Poštnina plačana ▼ gotovini Leto LXm., št. 73 V Ljubljani, ponedeljek 31. marca I950 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, izyzemSi nedelje in praznike. — hiserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velia letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122. 3123. 3124, 312S in 3126. NASTOP NOVE NEMŠKE VLADE Predavanje o jugoslovenski ženi v Parizu Ako vlada dr. Briininga ne bo mogla izvesti svojih nalog, bo nemški državni zbor razpušcen Berlin, 31. marca. Kakor se doznava, je danes dopoldne nova nemška vlada prevzela svoje posle. Nova vlada dr Briininga ima namen sodelovati s parlamentom. V slučaju, da bi ji bila v parlamentu izrečena nezaupnica, bo državni zbor razpušcen. V političnih krogih zagotavljajo, da se nova vlada v danem primeru nc bo ustrašila niti drugega razpusta nemškega državnega zbora, ako bi se to izkazalo kot potrebno za omogočenjc izvedb določenega vladnega programa. Vsekakor hoče vlada izvesti naloge, ki so ji bile postavljene od državnega predsednika, z vsemi ustavnimi sredstvi. Pred odločitvijo v Londonu Odpor Anglije proti brezpogojnim obveznostim v razorožitvenem vprašanju. — Današnji sestanek voditeljev delegacij odločilnega pomena za razvoj pomorske razorožitvene konference. London, 31. marca. Položaj na londonski pomorski razorožitvam konferenci je Še nejasen. Angleški zunanji minister Henderson je imel v soboto daljši razgovor s francoskim zunanjim ministrom Briandom. istočasno sta se sestala italijanski zunanji minister in član ameriške delegacije Robinson. Nadaljujejo se informativni razgovori med francosko in angleško delegacijo o sedanjem zastoju konference in o sredstvih, kako naj bi konferenca rešila svojo nalogo. London, 31. maTca. AA. Italijanski mimster za zunanje zadeve Grandi je bil v Chequersu, kjer ga je sprejel predsednik angleške vlade Macdonald in ga obdržal pri obedu. Oba državnika sta razpravljala o sedanjem stanju pogajanj na londonski pomorski konferenci. Grandi je ponovno obrazložil stališče Italije v razorožitvenem vprašanju ter nagi a Šal, da sta Anglija in !a podpisali locarnski pakt in iz njega izhajajoče obveznosti. Pariz, 31. marca. Francoski mornariški minister Dumesnil je odpotoval snoči ob 20.10 v London. Pred svojim odhodom je imel daljši razgovor s predsednikom vlade o problemih pomorske razorožitvene konference. London, 31. marca. Snoči se je položaj na pomorski razorožitveni konferenci nenadoma zelo poostril. Macdonald je takoj po povratku iz Che-quersa sklical angleško delegacijo. Po seji je bilo izdano oficijelmo poročilo, ki pravi, da Anglija ne more sprejeti nadaljnih obveznosti, ki bi priselile Anglijo, da bi se zapletla v vojaške operacije, ne da bi pri tem mogla kontrolirati politične situacije. Današnji sestanek vodij delegacij je največjega pomena za nadaljni razvoj konference. Po angleškem uradnem poročilu vlada v francoskih krogih zelo pesimistično razpoloženje. Zgraditev univerzitetne knjižnice v Ljubljani V državnem proračunu se nahaja prvi obrok 68S.000 Din za odplačilo posojila 7.5 milijona dinarjev, namenjenega za zgraditev univerzitetne knjižnice v Ljubljani Beograd, 31. marca. Kakor se doznava, je v državnem proračunu med izdatki določena anuiteta 6S8.000 Din za odplačilo posojila 7 in pol milijona Din, ki ga je Državna hipotekama banka že dovolila za zgradHev univerzitetne knnznicc v Ljuljani. Univerzitetna knjižnica bo zgrajena na prostoru nekdanjega Knežjega dvorca ter je zanjo že odobren načrt inž. Černivca. Načrt, ki ga je sestavil prof. Plečnik, je b3 odklonjen, ker bi bili za njegovo izvedbo izdatki preveliki. Z graditvijo nove univerzitetne knjižnice bodo bržkone pričeli že letos. Kakor znano, je stavbtšče bivšega knežjega dvorca kupila občina za 360.000 Din in je pričakovati, da ga bo odstopila za zgradbo univerzitetne knjižnice. V novo univerzitetno knjižnico se bodo Preselile sedanja licealna knjižnica, ki se nahaja v nezadostnih prostorih v poslopju II. državne realne gimnazije v Ljubljani na Poljanski cesti, ter vse knjižnice posameznih institutov ljubljanske univerze. Sklicanje vatikanskega koncila Pariz, 31. marca. AA. »Havas« doznava iz Rima, da so vatikanski krogi diri jasno razumeti, da namerava papež ob koncu 1. 1931 sklicati koncil. »Giornale d' ItaKa« potrjuje vest, da se pripravlja apostolsko pismo, s katerim bodo na ta zbor pozvani vsi cerkveni veledostojanstvemlci iz vsega sveta. Nadomestne volitve v francoski parlament Pariz, 31. marca. Pri štirih nadomestnih volitvah v parlament so bili izvoljeni eocija-listično radikalni kandidat, dva socijalista in levičarski repnblikanec. Proslava grške neodvisnosti Atene, 31. marca. Svečanost polaganja prvega kamna za zgradbo spomenika junakom revolucije z 1. 1821 se je vršila v prisotnosti Zaimisa in drugih odličnih osebnosti. V katoliški katedrali se je vršil v prisotnosti diplomatskega zbora in vla vdarjal 4 velike vrline: zvestobo, dostojanstvo, materinstvo in usmiljenje. Zatem je govoril o herojstvu črnogorskih žena, ki so ga še do rianes obranile. Omenil je tudi veliko vlogo hrvatskih žen v ilirskem pokretu ter Zadružna hranilnica r. z« z o. z„ Liubliana. Sv« Petra c. M Reaktiviranje podpolkovnika Milana Geroča Beograd. 31. marca. »Službene Novine-objavljajo ukaz s katerim se reaktivira podpolkovnik v pokoju Milan Ger?»č. Odličen predstavnik Zidov v Zagrebu Zagreb, 31. marca. Danes je prispel semkaj d_r. Hugo Herman r;. ugledna osebnost v svetovnih ciemstičnih organizacijah. Dr. Hermanu ie član akcijskega odbora svetovnih cionističnih organizacij in član administrativnega odbora Jevich Agency, svetovne organizacije cionistov in necionistov za obnovo Palestine. Jutri ob 9. zvečer bo imel dr. Hermann v Zagrebu predavanje o židovski kolonizacij v Palestini. Predavanje o Splitu v Poznanju Poznanj, 31. marca. V veliki dvorani višje trgovske akademije je predaval državni tožilec Zardubsk! o Splitu in njegovih lepotah. Številno občinstvo ie sprejelo njegovo lepo predavanje z cbilnim ploskanjem. Nova francoska stranka Pariz, 31. marca. t\A »Havas« poroča iz Poknarja, da se je tamkaj sestalo 150 odposlancev raznih političnih skupin iz de-partmana Gorenjega Porenja. Skleruieno ie bilo, da se osnuje nova stranka pod imenom naciicnalni republikanski blck. Nova stranka se bo borila proti vsem ekstremom levice in desnice. Za predsednika je bil izvoljen bivšj mrnisiter Jordain. Borba za prestol Monaka Pariz, 31. marca. AA. Grof NViirtenberški je izjavi!, da se ne bo potegoval za prestol republike Monako iz dveh razlogov: Prvič, ker je Francija izjavila, da bi nasprotovala nemškemu princu na monaškem prestolu, drugič pa zato, ker se je njegov pokojni oče odpovedal plemstvu. Povratek madžarskega zunanjega ministra Budimpešta, 31. marca. AA. Minister zunanjih zadev Valko se je danes vrnrl rz Angore. Belgijski kralj v Neaplju. Neaperj, 31. marca. AA. Semkaj je