M 99.
Nveto leto.
Zopet leto, sveto, sveto
Je prišlo za te. kristjan! De se oberneš. k Bogu vernes, Ti ta srečni čas je dan.
V hudobijo, slepoti jo
Bog Gospod te stvaril ta i; Pot modrosti in svetosti
Pa le zgrešaš svoje dni.
Svet zmotljivi, zapeljivi.
On ljubezin tvojo ima: Bog resnični iu pravični Vse premalo ti velja.
Pomni vsega zlega tega —
To ti oči odperlo bo, Kar sejavci, razširjavci Zdanjih zmot počenjajo.
Duli prevzetni in nevkretui Siira vsako viši oblast, Strast dereča, slija zreča Iše vso posest iu slast.
Razodeva se le reva
Tu na zemlji več in več, Kar je vero, pravo mero
Človek spačen vergel preč.
Slepi zmoti, grešni poti
Odpovej, kristjan, se spet, De se inili Bog te usmili, De bo greba dolg ti vzet.
Vernib glasi v svetim časi Kličite, naj dii Gospod Luč resnice, moč pravice
Vnovo vladati povsod.	H
lameli, potreba in dobrotno*! ae-
danjiga svetiga leta.
Iz južne Amerike imajo nekteri vertnarji nekako škerlatno-rudečo lilijo (aloa, lopatika), ki komaj vsaeili 20 ali 30 let enkrat cvete. Lahko si mislimo, kadar se začne lako redko zeljše razcvetati ter čez toliko časa zopet svoje cvetje kazati, de vertnar poklice svoje otroke, sosede iu perja t le, ter jim reče: ..Pridite pogledat dvajset - tridesetletnico, kako lepo rudeče cvetje poganja, dc jo vidite: morebiti že ne bo nas na svetu, ko bo vdrtigič cvetla.u Tudi v vertu sv. matere katoliške Cerkve rase taka imenitna roža, ki nima samo imenitniga cvetja,
Tečaj V.
ampak tudi sad silne lepote in visoke cene. in se zrc-dama. kadar ni kej posebntga, le vsakih 2a let enkrat razcvete ter obrodi nebeški sad. Imenuje sc sveto leto. Le iz posebne milosti nebeškiga vertnarja Jezusa in po dobroti apostolskiga sedeža v liimtt nekaj let sem to rajsko rožo bolj pogosto pred oči dobivamo: pa zmirej ni bilo in ne ho tako. — Torej tudi Cerkev svojim vernim otrokam kliče, kadar ta čas gnade pride: Otroci, pridite, glejte cvetje, vživajte sad sv. leta, ohladite svojo pekočo vest v senci pod tolaživ nin* perjem te sadice: kej taeiga morebiti ne bole posihmal več doživeli. Zbudi' naj (udi nas tedaj besede sv. Pavla, te velike gnade ne zamuditi, kteri kliče: ..Bratje, vemo, de je ura od spanja vstati: zakaj naše zveličati j e j e z daj b I i ž e j.. . Noč je prešla, da u seje per bližal. Zdaj tedaj verzi m o od srhe dela teme, iu obleci m o orožje svitlobe.-
Sveto leto je dvojno: n a v a d n o s v e t o I č t o iu posebno sv. leto. Navadno sv. leto je tisto, ki se je nekdaj na vsaeili 100 let obha jalo, potlej na 50, še poznejši na vsaeili 33 let, kolikor časa je Jezus ua zemlji živel, in ki se zdaj na 25 let enkrat obhaja, in ne večkrat. Tako navadno sveto leto jc hilo poslednje, ki se je pred 2 letania okoli Božiča obhajalo, pa se zavoljo prckucij ni moglo vse tako opraviti, kakor bi se bilo imelo. Posebno sveto lčto jc pa tisto, ki se obhaja pri posebnih perložnostih, in terpi le kake tedne. Tako posebno sv. leto se razpiše, kadar nov papež nastopi, pa ne vselej, ali za odvcrnjenje kake velike nadloge, hudih pregreh iu nekeršanskiga življenja i. t. d. Tako posebno sv. leto se zamore namerili večkrat, kakor res ni dolgo, de je hilo večkrat, kmalo eno za drugim posebno sv. leto. Zamore se pa tudi zgoditi, de taeiga posebniga sv. leta silo dolgo nobeniga ni. Za to je negotovo, kdo bo spet kako sv. leto učakal: kar je mladih, utegnejo še kteriga ucakati. ali pa ne: kar je pa starih, bodo, nar pred de. že v merzlih grobih počivali, ko pride drugo sv. leto.
