FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE _______ TRST, torek 11. avgusta 1953 v frhhcui pohovnh zaostritev N objavi prvih vladnih dekretov Molieta in razpravljala o tem. Zahtevo za sklicanje izredne seje parlamenta podpira tudi kominformistična parlamentarna skupina in tudi mnogi drugi poslanci je stranka veleburžoazije, katere glavno oporišče je v pokrajini Ontario ter med Kanadčani angleškega porekla v obmorskih pokrajinah. Liberalna stranka, ki ji predseduje sedanji predsednik vlade Louis St. Laurent, je najmočnejša stranka v Kanadi in ji je edini uspelo, da je postala splošno kanadska. To je stranka liberalne demokracije in uživa podporo dobršnega dela bolje plačanih delavcev. Največja kanadska zveza sindikatov TLC, ki šteje pol milijona članov, to stranko podpira. Kar je pomembno za liberalno stranko in kar ji je doslej zagotavljalo uspeh na volitvah, je dejstvo, da zanjo glasujejo strnjeno vsi Francozi, ki živijo v Quebecu. Socialno demokratska stranka, ki je v političnem življenju celotne Kanade razmeroma majhna, je stranka intelektualcev, majhnih ljudi, delavcev in evropskih izseljencev. NOVI DELHI, 10. — Kašmir-skj ministrski predsednik Abdulah je bil včeraj odstavljen in aretiran, njegovo mesto pa je zavzel podpredsednik Bakš-mi Gulam Mohamed. V glavnem mestu Kašmirja je prišlo do demonstracij, pri čemer je policija streljala na demonstrante, od katerih so bili trije ubiti, eden pa ranjen. Novi ministrski predsednik je po radiu izjavil, da je napravil ta korak, ker «neodvisen Kašmir pod vplivom neke imperialistične sile predstavlja resno nevarnost za svobodo in neodvisnost Indije in Pakistana«. Mohamed je naklonjen združitvi Kašmirja z Indijo. Abdulah je bil obtožen, da hoče navidezno neodvisni Kašmir, dejansko pa pod vplivom ZDA. Indijski ministrski predsednik Nehru je pred indijskim parlamentom izjavil, da je prepričan da je bil Abdulah odstavljen in aretiran «v interesu notranjega miru v Kašmirju, ki je bil ogrožen«. Pripomnil je, da gre za notranje zadeve Kašmirja, v katere se Indija ne bo vmešavala. Kvečjemu bo Indija lahko dajala nasvete in njena politika bo ostala nespremenjena. Nehru je nato sporočil, da odobrava politično linijo novega ministrskega predsednika Mohameda. Glasilo muslimanske lige v Karačiju zahteva, naj se kaš-mirsko vprašanje ponovno prouči pred Varnostnim svetom in naj se razpravljanje o tem ne pusti pakistanskemu in indijskemu ministrskemu predsedniku. Neodvisni list v Karačiju ®T.'We* l>a piše:1 «2e!imo dobre odnose z Indijo, toda ne mislimo jih plačati s svobodo naših bratov v Kašmirju«. Ameriški poslanik v Novem Delhiju George Allen je danes objavil izjavo, s kateri zanikuje govorice o vmešavanju ameriške vlade v notranje zadeve Kašmirja. «Edini interes, ki ga ZDA imajo glede Kašmirja, je iskreno upanje, da bo vprašanje bodočnosti tega ozemlja rešeno na podlagi, ki bo sprejemljiva za obe neposredno prizadeti državi, t. j. Indije in Pakistana«, dodaja izjava. Medtem javljajo iz Karačija, da je pakistanski ministrski predsednik Mohamed Ali pozval indijskega ministrskega predsednika Nehruja, naj bi se čimprej sestala in razpravljala o Kašmirju. Danes so skupine demonstrantov od jutra do poznih popoldanskih ur šle v povorkah po ulicah glavnega mesta Si-nagar, zahtevale izpustitev šejka Abdulaha ter vzklikale proti novi vladi. Tudi v drugih mestih so bile demonstracije. Ker so se velike stavke, ki je zajela Francijo, udeležili za 48 ur cestni pometači in odnašalci smeti, so Parižani odlagali smeti kar na ulice. PICCIONI BO JUTRI SESTAVIL NOVO ITALIJANSKO VLADO! SPLIT, 10. — Danes je prispel v Split vodja britanskih laburistov Clement Attlee, ki se je nekaj dni mudil v Dubrovniku. V Splitu bo ostal do 13. t. m. Jutri zvečer se bo sestal s članom izvršnega sveta Hrvatske Vickom Krstulovi-čem. Pred odhodom iz Dubrovnika je izrazil Attlee zadovoljstvo nad gostoljubnostjo, na katero je naletel. ?rezuspesno iskanje izhoda na Madžarskem Francoski odgovor na kamboške zahteve Mosadekova zmaga proti opoziciji PONm PENH. 10. — Francoski visoki komisar je sinoči sporočil kamboškemu ministrskemu predsedniku glavne obrise francoskega odgovora na zadnje kamboške predloge. Po zatrjevanju dobro obveščenih krogov daje francoski odgovor zadoščenje kambo-škim zahtevam, zlasti glede prenosa oblasti na kamboško vlado. Domnevajo, da bo u-stanovljena francosko-kambo-šlka komisija, ki naj izvede prenos oblasti, takoj ko bo francoska vlada dokončno o-dobrila zadevni načrt. Ta prenos se baje ne nanaša samo na vojsko, policijo in pravosodje, pač pa tudi na nekatere druge organizme, med katerimi civilno letalstvo. Pri referendumu ga te podprla ogromna večina volivcev - Ustanovitev sovjetsko-iranshe komisije za ureditev odnosov med obema državama rešiti finančna, obmejna in druga vprašanja med obema državama«. V Londonu so zaradi tega zaskrbljeni in so mnenja, da bo skušala SZ izkoristiti zase spor zaradi iranskega petroleja. Pripominjajo tudi, da zastopa SZ v Teheranu eden najboljših diplomatov: Lavrenti-jev, ki je bil imenovan pred enim mesecem. Dosedanji sovjetski poslanik v Teheranu Sadčikov je bil odpoklican nekaj dni po aretaciji Berje. Ta odpoklic sovpada z odstavitvi jo vladnega predsednika sovjetske azerbejdžanske republike, Bagirova, o katerem za_ trjujejo, da je vodil komin-formistično gibanje v iranskem Azerbejdžanu. OTTAWA, 10. — Danes so bile v Kanadi volitve za nov parlament. Prvi podatki pa že kažejo na ponovno zmago liberalne stranke, ki je na oblasti od leta 1935. Najmočnejša opozicijska stranka je konservativna stranka ki je na volitvah leta 1949 doživela popoln poraz. To Bidaultovi razgovori z Adenauerjem BONN, 10. — Francoski zunanji minister Bidault. ki je včeraj prišel v Nemčijo, je bil danes na kosilu pri kanclerju Adenauerju. Navzoči so bili tudi francoski visoki komisar v Nemčiji Francois Poncet, nemški podtajnik v zunanjem ministrstvu Walter Hallstein, načelnik političnega urada Herbert Blankenhorn in predsednik demokristjanske parlamentarne skupine Von Bren. tano. Po razgovoru je Adenauer izjavil, da je z razgovorom z Bidaultom «zelo zadovoljen« ter da je bil ta razgovor «iz. redno prijateljski in v duhu zaupanja«. Tudi Bidault je izjavil. da je bil «zadovoljen». Načelnik tiskovnega urada zahodnonemške vlade Von Eckardt je dal razumeti, da sta Bidault in Adenauer govorila zlasti o zadnji sovjetski noti ter o govoru Malenko-va. Dodal je, da se mu ne zdi, da sta oba državnika go. vorila o Posarju, ter je pri. pomnil: «Nova nemška zvezna vlada, ki bo izraz bodočih splošnih volitev, se bo morala baviti s tem vprašanjem«. Številni komentarji v svetu o možnosti sovjetske vodikove bombe NOVI DELHI, 10. — Danes se je začela v Hajderabadu pod predsedstvom burmanske ga ministrskega podpredsednika Base druga azijska socia listična konferenca. Zasedanje bo trajalo tri dni. Na konferenci sodelujejo predstavniki 9 držav: Japonske, Indonezije, Burme, Indije, Libanona, Izraela, Pakistana, Jugoslavije in Velike Britanije. Ljudska prosveta Razna obvestila 11. avgusta PRIMORSKI DNEVNIK Danes, torek 11. avgusta Suzana. Bolemir Sonce vzide ob 4.59 in 19.21, Dolžina dneva 14.22. ^ vzide ob 6.44 in zatone ob i* Jutri, sreda 12. avgusta Klara, Dobrogost Na današnji dan je bil rojen leta 1814 Ivan Mažarunič, hrvatski pesnik Umrl je leta 1890. OBVESTILO VINOGRADNIKOM Obvezna prijava pridelka grozdja Občina javlja, da morajo na podlagi zakonov vsi vinogradniki, ki imajo svoje vinograde v območju tržaške občine, prijaviti letošnji pridelek grozdja v treh dneh po končani trgatvi. Za prijavo je treba izpolniti posebne formularje, ki so naslovljeni na občinski troša-rinski urad. V teh formularjih je treba navesti ime in priimek lastnika vinograda ter najemnika ali polovinarja; kakovost in količino pridelanega grozdja ter kraj, kjer je grozdje spravljeno; količino vina iz pridelkov prejšnjih let, ki je ob času prijave v kleti; količino bodočega vina, ki je namenjeno za domačo uporabo oz. prodajo. Formularji se lahko dvignejo na glavnem trošarinskem uradu v Ul. Mazzini 6-II, kot tudi pri vseh ostalih trošarin-skih uradih in na posameznih občinskih delegacijah. Prijavo morajo napraviti tudi tisti, ki so davka oproščeni. Kdor se ne bi ravnal po teh navodilih, zapade kazni, ki jo predpisuje zakon. le, da so zahteve delavcev u-pravičene in bi jih morali v tej borbi tudi podpreti. Nasprotno pa vidimo, da skušajo z organiziranjem stavkokaštva pomagati vodstvu ACEGAT. Sramotno je tudi, da so zasebniki dali svoje avtobuse na razpolago oblastem, ki skušajo s to akcijo prisiliti stavkajoče na predajo. Isto velja tudi za šoferje in sprevodnike, kajti njihovo delo je navadno stavkokaštvo, medtem ko bi morali tudi oni podpreti uslužbence ACEGAT v njihovi borbi, če ne drugače pa vsaj iz solidarnosti. Stavka se bo nadaljevala tudi danes. Tako so sklenili delavci ko so zvedeli, da so se pogajanja zaradi trmastega vztrajanja Acegata na svojem stališču, razbila. Danes zjutraj ob 9. uri se bodo stavkajoči uslužbenci zopet zbrali pri re-mizi v Ul. Margherita ter bodo med zborovanjem zopet presodili položaj in sklenili nove ukrepe za dosego svojega cilja. ZARADI TRMHtiLAVE NEUVIDEVNOSTI VODSTVA ACEGAT ZVEZA PARTIZANOV STO ORGANIZIRA MNOŽIČNI IZLET na PARTIZANSKI TABO«, ki bo na OKROGLICI pri Vogrskem (Vipavska dolina) v dneh 5. in 6. septembra 1953 ob 10. obletnici ustanovitve prvih primorskih brigad IX. korpusa NOV Tramvaji in filobusi tudi danes ne bodo vozili Včeraj se ni ganilo iz remiz niti eno vozilo ACEGAT - Inšpektorat za civilno motorizacijo z dovoljenjem predsedstva cone organiziral stavkokaški promet s privatnimi vozili Te dni je Trst obogatel za novo javno ustanovo, ki ima namen zgraditi tržaško letališče. Kakor vse naprave, ki zahtevajo še tako majhno površino zemljišča, bo tudi za to potrebna slovenska zemlja. Ta se je še do nedavnega tudi v samem Trstu razprostirala čisto do obale. V zadnjih letih se mesto, pokrajina in država s svojimi italijanskimi upravami — dejansko izvršujejo danes tudi oblast ZVU Italijani — čedalje bolj zajedajo v notranjost zemlje našega ljudstva. Zato ni treba niti denarja! Zadostuje italijanski paragraf iz 19. stoletja. AJco potrebuje slovensko zemljo neka ustanova — bodimo iskreni, tudi ustanova za tržaško letališče bo italijanska — je zadeva popolnoma preprosta. Iz predala potegneš omenjeni paragraf in proglasiš ustanovo — na žalost s podpisom Angležev ali Američanov — za javnokoristno. V tistem trenutku postane odpor našega človeka nemogoč. uDekret je dekret!