teto it., frtev. 228 V Ljubljani, torek dne 27. septemttfti 1921 Posamezna štev. 50 par ' 2 % Uhaja »b « zjutraj. gtane eelolatne , . 210 E. mesečne. ...... 30 • %t med. ozemlje. 880 a za Inozemstvo , , 800 , Oglasi se »sak mm viiine stolpca (58 mm) . S X stali oglasi do 80 mm stolpca (58 mm). 1 « Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Oredttffttvoi MUoMeve eeete ftt tO/l Teleta« M.n Uprmvnlfrtvoi ' Soda* ottee fc.ft TeMim H M Mnkv.|«atlvu kralju o političnem položaju. Ra-wn tega bo gosp. Paši« H ■ ' ra odmor najbrže v Vichy. DEMENTI. / Zagreb', 26. septembra. (Izv.) 1\ ručcval-fu »Riječi* jo minister prosveto Kvetozar •Mbičevič Izjavil, da vest »Jutarnjega li-5ta» o njegovi domisiji nima podlage in 'la so tudi vesti nekaterih listov, da bl Mil radikalci aH le vojvodinski radikalci zahtevali ministrovo demisijo, Izmišljene. Madžarska pripravlja napad na Češkoslovaško ZAKAJ JUGOSLAVIJA NI INTERVENIRALA, -s ULTIMATUM. BENEŠ IN BANFFY< Praga, 86. septembra. (Izv.) Zunanji minister dr Beneš se je danes v Brnu sestal z madžarskim zunanjim ministrom grofom Banffvjom, grofom Khuenom He-dervaryjem in grofom Szaparvjem. Zvečer se je vmil v Prago ter ho jutri poročal o svoji akciji zunanjepolitičnemu odbora češkega parlamenta. Dunaj, 26. septembra. (Izv.) Ponovni sestanek avstrijskega kancelarja dr. Schoberja z dr. Renešem je odgo-den za tri dni. Dunaj, 26. septembra. (Izv.) Pred odhodom dr. Beneša v Brno, so objavili praški »Narodni Llsty» razgovor z generalom Šnajderkom, ki Je izjavil, da so češkoslovaške čete na Slovaškem pripravljene in da je že prišlo na meji do prask z madžarskimi tolpami, za katerimi pa se nahajajo redne madžarske čete. »Tribuna* javlja, da je akcija na zapadnem Ogrskem Ie postranskega pomena in da je bil glavni napad, ki je bil zasnovan jako široko, naperjen proti Češkoslovaški. London, 26. septembra. (Izv.) »Times* Javljajo, da je bil madžarski posredovalni predlog Benešu za rešitev avstrijsko-madžarskega spora sledeče vsebine: .Izpraznitev Burške s strani madžarskih čet, odstop šo-pronja Madžarski, ne da bl dala ta zato kake teritorijalne koncesije.* Praga, 26. septembra. Z ozirom na sestanek dr. Beneša z Banffyjem, po-vdarja »Pondčlnik*: Ako bi Madžarska ne hotela napraviti konca delovanju madžarskh tolp na Burškem, bl sl morala Češkoslovaška obdržati svobodne roke. Ako bi Madžarska pokazala, da ne namerava rešiti za-padno-ogrskega spora, ki ogroža Češkoslovaško in Jugoslavijo, ne bo preostalo drugega, kakor energični koraki, da se izvrši mirovna pogodba. ki je bistveni pogoj evropskega miru. Dunaj, 26. septembra. (Izv.) »Neues Wiener Tagblatt* poroča, lz antantl-nega diplomatskga vira, da mala antanta vsled tega ni stopila v akcijo, ker je neka velesila (Italija!) Izročila Jugoslovanski vladi noto, v kateri izjavlja, da v aktivni vojaški nastop Jugoslavije nikakor ne bi mogla privoliti in da se mora zbiranje jugoslovanskih čet na meji omejiti samo na zavarovanje lastne meje. Madžarski vladi je stavljen za izpraznitev Burške desetdnevni rok, ki poteče dne 3. oktobra. Grof Banfiy bo baje na noto entente odgovoril že danes in upa, da bo odgovor zadovoljil tako Pariz, kakor tudi Avstrijo. Za slučaj direktnih pogajanj z Avstrijo odpotuje na Dunaj bivši zunanji minister doktor Gratz. Sopronj, 26. septembra. V Železno je vkorakalo včeraj 400 vstašev in zasedlo ta kraj. Magyar-Ovar, 26. septembra. Kakor se poroča od več strani, so sinoči njeni; vstašl Imajo dva ranjenca. Ko-nikov in jih presenetili. Orožniki so prestrašeni zbežali. Na avstrijski strani je en mož mrtev, trije pa ranjeni; vsaši Imajo dva ranjenca. Kolodvor je ostal v avstrijskih rokah. Albanci ogrožajo naše obmejne kraje Beograd, 20. septembra. Po uradnih podatkih so Albanci vpadli v naše ozemlje dno 21., 22. in 23. t. m. ko so zbrali večje moči. Jasno Je, da so pričeli Albanci z resno akcijo, in sicer v Istem času, kakor preteklo leto, ko so potem Albanci razglasili vsemu svetu, da smo jih mi napadli, kar delajo tudi sedaj. Ugotovljeno je tudi, da ni noben naš vojak prestopil demarkacljske črte ln da gre v tem slučaju za organiziran napad ln provokacljo r. albanske strani. Beogrd, 26. septembra. Vlada je opozorila, velesilo in Zvezo narodov, da so 3000 mož močne čete tiranske vlade z dvema topovoma in dvanajstimi strojnicami izvršile v okolici Pri-zrena napad na našo ozemlje ter tudi 8 km daleč prekoračile demarkacijsko črto. OJačene naže 8eto so Albance potisnile nazaj. Ministrski svet jo imel včeraj važno sejo, na kateri je ponovno sklenil, zahtevati, da se albansko vprašanje reši mirnim potem. V skrajnem slučaju je ministrski svet za ofon-zivo proti Albancem. Beograd, 26. septembra. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Pašič poročal o napadu Albancev na naše ozemlje ter je z ozirom na to sklenila vlada, da ostanejo našo čete na domarkacijski črti in da ne podvzamejo nobene intervencije. Ta spor se bo razpravljal diplomatskim potom povodom sedanjega reševanja albankega vprašanja v Parizu. Obenem so bila včeraj poslana naši delegaciji nujna navodila. * Nova ieSka vlada Praga, 26. septembra. (Izv.) Predsednik Masaryk je opuBtil svojo namero, da bi imenoval voditelja agrarcev dr. švehlo, ki se je po njegovem naročilu pogajal b strankami glede sestave vsečeškega kabineta, za ministrskega predsednika. Danes zvečer je zunanji minister dr. Beneš takoj po svojem povratku iz Brna, kjer te je sestal z madžarskim zunanjim ministrom, pozval k sobi žurnaliste in jim sporočil, da ga jo predsednik imenoval za ministrskega predsednika. Dr. BenoS je dalje izjavil, da obdrži tudi še vnaprej zunanji portfeij in naznanil časnikarjem sledečo listo svojega kabineta: notranje zadeve dr. Ccrny, železnice Sramek, ju-stico Dolansky, trgovino inženjer Novak, narodno obrambo Udržal, finance ravnatelj Novak, pošto Vrba, ki provzame tudi vodstvo ministrstva za prehrano, ki se v kratkem razpusti, socialno politiko Ha-berman, unifikacije Derer, narodno zdravstvo Vrbenskv, javna dela Tučny, poljedelstvo Stanok, prosveto Srobar, minister za Slovaško Mičttra PROTIFRANCOSKE DEMONSTRACIJE V ITALIJI. Rim, 26. septembra. (Izv.) Demonstracijo proti zastopnikom francoske armade, ki so prišli na proslavo zmage na Mon-te Tomba, se nadaljujejo. V Benetkah le bil prirejen francoski misiji šc veliko boli neprijazen sprejem kakor v Milanu. Na Markovem trsu le množica psovala Francoze. Francoski poslanik ua italijanskem dvoru, Barrere, ic zgrabil nekega demonstranta, ki le silil v njega, množica pa mu ga le iztrgala Iz rok. Ko je hotela godba zaigrati marzeliezo, so demonstranti to preprečili. Aretiranih le bilo tudi več oseb. »Tribuna* le objavila povodom prihoda francoske mislle v Italijo cel seznam pogreškov, ki jih ie zagrešila Francija proti svo|l latinski sestri od začetka svetovne vojne dalje. NERESNIČNE VESTI O POLJSKEM ULTIMATU. Pariz, 26. septembra. (Izv.) Tukajšnji poljski poslanik odločno dementlra vest, da bl Pollska Izročila Rusiji kak ultimat. »NEVIDNA ARMADA« NA NEMŠKEM. Berlin, 26. septembra. Neki berlinski dnevnik prinaša izvod iz članka časopisa »Times* z naslovom »Nevidna armada, ki vsebuje fantastično in docela neresnično poročilo o velikanskih vojnih pripravah, ki se vrše skrivaj na Nemškem. Treba je počakati, da bo objavljena vsa vsebina. Ze danes pa se lahko reče, da so vse trditve izmišljene in da nasprotujejo pravim dejstvom. POGAJANJA MED DEMOKRATI IN RADIKALCI. Boegrad, 26. septembra. Klub radikalne stranke je imel konferenco, na kateri se j« po poročilu gctsp. Pašiča sklenilo, da so delegatom radikalno stranke, ki so pogajajo z demokrati, izdajo nove instrukcije za nadaljnja pogajanja. Eulenburgovec Anton Pessk \ (Obširna poročila in besedilo razsodbe na drugi strani.) II. kongres juogoslovansk!.h profesorjev MINISTER PROSVETE PRIBlCEVlC BURNO POZDRAVLJEN OTVARJA KONGRES. Zagreb, 25. septembra. Ze včeraj so začeli prihajati v Zagreb udeleženci n. kongresa jugoslovanskih profesorjev. Z dopoldanskim brzovlakom je dospelo nad 200 profesorjev lz Srbijo, Vojvodine, Bosne, Hercegovine in Dalmacije. S popoldanskim osebnim vlakom so se pripeljali profesorji lz Slovenijo, katero je sprejel že v Brežicah iz Zagreba odposlani odbornik. V Zagrebu jih jo pozdravil predsednik tamošnje sekcijo Ko-loman Rac. Zvečer ae jo vrSil Bestanelc pri Jagnjetu. Preje še jo bilo v Sokolar-nl pred posvetovanje za postopanje na današnji skupščini. Misel oditistvenostl društva je prišla opetovano do odločnega poudarka. Danes ob pol 8. uri se je začel v Babo rnlct na Markovem trgu kongres. Otvo-ril ga je ravnatelj K. Rac In predal besedo ravn. drju. Pavičiču, podpredsedniku glavne uprave. Verifikacijski odbor je nato overovil mandate, zagrebška sekcija pa jo ponovno Izbrala ia predsednika Kol. Raca. Ob 11. uri Je stopil v dvorano viharno aklamiran minister prosvete Svotozar Prlbifievič. Z iskrenimi betedami ga j« pozdravil predsednik skupščine Kol. Rac. Nato je Pribičevič med ponovnimi burnimi pozdravi Izrazil najprej svoje izredno veselje in zadovoljstvo, da vidi profesorje združeno v enem društvu. Naglar šal je, da je močno profesorsko društvo v Interesu pouka ln s tem tudi naše narodne kulture. Ena glavnih nalog vzgojiteljev našega troimenoga naroda obstoja v širjenju ideje narodnega edinstva. Poudarjal je, da med Srbi, Hrvati ln Slovenci ne more in tudi ne sme biti spora, ker so en narod. Spori obstojajo lahko med Nemci ln Cehi, M imajo različne intere- se In cilje, nikakor pa ue pri n-ie, ki imamo Bkupno domovino. S spori bi le dokazali, da nismo on narod. Enotno proft sorsko društvo pa je najboljši doka/, da pijonirji naše narodne vzgojo dobro razumevajo svoje cilje in svoje naloge. Ministrova izvajauja so bila sprejeta z odu-ševljenim odobravanjem. Po ofieielnih pozdravih zastopnikov raznih korporacij — pokrajinske upravo. Sokolskega Savoza, univorze, učitoljstva. novinarjev itd. — je sledilo poročilo tajnika in blagajnika, naltar jo bilo ob pol 18. url zborovanje prekinjeno. Popoldansko zborovanje je vodil prof. Zivanovič. Vršila bo je obsežna dobata <> podanih poročilih, ki so bila naposled /. odobravanjem sprejeta. Zagreb, 26. soptembra. Danes ob 0. url dopoldne so je nadaljevalo zborovati.« profesorskega lcongrosa. Pričelo se < razpravljati o 5. točki dnevnega reda. Razprava načrta poslovnika profeso; kega društva, ki jo bil sprojot v celoti in podrobnostih. Sprojeti so bili tudi nadaljnji organizacijski predlogi. Zagreb, 26. septembra. Na popoldanski seji se jo nadaljevala razprava o raznih strokovnih vprašanjih, ki »ta jih predložila glavni odbor in zagrebška sekcija gledo srednjih Sol, reforme šolskega . a-kona, suplenture, plačila nadštoviliuh ur, vojne pripomoči in nepromeBtljivosli učiteljev. O vsakem vprašanju so jc razpravljalo zelo strokovnjaško In sose sprejeli posebni sklopi. Nato se jo kongres zaključil ter se je sklenilo, da po bo tretji kongres vrSll v Ljubljani Zagreb, 26. septembra. V Bredo pride v Ljubljano nad 250 jugoslovanskih profesorjev iz vBoh krajev naše domovine. Ogledajo si slovensko prestolieo in Blo 1. Ekspoze finanlnesa ministra Beograd, 26. septembra. Danes dopoldne je bila seja plenuma finančnega odseka, ki je trajala do 13 ure. Finančni minister jo podal Bvoj ekspoze, v kato-rem se je dotikal dosedanje finančne politike v letih 1918, 1919, 1920 in 1921. V detailu j» razložil sistem neposrednih davkov in izprememb pod našo upravo. S tem jo bil končan zgodovinski del eks-pozeja, ki se bo nadaljeval na jutrišnji seji ob desetih. Razprava jo potekla popolnoma gladko. Opozicija se nikakor ni vmešavala, kakor jo bilo to dosedaj navadno. Seje fin. odbora se bodo jutri od-godile, dokler min. svet ne dovrši razprave o proračunu. BUDŽET V MINISTRSKEM SVETU. Beograd, 26. septembra. (Izv.) Ministrski svet je pričel danes razpravo o budžetu za leto 1922. Sklenjeno je bilo, da se eliminirajo posamezne Investicije in so bila zato razna ministrstva pozvana, da v tem zmislu redigirajo iznnva svoje budžete. Razprava se bo nadaljevala jutri. Sklenjeno je bilo, da se zamena kron v Dalmaciji ne izvrši, ker šc ni izpraznjen tretji pas. ZAKONADA.INI ODBOR. Beograd, 26. septembra. Danes je predsednik Narodne skupščine formalno predložil zakonodajnemu odboru dva zakona o vrhovni upravi, državnem svetu in upravnih sodiščih. — Podpredsednik zakonodajnega odbora jc odredil odborovo sejo za 29. september ob desetih. Druga sekcija zakonodajnega odbora, ki ima razpravljati o uredbah ministrstva za notranje stvari, je imela danes sejo. Sklenilo se je, da se ne sprejme zakon o centralni upravi. Ko sc je razpravljalo o 1. decembru kot državnem prazniku, je predlagal poslanec Vujičlč, naj se izdela načrt o državnih praznikih in da naj se vsi sklepi spojijo v enem zakonu. Sprejeta je naredba o pomoči za okrožja, ki so trpela v vojni. Razprava so je odgo-dila. dokler se nc rešijo še nekatere uredbe administrativnim potem. Prihodnja seja je odrejena /,a jutri ob desetih. IZPLAČEVANJE 20 ODBITKA. Beograd, 26. septembra. (Uradno objavljajo): Se tokom tega moseca se bo vršilo izplačevanje 20odstot. odbitka do tisoč kron, a za vsote nad 1000 K Be bodo izdajale državne obveznico s Sodstot-nimi obrestmi in rokom amortizacije do lota 1935. Cim se objavi zamena kron v Dalmaciji, bo reši odlok v vprašanju tisnč-kronskih bankovcev s ponarejenimi kolki-- DOBRE POSLEDICE NOVE VALljr. NE UREDBE. Beograd, 26. septembra. Ko je stopila v voljavo nova uredba o pron: Iti z devizami in valutami, Be je danes nemudoma ustavilo delo na beograjski borzi, tako da se dane« ni izvršila nikaka prodaja, niti nakup. Vsled k":a tudi danes ni izšlo nlkako uradno ■ '>>-vestilo. ZAHTEVE NARODN. ŽELEZNIČAR J EV. Beograd, 26. septembra. V soboto in vb-deljo jo bil tukaj kongres narodnih lezničarjev, ki jo sprojel resolucijo, s ka tero se zahteva od vlado, da zagotovi položaj železničarjev. Vsi neon,rodni železničarji naj bo odpuste. PROTI DRAGINJI. Beograd, 26. septembra. Državni od?"k za pobijanjo draginje je ukrenil vse potrebno, da se morajo novi predpisi gledo življensltih potrebščin v vsej državi tudi točno izpolnjevati. Dunaj, devize: Zagreb 950 — 951, Beograd, 8798 — 3818, Berlin 1939 — 1945, Budimpešta 323.5 — »26.5, Bukarešta 1720 — 1730, London 8105 — 8125 Milan 8965 — 8985, Newyork 2178 --2182, Pariz 15.780 — 15.820, Vraga 2257 — 2263, Varšava 30.50 — 32.50, ZUrich 37.475 — 37.525, valute: dolarji 2158 — 2162, levi 1395 — 1405, funti 8080 — 8100, francoski franki 15.780 — 15.770, liro 8940 — 8960, dinarji 3788 — 3808. poljske marko 31 — 33, Švicarski franki 37.425 — 37.475, češke krone 22/i!