včeraj prispel parnik »Esperia« z celjskim kraljem na krovu. Belgri'jski kral«j se je izkrcal in si ogledal zrn a men i tosti mesta in stare spomenike v okolici. Popoldne ie odpotoval v Genovo. Komunistične demonstracije v Curihu Curih, 31. marca. Komunistična demonstracija proti fa§i«mu je potekla mimo. Fo-•Koja j© predpisala demonstrantom pot sprevoda. Nekaj letakov revolucijoname vsebine, ki so j^h trosili demonstranti, je policiji a zaplenila. I navedel več anekdot. V poslednjem delu svojega govora je poudarjal delavnost in veliki pomen jugo-slovenskih, zlasti srbskih žen v boju za osvobojenje in po svetovni vojni. Poudarjal je veliko aktivnost naših žen, ki se občuti na vseh poljih jugoslovenskega socijalnega življenja. Dalje je govoril o dobrodelnosti in požrtvovalnem delu Kola srbskih sester iz Beograda, ženskega društva in drugih društev zagrebškega ženskega društva za vezenje, ki z velikim uspehom širi in seznanja svet z jugoslovensk'mi narodnimi vezeninami. Prav tako je govoril n društvu ^Cvijeta Zuzorić«. G. Lujo Vajnović v svojem predavanju tudi ni pozabil omeniti emancipacije žen v Jugoslaviji, zlasti v pogledu ženskih političnih pravic. Predavatelj je z uspelim humorjem obdelal vprašanje ženske politične emancipacije in sklenil, da imajo žene mnogo bolj vzvišene misli, kakor pa da bi šle v parlament. Te besede so bile burno pozdravljene in sprejete z aplavzom po prisotnih odličnih francoskih damah. Ko je g. Lujo Vojnovič končal svoje predavanje, je bil deležen velikega aplavza. Za g. Vojnovićem je izpregovoril še naš poslanik v Parizu g. dr. £palajković, ki je v nekaj besedah postavil paralelo med jugo-slovensko in francoso ženo. V zvezi s tem ie posebej omenil devico Orleansko. Tudi besede dr. Spalajkovića so vsi prisotni sprejeli z burnim aplavzom. Avstralci proti prohibiciji Melbourne, 31. marca. Ljudsko glasovanje v državi Viktorji za uvedlbo prohibicije je izpadlo negativno. Preti prcWMefji je glasovalo 502.775 oseb, za 334318. Smrtna nesreča na železnici Litija, 30. marca. Davj so našli ne dal-eč od železniške postaje Jevnica proti Lazam v jarku ob železniškem tiru vsega razmesarjenega 20-letnega čevljarskega pomočnika Ivana Rusa, sina železniškega čuvaja iz čuvajnice v bližini Jevnicc. Dopoldaie sta odšli na mesto, kjer so našli njegovo truplo, železniška komisija in sodna komisija iz Liti-je. da ugotovita vzrok njegove smrti. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize : Amsterdam 32.72, Berlin 13.5075—13.5375 (13.5225), Bruselj 7.8992, Budimpešta 987-^800 (988.5), Curih 109M do 1097-4 (1055.9). Dunaj 796.59—799.59 (798.09), London 275.46, Newyork 56.51, Pariz 221.65, Trst 295.72-297.92 (296.72) Praga 167.39—168.19 (167.79). INOZEMSKE 30K7E. Curih. 31. marca. Beograd 9.1375. — Pariz 20.225. — London 25.135. — Ncwyork 516.60. — Bruselj 72.08. — Milan 27.07. — Madrid 64.30. — Berlin 123.35. — Dunaj 72.825. — Sofija 3.745. — Praga 1531. _ Varšava 57.95. — BudiimpeŠta 90.235. — Bukarešta 3.0725. Prihodnja številka tedenske revije Življenje in svet bo priobčila med drugim naslednje članke s številnimi slikami: Problem določitve spola rešen Svetovna proizvodnja pšenice in riža O nastanku zdravilnih mineralnih vrelcev V vzhodnem Turkestanu Podlasica Družinska miza Poročni prstan izumira »ŽIVLJENJE IN SVET« stane mesečno samo 8 Din in se naroča pri upravi: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Ljubljansko občinsko gospodarstvo Poročilo načelnika finančnega odseka I. Tavčarja na proračunski sofi LjvMjaaa. 91. marca. Občinske davščine Kair>r Jo le ▼ uvodu omenjene, je obravnava proračuna zavlekla zaradi nejasne-ga polofeja, ki je nastal po maksimiranju trošarine os alkohol, pivo in vfno (za pivo 0. eo Din od litra, * D« 1x1 iJtrj0-Me«tna obftioa j« računala s tem, da makai* miran je as z*edne specijalne trošarine ga vino po OBO Din od litra, ki j« bila vezana z reče njem ministrstva za financ« z dne 14. junija 1927 D. R. br. 76.820 na obligacijsko posojilo 30 milijonov D**. Ker je bila primorana zaradi neja*noab položaja kljub lz^otovljecemu proracunn operirati z dvaiujsUnami, se J« postavila na stalilo*, da velja maksimiranje acle od trenutka, ko se novj proračun uveljavi, da pa specijalna, ^ obligaeijekim poeejilora vsnsaa trošarina ostane nadalje v veljavi kljub mateimiranin. To stališče je pravno utemeljila v predstavki z dne 28. januarja 1930, ki je bila naslovljena na ministrstvo za finance. Pri osebni intervenciji goep. župana so merodajni faktorji izjavili, da Je 6talisče, ki 5»a je zavzeta občina v predstavki, pravno utemeljeno, da mu pa ministrstvo iz oboego-spadarekih državnih razlogov vendarle ne more ugoditi. Ker smo bili opetovano opozorjeni, da imamo pri dokladah na direktne davke prosta roke in da tam labko najdemo kompenzacijo, smo že v predstavki izjavili, »da bi navijanje doklad na neposredne davko do-vedlo do katastrof malib in srednjih obrtai-kov, trgovcev itd., ki plačujejo visoko odmerjeno pridobnino. ter da mestna občina iz tega praktične razloga in pa iz socijalu?ga čustvovanja d« bo mogla ubrati te tudi od merodajnih faktorjev že opetovano naevelo-vane poti.: Uspeh je bil — kakor že cnienje.no — negativen in mostna občina je morala gledali, kje bo dobila pokritje za primanjkljaj že tako na skrajno mejo znižanega proračuna. Že tako težak položaj se je poostril z novimi bremeui, ki juh občini nalaga šolski zakon s tem, da mora občina od 1. aprila 1990 naprej plačevati učitelj*>tvu tštaaariuo, kar bo veljalo letno ca 1,110-000 Din, zakon o srednjih Šolali zahteva preureditev plat" lieejskega osobja. uredba o uvrstitvi Ljubljane v L razred pa povišanje draginjskih doklad za isto osebje, kar bo veljalo letno ca 120.000 Din. Torej uovi izdatki skoraj 1 in pol milijona Din, ki bodo stalno obremenjevali redni promet. Deficit vsled znižane trošarine iu povišanih izdatkov za uciteljstvj ter licejsko osebje bi bil dosegel ca 6.500.000 Din. Da bo negotovost še večja, smo nepričakovano zvedeli, da se diferencijacija doklad na državne direktue davke ukine ter uniformira, nasprotna pa, da se zviša trošarina na pivo od 0.60 Din na l Din za liter ij na vino od 1 Din na 1.50 Din za liter. 