K\-
4i 42.
V Gorici, v soboto dneV)3. aprila 1907.
¦     _________________________________________________________________________________________________________________^  •                                                                                                                                                                                                                                               •______________________________
TeeaJ XXXVII.
baja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek
oboto oV 4. uri popoldne ter  stane   po poSt> Lman»alivOoricinadomPo5iljana:   ^ v '         «0<> lato      ........«» &
itw..„ Številke stanejo 10 vin.
SOČA" hna naslednje.izredne-priloge:.Ob, no-
letu .Kalipot po Goriškem in Wa(liš(fahskein,ft,nrt jdioot P« I4ttbl}ani in sanjskih mestih", dalje dva-* v iftu ..Vozni red železnic, parnikov in poštnib ^i' tei- mesečno prilogo „Slo?enski Tehnik".. ' \Vocnino sprejema apravniStvo v Gosposki ulici , !"'; 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrŠček f naroMla brez dopeslane naro&nine se ne oritamof
rujlasi in poslanice se ra5unijo po Petit-vrstah e> ,,.„0 i -krat 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka '\ večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -'"'Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ',;l0 jj, vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
88 nahaja v Gospo-, i ulici St. 7 v Gorici, v I. nad tr Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. tJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni, Narofinino in oglase je plafiati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog  uredništva,   naj  se   pošiljajo   le npravništvo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soee« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
»Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališeu Jos Verdi, Peter Krobelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casenna.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
- Talefon »t. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. GabrŠček (odgcv. J. Fabčič) tiska in zal.
[lov uolilni red
Za deželni zbor in dr. Greyortic.
v.
Gregorčič pravi v iSIoginem« protestu naprej:
»A najžalostnejši znak nazadnjaStva, duševnega nboštva in strahu pred novimi idejami je določba § .'*. volivnega reda, ki iz dosedanjih ireh volivnih okrajev v skupini mest in trgot v mestu goriškem in gradiškcm glavarstvu s Jtiiimi poslanci tvori le en volivni okraj z istim htpvilom poslancev. To je le znamenje, da pri-naše in somišljenike sedanje vladujoče stranke v deželi preletava kurja polt, ko mislijo na moderno zahtevo o splošni in enaki volivni pravici in o njeni resni in resnični uvedbi. Ta določba novega volivnega reda je sad strankarske sebičnosti in krivičnosti, ki presega v veliki meri dosedanjo krivico volivnega reda«.
Nazadnjaštvo, duševno uboštvo in strah pred novimi idejami — tako označuje dr. Gregorčič v »Sloginem« protestu dejstvo, da bi bili po novem volilnem redu najbolj opeharjeni Slovenci v skupini mest, trgov in industrijskih krajev, kjer so si izbrali Lahi 4 poslance in'za Slovence milostno privolili enega, in kjer so Gorico pritegnili Furlaniji. Gregorčič je izpovedal v protestu, da je to nazadnjaštvo, duševno uboštvo in strah pred novimi ida-jsmi — vendar pa je v deželni hiši odobraval to nazadnjaštvo, to duševno uboštvo mu je ugajalo in kar nič ga ni bilo strah pred novimi idejami. Z iahkim srcem je prodal Gorico Lahom — ker so tako zahtevali, je rekel pri Rebku. Določba je sad strankarske sebičnosti in krivičnosti, ki presega v veliki meri dos * anjo krivico volilnega reda. Res, določba strankarske sebičnosti in krivičnosti. Na tej je udeležen v obili meri tudi dr. Gregorčič. Strankarska sebičnost ga je gnala Lahom pod noge, da se je na tihem in varnem zmenil ž njimi za nov volilni red z vsemi krivicami, katere obsega. Mož
je mislil, da je goriške Slovence že tako preslepil, da ne porečejo nič k novemu deželnozborskemu volilnemu redu, marveč da ali molče" odobrijo njegovo izdajalsko postopanje, ali pa mu izrečejo celo zahvalo in priznanje. Varal se je, varal kruto, zato pa sedaj hiti, da bi čim glasneje obsojal z drugimi vred to, kar je poprej za dobro sklenil. In tak človek naj bi ostal še nadalje na vodilnem mestu v naši politiki ?
Skončuje pa protest tako le :
»Vrhu tega je novi volilni red tudi radi tega krivičen, ker v peti k uri j i podeljuje vo-livno pravico tistim, ki je nimajo v drugih volivnih skupinah; ob enem pa podvojuje volivno pravico vsem tistim, ki volijo že v drugih skupinah. Taka dvojna mera je neopravičena. Vsakdo naj izvršuje volivno pravico samo enkrat Dokler obstoje dosedanje štiri volivno skupine, naj bo peta k uri j a edino le za tiste, ki ne spadajo v nobeno dosedanjih kurij«.
Gregorčič ve sedaj, da je krivica podvojena volilna pravica, ali prej mu je bila prav taka določba.
Tako se je mož obsodil popolnoma. Obsojen stoji tu, ker ga je obsodila tudi cela dežela. Po »Gorici« skuša nekaj tolažiti, češ, saj tak volilni red ne more biti sprejet. Ali ta tolažba je le slepilo. Nevarnost je velika, da vlada predloži v sankcijo krivični volilni red, ker je bil spiejet v deželnem zboru z vsemi proti dvema glasovoma. Gregorčič se pridružuje akciji proti deželno-zbortiemu volilnemu redu le v slepilo javnosti, ker je čul obsodbe od vseh strani j in ker so pred durmi državno-zborske volitve. V resnici pa je on še vedno za to, da naj se sankcijonira volilni red za deželni zbor tak, kakršen je bil sprejet v deželnem zboru. Eadi tega pa je dolžnost vseh občin, da se oglasijo vse, prav vse, proti krivičnemu volilne m u r e d u. Le po tej poti moremo preprečiti, da se ne uresničijo nakane Lahov in dr. Gregorčiča, ki nam trgajo iz rok Gorico ter nas pehajo v laško sužnjost za vekomaj 1
Delilno gibanje.
Kandidat, ki odmika roko.
(Iz Gorice.)
Prišel se mu je predstavit uradnik IX. činovnega razreda. On je v VIII. činovneni razredu. Lepo, dostojno, se mu je predstavil. Poprej je bil pri drugih gospodih, katerim se je predstavil. Italijani so ga sprrjeli lepo ter mu segli v roko. Ne pa tako on, gospod F o n ! Tisti uradnik je mislil, da mu seže v roko tudi on, gospod tajnik Fon, ali hitro mu je odmaknil roko. To je moža gotovo presenetilo. Bil je zbegan. Ko je odhajal, je v zbeganosti rekel: Na svidenje! On,  gospod tajnik Fon,
pa: Kje pa? Morebiti pri P----(imenoval je
gostilno, v kateri je bil večkrat tudi on, gospod tajnik Fon.) Imenoval jo je pa tako precej porogljivo, kakor zna le on, gospod Fon, Znanci uže vedo, kako.
Tako postopa slovenski uradnik VIH. činovnega razreda s slovenskim uradnikom IX. činovftega razreda.
Če odmika svojo roko takemu uradniku, ali mislite, da jo ponudi morda kmetu? Kje ste 7, glavo V                                X.
Naš kandidat je Alojzij Štrekelj!
(Iz Avberja.) Naše ljudstvo se briga sedaj pri državno-zborskih volitvah za to, da spravi v državni zbor moža iz svoje sredt ki je strokovnjak v kmetijstvu, da bi dobro ?*stopal nas kraške kmete. Izbrali smo domačina Alojzija Štreklja, ki nas pozna in naše potrebe. Prepričani smo, da bo mogel on nas dobro zastopati na Dunaju. Kmet je res trpin. Vsem raznim stanovom se pomaga v naši Avstriji, samo ubogem« kmetu nič. To breme na naših ledjih je tako veliko, da ga ni mogoče več prenašati. Tako se zna zgoditi ubogemu kmetu, kot se je zgodilo svoječasno osliču, kateremu so nalagali r.a hrbet tovor za tovorom, češ, če more uže to nesti, naj nese še novo breme; nalagali so
mu toliko časa, da je uboga živalica padla in poginila.
Klerikalci delajo proti ljudstvu, ker nam usiljujejo Plahajnarja, ki ima od vlade vezane roke. Mi ga ne maramo, ker je vladni kandidat in ker ga predobro poznamo, ko je služboval v Sežani. Ni ga bilo ne poprej ne potem nobenega glavarja tako mogočnega kot je bil on. To dobro pomnimo mi, posebno pa Sežanci, Štorci in Nabrežinci. Za ošabneže in kruteže ne maramo.
Klerikalci ga nam silijo iz hudobije proti napredni stranki, ker se bojijo, da bi napredna stranka odprla oči nekaterim zaslepljenim klerikalcem.
Klerikalci pravijo, da so ga nekatere občine imenovale za častnega občana. Ali zakaj ? Zato, da bi se njegova krutost nekoliko ublažila, da bi jim ne nagajal tako kakor Sežani.
