseli kontesij, generaliteta in admiraliteta, člani akademije znanosti, zastopniki kasacijc, glavne kontrole in ape-lacije. vseučiiiščni profesorji, višji uradniki, oficirji, zastopniki prosvetnih, kulturnih in nacionalnih institucij, meščanstvo in vojska. Ob grobu bo vrsta govorov, vojska pa bo oddala častno salvo iz pušk in topov * Osebne veti s pošte. V 4. skupino II kategorije so napredovali sledeči pripravniki: pri pošti Ljabljana 3 Angela Klenenčič in Josipina Urar.ič, pri pošti Kraniska gora Mara Kos, pri pošti Marenberk Pavel Zak, pri pošti Gornja Lendava Iva Kraje, pri pošti Gornji grad Marica Skoflek, pri pešti iljubljana 1 Angela Autrata, Krista Buria, Ana Gomišček, Mara Semen, Vida Trefalt, Franja Treven, Marija Trost in Ivana Vin-dišar, pri pošti Celic Mara Faganelli, pri pošti Žiri Leonija Lampič, pri pošti Stična Zofija Poljanec, pri pošti Domžale, Vida Ušeničnik, pri pošti Maribor 1 Jožica Gla-žar, pri pošti Sodražica Marija Levstik in pri pošti Maribor 2 Milan Reich ter Anton Sitar. * Z ljubljanske univerze. Rektorat ljubljanske univere razpisuje na tehnični fakal-teti mesto za asistenta pri stolici za rudarska merjenja s pravicami uradnika I. kategorije. Prosilec mora biti inženjer rudarske stroke. * Imenovanja v naši vojski. Imenovani so: Kapetan Josip Hudina za sodnega majorja; za poročnika v pehoti: Vladimir Sirnik in Fraa Rajt; v artiljeriji: Milan Prosen, Er-nest Peteriin, Anton Švajger, Slavko Par, Oton Cuš, Viktor Dobrič, Zvonimir Prikril, fraa Dinter, Aaoli Vesel in Peter Marašič; v konjenici: Stanislav Pire, Zdenko Strelec in Peter Šegula; v inženjeriji: Mladen Sr-nec, Marijan Mihelčič in Josip Gale; v žan-darmeriji: Gabrijel Zastavnik. Za podporočnika v pehoti je imenovan narednik Leopold Vodeb, za podporočnika v artilierijsko-teh-nični stroki pa narednik Ivan Klančar. Premeščeni so: konjeniški kapetan Rade Avšič k 8. konjeniškemu polku, konjeniški poročnik Miroslav Ncžrnan pa k 4. konjeniškemu polku; kapetan 1. razreda Fcrdo Gradišnik kot komandir k 7. eskadrili, kapetan 1. razr. Jože Zupančič pa kot komandir k 9. eskadrili zrakoplovne čete; poročnik Josip Hočevar k 15. četi kraljeve garde, poročnik Štefan Kos k 41. pehotnema polku, poročnik Josip Brence k 25. pehotnemu polku, poročnik Martin Rebolj k ljubljanskemu vojnemu okrožju in poročnik Štefan Srabotnik kot imendant h komandi Boke Kotorske. * Upokojeni so na lastno prošnjo radi bolezni z 31. oktobrom g. Ivan Bizjak, pis. rav natelj in Olga Krčmar, pis. oficijantinja, oba pri deželnem sodišču v Ljubljani, ter Ivan Ban, jetniški paznik pri okrožnem sodišču v Celju. * Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi vse člane na prihodnji tedenski seminar, ki bo v sredo, dne 10. novembra cb 17.30 na kirargičnem oddelka splošne bolnice. Predava g. primarij dr. Derganc: Operacija raka v zadnjem črevesu. Demonstracija. Na predavanje se posebno opozarjajo kolegi z dežele. Odbor prosi za točnost! Sprejeti slušatelji zagrebške višje pedagoške šole. Z odlokom ministra prosvete je bilo za šolsko leto 1925-27 sprejetih 10 slušateljev višje pedagoške šole, med temi iz Slovenije: Alfous Gorup, učitelj v Ormožu, in Drago Puher, učitelj v Ribnici na Pohorja. Oba sta dobila dopust za čas, dokler traja študij na višji pedagoški šoli. * Dom ljudske univerze v Beogradu. Danes otvarja svojo zimsko sezijo beograjska ljudska univerza, ki je ena najlepših in naj-zaslužcnejših prosvetnih institucij v državi. Javna predavanja na ljudski univerzi v Beogradu se vršijo vsak dan. Sodelujejo proie-sorji univerze, odlični strokovnjaki iz praktičnih poklicov, politiki itd. Poleg predavanj prirejuje ljudska univerza tudi razne kurze ter druge prireditve (koncerte itd) Vse to jc dostopno najširji publiki za malenkosten režijski prispevek. Predavanja se vršijo v raznih dvoranah. Letos pa je uprava kulturnega fonda, ki ga je ustanovil znani beograjski posestnik in političar Kolarac, sklenila, da zgradi za ljudsko univerzo poseben dom, v katerem se bodo nahajale dvorane za predavanja in druge prireditve, prostori za razne kurze ter kabineti za laboratorije itd. Poslopje se bo gradilo tako, da bo ljudska univerza že prihodnje leto pod lastno streho. * Zakon o dopolnitvah v zakonu o stanovanjih z dne 15. maja 1925. Pojasnil dr. Al. Gradnik, deželnosodni svetnik in predsednik stanovanjskega sodišča v Ljubljani. V Ljubljani 1926. Založila Tiskovna zadruga. Cena s poštnino vred Din 13.50. Dopolnilo k stanovanjskemu zakonu, ki ga je pretekli me- sec sklenila narodna skupščina je pravkar izdala Tiskovna zadruga z obširnimi pojasnili, ki jih je sestavil na podlagi razsodb raznih stanovanjskih sodišč dr. Al. Gradnik-Zakon se naroča Pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. * Konferenca za zaščito avtorskih pravic. V petek zvečer se je vršil v damskem salonu kavarne Emona v Ljubljani dobro obiskan sestanek književnikov, upodabljajočih umetnikov in glasbenikov. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. La-jovica, ki je podal splošno sliko o projektu zakona za zaščito avtorskih pravic. Zelo živahno je potekla tudi debata, v katero so mnogi posegli. Konierenca je trajala od 21. do 24. are * Smrtna kosa. V Borovnic; ie umrl dolgoletni tamkajšnji bivši župan in občinski odbornik, g. Ivan M a i a r o n. Pokojnik .ie bil izredno umen gospodar in vrl narodnjak. Posebno velike zasluge si je pridobil za borovniškega Sokola. — V Braslovčah je preminula včeraj v visoki starosti 90 let gospa Marija P a u e r, vdova trgovca in posestnika. Pogreb bo v pondeljek, S. t. m- ob 15. uri. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Umrla prva žena - zdravnica v Jugoslaviji. V Beogradu ie pretekli petek umrla prva žena - zdravnica dr. Draga Miloševič-Jccič, soproga Raše Miloševiča, bivšega ministra in upravnika državnih monopolov. Pokojnica je tašča ministra dr. Nineiča. Ustanovila je Materinsko udruženje, ki se ima v prvi vrsti njej zahvaliti za lep svoj napredek. * Rapallo. Povodom 6. obletnice Rapalla sc bodo vršile pod okriljem Jugoslovenske Matice razne spominske prireditve, da se tako vzbudi med našim narodom zanimanje za zasužnjene brate in sočustvovanje z njihovo nesrečno usodo. Te prireditve se otvorijo danes popoldne z nogometnimi tekmami za »Gosposvetski pokal«. Pričakujemo, da se naša publika v velikem številu odzove tej nacionalni športni manifestaciji, koje čisti dobiček je namenjen v narodno-obramibne svrhe. Tekme se bodo vršile na prostora SK Ilirije in pričnejo ob 14. uri. Pred tem in sicer od 13.30 dalje svira na prostoru godba dravske divizije. * Proslava 40 letnice kmetijske šole na Grmu se vsled splošno izražene želje preloži na nedeljo, dne 21. t. m. Spored proslave bo: ob S. zjutraj šolska maša, ob 9.10 sprejem gostov na novomeškem kolodvoru, ob 9.30 položitev venca na grob prvega ravnatelja šole g. R. Dolenca na novomeškem pokopališču, ob 10. dop. slavnostni govor na zavodu, od 11. do 13. ogled zavoda in njegovega gospodarstva, ob 13. skupen obed na zavodu Ravnateljstvo. linielegaitmji moderne Izvirne francoske pastflje VALDA proti prehlajenju, hrlpf, influend itd Prodajajo vse lekarne m drogerije mm plašče ter najboljše zimske sukn;e in raglane po prav nizkih cenah je dob;ti samo pri tvrdki Fran Lukič, Pred škofijo 19. * Petdesetletnica Zajčeve opere »Zrinj-ski« in Slovenci. Popularna Zajčeva opera »Nikola Šubic Zrinjski« je slavila 4. t. m. svojo 50 letnico. Zanimivo je, da so pri prvi predstavi te opere, peli J. Nolli Zrinj-skega ga Lesič Evo, Klotnik Salejmana, ga. Daiteš-Gerbičeva Jeleno in Fr. Gerbič Ja-raniča Izmed teh pevcev so bili Slovenci Nolli, Klotnik, gospa Daneš-Gerbičeva in Fr. Gerbič, izmed peterih, ki so imeli glavne vloge torej štirje. Kakor je razvidno, so bili že pred 50 leti Slovenci velika opora zagrebške opere. Izmed imenovanih pevcev ži vi še edina gospa Gerbičeva, ki bo gotovo vedela povedati razne zanimivosti o premi-jeri Zajčeve opere. * Cesta Dovje-Kranjska gora, ki jo je zad nja povodenj močno poškodovala, je popravljena in je zopet za promet otvorjena. * Razpisana službena mesta. Razpisana je slažba okrožnega zdravnika za zdravstve no okrožje Loka pri Zidanem mostu, nadalje službeno mesto okrajnega sanitetnega referenta v Radovljici. Prošnje naj se viože do 21. novembra pri velikem županu 'ljubljanske oblasti. V območju višjega deželnega sedišča v Ljubljani se oddasta dve mesti pisarniških pripravnikov s pravicami pripravnikov v 4. skupini III. kategorije, pri deželnem sodišču v Ljubljani pa mesto zvanični-ka-oficijanta. * Brzovlak Sarajevo - Dubrovnik se opusti. Železniška direkcija v Sarajevu je nasvetovala prometnemu ministrstvu, da se na progi Sarajevo - Dubrovnik opusti brzovlak- ki odhaja popoldne iz Sarajeva. Namesto brzovlaka naj bi se pustil v promet pospešen; poštni vlak, ki je mnogo cenejši, a vozi z isto brzino. * Znižana železniška vožnja za naše akademike. Prometni minister je odredil, da se dijakom - visokošolcem lahko izdajajo legitimacije, na podlagi katerih se smejo dvakrat na leto (toar in retoar) voziti na vseh državnih železnicah za polovično ceno. Te ugodnosti se lahko poslužijo vsi dijaki naših visokih šol brez razlike, ali so naši državljani ali pa inozemci. * Sušaški »Novi list« v Italiji prepovedan. Italijanske oblasti so prepovedale uvoz in razširjanje sušaškega »Novega lista« na Reki in v Italiji. Povod prepovedi je bil baje članek lista o proslavi osemletnice italijanske »zmage« ob Piavi. Most, ki veže Sušak z Reko, je v to svrho zastražen. * Nemški tečaj prosvetnega odseka DZ. Za oddelek A (začetnike) nemškega tečaja Prosvetnega odseka Delavske zbornice se bo vršil pouk v četrtek 11 novembra, za oddelek B v petek 12. novembra in za oddelek C v torek 9. novembra — vsi točno ob 7. zvečer. Zakasnelih prijav se ne upošteva, ker je preveliko število prijavljen-cev. Torej se ne sprejema več tudi novih udeležencev. Pouk se bo vršil celo zimo ob zgoraj določenih dnevih. Vsi učenci naj prinesejo prihodnjič s seboj zvezke in po 20 dmarjev šolnine. * Mikoljijevi p^ ^gači obsojeni. Sodni stol v Zagrebu je predvčerajšnjim razglasil razsodbo v procesu proti Juriju Korošcu, Dragomiru Škoriču m Mustafi Begiču ter jih spoznal za krive, da so tekom leta 1925. nagovorili znanega defravdanta Mikoljija, da je poštni čekovni zavod ogoljufal za 1,745.083 dinarjev ter bil zato obsojen na osem let ječe. Od prigoliufane svote jc Mi-kolji izročil obtožencem 662.000 dinarjev kot prispevek za »Rdečo pomoč* neodvisne delavske stranke Jugoslavije. Obtoženci so bili obsojeni vsak na tri leta ječe. Zagovornik je proti razsodbi vložil priziv in ničnostno pritožbo. * Sejem za živino se bo vršil due 18. novembra v Senožetih ob Savi (želez uska postaja Laze ali Kresnice). Ker so sejni v tem kraju letos novi in je že prvi, ki se ie vršil 20. maja, zelo dobro uspel, opozarjamo tem potom tudi na drugega vse živinorejce iz bližnje in daljne okolice. * Tečaj za šoferje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi dvamesečni teoretični brezplačni tečaj za šoferje in šoferske pripravnike. Predaval bo g. Stolfa, inženjer gradbene direkcije v Ljubljani. Tečaj se prične v torek 30. novembra in sicer se bo VTŠil tečaj tako, da ne bo kolidiral s tečajem za elektrotehnike. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo ustmeno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani Krekov trg 10.11. najkasneje do 27. nov. * Esperantisti! Vsi oni esperantisti. ki niso organizirani v kakem esperantskem društvu ali khrbu, se prosijo, da javijo svoj naslov klubu esperantistov v Ljubljani, Narodna kavarna, v svrho splošne statistike vseh esperantistov. 1435 * Švedski pisalni stroj »Halda« je povsod priljubljen radi lahkega in rahlega udarca tipk in mirnega in brezslišnega teka. Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo Ant. Rud. Legat & Co., Maribor Slovenska ulica 7, telefon 100. Zahtevajte brezplačno in brez obvezno razkazovanje švedskega pisalnega stroja »Halda«. Krajevni zastopniki se iščejo. 1438 * Moč osebnega vplivanja. Najmodernejši korespondenčni tečaj za sugestivno in hipnotično tehniko. Mnogo priznalnih pisem. Opozarjamo na današnji oglas »Veda in zna nos t.' Celje, Razlagova ulica 8. 1433 * Žolčno bolnim, zlateničarjem in bolebu-jočim na jetrih pospeši Franc Jožefova gren čica prebavo. Na klinikah so dognali, da je Franc Jožefova voda v tem slučaju posebno dobra, ako jo vzameš zjutraj na tešče zmešano z gorko vodo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ITO zobna pasta najboljša * Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah in v veliki izbiri pri Karlu Preloga Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica 4. * Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktara, Ljubljana, Tavčarjeva alica 7. * Trgovec, ki ne prodaja »PEKATET«. ni pravi trgovec, ker le z izbornim blagom pridobi odjemalce. * Najboljše čevlie »Karo« dobite v Maribora, Koroška cesta 19, od 1. oktobra tudi Aleksandrova cesta 23, v trgovini St. Černelič. # # 27 Iz Liiibliane u— O boju proti tuberkulozi bo predaval danes ob 10. dopoldne v kinu Matica zdravnik dr. Živko Lapajne. Govoru g. zdravnika bo sledil zanimiv trodeianski film. Dijaitvo, šolska mladina in tudi starši: Vsi na predavanje! u— Ljubljanska borza. Gospod Pavel Cvenkel je z včerajšnjim dnevom odložil mesto pooblaščenega borznega senzala pri ljubljanski borzi za blago in vrednote. u— Ljubljanska telefonska centrala. Poslopje ljubljanske glavne pošte bo za tridesetletni jubilej do malega vse prenovljeno Ta poštni jubilej bi bil vsekakor še najbolj proslavljen, da bi se še to leto otvorila avtomatična telefonska centrala. Žal, da kažejo vsa znamenja, da nova telefonska centrala še ne bo poslovala to leto, ker se je dobavni rok za male centrale proti ukrepu g. inž. Osane podaljšal za cele mesece. Odločilni krogi so dobavni rok prolongirali, češ, da bo na ta način dana priložnost domači industriji za napravo malih central. Vzrok da se je dobavni rok podaljšal, je pa čisto drugi. Saj je bilo že a priori jasno, da bodo male telefonske centrale dobavile r.e.nške tvrdke ker domačih takih podjetij sploh nimamo. Sedanja telefonska centrala že davno ni več kos svoji nalogi, kar čivkajo že vrabci na strehi in skrajni čas je, da se na vso moč pospeši otvoritev avtomatične telefonske centrale. u— Gostovanje opernega pevca Zupana v Zagrebu. Dne 2. t. m. je gostoval v Zagrebu v operi »Boris Godunov« naš operni pevec Drago Zupan. Nastopil je v vlogi vagabunda Varlaama. O njegovem nastopu piše včerajšnji »Obzor«: »Polfeg g. Zalevvskega smo spoznali še enega interesantnega gosta, mla DfšNES! OB: pol 12. uri ZASTONJ!! Scene iz jutršn ega dvajset dejanskega senza-ciionelnega fima »BUFFALO BILL" se predvaja danes ob pol 12. uri dopoldne v svrho posebne reklame zastonj. ELITNI KINO MATICA TRETJA ESKADRONA Izvrstna veseloigra, vršeča se v huzarskih krogih. — Zabavno življenje v mali garniziji. — Katastrofalen alarm Tretje eskadrone. — Bomba padi — V glavnih vlogah so sami izborni nemški igralci. Zelo posrečen je v igri to pot tudi cesar Franc Jožef. Cen nezvišane. — Predstave danes dopoldne ob pol 11.. popoldne ob 3.. pol 5, 6., pol 8. in 9. url Kino Ideal Bjxcuu3ixa3amDnmDn dega .jubljansksga buffo-basista g. Draga Zupana, ki se je po nedavnem vrlo uspelem gostovanju kot Don Bartolo predstavil tudi v vlogi potepuha Varlaama, torej zopet v eni izmed Lesičevili klasičnih partij. Tudi s to svojo kreacijo je g. Zupan dokazal, da je po vseh svojih sposobnostih poklican, da preje ali kasneje nadomesti nestorja med našimi pevci, priljubljenega in zaslužnega g. To-šo Lesiča. Ugoden, mehki glas, muzikalno okusno in tehnično izvedeno petje, zdrav, prirojeni humor, ki nikdar ne pretirava, nego se drži plemenitih mej decentnosti, vse to so svojstva, ki kažejo mladega simpatičnega pevca g. Zupana v najboljši luči in ga brezpogojno priporočajo.« u—- Spored klavirskega koncerta, ki ga priredi v pondeljek. dne 8. novembra ob 20. uri v Filharmonični dvorani pianist proi. Anton Trost 1.) Rameau: Sarabande, Rigau don, Tambourin. Vse tri skladbe je prosto priredil za koncert L. Godowsky 2.) Beetho ven: Sonata op. 109. 3) Mars: Preludij, De-bussy: Ples snežink in Umetalni ogenj, Al-beniz: h španske suite: Castilla. 4) Chopin: Balada op. 47, Chopin-Liszt: Poljske pesmi Moje radosti, Devojkina želja, Hulanka. 