| Fosamezna Števca*
g.;;:-; ji 1 krono. .
£ Kr*?je. Td«ia* iotanaS. Si. Sli. | • VPBAVA m> iivitu^* * JoriuSefi . < . aitai it 4t prilliija, 4um>. Telo. j ; Im *. JA. SHS po&aefekmi i*» i ;	4«	«w.	13.181.	:
»' t« moritei bm Aaatcf* te n* <
» Jkine *«.; fitkspi* m. M	j
1 te...*.. twi
| Poeameztta 8ievflk«w § 1 krono.
S JtUOV Wkj» ttafe 4w, ««eie» S
n **«*3* * r»tai5k*», e* 18. *ri k •
• »U.tiHHMB o»aJettar«p» «b»» ies "*w»® w S •*•>•** 180 K. poUrtM 90 S., * S 6*rtl*W « C i®»4» IS K. :
• raenti m	Pri	TtitetA«.	*’
potMt	m!
1 ssM.astf sati i
Maribor, torek 20. septembra 1921,
Finančni svet za zaščito naše valute
Številka: 211.
Ob sedemdesetletnici Ivana Hribarja.
' Maribor, 19. septembra.
Danes slavi sedemdesetletnico rojstva tedanji kralj, namestnik za Slovenijo, g. Tn»iister Ivan Hribar. Na poti življenja se srečala dva slovenska Ivana. Dr: ‘Van Tavčar in Ivan Hribar! Oba sta sc bodila v letu, ko sc je izza burnih dni leta ]848. zagrinjala nad našo domovino me-2 a ‘Absolutizma. Vzrasla sta v ozkih slo-•v enskih razmerah, čutila v svojih mladih dušah ves odpor proti prvaštvu Bleiwei-^a’ ^ostl in tov., ter posegla s krepko ro-0 v naše politično življenje. V njitna je tla zgoščena življenjska volja našega na roda, naroda brez zgodovinskih tradicij 111 gospodarske koncentracije. Volja zažigi polno življenje, preriti sc kvišku, razbliniti svoje peruti- pripravljati politično |n kulturno osvobojenje. Dr. Ivan Tavčar je v svoji osebi srečno zdrževal politika 111 literata, Ivan Hribar pa je posvetil pretežni del svoje neizrčpne življenjske ener-s,Je politiki.
Njegovo politično delovanje je bilo . ^ogostransko. Začel je nastopati v do-bi, ko so takratni slovenski poslanci sramotno kolebali med narodno in oportunistično politiko. V dobi, ko. je bilo treba prasne orijentacije, zdravih in modernih y, ' ^ iu ieklepe značajnosti. Doma se je ■ -ačela prepotrebna »ločitev, duhov«, ki je ndpravila plitvo kompromisarstvo med ^hltUrno-poIitičnim klerikalizmom in libe-raIizmom. Ivan Hribar je bil odločen pijo-nir slovenskega progresizma, hkrati pa 1)raktičen delavec na narodnem polju.
Bil je eden izmed redkih mož, čijih po-*fed je segal preko navadnega obzorja Sv°je dobe. Njegovo Slovenstvo,, ki ga jc ,i!tical:s tolikim ponosom, je ležalo na slovanskem realizmu. Zc zgodaj je pričel Iskati praktičnih stikov, s Čehi, ki so ‘melj takrat politike par excellenee. Da bi Populariziral pri nas realistično slovansko idejo, je izdajal mesečnik »Slovan«.
je bil pozneje izvoljen za župana slovanskega središča — Ljubljane — je po-rabil vsako priliko za to, da je na svojem °ticije!tiem mestu povdaril slovanski cre-Samoumevno je, da je bil dunajski /Nadi ta radikalen slovenski župan in poli-; 'k trn .v, pti. Onemogočila je njegovo po-i l1°vno izvolitev, in nastavila na Ijubljan-pem magistratu komisarja. Ko je izbruh-vojna, je moral g. Hribar občutitinje-110 maščevalno roko in deliti.jetniški kruh drugim,- političnimi preganjanci.
Usoda mu je naklonila, cla je krepek * duhu in telesu, poln nezlomljene živ,-j^Jiiske .volje, doživel solnčni vzhod naše v°bode in občutil y, svoji duši jutranjk or riiašega ujedinjenja. Njegovi ideali so bili ^Polnjeni. Postal je poslanik v, tisti Zlati . rag,V s katero je vedno iskal stikov, in 1 mu je lebdela vedno pred očmi kot Simbol bratstva Čehov jn Jugoslovenov.
kjer je uekoč Stanko Vraz z drugimi Prijatelji slovanske .vzajemnosti pozdravljal lepše dneve Slovanstva, je mi-_ >ster Ivan Hribar kot zastopnik prvič u-^■dinienih jugoslovcnskih plemen organi-praktično in duševno vzajemnost z
LDU Beograd, 19. sept. V finančnem ministrstvu ko sc včeraj nadaljevala posvetovanja o izboljšanju našega dinarja. Finančni svet jc z zastopniki trgovske zbornice pretresal ukrepe, ki sc imajo storiti, da se valutno vprašanje reši ugodno. Finančni minister dr. Kumanudi, jc izjavil, da ne želi, da bi se sprejele nagle, nepremišljene odločbe, ki bi se v kratkem zahteva tako rešitev, ki bo v praksi imela stvarne rezultate. Konferenca finančnega sveta je dognala, da se na borzi špekulira in da se to mora preprečiti. Kot dokaz za to so se navajali primeri z beograjske borze, na kateri so tuje devize samo včeraj padle za veliko število točk, in sicer na vest, da se v finančnem ministrstvu pripravljajo koraki za zboljšanje dinarskega kurza. Pretresal sc je tudi načrt, po katerem bi se trgovski dolgovi v inozemstvu zajamčili z državnim kritjem in po katerem bi se izplačila terjatev, v inozemskih valutah odgodila za najmanje leto dni. Zastopniki trgovske zbornice so sprejeli stališče članov, sveta, da naj trgovska zbornica še v, ponedeljek pozove vse trgovce v, državi, da ji prijavijo svoje dolgove v inozemstvu, da bi se moglo konkretno govoriti o vsoti dolga, ker so se vse sedanje številke pokazale kot netočne. Narodna banka je s svoje strani poobla-
stila svojega ravnatelja, ki je izjavil, da je banka v vsakem primeru pripravljena, iti finančnemu ministrstvu na roko pri vseh njegovih prizadevanjih za zboljšanje dinarja, kolikor je to v njeni moči. Kakor se misli, jc Narodna banka pritisnila na to, da se v bodoče vse valutne operacije vrše preko nje, ter se jc na konferenci večina strinjala s tem, da sc mora ukiniti svobodna trgovina s tujimi valutami. Kar se pa tiče predloga, da naj Narodna banka plača vse trgovske dolgove v inozemstvu se zdi, da ravnatelj ni dobil privoljenja u-pravnega odbora, ker v tujini nima toliko terjatev v dobrih valutah, da bi mogla izvrševati ta posel. Ravnotako jc s predlogom, da sme država za leto dni odgoditi trgovcem plačila v inozemstvu. Da bi država to mogla storiti, bi morala najeti posebno posojilo v. tujini, vendar pa ji je danes težko, skleniti celo posojilo y produktivne svrhe. Da se doženejo še nekatere okolnosti, preden se,definitivno določijo koraki za zboljšanje dinarja, je finančni minister ■ sklenil,■ da se finančni svet sestane še jutri, v ponedeljek ih da nadaljuje,delo. Splošno se misli, da-'se bo finančno ministrstvo končno povrnilo k prejšnjim odredbam: omejitev uv.oza, prepoved svobodne trgovine s tujimi valutami in poostritev, zakona proti spekulaciji.
Načrt nove stanovanjske naredbe.
