Poštnina plačana v gotovln
Maribor, petek 3. avgusta 1934
Stev. 174 Let6 VHI' CXV.)
mmmmammmmMr:-	—“TTsmasaKr s&mm
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 245S Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 1*- url / Velja meaeino prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani , Poštni čekovni račun št. 11.409
»JUTRA*
Paul
Von Hindenburg
Včeraj ob 9. uri dopoldne je v smradu Neudecku v Vzhodni Prusiji v 87 letu sta rosti umrl nemški državni predsednik feldmaršal Paul von Beneckendorff und Hindenburg in s tem dovršil svoje življenje, ki je bilo polno naporov, pa tudi velikih zmag in triumfov. Rojen kot sin Pruskega majorja Roberta von Hindenburga in njegove žene Luise, rojene Schickarove, se je posvetil že po stari tradiciji vojaški karieri in postal leta 1866. poročnik, v času torej, ko je izbruhnila znana vojna med Prusijo in Avstrijo. V bitki pri Kraljevem Gradcu ']t bil istega leta lahko ranjen, pozneje pa je naglo napredoval in se udeležil vojne p ta 1870/71. kot poveljnikov adjutant. !_•? vojni je služboval pri različnih pol m in prišel leta 1877. k generalnemu štabu. Leta 1888. je postal šef pehotnega oddelka pruskega vojnega ministrstva, leta 1893. poveljnik oldenburškega pehotnega polka, 1. 1897 generalni major, 1. 1900 pa poveljnik 28 divizije v Karlsruhe, a leta 1903 poveljujoči general 4. armadnega zbora v Magdeburgu.
Prava kariera pa se je za pokojnega Hindenburga začela šele s svetovno vojno. Dne 22. avgusta leta 1914. je bil imenovan za poveljnika S.armade, dne 1. novembra leta 1914. je prevzel vrhovno Poveljstvo nad vsemi nemškimi četami Vzhodne fronte, dne 27. novembra pa je bpstal generalni feldmaršal. Toda s tem Negova not iv "or še ni bila zaključena- I 3 29. a v usta 1916. je stopil na celo generalnemu štabu In ostal na tem mestu do 3. julija leta 1919, nakar se je Pniaknil v Hannover. Po smrti predsed-n‘ka republike Eberta so mu združene desničarske stranke ponudile kandidatu-
10	za državnega predsednika, ki je pa ■sbrva ni hotel sprejeti. Vdal se je šele Pa Ponovne prošnje in intervencije in bil one 26. aprila leta 1925 izvoljen za vr-' v’ie,Sa voditelja nove Nemčije. Svoje
ta te nastoP>! dllc 12- mai‘a isteKa le‘
, .r, po petnem predsedovanju bil pri zaanjm volitvah predlansko leto ponov-o izvoljen kljub vsem naporom narodnih socialistov, ki so hoteli spraviti na to mesto svojega tedanjega še samo stran-.kinega voditelja Adolfa Hitlerja.
? Hindenburg bi| nemški državni predsednik skoraj 9 let.
Za časa svetovne vojne si je Hinden-«ig kot vojskovodja pridobil veliko popularnost pri vsem nemškem narodu, ki se je po izvolitvi za državnega predsednika se ^večala, tako, da je postal nazadnje nekak si m b o 1 Nemčije, katero e vodil v najbolj usodnih dneh notranjih jazprtij, bojev in zmag narodnih socia-hstov. Po svojem notranjem bistvu ie bil zvest načelom tiste nemške visoke družbe aristokratov, militaristov in plutokratov, ki jim razne reforme tistih, ki fo Po vojni s svojo številčno močjo do-bui v državi nadoblast, niso bife poseko pr) srcu. Prav tako pa tudi do zad-»iega ni bil posebno naklonjen narodnim socialistom in njihovemu voditelju H i t-{orju. Prav z njegovo podporo je bil izvršen nekak tihi državni udar, ki je Povedel na vlado člane takozvanega že c r r e n k 1 u b a« pod vodstvom sedaj in nn CKa generala Schieicherja nit-, D^e sedanjega dunajskega posla-a P e n a. S to vlado je hotel Hin-*. /aPreti Hitlerju pot do oblasti v m-o ’ *0c*a n' se mu posrečilo. Ogrom-Hitlerjeve volilne zmage in zmede, ki ■'nas ,de \7 bojev me nacisti in komuni, i. so ga naposled prisilile, da se je vdal v usodo in dovolil januarja 1. 1932.
Hindenburg zadnji predsednik Nemčije
Položaj tik po Hindenburgov! smrti - Hitlerjevo pismo Fricku - S Hindenburgom je umrl zadnji predsednik države - V septembru glasovanje ■ Komentarji francoskih listov
BERLIN, 3. avgusta. Smrt državnega predsednika Hindenburga je raz glasil včeraj osebno po radiu propagandni minister dr. Gobbels ob 9.45, Razglasiti bi se bila morala že pol ure preje, kar se pa ni zgodilo zaradi tega, ker še ni bilo ukrenjeno vse za zavarovanje reda in miru. Vlada je že ves prejšnji dan in zvečer razprav Ijala o ukrepih v primeru predsednikove smrti. Odredila ie. da so napadalni oddelki in čete zasedli vse javne zgradbe. V vojašnicah pa je bilo koncentrirano vojaštvo. Črna zastava je bila obešena najprej na paiači predsedstva, nato pa še na ostalih jav nih zgradbah. Ob razglasitvi smrti je postal položaj povsod zelo resen, ven dar ni bilo mogoče pričakovati nobenih iznenadenj. Znano je sicer, da bi konzervativci in vojaški krogi želeli obnovitev monarhije, a so sami prepričani, da za to sedanji čas ni najugodnejši. Vendar še vedno upajo, da bo pozneje za državnega predsednika izvoljen eden Izmed njihovih kandidatov, tako n. pr. princ Filip Hesenski, ki je poročen s hčerjo italijanskega kralja, ali pa vojvoda Brunšviški, ki je v sorodstvu z angleškim dvorom. Toda taka rešitev predsedniškega vprašanja bi bila mogoča samo po novem državnem udaru redne vojske. To se pa vsekakor ne bo zgodilo, ker nihče ne želi še novih komplikacij.
V	vrstah generalov državne vojske ni enotnosti in je zato bila proglasitev Hitlerja za državnega predsednika z dobro ali slabo voljo odobrena. Vojni minister Blomberg je takoj odredil novo zaprisego zvestobe Hitler ju. Tekst prisege se glasi: »Prisegam pri Bogu s svečano prisego, da se bom pokoril brez omejitev voditelju države in naroda nemškega Adolfu Hitlerju. Pripravljen sem v vsakem primeru izpostaviti svoje življenje kot dober vojak, da izvršim to prisego«.
BERLIN, 3. avgusta. Združitev funk cije državnega kancelarja in državnega predsednika je bila sprejeta v nem ški politični javnosti z mešanimi občutki. Med tem, ko smatrajo narodni socialisti to kot logično posledico totalizacije, vidijo drugi v tem kršitev ustave. Da zaduši z enim mahom vse te komentarje, je naslovil Adolf Hitler na državnega ministra dr. Fricka sledeče pismo:
»O priliki nesreče, ki je zadela nem ški narod in z željo, da se združitev funkcije državnega predsednika in državnega kancelarja zakonito uredi, Vas prosim, da vzamete sledeče na
M
znanje: I. Veličina osebnosti pokojnega državnega predsednika von Hindenburga je dala naslovu državnega predsednika enkratni i.n neugasni spo min. Ta naslov je postal neločljiv od velikega pokojnika. Zaradi tega Vas prosim> da me v bodoče uradno in neuradno imenujete kot državnega poglavarja, samo državnega kancelarja ali voditelja (Fiihrerja). Ta odločitev velja za vso bodočnost. 2. Želim in odrejam, da ukrene državna vlada vse potrebno, da dobi moje imenova-
nje za voditelja poslov predsednika države čimprej ustavopravno sankcijo nemškega naroda. Stojim na stališču, da izhaja vsa moč in oblast iz ljudstva, zato hočem, da nemški narod v svobodnih volitvah potrdi mojo funkcijo. Zaradi tega Vas prosim, da storite takoj vse potrebno, da se to vprašanje postavi pred nemški narod. — Adolf Hitler.«
V	političnih krogih se sedaj zatrjuje, da bo izvedeno glasovanje, ki naj potrdi novo funkcijo Adolfa Hitlerja že v septembru.