To sv. leto. ki smo ga zdaj zaceli obhajati, je posebno sv. leto, in ima po odmenil sv. Očeta vsiga keršanstva namen, od Boga sprosili, de bi ponižal, odvernil. poboljšal in »preobcrnil sovražnike svete vere in sovražnike očitniga mira. de bi zamogli verni kristjani varni in mirni pred dušnimi in telesnimi zapeljivci živeti.
Kako nevarni de so sovražniki očitniga miru. ni treba obilno razlagati, ker zlasti vsak gospodar sam vidi. dc od tistiga časa. kar je bil mir podert. on ima po vsili straneh dosti stisk, in ni redko, de s svojo deržino mora stradati, kakor
Katolišk cerkven Umt.
V četertik 27. velikiga travna 1N52.
popred nobenkrat ni. K temu pa pervzemimo tisto nar veči nesrečo puntanja in očitniga razpertja, na ktero le malo kdo pomisli, namreč to: koliko mladih vojšakov in družili starih in mladih ljudi je bilo pokoneanih in pobitih tacaš na vojskah, ravno ko so bili v nar hujših smer! ni h grehih, iu so brez gnade, brez vere in brez upanja, brez kesanja in poboljšanja v nar silniši slepoti stopili pred tisti sodni stol, pred kterim ni več usmiljenja, ampak zgolj pravica. Če pa človek doma v miru umerje, se vender veči del previdi s sv. zakramenti, se skesa in spokori, če je v kakih hudih rečeh bil, tako de po človeški slabosti upamo, de mu bo dohrotljivi Hog usmiljen, ker se je k njemu spreobernil. Imamo tedaj pravicin vzrok v tem sv. Ičtu Boga prositi, de bi ukrotil sovražnike deželskiga miru, in mir ohranil po hišah in poljih, per ljudeh in živini, po mestih in vaseh.
Bolj nevarni še, kot sovražniki miru, so sovražniki svete vere. Ti sovražniki so dvojni: domači in zunanji sovražniki sv. vere. Ako sc na lepi zreli sad od zunaj ose in drugi gnusi spravijo in ga še od znotraj začne červ vjedati. potlej hi bilo res živo čudo, ako bi zdrav ostal taki sad. Taki sad je pa sv. vera, ktera že od nejevereov in krivovereov mora odzunaj veliko preterpeti, koliko občutljivši še le je to tcrpljenje. ako se je pri zuiiajnih sovražnikih se njeni lastni sinovi kakor /.notranji eervi lotijo in jo začno objedati. Teh znotranjih in zunanjih sovražnikov sv. vere je pa zares toliko, de bi sv. keršanske katoliške vere ze /davno nc bilo na svetu, ako bi je Jezus ne bil na skalo zidal, ktere peklenske vrata nc morejo premagati. Zdaj veri. to je, sveti Cerkvi sicer lic more noben človek škodovali, de bi jo omajal ali razdjal: pa tistim sovražnikam —/notranjim in zunanjim gorje! kteri v skalo sv. Petra butajo, in si svoje svojoglavno čelo razbijejo. iu tistim, ktere oni odvernejo od cerkve, ki je na skali zidana, in od živeža, ki ga ona daje, ter od lepiga kersanskiga življenja. \ar bolj nagnusni so domači sovražniki sv. vere. Komu bi se ne studilo pred tistim člove-kam, ki bi začel sam sebe do kosti gristi in klati, ali pa bi nož vzel in jel sam iz-se meso rezati. Tako pa delajo sovražniki svoje lastne vere.
Poglejmo tedaj nekoliko, kteri so nam domači sovražniki sv. vere. ki moramo v sv. letu prositi, de bi jih Bog odvernil.