5.) Liszt: IX. ogrska rapsodija »Peštanski karneval«. Predprodaja za ta koncert v Matični knjigarni, cene običajne koncertne. 3001 u— Ljubljanska župa Jugoslov. pevačkega saveza. V nedeljo, dne 7. novembra dop. ob desetih odborova seja v Gla*b«ui Matici. Odborniki vsi! Tajnik. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V pondeljek zvečer ob četrt na osem skupna vaja. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna. Tajnik. u— Častni večer »Slavca« Ivanu Zamljenu Snoči se je zbrala vsa Slavčeva pevska dru Žida v salonu hotela Miklič, da skromno počasti 25 letnico članstva br. Ivana Zamljena, uglednega obrtnika ljubljanskega. Predsednik Slavca g. Hladnik je v kratkih besedah očrta! zasluge slavljenca kot društvenega člana, dolgoletnega odbornika in zastavonoše ter mu je izročil diplomo častnega članstva, ženski zbor pa je njegovi gospej soprogi poklonil šopek cvetk. V imenu ljublj. župe JPS m »Ljublj. Zvona« ie v iskrenih besedah čestital g. Zamlienu g. pevovodja Prelovec kažoč njegovo ljubezen do petja in društva. Večer je med petjem in zdravicamj ter godbo potekel nadvse animirano in prisrčno kot smo jih vajeni v pevskih družbah. u— Ženski mestni odbor Jadranske Straže proslavi narodni praznik dne 1. decembra s tem, da priredi v dramskem gledališču ob 3 uri popoldne otroško predstavo «Cvetna bajka» z godbo, pri kateri nastopi okoli 50 otrok. Predstavo pripravlja in aranžira članica odbora gdč. učiteljica Grošljeva s pomočjo g. režiserja Li-paha Ljubitelje otroških predstav opozarjamo že sedaj na tef prireditev. Slovite Trifolium HKerske esence v 24 različnih vrstah dobe se po Din 6'— komad hj7S-i Drogeriji Sanitas Celje, Liubtjana. Prešernova ulica 5 u— Cerkveni koncert na korist poplav-Ijencev se vrši na Viču pod okriljem Rdečega križa. Koncert priredi pevski zbor Marijinega Oznanjenja iz Ljubljane pod vodstvom g. P. Hugolina Sattnerja in ojačeti s pevc' Glasbene Matice. Vrši se jutri, v nedeljo, točno ob pol 6. zvečer v viški cerkvi. Vstopnice po 15, 10, 7 in 3 Din. u— Vič. Uprizoritev tragedije »Prababica« bo danes gotovo napolnila Sokolsko dvorano do zadnjega kotička. Delo je odrsko silno močno, zanimivo in vseskozi napeto in bo to brezdvoma ena najboljših predstav v sezoni. Krasna inscenacija in umetniške dekoracije bodo učinek vestno naštudiranega dela še povečale. Vsled cerkvenega koncerta se prične predstava šele ob 8.15. u— Promenadnl koncert muzike Dravske diviz. obl. se vrši v nedeljo 7. t m. ob 11 v »Zvezdi •. Dirigent višji kapelnik dr Jos. Cerin. Spored: 1. Nyolt: «Kapitan Rimek>; marš; 2. Brodil: »Iz Niša in okolice«; 3. Auber: «Neua iz Portici», uvertura; 4 Wagner: «Parsifai»; 5. Nevin: «Nar-cissus« romanca: 6. Jaki: »Čehoslovak in Jugosloven», siov. potpuri; 7. Warreu; «Pasadena». 8 štole: »Domovini jvest» — u— Razmere na pošti na Sv. Jakoba trgu. Pišejo nam: Včeraj je pošta na Sv. Jakoba trgu odklonila sprejem vseh poštnih pošiljk, čeprav so stranke že od 16.30 čakale na prevzem paketov. Prišlo ie namreč nekaj vojakov, ki so oddajali staro obleko, in ti so baje zastavili ves promet. Točno ob 18. uri je službujoči uradnik zaprl okence in so se morale stranke odstraniti. Nebroj paker tov raznih tvrdk so morali zopet voziti nazaj, da se jih morda kdo usmili vsaj v pondeljek. Pri nekoliko dobri volji bi bilo mogoče prevzeti vse pakete in bi bilo s tem prihranjeno strankam novo trudapolno delo in tudi upravičeno razburjenje. u— V obrambo časti. Poročajo nam, da je akademik Iskra, ki je bil včeraj predmet uvodnega članka nekega tukajšnjega lista, naročil odvetniku, naj vloži proti temu listu tožbo radi klevete. Obrekovalci bodo imeli priliko dokazati svoja sumničenja pred sod-nijo. Značilno je, da je bil ta članek objavljen na predvečer volitev v Svet slušateljev ljubljanske univerze. Njegov namen je prozoren: razbiti skupni nastop naprednih slušateljev pri teh volitvah. u— Francosko predavanje. V pondeljek, 8. novembra, ob 18. uri bo predaval v veliki dvorani ljubljanske univerze g. Georges Blondel, profesor politične ekonomije v Parizu na visoki šoli političnih ved in na Ecole des Hautes Etades, o temi »Rekonstrukcija Evrope« G Blondel je eden najodličnejših slavofilov v Franciji. Bavi se specijelno z onimi političnimi in ekonomskimi vprašanji k; se tičejo Srednje in Vzhodne Evrope. Opo zarjamo r.bčinstvo, naj ne zamudi prilike, ko bo govoril odlični učenjak o tako zanimivem predmetu. — Odbor francoskega instituta. u— Pevski društvi »Slavec« in »Ljublj. Zvon« meseca februarja n« cesti! Novi odbor Narodnega doma ie »Slavcu« in »Ljublj. Zvonu« sodno odpovedal prostore, ne da bi jima prtskrbel druge. Društvi primernih pro štorov ne boste mogli dobiti in bo njih obstoj ter redno delovanje ogroženo. u— V gostilni »Kolezija« danes in jutri sveže domače ietrne in krvave klobase. Toči se izbor en štajerski mošt in druga dobra štajerska vina. 1427 u_ Sveže medicinalno ribje oije dospelo Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana »Zvezda« (Kongresn trg 12). 1430 u_ Popravila orožja in montiranje daljnogledov Vam napravi najceneje in najvest-neiše puškar F. K KAISER, Ljubljana, Še-lenburgova ulica 6. 256 u— Tovariši pevci! V torek 9. t. m. ob pol 7. zvečer se vrši redna pevska vaja pevske sekcije Preporoda. Vsi in točno. — Odbor. 1426 Iz Maribora a— Poziv naročnikom »Jutra« v Studencih pri Mariboru. Naročniki našega Usta v Studencih se večkrat pritožujejo, da ne dobivajo »Jutra«, ki ga dobivajo po pošti, redno vsak dan, posebno neredno pa prihaja nedeljska številka. Radi tega je uprava našega lista v Mariboru sklenila, da uvede tudi za Studence. Gornje In Spodnje, dostavljanje lista po raznašalcih, kakor ie to upe-ljano za mesto. V Studencih ie mnogo naših naročnikov in mislimo, da bo vsakdo bolj zadovoljen, če bo dobival »Jutro« že dopoldne, kakor pa šele popoldne. Zlasti bodo nedeljske številke, ki prihajajo po pošti šele v pondeljek, že v nedeljo dopoldne vsakomur dostavljene na dom. Pozivamo zato vse naročnike iz Studenc, ki reflektiraio na to, da dobe list po raznašalcih, da se javijo v naši upravi v Barvarski ulici 1, Pripominjamo, da dostavljanje lista po raznašalcu ne stane nič ter da velja gornji apel za stare kakor tudi nove naročnfee. a— V znamenju Rdečega križa. Na današnjo nedeljo se vrše ves dan na športnih prostorih športne prireditve, katerih čisti dobiček je namenjen poplavljencem v Sloveniji. Protektorat je prevzel g. veliki župan dr. Pirkmajer. Prireditvam bo prisostvoval tudi mariborski škof. a— Češki tečaj priredi Jugoslov.-češko-slov. liga v Mariboru. Prijave sprejema g. Franjo Bureš, urar v Vetrinjski ulici, predsednik Češkega kluba. a— Knjige, leposlovne in znanstvene, kupuje po najvišjih cenah Ljudska knjižnica v Mariboru, Narodni dom. a— V Ljudski univerzi predava v pondeljek 8. t. m. B. Borko, v petek, dne 12.. t. m. pa primarij dr. Mirko Černič. a_ Nova industrija. Tovarnar Josip Reich v Melju ie prodal svoje objekte d- o. 343 Grajska vrata »Jugoslovenski tovarni za izdelovanje dr- Oetkerjevega praška d. z. o. z.« v Mariboru za 10.000 dolarjev, kar znese v naši valuti 565.000 Din. Koncert 317 železniškega salonskega orkestra .,Sloge" v nedeljo 7. novembra cd 20. — 24. ure V Smučarji ni in. D.lce in stroj se ureju ejo za bodočo sez jo. Da ne pozab te n« pristn-. Biaierjeve smuške čevlje Turist in lovci pa n* šptd alne ,goj-zercc' J. Brajar, Br«« št 1 cJUTRO® št. 25? 'S- Nedelja 7. XI. 1926 «1 zna pomagati. Ako mu je morda za petami orožnik skoči Tepina hitro v vežo kake gostilne in se spomni, da je dober kolesar. h kakor bi se zgod:i čudež, Lojze sedi kar naenkrat na tujem kolesu in Jo jadno ubere po toeii cesti in izgine čez hribe in doline Kadar pa je morda že dovolj utrujen in meni, da je nevarnosti ko-ncc, izstopi zopet pred gostilno, pokliče f.ter vina in se kmalu sprijazni z natakarico m druščino v costilni Pošali se na desno in levo. si izmisli lahek izgovor ter prične prodajati ukradeno kolo Ker Loj-se ni nikdar predrag, je kupčija kaj brzo sklenjena in Lojze ima zopet denar. Primeri se nato, da se vozi Tepina nekaj ča-ca tudi z železnico, dokler se ne izgubi sope t v kaki vasi in pride ponoči v posete v kako trgovino, gostilno aii tudi privatna stanovanja Tepina je prehodil in prevozil s kolesom že vso Gorenjsko, se klatil po vseh potih Srne Dolenjske, se smuka! po Notranjskem okrog italijanske meje in je dobro poznan tudi na Štajerskem. Tepina ie pravi tip delomržneža in lahk ^živca, ki jih ie toliko napravi! povojn' čas tudi iz preje pridnih fo poštenih ljudi. Vzrolc m Tjo«?av (Iz poplavljenih krajev.) Letošnja poplava v Polhovgrajskem, Poljanskem in Zirovskem pogorju je dala povod za vsemogoča razmotriva-sija in ugibanja o vzrokih, kj povzročajo v teh krajih že par let ponavljajoče se elementarne nezgode. Niso redke hipoteze in to celo od boljših ljudi, ki iscejo vzrokov tem elementarnim nezgodam v prevelikem sekanju gozdov v ondomih krajih. Tudi v nekaterih listih se je načelo to vprašanje. Eden izmed njih je vrgel to vprašanje zlobno v javnost celo politično-strankarskega stališča P-roti raznim večjim lesnim trgovcem, ki niso pristaši dotične stranke. In če se oglašamo o tej stvari tudi v li?ina. ie rfrjrivpa nomnč ne- znatna Na obeh 5nla'-< ponSnfp 5 nčoih moči pod vodstvom coso. imravifelia Sepaherja. r— Z e-lp^ali-kpfra odra. Danes ob 4 popoldne se uprizori v gledališki dvorani Na -rodneca doma žaloigra cPribabica« v režiji gosp Ueša ter se nonovi v torek, dne 9 no vembra oh 8 zvečer. r— Vepreviiln"«) voznika. Pred par dnevi bi skorai zahtevala voznikova nenrevidnost življenie s t TO ženice. Sredi vasi Dvor je naletel dvovprež"' tovorni voz !?esn Saiovca l*p'esoveme zamenjati z predva;an m iilrnom rQuo vadiš?" | Predstave danes ob: 3, '/:5, 6, >/28, '/<10. : ELITNI KINO MATICA najuglednejši kino v Ljubljani Tel m ? Prednaznanilo „DEVIŠKA SUZANA' — Lillian Harvey. | onstran granlc p— Vittorio Veneto. Zopet je bil narodm praznik v Italiji. Po eni strani se priporoča skrajna štedljivost, po drugi pa se zapravljajo milijoni za fašistovske proslave in narodne praz«ike. 4. novembra se spominjajo lialijani csiiaine 7"— "»> o-: Vrittoriu Venetu ... 28. oktobra 1918 .ie bila proklamirana neodvisnost češkoslovaške, 29. oktobra i 918 je bila proglašena neodvisnost kraljevine SHS . . . dne 4. novembra 1918 pa so Italijani. kakor kriči io na vse grlo. <-oobi1i na tla avstro ogrsko voi«ko pri Viftoriu Venetu in osvobodili avstriteke Slovane izpod tujčevega jarma» Italijani so si unali priče'i «o?enzivo> 5e'e potem, ko so videli, da ie avstrijska vojska v razkroju in ko so jim porimni češki lemionarji prinesl' iz Triden-ta zanesliivn poročila o oolož„aju v že bivši Avstrin. kakor je to pred mir leti obširno opisal mPapski fCorriere della Seras, ko ša ni bil fašistovski sevedot rVitiorio Veneto,, so r.ostavi'i v pravo luč že zdavnaj merodaj-pi francoski voi"š'-i d^stol^nstveniki. ali Italijani vpi;pio dalie. ker «magft> ra? ne moreio živeti Predrzni so taVo. da rabijo svoio namišliepo zrna g j celo pri svojih pogajanji'1 z .Tu gosi a viio. k— Iz Koroške. Deželni glavar Sami je posredoval pri vladi na Dunaju za razn9 kmetijske zadeve. Pomanjkanje denarja, lesna kupčija je zastala, treba varstva domačemu trgu, opustil naj bi se zadnji obrok dohodninskega davka in davka na blagovni promet, da bi si kmet nekoliko opomogel. Predvsem treba kredita po zmerni ceni. Dr. Seipel meni, da treba v prvi vrsti, pospešiti prodaio in ie obl;ubil v to svrbo takojšnje odredbe. Šumi je prinesel domov po!no obljub pa tudi iziavo dr. Kienb5cka. da se davki glasom zakona ne morejo odpusiiti. — V Št. Uiu je bil socijalen tečaj, na katerem sta govorila deželni poslanec Polianec in župnik Sokol. Razpravljalo se ie o številnih kmetijskih stvareh in nasvefovala odoomoč. Prišli 90 jugendbindlerii na tečaj in se nespodobno obnašali, motiti pa sicer niso mogli tečaja. ki je bi! dobro obiskan Šport Tekme za Gosposvetski pokal Danes ob 14. uri, igrišče SK Ilirije. V korist Jugoslovenske Matice odigrajo danes klubi Ilirija, Jadran, Hermcs in Sia« vija nogometni turnir za prehodni Gospo= svetski pokal, ustanovljen v ta namen po SK Iliriji Te tekme se bodo ponovile od« slej vsako leto, dokler si pokala ne pribori kak klub definitivno s tem, da zmaga tri leta zaporedoma ali petkrat v presledkih. Današnjim tekmam bodo prisostvovali tu* d. zastopniki raznih oblasti, v presledku med -.emifinalom in finalom je na progra« mu nagovor zastopnika Jugoslovenske Mas tiče na publiko in športnike Po možnosti se vrši med 13 30 in 14 uro ter v omenje* nem presledku promenadni koncert godbe Dravske divizije. Tekme »o bile izžrebap.e v sledečem res dosledu: ob 14. uri semifinalna tekma Her« mes : Slavija, ob 14.45 semifinalna tekma Ilirija : Jadran, ob 15.30 finale med zmago« valcema v semifinalnih tekmah. Vsaka tek« ma traia 45 minut, ob neodločnem izidu sle di podaljšek dvakrat 10 minut, nato po potrebi žreb. Tekmovanie jc organizirano na ta način, da more sodelovati na dan odločilnih te« kem pri tej sportno«r.acijonalni manifesta« ciji čim več klubov Tudi s strogo športne« ga stališča je razvrstitev odločilnih tekem tako pestra in nenavadna, da bo učinkovala izredno privlačno tudi na publiko in ji nudila velik športni užitek. Sodelujoči klu« bi so v prvenstvenih tekmah pokazali tako izravnano znanje, da se za nobeno dana« šnjih tekem ne more vnaprej predvideti zmagovalca Računa se lahko, da bodo vse tri tekme zanimive in napete V slučaju da bi v prvih popoldanskih urah nastopilo deževno vreme, se bo tek« movanje naibrže odgodilo za teden dni. Gosposvetski pokal (Službeno iz med« klubskega odbora). V smislu sklepa zadnje seje Mo dne 5. t m. se naprošajo klubi Ilirija. Jadran. Slavija in Hermes, da dolo« čijo k današnjim tekmam po 3 reditelje, ki naj se javijo točno ob 13.15 v garderobi ca športnem prostoru Rediteljske znake treba prinesti s seboj Reditelje, ki bi sc zakasnili, se bodo odklonili Vsak klub naj postavi tudi po enega stranskega sodnika. Juniorfi Ilirije in rezerva Krakova od« igrata danes ob 10 uri v slučaju ugodnega vremena na igrišču Ilirije prijateljsko tek« mo. Zbor nastavnikov JZSS ima važno se« jo v pondeljek, 8. t m. ob 20.30 v kavarni Emona. Službeno Iz LNP Danes, v nedelio, ob 20 seja upravnega odbora v Narodni kf wMmi — Tajnik L Gostilna in kavarna J. Mahnič, Novi Vodmat. Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure koncert. Danes in jutri pristne domače krvavice. Toči se na boljše vino. Za obilen obisk se priporoča. J. Mahnii. po D n 25"— dobite samo pri fiibinu Turku, Prešernova ul. 48 Tudi oni ki iščejo cenejše biago čeških tovarn si nabavijo istega pri Oblačilnici za Slovenijo, Liubl ana. Svetovno znana ier najuspešnejša je le fT1 v » te važnega pomena, zato # nmnosla o le to številko in pri žrebanin seveda ne 1 ridejo v pošte« Številke so tiaicphene le na deseitniii čokoladah, to so mlečna, moka, delikat in leš-nikova, najboljše, naj'trpažnejš& fcoto najcenejša * a— Plinovod pod popravljeeno Vetrinjsko ulico. Prejeli smo: V Vetrinjski ulici je počila pred nekaj dnevi plinska cev glavnega plinovoda, kar je povzročilo uhajanje plina po zemeljskih plasteh pod tlakom te ulice v večji razdalji. Vsled neprodornosti novega tlaka se je razširil plin skozi staro zidovje prednjega dela hiše št. 5. in od tam naprej po zidnih odprtinah v dve sobi I. nadstropja. Stanovalcem teh sob je postalo radi tega slabo in so se morali na odredbo mestnega fizikata začasno Izseliti. Mestna plinarna je takoj ukrenila vse potrebno, da se'nadaljno uhajanje plina prepreči in je cev na enem atestu ulice že popravljena, medtem ko so nadaljne preiskave in popravila plinovoda še v izvršitvi. a— Mestna Orjuna Maribor priredi v soboto ob 20. uri v restavraciji »Union« Ca-fova ul. Martinov večer s tradicijonelno Martinovo gosko. Vstop prost. Odbor. 1437 a— Otvoritev nmetnostne razstave. Danes v nedeljo, se otvori v veliki kazinski dvorani umetnostna razstava petih mariborskih umetnikov. Svoja dela bodo razstavili gg.: Cotič, Kos, Pirnat, Mežan in Žagar, vsi Mariborčanom že dobro poznani umetniki. Občinstvo opozarjamo na to zanimivo razstavo. Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče v Celju. Danes v nedeljo, dne 7. t. m. bo predaval ob 11. uri v meščanski šoli o »Panevropi« in panev-ropskem kongresu na Dunaju g. Friderik Go lob, urednik lista »Marburger Zeitung«. Občinstvo se opozarja na to zanimivo predavanje. Vstop je dovoljen tudi nečlanom. e— Nove tržne cene. S 1. novembrom je mestno tržno nadzorstvo v Celju določilo za živila nove cene, ki se gibljejo po večini v dosedanjem okviru. e— Finalna prvenstvena tekma me<3 SK Celje in Atletiki, ki je bila radi poplave igrišč že dvakrat preložena, se bo vršila danes, 7. t. m. na Glaziji ob vsakem vremenu. Začetek ob 15. uri. Iz Trbovelj t— Konzorcij Invalidskega doma v Trs bovljah sklicuje za danes ob 7. zvečer sejo v Sokolskcm domu. t— Udruženje vojnih invalidov iz Ljub« Ijane namerava priredit; 21. t. m. v hrastni« škem Narodnem domu predstavo v korist vojnih žrtev. t— Ustanovni občni zbor Narodne stroa kovne zveze se b-» vršil danes popoldne v Trbovljah. t— Preklicana radi umobolnosti. Radi umobolnosti jc preklicana z odlokom okraj nega sodišča v Laškem Antonija Novak, Loke 378 in za oskrbnika postavi jen njen mož Jožef Novak. t— Trikrat poskušal ubežati. Pri Birtiču v Hrastniku je bil aretiran iz ozirov javne varnosti 251ctni Martin Bočko, rudar po poklicu. Potoma jc skušal trikrat ubežati, vendar sc mu je beg vsakokrat ponesrečil. t— Proračun krajnega šolskeg3 sveta. Krajni šolski svet v Trbovljah je izdelal proračun za šolsko leto 1926«27. Izmed po« stavk navajamo za deško šolo v Trbovljah 111.500 Din. za dekliško šolo v Trbovljah 127.900 Din, za deško šolo na Vodah 84.000 Din, za dekliško šolo na Vodah 91.600 Din, Sv. Katarina 24.250 Din, meščanska šola 30.000 Din; skupaj 469.250 Din. Letošnji proračun jc znatno manjši v primeri z lan« skim. Vzrok je iskati v tem, da so vsi učenci preskrbljeni s predpisanimi knjiga« mi, katere so nabavili po preobratu za ve« like vsote. Vse to je krajni šolski svet upo» Program Kino Seka! v Trbovljah. v soboto ti. in nedeljo 7. novembra 1926 ljubica 6 dejani strasti, liubezni. sijaia in razkošja ? ? Ljubavno ? ? Pikantni ? ? Zabavno ? ? Godba umetniški užitek. Prihodnji programi monumentalni film S i S I R U A. Sila 74 Kino Sokol Trbovlje« števal, vedoč, da se mora ščititi tudi dav« koplačevalce. Nekateri se spodtikajo nad tem, da ne dela krajni šolski svet nobenih razlik glede razdeljevanja učnih potrebščin. Toda pri nas je toliko revščine, da ni mo« goče ugotoviti, kje se začne in kje neha. Delavski otroci tvorijo 95 odst. vseh šolo« obveznih otrok. Pri sedanji gospodarski krizi je čisto razumljivo, da stariši ne mo» rejo nabaviti potrebnih šolskih potrebščin z lastnimi sredstvu Iz Prekmurja Slab dovtip. Nedeljski »Slovenec*, je p i« sal, da namerava neki navdušen SDS«ar v Murski Soboti prestopiti v radikalno stran« ko. Slab dovtip! Dober dovtip bi bil, ako bi »Slovenec« pisal, da gre doti čn i k med klerikalce, to se pa ne dogaja, ampak na» robe. Sicer pa je nekdo, kakor izvemo, «Slovenčevega» dopisnika s to raco pošteno potegnil. Privoščimo to veselje klerikalcem. Ijo: Sedanje milo vreme bo trajalo dalje. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Razni lahki vetrovi, nebo spremenljivo, ne« koliko dežja, temperatura od 14 do 17 sto« pinj, morje mirno. Gospodarstvo Tedenski borzni pregled Zasebne vrednote brei posebnih sprememb. — Živahen promet z državnimi vrednotami; Vojna škoda po krepkem porastu neznatno slabša. — Dinar brez znatnejših sprememb. — Krepak skok francoskega franka. — Lira mirnejša. Zagreb, 6. novembra. Na tržišču bančnih in industrijskih vrednot vea teden ni bilo pomembnejših tečajnih 6prememb. Trgovina je bila omejena kakor vedno na ene in iste vrednote. Od državnih vrednot se je nahajala Vojna škoda dalje v središču borznega trgovanja in se je držala ves teden na prilično nespremenjenem nivoju; le proti koncu tedna je neznatno oslabela. Dotok blaga v Vojni škodi na tržišču je bil precejšen in se je mnogo teh vrednot prodalo, zlasti s strani male špekulacije, ki hoče izkoristiti visoki tečaj. Ta teden se je pogosto dogajalo, da je bila Vojna škoda v Zagrebu cenejša kakor v Beogradu. Zanimanje za Vojno škodo je bilo stalno znatno, samo da krog kupcev ni velik. Termini so kupovali in iskali v manjši meri kakor promptno blaco. Kar se tiče rentabilnosti, ima Vojna Skoda izglede na nadaljnji porast. Agrarne in investicijsko so zabeležili isto-tako znaten promet na povišanih tečajih. Na deviznem tržišču je bilo ta teden nekoliko manj blaga. Zlasti proti koncu tedna je morala Narodna banka močneje intervenirati. Najbolj se je občutilo pomanjkanje blaga v devizah na Švico, Dunaj in Prago. Ker Narodna banka ni zadostno intervenirala v blagu pa Nevv York, ee je tečaj čeku Nevv York precej dvignil. Vse devize so se ta teden nekoliko okrepile. Le Švica je ostala nespremenjena in Italija je valovala, kakor se je gibala njena mednarodna vrednost. V splošnem lira ta teden ni bila preveč nemirna, dočim je francoski frank v Curihu zabeležil krepak porast. Ta teden se je začelo trgovati z novo belgijsko edinko belgo, ki ima vrednost 5 papirnatih belgijskih frankov. Dnevni devizni promet na zagrebški borzi je znašal 7—9 milijonov dinarjev. V današnjem svobodnem prometu se v devizah zjutraj ni nič poslovalo. Tečaji deviz so bili nespremenjeni razen Italiiein Pariz i, ki sta mednarodno popustila. Italija se je ponujala po 243, Pariz pa po 188. Vome škode, promptne, je bilo malo na tržišču. Zaključevala se je po 335. na kateri višini je ostal denar. Terminskega blaga je več na razpolago. Obrtna ba^H kraljevine SHS Ustanovitev tega denarnem* zavoda bo ogromnega pomena ta obrtništvo, kateremu bo zavod omogočal cenene kredite. Osnovna glavnica Obrtne bnnke SHS je določena na 75 milijonov dinarjev in Je razdeljena na 375 000 delnic po 2 5.75, «1» 5.25, kaša 6-7, jeŠprenj 6—8, tur-Sčični zdrob 4—5, pšenični G.50, turščična moka 3.50—4, ajdova 8—9 Din kg. Krma: seno 75—100, slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava in drugo: endivija 5—7, pozno zelje 1.50—2, rdeče 5, ohrovt 2—3, karfijola 12 do 15, kolerabe 4—5, špinača 10—12, paradižniki 10—12, čebula 2—3, česen 7—10, krompir 1.50 Din kg. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil zarali lepega vremena zelo dobiro založen in obiskan. Cene zelju so nekoliko padle. Krme je bilo precej, vendar cene stalne. Slaninarji so pripeljali 57 voz s 159 zaklanimi svinjami, ki so jih prodajali na drobno po 10.50—27 Din, na debelo po komadih pa po 14—17 Din kg. Krompirja je bilo na trgu 42 voz po ceni 1.50—2 Din kg, zelja pa 46 voz po 0.50—0.75 Din. Ostale cene: Meso in mast: goveje me30 9—18, telečje 10—19, salo 22—24, slanina sveža 18—22, prekajena 24—30, mašit 20—30, ovčje meso 8—12, kranjske klobase 35—40 Din kg. Perutnina: kokoši 40—45. piščanci 1250—35, race 30—40. gosi 80—90. purani 55—90 Din komad. Zelenjava in podobno: česen 9—16. čebula 2—3, kislo zelje 3—3.50. kisla repa 2—2.50, paradižniki 3—4 Din kg karfijola 1—8. ohrovt 1—2, endiviia 1—2 Din komad. Sadje: jabolka 3—6. hruške 4 do 10 Din kg, kostanj 2—2.25 Din liter. Mlečni proizvodi: mleko 2-2.50, smetana 11—14 Din liter, maslo sirovo 38—40, čajno 55—65, kuhano 50 Din kg. Jajca: 1.75—2 Din komad. Med (strd): 25—30 Din kg. Kmetje so pripeljali včeraj na trg 16 voz sena, 3 voze otave in 4 voze slame. Cene: seno 75—95, otava 80—90, slama 45—50 Din za 100 kg. Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (5. t. m.). V soglasju z nadaljnjo okrepitvijo na budimpeštanskem terminskem tržišču ia s prijaznejšim razpoloženjem na prekomor-skih borzah je bilo tudi dunajsko tržišče v pšenici in rži prijaznejše. Vendar kupcev ni bilo mnogo. Uradno notirajo v šilingih vključno blagovnoprcmetni davek brez carine za 100 kg: pšenica: domača 40.50 do 41.50, madžarska Tisa, 79/80 kg, 46—47; rž: 30.25—33.50; turščica: sušena 26.75 do 27.25; oves: domači 26—26.50. Novosadska blagovna borza (6. t. m.). Pšenica: baška, 75 kg, 2 5 vagonov 287.50—290; baška, 77/78 kg, 2 1 vason 291. Rž: banatska, 1 vagon 210. Turščica: sremska, april - maj, Indjija. 165: sremska, sušena, Indjija, 3 vagoni 159—160; baška, stara, Senta, 1 vagon ISO; banatsk3, nova, 2 vagona 130. Moka: baška, «0», 1 vagon 460; baška, <2:-, 1 vagon 410; baška, <6>, 2 vagona 290 Otrobi: sremski, v ju-tastih vrečah, 1 vagon 110; baški, v jutastih vrečah, 4 vagoni 110. Tendenca nespremenjena. = Povečanje obtoka noTČanic v zadnjem tednu oktobra t. 1. Po izkazu Narodne banke SHS od 31. oktobra 1.1. se je v zadnjem oktobrskem tednu povečal obtok novčanic za 149.5 milijona na 5919.5 milijona dinarjev. Kovinska podloga se je v istem času dvignila za 6.9 milijona na 456.1 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Narasla so tudi posojila, in sicer za 8.7 milijona na 1514 milijona dinarjev. = Izvoz premoga in pomanjkanje vagonov. Kakor poročajo, je prometno ministrstvo odredilo, da se stavi večje število vagonov na razpolago za izvoz premoga v Italijo. Pri tem pride v prvi vrsti v poštev trboveljski premogovnik, ki lahko v polni meri izkoristi ugoden položaj, ker Italija ne more do-biti premoja iz Anglije zaradi tamkajšnje rudarske stavke. K temu pristavlja beograjski cTrgovinski Glasnik>, da se dajejo vagoni na razpolago, čeprav so naše železnice v tem času prilično obremenjene zaradi jesenske izvozne sezone. Omenjeni list pripominja še naslednje: tLjubl lansko se pritožuje, da italijanska železniška oblastva zadržujejo na meii naše transporte in da so zaradi tega vse naše postaje natrpane z na-tovorjenimi vaconi. ki se ne morejo pošiljati dalie.> Da bi bila notica točnejša, bi moral »Trgovinski Glasnik, navesti celo našo notico, ki pravi, da so naše proge v Sloveniji preobremenjene le zaradi inozemskega tranzita, ne pa mogoče zaradi živahnega domačega izvoza. Domači izvoz ne dobi vagonov, zato pa v tem večji meri uporabljajo naše železnice inozemci. ki izkoriščajo naše že katastrofalno pomanjkanje vagonov. = Skupina Blair ponu'a novo posojilo. Beograjska poroča, da je ameriška bančna skupina Blair ponudila naši državi novo posojilo v znesku 40 milijonov dolarjev. = Konfcrenra o novih železniških progah. Iz Beograda poročajo, da 6e bo 16. t. m. vršila v prometnem ministrstvu velika železniška konferenca, na katero so povabljeni zastopniki gospodarskih, vojaških in drugih zainteresiranih krogov. Prometni minister želi zaslišati omenjene zastopnike v vprašanju splošnega načrta železniških prog v naši državi, preden se začnejo graditi važne železniške proge. Vprašanje naše bodoče železniške mreže je važen gospodarski problem, od katerega je v veliki meri odvisen razvoj Zahvala Usojam si tem potom izreči g. vlad. svet« niku Mencingerju, g. načelniku požarne brambe Josipu Turku, trnovskim in kra» kovskim fantom in možem ter policiji svo« jo najtoplejšo zahvalo za njihovo pomoč in požrtvovalnost povodom požara mojega gospodarskega poslopja v Trnovem, Cer« kvena ulica 1, dne 30. oktobra. Ljubljana, 6. novembra 1926 1439 FRANJO TRTNIK našega gospodarstva. Sklepi konference bodo tvorili podlago za predlog, katerega namerava prometni minister predložiti vladi in Narodni skupščini. = Izredni občni zbor ima , d. d. t Ljubljani v lastnih prostorih v Ljubljani 19. t. m. ob 15. Na dnevnem redu so med drugim volitve 7 članov upravnega in 3 članov nadzorstvenega sveta. = Obtok noTČanic v Avstriji se je v zadnjem tednu oktobra t. 1. povečal za 97 milijonov na 890 milijonov šilingov. Kritveno razmerje se je poslabšalo od 5S.3 na 58.2 odstotka. 6. novembra. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4775 do 12.5175, Berlin 168.25—16875, Bukarešta 3.8450—3.8650. London 34.34—34.4-1, Milan 30.23—30.33, Nevv York 708.15—710.65, Pariz 23.47—23.57. P rasa 20.98—21.06, Sofiia 5.1075—5.1475. Varšava 78.15—78.65, Curih 136.45—13655: valute: dinarji 12.4S do 12.54, dolarji 706.50—710.50. CURIH Beosrnd 9.14. Berlin 123.325, New York 518.875, London 25.1525, Pariz 17.25, Milan 22.20, Praga 15.375, Budimpešta 0.007270, Bukarešta 2.80, Sofija 3.74. Dunaj 73.15. Deviza Beosrrad na ostalih borzah: v Berlinu 7.405. v Londonu (popoldne) 275. TRST. Devize: Beograd 41.25—42.25, Dunaj 325—340, Prasra 69—70. Pariz 76.50 do 77.50, London 112.25—118.25, Nevv York 23.25—2350. Curih 445—455. Budimpešta 0.0320—0.0335, Bukarešta 12.50—13.50; valute: dinarji 41—42.25, dolarji 23—23.40. 20 zlatih frankov 93—98, zlata lira 450.55. Jadran tov. kei. izdelkn l93ii imn Ljubljana-Heste — priporoča ,HUBERTU! • MAST* prirejeno špecijelno za lovsko in turistovsko obutev, ki napravi čevlje mehke in nepremočljivc. Zahtevajte jo v trgovinah. ns70 a Pozor t PozorI Ugodna prilika Radi prevzetia drugega podjetja prodam moje dobro organizirano in upeljano manjše mlekarstvo v Zagrebu pod ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe takoj pod: .Dobra ezistenca* na PnblicJ as d d., Zagreb, Gunduliče.a U. enier z večletno prakso v projektiranji in kalkuliranju električnih naprav išče odgovarjajoče službe. — PonuJbe pod »Solidnost 6" na ogl. odd. »Jutra". 11605 a 2.000 Din nagrade tistemu, ki mi takoj ah za preskrbi mesec februar !epo> komfortno stanovanje 4-5 sob. Najemnina postranska stvar Najamem tudi vilo a'i kaj stičnega Ponudbe na poštni predal 39. Ul m O S O Puške, pištole bezdimna municija originalna, ča-huri, pištolska municija Generalno zastopstvo i tvorničko skladalište PIRA O. D., Zagreb Račkogs ul. 7'd. mnarmmaiminraEam Hipnotizem- sugestije Korespondenčni tečai za sugestivno in hipnot čno tehniko v 10 pismih. Uspeh zajamčen. Prvo pismo na ogled. .Veda in znanost' dopisna šola, Celje, Kazlagova ulica 8. iH4/ hodu Jfajmo3grn*jse gramofone gramofonske plošče (šla-gerje) v veliki izbiri, po same ne dele in ves pribor se dobi najboljše in najcene e pri Em Fisther, Zagreb SudnKka ul. 3., Jurlšičeva 6- Ilustrovanl katalog in popis p'o'č zastoni Modn> salon z klobuk L lini LJUBLJANA Sv. Petra c. 2? ooleg hotela Tratnik priporoča svojo bogatt zalogo filc in baržunastih klobukov □o najnižjih cenar 'opravila Soatri oblike ">' '-'Tekroiei. ■ r" Ing. IVAN BARTL ZINKA BARTL roj. FLES-BOŠKOVIČ poročena LJUBLJANA ŠKOFJA LOKA L. 6. novembra 1S26. -J je, če po smoking frak modni gilet modne hlače črno suknjo delavsko obleko nedeljsko obleko ^ kupite sukn© T* v veletrgovini l. Grohelnik, uubifna Mestni trg. Na drobno! Na debelo! Uvaža v velikih množinah sukno v vseh cenah in kvalitetah. Zadnie novosti blaga za damske plaiie in kostume. Fr. Ž.: Kape Kleveta je j ako gnusen greh, prvič, kar se tiče neumrjoče duše, drugič pa tudi, kar se tiče profesorjev, ker ni domača beseda nego pravoslavna. In sploh ni kleveta priporočljiva niko* mur in nikakor ne, kajti te kleveta lahko navskriž spravi z ričetom, ki ni stopil vanj prekajen svinjski parkelj niti ne z mezincem nego dehti le po paragrafih — paragrafi niso dobra jed! Zato rajši nisem tak in nikoli ne re* čem, da bi o kom kaj rekel. Nego rajši rečem, da ne rečem. Če rečem, da ne rečem, to ni kleveta. Če bi rekel n. pr. da jo je Beograd polomit bi se Beograd lahko čutil užaljenega in bi šel in me izročil brid* kim odvetnikom, da me tožijo po ri* četu in paragrafih. Če pa rečem, da ne rečem, da jo je Beograd polomil — kaj mi morejo Beograd in odvetniki in ričet in paragrafi? Nič mi ne morejo! Ali pa. če koga pohvalim, mi takisto nič ne more. Hvaliti ni kleveta. N. pr. če pohvalim tistega gospoda v geogradu. ki si je izmislil reč s kapa* mi: vsi srednješolci da bodo morali nositi enake kane! Mene ta misel ve» seli in jo pohvalim. Jaz jo pohvalim > — kdo in kaj more? Vredna se mi zdi pohvale. — Kakor je pohvale vre* den tudi tisti gospod, ki se mu je po mnogoletnem tiudapolnem prizadeva« nju posrečilo in je slednjič spravil v zakoniti okvir uporabo kave in šminke po državnih pisarnah. Tikih gospodov se ne da prehvaliti. Velika jim gre zasluga, če ne za drugo, že zato. ker so previdni in se pečajo samo s stvarmi, ki jih razumejo: ta gospod je veščak šminki in kavi, ta je veščak kapam — dobro, vsak uredi svoje, pa bo volk sit in Bosna mirna! Nezaslišane nesreče bi pa lahko na* stale, če gospoda ne bi bila taka in bi se lotila stvari, ' ' jih ne razumeta. So n. pr. stvari, ki jih. če nisi vajen, še izgovoriš težko. n. pr. tarifna politika in industrijski eksperti in pedagoški problemi in profesijonalni poduk in kalkulacija in špekulacija in ekspro* priacija. Če bi se lotila omenjena dva gospo« da teh in takih