112. številka. fc
,. Edinost"
tfct<i en-rut ra dxn. raz ud ne<ieli it> praznikov. yo 6. uri ivećer,
VarvjfRiB« znaša i
Za celo leto........24 kron
ta pol leta ......... 1 - ~
ta četrt ieta........ 6
ta en me^ec........ - kroni
Nar, č.iino je plačevati naprej. Na na-rofbe br-^r priititene nurn^imf uprava re ozira.	_
Po tol»akamah v Trstu se prodajejo po--aniezne številke po ti ftottnk <3 nvć.i; zven Tr*ta pa jk> 8 stotink i4 nvč.)
Telefon Ht*. *7<l.
Trst, v sredo 16. maja 1900.
Tečaj XXV
h.
&din cs t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edlBOBtt je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 7m večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oclasi itd. se računajo po pogobi.
Vs»i douisi naj se pošiljajo urertnlStvii. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokooisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnlštvo. Naročnino in oclase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna *e nahajata v
ulici Carintia štv. 12. Upravnlštvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. :>, M. nailstr.
Izdajatelj ic cdgovorni urednik Fran Godni k
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Delegat istrski pred cesarjem.
Kakor druge delegate povodom »eerclac j K) letošnjem vsprejemu avstrijske delegacije v Budimpešti, je tudi delegata za Istro, gospoda Gambinija, cesar počastil s prijaznim nagovorom. Sodili bi, da cesar dobro pozna rak-rano, na kateri boleha ta |>okrajina, ka-la m i teto, pt»d katere težo se morajo trpini s krvavim znojem — v pravem |»omenu te besede
—	uprav boriti z izsesano, nekdanjih bogatih sokov oropano in izmozgano zemljo, da izsilijo iz nje toliko, da hranijo borno ekzistenco svojo. Sodili bi, da cesar ve to. Saj je iz-prožil | h »govor o najaktuvelnejem, perečem vprašanju — gospodarskem ! Vladar je vprašal Gambinija, da-li je Istra mnogo trpela vsled mraza ? Gosp. delegat je sicer pritrdil temu, ali na način, ki je skoro več škodoval, neg<» koristil, dostavil je bil namreč, da letos ni bilo tako hudo, kakor prejšnja leta, ko so pokrajino zadele druge huje kalamitete. Ta odgovor Gambinijev nas je kar osupnil. Ne, to ni bila beseda na svojem mestu. Ni bila primerna ni z ozirom na priliko, ni z oz i rt) m na osebo, ki se je hotela informirati o stanju v deželi. Take prilike so redke, ko more zastopnik ljudstva najvišjega činitelja v državi direktno informirati o stanju onih, katerih koristi — naj bi zastopal. Tako priliko treba porabiti, o takih prilikah je na svojem mestu le odkrita, iskrena, možka in resnična beseda
—	beseda, ki prihaja iz srca in ki odkriva, kar je, brez ozirov, brez strahu -- beseda, kakor so jo govorili n. pr. češki de lega tj e v obrambo narodne in politične koristi svojega naroda. In mi smo uverjeni, da češki dele-gatje niso radi tega prav nič zgubili v očeh nositelja krone na svojem — ugledu!
Gosp. delegat iz Istre pa ni vedel porabiti prilike drugače, nego da je zatrdil, da druga leta je bilo še slabše, nego je letos! Kako nepremišljeno! Tudi če bi bilo res, da letos ni bilo posebnih elementarnih katastrof, bi bil moral gosp. Gambini vendar drugače govoriti ! Deželni in državni poslanec, deželni odbornik, delegat Gambini bi moral vedeti, da desolatne gospodarske razmere v pokrajini nimajo svojega izvora le v elementarnih nezgodah od danes, ali od včeraj, ali od predvčerajšnjem, ampak da je ta beda posledica trajnih, večletnih nezgod, a ne le takih, ki prihajajo od vremenskih dogodkov, ampak tudi nezgod, ki so v tesni zvezi z upravo, z zi-stem mi. Pa tudi to ni res, da bi elementarna nezgoda, ki je v tem letu doletela jeden del
P O D L I iS T K K
Dar »Matice HrvatsKe" za leto 1899-
Priobčuje D r i z.
Jedni govore, da jc « Matica Hrvatska« od najveće koristi za hrvatsko književnost, dočim vidijo drugi v njej veliko zapreko zasebnemu založništvu ter sklepajo iz tega, da posamični pisatelj ne more razširiti svojih umotvorov, ako jih ni izročil «Matici>. Meni se zdi, da prvi imajo povsem prav, ker edino le s takimi društvi more vspevati književnost in sploh kultura malih narodov, a posamični k prihaja gotovo do veljave tudi izven društva, ako mu pero velja in mu ne U »l uje. 'i u treba razlikovati: vsi boljši književniki hrvatski so zbrani okolo « Matice* ali boljih beletrističnih listov (Vienac — Prosvjeta — Nada) in znajo razširjati svoje ime v narodu ; nekaterih 1 a ž i - k n j i ž e v-n i k o v, secesijonistov, razgraja U e v brez i dejala in cilja, L re z ljubezni za svoj narod in njegovo korist — takih narod ne potrebuje in bila bi z a -n j velika nesreča, ako bi sledii
Istre in o kateri je vedel tudi cesar - - mraz j da se je omejil na ti dve vprašanji, povspel —, ne bila tako huda, kakor ka lam i teta j na višino svoje naloge in da bi bil v polni meri prejšnjih let! Za severni del Istre je bila to spolnil svojo dolžnost! Da je on mož nasvo-
prava katastrofa, .vajti mraz jim je uničil vse, jim je uničil sadno in drugo drevje, glavni vir dohodkov, in to za 20—30 let!! To je bila prava, resnična katastrofa, na kateri bodo trpeli Še potomci. Je-li možno, da
jem mestu, da ima zmisla in srca za koristi vse pokrajine, da mu ne motita vida narodna jednostranost in strankarska pristranost, da ni tako tesnosrčen, kakor so vsi : tedaj bi bil drugače govoril cesarju o gospodarski
deželni odbornik, člen prve avtonomne oblasti i bedi v deželi istrski, o nje vzrokih in o v deželi, nič ne ve o tem?! Ali pa se mu , sredstvih v saniranje !* Govoril bi bil o po
vekov, vseh časov, vseh narodov, temu je slovanski narod sam živ pa žalosten dokaz. Da te besede opravičim, naj opomnim le v starem veku slovitih Grkov, ki so, akoravno jih je bila le mala peščica, bili z zedinjenimi močmi razdeli grozovitno moč Perzijanov in se tako oteli snžnosti; kedar je bila pa nastala med njimi nesloga, in so se jeli med seboj vojskovati in pobijati, so bili tako opešali, da so zgubili svobodo in padli pod sužni
m videlo vredno govoriti o tem, ker je oni trebi akcije v velikem stilu, ki bi sestala v'jarem Rimljanov, prizadeti del dežele slučajno — slovenski ?! tem: da se prične energično delati s plodo-j Tudi Slovani so bili pod kraljem Svato-Naj je pravo prvo, alt naj je pravo drugo: vitimi investicijami; da se prične energično plukom pred blizo tisoč leti združeni v veliko-mož je pokazal, da je člen signorie istrske, delati za povzdigo stopinje v splošni izobrazbi | moravsko kraljestvo in so se ubranili grozo-Taki so vsi! S tem pa je tudi označen oni | — in to s pomnoženjem šolstva, urejenega na | vitni germanski sili; njegovi sinovi so se raz-pogubni duh, ki kakor slana mori upravo zdravi pedagogični podlagi; da se s primer- j edinili, razpadlo je vse kraljestvo velikomo-dežele: duh narodne jednostranosti in brntal- nim poukom - ki pa more biti zopet je- j ravsko in Slovani so padli pod sužni jarem nega strankarstva.	! dino le v materinem jeziku — prične vzbu- nemškega ljudstva«.