Taki domači sovražniki sv. vere in lepiga življenja so:
1.	Nekteri ljudje (veči del gosposki), kteri si posebin trud s tem delajo, priprostiga človeka preslepiti, kakor de bi bila vsaka vera dobra: zaničujejo post. cerkev, besedo božjo in služabnike Gospodove. Kdor tem sovražnikam v pest pride, prav lahko zgubi vero in nedolžnost, ako ni posebno močnosercin v dobrim. Torej molimo \ sv. letu. de bi nas dohrotljivi Bog rešil od tacih sovražnikov sv. vere. K takim sovražnikam se posebno štejejo tudi tisti, ki s krivoverei v zakon stopijo ter sebe in svoje uboge otroke zaver-zejo, ako nc vzamejo od krivoverca spisaniga poroštva, de bodo otroci katoliško rejeni.
2.	Drugi domači sovražniki sv. vere so nekteri kmetiski in gosposki, ki niso /a las boljši ali pa se hudovoljniši od unih poprejšnih: namreč taki, ki se pri prostim in nedolžnim lažejo, de to ali to ni greh, namestnike Kristusove o br c kujejo in se hude reči čez nje lažejo, vse i/ lega namena, de bi Kristusovo ovc« ob vero
perpravili, ker dobro vedo, dokler je terdna v veri, je ne bodo mogli raztergati ter požreti njene nedolžnosti. Ti sovražniki Jezusove ovce davijo, kakor slana in toča razcvetljene zeljša. Za to molimo v sv. letu, de bi nas milostljivi Bog teh tako hudih in nevarnih sovražnikov sv. vere rešil.
3.	Sovražniki sv. vere so nekteri, ki so bili vojaki in drugi ljudje, ki mnogo po svetu hodijo: sami ohlagani in zapeljani domu pridejo in tudi druge zapeljujejo. Vse kar so gerdiga in hudiga po svetu vidili in slišali, med ljudi trosijo, veliko si pa tudi sami /mislijo, ter širokoustno baba jo in vse križem lažejo. Ze doma vidimo in se večidel vselej prepričamo, de, kar se čez hližnjiga govori, je skorej vselej več ko pol ali pa vse zmišljeno: kdo bo potlej tako malo pametin, dc bi iz ptujiga take laži verjel! Vender se verjamejo, in taki ljudje včasi toliko pohujšanja store, de ga v resnici ne bodo v stanu popraviti, ako bodo začeli pokoro delati. Molimo tedaj tudi za take v tem sv. času. de bi jim llog dal spoznati tisti strasni mlinski kamen, ki bi bilo boljši, de bi jih zatopil v globoko morje, kakor de pohujšanje in nejevero med brate trosijo.
4.	Očitni sovražniki svete vere in trosivci vsiga hudiga so tisti, bodi si po mestih ali po kmetih (ljudje sami jih nar bolje poznajo), ki dni (■ o-s podov i h ne spoštujejo, ob praznikih h o-d i j o na cesto, s o velikrat brez m a š e, nauka i n sploh b r e / b e s e d e. božje, in s svojim djanjeni ne prelomijo le samo kar naravnost cerkvene zapovedi, temuč tudi kristjane s svojo vožnjo o tacih dneh pohujšujejo, še hujši so, kteri po tvarnah ali fahrikah in ilelarnicah cele nedelje delajo. Molimo tedaj, de bi po pretečenim tem sv. času ne v mestu, ne na kmetih ne bilo več tacih sovražnikov sv. vere.
5.	Sovražniki sv. vere in očitni pohujšljivci so fantje ali pa možje in vsakteri, ki se v cerkvi v obličju živiga Boga ccz mero nespodobno zaderže. k povzdigovanju ali žegnu ne pokleknejo: ki med pridigo, sv. mašo ali litanijami zunaj cerkve postajajo ali pa celo pit ali igrat gredo. Mlaenost in verna vnemarnost se s tem neizrečeno siri, mlajši se k ravno takimu vlačiigarskiiuii djanju pohujšajo in so zmiram bolj prederzni in hudovoljni. Kavno tako tisti, ki deržine ali svojih lastnih otrok nc svare, ki v pregrehah žive in sc pohujšljivo obnašajo.