—2260. Zlirich, devize: Berlin 5.30, Nowyork 5.79, London 21.64. Pariz 41.55, Milan 23.95. Praga 6.30, Budimpešta 0.90. Zagreb 2.60. Bukarešta 4.90, Varšava 0.10, Dunaj 0.47. avstrijske žigosane krune 0.35. ŠE TRI DNI JE ČASA ZA POD-PISOVANJE DRŽAVNEGA PO-SO.IILA. JSulenlbm^^o^r^G Anton Pe®els: DOKAZ RESNICE, DA JE ANTON PESEK EULENBURGOVEC 7.AGRE-ŠIL Zl.Or.INE PO § 120 b) KAZ. ZAK. PRED SODIŠČEM DOPRINESEN. Ljubljana, 20. septembra. Včeraj v nedeljo so jo v Ptuju nadaljevala v soboto prekinjena razprava v procesu Posek contra Klemenčifi. Prinesla jo It: Se mtdnljno doka'«;, da je bil očitek euleuburgovstva. ki tvori jedro takozvane Peskove afere, povsem utemeljen. Skoraj bi bila pravda v zadnjem momentu dobila, obliko jugoslovanske kopije znamenitega nemškega Kuleiihurgovskegit procosa. C. Posek je namreč zahteval, da nuj se ga pod pri-s«go zasliSi, da so izpovedi prič, katere jo sodnik smatral za ab-olutno verodostojne. neresnične! Tako je v procesu Harden oontia Mol tke prisegel Eu-ienburg proti vsem pričam, da nI homoseksualen. Pokazalo se je, da je prisegel po krivem in do konca njegovega >.i\!jenja so ga preganjali zaradi krivega priCevanja. Pokazalo bo je, da TV-kovi nasprotniki niso brezsrčni in da nc marajo tirati moža, ld se v svoji zmedenosti najbrie ni zavedal posledic .-voje namere, v pogubo. Branltclj obtoženca dr. Feruieve je v toplem go-vr.ru proRil sodnika, naj ne spravi g. Iv v a v že večjo nesrečo in naj njego-ui zahtevo odbije. Pil je vcledramati-.■» .i prizor, ko jo zastopnik gosp. Peska pel silnim utisoni tega možatega na->lopH začel — v solzah ihtctL Uvidevne-; sodnika je spasila obtožitolja <>;•:! snega njegovega manevra. Iz ple-: jev bi bilo posebno poudariti, da sta branite)ja pred sodiščem ugotovila, i la je izključno krivda gosp. Peska, ako je njegova žnlohtna afera morila biti n upravljana pred javnostjo iu končno razčiščena pred sodiščem. Sodnik v nedoljo ni razglasil sodbe, ter je naznanil njeno publikacijo za danes dopoldne. V Ptuju so so l>i!e razširilo mnoge strašne podrobnosti iz procesa in rasvedelo se je, da gosp. Pesek ni mogel niti eno trditve obtoženca i 'l«idbiti. Nikdo ni dvomil, da ho gosp. Kieraenčič glede bistva svojega očitka onroSčen. le juristi so modrovali, da jo i raz a nista voč prišla ter sta njuno častno mosto zavzela gg. Fakin iz Ljubljane in Serona i« Ptuja. SKROMNA TOLAŽBA ZA GOSPODA PESKA. Gospod Pesek je vložil pri ptujski kar bi opravičevalo sum, da priče niso Izpovedale le po svoll najboljši vesti. Ob-tožlteli sc sklicuje le na ponudeno pričo Vavpotiča. Vavpottč ic pa v prisotnosti zasebnega obtožitolja pred sodnikom Informativno zaslišan Izjavil le, da ne ve za noben slučaj, VZKLIC OBEH STRANK PROTI RAZSODBI. da bi bil obtožcnec ali pa sploh kdo dru- J p° razglasitvi razsodbe sta obe stran. Bi hotel podkupiti priče, ki so bile v tej ! k' prijavili vzkllc, tožitelj zaradi 01110 PISMFMI RAZLOGI. Razven včeral izrečene ustmeue raz sodbe Izide v kratkem še pismena raz. sodba, ki bo še obširnejša In kjer bodo razlogi sodbe šc natančeje in v vseh najninnjSih podrobnostih navedene. pravdi zaslišane ali ki bodo zaslišane. Daljue priče, na katere se še obtožitelj Pesek sklicuje, že po njegovih lastnih navedbah ne vedo ničesar pozitivnega v pravdni zadevi, vsled česar Je bilo te priče zavrniti. 7.c po zmislu tožltclievlh predlogov bi te priče nikakor ne mogle ovreči dejstev, ki so nedvomno dokazana po jasnih in določnih izpovedbah neoporečnih prič. stitve in zaradi prenizko odmerjene kazni, toženec pa zaradi ničnosti ln izreka 11 krivdi — kazni. Z zadevo sc bo pečalo torei še marl. borsko okrožno kot vzkllcno sodišče. O. Pesek ie vložil tožbo tudi proti ua. šeniti listu, ki ga je točno in brez vsakih žaljivk označilo kot moralično dlskvali-flcirancga človeka, ker ie zagrešil vrsto zločinov v zmislu § 129 b) kazenskega zakonika. Ce bo vztrajal na svoil tožlii, bo doživel pred ljubljanskim sodiščem svojo drugo Justiilkacllo, bora) poudarja, da jo gosp. Posok sam I sodniji tudi zasebno obtožbo proti nad-kriv, čo jo danes v tej mučni situaciji, i učitelju goep. Lovrecu, češ, da je v Obtoženec je bil žal prisiljou nasto-ineki gostilni v razgovoru o Peskovi piti dokaz resnico, ki se je posrečil, I aferi trdil, da mu jo učitelj b. nekoč kakor so malokdaj posreči tak dokaz. I pravil, da je moral pred Peskom zbe. KAKO STA SI PESEK IN NSS SAMA JAMO KOPALA? Mnogi pozabljajo, kako je potekala j nomist*, češ da absolutno treba obrnv afera, ki je nastala iz uepotrditve g. Pes- jnavati stvar pred vso javnostjo. Zlasti velja to za dokaze homoseksu alnosti, kjer se od tisoč dogodkov malokdaj en sam razvč, kaj še celo sodno ugotbvit Iz znanstveno literaturo (Forel. Krait - Ebing) je govornik dokazal, kako homoseksualci vsi postopajo slienu, kakor je nastopil g. Pesek. Govornik predlaga oprostitev g. Klemenčiča. žati iz hiše. Gosp. S. zaslišan kot priča, pa toga fakta ni potrdil, pač pa je navajal, kakor v gLavnl pravdi Pesek contra IClementič, kako se je Pesek na njem zagrešil pri drugih prilikah. Soduik je bil mnenja, da mora biti dokaz resnice doprinešeu striktno za do-tični slučaj, in da no zadošča dokazati, če tudi več drugih Blučajev med istimi Po kratki repliki gosp. Kroča je go-j osebami. ZaLo je obsodil Lovreca radi voril še drugi branitelj gosp. dr. Fer- \ razžaljen,hi časti na globo oOO kron. Ptuj, "JO. septembra. Danes ob pol 10. je sodnik Hudnik razglasil sodbo v procesu Pesek contra. Ksemončič. Navzoči so bili Anton Pesek. dr. A. Brumen v zastopstvu drja. Kr8oa ter obtoženec J. Kleiuenčič s svojim braniteljem drjam. Fermcvcem. Sodba se glasi: s Ivan Klcmcučlč je kriv, da le v Ptuju 1.) koncem Junija t.l. v gostilni Zupanči-Sndba je v glavni točki za gospodaI cevi z besedami: zaradi nepotrditvo Peska demokrate In piše. da ao ga pridno denuncirali. ga proglašali za komunista — to je namreč pri demokratih najmodernojša denuncija-cija — in gospod minister policije ga, po dogovoru z dr. Žerjavom ne more predložiti kroni v potrditev. Zivio absolutizem. Od tega dne so klorikalci, socialisti, narodni socialci od Maribora do Ljubljane neprestano gonili lajno o absolutističnih demokratih, ki so Peska, iz strankarskih razlogov izrinili z županskega mesta. »Jutro* je nato svarilno namignilo g. Posku, da vzrok nepotrditvo ni političnega značaja, ampak da so bili razlogi je na podlagi jasnih izpovedi, uglednih oseb iz prosvetnega polja liro z vsakega dvoma dognano, da je g. Pesek hornosc ksualen* (»Jutro«, 26. avg.). V isti šle vilki, da bi se ne reklo, da ac kdo krijel za anonimno depešo, je dr. Žerjav s podpisom pojasnil ves historiul afere iu poudaril: »Obzirnost, s kojo sa je stvar po svoji naravi morala obravnavati, zda; skuša zlorabiti g. Pesek, da izzovo v javnosti 6um, da se jo preiskava morda vodila nepristranski*. Nato je g. Posek ponavljal, da je v?« laž in obrekovanje, prinašal častne izjave v svoj prid, skratka: pred vso jav nostjo je razpravljal o svojem moralnem defektu in ž njim jo vsa opoziciji zahtevala javnost. Zanj so se oglašali razni nepoklicani advokati: refren je bil, da ji vlada nepoštena, ker ne gre s podrobnostmi pred vso javnost. Vendar je »Jutro* šs vedno zadrževa lo z gradivom, ki ga je imelo v roki. Ir niti ga priobčilo ni, ko to premnog lastni pristaši začeli dvomiti, jeli ni mor da slabost dokazov vzrok neobjave! »Jn osebnega značaja: «Mi sedaj prepuščamo 1 tro* ja rlsklralo krizo v lastni stranki g. Pesku, ki te razloge dobro pozna, da i da prihrani pohujšanje detailnega raz spregovori o njih v svojem listu». Tega svarila Anton Pesek ni uvaževal, javnosti in mladine. Ipravljanja Peskovih zločinov pred očiri temveč je v »Jugoslaviji* dno 7. avgusta Izjavil, da nI nikdar zagrešil kakršnegakoli delikta in dostavlja: »V pondeljek, dne 1. t. m. (torej 3 dni predno je »Ju- Nato jc Pesek začel s pravljicami o čf ku po 100.000 K in o Jožefu Pesku. »Ju tro> je odgovarjalo le z največjo rezervi To rezervo so nasprotniki in lastni pr tro» prineslo prvo vest o nepotrditvil) staši smatrali za slabost! je bil g. Pesek pri g. Bribarju tor ga pro sil, da mu da vpogled v akte glede njegovo potrditve, ker so baje priloženi u-radni zapisniki okrajnega glavarstva v Ptuju, ki ga kompromitirajo. G. Bribar mu vkljub ponovni prošnji in zahtevi, ni V tem je prišla razprava v Ptuju. Zd: je stvar jasna. Upamo pa, da se zakopl: čim preje v grob. Po vsej tej zgodovii pa bo jasno, kdo je zakrivil objavo vsi ga umazanega perila g. Peska ter NSI kdo je kriv pohujšanja. Tako daleč ol pokazal akta, češ da jo stroga uradna 1 zimost ni mogla iti, da bi se g. Klemene tajnost. Ko je g. Pesek zahteval, da mu j dal kar tiho obsoditi in da bi pustili, d pove vsaj imena dotičnikov, ki ga dol- | danes glasilo NSS potvarja razsodbo i že, jo tudi to odklonil. Dejal pa je, da 'zločinca dela mučenika. jc za gosp. Peska najbolje, če zboli, odio- To se nam je zdolo potrebno ugotovil ži županstvo, odpotuje za par mesecev iz da javnost vidi, da so grob Posku in j Ljubljane in pozneje, ko sc bodo politične vni morali izkopati v bratski slogi gg. < razmere spremenile, bo pa vse zopet do- SLS in NSS. bro.,,» Tako je pisal Pesek sam 7. avg.l Nato psuje nn »inkvizicijo* zahteva javnost aktov, osebno napada vodje JDS in se predstavlja kot žrtev politične borbe, t »Jugoslavija* od 9. avgusta poroča, J kak neugoden vtis jo nepotrditev Peska povzročila na Češkem, češ da NSS ne zasluži, da jo država zatira. Od dne do dne prinaša nato »Jugoslavija* osebne napade na pasamezne voditelja demokratov. Na ta izzivanja »Jutro* Se vedno ni hotelo iti s pravim gradivom na dan in ad 2.) pa, ker sc glede očitka, da Jc S. I.ie samo poročalo, da je Pesek dal čast- stopek po čl. 491. in ad 2.) prestopek po čl. 488. k. z. Zasebni i obtožitelj mora trpeti po čle-Isato je bil zaslišan še priča Rept. nn 390. k. pr. r. stroške, ki so zvezani s ki pa ni mogel potrditi okoinosti, za. to oprostitvijo. katero je bil predlagan, da je namreč priča L. v sovraštvu s Peskom. Po ponovnem zaslišanju priče L., zlasti glede okoinosti je 11 priča v so-vraštvu s Peskom, je bilo dokazovanje zaključeno. Pesek je predložil še šop izjav raznih korporacij, da ne vodo nič slabega! o njem. Nato je Pesek predlagaj, naj! m: 011 zasliši pod prisego kot priča, da . . . dokaže neresničnost izpovedb vseh nbtožilnili prič. OBTOŽENCEV BRANITELJ REŠUJE TOŽIT ELJA. Nato je sodnik na kratko ustmeno sporočil svoje razloge. zakai jc prišel do prepričanja, kakor Je razsodil. Sodnik pravi: PESEK EULENBURGOVEC V NAGNJENJIH IN DEJANJIH. Očitanje cnlcnbnrgovstva ic očitanje homoseksualnih dejanj. Za takšen prestopek Je bilo v zmislu zakona dokazati najmanj dve takšni dejanji tožiteljevl. Ta dokaz se jc obtožencu v polni meri posreči!. Sotlišče sedel Pesku na kolenih, dokaz ni posrečil. Sodnik Je dalje utemeljeval, zaka) je odklonil zaslišanje prič, ki 3ilt Je predlagal Pesek o svoiem splošnem obnašanju: 110 besedo, da se mu ne more najinanjega moralnega defekta očitati. Nato je začelo prerekanje zaradi upo-glerla akta, ki leži pri ministra notranjih zadev. Demokrati so neprestano navajali dokazovanje, da Je obnašanje zasebnega NSS, naj si čim prej (»skrbi upogled Rpi- obtožitelja drugače neoporečno, ni v noben! zvezi z očitkom eulenburgovstva in z dejanji, ki so po pričah dokazana. Kar sc tiče ugovora zasebnega obtoži-telja glede neverodostojnosti prič in zlasti glede splošne trdlitve, da so orlče nodkuoliene. izvaja sodnik v svojih razlogih: Zasebni obtožitelj jc lc pavšalno sumničil, da so priče podkupljene. Zasebni obtožitelj je izpočetka skušal trditi, da so priče v tej pravdi podkupljene, končno ie pa moral obtožitelj sam priznati, da ne more glede nobenega slučaja ic smatralo za odločilni izpo Zastopnik obtoženca dr. Fermovc sejvedbi prič i lcrcta in Sesule, ki sta po-j današnjih izpovedb navesti prav ■ ije izjavil proti temu in navedel, da | trdila: da jima Je zasebni ničesar, i sa In so posredovali v tej smeri. Narodno socialno in drugo opozicionalno časopisje pa je začelo z napadi na državno 11-pravo, češ da uprizarja inkvizicijske procese, potem pa ie objavi posameznih faktov. »Jugoslavija* od 28. avgusta piše: »Kdo je izvedel »preiskavo?* Odgovor: Preiskavo jo vodila politična oblast, not,;, be-ne: odvisna politična oblast, in no nepristranski, noodvisni sodniki* »Kako je zaslišala odvisna politična oblast različne priče?