Štev. 10.
V Ljubljani, 17. maja 1918.
Leto LVIII.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta . . *. . 5'— v četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h . . . dvakrat. . 14 „ . , . trikrat . . 12 . za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine,
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 17. maja 1918.
Razglas.
Po sklepu upravnega odbora Zaveze z dne 28. marca t. I. se vrši letošnje zborovanje Zave-zine delegacije v prvi polovici meseca septembra v Ljubljani. Okrajna učiteljska društva morajo že sedaj skrbeti, da izvolijo za to zborovanje svoje delegate. Po § 7. lit. e) odpošlje vsak Zavezin član (§ 4.) na Zavezino delegacijsko zborovanje vse predsednike, oziroma'od teh določene namestnike vseh posameznim deželnim organizacijam (zvezam) učlanjenih društev. Vrhutega izvoli vsako teh društev do 50 članov po 1 delegata, s 50 do 100 članov po dva delegata, s 100 do 200 članov po 3 delegate itd. Vsakemu delegatu se izvoli namestnik. Vsak delegat je dolžan udeležiti se dele-gacijskega zborovanja. Mandati delegatov veljajo do ¡«volitve novih delegatov. — Zgoraj imenovani § 4. se glasi: K Zavezi lahko pristopijo vse deželne zveze učiteljskih društev; kjer takih zvez ni, pa učiteljska društva.
Prosimo cenjena društva, da se natančno ravnajo po določilih teh paragrafov.
Obenem poživljamo vse svoje članstvo, da ob pravem času prijavijo predloge in nasvete za de-legcijsko zborovanje, da se morejo odseki posvetovati o njih in izdelati svoje poročilo.
Vodstvo Zaveze.
snue t
To vprašanje zastavimo maši vladi in ljudskim zastopnikom. Besede pridejo od učitoljslkih ustnic, ki se tresejo jeze .in
I sirda.
Ako .hočejo v tem strašno hudem času naprtiti učiteljsitvu kako delo, niso nikdar v zadregi: vedno najdejo pravo pot za to, četudi zahtevano opravilo večkrat ne pospešuje ugleda učitelja vzgojitelja in ná v skladu z njegovo- častjo. Vsakdo izimad oblastnikov, ki ima po sedaj .veljavnem šolskem zakonu vpliv na učiteljske življenske uredbe, stavi nanj zahteve, ki niso vselej v soglasju z njegovim poklicem, pri vsem teim pa narašča njegovo delo v šoli od dne do dne, je napomnejše in težavnejše.
Ako pa pride učitelj s svojimi zahtevami, govori gluhimi ušesom, kvečjiim ga hvalijo z zbranimi besedami za njegovo idealno deSo v občno' blaginjo itn korist 'Pripravljenih pa imaio tudi tiscfč in tisoč
pomislekov in kažejo na zapreke, ki ovi1-ralio zasedaj ali zavedno izpolnitev izraženih želja.
Taka je zadeva z zahtevo po dostojni, pravični in razmeram primerni plači. Vsi drugi stanovi, ki imajo Staline plače, dobivajo že zdavnaj dragimjske doklalde, ki se jim povišujejo od časa do časa, učitelja so pa pehalli od dežele k državi in loditu zopet nazaj. Slednjič je posegla vmes državna zbornica in iv naglici dovolila 70 mil. K. A sedaj je prišla stvar v rolke birokratov: ti so si izmislili par ducatov razde-ljevalnih -ključev, vršile so se najsubitiinejše poizvedbe, preden so bili deležni prispevka vsi bližnji in daljni sorodniki, vse Micke, Francke in Nežifce, ki jih podipiraio ali vzdržujejo s svojo plačo mnoigobrcdme suplantike. In tako smo srečno prišli do tega, da so se nabavni prispevki', iki bi se bili morali razdeliti pred Božičem; izplačali v nekaterih deželah 4 mesece pozneje, po drugih pa še do danes ne. S katerim drugimi stanom bi se drznili postopati tako brezobzirno-? SI »črno se godi z draginjsktrni dckladami za leto 1918. 2e meseca novembra 1917. so poslanec Teufel in tovariši po posredovanju učiteljskih organizacij vložili v državni zbornici predlog, ki maj bi zenačil rčiteilflstvo z uradništvom vsaj glede dira-giniiskih dokilad. Kjer je prikipala beda v učiteljskih rodovinah do vrhunca, in ker bi bil moral nameravani zakon stopiti v veljavo že s 1. januarjem 1918, bi bila morala zbornica, poslancev vzeti predlog takoj v pretres. Toda ne: ležal je mesece po raznih predalih v državni zbornici, preden se je vladi videlo vredno, da se je začela pečati z njimi in premišljevati, kje bo dobila pokritje. To pa je stoiriiila šele potem, ko so učiteljske organizacije zopet posefeile vmes in spravile zadevo v ■tir. Stvar napreduje že sedaj "talko počasi, da se bojimo, da se zavleče za več mesecev, preden pride do srečnega in uspešnega konca. Do srečnega? Proračunski odsek se je bil zediin.il z vlaido za plačevanje 50:50. Ali prišel je vim-es nesrečni predlog poslanca Jarca, ki zavlačuje vso s tolikim triuidlolm zgrajeno stavbo. Viada je izjavila takoj, da je sprejeti' Jarčeiv predlog ovira sankciji. Sedaj leži načrt v gosposki zboirnicii, kjer bo skušala vlada dobiti večino za svicj predlog. Ce se ji posreči, pride predlog zopet' v finančni ■odsek iin odtod Bog ve kako spremenjen v zbornico poslancev. Ako se ta uda vladi in sprejme plačevanje 50:50, se bodo de-
želni zbori držali prvotnega sklepa .in izjavili, da ne morejo izvršiti sankcionira-nega zakona, ker nimajo sredstev. Tu je pač neresnična latinska prisJlovica: dnobus certant'il us tertius gaiudet.
Enako se godi itudi drugim učiteljskim. zahtevam. Več let sem zahteva učiteljstvo, da bi že vendar enkrat vlada konec naredila projekciji pri oddaji učiteljskih služb, ki jo je uvedla po eni strani sam-opašnost po drugi brezimeiina z-loib-nost politiških klik v posameznih deželah. A ne pomaga nič! Dolgo vrsto let prihajajo v učiteljskem stanu na površje nezmožni ljudje, tki jim ni mar napredek šolstva, še manj blaginja, učiteljskega stanu, da so le dobri in marljivi prigainja-6i dntione politiške svoijaiti.
In preustrojiitev šolstva? Koliko so že govorili ministrski predsedniki in na-učni ministri o preustrojitvi šolstva ¡bodisi pri razpravah o- vladnih programih, bodisi pri utemeljevanju proračuna nauč-nega ministrstva, aili o)b danih prilikah v maničnem odseku državne zbornice, a čez brezplodno besedičenje do uresničevanja zastavljen eiga programa še niso prišli, da ne govorim o tem, da bi se bili samo- dotaknili itn lotili sistema, po katerem je prikrojeno naše sedanje šolstvo. Pod tem sistemom trpi naše šolstvo veliko škodo; stisnjeno v tesne oklepe se ne more razvijati in drči neprestano po strmini navzdol v svojo usodo.
Pa še nekaj je, kar je jako razburilo v zadnjem času vse avstrijsko učiteljstvo. Dne 26. februarja 1918. je predložila vlada državni zbornici zakonski načrt o reformi: izobrazbe liiudskošdsikaga in m-e-ščaniskošolskega učiteljstva. Viada je prizadjala s to -predlogo učiiteljstvu udarec, kalkiaršnega bi ne bili nikdar pričakovali od vlade, ki ima vedmio polna usta hvale za učiteljevo delovanje in ne'more nikdar dobiti dovolj lepih besed, če govori o zaslugah učiteljstva. Dolgo vrsto let zahtevamo reformo učiteljske izobrazbe v tam smislu, da .vsposobi učitelja zrelostno izpričevalo, ki ga je pridobil na učiteljišču, za rednega slušatelja na vseučilišču. Mislili smo, da se nam uresniči sedaj ta stara naša zahteva, ker je to že vpeljano v nekaterih državah, po drugod se pa resno pečajo s to preiustrojitvijo. Upali smo zaman. Načrt noče v svoji brezobzirni kocepoiji ničesar vedeti o tem, da bi se učitelljstvu odprla, vrata na vseučilišče. Določa samo, da se priionsti k izpitu za glavnega učitelja le oni kan-
didat, ki se izkaže s potrdilom, da je kot izveden slušatelj 4 semestre poslušal predavanja na modirosilovmi fakulteti in se udeleževal vali iz onih strok, iz katerih namerava položiti izpit, iz mod rasi o vi a in pedagogike, in da je med temi časom' z uspehom obiskovali pedagoški vseučiliški seminar, kjer se vrše tudi praktiške vaje. Te štiri semestre pa učitelj ne sme izvršiti takoj po zrelostnem- ali sposobljenost-nim izpitu, temveč še le po dovršenem izpitu za meščanske šole. Ta izpit je pa zopet odvisen od obiska kakega tečaja za meščanske šole, h kateremu se ne bo pripuščal vsak učitelj: naprej mora napraviti sposobljeniostni izpit za ljudske šole, potem se mora v svoji praksi posebno odlikovati in slednjič mora dokazati, da je Sposoben za višjo strokovno izobrazbo. Šele kdor se po tem dvojnatem prereše-tovanju — da se pripusti k 'tečaju za meščanske šoile in da -položi sposobljenastini izpit za meščan sike šole — spozna za sposobnega, temu se šele oidpro vrata na učiteljišče za 4 semestre kot izrednemu slušatelju.