n. Kni zmed nar hujših domačih sovražnikov Boga in svete vere so tisti, ki dobre in pobožne kristjane (zlasti velikrat une ženskiga spola) zasmehujejo, jim marsiktere imena in perimke per-lastujejo, jih preganjajo in kar morejo, nad nje hudiga nategujejo, de bi se drugi tolikanj bolj Jezusu zvesto služiti bali in od lepiga življenja ostrasili. Ti nagnusni ljudje so Bogu nev osljivi. de še ka-ciga dobriga človeka na svetu ima. oni so Bogu nevošljivi, če ga še kdo v resnici iz celiga serca ljubi in grrh sovraži: oni — sami Sodomljani — bi radi živo Sodomo na zemlji imeli: — gorje njim! Za to molimo v sv. letu. de bi dohrotljivi Bog ponižal tudi te domače sovražnike sv. vere in jim dal spoznati, v kakim grehu zoper sv. Duha se oni znajdejo . kteri se komaj kterikrat odpusti, sc veliko družili sovražnikov sv. vere imamo, vsak naj /oper tiste orožje svoje molitve v tem sv. času obrača, kteri so mu nar bolj nevarni.
Sveto leto je razpisano pa tudi zoper zunanje sovražnike sv. vere, zoper ncjevcrcc in krivoverce, kteri z besedo, z /gledam, z zapeljivimi spisi in na mnoge viže katoliške kristjane od sv. vere odvračajo. Med temi so zlasti luteranarji posebna
zvijačni; oni se hvalijo z usmiljenjem, in res marsikej dobriga store, de hi katoličane na ptujim preslepili; pa bi prav storili, ako bi svoje usmiljenje tudi na svoj dom oberniii; de bi jim v velikim Lon-dnu vsako leto toliko ljudi od lakote ne pomerlo.
Taki ir enaki so domači in nedomači sovražniki sv. vere, zoper ktere je razklieano sedanje sveto leto. Nar veči bo zmaga, ako bodo sovražniki po molitvi vernih od Božjiga usmiljenja premagani, orožje položili, in skesani odpušenja svojih velikih pregreh iskali. Zanesti se nam je, de veliko sc jih bo res spreobernilo, in ce bo več molitve dobrih in če bo bolj vživa in presunljiva ta molitva, več sovražnikov bo ob moč peršlo, in več se jih bo čisto spreobernilo. Iu če se jih bo več spreobernilo, veči bo veselje sv. očeta vsiga keršanstva, veselje sv. Cerkve in angelov v nebesih.
Pomočki k temu spreobernjenju so v tem sv. času veliki in prav posebni, kakoršnih nimamo druge čase. Nekteri grehi so taki, dc si zunaj sv. leta o d v c z o sami papež p e r d e r ž e, p. ko hi kdo nad duhovniga prederzno roko stegnil ter ga uda-rili. t. d.: nekteri grehi so škofam p e rde rž a ni. p. požiganje, zapeljevanje v krivo vero in punt, odganjanje ali zatiranje rojenca pred rojstvam i. t. d. liruje krati hi mogel taki grešnik sam k papežu ali škofu iti. ali pa svojiga spovednika prositi. dc hi pod skritim imenam oblast sprosil, od taeiga greha odvezali. V tem času milosti Božje pa zamore vsak pravi spovednik sam od tacih grehov odvezovati: It* nekoliko malo nar strašnejsih hudobij je, ktere še perdcržane ostanejo. Tudi od storjenih obljub zamore v tem času vsak spovednik spovedenca rešiti, akoravno bi bile obljube z zakletevjo in persego poterjene, razun nekterih velikih in očitnih obljub.
Dohrotljiva mati sv. Cerkev tudi tacih nc pozabi, ki zavoljo bolezni ali druzih vzrokov ne morejo vsiga spolniti. kar je predpisano, de hi se vender vdeležili velike dobrote sv. leta, ona spo-vednikaiu oblast da. takim nezmožnim kej druziga naložiti. Tudi otrokam, ki se niso za obhajilo, spovednik za obhajilo kej druziga naloži in zamorejo ravno tako doseči dobrote sv. leta. Za to tudi malim, ki so že per spovedi bili, tega sv. časa ni zamuditi; veliko otrok je, ki ga ne bodo več uča-kali. Človek živi le en samkrat, torej ne sme zamuditi gnad, kterih se lahko vdeleži.