^ j i- u- - ^ • • u-i ti jati zmisel za racijonalno obdelovanje polja	In potem:
Gospod Gambini torej n, porabil pnl.ke. J ^	^ J larstvo ,oh. (,a se! -Razkosani in razcepljeni smo v šest
kakor bi bil moral: deželi v prilog: ]e torej	J	n 1
zanemaril svojo dolžnost. Te sodbe naše ne more spremeniti tudi dejstvo, da se je v pogovoru s
latnih gospodarskih	. --------- _ ~,	, „
zadnji vrsti: da se od korenike gor
po zboljšanju javnih občil, soaebno cest in poti, ki so sedaj še nekje v srednjeveškem
1 ViAU\^UI Vi LUVII UVlOUf Vt V«M W J	» f"	y	.	*J 11
,	stanju, olajša	ljudstvu	specavanje pridelkov;
s cesarjem pozneje spomnil »deso- J '	J	r .. ... .
j 1*1 1-1- T	da se istemu	preskrbi	ceneni kredit, in ne v
gospodarskih razmer v deželi«, lo	r
žalostno stanje je gola resnica ; ali tudi go-
kronovin s šestimi deželnimi zbori; na Koroškem so Slovenci v tako slabem stanju, da še enega poslanca v deželnem zboru nimajo, akoravno jih je tretjina vseh prebivalcev; na Štajerskem so pogumni slovenski poslanci v deželnem zboru v taki manjšini, da ne mo-
. ^ - .. j ,, ... . , nreosnaie vsa uprava	dežele, ki
vore o tei resnici, gospod ijambini ni mogel 1 J . ,	,. , • • ;;k lavmmp-
_ J j • i iii je žalosten spomenik	o 11 g a r h i j e rejo nic opravit«, marveč jih JNemci le zasme-
ilriurunn nniro Hu m itAt-ivul U'ulTft Ijrrn/nn '	° -
I) e n e š k e !!
S tem poslednjim delom	rešilne akcije j» Slovence še ne |
i	ravnih k-ikor da bi tam sami .Lahi bivali,
bi se prav za prav moralo	začeti najprej,, ravnata, k«ikoi oa wm
, j , i	^, \:i Kraniskem imaio Slovenci v ttez. zboru
kajti dokler bo uprava dežele	nasičena s ta-:-**1 j
drugače, nego da je pokazal, kako grozno jednostranski in tesnosrčni so ta gospoda, kako ozka je podstava njihovim ciljem in željam, kako da jih veže ozir na stranko in kako malo zmisla in srca imajo za blaginjo ukupnosti. Govorč cesarju o žalostnih gospo
hujejo. V Istri in v Trstu so deželna zbora za Slovence še ne zmenita, ampak tako
ukupnosti, tovore cesarju o žalostni* gospo-	kim duhom, s kakoršnjim je, dokler jo bodo i sicer večino, ali
tiar kili od noša i h in o ootrebi odredeb /a	vodili taki motivi, kakoršnji jo vodijo sedaj, tezauje za narodne prirojene piav«ce se n, ime o darskin o. i no saj, h in o potrebi odtedeb za »	J J	J	zaželienetra vspeha in nih setev ni še rodila
zboljšanje .stih se je gospod Gambini omejil	dotiej m pr.eakovat, tnd, on,h druz.h delov	^ ^	mi ^
na to, da je govoril o železniei Trst-PoreS-	akege n, pr.eakovat, n.eesar kajt, zdrava	J	8mo mi slovenci
Kanfanar in o uravnavi reeiee Mirne. To	-cyat,va za ^.vspescvanje blag,nje v dežel e	J	in kladivom, to je med ger-
|H«lednje podjetje je gotovo potrebno in bo	more ,„ mora pnhajat, od avtonomne uprave. ^	^ h me(, ^
na korist ondotnim prebivalcem; o ravnokar	O tem i>a ne govore signoria in ne go-
.......	- . •	-	, V- 1 - I	I 1« k;	Slovenski možje! Akoravno Slovenci pla-
omenieni zeleznici pa imamo mi svoie misli,	vori gospod Uambini, ker \e«Jo, ua m \eiiKa,	.	. . ,
j	, . . ,	.	.	-	i čuieio enake davke v denarni in v krvi, ka-
Crta se ie določila brez vsacetra ozira na za-	primerno zasnovana in pošteno mišljena ak-	,	. .
/	. . . , ...	.v	»	1-	1 - I ; „ AnZaK kor drugi narodi, vendar vlada ne priznava
hteve ukupnosti in le po zelii posamičnih me-	ena za povzdigo splosne blaginje v tlezeii,	&	,
, , . j	,	• , .	i	„k i.,«;« slovenskemu narodu enakih pravic, ker na
steč, tako, da ze danes moremo prorokovati —	pomenjaia ob enem — k o n e c v l a ti a n j a	. , ,
...	... i	,	Slov friške m vse erlavne in sretiuie sole le
dal Bog, tla bi bili mi slabi proroki! —, da	beneške oligarhije, k o n e c k r u- MovensKem so se gia ie	j
ta železnica ne bo služila v zboljšanje gospo-	tega n a d v l a d j a klike, kateri
nemške ali laške, torej v tujem
za
ii-i ii * i	• i t- „ l ; j0i„ff,t G-i m uradnike se pa imenujejo večidel taki, ki ne
darskih razmer, ampak bo pomeniala novo	pripada tudi — delegat iiam- r . , ,, , . • „
. - , •• t * * i	• • ' umejo našega jezika, in le redko kedaj se
breme za siromasno t>okrajino. Istotako se	b i n i. J , . „ , , .
. .. j . , ,	. .. ,	__zgt>di, da domačin v svoji deželi dobi
bojimo, da siromasno domače ljudstvo ne	* i • „
bo imelo niti onega hipnega zaslužka, kate-	; S
rega pričakuje za čas gradnje. Veliko ve-	V Trstn. dne 16. maja 1900. Kaj je temu krivo, boste povpraševali ",
rojetneje je, da delavci iz Italije kar v celih	K&ko smo govorili pred 32 leti! Temu je kriva tujčeva sila in pa stari sreli
tolpah pri vro na to delo. Inda temu tudi	Na taboru v Šempasu, ki se je vršil leta | Slovanov, t o j e, u e s l o g a n a s je s p r a-
ni tako, da se glede koristnosti usmerjane	1868, je govoril dr. T o n k l i meti drugim vila v s u ž n i j a r e in, nesloga na m
železnice motimo in tla se gospoda o naje-	tako-le : jse dandanes tuj jezik nalaga m
manju delavcev pokažejo bolje, nego jih vi-	»Slovenski možje! V slogi, v združenju j » a s hoče p o t u j c i t i.
dime mi že danes, vendar ne bi mogli pri-	je moč, v neslogi, razcepljenju nezmožnost, Sletjimo torej stari greh, združimo se vsi
znati, da se je gospod delegat istrski s tem,	slabost, propad. To nas uči zgodovina vseh j Slovenci v jedno skupino, v jedno kronovino,
njihovim stopinjam! «Matica* se-j prve ne bi dajale zabave duhu, a te druge j Šrepel: Preporod u Italiji u veda ne dopušča, da bi se v njo uveli škod- pouka razumu.	-	j XV. i XVI. stolečju. Najlepša strar v
ljivi mikrobi, ona hoče, da hrana bodi zdrava,! Gjurašin: Ptice I., to je nadalje-j kulturni zgodovini Italije je gotovo renesansa, ki jo nudi narodu, ona zbira izmed dobrega — najboljše. Hrvatje se smejo ponašati s takim društvom, a mi Slovenci bi veliko grešili, če se ne bi zavzemali za izdanja t**ga društva.
S tem tudi najlepše odgovorimo vsem vredno naslednje. Knjiga je pisana izborno, žeči pred Turki; tam so bili spomeniki sta-
vanje Matičinih knjig iz prirodoslovne stroke, j ali ona doba, v kateri so pisatelji in umet-Do sedaj so izišle knjige o ribah, o kukcih, niki uvideli, da treba zidati na onih teme-o rastlinah, a to leto prva knjiga o pticah, j ljih, katere so postavili Grki in Rimljani. Prejšnje je pisal vse profesor dr. Kišpatie, a	V Italiji je bila najboljša prilika za to;
mladi Gjurašin ima vse sposobnosti, da ga1 tja so prihajali učenjaki iz grških dežel, be-
imamo bratov, katerih dobro je tudi naše dobro. Izborno je pogodil Gjalski, ko je napisal v svoji letošnji knjigi «DiIjem doma* resnične besede: »...učeni Slovani imajo po
barja, Tomića, Valle in druzih popolno zgodovino starega, srednjega in najnovejšega veka. To leto je začela izdajati zgodovino tudi novega veka (od leta 1453 do leta 1789)
svojih gramatikah in književnostih skoraj za in ker je stvar poverjena tako izborni sili,
vsaki milijon duš poseben jei;ik, — ali obstoji skoraj ista in ona skupna slovanska beseda, ki jo ume sleherni otrok in vsaki seljak tam od Ledenega morja do našega juga*.
Deset je knjig, ki nam jih je «Matica* letos podelila za samih šest kron; vse so izborne vsebine. Štiri so poučne, šest jih je zabavnih, s čemer pa ni rečeno, da tudi one
kakoršnja je profesor Valla, Matičini členi jej bodo gotovo hvaležni na tem delu. V tej knjigi je prikazano prvo razdobje novega veka, katero je morda tudi najvažneje. Pad Carigrada v turške roke, odkritje Amerike, tolike znamenite iznajdbe, reformacija itd. to so stvari, ki so spremenile lice sveta. Kakor Valla opisuje vse to, je čitanje njegove knjige naravnost v slast.