2e površen pregled je pokazal, da bo uniformira njo doklad na državne direktne davke kljub koncesijam pri vinu in pivu ustvarilo nevzdržen položaj in pognalo občinske finance naravnost v smrt. Ukinitev diferencijacije doklad na direktne davke bi rodila težke posledice tako za občino kakor za prizadete cenzite. Favorizirana bi bila podjetja, ki polagajo javne račune, na škodo gospodarsko neprimerno šibkejših slojev, t. j. hišnih posestnikov, trgovcev, obrtnikov itd. Opozorili smo merodajne faktorje na te okoluosti in dobili navodilo, naj sestavimo proračun na baai diferencijacije^ ki jo je pa treba dobro utemeljiti. (Medtem se jc Celju dovolila diferencijacija na druStvenJ vselej in povsod večno nestalnost in valovanje, tako, da »hčina ne mere najti trdne oporne točke za solidno sestavo proračuna. Jasno je dvoje: 1.) da občina preko sedanše višine predračuna ne bo mogla već iti, da torej predstavlja ta proračun maksimum tega, kar ie še, Če tixH a telkkni žrtvami, znoslitvo: ?.) da občina vsled tega ne bo imela kritja za morebitna bremena, ki ji jih bo morda še nalofcila državna uprava, da je torej ureditev dTžavnih financ (vštete so tu tudi banske finance) spraviti v sklad z občinskimi financami ali in aonereto, da mora nuditi država v primeru nalaganja novih bremen občinam tudi primerno kritje. Zakon o samoupravi h financah bo bale v kratkem objavljen. Skorajšnja ureditev tega vprašanja ie skrajno nujna, ker bi sicer nesigurnost po-ložaja nujno dovedla samoupravne finance do nevzdržnih razmer. Občinska posojila Koncem leta 19.30 je imela mestna občina dolgov K 10.110.330 ali valorizirano 1 K = Din 12 = Din 12U33.960. i>ta»nje občinskih posojil dne 31. decembra je pa sledeče: 1. Na račun mestnega zaklada 54.110.171,— dinarjev. 2. 6% obligacijsko posojilo 4S.I52.134.— Din 17 milijonov. 3. Mestna klavnica 17,736.098.— Din 229.400 funtov. 4. Mestni vodovod —.— Din. 5. Mestna elektrarna 14,144.073.— Din. 6. Mestna plinarna 1,503.966.— Din. 7. Mestni pogrebni zavod 3,296.298.— Din. 8. Mestna zastavIjalmca 1,567.600.— Din. 9. Mestna prajrega 235.567,— Din. Vsota 140,764.927 Din, Malocestna železnica obrestuje občini posojilo 16,204.500.— Din. Vprašanje, kdaj in kako bo malocestna železnica vrnila to posojilo občini, je še odprto. Ce se odbije teh 16,304.500.-- Din od gornje vsote, je razvidno, da je bilo stanje občinskih posojil in posojil občinskih podjetij dne 31. decembra 1920 124.560.427.— Din ali prilično isto kakor 31. decembra 1913. Prezreti pa ne smemo, da so vrednote, ki jih je ustvarila občina z najetimi posojili neprimeroma višje, nego so bile one I. 1913. Vzemimo za primer le nove hiše, moderno klavnico, moderno električno centralo itd. Na druži strani se mora pa upoštevati, da bo morala občina nadeti v 1. 1030 še sledeča posojila: 2 mqdizdd atSlivaDŠ yč .v rdgo umih muc a) za dograditev elektrarne 5,000.000.— Din (iz že dovolj ne docela izčrpanega posojila 2 milijona Din); za obratni kapital elektrarne 4,000.000 dinarjev; b) za obratni kapital plinarne 1,000.000.— dinarjev; c) za renovacno magistrat nega poslopja 700.000 EHn: d) za regulacijo svetokrišk. okraja 7,000.000 dinarjev: e) za popravo kanalov 3\500.000 Drn. Vsota 2U00.000 Din. Primerjava teh vsot nam kaie, da bodo znašala občinska posojila koncem leta 1930 okroglo 160,000.000 Din brez arneUJoracij-skega posojila za rogujacijo Ljubljanice (kvota mestne občine 15.000.000 Din). Dosegla se je torej ona zgornja meja, ki se ne sme in naie»: Lcjstek, Rf&ljtfv« oestaj Bohinc. Rr- Razstava na Miklošičevi cesti Ljubljana. 31. marca. Pokojmnski zavod za privatne name« ščenec Je nedavno razpisal natečaj /a načrte za zgradbo velike palače v bloku Uub-ljanske kreditne banke ob Dunajski in djic-vi cesti. Rok za predložitev načrtov je potekel 1. marca. Žirija, ki so io tvorili predsednik Pokojninskega zavoda dr. Vrtove direktor dr. Sagadut. mojster Juknpi< . in/, $ubu\ dr. Stelc. Forster in in*. Černi^ct je več tednov pregledovala 90 upoeJanih načrtov z okoli 900 risbami. RajpUaoc so bile tri nagrade po 25.00«"), 2O.000 ta 15.ii«' Din. Žirija ni nobenemu najrtn prisodila prve nagrade, temveč je vse tri nagrad • združila in jih razdelila na .3 enake dole po 30.000 Din. Nagrade so bile priznane: aaoakmeti i projektantu (prof. Vurniku?), arh. Spinči*u in cand. arh. Mesarju, tehnikoma Milanu Sever ju in Bojanu Stupici. Poleg ic^j -c žirija sklenila, da odkupi po 5000 Din načrte >10N, »Eta« in »Solučne terase*. Žirija ge včeraj dopoldne koncab svOje delo in se bo sestaja šc v četrtek, da se-stavi zapisnik in poročilo za javno it. Za naslednje dni je projektirana v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti razstava vposlanih osnutkov skupaj i Jakopičevo veliko oljnato sliko >Jczus o/dravHa bolnike« in skicami, ld jih ie rabi! mojster za dovTŠitev svojega chef d* oeuvra. Iz gledališke pisarne Drama Člani praškega Narodnega divadla — gostje v ljubljanski drami. Kakor 2e Jav£eso, se vr& prvo gostovanje članov- praškega d h a i b v naši drami v sredo, doe 2. ap::'j rveesf « h 20. uri. Vprizori se Strindbcrgov »Sni r t mi piti« Nastopijo sl-edeoi dramski u-metniki: ga Dosta! -va in gd-e. Sobcirrpflusov a ter gpfpeea Vy4ri in Voita. Predstava se bo vrtita kaven rledal -$ke;a abonmaja, cene aviane onerne. Trerja repriza Sb*k«rcare4cve pravljične komedije v Otoo Župančičevem prevodu »\ iber-bo v UnibliiarLskfi dratni v tore-k, d-pc i. aflrJU obicajnj zasedbi in v rcž;»M nrof. r^-' P-, predstavi sodel-u'c skoro ves dramski ansa->/->.' baJet m orkester drav.-skc vojne jn;i/.'ke prd osebnim vodstvom višjega kapelu:ka dr. Jos'"^a Čerioa. Vse glasben« v!o*ke u to ?hakcspearc-fevo dramo ;e rrajrsal »lam! sklada teli Mrv perdinck. Predstava sc bo veMa *a aboaeste reda D. Opera Jotri sc po' ;>..-m* z z. Primožičem v ca stavni in gUvn-i pjt-tdjd. Aoiito poj« gdč. Ma-jdičeva. Joroic ga Vc -čeva, JVtaksa g. Vjcar. Danicin g. (jrh.i. da" c gg. Rufirpel, .Moborič, SinirnaC. Seka . < 0: Dr. F. Kotnik: Servemoslovenske uarotint noše. — 19: Dr. Rupel: Srbohrvaščina. 19.30: Prenos ljubljanske opere — med odmori poročila. — 23: Napoved programa /a naslednji dan. Petek, 4. aprilu. 12.30: Reproducirana glasba. — 13: i a-sovna napoved, borza, reproducirana cli*-Ka. — 1330: I/, današnjih dnevnikov. — 17.30: Koncert Radio-orkestra. — I&J0: <• Herkov: Bsparanto. — \°: Ciospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. — 19.30: Stanko Leben: Italijanščina. — 20: Prenos i/ Dunaja: Ilandl: »Jefte« — oratorij. «— 22: t;a-so*'na napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobni a, 3. aprila. 12.30: Reproducira u a glasba. — 13: Časovna napoved, borza, reproducirana uia*-ba, — 1330: lx -današnjih dnevnikov. — 17: Koacert Radio-orkeatra. — IS: Propagandno predavanj« o Dalmaciji. — Sestavil nemško in slovensko, govori ri>uatelj P;n-tar, češko g. Novak. — 18.30: Dr. Ivan Gra-fenauer: Nemščina. — 19: Delavska ur.i. — 19.30: I. Lavrenčie: Telo^dba otroka do vstopa v solo. — 30: Prenos iz Za«reba: Rimski Korzakov »Snje^rurečka«. — 2$: Napoved programa za naslednji dan. MODERNA ŽENA. — 2e teden dni te prosim, da bi mi prisila ta nesrečni gumb. — O nearečnica, zakaj se nisem p°* ročila v Ameriko! Tam nadlegovanje žen kaznujejo. Dnevne vesti Pevski zbor UJU na češkoslovaškem Koncert v Ces. Budejovicah triumf naše pesmi. — Prihod v Plzen. Matineja za šolsko mladino. Ces. Budejevice, 38. marca. Starinska, za več kot 1000 oseb pripravljena dvorana, je ob začetku koncerta do zadnjega kota polna. Polna navzlic koncu meseca, navzlic mnogoštevilnim prireditvam, ki so se vrstile dan za dnem. Srečko Kumar ves ogenj, pevd kot na trnju. Prva preizkušnja, prvi boj. Ob V«9 zvečer otvori ob gromovitem ploskanju naši pevci nastopajo koncert pcv. društvo »HlahoU na ca-I eri ji s pozdravno pesmijo, moškim /borom 7»Trozvezna«. komponista Vomačkc, ki jo posluša vsa dvorana stoje. Na odru se pojavi kulturni referent mestne občine prof. Otakar Trčka. Pozdravlja nas, končava z jugoslovanskim »Dobro došli!