* je dejal don Shirza (Sirca) našemu kmetu, ki se je upiral in ni hotel izročiti zemlje svojih dedov za «Villaggio del Fan-ciulio» na Opčinah. Ni zakona, ki bi zaščitil našega posestnika pred tem paragrafom. Predaleč je do Neiv Yorka in Organizacije združenih narodov, v imenu katere anglo - ameriška Zavezniška vojaška uprava vlada v coni A Svobodnega tržaškega o-zemlja. Temu paragrafu se ne moreš upreti; ne moreš se upreti niti ceni, ki jo določi za tvojo zemljo posebna uradna komisija, v kateri seveda ni člana, ki bi poskušal zavarovati koristi malega člove~ ka. Tako so odšli hektari in hektari naše zemlje Za industrijsko pristanišče v Zavljah, lonjerski vinogradi za italijansko cementarno, 17 parcel za«Villaggio del Fanciullosna Opčinah, zemljišča za razne italijanske kolonije ob morju in na Krasu (n. pr. za zgradbo kolonije italijanskih železničarjev na Opčinah), tako pojdejo tudi slovenska posestva na Proseku, kjer bo verjetno novo letališče. Višek tragike našegtt človeka, a hkrati višek javne krivice pa je v tem, da nima niti najbolj skromne besede pri vseh teh «javnokoristnih» u-stanovah, ki jim je moral odstopiti svojo zemljo, ki ga je hranila in na katero se je opiral tudi v boju za svoje kulturne in politične pravice. Mar je katera naših ustanov ali kateri naš človek n. pr. v upravi Ustanove za industrijsko pristanišče? Ali v «Centru za industrijski razvoj»? Ali je katera koli naša skupi-pa v ustanovi za tržaško letališče? Celo občino (nabrežinsko-devinsko) so oblastna ignorirala, ko so določila zemljišče za italijansko kolonijo S. Mar-co (Stivan) samo zaradi tega, ker imajo v njej naši ljudje večino. Daleč, res daleč je do Nem Yorka, daleč do resnične demokracije! (Iz «Gospodarstva») cijski aparat je bil alarmiran. Pred vsakim avtobusom je stal najmanj po i agent, ki je tudi vozilo spremljal ves čas vožnje. Za to deio so porabili ne samo člane civilne, temveč tudi upravne policije. Na cestah kjer so vozili avtobusi pa so bile postavljene policijske patrulje. Vsi uslužbenci so včeraj zjutraj točno odšli na delovna mesta, vendar ni nihče prijel za delo. Okoli 8. ure pa so se delavci zbrali v ren izi v Ul. Margherita, kjer so obravnavali nastali položaj. Delavci so ostro zavrnili stališča vodstva ter sklenili, da bodo začeli z delom šele ko bo vodstvo pristalo na uvedbo starega razporeda. Med zborovanjem pa so sklenili sodelovati v pogajanjih za spremembo novega delovnega urnika. Predstavniki delavcev so nato odšli v direkcijo v Ul. Genovo, kjer so stopili v stik s predstavniki vodstva. Medtem ko so se pogajanja nadaljevala, so se stavkajoči delavci zbrali pred palačo Acegata v Ul. Genova, da bi izvedeli o rezultatih pogajanj. Opoldne je bil v palači con- Marsikdo, ki se mu v nedeljo ni zbljubilo prečitati časopise ali poslušati radio, je včeraj zjutraj vstal kakor po navadi in s presenečenjem dolgo pričakoval filobus, avtobus ali tramvaj, ki naj bi ga kakor vsak dan odpeljal proti službenemu mestu. Teh oseb je bilo videti v zgodnjih urah precej. Sele ko so zvedeli, da u-službenci ACEGAT stavkajo, so se peš odpravili proti mestu. Včeraj zjutraj ni nobeno vozilo ACEGAT zapustilo remize. Uslužbenci (vozniki sprevodniki in drugo osebje), so začeli stavkati, ker je vodstvo podjetja hotelo proti volji delavcev uvesti nov razpored dela, ki je znatno slabši kot dosedanji. Medtem ko so do-sedaj uslužbenci imeli enotni delovni urnik (le redkokdaj so prišli na vrsto po dvakrat ali celo večkrat dnevno), je hotelo vodstvo sedaj uvesti deljenega. Uslužbenci bi morali po novem razporedu nastopiti delo dvakrat in sicer 4 ure zjutraj in 3 in pol popoldne ali zvečer S tem bi bilo precej prikrajšani na svojem prostem času, ki bi ga večinoma uporabili za pot domov in na delo. Delavci so od vsega začetka pokazali, da se nameravajo odločno upreti novemu razporedu, vendar je vodstvo podjetja kljub temu najavilo, da ne odstopi od svojega načrta. Razburjeni delavci so sklenili, da se s stavko uprejo samovolji vodstva. V soboto so se predstavniki delavcev in vodstva zbrali v občinski palači, kjer so začeli pogajanja. Vodstvo ni hoteli odstopiti od svojega stališča, čeprav se je izreklo za morebitno popravo, vendar ne vse dotlej, dokler ne bi praktično poskusili nov razpored. S to obljubo je hotelo vodstvo podjetja spraviti delavce na limanice, da bi sprejeli njihove predloge. Predstavniki delavcev pa so ta predlog zavrgli in napovedali za ponedeljek zjutraj stavko vsega prometnega osebja. Ker ni bilo več mogoče preprečiti stavke je inšpektorat za civilno motorizacijo z dovoljenjem predsedstva cone organiziral zasilno službo, za katero so najeli avtobuse zasebnih podjetnikov. Včeraj zjutraj so okoli 6. ure začeli voziti avtobusi na progah št. 2, št. 6, št. 9, št. 11, št. 17, št. 19. V jutranjih urah so uvedli še novo progo št. 15. ki veže skozi predor Goldonijev trg s Čampi Elisi. Ta služba je bila seveda nezadostna in ljudje, so še posebno zaradi tarife, ki je bila povišana na 30 lir. raje hodili. Posebno v jutranjih, opoldanskih in večernih urah je bilo opaziti cele vrste ljudi, ki so hodili ali proti domu ali proti službenemu mestu. Med prebivalstvom se je slišala marsikatera pikra opazka na račun Acegatovega vodstva ter odobravanja energičnega protesta uslužbencev. S svojim trmastim ravnanjem pa ni podjetje škodilo samo samemu sebi, temveč tudi kopališčem in drugim podobnim obratom. Kljub za kopanje prijetnemu vremenu so bila kopališča zelo slabo obiskana. Verjetno so se oblasti bale neredov, kajti skoraj ves poli- skega predsednika sestanek med katerim so razpravljali o možnosti ojačenja zasilne prometne službe. Nameravajo po-jačiti dosedanje proge in uvesti druge, pri čemer bi uporabili tudi tovornike. Kakor se vidi se oblasti trudijo. da bi razbile stavko. Sklicali so sestanke, kjer so ure in ure debatirali o možnosti u-vedbe zasilnih prog s pomočjo avtobusov zasebnih podjetnikov. Alarmirali so policijo In agente razporedili po vseh cestah in celo zastražili remize. Namesto tega pa bi lahko župan, conski predsednik in druge odgovorne osebe sklicali sestanek predstavnikov ACEGAT in jim kratkomalo ukazali naj umaknejo predloge o novem razporedu, ki je vzbudil tolikšen odpor pri uslužbencih. Veliko manj truda bi jih stalo to delo in bi zadovoljili ne le stavkajoče temveč tudi prebivalstvo, ki se mora zahvaliti prav- ACEGAT če je prisiljeno hoditi. Delavci ne zahtevajo nekaj nemogočega — zahtevajo samo, da se jim prizna enoten delovni čas odgovorne osebe bi lahko uvide- Vpisovanje na sedežu Zveze partizanov v Trstu. Ulica Ruggero Manna št. 29/II, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure in na sedežu OF v Skedenjski ul. 122, vsak torek, sredo, četrtek in petek med 19. do 21. ure. V Lonjerju na sedežu prosvetnega društva dnevno od 20. do 22. ure. Za nabrežinski sektor v dvorani prosvetnega društva ulgo Gruden« ob sredah in petkih od 20. do 21. ure; za šempolajski sektor v Sempolaju pri Furlanovih; za zgoniški sektor pri Gržunovih v Saležu; za sesljanski sektor pri Gorjanovih v Sesljanu; za svetokrižki sektor pri Švabovih v Sv. Križu. Za Bazovico, Gročano in Drago vpisuje Mirko Pečar v Bazovici št. 91 od 19. do 21. ure, vsak dan razen nedelje. Za Ricmanje vpisuje v večernih urah Kuret Silvester; za Boršt Sedmak Danilo; za Boljunec Sancin Vida; za Prebeneg Bandi Mirko; za Dolino na sedežu OF. Za Slivno se vpisuje pri Brati novih; za Medjo vas pri Liljani Legiša. Za Gropado in Padiiče bo vpisovanje v Padričah pri tov. Josipu Grgiču; v Trebčah pri tovarišici Anici Kralj; za Fernetiče in Col pri družini Škamperle na Colu; za Veliki Repen pri tov. Mirku Guštinu in Silvestru Škabarju; na Kon-tovelu pri tov. Viktorju Stoki; na Proseku pri tov. Dragu Stoki in na Opčinah na sedežu OF, vsak večer od 20. do 21. uri. Vpisovanje za III. okraj v Ul. Montecchi 6, soba štev. 23/11, vsak dan med 17. in 20. uro. — Za ostale sektorje bo naknadno javljeno. Tržaške vojne sirote na letovanje v Savudrijo Včeraj je odpotovalo na letovanje v Savudrijo pet tržaških vojnih sirot, ki bodo ostale na počitnicah en mesec. Skupini otrok, v kateri so Dušan Hreščak, Lina Jakomin, Drasič, Barut Gino in Renata Vecchiet, bo sledila kasneje še druga skupina. Otroci so gostje glavnega odbora Jugoslovanskega Rdečega križa, ki jih je povabil na iniciativo jugoslovanske delegacije RK v Trstu. Tržaški otroci bodo letovali v Savudriji skupno z otroki španskih borcev. Podpore ECA za julij t. I. V času od 1. do 31. julija te. ga leta je ECA (občinska pod. porna ustanova) vključno z inštitutom za ubožne in drugimi odvisnimi ustanovami izda. la podpor v skupni višini 7,703.324 lir. Ta vsota je bila porazdeljena takole; 23,291.144 lir za zatočišča in inštitute ki so direktno odvisni od ECA ter za tiste, ki so v njeni oskrbi. Podpore je bilo deležnih 1229 oseb, od katerih 071 odraslih in 558 o-trok; 15,756.044 denarnih podpor vključno s prispevki za najemnino za občinske podpornike. Te podpore je bilo deležnih 5852 družin; 21,434-189 lir denarne podpo. re za 2868 družin vojnih oško. dovancev; 36.000 lir posebne denarne podpore za vojne oškodovance in begunce; 8,226.643 lir vključno s kruhom za dnevno prehrano 1978 družin; 219.050 lir za prenočišča v ljudskih stanovanjih za 303 o. sebe; 1.696.583 lir za zatočišče 501 družini vojnih oškodovancev; 48,875 lir za prebrano 62 oseb; 789.662 lir za oblačila in o-butev zu 289 družin; 185.108 lir za očala in orto-pedična sredstva za 68 oseb. Za nekatere druge podporne ustanove je ECA v juliju nakazala 20.026 lir. ODHOD VLAKOV IZ TRSTA V SOBOTO 5. SEPTEMBRA POPOLDNE IN V NEDELJO 6. SEPTEMBRA ZJUTRAJ Priložnostni »mučenika C E A A : vpisnina, prevoz z vlakom in značka skupno 650 lir — Za otroke od 4 do 14 let (brez značke) 275 lir Včeraj so istrski