PARIZ, 3. julija. Vsi listi razpravljajo
o	izpremembi, ki je nastala v Nemčiji po Hindenburgovi smrti. »Matin«, »Journal« in še nekateri drugi dnevniki pravijo, da Hitler niti ni počakal na Hindenburgovo smrt, ampak se je že prej polastil njegovih funkcij. To pomeni začetek diktature, ki bo, četudi le prehodnega značaja, vodila ali v obnovo monarhije ali pa u-stavne republike. Treba je počakati, da vsdimo, ali bo Hitler ustanovitelj nove dinastije ali predhodnik nove republike. Gotovo pa je, da njegova zvezda ne more še bolj zasijati. Zanimivo je, da je izvršil državni udar velikan, katerega noge se tresejo. Odslej je Hitler dejanski gospodar Nemčije. Z njegovo odgovornostjo in višino moči je pa postala večja tudi njegova osamelost. »Figaro« pravi, da ima sedaj Hitler večjo moč kakor jo je imel katerikoli Hohenzollernc, vendar Pa vojska še ni spregovorila zadnje besede.
Polofai nove avstrijske vlade
TIHI BOJ MED OBEMA SKUPINAMA. NOVI NAČRTI ITALIJE, KI POMENIJO NOVE ZAPLETLJAJE.
DUNAJ, 3. avgusta. Narodnosocialisti-čna vstaja je sedaj že popolnoma likvidirana in je življenje na Dunaju ter po ostali državi zopet normalno. Ne more se pa reči, da bi bili z zmago režima in sestavo nove vlade rešeni že vsi avstrijski problemi. Vsem je namreč znano, da v vladi ni sloge ln se bo tihi boj med zmernimi krščanskimi socialcl, katere zastopa kancelar dr. Schuschnigg, in radikalnimi italofilskiml Heirmvehrovci nadaljeval. Notranje politične težkoče bodo še zelo velike, prav tako pa tudi zunanje politične. Vmešavanje Italije v avstrijsko notranjo in zunanjo politiko jemlje kancelarja Schuschniggu svobodo akcije. Kakor se zatrjuje, pripravlja Rim novo akcijo, ki bi utegnila povzročiti nove zapletljaje. Po tej akciji naj bi se s strani velesil In sosedov zagotovila Avstriji večna neutralnost, za kar pa ne bo mogoče najti soglasnosti velesil in ne sosedov. Prav tako pa želi Rim tudi re-
stavracijo Habsburžanov, kar zopet pomeni odpor sosedov.
Begunci v Varaždinu
VARAŽDIN, 3. avgusta. Včeraj je prispelo v Varaždin zopet 34 novih beguncev iz Avstrije. Skupno se je zbralo v Varaždinu 1032 beguncev, od katerih jih je tu še 541, dočim so ostali bili odposlani v Bjelovar in Požego. Danes je pa prispelo sem še 9 koroških beguncev, ki so vsi Slovenci in žele ostati v Jugoslaviji.
»JUNAKI« V ZAGREBU.
ZAGREB, 3. avgusta. Včeraj so prispeli na sokolski zJet bolgarski junaki, katere sta pripeljala starešina Dimitrij Lazov in voditelj Josip Bureš. 2 njimi je prispelo tudi 27 članov sofijskega ruskega Sokola. Bolgarski telovadci, ki so sedaj prispeli prvič v Jugoslavijo, so bili silno navdušeno sprejeti.
Adolfu Hitlerju sestaviti novo nemško vlado. Hotel pa je imeti le tudi še nadalje v njej svoj upliv in zaupnike in je zato postal prav po njegovi volji bivši kancelar P a p c n podkancelar.
V	zadnjih mesecih in tednih, ko so se v Nemčiji pričele dogajati razne nepričakovane stvari, se je v javnosti in v mednarodnem tisku večkrat zatrjevalo, da jih stari Hindenburg ne odobrava in pripravlja novo akcijo. Toda njegove telesne moči so bile že tako opešane, da na to ni bilo več mogoče misliti. Dogodki
so segali preko njega in jih ni mogel več obvladati. Že nekaj tednov je bilo znano, da se večer njegovega življenja nagiba h koncu in so mu šteti le še kratki dnevi. Živci jih je v svojem gradu Neudecku v Vzhodni Prusiji, obdan od svojih najbližjih in zastražen po četah redne vojske. katerim je poveljeval njegov sin polkovnik Oskar von Hindenburg. Zadnje ure ie preživel v agoniji, in vsa Nemčija in ž njo ves svet sta vedela, da mu ni več rešitve. Včeraj dopoldne se je poslovil za vselej od Nemčije, kateri je
žrtvoval vse sile svojega nenavadno dolgega življenja. Boj za njegovo nasledstvo se ni vnel, kakor se je pričakovalo. Adolf Hitler je izvršil to, kar je že dolgo nameraval: postal ie sam poleg kancelarja še predsednik republike, združil tako v svoji osebi obe tl dve vodilni funkciji In postal neomejeni gospodar tretje države. S Hindenburgovo smrtjo Je prav za prav šele postal to, kar je vedno hotel postati. S tem je pa tudi prevzel nase vso odgovornost pred nemškim narodom, Evropo in ostalim svetom.
Dnevne vesti
Mednarodni šahovski turnir v Mariboru
Mojstri kraljevske igre prispejo v Maribor jutri popoldne - V nedeljo dopoldne bo pričetek turnirja
Bogat na raznih pestrih prireditvah je letošnji Mariborski teden. Uprava se je potrudila, da bi nudila obiskovalcem čim
več. Najpomembnejša med vsemi prireditvami letošnjega tedna pa je nedvomno mednarodni šahovski turnir, ki ga je organiziral Mariborski šahovski klub v proslavo 15-letnice svojega obstoja. Je to prva velika šahovska prireditev v Mariboru in tretja največja v naši državi sploh. Doslej smo imeli v Jugoslaviji le mednarodna šahovska turnirja v Rogaški Slatini in na Bledu.
Mednarodni šahovski turnir se bo odigral v spodnji kazinski dvorani in je lista udeležencev že definitivna. Udeležili se ga bodo svetovna šahovska prvakinja miss Menčikova in češkoslovaški šahovski prvak Rejfif, nadalje Lajaš Steiner iz Madžarske ter mednarodni šahovski moj stri prof. dr. Astaloš, dr. Dresga in Va-
sja Pirc, kakor tudi zastopnik ljubljanskega šahovskega kluba Vidmar iunior in zastopnika mariborskega šahovskega kluba Kramer in Stupan. Mednarodni šahovski mojstri bodo prispeli v Maribor jutri popoldne in bo zvečer že žrebanje za turnir. Prvo kolo se bo odigralo v nedeljo 5. avgusta in sicer od 8.30 do 13.30 in od 15. do 17. ure; nadaljnja kola pa se bodo odigravala naslednji dan od 9. do 11. ure. Zadnje kolo bo odigrano 15. avg. od 8.30 do 10.30 in od 15. do konca vseh partij.
Za zmagovalce na mariborskem mednarodnem šahovskem turnirju je določenih 5 nagrad, in sicer za prvaka 1. nagrada v znesku 3.000 Din. 2. zmagovalca nagrada v znesku 2.000 Din, 3. nagrada 1.500 Din, 4. 1.000 Din. 5. pa 800 Din. Nagrajeni pa bodo tudi ostali igralci, in sicer po 100 Din za vsako točko.