«« Odgovarja predsednik pev. zbora g. Tit Gr-čar, izroča v roke jj. Trčke diplomo za mestno občino ter album naših pokrajinskih slik. Na galeriji zapoje pevsko društvo »Foerster« v moškem zboru Smetanovo slavno »Vično«: ter našo državno himno v obeh kiticah. Oglase sc naši pevci. Fojo »Kje dom jc moj« in »Na Tatrah* in takoj nato otvorijo obširni koncertni program z mojo prireditvijo Masarvkove najljubše pesmi na Zupančičevo slovensko besedilo »Zabučale gore« (Teče voda, teče). Spontan, dolgotrajen aplavz, nervoznost pevcev se poicga. Glasovi se umirjajo in Dušanove bosanske ter Jurjevske pesmi iz Turopolja zvene žc izglajeno, sigurno, prepričevalno. Aplavz se stopnjuje. Pozornost poslušalcev narašča. Moja »Vragova nevesta« provzroča neskončne aplavze. Moram na oder. Šopek nageljnov. Se in še na oder. Lajovčcvcmu »Zlatu v Blatni vasi« sledijo Kogojevi »Vrabci in strašilo«. Po virtuozno podani skladbi pravcati vulkan navdušenja. Za peterodelno vokalno siuto Grgoševiča »Okolo žujačkog venca«, ki je prednašan vzorno in v topeč cm sc blagoglasju odmor. Srečko Kumar mora /opet ln zopet na oder. Obsipijejo nas nešteti lovci za autograf. Čestitanja, žareči obrazi, radost, navdušenje. Zmaga jc žc naša. Po odmoru odlični ženski zbor. štol-cerjeva »Romarska«, Lajovčevi »Koledni-ki«, od katerih zlasti »Veseli« užigajo. Njegove »Žabe« vnamejo silno ploskanje. Sledita Ravnikovi dve pesmi za ženski zbor in štiriročni klavir. Pri klavirju komponist in Pavel Sivic. Po prekrasni »Kmc-tiški« vihar navdušenja«. Komponist dobi šopek, v enomer se mora zahvaljevati. Sijajna Papandopulo-Pečičava vokalna siuta »Pjesme svatovske« v štirih delih z našo Mezetovo v visokem sopranskem šoki izzove nepopisne ovacije. Gdč. Mezetova s šopkom mora zopet in zopet na oder. Slede tri Žgaučeve medjimurske narodne »Jedna majka vumrla«. »Crne čižme z ruskimi petami« in »Dildil duda<*\ za njimi pa moj »»Potrkan ples«, ki izzove pravo revolucijo v dvorani. Seveda se mora ponav- ljati, in še tretjič hoče razigrana publika. No, ni mogoče. Nov šopek in na odet moram, in še in še! Koncert zaključijo skoro ob 11. uri ■Sfbafca narodne«. Mo-kranjčeva »X. Rukovet«-. Pevoem ne pu-tc z odra. Triunit na \ sej Crti. čestitanj nI konca. Nato pogostitev v dvorani, na galeriji godba, v dvorani odmeva od irSteU i »/iv-žava«. p'cs, OiVobodUcn smeh. prešerno veselje. Qp polnoči spat! Dane* v 1'lzcn! Na svidenje! /7zcn, 38. marca-Odhpd iz CJcs. Budčjevie na vse z*j*d.jj danes zjutraj je bil tako prisucn. da so *Meščanske Besede«. Zanj vlada po vsem mestu velikansko zanimanje. — Vsam cenjenim naročnikom, kater trn^ je potekla naročnina, smo danes priložili položnice in prosimo, da naročnino z cventueluim zaostankom čimprej obnove. Onim, ki bi naročnine pravočasno ne obnovili, lx>mo pošiljanje lista s 15. aprilom ustavili. Uprava »Slov. Naroda«. — Poštna hranilnica daje državi vsako leto topa trtilijone čisteča dobščka. Nekaj odstotkov teza dobička jc deležno njeno aradništvo pri central^ v Beogradu t.r pri ntenjih podružnicah v Ljubljani, Zazrcbu. Sarajevu to Skopi ju. Kakor znano, promet Postne hranšinioc staJno raste. Zato jc pa generalni ravnatelj z. Nedcljković. ko je bil te dni v LJubljani in si ogledal poslovamc tukajšnje podružnice, obtjtjbn v bodoče sc večie bilančne nagrade, kar je vzelo u radništvo z veseljem na znanje. Kadar pride generalni ravnatelj v Ljubljano, ložtra v palači Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti. — Prihod našega konzula iz Rottcrdatna v Jugoslavijo. 20. aprila odpotuje naš konzul v Rotterdamu H. van Dam s svojo soprog v Jugoslavijo, kjer ostane mesec dni, da se seznani z razmerami v naši državi. Konzulova soproga, i ničija torka razstave .kisoslo venske pohištvene industrije V Haagu, ž-cb priti v stik z našimi ženskimi organizacijam1, da pripravi teren za novo ejnpjjo na Holandskem. — Holandei na Ljubljanskem vejesejmu. Naš generalni konzulat v Rotterdamu pripravlja večjo ekskurzijo holandskih gospodarskih krogov na iubUejni Ljubljanski ve-iesejem. Holandei odpotujejo iz Ljubljane v Zagrebu in na Plitvička jezera. Za ekskurzijo vlada na liolandskem veliko zanimanje. — Mcško v španskem prevodu. Največji argentinski dnevnik »La Prensa , ki izhaja v Buenoe Airesu, je prinesel 2o*. februarja na prvi strani svoje umetniške priloge z v»>-likim klišejem v kartel jonskem prevodu pod naslovom : Alma en Aodrajoe: zanimivo črtico našega pisatelja Frana Ksaveria Meska. Kdo je delo prevedel, ni znano, ker prevajal'?«, ni podpiran. To je prvi primer, da se je južnoameriška javnost seznanila z našo lit?ratuio. »koda samo. da prevajalec ni vsaj v kratkih potozab seznanil eitateljev z avtorjem omenjene črtice sploh. — lumbardu a posojila na obveznice BJairovega posojila daje Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije po sklepu njenega nadzorstvenega sveta z dne 27. t. m. pod posoja, ki vciflujo za lorrtbardiranje ostalih državnih vrednostnih papirjev. Obrestna mera za lonibardna posojila pri Poštni •hranilnici znaša 7% na leto. poleg obresti se zaračunavajo stroški z K% na tri mesece. Obresti in stroški sc plačujejo za tri mesece vnaprej. Podrobna pojasnila done interesenti pri podružnici Poštne hranilnice v LJubljani. — \kctia nameščencev iotosrafskih podjetij. Ker se množe primeri, da sprejemayo iotojeraiska podjetja v službo tujce, čeprav imamo doma dovolj izurjenili fotografov, so se obrnili uslužbenci fotografskih podjetij na Zvezo priva tonili nameščencev Jugoslavije s predlogom, da bi ustanovili v okviru zveze svojo sekcijo. Sekcija bi skrbela, da bi fotografska podjetja v bodoče ne sprejemala več v službo tujcev in bi se vsa dosedanja dovolrienia glede zaposlitve revidirala. — Zanimiv davek. Kočevska župnijska cerkev si je omriskla zdaj in tudi naročila nove orsjlje. ki bodo stale cel: h 300.000 Din. Kočevska cerkev pa je revna kot miš in zato bi morali prispevati za orglic hišni gospodarja, ki se pa odločno branijo. Sklenili so zato, da bodo to breme prevaliti na — najemnike. Ti se pa tudi upirajo. Zdaj jim pa gospodarja žugajo, da jim bodo za ta prispevek (od 100 do 300 Din na stranko) za toliko — naje-inmdno povišali. Te-le or-dje i:najo hude registre- ki bodo kočevskim kristjanom in afth mosn#čfcom v radikalnem -duru« šmentaiio bučali. -- Šent Vfd nad Ljubljano. Kakor se čuje, dobimo v svojo sredo veliko tekstilno tvornico, ki bo zaposlila precejšnje število naših ljudi, da jim ne bo treba iskati kruha zunaj po svetu. Livarna, ki ic čisto