Vsak tedaj lahko spozna, dc je ta čas čas velike gnade in posebniga usmiljenja: krist janje , nikar de hi ga zamudili! Bog hoče imeti dobre otroke; kdor ni bil dober dozdaj, naj začne od-sihmal dober biti, ko ga Bog tako perjazno vabi. Ni več en mesec, ko bo stala oči še na keršanska če d a pred Gospodam, ovce bodo umite in Gospod bo dopadajenje nad njimi imel; vsak naj pomisli, kako britko mu ho per sercu, ko bodo ti dnevi zveličanja h koncu šli, ako on ne bo med očišenimi, ali še celo na potu očiševanja ne! — Storimo tedaj, kakor Izaija kliče: ^Hudobni naj zapusti svoj pot, in krivični svoje misli: verne naj se k Gospodu, našimu Bogu, on sc ga ho usmilil, zakaj on jc poln usmiljenja."	J.
Cerkventt slovesnost v Brasloveali.
Prikazuje se veliko in vedno več in več pomenljivih znaminj v vsih razmerah očitniga in oseh-niga ali domačiga življenja, ktere nam v pričujoč-
nosti že tako čez mero žalostni, le sc bolj žalostno prihodnost napovedujejo, kakor je bilo v „ Danici" ze mnogokrat od njih govorjenje. Vender, akoravno je prav in potrebno, de Sionskim čuvajem enaki na vse te znamnja pazljivo gledamo, jih ljudstvu tolmačimo ter mu kažemo rekoč, kaj dc pomenijo in kam de kažejo: vender pravim, ne sme ta pazljivost tako daleč iti, de bi nasprot mi sami slepi bili za mnogo druzih veselih in tolažljivih znaminj, ktere se tu in tam razodevajo in nam saj nekoliko upanja dajejo, de se bodo ljudstva se puprej predramile in na pot pokore in pokoršine do Boga po-vcrnile, prede.i ura usmiljenja in perzanašanja božjiga odteče.
Med te tolazljivc in vesele znamnja štejemo tudi po pravici po mnogih krajih zlasti na Slovenskim med duhovsino in med ljudstvam v enaki meri na novo vneto perzade vanje. veliko trudenje in darovanje Bogu v čast ali celo nove cerkve zidati in druge koristne duhovske reci naprav Ijati. ali pa že pričujoče popravljati in lepsatii. dc hi, kolikor človeška moc zamore. bile vredne prebivalisa nar viksiga kralja nebes in zemlje. Sicer se pa tudi per teli pcrlozuostih prav dobro loei dvojna vojska, ktera sc na borisu tega sveta neprcnehaiiia bojuje: vojska božja in vojska satanova. Otroci tega sveta namreč per vsih takih perloznostih naglo veliki hrup vzdignejo in na vsi- gcrlo v pi jejo: cimu toliki stroski za cerkev , cimu tako drago lepoto na altarjih. saj hi staro tudi veljalo in prav kakor Judež Iskarjot pcrhliujeno zdihiijejo: .Čemu tolika potrata!** Vender lic perila vi jo ver. kakor on: l.aliko hi se bilo mazilo za več ko dve slo denarjev prodalo in zne-sik se razdelil med uboge: današnji nasledniki in deležniki Judezeviga serca in Judezevih misel vejo namreč denarje ze boljši oherniti, postavim: v zidanje hiš za posvetno veselje, v kterih sc vse noči gode, škriplje, piska, igra in plese in z vmazanimi burkami in še bolj vmazanimi igrami zijalnimu glc-davstvu grešni krat koča s dela: v zidanje tvarnic ali fabrik in enačili reči. v kterih se prav velikrat trije poglavitni, že od apostclna Janeza popisani, maliki sedanjih keršeuih ajdov z drago dišečim ka-dilam in z nikdar ne predragimi zertvami častijo: denar namreč, razujzdanos t mesa in napuh duha in mesa. Tako otroci tega sveta: — vse drugač pa otroci božji, kteri z zatajevanjem samiga sebe svoje darove na Gospodov altar polagajo. in. ako jc treba, tudi po poslednji penex sežejo vedoči, de tisti, kteri Bogu na posodo daja. nar boljši in gotov si obresti prejema. In tako je prav. de se cerkvene dela z do-lirovoljnimi darovi pobožnih kristjanov izpeljujejo, de se ne bo hudič ponašati zamogcl ter reči. v tej hiši imam jaz tudi nekoliko pravico, saj so tudi moji težaki in služabniki pomagali, in de nc bo iskal svojiga dobička per tempelnu božjim, kakor ga zares povsod iše, in Bogu hodi položeno. Ic prepogosto in obilno najde.