Evropi. Opisujć divnim načinom preporod v Italiji, obeča Šrepel v isti knjigi, da opiše preporod tudi v drugih krajih, posebno z ozirom na slovanske narode.
Nikomur ne bo žal, ako marljivo prečita to knjigo, ki predstavlja baš ono, kar kulturen človek mora poznati.
Šrepel je delavna bučela na polju kulturne zgodovine in kritike med Hrvati; on nadaljuje ono kar so, žal!bog, nekateri (Pavić, Marković) zapustili in zanemarili in dočim so prej napisali, krasnih stranic v temu oziru.	(Pride še).
z eno ju »li lis? k. o upravo iu z enim deželnim zborom in vse se predrugači v našo korist; Slovenijo ustvarimo, da bo dika nam in Avstriji škit iii liramlia.«
Tako smo govorili pred leti. Stanje našo se od tetlaj ni poboljšalo, v mnogfoka-tereiu ozira se je celo poslabšalo, ali mi smo po-staii drugačni : dandanes se nam vidi nekako »staromoden« oni, k: govori tuko, kakor smo govorili nekdaj, da-si, kakor rečeno, je položaj i~ti in naša narodna in politiška beda ista ! -
Politični pregled.
TRST. l*i. maja 1<*K>. Kje je jedro vprašanja? V «Sk>v.
Narodu» od minolegra ponedeljka se je nekdo oglasil s člankom «Audiatur et altera pars», ki po menja ostro tili piko proti češki obstrukeiji in je naperjen proti «prijateljem obstruk-Hjske taktike, ki bi radi spravili Slovence in ostale jugoslovanske poslanoe v tabor inlado-ceške obstrnkeije. Claokar očita (Hom, da nočejo poznati dolžnosti, ki jo nalaga soli-darnost, da nočejo misliti na to, da drugi Slovani še veliko več trpe, nego pa Ceh i. Njihov j^reh <ia je, da ne zastavljajo svojih sil v to, da bi se jezikovno vprašanje rešilo za \> i državo. Proti ol>strukciji pa se člankar izreka tudi zato, ker žnjo Cehi ne dosežejo tejra, kar žele, ker obstrukcija še nikdar ni reševala jnizitivnih nalog. Sosebno pa je obsojati obstrukcijo v sedanjem trenotku, koje vlada predložila svoje jezikovne načrte in so dobili Cehi možnost, da parlamentarnim potom dosežejo svoj namen. Umevno je, če manjšina jtoseza jhj obstrukeiji kakor zadnjem sredstvu, neodpustno pa je, ako seza po njej stranka, ki ima večino za seboj. To vse naj {»oštevajo branitelji obstrukcije.
To je jedro izvajanj člankarja v cSlov. Narodu», ki pa ne smeji* ostati brez nekoliko odgovora. Nočemo oporekati temu, kar govori o ^fvodljivt>sti obstrnkeije. Vse to je tako resnično, <la niti ne treba dokazovati tega, kakor ne treba dokazovati, da je bolezen človeku škodljiva. Istotako ne bi mogli prigovarjati rekn, da nima zmisla, ako stranka, ki ima za seboj parlamentarno večino, tira obstrukcijo. < )bžalovati pa moramo, da ni govoril dovolj jasno, ko omenja prijateljev in braniteljev obstruheije in ne vemo prav, da-Ii išče teh prijateljev in braniteljev obstrnkeije le med Cehi, ali tudi med Jugoslovani. Nam se dozdeva, da je svojo tilipiko naperil v prvi vrsti proti namišljenim prijateljem obstrnkeije med nami Jugoslovani in da je inorda malce mislil ravno na nas Primorce. Ako je temu tako, moramo že oporekati najodločneje. Gospod člankar ne bi mogel navesti nijeduega slovenskega ali hrvatskega gladila, ki bi se bilo izreklo za obstrukcijo kakor t a k o. Jedro vprašanja za nas je drugo, je to : da-li naj zapustimo Cehe in se postavimo proti češki obstrukeiji s tisto ostrostjo, kakor bi menda želel člankar v « Narodu* ; ali pa naj se vsa desnica z vso odločnostjo zavzame za češke zahteve in s tem omogoči Cehom, da odstopijo od obstrukcije?! Ali z drugimi besedami: ali naj se sedanja večina — na katero se sklicuje ravno člankar v »Narodu* z vsem povdarkom — razbije ali ohrani ? I O tem smo menda vendar na jasnem, da te večine ne bo več v tisti hip, ko skupine na desni nastopijo ostro proti obstrukeiji, mesto da bi jo blažili z moralnim podpiranjem Cehov. Za nas pa bi navstalo drugo usodno vprašanje, ako bi se razbila sedanja večina. To vprašanje je, kako bo oolje za nas: ali da smo o polomu večine na strani Cehov, ali pa proti njim?! Kako bi nam bilo v novi konstelaciji, na če-gavo pomoč bi smeli račuuati za dosego naših narodnih pravic?! Prosimo, govorite ! Na Poljake? Ali na nemške konservativce? Saj še d usedaj, ko smo jim bili zavezniki rama ob rami, nismo mogli pričakovati od njih posebne vneme za naša prava ! Kako bi bilo še le v drugi konstelaciji, ko bi bili ti dve1 skupini izpostavljeni odkrito sovražnim nam vplivom? Ali nam je če-a pričakovati od nemškoliberalnega življa, ki bi gotovo prišel do velike veljave, čim bi bili Čehi izolirani?! Mari naj iščemo zaslombe na vladi, v avstrijski birokraciji ? ! Kje za božjo voljo naj bij našli takih prijateljev, ki bi nam res hoteli pomagati?! V vsaki konstelaciji brez Čeh ov bi bili mi le pritiklina brez pomena, bili bi čolnič brez sidra na valovju politike — brez obrežja iu brez pristanišča.
To so pomisleki, ki nas silijo za vztrajanje na strani Cehov, a najodločneje moramo odkloniti vsako domnevanje kakor da smo
mi zajuMjeni v obstrukcijo kakor tako! Mi	«Nciie Freie Presse* že hujska, da se
nismo -/.-.i obstrukcijo; narobe, mi smo ravno je moč in eneigija tega društva močno d v ig-zadnje dni posebno na glasali, kako je ravno nila, in v to da je pripomoglo tudi — bi-za nas Jugoslovane potrebno, da deluje par- | vanje carja v Moskvi. He, kaj pa je z raz-lament; le proti temn smo, da bi se r a d i nimi Gustav- Adolf Vereini, schulvereini, obstrnkeije definitivno ločili evangeljskimi društvi, ki avstrijske pokrajine o d Č e h o v in s tem storili političen greh, preplavljajo z nemškimi maskami ? ! Mar je katerega ne bi bilo mogoče tako hitro po- agitacija iz Berolina, katere političen značaj praviti.	Je očiten in ki se tira brez vsakega obzira,
Politični shod pri Veliki Nedelji tnanje nevarna, nego pa »agitacija* iz Petro-poleg Ormoža, ki so ga priredili štajerski grada, ki še ni nikdar prekoračila dovolje-dež. poslanci v nedeljo 13. t. m. je imel kra- nih mej?!
sen vspeh. Govorili so na shodu dr. Grego- j	_
rec, dr. Rosi na in dr. Jurtela. Posamezni členi znane graške deputacije so se opravičili, da niso imeli nobenega namena,: da o i nastopili proti s 1 o v e n-
Tržaške vesti.
»Brškice« so se pogovarjale meti sabo v slovenskem jeziku, kar pa polentarju — ni ugajalo ! Obrnil se je do "jih ter jim rekel : »Govorite tako, da vas bom umel — to govorjenje mi nič ne ugaja !« Brškioe so molčale, ne pa tako dva narodnjaka, ki sta bila slučajno navzoča. Kalabrež jih je slišal toliko, da si jili gotovo zapomni! Povrhu tega bi krnalo tudi kaj vdobil, da ni hitro i>dnesel — pete!
Prihaja semkaj iz Kalabrije, lačen, išče kruha, in že se čuti poklicanega — izzivati! To je prava polentarska predrznost!
Tako plačuje — »Progresso«! Pišejo nam: Vaši notici v včerajšnjem izdanju, tiskani pod naslovom: »Kakšno življenje, taka smrt« imam dostaviti še nekoliko opomb.