Nam je obetal vodnjak. Prišel je bil z inženirjem v našo vas, obljubil nam vse, storil pa nič; še odgovora niBmo dobili.
Klerikalci pravijo, da če Kraševei izvolimo Štreklja, bomo brez zastopnika, ali jaz rečem, da bi če izvolili Laharnarja, bi bili brez zastopnika. O tem smo mi prepričani.
Ne razumemo, čemu ga nam sili naša duhovščina ter dela tako proti našim kmet-skim koristim. Če ne bo nehala, pride prav ob ves ugled v ljudstvu.
Agitirat hodijo med nas tudi iz Tomaja. So bili pri nas, pa smo jim pošteno povedali, da so jo odkurili z dolgim nosom.
Tudi za smeh skrbi s svojo kandidaturo Lojze Večerina.
Naš kandidat je Alojzij Štrekelj.
Pri nas je vse za njega. Vsi bomo volili njega. Živio Štrekelj!
DOPISI.
Z Ool-OtllCB. — „Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona."— Tak je pregovor, katerega pa izvestni dopisniki premalo upoštevajo. — V cenjenem listu „Sočett št. 37. od 2. aprila je dopis z Otlice, ki pa ne odgovarja resnici, zato naj pojasnimo stvar, prav kakor je, kajti „Soča" ne sme lagati, kakor delajo to drugi znani listi prav — „en
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
^ »Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: ===   ALEXANDRS DUMAS.   =
(Dalje.)
Aramis je zažvižgal Bazinu, toda Bazin je spal * prvi sobi pri ostankih svoje večerje, in Aramis ga je moral Btresti za ušesa, da ga je zbudil.
Bazin je razprostrl roke, si pomel oči ter hotel Z0Pet zaspati.
—  No, no, zaspanec, prinesite hitro lestvo.
—  Toda, pravi Bazin ter zazdeha, da so se mu 8*oro čeljusti razklenile, lestva je vendar ostala pod oknom.
—  Ono prinesi, vrtnarjevo: Kaj nisi videl, da je Artagnan le s težavo splezal gor in Še z  večjo
težavo spleza dol?
D'Artagnan je že hotel zagotoviti Ara,misa, da Pr&v lahko spleza, tedaj pa mu je prišla neka misel; misel i* bila, da je bolje molčati.
Bazin je globoko vzdihnil ter odšel iskat lestvo. renutek pozneje je stala pod oknom dobra in trdna leaena lestva.
hnaC u° *e pa rea izvrstn0 občilo, pravi d' Artagnan, ' 18«a bi lahko splezala po taki lestvi! bofio        f8. 8a je bodoče pogledal, in zdelo se je, da uganiti misel, ki je tičala na dnu prijateljevega
srca, toda d? Artagnan je vzdržal ta pogled z  občudovanja vredno naivnostjo.
V  tem trenutku je položil nogo na prvi klin ter začel lezti dol.
V  prihodnjem trenutku je že bil na tleh. Bazin je ostal pri oknu.
—  Ostani tu, pravi Aramis, pridem kmalu nazaj. Oba sta se napotila  proti lopi: ko  sta  prišla v
bližino, je že prišel Planchet ven, drže* konja za vajeti.
—  Glejte pridnega in čuječega hlapca, pravi Aramis; ta je drugačen nego ona lenoba Bazin, ki ni za nobeno rabo, odkar je cerkvena miš. Pojdite za nama, Planchet; hodila bova kramljajo do konca vasi.
In res, prijatelja sta šla peš skozi celo vas, govore" o čisto vsakdanjih stvareh; pri zadnjih hišah je izpregovoril Aramis:
—  Pojdite torej, dragi prijatelj, za svojo karijero; sreča  se vam smehlja, ne pustite, da bi vam ušla pomnite, da je sreča vlačuga, in ravnajte se po tem jaz pa ostanem v svoji skromnosti in v svojem ubo-štvu; z bogom!
—  Torej ste se za trdno odločili, pravi d'Artagnan ; to, kar sem vaja predlagal, vam ne ugaja ?
—  Nasprotno, ugajalo bi mi zelo, pravi Aramis, ko bi Sil človek, kot so drugi; toda v resnici, ponavljam vam, jaz obstojim iz samih nasprotstev; kar danes črtim, to bom morda jutri oboževal, >et vice versa«. Saj vidite, da se ne morem zavezati, kakor na primer vi, ki imate trdne nazore.
—  Lažeš, navihanec, si misli d'Artagnan; nasprotno, ti si jedini, ki si zna izvoliti cilj, za katerim hodi v temi, nevidno.
—  Torej bog z vami, prijatelj, nadaljuje Aramis, hvala vam za dobre namene, zlasti pa za lepe
spomine, ki jih je vzbudila v meni vaša navzočnost.
Objela sta se. Planchet je bil že na konju. Tudi d' Artagnan je skočil sedaj v sedlo, nato sta si še enkrat stisnila roke. Jezdeca sta izpodbodla konja ter oddirjala proti Parizu.
Aramis je ostal nepremično sredi eeste, dokler mu nista izginila izpred oči.
Toda v daljavi-kakih dvesto korakov se je d'Artagnan kratko ustavil, skočil na tla, vrgel vajeti svojega konja Planchetu, vzel izza sedla pištole ter si jih vtaknil za pas.
—  Kaj pa imate, gospod? vpraša Planchet ves preplašen.
—  Naj bo le fin, pravi d'Artagnan, mene ne bo vodil za nos. Ostani tu in ne gani se z mesta. Stopi samo na kraj pota in počakaj me.
Pri teh besedah je skočil d' Artagnan na ono stran jarka, ki se je vlekel ob poti, ter jo udri čez polje, kot bi hotel iti krog vasi. Zapazil je bil med hišo, kjer je stanovala gospa Longuiville, in jezuitskim samostanom prazen prostor, ki je bil pregrajen samo s plotom.
Pred jedno uro bi bil morda le s težka našel ta plot, toda sedaj se je začela dvigati luna na obzorju, in dasi so jo od časa do časa zakrili oblaki, je bilo vendar tudi v teh trenutkih teme dovolj svetlo, da je zasledil svojo pot.
(Dalje pride.)
gros". Potem, ko g. dopisnik opiše vreme in obč. slugo, pravi, „da smo dobili na Goro nove zvonove, a da je strašno veliko vprašanje V — kedaj bodo viseli v zvoniku!" — No, to se je spolnilo kaj naglo, kajti prej ko je njegov dopis zagledal „luč sveta", obešeni so bili zvonovi in prav milo razlegali svoj lepi glas. Da tega ni slišal g. dopisnik, skle-p:no,  da je odšel še pred Velikonočjo  v
—  Emavs. — Kar pa piše g. dopisnik o občinskih računih, ni resnica. Pravi namreč, da niso bili pravilno razpoloženi in še ne končani v dobi, ko so se razglasili, kar baje do-kažeta dva občinarja, „ki kaj razumeta! ?" — Gosp. dopisniku bodi povedano na uho, da so bili obč. računi redno in postavno razpoloženi v občinski pisarni, a to le v uradnih urah, kakor je bilo javno razglašeno.._ Nikakor jn nikdar pa niso računi vpogledni ljudem v po-nočnih urah ter pijancem, čeprav so to — Bzavedm možakarji!" — Delovanje občinskega starešinstva naj sodijo občinarji l — Da ne bodo Gorjani pa „vedno tisti nezavedni cepci",
—  kakor pravi g. dopisnik, prosimo ga, naj blagovoli stopiti na krov, ker tu ima dela polne roke. — Ali z zabavljanjem, podlim obiskovanjem, z breznačajnostjo in puhlo nevednostjo se ne napravi ničesar. — Dela, dela je treba, ne pa kvante. — Dopisnik povprašuje dalje, »če bodo trajale še vedno tiste razmere, ko niso občinarji vedeli za nič," — kliče: „sedaj so drugi časi, občinar naj tudi sam gleda, kaj se godi." To je enkrat možka beseda! G. dopisnik pripozna, da so zdaj druge razmere, kakor ao bile pred 20 leti pa tudi drugo upravljanje občinskih poslov. Takrat so bili drugi časi,, takrat se je dalo marsikaj „zglihatiu, marsikaj brisati iz računov, pa tudi marsikaj vtakniti v žep! Gosp. dopisnik dobro v6 in je morda tudi Š9 v „žlahti" z onimi računi, ki še danes delajo tiste sramotne sence in »packe" ter dajejo pristno spričevalo očetom, ki so jih rodili. — Ne pred drugim, temveč pred svojim pragom-, ne Švigšvaga, temveč mož beseda; ne pred človekom tako, a za njim drugače; ne hinavec, temveč odkrit in značajen mora biti pravi mož!