Koroški in štajerski nemčurji med hitlerjevskimi begunci
Med onimi narodnimi socialisti, ki so po zlomu klavrne vstaje v Avstriji pribežali k nam v Jugoslavijo, so številno zastopani koroški in štajerski nemčurji, ki so zatajili svoje slovenstvo in postali »nemški« nacionalisti. 2e to samo daje gibanju malo čudno podobo, da se bore celo z orožjem v roki za rasistični nemški nacionalizem ljudje, ki so rasno vse nekaj drugega kakor Nemci. Vsi ti »nacionalisti« so sinovi slovenskih staršev in govore tudi še sami naš jezik. In sedaj so se bili za Nemčijo, kakor pred štirinajstimi leti pri koroškem plebiscitu za Koroško in Avstrijo. Takrat so bili prav mnogi izmed sedanjih emigrantov naši najtesnejši sovražniki, ki so z besedami. pestmi in orožjem agitirali proti Jugoslaviji. Štirinajst let kesneje so se z besedo, pestjo in orožjem uprli Avstri ji in poiskali zatočišča v — Jugoslaviji. Kako jim neki mora biti pri srcu. ko prihajajo kot izdajalci svojega slovenskega pokolenja, Jugoslavije in naposled še Av strije v Jugoslavijo? Pač sijajen dokaz, kam vodi renegatstvo, kakšne ljudi ustvarja potujčevanje! Zavedni koroški Slovenci, ki so leta 1020. glasovali za Jugoslavijo, so ostali sedaj lojalni Avstrijci. Prav tako pa so izdali Avstrijo tisti Nemci, ki jih je Avstrija naselila med koroškimi Slovenci kot ponemčevalno gardo iz Nemčije in nemških dežel Avstrije. Dober nauk. Bo kaj zalegel? Dvomimo...
Maistrovi borci. V soboto ob 9. uri zvečer prijateljski sestanek v gostilni Žohar. Tržaška cesta. Julij Guštin.
Mariborski odvetniki, razen treh. so pristali na uvedbo tkzv. angleške sobote, zato njihove pisarne ob sobotnih popoldnevih do preklica ne poslujejo in so za občinstvo zaprte. Ta sklep naj blagovoli občinstvo vzeti na znanje in ga upoštevati.
Telefonska številka Združenja sadnih cksporterjev in sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboru je 28-48.
»Perunaši« in prijatelji kolesarskega športa so vabljeni na izlet k Devici Ma riji v Brezje gostilna Zupan, ki ga priredi kolesarska sekcija Sv. Peter dne 5. avg. Zbirališče le ob 2. uri popoldan na Kra lja Petra r/gu. Zdravo.
Podaljšanje policijske ure za gostilne in kavarne. Na podlagi paragrafa 4. na-redbe o policijski uri bo za časa Mariborskega tedna podaljšana policijska ura za vse kavarne do 4. ure z omejitvijo točenja alkoholnih pijač do 2. ure, ostalim gostitaSkim podjetjem razen buffetovpa do 2. ure.
Uvodni tečaj za učiteljstvo. Na banovinski vinarski in sadjarski šoli je bil Pretekli torek otvorjen lldnevni uvodni tečaj za učiteljstvo, ki se namerava po-sveHti vzgoji in strokovnemu pouku kme čke"mladine na kmetijskih tečajih. Tečaj obiskuje 35 učiteljev iz raznih krajev naše banovine. Pauk obstoja v zadevnem metodičnem uvajanju iz narodopisja, narodnega zdravstva in drugega.
Izlet z avtobusom v Ribnico na Pohorju. To nedeljo, 5. avgusta, bo vozil ob lepem vremenu avtobus iz Maribora do Ribnice in nazaj. Odhod ob 5. uri zjutraj, vrnitev v Maribor ob pol 9. uri zvečer. Voznina tja in nazaj 50 Din. Vozni listki bodo numerirani in je zagotovljen sedež po vrstnem redu prijave. Prijave spre jema: Lojze Strašnik, Podravska tiskarna, Gregorčičeva ulica 6, telefon 20-38, do sobote ob 12. uri.
Moletovo lutkovno gledališče samo še danes v »Veliki kavarni«. Jutri popolno ma nov spored.
Poziv davčne uprave. Stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2Vi% držav, loter. rente za vojno škodo v zameno v času do 13. julija 1934 se vabijo, da dvignejo pri tej upravi nove obveznice osebno proti pri-znanici in oddaji ustreznih izvirnih re-verzov, in sicer v času od 8.—12. ure Češkoslovaški Sokoli na poti skozi Ma ribor. Včeraj popoldne ob 5. uri je peljal posebni vlak češkoslovaške Sokole na jubilejni zagrebški sokolski zlet, Na giavnem kolodvoru jih je pričakovalo večje število mariborskih Sokolov in vojaška godba. V imen« mariborske sokolske župe in v imenu zveze SKJ jih je pozdravil župni tajnik Dojčinovič, v imenu mariborske JČ l:ge upokojeni minister g.1 dr. Kukovec, v imenu mariborskega Češkega kluba pa g. Bureš. Polni navdušenja so severni bratje krenili ob viharnem vzklikanju proti belemu Zagrebu, kjer jim ie b;l prirejen svečan sprejem.
Poseben vlak je odpeljal Sokole mariborske župe v Zagreb. Že s sinočnimi vlaki je prispelo v Maribor večje število Sokolov in Sokolic iz vseh krajev žiup nega' področja, ki so namenjeni na zlet v Zagreb. Ze zgodaj je danes zjutraj oživel glavni kolodvor, odkoder so sc odpeljali Sokoli mariborske sokolske župe s posebnim vlakom. Bilo jih je okrog 1200, med njimi okrog 500 telovadcev, nad 2CO telovadk, okrog 200 odbornikov, nad 30 članov prednjaških zborov ter ostalo članstvo. S posebnim vlakom je odpotoval tudi župni starosta dr. Gorišek. Vod stvo pa je bilo v rokah župnega načelnika Komaca iz Ptuja.
Žalostna smrt otroka. Nezgodna kroni ka na deželi beleži že več primerov ne' srečne smrti malih otrok. Tako je pred dnevi doletela nesreča tudi posestnika Potočnika v Spodnjem Jablanju pri Cir-kovcih. Njegov 2 in pol leta stari sinček Franc se je neopaženo priplazil do glo Boke mlake na vrtu in padel vanjo ter se utopil. Domači so ga delj časa iskali vsepovsod ter ga naposled našli mrtve ga v mlaki. Taki tragični primeri naj bi bili resen opomin posestnikom na deželi, da je potrebno globoke mlake ograditi, otrokom pa posvečati več pazljivosti.
Nov most preko Dravinje. Preteklo nedeljo je bil izročen svojemu namenu novi most čez Dravinjo v Spodnjih Lažah. Novi most je iz armiranega betona in je stal okrog 40.000 Din. Pri slavnost ni otvoritvi se je zbrala množica tamkaj šnjega prebivalstva, za katero je most velikega pomena.
Avstrijsko germanstvo. Kaj čudni občutki prevzamejo človeka, ko študira priimke voditeljev Avstrije, režimske in opozicionalne. Saj tvorijo večino taki, ki jasno in glasno pričajo, da so tisti, ki jih nosijo, postali Nemca šele sami ali kvečje mu po svojih ponemčenih starših. Med imeni hitlerjevcev iz vseh avstrijskih dežel, zlasti pa iz Koroške in Štajerske, tvorijo večino slovenska, potem pridejo češka, italijanska in druga; nemška so v manjšini. Dollfussov morilec Planeta, češko ime. morilec inomoškega šefa policije Vurnik, slovensko ime. In tako gre po vrsti. Državni kancelar Sušnik, minister Bureš, podtajnik Karvinsky. prejšnji ministri Jakončič, Šumi itd., državni predsednik Miklas. Dollfussov sluga Jed lička, vratar Sedlaček. socialistični voditelji in župani Zajc, Muhič, Vališ, vo ditelja narodnosocialističnih književnikov na Dunaju Jalušič in Bogdanovič itd. itd. Tam kje v Ameriki ali na Japonskem si morajo res misliti, da Avstrijci niso Nemci in nimajo zato ti nobene pravice boriti se za »Anschluss«. Po teh imenih bi bila Avstrija še najprej slovenska. In res, Avstrijo vodijo večinoma slovenski renegati in njih sinovi, in to režimsko, hitlerjevsko in marksistično. Nekateri so bili v mladih letih celo še zavedni Slo venci, kakor n. pr. Šumi, ki je celo studi ral s podporo slovenskih nacionalistov in nacionalnih društev. Nič čudnega ni potem, da so ujeli med bitlerjevci tudi Nemca Draga Kobeta, ki — ne zna nemški!