ezuli in razne iredentistične bojevniške organizacije proslavljale obletnico smrti proslulega istrskega iredentista Nazaria Saura. Zjutraj so najprej v eni izmed tržaških cerkva imeli cerkveni obred ob prisotnosti De Castrovega zastopnika in vseh mogočih patriotičnih iredentističnih organizacij, zvečer pa so se ceremonije nadaljevale na pomolu Sv. Karla (za katerega se 10 let po padcu Mussolinijevega fašizma uradno še vedno uporablja ime «Molo Au-dace» v spomin na ((prekleto barko*, ki je pripeljala v Trst italijanske okupatorje) kjer je ob prisotnosti nekaj sto ezulov in skupine histeričnih žensk ((medaglia d’oro» Schergat prebral Saurovo oporoko, nakar je godba zaigrala nekaj iredentističnih popevk medtem ko so vrgli v morje venec. Vsa ceremonija je izpadla dodaj klavrno, čeprav so se organizatorji trudili, da bi ji dali čimvečji poudarek. Tržaško prebivalstvo jo je ignoriralo, ker so pač minili časi, ko je prisilno moralo častiti vse mogoče fabricirane mučenike tipa Nazario Sauro, ki ga je leta 1911 sam predsednik plovne družbe «La Veloce* kap. A. Co-sulich prijavil državnemu tožilcu v Trstu, ker je nesramno žalil potnike in posadko parnika traljez je bil sicer še uporaben, vendar v slabem stanju KNJIGA n JOSIP BROZ Tit0 od VLADIMIRA DEDIJERA ---------800 lir • Tatovi v čolnu 57-letni Anton Starc iz Stare mitnice 5. je včeraj prijavil civilni policiji, da so mu neznanci v noči med 6, in 7. t. m iz njegovega čolna u-kradli; 3 vesla, 1 krmilo, vrvi, več desk in dva kosa železa. Skupna vrednost ukradenih predmetov je 20.000 lir. Mario Stocca, potem pa je sprevod zavil na Ul. Spiri-dione ter od tam na Korzo. Pred sedežem Fronte za neodvisnost se je sprevod nekoliko ustavil, da so pokojniku izkazali zadnjo čast; veliko zastavo, ki visi pod oknom sedeža, so za trenutek spustili, ko se je pa sprevod pomaknil naprej, so zastavo zopet namestili na pol droga. Med špalirjem je nato sprevod prišel do Trga Garibaldi, kjer se je razšel, medtem ko je dolga kolona avtomobilov nadaljevala pot do pokopališča. koj obvestil o stvari prijate- 7 unenn u jaRfl lja Raffaelija, ki mu je pa *- f JOO|l odgovoril, da o tem ne ve ni- Včeraj opoldne je 28-letni česar. Ker mu ni preostajalo Antonio de Michelis iz Ul. Ba. f sru"* »v6 v na Trgu Cologna in vložil pri. m°nti zadel v zadnji del poli-jaV0t cijskega jeepa 035, ki je stal na mestu. Pri trčenju je vesi _l.ii j.-spist zletel na tla ter dobil N3 Skali IHU Jfl Zdrsnilo veg poškodb na desnem kole-Včeraj popoldne se je na nu in desnem stegnu. Gzdra-izletu ponesrečil 15-letni di- vel bo v 8 dneh, Josip Stritar; «Znano delo«, I. del, polplatn° o# Sinclair; «Liwis Babblitt«, polplatno • John B. Priestley: »Pojo naj ljudje«, polplatno • jjfi- D. G- Mukerdži: ((Potujejo v Himalajo«, polpla ' effi- Flnsgard: »Iz mladih dni«, broširano . ' DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V ^ GORICI IN SESLJANU. Najdena ženska ura Agenti civilne policije so 8. t. m. v bližini ceste, ki pelje na morsko obalo v Sesljanu našli žensko uro «Omnia Swiss», ter naočnike za sonce z metalnim okvirjem. Najdena predmeta sta na policiji v Devinu, Poštna uprava sporoča, da bo prišla 13. avgusta v promet nova spominska poštna znamka vrednosti 25 lir, ki bo predstavljala Luca Signorellija. Znamka bo za frankiranje veljavna do 30. junija 1954, zamenjala pa se bo lahko do 31. decembra 1954, it- avgusta 1963 STALIN: „NA ZDRAVJE LAVRENTIJA VON BERJE NAČELNIKA MOJEGA GESTAPA" Ministrstva so tako visoka da se s streh vidi Sibirija Na vrsto v pošastni procesiji je prišel tudi Berja, ne samo oradi neizbežne borbe za oblast, temveč tudi zaradi sovra sva do NKVD, ki že desetletja muči sovjetske narode in ki ^vedno drži petnajst milijonov ljudi po zaporih in taboriščih avrentiju Pavloviču Berji, P°dPredsedniku soliti 6 v^ade’ šefu tajne po-mniŠ? obveščevalne službe, nZ,S mu maršalu, članu UvZ‘f^a ^ SKPb in vodite-: ^ raziskovanj se , a Pokojni Stalin za marši-Za?l'Vcditi. Septembra me-sver 3e v Kremlju rn»^a!l° p°dpisa.n sporazum o Stol * Poljske■ Tak™t na banketu, katerega sovjetska vlada priredila obrni pr'liki> dvignil čašo, se lin, k Kibentropu in osta-zimn° rm in vzkliknil: «Na načelni erltija von Berje’ a mojega gestapa!» Atentati tistenJ v 8 3e vretaklo od jj.; . ,ne> ko so se sicilijan- UprIi in PobiH tanjen L.m ostale lastnike suž-napravUi30 kitaiski kmetje in vh;- p0r bdečih obrvi,> 0 Tev„hrtSar^a Vang Manga, Cetarin ,anci loko prebodli nzklikJf 3e komaj uspel uV "Tudi H moi mio '"j J1?00 Žasa je tudi mi-čUn„:l nc,P°oib strelov na 0a nadvojvodo ™ata na nacističnega &a.Ceifce kratka. in a-pro-Zgo- ^ina vu;ui/fiui Ziyo* liknij- 3e PTePolna primerov blZacLv katerih pa 3e Prilfuki: : ubiti so bili ne-bilj uv-.e”1 tlačitelji, ubiti so Lai* daj tnV: Pa re^emo, da so se- Ukor ~ vsaj k0' lo, mo opravka z Rusi- deset[et;j aTeH. Ze dve — tri-meljske h,e na šestini ze-p°drivai ■ medse bojno iz-Zalca/° 171 likvidirajo. ^ ‘Hoskv °i,erntaiiem atentati? 50 Vse n- . anekdota, da ko Viso mistrske zgradbe ta-streh „;je’ da se 2 njihovih tazumeu' Sibirm. Težk0 je Politike Postopke sovjetske dem nat-uez °bzira, če Iju-če jinat*kaj° vrv za vrat, ali Popoln 30 snemajo. Kdo more Rusiji ma razumeti čistke v bestj , Nemogoče 'je dojmiti Jane £ost' s katero so izva-licejk,“° razumeti toliko doŽere?0st. kadar se tak Iju-s°ckli lJežim prikazuje kot vtičm kot resnično C|o!ist - ‘ “‘“J' ".ui. hitisfo ni' kot resnično Nre^ demokratični? Na besede RSe °dlHno odnosijo nekočnZ:ia:daSkama, nekoč ™„ernarda Shawa, ki je no živečPTl: človek je edinko v*. A3e’ katerega se Kosta ° enkrat oderer. ka V\ Najk, Luka, Gomul-mindeT o Clementis, Ge-ermav £auker, Georgescu, ne drua-, eš ~ in na stoti-nagiih i 80 Postali žrtve stalik D~prememb_ Položaji o-ie PokazJ6 Jnaiei°- Kremelj *entimi,„t’, nima smisla za sti za „ alnost ndi hvaležno- Na\rTaVliene usluge- Tenti g 3e Prišel tudi Lav-niava jeer3°' NieB°va zamene s„ Prišla na dnevni red borbe 2 ° zaradi neizbežne zaradi °blast, temveč tudi že de °P^tva do NKVD, ki ^opjetit- muči narode no drj-e zveze in ki še ved-^udi nn Petnajst milijonov CuTTir.n,aportb in taboriščih, ia l}erj j™1 u*tae Lavrenti-in okrut kazuje nečloveško li°ista. ■Jl°iPSihozo tajnega po-‘oiji te bil v tajni po- l«Ze'?PT?*et ^ vse njene MVn L *ke' NKVD do PoliCj- MCB, kot se je tajna Vala. ig?POStoPno preimeno-*>ar svo'4 leta 3e Postal gro-kjer j 3e0a rodnega kraja, ^°skvi Pez°dovoljstvo proti ie prlr,Jako porastlo, da se le jZv ovijala vstaja. Berja ni hotel Za. Priprave, toda j t vstaje preprečiti, ker Pičila 'n ^eka izgubila opra-t}ie inZa masovno iztreblja-mrezijg11 d°končno pokoritev Ve^t;, tisoči ubitih. L^eln Qf w 1930‘ leta se ie Seri dvoletna ečistka,,. v %ie ,e Derja likvidiral na ^koških komunistov, i ie h*, 30 bH tako temeljit, SoiJ a mteUgenca Gruzije ^ “*no uničena. *trjr °lo£nost von Berje ilu-1 3tali edeča podrobnost. 1 LnvV’ osebni prijatelj je izvr' tatnik centralne-ške snega komiteja kavka-leta ePublike. Konec J936. ^Oskif 3B ^erja na migljaj iz *te Poklical k sebi v go-sl'(Jaif e.0er sta »la skupaj v' ie g ,Sce. po predstavi pa se 1*0.j s °ba vrnil v hotel. Zju-tel>ki° 90 ."«*« ubitega v ho-^tpra S°bi- Obdukcije niso li, da temveč so proglasili,. L® o d angine pec- |29in'j, ekoliko dni pozneje je 'h vsa Uakobin kovček Preidi ru*ina. katero so po- ^^irfL 1933 Berja zamenja ‘e24aTav JeŽova’ «0- lzkaie urkoiaa^' sg p0se^n0 -0en3u či ,k°imenovanem «či-evii„„ s dcev» in postreli odgovorne voditelje •or iin maršala, če- -^obi l ,e °o B1K1 maršala, če „ Postai T videl Jonte. 0a deln - 03 socialistič- Oo®° deln Cvprai! ie ose nje-"S 2aporoi° Sto3ol° P polnjeni. ln delovnih tabo- £^pravaVeJ redom Leni-lavcev r.Si ,0n od olavnih Pri likvidaciji le- FBLIKS MtiKDŽlNSKi je bil prvi šef sovjetske varnostne službe, takrat nazvane «Ceka» (Cerezvičajnaja komisija — posebna komisija). On je bil navdušen patriot, nepodkupljiv in brezobziren in je odkritosrčno služil stvari revolucije. Ubili so ga belogardisti pri neki zaroti. JdCESLAV HAD0I.F0V1Č IVIEKCirUSKI Drugi šef tajne policije nazvane GPU (Go-sutarstvenoje političe-skoje upravlenije — državna politična uprava) ni bil moralno več na višini svojega pred-oika. Bil je aristokratskega rodu, inteligent, zelo rafiniranih navad. Zanimal se je za perzijsko umetnčst in višjo matematiko. Lenin ga ni mogel trpeti. O-sebno sicer ni bil sa- ’ dist, vendar je «izna-šel» mučenje, ki prej ni bilo v navadi oziroma, katerega bivši šef m dopuščal: Himiit lilikllUR.Ilil/lC JAGODA Po rodu Ceh. Bil je prvi namestnik šefa Mene inskega in ga je s svojimi zdravniki baje spravil na drugi svet. Obtožnica na znanih moskovskih procesih je trdila- da je ubil tudi Gorkega in poskušal «znanstven» umor Stalina. Jagoda je prvi uvedel prisilno delo im delovna taborišča za politične pripornike. Prej so na prisilno delo pošiljal) samo kriminalce. Zamenjali so ga 1936. leta in ustrelili 1938. leta IVI KUL A J Jli/IIV Čuden, histeričen človek, zelo majhen, ni presega) meter in pol. Bil je n® oblasti sicer samo dve leti, vendar se je bolj «proslavil» To so bila leta velikih «cistk» in «moskov-skih> procesov. Pričel je najprej «tistitu> svoj policijski aparat, nato upravni aparat, kasneje partijo in vojsko. O-čistil bi celo samega Stalina, da ga niso poslali pravočasno v norišnico. To je pa na-pravil njegov namestnik Berja. (Pozabili smo povedati, da je bil Ježov namestnik «očiščenega* Jagode). ninizma in Leninovih komunistov. Vse to je lahko napravil in vse te časti je lahko dosegel zato, ker je bil veren sluga svojega gospodarja. Tri mesece po gospodarjevi smrti pa je bil načelnik Stalinovega gestapa na tradicionalno sovjetski način proglašen za sovražnika partije in naroda. Krvava igra Pred likvidacijo von Berje je bil cel niz jzprememb v sistemu javne varnosti. Cim so izpustili zdravnike, sta njih mesto v celicah zasedla eden iz petorice tajnikov CK in minister državne varnosti Ignjatijev in njegov pomočnik Rjumin. V Letoniji so zamenjali ministra državne varnosti, v Estoniji in Armeniji pa ministre notranjih zadev. Gruzija je kot rodno mesto Stalina in Berje dobila častno mesto. V manj kot dveh letih so tam napravili