Zadnjič sem Vam poročal o velikanskem
Iz italijanskega tabora. Bivši župan, s k i m poslancem. V resoluciji, obsto- odvetnik dr. D o m p i e r i, je mestnemu svetu	^H H^H
ječi iz štirih točk, izreka se štaj. držav. po- I ozir. vsem svetovalcem poslal okrožnico, s katero P°Sre^u	revnega brusača - Ganbald.nca,
slancem zaupanje s pristavkom, da se jim odklanja izvoUtev v komisijo za preiskovanje I katerl 61	"U' San->al U1' dtt 90 ^honi
naroča prestopiti v najstrožjo opozicijo ali poslovatlja mestne plinarne. V
tej
, „ . . mnijo — po smrti! Danes vam sporočim o okrožnici 1 J	1 _	.	.....
tudi obstrukcijo, ako bi tako zahtevale raz- ugya) t]a se je vsa tn* !eta svojeg-a župa.
pogrebu pok. Grušovina, ki ni bil nik:ik bru-
m ere Čehom oa se izrekaio na i-!	■ * n j i *	-i i	-i ampak občinski uradnik, ki je bil tudi
meie. * en o m pa se i z r e k a j naj noVanja trudd, da bi napravil red v upravi 71	J
i s k r e n e j š e simpatije v njih boju za pravice češkega naroda. 2. Oa želijo zbo-rovalci ločitev slovenskega Štajerja od Gradca v upravnem, šol. in gospodarskem oziru. 3. Da
mestne plinarne. Nerednosti ni mogoče tajiti,
Garibald nec, ki je pretrpel mnogo, mnogo v
,	i^i ^	i iv i	- i borbi za irredentarska načela in ki je bil
ker so obstale v tem, da obensko racu no-	,
•	. ,	,	i i i-	eden glavnih stebrov »Progressa«. Temu
vodstvo ni moglo nikdar vedeti, da-li so se	e	y
. ,.	-ii-	ji -i -i	možu pa so priredili uprav skromen pogreb,
troski plinarne gibali v odobrenih mejali, v	1	r	1	°
odobrujejo izstop dež. poslancev iz deželnega tem, daje plinarna ahtevala denarja, ne da bi	katerega se Je »beležilo zraven uraduištva zbora, ker o obstoječih razmerah zahteva to to bila - naznanila> in 8iednjič v pre- Plinarne in delavcev iste (med katerimi mnogo
čast slovenskega naroda. 4. Da žehS, da se kora6enjn kreditov. Bivši župan je smatral	Slovencev!) le peščica progressovcev. Med njimi
čim preje ustanovi više sodišče v Ljubljani , za 8vojo dolžnost, da 0 teh neredih obvesti	Pa n' manJkal» Benussi-ja, Banell.-ja ,n Ba-
za slovenske ] »okraj i ne, Štajersko, Koroško in mestnj 8vet ter da napravi red v tej stroki.
rison-a :
Kranjsko. — Slovensko ljudstvo se torej
Prejšnji mestni svćt da je napačno tol-
Pokojnik je bil moji osebi, našemu na-
povsod še tesno oklepa prvotnega vsesloven- ma5il županove besede, češ, da je isti vrgel rodu	sovražnik, ali verjemite mi, da
skega programa in to je najjasneje z menje za bodočnost slovenskega naroda.
skeu-i nrop-rama in t«> ie naiiasneie zna-	..	..	. me je zabolelo, ko sem videl — kako pla-
skega piograma m io je najjasneje zna sum na poštenost upraviteljev plinarne, ter J	'
. , .... . . . ii -	čuje »Progresso« svoje delavce,
se ni hotel baviti z njegovimi predlogi, ain- jo	j
Nemški zagrizenci so morali tudi o tej priliki pak je zahteval preiskavo. Župan je pa ven-	Grušovinu pa o<lpuščam iz srca vsa ža-
pokazati svojo steklost. Na potu iz Velike (iar izdal nare<lbe, ki so se mu zdele po-	kl J,h je v teku SVOjega Ž,vljenja Xa"
Nedelje v Ormož so namreč neznani zlobneži trebne> uprava pliname ^ je	po njih krivil v obraz men, in mojemu narodu ter
s kamenjem napadli ormožke in ptujske Slo- ravn:ltj •„ župa„ je upaU (]a pfidc ta gtroka kličem : *Oče odpusti mu, saj ni vedel, kaj vence, mej njimi dr. Jurtelo in «lr. Kosino. v red Dr Dompieri ponavlja, da ni mislil dela<:; Sumijo, da si. bili to hlapci, najeti od znanih žaliti nikogar na poštenju, ampak da je le nasprotnikov.	razkril pogreške v upravi, kakor je bila nje-
K položaju. Dunajski «Neue Freie gova dolžnost. Presse» pišejo iz Budimpešte: Med poslanci,
ki se mudijo v Budimpešti, so uverjeni, da preiskavo, ista ne bo mogla imeti drugega se že po nekoliko sejah po Binkoštih pokaže uspeha, nego da je bilo nerednosti in da se potreba, da v očigled češki obstrukeiji poš- jih je skušalo preprečiti za bodočnost; v to ljejo državni zbor domov in da eventuvelno svrho pa treba drugih o<eb nego njega, biv-razpuste zbornico poslancev.	šega župana, ki je o stvari že izrekel svojo
Gotovo je, da vlada že v prihodnji seji sodbo, katere ne more spremeniti, zbornice predloži začasni proračun, v katerem	V zavesti, da je tudi v tem oziru storil
so nameščene tudi tako imenovane male in- ! svojo dolžnost ter da bodo nekdaj, kedar se
Meni je poznano malone vse življenje
nesrečnika, ali vse naj ostane zamolčano, ker
nočem kvariti spomina pokojnikovega in de-
4, , ,	t . ^ ii-i lati krivice pokojnikovim ostalim.
Ako bo sedanji mestni svet nadaljeval	.	.
Ostnlim našim sovražnikom pa, naj bo ta slučaj v izgled, kako da se — ne sme živeti !
Trgovine z usnjem bodo od dne 3. junija pa do 9. septembra zaprte ob nedeljah.
Nevaren požigalee. Predprošlo noč so zapazili v skladišču za špirit tvrdke Brocchi vesticije. Vlada skuša po pogajanjih, katere »mirijo duhovi, vedeli njegovo postopanje v »silosuc ogenj, katerega so še pravočasno vodi s Čehi po različnih osebah, da bi iste pravičnejše ceniti na kar kaže deloma že	ter tako prepreCil. veliko nesrečo. Ze
dovela do tega, da dovole investicijske pred- | tudi enoglasna izvolitev v imenovani odsek ** Prvi	Je ,)l10 videti, da je nekdo
lope in začasni proračun. Malo nade pa /a preiskavo, se župan zahvaljuje na izkazani	Povzročil nalašč. Včeraj jutro so are-
j et da bi Cehi ustregli tej želji in povsodi mu časti ter jo odklanja, kakor nezdružljivo tirali storilca' 39-letnega uslužbenca imeno-se že pripravljajo na to, da bo parlament z njegovo osebo.	vane tvrdke, Benjamina Salvadonja iz Li-
nekoliko potem, ko delegacije dovrše svoje	C. in kr. vojaškim oblastnijam IIa vara, okraj Videm na Italijanskem. Isti je
razprave, v mesecu juniju, poslan domov. j znanje. Pišejo nam: Danes, dne 15. maja, P™nal, da je postavil goreč. sveč. v posod.