LDU B e o g r a d, 19. septembra. V zakonodajnem odseku za socialno politiko, narodno zdravje in prehrano se je, kakor že javljeno, pretresal načrt nove u-redbe o stanovanjih iti zakupih.1 Ta nova uredba bo veljala za vso kraljevino in je razdeljena v glavnem na dva dela. Drvi del govori o produkciji stanovanj, drugi pa o stanovanjski križi. Da se pospeši produkcija novih stanovanj, predvideva nova uredba ustanovljenje stanovanjskih fondov. Najemniki in najemodajalci bodo morali v, te fonde vplačevati gotove odstotke mesečne najemnine iti ta denar se bo uporabljal za zgradbo malih stanovanj. Razen tega predvideva nova uredba tudi ekspropriacijo raznih prostorov, katerih lastniki ne morejo izkoriščati: Drugi del vsebuje predvsem izpremembe, ki se nanašajo na postopanje samo. Tako bodo pri sporih na predvojnem ozemlju Srbije
ih Cniegore tudi še zanaprej pristojnista-novanjski odbori, pritožbe proti sklepom 'pa bodo reševala sodišča prve stopnje. — Za nove pokrajine se bo. predpisal postopek s' osebnim pravilnikom. Po novem na-Štjj' i a jem n ina na' ozemlju-Srbije in Grhegore Trikrat večja od predvojne najemnine, v novih pokrajinah pa štirikrat .večja, ker se tani računa v kronah. Glede trgovskih lokalov je odločba enaka za vse pokrajine, in sicer bo najemnina štiri do osemkrat večja. Končno morajo po novi uredbi vse banke in. denarni zavodi kakor tudi industrijska podjetja zgraditi stanovanja za svoje uradnike'. Ta uredba ne' bo imela roka in bo stopila.takoj v veljavo, ko jo zakonodajni odbor uzakoni. Minister za socialno politiko pa se bo z uredbo pooblastil, da sme po 1. maja ,1922. iz-premeniti višino najemnin In anulirati zakonsko zaščito posameznih najemnikov*
Projekt nove jadranske železnice.
Beograd, 19. sept. Eno najvažnejših del, ki se sedaj vrše v ministrstvu su-obraeaja, in ki se bo po vpisu državnega investicijskega posojila moglo popolnoma izvršiti, je delo na jadranski železnici. — Ministrstvo in vlada stojita na stališču, da je zveza Beograda s Kotorom živi jensko vprašanje vse naše države. Sedaj so se definitivno odločili, da bo šel glavni del te’ nove proge po dolini Drine, Pive in Zete. V terenu so izvršena že vsa pripravljalna dela. Preostaje samo še,-da se vlada v, podrobnostih odloči za eno izmed proučenih tras in da se takoj prične z delom. V glavnih potezah bo šla proga iz Beograda na Šabae preko Srema (pri Šabacu se bo zgradil velik most preko Save), na Ložnico. Višegrad, Fočo, Nikšič in Kotor. Za pr.vi del proge od Beograda do Više-
gracla obstaja tudi varianta, ki jc že proučena v. terenu: Beograd-~VaIjevo-~Uži-ce—Višegrad. Za drugi del proge od Vi-segrada do Kojota sc proučuje še ena varianta, po kateri bi ta del proge Spl od Vt-šegrada na Uvac—Prijepolje—-Bjelopolje. - - Mojkovac—Kolašin—-Podgorica in Kotor. V zvezi z drugo varianto Višegrad— Kotor je projektirana tudi zveza nove jadranske proge s staro progo Beograd---Solun preko Mitroviče' in Skoplja.' Ko bodo tehnična dela za trasiranje. gotova v načrtu, se bodo načrti predložili vladi in narodni skupščini. V najkrajšem času Se bo vlada odločila o definitivni progi Beograd—Kotor. Pri tem bodo razen gospodarskih in strategičnih ozirov odločevali tudi politični momenti.
—o—t
Pogajanja ined demokrati in . rudi« kalci.	.	r
LDU Beograd, .19. septembra. Tetem toga tedna so bodo nadaljevala Pogajanja med demokratsko' in radikalno stranko o skupnem delovnem iprogramu	Pašičovega kabineta.	^
 n	vrS
o	vib?!
- Konferenca radikalne stranke. v i
LDU	Beograd,	19.	septembra,
KadikaJn«. atraška.s&eoilai
OH*-
1. november t 1. skliče konferenco radikalne atranke iz vse države.
Ravnatelj grških železnic v Beogradu.
LDU Beograd, 19. sept. Včeraj je dospel semkaj generalni ravnatelj grških železnic, da se m nekaterih konferencah z zastopniki našega prometnega ministrstva pretrese vprašanje o ureditvi železniškega prometa med (určijo in našakra-
lievlntv-'	'	,	..ar ,	|
obnovljeno državo Jurija Podebradskega# z državo mučenca Jana Husa.
Danes je Ivan Hribar najvišji vladni funkcijonar na slovenskih tleh. Če se Id nekoliko zamislimo v prošlost. moramo ostrmeti nad nepričakovanim, radikalnim preobratom naših razmer in blagrovati g, Ivana Hribarja, da ga je usoda na večer njegovega življenja obdarovala s tem velikim zadoščenjem za njegovo politično in kulturno borbo. 7. njim pa blagrujemo tu di sebe, zakaj
prost je danes, prost moj rod. na zemlji svoji sam gospod! ~
• Tudi mi napredni obmejni Slovenc? kličemo sedemdesetletnemu Ivanu Hribarju iskreni: Na mnoga leta!
Sledljivost.
Finančni minister se ne nahaja v, za vk danja vrednem položaju. Na državo sevale ogromna bremena. Omenjamo samo tri kategorije, ki zahtevajo v. sedanjem položaju enormne izdatke:	uradništvo.
.vojska, promet. Za prometne investicije jc razpisano državno posojilo. Stroški, ki jih ima država z vzdrževanjem ogromnega uradniškega aparata, se bodo vsled; |rastoče, draginje še povišali. Načrt bud-geta, ki ga je izdelal finančni minister dr. Kumanudi, izkazuje 7 milijard stroškov in 4 in pol milijarde dohodkov. Ministrski svet in budgetni odbor skupščine sta odločila, da se morajo stroški za vsakd ceno i educlrati rta 5 milijard. Opaziti je, da ,se državne finance nekoliko zboljšujejo. V budgetnem letu 1920.-1921. se je dosegel pri taksah, trošarini in carini znaten suficit glede na ..vsote, ki jih jc. Predvideval budget, Tako je bilo • / ■/,
predvideno:	doseženo:
takse 57,-948.100 D* F. 149,092.925 D. trošarine 135,577.250 D. 200^74.341 D. carine. 452,350.000 D. 785,312.718 D.
-d.Tndi plačevanje neposredirili' 'davkov se poiagoma zbopšuje. V posameznih pa-l'’-ajinah sicer še vedno ni urejena finan-Lna služba in plačevanje, davkov silno zaostaja, vendar pa' sc’ tudr tu 'opaža korak navzgor. V osvobojenih pokrajinah je bilo vplačano pa neposrednih davkih;
Hrvatska in Slavonija 1.1919.19,442.375D.
i. 1920 36,098.239 p. Bosna in Hercegovhta L 191915,555.820 D.
, . I' 1920 32,806.935 D. SloveHija'	F '• i	1919	17,035.158	D.
. , f	k	1920	19,814.436	D.
Vojvodina	I.	1919	10,642,248	D.
k	1920	'30^389:288	D.
Dalmacija . , J., 1919 1,151.026 D.
1. 1920 2,542.749 D.
Leta 1921. je bilo v, pivih' petih mese-v, večini pokrajin, zlasti v Sloveniji, Hr-vatski in Vojvodini, vplačanih več neposrednih davkov, kakoK za celo leto 1920.
Te aktivne številke y; naši državni bilanci pa nikakor ne morejo ublažiti vtisa splošne pasive. Pomisliti je treba tudi to, da razdelitev* davkov ni bila ravno najbolj posrečena jn. da. bo treba zlasti pr carini odpraviti ali znižati marsikatera postavko, kakor nam kaže tudi sedanja valutna kriza. Plačevanje davkov, bo najbrž še nekoliko Jef slabo, zlasti v pokra-
iUia^^icjr^srollvaiOf
vfTšicrfc*
-r-JMSrfBorr^sepffcOTDra 19?!
razni politični člnitelj?. Tako Ho težko 'doseči faktično ravnotežje med 'dohodki in izdatki
•*$ !V državno ^>st>o’darstvo jeirebaiuže stl novi sistem: sistem s t e d 1 j iy( o-isti Kakor Taylorjevi delovni sistem iz rablja vsako sektmdo t-asa in arsak kO' ščck materijala za najhitrejšo in najbolj šo izdelavo predmeta, tako bi moral sistem štedljivosti izrabiti v državnem go spodarstvu vsako podrobnost za to, da bi z manjšimi stroški dosegli iste ali še bolj še uspehe, kakor jih imamo sedaj.