Nar svetejši kraj za vsako faro. proti kterimu bi imeli farmani svoje oči in usesa vedno obračati, je gotovo farna cerkev, v kteri Vladar nebes in zemlje še tudi posebej kakor vsigamogočni Varh farmanov in njih zemeljske in duhovne sreče v zakramentu presvetiga rešnjiga Telesa vedno pričujoč prebiva. Le malo far pa sc najde na deželi, ktere hi tako lepo in na tako prijaznim mestu stoječo farno cerkev imele, kakor jo ima stara llraš-lovška fara. Tode ravno perimek, dc to faro in njeno cerkev staro imenujemo, da razumeti, dc je
znotranja naprava cerkve v preteku dolgih stoletij žc slabeti začela in v svoji pcrhljivosti farmanam le preglasno pridigovala, de ni nič obstoječiga pod solncam in de je vse človeško delo le minljivi prah in pepel. To je veljalo zlasti od stranskih altarjev in prižnice. Začela se je tedaj dalej bolj in bolj med farmam sveta želja vnemati, svojimu nrbeškimu Kralju in Gospodu dar otročje ljubezni in dolžne hvaležnosti na allar položiti in cerkev polepšati ter ji dati šc lepši in veselši podobo. Sedanji za čast božjo in blagor fare neutrudeni visokočastiti gospod fajmošter in dekan Mihael Stojan, so, pred šestimi leti k o mej far o nastopivši, ti želji svojih farmanov ročno naproti prišli in jo z vneto besedo še bolj podžigali, iu v kratkim času >ta stala dva popolnama nova stranska altarja in nova prižnica od mojstrovske roke našiga slovitiga rojaka Matevža To m ca iz M. Vida poleg Ljubljane iz-verstno vdelana, šc našim poznim potemcam živi spomin pobožniga serca njih prednikov. Tudi stari k rižev pot sc je mogel kmalo novimu uganiti in tako te je cerkev, berž ko si vanjo stopil, vsa pomlajena od vsih strani v novim blišu in lepotii prijazno pozdravljala: le v eni dveh stranskih kapelic jc šc stal stari altar sedem žalost Matere božje, kteri se v svoji stari že silno obnošeni o-bleki novimu ozaljsanju nikakor ni mogel več per-ličiti. Vendar pa so larmani ravno do tega allarja že od nekdaj posebno pohožnost imeli in silno radi pred njega poklckovali. v dušnih in telesnih potrebah nebeško kraljico na pomoč klicat: zato je bil čas. tudi ta altar z novim zamenjati, pa kako in s čem v tako silno slabili časih? Ko so pa ravno tc in enake reci gosp. dekan sami per sebi premišljevali in prera jtov ali. sc jim j c zgorej pohvaljeni po-dohar g. Tome ponudil, za kolikor mogoče nizko ceno nov v vsakim obziru umetnosti doveršen altar narediti, kteri naj hi še za pozne čase govoreč spo-minik hil slovenske cerkvene podobarske umetnosti, cerkve nova in posebna lepota, pobožne in zaupljive molitve goreč spodbudovavee, vsim obiskovav-eam svetiga veselja vir in celi fari glasin pridigar tcrpljenja Kristusov iga in Mariiniga. Z zaupanjem v božjo pomoč iu radodarnost pobožnih farmanov seje tedaj delo začelo in srečno dodelalo, in ravno prciečcno ccterto nedeljo po Veliki noči je Brašlov-ška fara v svetim v eselju slovesno posvečenje tega noviga altarja obhajala. Naj drugo pero umetnijsko ceno tega dela vredno popiše: mi se deržimo tukej le duhovne strani ccrkvcniga ohhajanja.
• Daljr sledi •
K^led na*lga olikanima veka.