Učiteljstvo- se je vsestransko do najdrobnejših podrobnosti pečalo z -reformo učiteljske izobrazbe. Nasproti vladni predlogi stavi svojo neomajno zahtevo, da se morejo učiteljiščnim absolventom, kakor absolventom drugih srednjih šol odpreti vseučilišča. PreuLstnciiitev učiteljske izobrazbe v drugem smislu in v drugačni smeri ni napredek, temveč korak nazaj, ki' si hujšega ne more izmisliti največji nasprotnik šole in ljudske izobrazbe.
Tako je vlada prevariila ¡učiteljstvo tudi v tem pogledu. Odkar je v valiaivi sedanji šolski zakon, se je že večkrat pokazalo, da mirna vlada razumevanja za gmotni položaj, v katerem' hira in ¡umira učiteljstvo; imela je gluha ušesa, ko je prosilo učiteljstvo pomoči zoper neizprosne, brezobzirne in krivične politike v kcrporacijah, kjer odločujejo o njegovi usodi; s predlogo o reformi učiteljske izobrazbe pa je dokazala, da noče dvigniti, da, da se celo zoperstavlja višji učiteljski izobrazbi. Čudimo se temin tembolj, ker se ji pri taki preustrojitvi ni 'treba bati av-tomistov; pa tudi stroški ne pridejo v po-štev. V tem pogledu ji ne nasprotuje nobena vnanja sila, temveč le njene temne moči, ki vladajo v njej sami.
Zato stavi učiteljstvo vse svoje nade v državni zbor. Kakor se je ta hitro odločil in prisilil državo, da je iz ¡lasitinih sredstev dala učiteljsitvu sicer majhne nabav-
LISTEK
Iz liieoa sveti
Slavnostna akademija Glasbene Matice
v -proslavo spornima pokojnega dir. Janeza Evangelista Kreka.
Uinionislkia dvorana, dne 18.. 21. in 23. aprili a 1918.
Krekiova ideja o združenju Srbov, Hrvatov in Slovencev v samostojno državo, izražena v majniški -deklaraciji, je našla v vseh poštenih slovenskih srcih, zlasti po njegovi nenadni smrti krepak odmev. Globoko je ptfoMikla ¡v ¡vse- sloje slovenskega naroda, oznanjajoč -rešitev izpod 'tujega jarma, zahtevajoč pravico, obenem pa tudi plačilo za -preganjanje nedolžnih, ki so si upali pokazati svojo naroldno zavest. Sijajno je slovenski narod dokumentiral svojo zrelost, ko so narodne žene nabrale preko 200.000 pod-
pisov za imiajmiška deklaracijo. Izročitev tega narodno - zgodovinskega dioku-menita načelniku Jugoslovanskega kluba dir. Korošc-u ostane vsakomiur v mieizbriis-roem spominu.
In če se je odločila naša d iona Glas ¡b ena Matic a- prirediti v počastitev spornima dr. Kreka slavnostno akademijo, je s tem storila emrinemtno kulturno narodno delo in je kronala svojo letošnjo koncertno sezono z diade-rnotm, ki se bo v njeni društveni kroniki večno ¡blestel kot spomin na začetek preporoda jugoslovanskih marodiov. Slavnostna akademija se je -vršila ¡trikrat v nabito pelini nnictnsiki dvorani, pač jase-n dokaz navdušenja prebvalstva iz mesta in dežeil-e za jugoslovansko 'deklaracijo, pa tudi jasno priznanje Glasbeni Matici za dovršeno izvedbo ¡večerov.
Srbi, Hrvati in Slovenci smo bili na akademiji simbolično združeni tudi v petju, kajti mešani zbor-Glasbene Matice je s -pedantno natančnostjo prednašal s/rbske, hrvaške in slovenske narodne pasimi. Poslušalci so zlasti občudovali
M okir a m j č e v osmi šopek po vsje pravici. Odsevala je iz njega na eni strani pristna jugoslovanska melanholija (Što Morava mutno teče), na drugi strani zopet značilni jug-cislovanski plesni -ritem (Razgnana se grana in Skoč IkOlo), oboi-e odelio v moderno hanmianiizacijo in prepleteno s ikomtrapmnktičnimi oblikami. Hrvaške narodne pesmi v hanmionizaciji A. Andela smo čuili že večkrat, tako imenitno -predavane kot itopot — še nikoli. Ni čuda, -da je zbor «moral »Igra kolo« ponoviti. Med Hubadoviimi slovenskimi ste ugajali posebno »Miška« iin koroška »Gor čez jezero«.
Na začetku akadieimije je moški zbor prelepo zapel Skiladbo slavnega slovenskega rojaka Jakoba G a 11 u s a (Petelina) (1550—1591), pozneje pa je v sveča-nostneimi razpoloženju dovršeno prednašal ves zbor s spremljevanjami klavirja in harmonija Ain'tcn¡a D v o r a k a Ik anta: t o »Slavnostni- spev«. Vrli Matični člani so se za Krekov večer zilasti pridno in požrtvovalno pripravljali in so zato tudi dosegli izredno lep umetniški uspeh, nema-
lo po zaslugi giotsp. koncertnega voldje Mateja H u b a d a. Pevski zbor je moral stati na vseh treh večerih nepretrgoma dive uri na odru, kar ni malenkost. Svast naj si pa bo, da je storili s svojim n-asitio-poim vse, kar je sploh bilo mogoče storiti, da dostojno proslavi spomin našega narodnega preroka in -da navduši za njegovo ideio stotine in stotine Slovencev in Slovenk, ki so -se prišli klanjat -pokojnikovim rmanom.
Na prvem večeru je v vznešenih besedah Slavil dr. Kreka ¡vikar Smo de-j iz Celovca, na ¡drugam je v pesniško navdahnjenem govoru očrta pisatelj Fr. S. F i n ž g a ir delovanje isilavlj-an-ca. Dvakrat je prof. Ivan D orni k precai Slabo deklam irail Gregorčičeve »V p a pelin i č-n i noči«, tretjič pa je vlogo dekllamia-tarja prevzel pisatelj in predsednik pevskega zbora Glasbene Matice g. Andrej Rape. Deklamiral je imenitno in dobil glasno, dolgotrano odobravanje občinstva v zahvalo.	Z. P.

ne prispevke v iletu 1917, in kakor jo bo dovede! do tejía, tako saj upamo, da nam bo v le t u 1918. redno mesečno izplačevala dostojne draginjske dokladc, tako rtali jo prisili tudi v to, da dá učiteljstvu svobodno pat do višje im terndjitejše ¡izobrazbe.
Voina.
Izročitev častnega roga gorskemu strelskemu polku št. 2. Dne 17. trn. sta posetila župan dr. Ivan Tavčar in podžupan dr. Karel Triller v spremstvu pre-zidialnega tajnika mag. svetnika Janka viteza B1 e i w e i s a naš domači hrabri gorski strelski polk št. 2, ki se nahaja na italijanski fronti, da mu ižročita od mesta Ljubljane častni rog. Izročitev častnega roga se je izvršila na posebno slovesen način. Pog je prevzel obdan od celega polka polkovni zapovednik polkovnik P o ur. Častniki in vojaki so pozdravili zastopnike bele Ljubljane s pričrčnim veseljem in župan ter njegova spremljevalca so preživeli med našini fanti nepozabne ure. V znak svoje ljubezni do naroda in domovine so izročili častniki in vojaki županu pred odhodom med seboj nabrano svoto 4000 K v narodne namene in sicer 1500 K za „Slovensko Matico", 1500 K za Ciril Metodovo družbo, 500 K za oslepele slovenske vojake in 500 K za Krekovo ustanovo. Podčastniki so zbrali še posebej med seboj 330 K za ljubljanske reveže. Med burnimi ovacijami celega polka, ki je tako počastil svojo ljubljeno jugoslovansko domovino, so zapustili zastopniki bivališče naših hrabrih slovenskih fantov.