Mariborski teden
Pri hrjpi, bronhitisu, vnetju mandeljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika. požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice.
izleti »Putinka« z avtokarom za pri
hodnjo nedeljo 5. avgusta v Rogaško Slatino odhod ob 6. uri, povratek ob 23. uri. Cena 55 Din. Ker je v Rogaški Slatini višek sezone, prosi uprava »Putni-ka«, da se izletniki, ki nameravajo potovati v Rogaško Slatino, takoj prijavijo. _ Na Bled odhod ob 5. uri izpred hotela »Orel«, povratek ob 24. uri. Cena 155 Din
Slovenski javnosti. Iskrene simpatije, ki jih je naša javnost pokazala rudarjem v revirjih TPD za časa njihove gladovne stavke, so našemu rudarskemu delav stvu dale upravičenega upanja, da bodo v svoji veliki stiski deležni tudi skromne dejanske podpore pri onih slojih, ki z razumevanjem spremljajo njihovo veliko borbo. Ta borba še dolgo ni končana; slovenskim rudarjem so brez dvoma namenjene še ure težjih preizkušenj kakor so jih prebili doslej. V takšnih raz merah ie dolžnost nas vseh, da mislimo v prvi vrsti na rešitev rudarske mladine, ki ji je naložen v trpljenju najtežji križ. Rešitev mladine, ki jo doma čaka samo brezupna negotovost, pa je samo v teni, da ji kjerkoli pomagamo do dela in kruha. Zato se akcijski odbor vnovič obrača na vse trgovce in obrtnike ter na vse zasebnike, ki potrebujejo vajenca (vajenko) v svojih obratih ali delavca (delavko) v svoji hiši s prošnjo, da ga vzamejo iz trpečih, pa vzorno poštenih rudarskih rodbin in na ta način vsaj malo pripomorejo do olajšanja bede v revirjih. V vseh primerih posreduje Akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem. Ljubljana, Wolfova ulica št. 1 Radio Ljubljana. Spored za soboto 4. t. ni.: ob 12.15; reproducirani koncert orkestra Paula Godwina; 12.45; poročila; 13.00; čas, reproducirana moderna plesna glasba; 13.30; vokalni jazz-an-sarnbli na gramof. ploščah: 19.00: primorska ura: kompozicije Brede Ščeko-ve (g. Venturini), pevsko društvo »Tabor«; 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00; radijski orkester: 21.00: radijski orkester; 21.00; vokalni koncert ge. Josipine Sivčeve, vmes citre solo, g. Mezgolits; 22.00: čas, poročila, lahka glasba
od 4. do 15. avgusta 1934
Repertoar Narod, gledališča
Sobota, 4. avgusta ob 20. uri v mestnem parku na otroškem igrišču ob koncu Tyršove ulice: »Kulturna prireditev v »Črni mlaki«. Premiera.
Premiera Golieve komedije »Kulturna prireditev v Črni mlaki« bo na otroškem igrišču v mestnem parku, v soboto, 4. avgusta ob 20. uri. Komedija je posrečena satira, vsebinsko izredno zabavna ter bo uprizorjena v največjem stilu z veliko komparzerijo, godbo, številnimi vozili itd. Ves ogromni aparat vodi glav-r ni režiser J. Kovič. Nastopijo Dragutino-vičeva, Zakrajškova. Kraljeva, Gorinško-va, Savinova, Barbičeva, Čepičeva, J o-vornikova, Križajeva, P. Kovič, Skrbinšek, J. Kovič, Medven, Grom, Rasber-ger, Gorinšek, Blaž, Furijan, Nakrst, Ha-rastovič, Štandeker, Crnobori, Verdonik, Lobnik, Turk in drugi. Predprodaja vstop nic pri gledališki blagajni (tel. 23-82). Gene sedežem od Din 10 do 35. Stojišča po Din 8 in 5. Blagajna bo odprta eno uro pred premiero.
Prireditve; — Kaj bo jutri v soboto? Ob 10.30: svečana otvoritev lil. Mariborskega tedna. Od 11. do 12.; Koncert vojaške godbe na razstavišču. Ob 20.30: Gledališka predstava: Pavel Go-ia »Kulturna prireditev v črni mlaki« v Mestnem parku. Nedelja 5. avgusta 1934. Ob 9. uri: Medmestni teniški turnir Beo-grad-Maribor na teniških igriščih ISSK Maribora (Čopova ul.). Ob 10. uri: Jubilejno zborovanje Združenja čevljarskih mojstrov v Mariboru ob 501etnici obstoja Gambrinova dvorana). Ob 10. uri: Motociklistične dirke na krožni progi Maribor - Kamnica - Maribor, priredi Moto-klub Maribor. Ob 10.30 do 12. ure: Promenadni koncert na zabavišču. Ob 18. uri: Kvalifikacijska nogometna tekma SK Reka, Ljubljana : SK Svoboda, Maribor na igrišču pri Magdalenskem parku. Od 20.30 do 22. ure: Promenadi-• koncert na zabavišču.
Za obiskovalce III- Mariborskega te' dna je po rešitvi ministrstva prometa, Beograd M .S. Br. 55.265 dovoljen 50% popust na železnici za odhod od 3. do
15. avgusta 1934 in za povratek od 4. do
16. avgusta 1934.	________
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju tre buha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotica, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterialne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._____________________
Grajski kino. Dane« zadnjikrat »črni liuzar«. Od sobote dalje najuspelejša o-pereta »Grofica Marica«. Szoke Szakall, Ernest Vcrcbes, Hubert Marischka.
Kino Union. Dvojni spored »Plamena srt« z Buffalo Billom, in Ken Maynard »Pravda zmaguje«. Oba filma sta govoreča ter silno napete vsebine.
Otvoritev razstave »Pro deo«. Danes dopoldne ob 11. je hila na IV. deški o-snovni šoli v Gosposvetski ulici svečano otvorjena propagandna razstava pod geslom »Pro deo«. Razstavo je otvoril g. dr. Tominšek in je otvoritvi prisostvovalo precej ljudi. Navzoči po so bili tudi zastopniki raznih civilnih in cerkvenih oblastev, med njimi okrajni glavar g, dr. Senekovič, okrajni podglavar g. Kile c, policijski nadkomisar g. Kos, upravnik glavne pošte g- Irgolič, zastopnik mestne občine g. dr. Scnkovič, nadalje stolni župnik rnsgr. g. Umek, stolni dekan g. dr. Cukala, prelat g. dr. Kovačič, kanonik g. dr. Mirt, ravnatelj kaznilnice g. Vrabl in drugi. V otvoritvenem govoru je g. dr. Tominšek obrazložil obenem pomen razstave, ki bo odprta ves čas »Mariborskega tedna«. Po oficielni otvoritvi so si navzoči ogledali razstavo in jim je namen in pomen tolmačil vodja razstave g. Mesner. Razstava je nameščena v prvem nadstropju šole v treh učnih sobah.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 22 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 15.1 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 21 stopinjah 736.4, reduciran na ničlo pa 732.9; relativna vlaga 83: vreme je jasno in tiho; vremenska napoved pravi, da b/' vreme ostalo še nekaj dni lepo.
^Maribor tj, Sne S. VTTI. 1504.
Mariborski »Ve čer n !fc« 'Jutra.
Stran 3.
Sedmina za pokojnim
generalom Rudolfom Maistrom
Živi spomini na mrtvega narodnega junaka in slovenskega pesnika
Slovenci imamo lep običaj, da se v gotovih dneh spominjamo svojih dragih pokojnikov. Med tc običaje spada tudi sedmina, to je sedmi dan smrti. Upošteva joč narodni običaj in v znak velikega spoštovanja do pokojnega generala Maistra je priredil sinoči Oblastni odbor Narodne obrane na verandi »Uniona« komemoracijo za pokojnim, na kateri se jc množica ljudstva ponovno poklonila Maistru kot vojaku, pesniku in narodnemu delavcu.