■ O tem, da so pri nas ni preveč štedilo «e je y javnosti pisalo že dovolj. Navadno so se pečali s takimi pritožbami opozicijo' nelni listi, ki so na ljubo ceni strankarski demagogiji potvorili in povečali marsikatero številko, samo da so s trditvami »brezprimernem razsipavanju, ljudskega 'denarja s strani vladnih strank« pri ne poučenih ljudeh dosegli svoj cilj. Vkljub temu pa je dejstvo, da se je doslej pri državni upravi premalo štedilo in da na nekaterih mestih niso vedeli ceniti velikanskega pomena, ki "ga ima štedljivosi; za državno gospodarstvo, torej tako za Vlado kakor za državljane.
Sklep ikanistrskega sveta, da se morajo znižati računske postavke, je štede-nje ,via faeti. Enako Važen je s te strani zakonski načrt o odpravi nekaterih ministrstev. To štedenje — mislimo namreč na znižanje proračuna — pa , lahko tla drugi strani povzroči več škode kakor koristi. Ako hi v vsem državnem gospodarstvu uveden sistem štedljivosti, ampak se radi štedljivosti samo prikrajšajo Tazne potrebe, se lahko zgodi, da se na nekaterih mestih zamaše produktivni viri in podrežejo korenine razvoja. Sistem štedljivosti mora prožeti ,vse državna gospodarstvo, vso upravo, vojsko in razrie druge državne funkcije, a ne z namenom 'da radi manjših stroškov odpravi ali pohabi gospodarske veje naše države, zadržuje naš kulturni napredek itd. Sistem štedljivosti mora vršiti samo neprestano kontrolo nad vsem našim javnim življenjem, nikakor pa ne sme izvrševati vloge brezobzirnega diktatorja. . v Ne Češkoslovaškem se je sestavila parlamentarna komisija za štedenje (u-sporni komise). Te dni je izdal minister za javna dela dr. Kovarik spis o ekonomiji državne uprave in o pogojih za uspešno delo v komisiji za štedenje. Med drugimi metodami zahteva predvsem: poenostavljenje Centralnih državnih uradov, združitev raznih sorodnih ali podobnih direkcij v eno osrednjico, na to pa ižbolj-
Feuilletorf.
Zopet žrtve rdečega terorja. Nedavno je bilo ustreljenih 61 ruskih izobražencev, ki so jih sovjetske oblasti obtožile zaradi »upora« proti edino zveličavni vladi Lje-nin—Trockega. Med njimi je glasom praških »N. L.« več ruskih znanstvenikov. Ustrelili so odličnega pravnika in prof. petrograjske univerze N. I. La-zarevskega, ki si je stekel zasluge pri sestavi ruske ustave 1. 1905. Bil je star 53 let. Nadaljne žrtve so: mladi geograf V. N. Tagancev, nadarjeni kipar knez S. A. U c h t o m s k i j, Cigar krivda je obstojala v tem, da je objavil v, inozemskih listih objektivno poročilo o stanju ruskih muzejev; pesnik N. S. G u.vili e j e v. Slednjega so boljševiki do zadnjega smatrali za komunista in ga celo skupaj z umrlim A. Blokom izvolili v redakcijski odbor »Svetovne literature«, naenkrat pa ga vsled neke denuncijacije vrgli v ječo in ustrelili. Star je bil 33 let.
Dantejeve šeststoletnice se spominja ves kulturni svet. Časopisi prinašajo obširna izvestja in življenjepise. Razne revije so izdale ali še bodo izdalo Dantejevo številko. Tako je postal pesnik »La divina comedia« last vsega človeštva. V Ravenni, na Dantejevem grobu, so se vršile velikanske slavnosti,ki jih je sinu
Sanje notranjega uradovanja. V uradih mora veljati načelo: Čas je več kakor denar, Odpraviti se morajo razne birokm-tične formalnosti, ki le zadržujejo hitro in ceno funkcijo upravnega aparata.
Če to Velja za češkoslovaško, velja v veliko .večji meri za nas. Ttidf pri nas Je treba tako m centralah, kakor v podrobnem uradovanju uvesti nov, sistem, sistem štedenja s časdm. Uradovanje se mora poenostaviti, a vkljub temu zaznamovati večje uspehe nego doslej.
ŠtcdljlvOst V Upravi, ekonomija državnega gospodarjenja je konstrukcija in ne razdiranje, Zato mora paralelno Ž njo nastopati tudi štedljivost ,v zasebnem življenju. Ekonomičnost mora prevladati povsod In ob vsakem času.
..n« ,‘||| M«!! I lfai.fltH.WI.dw
Prva obrtna razstava v Mariboru.
Tvrdka Josrp Brandt.
Podjetje za gradbo orgelj.
Tvrdka je bila ustanovljena leta 1893. po poprejšnji temeljiti pripravi in ko si je njen tedanji mladi ustanovitelj in sedanji lastnik g. Brandl pridobil v najboljših sovrstnik podjetjih Nemčije obilo potrebnega znanja in prakse. Prve orgije je postavila tvrdka leta 1Š04. ,v župni cerkvi pri Sv*. Marku na dravskem polju, katere je takratni ekspert, stolni vikar Hudovernik kolavdiral ter prevzel kot prvovrstno delo. To so bile obenem prve pnevmatične orgije v lavantinski škofiji. Temu so sledila kmalu nova naročila in kot Četrto naročilo Orgelj za mestno župno cerkev, v Varaždinu. Leta 1898. je postavilo podjetje doslej najvčeje orgije s 34 registri v frančiškanski župni cerkvi ,v, Mariboru ter si s tem pridobilo splošen sloves. Nove orgije v mariborski stolnici s 28 registri so spoznali najboljši strokovnjaki za izborno umetniško delo, za katero zasluži tvrdka vse priznanje. Tvrdka izdeluje ci-nove in cinkove piščalke v lastnem obratu, ki je opremljen z vsemi potrebnimi stroji. Leta 1919. je razširila tvrdka svoje delovanje tudi na fabrikacijo klavirjev in pijaninov, katere je razstavila^uijlj^jia ljubljanskem velikem semnju ifi* uT razstavi v Mariboru. Po ličnosti in kvaliteti njenih izdelkov konkurira tvrdka lahko tudi z .vsemi tovrstnimi izdelki inozemstva.	\	1
'v“ Tvrdka Ivan Kvas. /,1$
'tr Klobučarstvo in slamnikarstvo.
Tvrdka se je udeležila obrtne razstave pod štev. 82., kjer ja razstavila več u-zOrcev, moških in ženskih klobukov lastnega izdelka. Njčtt lastnik je bil poprej družabnik tovarne za klobuke in slamnike V Mengšu ter se je preselil V Maribor eta 1920.. kjer je otvorll svOjo lastno de-avnico, prvo slovertsko podjetje te stroke v Mariboru. Podjetje izdeluje vse vrste klobukov in slamnikov ter si je s svo-
jim solidnim m ličnim delom pridobilo vsestransko zaupanje. Začasno ima podjetje zaposlnih 10 delavčev ter zainore izdelati letri.o do 20.000 klobukov, in slamnikov.	,	:,v, . ,..k
Tvrdka Josip Leskovšek.
Modna krojačnica.
Tvrdka je razstavila na razstavi okusno in solidno izdelano športno obleko po najmodernejšem kroju. Po delu je m&goče soditi, da je podjetje solidno in upeljano v svojo stroko. Lastnik g. Leskovšek se je nahajal popre-je v Beljaku, kjer je bil splošno znan in Priljubljen krojač; politične razmere pa so ga prisilile, da se je kot zaveden in dober Jugoslovan moral preseliti v( Maribor, kjer je lansko leto odprl svojo delavnico V, Stolni ulici štev. 7., v drugem nadstropju ter si v tem kratkem času pridobil tudi žc ha tem novem mestu obilo naročnikov. Razstavljena športna obleka je še na prodaj.
Obisk' razstave. Včerajšnji obisk' Obrtne razstave je bil presenetljivo velik. — Razstavo je posetilo mnogo domačinov, videli pa smo tudi lepo število deželanov, ki so si s posebnim zanimanjem ogledovali izdelke našega malega obrtnika. Razstavo so si ogledali tudi gospodje ge neral Malšter, župan Grčar in mestni po veljnik polk. Bogičevič. Posebno so jih zanimali razstavljeni izdelki stavbenika Kiffanna in »Hitrozlda«, blagajne tvrdke Schell, ključavničarski izdelki tvrdke Farič, kolarski izdelki tvrdke Stajnko, slike slikarja Kocbeka in kiparski izdelki kipar ja Sojča, fotografije Vlaslča, mizarski iz delki tvrdke Kompara. Dolgo so se mu dili pri izdelkih tvrdke Brandl (klavirji in orgije) in tvrdke Jagodič (tapetniška de lavnica). Vsi obiskovalci se pohvalno iz' rckajo tako o splošnem vtisu razstave, kakor o posameznih razstavljenih predmetih. ’
svoje slavne preteklosti priredila današnja neslavna in v divji egoižem zagrizena Italija.