IZ Cerkna. — Dopisnik v „Gorici" št. 29. po krivici pripisuje meni očetovstvo dopisa v »Soči* z dne 2. t. m. Nisem vedno pri volji, slediti onim, ki stresajo svojo učenost in duhovitost v lokalnih dopisih. Naš dobri znanec „Ženč", ki ima navado iztikati, kjer le more, se je zopet zmotil in, kakor že večkrat, tudi sedaj ni zadel pravega; to pot ni znal rešiti niti jednačbe z jedno neznanko. Dopis v »Soči" s šifro X ne izhaja od mene in prosim slavno uredništvo, da blagovoli to potrditi. V Cerknem je vendar več takih oseb, ki so si tekom časa prilastili par splošnih latinskih izrekov, če tudi niso obiskovali gimnazije. V ostalem bi prosil, da mi prijazni „Ženč" milostno naznani, če bi bil tako dober, da bi mi dajal* latinske ure in me zopet vpeljal v ta jezik. Vem namreč, da je edino on merodajen soditi, „ako kedo še ni pozabil latinščine, če jo je kedaj sploh znal." Upam, da od njega gotovo dobim potrebno podlago, da se lahko posvetim Študiju medicine ali pa grem celo v semenišče, seveda samo, ako mi on dovoli.... Pardon! Kmalu bi začel odgovarjati; a tega ne storim, ker na domišljave dopise, k&tere je narekovala zmedenost, zlob-nost in strast, sem še najmanj pripravljen odgovarjata. To naj stori X, ako se mu zdi vredno. Namen teh vrstic je, samo izjaviti, da nisem jaz pisal dopisa, ki se je podtaknil meni. Radoveden sem, če bo „ŽenčB toliko pošten in vljuden, da se opraviči in popravi zmoto.
Tisti, ki ni X.
Uredništvo potrjuje, da pisec gornjih vrst ni v nikaki zvezi z dopisom v našem listu od dne 2. t m., podpisanim s Črko X.
V Sllinem, dne 12. aprila 1907. — V Slivnem so se vršile dne 11. t. m. volitve novega obč. zastopstva. Pred volitvijo smo se pogovorili prav prijaznim potom kmetje in naši delavci glede izvolitve,, tako da se je izvolilo v vseh treh razredih v splošno zadovoljnost brez niti jednega nasprotnega glasa.
Vsi vaščani, razun nekaterih zadržanih, prišli smo na volišče in volili vsi kot eden, kakor da bi se volilo per acclamationem.
Volitev se je vršila v najlepšem in prijaznem redu, dobil je vsak posamezni razred iz svoje srede zastopnike.
Po dovršeni volitvi smo se vsi skupaj prav dobro zabavali pri kozarcu dobrega kraškega terena, še pozno v noč.
Upamo, da volitve prihodnjega županstva se bodo vršile v enakem prej dogovorjenem in prijaznem redu, ker glavna podlaga
je prvotna volitev starešinstva, katera ne bo služila samo volitvi županstva, temveč vsem drugim sedaj bližajočim se državno in deželno-zborskim volitvam in vsem sklepom področja tega starašinstva, ker le prijazni in odkritosrčni Čin z druženimi močmi je prava pot do neredka.
Priporočamo enakih volitev tudi v so, sednjih občinah.
Domače in razne novice.
KANDIDATJE NARODNO-NAPREDNE STRANKE NA GORIŠKEM. — Iz seje izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke v četrtek in po dogovorih se proglašajo ti-le kandidatje za držafnozborske volitve:
1. za sodne okraje: Ajdovščina, lomen in Sežana gosp. Alojzij Štrekelj, posestnik v Komnu in vinogradarski nadzornik v Dalmaciji;
2.  za goriški sodni okraj g. liha Gabrijelčič, višesodni svetnik v Trsta;
3.  za sodne okraje Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid in Bovec gosp. dr. Rudolf Grunt ar, odvetnik v Tolminu.
Goriški Slovenci! Dne* 14. maja t. 1. volite te može v državni zbor!
Izvršsvalnl odbor narodno-napredne stranke na Goriškem se je v svoji seji v četrtek 11. t, m. pridružil protestom proti novemu volilnemu redu za deželni zbor ter izvolil deputacijo, ki predloži protest na pristojno mesto. V depu-taciji so člani izvrševalnega odbora: A. Ga-bršček, dr. Treo in O. Gabršček.
Izvrševalo! odbor narodno-napredne stranke na
Soriškem je v svoji seji 11. t. m. sklenil to-le izjavo: Narodno-napredna stranka na Goriškem z navdušenjem pozdravlja kandidaturo ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ker vidi v njem izredne vrline kremenitega značaja in neumorne delavnosti, temeljitega poznavalca političnih, kulturnih in gospodarskih interesov vseh slojev ne le prebivalstva ljubljanskega, temveč vsega slovenskega naroda in ker kaže vse njegovo dosedanje delovanje, da mu je, kakor nam, geslo: Vse za narod, svobodo in napredek.
ShOdi- ~ Od jutri naprej bo prirejala naša stranka shod za shodom. Jutri bodo 4.
Smrtna kosa. — V i»olcu je umrl v petek jutro g. Josip H o b a n, star šele 62 let, po kratki bolezni. Rojen je bil v Št. Andrežu pri Gorici; služboval je sprva na deželni gluhonemnici, potem na raznih ljudskih šolah, kakor v Bolcu, na Srpenici, pri Sv. Luciji. Zadnja leta je živel v pokoju v Bolcu.
Danes zjutraj je umrl nagle smrti gospod Franc K o kole, c, kr. davčni nadzornik v pokoju. Rojen je bil v Kobaridu in je stopil že v mladih letih v finančno službo. S pridnostjo se je pospel do nadzornika. — Dasi je živel mnogo med Lahi in v težkih časih, ko je bil naš narod povsod preziran, vendar je ostal vrl narotiajak. Zapustil je vdovo in ljubeznivo hčerko Zinko.
Naj počivata v miru!
Prispevek k jezikovnim razmeram pri sodnijah na
Soriškem. -— Dne 21. jan. 1.1. se je vršila na c. kr. okrajnem sodišču v Gradišči civilna razprava na tožbo trgovske tvrdke „Fratelli Marega" iz Gradišča zoper Antona Torkarja iz Podbrda radi plačila K 156*24 (opr. St. C. 3/7.)
Toženec je poveril v tej pravdi zastopstvo dr. Rudolfu Gruntarju, odvetniku v Tolminu, ki je na gori omenjeno razpravo odposlal svojega odvetniškega kandidata dr. Josipa Ferfolja. Razpravni sodnik, c. kr. okrajni sodnik Rencel, je otvoril v italijanskem jeziku razpravo, kar je bilo pravilno ozirom naokol-nost, da je bila tožba sestavljena v italijanskem jeziku. Čim je pa dr. Ferfolja pričel v slovenskem jeziku uveljavljati prigovore zoper tožbo, je to sodnik zabranil. Zastopnik toženca je protestoval ter zahteval, da se ta sodnikova prepoved zabeleži v zapisniku. Sodnik je to storil ter utemeljil svoj ukrep na zapisniku sledeče:
1.  II giudice non e di conoscenza della lingua slovena (sodnik ne razume slovenščine);
2.  la petizione e redatta in lingua italiana (tožba je sestavljena v italijanskem jeziku) in
3.  la lingua di pertrattazione deli' i. r. giu-dizio distrettuale in Gradišča e 1'italiano (razpravni jezik c. kr. okrajne sednije v Gradišči je italijanski.)
Dr. Ferfolja se je sodnikovemu nasilju udal, da obvarje škode svojo stranko, ki ni bila pri razpravi navzoča.
Ta slučaj nam jasno slika jezikovne razmere pri naših goriških sodnijah. Italijanski odvetnik se poslužuje pri slovenskih sodnijah na deželi vedno iu povsod italijanščine, po naših gorah se zapisniki sestavljajo v italijanščini, razpravlja se. italijanski in razsodbe tudi izhajajo v italijanskem jeziku. Ni se še nikdar zgodilo, da bi se italijanskemu odvetniku skrivil las v jezikovnem ozira pri naših sodnijah. In slovenski sodnik razpravlja in razsoja v italijanščini. Zakaj ? Ker zna italijanski ali ker mora znati? Kaj bi se zgodilo, če bi slovenski sodnik postopal enako kot sodnik Rencel v Gradišči?
Opozarjamo na ta slučaj prihodnje naše državne poslance in predsedstva okrožnega sodišča v Gorici in višje sodnije v Trstu.
V zahvali za udeležbo pri pogrebu g. Jos, Kosovela V Čntičah so sestavljale! zahvale pomotoma izpustili zahvalo tudi slavnemu starešinstvu iu gospodom podžupanom, ki so v znak ljubezni in spoštovanja sami nesli pokojnega k večnemu počitku. Če se upošteva veliko žalost in potrtost v hiši žalosti, prizadeti brez dvoma radi oprostijo pomoto, katera je s tem popravljena.