* Odgovor: Tajno In pri zaprtih vratih!.) Nato se poživlja, da stvar pride pred sodni Jo na javno razpravo. Članek ima naslov: «Pred sodišče 7. obtožbo*. V istem tonu ie asistiral zlasti »Avto- Cemu ta Imtf '* Priobčuiemo ta dopis starega somi Ijenlka, da se čuie tudi ta stran. Bojir se, da Je g. dopisnik preveč optimi Njegovi razlogi pa so sicer tako Jaki, se Jih nihče ubraniti ne more. Uredništi Pazlilvo zasledujem politično življei zadnjega leta. Demokrat sem in ostane Kedar me takšna novica preseneti, ; radi tega ne bežim, ampak se Inforr ram, iščem razlogov za taktiko strai in jo branim. Vendar držim oči odp tudi za motive nasprotnikov. Odgovo si skušam na vprašanje: Cemu ta 1 med JDS in NSS? Cemu toliko strs in jeze? Ali nI dovolj sovražnikov drž: ne in napredne misli, da sl lahko pri' ščlmo še ta bol? Ali so razliko res ts globoke, da se tak boj izplača? Zakai Jc nastala NSS? Sprva b dvoma kot protiutež proti Internacloii nemu socializmu in pretečemu komur mu. Bila Jc torej predvsem namenjena lavstvu, da ga pridobe za državno I11 rodno Idejo. A prišlo je tako, da n delavstvom nI bilo odziva. Ravno vzvltal komunizem z neodeljlvo s Ljudje pa, ki so vodfli inlado NSS, 11 bili posebno prikladni za delo med lavstvom. Tako Jc ostalo delavstvo zaupno ns strani. Tačas pa' s o valotfl n ezUHwfoflWrf» tljuskall visoko. In res, težko le bilo zdr jat! malemu človeka: mali ln tudi »red „11 uradnik, obrtnik ln meščan, mali posestnik. privtnl nmeščenec, z eno besedo vsi oni, kl stoje med posedujočlml ln med razredno zavednim delavstvom, so bili Kakor med dvema mlinskima kolesima. Čutili so se zapuščene In Iskali duška nezadovoljstvu. Kdor ve za prave vzroke socialnih kriz in draginje, bo seveda priznal, da je bila pri tem JDS brez krivde. Ona se je borila na vse strani, trudila se na vseh koncih ln krajih, da utrdi državo. Mno-cokrat le bil državni aparat slab, pa se jc krivda obešala stranki. ,1DS je hotela biti pravična vsem slojem, kar le seveda edino pravilno. Nervozni ljudje pa v pravičnosti vidijo sovražnika svoji enostra-nostl. Zato so radi nasedli demagogom. JDS jc premalo povdarjala svoje delo za ljudstvo. Tačas. ko je dr. Kukovec storil za delavstvo več kakor vsa soclal-demokracija, le v domovini vsa opozicija širila vest s tem, da je JDS stranka ve-lokapltala. Se so nant vsem v spominu napadi na JDS zaradi .Jadranske banko. Isti listi so potem priobčili s tiium-fom, da demokrati niso lastniki te banke. In vendar so tisoči čisto dobrih ljudi naivno verjeli in še danes verjamejo, da jc JDS «banklrska» stranka. Podobno ic z obrtniki: JDS se bori za rov obrtni red, Izposlovala le davčne olajšave za obrt, izvojevala le davčni kontingent in komisije, pogumno začela bol zoper izrastke 8urnega delavnika: tačas pa so doma razupill stranko, da ščiti veleobrt ln ne zastopa malih. In tako je šlo naprej. Ce jc kje v kakem uradu nezmožen uradnik napisal krivičen akt, če je akt zadrževal, Ce je pri odmeri davka bil površen, kdo ie bil kriv? Beograd in to ie — JDS. Ako človek vidi; koliko malih stvari ln velikih jc še neurejenih v naši državni lii.ši, in obenem opazuje, kako krivično vale ljudje krivdo na državne stranke, se mora reči, da jc JDS dobrih živcev in kosti, da jc vse to prebila. Vsota vseh teh razpoloženi je dobila i/.r.iza v mišljenju mase našega malega ia srednjega uradnika, obrtnika Itd., da ic iskal v svojem obupu in nezadovoljstvu novih potov. Pri tem mu je NSS s svojim lepim imenom sama ležala kakor na dlani. In tako je prišlo, da je en del krenil res v to stranko v dobri veri, da tu zadosti jvoJIm narodnim in socialnim idealom. Tega naravnega razvoja so se pa počistili ljudje, kl nimajo sami nobenih idealov, ampak skušajo vzlic svojim skromnim duševnim zmožnostim priti na prva mesta. Kdo od teh se more po delavnosti in sposobnosti meriti z onimi, na katere so naperili strupene puščice? TI ljudje so 'tvorili kliko okoli .Jugoslavije« In Pe-fka in začeli s hujskanjem. Karkoli so je /godilo nepoštenega, so peljali na svo) mlin. V ZNAMENJU BELE ROŽE. ČLANI NAČELSTVA N98 ORGANIZIRAJO DEMONSTRATIVEN SPREJEM EULENBURGOVCA. »VSE BI RAD POLJUBILI« Cev, zbere ua kolodvoru, pokloni Šopek ter sprelme Peska na njegov dom.n Ali so se ljubljanski zreli možie In mladeniči klanjali Antonu Pesku zaradi tega, ker |e Pesek zapeljeval gg. S., FI., L. Itd. Itd. k homoseksualnim aktom? AH so ga pozdravljali zaradi tega, ker so učitelji, vzgolitelji našega naroda, z razkrlnka-nlem Peskove temne preteklosti mn onemogočili še nadalje zavajati moške k nenaravnim deianiem? Ali nai v bodoče slavimo vse one, kl se spozabilo proti naravi? AH nal postavimo Peska za vzor naši mladini, posebno moški mladini? Pesek spi na šopkih, kl so mu jli poklonili sprijeni sinovi Ljubljane. V Ljubljani se le danes slavila nečistost in nočednost. Ljubljana, 20. septembra, Ze popoldne se Je Šepetalo po mestu, da hočejo oni eneaesarji, ki pripadajo k ožji Peskovi kliki, slovesno sprejeti svojega šefa, ki se mu jo v Ptuju eu-lenburgovstvo sodno dokazalo. Govorilo se je tudi, da bodo narodni soeija^ listi prišli razbit uredništvo «Jutra». Nismo mogli verjeti, da je to sploh mogoče. Na svojo obžalovanje in na obžalovanje \se pošteno javnosti brez razlike sntrnk pa moramo konštatirati, da jo v Ljubljani res skupina ljudi, ■— organiziranih pri NSS in SLS, — ki so po zaslugi brezvetsne demagogijo »Jugoslavija izgul-ili vsak čut za bramo-10 iu ki so se predi zuili omadeževati vso Ljubljano s (sicer klavrno) pozdravno manifestacijo v pozdrav Pe-( sku. Spravili so skupaj okrog ("i ljudi, j ki so prišli pozdravil, prihajajočega j Peska na kolodvor. Rodbina Juvan mu j je kupila šopek, ki ga je Pesku izro-! Di>I,f? čila, kakor čujemo, gospa .luvanova. j Nato so Pcskovci spremljali r vojega '""J šefa do njegove hiše na Marijinem trgu, vzklikaje med potjo »Živio P-srld, Tu- - — • — ^^ ogebne in poHtIe di so klica t pogrde na - -mol.r e ' e $ ^ 8, je nlu,cl ,)0n05. -sti te farse, pontoni ta večer za Ljubljano ponižanje, ki ga vkljub svoji indolenci ni zaslužila. terili ga je ta klika dolžila in da jo bilo Tisočak, naložen v hranilnici, posojilnici ali banki, ti nese letno največ 10 K obresti. 1 isočftk, ki ga držiš doma, ti ne prinese nič. Naloži zalo svoj prihranek v dr žavno posojilo, za katerega jamči država z vsem premoženjem »Jugoslavija* Je v posebni Izdaji Indi-rektno vabila občinstvo, naj pozdravi Peska ob njegovem prihodu Iz Ptuja, kjer jc bil justificiran zaradi homoseksualnega nagnjenia ln dejauia. In res se Je zbralo kakih 40 mladeničev na kolodvoru. Liubljana Je sprejela že marsikaterega to blatenje lo najogabnejše sredstvo v boju za rešitev potapljajoče 30 JDS. Na drugem mestu objavljamo besedilo razsodbe, kakor jo bila danes razglašena v Ptuju. Iz te razsodbe je razvidno, da so je Pesku eulenbtirgovstvo po pričah dokazalo in da je bil obtoženi Klemenčič v tem ozira oproščen. S tem moralno obsojeni Pesek nosi tndi vse stroške tega dokaza, in ti stroški tvorijo večji dol, ker se je skoraj vsa. razprava vrtela le okrog dokaza resnice. Naj ennesesarslia klika še dnlje laže in taji po proslullh metodah svojega šefa, nič ne more prikriti resnice ptujske razsodbe. Drznili so se danes napisati, da so je izkazala Pes-kova nedolžnost: vkljub razsodbi in vkljub jasni sodnikovi motivaciji te sodbe *so razglasili po Ljubljani, da Pesek očitanih mu dejanj ni nikdar zagrešil, čeprav so mu bila sodno dokazana! Pri razpravi sta bila kot Peskova zaupnika prisotna gosp. prof. univ. zdravnik dr. Serko in odvetnik dr. Rybar. Pr-voimenovani je svoječasno javno branil Peska, ker je verjel njegovim zatrjevanjem, da je nedolžen. Drugi je član načelstva NSS. Oba gospoda sta bila prošlo soboto ves čas prisotna pri obravnavi, slišala sta izpovedbe vseh prič. Kaj pravita ta dva gospoda na nesramne laži «Jugo-slavije»? Razumemo, da sta prejšnjim la-žem «Jug08lavije» verjela in razumemo, da z njima vred tudi mnog drugi ni mogel misliti, da bi pokvarjenost pri vodilnih osebah te stranke bila res tako velika, da bi Pesek sam In njegova klika s pomočjo svojega dnevnika tako predrzno lagala in so poskušala rešiti z lažjo. Javnost ve, kako je ta klika odgovorila na ugotovitev eulenburgovstva potom o-krajnega glavarstva, in javnost vo, dn, je Prihodnji teden prične izhajati v "Jutru* v podlistku svetovnoznam roman «Morski ropar*. Napisal ga je slavni francoski pisatelj Claude Far-rlre med vojno. V zadnjih štirih letih je roman doživel v Franciji in v raznih prevodih p o vsemsvetune-broj izdaj. Ni čuda! Farrerevi romani imajo prednost, s kakršnimi se smejo ponašati lc redld najboljši romani svetovne literature. Kakor -Morski ropar-, so razširjeni v stotisoah izdajah po vsem svetu tudi drugi romani istega pisatelja, n. pr. *0pilim* (Fumče d' Opium), -Bitka» (Lu Ba-taille) 'Deca kulture», (Les Gens de CMlture) in "Naše ljube zaveznice» (Les petites Alliies). Iz nebroj ocen, ki so jih polne literarne revije skorai vseh jezikov, navajamo samo nekai mest: , . x iFarrčre jc sijajen pripovedac, m zna iz lastne izkušnje točno in z živimi barvami opisovati bodisi bitke in moritve, bodisi strasti žehteče noci ljubezni, lepoti morja, indijskih gozdov in šum. mehikanskih skalnatih otokov, kitajskih in anamitskih bez-nic, japonskih bordelov, pariških salonov, tihih cerkva, hrumečih pristanišč. Kakor očividec riše moč opija in muke kadilca, z največjo umetniško tvorno silo prikazuje čutne užitke 2en, doživljaje kolonistov, oficirjev in ta-kozvane bolje družbe t' domovini in v daljnih kolonijah. Njegovi zgodovinski črteži se smejo primerjati grandijoznim slikam iz romanov «7. ognjem in mečem* Henrika Sienkie-viča ali «Trein mušketirjem» Duma-sovini. In še več! Umetniško je oblikoval in mm predočil dogodke, ki so bodisi resnični, bodisi pesniško občuteni. Njegovi spisi niso politični. Farrčre je poet in njegove pripovedke rišejo usodo ljudi. Z neodoljivo ljubeznijo spretnega pri-povedača slika včasih škandalozne prigode do kosti pokvarjene kuhar -tis družbe z gracijo, ki dela, da so njegovi spisi sami kakor vroči, razburljivi in opasni tropični doživijo ji.» . . . V našem romanu slika pisatcli Francijo koncem 17. stoletja, v njem \ junaški dobi. Junak romana je zna-I meniti morski ropar Tomaž Trublet, nazvan :«Jagnje». Mojstrsko so na- risani v njem prizori iz pomorskega življenja, junaške prigode, krvavo bitke, drzni pohodi, pijanost liubav-nlh noči. tropičnega podnebja, razvratne družbe. V romanu sc druga za drugo vrste žive, strasti polne slike, burni dogodki, ki jih čitaš ves zataknjen. pa ne moreš knjige odložili, dokler nisi končal zadnje strani . .. Pa vendar roman ni navaden izdelek za kaline, ki lilcpc samo po sen-zacijah, marveč ie delo visokih literarnih in umetniških kvcdltet. primerno ravno tako za preprost kakor za najbolj razvajen okus. Kakor znani francoski romanopisec Pierre Loti, talio je tudi Claude Far-rhe — (pravo njegovo ime jc Bar-g0ll) _ irancoski pomorski častnik. Kakor Pierre Loti je tudi Fcurire uvedel v sodobno francosko slovstvo novo vrsto romanov. Povprečni Francoz, slično kakor Slovenec, ne potuje mnogo in se iz daleka ne more meriti z Angležem. Njegovo obzorje ne sega čez francoske meje m zlasti frncosid pisatcli črpa navadno svoje snovi iz domačega življenja, ponajveč iz velikega in često motnega pariškega studenca. Lc oni Francoz, ki mora. se podu v tujino, izseljenec. ki mu doma ni več obstanka, pustolovec ali pa uradnik, ki je premeščen v kolonije, ali pa častnik, ki spremlia svojo trobojnico po «morja Urokih cestah . Značilno jc za visoko francosko kulturo, da so sc med temi uradniki in častniki našli pisatelji tolikih sposobnostih, kakor so ; Pierre Loti, Pierre Mllle in Claude i Farrere. V vrsti zanimivih «Jutroviii». podlistkov gre novemu romanu odlično ' mesto. Kdor se hoče iznebiti raznih. | često manj vrednih, za poulični okus \ preračunanih izdelkov, in komur je mar za resnično zanimivo, zabavno, poučno in razburljivo prebiranje zgodovinskih, družabnih, bojnih in Iju-bavnih dogodkov, naj nikar nc zamudi te prilike in naj si pravočasno poskrbi, da dobi nadaljevanje romana redno vsak dan v roke. Novi naročniki, ki se javijo tekom oktobra, dobe na zahtevo ponatis onih nadaljevanj, ki izidejo od 2. oktobra dalje. V novembru se ponatisi ne bodo več dajali. LJUDliana je sprejeta itrajnega giava.rsi.va, m vo, iu> jo veljaka, ga burno pozdravljala ter se mu peSP|- opozorjen, naj so rajo umakne, klanjala. Ljubljana sc je klanjala čedno-1 fjoMer je Se On pa in njegova klika sti in čistosti, Ljubljana se še nikdar ni klaniala nečednosti in nečistosti. Zgodovina ne pozna slučaja, da b! se Javnost klaniala in Javno slavila nemoralne pro-palostl. Nečistost ln nečednost se skrlje-ta ter se ne upata na dan. In tako mora biti. Gorje narodu, kl iavno proslavlja ne-moralnost. Bilo Je v rimskih časih ob Kristusovem rojstvu, ko Je silila pokvarjenost na dan, a tudi takrat nI bila ne-moralnost Javno proslavljena. Rimski narod ie vsled svoje nečednosti propadel. 