Novi roman Romaln Rolfanida. Znani rancoski pisatelj Romam Rolland je izdal novi roman »Pierre et Luce«. Roman se dogaja leta 1918. Pierre se zaljubi v uce povodom nekega napada aeropla-nov, ko sta se oba našla v nekem podzemeljskem skrivališču. Razvija se lepa jubavna idila, ki je po svojem značaju protest človeka proti družbi. Obema za jubljencema se studi .vojni krik, mučenje n ubijanje nedolžnih liudi. Pierre predstavlja mlade Francoze, ki so proti vojni in za tiho, mirno rodbinsko življenje. Tu* di v »Pierre et Luce« je Romain Rolland odločno naglasil svoj pacifistični čredo.
Relativnost našega znanja o svetu. — zza splošne kritiko, ki je je izrekel ži-dovsko-nemški učenjak prof. Einstein o temeljnih zakonih našega znanja o svetu in življenju, je zadnje dni italijanski znanstvenik profesor Barricelli znatno izpre-menil Neronovo in Laplaceovo teorijo o zakonih teže. Po dolgih študijah g lastnim aparatom je objavil Barricelli, 4» je gravitacija na zemeljski površini »podrejena velikim lokalnim izpremembam. ki jih de-'oma povzročajo zunanji vzroki. Važen učinek ima na zakone o teži vpliv elektrike, ki lahko deluje popolnoma nasprotnon-pr. ob »o^tL« Nova teorija, Barrl-
Prvega oktobra vsi na veliko veselico pekrške ga izobraževalnega dru štva v »Narodni dom“
Notranja in zunanja politika.
9 O socl&lizma v Jugoslaviji prinaša »Prager Presse« v svoji petkovi številki članek M. Tausk-Tvrdkoviča. Dosedanji socializem v tej agrarni državi ni bil no ben pravi pokret delavskih množic v g0' spodarskem smislu, temveč v ožji meri stvar čustvovanja in temperamenta. To je vzrok, da se je razširil boljševizem, ki je razredno gibanje stavil za koncentracijo državi sovražnih elementov v ob-
cellija pripisuje vsesplošni gravitacij: do neke mere električni značaj.
Vprašanje življenja po smrti. Kakor javljajo praški »Nar. Listy«, je pariški list »L’Opinion« priredil javno anketo o vprašanju: »Ali žjve mrtvi?« Ankete so se udeležili najpoklicanejši poznavalci onih tajinstvenih pojavov, ki vzburjajo mnogo ljudi in ki jim pravijo telepatija, ievitacija, klicanje duhov, materializacija itd. Spor je jasen: spiritisti verujejo, da se prikazujejo duhovi umrlih ljudi; metapsychisti pa pripisujejo vzrok teh pojavov dozdaj še neznanim 6ilam naših živečih bitij. O problemu so se izjavili najodličnejši znan sjveniki in pisatelji, kakor Camillo Flam-marioit, Charles Richet, Gustave Geleye, Maurice Maeterlinck, gospa Curicova itd. Njihova mnenja »L’Opinion« objektivno beleži, (zgleda, da mnogi Izmed teh, ki so jjh smatrali za zagovornike spiritizma, skušajo sedaj kar najodločneje pobiti te domneve: vsaj nekateri so to povedali zelo jasno. D r. G e J e y e, ravnatelj irieta-psychičnega zavoda, je razložil prepričevalno in logično rezultate svojih znanih poskusov o materializaciji duhov, katere je izvršil lansko zimo s pomočjo medija Kluskeja. Po njegovem mnenju ni treba klicati duhov umrlih; duhovi živih so dovolj, Medji sam izžaruja v transu nele fluide. temveč tudi substanco, ki je včasih SidJjivii celo pp.ipljtva in yečkrat taka, da
»
mejnih pokrajinah, kjer še živ? madžarski, albanski, bolgarski in avstro-hrvatski duli Temu se je pridružila še vojna psihoza, ki je ustvarila iz socijaliStičnega gibanja v, Jugoslaviji pravi nestvor, kateri se je posluževal nezdravih sredstev v dosego svojih čisto 'nacijonalnih namenov. 'J e izrastke je sedaj vlada zatrla. Da pa je prišlo tako daleč, niso zakrivile samo razmere, temveč tudi staro vodstvo socialističnega pokreta. Med .voditelji je bilo preveč osebnih in načelnih nasprotij, preveč strahu pred strujami sedanjega časa. Tako se je na eni strani razvilo »mini-sterijalstvo«, na drugi pa preveč negacije in oponiranja. Tako so zavzeli vodstvb gibanja mladi radikalni ljudje brez politič' ne in socijalistlčnc preteklosti in brez rutine. To je peljalo h katastrofi. Sedaj se socijalizem zopet dviga iz* razvalin in išče nova pota. Danes ima na razpolaga« nje večje število pravih industrijskih delavcev, — moderni proletarijat, s katerim bo mogel delati. Pisec sodi, da bo jugdsl-socijalizem sedaj zadel zdravo pot in P°' stal v agrarni Jugoslaviji še važen faktor,
* Volilni zakon pred ministrskim svetom. V eni zadnjih sej ministrskega sveta se je razpravljalo o volilnem zalconu. —1 Sprejete so nekatere spremembe in izP°' polnitve. Volilni zakon za Volilno skupščino se bo podvrgel sprememba'm v smislu ustave in sicer glede števila poslance^ ter aktivne in pasivne volilne pravice- r-' Sedanja administrativna razdelitev. ko tvorila osnovnico za volilno razdeliti tako, da pride na vsakih 40.000 prebivalcev eden poslanec. Sprejel se bo Donto« sistem, po. katerega proporcu se pride najpravičnejših rezultatov.
* Avstrijski klerikalci za Madžar0' V listu »Allgemeine Tiroler Zeihmg« ob' javlja voditelj tirolskih krščanskih sociiT listov prof. Sčhopfer izjavo znanega kari lista škofa Mikeša v Sobotiščii in kotnem tira to protiavstrijsko stališče nastopih' »Bil bi neizbrisljiv sramotni madež v zZP* dovini republike, če bi se Avstrija naš-R na isti črti s starimi sovražniki avstrijska ga nemštva, z izdajalci cesarja in držav? (Jugoslavijo, češkoslovaško in Romuniji Op. tfred.) ter bi si z njihovo pomočjo raz/ sirila meje ter na ta način v lastno nesrc* čo oropala Madžare«. S temi simpatijah do Madžarov so avstrijski klerikalci' P<>* kazali, da jim tiči habsburška ideja boko v srcu in krvi in da niso brez pom«’ na govorice, da krščanski socijalci z vsemi razpoložljivimi sredstvi delujejo za m stanovitev katoliške srednjeevropske države. Kaj mislijo o tem naši »katoliki«?!
Avstrijsko posojilo. »Wiener Allg®1 meine Zeitung« poroča iz zanesljivega vira, da je dospelo iz Londona 1,500.003 funtov kot predujem na posojilo.