Zborovanje Zavezine Mm.
(Dalje.)
60.	»Zveza .slovanskih učiteljev in učite®iic na Štajerskem« je pozvala z utemeljeno vlogo Zavezino vodstvo, da naj stopi v stik z »Zvezo slovanskega uči-teiljstva v Avtsbrijiii« in z »Deutsoh - oster-reichischen Lehrerbuindom« za. državno vojno draginjsko dokladio. To sie je takoj izvršilo, a ita korak 'prvotno ni imel uspeha. Odposlanci obeh navedemih Zvez so se na naš poziv talkioj /.glasili pri ministrskem predsedniku ter pri maničnem, finančnem, vojnem iin domobranskem ministrstvu.
61.	Dne 25. junija 1916 se je ¡razposlalo Zavezinim društvom okrožnico, v kaiteri so bila pozvana, da naj zavzamejo stališče v zadevi vprašanjr z podžavlje-nje šolstva. V odgovorih se je izreklo 19 društev za podržavljanje šolstva, le eno dnuštvo ini hotelo sedai med vojno zavzeti svojega stališča.
62.	Dne 24. novembra 1. 1916 je bila v Ljubljani žalna vodstvena seija povodom smrti cesarja Franca Jožefa 1. Po seji je šla deputacija k deželnemu predsedniku, da izraza sožalje in obenem vdanost in zvestobo novemu česanju Karlu.
63.	»Učiteljskega Tovariša« je zadela nezgoda. Njegov upravnik Fran Marolt je bil mobiliziran. Po njegovem odhodu je prevzela upravnišrtvo ¡njegova soproiga Emilija, ki1 pa je že 29. marca 1. 1916 umrla. Mairftjiivif začasni upraviteltiici v spomin se je natisnil parte v »Učiteljskem Tovarišu«. Kmalu nato je bil sedanji upravitelj vojaščine oproščen im od tedaj upravlja zopet sam upravniške posle.
64.	Urednik »Učiteljskega Toivairiša« in »Zvončka« tovariš L. Gamgl je moral iti zopet k vojakom. Uredništvo stanovskega glasila je prevzel Zavez in predsednik, uredništvo mladinskega ¡mesečnika pa tovariš Ivo Tras t.
65.	PiriL ikranjsfeelm, deželnem predsedniku grofu H. Attemisu so se poklonili zastopniki Zaveze po vodam prvega 'rojstnega dne novega našega vladarja, po-vdarjajoč, da naj se izraz lojalnosti sporoči na Najvišje mesto.
66.	Zavezin predsednik se je zglasil v avdijenci pri krai.iSkemi deželnem predsedniku zastran ¿»redno krivičnega preganjanja enega izmed naših maiodlitčneriših tovarišev.
67.	Manifest za majnišlko deikllaraciijio J ugcslovanskega kluba se je odposlal kot tiskano obvestilo vsem isloveniskilm šolskim. in političnim 'listam iter nekaterim češkim iin poljskim časopisom, kakor je bilo skileijeno na zadnji seji upravnega odbora.
68.	V odsek za preuStrojitev našega šolstva so bili izvoljeni: Baukant, Černej, Flere, Gamgl, Kleinmavr, Pahor in Šte-fančič.
69.	Naučilo ministrstvo in deželni šolski sveti v Ljubljani. Gradcu in Trstu so se opozorili s potrebnim utemeljevanje,m, da nai se šolski pouk pozimi ne prekine.
70.	Dr. Jan. Evg. Krekov ra
se je udeležila Zaveza po depu tačici. »Jugoslovanskemu klubu« pa se je ob tci.j priliki odposlala primerna sožalnica. Odbor za Krekov spomenik je naprosili Zavezo, naj se mu dopošljeijo visi listi, iki pišejo od Kreku.
71.	Včlanjenim učiteljskim društvom se je odposlala Okrožnica za vzpodN' ' > k sodelovanju pri načrtu preuistrolitvo našega šolstva.
72.	Clan iraše organizacije, skrit pod imenom »Fr. B.«, je vehementmo napadel našo Zavezo. Viodstvo je bito prte;': i poslati socialdemakratiškemu listu »Naprej«, v katerem je članek izšel, primeren odgovor. Nečuiven» je bilo. da je temu popravku pristavilo uredništvo zlobno pripombo. Zavezino 'vodstvo je biilo pripravljeno spričo uredniškega na-energično poseči vmes, saj se tiska »Naprej« v »Učiteljski tiskarni«. Ker so pa slovenski sociaildemokratiški voditelji sami napravili red in izpreimemibo v uredništvu, je Zavezino vodstvo opustilo svojo namero.
73.	Vojno ministrstvo je prosita za odstop 2% oibresti od temeljne vloge Zaveze pri »Popotniku«, »Zvončku« in »Učiteljskem Tovarišb« v vojne svrhe, k čemur je vodstlvo rado privolilo.
74.	»Učiteljsko društvo za Trst in okolico« je poslalo po dva prepisa dveh prošenj na Zaveziino vodstvo, in sicer za zboljšanje gmotnega položaja učiteljstva, ki službuje v Trstu na Giril-Metodovih šolah, kakor tudi za družbene vrtnarice. Hkrati se je naprosilo Zavezimega predsednika, maj blagovoli o tem govoriti z družbenim predsednikoim, kar se je takoj izvršilo. Dne 21. novembra t. 1. je bila seja omenjene družbe. Pri tej se .ie sklenilo, da regulacije učiteljskih plač sedaj med victimo ni mogoče zadovoljivo urediti, pač pa dobi družbeno učiteljstvo izdatne dragiinjske doklade. Obenem je liziraziiilo Tržaško učiteljsko društvo željo, da naj posreduje vodstvo Zaveze pri C. M. D., da se obrneta na kompetentmo mesto, da pride učiteljstvo, ki službuje pri vojakih, zopet nazaj v šolo.
75.	»Savinjsko učiteljsko društvo« je prestalo z delovanjem, ker sta bila dva člana v preiskavi, a ¡pozneje seveda popolnoma oproščena. Predsedstvo teiga društva je naprosilo Zavezo, da naj informira o tem »Jugoslovanski klub«, ki nai se zavzame za to, da se prepoved prekliče. Vodstvo Zaveze se je obrnilo v ta namen do »Jugoslovanskega ¡kluba« in v Gradec na c. kir. ¡deželno vlado. Od obeh še ni odgovora.
76.	Odposlala se je vsem našim društvom okrožnica, da naj imajo vsa društva že sedaj vse one junake-učitelje v evidenci, ki so padli za domovina
77.	»Sežansko učiteljsko društvo« ie prosilo, da ¡naj se zavzame Zaveza za draginjskie dcklade primorskega učitelj-stva. Vzdrževalnima se ne izplačuje redno, prošnje pa se kratkemak) odbijajo. Tozadevna prošnja ie bila postana v Trst na c. kr. namestništvio.
78.	Ravnateljstvo zalog šolskih knjig na Dunaju je prosilo Zavezo za kilišaie Gregorčiča, Hausa, Doroeviča in Čeho-viina. Prošnji se je ugodilo.
79.	Nov urednik hrvatskega lista »Vljeinnii drug«, iki jie naimienjien učenoem vajeniške in obrtne šole, .ie prosil zia kli-šeje fizikalliičnih aparatov. Te aparate je videl v »Zvončku«, v .spisu strokovnega učitelja K. Humieka. V prošnji ¡poudarja, da uredništvu »Zvončka«, kadar ta kaj pripravnega potrebuje, rad brezplačno posedi karkoli. Vseh 63 kllišejev se je odposlalo ma posodo omenjenemu uredništvu.
80.	Predsednik »Ljutomerskega učiteljskega društva« ie sporočil, da je čas letošnjega deilegacijsikega zborovanja ja-ko nesrečno izbran, iker je železniška zveza neugodna. Razpravljati deifiinitivno že sedaj med vojnim časom o reformi šolstva se zdii društvu neprimerno. — Ustrezajoč izraženi želji1, je sklenilo vodstvo Zaveze, da se preloži čas zborovanja na dan pozneje, torej na 28. december, kieir bi ¡marali oditi dialtimi delegati z dama že o praznikih. O reformi šolstva razpravlja najprej šale odsek, zato se je društvu odgovorilo, da ine ¡bo letos o tem še nič pozitivnih sklepov.
81.	Dnie 10. novembra t. 1. se je poslalo pozdravilo 42. glavni svečani sjed-r.ici »Hrvatskega pedagoškega in književnega zfaoira«, ki se je vršil v Zagrebu dne 14. in 15. novembra.