Vabilu Oblastnega odbora Narodne o-brane so se odzvali v častnem številu vsi sloji. Maistrovega Maribora in bile so zastopane vse državne, vojaške in samo upravne oblasti ter vse mariborske nacionalne in narodno-obrambne organizacije. Opazili smo med navzočimi globoko užaloščeno vdovo go. Marijo in oba sinova gg. Hrvoja in inž. Boruta, nadalje mestnega župana g. dr. Lipolda, z gospo, oba okrajna glavarja gg. dr. Senekoviča in Milana Makarja, predsednika okrožnega sodišča g. dr. Žihra, poveljnika inž. podčastniške šole polkovnika g. Piitnikoviča, poveljnika mariborskega topniškega polka polkovnika gosp. Cakovskega, stolnega župnika ms©r. Umek a, senatorja g. dr. Ploja, narodna Poslanca gg. Krejčija in Špindlerja z go-sPo, predstojnika mestne policije gosp. Radoševiča, vpok. ministra g. dr. Kukovca’ Proto Trboj e vida, vpok. polkovnika K. Cvirna, okrajnega šolskega nadzornika g. Tomažiča, mestnega fizika g. dr. Novaka, med zastopniki nacionalnih organizacij Dojčinoviča za Sokolsko župo, Malenška za Zvezo Maistrovih borcev, Pirca in Goleža za Zvezo kulturnih društev, Desnico za viteške sekcije NO, dr. Cacafuro za SLD, inž. Šlajmerja za SPD, Lukačiča za narodne železničarje, Antona Bajta za Narodno stro kovno zvezo, Juga za mornarsko sekcijo J S, Pinterja za združenje trgovcev, Bu-reša za okrožni odbor obrtnih združenj, Mejovška za Slovensko trgovsko društvo, dr. Fornazariča za »Jadran«, Kralja za »Nanos« itd. itd.
Namesto najavljenega Maistrovega to variša polkovnika g. Vaupotiča, ki zara-d: bolezni ni mogel priti, ie govoril o Maistru kot vojaku njegov prijatelj in sobojevnik prof. g. dr. Dolar. V jedrnatih bežnih potezah je orisal mnoge dragocene vojaške spomine in prikazal pokojnega generala kot moža, ki ga je dala našemu narodu usoda, da mu dela zgodovino. Govornik je opisal pokojnikove velike vojaške vrline in sposobnosti ter njegov mojstrski prevrat leta 1918. Po-veličeval ga je kot častnika, neiustrašene-%a in odkritega značaja, kot vseskozi
Gabriel Faure:
Prepad
Ko je »Marie Jeanna« opolnoči zapu-Šcala Groix, je našla ob ustju reke raz-burjeno morje in viharen veter. Ko pa se je začelo daniti, se je morje pomirilo in lov na ribe je bil uspešen. Na tisoče sardin se je že lesketalo na dnu ladje. Štirje ribiči in mornarček, ki so tvorili
1	posadko, so bili zelo veseli. Sedaj odplujejo v Larmor, da prodajo ribe, potem pa se vrnejo v Groix, kjer hočejo preživeti veselo nedeljo.
Le Yves Kcrdec, lastnik ladje, je mračen in molči. Ne odgovarja niti vprašanjem mornarjev, ki se skrivoma pogledujejo. Zakaj je tako potrt? Ima denarne skrbi? Lov je bil vendar bogat, redko se je sezija pričela tako srečno. Srčne boli? To je še manj verjetno. Ni še leto dr.i, ko je poročil Maric Jeanno, najbogatejšo dedinjo v Locmariji. Kot doto mu je prinesla to lepo ladjo, ki vzbuja povsod zavist in ki ji je v zahvalo dal ženino ime. Ker ne vedo kaj naj mu reko, sedi vseh pet mož tiho na ladji in Kleda po morju.
Na vzhodu platneni Belle-Ue v zahajajočem solncu in po bleščeči gladini drči ladja kot po srebrnem zrcalu.
Ko jc »Marie Jeanna« srečala drugo sardinsko ladjo, se jc Yves nenadoma dvignil in zaklical lastniku:
vestnega in korektnega, k: je bil s svojo markantno postavo strah nasprotnikov, kot moža, ki se je znal pomagati v najtežjih časih, čeprav med svetovno vojno ni bil sredi ognja, je vendar z njemu prirojeno bistrostjo presojal vse dogodke svetovne voine, o kateri je menil, da lahko pripelje naš narod v nebesa ali pa ga pahne v peklensko trpljenje. Kako bi stroviden in kako dober strateg je bil pokojni general, pa nam najbolj živo pričajo dogodki prevratnih dni. Vse je izvedel po programu in po fizikalnih zakonih nujnosti. Maistrov mojstrski udar nam pove, da ni ničesar poskušal. Kjer je u-daril, tam je držalo, ker je imel ves načrt pripravljen do podrobnosti. Ves njegov boj pa je bil obenem bojevan na etični podlagi. Zahteval in branil je le to, kar je bilo in je naše. Ko se mu je vse posrečilo, ni poznal maščevanje in nobene barbarske krutosti, ki so lastne takim dogodkom.
Kjer je videl nevarnost, ni stopil stran, marveč ji je šel smelo nasproti. Čeprav je bil ves vojak, ga to . ni izčrpalo in so njegovi uspehi tudi v tem, da je bil vsestranski. Neverjetno je število njegovih prijateljev, ki si jih je pridobil s svojo slovensko demokratičnostjo, ki mu je prišla prav zlasti v usodnih dneh. Služil je vsemu narodiu in v službi ni poznal strahu, marveč skrb. Ko nam je zasekal severno mejo, je bil prisiljen braniti jo z mečem. Z besedami: »Ob toplih mislih bo živel legendarni naš heroj večno med našim narodom!« in z vzklikom: »Večna mu slava!« je govornik končal svoje besede, ki so globoko rezale v srca vseh navzočih.
O Maistru kot pesniku je nato govoril ravnatelj Studijske knjižnice g. dr. Janko Glaser, o Maistru kot narodnemu delavcu pa g. dr. Jančič. Oba govora bomo še objavili.
Ob zaključku sedmine se je g. dr. Jančič zahvalil vsem navzočim za prisotnost, s katero so pokazali, da ne bo misel na pokojnega generala nikdar vsah-nila v slovenskih srcih, marveč bo živela, veke in generacije in bo duh velikega Maistra vedno naš vodnik. Njegov spomin so stoje počastili s trikratnim »Slava!«
Usoda tihotapcev
Pismo s stika treh mej v Slovenski Krajini
Ljudstvo se noče in noče izpometo-vati. Vse številne žrtve, ki so padle ob državnih mejnikih, so za nekatere še vse premajhna svarila, da bi opustili svoj po-gubonosni posel, tihotapljenje blaga v sosednje ali v našo državo. Kakor slepi drvijo mimo teh groznih žrtev svoje lahkomišljenosti in stavijo dalje svoje življenje na kocko. Družinskim očetom ni mar za družine, nagnenje do prepovedane poti je večje kakor so vse vezi! Pa da bi vsaj obstali, če jih zasačijo na meji. Ne, podajo sc v beg, a ne vedo, da hite svojemu pogubljenju nasproti. Iti tako padajo žrtve. Ljudstvo za hip strini in se zaveda svoje lastne krivde, a že s prvim večernim mrakom se zopet plazi po skrivnostnih poteh proti meji, kakor da bi mu bilo tihotapstvo že v krvi. Res, čudno je prebivalstvo naših obmejnih vasi.
O c i n j e. Vas leži tik avstrijske meje. Kaj radi prehajajo prav v tem sektorju tihotapci na avstrijsko stran. Tako je bilo tudi pred dnevi. Posestnik Avgust Bertolanič iz Sotine se je namenil v družbi še drugih možakarjev s tovorom jajc v Avstrijo. O polnoči so šli z doma ter prešli neopaženo našo mejo. Tik nje pa so jih čakali že na avstrijski strani avstrijski kupci. Ob treh zjutraj je bila kupčija sklenjena, denar izročen in Bertolanič se je s svojo družbo vrnil na našo stran. A komaj so prav stopili na
»Hej, Peter, ali voziš naravnost v Groix?«
»Ne takoj. A opoldne sem tam.«
»Me vzameš s seboj?«
»Gotovo.«
»Moji ljudje bodo prodali sardine v Lar morju. Jaz pa moram čimpreje domov.«
Ko je bila v Groixu ura dvanajst, je zapustil Yves Kerdec čoln. Žena ga pričakuje šele v mraku. In prav to ga muči — ali jo najde doma?,
Z urnimi koraki je šel po obali, mahnil skozi vasico, ne da bi ga kdo opazil, hitel mimo cerkve in stopil v svojo hišo.