* Boljševiška zarota v Carigradu. V Carigrada poročajo, da jo bila odkrit* tam zarota, ki je stregla po življenju stikat ul-islama in drugih visokih uradnikom Uradno se je dognalo, da so bili zarotnik1 po večini boljševiki. V zvezi s tem poročilom zahteva »Times«, da se uničijo vs0 zaloge municije v Carigradu, da sc sličn« mahinacije preprečijo.
se jo lahko fotografira. Ta substanca, ki se giblje v večji ali manjši oddaljenosti, povzroča znane fizične pojave kakor s° ■tkanje, premikanje predmetov itd. Prila* godivši se vplivanju misli, ustvari ta substanca »duhove«, to je pojave, kijih gpirb tisti označujejo kot bitja z onstran grob** Camille Flammarion govori šs odločneje proti spiritistom. »Ši vedno ue vem nič,« piše. »Na teh vprašanjih sem začel delati. I. 1862. Šestdeset let jili Že preiskujem. Danes lahko ugotovim sam* eno: od vsega tega ničesar ne razumen1' Samo ena točka se mi zdi jasnejša, namreč, da v veliki večini slučajev gre za sugestijo, zavestno ali nezavestno. V pehat* rih zelo redkih slučajih se mi zdi, da ta razlaga ne zadostuje; ampak kaj naj rečem drugega? Cim dalje tem več n* vem.« — Profesor Charles R i c h e t pravi: »Povem takoj kategorično: ne verujem niti eni besedi spiritistov...! Ne verujem v noben spiritisfičen pojav: 'it svojo osebo sodim sledeče: »Človeška i^ teligenca ima procese zavesti, katerih ml ne poznamo. Ta zavest ima nepremagljivo tedenco privežati se h kakšni osebnosti, katero si navadno izvoli med bitji N' ve11 tega sveta. To je vse. Imamo pred seboj sledeči dilemma: ali poznamo vs0 prirodno sile, ali jih ne poznamo. Prvi teh pogojev je brezsmiseln; treba se je tedaj izja&iti za drugega.«
; * Pomoč Rusiji. Kakor poroča »Edioj 'e Pariš«, je poslal mednarodni pomožni dbor za Rusijo vsem državam poziv, da 0 udeležijo kongresa dne 6. oktobra M kuxellesu, kjer se bo definitivno raz-»ravljalo o lej akciji. Na kongres so po-vane nevtralne države, Nemčija in dr-lave, ki meje na Rusijo.
4 Razkritja dunajskega tiska o karlistih. (čerajšnja »Arbeiter Zeitung« prinaša ob-;kno in senzacijonelno izvestje o karlisti-;tii zaroti. List poroča med drugim: Vsak odlaševanja z izpraznitvijo Burške Avstriji prinaša nove nevarnosti. Karlisti Madžarskem so se že dolgo pripravlja-' ua ta moment. Budimpeštanski legitimi-so dobro obvestili svoje prijatelje ^ na ^vatskem, Slovaškem, v Avstriji in Romuniji, Oni so računali s tem, da bo Meseca avgusta izbruhnila v Jugoslaviji 'staja proti srbskemu centralizmu!!). S 'eti bi bila jugoslov. vojska vezana do-Ma ter bi ne bila karlistom nevarna. Na-dr!,jc so upali, da bode napeto razmerje 'Med Romunijo in sovjetsko Rusijo prived-10 do vojne. S tem bi bila odbita vsaka 'leVarnost od strani Romunije. Ostala bi cdaj samo Češkoslovaška. Karlovi pri-staši So že določili dve brigadi, s kateri-bi paralizirali češkoslovaško vojsko, 'dstalc karlistične čete bi prodrle skozi ^Padno Ogrsko v Avstrijo, da bi dosegle ®y°i glavni cilj, t. j. združenje z Bavarsko, Mor je monarhistično rovarjenje zelo mo-ono. prj (em s0 j0 računalo na pomoč ' Prebivalstva iz Tirola in Salzburga, kjer 1® ljudstvo po večini monarhistično. List L l)‘istavlja, da je Karel Habsburški odložil ■v°io selitev v Španijo, to pa radi tega, ker je upal, da sc bo lahko vrnil na Du-llai- Pri tem mu je šla na roko španska vlada. Njegovi pristaši so imeli povsod kvoje agente. V avgustu se je vršila konferenca, kateri so prisostvovali zastopnici Slove n c c v, H r v a t o v, Nemcev, Madžarov in drugih. Načrt je bil tedaj že j ^Polnoma izdelan, samo da ni nastala v 1 ‘"'soslaviji pričakovana revolucija in dal jpdi ni izbruhnila vojna med Romunijo in Rusijo. Vsled tega so hoteli izkoristiti se- j anic dogodke ua Madžarskem v svoje j Uainene. — Zanimivo je, da smo tudi SIo-Vchci zastopani v karlistični iredenti. Ali M naš zastopnik pravoverni katoliški mož . ar- Ivan Šušteršič? Videti je, da so karlisti I zelo slabo informirani o naših razmerah, I
* Nota Rusije poljski vladi. Kakor po- j toča »Vossische Zeitung«, je poslal Čiče-Ln poljski vladi noto, v kateri pravi, da uua sovjetska vlada ncoporekljivc dokaze, da se nahajajo na poljskem teritoriju še vedno bele garde, ki imajo dobre zve-
s prevratnimi elementi v Rusiji. Na koncu zahteva, da se vsi ti elementi izže-beje iz Poljske.
* Madžarski premog. V Pečuju se je *estala medzavezniška komisija, ki bo te 'bii določila, koliko premoga mora vsak <%n dobavljati Madžarska naši državi iz hečujskih rudnikov, na račun .vojne od- j skodnine.	;
gaoanraniBOBosoBDonjinHaBDBaBnKn
lii razstavo g
j* v Gotzovi dvorani!	&
. CffiDEsaMDEaaaaiosaoBDMDaDfflaaaBaaa
Dnevna kronika.
— Nj. Vel. kralj Aleksander zapusti Po neoficijelni vesti 20. t. m. Pariz in dospe v Beograd 22. t. m. 24. t. m. bo dal svečani parastos za svojega očeta, kralja Petra Osvoboditelja. Istočasno se vtše parastosi po vsej državi.
— Hribarjevo številko je Izdal ,S1. Narod* v nedeljo 18. t. m. Na naslovni strani prinaša Hribarjev portret, ki ga je 'zdelal I. Vavpotič. Prispevke so objavili tazni domači pisatelji in politiki.
— Nemške šole. Prajeli smo: Naša rtemškntarija se je posebno ob začetku Šolskega leta pokazala zopet enkrat v vsej svojej nagoti. Jugoslavija je toliko kulantna, da pušča pristnim Nemcem njihove šole, kar jim tudi vsak trezno misleč človek iz srca privošči, nikakor pa s tem ni mislila še nadalje podpirati naših največjih nasprotnikov, avstrija-kantov-nemčnrjev. Kakor pa vse kaže, mislijo ravno ti nezadovoljneži, da se Slede šolanja njih otrok še danes med
njimi in Nemci ne bo delalo nobene razlike. Treba i« samo priti z otrokom in nemške šole se jim odprejo nastežaj. Naravnost mučno je bilo poslušati razne ženice, kako so s polno paro zatrjevale svoje ali moževo nemštvo. Le kaj takega store priproste žene, magari, oče odpusti jim. saj ne vedo, kaj delajo. One so vzgojene tako in se še do danes j niso vživele v misel, da bodo njihovi' otroci morali znati slovensko, če bodo hoteli živeti pri nas. Da pa celo »naši* državni uradniki tiščijo svoje otroke v nemške šole in jih hočejo imeti vzgojene v nemškem duhu, to pa je res že nekoliko preveč. Pred par dnevi je »Jugoslavija* poročala, da »naš* učitelj Witz-mann šola švoje sinove v Gradcu, in da ti zdaj ha j lajn po Ribnici na Pohorju.