stvari, kako lahko bi se primerilo in bi jima kaj padlo iz rok in se pctrlo ali pa bi se vnelo ali spro» žilo ali razpočilo in kogar koli ali kar koli pognalo v zrak! Bog nas varuj! In bi bilo nemara narbolje, da se take ne® varne stvari zaklenejo in da se nikdo ne pusti blizu, zlasti ne otroci in drugi govor: Prašni kolobar, ki je vzrok in razlog za svetlobo zverinskega kroga, ni obroč zemlje, temveč mora biti velikanski prstan okoli solnca, razprostirajoč se po premikališču zvezde pre-mičnice. J. Gr. Cvetice in vreme Povsod in vselej je verovalo ljudstvo, da je tesna zveza med določenim stanjem raznih rastlin in bližnjim meteorološkim položajem. Valjavec je poznal narodne vere in vraže; kdor ima njegove poezije pri roki, naj si prečita pesnitev ^Znamenja dežja», pa se bo poučil. Tudi znanstveniki se bavijo s tem vprašanjem. J. Rouck ga raziskuje v članku «Prevision empirique du temps» (Science moderne) ter ugotavlja, da slonijo napovedi o prihodnjem vremenu na higrometričnih spremembah. Angleški vremenoslovec N. L. Silvester (Science Pr-ogress) je s poskusi proučeval vsakovrstne rastline, ki imajo količkaj meteoroškega slovesa. Omejil se je skoro po večini na odpiranje in zapiranje cvetov, ki se smatra čestokrat za simptomatično. Dognal je samo to, da obstoji sorazmerje med fizičnim stanjem zraka ali talno površino v trenutku opazovanja. Vzel si je močvirski pljučnik, rdeči kuroslep (kozje zdravje ali kurjo črešnjico), ptičji in modrocvet-ni kuroslep, marjetico, regrat in kalen-dulo. Pri posameznih (marjetka) je našel soodnosnost s toplino zemeljskega površja. Razen tega se javlja nad neko kritično temperaturo še vpliv sorazmerne vlage: cvetovi se sklenejo, čim je vlažnost dosegla izvestno stopnjo, ki se ravna po vrstah cvetlic. Zatvajanje cvetov potemtakem napoveduje do neke meje dež, ker je tega pričakovati, brž ko je ovzdušje močno nasičeno z mokroto. Vlagomer bi seveda opravil isto nalogo prav tako dobro. Zgled, ki ga daje angleški meteorolog. je posnemanja vreden. Naravoslov- Admiral earl Beatty, prvi lord angleške admirali tete, o čegar de* misiji smo včeraj poročali. Mussolini jezdi neposredno pred atentatom po bo» lognskib ulicah. Dva slikovita n.os..ova v Italiji zgoraj: most eez Nervo pri Narni, severno Rima; spodaj: Ponte Veechio v Firenzi ci, nastanjeni na kmetih, naj bi delali poskuse ali bolje rečeno, točna in nepretrgana opazovanja po naznačeni metodi, to se pravi, zaznamovali ter-mometrično stanje tal in ozračja in tudi higrometrično stanje danega trenutka, hkrati pa sledečo meteorološko izpre-membo. Amundsenova ekspedicija okradena Iz Kodanja javljajo, da je bila Amundsenova ekspedicija v Ameriki nesramno okradena. Tatovi so izpraznili 200 zabojev, v katerih se je nahajala imovina ekspedicije. Teh 200 zabojev je namreč bilo nedavno odposlanih iz Amerike preko morja na Norveško. Ko je pošiljka zdaj dospela v Kodanj in so zaboje odprli, so v njih našli večinoma le slamo, papir in različen obtežilni balast. Izginil Pa ie poleg dragocenih instrumentov ves znanstveni materijal o vožnji ekspedicije preko polarnega območja. Kodanjske oblasti ne dvomijo, da je tatvina bila izvršena na ameriških tleh, četudi se zaenkrat ne da razvozljati uganka, kako se je to sploh moglo izvršiti, ker se je opremljenje zabojev in otvoritev izvršila pod najstrožjo kontrolo. Diplomat, ki tihotapi kavijar Bivši ruski diplomat, legacijskj svetnik Ječinski je prišel te dni v roke berlinske policije. Aretiranec je živel že več let v Berlinu in ga je slednjič policija osumila zavoljo njegovih ponovnih potovanj čez nemško mejo. Organi, ki so ga imeli pod nadzorstvom, so večkrat opazili, da je vedno po njegovem povratku v Nemčijo prišel v promet kavijar, ki seveda ni bil ocarinjen. Carinske oblasti pa ga tudi niso mogle nikoli zaslediti in flagranti. Slednjič so uredili stvar tako, da je carina poslala v hotel, kjer je on navadno prenočeval, dva uradnika. Ta dva sta izvohala, da prihaja prtljaga običajno za njim in sta našla, ko sta odprla kovčege, v njih okrog 50 kg kavijarja. Toliko množino te carini podvržene de-likatese je prinesel Ječinski vsakokrat seboj. V Berlinu ga je oddajal trgovcem in je zaslužil s tem tihotapstvom ogromne denarje. V Seraingu, malem belgijskem mestecu, se je priroman Italijan oženil z živahnim dekletom. Pa ni poteklo par tednov, ko si je mlada ženka izbrala za ljubčka drugega ter pobegnila z njim nevesekam. Prvi mož, Italijan, se je tolažil, kakor se je vedel in znal. Potekli sta dve leti, ko ga je sodnik nenadno citiral pred se: — Vi, gospod, ste svoje dete kaznivo zanemarjali in plačate 500 frankov kazni! — Kako? pravi Italijan. Jaz da imam otroka? Da sem ga zanemarjal? Lepa reč! — Stvar je ta. pojasni sodnik, otroka imate, četudi niste oče. Rodila pa ga je Vaša zakonska žena in zatorej pripada njej in tudi Vam! Tako določa zakon. In ker se za otroka niste brigali, plačate globo. Prihodnjič Vas zadene dvojna kazen . . . — Bog se me usmili! je zajavkal Italijan. ki je belgijskega sodnika le pol razumel. Menda prihodnjič ne bodo — dvojčki?! Katedrala v Strasbourgu E neprevidni ljudje. Gospodje pa naj se ečajo s kapami in črno kavo in šmin* o in drugo tako robo, ki so ji kos! Kape so prav dobra misel in bodo gospodu zanje hvaležni oni, ki kape iz« delujejo. In ne rečem, da srednješolci ne, kaj* ti se jih bo vsaj po kapah spoznalo, da so srednješolci, in če ne bo uspelo, da bodo imeli kaj v glavi, imeli bodo vsaj na glavi. In ne rečem, da bodo izginile vse hibe, čim bo na glavi kapa, in mi* slim. da bo kapa najuspešnejše sred* stvo zoper «cveke», oziroma ačike» ali Priporoča veliko zalogo iOKavic, nogavic za damt gospode in otroke. Čipke, vezenine, naramnice svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila bombaž Predtiskariia. Ustanovljeno 1887 Novi krzneni ovratniki Sedanja moda, ki upošteva vse podrob-ncsti oblek, kostumov in plaščev, posveča pozornost tudi novim oblikam ovratnikov. Naše tri skice predočijo troje visoko zapetih krznenih ovratnikov. Levi zgoraj ie iz-gotovljen iz malih kožic, oni poleg njega je dovršen v empire-stilu, spodnji pa je med vsem najvišji ter izeotovljen iz fine kožu-hcvine, ki ozko in mehko obroblja obraz. Ploščnata torbica Imenujejo jo »soufflet«torbica, izgotovljc na je iz moireja, okrašena z vezeninami in biserjem. Nosi se k elegantnejšim večernim toaletam Posledica »Malih oglasov«. Zajeten gospod vitki mladenki: »Ali ste vi, gospodična, tista dama, ki išče svetlega žarka za svoje temačno življenje?« »Oh da, gospod!« »Dovolite mi torej, da se predstavim kot zastopnik »Električne družbe. Jasno. Zakonec: »Rad bi videl, odkod imaš denar za tole novo obleko.« Zakonka: »Upam, da iz Narodne banke. ^ni vendar ne mislim, da ga ponarejaš.« Pariške večerne toalete lasa angelčke, kakor zaslužijo.« »Glejte si no, koliko veste! Pa tudi namazan kljun imate, kdo bi tajil!« je dejal klavrni strnad. Sinica, ki je imela narodni običaj, da je samo tarnala, je potožila: »Letos so po dnevu procesije in molitve, ponoči pa povodnji. Še potres se oglasi, ki ga res ni nič treba. Bjg se nas usmili, na, pa pravijo, da je sveto leto. Kakšno bo šele drugo leto, vas vprašam?« Ščinkavka, ki ji je hvalisanje dobro dčlo, ni odgovarjala srnici, ampak se je pobahala strnadu: »Je že res, da imam jezik na pravem mestu, pa ga vedno tudi samo v dobro obračam. Le poslušajte! Pobiram zadnjič gori na Osojah. Dobra bira, le verjemite, pa ni treba drugim praviti. Saj veste, kako požrešen je današnji svet. Nazobala sem se in sem kar gori ostala na noč. Čepim v grmu ob potu. Kar ti pride neko človeče po stezi navkreber. Roke zadaj na hrbtu, v rokah pa vrv. »Poglejte no.< si mislim. Kar na ramo mu sedetn in ga vprašam: »Kam?« »Obesit se!«, mi reče oni. »Bankokrah? Bankokrad? ...« »Državni desperat...!« »Norec! Tja dol poglej! Koliko luči t gori! Skopuhi, pijavke, javni sleparji, ! imenitniki. ki kradejo hrano in streho novorojenčkom, z redovi odlikovani napihnjenci, ki jih še niso pozaprli... In kaj še vse. kar se niti govoriti ne sme!.. Pa žive v lepih hišah, se dobro imajo in narod se jim odkriva do tal. In mislijo še sto let živeti, mislijo na vse sorte stvari — samo na smrt ne mislijo. Ko bodo umrli, jim bo pri treh farah zvonilo in šolska mladina bo pri pogrebu glasno molila za dobrotnikovo dušo, ki se bo pa tisti čas že cvrla v peklenskem kotlu... Norec, norec!« Tako mi je tekel jezik, da sem ga bila vesela. Državni desperat — ali kaj je že rekel, da je — je gledal na luči po mestu in se je zamislil. Nato je dejal: »Hvala ti, ptičica!« To rekši je vrgel tisto prismojeno vrv na breg in je ko-rajžno odjadral proti mestu ...« Ko je prevzetna ščinkavka končala to pripovedovanje, je vzdibnila dobrodušna sinica: »Blagor vam, dušo ste rešili, blagor vam, ki obračate svoj namazani jezik v milosrčne namene!« Strnadu ni bila prav nič všeč ta hvala in je skušal navesti pogovor na druge zadeve: »Prava sila se mu je bila obešati. Saj imamo brate in bratske narode okoli sebe, kamorkoli pogledamo!« Ščinkavki je zrastel greben in je zakričala: »Naravnost iz kljuna ste mi jih vzeli, te bratske narode, prav o njih sem hotela govoriti. Le pustite me! Res je, sila se jih je nabralo daleč okrog po svetu! Se nam ni treba več tresti in stiskati repa pred Mussolirojem in njegovimi Lahi.« »Bo že res.« je ugovarjal strnad. »toda ali se vam ne zdi čudno, da imamo bratske narode po vsem svetu, s tistimi, ki so res naši bratje, se pa tako slabo razumemo in po bratsko lasamo?« Ščinkavka je zarohnela: »Kaj se pa derete in surovost otresa-te kakor zadnjič tisti dvorni svetnik, ki je našel v sladoledu košček mišjega repa! To je tako, kakor bi hoteli iz tivolskega ribnika napraviti svetovni potop! To je... da se strokovno izrazim, to so vprašanja naših notranjih razmer, takorekoč naša notranja politika in politika sploh! Politika! Basta in to je treba razumeti!« Osramočeni strnad je žalostno umolknil. milosrčna sinička pa je pomembno vzdihnila proti ščinkavki: »Blagor, o trikrat blagor vam. ki se tako imenitno razumete na politiko!« Tako čisto in blago, da ga brez škode stalno prenese tudi najnežnjejša koža IDEAL-MILO Temeljito parfumi rano v največji izbiri ima stalne v zalogi FRANC BAR, Lfubijana Cankarjevo nabrežje 5. Telef. 407 Radio Izvleček iz večernih programov DUNAJ (531 m 7 kW), BERLIN (504 m 10 fcW), LIPSKO (452 m 9 kW). FRANKFURT (470 m 10 kW), MONAKOVO (489 m 10 kW), RIM (425 m 12 kW). PRAGA (367 m 5 kW), BRNO (522 m 2.4 kW). NEDELJA. 7. NOVEMBRA. DUNAJ 20: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. (Haydn, J. F. Quantz, Mozart. Dtttersdorf.) BERLIN 20: Heinrieh Mann čita iz svojih spisov. FRANKFURT 18.30: »Kavalir z roio«. Komedija x godbo v treh dej. MONAKOVO 21.15: Poljuden nedeljski kon-eert. PRAGA 19: Prenos iz narodnega gledališča. BRNO 19: Orkestralni koncert. PONEDELJEK. 8. NOVEMBRA. DUNAJ 20.05: Koncertna akademija: Slovanski večer. (Dvorak, Forstel, Jana-ček.) BERLTN 20: Offenfeaeh: «VeIika voivodi-nja Gerolsteinska«. Opereta v treh del. LIPSKO 20.30: Ljubavne pesmi. (Solisti in ork66t6r>) FRANKFURT 19.30: Orkestralni koncert frankfurtskega orkestralnega društva. MONAKOVO 19.30: Simfonični koncert. RIM 21 : Vokalni in instrumentalni koncert. Zgodovinske zanimivosti. PRAGA 20.02: Albertinn Ferrari, violina. BRNO 20: Koncert vojaške godbe. TOREK. 9. NOVEMBRA. DUNAJ 20.05: Komorna glasba. — 1. R. Strauss: Suita za pihala. 2. Gounod: Komorna simfonija. 3- R- Strauss: Sere na d a za pihala. BERLIN 20.30 : 200 le! orkestra; 9. večer: Robert Schumann. LIPSKO 20.30: Večer orkestra. FRANFURT 20.15: Schumann-Brahinson cikel. (Kvartet.) MONAKOVO 19.45: Dunaiska operet, glasba. RIM 21: Prenos iz gledišča. PRAGA 20: Koncert. BRNO 19: Orkestralni koncert. 20: »Testament gospoda SukaviSkega>. Etjodejanka. SREDA. 10. NOVEMBRA. DUNAJ 19: Prenos iz koncertne dvoran«. (Beethoven. Liszt, Beriisz, Čajkov-skij.) Sledi lahka večerna glasba. BERLIN 20.80: Sodobna lirika. 22: Iz berlinske palače za šport. (Zadnja ura Tdnevnift tekem.) LIPSKO 20.30: Četrti renesančni večer. 22.15; Orkestralni koncert: Simfonični plesi. - FRANKFURT 21.15: Cello-koncert. RIM 21: Vokalni in instrumentalni koncert. PRAGA 20: Produkcija solistov. BRNO 20; Koncert vojaške godbe. ČETRTEK. 11. NOVEMBRA. DUNAJ 30.C®: Produkcija komornega kvarteta »Tautenhavnc Domača glasba. 21.05: Nepoznani Sehiltar: Iz pesnikovih del. BERLIN 20.30: Scbiller: ;M*rija Stoart«. Tragedija v petih dej. LIPSKO 19.80: Mascagni: »Cavallerla ro-sticana«. _ Leoncavallo: »Bajazzo«. FRANKFURT 20.15: Mozartove družabne peeni u 8 glasove. 21.18: Operetni večer. MONAKOVO 30: Filharmoničen koncert. RIM 21: Prenos iz gledališča. — Četrt ure humorja. PRAGA 22.30: Skladbe Vit. Novaka- BRNO 16: Orkestralni koncert. PETEK, 12. NOVEMBRA. DUNAJ 18.10: Komorna glasba. — 1. Smetana: Godalni kvartet s-Iz mojega življenja*. 2. Sobubert: Godalni kvarUt iDeklica in snirlc. BERLIN 19.30: Pucdni: jToscat. Opera v 3 dej. (Iz gledišča.) LIPSKO 20.30: Simfoničen koncert. FRANKFURT 20.05: Ga1s\vorthy: . Družba*. Drama v 3 dejanjih. MONAKOVO 20.05- Umetnost iu umetniki. (Doživljaji, anekdote, aforiuui.l RIM 21: Lahka glasba. PRAGA 20; Saksofonski orkester. SOBOTA, 13. NOVEMBRA. DUNAJ 19.30: Prenos iz Državne operi. (Program še ni določen.) BERLIN 21: Pleei. LIPSKO 20.30: Zabavni večer. FRANKFURT 20.15: Čitanje iz spisov Antona Čehova. MONAKOVO 20: »Rahabf. Opera v 1 dej. RIM 21: Odlomki iz \Vagnerjeve opere — :»Loliengrin;. PRAGA 20: Koncert iz tkadio - paiače». BRNO 20: Tri Wildeove pravljice. 21.30: Koncert vojaške godbe. Vporabfjajte parfimirano pomado TAKY ie se hočete icnebit! v 5 minutah vaših mozoljev in dlak. Dlake in mozolje, ki ste jih odpravili po starinskem načinu, porasiejo hitreje ni boli pogosto. Bolje je in boli enostavno vporabljati pomado Taky; ona je parlimirana in se vpo-rablja takšna kakor jc v tubi. Takv je bolja od kompliciranih, slabo duhtečib cpilatonev ali pa navadne britve, ki povzroča mozolje. Nc škoduje in vporaba je zelo enostavna Taki uničuie dlako do korenine, a koža ostane pri tem bela in mehka. Taky je neobhodno potrebna vsaki moderni dami. Dcpo v Beograd j pri SliSkoviC i Komp drogerija na veliko —Dcpo v Zagrebu: Jogo farmacija, drogerija na veliko. — Dobiva se tud v vseh drugih lekarnah n drogerijah. Za pravo vsebino in kakovost asplrinovih 'tablet " (foojth, * jamči Mmo originalni tavoj (ploičnati karton! • 6 ali 20 table-1 temi) t modro- belo-rdečo varat-1 veno znamko. U lastnem L interesu odklanjajte vse druge Djakovo Josip Juraj Strossm Josip Juraj Sirossmayer je bil rojen dne 4. februarja L 1815. v Osjeku v Slavoniji. Študiral je teo* logi jo v Pešti, kjer je tedaj zbiral okrog sebe mlade Slovane Jan Kollar; tudi Strossmaver se je na* vzel tu narodnega duha. Potem j« nadaljeval teološke študije na Du» naju. Tu je bil 1. 1847. imenovan dvornim kaplanom in ravnateljem Avg^stineja. Kmalu nato je sledi« lo imenovanje za škofa v Djakovu; že dne 8. septembra 1. 