Proti novemu deželnozborskemu volilnemu redu je
sklenilo županstvo v Štorjah v svoji seji 7. t. m. soglasno protest ter se izreklo ob jednem za splošno in enako volilno pravico. Slovenci naj bodo v deželnem zboru zastopani primerno svojemu številu. Protest je bil takoj poslan na pristojno mesto.
Proti novemu deželnozborskemu volilnemu redu je vložilo protest 7. t. m. stara-šinstvo občine Brestovica, dne 10. t. m. so sklenili protest v Se lih.
Dr. Gregorčič še vedno na dopustu. - z za-
ključenjem državnega zbora je potekel dr. Gregorčiču dopust, katerega ima kot seraeni-ški profesor. Ker pa je potekel dopust, bi moral dr. Gregorčič zopet poučevati v semenišču ter si služiti plačo, ki je v primeri z majhnim trudom jako velika. Ali dr. Gregorčič pohaja še vedno okoli ter ne hodi poučevat v semenišče, kakor je njegova dolžnosti. Drugi, ki so imeli tudi dopust, so v službah, don Antonio pa vleče še vedno 1. dan vsakega meseca nezasluženo plačo. Kje ste, oblasti, da pošljete dr. Gregorčiča nazaj v semenišče V Kaj davkoplačevalci naj ga redijo celo še se daj, ne da bi kaj delal?
;Mi ne preiskujemo, če je kdo wmiu — Te
besede je izustil dr. Šusteršič pretekli ponedeljek na shodu v Vodmatu. Ta izjava dr. Šusteršiča je tako značilna, da jo je treba zabeležiti, ker potrjuje to, kar smo mi že ope-tovano dokazovali, to namreč, daje klerikalcem vera deveta briga in da je v njih vrstah prostora tudi za najhujše brezverce, samo ako se ti v političnem oziru pokore komandi duhovščine in ako pomagajo stvari ati nadvlado duhovniške kaste. Mi nismo bili nikdar proti veri kot taki in ne bomo, 5e pa srna bičali n. pr. praznoverstvo, ki se še vedno šopiri v katoliških vrstah in ki ga duhovščina tako rada podpira, ter kazali na razne izrastke, ki kažejo že kar paganstvo, sme s tem le dokazali, da nam je boij sveta kakor vsem farizejem v duhovniški halji čista vera, neomadeževana od tujih privlak, ki služijo zgolj v to, da hipnotizujejo mase in jih dado kot slepo orodje v roke onim faktorjem, ki jim je vera samo sredstvo za izkoriščanje. Ker se pri tem nismo strašili po zaslugi žigosati tudi postopanje naše duhovščine, ki tepta vero v blato in jo grdo izrablja samo v svoje umazane svrhe, so nas klerikalci proglasili za brezverce in proti našemu listu sejezapočola najpodlejša gonja. Prižnica in spovednica ste stopili v akcijo in s prsti so kazali na naše pristaše, češ, evo jih — brezvercev, in naj so ti še tako točno izpolnjevali svoje verske dolžnosti. Če smo pa mi pokazali na tiste ljudi, ki so oiH;n brezverci; a so vkljubtemu v največjih častei <" klerikalni stranki, ne da bi se jim kdaj očJtelo bvezverstvo, so klerikalci previdno molhtli, če tudi smo jim očitali, da je v njih očeh najvarnejši človek — brezverec, ako ne trobi v njihcv k% in da imajo notorični brezverci najvarnejše zatočišče v klerikalni stranki. To našo trditev je nam sedaj v vsem obsegu potrdil vrhovni kolovodja klerikalne stranke dr. Šusteršič! „M i ne preiskujemo, če je kdo veren. To naj vsak opravi s svojo vestjo!" To stališče, to načelo, da je vera zgolj stvar vesti, smo mi vedno zastopali ia smo bili zato izpostavljeni najgršim napadom s strani klerikalne svojati in proglasili so nas celo za heretike5 za brezverce, ki hočemo vzeti slovenskemu ljudstvu najdražji zaklad —- sveto vero. Sedaj pričakujemo, da proglase svojega
„dičnegau voditelja dr. Šusteršiča za heretik« in brezverca, ki se je postavil na isto staligCe kakor mi iu ki je nam doneslo naslov „sovraž nikov katoliške vere!"
Pevsko-lzubriževalno društvo »Prešeren" v \\ Petru pri Gorici vabi na veselico, katero prj. rndi 14. t. m. v prostorih pri Zlatem orlu Vspored: 1. Hubad: »Meglica«, mešan zbor 2. S. Gregorčič: Oljki, deklamacija; 3, y Ljubljano jo dajmo!  igra v  treh  dejanjih-
4.    S.Gregorčič;   yelikonočna,   deklamacija¦
5.  Hubad : Bratci veseli vsi, mešan zbor. _' Začetek ob 3. uri pop. Med posameznim} točkami bo sviral oddelek vojaške g0f|0e Vstopnina k veselici 30 vinarjev, sedeži l..jr vrste 80 vin., ostali sedeži 50 v. Po veselici prosta zabava. V slučaju slabega vremena &e odloži veselico na prihodnjo nedeljo 21, t *'
V Dolenjo BranlCO dne 14.aprila t. j., nedeljo k veliki krasni veselici, katero pri. redi omlao in pevsko društvo „Branica\ Veselica se vrši tudi v slučaju slabega vr<>. mena. Pričetek veselice točno ob 8. tiri popoldne. Vrši se po sledečem programu: 1. „Naprej zastava Slave8, svira godba. 2. /k slovenska žemljica*, poje možki zbor. 3. Do. movini", svira godba. 4. „ Vesela tovaršija* poje mešani zbor. 5. ,,Valjček", svira godbi.
6.   »Pozdrav", poje mešani zbor. 7., »Hrvatski davorija% svira godba. 8. „Putifarka", ip, 9. „Sokolska koračnica", svira godba. 10, »Šalogodba". 11. Ples. — Vstopnina k veselici 50 vin., sedež 20 in k plesu 20 vin, listič. —¦ K obilni udeležbi vabi uljudno
odbor,
Nov slovenski odvetnik v Gorici, - v uiki
Treh kraljev, št. 19. prvo nadstropje, blizu justične palače je otvoril odvetniško pisarno g. dr. Ivan 8ket.
Kaj pa tO ? — Iz Št. Andreža nam je prinesel nekdo na pogled slovensko brzojavko, ki je pisana na laški tiskovini. Brzojavni urad v Gorici ima pač dovolj jasne predpise v tem pogledu. Pričakujemo, da a taki slučaji ne bodo ponavljali.
Tolminske dame priredijo v Podšolarjevi dvorani s sodelovanjem vojaške godbe narodni ples dne 13. aprila 1.1. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina za gospode 2 K.
Ves dohodek plesa je odločen v prid »Gregorčičevemu domu".
Bralno In pevsko društvo v Št. Andrežu priredi
na binkoštni ponedeljek 20. maja veliko veselico v proslavo 10-letnice obstanka društva, — Bratska društva so naprošena, da prijavijo do 30. t. m. svoj nastop in pesem, s katero mislijo sodelovati. Ob enem se opozarja druga društva, da upoštevajo ta dan in ne prirejajo veselic.
Nesramno laže zopet današnja „ Gorici, di se je g. Gabršček na shodu soc. demokratov v Trg. Domu krekel.nekako proti kmetom. Ponavljamo, da Gabršček ni izpregovoril niti jedne besede naperjene proti kmetom. fiQ' rica" laže nesramno o GabršČeku radi volitev in pa zategadel, da bi odvrnila od sebe oprt-vičeno mnenje med ljudstvom, da je ona proti kmetom. Poznamo tičke, katerim pa vse laži ne bodo nič pomagale!
Iz RoČlElJa smo dobili pismo, v katerem as nam zagotavlja, da ono, kar je pisano v nekem dopisu o tamkajšnjem g. kuratu, ne odgovarja polni resnici. Poživljamo torej g. dopisnika, tla se izjavi v tej reči.
Kake rešujejo v 6i>nsl reklamacije? - Podalo
se je tudi več rekk^&eij za izbris vpisanih; ali zavračajo se tako, da se kaže, da je pravda so vpisani, da je vse v redu. Tako je nekdo že nad 3 leta iz Gorice, pa je vpisan. in prav je, da je vpisan; vse v redu! Noktf-je umri pred 3 leti, pa je vpisan, in W*vJe> da je vpisan, vse je v redu! Klasična razsodba 1 Ali je še kje mogoče kaj takega''
IZ AjdOV». - Odbor ženske podružni« družbe Sv. C. in M. za Ajdovščino in okoli« poklonil je od Čistega dohodka veselice, prirojene: dne 19. marca t. L, javni knjižnici v Ajdovščini svoto 100 — sto — kron.