štiri «čistke». aCistkay> je poleg notranjih zadev zajela tudi druge resore. tako da so se tudi drugod kotalile glave v košaro. V Ukrajini so zamenjali predsednika planske komisije, ministra državne kontrole in tajnika CK. V Letoniji so zamenjali šest ministrov, v sosedni Litvi pa kar celo vlado. P Kazahstanu so zamenjali ministra za lesno industrijo, v Bjelorusiji predsednika vlade in v Moldaviji ministra za pravosodje. V Azerbejdžanu je bil ubit predsednik vlade, v Armeniji ministri za kmetijstvo, kulturo, lahko industrijo, finance, gozdarstvo in industrijo papirja. V satelitskih deželah zvesto sledijo primeru Moskve. Rakozsi in Ul-bricht nista več generalna tajnika svojih partij, V Vzhodni Nemčiji je Damoklejev meč padel na glavo pravosodnega ministra, na ministra za javno varnost in na glavnega urednika uradnega partijskega glasila sNeues Deutschlands, ki je bil obenem, kandidat za člana politbiroja; «Reorganizirajo» se vse vlade v satelitskih drža- v“h- Drobnih rib skoraj ni vredno omenjati, ker je razumljivo, da za vsako navedeno veliko glavo odhaja na strelišče ali v Sibirijo kompletna garnitura. Na primer; v preteklem letu so v predkongresni kampanji po podatkih «Pravde» samo v enem leningrajskem okraju zamenjali naenkrat 117 sekretarjev partijskih organizacij. Triumf smrti Kot vidimo, se tako, kot se izmenjavajo želje in razpoloženja moskovskega boga. zamenjujejo tudi voditelji. Nekateri na ta, drugi na oni način. Nekako se zdravi in se potem nanj pozabi, kot se je pozabilo na Markosa, drugi se zdravi in nenadoma umre, kot je Dimitrov, tretji se ne zdravi, pa vseeno nenadoma umre od najnavadnejše bolezni, kot je Gottvald, nekdo doživi velik proces in vešala kot je Slansky, nekoga zamenjajo in nato čaka na proces, kot se to dogaja sedaj s Pankerjevo in Svermovo, nekdo čez 24 ur postane sovražnik, kot je Berja, nekdo pa umre navidez naravne smrti in se o njem govori, da so ga ubili. kot se je to zgodilo z Čda-novom in Sčerbakovom. Velika večina pa izgine nenadoma m brez velike reklame. Se danes je 15 milijonov ljudi v zaporih in na prisilnem delu. Preživeli Cečenci, Židje bivše republike Biro-bidžan, Krimski Tatari, Ingu-ši, Kalmiki, Povolški Nemci ne bodo nikoli pozabili kremeljskih mogotcev. 11 milijonov ljudi — mrtvih ljudi je rezultat nasilne kolektivizacije, obdobje 1936-3S je povečalo število žrtev stalinske pravice še za šest do sedem milijonov. V Moskvi tedaj ni bilo družine brez zapornika. Celo tujci v aparatu kominterne niso ušli. Cervenkov se je rešil le na ta način, da se je skril v vili Dimitrova, kamor si organi NKVD vseeno niso upali. Stalin je uspel obdržati a-parat v svojih rokah, kar njegovi nasledniki ne morejo več. Malenkov, Molotov, Hroščev, Vorošilov in Bulgnnin in ostale birokratske osebnosti ne morejo več ohraniti o-ne enotnosti, ki se je za gospodarjevega življenja vsaj na zunaj manifestirala. Oni •ne zaupajo več v svojo moč, katero izpodkopuje ne toliko medsebojna borba za oblast, kolikor notranji in zunanji politični neuspehi. Celo, če bi bil Stalin živ, bi se s težavo znašel v takšnem položaju. Iz vsakega kotička sovjetskega režima prihaja smrad, ki izdaja gnitje tega sistema, pred katerim je vsakdo brez moči. Ta razpad se lahko zavre, ne more se pa preprečiti. ZVONKO LET1CA .25 tise ■-* COBRTOU -fen V TAT OB n-v oinn.:.. n C C C P C- «5»«*«« »» >!,» K*«*«* aism* sspi «« .»o««' *»»<•* * >*««,** fttm * .%>■!■«* «»*nm *«• rrntrnm mr -«««• .•* «•>»)<•»»» m fsm »ostji <1j»>twK«0io Ussrj-j.iDiOi« «»-<»!«. ••''''~T-:w:Tr-Tr- A E U O CTAJ1MHA ilfooiiraim* j BECCMEPTHO! UP°^aaH« v :-yeoo>yf: o •: X«. x : » «*«» « «r-w„ w.-.? *■»>* ooe »<’■'* **>>- •«<<**: <<***■••:•:<« <• <^C< '■x>o »*>«•«* <*»«« .............................................. HapO^O« c BCJDIKHM MTKjim! rcKO?ifif,‘ ’ -/»5 fto». w.w (ir v?^00 «90oo>xjmo> fr.%- x <'■*>■■ . c<_ fcooc.x >x-:: w<:> <*»>> >xo> «Izvestja» — uradno glasilo sindikatov — od 9. marca 1953. Naslovna stran je zelo značilna, saj je bil takrat Berja še kremeljski mož št. 2. Na sliki vidimo Berjo kot prvega podpredsednika vlade, šefa tajne policije in obveščevalne službe, sovjet, skega maršala, člana prezidije CK VKPb in voditelja atomskih raziskovanj, kako stoji tik zraven Malenikova na častni straži c-b Stalinovi krsti. Za njim vidimo se: Vorošilova in Molotova. B1VSA ŠPANSKA, NATO AMERIŠKA KOLONIJA ■ SVOBODNA Industrijska revolucija zaostalih «Jibarov» Portoriko preživlja, izredno nagel napredek, o katerem priča 250 novih tovarn, zgrajenih v zadnjih petih letih «Jibari», dobesedno »divjaki«, je starodavno ime, katerega so dali Spanci portoriškim domačinom in s katerim še danes imenujejo vse kmečke in gorske prebivalce otoka. Otočani so tri četrtine španskega in eno četrtino afriškega porekla, s križanji in odtenki portugalske, korziške, francoske in celo holandske krvi. Najmanj je v tej kreolski in mulatski rasi ostalo od indijanskih prebivalcev, «jiba-rcv», ki so izginili zaradi zatiranja španskih kolonizatorjev sredi petnajstega stoletja. Neskladnost imen je zanimi- va značilnost pri teh otokih, ki jih imenujejo Američani ((Karibske« in Evropejci «An-tilji«; «Bortoriko» se je prvotno imenovala le luka, ki je danes San Juan, prestolnica otoka, medtem ko se je otok imenoval takoj po Kolumbovem odkritju (1493) in v času zasedbe po ponče de Leonu (1508) «San Juan Battista«, «Sveti Janez Krstnik«. Ime Ponče je ostalo glavnemu mestu južne otoške obale, ki ima s San Juanom dobro zvezo preko Mayagueza, enako velikega mesta na zahodni o-bali. Ta pot je po železnici tri- (NASmŽNh KUM ZEL IOTROKU SREČO, Zanimivi belokranjski običaji pri prvem striženju las Ko otrok dopolni eno leto mu poiščejo kuma in kumico, oba lepo raščena in poštenega obnašanja, ki ostrižeta pramen las nad ušesom. Slični običaji so v navadi še pri številnih narodih in imajo izvor v davnini, ko so lasje bili simbol moške moči Poleg prirodnih lepot naše Bele krajine se je tu ohranilo med ljudstvom še mnogo običajev, ki so drugod že zdavnaj izginili. Q jurjevanju, tem prelepem slovenskem običaju, ki se je ohranil še do današnjih dni v Beli krajini, ste že gotovo slišali. Belokrajnski rojak, ljubljanski univerzitetni profesor etnologije, dr. Zupanič pa je v svojem delu, ki ga je nedavno izdal Etnografski inštitut Srbske akademije znanosti opisal še drug zanimiv običaj — pri prvem striženju las, ki se je še do danes ohranil v nekaj vaseh te pestre slovenske pokrajine. Več. ji del prebivalstva je ta svoje, vrstni običaj zares opustil, o-hranil pa se je še v Adlešičih in Preloku, Ta običaj- - je takle: Ko otrok dopolni eno leto, mu poiščejo kuma ali kumo, kateri pa morajo imeti lepe in dolge lase, biti morajo lepo raščepi in prav tako poštenega obnašanja. Določenega dne, navadno popoldne pride nastrižni kum ali kumi-ca — tako imenujejo domačini botra in botro — v hišo bodočega kumčeta , kjer ga pričakujejo pri mizi pokriti z belim prtom na katero so položili belo rutko in škarje. O-trok sedi v novi obleki v materinem ali sestrinem naročju. Kum ali kuma mu najprej 0-striže pramen las nad desnim, nato še nad levim ušesom, naposled še nad vratom. Temu obredu pravijo, da je kum 0-troka «nastrigel». Ostrižene lase povežejo, vsak plamen zase z rdečo ali modro svileno vrvico in vržejo na rutico, ki je dotlej ležala na mizi. Kum vrže poleg rutice nekaj denar, ja, v starejših časih je bil to navadno en forint. Kuma je običajno darovala novo obleko ali čepico. Ako kum zna, tedaj otriie otroka do konca in mu naredi frizuro po modi. Ce kum ne otriže otroka popolnoma, pride v hišo naslednjega dne nekdo, ki to bolje zna. Po striženju pogoste otro. kovi starši kuma z mrzlim mesom, navadno z domačo šuh. ko, belim kruhom in domačim vinom. To imenujejo «malo ju-žino». Ko se kum poslavlja za. želi otroku vso srečo, da se razvije v lepega in zdravega mladeniča in kasneje v pametnega gospodarja. Ostrižene lase spravi mati iz sobe za hišni tram, verujoč, da je v tesni zvezi s prirodo, ki bo dajala otroku moč pri rasti. «Nastrižno kumstvo« ne pripelje danes do bližnjih sorodniških vezi med družinama. Vendar pa to ustvarja zbližanje in prijateljstvo med kumom in kumčetom. Zato je razumljivo. da hercegovski Srbi in muslimani imenujejo nastrižno kumstvo tudi «vodno kumstvo«. Ze v starih časih je omenjal striženje las kronist Ivan Vaj. kard Valvasor, ki v svojem edinstvenem delu «Die Ehre des Herzogtums Krain« (»Slava vojvodine Kranjske«) opisuje, da Hrvati severno od Tte_ škega zaliva (Kastav, Vepri-nac, Moščenice), ostrižejo o-troka že pri slovesnem krstnem obredu. Pripovedujejo tudi, da so nekateri starši zaprosili za svojega otroka več kumov, ki vsak zase ostriže otroku lase ter ga obdaruje. To bi bilo neke vrste kolektiv, no nastrižno kumstvo. Nastrižno kumstvo je našlo odmev tudi v narodni epiki, v junaških m hajduških rapsodijah ter v ženskih pesmih iz srednje in južne Dalmacije. Divna je romanca »Striženje carjevega sina«, ki govori o tem, kako je carigrajski sultan po zvezdi Danici zaprosil hrvatskega junaka Stipana Zemljiča iz Šibenika, da bi prišel v Carigrad in mu ostrigel sina. Toda namesto njega je odšla v Carigrad junakova sestra, ki je svoje delo dobro opravila. Pesmi, ki omenjajo nastrižno kumstvo je še več, a največ jih je v zvezi s hajdukom Mijatom Tomičem iz Duvna, ki je živel verjetno v drugi polovici XVII. stoletja in ki je večkrat sprejel nastrižno kumstvo pri muslimanih. Iz vseh teh pesmi je razvidno, da je v preteklih sto-i letjih bilo nastrižno kumstrvo živo v Bosni, Hercegovini in južni Dalmaciji. Vendar običaj nastrižnega kumstva še danes ni povsem izumrl in je živ še pri Hrvatih, ki živijo ob Kolpi. Tu se prav tako, kot je že omenil Valvazor, izvrši obred striženja v prisotnosti mnogih gostov, ki vsi obdarijo otroka. Qbred prvega striženja las je tudi pri Srbih zelo slovesen. Tudi tu prisostvuje obredu mnogo znancev in prijateljev otrokovih staršev, ki dete obdarujejo. Zanimivo je, da je bil obred nastrižnega kumstva enako udomačen pri muslimanih kot pri kristjanih, zato ni temeljil na verski osnovi. Pogosto se je zgodilo, da so krščanski starši poklicali za LAVRENTIJ PAVLOVIČ BERJA Zigodtoa je