domače podjetje, dobro uspeva. Zlasti pa je močno razvito mizarstvo. Ljubljančani radi kupujejo in naročajo naše izdelke. Prevažanje finesa poSsSfcva Je pa težje ko nekdaj, zakaj po kotaujski cesti voz ne teče gladko tej trpi škodo na njem naložen? tovor. Avtobusni promet jc jako živahen. Kdo bo še hodil po blatni ali pa prašni cesti, ko smo toliko hitreje in poceni v Ljubljani in nazaj. Bencinska črpalka stoti sredi vasi. pač znamenje časa. ko si osvaja svet moderno avto mobilno vozilo. — Antopodjeijc 0. Žužek nasanja, da bo vozil nn proci Ljubljana — Cerklje__Kranj zadnji nuto iz Ljubljane ob delavnikih namesto ob 17.45 ob 18.30 počensi s 1. IV. t. 1. — Stradivarijevc »osli tudi v Sloveniji. V Vojvodini so našli že tretje Stradivarijeve cosli. Ima jib brivec Peter Rietenbacai iz Crvanke. Tudi te gosli imajo napis »Anto-nius Stradivarius Cremonensis, faciebat aano 1732: ter £ig z morjogramom A. S. Lastnik bo dal gosli pregledati izvedencem. Ni isključeno, da je podjetni slepar po Vojvodi u i prodajal goaii s ponarejenim Stradivarijevim žigom- — Tudi v Sloveniji imamo bajo pristne Stradivarijeve gosli, kajti dijak Viktor Kokalj h PodsHimbreka pri Domžalah uam sporoča, da je našel v svojih goelih žig s sledečim besedilom: >Aotoniu* Stradivarius Ore m on čnsis faeiebat aono 1721 <, ter mo-n op ram A. S. v krogu s križcem. — G. F. S. iz Prevalj nam pa piše, da hrani njegov prijatelj že dolgo let stare rabljene gosp. Kar sta zadnje dni ponovno čitala o najdbi dragocenih gosli v Novem Sadu fa v Uzateib. sta gosli natanko frregledala. Tudi le gosli * imajo na notranji strani žig mojstra Št™-dlvarfja z letnico 1713 ali 1714. Točnomis letnica 0e da ugotoviti, ker sta zadnji dve številki, pripisani s svinčnikom ali Črnilom, tako obledeli, da je s prostim očesom težko določiti pravo letnico izdelave. Prijatelja bosta dala gosli pregledati strokovnjakom. — Dve pubKkaciii Rdečega križa, l) Leopold Puh ar: Mladina, boj se ga! Knjižnica Pomfraclka Rdečega križa v Ljubljani, IV. zvezek. Ljubljana 1930. Strani 23, cena za nečlane Din 1.50. Tako se imenuje knjižica, ki jo je izdal in založil oblastni odjbcT Podmladka R. K. v Ljubljani in ki na kratko in poljudno rajpravtja o škodtivostj opojnih pijač na telo in dušo ter vnema mladino za boj proti afcoivolu. Obi-astni odbor P. R. K. v Ljubljani je izdal spis v svoji priročni, ceneni in prikupftjfivj knii-žici. Delce H res zaslužiflo, da pride v prav vsako slovensko hišo. r>obiti ga je v vsaki knjigarni, dočinn P. R. K. sam posamznih izvodov ne razpošilja. Ob tej pril?ki opo-zarjan-bo. da ima oblastni odbor P. R. K. v Ljubljani v zalog; še veliko število vseh treh prejšnjih zvezkov in sicer: I. zvezek: Dr. M. Rus: Prva ponrioč, cena za nečlane 3 Din; IL zvezek: Dr. St Bevk: Zdravilne rastline* cena za nečlane 6 Dn; III. zvezek: Dr. Pire: Naše zdravje, cena za nečlane 3.50 Din. Dohd'bi jih še takisto v vseh kinjigarnaJi. — 2) Sfet. M. A d ž d ć : Lekovite biljlkc u Jugoslavi>i. Knjižnica Podinladka Crvenog Krsta u Beogradu. I. zvezek. Beograd. 1930. Strani 14n, cena 10 Din. Knjiga vsebuje v drilici opis rastlin, način shranjevanja, sušenja, vuovčevanja in domače uporabe. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo menjajoče se oblačno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 16, v Splitu 15, v Ljubljani 14.2, v Beogradu 13.7. v Zagrebu in Sarajevu 13, v Mariboru 12.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760 mm, temperatura je zuasala 5.G. — V Ljubljanici utonila. Včeraj okob' 17. sta hčerka delavca vevške papiruice Potočnika in hčerka železničarja Kaka trgali ob Ljubljanici pri Vevčah na bregu cvetje. Naenkrat je Rakova, ki je zašla preblizu vode, padla v Ljubljanico in ko ji je hotela Potočnikova pomagati, je padla sama v vodo in utcnila. Rakovo je potegnil iz vode g. Palme iz Vevč. dočim Potočnikove ni bilo mogoče rešiti. — S sekiro po glari. V bolnico so pripeljali snoČi precej težko poškodovanega dninarja Josipa Matjašiča iz Luč. Ril je v družbi foutov v gostilni, pa so se nenadoma sprli in etepli. Med pretepom ga je neki Uršič oplazil s sekiro po glavi in mu prebil lobanjo. — Nesreče in nezgode. Gale Karol, petletni sinček posestnika, je zašel z desno roko med slamorezuico in si Jo precej po-Škodovnl. — Gozdnega čuvaja Pavla Mil-havčiča iz Laz pri Rakeku }? v gozdu oplazila veja po oceb in ga precej oevrjrno po-škodovnla. — Pavel Prašnikar, rudar iz Rudnika, je pri delu tako nesrečno padel, da si jc zlomil d"*sno nogo. — Janez Logar, posestnik in mizar, se je pri delu poškodoval na glavi. — Rodbinska tragedija. Poročali sino že, da sc jc v Panoevu ustrelil ugledni vele-ind.ustnitia.1ec Anton Radda. Vzrok samomora ni b:I znan. V petek popoldne so ga pokopali, po pogrebu se je pa pokojnikov bratranec in družabnik dr. Friderik Radda vrnil z družino domov. 2ena je odšla po opravkih v mesto in Radda je ostal sam doma. Ko sc je žena okoli 19. vrnila, dr. Radda m hilo doma, pač pa jc na mizi našla pismo, v katerem ji je mož javil, da tudi zanj tiiniii življenje nobenega smisla in da bo izvršil samomor. Ko bo pismo naši a. bo že mrtev. Vsa prestrašena se je žena obrnila na policijo, ki je mobnlj-zirala ves svoj aparat, da prepreči dr. Raddu samomor. Ker so dr. Radda videli na bregu Dunave, jc policija preiskala vso okolico in policiijski organi so odšli čudi na grob pokopanega bratranca. O dr. Raddu pa ni bilo duha. ne sJuha. V soboto zjutraj je bila polici i-a telefon i čn o obveščena, da so blizu tvornice svile potegnih* iz Temeša utopljenca, v katerem so spoznali pogrešanega dr. Radda. Mož se je v vodi ustrelil. Seveda je drugu satUKMUOi v obitelji Radda v Pan-čevu povzročil še večjo seuzaciio. Vse me-stto jsovorj samo o tem. nihče pa ne ve, IcJc tiči vzrok. Žena dr. Radda je vsa obupana in pravi, da bo tudi izvršila samomor. V Paučevu govore, da se fe v rodi>ii*i razpasla samomorilna manija. Brat Antona Radda se je pred leti zastrupil v Budimpešti, samomor pa sta uzvršila tudi dva strica. Ker je podjctije l»?po uspevajo, je iziklhjčeno. da bi bile vzrok samomorov slabe gmotne razmeTe. — Obsodba Slovenca v Zagrebu. Pred zagrebškim senatom se je te dni zagovarjal soboslikar Alojzij Babic iz Maribora, ki je svojemu gospodarju Janezu Kramerju v Sv. Gori poneveril okoli 6000 Din. Pomeveril je tudi več druigah stvari na škodo Josispa Čeruka jn Štefana Lanupreta iz Rospaha. Državni pravdnik ic zahteval visoko kazen, češ da je bil obtoženec radi sličnih deiektov že večkrat kaznovan. Sodišče pa i>c upoštevalo obtožencev zagovor, češ da je denar poneveril samo zaradii bede in je Babica obsodijo na 16 mesecev ječe. V kazen se mu vštejc tnd- preiskovalni zapor. — Veslaške tekme za prvenstvo države na Bledu. Zagrebški »Jutarnji List« poroča, da je Veslaški savez kraljevine Jugoslavije na svodi zadn?! seja sktenil, da se bodo veslaške tekme za prvenstvo države letos vršile na Bledu. Dosedaj so se vsako leto vršfle v Beogradu, na npori u ali na jezeTu Pahć prj Suforjtic. Sporedno s tekmovanjem se bo vršrla na Bledu tudri velika in-ternacajonama regata. Pričakuje se, da se bodo regate udeležili poleg nemških tudi itaflianski in madžarski? vesflai5i. — Drva, premoč, koks naročite, pri družbi >KurivO« na Balkanu, tel. 3434. 