Podpisani se rodoljubnemu našemu žeo-stvu za ta velikodušni dar najiskreneje z&m-ljuje. Veseli nas, da je naše vrlo ženstvo pokazalo toliko zanimanja za prepotrebno W " nico, koja naj bo pomagala razganjati temo b našega ljudstva.
Ob tej priliki javljamo slavnemu občinstvu, da so pravila javne knjižnice potrjena, ter da se v kratkem skliče ustanovni obn> zbor. —                         Pripravljalni odbor.
(Dalje u prilogi.)
ftiiogauŽoCe" it. 42. z dne 13. aprila 1907.
Kaj pripoveduje današnja »Gorica" ? — Pravi,
.   ,rovorijo o kandidatu Fonu, da ga že 15
let niso videli pri spovedi.....  Mati nebeška!
pa je vendarle „katoliškiu kandidat!! — O (jrerforftiLu pravijo v Brdih, da ni storil nič za Brda? da se ne briga za Brice. To pa je res. Pft tudi kle«kalQi poslanci sploh, ako bi kateri zlezel na Dunaj,  ne  bi mogli delati
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Zavarovalnica proti nezgodam.
(I. Rollett.) Danes hočem čitateljem   „SočeH   pred-očiti jako važen člen naših gospodarskih, razmer, in sicer kakšen je ta člen v, .resnici sedaj,
uspešno za nikogar, ker ui%ij<* ^ob~eiieg%vgtikfcX^                                       kakjga bi mogel
z ljudstvom. Pravi stik je le v novi organi- J biti. Pod tem členom mislim delavske zava-zaciji naše ljudske stranke.
Ponesrečen SlaVOSpev. — Današnja „ Gorica* se zaletava v bivšega državnega poslanca O. j G. ter hvali,med drugimi prikrit^a.očito, dr. Gregorčiča, kako da je bii priden ter prosil od ministra do ministra. — Lažnjivci! Tako ienpga poslanca ni kmalu kot je don Antonio, ki bi pa rad še naprej pasel lenobo. Slavo-spev njemu je popolnoma ponesrečen — ker na te limanice ne ujamejo nobenega več. Dr, Gregorčiču je potekla doba lenuštva, sedaj bo moral zopet v semenišče učit i Tako bo in nič drugače'.
Občtn&tVO pri fotografu. — T« .dni izide teošurica, katero je spisal g. Auton Jerkič, lastnik odlikovanega fotografskega ateljeja v Gorici. Naslov že pove jasno vsebino brošu-nce, ki obsega ta-le poglavja: Zgodovinsko, kjer se pripoveduje o zgodovini fotografije, Različne vrste fotografij, kjer je poljudno razloženo, kake vrste fotografij se izdelujejo, Upliv vremena, kateri odstavek posebno priporočamo občinstvu v prev-darek, takisto tudi glede fotografiranja otrok, Pri fotografiranju odraslih ljtidij, Kakšna obleka je najbolja za slikanje,
Brošurica je sestavljena prav podučljivo za občinstvo, ko si nabavlja fotografije. Pozna se broSurfci, da jo je spisal vesten fotograf po dolgoletnih izkušnjah ter po marljivem opazovanju občinstva pri fotografiranju. Knjižica obsega dobro hotefe raigljeje za občinstvo, katero noj jo  pridno  čita  ter se ravna po
m-
Personalne komisije In delavski odbori v območju
C kr. dfiavnih železnic — Mioisterstvo za železnice je postavilo personalne komisije in delavske odbore, ki jim bo namen, da presojajo in ocerjajo splošne personalne stvari uslužbencev (ifžavno-železniške uprave.
Volitve v te korporacije se bodo vršile za personalne komisije dan 29. aprila in za centralni delavski odbor dan 25. maja.
Trgovec s človeškim mesom. — Orožniki v
Zagraju so aretovali nekega Josipa Pfau-a z Virtemberškega in njegovega pomagača-tolmača Antonija Giovetti iz Italije, ki sta hodila po Zdravšeini in tam okoli ter najemala dekleta za delo v nekem velikem podjetju na Virtem-berJkem. Nabrala sta bila že več deklet, ki so imela že odpotovati ž njima, kar je žen-darmerija aretirala oba, ker sta na sumu, da nimata namena pripraviti dekletom službe v kaki tovarni, ampak da tržita s človeškim mesom ter bi bila oddala dekleta v kako hišo propasti.
Uoreil SOdnijS. — 50-letni Al. Čufariu, 22 letni njegov sin Edvard in 2 i letni Albert Pe-llcon h Gorice so bili obtoženi javnega na-silstva in ker so udrli v zaprto stanovanje A. Bizjaka v Kapucinski ulici ter tam žugali navzočim. Al. Čufarin je bil obsojen radi pijanosti na 14 dnij zapora, Edvard je dobil en mesec ječe, Al. Pelicon pa 14 dnij.
Ponesrečil je dne 6. t. m. v ročinjskih senožetih neki ogljar s Trnovega. Pri ogljar-skemu delu ga je veja drevesa, katero je posekal, vrgla v prepad kakih 30 m globoko. Ostal je na mestu mrtev. Star je 81> let. Zapustil je 8 nepreskrbljenih otrok.
Krasen pes T0|0, last g, Urbančiča iz Kobarida, se je izgubil. Šel je s hlapcem do Sv. Lucije, tam je izginil. Najbrže ga je kdo odbijal Pes je vreden okoli 200 K. Kdor bi vedel, kje je, naj blagovoli to sporočiti gospodarju, ki mu da dobro odškodnino, ako dobi psa nazaj. Opozarja se tudi orožnike na H ker se je morda izvršila tatvina.
Odprti llkarill. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kiirner.
Ponočni službi     lekarnah. — v času od
H. do 2i. t. m. ^ ,.. nočna služba v lekarnah Pontoni-Kuraer.
OpezirjaiO na današnji inserat Kinematografa. Vspored je jako zanimiv in obsežen, Posebno pozornost vzbuja velika konjska dirka v Parizu.
ane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakt. stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 10 kontoristinj, 3 bla-gajničarke, 5 prodajalk. -- Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
rovalnice proti nezgodam v splošnem, posebej pa delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu.
Da pa pobližje lahko presojamo delovanje delavske zavarovalnice proti nezgodam, treba, da si ustvarimo sliko, kaj je pravzaprav taka zavarovalnica proti nezgodam.           !
Zavarovanje proti  nezgodam  obstoji  v j tem, da je zavarovalnici poravnati Škodo, ki i si jo je prizadel kak delavec pri svojem delu j na svoji normalni  telesni  delavni zmožnosti. Torej   podobno  onemu načelu, kateremu je podvržena zavarovalnica proti ognju i. t. d., ali vendar ni nikako pridobitno ali gospodarsko društvo, kajti prva je  dobrodelen zavod, poslednja pa na dobiček preračunjeno podjetje.
Zavarovalnica proti nezgodam pa tudi ni podporni zavod, kakor so n. pr. bolniške blagajne ali pa kaka blagajna za obnemogle, ker je naloga prve jednostavno ta, da poravna Škodo, kije zadela delavca pri delu, med tem, ko je naloga bolniških bla-gajen in blagajen za obnemogle ta, da varujejo delavca v stiski, v katero ga je pahnila višja sila, k?.kor bolezni i. t. d.
Potemtakem zavarovalnica proti nezgodam nima nič skupnega s kako podporo, temveč jednostavno dolžnost, poravnati nastalo škodo. Dolžnosti zavoda bi bile pač določene; kjer so pa dolžnosti, tam morajo biti tudi pravice. Dolžnosti pa se vedno lažje določijo, kakor se dajejo pravice, in tu moram že v naprej izjaviti, da, če bi mi imele siliti v pero kako ostre besede, nikakor ne maram osebno napadati; nasprotno visoko cenim volilno osebo tržaške zavarovalnice proti nezgodam, katerih mnogo že leta poznani in spoštujem.
Da pa se določijo pravice zavoda, moram marsikaj še omeniti. Moj oče je imel mlin. Kot tak je imel tudi mlinarsko učence ter izučene mlinarje za delavce. Kot taki so brusili mlinsko kamne. Ko so bili kamni na-brušeni, jih jo bilo treba položiti drugega na drugega. Pri takem delu je odpadlo dečku v to svrho potrebno orodje, in kamen mu je padel na nogo ter mu odbil dva prsta. Seveda takrat ni bilo niti bolniških blagajn niti zavarovalnic proti nezgodam. Ponesrečenega dečka je sprejel moj oče v stanovanje in v prebrano, in zdravil ga je naš domači zdravnik. Tako daleč je bilo vse dobro.
(Pride še.)