že srnama. Kot so vsi predhodniki očistili svoje predhodnike, je tudi on zaprl najprej v norišnico svojega šefa Jezova, ki je nato «iaginil». Policaj je bil že 32 let in se tako izkazal s hladno premišljeno okrutnostjo, nekako nemškega sistematičnega tipa. Njegova zasluga je «znanstveno» izkoriščanje kaznjencev na prisilnem delu. Bil pa je sposoben človek in je delal zlasti Amerikancem velike preglavice. Njegova zasluga je med drugim «kraja» atomskih načrtov. Zadela pa ga je kljub vsemu usoda njegovih prednikov. Njega je «očistil» njegov neuradni namestnik, general Kruglov kuma muslimana in obratno. I V Bosni je imel običaj nastrižnega kumstva predvsem namen, da ozdravi bolno dete. Za kuma izberejo v tem primeru prvega moža, ki ga srečajo na križpotju. Tega takoj privedejo v hišo bolnega otroka, da bi ga ostrigel. (Kakor bodo odpadli lasje, tako naj ga zapusti tudi bolezen). Razmišljanja o običaju nastrižnega kumstva nas privedejo do prepričanja, da so imeli lasje pri ljudeh poseben pomen. V. davnini so bili dolgi lasje privilegij svobodnjakov in devic. Zelo je bil tedaj raz. širjen običaj, da so se pri prisegah ljudje dotikali svojih las. V. zvezi s prepričanjem, da so lasje in brada nosilci živ. ljenjske sile, je razširjeno tudi mnenje, da so lasje tudi prevodnik človeškega magnetizma. Ljudstvo v Beli krajini in v drugih krajih prav tako veruje, da je tisti, čigar lasje v grobu ne strohne, bil v življenju velik grešnik. Ker so lasje predstavljali življenjsko silo in človeško dostojanstvo, so lase mnogokrat darovali ali kot versko žrtev višjim silam ali družbi, ki je sprejela v svojo sredo novega člana. Tako so antični narodi, posebno Grki in Rimljani darovali prve lase, ki so se jim zdeli zlasti dobri za čaranje, bogovom. Značaj žrtve je imelo Striženje las tudi ob ženitvi in spolni zrelosti mladeniča, ko je po mišljenju primitivnih narodov vpliv zlih demonov posebno nevaren. Današnji običaj nastrižnega kumstva v Beli krajini ima estetsko in in rasno higiensko a tudi evgenični pomen: željo, da bi bil mladi naraščaj čim večji in lepši. Zato tudi v Beli krajini izbirajo najraje le lepe in postavne kume. Morda ni nepravilno mnenje, če gledamo v belokranjskem obredu prvega striženja las nekaj prvobitnega, predkrščanskega, kar ie od prvih dob krščanstva dalje, živi vzporedno z običaji pri krstu izven cerkve. krat daljša, kot bi bila zveza med San Juanom in Bončem, če bi bila pot preko otoka dostopna. Gorska notranjost otoka je sicer najbolje ohranila krasoto tropske slike Portorika, omejuje pa tudi večino življenja otoka na obalni pas. Vzdolž obale, kjer je koncentrirana industrija in kjer so glavni nasadi sladkornega trsa, tobaka, kave, kakaa, itd., živi skoraj vse prebivalstvo otoka, ki spada kot celota s svojimi 570 prebivalci na kvadratni kilometer med najgostejše obljudeno področje sveta. Toliko ljudi živi tu lahko predvsem zaradi obilne vode, ki šumeče prihaja iz notranjih gora po približno 50 «riosih», katerih tok je sicer kratek, ampak iz<-daten. Na severni obali smo pluli navzgor po dveh rekah: po Bayamonu, tik zahodno od San Juana, in po Riu Grande de Arecibo, ki se izliva v morje pri malem mestecu Arecibo. Cim smo se bližali sredini otoka, se je manjšal dobrodejni vpliv morskih sap na vročino, vendar je omiljevala vročino višina. Radovitno zemljo najdemo v rečnih dolinah in na terasah. Za obdelovanje prihaja v poštev približno polovica otoka. Treba je povedati nekaj besed o »industrijski revoluciji« Portorika. Precej zaslug za industrijski razvoj ima zadnji otoški guverner 'Rexford Gny Tugwell, ki ni bil domačin Portoričan. Kot znano je pred letom 1947 imenoval portori-škega guvernerja predsednik Združenih držav, in to od leta 1898, ko je prejšnja španska kolonija postala po špan-sko-ameriški vojni ameriška last. Po postopnem razvoju samouprave je Portoriko od 25. julija 1952 dalje avtonomen otok. ki se je prostovoljno priključil Združenim državam. Zastave, ki so letos ta dan vihrale na vseh stavbah San Juana, so nas spomnile na proslavo prve obletnice te samouprave. Država Portoriko ima seveda svojo zastavo: belo zvezdo na sinjem trikotniku nad petimi vodoravnimi prameni, od katerih so trije rdeči in dva bela; ima tudi svojo himno, «Borinciuena». Toda začeli' smo govoriti o »industrijski revoluciji«. Leta 1947 so na Portoriku oprostili raznih davkov nova industrijska in trgovska podjetja. V zadnjih petih letih so postavili na otoku 250 novih tovarn, od tega 80 v zadnjem letu, to je po julij.u 1952. Nastale so tovarne cementa, keramike, lončenine, čevljev barv in takp dalje. Okoli 40.000 Portoričanov je našlo- zaposlitev v teh novih industrijah Zato je razumljiva razširjenost obrtnega šolstva. Obrtnih šol je deset, poleg tega v San Juanu (kjer je tudi univerza) višja strokovna šola; poučujejo večinoma domačini. Za šolsko prosveto izda otoška vlada dobro tretjino svojega proračuna, velik del izdatkov gre seveda za pobijanje analfabetizma. Število učencev in dijakov se je od leta 1947 do danes pomnožilo od 383.090 na 504.000. kar je gotovo lepo, če pomislimo, da ima otok danes 2,300.000 prebivalcev. Otrok do 12 let hodi v šolo 73 odst., otrok od 13 do 15 let 66 odst.; proti analfabetizmu se bo torej pač še treba precej boriti. Napredek Portorika v zadnjih letih je povezan z imenom sedanjega otoškega guvernerja Luisa Munoza Marina, ki je bil izvoljen leta 1949 in lani ponovno. «Don Luis«, kot ga imenujejo »jibari«, kateri mu prihajajo iz vseh delov otoka pripovedovat o svojih težavah, predstavlja nekako sredino med obema skrajnima strujama, od katerih zahteva močnejša popolno neodvisnost od Združenih držav, druga pa popolno priključitev. Kot sin narodnega junaka, ki je pomagal Portoriku premagati krizo v-zvezi s prehodom od španske dobe na ameriško, je s svojim stvarnim gledanjem na položaj otoka dobil štiri petine glasov. TOM KEMP I/. «Fiino!» je rekel Milan Flajšohrjev, ki se nam je pridružil med potjo_ v pisarno kot drugi pomočnik, oziroma 1 «ordonanc» za pošto in kurirsko službo, «tu bomo vsaj na zraku... tam v oljar-nici tako smrdi, da ni mogoče ne dihat’ne prestajat’...!* Da, da, prav tako je bilo, pa če mi verjamete ali ne, da smo vsi trije: Milan. Milo in Danilo, prebili v pravi krušni peči, ostanek zime in vso pomlad, kar je je bilo v zadnjem letu EF... «Beh, ragazzi, vi siete si-stemati, si?» je vprašal zju. traj komandant, ko si je o-gledal tudi nas brlog. «Poco comodi, eeh?» je pravil dalje komandant, bolj z rokami kot pa z jezikom. «Noi disprezziamo la co-modita, signor comandante* mu odgovori Milan, ki seje še spominjal kako so duče-jevt mladinci pisali na svoje šotore, ko so še v lepih časih taborili v Rimu in drugod po Italiji. «8111, ma state male qui in tre!* je z nekim sočutjem še dodal in odšel proti dvorcu. «Sempre meglio che con queg!l in stalla.-.* še vržem za njim tako. da ne bi mislil, da smo mi trije nekaj posebnega. OD »BHTTHGIiIOHE SPECIHLE DO I. PREKOmORSKE RRIGHDE V Santi Teresi je bilo, kakor naši ljudje pravijo, — eno po drugem, vse po eni podkvi, —: kraj, vreme in naše razpoloženje. Kraj je bil pust, da bolj ni mogel biti. Skoraj vedno je deževalo in veter, pravi afriški «gibi» je tako močno pihal, da smo morali stalno vezati ln z deskami podpirati sotorova platna, da nam jih ne bi odneslo. Polastila se nas je neka mora. domotožje, neko čudno razpoloženje, a vse to zaradi položaja, v katerem smo se znašli in zaradi same misli, da bomo morali tam životariti, kdo ve koliko časa, morda celo — »dokler bo oljka zelena* — kakor je naš Frane vedno pravil... »Beh, cantate! Non si can-ta piu, eh!» nas je zasmeh-ljlvo zafrknil narednik, ko nas je videl tako poparjene. Kaj bi ne bili? Za živino bi se pri nas mnogo bolje po- skrbelo, kot pa so tam za ljudi. Ko so se mlake po dež ju posušile, še vode m bilo, da ne govorim o stranišču, ki je bilo povsod, kjer koli si želel, pod vsako oljko. Sonce, ki se je po dolgem času le pokazalo, je poživelo vse taborišče in nam vlilo novega poguma. Ogrelo nas je, osušilo in nam dalo prilike, da smo si vsaj za silo obrali brezštevilne bolhe in lazice, ki so se neverjetno kotile v splošni umazaniji. Kot da ni bilo dovolj tega, so se pojavili se komarji. Teh smo se posebno bali zaradi malarije. Predpisali so nam sicer neko preventivno zdravljenje s kininom, toda kmalu smo se prepričali, da je bilo se najbolj učinkovito sredstvo proti tej bolezni — vino, to sladko vince. To smo pili, namesto vode, tako da nam ni samo odganjalo malarijo, temveč nas je tudi spravljalo v dobro voljo. Otresli smo se more, ki nas je tlačila. Spet smo si zapeli in tako dokazali, naredniku in ostali gospodi, da hudič le ni tako cm kot ga »malajo*...; im nič za to. če nik Regina dott. Armando. Bil je to mož na mestu, ki bi mu ne imel kaj očitali. Njegov pomočnik je bil novopečeni poročnik Quircio. Ta je bil pravo nasprotje od DANILO KA so nas gospoda pitali z «av-vinnazzati*. Stiskali smo pasove. Stradali smo. In bilo bi po nas, da si nismo sami pomagali kakorkoli smo mogli. Zato smo pili in tako pregnali vse težave in skrbi, ki smo jih vse bolj in bolj občutili po vsakem pismu ali vesti, ki smo jo prejeli od doma. Sto devetdeset m šestjias Je bilo. Toliko je namreč po predpisih štelo moštvo spe cialne kompamje. Komandant je bil poroč- prvega. Strupen, da mu ni bilo para. Kot pomočnika sta bila še podporočnika Mancineili in Di Fabio, ki pa nam nista, prav kot svetega Blaža žegen, mati koristila niti škodila. Ti oficirji, ki^so morali po predpisih biti člani fašistične partije. Poleg' teh bi morali imeti še štiri podoficirje m osem kaplanov, pa jih je bilo samo polovica. Pozneje so nam dodelili še dvanajst karabinjerjev. Vsega skupaj, s špi joni vred. okoli trideset, do zob oboroženih pripadnikov slavne dučejeve vojske. Bali so se nas in so zato ravnali z nami kot s pravimi razbojniki, kot da smo pravi izmečki človeške družbe. Določili so nam prostor po katerem smo se smeli gibati. Prepovedali so nam vsako shajanje s civilisti. Stražili so nas z nasajenimi bajoneti in so nam pretili, da lias bodo obdali z bodečo žico in mitraljezi. Vse to je bilo seveda ne-obhodno potrebno, da bi