82.	Bivši okrajni Solistki nadzornik Fran Fiinžgar nam je poslal v ime ¡uprave »C. kir. aivstr. pomožnega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek« prošnjo, da nai učiteljska Zaveza kaj stori za Vil. vojno posojilo v smislu gori imenovanega pomožnega zaklada, in ¡sicer po vzoru, kakor je to zasnoval »Lehrer-bund« na Štajerskem. Odgovorilo se miti ie, da tega ne more, ker je prišel dopis
prepozno. Sicer pa je storila Zaveza v isti patriotiško svrho že svoje uspešne korake.
!a liiisii ilju ilu i Mi
Tečajem nekoliko mjeseci položili su m omari ratne mornarice u Puli preko 50.000 kruna na oltar domovine, da se otvori hrvatskom narodu u Puli toliko potrebna srednja škola. Neopisivo bijaše odu-ševljenje, kojim su naši junački momci žrtvovali sve svoje novčane prihode za istarsku prosvjetu. Iinade mnogo mornara, koji su darovali po 100 i više kruna, dakle sve, čime su raspolagali. Sakupljanje je za našu srednju školu u Puli upravo sijajno napredovalo i danas bi bila več odavno prekoračena svota od 100,000 kruna.
Nijemci u Puli imadu d vije državne srednje škode, dvije muške i d vije ženske pučke škole i dvije gr a danske škole, a za hiljade i hiljade našega naroda otvorila se ovih dana po dvadesetgodišnjem boju jedna pučka škola. Sada, kad se je narododlučio na samopomoč, kad se je uzornom požrtvovnošču latio posla za našu narodnu kulturu, eto ti novih zapreka. Svako je sredstvo dobrodošlo našim narodnim neprijateljima, samo da se one-moguči prosvjetni rad našemu narodu.
Svojim če nasilničkim strestvima sva-kako uspjeti, ne dode li pomoč.
Ju gos la veni! Dužnost je svakoga pojedinca, da priskoči u pomoč brači u Istri. O Vama je zavisna sudbina naše toliko potrebne srednje škole v Puli. Bje-gunačka su istarska dijeca po oeškoj i Moravskoj poslala hiljadama kruna za naše škole u Puli. Ali glavno je vrelo pri-nosa, iz kojega smo crpili sve naše nade, usahlo. Dokažimo dakle, da smo jači od od svakog nasilja, da smo unatoč zabra-nama kadri prosveti ono, što smo nau-mili. Neka taj očajni glas iz bijedne i gladne Istre ne ostane bez odziva, neka zvaki Jugoslaven djelom dokaže, da nije voljan žrtvovati tudim interesima ni pedalj naše zemlje, ni jedno jedino dijete!
SI. Narod.
Ii lam - Istii
Vse do pičice je res! Tako se je izrazili gosp. občinski tajnik Franc Kositrnima v dcpšisu ¡v »Edinosti« z dne 10. aprila št. 95 pod naslovom »Iz Dekamov«.
Nikdar se nisem maral trgati po časopisih, še najmanj pa z lažmi, a položaj in razmere so res dovedle do Skrajnosti, i brej k dopisu, a ne toliko v svojo obrambo in tudi ne toliko v pojasnjevanje tukajšnjemu ljudstvu — saj ako niso slepi — sem si ,vedno mislil — bodo že spregledali 'in tok časa jih že privede do spoznanja in .razločevanja dobrega od hudega, kdo jim ie prijatelj, ikdo njih sovražnik. To veljaj v pojasnilo širši javnosti, potsebno pa učiteljskemu stanu teir višjimi oblastem, ki jih ta grcimiavmik kliče nad učteljsko osiobje.
Ne ljubezen do mladine in Skrb za njeno bodočnost ni potisnila peresa v dopisnikovo roko, ampak zapriseženo sovraštvo do učiiteltisitva ga je zopet prijelo. Saj je isti to večkrat pokazal.
Ako bi mu bilo na 'tem ležeče, bli se že v mirnih časih zavzel kaj za šolstvo ter učiteljski stan in šel na roko v ikaterli-silkoli obliki. Seveda ravno ¡nasprotno1, polena ped noge. Hm, ikai so imli učibeljčki ! Plesali bedo, kakor bomo imi hoteli, oziroma Ikalkor bom jaiz godel. Mari so ikedaj v Dekanih otroci redno hodili v šolo? Bito jim je mani, istotako staršem, še imanj občiini. Patres coimiuois! Stare razreduice naim povedo in sicer ¡iz leta 1903/4 več kot dovolj. Tedaj je imel I. razred 86 učencev, a 6381 zamud, t. i 74 zamtuid na vsakega učenca ali 21%. Tu ni1 govora ¡o rabi otrok pri delu, ker od 1. 2. 3. šol. leta so le še premajhni, da bi jih mogli uporabljati doma njihovi sitarši, ki so se baje s tem izgovarjali. II. razred istega leta je imel 1954 zamud, na vsakega učenca 44 zamud, t. ¡j. 12.5%. Visa 'leta bi lahko naštel do danes, a čas imi sedaj ¡ne »pripušča«. Pa naj 'bo še leto pred vojno. V 1. razredu je bilo 71 ¡učencev, zamud pa 292.1 na vsakega 42, t. j. 12%, v drugem razredu istega teta 48 učencev 1927 za-miud, 4] na vsakega, t. j. 11.5%.
Pomisliti pa treba, da je bilo tukaj blagostanje, kar ne ovira, ampak bi moralo celo pospeševati reden 'Obisk. Sedanji obisk šole pa je isti, kakor takrat pred vojno, kar hi ¡oziroma zagovarjalo z izrednimi vojnimi razmerami. In dokazati moram celo, ¡da je obtok tu pa tam celo boljši od onega. Kdo je bil torej takrat kriv, da niiso otroci obiskovali šole? Mari učiteljstvo, ki je uporabljalo vsa razpoložljiva sredistva za ¡dober obisk, jn ki je redno poročalo krajinemu šol. svetu
v Dekanih o zamudah, ki pa jih je — me da bi o telm razpravljal — vrgel v koš. Dokaze za to imamo še; a še več, celo omraziili so ¡učiteljstvo napram ljudstvu, zakaj da ga šikanira z naznanili, kaj pa še le s kaznimi. Riba pri glavi stmlrdi. Stara navada, železna srajca. Kaj al i ste mislili, oziroma mislite, da bo ovca cela, volk pa sit. O ne, to vkup ne more biti. Kaj me da, saj zadostuje, da ie šol. poslopje — alko se sme to tako ¡imenovati.
Kaj pojete hvalo in čast pokojnim, ki jiih ni več. Pustite jih vsai sedati na miru. Takrat site jih imeli hvaliti in častiti. Ali je treba res prej umreti, da ¡se kdo časti in hvali?! Alli ste pozabili na vse šilkane, kii ste jih ¡pokojnima prizadevali, ali ste pozabili na neprijetnosti, ki iste jiima jih povzročali? Pogled v šolsko kroniko nam mnogo pove o razmerju iin razvoju šolstva v Dekanih, iter o razmerju občinskih očetov do šolstva ter učiteiijstva. binarni pisma v rokah, ki jih o priliki lahko še uporabim. Takrat jilm je moralo učiteljstvo res tlačaniti v pravem poinrenu besede, a proti svoji volji. — In ravno to vas jezi, da vam tudi sedanje rč .oljsivo ni hotelo ¡in noče ile tlačainiti. Teptali site ga, a ne poteptali, akoravno je imieil pred ¡kratkim tukajšnji šol. voditelj le toliki, mesečne plače, kolikor je gosp. ¡občinski tajnik cigaret ¡pokadil. Še pred dobrim k ■ tam je namreč iimel čistih mesečnih dohodkov 92 K (devetdeset iin (dve knom ) štiri, oziroma ¡petčlansko družino in žen > v postelji. Po vrhu vsega ste ga še grabi.! za vrat. Sic! A uklonili me niste! Toliko časti sem le imel in je imiam še dane;.. Takrat ste preganjali imene in itovairišice, in tožariii, da pohajamo. In zopet vam ni prav, da delamo. Pa ¡bomio še item pridne.i-še delali v šoli in ¡izven šole, če boste tudi vsak dan zatrjevali v »Edinosti«, ¡da imamo v celem ¡letu ile ¡dva meseca šole. Hi-navščina je to, ¡podla, ki hoče še tu ¡izrabljati ubogo ljudstvo.
Ali ste pozabili kaj vam je blagopo-kojni gosp. Kuret ob sprejemu svojega prihoda, ki ste mu iga priredili, ¡v nagovoru ¡omenili. Izrazil je bojazen, da po »hozanii« ¡pride kmalu »križaj ga«, kar se je v veliki imeri nad njim tudi uresničevalo?! In pokojni gosp. Rti dež, ali ¡se mi moral braniti z orožjem v roki? Odkod je to prihajalo? Zakaj pa je takrat divjala mladina? Ali selm bil tudi jaz takrat kriv in učiteljice? Da ¡mladina toliko krade in pohaja po gostilnah, ali smo tudi mi krivi? Falotstvo, ki si to ¡izmišlja in daje tako pohujšljivo potuho pa časopisju! Preden sem bil jaz tukaj, so Tržačani in tuidi tak. okoličani poznali tukajšnje ljudstvo ¡in razmere, a hudoba hoče navaliti vso njihovo', oziroma iminoggletno krivdo patmim comunis na me.