Ali more tak učitelj vzgajati mladino v našem duhu, če že svoje vzgaja v tujem? j Ali še noben nadzornik hi zvedel za to ? Sodnijski oficijal Hudritz (!) iz Slov. Bistrice ima tudi v Mariboru v nemški šoli všolanega otroka, dasiravno bi ga mogel izobraziti v slovenski. Ker je nemška šola samo za Nemce in je Hudritzeva hči v taki, je torej Hudritz Nemec. Kako pa pride kot zagrizen Nemec za nadoficijala v Slov. Bistrico ? Nemški Volksrat je imel svoj čas vse svoje ljudi v evidenci: na njegovo mesto mora sedaj Jugoslovanska Matica. Skrajni I'
I čas je že! Na slične Mariborčane bomo I, jpozorili prihodnjič.	h
— Rezultat ljudskega štetja v Sloveniji. Na ozemlju slovenske pokrajinske uprave je 1,056.464 prebivalcev. Po materinem jeziku je 985.155 Slovencev, 10.721 Srbohrvatov, 4169 pa drugih Slovanov, največ Rusov in nekaj Cehov. Nemcev je 39.631, Madžarov 14.897, Italijanov 680 in 14.063 tujih državljanov ter 16.454 »neodločnih* (begunci iz Primorja). Po veri je 6627 pravoslavnih, 501 grških katolikov, 27.253 evangeljskih, 650 muslimanov, 946 izraelitov (nad 600 samo v Prekmurju!), ostali pa so rimo-katoličani.	j
— Sadni ogled. Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se priredi' v nedeljo dne 25. septembra od 9. do 12. ure predpoldne sadni ogled za mariborski politični okraj. Namen ogleda je dognati, katere sorte (vrste) jabolk in hrušk so letos vkljub slabi sadni letini obrodile, da se jih bo zamoglol vpoštevati pri sestavi bodočega sadnega L izbora za Slovenijo in poskrbeti za njih | razširjanje. V to svrho se obrača pod* L pisano ravnateljstvo do vseh sadjarjev ( in ljubiteljev sadjarstva v mariborskem L političnem okraju z uljudno prošnjo, da l prinesejo na zgoraj določeni dan po 5 do 6 komadov od onih sadnih vrst, ki so letos obrodile brez ozira na njihovo kakovost in vnanjost. Komisija strokovnjakov bo prinešeno sadje prevzela, določila imena posameznih sort, o lokalnih sortah pa napravila natančen [seznam, ki bo merodajen za nadaljnje proučevanje. Z ozirom na dejstvo, da je sadjereja največjega gospodarskega pomena za naše kraje in za vso Slove-J nijo, se pričakuje z gotovostjo, da se bodo naši zavedni sadjarji udeležili sadnega ogleda polnoštevilno. Pri tej priliki si bodo ogledali tudi druge doslej neznane lokalne sadne sorte, kakor tudi zanimivo zbirko naših najboljših pomo-loških sadnih sort, ki jih bo razstavil zavod. Po končanem ogledu je aktualno predavanje: »O pomenu pravilne izbire sadnih sort pri napravi sadonosnika in na katere momente se je pri izbiri posebno ozirati*. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razglasa. Ravnsteljstno drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
— Radiotelegrafisti - naj vpošijejo v
svrho organizacije in evidence svoje naslove ter življenske In na stroko nanašajoče podatke čimpreje uredništvu »Ta« bora*.
!	— Veleponeverba. Češkoslovaški
vrhovni kontrolni urad za likvidacijo je odkril v dveh centralah izgubo od 151 milijard, ki je nastala vsled površnega vodstva in poslovanja. Oblasti so ugotovile, da je vsled tega popolnoma nemogoča kontrola centrale za žito In' mast Mnoga »naročila* so bila izvršena na izmišljene naslove. Republika trpi vsled tega krog 15 milijard škod«. Državno odvetništvo zasleduje krivce.
— Fantovski pretep, katerega so se udeležili tudi orožniki, .Dne 8. senL
t T. se je vršil v Negovi cerkveni dan, takozvano žegnanje. Fantje iz Negove so namreč sklenili napasti fante iz Ihove, kar so popoldne Istega dne tudi res izvršili. Kakih 5 do 6 negovskih fantov je napadlo ihovškega fanta Matijo Do-manjkota* a napada sta se udeležila tudi | dva — orožnika, od katerih eden je bil celo stražmojster Pinterič sam. Napadalci so tekli za Domattikotom kake pol ure in ker je bil preganjani že upehan in se je bal, da jim pride v roke, je oddal preko rame proti napadalcem par strelov. To pa zasledovalcev, ni preplašilo, orožnika sta jo vdrla za njim še hitreje z bajonetom in ko še je enemu posrečilo dohiteti ga, ga je hotel t bajonetom tudi zabosti, kar pa je napadeni preprečil z novim urnim begom. Vprašamo orožniško poveljništvo, če mu je ta dogodek znan in Če bo na primeren način poučilo omenjena orožnika, kako se imata obnašati, četudi slučajno nista v službi? Tako postopanje orožnikov vznemirja prebivalstvo in onemogoča složno in mirno skupno službo. ^
j Mariborske vestL
Maribor, 19, septembra.
S m Zaprisega rezervnih častnikov ' mariborskega okraja se je vršila včeraj dopoldne na dvorišču artilerijske vojašnice. Zbralo se je krog 300 mož. Kljub ] odredbi, da morajo priti k zaprisegi v vojaški uniformi, iih je bila večina v Civilnih oblekah. Uniformirani so nosili vse vrste uniform, ki *o se le po naši-vih približevale jugoslovenski. Med rezervnimi častniki jih je bilo nekoliko, ki so nosili razna odlikovanja: srbska, češkoslovaška, ruska, francoska, italijanska. Zaprisego častnikov katoliške vere je izvršil s primernim nagovorom nek frančiškan, pravoslavne pa je zaprisegel tukajšnji vojaški duhovnik. Igrala j« vojaška godba.
m Izjava. Z ozirom na članek ,Svab-čarenje v Mariboru* ki j* izšel v 210 štev. »Tabora* (18. 9. 1921), v katerem se očita akademikom, da Švabčarijo po mariborskih ulicah, izjavlja podpisani odbor »Društva jugoslov. akademikov v Mariboru*, da ne zadene tozadevna krivda članov imenovanega društva, ker so vsi odločno narodno-zavedni. Ce bi pa slučajno vendarle kak član omenjenega društva zagrešil v Članku omenjene očitke, prosimo pisca dotičnega članka, naj imena dotičnih akademikov s svojim polnim imenom navede takoj podpisanemu odboru, da zamore izvajati proti dotič-nim članom potrebne konsekvece. V Mariboru, dne 19. septembra 1921. — Za odbor »D.J.A.* v Mb.* .Moškon Stanko, tč. predsednik, Lutman Stanko, tč. I tajnik.
m Sodne odpovedi stanovanj. Prejeli smo: Begunska družina L. je že dve leti stanovala v živinskem vagonu. Po dolgotrajnem čakanju ji je stanovanjski urad končno dno 22. julija 1921 nakazal stanovanje v Gosposki ulici St. 23.1 Družina s« je vselila in se veselila vendarle pričakanih udobnosti stanovanja. A ne dolgo. Kmalu je dobil trgovec J. pregrešno poželenje po tem stanovanju ter ponujal visoko odkupnino in neko [uro hoda od Maribor oddaljeno stano-Fvanje v zameno. Družina L. pa radi prevelike oddaljenosti stanovanja — oče je uslužben na glavnem, a sin na koroškem kolodvoru — na ta predlog ni pristala. Nekega lepega dne pa dobi od slovenskega odvetnika pismo, v katerem ji kot zastopnik hišne posestnice odpoveduje stanovanle. Ker družina L. na to popolnoma neutemeljeno odpoved ni reagirala, je brez zaslišanja strank tožbi kratkomalo ugodila ter — vrgla družino na cesto. Družina L. je n«to prosila, da vsaj potrp., da dobi drugo slanovanje. Med tem seje dognalo, da hišna posestnica o vsej zadevi sploh ničesar ni vedela. Trgovec in odvetnik ata celo stvar kratkomalo sama iztuhtala. Čudno se nam le zdi enostransko postopanje sodnije, ki stranko brez zaslišanja meni nič tebi nič vrže na cesto. Seveda je potem »kriv* zopet j stanovanjski urad, ki je na ta način prisiljen nakazati fakim strankam nemudoma stanovanje, a diuge, ki že mesee in mesee čakajo — tudi Če so si same našle stanovanje — pustititl še nadalje — čakati.
m Najdeno. Našla se je denarnica z 1 m»nišii& zneskom. Dobi ,«• pri policiij.
V	■ '•a***- W
m Občinsko sodišče ima uradne ure vsak dan od 8.—10. ure predpoldne in od 3.-4. ure popoldne v tržnem nadzorstvu, Rotovški trg št. . 6., kamor se naj prizatete stranke obračajo. Predsednik sodišča je g. sodni svetnik dr.' Fr. Vidovič. Poslovodja sodišča , pa g. mestni svetnik Lojze Slanovec.
m Društvo jugosl. akademikov v Mariboru. V sredo, dne 21. t. rt. ob 20. uri se vrši v društveni sobi v Narodnem domu redna odborova seja pred semestralnim občnim zborom. To-varišigodborniki, udeležite se je sigurno 1
m Zlobno poškodovanje. Antonija Koletnik in Gizela Pečar, stanujoči na Meljski cesti Št. 42 nista posebni pri-jeteljici. V nedeljo ste se pošteno kregali in prepirali. V svoji »pravični* jezi je Koletnik ubila Pečarjevi na vratih in na oknu dve Šipi ter ji.tako povzročila 60 K škode. ;
m Kavarna »Jadran.* Danes, dne 20. t. m. koncert salonskega orkestra.
m Velita kavarna. Danes zvečer kooieeTt prvovrstne salonske godbe prof. Kubička ji	1253
‘Sokolstvo.^
o Sokolska žalna proslava v spomin Kralju Petru Velikemu Oslobo-ditelju se vrši 22. t m. ob pol 20. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. i Udeležba je obvezna za vse člane In članice ter za ves naraščaj, in sicer se je morajo vsi, ki imajo kroje, vdeležiti v kroju in se zbrati na kraju, ki ga določi vaditeljski zbor. Prijatelji Sokolstva se vabijo, da se udeleže proslave, na razpolago pa jim je le galerija, ker je dvorana namenjena članstvu. Odbor..
i Narodno gledališče.»