0 Antonu Pesku Je danes sodnik Izrekel sodbo, da Je zakrivil homoseksualne akte. Peskov list ^Jugoslavija* javlja njegov prihod v Liubljano, spodbujajoč k slavnostnemu sprejemu. In res, se načel-stvo slovenske stranke In nekaj mladenl- dokler jo še čas. On pa in njegova klika ter razni drugi pomočniki so odgovorili 7. najhujšim bobnjajočim ognjem kleveta-njn, laži, obrekovanja, najostudnejšega zavijanja. Ta metoda se nadaljuje! Ali se gospod dr. Otokar Rybar strinja s pisavo «Jugoslavije»? Ali Je z ozlum na vse to, kar Je sam slišal pri razpravi v Ptuju, tadi on mnenja, da Pesek nI zagrešil eulenburgovstva, ki se mu Je očitalo? Ali se strinja s pozivom »Jugoslavije*, da nai vsak poštenjak hiti, a Pesku Iskreno stlsn* roko ln čestita na uspehu? Vprašamo tudi proi.Scrka. ali ic tudi on mnenja, ua Pesek nI zagrešil ctilon-bnrgovskih dejani? ! Javnost se nadalje .vprašuje: * Sokol II v Ljubljani naznanja svojemu članstvu in občinstvu, da priredi v nedeljo dne 9. oktobra 1921 na Kongresnem trgu veliko dobrodelno javno telovadbo f krasnimi dobitki. Razprodaja tombolnih tablic, a on dinar, se prične danes. Segajte pridno po njih. Sokol II, glasbeni odsek se Je ustanovil šele pred nekoliko meseci. Uspeh, ki ga je bil dosegel v tako kratkem času in v tako neugodnih okoliščinah, Je vse knkor presenetil. Vsak dan smo vide I nov prirastek. Imeli nov materljal In bili smo, odkrito povedano, optimistični. Nismo se strašili ne truda ne žrtev. Zal, da smo morali zaiti v dolgove, posebno ker so izostali viri za kritje, na katere smo računali. Pri vsej tej nezgodi pa nas tlači hudo zlo, da nimamo nikjer prostora za vaje. Vse to pa Je že potrlo marsikoga izmed naših glasbenikov in bati se Je, da nc nastopi kriza, ki bi Imela posebno za bodoče leto slabe posledice, Da se to prepreči, Je .sklenil odbor napravili dne 9. oktobra večjo prireditev v Ljubljani, kl bo imela blagi namen, dati odseku novih moči. P.n. občinstvo se na to že sedal opozarja. Šport in fnmtiha Nogometne tekme, v Mariboru. V nedeljo je prišlo v Mariboru pri odlgrava-nju prvenstvenih tekem do velikih Izne-nadenj. Najboljši klubi so doživeli razočaranje. »Maribor* Je le z llmetrovko izenačil tekmovanje z mladim klubom »Korotanom*. Tekma Je končala 1: 1 (0: 0). »Rapids Je bil proti pričakovanju poražen od «Atletikov» s 6:3 (6:1). S tem je Rapid popolnoma Izgubil vodstvo, za katero se sedai borita «Maribor» lir »Atletiki*, v prvenstveni tekmi Atletiki (režerva proti Rapldtt II jezmagal Ra-1 ntrl s 5:2. Tekma -Svoboda I* proti »Maribor- (rczerya) Je končal 4:2 v, prid' »Maribora*. Politične beleži« •F Saja načelstva JDS se vrBi v sre-|to, dne 28. septembra ob 2. popoldne. '-f Ljubljanski škof dr. Jeglič jo demonstrativno odrekel sodelovanje svoje katoliške duhovščine pri spominskih svečanostih povodom žtiridesotdnevni-ce smrti kralja Osvoboditelja. Skliceval se je na sklep jugoslovanskega •»prekopata, toda kot vidimo iz poro- Domače vesti ko posojilo. Klub 000 K državnega • Državno investiciji »Soča* je podpisal 12.1 Investicijskega posojila. * Naš konzulat v Gradcu. Kakor Be nam poroča iz Beograda, je ministrski svet sklenil, da se ustanov} v Gradcu rodni kraljevski konzulat. Obenem je bil g. Vladimir Budisavljevlč imenovan za našega konzula v Gradcu. Pokrajinski namestnik na lovu. hpwk.upa.itt, uuvoa, " i..... j • pokrajinski namestnik na iovu. čil zagrebških listov, so se vršde s po-1 Pokra ;insld namestnik gosp. lvau Hn-minsUe svečanosti no vseh Jugoslovan- j,.... „/' „„i,„: j,,; „ Rnlin ila minske svečanosti po vseh jugoslovanskih škofijah razne ljubljanske in zagrebške. Torej samo dva jugoslovanska škofa, ljubljanski Jeglič iu za, grebški Bauer. sta se pokazala v svoji l.. . , , dar istotam (prirodopis); na ljubljanskih srednjih šolah: Josip Žili h fl. ilrž. gimnazija, slov., nem., zgodovina); K ran Zidar (I. drž. gimn.. slov., nem.), Mihael M ar kič in Hinko Klešnik 11. drž. gimn., klasič. filol.). Karel Kune (I. drž. gimn., mat. hi fiz.), Mihael K a m b i č (realna gimn.. risanje), dr. M. Serko (real. gimn.. prirodopis). Maks Pirnat (real. gimn.. slov.), •Ir. Fran Novak (realka, mod. jeziki), Leopold An drč o (realka, mat., fiz.), dr. P. B r e ž n i k (realka, franc.), Fran Mašera (realka, prirodopis), dr. An-vin Papež (realka, kemija). Peter Zmitek (realka, risanje). V Mariboru s oimenovani: tir. Maks Kovačič na drž. realki (zgod.. geogr.), dr. Janko Kotnik istotam (franc., slov.). Alfonz V a 1 e s na meškem učiteljišč i (prirodopis). Na realni gimnaziji v Ptuju so imenovani: dr. K. Zel oni k (francoščina), dr. Franc Kotnik (slov.), Fran A 1 i č (klas. fil.). * Za ravnatelja gimnazije v Novem mestu je imenovan profesor na istem zavodu dr. Lubivoj Škerlj. * Izpremembe v poštni službi. Za poštarja v Selcih nad Škofjo Loko je imenovan poštni adjunkt Rudolf Murmayer, poštna aspirantka Ljudmila Kržišnik pa za odpravnico v Dragatušu. Premoščeni so: poštni oficijant Franc Zekelj iz Maribora, poštne oficijantke Amalija Rober iz Maribora, Gabrijela Primšar iz Ljubljane, Marija Ribič in Suzana Kogoj iz Celja, Antonija Tavželj iz Grobelnega in Anica Kurent iz Brežic — vsi v področje poštnega ravnateljstva v Sarajevo; poštni adjunkt Vokoslav Jolonec iz Ptuja v Veliki Bečkerek, poštar Hinko Baš z Bizelj-skega v Medvode, poštar Rupert, Truči, iz Maribora v Zidan most, poštni ofici-jantki Herma Radolič iz Celja v Ljubljano in Angela Gorenc iz Krškega v Celje, poštni oficijant Mirko Hočevar iz Ljubljane v Celje, poštne oficijantke Anka Pire iz Zidanega mosta v Ljubljano, Frančiška Vrtačnik iz Litije v Maribor in Jakopina Kolbo iz Ljubljano v Celje. Poštni službi so se odpovedali poštni prakti-kanti Janko Prodnik, Miha Valenčič in Vinko Gregorčič. Trajno so upokojeni: poštarica Marija Hoffmann v št. Petru v Savinjski dolini in poštna ad.jnukt.inja Matilda Krisper v Šmarju pri Jelšah. Umrl je poštar Janko Praprotnik v Strni-«ču. * Imenovanje v finančni službi. Finančni minister je v delokrogu delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani imenoval za računske asistente: Aniona Omerzo, Frana Mlakarja, Martina Žagarja, Alojzija Vesela in Frana La-ninška. * Imenovanja v področju agrarne direkcije ljubljanske. Imenovani so pri agrarni direkciji v Ljubljani: direktor ilr. Friderik Lukan za direktorja v činu načelnika I. razreda; bivši sodnik v Pulju in neukazni referent Albin Ra-dikon za referenta III. razreda; pisar II. razreda dr. Vinko Zoreč za sekre-iarja in. razreda; pri okrožnem agrarnem uradu v Ljubl,jani: inženjer in neukazni referent Matej Kosmač za referenta HI. razreda; učitelj vinorejske in -jtdjarske šole Vladimir Ulrih za sekretarja HI. razreda; pri županijskom agrarnem uradu v Mariboru: dosedanji sekretar pri ljubljanski agrarni direkciji dr. Jakob Štefančlč za sekretarja II. razreda; pri okrajnem agrarnem uradu v Murski Soboti: neukazni sekretar Mato Gregorovič za sekretarja II. raz komisijo tudi klerikalec Ivan Ogrin. Za ugoden izid volitev ima zaslugo v prvi vrsti knjigovez g. Ivan Jakopič, ki je z neumorno agitacijo zainteresiral napredne volilce za te volitve. * Predsednik Zveze poštnih organizacij gosp. Urbančič je smatral za potrebna. da na kolodvoru pozdravi Peska. Gosp. Urbančič je znova pozabil, da se predsed. Zveze poštnih organizacij ne sme izlagati na tak način, da pride lahko ves poštarski stan na sum, da z Urbančičem in preko njega odobrava Peskovo moralo. Mi že dalj časa opazujemo nastopanje gosp. U., t,o pot pa. j=i on sam izbil sodu dno. Ljudi, ki moralno justificiranim ljudem hodijo na kolodvor prirejat demonstrativne sprejeme, ne moremo rabiti na čelu organizacij, kjer morajo biti spoštovani občutki vseh strank in njih nazori o .javni morali. * Ukinjenje ljubljanske medicinske fakultete. G. vseučiliščni profesor dr. Metod Dolenc nam piše: »Notica v ,Jutra' z dne 28. t. m. št. 227 o ,ukinjenju ljubljanske medicinske fakultete' utegne napraviti utis, kakor da si delegati vseh 3 vseučilišč naše državo Se niso na čistem, kaj naj predlagajo ministrstvu prosvete glede organizacijo vseučilišč. Kakor delegatu ljubljanske univerze od prve do zadnje soje komisije za izdelanje projok-ta univerzitetnega zakona in potrebnih naredb mi je na tem ležeče, da ugotovim sledeče: Od prvega početka svojega delovanja (20. februarja t. I.) pa do zadnje svoje seje (26. avg. t. 1.) komisija delegatov vseh treh univerz nI niti za las odnehala od zahteve, da bodi medicinska lakuleta tadl v Ljubljani. Tako načrt novega, edinstvenega vseučiliškega zakona, kakor tudi načrti obče naredbe in fakul-tetskih naredb so zasnovani na tej podlagi. Vsi ti načrti pa so že predloženi ministrstvu za proBveto*. * Otroško igrišče «Zenskega telovadnega društva v Ljubljani« so bo zaključilo koncem septembra, do tedaj pa ostane odprto od 10.—13. dopoldno in od 14. in i/2 —18. zvečer. Ob zaključku sezije hoče društvo javnosti podati sliko o stanju igrišča. Naprava jo bila pozdravljena z največjim odobravanjem od vseh strani, kar priča predvsem dejstvo, da je bilo vpisanih 198 otrok brez vsake agitacije z najrazličnejših krogov. Dan na dan so se zahvaljevale presrečne, razbremenjene matere odboru in učiteljstvu, otroci pa bl bili ostajali najraje proko kosila na igri šču, kjer je bilo tako lepo. Tekom tednov se je pa pokazala zopet druga slika. Pomanjkanje vode, pomanjkanje sence v neprestano naraščajoči vročini, je postalo vzrok, da so otroci izostajali drug za drugim. Bilo je pa tudi mnogo, mnogo onih, ki bi bili radi prihajali in plačevali malenkostni prispevek dnevno 1 krono in še manj za otroka, pa je bil tudi ta izdatek pretežak in tudi štovilo teh je naraščalo. Pridružili so eo tem še oni srečni, ki so odšli na počitnice in ti najsrečnejši so so rado volje povrnili na prostor, dokler nI bilo šole. S te slike posname odbor sledeče: Vodovod je napeljan, za senco preskrbi pred zimo potrebne nasade in zastavi vso silo, da izposluje potrebno dovoljenje za postavitev telovadnice in garderobnih prostorov šo pred zimo. Da bi stala telovadnica bi bila senca, voda, prostor za dež in oddih malčkom, bi telovadili v tej lepi jeseni lahko pod ono zračno streho, mesto da potiskamo otroke v naše neliigijonične telovadnice. Onim materam pa, katerim gmotno stanje no dovoli, da privoščijo otrokom okrepila na svežem zraku, naj priskoči ----------------j tam, kjer je prejo pei nuiM/.nmivL mu. napredka poročali. — Ohranite torej na- ; povrh ie popolnoma nezmožna. Pravo-daljno naklonjenost našemu društvu, pod- | ( v CotrtleluiU ,rokik ma. Društvena pisarna daje članom dnev- ! * PjNaš davčnemu uradu. Novi zakon z dne -SI, no od 18. do 20 ure informacije Sv, Pe- sa.ki/ Zmenki Naš genoralm ^o zK_ (Ur_ ,>10) pa uveljavlja tra cesto št. 12, pritlično desno. I1^ m at za n^dm no' re- v eL 86> IV 6 •ian,8tv0 »l«^oda>alcev • Diskusijskl Ktanek društva «Pf«v- ^^.^^f^mi StK tudl » dohodnino hl P^^.P^ - x AmoriKi. naziuini, iu ^ nameggencom od izpremenljlvih služ- benih prejemkov, to je od dnin, akord-nih plač itd. ako je nameščenec pri njih dalje zaposlen nego mesec dni. Med obema obvezama je bistvena razlika. Dočim so službodajalci v prvem primoru (stalil prejemki) zavezani pobirati dohodnino in plačarino, so v dragom (izpromenljivi prejemki) le pooblaščeni, ila pobirajo odpadajoči davek zadene jih pa, ako teg» pooblastila ne izrabijo, rlzlko Jamstva, čo bl davek ne bil iztirljiv od nameščen-ca samega. Ako službodajalci pftbirajo davek od namoščeneov z izprcmenljivinl službenimi prejemki, morajo pobrane zneske odvesti pristojnemu davčnemu uradu tekom 14 dni po -preteku vsakega četrtletja s podrobnim izkazom (v dveh izvodih), ki vsebuje poleg zneska tudi natanko označbo nameščenca kateremu bo je davek odtrgal. — Jamstvo se more uveljaviti samo za davek, ki odpade ua čas po 14. avgustu 1921., to jo od dneva objave navedenega začasnega zakon.", v »Službenih novinah*, in se razteza lo na davek, ki bi odpadel na izplačani prejemek, ako bi bil ta edini dohodek službo-jemalca. Uveljavilo se bo e posebnim jamstvenim nalogom. Po jiravomočnot-tl se bo neporavnani davok, če treba, iztir-jal prisilnim potom. Proti jamstvenim na. logom se tekom 15 dni po vročitvi lahko vloži pritožba. V tej je pa dopustno izpodbijati le jamstvo utemeljujočo okol-nostl, ne pa tudi višine dohodnino ali plačarine, kl se je BluZbojemalcu predpisala ln za katero se uveljavlja jamstvo. 0 takih pritožbah odloča administrativno končnoveljavno finančna dclcgacija. ,vl.l IX i ureguruviv ui Slivi 11.11 ,! z dne 18. t. m. prinaša poa naBlovom »Valutna kriza iu gospodarski položaj v Jugoslaviji, članek, katerega vBoblna je v kratkem sledeča: Ostro trgovinsko-politične mere Jugo-rlavije, o katerih smo, ie poročali, za-brana uvoza luksuznega blaga, znižanje Uvoznih carin, ukinjenje svobodne var lutne trgovine in grožnja kaznovanja dinarskih tihotapcev b smrtno kaznijo, bo zaviralne klade, ki jih meče voznik pod kolesa voza, ki drvi nevzdržno navzdol. Vrednost jugoslovanske valute je tekom jadnjih mesecev zelo padla. Seveda je ia silni padec kurza zelo vznemiril vse prizadete, zlasti trgovstvo. Brezdvomno najvidnejši izmed vzrokov padca jo inflacija. Ker izkazuje državni proračun vedno primanjklaj e5 milijard, so jo finančni minister no-adil, malo proveč brez pomisleka poganjati stroj za tiskanje bankovcev. Ko je Narodna banka SHS 30. soptembra 1920. objavila svojo prvo poročilo, je bilo v promotu 281-1 milijonov dinarjev; 81. avgusta 1921 jih je bilo že 4193 milijonov. Ker še ni videti konca te povsod priljubljene prakso tiskanja ban-ovcov, mora vsakih novih v promet po--favijenih 100 milijonov na denarni kurz uplivati nepovoljno. Na padec dinarja jo uplivala v izdatni meri dalje pasivna trgovinska bilanca ržave, ki ie 1. 1919. za 2527 milijonov a 1. 