Tečaj za mizarje v fiorici. — Dvanajstorica
mizarskih pomočnikov, oziroma gospodarjev, je obiskovala tekom 5 tednov obrtniški tečaj za mizarstvo. Vodil ga je v prostorih trgovske in obrtne zbornice gosp. Ivan Demel, strokovni učitelj z Dunaja, ki je s požrtvovalnostjo in trudom podučeval v risanju v zmanj-ševalni in naravni velikosti, v stavbinskih delih : okna, vrata, portale itd. potem o izdelovanju prevdarkov, o barvanju raznih lesov ter v praktičnem delu na strojih. Danes je bil tečaj zaključen. Vsak obiskovalec je dobil svoja dela, katera mu bodo dobro služila v praktičnem življenju. Obiskovalo je tečaj tudi več Slovencev,
Društvo trgovskih pomočnikov v Gorici. — Snuje
se društvo trgovskih pomočnikov v Gorici, ki ima biti strogo stanovsko. V društvo so vstopili tudi slovenski trgovski pomočniki. Da se je osnovalo tako društvo, je le odobravati, toda opozarjamo slov. člane, da se morajo pobrigati za to, da ne bo društvo brez slovenščine, kakor se namerava od laSke strani! Jednakopravnost mora veljati vsestransko v društvu!
Svileni irakod se podražijo   —  Tovarnarji
svilenih trakov v Avstriji so sklenili, da podražijo svoje izdelke za 10% •
Ukaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur* I LJubljani.—V službo se sprejme: 3 poslovodje, 5 knjigovodij in korespodent, 2 kontorista, 9 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manifakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galanter. stroke, 1 kontoristinja, 2 prodajalki, 5 učencev. — Sliuie iščejo: 3 knjigovodje in ko-3 kontoristi, 14 pomočnikov me-
Razgled posifetu/
Slovenski kandidatje za državnozborske volitve v
tržaškem mestu, — Na zborovanju zaupnikov so bile proglašene v tržaškem mestu te-le kandidature :
za I. okraj: prof. Matko Mandič;
za II. okraj: dr. Gustav Gregorin, odvetnik;
za III. okraj: Josip Ulč a kar, ravnatelj „Trž. posojilnice in hranilnice";
za IV. okraj : dr. Edvard Sla vik, odvetnik.
Nemški državni Zbor. — Pri razpravi o proračun državnega urada je posl. Brejski (Poljak) obširno kritikoval poljsko politiko pruske vlade. Zahteval je za Poljake popolno svobodo za ustanovljenjo neodvisnih viSfli in nižjih šol.
Avstrijska Vlada namerava sklicati zastopnike poljedelstva in industrije, da se z njimi posvetuje glede na nngodbo. Avstrija in Ogrska naj bi po letu 1917. sklenili med seboj takozvano preferenčno pogodbo. Obedve državni polovici bi namreč tvorili vsaka zase samostojno carinsko ozemlje z resnično carinsko mejo, vendar pa bi se zavezali, da bi druga drugi priznali glede na vse blago ali na posamezne .skupino uvoza veliko večje carinske ugodnosti, kakor nasproti drugim inozemskim državam. Avstrijska vlada bi se morala pa že zdaj zavezati, da bo po letu 1917. sklenila tako pogodbo. Avstrijska vlada hoče od poljedelcev in induslrijcev izvedeti, kakšne pomisleke imajo proti carinski meji in kako bi to po njihovem mnenju vplivalo na načo produkcijo.
Delavski nemiri v Rusji, — v JeUntcrino-
slavu sp med delavci izbruhnili nemiri. Delavci so umorili pomočnika tovarniškega ravnatelja in nekega orožniškega častnika. Podjetništvo je nato odpustilo 20.000 delavcev. Dvanajst ruskih revolucionarjev je v Londonu nakupilo nebroj orožja. Dozdaj seje uvozilo v Uusijo 2 milijona pušk, 1 milijon samokresov. Baje izbruhne v kratkem v celi Rusiji generalni štrajk.
Volilni shod v Puljs, — 11. t. m. se je vršil v Narodnem domu v Pulju volilni shod, j katerega se je udeležilo   okoli 1000 volilcev. Govorili so dr. Zucčon, Križ, M.udešič, Belanič.
Proli tujcem V E|iptU — Iz Kaira poročajo, da je nastalo tam nevarno gibanje proti tujcem. Nekega Italijana so ubili.
Strop dume se zopet zrušil, — io. t. m. se
je zrušila tudi desna stran stropa Katarinine dvorane v Tavriški '.alači.
Obnavljanje ruske Hote. — Posebna komisija pod predsedstvom ministra za vojno mornarico Dikova izdeluje program za gradnjo bojne flote v tekočem letu. Ladije bodo gradile ruske ladijedelnice. Minister vojne mornice je izdelal zboljšanje tipa bojne ladije ,,I)readnaught". Bojna ladija bo imela 22.800 tonelat in 21 vozalov brzine. Na ladiji bo nameščenih 10 dvanajsteolnih topov. Stroški za gradnjo ladije, ki bo imela stroje na turbine, so proračunjeni na 21,800.000 rublje v.
Kako Je hotel vstopiti v kavarno, — Josip
Derosso v Trstu je res originalno hotel priti v kavarno. Kavarna je bila zaprta. A mož ni obupal. Stopil je nazaj za par korakov in z glavo naprej, s truplom nazaj zakladi! se proti sovražnim steklenim vratom, da se je steklena plošča razpršila na sto kosov. Junak je bil ranjen, njegov junaški napad mu ni nič pomagal i Policija ga je odpeljala v zapor.
Strašen umor in samomor. — v Izoli pri
Kopra je 10-letni stari pekovski pomočnik Kristijan Dulčič hčerko svojega mojstra, katero je zaman zasledoval, večkrat z nožem smrtno nevarne ranil, potem jo pa vrgel skozi okno na cesto. Nato je tudi sam sebi zadal več nevarnih ran ter se vrgel skozi okno na cesto. Oba umirata.
Japonska je umaknila svoje čete iz Mandžurije, izvzemši čet, M so namenjene za stražo železnic.
Vsled Štrajkl delavcev v ladjedelnicah v Bremenu in Bremerhavnu so delodajalci zaprli ladjedelnice in odpustili delavce. Isto nameravajo storiti podjetniki v Liibeku, Kielu in Stettinu, kjer dela 25.000 delavcev.
Velika železniška nesreča. ~ Vlak, ki je ob
10. uri dop. 12. t. m. odšel iz Szegedina, je pri postaji Doroszma iz neznanih vzrokov skočil iz tira. Dve* osebi sta mrtvi, dve osebi nevarno ranjeni, 10 oseb ranjenih. Promet bo oviran dva dni.
Potovanje cesarjevo v Prago. — Povodom
bivanja cesarjevega v Pragi prispe tjakaj tudi prestolonaslednik imdvojvoda Fran ^Ferdinand. Stranke V dumi, — Na podlagi poizvedovanj komisije je duma razdeljena v nastopne stranke: 64 socijainih demokratov, 34 revolucionarnih socijalistov, 14 ljudske socijalistične stranke, 10U členov dela, 10 mohamedancev, 17 ko-zakov, 91 kadetov, 40 Poljakov, 1 člen stranke demokratičnih reform, 50, ki ne pripadajo nobeni stranki, 32 zmernih oktobristov in 32 monarhistov.
Občinske volitve V RoČU. — Skoird se imajo vršiti občinske volitve v Roču. Poročajo od zanesljivestrani, daso imeliItalijaniv-svrho— pregledavanj volilne liste prav tak izkaz davkoplačevalcev, kakor ga je dobila občina od davčnega urada v Bnzetu za sestavljenje volilne liste! I Tu navstaja intereBautno in kočljivo vprašanje: kdo je preškrbel Italijanom prepis tega izkaza ?! Tej anarhiji na iz-vestnih državnih uradih po Istri mora biti enkrat konec!
Kako živijo voditelji socijalistov. — Socijniist
Lassalle je dobival od grofice Hatzfeld dosmrtno penzijo v znesku 7000 mark. Ubit je bil v nekem dvoboju, M ga je imel radi neke deklice. Bebel živi v razkošju ter je posestnik velikega premoženja. Volmar ima krasno vilo; Dik ima več dohodkov nego neinSki državni kancelar, Liebknecht je samo za urejevanje lista dobival 72.000 mark; propagatorji so-cijalne demokracije dobivajo po 5, «j in 7000 mark na leto. Vse to se jemlje iz davka, ki ga plačujejo delavci, ki je leta 1904. dosegel 20 milijonov mark. Naka sodnijska preiskava je dokazala, da je n. pr. posl, Fochter vzel iz strankine blagajne devet tisoč mark, da je z njimi poplačal svoje privatne dolgove. V tiskarni berolinskega socialističnega lista Vor-\varts (ki ga je urejeval Liebknecht) ne drži se ni 8 urno delo, ki ga hočejo socijalisti iz-vojovnti za drugo, niti nedeljski počitek. Delo se ne prekine niti po noči; toplota rotacijskih strojev dosoza 28 stopinj. Medtem prinaša ta list na leto UOO.OOO mark čistega prihodka. To jo povsem kapitalistično podjetje pod zastavo socijalizma.
je najboljše!