Eno leto je. kar sc je hila zbrala družba gospodov, gospa in gospodični v nekim poglavitnim n;cstu. Po mnogih razgovorih pridejo tudi — čuda golemoga! na sveto vero. Kili so gospodje, ki so veliko šol prehruslali. in gospe in gospodičine v učilnih ustavili odrejene: kolika učenost je bila tedaj zbrana! Neulegama popraša nekdo pričujoče, če iiiii morejo še povedali liste poglavitne resnice, ki jih mora vsak katoliški kristjan vediti in verovati. dc se zveliča. Zda j skušajo drug za drugim, pa nc morejo šc do srede, kako šc le do kraja; nobedin učenih ni prav vedil. kako hi začel, in ktere ravno de so te poglavitne resnice. Gospe sc sme ja jo. pa tudi one ne morejo z \ so svojo modrost-
jo vsih sklepati. Poslednjič jim na pomoč pride domača gospa in reče: Meni se zdi, de bo naša Anica to bol je znala, kot mi vsi. Pokliče tedaj deklo in jo popraša: Anica! ali nam veš povedati šest resnic? Kaj bi ne, gospa! reče kmetiško dekle; sklene po stari navadi roke, kakor de bi molila. Ko jih odmoli, reče: yTo mora vsak človek vediti in verovati, ko k pameti pride, de se zveliča," in beži iz sobe. Gospodje in gospe jih zopet skušajo skupej spraviti, pa tudi zdaj jim ne gredo prav po redu. — Tako napredva naš vek v oliki! — (Zagreb.list.)—Bilo je že enkrat rečeno, de: učeni za večnost znajo slabo raj tati.
Ogledi po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Vi davno, kar je bila ena zmešana ženitev brez poroštva katoliške odreje otrok sklenjena; zdaj se že druga naprmIja.— Uboga Cerkev! — Pač ubogi veliko več njeni nepokorni otroci!!—Gospod Janez Krivic, fajmošter in dekan v Gorjah, je per-voljenje dosegel, v pokoj ne podati. — Gospod Jožef Mariuko. kaplan v Kovoru. je 24. t. m. v Ljubljani, kjer je zdravja perčakoval, za jetiko umeri. Bog mu daj večni mir in pokoj! — 25. t. m. je 6 usmiljenih sester v Ljubljano peršlo. tudi tukaj nadložuim križe in težavo polajsevat.
Razgled po kerftansklm svetu*
Kolin. Tukej jc na Svetnico pod obrambo Pre-čiste Marije Device in hv. Jožefa stopila v življenje nova družba v odkupovanje in odrejevanjc mladih za-mork. Ud zamore slehern biti, kdor na meneč šest vinarjev plača, Zelt hc tudi. dc bi vsak ud o praznikih Matere Božje in v god sv. Jožefa k Božji mizi pcrHtopil.
Iz Bero lina, 24. maliga travna. Od petka sem sc jc dva in dvajset protestantov v katoliško cerkev vernilo. V petek je duhoven Jlercog 18 dosedanjih protestantov po opravljeni spovedi obhajal. Dans je duhoven Franke tri protestante, in misionar Miillcr v katoliški bolnišnici eniga spreobernil. V velikim mestu prote-stanške Nemčije sc toliko spreobernjenje še ni perkazalo.
Iz Milcskiga otoka. Anglikansko vladarstvo je nekaj časa sem do katoličanov veliko pravičniši, kakor se je pa po prigodbah na Anglikanskim smelo per-čakovati. Poprejšnji poglavar More 0'Ferral je bil katoličan in se je poglavarotvu odpovedal, ko je vladija predlog zavoljo imen storila Tudi sedanji poglavar William Reid je katoličanam zlo všeč. Ni davno kar jc dovolil, de sc bo v I.a Valcttc Jczuitarsk samostan napravil. Možem, ki so se mu zavoljo tega zahvalili, jc odgovoril, de je le dolžnost stoiil.
V Bocnu na Tirolskim jc bila 13. maliga travna odrejivnica za uboge deklice slovesno odperta. K ti napravi je nar več perpomogla nadvojvodinja Rajntr-jeva, ki z nadvojvodom vred v tem mestu prebiva. Nadvojvodinja je v to 480(1 goldinarjev darovala, nadvojvoda jc pa šc 1000 goldinarjev perdal. Neka devica, ki nore imenovana biti, jc 2500 goldinarjev obljubila, sprednica ženske družbe jc 1320 goldinarjev podarila, in družba „Veselje in edinost" jc po srečkanju 2000 gold. v ta namen perdobila. Za uboge dckiičc bodo u-smiljcne sestre nkerbclc.
•Vlili darovi.
Za a I r i k a n h k i misjon. L. J. v i.amcn svetiga leta 2 gold.; A. Z. 2 gold.
vrrilniK i : /.».'■/ Je rt h m \ndrej 'Aamejc /.ilnrnik : Jožef Blatnik