1920 za 2800 milijonov dinarjev voč vozila, nego je mogla izvoziti. Da veli-a naravna bogastva na polju kmetij-tva, živinoreje, gozdarstva ln rudarstva iso prišla dovolj do veljavo, temu je kriva poleg slabih prometnih razmer lasti nestalna trgovinska politika vla-le, kl je kolebala mod popolno trgovin--ko svobodo in uvoznimi ter izvoznimi nhranami in je napravila mnogo škode pogostokrat, čisto fiskalnimi carinami. Vako je padel od visokih izvoznih carin ovirani lesni eksport letos na petino krnskega izvoza. To jo imelo za posledico krizo v lesni industriji. Tako je tuli poplava avstrijskega, češkega in mad-,irskega trga s cenenim evropskim vinom privedla Jugoslovansko vinogradni-tvo v zagato. Ravno tako trpi izvoz ivino pod carinsko oviro, mlinska in-iustrija se težko bori proti konkurenci madžarskih mlinov in bosanska ter hr-atska železna industrija občutno čuti ernško konkurenco. Tako torej vlada na celi črti gospodarska kriza, ki vpliva % valutno krizo. četudi se je razmerje med izvozom in uvozom v prvih petih mesecih t. 1. zbolj-■alo, je bila vendar trgovinska bilanca e vedno mesečno s 100 milijoni dinarjev paBivna. K temu bs jo pridružila — v agrarni državi odločilen faktor — sla-žetev. Seveda manjkajo tozadevni uradni in zanesljivi podatki iz Jugoslavije popolnoma, čeprav imamo takšnje celo iz Bolgarije in Romunije. Toda po prodležečih poročilih se deloma povoljni uspeh žetve v nekaterih krajih izravna s labo žetvijo v drugih krajih. Koruze zaradi suše. ne pričakuje mnogo, celo letina sliv je manj izdatna kot prejšnja ta, čeprav se ceni vr0dnost pridelka na 200 milijonov dinarjev. Opozicijsko časopisje vali krivdo na 'adcu dinarja na notranjo in zunanjo I politiko Pašičevega kabineta, češ da ne I na vzbuditi v inozemstvu dovolj zaupa-ija v sigurnost jugoslovanskih razmer; • - in v tem leži tudi nekaj resnice. Prc-I napetost centralistične misli pri ustvar-| ni ju ustave na eni strani, na drugi strani pa separatistični skoki gotovih hrvatskih strank, komunistični ateiiiari I preganjanju komunistov tam, vsa to jo 1 • stvarilo atmosfero, v kateri evropska I javnost kaj rada verjame od interesira-| nih krogov razširjenim tatarskim vestem obupnem položaju Jugoslavije. V ro-I saici je tudi konsolidacija političnega [položaja v toliko pred-pogoj za ozdravil jonje narodnih in gospodarskih razmer, Iv kolikor samo nepremakljiv vladni I kurz more dati stanovitnost gospodarski 1 politiki. Le Btanovitnost more zaupogni-|ti navzgor kurvo države, ki je Bama na | sobi določena za gospodarski razcvit«. V splošnem nam je ta članek' povedal Itunogo bridkih resnic. Spodtaknil pa so I jo tudi ob centralizem in govori o prenapetosti centralistične misli pri ustvarjanju ustave. V tem oziru je pač uplivalo | na člankarja hujskanje opozicijskega časopisja ali mogoče tudi osebni razgovo-s posameznimi zastopniki opozicijskih I strank. V ostalem pa prinašamo ta čla-I neb samo, da pokažemo, kako misli o I »ašem gospodarskem položaju resen I nemški dnevnik. ŽELEZNICA BEOGRAD-KOTOR. Za marsikoga je prišla, nepričakovano vest, da so odloča vlada za železniško zvezo Beograd-Kotor, ki naj bi postala ona glavna proga, ki bi vezala prestolico 7. jadransko luko. Kajti običajno so jo govorilo in pisalo, kakor da je Split pre-destiniran za ono pristanišče, do katerega ae morajo naglo zgraditi železnice od vseli strani, tudi lz Beograda. Ako se nam je danes odločiti o oni progi, ki naj se kot prva zgradi iz prestolico do morja, tedaj te nam zdi ros zveza na Kotor najprimernejša in najnujnejša. Naj opozorimo najpreju, da je od Beograda do morja dejansko najkrajša zračna črta v smeri na Kotor. Daljo vodi rečjo Drine ravno nekako v smeri proti Kotoru. Neugodno pa je seveda, da bo ravno nad površjom te globoko v Kras zajedene reke dviga najvišji in najmasivnejši del gorovja. Po drugi strani pa je zopet kotorski zaliv najbolj usposobljona luka in ima. kar je za današnje razmere neprecenljivo vrednosti, že dragocene pristaniške naprave. Zelo neugodno je le, da se gorovje dviga na vseh straneh takorokoč neposredno z morja, kar nam nalaga nujnost, graditi drage predore. fle tehtnejši so drugi oziri. Cela Srbija je danes odrezana od morja. Ako pi potegnemo progo ob Drini na Koior, dobijo vsi predeli Srbije prikladen dohod na obalo. Proga Užice-Vardište se nahaja že v delu; naj so torej izbere varijan-ta iz Beograda preko Valjeva in Užic na Višegrad ali iz Sabea po Drinini dolini, v vsakem slučaju bo imela vsa dolina zapadne Morave in po njej vsa vzhodna Srbija dober priključek in glavno progo, dočim bi bila pot na Split pač predolga. posebno važen pa je južni del proge. Ako se odločimo za varijanto od Vi-šegrada po Limu navzgor ter od Moj-kovca po predorih na dolino Morače in mimo Podgorice na Kotor, dobimo sicer nekoliko daljšo nego bi bila ona preko Foče in Nikšiča, zato pa nam ostane ne-preoenljiva možnost hitrega priključka preko Baran in Rožaja na Kosovsko Ml-trovico, dokoder že vodi železnica od Skoplja. S slednjo zvezo bi dobila tudi južna Srbija tako potrebno pot do morja. Ta bi bila sicer za najjužnejši del še vedno skrajno neprikladna vzpričo velikanskega ovinka, toda za predel severno od Skoplja pa vendarle dovolj vzprejemlji- V projektu o vporabl 7 % državnega Iker bi sicer slabi promet oviral ves nai. investicijskega posojila nahajamo med I ekonomski razvoj. Železnico in luke ne dragimi sledečo zanimive postavko: Za morejo ostati na Isti stopnji ; v slučaja: obnovo obstoječih prog in usposobljonje |da država ne investira potrebnih kapiU. Klavno proge Ljubljana-Beo^rad-Maribor lij v promet, se ta mora slabsati od dne „ . , ... * , ., .. daknlilnnia ,n mnonm ofl 1iio ic odnosno Gjeog.iellja za kar najbolj Intenziven promet se bo porabilo od državnega psojlla 2011 milijonov dinarjev. V to Železnica Beograd-Kotor bi vrli tega prinesla možnost napredka zanemarjeni Cmi gori in gorenjema Podrinju, kl Bta danes daleč od prometnih žil. Razen Beogradu bi odprla najbližjo pot do morja tudi najbogatejšemu delu države, žito-rodni Vojvodini iti Sremu, pa tudi bosansko Podrinje bi dobilo svoj najbližji dohod do pristanišča. Kar je Kvarner za skrajni severoza-padni del države, Spljit za osrednjo Hrvatsko-Slavonijo in večino Bosne, to jo Kotor za navedeno predele in danes, ko smo odrezani od Soluna, tudi za velik del južne Srbije. I ('lavna krivda naših slabih prometnih razmer ie v pomanjkanju denarnih sredstev. | 0 do 16.60 kron z vrečami postavno vagon Zagreb. Na lagrebškem tedenskem sejmu dne 21. septembra so bilo sledoče cene: (za 1 kg žive vage): voli I. vrste 16 do 18 K, II. vrete 18 do 22 K, krave 12 do 14 K, junice 14 do 18 K, teleta 14 do 17 1C; (za 100 kg) eeno 460 do 700 K, otava 680.do 800 K. dotclja 680 do 800 K, slama 300 do 320 I\. Poročilo o stanju posevkov v naši kraljevini. Stanje posevkov in vpliv vremena na rast poljskih rastlin v prvi polovici tega meseca: vreme umerono, malo dežja. Lopo vreme vpliva na dozorevanje koruze, sadja in grozdja. Koruzna letina v večini slučajev zaradi sušo no bo po voljna. Tobak je dober, ker mu je bilo vreme ugodno. Krmilna in sladkorna pesa bo letos dobro rodila. Otava bo deloma dobro storila. Grozdje se trga in sadje so obira. Vinska in sadna letina bo dobra. Kakovost grozdja in sadja je izvrstna. Rastlinskih bolezni in olementar-nih nezgod ni bilo. — Tvornica za konzerviranje sadja in povrtnlne v Dalmaciji. Listi poročajo, da so osnuje v Dalmaciji tvornica za konzerviranje sadja in povrtnine, od te zlasti paradižnika. Za posetnike poljedelskih razstav v Stlpu In Aleksandrovcu je dovoljena polovična vozna cena na vseh železnicah in ladjah. Poljedelska razstava v Stlpu se vrši 9., 10. in 11. oktobra; vinogradniška, vinarska in sadjarska razstava v Aleksandrovcu pa se vrši od 1. do 4. oktobra. železniški promet med Reko ln našo kraljevino. Beograjski listi poročajo, da je italijanski poslanik grof Manzoni posetil Pašiča in mu poleg zadev, ki se nanašajo na blokado Madžarske, sporočil tudi željo italijanske vlade, naj so vzpostavi promet med Reko in Jugoslavijo. V informiranih krogih izjavljajo, da je Pašič izjavil Manzoniju, da se mora prej ovakuirati tretja cona, potem šele se bo moglo razpravljati o vzpostavi direktnega prometa med Jugoslavijo in Reko. = Fuzija mlinov. Kakor poročajo listi, so vodijo pregovori o fuziji »Branjskega paromlina v Dardl> s »Prvim osješkim mlinom na valjke*. Delnice Baranjeke-ga paromlina se nahajajo v posesti osi-ješke tvrdke D. J. Radanovič in drag ter se naj bi prevzele za 15 milijonov kron. = Poplava papirnatega denarja V Avstriji. Izkaz Avstro-ogrske banke od dne 15. septembra izkazuje 61„320,655.000 a. kron papirnatega denarja v prometu. Tekom tedna od 8. do 15. septembra je število bankovcev narastlo za ogromno številko 1„000,978.740 a. kron. =» Cene v Nemčiji naraščajo v vseh branžah neprestano. Dne 22. septembra so se ponovno cene cinkovi pločevini dvignile od 1100 na 1200 mark za 100 kg. = Kovinske cene v Berlinu dne 23. septembra (za 100 kg): olektrolitični baker 3036 mark, rafinadni baker 2650 do 2675 mark, svinec 960 do 980, aluminij 4200, banka-, strait-, aUBtral-oin 6400 do 6500, čisti nikelj 5600 do 5700, antimon-regu-lus 1025, srebro v palicah (ca 900 pro-mille, za 1 kg) 1990 do 2000 mark. ■= Padec francoske valute. Po londonskem «Daily Mail» se pripisuje padec franka (franc. frank je notiral v Ztlrichu 81. avgusta 45.82, 21. septembra 40.52, potem se je sicer spet nekoliko popravil in je notiral dne 28. septembra 41.30) v glavnem izčrpanja zalog sirovin in gotovih predmetov. Eden vzrokov je tudi negotovost glede razdelitve prve nemško roparacijske milijarde. Bančni Izkaz Angleške banke Izkazuje dne 22. septembra 124,406.000 funtov šterlingov papirnatega denarja v prometu. Po prejšnjem izkazu jih je bilo v prometu 125,964.000 funtov šterlingov, V prvi polovici tekočega poslovnega le ti ima banka 511.000 funtov čistega do bička. Izplačala bo 5odstotno dividendo, lo dno. Poboljšanje je mogpče edino t novim posojilom. Seveda s t em še ne bodo odstranjene vse ovire in ne bo zvezan: poBUvkoJ ,9padajo'' štro6l!i "za" Vozidanjo i Beograd z Jadranskim morje m. Za to pro-in organizacijo strojne delavnice v Ljub- go bo treba novih milijard, fo nas_pa naj Ijanl v višini milijonov dinarjev, zgradnja n" straSL Niti fJ1.®'»f^ železniškega inšpektoratu v Ljubljani v višini 1 milijona dinarjev, potrebo beograjskega in zagrebškega kolodvora, da so odstranijo prometno zapreke v smeri Zagreba in Ljubljano v višini 12 milijonov dinarjov. Poleg tega je treba omeniti sledeče važne investicije: Nabava pragov in premlkalna dela v višini 12 milijonov dinarjev. Poleg tega jo treba omeniti sledečo važno investicije: Nabava pragov in premlkalna dola v višini 32 milijonov dinarjev, zgradbo za briket. v dveh premogovnih contrlh v višini 20 milijonov dinarjev, poprava lokomotiv In vagonov 34 milijonov dinarjev itd. Za traslranje novih, dovršenje začetih in spolnjenjc novih prog, ki so prekinjene z novimi mejami sc ho porabilo 165 milijonov dinarjev. Od tega odpade za trasiranje novih i>rog 3,500.000 dinarjev, za zgradbo progo Ljutomer-Ormož-Mur-ska Sobota 10 milijonov dinarjev, za zgradbo proge Bosanska Krupa-Bihač-Zrmanja (zveza z liško žoleznico) 30 milijonov dinarjev itd. Za adaptacijo pristanišč In oskrbo pomorskih oblasti, za neobhodne potrebe, kl so nastale po osvobojenju se bo porabilo 70 milijonov dinarjev. Od tega odpade na luko Baroš-Martinšica-Baker 26 milijonov dinarjev, ostalo za luke Split, Sibennik, Gruž, Zelenika itd. Za potrebe centralne upravo za promet se bo porabilo 20 milijonov dinarjev in ostanek za popravo potov. KakoT je iz ravnokar navedenega rai-poreda razvidno, se bo porabilo celo 7 % državno investicijsko posojilo za izboljšanje našega prometa in sicer v prvi vrsti glavne proge Ljubljana-Beograd, potem pa za zgradbe novih prog, Izboljšanje pomorskega prometa itd. 8 tem bodo rešene prve naloge v razvoju prometnega vprašanja, naloge, kl Be morajo rešiti *= Z zagrebškega tržišča dne 24. septembra: Pšenica se ponuja postavno sremske postaje 1045 do 1055 K, koruza se ponuja 835 do 845 K postavno sremske postaje. Za rž ni večjega interesa, a za^ hteva se zanjo v Vojvodini 870 do 875 kron. Ječmen prihaja na tržišče večinoma iz Srbije in Macedonlje ter so ofe iona Zagreb, devize: Berlin 198 — ! Bukarešta 190 — 199, Milan 885 — 895, London 805 — 810, Newyork izplačilo 212 — 214, ček 208 -- 210, Pariz izplačilo 1545, ček 1515 — 1525, Praga 235 — 240, Švica 3650 — 3800, Dunaj 10.50 — 11, Budimpešta 33 - 30, valute: do- cijsko niti bodoča zunanja posojila niso konzumptivnl kredit, ki bi bo porabil broz povračanja obresti ini brez investicijskega objekta. Nasprotno ostali bodo dragoceni, trajni železniška »poji raznih delov države med sobo j, 'ki bodo kakor žilo in mišice držalo skupaj veliko, jugoslovansko telo; ti spoji pa bodo obenom dajali velik narodnogospodarski dobiček, na katerega upravičeno čakamo spričo nad vso živahnoga promuta, ki ga izkazu jo posebno glavna traiisveraalka Ljubljana-Beograd in ga bo izkazovala bodoča proga Beograd-Jadransko morje. Mnogi naši trgovci, uiilustrijci, obrtniki, kmetje, uradniki itd. so nekako nezaupljivi, češ da se za državno posojilo dela preveč reklame. Ti« nezaupljivost je seveda brez podlage. Cl! pišemo o državnem posojilu, delamo to samo radltega, da poinoremo državi plasirati nov, obre-stonosnl papir v čhn širšo maso. Za uspeh posojila to ni neobhodno potrebno, ker ima država poBojilo od denarnih zavodov zasigurano, pa naj bo emisijski efekt dober ali slab. Vendar jc ugodnejše za državo, če ostane v bančnih rokah čim manj obligacij, ker postane s tem država oziroma Narodna banka čim manj odvisna od raznih denarnih zavodov. In to hoče doseči reklama za državno posojilo: Osvoboditev Narodne banke od upll-va ostalih bančnih zavodov v državi. UBpeh posojila, ki se bo zrcalil v višini podpisanih vsot od naših raznih pridobitnih krogov, pa bo ime-l še druge dobre posledice. Dvignil bo zaupanje v našo državo tudi v inozemstvu, ker bo inozemstvu s tem dokazano, da mi earni zaupamo v lastno bodočnost. Podplsujmo torej državno posojilo v svojem, svojega naroda in svoje držav« interesu! podarska kriza v III. stole!!;u Gospodarska kriza tretjega stoletja po Kristusovem rojstvu, ki je nastopila za časa Aleksandra Severa, ima mnogo bIIč-nosti s sedanjimi evropskimi gospodarskim krizami. Se več, tudi tedanje politične krize bo v marsičem podobne krizi 20. stoletja. Popolna politična desorgani-zacija, notranje in zunanje vojne, izzvane valed vpadov barbarov v državo, so spremi,jale staro gospodarsko propast rimskega cesarstva. Denar rimskega cesarstva je takrat izgubljal na svoji veljavi in padal od dno do dno. Iz prometa bo izginili kovani novci, posebno zlati in srebrni. Kriza je pričela, že za časa Septima Severa (193.