»Hej, Maric Jeanna!«
Nič odgovora. Nje ni doma. Yves je udaril s pestjo po mizi in grozeče zaklel. Zapretil je s pestjo proti sliki na steni in zapustil hišo. Zapalil si je pipo in stopil v kremo.
»Hej, krčmar. Prinesite mi žganja!«
»Že nazaj, Kerdec?«
»Da, nc gre nič več.«
Da bi se napil poguma je praznil čašo za čašo, pri tem pa ostro opazoval hotel, ki jc stal nasproti krčme. Nenadoma jc vztrepetal. Vsa rdeča je stopila iz hotela Marie Jeamie, se ozrla na vse strani, ali jc kdo ne vidi, in stekla.
Trenutek kasneje se je pokazal tudi gospod Bernard, slikar iz Pariza, ki je
naša tla, že jih je opazil naš graničar in jim zaklical, naj obstanejo. Kaj malo so se zmenili za njegov poziv. Podali so se v beg, ne meneč se za ponovne klice stražarja. Pa je strel zagrmel v temo in s krikom se je zgrudil Bertolanič, dočim se je ostalim posrečilo izginiti v temi. Ranjenega Bertolaniča, ki ima prestreljeno stegno, so zaslišali ter ga takoj prepeljali v bolnišnico. Izdal je tudi svoje tovariše in zaslužena kazen jim prav gotovo ne uide. Eden izmed beguncev je imel toliko sreče, da je pri begu dobil strel med noge. ki mu je pa pr-cltiknal le predpasnik.
Do streljanja pa je prišlo tudi v bližini vasi Kuzme. Že v večernih urah je službujoči graničar opazil, da se po skriti stezi približuje meji neznan možakar, noseč v roki precejšen zavoj. Pustil ga je, da je prišel bliže, ko pa je bil le še 10 korakov od njega odstranjen, mu je zaklical, naj obstane. Kakor je že navada vseh tihotapcev, se je jadrno zasukal in zbežal v gozd. Po predpisih mu je stražar še dvakrat zaklical, potem pa je sprožil. Zaradi drevja ga ni zadel in tihotapcu se je posrečilo, da je odnesel zdravo kožo. V zavoju, ki ga je odvrgel, so našli jajca, katera je neznanec nameraval vtihotapiti v Avstrijo.
Značilno pri vsem tem pa je dejstvo, da skušajo tihotapiti tako blago v sosednjo državo, pri ka terem je dobiček tako malenkosten, da se niti ne izplača tako dolga nočna pot, kaj šele tvegati pri tem tudi svoje življenje.
prišel v Groix proučevat morje, in ga je Yves že parkrat vozil na svoji ladji.
»Prepričan sem bil. da je tako,« je gluho mrmral. Potem se je negotovo dvignil in šel proti domu.
Žena mu je skočila nasproti:
»Ti Yves? Že tu? Kako me veseli!«
»A...«
»Je bil lov dober?«
»Da, Marie Jeanne, izboren ... izboren. Kaj pa je tu novega?«
»Nič. Nisem videla nikogar. Kar si odšel, nisem stopila iz hiše.«
»A...«
»Kaj pa ti je’?| Kako si bled?, 'Ali si lačen?«
»Ne, nisem lačen. Danes mi ni nič prav... svežega zraka bi rad... zdi se mi, da sem bolan... duši me tu v hiši - - • pojdiva malo na sprehod.«
In sta šla.
Stala sta pred strahovitim prepadom. Ribiči^ mu pravijo »peklenska luknja«.
V	nočeh brez meseca blodijo tam duše utopljencev, ki so umrle s težko krivdo na srcu.
»Ne hodi tako blizu, Yves! Strah me je...«
Instinktivno mu je prožila desnico, ki jo je trdno stisnil.
»Le mirno, Marie Jeanne! Sicer pa, ako padem v prepad, me ne izvleče niti satan.«
»O Yves, iako se bojim .. .*
»Zakaj neki? Ako sedaj umreš, ali bi
Šport
SK Svoboda:SK Reka. V nedeljo S. tm. gostuje v Mariboru prvak drugega razreda ljubljansekga okrožja SK Reka ter bo odigrala proti prvaku mariborskega okrožja SK Svobodi prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v prvi razred LNP. Tekma bo na igrišču SK Svobode in se bo pričela ob 17.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo. V nedeljo 5. t. m. se odigra tretje kolo in se bodo srečali v Ljubljani Iliriia:Hašk, v Osijeku Concordia:Slavi-ja, v Beogradu BSK:Jugoslavija, v Sarajevu Slavija:Sašk, v Splitu Hajduk-.Split, v Banjaluki Kraiišnik :Hajduk (Osijek), v Apatimu Tri zvezde:ZSK in v Kragujevcu Radnički:Gradjanski. V Zagrebu zaradi sokolskega zleta ne bo nogometnih tekem.
Agilni »Aeroklub« Maribor, jadralna skupina Studenci, prireja ob priliki letošnjega Mariborskega tedna razstavo brezmotornega letalstva. Tzložila bo doma izdelano brezmotorno letalo »Vrana«, s katerim je izvežbala že celo vrsto navdušenih športnikov za dobre letalce. Poleg »Vrane« razstavi veliko število mode lov brezmotornih letal najrazličnejših tipov. Tehnika in razvoj brezmotornega letalstva bo razvidna iz razstavljenih risb in načrtov, ki bodo tudi laikom objasnila vse podrobnosti krasnega brezmotornega športa.
Prvo srečanje z očetom
Na vprašanje:	»Katero je bilo vaše
najpomembnejše naključje v življenju?« je >Daily Mailu« nekdo odgovoril: Svoje matere nisem nikdar poznal, zgubil sem jo že ob rojstvu, oče pa se je izselil nekam v Kanado. Mene je prepustil stari materi, da me je ta vzgojila. Ko sem bil star IS let. je izbruhnila svetovna vojna in tudi jaz sem se moral odzvati pozivu, ter sein se kaj kmalu znašel v strelskih jarkih. Ko sem se nekega dne po prvem naskoku zopet zatekel v neko duplino, sem tam našel starejšega vojaka, ki je pripadal nekemu kanadskemu polku. V strelskih jarkih si neznanci kaj kmalu postanejo prijatelji in tako mi je tudi ta možakar kmalu pričel pripovedovati svojo življenjsko zgodbo. Bil je Anglež kot jaz, pred 18 leti mu je umrla žena in v svoji veliki nesreči se je izselil, v domačem kraju pri svoji materi pa je pustil svojega edinega sina. Ko je dokončal svojo povest, je potegnil iz žepa fotografijo ter jo pokazal meni, rekoč: »To je slika moje pokojne žene na poročni dan.« Na svoje nedopovedljivo presenečenje sem spoznal, da gledam pred seboj sliko svoje matere. Enako sliko je namreč imela doma tudi moja stara mati. Našel sem svojega očeta v strelskem jarku.
ne bila rešena... kot jaz? Ali se bojiš priti v pekel?«
»Tebi se meša. Zakaj to vprašanje?«
»Ne, ne meša se mi. Popolnoma miren sem. Popolnoma miren, kakor vidiš... A povej mi: Ali si ničesar ne očitaš?«
»Ne. Prisegam ti.«
Pritegnil jo je k sebi in stisnil njena zapestja.
»Lažnjivka!«
»Yves!«
»Lažnjivka! Prešuštnica! Umri!«
Padla je na kolena:
»Da, saj je res... Kriva sem... Odpusti mi...«
»Ne, Marie Jeanne, umreti moraš, umreti takoj. Ne dam ti niti časa, da pomoliš.«
S trdnim sunkom je pognal tresočo se, lepo grešnico v črno, zevajočo praznino. Prekrižal se je in odhitel v vas.