In ali ste pozabili, ikaj vam ije podpisani pri svojem prihodu omenil glede šole ■in šol. ¡otrok? Prišel sem v vojnem čas ,. Rabil bi najmanj tiri leta v mirnem časa v dobrem sporazuimiu in sodelovali jem dama, cerkve ter občine, da bi prišel vs j do približnega zboljšanja in uspeha. Brtz teh soidetavalciev pa naj bo ¡učiteljstvo še tako izvrstno — je ves trud zaman.
Blagih pokojnikov tudi še sedaj ne pusti v miru, ko pravi, da sta zaradi ljubkega petja zanemarjala šol. pouk. Hoče ju hvaliti, a obenem ju napada, da sta zanemarjala pouk, a obenem hoče 'mene udariti zaradi pelvske oziroma -pivske sta-faže.
Sicer se vidi!, da so dopisniki, oziroma dopisnik krpucal omenjeni ¡dopis pri litrih in mižuretah, ko v isti isapi ter de-liiniju ;in v pjaniski maščevalni jezi trdi', da je vojna odnesla prejšnji tako redni 'obisk. To je logika! Vredna moža, seveda! Ni torej kamiu zameriti. S podpisi na dan, consuies! Zalkai se Skrivate za hrbtom urednikovim in oibčinairjev ?!
Radi prostora — o razdivani mladimi in delovanju tak. učiteljskega osebja izven šole — v prihodnje. Torej — ¡do pičice rels — kaj ne gosp. obč. tainik! Salus! — Ambrozij Rusjan, šolski voditelj.
ii naše ®rganiiaciie.
Skupke zadeve.
I/. Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Imenik članov so poslala nadalje nastopna društva: 2(1. Novomeško učiteljsko društvo — 27 članov. 21. Učiteljsko društvo za Laški okraj — 55 članov. 22. Ormoško učiteljsko društvo — 36 članov. 23. Goriško učiteljsko društvo — 31 članov. Učiteljsko društvo za Trst in okolico je prijavilo še 5 članov (skupaj 148 + 5 — 153 članov). V 9. štev. smo izkazali 793 članov, danes 154 novih, torej skupaj 947 članov. 10 društev še ni poslalo imenikov.	Vodstvo Zaveze.
Učiteljski konvikt. Gosp. Ivan Čop, posestnik in trgovec v Mostah na Gorenjskem je daroval 27 K in Hranilnica in posojilnica v Frarnu pa 10 K. Hvala.

Štev. 10.	UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 17. maja 1918.	Stran 3.
Društvu ».fubilejska samopomoč« je
treba poslati za 54. smrtmi slučaj (gospa t: liza Ñera t). Oliami prejmo položnice z napisanimi! 'Zimeisikíi tega Smrtnega slučaja in evenit. zaostankov. Članov je 246.
Štajersko.
Delegacijsko zborovanje »Zveze slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem.
Po preteku 4 let so¡ se zibnalli zastopniki slav. štialj. učiteljskih «društev pri v sredo, dne 27. marca v Celju se vršečem zborovanju. Zastopana so bila — razun enega bdi «oddaljenega - - vsa Okrajna ¡učiteljska društva ¡p» 32 delegatih, Predsednik tovariš Rajšp otvori ob pol 11. mri dopoldine ¡s prisrčnimi beisedaimü zborovanje, spomnivši se posebno dragih tovarišev, ki so žrtvovali svojo življenje za cesarja iin domovino. Spominu očeta niorve šctle, umrlemu cesarju Firaineu Jožefu l. zaikličejo navzoči trikratni »slava« obenem pa izrazijo mlademu, praviiooljub-nomu vladarju, cesarju Karlu svojo ¡ufda-nftsit. Sivloii jeidernait govor zaključi pred-
I sodnik s tolažbo na lepše čase, k:i se bližajo tudi našemu stanu. (Odobravanje.)
Iz tajnik o v e g a p o r o č >i 1 a posnamemo sledeče:
Videti je bilo, .kaikor da je vse maše društveno delovanje zapisano smrti. Bili so «res časi, da je amarado prenehati vse društveno dellovanjie, a sedaj, ko «dihamo prasteje, je na' nas, da vzdramlmio društva ik naveimiu srnotremeimu delovanju v prid šolstva in stanu. In da se to zgodi, je glavni namen tega delegacijske1""! vamja.
Vkijub težkim časom, se je številk) članov le imallo skrčiilo, tako dia šteje Zveza danes v svojih 16 okr. učitelj, društvih 6(10 članov. A kaikor vedno, poudarjati moramo tudi takoj, da bi bilo število lahko iminogo večje, ko bi se ne nahajalo v naših «vrstah ¡toliko brezbrižnežeiv, ki hočejo le uživati, ne da bi kiati žrtvovali. Upamo, da ti tudi sčasoma uvidijo koristi organizacije ter se podajo v «vršite organiziranega uči teliš t va.
V dobi 4 let ije Zveza ¡mogla Sklicati komaj 1 odborov in 2 vodstveni seji, ker í'e .zaradi malomarnega plačevanja članarine manjkalo društveni blagajni d-; Večino zadev sta imorala rešiti predsednik in tajnik sama. Pozivi na redino plačevanje članarine in drugih prispevkov so «stali pri imnoiffih društvih brezuspešni; j od nekaterih društev sploh ni biilio mogoče ničesar dobiti. Odikar so se vrnili nekateri učitelji vojaki, odbanniiki okr. učit. društev na svoje domove, so se razmere nekoliko »boljšale. Zveza je nameravala sestaviti statistiko učiteljev vojakov, padlih, odlikovanih tovarišev itd., a vse ni šlo, ker od nekaterih društev, kakor omenjeno, ni bilo mogoče dobiti potrebnih podatkov. Upamo, da se 1 razmere zibclhišaile, da se bodo vsa društva začela gibati, delovati, «kakor zahteva organizacija.
Iz Zveze je izšla po tovarišu Fleretu akcija »Na skupno delo« ter se je o tem v vodstveni seli mefseca jiuinija 1916 temeljito razpravljalo, a vsled odklonilnega stališča »Slomškove »veze« je zadeva zadremala, upamo, da ne za vedno, ker so danes za uspeh ugodnejši pogoji.
Olavno delovanje Zveze se je sukalo okrog prepoirne točke »Zboljšanje našega gmotnega položaja«, ker še le takrat, ko bo to vprašanje ugodno rešenč, bo učiteljstvo do«vzetno za druge «reforme.
Načrti iza ¡končno rešitev regiuilaciu'e biili so pripravljeni, po'saimelzna učiteljska društva so jih dobila na ogled, dovoljena je billa začasna dcMada, dokler se zadeva komično ne reši, a itu je izbruhnila vojna. Nastala je nevarnost, da zgubimo še tO' malo, kar srno dosegli, namreč do-klado iz lleta 1914, iti le neumornemu prizadevanju lorganiizacije imamo zahvaliti, da se to «tri zgodilo. Zivelza je predlagala deputaciiio k deželni ivlladi, v ¡kateri naj •bi biili 'tudi slovenski učitelji 'zastopani, a Lehrerbund je odgovoril, ida je težko viskdur povabiti slovenske zastopnike, fcier je težko «najti čas, da so gospodje okrog dežeSne imiize dobiti. Kier «pa je Zveza hotela, da slišijo gospodje ¡V Gradcu tudi žel jé slovenskega učiteiljstiva, poslala je deputaciiio sarna v Gradec, iki jo je deželni odbornik dr. Verstovšek prijazno sprejel 'ter vodil k posameznim menodaijnim činiteljem, za kateri itrud rnju bodj tukaj izrečena srčna zahvala.
Kakor po deputaciji, takio se je pozneje Ziveza 'tudi pismeno opetiovamo potegovala losoibito za odpravo III. pilačiil. razreda ter za ravmopravinost učiteljskih prtov; kakor danes vidimo, ne brez uspeha.
Zvezo je zastopal predsednik v de-nutaciji, ki je šla meseca oktobra 1917 na Dunaj. Uspeh je bil draginjsk.i prispevek z aieto 1917 in pa ¡obljubljeni državni prispevki za leto 1918, ki bi ga že danes
imeli, da ga ni državni zbor po svojem nerodnem glasovanju zavlekel. Upajmo, da to kmalu popravi.