Rokavce zaviham, na delo jaz grem, čedna perica dopadem ljudem, še bolj pa dopade jim belo perilo, ker rabim le vedno SchichtOVO milo.
Anton Potatzkv v Gorici.
Na sredi RaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN OdBELO.
NajeeneJ« kupovalšče nlrnbtjrSkega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce to popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
Sretinjtce. — Rožni venet. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po Bejraib. in trgih ter na deželi.    2.   35—8
Lekarna Cristofoletti v Borici na fainntn.
Trskino (Stokfiievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklecica tega oH.a nasravno-rmene barve po K Ml), bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je steebno priporoč-- mtj^           Ijiva otrokom   'n dečkom, ki so ner-
JtSr^            vozni in nežne narave.
f5 Trskino jetrno ojje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem Sa.su z gotovostjo ll    ,                          vse kostno bolezni, Složni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
-  Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev.                    -
OPOMBA. OHe, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratorija predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim   čč.  odjemalcem glede čistote m =====  stalne sposobnosti za zdravljenje.   ...
Cristofoletti jeva pijača iz kine in železa.
najboljši pripomoček pri zdravHe&ju s trškim ojjeni. =   Ena steklenica stane  1 krono   60 vinarjev.   =
Dragim  sorodnikom, častitim prijateljem in znancem naznanjava tužno vest, da je naš nepozabni soprog, c droma brat, gospod
Josip Hoban,
nad uči tel j v p.
danes, dne 12. t. m. ponoči v dobi 62. let v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki  se prenesti v nedeljo,  dne 14. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
BOVEC, dne 12. aprila 1907.
Terezija Hoban vdova Kravanja roj. Konjedic, vdova.
Matevž, brat
Odvetniško pisarno
je oHtoflil dne 6. r. tn.
odvetnik Dr. IVAN SKET
v Gorici ulica Tre re št. 10., i. n
Hotel „Central"
vhod (Jorso Josipa V^rdi |r. 32 - telovadni trL St. 6
Ob delavnikih ab 5., 6., 7., 8. in 9. uri. Ob nedeljah ob 4,5., 6., 7., 8. in 9. nri. Od sobote 13. aprila nov program
Kinematografa Edison
najboljši stroj, ki se ne trese fzadhji model). — Vsakih 8 dni prihajajo iz Pariza, Londona, Berlina in New-Jorka najzanimivejše, resnične novosti.
VSPORED: Električni mostni steber, komično. — Pierottovo maščevanje, zelo fantastično, v barvah.   —   Steeple Chaase,  krasen umotvor.  Kesnično.   —
Uboga mati! Patetieno-sentimentalna drama v 20 slikah.
Sledeče ^slike so se naročile brzojavnim potom ta teden, da se predstavijo
slav. občinstvu; ker tako pridno poseča predstave. SLIKE: Mati in hei.   —   Hčer na oknu.  —  Trdovratnost.
Skočila.
Mrtva
.   , - .  .   , ~     -            .       i-------        -----pozneje.    -   Mati zblazni. — Razne
cudovitosti. — Grozne prikazni. — Onesveščena. — Redarji jo odnesejo. — V bolnišnici. — Tolažba usmiljenih sester. — Grozni boj s smrtjo. — Strašne prikazni. — Smrt. ~ EPILOG. Žalostna dejanja materinske ljubezni.
Hlarijaaa v mesta, komično.
takoj. — Pogreb. — Na pokopališču. —'  Leto pozneje.    -   Mati zblazni. ""......'""¦*"       ¦".......       "" '"""       Onesveščena. -- Redarji jo odnesejo.
Vstopnina: I.  prostor  50  vin., za  otroke 30 vin'.
»             II«       ••        30......      in vojake 20 vin.
Dsako sredo predstaua za učence po znižani ceni 10 uinarjeu.
Vsako soboto nov program.
Maršner-jevih šumecih-bonh nov
(malinov-, limonin-, jagodov-, češnjev-, in prvencev okus) napravljene
šumeče  limonade
neprekosljive. Pristno sa^o z našo  varstveno znamko. — Razpeča se teh bonbonov nad 40 miljon. na leto. —  Edini izdelovatelji:
rrva češka akcijska družb erijeiit. sladkor, in čokoladnih tevarn. Kraljevi vinogradi, preje A. Msršner.
Svoji k svojim!
Narodna tvrtka
fl. Primožič,
priporoča svojo delavnico
Gorica - ulica Yetturini gt. 3.
Na prodaj ima: očala, zlata in niklasfca, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reci.
Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom.
Radi preselitve
se proda takoj
hiša z vrtom
n ulici Gelsi št. 24.
Mlin na vodo,
žaga, ali  drugo vodno  moč z visofcim
slapom   želi   vkupiti  proti gotovini ali
s 5% obresti.
Ponudbe naj se Hsgovolijo nasloviti na:
Ante Pirnat, kancelist,
— TRST —
Veliki Trg. — Hotel Garnl.
I
Zaščitna znamka: „Sldro'
Liniment. Gapsici comp.
N»dom«Btek ib
w\m
Atiker-Pain-Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bul blaŽUJOČe mazilo in so dobro uporablja j pri prehlajenjenih; cena 80 vin., K HO in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „S1DR0" potem se jo — gotovo prejelo originalni izdelek, —¦
IUCHTERJEVA LEKARNA
k ..zlatem levu" v Prani
Ib:
ibelhgaaso  SNjv, ¦ > nova. | Dnevno rnjspofilljnnjo.
»Dinarsko in gospodarsko društuo" u Komnu
društvo z omejeno zavezo.
VABILO
na
!. redni občni zli t »Vinarskega in gospodarskega društva4' v Komi
reg. drušlua z omejeno zouezo, ki bode
t nefleljo ino 21. aprila 1907.06 9. uri pJplte
u društuenih prostorih.
DNEVNI  RED:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Poročilo nadzorstva.
3.  Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
4.  Volitev nadzorstva.
5.  Slučajnosti.
Ako bi bil sklicani občni zbor nesk\.r«3en ob tej uri, vršil so bode isti dan, v istih prostorih in z istim dnevnim redom ob 11. uri predpoldne drug občni zbor v smislu pravil brezpogojno.
K obilni udeležbi vabi
Načelstvo.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor« h^iiii
Pozor
Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi 6ei HaTre t Ameriko, naj piSe pred odhodom od doma za pojasnila na 11*60
-------najstarejšo firmo                 ------------—-
Zwilchenbart, Basel (Švica) Ceptralbalmplatz i.
Za dobro In hitro ekspedicljo se garantira.
SVETOVNO  ZNANI
F E R N E T- BRAN C A
4» Julij Reddersen +
Via Giosue Oarducci št. 23. — Telefon št. 813 -------v Trstu. =
KlrurgiCni predmeti, ortopedom aparati, moderci, umetne roke in noge, brgP» Pa80V* za k^°» e^asti5ni pasovi in nogavice, elektroterapevtične priprave aparati za umetno dihanje,
Zaloga pFippav &a oHeze, I  iisdcll<o#  iz  |iiti)ija  It)  neprefnočljl^ega  s<il<t)a.
Trj>Ov5ko-obrtrj3 zadruga V Gorici
reglstrovana zadruga e neomejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadrug« v Gorici* je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30, decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila*na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine »,# priBpevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje [po 4'/,%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Beleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča* in »Primorec*.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglast v zadružnem uradu v >Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
BRATOV  BRANCA  V   MILANU
jedini lastniki načina za izdelovanje,
je najbolj učinkujoča želodčna g renči ca svotai
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljSi delikatesni trgovini in v vsaki kavarni.
Adolf Fey
urar in optiker
na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni
v GORICI Vsprejema poprave ur is optičnih predmetov vseh vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
— ¦------ «n optičnih predmetov.-——
Za vsako uro se  jamči  1  leto
A. vd. Berini
Gorica, Šolska uliea št 2,
uelika zaloga == = oljkinega olja
prve vrste
najboljših tvdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari io Niče
;   ' s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron 104   112, 1'20, 136,1'44,1*60,1-80, 2"-, za luči po 80 vin.
--------    Na debelo cene ugodne.-------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se
pušča kupcu do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno.
Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga —i--------------mjja ,•„ sve^------------------
Cene zmerne*
Senzacljonelna novost.
i   _ .
L
Daljnogled 50-kratno povečanje.
Se lahko pritrdi na vsako palico.
1 komad K 2~
3     „      „ 5*50
Odpošilja po • povzetju: HENRIK W EIS S,
Dnnaj XI?./3. Secbshanserstr. S./24. Naročite takoj in bodete vzradoščeni!