1850. ga je za novo funkcijo posvetil papeški nuncij na Dunaju in malo dni poz« neje je zavzel svojo novo pozicijo, kjer je 06tal do kraja, do svoje smrti, dne 8. aprila 1906. Josip Juraj Strossmayer je nedvomno ena najodličnejših osebnosti jugoslovensega javnega in prosvetnega življenja v drugi polovici XIX. stoletja, v hrvatski zgodovini 60ih in 70ih let pa vsekakor osrednja postava, ki je dobi dala pečat svoje osebnosti. Strossmaver je izšel iz hrvatskega milijeja, prišel zgodaj v mladosti v tok tedanje nilade slovanske generacije, ki se je razvila pod vplivom Kollar je-vih idej ali celo v osebnem stiku z avtorjem »Otroka Slave«. Bil je vse življenje visok cerkven fuaikcijonar Hrvatske — Slavonije, zato se je njegovo javno delo, vse njegovo dejstvo-vanje izživljalo v tej deželi, v okviru hrvatskega kulturnega in sploh narodnega razvoja. Ali po svojih idejah je bil Strossmaver več nego samo Hrvat, je bil izrazit Jugosloven, zato je tudi njegov delokrog šel preko meja hrvatstva tn je obsegal vse jugoslovenstvo. In če le o kom. velja o Strossmayerju, da pripada njegova velika osebnost vsemu jugoslovenstvu. Še več, po eminentni vlogi, ki jo je igral na vatikanskem koncilu L 1871., kjer je nastopil proti dogmi o papeški nezmotljivosti in za prilagoditev katekizma duhu časa, pa je posegel v dogodke, ki imajo svoj pomen za svet, in se s svojo močno osebnostjo uveljavil v toliki meri, da spada s tem delom svojega delovanja celo neposredno v svetovno zgodovino. Strossmayer je kot vladika djakov-ski postaJ gospodar izredno velikih gmotnih virov, in to mu je omogočilo, da je postal največji mecen svoje dobe, da je s svojimi denarnimi sredstvi omogočil izvedbo svojih narodno-pro-svetnih načrtov. Svoj velik smisel za kulturne potrebe svojega časa in naroda je mogel dokumentirati ne le z zasnovo, marveč tudi z izvedbo. Strossmayer je omogočil ustanovitev »Jugoslovenske Akademije« in univerze v Zagrebu, on je omogočil ustanovitev mnogih prosvetnih narodnih institucij. jih nešteto podpisal in jim omogočil obstoj in uspešno delovanje. Njegovega mecenstva so bile deležne v prvi vrsti hrvatske kulturne institucije, segalo pa je tudi daleč preko hrvatskih mej v vse jugoslovenske pokrajine. Njegovo mecenstvo pa ni morda Ie enostavno podpiranje, marveč je mnogo več. Izvira iz prave kulturne potrebe, iz globokega spoznanja, da je le potom kulturnega razvoja mogoč napredek naroda, izvira iz zavesti, da s tem vrši najorganičnejše narodno delo. Strossmayer izvaja s svojim me-censtvom narodni program in hkrati izvršuje program celotne tedanje hrvatske narodne javnosti. V njem je tedaj potencirano narodno hotenje, je velika sinteza narodnih sil Strossmayerjeva narodna ideja je izrazita jugoslovenska nacijonalna sinteza. On je hrvatski problem hotel rešiti. v iugoslovenskem smislu. Njegovo osnovno prepričanje je bilo, da se posamezna jugoslovenska plemena sama zase ne morejo obdržati ter se uspešno upirati močnejšim nasprotnikom; to velja tudi za Hrvate. Notranje uje-dinjenje in enotnost Jugoslovenov je nrvj pogoj za očuvanje jugoslovenskih plemen, in to je po njegovi sodbi tudi nujna osnova za politično ujedinjenje. To, kar so koncem tridesetih in štiridesetih let propagirali to so nadaljevali v šestdesetih in sedemdesetih letih učenci ilirizma, ki pa so obnovljeno gibanje naznvali z modernejšim imenom jugosloven stva. In Strossmaver je eden najizrazitejših učencev ilirizma. Njemu je kulturno ujedi-nien.ie prva etapa v tej evoluciji h »končnemu popolnemu edinstvu; zato ie treba delati za ujedinjenje jezika, znanosti, prosvetnih institucij. Vsak tuu Ivan Meštrovič: Bronasti spomenik Strossmayerja v Zagrebu rod ima toliko pravice na posebni obstoj, kolikor je sposoben, da v člove-čanstvo prinese svoj posebni ton. Samo kulturen narod ima pravice do obstoja, a do samostojnega razvoja dobi pravico, kadar prične obči kulturi dajati svojo nacijonalno kulturo. Civilizacija je internacijonalna, ali vsaka globlja kultura je nacijonalna. Obstojajo elementi posebne nacijonalne jugoslovenske kulture, ki jih je treba razviti. Jngosloveni morejo in morajo svojo kulturno misijo razumeti v tem smislu, da ustvarijo eden tip kulture, ki bo v stvari sinteza vzhodnega in zapadnega tipa. Jugoslovenstvo je bilo dolga stoletja žrtev spora med vzhodom in zapadom; sedaj je treba, da se osamosvoji in preneha biti žrtev ter prične biti izkoriščevalec vsega onega, kar je dobrega na vzhodu in na zapa-du. Na ta način pokaže potrebo svojega obstoja in si kot posebna enota zagotovi svetlo bodočnost. Notranjemu edinstvu Jugoslovenov največja ovira .ie cerkvena razdvojenost. Treba bi bilo izvesti čim prej približanje jn eventualno sprijaznenje obeh cerkva, ki je nacijonalna. in katoliške, ki je internacijonalna. Največja ovira samemu stremljenju je strah pra-voslavja pred katoliškim propagandlz-mom in skrajna nepopustljivost katolicizma. Zato je delal Strossmayer doma med Hrvati in v Rimu na to, da se podpira vse, kar bi pospeševalo zbliža-nje, zato nastopa za uvedbo staroslo-venščine v hrvatskih katoliških cerkvah, pospešuje tiskanje glagoljafkih cerkvenih knjig, se trudi, da naciona- lizira hrvatsko duhovščino, vzdržuje najboljše zveze s pravoslavno duhovščino in sploh ne dela nikakih razlik med pravoslavnim in katoliškim delom naroda. Zato vzdržuje tesne zveze z vsemi narodnimi krogi, tudi v Črni gori. v Srbiji in v Bosni, podpira pravoslavne in katoliške Slovane v tedanji Turčiji. Njegove simpatije ne morejo biti drugje, kot na strani onih, ki delajo, ki se bore za osvoboditev balkanskih Slovanov izpod turškega jarma. Glede avstrijske notranje politike je vladika Strossmayer, kakor vsi slovanski sobojevniki one dobe, za fede-ralizacijo, ker računa s postopno sla-vizacijo habsburške monarhije. Strossmayer je bil katoliški škol, toda ni spadal med verske spreobra-čevalce; njemu je bil neljub versld propagandizem in bil je nasprotnik je-zuitizma. To je vse nasprotje onega, kar izpolnjuje vsebino pojma klerika-lizem; a je bil mož široke tolerance, je stremel za tem, da se vera in cerkev evolucijonirata in da se cerkvena organizacija postavi na demokratične in ustavne temelje. Strossmayer ni tipičen predstavitelj Hrvatov, ni predstavnik instinktov hrvatskega ljudstva. Toda on je eden od ustvariteljev novega hrvatstva in predstavnikov vsega onega najvišjega in najvrednejšega, kar je hrvatstvo na osnovi svojega položaja in svoje zgodovine moglo v XIX. stoletju koncipirati. Tako karakterizira Milan Marja-novič Strossmayerja in njegovo delo. Manom Jurija Pred nami hodil si nekoč, nai vladika in knez: ko krila je še črna noč gorice naše, polje, les, prižigal si prerokujoč z besedo nam svobode kres. Preroški glas je Tvoj bodril nas malodušne v težkih dneh, Tvoj svetli um nas je učil ljubezni do cerkva obeh — imena trojnega drevo si z žlahtno negoval roko. Kjerkoli danes plapola svobodni prapor treh plemen, ime se Tvoje lesketa med prvimi od vseh imen: Strossmayerja od Čeljuskinskih se pečin do Visa ^voj slavi spomin Pod dihom Tvojim zeleni umetnosti in vede list, muz naših venec Te krasi, Dobrotnik in Evangelist. O blagoslovi nas z višin: Slabotni smo: ojači nas, nevedni smo: pouči nas, nesložni smo: zenači nas. telesni smo: izmuči nas. otroški smo: po mčži nas. človeški smo: poboži nas. fretjinski smo: ne ceni nas. latinski: posloveni nas! Griša. Interesanten še ne objavljen dokument iz dobe Stross- mayerja V naših rokah se nahajajo prepisi doslej še ne objavljenih dokumentov iz arhiva avstro«ogrskega vnanjega ministrstva, tičočih se odnošajev med habsburško monarhijo in Vatikanom v drugi polovici XIX. stoletja. Listine se nanašajo tedaj na dobo, v kateri je igral na tedanjem avstrijskem jugu tako eminentno vlogo Josip Juraj Strossmayer, bodisi v nacijonalno«po» litičnem kot v cerkvenem oziru; ni je skoro listine, da se v njej ne bi ome« njalo ime tega odličnega našega vla« dike. Prinašamo v naslednjem prevod enega teh dokumentov, ki predstavlja navodila dunajskega vnanjega ministra grofa Kalnokyja avstro«ogrskemu po« slaništvu v Vatikanu. Navodilo se tiče enega najvažnejših problemov slovan« skega juga, vprašanja uvedbe slovan« skega jezika v katoliško bogoslužje, ki še danes ni rešeno. Zato je listina iz« redno važen dokument svoje dobe, prav tako važna pa tudi za razumeva« nje sodobnosti, saj je videti, da so avstro»ogrska navodila proti slovanski liturgiji v Vatikanu — v veljavi še danes. Iz Spomenice c. in kr. vnanjega mi' nistrstva, tičoče se razlogov proti uvedbi slovanske liturgije. (Grof Kalnokv jo je lastnoročno korigiral in izpo« polnil.) Za kurirja v Rim . . . na Dunaju, 31. januarja 1883. Kakor tudi je ta naloga težka, se je c. in kr. vlada vedno trudila, da omeji svojo argumentacijo samo na področje političnih razlogov, za katere edino se more smatrati napram sv. stolici kot kompetentno. Vendar se smatra upra=> vičeno pričakovati, da bo sv. kurija tudi v slučaju, ko bi nekateri razlogi cerkvene prirode govorili za uvedbo slovanskega jezika v katoliško liturgi« jo, vendarle imela pomisleke, uvesti novotarijo, ki bi brezpogojno imela za posledico hudo ogrožanje vitalnih po« litičnih interesov avstro=ogrske mo> narhije, države, katere vladarji so v nirni temelji naše monarhije. Faktično bi ta preureditev ustvarila novum ter« tium, ki ne bi bila niti Ogrska niti Avstrija; njenemu fundamentiranju se postaviti že v načelu nasproti, je tako važen interes Avstrije kot Ogrske. V državi, ki je kot Avstro«Ogrska poseljena s tako različnimi narodnost« mi, vodi vsak preko neke določene mere idoči napor nacijonalnih aspira* cij s prirodno nujnostjo k oslabitvi državne misli in k razrahljanju vse obdajajoče državne vezi. Popolnoma je tedaj v soglasju s po« stulatom samoohranitve in očuvanja notranjega miru med raznimi narod« nostmi države, ako se zavarujemo od« ločno zoper preuredbo, katere cerkve« ni značaj bi komaj prišel do veljave, dočim bi se koncesija nacijonalnim aspiracijam, združena z njo, nedvom« no zlorabila proti obstoječemu držav« nemu redu. Na osnovi natančnega poznanja de« janskih razmer se more samo ugovar« jati trditvi, da zahtevajo praktične po« trebe katoliške cerkve na Hrvatskem uvedbo novotarije, za katere stremi škof Strossmayer. Prav tako moramo označiti kot ilu« zijo trditev, da bi uvedba slovanske liturgije služila cilju pridobiti grško« pravoslavno prebivalstvo srbske na« rodnosti za priključek k Avstro«Ogr« ski. Smo naziranja, da bi se zgodilo ravno obratno. Ne da bi se pravo« slavno prebivalstvo pričelo nagibati k nam, nasprotno — uvedba slovanske* ga bogoslužja bi odstranila ono pre« grajo, ki je doslej učinkovito branila naše ozemlje proti narodni srbski pro« pagandi. V isti meri, ko bi se z na« meravano novotarijo napravila konec« sija v politično«nacijonalni smeri in bi se dal pogum tem aspiracijam, bi po« stala zlasti tamkajšnja duhovščina, stoječa na nižji kulturni stopnji, do« stopnejša privlačni moči pravoslavno« nacijonalnih stremljenj, katerih nadalj no vplivanje na ostalo prebivalstvo nc bi izostalo. Škofa Strossmaver j a katoliško pre« pričanie je nad vsak dvom vzvišeno in Stolnica v Djakovu, ki jo je zgradil in kjer počiva veliki vladika. Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu, ustanova Strossmayerja vseh časih kazali napram interesom cerkve in sv. stolice največjo naklo« njenost. S tem uvodom naj se v sledečem poskusi opozoriti na one pomisleke politične prirode, ki so za stališče vla« de . . . odločilnega pomena. Kar se tiče specijelno prizadevanja škofa Strossmayerja, je znano dejstvo, da se smatra ta učeni cerkveni knez .. pri vseh jugoslovenskih ljudstvih to« in onstran Save kot duševni poglavar in vodja nacijonalne stranke, katere politični cilji gredo daleč preko okvi« ra, katerega upoštevanje bi se moralo smatrati za dolžnost tako iz razlogov notranje kot vnanje vladne politike. Kakor tudi se ne more dvomiti o katoliški gorečnosti in iskrenosti škofa Strossmayerja, vendar je gotovo, da temelji njegov ugled in njegova popu« larnost v onih deželah predvsem na teh nacijonalnih in političnih motivih in da smatra prebivalstvo uvedbo slo« vanskega cerkvenega jezika, o kateri je govor, kot nacijonalno in politično pridobitev, pri čemer se komaj da misli na katoliške interese. Srbsko » hrvatska narodna stranka ima pred očmi nekako državo bodoč« nosti, ki se nikakor ne ujema z držav« on ima osebno tako velik vpliv v dc« želi, la bi res mogel nuditi osebno poroštvo, da katoliški interesi ne bi trpeli — dokler on živi in dokler mo« re uveljavljati svoj vpliv. Nevarnost pa obstoji za bodočnost, ako bi opasne kali bujno pognale in bi jih potem ne bilo več mogoče brzdati. Poraja pa nam se še vrsta drugih pomislekov ... ki postavljajo opas« nost te novotarije za cesarsko državo v jasno luč. Baš pri kulturno manj razvitih ljudstvih, kakor so Jugosloveni še po velikem delu, so cerkveno«liturgična in nacijonalno«politična vprašanja v zelo ozki medsebojni zvezi. Z gotovostjo se lahko računa, da bi posledica, ki bi jih imenovana novotarija povzročila tamkaj, učinkovala tudi na ostala slo« vanska plemena in jih zavedla k po« snemanju. Po svojem duševnem razpoloženju so Slovani od nekdaj zelo nagnjeni k sektantstvu; služba božja v narodnem jeziku bi se jim zdela samo prvi korak za ustanovitev narodne cerkve. Že iz ljubosumnosti do Jugoslovenov bi kon« cesija, storjena Hrvatom na narodnem polju, pri Čehih in Slovencih tak kot popoldanska predstava. Prva nedeljska popoldanska predstava r ljubljanski drami bo danes, v nedeljo, dne 7. t. m. ob treh popoldne. Uprizori se zabavna komedija »Slaba vest«, ki je pri premieri prav dobro uspela in publiko zelo zadovoljila. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. n. abonente, da vplačajo III. obrok abonmaja do 10. t. m. Še dve gostovanji baritonista Zaleskega. Danes, v nedeljo, dne 7. t. m. nastopi S. Zaleski v drugič. Poje etiopskega kralja Amonasra v »Aidi«, ki se po daljši pavzi zopet izvaja. Naslovno partijo poje ga. Ža-ludova, Amnerido ga. ThierTy-Kavčnikova, Radamesa g. Knittl, Ramfisa g. Betetto. Kralja poje prvič v Ljubljani e. Rumpel. Dirigent g. Neffat, režira g. Bučar. V torek na-atopi g. Zaleski poslednjič, in sicer v partiji Tonia v »Glumačih«, ki jo poleg »Borisa« Šteje med največje svoje uspehe. Pri poslednji izvedbi v Zagrebu je bil prisiljen ponoviti cel prolog, ki ga izvaja mojstrsko. Pač (»amljen slučaj v gledališki zgodovini. Ostale partije pojejo: ga. Lovšetova ter gg. Knittl, Mitrovič, Mohorič. Poleg »Glumačev« ■e uprizori po dolgi pavzi popularna iCaval-letria rusticana« v deloma novi zasedbi Na-•topijo: ge. Thierry-Kavenikova, Potučkova (prvič), poličeva ter gg. Knittl in Janko (oba prvič). Nedelj v mariborskem gledališču. Kot prva popoldanska predstava se uprizori v nedeljo, dne 7 novembra ob 3. popoldne angleška komedija oio iastn > hišo na Marib rski ces i 1.11 (oo'eg k n? G vere) ter pri-sim cenene siranke, da m> ohran jo svo.e iaupanie tjdi vnaprej V zalegi imam vsakovrstno ansl»ško blago, po konku-renčn h cenah 'e.' izdelujem obieke za dame in gospoJe po najnovejš modi in zme. ii ceni i-ostrezba točna iu sondna! Za ooilen obi-^k se nr poroča R. Lešnik, modni atelje, Celje, Mar borska cesta štev 11 11689 Vatno1 Važno t Veiiko zalogo lepe ume za ode] se odda ou iako nizki ce u v balah po 50 g franko krai trgovca v Sloveniji. Kupe nai ahtevajo ponudbe z vzoicem pri upravi te ga časopisa pod šifro ,V'a a" Posametne baie iud oddajamo. ^•ip točam se cen enim damam iz m-sta in dežele za zdelovnse vs?kovrstn b cblačtl. — Poučujem dame v šivan m i?smih obiek v O msk< modni atel e Šetinc Bers n Rotrta ulica 41 il levo. Cene zmerne. Cene zmerne! JOSIP URAN Ljubljana, Mestni trg 11. Papir: svilen, tafetni, ztat m srebrni, škr^beči in krep. Zlata in siebrna penca Žica za rože. Žica zs obešanie okraskov Binjantna vrvica, svečke, držke za svečke, čudežne svečke Prtički za ^ kot. res krasni in pečeni, 2o vzorcev in veličin Obrasci (Knpper.bilaer). ro-stva (štatice), tameta, girlande cd tamete, girtande papirnate, angelski laski (Feer.haar). Razglednice, bloki in hrbtički rs koledarje, krinke i i lampnoni Listie za rože, praSmki (potze!n). umetne cvetlice in venci za neveste Velikanska izbira vsakovrstnih -ste-tdemh božičnih okraskov v obliki ptičkov, zvončkov, možakov sadja, bunkic, špice, okraski od tamete tei Blasnikova in družinska pratika itd, itd. 261 f Žuians'vo občine Borovnica javlja tužno vest, da ie premnul vele aslužm gospod lil 11 jju vi|laU se je t. novembra 1926 preselila 'j Zvezda. Kongresni in l Mubirna Lo&al zn pisarno v ce tru Liuh! ane večie a;i 4 manjše sobe) fSčem s 1. fefcr.^r etn ev nt že prejr, morda tudi s t ma e n 1927. event '■u 'tm iod . Prima" na opiasn o-idelek . Jutra ' nris a Čisto Sice! ^ 1 IR). I Tvornica zrcal in brusilnica stekla M. Turnšek, Ljubljana, Za Gradom štev. 9. izdelujem vsakovrstno brušeno in nebrušeno steklo, graviranje, raat.ranje stekla. — Imam stalno za;cgo stekla za izložbe, okna, avtomobile in kočije. _1166 Popravljam stara, pokvarjena ogledala, ^tl Družabnika fižle setetrgaoina papirja in razgSednic Osebno sodelovanje mogoče. — Potreben kapital 50 000 do 100.000 Din. 11695 Ponudbe na cgl. oddelek , Jutra« pod »Eksistenca*. Kje se najbolje kupi, je brezdvoma znano »ri nizki ceni" L j u b 1S a a a, S?. Petra cesta, dolgoletni odoornite Ja bivši župan. Čast in slava njegovemu spominu. Borovnica, d ie 6 no embra 1925. dobite zajamčeno ? zdravnifiko biološkim oomoikom ,,Venus" tu te ie s prvič: d"en porsbe pogube v^e pege. eube. madeži, ogtci, priSfi ^cža dobi ntsdostao t.i rožnato :zEleuan'e. Circiiura Din — Apa-'a: .jOrthodOP", > katsri n se v aajkr isem s-jr v v željeno obliko tudi nsijrii coi. DtiiSo- .Kspiden-h1 | odstrania cadleine dlake a tica Din SCr— ..Partoutl" dstras a dlake z nog tr. rok, ceni D:n ,,Pasta Reoi«" najboljša kren za negovanje 1'ca, cen Din cD „Wibre" ddj: leno rast obnrira in trepalnicam in tesno barva. Din Sr— i ^Oitnetiki Bfiian J. Hojka, Z.greb, fliea 50. Zahtevaj!