— 211.) in jo dosegla svoj vrhunec za časa vladanja Aleksandra Severa, ko je imel nokdaj »srebrni »dena-rius» komaj še dva odstotka srebra. Srebrni denar je prispel tako daleč, da so ga imonovali Barno šo posrebreni Slično so rasemero v sedanjem času. Z.v četkom vojno jo izginjal polagoma iz prometa srebrni in zlati denar, mesto njega pa bo prišli papirnati bankovci. Tudi kovani denar je vseboval vedno manj zlata in srebra. Zmanjkalo je celo nikljastega denarja, ld jo bil nadomeščen s porcelanskim ali železnim. Tudi bankovci so bili tako slabo izdelani, da jih je mogel vsak malo bolj spreten človeit ponarejati. Rimski cesarji radi tedanjih tehniških nemogočnosti niso mogli izdajati bankovcev; zato so zniževali odstotek plemenitih kovin v metalnem denarju. Denar se jo takrat naslanjal na vrednost bakra v kovanem novcu, dočim se sedanji sistem bankovcev moro opirati samo na državni in zasebni kredit, kar jo bilo v rimski dobi nemogoče. Zmanjševanje odstotkov plemenitih kovin v metalnem rimskem novcu je imolo za posledico silno naraščanje cen. Mizer-no finančno stanjo jo došlo končno tako daleč, da jc moral cesar Dioklecijan izdati odlok o vrednosti novca. Izšlo pa je šo več drugih naredi) v isto svrho. Iz raznih podatkov o tedanjih novčanih neprilikah razvidno, da jo bilo takrat, v prometu Sala rok za izvršitev pogodbe na eno leto, škodo radi nekoretnoga postopanja lastnikov ladij pa al je nadomestila s kon-fisciranjem njihovega imetja. Ker pa se je tudi ta sistem rokvlzicij izvajal jako površno, je povzročil no samo poslabšanje gospodarskih prilik, ampak popolno des-organizacijo dela. Barbari bo navalili na rimsko cesarstvo. Vodile so bo številne in dolge vojne, Vrednost denarja jo padala, dan za dnem; ln nastopila jo popolna ilcsorganizacija. Država je ostala popolnoma brez moči irt propad je postni neizogiben. I.irji 206 — 210, avstrijske krone 12, rub lji 18 — 19, češke krone 225, 20 IC v zlatu 700, napoleoni 685 — 700, marke 105 več vrat denarja. To jo mogočo sklepati 203, leji 195. Banka za Primorje 750 — 790. Trg. obrtna banka 235 — 240. Hrv. eskomptna banka 665 — 670. Brodska banka 420. Jadranska banka 1550. Jugoslovenska banka 495 — 500. Ljub. kreditna banka 895 — 900. Narodna banka 525 — 530. Praštediona 5200 — 5250. Rečka pučka banka 415 — 125. Srpska banka 700 — 705. Eksplontacija drva 710. Goranin 600 — 610. Gutman 1500. Nar. šumska industrija 595 — 600. Našička industrija drva 500 — 580. Slavonija 585 — 600. Trbov. premog, družba 780. Beograd. Kor je stopil zakon o prometu z dovizami in valutami v veljavo, jo tukajšnja borza danes nenadoma ustavila poslovanje in ni bilo nobene kupčije in prodaje. tudi iz trgovskih pogodb, ki so bile skio-! njeno pod pogojem, da morajo dotične |svote plačati v »dobrem denarju*. Pa naj !je že bilo, kakor je pač bilo, dejstvo je, |da je vrednost denarja povzročila gospodarsko katastrofo rimskega cesarstva. Mnogo je pripomogla k tej katastrofi , tudi desorganizacija prisilnega dela. Ako , jo šlo za državne transporte, s katerimi i naj bi 80 preskrbovala vojska, tedaj je ! država za to svrhe enostavno rekvirirala i potrebno število ladii. Lastniku ladjo je j dala država za izvedbo takega prevoza j rok dveh let, ker je bil prevoz blaga po I morju v tedanjih časih jako težaven in ! nevaren. Seveda jc naravno, da, so lastniki ladij, ld so vozilo po Sredozemskem morju, često zlorabljali svoj položaj v državni službi za popolnoma zasebne stvari in dobičke. Tako so v prvi vrsti špekulirali z državnim imetjem in izvršili ukaz drŽavo šele nazadnje. Cisto tako, kakor vojui dobavitelji za časa svetovne vojne Radi tega je pozneje rimska država skra-j- DOBF.R USPFH DRŽAVNEGA! POSOJILA JE NAJBOLJŠE SREDSTVO PROTi DRAGINJI. PRANJE BANKOVCEV. Ljudje so žo takoj začetkom vojne začeli skrivati zlatnike in srebrnike. Polagoma je tudi država sama spravljala v promet samo šo papirnate bankovce. Dandanes jo zlato in srebro v prometu prava redkost celo v državah z dobro valuto. V prometu jc samo papir, ki pa so hitro zarnažo in trga. Zato so potrebno vedno novo naklade. Amerikanci, ki imajo izvrsten papirnat, denar, so prišli na idejo pranja bankovcev. Dolarji prihajajo v banke, a banko jih operejo in zlikajo, potem pa kot nov denar razpe-čavajo dalje. Za pranje bankovcev služijo stroji s številnimi valjarji. Prva vrsta valjarjev jo namazana s posebnim milom, ki «na-žajfa» denar. Spodnji valjarji skrtačijo denar, drugi jih pa potom sperejo z vodo. Tako gre daljo do valjarjev, ki so gorki. Ti sušo in «speglajo» bankovce. Končno prihajajo dolarji tako očiščeni in gladki iz strojov, da izgledajo, kakor da bi ravnokar prišli iz tiskarne. S tem postopanjem so prihrani nova naklada denarja, obenem pa so uničijo bacili, ki so bo zbrali na novcu. Tako v Ameriki. V kratkem se t,i sistem uvede tudi v Nemčiji. Potrebno bi bilo, da so uverle tudi pri nas. Seveda bi prihajali za to v poštev samo bankovci po 100 in 1000 dinarjev, kajti papir vsoh ostalih bankovcev je tako slab, da nc bi prenesel niti pranja, niti likanja. DECE! DECE! DECE! Pod tem naslovom prinaša pariški »Le RadicaU uvodni članek g. Rislerja, v katerem zastopa to naziranje, da dolguje vsak Francoz, ko prido do gotove dobo, Franciji trojo otrok. To je njegova dolžnost, kakor jo njegova dolžnost, ila vrši vojaško službo in da plačuje davke. Ako kdo tega ne moro, mora plačati odškodnino, oni pa, ki bodo imeli voč otrok bodo dobivali od države podporo za vzdrževanje svojih otrok, kolikor jih je več od trojice. Ta državna podpora se ho delila od prihodkov, ki jih bo dobivala država od onih, ki nimajo trojo otrok. Le na ta način bi se Francija mogla rešiti nevernosti doponulaciio. Pašne vesti OTVORITEV OBRTNE POLJE-DELSKE RAZSTAVE V SARAJEVU. Sarajevo, 24. septembra. Danes ob enajstih dopoldne jo bila v Sarajevu slovesno otvoijjena obrtno-poljedolska razstava. Otvoittvi jo prisostvoval v imenu osrednje vlado načelnik poljedelskega ministrstva tUenič. Točno ob enajstih jo pozdravil zas topnik mesta Sarajeva vladni nadsvetnik Horvat razstavitolje in poeet-nike razBtavo ter ostalo ljudstvo, ki je bilo navzočnti pri otvoritveni slovesnosti. Nato je ^tvoril razstavo pokrajinsk namestnik Gjulrgjovič s kratkim pozdravnim nagovorot* na posetnlke, ki so prišli, da bi videli |>osciisko produkcijo. Nato je zaigrala gO'lba narodno himno, pokrajinski namestuik ln vsi prisotni pa so si šli ogledat razstavo. DRŽAVNO OBLIGATNO ZAVAROVANJE KMETIJSKIH PRIDELKOV ZOPER TOČO. Na inlcijativo poljedelskega ministra g. Puelja vršila sa ie v Boogradu v tednu od 19.—24. t. m. posebna konferenca za uvedbo državnega obligatnega zavarovanja vseh poljskih ln drugih kmetijskih pridelkov (všlevS sadje in grozdje) proti toči. K tej konferenci bo so pritegnili samo kmetijski strokovnjaki in sicer 3 iz Srbije in po en delegat za posamezno pokrajine, t. j. za Dalmacijo, Bosno-Hercc-govino, Hrvaško in Slovenijo. Sestavil se je poseben zakonski načrt, ki se predloži že v prihodnjem zasedanju v pretres in sprejetje. Ako se ta zakon v sestavljenem smislu uveljavi, bo to za kmetijski napredek cele državo neprecenljivega pomona. TENDENCIJOZNE IZMIŠLJOTINE. Beograd, 24. septembra. (Izv.) Pres-!>iro jo izdal danes objavo, da so vse vesti, lansirane iz ŽMiove v inozemsko časopisje, da je naša vlada podala albanski vladi v Tirani kak ultimatnm in da so našo čete prekoračilo albansko mejo, popolnoma, neresnično in da imajo samo namen, povzročiti v albanskem vprtišanjtt. ki je sedaj pred vrhovnim s volom, novo zmešnjavo. ZA OLAJŠANJE POTOVANJA V INOZEMSTVO. Beograd. 23. septembra. Vse trgovske in obrtne zbornico so so obruile na ministra za trgovino Iu industrijo, da bi se ukinila naredba vojnega ministra, s ka-; en > se prepoveduje izdajanje potnih li-„viv za inozemstvo za vse one OEebc, ki v .tekočem in prošlem letu niso vstopili v vvisko. S Icm je najbolj prizadet trgovski svet. ki mora zaradi svojih pos- |fov potovat! v livnemrtvo. StftiTra m:. 'da bo vojni minister storil vse, da se tr-jgovcom olajSn jiotovanjo v inozemstvo. ; ZAHTEVE VOJVODINSKIH RADI-| KALCEV. Beograd, 24. septembra. (Izv.) Kakor jo izvedel vati dopisnik, so vesti, da so vojvodinski radikali ulUmativoo zahtevali od Šefa stranko Pašiča, da mora notranji minister Pribičovič odstopiti v 14 dneh, netočne. Resolucija samo zahteva, da se v posameznih re-sortih zadovolji radikalnim osebnim zahtevani, ako pa so to ne zgodi, potem naj se o tej stvari razpravlja v radikalnem klubu. V slučaju, da klub ne bi ugodil njihovim zahtevam, stopijo vojvodinski radikali v opozicijo. IZVOZ KONJ. Beograd, 24. septembra. Po Informacijah z merodajno strani se jo po odloku ■-ospodarsko-finančnega odbora od odobrenega kontingenta konj prepeljalo doslej v inozemstvo preko carinarnico v Rakeku samo 560 konj, toroj jih ostane šo 333, preko carinarnice v Mariboru pa 1112 konj, ostane ie 888 konj. Ta ostane! so bo sedaj porazdelil med ostaalo carinarnico. IZVOZ ŽIVIL V ŠVICO. Beograd, 24. septembra. (Izv.) Minister | saobračaja je izdal subotiški železniški direkciji ukaz, naj dnevno sprejme po en vlak. ki bo izvažal živila za Švico. NAS PROMET PREKO SOLUNA. Boograd, 24. septombra. (Izv.) Tukajšnji grški poslanik je »poročil vladi, da so sedaj odstranjeno vso oviro, ki so oviralo tranzit blaga preko Soluna in da bo grška vlada skrbela, da so bo jugoslovanski promet preko Soluna kolikor mogoče olajšal. DRUGA ŽENSKA V ANGLEŠKEM PARLAMENTU. Beograd, 24. septembra. Pri ponovnih volitvah v spodnjo zbornico v Leu-thu jo bila izvoljena gospa Wintring-hamova (neodvisna liTieralka), vdova poslanca, z S386 ln-oti 7505 glasovom, ki so odpadli na vladnega kandidata. Sedaj sodita dve ženski v angleški spodnji zbornici, ne glede na irsko grofico Markietviczero. ki pa še nikoli ni prišla v paarlament. ANGLEŠKO - ITALIJANSKI SPORAZUM O JADRANU. London, 23. septembra. »Morning-Post» doznava, da sta Anglija in Italija sklenili dogovor, ki vsebuje sredstvo za varstvo Albanije proti napadom in ki ščiti italijanske pravice na Jadranu. M na Baiirisanliap V London so prispela nova poročila ekspedicije, ki z velikim trudom skuša premagati ogromne težave, ki ovirajo pogumne raziskovalce himalajskega pogorja ptri njihovem približavanju k najvišjemu vrhu Gaurieankarja ali Mount, Everesta, kakor ga imenujejo Angleži po svojem rojaku inženjerju Everostu, ki je — če tudi brez uspeha — prvi skušal prispeti na vrh najvišje gore sveta. Tajnik ekspedioije, polkovnik Ho-wald Burjr, poroča iz Tingri Dzonga nadaljnom prodiranju 'dne' dospeli na frfi. Kutt.fl pa so rmirfiEALNA SttffA" tfODERNEGA- MtfttA, činoma omagali na toiavni poti in «l-j Angležinja Ana Blouud je bila rado-so dosegli vrha, ampak zaostali. j ve(1na) aij bo dobila kdaj idealnega nto. Dva dni pozneje je pričela fioževna ža, ki bi odgovarjal njenemu značaju h, doba: toča, sneg in dež. Vidljivost se I njenim zahtevam. 1M bi publika spozna je znatno poslabšala, raziskovanje sella njene zahteve, jih je objavila v ugled zamore nadaljevati le v ugodnih pro- »ejših angleških listih. Idealen mož hi sledklh. Vendar bo morebiti mogočo do konca meseca raziskati severoza-padne dohode h Gaurisankerju. Mesec avgust pa je namenjen raziskovanju vzhodne in severovzhodne gorsko strani. Na tej strani jo mnogo več ledu in snega, kakor na severozapadni strani. dno 16. julija o nadaljnom prodiranju MogoiSo u da najdemo kak preliod. v himalajski gorski svet. ki v0(li z imenika Rombuk proko bliž- Dno 23. junija sta Mallory in Bul- i njjj, vjgjn v dolino reke Kharta Toang-lock z osemnajstimi kuliji in štirimi ] po- Koncem julija preložimo naš glav-mezgi zapustila Tingri, da proučita ui tabor v bližino Kharte, kjer se na-motode. Itako bi se najlažje približala I jiaja Bkupina vasi ob izlivu reke Kliar-GatiriPiinka.rju s soverozapada. Iz Tin- j ta' foangpe. največje iz ledenikov pri-grija se dobro vidi vrh gore, kako štrli j haiajoče reke. v mogočno roko Arun.» v oblake, znatno višji od vThov s mod-; ... ___ nih gorskih velikanov. i Najnovejša poro&la, ki » dospela v Največja ovira za nadaJjne prodi-!London, poročajo, da se poizkus eks ranje so deroči potoki, ki pritakajo z ledenikov ter jih v tem letnem času ni mogoče prebresti. Domačini v teh krajih poznajo Gaurisankar pod irne- listili. moral po njenem naziranju izgledati ta ko-le: 30 let star. Ne prevelik, ne pre. majhen. Popolnoma obrit. Potezo n» obrazu morajo biti nekoliko ciganske, i, temnih oči pa mora sevati energija j,, sposobnost. Važne bo tudi roke. Biti m , rajo čvrsto in lepe. Nohti ne smejo biti preveč šiljasti. Ljubiti mora umetno i, sam pa ne sme biti umetnik. Ne sio Imeti dolgih las in tudi ne nositi mehki1, ovratnikov. Obleka okusna in preprost« Imeti smo tudi svoje muhe in strast zi razne predmete. Dolžnost žene je, da g, priveže nase in zainteresira. Kadi naj pipo, ne pa cigarete. Glas naj bo ljubek" a moški. Govornik no smo biti, vendar pa mora znati poslušati. Imeti mora zrni-sel za dovtipe, včasih naj bo tudi melanholičen. Kadar se mu ljubi, lahko eo-lo «eksplodira>, samo da je potem ved« in vesol. Ženske muhe naj kroti, kak'it se kroti deca. Zoni naj bo prijatelj -in naj se z njo čosto posvetuje. p edicije, povspeti se z vzhodne strani na Gaurisankar, ni