Koiliko truda, koliko poniov, tresioiu-cij in peticij je treba pri nas, da doibimio kako dinobtiino! Zakaj tega ni treba drugim stanovom? Ali se naj ravno učiltelj-stvo upošteva le takrat, ko imiu je naprtiti raznega dela, a drugače naj se živi od idealov?
Druga skrb Zveze je Ma, da po izbruhu violine prepreči kolikor mogoče mladino pred zlimi posledieaunli vaitne fu-riife. Storila je tedaj opetovamo korake, da šolske oblasti Skrbe za reden oibiisk šole in za to, da bo na vsaki šoilii dovolj moških učnih moči. Začetkoma je Leihrertanid odklonili naše predloge glede loprioščeinja < učiteljstva od vojaške službe, češ, da šolstvo ne bo trpelo škode, za to bodo oblas tnije že same skrbele. A žg drugo leto vojne je budi Lehrerbund revidiral sveti e mnenje ter se potegoval za olpro-stiifcev učiteljstva, ki s svojim delom doma, v šoli in izven šole državli lahko miniogo iveč koristi, nego more kje v vojaški pisarni.
Zveza je tudi pozivala učiteljsitvo, da 'deluje za Rdeči križ iin druige dobrodelne voine naprave. Sama je ustanovila »Uči-teliski podporni vojni islklad«, iz katerega naj bi dobili po voljni posebno prizadet« tovariši podpore, posebno ipa ima ta sklad namen, podpirati tovariše, katerim je vaina vzela zdravje, dar se lahko podajo v posebna okrevališča. Žal, da jih je do sedaj le malo hotelo razumeti lep maiimen te ustanove.
Iz svojega premoženja ie Zveza podpisa v ala vojna posojila. Predsedniki okr. učit. društev so se udeležili v Gradcu se vršečega tečaja za 7. vojno posojilo.
Na finančno ravnateljstvo v Gradcu je bila poslana vloga za slovenske plačilne pole.
Ko je bil list »Popotnik« v nevarno-stii, je pozivala učitelijstvo, da list podpira v čira večji meri moralno in materialno.
O priliki smirti prestolonaslednika Ferdinanda in smrti cesarja Franca Jožefa I. je izrazila Zveza sožalje, o nastopu novega vladarja cesarja Karla pa udarnost in zvestobo slovenskega učiiteljstva.
40-letnice službovanja tovariša Sa-ibatija, predsednika Slovenjebisiriškega učiteljskega društva, se je Zvezki predsednik osebno udeleži/1. (Tajnilku se izreče zahvala.)
Iz blagajnikov eg a por. "" je razvidno, da je imel leta 1917:
Obrambni sklad :
Prejemkov.........K	847'48
Izdatkov......... ■	„	—
Prebitka ...	K	847"48
Učitelj, vojni podpor, sklad :
Prejemkov.........K 2916'33
Izdatkov........ ■ ■ „ —'—
Prebitka ... K 2916-33
Zvezna blagajna :
Prejemkov......• . .	K	385"17
Izdatkov......... .	B	707 99
Primanjkljaj ...	K	322-82
Primanjkljaj v Zviezini blagajni so zakrivila društva, ko so dolžna za več let nazaj članarino.
Sklene se, da se imora vsa zaostala članarina izterjati; na okr. učit. društvih je, da izvrše ta sklep.
Blagajnik Gnus povdainia, da je med učiteljstvam še vedno malo organizacijskega čuta: v zgled mali bi nam bile v tem ozlru delavslke organizacije.
Glede prispevkov v »Učit. voj. pod-¡porni sklad« se sklene po daljši debati pobirati v I. plač. raz. 2%, v II. po U/2% in v III. plač. raz. 1%, od vojnih draginjskiih dofclad. Po zadnjem sklepu dež. odbora odpade III. plač. razred ter z enači z II.; to se naii pri plačevanju upošteva.
Glede plačevanja članarine se raz-«xitriva v poseibnem predlogu. Ker je Zaveza slkileniila pobirati 24 K, od katere vriste dobi ona 16 K, preostane za ¡deželne zveze in okrajna društva 8 K in sicer nai od teh dobi 4 K Zveza, 4 K pa .ostanejo domačemu okr. učitelj, društvu.
Računi se od tovarišev Fteretu iin Zupančiča pregledajo, odobrijo ter blagajniku izreče zahvala za vesitno delo.
O »Učiteljski gospodarski in kreditni zadrugi« poroča tovariš Cerne». V svojem poročilu poivdarja, da se je posrečilo v teh težkih časih vzdržati zadrugo na stališču, kakor je bila pred vojno'. Denarja je dovolj, izpoisoiielvalo se je razmeroma malo. Marsikateremu tovarišu in tavari-šioi je zadruga pomagala, ne da bi bilo treba Iskati pomoči izven organizacije. Uredba glede % pri itrgioiveiih se ini obneL sla in hoče stopiti zadruga s solidnimi tr-goivci v stik za dobavo dobrega in cenega blaga. Vsak učitelj naj bi pristopil zadrugi ter potom te plačeval liste in članarino. Vsako učit. društvo naj bi imelo svat sklad, katerega bi naložilo pri zadrugi.
1 )elegat'Oim se naroči, delovati v svojih društvih na .pristop k zadrugi, ki; je na vseskozi solidni in sigurni podlagi. (Poročevalcu se izreče zahvala.)
Kot 5. točka so bili na dnevnem redu predlogi. Ti so bili v odlboroivi seji temeljito prerešetani, tako da jih je delegacija lahko brez daljših debat sprejela.
1.	Zveza naj dela potom skupne organizacije na to, da bo učiteljstvo, ki umu je poverjeno razdeljevanje izkaznic za midko, sladkor, kavo itd. iza to dello primerilo plačano. (O tem se je že govorilo pri eni Lehrerbundovih sej.) Ko se je stavilo vprašanje, kdo naj plača, se je izrazilo ¡soglasno mnenje, da je to dolžnost države, ne ipa ¡Občin. Mi zahtevamo za vsako delo plače.
2.	Zveza maj stori potrebne korake, da dobi učiteljstvo iin injiili svojci obleko, perilo, obuvalo in druge potrebščine po znižanih cenah. (Opozori se na »Landes-Biefcleiidungsstelle« za Štajersko.)
3.	Zveza maj deluje na to, da tudi učitelijstvo, kakor državni uradniki, za čas viojne ne 'bo plačevalo od svaiih službenih prejemkov iraznih pristojbin. (Pripomni se, da je že Uehrerbund storil tozadevne korake.)
4.	Glede plačevanje članarine:
Zveza ne pošlje čekov vsakemu članu, temveč primerno število posameznim šolskim vodstvom. Vsak mesec, ko kroži po razredih plačilna pola za podpisovanje, pridene šolski vodja toliko čekov, koliko je članov Zveze na šoli. Učitelj torej ne podipiše le plačilne pole, temiveč izpolni tudi ček z dat. 1. prihodnjega meseca. šolski vodja preskrbi, da pridejo čeki z denarjem 1. na pošto ¡in izroči potem vsakemu članu poštno pcitnieno spre-jemnico in njegovo mesečno plačo imiainj 2 ikrami. — Glede plačevanja sklene delegacija prepustiti letos okr. učiteljskem društvom, da se poslužujejo za letos načina, ki se jim zdi najbolj pripraven. V bodoče priporoča pristop k Učiteljski gospodarski zadrugi ter plačevanje potoni plačilnih listov.
5.	Glede dobave Zaveziinili listov Popotnika in Učitelj. Tovariša se sklene, da dobi lista vsakdo, ko je bil Zavezi prijavljen za člana.
6.	Kdcir je bil do sedaj član učit. društva iin se brani plačati imiesečno udnimo, se ne sme a priori črtati iz društva. Odbor društva mora porabiti ves vpliv, da pregovori dcitičnega na način, ki se mu zdi najbolj primeren, nai sivioj skllep spremeni.
7.	Ker je vsak član »Učit. društva« sedai primioran, da je naročnik »Učit. Tovariša« in »Popotnika«, ima zaradi tega tudi pravico, da potom časnikarskega odseka izrazi svoje zahteve glede njunega preustroja.
8.	Uredništvo »Učit. tovarišu« nai si preskrbi v Gradcu poročevalca, ki bo listu naihitreišihi patom, naznanil vise novice, ki se tičejo staj. učiteljstva, da bo torej štai. učiteljstvo pravočasno zvedelo iz Tovariša vse novice, ki ga zamimlajo. (Delegacija izvoli v ta namen tovariša Flereta iz Letuša za poročevalca.)
9.	Po zgledu »Padag. Zeitsehrift« naj se 'ločeno po kronovinah ustanovi nekaka »Ustnica uredništva«. Zveza naj določi za Štajersko urednika, ki mora seveda biti v vlseh panogah šolskih in učiteljskih zadev zelo verz ¡¡ran. (Zveza izvoli za ured. listnice tov._ Anm. Gradišnika iz Celja in tov. Luld. Černeja iz Giriž.)