190n — Prtfet morilec. Nedavno je bil v N*šu umorjen in oropan bogati opančar Dušan ManojJovjč. Policija je te dnj v Alekslncu prijela opančarskega pomočnika Dra«os4a-va ŽKHkovića. pri katerem >e našla 12.000 dinarjev iti več dragocenosti. Živković te pri zaslišanju zločrn priznal, rrdij pa X, da je imel več pomagačev. PoMcija ga je zalotila cb reki Moravici. ko je nič hudega sluteč lovil ribe. Iz Ljubljane —4 Ga. Pavla Lovšetova izvaja na svojem koncertu 4 pesmi slovenskih avtorjev, od katerih so tri in sicer dr. Kimovčeva Ceščena Marila. Osterčeva Morska pesem in LajovČeva Zašlo Je žarko solnce še to-kojTsne skladbe m sc bedo v petek dne 4. aprila prvič javno izvajale. Poleg n;i',i izvaja globoko občuteno ^kerjančevo pesem Večer soparen bo. Vse ostale pesmi, ki so na tem koncertnem sporedu, pa so iz ostale svetovne literature. Koncert bo v Filhar. m-onlčini dvorani v petek A. aprila zvečer ob 30. uri. Vstopnice V Marični knjigarn:. —Ij Brezposelnost v Ljubljani hi podpore mestne občine. Ljubljanska občina }c izdala preteklo leto 270.000 Din za brezjposelne. med katerimi Mi je bik) mnogo tudi iz Gorice. Napram drugim večjim mestom sc pogreša v Ljubljani drugod vsak mesec ali vsaj vsakega četrt leta objavljena statistika o naraščanju ali padanju brezposelnosti. 270.000 Din eno leto za brezposelne je za ljubljanske občinske finančne znatna svota. —U Nedeljski berači. V Llubljaui se je šrel do zadnjfh let za ofic&eol dan beračev — petek. Z ictošnjo pomladilo so pa berači iz ljubljanske okolice svoj program in be-raško akcijo >razširili« in določit? za beračenje tudi nedeljo! Tu tako ti prirrskajo na zvonce in kljuke v predsobah ob nedeljah dopoldne in popoldne, zlasti po predmestji«h, kjer so seveda bolj varni pred policijskim« organi. Človeku, ki bi imel vsa! v nedeljo rad mir pred temi sumftjrivimi tipi. beraška nadlega že preseda. Konca pa ne bo- dokler se ne bodo Ljubljančani tej — potuhi odpovedali! —M Adaptacija. Gostilničar Albin Vrhove je razširil in adaiptrral kletne prostore v svoj! enouadstropni hiši št. 3 na Borštnikovem trgu. —Ij Moderna vrtna ograja je v- dehi na Zeleni noti ob Breskvarjevi hiši in ManfcO" tovi vili, kar bo idilUčnost ondotne okolice vsekako r^ovzdigniJo. Tako se naše mesto vidno lepša in modemrzira. kar je v čast in ponos prebivalcem. —Ij Moderniziranje mestnih cest ln ulic. Cestn&če na zapadni strani Zelene poti je razširjeno ib preloženo v ravno črto. Zdul je še debelo posuto z gramozom. Tu bi bil potreben cestni valjar, kakor tudi na preloženi in razširjeni Cesti v Mestni log. Modernizira se budi PoKska cesta, ki drži z Vodmatskega trga na Ljubljansko polje. V zadnjem času se Je dObro posulo cestišče GTglarjeve ulice. —Ij Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju LJubljana razglaša, da se vrši redni letošnja občni z-bor dne 14. aprila ob iS. uri v sodmri dvorani justičue palače, soba št. 16. s temle dnevnim redom: 1. Poročilo odfoora in računskih preglednikov. 2. Volitev dveh račun-skrli preglednikov. 3. Slučajnosti. Ako ta društveni zbor ne bi trii skleipoen ob dođo-čeni uri, se vrši pol ure pozneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu na-vzoči'h društvenikov. — Odbor. —Ij Gospe j no društvo krščanske ljubezni sv. Vlncencija Pavel, ima letos svoj redni občni zbor v ponedeljek 7. aprila ob 4. popoldne v društvenih prostorih na Poljanski cesti št. 16 z običajnim dnevnim redom. K mnogobrojni udeležbi vabi upravni odbor, —i Predavanje v »Pravniku«. V sredo dne 2. aprila t. 1. bo predaval na sestanku društva >Pravnik« g. ravnatelj ln docent dr. Ludovik B o h m : »Mednarodni položaj Donave«. Predavanje se bo vršilo točno ob 6. popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79, in vabi k obilnj udeležbi odbor. _ I; Samomorilni kandidat. V soboto ?o našli nn Kodeljevem nezavestnega in v mlaki krvi pekovskega pomočnika Franca S. V samomorilnem namenu si je fant prerezal žile na rokah. Prepeljali so ga takoj v bolnico. Njegovo stanje je precej kritično. Vzrok samomora ni znan, zdi se pa, da si je holel konca!i življenje v trenutni duševni zmedenosti. Fant je namreč nekoliko slaboumen. —Ij Iz policijske kronike. Na Poljanski cesti 77 so se v soboto zvečer v dimniku vrvele saje. Ker k bfla nevarnost, da nastane požar, so bili obveščeni gasilci. Gasilcem se ni posrečilo pogasiti ognja v dimniku in so morali ostati totiko časa na straži, da so saje zigorele. Ker je bilo na podstrešju snranjene precej mrve, se je bilo bati. da se vžige jo da se ogenj razširi na poslopjie. Saje so se vnele zato, ker dmrnik že nad leto dni ni bil ometen. — Brcaposeini d daveč Ivan Možiaia ve dal 27. t. m. pri branjevki Ivanki Grdodolnik na Dunajska cesti shraniti kovčeg z obleko in razno robo. Z n-Mm je bil tudi brezposelni delavec France Vrankar. Drugtf dan je prišel Vrankar k branjevki in zahteval, naj crni rzroa kovčeg, češ da je njegov. Grdo-doki i kova mu ga je res i z ročila in Vrankar je teganil iz Ljubljane. Možina ima okofi 500 Din škode. — Tesarju Ivanu Ctx-lerju je nekdo v soboto iz suknjiča, ki jc visel na stavbi v UvarsJki uKci, ukradel listnico s 450 Din. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti |n nrotinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Frani Josefova« ereneica sastajanja v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bol* nišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« vođa izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogen3ah in špecerijskih trgovinah. Spominjajte se slepih! Iz Celja —c Iz seje okoliškega občinskega sveta. Včeraj zjutraj se je vršila v občinski posvetovalnici na Bregu pri Celju redna seja okoliškega občinskega sveta. 