PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O*
o-
O
-•N
3
Ti
S
d ^
Sc
Hi
S L 3 |
C,	s-:
Pl
Z
->•	r-i
^ 2 >
-
o
-c
o
3>
!>
Cena 650 lir - Leto XLI. št. 279 (12.311)
Trst, četrtek, 12. decembra 19
M
Medtem ko se vladne stranke o tem vprašanju še posvetujejo
V Rimu polemike o vladnem osnutku zakona za zaščito slovenske manjšine
Zaprto stališče republikanskega poslanca Di Reja in začudenje ministra Vizzinija
Vizzini: O zadevi naj se izjasni predsednik vlade
SANDOR TENCE
Zaradi
%
8
1
RIM — »O tej polemiki in o zapletenem vprašanju zaščite slovenske manjšine naj se sedaj izjasni predsednik vlade Craxi,« nam je včeraj Popoldne v poslanski zbornici izjavil minister Vizzini, ki ga je Di Rejeva izjava precej razburila, tudi zato ker so do sedaj republikanci redno sodelovali pri vseh posvetovanjih o tem vprašanju. »Vlada bo vsekakor nadaljevala s svojim delom, čeprav njena naloga ni in ne bo lahka, ker mora posredovati med različnimi in včasih tudi nasprotujočimi si stališči. Gre za zapleteno in zelo kočljivo delo, pri katerem pa morajo vsi koalicijski zavezniki pokazati določeno strpnost in pripravljenost za soočanje. Predsedniku vlade in vsem vladnim komponentam sem že predložil hipotezo vladnega osnutka, ki bo nato
postal predmet za razpravo in za soočenje z vsemi političnimi silami, krajevnimi komponentami in predstavništvi manjšine.«
Minister za odnose z deželami nam je vsekakor priznal, da bo včerajšnje ostro republikansko stališče hočeš nočeš povzročilo nova zavlačevanja pri postopku, kar pomeni, da bodo razpravo znotraj koalicije odložili na čas po božičnih in novoletnih počitnicah. Vizzini se vsekakor ni hotel na naše vprašanje izreči o vsebini svoje »delovne hipoteze«, pojasnil pa je, da so strokovnjaki pri predsedstvu vlade uporabili kot politično merilo za izdelavo osnutka zakonski predlog Krščanske demokracije ter skupno z njim izhodišča in izsledke Cassandro-Ve komisije, (st)
RIM — Zakonski osnutek za odobritev zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji je včeraj nepričakovano sprožil ostro polemiko med republikanci in ministrom za odnose z deželami Carlom Vizzini-jem (PSDI), ki je kot znano odgovoren za sestavo in za predložitev vladnega predloga o tem vprašanju. Polemiko je v jutranjih urah odprl videmski poslanec PRI Carlo Di Re, šef političnega tajništva Spadolinijeve stranke, ki je časnikarjem v poslanski zbornici izročil tiskovno noto parlamentarne skupine svoje stranke. V tej izjavi je rečeno, da shema omenjenega osnutka, ki jo je pripravil minister za dežele (ta predlog ni bil še objavljen in je še sedaj predmet pogajanj med večinskimi strankami, op. ur.), je za PRI nesprejemljiva in torej ne predstavlja nikakršnega izhodišča za nadaljnjo razpravo o tem problemu. »Omenjena shema namreč
ne predstavlja tistega, kar je že u-resničeno, z določenimi popravki, ki jih narekujdjo vsakdanje izkušnje, ampak odpira pot in ustvarja v Trstu in v Gorici pogoje za pravi bilin-gvizem,« ki bi bil po mnenju Di Reja v nasprotju z zgodovino, s kulturo in s samim hotenjem krajevnega prebivalstva (popolazioni giuliane, piše dobesedno v izjavi). Shema, ki jo je pripravil Vizzini, nadaljuje furlanski parlamentarec, uvaja brez vsakega razloga slovensko vprašanje tudi v videmski pokrajini, kar samo u-stvarja nove razloge za razburjenje in upravičeno zaskrbljenost med furlanskim prebivalstvom. Republikanci, zaključuje nota, smo vsekakor pripravljeni sodelovati pri izdelavi normativa, ki pa mora odražati naša zgoraj omenjena stališča.