Dramatična šola Nar. gledališča v Mariboru. Pouk dramatične šole se vrši danes, v pondeljek 19. t. m. ob 19. uri (7. uri zvečer) v mali dvorani nar. gledališča (poleg velike dvorane v I. nadstr.).
| Iz gledališke pisarne. Nocoj 19. septembra ob pol 8. uri se vrši v gornjih prostorih narodnega gledališča preizkušnja glasov za vse gg., ki so.se prijavili za pevski zbor. Točno!
Kultura in umatnost.%
1 x Na slikarski Šoli »Probuda* *
Ljubljani v poslopju tehn. sl. šole se zopet prične pouk dne 15. oktobra z vsemi akademičnimi predavanji. Pouk bode večeren. Natančneje se objavi v Šoli. Vpisovanje se prične takoj pri /odstvu šole akademičnem slikarju Franju Sterleta na Gosposvetski'c. 12/11 od 14,—16. ure. Po 10. oktobru je pa vpisovanje na tehn. slikarski šoli. Honorar se določi in plača pri vpisovanju mesečno naprej. Sprejemajo se gospodje in dame s primerno šolsko izobrazbo Pismene prijave ne veljajo.
Šport.
: Sportvereinigung »Rapld* kontra F. S. S. K. Maribor 3:5. Sportvereinigung »Rapid* je bil včeraj v prvenstveni tekmi poražen od slovenskega športeregai kluba Maribor z rezultatom 3:5 (2:2). Skrajno napeti borbi obeh rivalov j« prisostvovala nad tisočglava množica.; Maribor rezerve tudi premagajo Rapi-dove rezerve z 3:1.
; S.K.Korotan:S. K.Ptuj3:1 (1:1); Korotan je zmagal v prvenstveni tekmi' ter si zasigural dve velevažni točki. Ptui je igral skrajno surovo.	>
: V Ljubljani je Ilirija le težko premagala v prvenstveni tekmi ljubljanske »SpariO* z rezultatom 5:3 (1:2)	..E	;
Ernest Eckstein:	1?
Afrodita.
Roman. Prevet: RuSan.
.(Dalje.).
»Tako,« je rekel ter sc oddahnil od velikega napora. »Enkrat se še drzni do-; takniti te obleke. Samo Iz usmiljenja iit preziranja te nočem predati sodniji.«
,Vej se je dvignil. Nepričakovana moč In nadmoč nasprotnika je precej ohladila’ njegovo srboritost.
»čuvaj se me!« je viknil za Akonti-jem. y io.jmjrno šej dalie..»Da se niseir
■r" VOZNI KEP
Juina Islasnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Veljaven od 1. Junija 1921.
____________Maribor gl. Kel.-liubliana gl. kol,—Trst.
m 35% If BTL	«	-S?!,9*• ** Brni'BrniI 0. oTT
doj4« 801	3	/,507	t ^	31|49___________ ,	43 ij02 508JS	4	t	44|32	5JJ,;« j ^
SIS Im	TŠiiTlTl*	i(>'50 22T0 M Maribor gl. kol.X . \	9-59 feo3 M 27 '7^5 7fr56~Iim*!
6 02	10-47	.16*43	.	.	17-22	23-42	»Praeersko X...	9-25	'13 02	«0.00	ST.ia-	d*03
8-^	lj$5	Sl!	15-13	15-28	ioni	Celja.S . .. . .	7-58	10-45	13.09	13-37	14-55	20-17	"?]$
o 3.0	12 no	t<16	.	J a r	19*34;	0*5o	Zidanimost X .	7*0$	9*40	i <1.07	\*w \
IŽSo	y°’30	2lS	1 *	21’40	19 2"	gL ko1, X	518	6'*°	*	11-33	13-06	17-85	88'J!
m./f ::s'	»«::■:	4	;:f aU« : 3?U» ‘"4
• /•/*•/---- - Maribor gl. kol,—Gras-W;e».
■ft ”	;	^	5%ef	.	.	71 3^f Bs'	75 31% ^
^ I SillSl j S 8‘S » §“i5“.gL.“*x	“M	Kr?^
t- / i i*i 4*'. -, S l&i319'31	8’8i	’ Spielfeld-Stra5 X ;. j •?.	8-08	13-11	. 19-00 *
t:, ¥$ 5*t ?•* ^16-4022-19	U-17	Grazgl.kol.K .. .	.	5-37	12-21	>	16-32'	•!-
. ' *£V 4 •f-i5s«r'.|21‘^5j 6*<> č- • ■	T Wien juž, koLX . . A ■	;	. 21-45	7-35	.	§-03	•	,
a	"	•	'••	<	,	. C'-'	1 1	’•	-	“	};•;>' <./	't;	_	'l	•■•..J
Maribor gl. kol.-Pe-evsSieCslovgs.	^
Ob. Os. Os. IV.-	j žL;lt- -tOkI	'	Os Oa O«	i I i
(IMS mi 415	.	•	•	_412 im &	^1
■ r’92	?§15	19-48	i * S }i • i i • '- I 7 .	" Maribor gl. kol. . X 1	7-37	12-25	j 20-45	.	.	T"• >
512	fr??	19-86	2.S	•?	;.V| Maribor kor. kol. .7	7-29	1217	20-37	!	.	I	'	•$ )
7R« Ivo* oirc £*X v>'-* / fvr *,•'->	T. Dmo$rad-MežaX . T	6-01 10-60 lft-10 y,k	.
i?A7 0/1-a	Š	•*’:	i'PreT*ljo ..... j 5-31	10-04	18-Qo	•*,%	.	. n. ; •$
}}&	h Klageofurt gl.kol..X ,4.^ .j; 6-23 ms'	.	*	- , *. t* .
.	Maribor	gl. kol.—Ptuj—Cakoviet-Kotoriba.
' Os; Os. Os.	-7gj3.>	Os. Os Os'
^ „231	223	J*2!L	1	_	322	224	226	^
m*	9-S2	!?s®	20-50	j	e.	u Maribor gL kol. X1	A	719	11-00	17-39	.	'T*	*
9-86	16-86	21-26	j	•	.	-.	PragerskoX . ...	6-40	10-27	17-00	-*?•--
m$*.	|0-W	JT-16	22-19	5-26.	'9-44	5 614	it-:,..	I .	V
19-82	28-37 j s . ■'* < .,j	Cakorec Xt.;.>1v' 1	4-00	8-18	14-47
Wif ^5S	^ Kotonba./.^A j ;	7-00	13-20	•-.-	*•
i..	.	t	t	<	z	t-.S.	"■ -'‘-.-v	i	■:
-.	 -	-...ZManimoat—Zagreb; j	-	r-rl
Os. Brzrl. Os. Os. Bwl. Bml. Os. g-^.	Os. Brzvl, Os. BrzrL 0».	Brzvl. Os.
.	■	..| k' . ■ i	[	j	3=«*®
4-13 ( 717 8-2il	14-20 .	17*35*JL9-50 f	Tadasumost x’*C’TiT8^ W^-0lT T	J.Svalžž-ol fo-80	•
6-16 v- 1040	16-18 .-	.	22-02-.:-	,t. Zapreiič - -	. .	6-21	.	.9 5.7.1 .	16-161' . k |22-i	•
, 6-46 9 84,11-18	1645 1.8-01	19-12 2225 . •	. Zagreb juž. kol X . '	3 50; 8-00 0-35 10-30	W3-i;.’.‘lt;05 :31;5t>	.	;
s,-. -. v - ■	-<	t*	1	t	I, . ! I -i ". i-.--.;-1 llJ
mn	1 11 * 11 n ■ *     MISM., .   - -	............................................. „1. irniM—~ . ... •—'■* ■■■■■'■ 1 ■  
usiaiifta
..-Tihe«:*. .^jrisiot^MMihorsk^ ♦islsariig 1
Stran 4}
-iT A B O R«
Maribor; 20' septembra 1921
izpočltakml, bi se seclaj zvijal med temile pestmi, kakor petelin, če K a napade kopica psov. Čakaj, Akontij in čuvaj se mc! Drugič bom bolje pripravljen!«
Akontij mu ni ničesar odgovoril ter se nerazpoložen .vrnil ,v svoj stan.
