22 Zaradi vse večjega vpliva delovanja človeka sta tako globalna kot lokalna biotska pestrost na resni preizkušnji. Biotsko pestrost ogroža več dejavnikov, katerih vplivi se seštevajo. Na prvem mestu je neprestana izguba habitatov, za kar sta glavna »krivca« intenzifikacija kmetijstva in urbanizacija. Sledijo one- snaževanje, prekomerna raba naravnih virov in naraščajoč vpliv invazivnih tu- jerodnih vrst, svoje pa prispevajo še glo- balne podnebne spremembe. Evropska agencija za okolje (EEA) tako na podlagi podatkov držav članic EU ocenjuje, da je kar 77 % ocenjenih habitatov v Evropi v neugodnem stanju ohranjenosti. ŠTEVILO TUJERODNIH VRST NENEHNO NARAŠČA Zaradi globalizacije število tujerodnih vrst nenehno narašča. Skrbi nas lahko dejstvo, da raziskave napovedujejo trend narašča- nja tujerodnih vrst na globalni ravni tudi v prihodnjih desetletjih, pri čemer ravno v Evropi pričakujemo največji porast tuje- rodnih vrst različnih taksonomskih skupin vključno z rastlinami. Pri obvladovanju in- vazij tujerodnih vrst je ključnega pomena, da te vrste čimprej po pojavitvi v naravi opazimo, saj lahko le z zgodnjim ukrepa- njem preprečimo ekosistemsko škodo, ki jo invazivne tujerodne vrste lahko povzročijo. POPIS TUJERODNIH VRST RASTLIN V NI- ŽINSKIH GOZDOVIH V naši študiji smo raziskali pojavljanje tu- jerodnih vrst v 48 nižinskih gozdnih za- platah v severovzhodni Sloveniji na Apa- škem in Dravskem polju s prevladujočim hrastovo-gabrovim gozdom (Erythronio- Carpinion). Najmanjša gozdna zaplata ni presegala velikosti 0,1 ha, medtem ko so največji popisani gozdovi pokrivali vse do 260 ha. Gozdove smo obhodili po robu in jih diagonalno prečili ter pri tem beležili vse rastlinske vrste, ki smo jih videli. Vzor- čili smo dvakrat letno leta 2019, in sicer prvič v aprilu in maju ter drugič avgusta in septembra. Pri določanju smo si pomagali z Malo floro Slovenije. Na območju študije prevladuje intenzivna kmetijska krajina. Dravsko polje, od koder so vse v prispevku objavljene fotografije, je za razliko od Apaškega polja bolj urbanizi- rano. Gozdne zaplate imajo v takšni krajini Naši gozdovi niso varni pred invazijami tujerodnih rastlin Besedilo in foto: Mirjana Šipek pomembno vlogo pri ohranjanju lokalne biotske pestrosti. Verjetno ne pretiravamo, če gozdne zaplate v intenzivni kmetijski krajini označimo za lokalne vroče točke biodiverzitete. Vendar njihovo funkcijo ohranjanja biotske pestrosti najbolj ogroža izguba habitata, ki vodi v relativno poveče- vanje gozdnega roba. Grožnjo biotski pe- strosti predstavlja še degradacija habitata, ki je lahko posledica prekomerne sečnje ali prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst. Sle- dnje so najbolj razširjene ravno na gozdnih robovih in posekah oz. na mestih, kjer so drevesne krošnje odprte in več svetlobe prodre vse do nižjih slojev gozda. Med vsemi gozdnimi sestoji je prav v nižin- skih gozdovih največja pojavnost invaziv- nih tujerodnih vrst. Raziskave kažejo, da je v kar 90 % popisov nižinskih gozdnih se- stojev prisotna vsaj ena tujerodna rastlin- ska vrsta. Če se v gozdovih sprehodimo ob vodotokih, že težko najdemo območje, kjer ni invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Često le te prevladujejo in dajejo krajini ob rekah svoj novodobni pečat. Med taki- mi rastlinami lahko izpostavimo žlezavo nedotiko (Impatiens glandulifera), dresni- ke (Fallopia spp.), topinambur (Helianthus tuberosus) in orjaško zlato rozgo (Solidago gigantea). V zadnjih letih pa postaja vse po- gostejša še navadna barvilnica (Phytolacca americana). Ta se širi predvsem po gozdnih robovih, v notranjosti gozdov pa jo naj- demo na mestih posek ali drugje, kjer so