nas, lačne m golih rok, prestrašili ter nas držal vklenjene v disciplino, ki je bila taka, da bi nas mogli za vsako malemtost poslali k vojaškemu sodišču. Ni pa šlo gladko, če je kdo želel dobiti dopust. O. ne. Domov nisi šel, čeprav bi ti doma hkrati vsi pomrli. (Nadaljevanje sledi\ TRST, torek 11. avgusta 1953 V REJI E Vremenska napoved za danes: Pretesno jasno in nekoliko vetrovno. — Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 29,6 stopinje; najnižja pa 21,2 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.30: Jugoslavija v pesmi in plesu. — Trst II.: 18.40: Jana Stari češki plesi. — Trst I.: 21.00: Operne uverture Slovenija: 20.00: Jugoslovanski operni pevci pred niMi fonom. DIRKA PO >tHRVATSKl IN SLOVENIJI" OD REKE DO OPATIJE IN KOPRA Petrovič, Smeets in zmagovalci v nedeljo in Apollonio ponedeljek Rumeno majico sl je v Opatiji osvojil Mussfeldt, v Kopru po si jo je zopet priboril Van der Weyden - Bat, Poredski, Valčič so odstopili Danes počitek v Kopru, jutri pa bodo dirkači vozili skozi našo cono VRSTNI RED NA CILJU PRVE POLETAPE REKA - CRIKVENICA (36 km) I. Petrovič (Jug. I.) 59:32; 2. Van der Weyden (Hol.) presledek 1*16”; 3. Mussfeldt (Zah. Nemč.) 2’2”; 4. Della Santa (STO) 2’6”; 5. Blondelle (Fr.) 2 29”; 6. De Bruin (Hol.) 2’30”; 7. Smeets (Hol.) 2’47”; 8. Lon-zarič (STO) 3’6”; 9. Mueller (Nemč.). — Brajnik, ki vozi v moštvu Jugoslavija II., je bil 29. VRSTNI RED NA CILJU DRUGE POLETAPE CRIKVENICA - OPATIJA (54 km): 1. Petrovič (Jug. II.) 1.30:15; 2. Chapuis 1.30:31; 3. Thomas (oba Fr ); 4. Della Santa (STO); 5. Vidali (Jug. L); 6. D’Ago-stino (Sv.); 7. Deschemaecker (Belg.); 8. Jennes (Belg); 9. Moucheraud (Fr.); 10. De Bruin (Hol.), vsi s časom 1.30:32 itd. SPLOSNA OCENA PO DRUGI ETAPI : 1. Mussfeldt (Zah. Nemčija) 5.46:38; 2. Van der Weyden (Hol.) 5.46:47; 3. Petrovič (Jug. II.) 5.47:42 itd. V nedeljo so dirkači vozili drugo etapo, ki je bila razdeljena v poletapi: Reka-Crikve-nica in Crikveniea.Opatija. Za prvo poletapo je bil start v presledkih, tako da smo imeli pravo etapo na kronometer, ki je bila dolga le 36 km. Tekmovalci so dokaj hitro vozili, saj jih je 14 prevozilo to progo hitreje kot zmagovalec pred dvema letoma. Splošno so mislili, da bo tudi ta etapa domena Holandcev in Nem. cev, vendar pa je ta prerokovanja prekrižal Jugoslovan Petrovič, ki je vse tekmece pustil za seboj in privozil v cilj z naskokom več kot ene minute. Za njim sta privozila tudi v presledku Van der Weyden in Mussfeldt, ki sta bila prejšnji dan prvi m drugi, takoj nato pa je bil Kopr- čan Della Santa (STO). Za enim Francozom in dvema Holandcema se je plasiral na. slednji dirkač STO Lonzarič. Za drugo poletapo je bil start skupen. Dirkači so vozili v skupini. Sele pri Matuljah so pobegnili Švicar Santoux, Francoz Chapuis in Petrovič. Ta je diktiral zelo oster tempo, ki ga ostala dva nista mogla vzdržati in sta se morala odreči vožnji s Petrovičem, ki je tako sam privozil na cilj s 300 m prednosti. Medtem ko se je Chapuis obdržal na drugem mestu, pa so Svi. carja prehiteli drugi. V skupini s časom tretjega je bil zo-pet kot četrti Della Santa, ki je v tej etapi dosegel enega svojih najlepših uspehov. * * # KONČNI PLASMA ETAPE OPATIJA - KOPER (PO POL-ETAPAH OPATIJA - PULA IN PULA - KOPER, 205 km): 1. Henk Smeets (Holandska) 6.23’32”; 2. Reitz (Nemčija), presledek 1*14”; 3. Della Santa (STO) 1’2I”; 4. Apollonio (STO) 1*44"; 5. Van der Wey-den (Holandska) I’44”. SPLOSNA OCENA PO TRETJI ETAPI: 1. Van der Weyden 12.12*3”; 2. Mussfeldt presledek 1*19”; 3. Petrovič 2’08”. KOPER, 10. — Ce ne bi bilo drugih gledalcev dirke «Po Hrvatski in Sloveniji« vse te dni okrog Reke, Crikvenice, Opatije in na današnji etapi od Opatije skozi Pulo do Kopra, bi jih že bilo dovolj. Vendar pa uživa ta dirka tudi med prebivalstvom tako popularnost, da celo kmečki ljudje puste orodje na njivah in pri-hite k cestam, zlasti na nekatere kritičnejše točke, da vidijo pisano karavano kolesarjev iz raznih krajev Evrope. Danes je bil štart pri Park Hotelu v Opatiji. Pred startom si je oblekel rumeno majico Mussfeldt na veliko veselje mnogih prisotnih nemških turistov, ki so ga fotografirali od vseh strani. Točno ob 8. so dirkači krenili na pot proti Iki, Lovrani, Medeji. Kmalu po startu pa sta odstopila Bat in Poredski. Na cesti od Medeje proti vrhu Sv. Helene je bilo mnogo defektov. Vodijo Reitz (Nemč.), Petrovič in Della Santa, ki se je pokazal kot odličen «plezalec». Valčič je hotel dohiteti skupino v vodstvu, pa je pri tem padel in tako ni mogel ponoviti vožnje iz prve etape in niti se «pokazati» pred svojim občinstvom v Puli. Skozi Rašo vozi prvi Holandec Smeets, za njim po 2’30” Della Santa, ki držita zelo hiter tempo in v tem vrstnem redu prispeta tudi v Pulo, kjer je cilj poletape. Popoldne ob 14.30 startajo dirkači za drugo poletapo, ki jih vodi do Kopra. Dirka jih še 64. Po prvih 15 km počasne vožnje pride do prvega prese- netljivega dogodka: Valčič, ki je dopoldne padel, odstopi. Po mnogih defektih doleti 15 dirkačev še ena nezgoda: blizu meje padejo drug na drugega vendar brez posebnih posledic. Onstran Buj poskusi bežati Nemec Reitz, ki pa mu je takoj za petami Apollonio, Gruber in Ročič, ki sedaj skupaj vozijo proti Kopru. Pred Izolo pa jih je že dohitel Holandec Van der Weyden, ki vozi na čelu. Sledita mu Reitz in Apollonio. Toda na cilju v Kopru vozi prvi skozi cilj domačin Apollonio. ki ga pozdravi navdušena množica. Takoj za njim sta Reitz in Van der Weyden, ki mu je uspelo zopet priboriti si rumeno majico. Dirkači bodo danes v Kopru počivali, jutri pa se dirka nadaljuje z etapo Koper - Nova Gorica. Proga bo vodila tudi skozi našo cono od bloka pri Škofijah do bloka na Fernetičih. Dirkači bodo vozili mimo Za-velj, Boljunca, po cesti na Ključ Pri Katinari, nato na avtomobilsko cesto ki vodi na Razklani hrib in mimo Padrič, Trebč na Opčine in proti Sežani. Tudi Nabrežinci med darovalci Openci bodo razdelili deset tuholarjev Nabrežinski motoklub «Mladost« je prevzel iniciativo pri zbiranju sredstev za nabavo petih tubolarjev, od katerih bo tri prejel najbolj borbeni dirkač na etapi Koper - Nova Gorica. dva pa dirkač, Id bo imel na tej etapi največ smole. Openci bodo dirkačem razdelili deset tubolarjev, in sicer tako, da bo prvi, ki bo vozil skozi cilj na Pikelcu, prejel tri, drugi dva in prvi dirkač Tržaškega ozemlja tudi dva. Nadalje bodo prejeli vsak po en tubo-lar prvi trije od posameznikov (dirkačev, ki niso vključeni v posamezna moštva). NEVERJETEN REZULTAT V METU KOPJA Held- 80,41 m! Kdo ve, kako to, da prihajajo prav iz Pasadene v Kaliforniji take, skoraj neverjetne vesti. Tako je sedaj prišla vest, ki je najbrž nihče na svetu še zlepa ni pričakoval. Ze od 1. 1938 je stal neogrožen rezultat 78,69 m, ki ga je v metu kopja dosegel Finec Nikkanen. Američan Bud Franklin Held. ki se je že odlikoval z meti čez 70 m, pa je prvi, ki ni le presegel Finca Nikkanena, temveč tudi prvi ki je uspel zagnati kopje čez 80 m. Na prireditvi v John Muir Collegeu je Held, ki je nastopal za 01ym-pic Club iz San Francisca, dosegel v metu kopja daljino 80.41 m. Ostane nam vprašanje, ali je bil to nekak slučaj in bo ta rezultat ostal daleč osamljen za mnogo časa. ali pa se mu bo metalec še večkrat približal in ga morda celo prekoračil. In kaj bodo rekli Finci, če pomlislimo, da je bil met kopja včasih njihov reservat. ITALIJANSKO PLAVALNO PRVENSTVO TENIS VICHY, 10. — V finalu za pokal «De Galea« so po prvem dnevu Francozi vodili pred Italijani z 2:0. Danes pa je Italijanoma Pierru in Pietrangeliju uspelo z zmago nad Piletom in Darmonom zmanjšati razliko na 2:1 Danska, ki je že vodila pred Belgijo z 2:0, pa je danes dosegla zmago, ko je njena dvojica premagala belgijsko. Danska si je tako osvojila tretje mesto. Belgija pa je četrta. z, lianps m zena sl: pivaki na 200 m meluliM, 100 in 400 m pslo in 4 kral 100 in ptf Grilz je moral prepustiti prvo mesto na 200 m prsno Gaspariniju. Vil®8 Francoletti nova rekorderka na 200 m prsno. Mladinska reprezentanca Italije bo nastopila proti jugoslovanskim mladincem septembra v Splk' V Rimu je bilo tekmovanje za italijansko plavalno prvenstvo moških in žensk, juniorjev in seniorjev. Med tekmovanjem je Vilma Francoletti dosegla nov italijanski rekord v plavanju na 200 m prsno. Tržačan Grilz. ki je na 200 m prsno moral prepustiti prvo mesto Gaspariniju, (čeprav je v pred-teku dosegel isti čas kot v finalu zmagovalec), je na 200 m v metuljčkovem stilu zmagal. Nadalje si je Tržačanka Calli-garis priborila prvenstvo na 100 in 400 m prosto. Prvo mesto je še dosegla tudi ženska štafeta Triestine na 4 krat 100 metrov. Navajamo rezultate za prve tri v posameznih disciplinah: 100 m prosto ženske: 1. Cal-ligaris R. (Triestina) 1:12.9; 2. Nardi (G. S. Fiat) 1:13,2; 3. Vi-ciani (R. N. Florentia) 1:15.5. 100 m prosto moški: 1. Fe-dersoli (S. S. Lazio) 59.9; 2. Buonocore (Can. Napoli) 13)1.8; 3. Mannelli (Can.Napoli) 1:03.4; 4. Dannerlein 1:03.5. 100 m hrbtno ženske: 1. Ma-nazzon (Trento) 1:24.6; 2. Man- ; ................................................................ PROSLAVE ITALIJANSKEGA IMPERIALIZMA Odred-Garnizon Vipava 4-3 Dobra igra mladincev Aurore na turnirju v Celju V Ljubljani sta v nedeljo nastopila v tekmi za pokal maršala Tita enajstorici Odreda in garnizije iz Vipave. Odredu ni šlo gladko in v regularnem času je bil rezultat 2:2, tako da se je morala tekma še nadaljevati dvakrat po 15 minut. V prvem podaljšku je bil sicer Odred boljši, vendar pa tega ni mogel izraziti z golom, V šesti minuti drugega podaljška je Odred dosegel vodstvo 3:2, in zdelo se je, da je s tem tekma odločena. Vendar pa vojaki iz Vipave niso klonili in v 10’ so izenačili na 3:3. V zadnji minuti pa je venadr Odredovec Hočevar dosegel svoj drugi gol, ki je obenem prinesel zmago Odredu in s tem kvalifikacijo za nadaljnje kolo tekmovanja za pokal maršala Tita. V Mariboru pa je v pokalni tekmi Branik premagal Nafto iz Lendave s 4:1 (1:0). V Celju je bil mladinski nogometni turnir osmih klubov, ki se ga je udeleževala tudi koprska Aurora. Igrala je v skupini z zagrebškim Dinamom, mariborskim Branikom in ljubljanskim Odredom. Ta skupina je bila — vsaj na papirju — gotovo močnejša kot druga, v kateri so igrali Kladivar iz Celja, Rade Končar iz Zagreba, Tekstilac iz Varaždina in Rudar iz Trbovelj. Finalista skupin sta postala Dinamo in Kladivar. V zadnji tekmi pa je Dinamo zmagal s 3:1 (0:1) ter si osvojil pokal Nogometne zveze Jugoslavije v trajno last. Kladivar pa je prejel prav tako v trajno last pokal NZ Slovenije. Lepo kristalno vazo prireditelja, Kladivarja, pa je prejel klub Rade Končar kot najbolj disciplinirana ekipa. Za to trofejo je bila kandidat tudi koprska Aurora, ki se je na tem turnirju nad vse častno držala. Pokazala je solidno tehnično znanje z nevarno napadalno vrsto. Vendar pa so imeli Koprčani po splošnem priznanju v vseh tekmah neverjetno smolo. Od treh tekem so eno dobili, eno izgubili in eno so igrali neodločeno. Vsega skupaj so dali in prejeli po dva gola. Premagali so ljubljanski Odred (1:0), igrali z Dinamom neodločeno (1:1) in izgubili z Branikom (0:1). Tudi mariborski Branik je v tej skupini dosegel 3 točke, ima pa slabšo razliko v golih kot Aurora. Odred je dosegel le eno točko v tekmi z Branikom. MONTREAL, 10. — Potem ko je Kanada že dosegla v tekmi za Davisov pokal s Kubo rezultat 3:0 in s tem zmago, je v zadnjih dveh singlih izgubila, tako da je rezultat 3:2. Trabert je v tretje zmagal na prvenstvu Srednjega Atlantika na travnatih igriščih. Za nasprotnika v finalu je imel Bernarda Bartzena. Rezultat: 6:2, 12:10, 4:6, 10:8. Dvojica Vic Seixas in Tony Trabert pa je bila zmagovita nad Gardner-jem Mulloyem in Hamiltonom Richardsonom s 6:4, 3:6, 4:6, 14:12, 6:3. SAH Polfinalni turnirji za prvenstvo Jugoslavije Na zadnji seji je sekretariat Šahovske zveze Jugoslavije določil seznam igralcev za letošnje polfinalne turnirje, ki se bodo pričeli 9- avgusta v Ljubljani, Tesliču in Cačku. V Ljubljani bodo igrali: Rabar, inž. Vidmar, Janoševič. Trajkovič, Božič, Preinfalk, Horvat Marič, Kržišnik, Matulovič, Vuletič, Zavila, inž. Levačič. Hočevar, O. Martinovski in Sokolov. — V Tesliču: Matanovič, S. Vukovič, Bertok, Tot. Karaklajič, Bogdanovič, Smederevac, Gro-sek. Szabadoš, Vasiljevič, Dimc, Udžvarlič, Stambuk, Carev, Šiška ter predstavnik Crne gore. — V Cačku pa bodo nastopili: Puc, dr. Nedeljkovič, Djuraše-vič, Nikolac, Tomovič, Petek, M. Vukovič, Bukčevič, Damjanovič, Lukič, Gabrovšek, Ha-moič, Bulat, Sotisovski in Maj-storovič. Prvi štirje iz vsake skupine se bodo plasirali za letošnje državno prvenstvo, ki bo v Zagrebu. TURNIR V LJUBLJANI V Ljubljani se je pričel eden izmed treh državnih polfinalnih šahovskih turnirjev s 16 udeleženci, od katerih je šest mojstrov, devet mojstrskih kan-dikatov in en prvokategornik. V prvem kolu so bili doseženi naslednji izidi Janoševič - Zaharijev 1:0; ing. Vidmar - ing. Levačič 1:0; Rabar -Hočevar prek.; Trajkovič - Sokolov 1:0; Marič - Zavila 1:0; Horvat - Matulič prek.; Preinfalk - Kržišnik remi; Božič -Valetič prek. Malo zanimanja za eeremonije ob obletnici »osvoboditve Gorice Meje Italije so na Idrijci - Nepotrebne žrtve na oltar nenasitnega nacionalizma in pohlepa po tuji zemlji - Posledice „osvoboditve" V nedeljo so v Gorici pro-slavili 37. obletnico ((osvoboditve« Gorice, kakor so ob priložnostnih prilikah pisali časopisi in kakor so izjavljali tudi v uradnih izjavah udeleženci proslave, T°da proslava je bila zelo neopazna. Lahko bi rekli, da je večina Goričanov sploh ni opazila. Delega. cije ((borbenih organizacij« so bile nadvse maloštevilne Zanimanje za vse skupaj je bilo zelo majhno. V zvezi s samo proslavo, za italijanski imperializem tako pomembne obletnice, moramo povedati, da ni šlo za nobeno proslavo ((osvoboditve Gorice«, ampak za proslavo nasilne zasedbe mesta, ki nikoli v zgodovini ni bilo italijansko. Italijanska zastava je plapolala na Idrijci (Judrio). Sele v prvi svetovni vojni so zavezniki obljubili Italiji, če zapusti svo. ja zaveznika Avstroogrsko in Nemčijo, da ji bodo dali Julij, sko krajino in Dalmacijo. Požrešnemu italijanskemu impe-rializmu je ponudba prišla kot nalašč. Vrgel se je proti včerajšnjemu zavezniku in me-tal v nenasitno žrelo uboge italijanske vojake, ki so mora-li zaradi discipline šestkrat naskočiti mesto, in so ga šele potem z ogromnimi žrtvami osvojili. Toda ((osvoboditev« Gorici, tega krvavega dejanja, še vedno ne moremo imenovati, ker Gorica ni bila nikoli prei Italiji odvzeta, niti ni bilo v mestu toliko prebivalcev italijanske narodnosti, da bi se mesto. Gorica je enostavno bila mesto slovenskega zaledja in je živela in se širila samo zaradi svojih organskih zvez z zaledjem, Ker so danes te zveze s silo pretrgane, Gorica nima več pred seboj razvoja; ona umira. To je edina «dobra» stran ((osvoboditve« pred 37. leti. Zato bi pomenile hvalnice «o-svoboditve« našega mesta nič manj kot čaščenje naraščajoče krize Gorice in njenega prebivalstva. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Verdi 17, tel. 28-79. Korzo Po partizanskih poteh med stare prijatelje in znance V dnevih 8. in 9. avgusta je bil izlet bivših borcev in aktivistov kobariškega o-kraja. V soboto popoldne so se udeleženci zbrali v Mlinskem in krenili po partizanskih stezah proti Matajurju. Po poti so si ogledali kraje, kjer sta bila bunker gospodarske komisije i n kurirska stanica. Tov. Hajduk je vse razlagal, omenjal borbe in napade, ki so jih borci in terenci doživeli v teh krajih. Seveda so bunkerji že razpadli, toda bilo je zanimivo za vse spoznati ah pa vnovič videti te zgodovinske kraje. Borci sami pa so po poti obujali spomine in sli. KRASNA Sl... A VEDNO NEVARNA Deček utonil v Soči Zaman vsa prizadevanja prijateljev - Truplo so našli gasilci naslednji dan V nedeljo popoldne je letni deček Marij Cosiz iz Gorice, Ul. Ascoli št. 29, v družbi z nekaj prijateli šel k Soči, da bi se tamkaj kopal. Dečki so se kopali v bližini električne centrale na levem bregu Soče, kjer je Soča precej deroča. Nedeljski popoldan so hoteli preživeti v hladu in so se kar dobro imeli ob hladni vodi. Toda njihovo veselo razpoloženje je prekinila huda nesreča. Bilo je okrog 14. ure, ko je Cosiz vsled nenadne slabosti, ali zaradi vrtincev, izginil v globino reke. Prijatelji, ki so bili v njegovi bližini, so to takoj opazili in na pomoč mu je takoj priskočil prijatelj, 14-letni Gianni Di Martis iz Vidma. Kljub njegovemu pri- 14-1 la dva dečka sta skušala priklicati ljudi na pomoč, toda bilo je vse zaman, kajti Cosiz je bil že izginil v deročih valovih mrzle Soče. Vsa prizadevanja, da bi še prvi dan našli truplo, so bila zaman. Sele ko so v ponedeljek gasilci ponovno pričeli pregledovati strugo, so ga okoli 9.15 našli kakih 80 metrov niže. Dečkovo truplo so izvlekli iz vode in ga pustili na bregu, odkoder so ga nato odpeljali v mrtvašnico na pokopališču. zadevanju, da bi prijatelja rejo lahko imelo za italijansko J šil smrti, mu to ni uspelo. Osta- Motorist povozil starko 78-letna Elisa Morasco iz Gorice, Tržaška ulica št 2. je v nedeljo predpoldne okrog 10. ure šla peš po Korzu Italia. Ko je prišla v bližino bolnice j Villa San Giusto je hotela prekoračiti cesto. V istem času pa je privozil po Korzu moto-scooter z evidenčno tablico GO 7006, ki je ženico povozil. Motorist, 28-letni Roman Tomasi iz Sovodenj, je ženico odpeljal v bližnjo bolnico Villa San Giusto, kjer so jo obdržali v zdravniški oskrbi. Ozdravela bo v dobrem tednu. kino VERDI. 17: «Clen 519 kazenskega zakonika«. CENTRALE. 17: «Volga v plamenih«, D. Darrieux. VITTORIA. 17: «Za oknicami«, L. A. MODERNO. 17: »Naskok na nebo«, E. Parker in H. Bogart. LETNI. 21: »Sedem glavnih grehov«. L. Roman. šati je bilo le razgovore o za-sedah, rafalih, o partizanski pošti itd. Okoli 6. ure zvečer so prišli na Idrsko planino, Tu so se udeleženci nekoliko odpočili in kasneje z veseljem in dobrim tekom pojedli partizansko večerjo. Med tem ča. som so prišli na planino tudi obmejni stražarji in zelo pri. srčno je bilo srečanje starih borcev in novih čuvajev domovine. Ko je mrak legal na zemljo pa so prižgali taborni ogenj in okoli njega se je oglasila partizanska pesem, ki je zadonela daleč naokoli in odmevala po dolini. Tu so se borci tudi oddolžili spominu padlih tovarišev. Nato se je pozno v noč na. daljevala prosta zabava, do-kler niso počasi drug za drugim vsi odšli k počitku. Drugo jutro pa so že zgodaj ve sela pesem in zvoki harmonike ter vriskanje spravili z le žišč vse in po zajtrku se je izlet nadaljeval. Ob meji so se bivši borci napotili proti partizanski vasi Jevšček, ki je bila med borbo nekaka prestolnica livške republike. Vrnili so tudi obisk stražarjem in se nekaj časa obdržali v njibovi karavli. Okrog poldne va, s komandanti in harmoniko na čelu, je partizanska ko. Iona prikorakala v vas Jevšček, kjer so jo čakali doma' čini in vojaki. Rokovanja in pozdravljanja ni bilo konca, saj se nekateri niso bili srečali od 1945, leta. Razdelili so partizanskim družinam mala darila, ki jih je vsak udele. ženec prinesel s seboj. V popoldanskih urah so se prisrčno poslovili od prijazne vasice in krenili v Livek, kjer je bil miting. zoni (Trento) 1:29.9; 3. Andro- soni (Roma) 1:31.0; 4. Borto- luzzi (Triestina) 1:31.5. 200 m prsno moški: 1. Gasparini (R. N. Trento) 2:53.8; 2. Grilz (Triestina) 2:54.5; 3. Ba-raldi (Can. Mincio) 2:56.3. 100 m metuljček ženske: 1. Solari (Lecco) 1:30.6; 2. Francoletti (Lecco) 1:31.2; 3. Bal-dini (Genoa) 1:36.8. 400 m prosto moški: 1. Romani (Vis Sauro Pesaro) 4:51.4; 2. Paliaga (G. S. Fiat) 4:52.9; 3. Perazzolo (Can. Mincio) 5:21.0. Štafeta 4 krat 100 prosto ženske: 1. U. S. Triestina (Flami-nio, Benini, Gamacchio, Calli-garis) 5:14.2; 2. Can. Lecco 5:46.0; 3. R. N. Torino 5:55.0. Štafeta 4 krat 100 mešano moški: 1. S. S. Lazio (Cecca-rinii, Devita. Pederzoli, Ieradi) 5:00.4; 2. G. S. Fiat 5:01.3; 3. Can. Mincio 5:04-7. 1500 m moški: 1. Paliaga (Fiat) 19:50.5; 2. Elmi (Milano) 21:48.3; 3. Mangano (Napoli) 21:48.5- 200 m prosto moški: 1. Romani (Pesaro) 2:17.9; 2. Dannerlein (Napoli) 2:23.4; 3. Perazzolo (Mincio) 2:28.0. 200 m prsno ženske: 1. Franr coletti (Lecco) 3:08.3 (nov italijanski rekord); 2. Solari (Lecco) 3:13.4; 3. Castagnetti (Trento) 3:22.1. 100 m hrbtno moški: 1. Mas-saria (Mincio) 1:13.1; 2. Cecca-rini (Lazio) 1:15.3; 3. Ioppolo (Pesaro) 1:15.7. 