10.	Zveza nai vpliva pri Zavezii, da se pri vseh učiteljskih društvih ustanove socialni odseki, katerih naloga naj bi bila, učiteljstvu točno začrtati pot, ki mu bo hoditi in ga orientirati, kako naj bode potovanje na tej poti, da nas veliki časi, velike dobe z velikimi nalogami ne najdejo nepripravljenih. Ti socialni odseki nai so združeni v socialen centrum, sestoječ iz odposlancev posameznih socialnih odsekov, ki imajo natego preteihtavati iin voditi sklepe in delo posameznih Odsekov.
11.	»Zaveza« naj dostavi posameznim učiteljskim društvom »Hreščafcovo de-oemihersko izjavo«, da se učiteljstvo čimprej 'natančno informira v njeni vsebini. (So že dobila vsa društva.)
12.	Naučnemu odseku državnega zbora se izreče zahvala za njegovo' v korist šolstva in učiteljstva tako uspešmo dedovanje zahvala iin vse priznanje.
13.	Glede Tovariša, se izireče štai. učiteljstvo, da ni potrebe preustroiitve v dnevnik. Popotniku pa je posvetiti več skrbi.
14.	Zveza maj patom Lehirerbunda stari korake pri šolskih oblastih, da se bo pni imenovanju učiteljstva oziralo v prvi vrlsti na službeno starost iin kvalifikacijo ter ise preprečila protefccija, ikli jemlje učiteljstvu veselje do dela ter «veno v 'pravičnost oblasitnii.
V 011 i t v e: Dosedanji predsednik tov. Raišp, se brani «novi izvolitvi, posebno zaradi tega, ker se mahata v naših vrstah toliko brezbrižnežev: koneono
vendar sprejme, ko delegati obljubijo uporabiti svoj vpliv za redino delovanje društev; njego«vim namestnikom je izvoljen tov. Luid. Černeii. Ostali odbor se določi sledeče: tajnik Iv. Tomaždč, njegov namestnik Lud. Potočnik; blagajnik: Ant. Gnus, namestnik Lesjak; odborniki: Fran Brinar, Janko Knaipič, Pavel Fl ere..
Pregledovale! «računov: Fran Zupančič, Ferdio Bobič, Milka Bračič.
Odborniki v Lehrerbund: Avguštin Požegar, Ludvik Černej in Jain. Knaipič.
Delegati za Lehrerbund: Josip Bizjak, Feirdo Bobič, Radosliaiv. Knaflič, Anton Gnus, Jakob Kopič, Ivan Tomažič, Josip Goiruip, Pavel Flere, Otilija Feigel, Aleks. Alt, Koropec Ivan, Tomo Kurbus. Namestniki se ne vodijo', airmpak se izrazi delegacija, naj si določi namestnika vsak sam, aiko je zadržan udeležiti se zborovanja.
Odborniki v Zavezo: Anton Gnus, Fran Brinar in Pavel Flere.
Ker se je že mnogim «mudilo na «vlak, zaključi predsednik 5 ur trajajoče živahno zborovanje«. Že dolgo nismo ¡imeli tako lepega deleg. zborovanja, kier bi s takim zanimanjem sledili vsi posameznim izvajanjem ter bi se ivršile debate tako stvarno. Prčakujemo, da ponesejo isti duh delegati v svoia društva ter jih vzbudijo k novemu, svežemu delovanju.	F.
Koroške vesti.
—k— Celovško učiteljstvo je izreklo koroškemu deželnemu odboru svoje ogorčenje, ker je učiteljem nakazal za 1. četrtletje 1918 tako nizke draginjske doklade, namreč samo 40 do 185 kron na osebo za celo četrtletje. Zahtevajo, da se krivica odstrani in ljudsko šolstvo podržavi.
«fiT girwi joaaEgBS-iaroBiaiiggBan n 'in nvnama—
Kranjske vesti.
—r— Draginjske podpore za liudsko-in meščanskošolsko učiteljstvo. Poslanska zbornica je sklenila v svoji seji dne 15. marca 1918. zakonski načrt, po katerem se dovoljuje za leto 1918. draginjske doklade aktivnim in vpokojenim učiteljskim osebam na javnih ljudskih in meščanskih šolah, kakor tudi vdovam in sirotam po takih ¡učiteljskih osebah, h katerim bi prispevala država 70, dežela pa 30 odstotkov. Teu«m zakonskemu načrtu še ni pritrdila gosposka zbornica in utegne poteči še «precej časa, da zadobi najvišje potrjen je in se dobi podlaga za odmera draginjske doklade posameznikom. Ker pa je treba bednemu položaju učiteljstva hitre odpomoči, je po nalogu deželnega glavarja stopila deželna uprava v stik s c. ikr. deželnim šolskim .sveto,m v tem smislu, da je deželni odbor pripravljen «izplačati že 1. maja 1918. predujme na račun državno'-deželnilh draginjskih doiklad v smislu § 9. od poslanske zbornice sklenjenega zakonskega načrta. Ti predujmi bi bili odmerjeni tako-le: I. Za «aktivno učiteljstvo ljudskih in ¡meščarlskih šod: a) Za učiteljske substitute in pomožne učitelje obojega spola ter proti nagradi nastavljene učne osebe po 100 K; b) za samske definitivne iin, začasne učne osebe, brez ozira na službeno dobo, po 150 kron; c) za učiteljstvo z rodbinskim stanjem dveh ali več oseb, brez ¡ozira na službeno dobo. po 250 K. II. Za vpolkojeno učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol: brez ozira na službeno dobo, po 100 K. III. Za vdove in sirote po učiteljih ljudskih in meščanskih šol: a) za vdove po 100 K; b) za sirote brez staršev po 60 K; c) za sirote brez očeta po 40 K; č) za miloščino uživajoče osebe po 25 K. Izdali se je tozadevni dopis c. kr. deželnemu šolskemu svetu z nujno prošnjo, da nemudoma sporoči namero deželnega odbora c. «kr. ministrstvu za bogačastjie in uk, izposluje oid tega zagotovitev glede vračunania predujmov v državno-deželne draginjske doklade za leto 1918. in zadevo tako pospeši, da bo deželni odbor v položaju, predujme izplačati dne 1. maja 1918. Deželni odbor pritrjuje soglasno odredbam deželnega glavarja ter sklene izplačati omenjene predujme pod navedenim pogojem. Deželni odbor je napravil lep sklep, s katerim je pokazal veliko skrb za bedno učiteljstvo, a samo kazal, keir obljube ni izpolnil. Dne 1. maja nam ni izplačal zagotovljen ega predujma. -Kje tiče zopet vzrok ?
—r— Deželno Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani se je obrnilo z utemeljeno' prošnjo na c. kr. deželno« vilado za Kranjsko, da uvrsti kranjsko' učiteljstvo v novo snujoča se uradniško aprioivi-zaerjo. Na to svojo vlogo je dobil društveni «odbor to-le negativno rešitev: P. n. Deželno Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Prosili ste z dopisom z dne 31. marca 1918. c. kr. deželno vlado v Ljubljani, da uvrsti kranjsko učiteljstvo v novo snujočo se uradniško aiprovizacijo. Po navodilih c. kr. urada za ljudsko no spadajo v uradniško aiprovizacijo iz-

ključno le civilni državni uradniki in ne nameravajo pritegniti v to ongiamiziaciijo tudi učiteljstva. O tem se obveščate v smislu razpisa c. fcr. deželne vlade z dne 7. aprila 1918, št. 10.986. Župan dr. Ivan Tavčar. — Nikjer nas ne marajo: brani se nas država, noče nas priznati za svoje uradnike deželni odbor, seve da nas z vso odločnostjo odklanjajo tudi visoki c. kr. državni uradniki. Kam naj se obrnemo? Iz svoje moči hočemo in moramo višje in višje; z neumornim delom bomo pribor''•' našemu stanu lepšo in srečnejšo bodočnost. Zato vsi za enega iti eden za vse. V združenju je moč.
—r— Kranjsko šolstvo »napreduje« vedno bolj. Zadnja učiteljska imenovanja nam kažejo zanimivo razmerje učiteljic napram učiteljem 26 :3. Zaman govoriš slepcu o barvah in norcu o pametnih stvareh. »Blagodejni« vplivi zanemarjanja šolskega pouka bodo prej vidni, nego pričakujemo. Mislite, da je komu to kaj mar?