« brerpiačne cer.ike ta osvedi! Ul a 3J0I0SC20I0I08 0B0I0 Zaloga pohištva i A.AMANN Kvaineta na višku, cene s.kramo ni^ke. Dvorni trg štev. 1 vhod v veži desno V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je preminula naša ljubi,ena mati, stara mati in prababica, gospa nudi cenjenim odjemalcem veliko izbero potrebščin za krojače in šivilje, veliko izbero nogavic in raznih poviš-nih zimskih volnenih jopic ter razno moško, darnsko in otročje perilo, svilenih samoveznic itd. Po znižanih cenab. 11676 I1720-a Vkljub mlkonju premoge Trboveljski kosovec od 1000 kg naprej a 100 kg Din 43'— kosiček , 1000 Hrvatski kosovec . 1000 100 100 41 27 — irancc na dom dostavljeno. Najfinejši gornješlezijski briket in koks po najnižji ceni dobite pri M. Korošec, trgovec z lesom in premogom Maribor, Aleksandrova cesta ^t. 23, dvorišče. ZAHVALA. Ob prerani izgubi našega srčno ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Franca Caleari trgovca Izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za Izraze njihovega sežalja ter darovalcem številnega cvetja. Predvsem se zahvaljujemo čč. duhovščini, Lpravnr ma odbora Sokola iz Škofie Loke za krasen venec, kakor tudi vsem onim, ki so spremili predragega pokojnika k večnemu počitku. LJubljana, dne 5. novembra 1926. Globoko žalujoči ostali. Poskušajte uporabljati za negovanje celega telesa pravi Fellerjev bla.odišeči .Elsafiuid* in zvedeli boste kaj je do sedaj n-anjkalo v Vaši hiM — Aa glavo, za pleča, za roke, za noye, za oči, za zobe, za vrat, za mi icp, za živce, za vse dele človeikeea telesa se je izkazalo koristnim dnevno umivarTe, drgnenje, grgranje s pravim Fellerievim Elsafiuidom že od časa naših dedov in up avičuje njegov elas 1 ot zaupljivega ublažitelja bolečin in kosmetikuma. Za zunaj in znotraj močnejši in izda nejši kot francosko žganje. Zahtevajte zs posku> v ekamah in odgovizs očih prodajainah izrecno .Fellerjev" Eis.":laid, v poizkusnib stek en'.acah po Din 6* , v dvojnafh ateklen.c.S po .'in 9- , ali spe* snih ne lenicah po Din 26*—. Po pošii prid • tem cene'š<% čitn vec se na'OČi naenkrat, z z vejr. no in poštnine s'ane 9 poskusnih ali 6 dvejnalih ati 2 spe iialni sie kienic........Din 61 — 7 poskusnih ali IS dvojnatlh ali 6 s^ecijainib steklenic . . . . . Din lir- poskusnih ali 3S dvo;natih ali 12 specijatrih steklenic Din 2SC-- Naročila nasloviti razločno takole: Euien V. FeHsr, lekarna v Stubici Dunji. E sairg 245 Rrrafa ta 25 , vd^va trgovca in posestnika v Braslovčah danes, dne 6. t. m. po kratki bolezn v 91 letu svoie starosti. Pogreb se vrši v ponedeljek 8. t. m. ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Maše zadušmce se bodo darovale v župni cerkvi v Braslovčah v to* k. Brasiovče, 6. novembra 1926. Rodbine: Pauer, Kartin, Voušek in Košan. iVAN iAX m M UMl&Hk /C£PG5T£tskč cesti Šl. Najboljši iivatfl' stroji ia pletTi^--štro«i — irbariic konstrukcije n 5legint2d izvrii-»ev >2 tovarne v Lin en Jstanovhena 18S7 vezenje poucrje orezpiaČGD. Fo-tamezni deli ko e> šivalnih strojev »iMetna ga^sne;-•a. Pisalni strc;'» Adl«j in Urania » esa i? orvih "ovarr. Cur»ce?o. >tyr:3. ti«ffer.r«a. Kajrse« Pose nzznzTi st- ne Dr-do x?č.a\;\z T(npa nftvi jfi te vifte mm ia Bliifi. Ii Pfter i'klil. tzde ^ Pavolin n ačini nogen 177 Kadar nujno rabite lepo po lastni želji črtano poslovno knjigo Vam najbolje postreže A. Janežič LJUBLJANA — Florijanska uit ca 14 — Knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig. n se tem potom najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, našo najdražjo obsuli s številnimi venci in cvetjem ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posenno zahvalo izrekamo: gg. pevcem Glasbene Matice za v srce segajoče žalostinke. v cedirektorju centrale Jadranske Podunavske banke gospodu Ljubomiru Djinovski-ju in ravna elju g. dr. Janku Bercetu, častiti sestri prednici Dečjega doma z mladino itd. itd. V LJubljani. 6. nov. 1926. scher ž: Zagreb. Panfovčak 1b. Žalujoči ostali. naprodaj ali v rojem Žaga, k' se nahaja v obratu, v leso-vttem kraju Slovenije ob srlavni reki. z žele'n. st ko, 2 brzojerment-cami, električnim pogonom se oroda ali odda v najem. Intereresenti blagovolijo na^namti svoj naslov pod značko „S. V.' na oglasni odde ek .Jutra' «JUTRO» št. 257 13 Rene La Bruyere: 28 Hektorfev meč Koman. Priznati moram, da njsem bila nič dosti manj vznemirjena od svojega očeta. Nekaj neznanega me je pritezalo h Korzičanu, prav kakor da se vrača z njim moja sreča ... Direktorij je pripravil za predajo campofomijskt .mrovne pogodbe veliko slavje. Oče, kanonica in jaz smo po dobrih zvezah dobili vstopnice za galerije, ki so bile postavljene na Luksemburškem vrtu, in smo sedeli na svojih mestih že dolgo pred določeno uro. Vsa srca so trepetala v tesnobi pričakovanja. Nad itinožico je ležala tišina; le kedaj pa kedaj so zagrmeli do nas mogočni odmevi topniških salv. A naposled so zabučale fanfare... Mož z orlovskim pogledom in s profilom rimskega cezarja se je pokazal našim očem. Bližal se je tako veličanstveno in obenem toli preprosto, da je zaorilo z gospodom du Chail sto tisoč glasov: »Živel general Bonaparte!-.. Vzklikanju na Luksemburškem vrtu se je pridružil vrisk množice, ki se je gnetla po sosednjih ulicah... Bilo je, kakor da se meče vsa Francija svojemu junaku v naročje... Toda jaz ga niseni videla več; v vsem tem sijajnem prizoru nisem razločila ničesar drugega kakor generalovega pribočnika v polkovniški uniformi, v katerem sem na prvi pogled spoznala Miche-la-Hectorja de Pontguion! To ni bil več veseli in galantni kornet s plavo lasuljo, z nežnim in posmehljivim pogledom in s prezirno zavihanimi ustnicami; vojnik je bil v njem izpodrinil plemiča. Toda ohranil je ves svoj ponosni nastop in vso svojo plemenitost. Vzlic trdemu vojniškemu držanju se je gibal med ostalimi oficirji z neko posebno lahkotnostjo, ki je bila še polna izbranosti minulega stoletja. Njegov skoro ženski, dekliško bledi obraz je ostal pravilen in mično prelesten. kakor je bil nekdaj; a k temu je pridobil tudi izraz moške smelosti, ki je svedočila o življenju polnem trpljenja in borb. Njegova kita je bila odrezana; lase je nosil kratke in počesane na čelo. kakor je zahtevala tedanja moda; brčice, ki so se tnu takrat jedva poznale, so bile zdaj po huzarsko zavihane. Tudi uniforma, ki mu je oklepala silni, a skladni stas, je bila izpretnetijena; ob boku mu je bretiketala težka konjeniška sablja, ne več tista lahka Chaillette, ki sem ji kumovala pri studencu za kovačijo... Oh, bil je on!... Še danes se najbolj čudim temu, da nisem prav nič ostrmela, ko sem ga ugledala. Narobe, bilo mi je, kakor da sem ga pričakovala. In prišel je: on je prišel!... Ni me opazil med množico; vsa njegova pozornost je bila uprta v krasni prapor, na katerem je bila z zlatom izvezena vsa dolga vrsta zmag, ki jih je pomagal dobiti,,. Ni me videl.. In neizmerna sreča prvega trenutka se je umaknila mučnemu dvomu. Kaj je bilo vzrok njegovega dolgega, petletnega molčanja? Bil je živ — ali me je mar pozabil? Ali je prelomil žvestobo, ki sem jo jaz tako verno čuvala zanj? Dete nisem bila več; gorje, ki sem ga prebila, me je bilo odvadilo boječnosti nekdanje samostanske gojenke. $e tisti večer sem vzela list rožnatega papirja in sem napisala polkovniku Pontguionu sledeče pismo: »Gospod polkovnik! Piše Vam oseba, ki Vas je večkrat videla, od kar ste se vrnili v Pariz. Ta oseba ni mogla odoleti miku Vaše slave in Vas je vzljubila iz vsega srca. Preden pa se ''am razodene, bi rada zvedela, ali je vaše srce še svobodno? Bogata sem, da si bogatejše skoro želeti ne morete, V Parizu je bil za časa direktorija večen pusti torek. Nekdanja iz dobre hiše, dobro vzgojena in v takem položaju, da lahko pospešim napredovanje svojega moža. Da sem lepa, mi zatrjujejo tako pogosto, da lahko trdim to brez krive skromnosti. Srečno si bom štela, polkovnik de Pontguion, ako najdete v vsem tem povod, da si zaželite moje roke in mojega srca. P/ihodnji dekadi bom na veselici, ki jo priredi pariška posadka v Thelussonskem dvorcu generalu Bonapartu na čast. Pridite o polnoči v Idalijin gaj; poiščem Vas tam, da odločite mojo usodo.« Njegova odločitev je bila res usodna zame. Ako bi se izkazalo, da je Michel-Hector že oddan, ali če bi se dal zapeljati bleščečim upom, s katerimi sem ga mamila neznanka, tedaj je bil moj trdni namen, da se umaknem z njegovega obzorja in se mu ne približam nikoli več. Kazalo je, da bo veselica sijajna; oče se je z navdušenjem oklenil misli, da me povede nanjo. V kanonico nisem silila, ker je zatrjevala, da bi hrup tako velike družbe škodil njenim živcem.., Pripravila sem si obleko iz bele tančice, obrobljene s kitico rož. Tudi v laseh sem itnela rože; glavo mi je ovijala grška koprena iz dragih čipk, ki sem je potrebovala, da bi si mogla v danem trenutku zakriti obraz. Ogrnila sem se s širokim kožuhovinastjm plaščem. ki me je varoval decembrskega mraza. Gneča na veselici je bila tolikšna, da ni nihče opazil najinega prihoda. Prisedla sem k neki znani gospe, ki je počivala v udobnem kotičku, oče pa je krenil k igralnim mizatn in se je pridružil gospodom svojih let. Še preden je prišel general Bonaparte s svojimi oficirji, sem se poslovila od gospe in sem se ukrala v Idalijin gaj. Noč je bila dokaj mlačna in vrtovi, četudi prazni, so bili živo razsvetljeni. Toda ko- prena mi je gosto zakrivala obraz in nihče me ui mogel spoznati Ali pride, ali ne pride? Že sem malone želela, naj ne bi nrišel, tako zelo sem ie bala spoznanja, da mi nj ohranil zvestobe... Ostroge so zažvenketak. pesek je ^škripal pod naglimi koraki... Vstopil je, zagledal me. ' in obstal. »O, polkovnik,« sem ga ogovorila ti, plisirati in likati v tovarni 10S. REiCH, Ljubljena, Poljanski nas s 4-6 Sprejemati iee : ^etenburgova u!. it. 9 Postrežba točna I03a Cene zmerni U. -J iJuaauaaGuancGGGGaGaoaGaar -■Hrt,, flUJMIHIJ 5 H irjm garn itura 12. kom kakor na sliki iranko dom proti predplačilu Al ali povzetju Zahtevati® gratis cenike! Gasilna društva, pozor! Motorna Brizgalna 60 m3 na uro do 6 m Visočine Motor: 4 cilindre z 22/36 HP - Cena brez cevi franko . S2891 Dežnikarja ■ iransko Izvežbanega. sa-■ m --tojnega delavca sprej-"tem takoj v trajno slnžlx> [■roti dobri plači. Ponudbe ■"■I .A. B.» na ogl. odde-i k .Jutra*. Vulkanizira vse trste gomila paro« vulkanizacija P Škafar v Ljubljani. Rimska a 11 270 T. RABIČ Vo, Ljubljana Čj Strojno pletenje oddajam na dom. Sprejmem pletllko Ponudbe na offl. oddelek .Jutra* pod .Pletenje*. 32842 Brivskega pomočnika ■ mladega, dobro izvejhane-a. vežčega slovenskega in • niškega jezika, sprejme v -sjT-o službo Štefan Toman Mariboru. Aleksandrova -ta 30. 83649 Pekarno dobro idočo vzamem za več let v najem. Plačam tudi primerno odškodnino. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 33617 Pekarno in gostilno dobro idočo dam v najem ali prodam v ptujski okolici. Naslov pove podružnica .Jutra, v Mariboru. 33570 Gostilno ali pekarijo dobro Idočo vzamem v najem. NasloT pri podružnici •Jutra* v Mariboru. 33803 Modna šivilja Marija Krmelj, Wo!fo\a 1 »e priporoča ta izdelovanje piašoev, kostumov, prome-»adnih in večernih toalet. Cene zmerne! SS781 Zimnice predeluje po Din 37.50 FTan Slavič, tapetniška delavni-ea, 2abjak št. 14. 3S775 POZOR « ženini in neveste Zimnice matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan apetnik Krekov trg štev. 1 (poleg Mestnega doma) Šivilje vajene krznarskih del sprejme Semko, Krznar, Ljubljana, Turjaški trg Štev. 1. 33614 Učenca za špecerij. trgovino sprejmem v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33607 Gospodično kavcije zmožno, katera razume samostojno voditi trafiko. iščem. Ponudbe pod «Trafika» na oglasni oddelek «Jutra>. 33708 Pletiljka dobro izvežbana, dobi stalno delo g hrano in stanovanjem v hiši ter s plačo po dogovoru. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. ^ 33706 Učenca zdravega, močnega, starega od _ 15—16 let. Ž ima veselje do točaja. sprejmem. Prednost ima tisti, ki se Je nekoliko razume v kletarstvu. V ponudbah je navesti podatke o rojstvu, pristojnosti. Šolski izobrazbi in dosedanjem opravilu. — Prošnje je poslati ^o R). t. m. na naslov: Ciril Majcen, restavracija. Zidani most. Učni pogoji ustmeno, _ na zahtevo pismeno Kraj. zastopnike agflne in uvedene v krajevne razmere, sprejmem proti dobri proviziji za prodajo v vsaki hlS neobhodno potrebnega predmeta. — Vprašanja pod .Krajev«! zastopnik* na oglasni oddelek «JutTa>. ---- Čevljar, pomočnika sprejmem takoj v skupno delo, proti udenski plači z vso oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Trajno delo 8*. 8S6S4 Gospodična v Ljubljani, vešča slovenske, hrvatske in nemške korespondence, kakor tudi stenografije navedenih jezikov, vešča samostojnega knjigovodstva, se išče za čas od Vil. do 9. ure zvečer. Cenjen« ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Delo*. 33659 Fanta sprejme v učenje proti plačilu Gustav Puc, splošno kleparstvo. Tržaška c. !>. 33627 Brivskega pomočnika s fiksno plačo 200 Din na teden in stanovanjem sprejmem. Naslov pove oglaani oddelek .Jutra*. 33648 Trg. pomočnik dobro verziran v mešani stroki, samostojen prodajalec, samski, dobi mesto za takojšen nastop Ponudbe na podružnico .Jutra* v Mariboru pod šifro .TTgov-ski pomočnik*. 33652 Zastopnike kavcije zmožne sprejmem za lukrativni predmet, predvsem provizijske potnike, ki imajo obsežno poznanje. Zaslužek siguren Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* ood šifro .Sigurnost 86». 33586 Železničarji! Iščemo kavcije zmožnega zastopnika ki ima veliko poznanstvo med svojimi sovrstniki, za prodajo lukratlvnega predmeta. Kot postranski zaslužek nudimo visoko provizijo Ponudbe na ogl oddelek .Jutra* pod «Stev. 345». 33587 Brivskega učenca pridnega in poštenega ta-toj sprejme A Stoji, brivec v Sevnici. 33578 Gospodinjo samostojno, iščem za takoj. Starost 35—40 let Javi naj se v Mariboru pri postro&Se-ku (Skerbot) št. 5. 33810 20 čevljarjev sprejme takoj v trajno delo Peter Gregorc. Maribor — Pom mostom 22. 33805 Čevljar, vajenca z dežele sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 33773 Postranski zaslužek dober, dobe agilni gospodje in dame. — Ponudbe pod «3000/26» na oglasni oddelek .Jutra*. 33516 Čevljarja- primerovalec sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 33748 Krojaškega vajenca sprejme takoj Franjo Pre-nelč, Ljubljana, Sv. Petra cesta 86. S3758 Krojaškega pomočnika za boljša dela sprejmem takoj. — A. Zigon, Rožna dolina, cesta IV-7 — pri Ljubljani. S3761 Pletilka ki ima svoj stroj, dobi delo z dobro plačo. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 33769 Zastopnice sprejme proti visokemu zaslužku Damobi. Beethovnova ulica 8/n. 33772 giUGFinnr- J. StjepuSin 26 Sisak priporu«« boljše tam bttrice itm na partlto re. šol* ir ostale po treMčinr u na gla» SČusi&e isce;o Trg. poslovodja večjega trg. podjetja, ieli premenitl mesto. Dopise na oglasni oddelek .Jutra* pod .Samostojen 380*. 33605 Manufakturist starejša moč, agilen in zanesljiv, žsli spremeniti mesto. — Cenjene dopise na oglasni oddelek .Jutra* pod .Strokovnjak 40*. 33604 Knjigovodkinja zmožna vseb pisarn, del, b šestletno prakso, želi menjati sedanje mesto takoj ali pozneje in sicer samo v Ljubljani — Prevzamem tudi mesto blagajničarke. Cenjena ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod šifro .Ia reference*. 83567 401etna gospa bi šla v službo k samostojni dami ali majhni rodbini proti majhni plači Nastopi iabko takoj ali pozneje. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 33539 1500 Din dam onemu, ki mi preskrbi dobro in stalno službo na železnici ali pošti. Zmožen sem vsega knjigovodstva in administracije. Ponudbe na rlasni oddelek .Jutra* pod llužba 99». 