svetlobne razmere dovolj ugodne za njeno uspevanje. Rezultati naše študije potrjujejo dovze- tnost nižinskih gozdnih zaplat za vdore tu- jerodnih vrst. Skupno smo namreč popisali kar 85 tujerodnih vrst rastlin. Od teh je 17 vrst v Sloveniji prepoznanih kot invazivnih. Število tujerodnih vrst rastlin in njihov de- lež sta bila večja v gozdnih zaplatah na bolj Gozdne zaplate na Apaškem (sivi kvadrati) in Dravskem polju (sivi krogi), vključene v študijo. Često v podrasti nižinskih gozdov prevladuje drob- nocvetna nedotika (Impatiens parviflora) in na mestih, kjer do tal prodre večja količina svetlobe, še navadna barvilnica (Phytolacca americana). 23 urbaniziranem Dravskem polju v primerja- vi z Apaškim poljem. Najpogostejše tujerodne vrste, navedene po pogostnosti, so bile orjaška zlata rozga, navadna robinija (Robinia pseudoacacia), navadna barvilnica, drobnocvetna nedo- tika (Impatiens parviflora), toga zajčja deteljica (Oxalis fontana) in enoletna su- holetnica (Erigeron annuus). Orjaška zlata rozga, toga zajčja deteljica in enoletna su- holetnica so prevladovale na gozdnih robo- vih, vendar pa niso bile omejene izključno nanje. Na nekaj mestih so namreč uspevale tudi globlje v gozdu. Drobnocvetna nedo- tika je prevladovala v podrasti, kjer lahko tvori večje sklenjene sestoje, ki v celoti za- strejo gozdna tla. MED TUJERODNIMI VRSTAMI PREVLA- DUJEJO OKRASNE RASTLINE Med popisanimi tujerodnimi vrstami ra- stlin so močno prevladovale okrasne rastli- ne. Največ je bilo vrst iz skupine okrasnih zeli, sledile so okrasne grmovnice in okra- sna drevesa. Preseneti nas lahko dejstvo, da številne od tujerodnih rastlin na goz- dnih robovih ali v gozdovih zacvetijo, kar nakazuje možnost njihovega nadaljnjega širjenja na naravnih rastiščih tudi s semeni. Med takšnimi lahko izpostavimo davidov metuljnik (Buddleja davidii) in navadno dojcijo (Deutzia scabra). Obe grmovnici sta vsaj zaenkrat v nižinskih gozdovih v severovzhodni Sloveniji redki. Najdemo ju predvsem v gozdovih, ki so v bližini naselij. Na podlagi terenskih raziskav sklepamo, da so okrasne rastline glavni vir invaziv- nih tujerodnih vrst. Ob spontanem širjenju okrasnih rastlin z vrtov v naravo k širjenju močno pripomorejo še vrtičkarji sami, saj se vrtni odpadki, ki vsebujejo razširjevalne enote tujerodnih rastlin, prevečkrat znaj- dejo v gozdovih ali njihovi neposredni bli- žini. Takšno vedenje lastnikov vrtov izvira predvsem iz nevednosti javnosti o mogočih poteh vnosa tujerodnih vrst v naravo in po- sledicah, ki jih to lahko ima. Skoraj zagoto- vo lahko trdimo, da so se hoste (Hosta sp.) in japonska kerija (Kerria japonica) v goz- dovih, ki smo jih vzorčili v raziskavi, znašle z odloženimi vrtnimi odpadki. V LUČI PREPREČEVANJA INVAZIJ JE NUJ- NO CILJNO OZAVEŠČANJE JAVNOSTI Da bi ocenili, kako razširjeno je v Slove- niji odlaganje vrtnih odpadkov v gozdo- ve, smo anketirali širšo javnost. Rezultati spletnega vprašalnika so pokazali, da vsaj občasno vrtni odpad v gozdove odlaga 12 % lastnikov vrtov. Verjetnost za odlaga- nje vrtnih odpadkov v gozdove je bila sko- raj 3-krat večja pri tistih lastnikih vrtov, ki še niso slišali za invazivne tujerodne vrste. Da bi preprečili ali vsaj znatno zmanjšali odlaganje vrtnih odpadkov v naravo, je nuj- no ozaveščanje javnosti, in sicer še posebej lastnikov vrtov. Cvetoči navadna dojcija (Deutzia scabra; levo) in davidov metuljnik (Buddleja davidii; desno). V gozdni podrasti so rastle hoste (Hosta sp.), ki so se v gozdu znašle z odloženimi vrtnimi odpadki. Hoste sicer kažejo nizek invazivni potencial in se ne širijo spontano z vrtov v naravne habitate. Cvetoča japonska kerija (Kerria japonica) na goz- dnem robu.