2upan g. Mš-helčič se je v krajšem prisrčnem govoru spomnil visokega jubileja občinskega odbornika g. Antona F a z a r in c a, ki je že pohvh 40 let član okoHškega občinskega sveta in je bil 10 let (1911—1921) tudi okoliški župan. Sledilo je poročilo cestnega odseka. Gramoz ima trenutno ceno 49 — 68 Din za kubični meter. Na račun svojega obetanega prispevke bo izplačala okoliška občina mestni 30.000 C>in za izvršitev po-daljsanc Aškerčeve ulice čez novi most do Mariborske ceste. Ostalih 30.000 Dim bo izplačanih pozneje. Forsira naj se tudi zgradba ceste na hrib sv. Jožefa, h kateri ie prispevala okohška občina 20.000 Din. Nato je poročal referent obrtnega odseka. Občinski svet se je izrekel proti lokalni potrebi za gostilniško koncesijo Franca Ko-lenca v Zagrebu in proti avtobusni koncesiji prosilca Kovačiča za progo Podsreda -Celje. V domovinsko zvezo je biio sprejetih več oseb, 5. pa je bil sprejem odklonjen. O parcelacijskem načrtu g. Martina Perca v Za vodna bo končnoveijavno sklepal stavbni odsek. Na okoliškem pokopališču bo občina zgradila javno stranišče,, na bolniškem pokopališču pa bo izvršila pre-potrebno kanalizacijo. Seja, kj se je pričela ob 8. zjutraj, je bila končana ob 9.45. —c V sredo zvečer vsi v gledališče, kjer bo gostovala ljubljanska drama z moderno Paul Raynaiovo dramo »Grob neznanega vojaka*. Nabavite si vstopnice že v pred-prodaji v knjigami Goričar če Leskovšek, —c Obnovite takoj srečke! Vsa lastniki srečk, ki so juti kupili v podružnici »Jutra* v Celju, se opo^riajo. da bo žrebanje IV. razreda že S. aprHa in morajo biti srečke že par dni prej obnovljene. Zatorej jih obnovite činupej! —c Pretep. Slaščičarskega poaiiočjiika Stilvestra M. so v Gosposki uBd pred dnevi tako pretepli, da je zadobn več poškodb na obrazu. NapadaJcc je po lici-a izsledila in je bila vsa zadeva izročena sodišču. —c O nevarni avtomobilski nočni vožnji smo poročali pred meseci. Tedaj je bila na celjski poHoiM vložena ovadba, da je celjski lastnik avto takse g. A. D. ponoči naložil 251 etno simžkfcnik) Nežiko B. v svoj avto m jo na Ljubljanski cesti izven mesta sloušaJ posiliti. Dekle jc skočio med vožnjo iz avtomobila in se močno poškodovalo* Ko je Nežaka ozdravela, sta jo dve sosedi nagovorili, naj vloži ovadbo zaradi posilstva. Dekle ie napram nekomu izjavilo to obdoidUev, nakar je bilo uvedeno kazensko postopanje. Pred dnevi pa si je Nežika premotila in je skesano priznala, da< si je vso sgodbo o posistvn enostavno limsiHi V 24 urah čez ocean »Srebrni bostonski orel« se imenuje najnovejši tip motornega čolna, katerega jo konstruiral Pavel Dudlev. Zdaj delajo z njim poskuse, da ugotove, kolika je njegova hitrost in če je za vožnjo po morju dovolj zanesljiv. Poseb-oiost novega čoina jc nekak kompromis med letalom in moj>rnirn čV^kioni. Krila motorjev nimajo namena dvigniti čoln nad vodo, temveč dvigniti ga samo toliko, da je odpor vode Čini manjši. Čoln nekako drsi po morski gladini. Ima tri motorje, dva imata p<> 450. eden Pa 165 konjskih sil. Čoln so spustili na vodo v Ouinevu pri Bostonu. Ce se bodo poskusi obnesli, se napoti čoln poleti čez ocean. Strokovnjaki so izračunali, da ho hitrost »srebrnega bostonskega orla« tako velika, da bo rabil za pot iz Amcrike v Evropo samo 24 ur. Lev v spalnici Iz Joharmesburga poročajo o grozni noči, katero jc preživel neki farmar v Chisambi v južni Rodeziji. Okrog polnoči, ko jc farmar že trdno spal, se je priplazil na njegovo dvorišče lev. Farmarjevi psi so naskdcili kralja pustinje, pa so se morali kmalu umakni: premoči. Zatekli so sc v spalnico svojega gospodarja in se skrili pod njegovo posteljo. Farmarja jc cviljenje in renčan c psov prebudilo in lasje so se mu naježili, ko je zagledal pred seboj velikega leva, ki je hotel s lapami potegniti izpod postelje njegove pse.-. Farmar sc je tako prestrašil leva, da gje nepreiničii» obležal. Ta čas jo lev ra^rnesaril ODCga psa, potem je pa planil iz^lzbc v stajo, kjer jo razmcsaril kravo in teleta. le zjutraj se jc napotil farmar s sosedi za kraljem pustinje, katerega so sicer izsledili in ramli, ubiti ga pa niso mogli. NOG AVICE z ll60M 13 ocjcgacff«! Edgar iVVallace: 27 Vrata izdajalcev Roman Polkovnik ni odgovoril. Enemu udeležencu je bil večer pokvarjen. Ko je znova spregovoril, se je dotaknil nečesa, kar zopet Diani ni bilo Po volji. — Dick je imel mnogo sitnosti s svojim bratom. To je pustolovec in fa-lot, kar pa Dicku ni škodilo. Dekle je dražestno in zelo dobro vzgojeno. Prepričan sem, da bom z Dick ovo izb ero docelo zadovoljen. Diana ga je presenečeno pogledala — Vi boste zadovoljni, to vem. Kaj pa lady Cvnthie? Diana je opazila, da ga je zadela v žrvo in spravila v hudo zadrego. Ko so vsi gostje razen Diane in Colleva odšli, je radža, ki se je bil med večerjo malo razveselil, vprašal Diano: — Govorili ste s polkovnikom o Hope Jovnerjevi. Kaj ste mu rekli o nji? Diana se je zasmejala. — Kaj sem mogla reči o nji kaj drugega* nego da je dražestno in očarljivo dekle? — jc vprašala nedolžno. — Sicer pa nisva govorila toliko o nji, kolikor o Dicku HaJIowelhi. Richard se namerava poročiti z njo. Videla je, kako je princ prebledel. — Z gospodično Joynerjevo, pravite? — Obrnil se je h Colleyu. — Tega nisem vedel. — Da, nekakšna simpatija je res med njima, toda zaročena po mojem trdnem prepričanju nista, — je menil Collev — Saj jo .ljubi, — je dejala Diana, — a to je skoro toliko, kakor da je zaročen z njo. Oba sta premožna in svobodna. Zakaj bi se torej ne zaročila. Dick HalloweIl bo seveda moral dati vojaški službi slovo. Soproge častnikov ber\vickskega polka bi nikoli ne dovolile, da bi prišla med nje žena, ki nima rodbine. — Kaj pomeni to? — jc vprašaj Riki -in jo po strani pogledal. — Kaj nihče ne ve, kdo so roditelji gospodične Joy-nerjeve? — Glej, glej! — Diana je bila na videz vesela. — Zdi se, da vam gre to na živce, Excellenca, in vendar bi morali vi najbolje vedeti, kako važno je vprašanje rodu, vi, ki poznate svoje prednike gotovo tisoč let. Dianine besede so mu laskale, kajti Riki je bil pretirano ponosen na svojo odlično rodbino. — Ne ravnate pametno, če govorite vpričo mene kaj slabega o gospodični Jovnerjevi. Mnogo je razlogov, ki govore za to, da tega ne storite več. Saj se strinjate z menoj, je-li? Collcy je pritrdil. Nihče ne sme miti omeniti, da bi bila kakorkoli nepopolna ženska, za katero se zanima Kishlastan. — Prav pravite, — jc pritrdil Collev in Diana ga je začudeno pogledala. — Kaj ste zasnovali s Hope Joyner-jevo kak načrt? — je vprašala. — Kaj še! — jc odgovoril Colley hitro. — toda s princem se popolnoma strinjam. Nerad bi si nakopal sovražnike, pač si pa prizadeva povečati krog svojih znancev. Tudi napram svojim rivalinjam morate biti širokogrudna. Ce jc mislil, da bo s tem Diano ujezil, se je temeljito motil. Bila je že vsa zatečena v razmišljanje o novi zagonetki. Slutila je, da sta zasnovala načrt, tičoč se Hope Joynerjeve, da pa nočeta informirati nje o svojih naklepih. Vedela je, da bi z vpraševanjem ničesar ne dosegla, pač bi pa utegnil biti zapleten v zaroto tudi Grahani. Zgodaj zjutraj, ko so mlekarji še žvenketali s steklenicami po ulicah, jc telefonirala po svoj avtomobH, odpeljala se jc v C-obhani in našla Grabama sedečega pred mrzlim in nedotaknjenim zajutrekom. — Ah, ti si! — jo vzkliknil. Od kod tolika čast? En sam pogled v Grahamov obraz je vzbudil njeno radovednost. Bil je tako bled in prepaden, kakor onega dne, ko so ga aretirali. — Te tarejo skrbi? — je vprašala. Nagnil se je čez mizo in ji primaknil stol. — Nalij mi malo kave. Jaz imam premalo moči. Molče je sedla, nalila skodelico kave in mu jo podala. Med tem je še vedno opazovala njegov obraz. — Kaj se godi? — jc vprašala znova. — Nič posebnega. — Ozrl se je na vrata, katera