32899 Korespondent m knjigovodja, perfekten. z znanjem jezikov, vešč vseh pisarniških poslov — prvovrstno akademsko' izobražen, z večletno prakso, išče mesta v trgovini ali industriji kot Sef korespon dence. knjigovodja, pomoč, nik šefa itd — Dopise na oglasni oddelek .Jutra« pod .Vesten in marljiv« 32488 Prodajalka dobro izurjena v delikatesni in specerijski stroki, želi p r e m e n i t i dosedanjo službo, bodisi v mestu ali na deželi. — Dopise na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Dobra moč št. 100» 33530 Zanesljiv hišnik mizar, išče radi ženitve mesto hišnika, kjer bi imel stanovanje. Naslov v ogl. oddelku .Jutra*. 33634 Kontoristinja zmožna vseb pisarn poslov ter korespondence, išče mesta- tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddelek .Jutra* pod .Marljiva 33». 32833 161etna deklica vešča vezenja, se želi izučiti šivanja pri boljši šivilji. Hrana in stanovanje se prosi v hiši Cenjene ponudbe na ogl oddelek .Jutra* pod .Poštena 10». Mladenič vojaščine prost, želi mesto pisarja. Vešč slovenske in srbohrv korespondence in strojepisja Gre tudi za skladi?čarja ali slugo. Naslov pove oglasni "lelek .Jutra* 32843 Čevljarski pomočnik dober delaveo za zbito delo išče mesto. Naslov v ogl. oddelku .Jutra*. 33720 Izobražena gdč. zmožna šivanja in vseh ročnih del. izvežbana v bolniški postrežb ter ljubiteljica otrok, išče popoldanskega zaslužka kot dru žabnica ali vzgojiteljica. — Dopise na oglasni oddelek .Jutra* pod .Popoldanski zaslužek*. 33728 Gospodična vajena vsega dela kakor tudi šivanja, išče službe v trgovini kot pomagalka ali kje drugje. Naslov v ogl. oddelku 33742 Prodajalka podjetna, prvovrstna moč v mešani stroki išče službe Zmožna tudi poslovodstva. Ponudbe na ogl. oddelek .Jutra* pod .Zanesljiva 29* 33729 Službo 3—l popoldneve tedensko, »vent. nočno, iKe državni nameščenec. — Posudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod .Zlata Jugoslavija 7*. 33730 Gospodična verzirana v večjih strokah trgovine, z večletno prakso in dobrimi referencami — zmožna samostojnega vodstva, išie mesta voditeljice, blagajničarke ali prodajalke. Gre tudi v pomoč šefu. Ponudbe pod .Dobra moč 74» na oelasni oddelek .Jutra*. 83749 Prodajalka dobra moč, izučena v mešani stroki, išče službe. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod šifro .Pridna in poštena* S8755 Trgovka prisiljena radi družinskih razmer opustiti svojo trgovino, išče službo v trgovini mešane stroke, najraje izven Ljubljane, v kaki fiB-jalkl ali manjši trgovini. Sla bi tudi za poslovod-kinjo. Pismene ponudbe oa oglasni oddelek .Jutra* pod .Zvesta moč*. 8SS75 Dekle pošteno, snažno in marljivo, staro 25—35 let, ki zna kuhati dobro meščan, hrano ia delo za boljšo hišo. takoj sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». Urna strojepiska z 8%letno prakso, išče primerno službo. Zmožna je nemškega, slovenskega in srbohrv. jezika. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 33702 Mizar, delovodja za splošno mizarstvo, z 12-letno prakso v delovodstvu išče službe. — Ponudbe na oglasni oddelek . 33680 Francozinja poučuje dekleta in zoepe, tudi začetnice. Lahek in nagel pouk. — Pod šifro cFrancozinja* na oglasni oddelek . 33797 Akademik sprejme poučevanje srednješolca. Ve$č je tudi italijanščine. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod Šifro «Pouk 76». S3751 Francoščino uspeino in poceni poučujem Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 33771 Trg. pomočnik izvežban galanterist in manufakturist išče mesta do 1. decembra. Gre tudi kot praktiikaoit v trgovino mešanega blaga M Bergant. Rimske Toplice. 33599 Krojaški pomočnik izurjen, išče službe. Nastopi lahko takoj. Dopise na oglasni oddelek «Jutra* pod «Izurjen 71». 33671 Gospodična pridna in poštena, zmožna večje kavcije, vešča šivanja. izučena kavarniške in restavracijske stroke, išče mesto blagajničarke ali kaj primernega, tudi proti mali plači. Ponudbe na oglasni oddelek v Mariboru 3^707 Posestvo ca. 19 oralov, tri četrt are oddaljeno od mesta Maribora, prodan; z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem. Cena po dogovoru. Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru SS650 Stavbne parcele oddam takoj na lepem, f i-hem, peščenem terenu ob Linhartovi ulici in za Bežigradom. «Herra>, stavbna reg. zadr. z o. z v Ljubljani. S3697 Parcelo 700—1400 m3 kupim Ponudbe na oglasni odde-lek ♦Jutra »pod *Cena in l^sr?-3366-° Hišo v Kamniku enonadstropno, s korpora-cijsko pravico ugodno prodam Zelo pripravna za vsakega obrtnika. Pouudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Korporacija>. 33595 Majhno parcelo 1 kTipim na prometnem kraju j Cenjene ponudbe pod šifro «500 m» na oglasni oddelek «Jutra*. 30615 i Pekarno s posestvom 10 minut od kolodvora, na prometni cesti, z električno razsvetljavo, prodam z inventarjem za 150.000 Din. — Naslov pri podružnici «Jutra* v Mariboru 33651 Vogalno hišo enonadstropno. z gospodarskim poslopjem. stavbno parcelo, vrtom, električro razsvetljavo in vodovodom ugodno prodam. Kupcu stanovanje takoj na razpolago Pismene ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod •Vogalna hiša* 33653 Posestvo z vilo gospodar poslopjem, njivami in travniki, približno 10 johov skupaj, b^:zu železnice na Štajerskem, oddam v najem za 4 leta. ali tudi prodam. Nuslov pri podružnici »Jutra* v Čelju 83655 33695 .i> A. STRUPI arodaia trboveljskega iiremoga m drv L]ub-li na Pokopa'išk* ul Hišo z vrtom vodovodom in elektr razsvetljavo kupim v Ljubljani ali okolici. Cena do 70.100 Din — plačljivo takoj'. — Ponudbe na ogl oddelek «Jutra* pod šifro «SoInčna lega 26*. 32S50 Pekarno z 2 hišama gospodar poslopjem njiva' mi, travnikom in vrtom radi družinskih razmer prodam Naslov pove podružnica «Jutra* v Mariboru 33571 Trgovska hiša poleg cerkve in šole. s trgovskimi lokali tn 4 stanovanji, 1 M; orala zemljišča, gospodarsko poslopje, v SL goricah pod ugodnimi pogoji poemi naprodaj Ponudbe na upravo o»lopje, veliki hlev;, kleti itd., vrt za goste, dvorišče, tri orale zel«-uia inega vrta. sadonos-nik, 3 orale bukovega gozda. Promet v&eb treh •Kvijetij dober. Cena D;-? 475.000. 33740 □GGaDPnnnmrro jmtr Realitetna pisarna družba s o z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 proda: VILO, enonadstropno, tri-stanovanjsko, po 3 sob*, pritikLae, blizu glavnega kolodvora. 435.000 Db Letni donos 50.000 Din; VILO, enonadstropno uo-! vozidano. 5 i-ob. kop:-!-nica, pritikline. 00 0 m3 vrta, poljansko predme*'-j je — 320.(K'0 Din; ! VILO. enonadstropno. dvo-! družinsko, trisobno stanovanje pre »to. ve.ik vrt, Ro-.na .lolina. 165.000 Diu ENONADSTROPNO H I S O na Glincah, 8 stanov eni, 1 prosto, prostorno dv^-riščj. lopo urejen vrt — KMJ.000 Din; NOVO HI£C. enodružinsko, še nedokončano. 300 jr* vrta, posebej e^a parcela. predmestje — Din 50.U00; HISO. enonadstropno. tri-stanovanjsko — Še^sobno konfort stanovanje kmalu prosto, vrt. tik tramvaja - 280.000 Din: HISO. dvonadstropno. 6 stanovanj. dvosobno na raz-: olago vrt. dvorišče — 120.000 Din; HIBO. dvonadstropno, tri stanovanja po 3 sobe 1 pritiklinami. 20 mrut od pošte - 225.000 Din; HISO. priflčno. 4 stanovanja. dvosobno n« raz po ago. dvorišč- Spodnja 5i;ka - 50.000 Din: »ISO. pritlično. 6 sob. 2 kuhinji, razen sobe in kuhinje vse prosto, dvorišče, vrt. Rožna dolina. 120.000 Din; HISO, pritl'čno. več stanovanj, vrt. dvorišče Glin re - Din 45 000- i STAVBNE PARCELE v Sp. SiŠki po 30 in 50 Din. ta ^elisTa^om po 30 Din. pod Tvolijpm po 30. 45 in 50 Din. ob Dunajnki e. po SO Din Ud. S3764 Izgotovljeni predvsem za jesenski in zimski Ea boksa na rom šivani stanejo same Najcenejši in najfrpežnejši v državi. Aleksandrova c. št. 1. Breg štev. 20 Kdor hoče res poceni jesti, pri meni naj povpraša; prihranil dobre bo obresti, saj znana kuhinja je našal Deset dinarjev, abonenti, večerja stane in kosilo; pijače sladke, abstinenti, pri meni vso se bo dobilo! Ej, prihitite, ne prezrite, gostilnice pod «Lipo staron>; dobrot se teh udeležite in ne hodite v drugo faro! BREZALKOHOLNA RESTAVRACIJA Rimska cesta Borštnikov trg. Stanovanjsko hišo dobro ohranjeno, z večjim vrtom ali zemljiščem kupim. Cena do 80.000 Din. lopise na oglasni, oddelek Jutra, pod . Trgovino meš. blaga dobro idočo, kjer je tudi točilnica alkoholnih pijač, s kletjo, skladiščem in stanovanjem oddam takoj v najem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 33694 Špecerli trgovino oddam na prometni točki v Ljubljani v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »'Jutra* pod »št. 157». 33606 Dve veliki kleti oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33602 Velike prostore za tov. obrat ali skladišča oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Veliki prostori*. S2S83 Prostore za skladišča ali delavnice oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Delavnice*. 32882 Manjši lokal 1 8 8 e m v centru mesta sa boljšo trgovino. Ponudbe na oglasDi oddelek »Jutra* pod »Dobra odkupnina*. 32S61 Večje skladišče »uho. po mogočnosti v sredini mc-sta iščem. Ponudbe pod »Skladišče 81* na ogl. oddelek »Jutra*. 32855 Lokal za pisarno v centru Ljubljane {3 večje ali 4 manjše sobe) iščem f 1. februarjem, event te preje, morda tudi s 1 majem 1927, event kupim hišo s prostimi pisarniškimi lo kali. Ponudbe pod »Prima* na oglasni oddelek »Jutra* — kjer leži naslov reflek-tanta. 32613 Trgovino • mešanim blagom, dobro vpeljano, tik farne cerkve ▼ bogatem kmetskem okolišu odaam s 1. januarjem z vsem inventarjem pod jako ugodnimi pogoji v najem. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod «100». 32606 Poslovni lokal s stanovanjem takoj oddam ▼ Dajem ob državni cesti blizu Ljubijo ne. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33623 Krasne trg. lokale na glavnem trgu mesta na Dolenjskem, vogalna hiSa, pripravno za vsako trgovino, ugodno odda 6 stanovanjem »Posredovalec* v Ljubljani. 33741 Gostilno dobro idočo. iščem v najem takoj ali pozneje. — Cen;, ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Gostilna 1». 33739 Trgovski lokal * sredini mesta takoj odda M. Eavtar, Stari trg 19. 33712 Gostilne v Mariboru in okolici, dobro idoce ter na prometnih krajih nudi v najem in naprodaj Mar-stan, ilaribor, Rotovški trg št. 4. Trgovski lokal &a lepem prostoru prometnega mesta na Gorenjskem, » koncesijo in inventarjem oddam zelo ugodno takoj »E pozneje. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Promet 12». S36S7 Gostilno v Ljubljani takoj oddam samskemu mledemu dekletu. Ponudbe pod »Zmožna 717* na ogl. •ddelelc »Jutra*. 8S717 Gostilno dobro idočo dam v najem iwoti odkupu inventarja. — Kappel, Studenci - Maribor. 33812 Hlev za 2 konja in dvoje skladišč ugodilo oddam v mestu, 10 minut od pošte. Ponudbe pod <1. februar 1927» na oglasni oddelek »Jutra*. ■ ■ • 33780 Za krojaški salon rabim primeren prostor v sredini mesta, event. stanovanje. Ponudbe pod »Lepa ugodnost* na oglasni oddelek »Jutra*. 33759 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta išče gospod, ev. B hrano. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Centrum 76». . 33576 Opremljeno sobo Učem ■ 15 novembrom v sredini mesta. Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod "anufakturitt*. 33568 Dva tehnika iščeta sobo, event. s hrano. Pismene ponudbe pod šifro »Dva tehnika* na oglasni oddelek »Jutra*. 33541 Zakonski par brez otrok, cel dan odsoten, išče opremljeno 6obo z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, v centru mesta. — Ponudbe pod <1. december* na oglasni oddelek »Jutra*. 32914 Gospodična išče stanovanje, ozir. sobo s klavirjem, event. tudi z vso oskrbo za december. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Klavir 9». S2900 Stanovanje 2—3 eob iščem proti polletnemu predplačilu ali po. sojiiu Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takojšnje stanovanje*. 32873 Opremljeno sobo Cbnim vhodom takoj Naslov pove ogias. oddelek «Jutra». 33620 Konlortno stanovanje obstoječe iz 4—6 sob z vsomi pritiklinami, iščem za mesec februar v sredini mesta. Ponudbe na poštni predal 39. 32540 Sobo s hrano oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35727 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom oddam v Tavčarjevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32844 Stanovanje 2 ali 3 eob s pritiklinami iščem. Ponudbe s ceno pod značko »Profesor 20» na oglasni oddelek »Jutra*. Dijaka sprejmem v Milini univerze Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 33624 Dober plačnik i-Sče v centru mesta v boljši hiši eno ali dve oprem- ljeni mesečni sobi s čtrogj) separiranim vhodom za 15. november ali 1. december. Cena postranska stvar. _ — Pismene ponudbe pod Šifro «Vhod s stopnic* na oglas. oddelek «Jatra». 8S722 Lepo sobo v sredibču mesta oddam staremu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 33734 Gospodično sprejmem kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 33738 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 33744 Stanovanje obstoječe iz. 3—4 sob', z vsemi pritiklinami — tudi v novi hiši, iščem. Ponudbe pod «Konfortno» na oglasni oddelek cJutra*. 3-744-a Stanovanje 1—3 sob iičem v sredini mesta ali' "bližnji okolici. — Ponudbe na ogl. oddelek « Jutra* pod šifro »Ugodnost poleg najemnine*. 33760 Sobo opremljeno ali prazno, ev. tudi v podstrešju, Iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro novanje za takoj ali z decembrom. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod Šifro »Zračno 2». 33802 Sostanovalca z vso skrbo sprejmem s 15. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33796 Sobo lepo, solnčno, čisto, z električno razsvetljavo, oddam boljšemu visokošolcu. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». Sostanovalca sprejmem v bližini gorenjskega kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33801 Dijak išče stanovanje z zajtrkom, kjer bi imel priliko za nemško konverzacijo. Ponudbe pod «10. november* na ogl. oddelek »Jutra*. 33753 Iščem sobo e separiranim vhodom in električno razsvetljavo. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šilro »Čedna*. 33747 Sostanovalko s hrano in istotam t r i gospodične na hrano sprejmem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 33768 50.000 Din brezobrestnega posojila dam onemu, ki mi odda v mestu stanovanje 2—3 sob s pritiklinami. — Predpogoj vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod »Takoj 50.000» Družabnika iščem za povečanje podjetja, ki je edino v Jugoslaviji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zlata jama*. Družabnika (co) z vlogo od 30—50.000 Din iščem v svrho prevzetja feneralnega zastopstva in omisijske zaloge velikega konsumnega predmeta iz galanterij, stroke in kratke robe, za vso kraljevino. — Prednost ima tisti (tista), ki razpolaga z veliko sobo 5 X 5 m za pisarno in zalogo. Cenjene ponudbe pod šifro »Lepa eksistenca 97* na oglasni oddelek »Jutra* 33597 Kino podjetnik z lastnimi komp'et. stroji ter koncesijo, išče za takoj poštenega družabnika za ljubljansko okolico ali drugje, s kapitalom 20.000 Din. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober zaslužek 64*. 23764 Ločenec srednje starosti, čedne zunanjosti, z dobrim podjetjem, želi poznanstva z gospodično lepe postave in srednje starosti. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ljubi me in svet je moj*. 33723 Elza T. Dvignite zaostalo pismo. 3373S Damo t rdečim klobučkom, katera je vsaki četrtek v družbi s starejšim gospodom v gostilni pri »Nacetu* v zadnji 6obi, prosim ponovno za naslov. Velika simpatija. Dr. R. 33691 Gospodična želi vBled duševnega razvedrila znanja z boljšim, samostojnim gospodom. —• Dopise, ako mogoče 6 sliko, katera se na zahtevo takoj vrne, na oglasni oddelek »Jutra* pod zhaJSko »Razvedrilo*. 33658 34Ietna gospodična dedinja trgovski _ hiše na deželi, želi znanja z gospodom. Trgovsko naobra-žerii imajo prednost. Pisma na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sreča Štev. 150*. 33618 CUtsStt Klavir dolg, radi odpotovanja telo ---------v t--X ——i levo. ceno naprodaj v Tavčarjevi ulici 4/m, levo. S3530 Kolosalne novosti v gramofoniji presegajo vse dosedanje. — Kovček-aparati, najnovejšega typa. Velikanska zaloga plošč. Samo v tvorniški zalogi A. Rasberger, Ljubljana Tavčarjeva 5. 231/11 Klavir dobro ohranjen, poceni naprodaj v kavarni »Merkur*, Židovska steza. 33711 Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za Glasbeno Matico, Konserva-torij in druge institute iz-gotavlja moja tvrdka. Točna postrežba, zmerne cene, tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. W a r b i n e k, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5. 