Isti list javlja, da že v četrtek, ko se je bil pozvan na tukajšnjo policijo mož z ® špiritom, in s.eer v namen, da bi skla-zbornica snide zopet, prično Cehi zopet z imenom Josip Skubič. Na redarstvenem uradu dišče zgorelo ter bi bilo na ta način za-obstrukcijo in da niti toliko več ni gotovo, se mu je vročila pozivnica za orožne vaje, na krito njegovo poneverjenje. Za časa bolezni da p riza nesejo obrtni noveli.	katere bi moral oditi že dne 14. t. m.! Po- svojega gospodarja je namreč prodal za ka-
Jako značilno svetlobo daje temu črno- vedali so možu, da • ga magistrat ni mogel ^ih 4000 gld. špirita ter denar porabil za-se. glednemu prorokovanju dunajskega lista dej- vdobiti in da bo — ker ni prijavil sedanjega Ali je pač mož pomislil, koliko življenj in stvo, da so na nekem shodu obrtnikov v stanovanja - kaznovan. Prizadeti seje takoj koliko blaga bi lahko uničil njegov din?! Pragi, dne 14. t. m., vsprejeli resolucijo, i podal na magistrat, kjer je zahteval pojas- *ekak čudež je, da se ni unel špirit v so-pozivljajočo češke poslance, naj obstruirajo i nila o gori povedanem. Na magistratu s« dih poleg gorečih posod. Temu bi morala tudi obrtno novelo. Bolje ilustracije i ponovili to, kar mu je bilo povedano na re- »lediti strašna eksplozija. V vsem skladišču je pač ni treba, kako veliko je ogor- darstvu, ter dostavili, da je obsojen na 24 je takrat bilo okolo 40.000 hl. špirita. Ogenj čenje v narodu češkem in tudi bojevitost, j ur zapora!	so zapazili ter preprečili nesrečo prižigalci
ki raste iz ogorčenost , nego je v tem. da so	Skubič je pa dokazal, da stanuje že cela svetilni« južne železnice Bernard Garasič,
celo češki obrtniki za obstruiranje obrtne tri leta v sedanjem stanovanju, kjer so gaza Josil» Oehovin in Bernard Škabar. ki so ob-novele. Po tem je soditi, da se je pozicija zadnje orožne vaje tudi vdobili ! Kazen «e v^gtili finančno stražo in redarje, čeških poslancev v narodu zboljšala. Saj po- mu zbrisali, ali sedaj je vprašanje, kedo mu	Z Il!lših sodiše. Včeraj je tuk. deželno
ročajo tudi v »Information« iz Prage, da se poravna škodo, ki mu je nastala vsled ne- sodišče obsodilo: 25-letno kmetico Marijo P. češki poslanci prav nič ne boje razpuščenja j mudnega odhoda?! Mar je kak magistratni zaradi krive Spoved I,e na sodišču v Kopru državnega zbora, zlasti pa ne, ako bi to raz- organ zanemaril svojo dolžnost? No, pa saj v ^ tedne ječe; dO-letuega kovača Ivana I. puščer.je prišlo radi njih obstrnkeije. Zato se umetno! Vsakako je to kričeč slučaj.	^U ™radi razgrajanja in razžaljenja re-
naj bi stvar dobro premislili toliko Nemci	Kedo ne zna vršiti svoje službe, naj se farjev v 4 mesece poostrene ječe.
kolikor vlada.	je gre učit! Želimo i»a in tudi odločno za-	Aretiranje. Včeraj so aretirali 16-Iet-
Nekdanji nemški obstrukcijonisti naj si htevamo, da bodi enkrat konec takemu po- nega Tomaža F. iz ulice Sapone št. 1., to pa zapomnijo — pravi zaupnik v »Infounation« slovanju na našem magistratu.	na zahtevanje matere imenovanega, ker je
— da z nahujskanjem parlamenta proti Ce-	Zločin V Furlattiji? Pod tem našlo- kradel očetu obleko. — V starem mestu so
bom, ne bi škodili češkim poslancem, pač pa Vom smo poročali, da sum, da je umoril in aretirali istega dne Aleksandra M., ker se je bi nastala nevarnost za parlamentarizem.	oropal tržaškega kolesarja, kleparja J o s i p a "ti^al v posle redarjev. Po sprejemu na za-
Slovansko dobrotvorno društvo v P o n t o n i j a, leti na nekega trgovca s ko- l,isnik so £a zoPet izpustili. Petn»gradu je postalo izključno politiška kor-; nji. Sedaj pa poročajo, da je obdolženec že. Vremenski vestllik. Včeraj: toplomer poracija. Vlada je že odobrila nova pravila, dokazal, da je bil v zadevni dobi drugod ter ob 7. uri zjutraj 18.0, ob 2. uri popoludne katerih $ 1. se glasi: »Petrograjskemu slo- da ne more biti krivec. Trupla umorjenega 'J3b C°. — Tlakomer ob T. uri zjutraj 751*5 \anskemu dobrotvornemu druš£vu je namen, ! še niso našli, da-si st> preiskali Sočo precej da povspešuje razvoj si. vzajemnosti in <luševno daleč in natanko. Ni izključeno, da je P o n-združenje Slovanov z Rusijo«. Nova pravil« toni roparski napad le simuliral, to je, da je dovoljujejo društvu ustanovo vseslovanskega sam prepregel žico čez most. pustil tam kolo, če-glasila. »Novoje Vremja« piše: »Mej tem ko pico in novčarko ter iz neznanih vzrokov je v germanskem svetu bojeviti pangerma- pobegnil na Italijansko.
nizem že davno organiziran, se v Slovaustvo	Predrzen — polentar! Pišej<i nam:
začenja še le sedaj vzbujati zavest o visoki Pri nekem našem trgovcu se shajajo sloveu-vrednosti njega osobite kulture. Slovanstvo ske razprodajalke, Koperčanke. Tu sem bil, občuti ravno v sedanjih težkih časih potrebo, ko je prišel tjakaj neki polentar od onokraj
— Danes plima ob 10*54 p red p. in ob 1>*41 pop.; oseka ob 4.21 predp. in ob 4.4 popoludne.
DražUe premičnin. V četrtek, dne 17. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Kocolu št. konji.
da je zložno in močno c.
Jako važno za vinogradnike J! Odbor luže prodajat lahka letna obuvala. Naše Kmetijske družbe naznanja p. n. kmetoval-
cem-v i n« >gnuliiik«»m, da bo v soboto dne 11*. t. m. «>d 9. ure zjutraj do večera istega dne g. Anton Štrekelj. učitelj kmetijstva na e. k. namestništvu, praktično kazal in pojasnjeval sajenje, oskrbovanje, posebno pa različno cepljenje ameriških trt. Poseben ozir bode jemal na »cepljenje v zeleno«. Ker je za našega vinogradnika stvar jako važna, upamo, da pri-deti vsi, katerim je prosj>eh našega vinarstva inari. Predavanje se Ihj vršilo v državni trtnici pri sv. Ani.
Vesti iz ostale Primorske.
X Nekaj o p <> m j a u s k i h — »voli č k i h «. S Koperščine nam pišejo: Marsikdo se še spominja, da je deželni zbor v Kopru lanskega leta ravno ob času volitev v i Pomjanu obljubil H000 kron za zelo zanemarjeno cesto iz Smarij v Koper. Ta eesta bi se bila imela takoj začeti delati, da bi se že enkrat vendar odstranila ona krivica, da ima na stotine pešcev vsaki dan na razpolago cesto, kateri glede zanemarjenosti ne najdeš enake menda v vsem cesarstvu.
»Božji volki« iz Koštabone. Krkavc, Puč itd. so re« verjeli firosj>6di in to je bilo
rumenimi in 647 s čtnimi številkami. Za cestno-policijski red se ti gospodje malo menijo, kajti skoro vsaki dau je kaka oseba |m>-vožena, ali pa trčita dva skupaj ! Številko pa imajo navadno zasukano tako, da ni mogoče kontrolirati, tako, da je pravi križ s temi sportlerji.
*	Štrajk v Ljubljani. Laški zidarji, ki so predvčerajšnjem ustavili delo pri kranjski stavbinski družbi, so zopet delo vsprejeli. Samo kakih 30 delavcev, ki tudi s seda'] določeno novo mezdo niso bili zadovoljni, so izstopili iz dela in odšli iz Ljubljane.
*	> Beračij a nič več ne nese«, je dejal predvčerajšnjem neki zviti berač v Ljubljani, ko ga je policaj prijel. Tožil je dalje, da so v Ljubljani tako slabi časi, da
'se včasih še za šnops ne »nafehta«.
*	4000 kron p o n e v e r i 1 i n p o b e g-n i 1 je kancelist okr. sodišča v Črnomlju Vaclav Pollak. Popihal jo je menda v Nemčijo.
*	Že sedem let pogrešajo posestnika ženo Marijo Mubi, roj. Benedičič iz Zej pri Naklem. Njen mož Lovro Mubi, posestnik na Lužah, je sedai zopet pričel z iskanjem.
*	Častno svetinjo za štiridesetletno
rajši pijejo. Katiireiner - Kueippova sladna kava se dobiva povsod, a pristna vedno samo v znanih Kathreinerjevih zavitkih, katero naj bi vsakdo vselej in povsod zahteval in le to vsprejel.
Brzojavna poročila.
Občinske volitve na Dunaju.
DUNAJ 16. (K. B.) Glasom razglasa se bodo vršile volitve za mestni svet v četrtem volilnem razredu dne 31. t. m., a morebitne ožje volitve dne 1. junija. Odlikovanje nemškega prestolonaslednika.
CARIGRAD 16. {K. B.) Sultan je podelil nemškemu prestolonasledniku red «Im-tiaz» v briljantih. Te dni se poda neki višji dostojanstvenik v posebni misiji v Berolin, da izroči prestolonasledniku to odlikovanje.
Novi ruski vojni ataše na Dunaju.
PFTROGRAD 15. (K. B.) Podpolkovnik glavnega štaba Roop je imenovan vojnim atašejem carsko - ruskega poslanstva na Dunaju. —
Turško - avstrijski spor.