posrečil. Skalne razpoko, kleči in prepadi bo nepremagljiva ovira za nadaljni pohod. Že prej nom "c h omejil u njrm a"t"'r'boiTanštveiia j J« ekspedicija dognala, da je glavni mati dežele. To je menda pravo tibet- vrli Gaunsnakarja s severa in upada sko ime tega gorskega orjaka. Po več- nopristopen ter je vsled tega svoje, dnevnem poizvedovanju so našli naši I operacije preložila na vzhod Dne .1. planinci pripraven prostor za taborišče jumj» *ta kapitan Wheoler in dr. He-na solnčni planoti, visoko nad levim fon zapustila Kavno taborišče Imgn- u bregom reke Rongbuk. S te planote se | Dzong, priplezala na 6000 metrov vi- 8vojo hJ!erk0i detetom do 10 let, angel iuun nudi divon razgled na Gaurisan-1 »oki MenileIske ,cP°te- Spomnil sem se, da sem kar. Na zapadu in na severu se raz- ~,J'"' ~ " " prost.irajo grebeni in ostri robovi, a dvomljivo je, da-li jih jo mogoče do- IZ ŽIVLJENJA VELIKIH LJUDI. Slavni ruski pisatelj Dostojevski pri poveduje: »Bilo je za časa, ko sem bil odveden v temnico. Ko sem se nekegi dne vračal v spremstvu stražnika z jutranjega dela. me je srečala majka seči, a četudi se. nam posreči, da do-spemo na 25.000 do 26.000 čevljev visoke grebene, čaka nas potem še silno težavno plezanje po počinah do še višjih vrhov, predno je dosegljiv pravi vrh Gaurisankarja. Naporno plozanje po pečinah pa jo v taki višini skoraj nemogoče, ker v močno razredčenem zraku presega človeško moči. Do 7. julija jo bilo vreme prav ugodno. Približno do desetih dopoldne ie bilo navadno jasno, ko jo zaiiajalo solnce, smo videli gorske vrhove v ostrili obrisih. Zadnji žarki zahajajočega solnca so obsevali še voč minut najvišje pečine, te najvišjo gore sveta, ko bo drugi vrhovi že bili zaviti y večerni mrak. Mallory in Bulock sta ugodni čas po rabila za nadaljnje šolanje kulijev. Raziskovala sta ž njimi bližnje ledcnl-ko ter plezala na sosodnjc vrhove., Dne 5. julija so priplezali ua strn vt1i j nad našim taboriščem, visok nad j 23.000 čevljev. Ob polpetih zjutraj so obdolala celo vrsto doslej še brezime-nih gorskih vrhov od 7500 do 8100 motrov višine. Pri raziskovanju raznih' prehodov ln dolin sta našla v grapah doline Rong-ša krasne gaje cvetočega šipka, rodeče in rumenkastobele vrste, rumenih trobentie in ponekod celo dozorevajoče kosmače. Neki na ječmenovih poljanah rastoč plevel je služil ekspedi-ciji kot izboino nadomestilo špinače. Istemu namenu jo služila tudi neka vrsta kopriva, ld uspeva še v višini 5400 metrov. Na solnčni strani gorovja raste zlasti brinje, češmlnje in šipek. na senčnati strani vrbe, breze in nizka sleč. Pot jo peljala končno po dolini Rokubuk ob sovomem pobočju Gaurisankarja v Kharta Toangpe, kjer si je pripravila ekspedicija novo taborišče. I. N. KDOR HOČE DOBER PROMET, PODPIŠE DRŽAVNO POSOJILO. ALI ŽELITE DOBRO IN VARNO NALOŽITI SVOJE PRIHRANKE? še podali na pot teraso'ob treh popol-1PODPISUJTE DRŽAVNO POSOJILO! že nokje videl. Majkn je bila vdova nekoga vojaka. Njen mož, mlad vojak, ? bil v preiskavi in je umrl y jetniškem oddelku ravno takrat, ko sem jaz tamkaj ležal. Prišla sta, da so poslovita <■! njega in sta Btrahovito plakala. Ko m> deyojka ugleda, zardl in zašepeče nek; materi na uho. Majka vstane, vzame torbice kopejko In jo da devojki. Ta p> nenadoma poleti za menoj: »Vzemi, ubožec, v božjem Imenu to kopejko«, za kriče in mi stisne novec v roko. Vzel sem kopejko in dete Je zadovoljno steklo k materi. To kopejko bom hranil do svoje smrti. DikenBenovemu muzeju, ki bo v kratkem otvorjen v Londonu v hiši, v katc ri je živel ta veliki angleški pisatel; ▼ otroških letih, je bila te dni izročena neka relikvija, spomin na mlada leta slavnega književnika. Gre za kos bron-ee, velik kakor najmanjši angleški denar. Na nJem je napisano: »Roberta Va rena tovarna svile črne barve». Diken« je namreč v tvoji mladosti delal v Ve-renovl tvomlci in mu je bila mala medalja v spomin na težko dobo v tvorni-el. . Tiskovna zadruga v Ljubljani priporoča svoje publikacije (7^ Zbirka „Slovenski pisatelji".' Urednik dr. Ivan Prijatelj. Josipa Jurčiča zbrani spisi. I. zvezek. Broš. 22 K, po pošti 3 K več. — II. zvezek 22 K, po pošti 3 K več. Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. 42 K, po pošti 3 K več. Dr. Iy. Tavčarja zbrani spisi. II. zvezek. Broš. 74 K, po pošti 5 K več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. 18 K, vez. 26 K, po pošti K 3"40 več. * Izven zbirke: Anton Novačan, Vcleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K. Damir Feigel, Tik za fronlo, Broš. 36 IC, vez. 45 K, po pošti 3 K več. Jute Debebjak. Solnce jn sence. Pesmi. Broš. 10 K, vez. 15 K. Zbirka „Prosveti in zabavi". Igo Kai, Dalmatinske povesti. Broš. 12 K, po pošti K 1-60 več. Jos. Stare, Lisjakova hči. Povest. Broš. 16 K, po pošti K 1-60 več. Dr. E. Dolcnec, Izbrani spisi. Broš. 20 K, po pošti K 1-60 več. Zbirka Mladinskih spisov. Dr. L Sorli, Bob in Tedi, dva neugnanca. Broš. 24 K, vez. 30 K, po pošti K 2-40 več. Cika Jova Zmaj-Gradnik, Kalamandarija. Otroške pesmi. Vez. 16 K, po pošti 1 K več. I. Wascktetova, Pravljice. Z barvanimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 K več. V letu 1921 je izdala Tiskovna zadruga naročniki na vse publikaeije ali Zbirka Prevodne knjižnice. F. M. Dostojevskij, Besi. Roman v treh delih. Broš. v dveh zvezkih 42 K, vez. v eni knjigi 56 K, po pošti 8 K več. Edmond fie Goncourt, Dekle Eliza. Broš. 15 K, vez. 21 K, po pošti K 2-40 več. Mig. Cervantes, Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 Kj po pošti 2 K več. Anatole France, Pingvlnskl otok. Broš. 42 K, vez. 52 K, po pošti K 8-40 več. Shakespearjeva dramatična dela. Prevel Oton Zupančič. Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti 2 K več. Macbetli. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 2-80 več. ♦ ♦ * A. Cehov, Sosedje in druge novele. Broš. 18 K, po pošti K 1-80 več. „Pota in cilji". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I. in II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del, yez. 21 K. II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti 9 K več. III. in IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. 72 K, po pošti K 3-40 več. V. in VI. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev. Na boljšem papirju 60 K, na slabejšem 42 K, po pošti K 4*60 več. VII. zvezek: Dr. Prijatelj, Ruski realizem. Cena mehko vezani knjigi 90 K. Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov. Dr. Al. Zalokar, 0 ljudskem zdravju. (Razprodano.) Dr. Bogdan Derč, Dojenček. Broš. 6 K, po pošti K 1-60 več. Dr. J. DemSar, Spolne bolezni. Broš. 10 K, po pošti K 1*40 več. . St. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj. Broš. 16 K, po pošti K 1-40 več. Leonid Pitamic, Pravo In revolucija. Broš. 8 K, po pošti 60 vin. več. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. 18 K, po pošti K 1-60 več. Aib. Ogris, Borba za jugoslovansko državo. Broš 32 K, po pošti K 1-60 več. VI. Corovič, Rasa in vera v srbski prošlosti. Broš. 16 K, po pošti K 1-60 več. Razne brošure! Ustava kraljevine SHS. Cena 12 K, po poŠti 1K več. Poglavje deveto in deseto kazenskega zakonika za Srbijo. Cena 12 K, po pošti 1 K več. Stanovanjska naredba in pravilnik. Cena 6 K, po pošti 1 K več. Občinski volilni red za Slovenijo. Cena 16 K, po pošti 1 K več. Volilni red za ustavotvorno skupščino. Cena 16 E, po pošti 1 K več. Dr. Ig. Butar, Zbirka vojaških zakonov SHS. Broš. 36 K. (Po pošti za knjigo K 1-80 več, kjer ni označeno drugače.) Dr. K. Osvald, Visokošolski mladini. Broš. 3 K, po pošti 1 K več. Albert Sili, 0 slovenskih narodnih nošah. Cena 5 K, po pošti 1 K več. ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto. 1921. Letna naročnina 180 K. Letnik 1919: 60 K, letnik 1920: 100 K, po pošti 10 K več. dosedaj že 18 knjig in brošur. Vse zbirke se nadaljujejo. Sprejemajo se stalni samo na posamezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih obrokih. vmmm>M Zakonski nalrfi o pospeševanju zidanja malih stanovanj Kdlno sredstvo, ki !e sposobno odstraniti stanovanjsko mizerijo, jo večja gradbena podjetnost. Dokler ljudje ne hodo zidali novih hiš, bo ostal in mora ostati stanovanjski položaj prebivalstva tako beden kakor ie. Kakor le videti,, so •ačcll zlasti v Zagrebu In Beogradu večji podjetniki s precejšnjo vnemo dvigati nove zgradbe. Tudi I-lubljana se v tem oziru še precej giblje. Razen »Slovenske banke«, vse banke prav pridno zidaio šc precej velika nova poslopja. To Je bil tudi pravzaprav edini mogoč pozitivni uspeh ljubljanske stanovanjske oblasti. '1. energičnim pritiskom na banke le omogočilo poverjeništvo za socialno skrbstvo, da bo drugo leto na razpolago kakih 50 novih stanovanj. Z ozirom na silno visoke stanarine v novih hišah žal nI pričakovati, da hi mogle v doglednem iasti široke plasti naroda dobiti zadostno sicvilo stanovanj, zlasti pa nc ugodnih stanovanj, ki bi odgovarjala vsem zahtevni! rodbine. Prezreti namreč ne smemo okolščinc, da ubija danes stanovanjska inlzerija temelj naroda — iamilijo — nc Ic materijelno, marveč zlasti tudi s tem, da mu jemlje zdravje in kvari moralo. V očlglcd takemu usodepohtemu dejanskemu stanju država nI več mogla ostati napram stanovanjskemu oblastvu le policijska oblast, katere naloga Je re- dirati vprašanje izselitve in naselitve \ stanovanjih ter določevanje raznih na-icinščin. Treba Je bilo. da država in vlada organizirata pozitivno stran stanovanjskega vprašanja, katere naloga Je z d; avno In drugo Javno pomočjo dvigniti gradbeno podjetnost ter zlasti podpirati zidanic stanovanj za široke plasti naroda. Minister za socialno politiko dr. Vekoslav Kukovec Je v ta namen predložil zakonodajnemu odboru k ob-Mojcčim stanovanjskim naredbam dopolnilo, čigar bistveni del je zakonski načrt :> pospeševanju zidanja malih stanovanj. Fond za zidanie malih stanevani. V svrlto poboljšanja stanovanjskih po-(ojev za ekonomsko slabejše stanove (vseli vrst uradnike, uslužbence, delavce itd.) sc osnuje pri ministrstvu za socialno politiko «Fond za podizanje malih narodnih stanova«, iz katerega se bo dajala pomoč za zidanje malih stanovanj avtonomnim korporacijam, gradbenim društvom in zadrugam, raznim humanitarnim društvom, ustanovam ter ekonomsko slabeišlm vobče. Pomoč Iz tega fonda se bo dajala z brezobrestnimi posojili, z jamstvom za posoiila, najeta pri drugih ter s subvencijami. Razen za zgradbo malih stano- vanj wS Tn 1ARRIK Itmiro nporiDliR luul še za nakup gradbenega sveta aH pa za nakup hli, kl U se porabile za mala stanovanja. Poleg državnih samoupravnih' »n privatnih dotacl) so glavni dohodki fonda za zgradbo malih stanovanj posebne pristojbine od stanovanj in trgovskih lokalov, katerih vtsočlna se dolofia po velikosti, legi ln ekonomskem položalu najemnika ali lastnika, dalje posebne pristojbine od nezazidanih prostorov, y okolišu mestnih občin ter posebne pristojbine od onih najemnikov stanovan) ter trgovskih ln obrtnih lokalov, pri katerih ugotovi občinska oblast, da so v položaju I sami zase graditi stanovanje, odnosno lastno obratno poslopje. V zadnjem slučaju bodo prebivalci, kl Imalo domovinsko pravloo v kaki drugI občini ali pa so tuj! državljani plačali večle takse. Za malo stanovanie se smatra stan, ki tvori v stavbenem oziru ln po načinu uporabe zase popolno celoto ter njega površina brez postranskih prostorov no presega SO m®. Za mala stanovanja se smatrajo tudi zgradbe, ki so prirejene kot stanovanjske hiše specijelno za samce. Za mala stanovanja se ne bodo štela ona, ki ne odgovarjajo docela liigi-Icnskim, kulturnim In rodbinskim potrebam državljanov«. V zakonsem načrtu je predviden stavbni red, ki naj omogo-čujc zidanja malih stanovanj zlasti z ozirom na hlgijcnske potrebe stanovalcev. Naloce občin v stanovanjskem vprašanju. Malim ljudskim stanovanjem se ima obračati posebna pažnja, a zidanic In vzdrževanje Istih se smatra za dolžnost države in občin. Minister za socialno politiko bo izdal posebne odredbe o podpiranju zadrug, društev ter privatnih ini-cijativ za zidanje malih ljudskih stanovanj. Za Izvrševanje tega zakona Imajo občine ustanoviti poseben urad. Mestne občine z nad 10.000 prebivalci so primorane zidati mala stanovanja, in sicer prvenstveno za svoje uslužbence. Občine so dolžne odstopiti svola stavbl-šča, ki ne prihajajo v poštev za zgradbo občinskih alt drugih Javnih poslopij ali kakih zavodov ljudem, ki imaio po tem zakonu pravico graditi mala stanovanja. Postavlja se kot pravilo, da se nezavts-no od predpisov občinskega zakonika daje mestni svet v zakup in to po minimalnih cenah ter na 90 let. Ako bi občina osebi, kt Je izpolnila pogoje za dobi-jnnjc občinskega posestva iz ncosnovn-nlli razlogov ne hotela dati sveta, se sme prosilec pritožiti na ministrstvo za socialno politiko, kt občino prisili, da izpolni svole zakonite obveze. Efr&r^iifcfo oosestev za zidanie malih stanovanl. V svrho zidanja malih stanovan) se dovollule eksproprlaclja tudi privatnih stavbišč, bodisi da obstole Ista Iz praznih zemljišč, aH pa iz prostorov, na katerih se nahajajo stare, vlažne in propadle zgradbe, ki v kateremkoli oziru kvarijo lepoto mesta In ogrožavajo življenje prebivalcev. Mestno občine imajo pravico do eks-proprlacijc posestev tudi, kadar je potrebno, da se zgrade Javna in druga potrebna poslopja občnega značaja ali zaradi regulacije In nivellzaclje In najsi le Ista potrebna Iz tehniških, higijenskih, splošnih kulturnih ali pa olepševalnih ozlrov. Eksproprlaclja |e dovoljena tudi za Javne parke, za otroška igrišča in sllčne namene, kakor tudi zato, če sc hočo napraviti v kakem mestu posebne dele, na katerih nai bt bila mala stanovanja z vrtovi (Qardenctty); dalje za vsakovrstne