»No, gospod Bernard, ali ne bi danes obiskali peklenske luknje? Do večera nimam dela. Oseka se bliža in morje bo prav plitvo, lahko bova prodrla v jame.«
»Prav ljubeznivi ste, Kerlec. Z veseljem pojdem.«
»Pojdiva takoj!«
Vedno kramljajoč sta se napotila proti morju. Yves se je šalil in se silil smejati. V devetih minutah sta bila oba na robu razjedenih pečin in se jela spuščati nizdol.
»Bodite previdni, gospod Bernard! Na
MARIJ SKALAN:	111
Roman Iz prazgodovine človeštva.
»Izpustite jo!« je zaorilo hkratu tisočerih grl.
»Žrtvujte bogovom!«
Na trgu so se zgrinjale vedno večje .možice in prve skupine so se že pričele zaganjati proti dvornemu obzidju, proti stražam, ki so same trepetale in mrle od groze.
Zemlja se je tresla dalje, sunki so postajali močnejši, hiše so se rušile s straš nim hruščem. Nekatere so se vnele, in ko pekel črno nebo so osvetljevali krvavi zublji.
Asarliadan, ki se ves dan ni mogel odločiti za nobeno dejanje, je z grozo planil iz svoje sobe in bežal na prosto. Silno mramornato zidovje je škripalo, prvi kamni so izpadali. Begal je po viharni noči čisto sam. Groza in obup sta mu meglila razum. Ne da bi vedel kako, je pribežal pred Ofirijino palačo. Vrata so bila odprta in nezastražena. Stražniki so pobegnili. Planil je v nerazsvetljeni hodnik in se vzpel po stopnicah v prvo nadstropje. Po hodnikih, ki so škripali, so begale sužnje, komornice in družabnice, klicale, kričale in se jokale. Nobena se
ni zmenila zanj. Kakor nor je zgrabil prvo, jo stresel in vprašal:
»Kje je velika hči faraona faraonov?« Ženska se je prestrašila, da je onemela.
»Kje je tvoja gospodarica?«
»Tam...« je izdavila iz sebe, dvignila roko in pokazala proti sobani, iz katere je prihajala medla svetloba.
Asarhadan je izpustil žensko in planil proti vhodu. Z odprtih vrat je zagledal razkošno sobar.o z velikim zlatim kipom Raja na *koncu. Iz dveh daritvenih žar se je dvigal proti stropu modrikasti dim in širil po sobani omamen duh. Pred kipom je klečala na preprogi Ofirija, oblečena v obleko svečenic s ptičjim pokrivalom iz kovanega zlata na glavi. Asarhadan je obstal in ostrmel. Slika moleče deklice ga je s svojo čarobno lepoto do dna omamila. Kakor v čudovitih sanjah je poslušal njeno molitev:
»Ki si gospod gospodov, vladar vladarjev, stvarnik vesoljstva in zemlje naše in Atlantide in Semisirisa našega, ki si velik in najvišji, ki si Ra; dvignil roko svojo, gani s prstom svojim, reši
nas! Skrbi zanj, ki ga ljubim; ne dovoli, da ga uniči sila podzemlja; pripelji ga k meni, o veliki, o najvišji, o Ra...«
»Zame moli,« je vzkliknil Asarhadan in skočil k njej:
»Dobrotna, najdobrotnejša!«
»Dragi!«
Dvignila se je, pogledala ga s pogledom polnim blažene sreče, planila mu okoli vratu in ga poljubila.
»Priklicala sem te. On te mi je poslal.«
»Kaj se godi, najslajša?« je vzkliknil ves iz sebe. »Svet se podira, bliža se konec...«
»Ko si pri meni, se ne bojim ničesar več. Ni me strah niti najstrašnejšega!«
Tedaj je zaklical zunaj nekdo z obupnim glasom:
»Izpustite čarovnico!«
»Izpustite jo!« so odgovorili drugi glasovi.
»Vsi mislijo, da je to kazen za to, ker so zaprli Arikdinilo,« je dejala Ofirija.
»In veruješ to tudi ti?«
»Ne vem ...«
»Ne veruj! Arikdinila ni čarovnica. Prav tako navadna ženska ie, kakor vsa ka druga.«
»Misliš?«
»Vem.«
»Kako?«
»Ker vem, česar nihče drugi ne ve.«
»Kaj?«
»Kdo je.«
»Kdo?«
»Moja prababica, mati prvega otroka Semiša Menofisa, faraonka Bala...«
Ofirija je odprla usta, a glasu ni bilo iz njih.
»Da,« je ponovil Asarhadan. »Bala. o kateri so vsi mislili, da je bila že pred sto leti žrtvovana svetemu biku. Bogovi so jo rešili in zatekla se je v votlino Oser.čja, privzela je videz čarovnice ...«
»Bala ... Bala... nesrečna Bala...« je vzkliknila Ofirija. »Potem zares n? čarovnica in ni kriva teh strahot...«
»Ni.«
Nov strahovit sunek je zamajal tla. Sobana se je zazibala, kakor da bi stala na ladji. Na steni za kipom Raja je zazijala velika razpoka. Ofirija je kriknila in se krčevito oklenila Asarhadana.
»Beživa!« je dejal faraon in potegnil Ofirijo za seboj proti vratom. Nista jih še dosegla, ko se je ogromni zlati kip najvišjega božanstva zamajal in zrušil na tla.
Bežala sta po temnem hodniku in se zaletavala v kupe kamenja, ki se je bilo sesulo s sten. Upehana, potolčena in tresoča se od groze sta pribežala na prosto. Ploha ju je oblila z vso silo in premočila do kože. Preko stavb in obzidij sta zagledala v daljavi svit gorečih se-misirskih hiš.
Murska Sobota
Nova tovarna. Kakor čujemo, se je baje osnovala delniška družba z namenom, da zgradi pri nas tekstilno tovarno. Uspe hi dosedanjih pogajanj so zelo zadovoljivi in so baje že nakupili potrebne objekte, ki jih bodo preuredili v tovarniške prostore. Ker pa ti ne bodo zadostovali, bodo tudi še prizidali. Z ozirom na vedno večje naraščanje brezposelnosti naših sezonskih delavcev, to pobudo iskreno pozdravljamo. Lepo število delavcev, ki so	že	danes	obsojeni na	brezdelje, bo na	ta	način	zopet prišlo	do zaslužka, ki	ga	je do	sedaj iskalo	zaman.
Osebna	vest. Sin	tukajšnjega	veletr-
govca g. Miroslav Berger, je bil diplomiran na praški univerzi za gradbenega inženjerja. Čestitamo!
Vuzenica
Požar v Vuzenici. V noči na preteklo sredo je iz neznanih vzrokov izbruhnil požar v gospodarskem poslopju gostilničarja Jezerška v Vuzenici. Ogenj se je hitro razširil na vse manjše objekte in tudi stanovanjsko hišo, ki so jo obranili katastrofe na pomoč prispeli gasilci iz Vuzenice, Mute in Marenberga, dočim so postali vsi ostali objekti žrtev požara, škoda je precejšnja, a je krita z zava-
rovalnino. Pri gašenju se je hujše ponesrečila bivša gostilničarka Marija Še-brekova. Na njo se je zrušil zid in jo tako hudo poškodoval, da so jo morali takoj prepeljati v bolnišnico.
Zdenci
Ogenj. V Zdencih je v ponedeljek zvečer izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Franca Perica. Ogenj se je naglo razširil in so plameni namah objeli tudi poleg stoječo stanovanjsko hišo. Oboje, gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša, je pogorelo do tal. Škoda, ki je le deloma krita z zavarovalnino, je precejšnja. Širijo se govorice, da je nastal ogenj zaradi nepazljivosti domačinov. Gasilci, ki so prihiteli na pomoč, niso mogli stopiti v akcijo zaradi pomanjkanja vode.
III
Sobo išle
■ ■ ■
DVE STROGO SEPARIRAM SOBI.
po možnosti v centrumu mesta, iščem za časa od 10. do 30- avgusta. Prijave na upravo lista pod značko »Tečaj«. .3156
pačen korak vas vrže v prepad! Napačen korak in izgubljeni ste!«
»Nikar me tako ne strašite!«
»Čisto sem vam pozabil povedati, da napravite oporoko!«
»Molčite, Yyes, bojim se!«
Z globokim smehom se mu je rogal Kerdec:
»Ah, ah! Bojite se. Le pomislite na svoje ljubavnosti! Ako umrjete, kaj naj počne Marie Jeanne?«
Te šale so popolnoma zmedle ubogega slikarja. Mrzel znoj mu je lil po licih. Pred očmi se mu je zameglilo. Pri imenu Marie Jeanne se te zdrznil in noga mu je zdrsnila.