Poslanec Di Re, ki ga je Spadolini pooblastil, da vzdržuje stike z ministrom za dežele in da sledi zakonskemu postopku o zaščiti naše manjšine, je tako ponovil mnenja tržaške-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zap< za Licia Gellija
BOLOGNA — Preiskovalna sodnika Castaldo in Zincani, ki razčiščujeta odgovornosti za pokol z dne 2. avgusta 1980 na bolonjski železniški postaji, sta izdala zaporne naloge proti vodji zloglasne framazonske lože P2 Liciu Gelliju, proti gen. Pie-tru Musumeciju in polk. Giuseppeju Belmonteju, ki sta vodila tako imenovani Supersismi, to je destabiliza-cijsko paralelko vojaške tajne službe Sismi, proti Francescu Pazienzi, ki je bil Musumecijev agent in proti številnim prevratnikom iz vrst skrajne desnice. Med slednjimi so Paolo Si-gnorelli, Massimliano Fachini, Stefano delle Ghiaie, Valerio Fioravanti, Francesca Mambro, Gilberto Cavallini, Egidio Giuliani, Marcello Jannil-li in — povsem novo ime — Sergio Picciafuoco, 40-letnik iz Osima brez stalnega bivališča. Le-ta je bil v bombnem atentatu laže ranjen, med zdravljenjem v bolnišnici pa se je izdajal za Enrica Vailatija
Gelli, M us umeci, Belmonte in Pazienza so obtoženi združevanja v prevratniške namene, drugi pa zasnove oborožene tolpe in sodelovanja pri pokolu. Preiskovalnima sodnikoma so odločilno pomagali karabinjerji in bolonjski Digos. Predsednik deželnega odbora Turci in bolonjski župan Imbelli sta zaporne naloge ocenila kot važen korak na poti k razkrinkanju atentatorjev in njihovih navdihoval-cev.
Pozitivne ocene »odprte« razprave
Komentarji o zasedanju CK KPI
Nezadovoljstvo med socialističnimi predstavniki CGIL
RIM — Razprava na zasedanju CK KPI o tezah za' vsedržavni strankin, kongres je še vedno v središču Pozornosti in političnih komentarjev. Strankin tajnik Natta bo o tem danes ponovno govoril na neki zasebni televizijski postaji, vsekakor pa so prve ocene v glavnem Pozitivne, še zlasti kar zadeva način dela in javnost razprave. Celo liberalna podtajnik Patuelli pozitivno ocenjuje »prozornost« zasedanja KPI. Podtajnik KD Bo-drato je prav tako podčrtal prizadevanja komunistov za
Pogovori o ribolovu na Jadranu
BEOGRAD — Italijansko - jugoslovanski sporazum o ribolovu v Jadranu, katerega osnutek so sprejeli v Rimu, 2. marca lanskega leta, in ga še ne izvajajo, bodo verjetno v kratkem dopolnili z dogovori o raznih tehničnih' vprašanjih, ki bodo končno omogočili izvajanje tega sporazuma. To je rezultat obiska predstavnikov 10. stalne komisije poslanske zbornice v Beogradu; delegacijo je vodil poslanec Girolamo La Perma, v glavnem mestu Jugoslavije pa se je sestala z namestnikom ministra za kmetijo in ribolov France Pajkom in z namestnikom zunanjega ministra Budimirom Lončarjem. Na sestanku, kateremu je prisostvoval veleposlanik Italije v Beogradu Massimo Castaldo, so tudi govorili o cestnih in železniških povezavah.