je bila pozabila zapreti. Vstal je, jih zaprl in predno se je vrnil na svoje mesto, ji je tiho povedal, kaj je bil doživel prejšnjo noč. Ko je končal, je Diana odkimala z glavo. — Ne, nisem ti telefonirala. Gotovo je bila ta nesramna babnica. — Saj je vedela, da sem v Londonu, — je zatrjeval Graham. Diana se je zasmejala. — Seveda je vedela, da si v Londonu, vedela je pa tudi, da bo njeno naročilo napisano in izročeno tebi, čim se vrneš. Ne morem verjeti, da je detektivka, zdi sc mi pa, da ni tako neumna kakor so njeni kolegi. Diana jc zamišljeno namršila obrvi. Bila je premetena in izredno bistroumna. Po hladnokrvnosti in pogumu je daleč prekašala moža, s katerim jo jc bila zvezala usoda. — Kje sta bila, ko ti jc pravil o bla? gaj ni? — 1 ravne mi jc pravil o nji. Orne? nil jo je sicer tudi kapitan, toda stala sva na kraju, kjer naju ni mogel nins če slišati. Diana jc zmajala z glavo. — Ali ni razen vrtnarji nihče čita] pisma? Kar sc jc zasmejala. — Torej jc zvedela to od Travna. Ona ve, da jc kupil blagajno in zapo* vedal odnesti jo kapitanu Bossu. To sc da zelo lahko pojasniti. — Kako pa ve, da ima to kaj opra^ viti z menoj? — Tudi to je zelo enostavno. — je odgovorila Diana mirno. — Ollorbv* jeva tc je videla z Bossom in ve, da bi morali blagajno prinesti na ladjo »Prc= ty Annc«. To dvoje sc da prav lahko spraviti v logično zvezo. Morda jc po* slala naročilo samo zato. da sc prc= priča, koliko so njene domneve pravil* ne. Si takoj telefoniral Travnu? Ciraham jc pritrdil. — Seveda si mu telefoniral, ona jc pa gotovo najela koga. da jc prislu* skoval. Jc bil Travne doma? — Ne, — je odgovoril Graham. — To jc bila sreča za vaju oba. Ollorbvjeva mi nc dela skrbi. Ona sa* mo sledi in domneva, morda domneva pravilno, ni pa prepričana, da se ne moti. Dam ti dva nasveta. Boj se teles fona in ne daj se zastrašiti. Nekdo je potrkal na vrata in še predno jc Graham zaklical, naj vstopi, je smuknil v sobo vrtnar in zaklenil za seboj vrata. — Poznate neko gospo Ollorbvjc« vo? — jc vprašal tiho. Graham HailoweIl je prikimal. — Jo hočete sprejeti? — Gospo OHorbyjevo? — jc vpra* šala Diana začudeno. — Kaj...? — Zunaj čaka. Graham in njegova žena sta sc spo* gledala. — Jo sprejmete? — je vprašal vrt* nar vnovič. Diana se jc prva opomogla od pre* senečenja. — Kje? Tu? Najhitrejši parnik sveta Kako je opremljen nemški parnik »Evropa«, ki si je priboril modri trak. Novi parnik severunemškega Llov? da »Evropa« jc prekosil v hitrosti dru-gega morskega orjaka »Bremen« na poti iz Chcrbourua v Nc\v York za 36 minut in si je priboril modri trak. »Evropa« jc torej zdaj najhitrejši parnik sveta. Za pot iz Cherbourga do Nc\v Torka jc rabila >.Evropa« samo štiri dni, 17 ur in O minut, dočim jc rabil parnik »Bremen« dobre pol ure več. Povprečna hitrost »Evrope« znaša 72.°7 morskih milj, dočim znaša hitrost »Bremena« 0.25 milje manj. Kako jc zgrajen parnik, o katerem go* vori zadnje dni ves svet? Kako velik jc, kakšna jc oprema? To utegne mar* si koga zanimati. Brzoparnik »Evropa« je dolg 285 m, širok pa 31 m. Ima tri sidra, vsako tehta 13.700 kg. Verige, na katerih so sidra pritrjena, merijo 020 m in tehta; jo 136.000 kg. Arhitektonska oprema parnika je bila poverjena najznamenis tejšim arhitektom. Notranja oprema »Evrope« jc razkošna. Vse dvorane so okrašene s krasnimi originalnimi sli* kami in kipi. »Evropo« so zaceli graditi v decembru \92b istočasno z »Brc; menom«. Zaposlenih je bilo nebroj nemških tvrdk. Na parniku je prostora za 975 potnikov. Vsi razredi imajo knjižnice. V knjižnici 1. razreda jc 800 krasno veza; nih zvezkov. Vseh knjig je na parniku nad 3000, zastopani so nemški, franco* ski in angleški pisatelji- Parnik ima dve veliki promenadi, eno za potnike 1. razreda, ki jc pokrita, da sc lahko potniki izprehajajo tudi ob slabem vremenu. Parnik ima svojo lastno ti* skarno, v kateri sc tiska potnikom na; menjen list. Z lastno radio postajo jc parnik v stalnem stiku s celino tako, da prinaša list vedno najnovejše vesti iz Evrope in Amerike. Vse vesti gredo skozi kapitanove roke in on odločuje o tem, kaj se sme priobčiti in kaj nc. Kapitan jc torej obenem glavni ured= nik. Važnejše vesti so nabite na veliki deski na glavnem krovu. List izhaja vsako opoldne in ima tudi velik inse* ratni del. Poleg najnovejših vesti pri* naša tudi uredniške članke in uvod* nike. Vodstvo »Evrope« je poverila pa; robrodna družba kapitanu Johnsonu. Mož je stopil v službo severonemške; ga Llovda l. 1895 m ima za seboj že mnogo prekooceansk'h voženj. Kapi; Lan je postal 1. 1913, ko mu j% bilo po« verjeno vodstvo par-iiku »Helgolar.d". Po vojni jc vodil parnik »Kolumbus'. Leta 1926 mu jc bili poverjen j nad* zorstvo nad gradnjo »Evropa Parnik ima moderno oddajno in sprejemno radiopostajo sistema »Te* lcfunkcn«. Oddajno radio^p..istajo im.:* ta tudi dva rešilna čolna. Tvrdka »Tc« lcfunken« jc zaposlila na »Evropi« š^st uslužbencev, katerim jc poverjena od* dajna radiopostaja. Na »Evropi« je tudi velika vrtnarija, v kateri se dobe vse dekorativne rože. Vrtnarija ivoia napolniti dnevno 800 do 1000 srebrnih vazic z rožami. Na sprednjem delu ima parnik velik napis »Evropa«, ob* stoječ iz 2000 električnih žarnic. Tudi zastavi na obeh koncih parnika sra po* noči razsvetljeni z reflektorji. Parnik ima bazen za plavače in posebno kc* pel za bolne, odnosno za one, ki potu* jejo iz Amerike v evropska zdravili' šča. Poleg tega ima parnik svoj loto* grafski in filmski zavod, ki izdeluje na željo potnikov kratke filme iz življe* nja na parniku, da jih potem giedajo potniki v parniškem kinu. Parnik sc založi z živili v Bremenu in za pot v Ameriko in nazaj rabi 21.000 kg svežega mesa, 7000 kg preka* jenega mesa in paštet, 1400 kg perut« nine, 12.000 kg svežih rib, 3810 zele* njadnih konzerv, 2100 sadnih konzerv, 050 kg zelja, 950 kg sočivja, 1100 kg mlevskih izdelkov, 500 kg kave. 4000 kg sladkorja, 6400 kg masla, 1110 kg zabele. 1100 kg sira, 60.000 jajc, 1100 kg suhega sadja, 19.380 kg svežega sadja in 45.000 kg zelenjave. Bolni not« niki dobivajo dijeto pod zdravniškim nadzorstvom. Parnik ima tudi krasno opremljeno bolnico z operacijsko dvo* rano. DOMIŠLJAVOST — Moj največji greh jc nečimer* nost. Sedim po cele ure pred ogleda* lom in ogledujem svojo lepoto. — To ni nečimernost, draga moja, temveč domišljavost. BOKSARJI MED SEBOJ — Že del j časa opazujem, gospod kolega, da koketirate z mojo ženo. Po« vejte odkrito, kakšne namene imate? — Imate doma vse v redu? — V kakšnem redu? — Ste že pripravili oporoko in mi« Iostivi žalno obleko? Stalna razstava umetniških slik in velika izbiro, okvirjev. Pravkar prispeli novi moderna vzorci. — A. Kos, Ljubljana, Mestni trs 25, nasproti magistrata. 1335 Hinko Sevar v Ljubljani, nasproti Št. Jakobskc šole, je največja antikvariat-knji-garna, ki ima čez 7000 redkih slovenskih knjig na razpolago, kakor tud; več tisoč knjig drugih jezikov. Čolni na li