Obvisel je nad pohlepno globino in se z obema rokama oprijel najprej štrleče skale.
»Na pomoč! Na pomoč! Ako omagajo prsti, sem izgubljen!«
»Da, izgubljeni ste. A ne računajte name, da vas rešim.«
»Kerdec, za božjo voljo!«
»Saj najdete tam doli Marie Jeanne-to! Že leži na dnu prepada.«
»Morilec!«
Strašno se je razlegal glas nad brezd-
nom.
»Ne, le sodnik. Ko ste mi ugrabili Marte Jeanne, ste me oropali vse sreče na zemlji. Vzamem si vaše življenje — pa sva bot!«
»Milost, Kerdec, milost! Moči mi po-
hajajo, roke spuščajo. ,Vse vam dam, če me rešite!«
»Ne.«
»Na pomoč«
»Ne kričite tako! Nima pomena. Popolnoma sama sva in razen mene vas ne more rešiti nihče.«
»Milost, milost!«
Kerdec se ni dal omehčati. S težkim čevljem je odbrcnil roki, ki sta se krčevito oklepali skale. Čul je še krik, nato pa udarec človeškega trupla.
Glasno se je zakrohotal... omračil se mu je um.
Včeraj so mi ga pokazali na veselici. Sam je šel domov, veliko govoril in se križal...
Starost živali.
Malokateri človek učaka 100 let; včasih pa se to le zgodi. Nasprotno, živali prav pogosto učakajo to visoko starost. Večje živali navadno delj živijo. Tako u-čaka slon tudi do 200 let. To visoko starost učakajo tudi nekatere ribe in želve. Labod dočaka včasih tudi do 500 let. Tudi druge ptice doživijo visoko starost, tako n. pr. papiga 200 let, orel, sokol, včasih tudi vrana živijo 100 do 120 let. Leta 1869 je poginil neki sokol, ki so ga ujeli leta 1745, to je 104 leta poprej. Že takrat je bil precej prileten. Beloglavi jastreb je v nekem zoološkem vrtu dočakal 118 let.
Gospodarske vesti
Lastnikom obveznic vojne škode. Zaradi nepravilnega tolmačenja pravilnika za zamenjavo obveznic loterijske 2 in pol odstotne državne rente za vojno odškodnino, opozarja oddelek državnih dolgov in državnega kredita v finančnem ministrstvu na neke tendenciozne vesti. Stare obveznice imajo prav tolikšno vrednost kakor nove, ki jih lastniki dobijo v zameno in naj jih zaradi tega ne prodajajo po nižjih cenah. Tudi ni res, da bi se stare obveznice bile zamenjavale samo do 1. avgusta. V interesu lastnikov je sicer, da jih zamenjajo čimpreje, ker že lahko prejmejo na podlagi zadevnega kupona novih ob-v,eznic obresti od 1. avgusta. Če jih bodo zamenjali pred 1. letošnjim septembrom, bodo deležni ugodnosti, ki jih nudi žrebanje na dan 1. septembra t. 1. Omenjeni oddelek sporoča nadalje, da se bodo stare obveznice zamenjavale še nadaljnjih 5 let, to je do 31. julija 1939. Od 1. avgusta t. 1. se smejo sprejemati v kavcijo in depozit od državnih obla-stev in samoupravnih edinic samo nove zamenjane obveznice. Odtlej ne smejo biti več v depozitu ali kavciji pri teh oblastvih, marveč se morajo čimpreje popisati ter predložiti najbližji davčni upravi. Davčne uprave bodo sprejemale stare obveznice v zameno do nove odredbe oddelka državnih dolgov.
Turški gospodarstveniki v naši državi.
Našo državo bo obiskalo te dni 20 predstavnikov turškega gospodarstva pod vodstvom znanega turškega podjetnika in podpredsednika carigrajske trgovske zbornice Rešada-Nurija beja. Turški gospodarstveniki bodo obiskali najprej Banjaluko in nato stopili v stike s predstavniki našega gospodarstva. Obiskali bodo vse večje kraje naše države, ki imajo razvito industrijo. Zanimivo je, da je njihov vodja Nuri hej rodom iz Bosne.
Službeni list banske uprave dravske banovine z dne 1. t. m. objavlja uredbo o društvih univerzitetnih slušateljev; na-redbo o kontroli kakovosti jajc za izvoz v Nemčijo; odredbo o dovozu čebel na ajdovo pašo in o točenju medu v letu 1934.; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. in razne obiavc i/. »Službenih Novin«.
Čudesa bodoče mode
Ženska in moška zunanjost v bodočnosti.
Pavel Poiret, slavni kralj pariške in svetovne mode, je napisal članek, v ka-tereni pravi, da bodo ženske v nekoliko letih gotovo nosile hlače namesto današnjih kril. Že danes smatramo pižamo, jahalno, športno obleko in spalno obleko »moške« oblike za nekaj, kar sme žen-
ska oblačiti brez ugovorov — zakaj bi ji potem zabranjevali hlače kot navadno oblačilo?
Seveda pa bodo morale biti hlače po Poiretovem mnenju takšne, da pod nobenim pogojem ne bodo ženski odvzele posebne ženske note in jo napravile enake moškemu. Urezane bodo tako, da bodo sličile prej današnjemu ženskemu krilu, kakor pa moškim hlačam in bodo segale do meč. »Večerne« hlače bodo bogato opremljene s trakovi, gubami in čipkami, predvsem pa bodo ženske hlače udobnejše od vseh današnjih moških hlač. Kakor današnje žer.sko oblačilo bo izginilo današnje žensko obuvalo s pol-visokimi petami, ki bo ustvarilo čedalje bolj deformiranje ženskih stopal. Izgini-
li	bodo tudi današnji ploski in majhni klobuki, ki dajejo obrazu pretrd izraz. Bodoči klobuk bo imel okusno opognjen krajec, ki bo oči rahlo zasenčil, kar bo le dvignilo njihovo lepoto.
Kar se tiče moške mode, se je ta že tako ustalila, da bo le malo sprememb. Postati bi morala le udobnejša. Današnji suknjiči so na primer vse pretesni. Že robec v žepu jih spravi iz fazone. Stvaritelji bodočih mod in risarji bodo uporabili vse trike in prevajenosti, da bi zakrili nedostatnosti teles. Celo debele matrone bodo spremenili v vitke — toda pomisliti je treba, da bo bodoči ženski tip prej okrogel kakor vitek in tudi obleke bodo naravno okroglino bolj poudar jale nego skrivale.
Umetnost, obrt in znanost si bodo podale roko, da bi ustvarile fantastično le-Pe in izbrane kreacije- Obleke bodo na primer kemično preparirane tako, da bodo svojo barvo avtomatično spreminjale po glavni barvi okolice. To bodo pravi oblačilni kameleoni. Vse barve solnčncga spektra se bodo izražale tudi v obleki. Lepota in smotrenost bo geslo bodočega oblačilnega blaga. Ne bo več potrebno oblačiti se po vremenu. Ženske obleke bodo tudi zvenele, kajti ne samo vid in vonj, tudi sluh bo moral pri ti po novi modi do svojih pravic.
Pobegli bacili tifusa
V	bližini Brna na Moravskem imajo državni diagnostieni-seraterapevtični veterinarski zavod, ki je te dni prejel zavoj s steklenico, ki se je pri prekladanju razbila. Osebje, je to opazilo, ko je že del tekočine iztekel in je hitelo popraviti nezgodo. Ko je bilo to že skoraj gotovo pa so iz napisa posneli, da se je razbila pošiljka kulture bacilov tifusa. Železničarje so zaradi tega izolirali, kmalu Pa je prišlo od zavoda pojasnilo, da so bacili, ki so ušli sicer res bacili tifusa, vendar pa takšne vrste, ki ne učinkujejo na človeka in ni zaradi tega nobene r varnosti.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RA DIV.OJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik
STANKO DETELA v Maribor'-