CARIGRAD 15. (K. B.) Vesti o sporu med turško in avstro-ogersko vlado vsled do
doseže avdijenco pri predsedu ku M m Ivin-ley-u. Ako bi vlada Zje buj-n'b držav ugodila željam Boercev, hočej • p- skns i, <ta pridobijo za sć amerikanski na •• .
Boerski vojni svet
LONDON 16. (K. B.) »Mon.i .&r P« sl« javlja iz Kroonstadta z dne i L i. m.: \ Lindley-u so imeii Boerci vojni -vet ler <e zjediuili, da je važno, da držijo llai-rv^mitli kolikor mogoče dolgo.
Boerei se združujejo na reki Vaal.
LONDON 15. (K. B.) »Reutei^ ja%lji včeraj iz Kroonstadta: Tukaj govorij". -ta Boerci združujejo vse svoje čete na ri-ni Vaal. Sovražnik je zapustil pozicije na gorovju Biggiir in na južni zapadni meji. Pravijo, da se na reki Vaal ne bode bojevali« nad 2000 Oranjskih Boercev. Železnica do Kroonstada bode bržkone do četrtka popravljena. Priskrbljevanje živil s« vrši redno. Vojaki in konji dobivajo polne deleže. Zdravstveno stanje čet je izvrstno.
Iz Malčki iiira.
LONDON 16. (K. B.) Brzojavka lorda Robertsa javlja, da je glasom poročila Buden Powela iz Mafekinga dne 7. t. m. tamkaj vse v redu. Mrzlica pojema in posadka
tej poslednji tudi najvspešneje sredstvo za I shlžWova|1je je deželni predsednik kranjski
agitacije o občinskih volitvah. Volitve so iz-
,,	^	i i ie dobre volje. Živila zad-tstujiMo do okolo
godka o nastopu potovanja avstro - ogerskega ;	J	■
10. junija.
padle tako, kakor morejo le v Istri, »zmagali« so naši nasprotniki. Sedaj bi bil človek j mislil, da bo gospoda vsaj toliko poštena, da i za »delom pride tudi plačilo. Prazne sanje.
priznal sobarici Mariji Karlin v Ljubljani.
Vesti iz Štajerske.
— Spomenik so odkrili minolo ue-Volički še vedno čakajo, kedaj se začne delati ^eljo 13 t m v praškem parku M. pl. cesta, ko pa krevsajo nizdol po onih do jrran<.kllf ki aj je zazvoj mesta Gradca, po-
kvintala težkih kamenih proti Ko ru ali Šmariju navzgor, ne morejo dosti prekleti
onih gospodov, kateri so jih tako lepo i/pe-	__ Zanimiva porotna razprava
ljali na led.
Bili so dnevi, ko se je v Pomjanu vr-
vojnega atašeja Giesela, v svrho študij v v t u r š k o-r uske mejne p o k r a j i 11 e, slone na nesporazumu. Kakor je to o potovanju členov poslanstev običajno, sejeGiesel podal z vojnim čolnom stacijske ladije »Taurus« na Llovdov parni k »Aurora«, kar je tokrat provzročilo neopravičeno komentiranje. O iske premijske srečke: Glavni dobitek v znesku 200.000 K je zadela ser. 5676 št, 19;
000
17, ser. 3f)42 šr. 28 in
Trgovina in promet
Izžrebane srečke.
Včeraj so bile izžrebane naslednje oger-
j f rancKU, k. s, je zazvoj mest*	« - ^^ ^^ ^ ];vu ^ ^ ^ ^ skll -UiJ.UUU K je zadela ser. oba, st. iV
! sebno pa mestnega parka pndobd vel,k,h j ^ ^	^ ^ je ^^	od ru_ 20.0(X) K je d,bila ser. 1164 št. 1 : 10.00
1 zaslu^	skeera poslanstva najtoplejša pri p »ročila.	K	5655 šfc' ? P" 2000 K ser* 116
se vrši te dni v Gradcu. Na zatožni klopi , sedi pet propalic najnižje vrste, trije bratje šila ona žalostna volitev župana Bartoliča. pac|- Sedlaček in Mutin, ki so obdolženi
skega poslanstva najtoplejša pri p
Iz osrerskega parlamenta.
BUDIMPEŠTA 15. (K. B.) Zbornica j poslancev je sprejela v tretjem čitanju pred-
št. 6. ser. 2505 št ser. 4851 št. 36.
Setve in žetve. Toplomer se je te dni v notranjosti gibal
Da bi se ljudstvu dalo kaj korajže, prišli so ra/nih skrivnostnih umorov, roparskih napa- lo£° 0 kontingentiranju špirita ter nadaljevala ' ^ ni^. y ^^ je l)5|0 pafi tU(H mraza,
ov in tatvin, ki so se bile lani do- del>at" 0 "vedenju borznega zakona. Posl. ^ nj ^j., njti QyoUs&emu &u{uemn drevju,
trije »inženirji« merit cesto. Imeli so seboj	„iomov
nekaj rudeče barve ter namazali nekaj ka-menov ob cesti. Ljudstvo je bilo zopet poto-laženo, češ, sedaj bo novo županstvo »laško«, začne se delati toliko potrebna cesta, saj se »Lahic hvalijo, da dosežejo vse. Od tistega
godile v graški okolici.
Edmund B a rt h a je izjavil v imenu neod-| visne stranke, da ista s predlogo ni docela zadovoljna. Govornikove stranke o tem ne vodi sovraštvo do posameznih slojev ali narodov,
Razne vesti-
Stavko V Zagrebu SO pričeli kolarski de- ampak edino le obča korist in obči blagor.
časa je že precei dolgo. . novi župan je na-	lavci: kolarji, kovači, ličilci. Hrvatski delavci Posl. Bar tli a vidi v predlogi nasilno sred-
pravil že dosti »modrih« ukrepov v občini,	prosijo v Ljubljani, da bi tamkajšnji delavci, | stvo proti zlorabam borze. Posl. AVeiss je
popravlja. Kaki so ven-	brez ozira na stranko, o tem času ne priha- izjavil, da uvedenje borznega zakona ne po- Qle(le	so v Avstriji in Ogerski pre
ič ne stori? bi vprašal	jali v Zagreb, ker le tako jim bo mogoče iz-j menja niti zmage kapitalizma niti poraza li- . vojjni }Zirtedi. — V Ameriki «-enij
ali cesta se le še ne dar vzroki, da se nič kdo. Če hočete izvedeti, |>oslušajte ta-le po govor, ki bi sicer spadal bolj v nego k \ a m :
vojevati vspeh. Da so zahteve stavkujočih beralizma.
»Brivca« minimalne, priča zahteva v njihovi spomenici, da plača v nobenem slučaju ne sme znašati
I z italijanskega parlamenta.
RIM 15. (K. B.) V zbornici poslancev
kamo-li setvam! Ker so setve o1 »če letos precej zaostale v rasti, jim tudi poznejši mrazovi ne bo lo mogli mnogo škoditi. Odločilna doba prične še le koncem tega meseca, kadar bo žito v evetu. Bog nam daj takrat lepo vreme, kajti zlasti rž stoji letos v obeh polovicah
monarhije dokaj slab«». Pšenica kaže lepo.
^ . e~
ce) povoljni izgledi. — V Ameriki cenijo pšenico bzimniuo jako ugodno; tudi iz Rusije in podonavskih dr-žel prihajajo v tem oziru dobre vesti, zlasti pa i/ Romunske. Tudi z
Pučar: Kaj vraga, Bepo, da gospoda ne manje nego 5 kron na teden! Darove za je izjavil Ferri, da bode skranja levica tudi Fr.|nCi ^^ nj ^	pri,jAlljih tož|,.
aledete ceste, človek bi se stavkujoče vsprejema Gustav Petrovič, ko-1 šiloma nasprotovala uporabi novega opravil-
larski radnik, Tvornička ulica broj 2. (Po nika; Giolitti je slavil posredovalni pred-
jMjpravi te ina kmalu ubil }>o tem kamenji.
Krkavčan: Me kapiste, Vane, to je zato, »Slovencu«.) ker srno tako neumni, da gospodi vse
Denarni trg.
Položaj na javnem dunajskem trgu je
log, katerega pa jo P e 11 o u x odklonil. Skra- ,>n <lne u; ^ s!e<Ie5i. Stavk, za 1
lanene
akcepte prve vrste so znašali tudi na dalje
Zločin blaznika. V Castiglione pri Flo- nja levica je zahtevala, da se poslanci verjamemo. Kadar so kakšne volitve, renči je neki kmet Meneči nakrat zblaznel preštejejo, tej zahtevi predsednik ni 41^0^ y Berolin u pa se je denar zopet po-nam kaj obljubijo, ko smo jim dali gla- ter umoril devet svojih sorodnikov, jih več ugodil. Skranja levica je začela kričati, i družil ter je zasebni diskont poskočil na - -	ranil ter zažgal hlev, ki je bil poln živine ob klopi ter peti. O velikem krupu je pred- : ^
sednik zaključil sejo.