instalacije aH sllčne potrebe ter zato, da se dobe primerne parcelc za zgradbo poslopli, kl bi služIla v okras mesta. Eksproprlaclja posestev, na katerih so kulturni spomeniki ali zgradbe posebnega narodnega pomena — ako bi bila ta v Javnem Interesu — se sme vršiti šele po predhodnem odobrenju ministra prosvete. Eksproprtacijo izvrši pristojna občina na podlagi sklepa občinskega odbora. Lastnik Ima pravico do pravične odškodnine, katere višino določi za vsak slučal posebej izbrano razsodišče. Dva člana .v to razsodišče Imenuje lastnik posestva, ki se ima cksproprilrati, dva pa občinski odbor. Tako sestavljeno razsodišče sl Izbere predsednika, čigar glas odločuje v slučaju enakosti glasov. V nekaterih slučajih eksproprlaclje gredo pritožbe na ministrstvo gradjeviua. Beograjska občina mora tako) po uve-IJavlJcnju tega zakona sestaviti posebno komisiio strokovnjakov, v katero stopita tudi po en zastopnik ministrstva socialne politike ln ministrstva gradjcvlne in katere naloga bi bila izdelati za našo prestollco nov regulacjskl načrt, po katerem bi se zlasti sedanje male hišne In stavbene parcele izpremenile v enotne in harmonične gradbene bloke. Posebne usodnosti za stavbeni materijal. Država in občine bodo dalalc vse olajšave za produkcijo stavbenega matc-rijala v svrho zidanja novih stanovanj, zlasti malih. V ta namen se bodo dovoljevale tudi potrebne ugodnosti pri nabavi stavbenega materijala, kakor tudi ugodnosti pri transportu na suhem in po vodi. Poseben pravilnik za ugodnosti pri cksploataciji surovega materijala predpišeta minister za šume In rude ter minister za socialno politiko. Velike 'davčne olajšave. Nov« zgradbe ln nllhovt lastnik so slo-bodnl vseh omejitev v razpolaganju s stanovanji. Pristojna oblast za pobijanje draginje bi smela pri novih zgradbah intervenirati le Izjemoma hi samo v slučajih očlgledno pretirane cene, kadar gre za goljufijo ali grobo Izkoriščanje težkega položaja najemnika. Prosta so vseli davkov in doklad stanovanja In hiše, kl se zgrnde tekom 5 let po nveljalvljcnju tega zakona, In sicer a) 25 let vse hiše, v katerih so izključno mala stanovanja za dclavco in sred-n) stan vobče; b) 18 let vse hiše, v katerih so samo stanovanja nc glede na velikost istih in c) za dobo 15 let nove hiše, ki Imajo poleg obrtnih lokalov pretežno stanovanja. Za dobo 10 let se oproste davkov In doklad vse tc pod a), b) n c) naštete hiše, ako bi se začele gladiti, predno stopi ta zakon v veljavo in katere bi sc dovršile in vsposoblle za stanovanje do 1. oktobra 1922. Dvanajstletno davčno prostost bodo končno uživali vsi prizidki In nadzidki prt starih hišah, ako so Jili zgradi In napravi uporabne tekom dveh let po razglasitvi tega zakona. Nale iole ZAČETEK SOLSKEOA LETA 1921./1922. NA LICEJU IN Z NJIM ZDRUŽENIH ODDELKIH. Lkejska ljudska šola. Pouk sc prične 29. septembra, in sicer za razrede 2.—5. ob 8. url zjutraj, za 1. razred pa ob 9. url. — Mestni dekliški tlcej. S šolskim letom 1921./1922. ostanelo le še razredi 4.-6. Vpisovanje gojenk, ki želiio na novo vstopiti v tc razrede ltceja, sc vršt dne 2S. septembra od 8. do 9. ure. Oolenke naj prineselo s scbol zadnje šolsko Izpričevalo in krstni list. Sprejemni Izpiti za te gojenke bodo 29. septembra ob 8. url zjutrai. Oojenke, kl so bile že na zavodu, se iavijo dne 29. septembra od 15. do 17. ure z zadnjim Izpričcvalom. Mestna ženska realna ln ref. realna gimnazija. S šolskim letom 1921./1922. se otvorl šc 3. razred realne In 7. razred rcf. realne gimnazije. Vpisovanje za na novo vstopivše gojenke v I. do 3. in 5. do 7. razred se vrši 28. septembra od 9. do 11. ure. S seboj le prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemu! Izpit za gojenke za 1. razred in morebitni sprejemni izpit za gojenke višjih razredov jc 29. septembra ob 8. url zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, sc iavijo 29. septembra od 15. do 17. ure s svojim zadnjim lzpričevalom. Ponavljalnl ln dodatni izpiti za iicej in za obe gimnaziji se vrše dne 29. septembra ob 8. url zjutra). Vpisnina ln pridevek za' uftla znalat* za gojenke Jlceja In gimnazije 20 kron« Otvoritvena slutba božja zu llccjsko ljudsko šolo, za liccl In gimnazijo jc dne 30. septembra v nunski cerkvi ob 9. uri. Obvezna je za vse gojenke. Po službi božji sc vrnejo gojenke v zavod. Poulc se prične na liceju in gimnazijah v polnem obsegu 1. oktobra ob 8. url zjutraj. IJcejskl trgovski tečaj. Rok za vpisovanje je določen na dan 30. septembra od 15. do 17. ure. — Sprejemni izpit je 1. oktobra ob S. uri zjutraj. Gospodinjska šola. Rok za vpisovanio Je določen na dan 1. oktobra od 10. do 13. ure dopoldne. Gremijalna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanle V gremilalno trgovsko nad Ijevalno šolo sc vrši v sredo, četrtek iu petek, to Je od 28. do 30. septembra t. 1., vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne, v gremljalnl pisarni v Gradišču št. 17. Zglasltt se morajo vsi oni vajenci in I vajenke, kl do sedal še niso oblsl: •v-li grciuijalne šole. Potrebne tiskovine sc dobe v gremljalnl pisarni. V pondeijek dne 3. oktobra ob dveh popoldne s.' zbero vsi vajenci ln vajenke, tudi oni, kl so žc obiskovali šolo, na I. mestni deški ljudski šoli na Ledini, da sc sporede v posamezne razrede. Vpisovanle v telovadni odsek «Ženskega telovadnega društva v Ljubljani» se vrši v sredo 28. In četrtek 29. t. tn. od 5. do pol 7. ure zvečer v telovadnici 1. državne gimnazije. Vpisujejo sc v otroški oddelek dckllcc ln dečki od 5. dn 10. leta, k naraščaju deklico od 10. lila dalje. K damskl telovadbi se sprejemajo priglasi istočasno. * Usposobljenostnl izpiti za obče ljudske tn za meščanske šole pred državno lz-praševalno komisiio v Llubljanl sc pri-čno y petek, dne 4. novembra t. I. Pravilno oprcmlione prošnje se naj pošljejo pravočasno potom okrainih šolskih svi tov, da bodo do 25. oktobra v rokah iz-praševalnc komisije. »se neuporabne zlate predmete: verlžloe, prstane, obeske, zapestnloe, nha.no Itd,, kateri predmoti Vam leže doma in jih j i 170 ne nosito 'JO—18 | tvrdki F. ČUDEN trgovina ur, zlatnine ln srebrnlne.. LJubljana, Prešernova nI, 1. ! (535 Prazno ln rabljene 30—8 vrele (diakova) v vsaki množini po najnižji coni pri FR. SIRC, Kpanj. Kupnje suhe gobe, fižol, bHnievo olie. Telefon int. št. 9, Kranj. 1578 Dobra plača in hrana 3—1 Mestni trg f9/l., M. P. Zaradi živčno bolezni gd. Ane Žagar, ledaj v Kadovljici, evarini vsakega, da ji ne tla uikakega denarja ali blaga tor nihče ne kupujo od nje, ker nisem plačnica in no odgovarjam sanjo. 1579 F. Zagap, 9V1 Pozor pekli ,, Diamant0-tvornlce Hanser & Sobotka Beč-Stadlau se dobiva zopet t predvojni kakovosti pri glavnem zastopništvu za Jugoslavijo Edvardu Bužaneo v Zagrebu, — Skladišče: Strossmayor-ova ulloa 10. 1381 15— s stanovanjem, se da s 1. novembrom 1921 v najem v prijaznem kraju ob žoleznici, kjer jo sodnija, davkarija, financa in t kratkom bo tudi glavarstvo. Vpraša se pri Al. Trlnk v Ljubljani, Linhartova ulica št. 8, ali pa t upravništvu «Jutra», 2—1 Trgovski pomočnik manufakturist ki pa je ob enem tudi železnlnar, prvovrstna moč, se sprejme za nastop s 15. oktobrom 1.1. mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica 25 Telefon 415 Poštno-čekovnl račun 11.428 prevzema po danih kakor lastnih načrtih sgradbo mostov, jezov, ISHv MS, vil tor razne gospodarske in industrijske stavbe, 6tolpne IJsj streho, kupole in cerkvena ostrešja, balkono, vrtne utico, verando ter razna druga vrtna arhitoktonična dela. — Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativno stenske opaže, vrata, okna itd. 798 10—6 Za razne obrtne ln Industrijske stavbe, druitvene ter razstavno dvorane za vodje proste razpetlne od 13 do 50 metrov opozarjam zlasti po mojem sistemu konstruirane mrežasto noslloe. Parna žaga In strojna delavnica. Kdor hoče kaj prodati ^ Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. $ — inseriraj v Jutru" ® _ L iikuš % Ljubljana b testni trg 15 izdelovali dežnikov Nadrobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih, palic 1327 Popravila točno in solidno ! 52—12 Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih * ,9JUTRO" t I Mi i* m Uda, inteligentna, premožna vdova, ■lmpatlčne in večje vnnnjosti, r. malima fantkoma. Znanja želi le v orrho sredne ia resne ženitve z inteligentnim, poštenim gospodom s boljšo eksistenco. — I« resne ponudb« ■ popolnim naslovom in sliko naj •• poiljejo pod »Sigurnost 1931" na opravo «Jutra«, Ljubljana. Stroga dlskre-olja lajamisna. 157 3 3—2 Strešno lepenho, lak za konserviranje z lepenko kritih »treh, asfalt, katran, lesni cement, ksilolej (najcenejši karbolinej), wat-proof za izsuševanje vlažnega zidovja in izoliranje proti vlagi, zidno in strešno opeko, apno, cement in druge stavb. 1268 potrebščine dobavlja 8 Ljubljanska komercialna družba, Ljubljana, Bteivveisova cesta 18. Priporočamo knjige za mladino: lika \Yaschtotova, Pravljlos. Z večbarvnimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 K več. liahberton-sorli, Bob ln Tsdi. Povest h slikami. Broš. 24 K, vel. 30 K, po pošti K 2-40 več. Cika Jova Zmaj-Gradnik, Kalamandarlja OtroSke pesmi. Vez. 16 K, po polti 1 K več Naroča so pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Sodna ulloa 0. EC yuey\N\ Naročajte Dosedaj izšlo 8 zvezkov : 1. Dr. Al. Zalokar, O ljudskem zdravju. Iiroš. G K. 2. l>r. llogdan Dere, Dojenčok. Brofi. 6 K. 3. Ur. J. Demšar. Spolne bolezni. Broi. 10 K. 4. Št. .Sairadin, NaS uadažnji ustavni položaj. BroJ. 16 K. 5. beoiiid Pitam i r, Pravo ln revolnolja. Broš. 8 K. ti. Dokumenti o jadranskem vpraianjn. Broi 18 K. 7. Alb. Ogris, Borba za Jugoslovansko državo. Broš. 32 K. 8. VI. Corovič, Basa ln vera v srbski proilostl. BroS. 16 K. Po poŠti vsak zvezek K 1-80 več. Naročili sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica Prodam 40 popolnoma nov.h, dobro ohranjenih sodov od olja. Ponudbo na tovarno usnja Aleks Podvlneo, Kadeče pri Zidanem mosta. 1576 2—1 ro^03aaxTxxi7 imminim nxxxi n J. x ■ IJOS. RAVNIKAR! 1318 26 I-vJUBUJANiS. Rianufaktare na debelo. £3X11 £2. i SffSSJSlj pBžSCRa^isatsajr "nag sta* Altoirs Ogris novoi y jugoslovansko državo. H Cena 32 K, po pošti K f*80 več. ^ Kdor se hoče poučiti, kako so ajitirali naši izseljenci med svetovno vojno 35 r Parizu, Londonu, Rimu, Washingtonu in dr. za Jugoslavijo in kakšne /f % težkoče eo morali premagati, naj čita Ogrisovo knjigo. Spis nudi popol- ® S noma nova, dosedaj pri nas neznana dejstva. Knjigo naročajte pri 207 32 Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. [J M m Oblastveno koncesijonirani informaJni zavod Drago Besefjak Ljubljana, Cankarjevo nabrežje it. 5 dobavlja vie kreditne in privatne la-formaolje v tn- in inozemstvu. Vabonne-mentn ter posamezno, cene zmerne. 191 IS POLIRJI s prakso t betona in vodnih zgradbah se takoj sprejmejo pri inženirju Lavrenčifiu, Ljubljana, Rim-1674 ska cesta 2. 3-3 Rarnotam se sprejmejo ZIDARJI v trajno delo, delo tudi r akordu. Za stanovanje je skrbljeno. Predtiskarija kleklania in ribničan, gobe mandalon, prepeličar (koks), suhe Fižol kUpUje ^ plača najvišjo dnevne ceno Kmet & Komp. 1484 10-1 Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. Prosimo za ponudb« 1515 3-3 Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na naslov: Stavbena družba d. d., Ljubljana, Lcsstita ulica št. 19. Naročajte dnevnik ,5litro"! Izšla je Svetov HH v v pesmi in slikah, I. ln II. zvezek. jpEjST* Cena posameznemu zvezku 4 krone. Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v upravi „Domovine", Sodna ulica 6. Sprejmo se v trajno delo lzvoibanl mizarski pomočniki. Hrana in stanovanje v hiši ali izvon hiše. Andrej Kregar, strojno mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano. 1562 6-2 et d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov iu VBeh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Ift čehoslovaški m angleški koks sa livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 1&B0 8 Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Nunsfia ulica 19. Naročite se na „Pota in Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I.-II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. I. dol, vez. 21 K, II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti K 6-40 več. ill.-IV. zvezek: Dr. Pr. Wehor, Uvod v filozofijo. 72 K, poŠta 3 K več. V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevino Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vez., fin papir 60 K, pošta 3 K več. Broš. navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. Naročila sprejema tokovna zadrega v Ljubljani, Sodna ulica 6, Mestni tpg Največja izbera najnovejših, najfinejših in najcenejših gospode, otroke. V zalogi tudi klobuki in kožuhovina ŽI!GE-nL!!1!-7E7J!i!-HISi:-!J!LE"!!!!)l'STR.STf|fjEM10ST0!)! pPROičdHI ................... snoma—a—tmamrnamrneamBamamaMn mjaemjmaBamaBmKmam Tiskovne zadruge s D Fajgel, Tik za fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2-80 K več. rr yi. Tr „ v A. Novačan, Veleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 2— več Shakespeare - Zupančič, Macbeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošt. K 2*80 V6& lika Waschtetova, Pravljico. Z večbarnimi slikami. Vez, 40 K, pc pošti K 2-— več. „ Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4. zvezek. Cena 72 n po pošti 3-40 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6 Samo dni weljawna! Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto 85 dinarjev franko proti prejšnji vposlatvi dotičnoga zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošlje le proti ari 10 dinarjev. 1577 B—1 mm ur F10QLF MITU, Zagreb. SamoMa ulica tU