33701 Izvrsten klavir ceno prodam. Pojasnila v pisarni arh. Iv, Mathiana, Slmpat. mladenič vojaščine prost, s stalno službo in svojim stanova- er——\ r *-T o-jtm njem. želi resnega znanja Dunajska cesta 14. 33799 z boljšo gospodično. Resne ponudbe 8 6liko na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Sreča v ljubezni*. 33544 Solidna gospodična srednje starosti, s stalno službo, želi znanja z drž. uradnikom plemenitega značaja. event. tudi z akademikom, katerega bi podpirala v njegovih študijah. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Srečna bodočnost 97*. 32897 Znanja išče samotna dama z inteligentnim, starejšim, dobro situ-iranim gospodom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Razvedrilo*. 33816 Pomorska častnika mlada, želita dopisovati z 2 brhkima Slovenkama, ker med živahnimi Dalmatinka-mi vedno pogrešata pristno slovensko srce in dušo. — Dopise če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Morje*. 33785 Gospod 30 let star, železničar, ne-omadeževane preteklosti — mirnega in treznega značaja, želi znanja s premožno gospodično z dežele, staro do 26 let — v svrho ženitve. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Srečen zakon*. 32856 V svrho ženitve želi resnega znanja 291 etn! "inteligenten in simpatičen trgovski uslužbenec s premožno gospodično. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Skromen dom» 33715 Kateri premožni gospod, na.d 35 let star, bi hotel takoj poročiti izobraženo gospodično prijetne zunanjosti, ka^-tera še nikoli ni bila srečna v življenju. Dopise na podružnico »Jutra» v Mariboru pod šifro »Skrivnost*. 33572 Vdova brez otrok, s lepim stanovanjem, 6e Seli poročiti s solidnim gospodom državnim uslužbencem, od 40 do 50 let starim. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Vdova*. 33811 LUTKE in droge igračke popravila trgovina 11631 a Koler, Stari trg 6 Več krasnih pavov proda M. Ivane, Ponikve, pošta Videm-Dobropolje. £3743 Prodam 2 psa eden 7 tednov star, ovčarske pasme, drugi lepa, majhna črna psiea, dober varuh za stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 33779 Očala sem pozabil 30. oktobra v kavarni »EvTopa* ali zgubil do Kolodvorske ulice. Najditelja prosim, da jih odda v Kolodvorski ulici S4,'II, levo. S3714 3 zvezane ključe sem našla pred Možinovo gostilno. Potočar, Dunajska costa 9 33696 Zadraga čevljarjev n sodni okra] LJubljana vljudno naznanja si. občinstvu in cenjenim naročnikom, da sprejemajo posamezni čevljarski mojstri snežne čevlje in galoše v popravilo Dalje izvršujejo točno posameznim naročnikom tudi vse zimske, športne ter luksuzne čevlie s kožuhoviuo obšite. — Blago dobijo gg. člani v Produktivni zadrugi čevljarjev za Slovenijo v Ljubljani, HTenova ul. 4. — Načelstvo. 33398 Na hrano dobro in ceno, domačo, v sredini mesta sprejmem več oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32771 Manjšo stojnico s plahtami rabim za mesee december. Kdor jo posodi proti odškodnini, naj javi pod »Zanesljiv 37* na ogl. oddelek »Jutra*. 33718 Modele lenske In moške iščemo. Plača od ure po dogovoru. Pismene ponudbe na Udru-ženje oblikujočib umetnikov — sekcija Ljubljana. 33693 Za čiščenje vina in xa lečenie je najboljle sredstvo »Herma*, katero razpošilja po povzetju x navodilom Al. PlaninŠek, Ljubljana, Karlovska c. 18. 3S756 Kar ie navidei poceni ie cesto predrago $ ako kvaliteta ne odgovarja Le res dobro ie Istinito najceneje in najbolje kupite za zimo: trikot perilo (Jagerwasche), nogavice v vseh modnih barvah, dobre od Din 12-— naprej, rokavice podložene od Din 18'— naprej, dokolenice, vezenine, modne gumbe za damske plašče in obleke, vse modne potrebščine za dame in gospode, toaletne predmete pri tvrdki T. EGER, Petra cesta štev- 2 Cenjene dame! Vljudno naznanjam, da sem dne 2. novembra 1.1. otvoril DAMSKI ODDELEK, ter izvršujem ||0 (Dauerwellen). Preskibei sem si prvovrstno frizerko z Dunaja. Jamčim za točno postrežbo. Cene nizke. Izredna novost! S trajno ondulacijo si prihranite obilo časa in denarja 1 Tudi pobaivane lase onduliram. Cenjenim damam kakor Udi gospodom se priporoča KAREL DIN TER, brivec in frizer * Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 95. ^TRMFIL)E E Konstruktivno risanje in kopiranje na prozoren papir iz elektrotehnike. strojništva in gradbenstva, prevzameta v delo inžerijerja. Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra* pod »Točnost 33». 33692 urejuje najbolje in ceno: 242 1 Dr. Ivan Čeme, gospodarska pisarna Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. «SHs»«BB«^*BafiK»i»eas»»»9»»swBa»p«r< * ■ • ~ - -ftaas« nsa>nm>iiHU>i>n:>msHD>iaaMt«ies>3's« Več kromatič. harmonik na 80 basov zamenjam za pisalni stroj, za majhen skobelnik ali za stoječ motor od 1—3 HP. F. Kueler. Vrhnika. 32512 G. Fiux strok, posredovalnica bolj-Sih služb v Ljubljani, Gosposka ulica 4, išče in posreduje boljše osobje vsake vrste. 33631 Rejenčka vzame v dobro oskrbo Katarina Jaklič-, Glinee, cesta IX št. 2. 33782 Rado pove kako pridobiš koncesijo. — Šiška — Ujčič pri mitnici. 33752 Prešivanje (štepanje) perila in nogavic na stroj prevzamem takoj. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra*. 336S1 GOGOEES Iz Uorotanslie zgodovine ie zajet romar Angelin Hiriar Spisal ivan Lah. Cena' vezani knjigi Din 20. po pošti Din 1 "50 več Izdala Tiskovna zadruga « Ljubljani. H j s! n? Ni potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, kostume i. t. d., ker jih tovarna los. Relch, Ljubljane, Poljanski nasip 4-6 pobarva najlepše v različnih barvah. Spreiematišče: šeienburgova ulica 3 Postrežba točna Cene zmerne £8 !S ii ® :,„.«..>aaa>a»a.».za..»ll>»0»a.a«ia.e..U.......«...___„ KBRS«»S«SGnBBSilBHBBHHaMBBBBBeaBaBBBBfliacaaBa *MSEK£«iua»SEaaa*i!S9aESBaa«i;a*BBi>e3BaMBoaB3BaaiaEaMiiMai*a*i mw m it za g. mojstre in pomočnike. Začetek lečaja S 8. novembra. Vse iniormacije daje g. J. Steinman str. uč. in vodja tečaja, Ljubljana, Poljanska c. 13. 11665 aHaaaaaaaanaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaanaaiaauiaaaaaaa' 1133 v Ibin Smole znanja, da je svojo odvetniško pisarno i z. dosedanjih prostorov v Sodni ul. št Q preselil v Dalmatinovo ulico št 5 pritličje na levo. M. Z e v a c o Papežinja Favsta Roman Prolog. Bila je dehteča pomladna noč. Katedrala Naše Gospe je ždela v temi kakor ogromna sfinga. Na drugi strani ploščadi se je dvigal gosposki dvorec s strogim, resnim pročeljem. Z njegovega balkona se je sklanjala ljubka postava deklice v beli obleki. Trcpetaje od sreče in hrepenenja je zrla za ponosnim plemičem, ki se je našlo oddaljeval. Ta devojka je biia Leonora, edina hči barona de Montaiguesa, tolažila! angei njegov, odkar je stari hugenot v strašni Jernejevi no?i izgubil vid... In velikaš, ki mu je sledila z očmi ter pošiljala za njim tako strastne poljube, je bil njen ljubimec, plemeniti vojvoda jean de Kervilliers... Ko je izginil v temi, je počasi zapria balkon in se je vrnila v sobo... v to sobo, kjer so ji minevali tajni nočni sestanki z dragim kakor minute rajske, jedva mogoče sreče... Oh, pravkar mu je še visela za vratom in mu je šepetala na uho najslajše in najstrašnejše priznanje... Bila je mati! Pod njenim srcem se je oglašalo življenje njegovega otroka... Srce ji je zastajalo od groze, ko mu je razodevala to skrivnost: kaj bi rekel slepi baron ce Montaigues. ako bi vedel! Umrl bi od sramote... In Jean de Kervilliers? Ob njeni prvi besedi je prebiedel kakor • zid, gotovo od same sreče; zakaj nato jo je objel še tesneje in jo je pričel tolažiti. Stari baron ne bo nikoli zvedel resnice. Greh bo popravljen za časa. Že jutri stopi Jean pred očeta in ga poprosi za njeno roko! Že jutri bo Leonora njegova zaročenka, čez nekaj dni •— vojvodinja de Kerviiliers! In zdaj je bila spet sama v tem Ijubavnem zatišju, kjer jo še Viaka stvarca spominja dragega. Njeno srce je drhtelo od sreče, njena duša je sanjala v blaženo bodočnost... Tedajci pa — čuj, kaj je to? Žvenke* razbitega stekla jo je zdramil iz sanjarije. Kamen, zavit v papir, ii ie pal pred noge! Leonora je v prvem trenutku odrevenela. Nato je premagala strah in pobrala kamen. Papir, v katerega je bi! zavit... oh, nekaj jo je svarilo, nai ga ne čita! Že ga je hotela vreči v temo, od koder je bd priletel... In ga je vendar prečiiala... Smrt ji je legla na dušo, bledica smrti ji je pokrila obraz. Na papirju je bilo zapisano tole: »Njegova škofovska Prevzvišenost, knez Farnese, ki bo jutri služil velikonočno mašo pri Naši Gospe, Vam lahko pove. zakaj ne bo vojvoda Jean de Kervilliers nikoli Vaš soprog...« Kdo je vrgel kamen? Kdo je napisa! pismo? Sovražnik, ijubo-sumnež ali nevoščljivec? Kaj je bilo Leonori do tega? Čutila je !e. da se ruši svet okoli nie. Njen razum se je šibil pod neizmernim bremenom obupa... In baš tisto minuto je ležal vojvoda Kervilliers pred Leonorino sliko na kolenih. »Mati bo!« je stokal. »Ali je mogoče?... Oh, izgubljena je, izgubljena... In jaz podlež? O, da nisem bežal, ko se je ta strast zagrizla v moje srce! Mar bi bil umrl tisti dan!... in kaj sem storil nocoj? Prisege! sem ji, da jo jutri zasnubim!... Kaj naj storim?... Pobegniti moram... strahopetno pobegniti... Ln prepustiti svoje najdražje pogubi!... < Drugi dan, na velikončno nedeljo leta 1573, je stopila Leonora v stolnico. Prečula je noč v mukah, za kakršne jezik nima besed. In zdaj je biia tu. Prišla je, da vidi škofa, kneza Farneškega... da čuie ... da zve... Noge so ji klecale od tesnobe. Sredi cerkve se je ustavila. Njen pogled se je uprl v veliki oltar, pred katerim je stal v zlatem ornatu knez Farnese, legat Njegove Svetosti papeža, in baš začenja! »Kvrie«... Krenila je proti oltarju. S težavo se je prerila skozi množico. Kaj hoče. se ni jasno zavedala. Morda je hotela počakati konca maše, ogovoriti škofa, izviti mu usodno skrivnost in dognati ali je res, da io je njen Jean pre varil! Do škofa je bilo samo še deset korakov Obrnjen proti taber-nakiju je opravljal sveti obred in vsi njegovi gibi so bil- polni sve-čeniškega veličanstva. Oh, ta mož je moral biti vzvišen nad nizkoto ljudi; ne bo jj lagal. pove ii resnico... Pove ji resnico — in potem bo konec vsega!... Ta misel je pre-sunila nesrečnico z nenadno grozo. Že se ie hotela obrniti, zbežati odtod ... ohraniti si vsaj še mrvico upanja, da nj resnica ... Tedaici je zapel zvonec k povzdigovanju. Vse je utihnilo, vse je popadalo na kolena... Samo Leonora v svoji neodločnosti je še stala, tako bleda, kakor da ji ie smrt vtisnila v čelo svoj žig... Monsignor Farnese je prijel za monštranco in se je obrnil, ves svetal od visokosti... Blazen trepet je prešinil Leor.oro od glave do nog. Ta škof — o groza! Poznala je njegov krasni, čudno mladi obraz... Poznala je plamen njegovih oči... Poznala ga jje!... Ne, saj ni bilo mogoče... Obšla jo je biazna želja videti ga od blizu, uveritj se, da se ji blede! Vsa prepadena. vsa iz uma je planila k oltarju... tn tedaj...! Vzpela se je po stopnicah. Njene roke so kakor v krču zgrabile škofa za ramena. Brezumen vzkrik bolečine se je utrgal iz njenih ust: »Bog nebeški! Jean. dragi moj! Ti si! Ti!...« Še je planila kletev iz njenih ust. Nato ie pala onesveščena po stopnicah, k nogam prepadenega škofa, ki je strmel nanjo kakor marmornat kip ... Burja je zabesnela po katedrali. Svetoskrunstvol Ljudje so se zgrnili na kup. Ogorčene roke so zgrabile Leonoro. In med tem. ko so io odnesli, da jo vržejo v najtemnejšo temnico, je slone! škof, knez Farnese. vojvoda Kervilliers ob oltarju in ječa! v globini svojega srca: »Preklet sem! Preklet na vekomaj! Prekiet!...« Za to veliko nočjo je prišlo megieno novembrsko jutro, ko so st trle množice okoli grmade, pripravljene sredi Grevskega trga. Zraven .ac je stal s prekrižanim Kami molčeč i..«.ook orjak v rdeči obleki: mojster Claude. pariški krvnik! In ljudstvo, ki se je nagnetlo z vseh vetrov, je bMo zbrano zato. da vidi kako bo gorela Leonora de Montaigues ... Bila ie obsojena »zaradi peklenske laži in krivoverskega obre-j kovanja škofa« Obravnav proti njej je trajala šest mesecev Tisti dan. ko so jo prijeli pri Naš: Gospe se je baron de Montaigues zabodel z bodalom. To ga ie rešilo, da niso sodili tud njega zaradi sokrivde prj hčerkinem dejanju . Obtoženka pa ie odgovarjala na vsa vprašanja s pogledi brez življenja in brez izraza: njena duša je bila mrtva krvniku je ostalo samo še telo. Ure v zvonikih so odbile devet Nekje je turobno zaklenkal navček. Iz bližnje uiice se je začul mrtvaški spev- »De profundis ...« In že se je prikazal sfrašni izprevod: menihi, spokorne bratovščine, zapriseženi zdravnik straža, veie zahteval, da s svojo prisotnostjo in navzočnostjo dokaže svetu, da ie krivoverka iag2ia, ko je obtožila katoliškega škofa pred obličjem živega Boga! Množica ie vzvalovala in odrevenela: Leonora se je bila ustavila pred grmado. Knez in škof Farneški je krčevito zatisni] oči Vsi gledalci so se odkrili Sočutno mrmranje ie završalo iz ljudskih trum. Tako mlad3 še. tako lepa' In mora umreti tako strašne smrti! A že se je razgrnilo tesnobno molčanje: veliki profos je bil mahn'! z roko! Krvn'k ie pristopil k obsojenki Njegova težk3 pest ji je paia na golo ramo Že io ie zgrabil. potegni! io h ermad; vrgel ji vrv okoli vratu, da bi jo zadavil ko se i? zgodilo nekaj nezaslišanega, strašnejšega od krvnikovega početja .. V krču. ki jo je za trenutek iztrga! neusmiljenim rokam, se je Leonora mahoma zgrudila r.a tla ter se s presunljivim vzkrikom bolečine prijela za život... In črte njenega obličja so se skrivale v skrivnostni muki!... Vse matere, kar jih je bilo na Grevskem trgu, so vztrepetaie od groze . Zakaj ta krik ... o. to ni bi! krik življenja, ki se zaman izvija iz lakomnih krempljev smrti! Bil je krik svetih, vzvišenih bolečin, iz katerih se življenje rodi! .. Še mojster Claude, krvnik, se je umaknil pred veličanstvom tega krika Trepet je šel po vsem Grevskem trgu kakor burja. Zapriseženi zdravnik je naglo pokleknil k Leonori. Ko je vstal, je ležalo poleg nezavestne obsojenke majceno, nebogljeno bitje in je s šibkim vekanjem iztezalo svoje bedne ročice proti ljudstvu, kakor bi mu klicalo: »Jaz nisem storilo ničesar!... Nedolžno sem!... Usmilile se. dajte mi živeti!...« (Dalje prih.) OPALOCPAPP svoio mladostno svežost? Zeffa osake dame fe s! citirani!! miadsstao suežost do starosti, fe dosega Hmeričanka in Francoiinfa s itnltaro telesa In s prikladnim obiačenlem posebne pa s etmfoife. Ona ie spoznata. da fe dobro segooana noga lemelfnl pogoj zs iobroblf. Ha nišo - o zimi — ssnlaft žeolfi. doma. o arads aii pri deta čeoiii iz blaga - to le oseno geslo. f|«ima m oosMe sooiem poste čeofje iz žameta aii Uilili««* iastinga. Ceael? iz tkanina irači nogo :o ozdržnge sobe n -opio fe gibefc in sdobec preprečeje ažmienos: s&fšiiie delo. Der VervielfaJSiger auf Glas ( d r p> Rnzmnoževolec na steklo. Prednosti; 1. Razmnožuje zelo hitro strojepise vseh vrst z matricami in posebno z barvanim trakom riabe, načrte, rastre, plačilne pole, note itd. 2. Tisoče Izbornih odtisov iz enega originala v poljubnih barvah. 3. Original vedno uporabljiv. 4. Odtisna ploča neobrabljiva ln jo ni treba nikdar premenitl . Sparimo pred nakupom mani vrednih posnetkov oosebno ori nabetf rribors. zaščitno znamko Opaiograph Wien VI. Theobaldgasse 9. J Priporočamo naš model: «445 Iz la žameta Din 4345 Iz la fastinga Din Bolni na ollueih Tisoč £c ozdravljenih: zahtevane tako tint go o moj' nov Umetnosti prehranjevanja, i ev itd. f. a. l., n oddelei '.a lopoino popravo -majlira ije 'n ponikianie dvokoles otroških vozičkov, šivalnih stro froaaia na obroke - Ceniki tranko /SVRsB tovarna dvokoles in otroških vozičkov ' 'obliana i ii KC karii'» f vsakovrstna po najugod I PŽ511J6 ceni kaK0! vsiAO leic fv W £6 vedno - zalogi Kupim tod surovi fa stopl!enS lof. 'latam ca ra nsiviin .evn- cen J©s. Sergman. tubi an? f>o'jantk? ces f 85 Ocarinjen e vseh uvozuiL Izvoznih m tranzitr. h pošiljk ■skrbi hitro skrbno In p.o cajnižji tarif: RAJKO TLRK carinil posrednik. Ljub-:iana. Masarvkova <3 aisprot? slavne can-tarnice - Vse tir >rmacije brezoiairo . m se spava samo, ak kupite perje v v t 'etrgovir R. Stermccki, Celje, st 20 stera irodaja na ic ene je skubljei' ig Din bolje 104 uno IJo zn-no 17o siv pup 185, Peli po puh 21