Na Bolgarskem vlada mir.
SREDEC 15. (K. B.) »Agence telegra-
sove, se nam pa smejejo Pučar: Prav pravite. Obljubili so nam že in ki je vsa poginila, to in ono, a storili nič. Mostove, šterne,
Požar v svetovni razstavi v Parizu. Vče-
ceste. vse nam obetajo, vrag jih vzemi, raj o |M>ludne je nastal v prostorih stavbe za
ne dajo pa nič.
elektriko požar, ki je uničil mnogo sprovodne phique Bulgaire« zatrju je nasproti vznemirja-
Krkavčan: Pa tudi te ceste nam še ne žice. Druge nesreče ni bilo.
jočiin vestem nekih inozemskih novin ponovno,
ju »pravijo, me kapiste, toliko časa, dokler Im.iuo taki tepci. Ko bodo zopet volitve, pa nam to-le cesto spel kaj namažejo iu mi jim bomo verjeli.
Kazen za dvoženstvo na Angležkem. Lord da po vsem Bolgarskem vladata mir in red.
Izid municipalnih volitev na Francoskem.
PARIZ 15. (K. B.) V današnji seji mi-
ti ussell ljubi vse, «kar večno žensko je», pa se je poročil z dvema lepoticama, z eno v Ameriki, z drugo na Angležkem. Te dni Pučar: Pa !:aj česte, Bartolič je naš člo- se ima vršiti proti njemu razprava na sodišču nisterskega sveta, katere se je udeležil tudi vek. dela za nas, nam hoče dobro, go- v Londonu. Sedaj se v Londonu prepirajo o minister Galliffet, ki je docela ozdravel, spoda v Kopru in v Poreču vse store, tem. da-li proglasijo ednega obeh zakonov ne- je minister predsednik AValdeck-Rousseau pri-
veljavnim, ali pa kaznujejo lorda zaradi dvo-' občil danes že popolnoma znane rezultate Pa ceste le ni še popravil ženstva. Nekega novinarja je gnala radoved-j municipalnih volitev ter je konstatiral, da so :
nost, da je povprašal prvega sodnika na i ožje volitve dne 13. t. m. popolnile in po-
kar ukaže on, moramo biti žnjim. Krkavčan nihče.
Pučar: Ker mu ne dajo denarja ven, oblju- Angležkem, sir K i 1 1 o \v e n a, kako misli on
bil pa je. da ga dobi.
o stvari. «Kakšno kazen vdobi mož, ki je Krkavčan: Obljubil, obljubil, me kapiste, j vzel dve ženi?» je vprašal sodnika. »Dve še vraga vam obljubi, če pa nič ne tašči» je odgovoril sir Killowen hitro in vi-j
stori.
Pučar: Alora mu ne verjamemo več! Krkavčan: Dokler se damo tako za norca
imeti, naj nas ima. osli smo, osli. Pučar: Pst, tiho, da naji ne čuje ta-ie
delo se mu je na obrazu, kako ga je pretresla usoda ubogega lorda Russella.
60.000, kron, 15.000 kron in 12.000
kron so glavni dobitki srečkanja »luvaliden-^^	„ . .. .	dank«, kateri znesk: se z -?0°/0 odbitkom
dolgouhi pred nama, zacei bi rigati, ker	v g 0 t 0 v i n i. Naše cenjene čita-
bi vedel, da je svoj med — svojimi ! ^jg 0|M>zarjamo, da se lx» vršilo L srečkanje
nepreklicano dne 19. maja 1900.
Rana ura, zlata ara« ne pravi samo,
v Ljubljani je 9. t. m. vročil g. Dru- da treba zgodaj na delo, temveč, da se to
Krkavčan: Heri i !!
V Družbi sv. Cirila in Metoda
fovka. trgovec v Gorici, 150 kron, došlih iz
zgodi tudi veselega srca in čilega telesa. Kako se vsakdo veseli n, pr. zajutreka !
kui>čije z družbinim voščilom. Naj torej vsaka ' „	-v ... 1	.
' / ..	.	, . jNihee ne pričenja rad pred kavo dnevnega
ina rodbina gleda na to, da kupuje (le|a /jG ta naravni nagon kaže, da je treba vedno le to domače blago ter tako brez ,iatj te|eSM za ujegov<» prvo potrebo take pila stni h stroškov koristi naši važni družili sv, jače, ki ima v sebi zdravilne, dobre in lahke Cirila in Metoda.	hranilne snovi. Vse poskušnje iu izkušnje v
__stotisočerih družinah so dokazale, da je v ta
namen najizbomejša kava, v kateri je name-šana polovica bobove in |M»lovica Kathreiner-KneipfMtve sladne kave. Na tak način dobila j u b- varno resnično pravo druži usko kavo. ki vsa-
Vesti iz Kranjske.
m.
trdile uspeh kandidatov, postavljenih pod ge slom »Union et dčtense republicaine«.
Vojna v jušni Afriki.
Mafekingu se ne bliža rešitev.
CAPSTDT 15. (K. B.) Do danes ni po- j trjena vest, da bi angležka kolona, ki hoče osvoboditi Mateking, dospela v Vrvbung.
V okraju Ladybraud ni Boercev.
LONDON 15. (K. B.) »Reuterc javlja ! , dne 13. t. m. iz Brauddrifta, na zapadui strani od Tabanechu, da v okraju Ladv-braud ni več nobenega sovražnika ; isd daje zapustil Maquatlingsneck.
Buller v Dnndeeju.
LONDON 15. {K. B.) General Buller javlja danes iz Kaiupsfarina : Osvojili smo Dundee. Včeraj je 2500 Boercev zapustilo i Glencoe.
Boersko odposlanstvo.
NE\V-YORK 16. (K. B.) Boersko odposlanstvo je prispelo semkaj ter je bilo nav- j dušeno sprejeto. Voditelj odposlanstva Fischer je izjavil, da ga angleški vspehi nikakor niso potrli ter da upa, da Amerika prevzame raz-
Proti kašlju,
grlobolii. MpavostUpaiaiijii giasn, kataru iti.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicali v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Velika zaloga
soliineo pbištva ia iapecarij
* Število kolesarjev v
ljani. Sedaj je v Ljubljani 1000 vozačev z kemu dobro prija in katero povsod vedno Aniitvo. Odposlanstvo hoče poskusiti, da
..< OOOOOOO
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg Sau Uiovanni Uši. 5. (hiša Diana). Absolutno konkure.icut) Mojc f/oliisti'o J<> ur se srećo

W pohištva vsake vrste
Alessandro Levi Hinzi t Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bosrat Izbor ▼ tapetaiijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in frauko f	vsakemu na zahtevo.	Q
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se aa brod ali železnico bres da bi se za to kaj zaračunao
Na Općinah
> oddati v najem J sobi kuhinjo l>rez ojirave in I. so!.o z •> |m,steljama. Obrniti s* je do .Ilirka IVrhavea v Vipavi.
V drogrerijah
tvrdke Friderika Cumar-ja
v Trstu, v ulici Bel ved ere :3; in y podružnici na O pč i n ali 212 nasproti jrostilnc ..pri Mičelu— se dobiva
„romansko dvakrat čiščeno žveplo" angleška modra galica" in |,.Agricol".
logasta sol ■/.* uničevanje mreesov na trtah, drevesih in zelenjavi; zamaški in g-nmi z a cepljenje trt najboljše vrste, mehovi za žve-pljanje trt, cevi i/ gum j si za škropljenje trt' proii ]»en»iiosperi. žeblji in steklo v velikem izboru: drogerijski predmeti, kemični izdelki, raznovrstne barve v prahu in z oljem, laneno olje surovo in dvakrat kuhano, čopiči, mineralne naravne v«.de. vinski cvet (špirit), navadna in disi ea mila, voščene in lojene sveče, pokost, gobe, ščetke itd. itd.
Vse po cenah, da se ne bojim konkurence.
Za tvrd ko Fr. C u mar
Emil Cumar.
Pohištvo in inehlji.
Novoporočenci pozor! zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal stolie za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajoČih del. Anton Itrešeak. iioriea. Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Pozor na ta uži g na zamašku
T T T
A ssicurazioni generali
V TRSTU.
(Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie.
Društvena glavnica in rese rva dne
31. decembra lSH.'J.....
Premije za poterjati v naslednjih
letih.........
Glavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra 1N!»4. Plačana povračila:
al v letu l<Si)4.......
bi od začetka društva do 31. decembra 1894......
Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarile in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč-neja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 1 v lastnej hiši.
•••esseeeseeeee*
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. l — TRST
Zaloga pohištia za jedilnice, spalsice in spre-jemniee. žimnic- iti peresuic. ocrJedaJ in ieJezui h blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
Rinnlone A (Matica di Sicnrta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in resen*" društva dne 31. decesbr 1892.:
Plavnica društva..........gld. 000.000*—
Gremijna reserva zavarovanja na
življenje..............„ 13,32tf.34t>*98
Preniijna reserva zavarovanja proti
ognju........ n 1,H32.248*22
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju..... -	49.4(J5*07
Reserva na razpolaganje . . -	500.000*— Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (A) .	333.822*42 Reserva zavarovanja proti preini-
njanju kurzov, bilanca (B)	243.331*83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . n	500.000*— Občna reserva dobičkov . .	1,187.164*86 l'rađ ravnateljstva: Via Valdirivo št. 2, (v lastni	bišij.
58,071.673*84 30,541.700*ti4 1 «9,929.625*03 9,737.»>14*48 292.401.706*51
F I L I J A L K A
c. li uriv. avstr. Milim zavoda
za trarovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2\'4% 30-dnevni odkaz 2°/0°/o o«	o3 o kl 3-mesečni	2V4%
-	a * o	^	o
~>	- - a o
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stcoijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obi a vab. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2" 0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti.
Vakaznlce
na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropave, Reko kako v Zagreb, Arad. Bielitz. Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu. Czovec. Ljubljano, Line, Olomcu, Reichen"t>erg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l°)l0 provizije. Inkaso vseli vrst pod najumeatnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali s reber ni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
lOO do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpeča van j eni zakonito dovoljenih državnih papirjev in srek. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj Tisocemi cvet4* (Milleliorl),
Cisti kri ter je izvrstno proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidanv — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAIMARER „Ai dne Mori v TRSTU. ulifc trg.
Tndi za 55 nvč. v markah dopošlje se frank ».

Srečkanje v soboto
Samo 1 krono za 3 srečkanja.
Vsaka srečka zamore 3 krat zadeti.
M mM 60.000 1 15.000 1 i 12.000 1.
v denarju z 20% odbitkom.
Srečke „Invalidendank po 1 krono
I.	srečkanje: 19. maja 1900.
II.	srečkanje: 7. julija 1900.
III.	srečkanje: 10. novem. 1900.
Mladenea
ki je dovršil s prav dobrim vspehom kmetjsko šolo na Grmu pri Novem mestu, išče primerno službo. Ponndbe na upravo „Edinosti"
priporočajo: Josip Bolaffio, Aleksander Levi, Mandl & Co., Mercurio Trie stino, Ign. Neumann, Henrik Schiffmann.
Zlmilii in nlllu \m
■■■■ prof. Binder-ja jMHM
(že pečena in zmleta)
bi Se morala uporabljati v vseh družinah, kajti ona ima v sebi vse lastnosti kave v zrn juh, ne da bi se v njej nahajal strup.
Po vsakdanji uporabi kave v zrnjah je znano da ima v sebi strup, imenovan „kofejina", kateri je zdravju zelo škodljiv, kajti največ bolezni in slabosti, kakor: nervoznost, nevralgija. nevrastenija, nespanje, hipo-hondrija, isterizem. anemija itd. so nasledki pitju take kave.
Posebno s<» nasledki pitja kave v zrnjah uničevalni zdravju otrok. L)o sedaj smo imeli že raznovrstnih cikorij, ali nobena še ni mogla tekmovati s kavo v zrnjah kakor ravno „redilna in zdravilna kava prof. Binderja".
Ta izvrstna kava, ki pa ni cikorija, omili kavo z mlekom, ima fin lahek duh, najlepšo barvo, izvrsten okus in je v obče prava redilna kava z lahko in naravno prebavo.
Ni treba primešavati drugih snovij in se v primerni z drugimi vrstami kave prihrani
SV* 50% sladkorja
Cena škatljici od 10 dek, ki zadošča za 24 škudelic za kavo z mlekom, 6 nvč.
Cena škatljici od '/t kg., ki zadošča za <>() škudelic za kavo z mlekom 14 nvč.
Z odličnim spoštovanjem
SCHNELL vV BINDER, Dunaj.
Zalaga tel j in glavni zastopnik za Trst. Istro. Dalmacijo i" Hercegovino je
Ulica Rossetti 15 B - KAR0L FRANZ - "lica Rossetti 15 B
Prodaja se v vseh prodajalnicah jestvin.
aijaštjiMAti i r v-v.—^ -• „	I- ifi .^arJhafri *	■	, f flllTrflffMMBriii il i "i
Za bolne na želodcu!
vživanjem
\ -takemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali a preuapolnenjem želodca, z pomaukljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor u. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje
ali zasliženje
prij> >ro<'a -e <l..l>ro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanja je že izza več let preskušeno. To
zdravilo je znano
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
CTo zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravllnomočnih zelišč in dobrim vinom, ft
Ojači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi Uto bilo čistilo. Zeliščno vino od-a stranjuje vse neredno s ti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provxro- " Q	čaj o bolezni in delaj e vspešno novo napravo zdrave krvi.	Q
S prnvi«a>ao }>oraiw» zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Xe sinemo tedaj p.»za"-r:. dati p;edno>t porabi tejra vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi 1' 'j:,vl kakor: glavobol, riganje« rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri »e pri dolgotrajnih i/astaM-liJn Uoleeii ah. na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo ae često že po enkratnim pitju tega vina.
ZjIRjrjinip rlnvpcfifp nntroho in nJe n**p"jetllt? posledice kakor: stiskanje, ščipanje, c-cx.pi, ttl^c U.UVC^RO JJ UII CUC bitJe srca? nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah. vra-II d m Mstemti \raiuih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliično vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu z istem u povzdigo in odstranja iz želodca
in črev z lalikim čistilom eloveka vse ničvredne tvarine.
j Hršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
- navadne posledice slal>e prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehuega stanja jeter.
Pri t opoh.em pomankaoju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otoinostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Želiš eno vino daje oslal»eli telesni moči svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo <io jeili. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo iivljenje. T o dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino
........*	f?	a oivvu,	» iMiiijauu, jl uijuj x i
Benetkaii itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-(Jgerskej in sosednih deželah.
Tu.Ji razpošiljajo: lekarne v Trstu Piazza grande št. 3 Via Vuova št. 27 in Via del Pešce
steklenic zeh.-rnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnina iu zaboja prosto.
IV b vari se pred ponarejanjem!
_ *	Zahteva naj se izrečn-
MF Hubert Ullrich-ovo "V Zeliščno vino.
Prva tržaška tovarna
aparatov za napravljanje plina acetilena
premovana se srebrno kolajno na mejnarodni razstavi v Budimpešti 1899.
tvrdke ROCCO & C. v ulici Sanita št. 9.
/ucriiovani instala It rji p ' i n a. vode in p!ina acetilen.
Aparat na aeetilne od Josipa Kocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in jiotov, lahko rabljiv, ne eksplodira, vspre-jet od različnih za-v.irovalnih društev Vsprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji

-f- _ zL
-
o
s
g SNt
• — X —
X 'M ~ r
>-r. * ^
r. —
>loje Zelišeno vino ni nikaka skrivnost, ampak »estoji iz : Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerina 10<U>. rudečega vina -J40.0. jerebičnega soka 150,0, črešnjevega soka 320,0, mane 30,0, koprive, janeža. omanovih korenik, amerikanskega lapuha. lecjanovih in kolmežnih korenik vsaeega po 10.0. Te tvarine
naj pomešajo.
Velika zaloga
najlMiljf j;a
afntne^a kisleca,
katerega kilogram daje 300 litr. plina.
Y»lik zl«r
£ "v etilnic
in (.lipu kov
r/i\ i a/M etljaio.
SPECIJALITETA: CESTNE SVETILNICE i
„ACETILEN"
na 1 ali t? plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile], kijoske in mala mesta).
Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje vodovodov.
Pisarna in zaloga	Delavnice
uliei Sanita štv. 11.	v ulici S. Giorgio
(Uhod Via Porporella)
g/C Ceniki in prospekti brezplačno in franko, ^b

o o
CD
L«	T3	C	o
"O	ctf	E	a
	C	as	cs
cs	v	E	
■ MM	č? bD		"E
			C0
cc ■ MK	o 03	aS	as J
"S	N	co <D	>
		E	a> u
	■D		as
cc	O L.	"a? i	£
O)	a		o
	as JM	£	"U o
CO	U	<D	rt
rsi		L. JQ	o bo
Ctf -+->
CO Oš
o
>
C >
ctf s-
CL