400 m prosto ženske: 1. Cal-ligaris (Triestina) 5:57.8; 2. Nardi (Fiat) 5:58.4; 3. Viciani (R. N. Florentia) 6:02.8. 200 m metuljček moški: 1. Grilz (Triestina) 2:52.8; 2. Di-vano (Genoa) 2:58.9; 3. Caponi (R. N. Florentia) 3:01.6. 4 krat 100 mešano ženske: Can. Lecco (Ammannati, Francoletti, Solari, Dainelli) 5:53.9; 2.- R. N. Trento 6:04.5; 3. S. S. Lazio 6:16.5 4 krat 200 prosto moški: 1. Can. Napoli (Dannerlein C., Mannelli, Buonocore. Dannerlein F.) 9:5; 2. Genoa Nuoto ,U 10:16.3; 3. S. S. Lazio 10:29.2• Med tekmovalci jih j« P cej, ki bodo zastopali 8l"a"3 barve na mednarodnem P*8 nem dvoboju mladincev z ^ goslavijo septembra meseca Splitu. Albani prvi na izbirni dirki V Rimu je bila kolesars*1 krožna dirka na 270 km, 1° veljala kot izbirna za vanje za svetovno prvenstf ki bo v Luganu. Zmagal J* , Albani (Legnano) v 7.20, P vprečno 36,818 km na uro. njim so se plasirali: 2. Gismondi Michele (B^ , chi); 3. Rossello (Ganna); 4. Defilippis i (Legnano); S. Baroni M1" I (Ganna); 6. F omara PosCP le (Bottecchia); 7. Giancarlo (Atala); 8. Luciana (Atala); 9. GrossO dolfo (Levriere) s predel® 3'23”; 10. Minardi Gi«8'€ (Legnano) s presledkom D 11. Scudellaro, presl. ] Conterno 4’55”; 13. 7*1art' 7’33”; 14. Ciancola; 15. Bf. detti; 16. Doni; 17. Cresp'1 De Rossi; 19. Padovan; 20.1 lano; 21. Carrea; 22. Pe^ j ni; 23. Volpi; 24. Zampin'’j Monti; 26. Coppi; 27. Mr' 28. Giacchero; 29. Coletto. - • V Po tej dirki je tehnicB1 . misar Binda določil moštv° svetovno prvenstvo; j Coppi, Defilippis, Fornara, Magni, Petrucci, jps, smondi, sello. Coppi in Gismondi maj pravočasno prispel8 dirko, ker sta bila zaradi 8,1 ke v Franciji blokirana na t ti iz Clermond Ferranda v riz. Bartali pa je med dl odstopil. *«■ t' stat' ,pfc Nogometna tekma med P* sko in Islandijo se je kol z visoko zmago Dancev (1:0). III. MEDNARODNE ŠTUDENTSKE IGRE V DORTMjJgf Jugoslavija-Posarje 9-1 (6j Nemčija je premagala Japonsko 4 Velika premoč košarkarjev Argenti Objavljamo tretji seznam davkoplačevalcev goriške občine, ki so vpisani v seznam za plačevanje komplementarnega davka za finančno leto 1953-54. Obdavčeni so samo tisti letni prejemki, ki so večji od 400.000 lir. Davek se bo plačeval v šestih obrokih po dva meseca. Plačati ga bo treba do meseca avgusta prihodnjega leta. Fabbro Luigi, uradnik, 590 tisoč; Fabbro Mario, uradnik, 540.000; Fabretti Noemi, uradnica, 530.000; Fabretto dr. Me-notti, poljedelski inšpektor, 580.000; Falconetti Alberto, bančni uradnik, 580.000; Fanto-ni Antonio, uradnik, 1.580.000; Fantuzzi Alfredo, učitelj, 930 tisoč; Fantuzzi Giuseppe, uradnik, 520.000; Fantuzzi Livia, lekarnar, 530.000; Farfoglia ing. Giovanni, uradnik, 1.380.000; Farfoglia Giuseppe, uradnik 700.000; Farina Alfredo, kapetan, 570.000; Fedon Oscar, uradnik, 670.000, Ferlat Vera, učiteljica, 420.000; Ferrarese Cosi-mo Salvatore, oficir v pokoju, 420.000; Ferrari Giuseppe, tekstilni tehnik, 430.000; Ferrera Giacomo, oficir, 870,000; Ferri- KOLIKO DOHODKOV SO PRIJAVILI V GORICI Caterina, učiteljica, 480.000; Fibbi Fedora, učiteljica, 420.000; Filei Giuseppe, uradnik 430.000; Filla Candiano, kapetan, 420 tisoč; Fischer Giuseppe, uradnik, 480.000; Flamio Rinaldo, uradnik, 510.000; Flebus Rugge-ro, sluga, 590.000; de Flego Giovanni, poljedelec, 1.280.000; Fogar Luigi, trgovec, 570.000; Fer-foglia Luigi, uradnik, 540.000; de Forsasari Antonio, uradnik, 790.000; de Fornasari Antonio, učitelj, 490.000; Fornasari Giovanni, upokojenec, 400.000; For-nasin Pio, odvetnik, 440.000; Fortuna Pietro, novinar, 930 tisoč; Foschiatti Giobatta, učitelj, 480.000, Franco dr. Antonio, uradnik, 450.000; Franco Giovanni 450.000; Franco Vit-torio, uradnik, 460.000; de Fran-zoni dr. Anselmo, uradnik, 550 tisoč; Franzot Ugo, uradnik 430.000; Frascone Mariano, upokojenec, 1.020.000; Frausin Francesco, trgovec, 400.000; Fu-mato Emilio, uradnik, 900.000; Furginele Vincenzo, industrijski izvedenec, 1.220.000; Furlan Ultimo, trgovec, 490.000; Furlani Antonio, uradnik, 600.000; Furlani Silvio, trgovec, 470.000; Gabrielli Luigi, davkar, 730.000; Gaggioli Federico, uradnik, 480.000; Gaier Virgilio, kinoma-tografski obrtnik, 450.000; de Galateo Mario, bančni uradnik, 400.000; Galbiati Emma, 760.000; Gallabresi Ariodante, poljedelec, 1.040.000; Galli Alfredo, u-radnik, 430.000; Galli Angelo, učitelj; 430.000; Galliani dr. Antonio, zdravnik, 1.560.000; Ga-liussa Anna, uradnica, 460.000; Gandolfi Quirino, uradnik, 420 tisoč; Garlatti Aurelio, oficir, 740.000; Gasser Anna 460.000; Gasparini Augusta, uradnica, 620.000; Genero Antonio, brigadir policije, 400.000; Genove-si Gualtiero, oficir, 490.000; Geotti Aldo, učitelj, 670.000; Gerbec Antonio, trgovec, 430 tisoč; Gerin Vladimiro, uradnik, 470.000; Gerometta Mario, uradnik, 690.000; Gherbi Ida, uradnica, 680.000; Ghergorina Guido, uradnik, 560.000; Gher-setti Ernesto, uradnik, 540.000; Giaconi Umberto, oficir mornarice, 430.000; Gianelli Maria, učiteljica, 490.000; Gianesi Giovanni, učitelj 480.000; Giavon Evaristo, uradnik, 860.000; Gion-ghetti Gino, uradnik, 1.180.000; Giorgi Giovanni, industrialec, 930.000; Gira Giuseppe, oficir civilne policije, 540.000; Giusto Illeni, uradnik, 570.000; Gizza-relli Giovanna, telefonistka, 400.000; Glessi dr. Antonio, doktor kemije, 1.280.000; Glessi E-doardo, industrijski izvedenec, 410.000, Gnot Giovanni, kino-matografski obrtnik, 610.000; Gobbo dr. Antonio, zdravnik, 820.000; Gomeno Ettore, uradnik, 990.000; Gorini Oliviero, uradnik, 550.000; Gosetti dr. Ruggero, uradnik, 980.000; Granata Geo, oficir, 440.000; Gres-so dr. Pietro, uradnik, 610.000; Gratton Giovanni. elektrotehnik, 660.000; Graver Francesco, uradnik, 650.000; Graziato Gel-serino, inženir, 400.000; Greggio Antonio, poročnik policije, 450 tisoč; Gregoretti Maria, uradnica, 890.000; Gregori dr. Romano, upokojenec, 660.000; Gre-goris Giuseppe, uradnik, 440 tisoč, de Gressi Maria Concet-ta, učiteljica, 490.000; Gretti Demosteno, uradnik, 430.000; Grignaschi Bruno, upokojenec, 400.000; Grignaschi dr. Ugo, notar, 480.000; Grion Luigi, uradnik, 1.040.000; Grusovin dr. Antonio, zdravnik, 1.060.000; Grusovin Armanda, uradnica, 680 tisoč; Grusovin ing. Giorgio, uradnik, 900.000; Grusovin Giuseppe, uradnik, 600.000; Grusovin Giuseppe, davčni uradnik, 67.000; Grusovin Guido, u-radnik 950.000; Gualdi Arnal-do, uradnik, 560.000; Guerriero Mario, uradnik, 920.000. Se pred službenim začetkom III. študentskih iger v Dortmundu so bile odigrane prve izločilne nogometne tekme. Jugoslovanska reprezentanca je nastopila prot; reprezentanci Posarja. Ker se je sodilo, da bo Posarje eden izmed favoritov, je čudno, da so tako uredili, da se je že v prvi tekmi sestalo z Jugoslavijo. Prvi gol so res dali Posarci še v prvi minuti. Toda ta začetek je bil zanje obenem že tudi konec- Jugoslovani so takoj vrnili, nato pa do konca polčasa nasuli nasprotnikom še pet golov. Da hi jih ne bilo premalo, so v drugem polčasu dodali še tri. Za nogometni turnir se je prijavilo 11 reprezentanc, ki so razdeljene v štiri skupine; v prvi so Luksemburg, Japonska, Nemčija, v drugi Jugoslavija. Posarje, Belgija, v tretji Švica in Brazilija in v četrti Nizozemska, Španija in Egipt. Zmagovalca prve in druge skupine bosta nastopila v prvi polfinalni tekmi, zmagovalca tretje in četrte pa v drugi. Zmagovalca teh tekem bosta finalista. DORTMUND, 10. — Danes sta se spoprijeli nogometni reprezentanci Nemčije in Japonske. Domači so zmagali s tesnim rezultatom 4:3, Košarkarske tekme so dale naslednje rezultate: Argentina : Egipt 62:34 (33:16); Argentina : Iran 72:12 (36:6); Belgija : Nemčija 58:41 (31:14); Brazilija : Luksemburg 97:32 (38:7). * * * Na III. mednarodnem študentskem športnem tednu so bili postavljeiii sledeči prvi rezultati: Plavanje: 1500 m: 1. Vogt (Arg.) 20’02"; 2. Granados (Sp.) 20’10”7; 3. Bonačič (Arg.) 20’40”4. 200 m prsno: 1. predtek: 1. Richard (VB) 2’56"9; 2. Huget (Nemč.) 2*57”; 3. Kohn (Luks.) 2’58”9. 2. predtek: 1. Dominiquez (Arg.) 2’44”8; 2. Libertz (Nemčija) 2’48”4; 3. Sortemont (Belgija) 2*58"5. Finale: 1. Doroiniguez 2’50”1; K**9 2. Richards 2’55”8; 2’56”2. 200 m prsno ženske: 1-ler (Posarje) 3’17”5; 2. felder (Nemč.) 3’21”5; 3. (Nemč.) 3’22”8. S SOUTH ORANGE, 1°-finalu turnirja za Prve”j{? Vzhoda na travnatih p je zmagal Lewis Hoad * u/ lija) nad rojakom Rcxorn vvigom s 7:5, 6:4, 6:1. Lj|t| dvojic: Hoad - Rose : l^ra j Talbert 6:2, 6:0. 6:4. GORIŠKI ŠPORT Visoka zmaga Beljač1 nad Goričani v Goriški teniški klub je jp teklo soboto povabil na pr" teljsko srečanje teniški k ^ Beljaka na Koroškem. 4 ljene so bile tekme r škimi in ženskami, a tar8 ^ sotnosti Korošic smo / siljen; prisostvovati sann0 škim tekmam. Zmagah ^ $ rošci; njihova zmaga J popolnoma zaslužena. 4 Rezultati šestih tekem * jp slednji: Baumgartner (®e P' Primas (Gorica) 6:1, $ Harl (Beljak) : Grazi*10 rica) 2:6, 8:6, 6:2; *eiS Ijak) : Marchi (Gorica) Gradirchnig (Gorica) 6:3 rih: Ressler (Beljak) ■ 6:0; tekm*^), Harl (Be«*> Marchi - Graziato (Gori® 7:5, 6:3; Baumgartner '^,4 direbnig (Beljak) • , li - Primas (Gorica) 6:>’ j® V o#. seballu, pri katerem )e Po šestih nedeljah se^, v čalo prvenstvo serije vala tudi goriška ekiPa Giants. Zadnjo tekm° ,j V v nedeljo v Trstu mauri in izgubili s zuitatom 6-5. Na prv® je CUS iz Padove, ^ . maura iz Trsta 'n„,.(5'*(j Trsta; zadnji pa je A^I_ iz Gorice. Najhujst y.erfl r doživeli Goričani v J1 lu ko so igrali v P8® gubili s čez dvaj'set razlike. Številka 93-808 In 94-638. — Postni ________________________________________________________________ _ do 12.30 ln od 15 - 18 — Tel. 7i.« _ cen« oglasov: Za vsak mm višine v širini T stolpca trgovski” 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pelttco Ml. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. Odaovornl urednik STANISLAV RENKO - UHEDNISTVO. ULICA MONTECCHI Št. 6 III. nad. - Telefon predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ijud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno ~ tj5 Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske® ^ Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 204)09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O. %