Ko je z malo !uck|> posvetil preko dvorišča, je zapazil nad vratini svoje delavnice iv.elik, lep, umetno spjeten lovorjev, ,venec.	\
»Nejera!« je mislil sapi pri sebi. »Mogoče, da ima razkačeni Vei vendarle prav ? A, ljubosumnost vidi marsikaj, česar v' resnici sploh ni! Meni je Nejera samo družica in soseda, pa tudi ona ne misli na ljubezen; sploh dvomim, da bi ta le-potičica to sploh zamogla.«
Nato je legel k počitku ter spal do zo-
f-.	,v.
Dve uri pred poldneyo,m je pnsla^ ,v njegovo delavnico stara Korouida. Slišala je zopet o,novem uspehu njegove »pa-stirke«. Eden najbogatejših milečanskih plemičev, po imenu Olrtr, je rekel sužnju, ki sc je pogajal s kupci, da lahko brez vsega zahteva tri- do štirikrat višjo ceno. Obljubil, je da plača on, če se do večera ne najde nobeden kupec, dvojno ceno. — Starka mu je to celo uro na dolgo ih široko pripovedovala, a Akontij, kateremu je bila sicer vsaka minuta dragocena, jo je mirno in smeje poslušal. Dokler 111 bilo rešena zadeva njegove »pastirke», nikakor ni mogel zbrati svojih misli, tem manj pa še delati.
Okoli poldneva, baš. ko-se je mladi umetnik .odpravljal k .Melanip.u, Afroditi-■ n emu svečeniku, da od njega izve podrobno, strokovnjaško sodbo svojega dela..je prihitela čez dvorišče Nejera, drhteča od razburjenja, \	-	1	.
..* »Akontij,« je rekla ter se trudila, da ostane mirna. »Tvoja sreča je gotova. — Ugani, kdo je kupil, »pastirko« .-,«
».faz ne poznam v Miletu nikogar, ki bi bil baš tako navdušen za umetnost,« je odvrnil Akontij, ki od presenečenja skoraj ni mogel dihati.
»Torej ti povem! Prvi meščan tega mesta, glava naše države, Haridim, pre-svitli arhont. Prišel je -s svojo hčerko Ki-pido .v, dvorano, si ogledal tvoje delo ter rekel: »Ta »pastirka« je mojstrsko delo!«
HOTEL HHLBWIDli
■ Točenje novega
vinskega moSti
iites* 28 krom.
INato se je obrnil k Melanipovemu sužnji ter ga vprašal, koliko zahteva kipar .za svoje dela Ko mu je sužepj povedal ceno je skortrizgnil z rameni-ter rekel: »Tc vsote Haridim he more plačati; osramoti bi mesto, kateremu načeluje. Jaz plačan desetkrat toliko!« Vse se je čudilo in di-viio, a meni sc je smejalo srce v prsih. — Prednoje presvetli arhont odšel, je rekel sužnju: »Reci Akontiju, da me je njegovo delo navdušilo ter da ga prosim, da pride še danes k meni, da mu izplačam denar in izrečem svoje spoštovanje.« Ko sem to slišala, nisem mogla več vzdržati. Hitela sem, kolikor sem mogla, da ti čim prej prinesem to razveseljivo vest. Bala sem se, da te ne najdem ,vcč doma. Dragi Akontij, kaka neizmerna sreča .ie to!
Samo pomisli: Haridim je v. vseh vprašanjih umetnosti merodajen in najbogatejši med vsemi Milcčani. Če ti je že. samo Melanipovo prijateljstvo toliko koristilo, da je bilo tvoje ime poznano že ,v malem krogu strokovnjakov, predno si svoje delo izložil, te bo arhontova naklonjenost tako povzdignila, da te bo kmalu poznal ves svet in povsod bodo iskali tvoja dela in postal boš najslavnejši med svojimi sovrstniki!« (	/V-	->f'
»Dobro/'dobro, devojčica moja!« je odvrnil Akontij.: »Toda, česar- moja dela nimajo sama na sebi, tega jim tudi noben zaščitnik ne more dati. A hvala ti, da se tako zavzameš same ter si mi prva prinesla to veselo vest. Rekla si, da je bila tam tudi arhontova hči. Je-li tudi lepi Kipidi dopadalo moje delo?«
Nejera ga je pogledala začudeno. -
»Ali jo poznaš?« ga je tiho vjyašala.
»Melanip mi-je večkrat pripovedoval o njej; da pa- človek ničesar ne bi vedel o Haridimovi hčerki, bi moral pač še bolj samotarsko živeti kakor jaz. .Ves Milet hvali in slavi njeno lepoto in ljubeznivost.« '	,	^	y,	,
»Pretiravajo!« je odvrnila Nejera.--~ »Res je, da je iepa; toda ne vem, njene oči gledajo tako.oholo in hladno... Tebi Akontij, bi goto.vo nc. dopadala..«
Glavni tuednik; -R a d i v o j Rehar. / iv Odgovorni urednik: Rudolf prim. Vgf:
$a!a oznanila.
Sprejme se učenka prot plačilu. Valburga Omau. strojna plotarnj, .Maribor, SoU.k; ulica 4..	145r
Odda se dvomesečni otrok moikega spola za svojega. Slo renska ulica 2 pri hiSniku,
1456
Gramofon po e«ni prod?.. Studenci, 'Aleksandrova ccita 37 pritličje; r '	*
Proda sc njiva, en iti pol orala zeniltebluu tovarne Počivalnik Tožno fttev. 24 1195
Zaletela se je 8 do 4. mesce
. a tara psi^a. ■ -
Marija Kraner Plinarska ulica štrsv. 21	1457
2000 kron nagrade, kdor mi preskrbi stanovanje z dvoma sobama in kuhinjo v sredini mesta. Ponudbe na Jan-
\ kovi?.. šodna ulica Stev, 25, parter 3,	1448	2—2
U s p e S u e prošnje v stanovanjskih, uradnih in drugih zadevah piše ‘ceno anončua ekspedicija Voršič, Vrbanova ulica 19.	' 1289 6~G
Spretno strojepisko: ev. steno-grafinjo išče za takoj odvet, pisarna dr. 'fullerja. Aleksandrova pesta U.	1441 3—2
®C®(eitgi!g!{gi(e!CelOtG
Jetika! Špecijalist za pljučne bolezni dr. Pečnik ordinira v torek in p e ek o-f 11. do 12. in od 14. do 16. ure v Mariboru, Razlagova ulica št. 01. Vse druge dni Št. Jurij ob juž. žel.	1046
teUgl^fellgir^igl (glCigiO: j
2 kleparska delavca
‘ i r
samostojna delavca, se išče za lakoj._ Nameščenj* stalno po zimi in v polelju pod dobrimi pogoji Ponudbe pod „Limar VII—35“ na Blocknejjev zavod za' oglašivarije, Zagreb, Jurjevska ulica 31. 1458 2-1
O,
za
Velika izbira sukna, perila,
odej, gotovih oblek, de?' nikov, posteljno perje itd.
po znižanih cenah se prodaja pd
J. TRPiN, Maribor
Glavni trg 'St. 17. It*57 10-7
Nahrbtniki
,3*1
za planine v raznih velikosti iz jadrovine oziroma gondr81^* platno, gurte za rol3> vz. kovi za žaluzije, mrež« * konje, žogo za nofl°n?e’ gonilni jermeni itd- Pn.
Iv. Kravos, $fariW
Aleksandrova e. t3,
1065 5—5
straženje in zaklepanje v Mariboru
f
pcevzame
vsako vrsto stra2en|s v mestu, na ^ dvoriti, kakor tudi spr«ml|an|a Seled^ Mb vosov. - Po|dsnila v pfsamls Pr GtanSBka ulico 2.	.
.DRAVA«
lesna industrijska delniška družba
■aribor, Aleksandrova c. 51
potrebuje' za takoj v trajno delo
do 40
za gdzd v bližini Maribora. Baraka pripravljena. V poštev pridejo tudi podjetniki, za celokupno delo. mo
WmS5SSm (Sl
K ipim večjo mnpzino
(in tudi drugjh trdih' drv) Iranko vagon ria-i. 1-B4- o-l k Igolaln» postaja. Gonjene ponudbe nt» naslov ,DRVA“ potlni pVodal. št. 21 MARIBOR.