—r Iz ljudsko-šolske službe. Marta Reicho-va je imenovana za stalno učiteljico v Šmartnem pod Šmarno goro; suplentka Pavla Močnikova je nameščena za začasno učiteljico na deški ljudski šoli v Škof j i Loki; obolelo učiteljico Julijo Jakličevo v Besnici pri Kranju nadomešča bivša suplentka na Bledu Ljudomila Koroščeva; za su-plentke so imenovane: Vida Krošovčeva v Dobr-ničah, Ana Koščeva na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, Alojzija Trillerjeva v Škofji Loki, Marija Armičeva v Motniku, Marija Cukova v To-mišlju, Josipina Korbarjeva v Logu, Roza Medi-tzova v Srednji vasi na Kočevskm, Olga Kra-šovčeva na Dvoru, Albina Ahačičeva v Treb-njm, Ana Kersnikova v Krašnji, Marija Perkova v Gor. Sušicah, Frančiška Sušnikova v Iški vasi, Štefanija Puppisova v Trnju, Angela Silova v Senožečah in Josipina Likozarjeva na IV. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; Stanslava Budnova je premeščena v Šmihel pri Novem mestu. C. kr. deželni šolski svet je vzel na znanje nameščenje otroške vrtnarice Terezije Kladeževe na C.-M. otroškem vrtcu v Tržiču, ker je dosedanja vrtna-rica Ivana Kasteličeva nameščena v Rojanu pri Trstu; začasno vodstvo IV. mestne deške ljudske šole v Ljubljani je prevzel učitelj Alojzij Kecelj, ker je voditelj Janez Leveč zaradi bolezni na dopustu; za začasno učiteljico v Budanjah je imenovana dosedanja suplentka na Vrhpolju Marija Punčuhova, Marija Sch\varzova pa na Jesenicah; na slovenski trgovski šoli v Ljubljani je imenovana učiteljica Marieta Cundričeva za pravo učiteljico; suplentka Bernarda Stibričeva je imenovana za začasno učiteljico na Vačah.
—r— Le počasi! Neki naš tovariš, ki je že četerto leto mobiliziran, je vložil meseca majnika 1917 prošnjo na okrajno komisijo za preživljanje v Litiji, a vojni uradni šimel je tako upehan, da še ni privlekel do danes rešitve iz pisarniškega prahu. Vzorno urejeno uradovanje mora imeti ta komisija! Kranjski učitelj ima res povsod — srečo.
MBHm^BHBBBBMHBnBSBVMMSBH
Štajerske vesti.
—š— Iz ljudsko-šolske službe. Za člana štajerskega deželnega šolskega sveta je cesar imenoval lavantinskega stolnega dekana Josipa Majc-na in gimnazijskega ravnatelja dr. Josipa Tomin-ška. Za nadučitelje so imenovani: Viktor Leitgeb za Rogaško Slatino, Ludovik Ivanjšič za Sv. Jurij ob Ščavnici in Alojzij Schechel za Slovenjegradec
—	okoliška šola. Za stalne učitelje so imenovani: Janez Lah za Konjice — trg, Josip Vutkovič za Artiče, Alojzij Vizjak za Ljubečno pri Celju, Ož-bold Mejak za Šmartno na Pohorju, Jernej Paulič za Sv. Andraž v Leskovcu, Fran Hajušek za Sv. Vid pri Ptuju, Adolf Jesih za Dol, Ludovik Bel-šak za Sv. Tomaž, 2iga Kerbler za Majsperg in Marija Haslova za Št. Ilj v Slov. gor.
—š— Za učiteljski vojaški podporni sklad je plačalo učiteljstvo teh-le šol slovenjebistriškega okraja: Slov. Bistrica, II. plač. razr., 26 K 90 h; Spodnja Polskava, III. plač. razr., 16 K 50 h; Gornja Polskava, III. plač. razr., 16 K 50 h; Šmartno na P., II. plač. razr., 7 K; Laporje, III. plač razr., 31 K 35 h; Sv. Venčesl, II. plač. razr.. 6 K; Tinje, II. plač. razr., 13 K 70 h; skupaj 117 K 95 h. Od drugih še pričakujemo. Jos. Sabat, t. č. pred-sdnik.
—š— Štajersko učiteljstvo in 8. vojno posojilo. Od stali. Lehrerbunda smo' prejeli naslednji Oklic: Tovariši! Dragi prijatelji! — 8. vojno posojilo bo v kratkem razpisano. Ali naj učiteljstvo zopet sodeluje, ali naj zopet prevzame nabiralni posel ? Podpisano vodstvo «odgovarja na to vprašanje z odločnim: da! Ustanovilo je že glavno nabiralnico štaj. »Lehrerbunda« in zdaj se obrača do učiteljstva vse dežele z nujno prošnjo', da udinja svojo nabiralno moč dobri stvari tudi tokrat, kakor je to storilo s tako velikim uspehom pri 7. vojnem, posojilu. — Naši tovariši na bojišču «r* dosegli «hreizpniimeirnni «lavni. Mi v zaledju nočemo zaostajati za njimi!
—	Zato vnovič prosimo vse štajersko učiteljstvo, mati se pripravi za nabiranje o priliki razpisa 8. vojnega posojila. — Natančnejša pojasnila in navodila slede v kratkem. — Upajoč tudi tokrat na polni uspeh beležimo s tovariškiimi pozdravi za vodstvo predsednik: Roman Herz, j. r. tajnik: Konrad Sattler, 1. r.
____ UČITELJSKI TOVARIŠ, dneJT^maja 1918.
Književnost.
1
Po ceni knjige. Neki naš tovariš 'proda nastopne knjige: 1. Hauslexikon, 8 debelih, do 1000 strani obsežnih trdo vezanih zvezkov. II. Schiller, 12 trdo vezanih zvezkov. 111. Deutsche Rundschau für Geographie und Statistik, letnik 1893. IV. Shakespeares »Dramatische Werke«, 10 mehko vezanih zvezkov. — Vsa ta dela se oddajo le skupno za samih 80 K. Kje, pove uredništvo. Marko za odgovor treba priložiti.
Kako se zavedajo tovariši svojih dolžnosti do svojih tovarišev, kaže lepo moj slučaj, da mi v letu 1816. razposlanih brošuric o konserviranju zelenjave in poslala razen treh kranjskih šol nobena niti nazaj, niti jih plačala.
Prosim tovariše, da store takoj svojo dolžnost! Blagovolite poslati zneske na naslov:
„Učiteljska gospodarska zadruga v Celju", „za Račičev račun". Božo Račič.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Št. 782/m. š. sv.
Razpis službe.
Na mestni slovenski dekliški osemrazrednici v Ljubljani je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 11. aprila 1918, št. 2702, stalno^popolniti izpraznjeno službeno mesto učiteljice s sistemiziranimi službenimi prejemki.
Pri podelitvi omenjenega učnega mesta pridejo v poštev zgolj le učiteljice.
Prosilkam za omenjeno službeno mesto je pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti vlagati pri c. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem najkasneje do 22. maja 1918.
Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bo vpo-števale.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski,
dne 24. aprila 1918.
Naš denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učitelj» skega kemrikia" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. aprila 1918 K 56.758-55.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od do '/26. ure popoldne.
EBMSHB
M
Silva vrelec"
Kislo vodo ■
M
in nino razpošilja Ancšr. Oset m
Tolsti vrh, P. Guštanj
(Koroško.) 5
Knjigoveznica
Anton Janežič
Ljubljana
Florijanska ulica 14
se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del.
s}
Naiuecia slovenska hranilnica!
IIA LJUBLJANSKA
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3*
je imela vlog koncem leta 1917.....K 66,800.000*—
hipotečnih in občinskih posojil .....„ 27,000.000 —
rezervnega zaklada.........„ 2,000.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
= 4°|0 =
večje in nestalne \doge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne viade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5°/«, izven Kranjske pa proti 574%> obrestim in proti najmanj 1°° oziroma V/0 odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
r. z. z o. j.
Cekcvni rsvč-a.n. šte-v. 12.3SS.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o.
Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 41 /20/o-Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebn1 kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsacih 100 K posojila se vrača po načinu:

mesečnih rokih	rokov					rok	
A v 12 in	sicer 11	ä	9 K	—	h,	12.	4 K 73 h
B „ 18	17	»	6 „	—	9	18.	3 . 56 „
C „ 24	23	ji	4 „	50		24.	4 — * y) v
D „ 38	37	v	3 „	—	9	38.	— v 66 „
E „ 46	45	v	2 „	50		46.	1 . 81 „
/-• „ 60	59	ji	2 ,	—	>	60.	- , 70 „
Ü „ 70	69	„	1 „	75	»	70.	1 , 42 „
H „ 85	84	1»	1 ,	50	»	85.	1 * 26 „
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 30 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzeinši praznikov vsak četrlek in vsako soboto od ",5. do ,6, ure popoldne.
Aii ste že član društva ,Jubi!ejska samopomoč4?
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine.
Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h.
Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor ie društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti.
Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje Jubilejska samopomoč v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.


Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga
„Moje obzorje",
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več.
Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.