[POZOR, GOSPODJE IN  MLADENIČI!
i V Mnji lekarniški praksi, ki ju izvršujem že vco nego 30 M, m> mu je posrečilo '..¦.:»;ti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in ;t» ieHtfllOR St. 1. nmu»iui, tla lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje
prt\Ji) In wako drugo kožno bolezen glave. NaroČi naj si g:t vsaka družina. Imam ! i!.!i6u jnuniluic in   y.iihva!nic. Stane franku  na vsako  pošto 1 lonfcek 3 K 60 vin.,
2 lončki 5 K.
NaroCajte samo prt meni pod naslovom:
PETER JURISIC,
lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji.
POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE!
V svoji lekarniški praksi, fci jo izvršujem y.o vec nego 30 let, se ;ii je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanj«. — KAPIL0R Stev. 2. povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prataj in vsako kožno bolezen na glavi- Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnie in priznalnic. Stane poštnin* prosto na vsako pošto lonček 3 R 60 vin., 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom:
== Peter Jurišič, =
lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji.
Zalogo vina in žganja
ima T. pl. MADEYSK! v Solkanu it. 326 pri mitnici blizu novega kolodvora
V zalogi Ima v veliki Izberi domača, vipavska, briška, furlanska, istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žganje zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljam uzorce vina in žganja. — Naročila pošiljam tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom.
=  Postrežba točna in eene zmerne.
Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. Spoštovanjem
T. pl. Madeyski.
Naslov pismom: T. pl. Madeyskl, Gorica IV.
Nova restavracija
vis-a-vis kolodvora v Prvačini
r opremljene [sobe za pre-jnočišče ptaj-j cev. Dvorišče j za krogljanje Ijiu hlevi za I konje.
Za obilen obisk se priporoča svojim rojakom
opivec
bivši gostilničar pri »Petelinu"
v Trstu uliea Ghega štv. 7.
Priporoča svoja izborna pristna vipavska
črna in bela vina, kraški teran, reiošk in pivo.
Za potnike izvrstna hladila in okrepčila kakor j čaj, limonada, čakoladn, kava, mleko itd.
Na  novo
Anton Vodopivec.
Mizarska zadruga
Eksport
v Gorici - Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojev nim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
oseh slogou
ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.
Podružnica v Trstu Via dl Plazza voccala 1. Podružnica v Spljotn. Zastopstvo v Drlfantu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Se dobiva v vseh lekarnah.
Nsyboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
- REVMATiZMU in PROTINU
IP   likal*   Gnrlino   Udrian v Trstu v lekarnah Rafaal Godlna, lakarna „Alla Madonna dali« Saluta" ari »v. Jakobu; Josip Oodina, f^                 '     ,,iBr   «"»»ia   lakaraa M#kll< lgaa"p Via dal Faraato 4.
——_..—_—..„_.-
Delniška družba združenih pivnvaren Žalec in Laški trg
priporoča svoje
izborno pivo v sotlcih in v steklenicah.
Zaloga o Gorici na Komu šteu. 13.
««
f\ D zauaroualni stroki  \
*    priporoča slav. občinstvu podpisani naslednje po njemu     §¦ zastopane zavode.                                           jj?
»Prvo caško splošno delniško  družbo za zava-     §* rovanjo na življenje v Pragi".                                                     $t
Ta ediika slovenska delniška družba te stroke sklepa zava- J* rovanja za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, za doto In M opravo otrokom, za starostne dohodke in rente, za slučaj smrti §* in doživetja z oprostitvijo plačevanja premij v slučaju de- |» lavne nezmožnosti« mešana zavarovanja za slučaj smrti in doživetja s zajamčenim 3°f0 obrostovanjem vseh vplačanih zavarovalnin itd. po zelo ugodnih novodobnih pogojih.
„Croatla" zavarovalno zadrugo proti poškodbam po ognju, streli in razpoku v Zagrebu. Ta zavod uživa jamstvo stolnega mesta Zagreba in zavaruje, stavbe, pohištvo, ne-premičniue, živino, krmo itd, po normalnih nezvlšanlh zavarovalnih tarifah. Zavaruje tudi stekla v izložbah proti slučajnemu razbitju.
»Prve avstrijsko splošno zavarovalno dru bo" za zavarovanja proti nezgodam itd. Ta družba sprejema vsa v to stroko spadajoča zavarovanja in povrne zavarovancu po preteku zavarovalne dobe vse vplačane zavarovalnine brez obresti, ne glede na morebitne vže izplačane odškodnine za časa zavarovanja.
Vsa pojasnila o teh zavodih, ter cenike, proračune in sestav-     $* ljenje ponudb preskrbuje točno in vestno                                                f*
|| Slavni zaslop za fioriško JOS. ROVAN, gorica, Stolni trg šlr. 9. JJJ
Božidar Božič
pek in sladčičar
Sv. Lucija ob Soči
Priporoča   različne   fine   likerje,   vino
v steklenicah itd. itd. Postavno zavarovano!
Spretni predilci in predilke, ter predilni  delavci  in  delavke,
se sprejmejo
proti  dobremu  zaslužku  takoj   pri domorodni
predilnici in tkalnici
akcijske družbe v Dugojresi.
Steckenpferd-
liljino mlečnato milo
Bergmanna & Komp. u Draždanah in v Hišni ob babi
je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše mecli-cinalno milo proti pegam;  ono ohrani kožo  nežno,  mehko  in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad.
Vsako  posnemanje  se  kaznuje! edino pristen je samo
Tbierry-jev balzam
7. zeleno nun«. 12 malih rili (1 (hojimtih KMv-l<T>i<: ali 1 v,lik:i spcrijaliifi   .'jti'klcnir;i   s   patento-
vaniin ziiniaškom K 5*-¦-. Thierry-jevo Centifolijno mazilo
proti  \.vm.   Se  tako  zii^t.-irelim ranam,   vnetjem,   iti.   \i   lončka K 3'60  puSilja !•¦  proti  predplačilu zneska ali povzetju.
Obe domači sredstvi sti naje o ji, povsod znani in starodavni
Naročila naj s" naslovi: Lekarna A. Thicrrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini.
Zaluča  skoro   v  wli   lekarnah.   JJrošure   .s   tisočerim, originalnimi zahvalnimi pisi>vi zastonj in pnSmine prostio
AHeinechlerBaisam
HI iu SiMmhiI-Jptiiib dfs
A.Thierry in Projrida
WR«Htull-St«<»tfW*.     1
Kozje mleko
se tidobi
pri Rusi hiši štv. 4,
Houodošlo blago
za spomladansko sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici In trgovini z gotovimi oblekami
= flnton Krušič, =s*
krojašM mojster in trgovec v Gorici
tek. frana Josipa 35 — tek. Dosipa Derdi 33,
Za naročila iz dež(i{ zadostuje, da se mi po^ normalno prsno mero vzeto po vrha telovnika.
Pri naročilih za gg, nradnike naj se mi označi službeni stan in činovni rai-red. N. pr.: Okr. sodsik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz. iti izdelek iz lastnega blaga = jamčim. =nrr
JSRAND HOTEL" V 00T0VUAH
V bližini železniške postaje DutovljeSkopo, oddaljen od Trsta 50 minut z bohinjsko železnico.
Krtini liotelf zgrajen na novo, obdan s cvetličnimi I      ^—   i    i i      | vrli, go iliči in kolibami
Krasno drsališče, elegantno igrališče. ~ LAVVN-TENNIS, kegljišče In krogljišče. — Kopelji, velika dvorana in sobe moderno opremljene, napeljava vode, acetilenska luč. Kuhinja italijanska in nemška. PLZENSKO PITO prve vrste; tu- in inozemska vina, posebni kraški teran, KAVARNA in MODERNI BILJARD. Omnibus In kočije za vsaki prihod in odhod vlaka. — Daje se v najem slegan'ne kočije.
Lastnik: IVAN GUSTINČIČ.
Ustanovljena tvrdka leta 186~
= Odlikouana = tuornica nadplafou
J. Drufovka - Gorica
Centrala: Gosposka ulica št. 1 in 3. — Telefon št. 62. Podružnica: o Gorici, Raštelj št. 3 in u Sežani. — hastna slrojarna u Črničah.
Velika zaloga
domačega in inozemskega usnja  ter vseh potrebščin za čevljarje, usnja za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
Zalagatelj ličila v korist družbi sv. Cirila  in Metoda v Ljubljani. Delika zaloga uruarskega blaga.
SYOJI K SYOJOEH I
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekama in tOVama peči, ponudijo vsako poljubno množino
^šs patentiranih mmmmm
zarezanih strešnikov
(Straogfalzziegel)                »Sistem MARZOLA
Jžtteni MARZOLA-                                                            ___________
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) drno impregiiiraiii. m Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. »
Vsaki streSnik se zamore na late pribiti ali pa % iico priveatti, kar je gotovo velike
važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
TakojšDja in najzanesljivejša postrežba.
r-  Sprejmejo se zastopniki.