»večjo, demokratizacijo notranje razprave«, dodal pa je, da kongresnih tez ne more ocenjevati, dokler jih ne prebere. Drugačnega mnenja pa je ravnatelj strankinega glasila Galloni, ki govori o tem, da KPI nikakor noče vzeti na znanje tako globoke preobrazbe italijanske družbe. Pozitivno oceno o zasedanju komunističnega centralnega komiteja pa je izrekel republikanski tajnik Spadolini. Tudi med socialisti ni negativnih ocen, saj »razvoj notranje demokracije v KPI« pozitivno ocenjujejo tako odgovorni za gospodarska vprašanja Manca (ki seveda ne prikriva pomislekov o predlogu »programske vlade«), kot tudi odgovorni za organizacijo Marianetti in predstavnik levice Borgoglio. Danes se bo sestala vsedržavna skupščina socialistične stranke, in ni izključeno, da bo govor tudi o tem ' vprašanju. V zvezi z zasedanjem socialistov je treba tudi povedati, da Pertini skoraj gotovo ne bo sprejel predsedstva stranke kljub ponovnemu vabilu Craxija.
Nezadovoljstvo nad stališči CK KPI pa prihaja iz sindikalnih vrst. Včeraj so se oglasili nekateri socialistični sindikalisti CGIL, ki so izrazili zaskrbljenost nad stališči KPI o krizi sindikata. Socialistični predstavniki v sindikatu so še zlasti poudarili, da nikomur, verjetno niti komunistični partiji ne koristi poskus, da bi dajali lekcije največji italijanski sindikalni organizaciji.
Medtem pa se še niso polegle polemike o sodstvu in danes bodo načelniki parlamentarnih skupin v poslanski zbornici verjetno odločili, da bo prihodnji teden v parlamentu razprava o tem vprašanju.	G. R.
Mednarodni dan človekovih pravic
NEW YORK — Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic je generalna skupščina OZN sprejela vrsto resolucij, ki zahtevajo od varnostnega sveta »konkretne sankcije« proti južnoafriškemu rasističnemu režimu. Pretorio so obsodile tudi druge države, v zadnjem času vsaj v besedah postaja vedno bolj glasen tudi Washington. Reagan je najodločneje obsodil rasno diskriminacijo v Južni Afriki, ni pa napovedal nobenih konkretnih ukrepov.
Protestne manifestacije zaradi kratenja človekovih pravic so bile domala v vseh državah, kjer so na oblasti totalitarni režimi. Poleg Južne Afrike, kjer se protesti in manifestacije že mesece in mesece nadaljujejo brez premora, so bile mogočne protestne manifestacije v Čilu. Tu je policija grobo posegla, da je ena oseba izgubila življenje. Protestne manifestacije so bile tudi na Filipinih.
Kot vedno so zahodna sredstva javnega obveščanja dala precejšnji
poudarek že tradicionalni manifestaciji pred Puškinovim spomenikom v Moskvi. Za razliko od prejšnjih let se je tokrat zbralo večje število ljudi, prisotni pa so bili seveda zahodni televizijski operaterji. Sovjetska policija je več oseb are-tirala* znesla pa se je tudi nad nekim televizijskim snemalcem.
Ob vsem tem pa je prišlo na dan tudi različno tolmačenje človeških pravic v zahodnem in vzhodnem bloku. Za Zahod je bistvenega pomena px>litična in verska svoboda, za Vzhod pa izključno pravica do dela in dostojnega življenja. Tako eni kot drugi zato poudarjajo samo tisti del sr>oštovanja človekovih pravic, ki je v skladu z uradno ideologijo, in jim je malo mar za domače kršitve, saj raje obsojajo tuje. Tako so včeraj sovjetska občila na široko razglabljala in ugotavljala, da človekove pravice spoštujejo samo na Vzhodu, medtem ko na Zahodu kapitalisti grobo izkoriščajo ljudi in jim kratijo najosnovnejše življenjske pravice.
Nogomet: včeraj v pokalu UEFA
Inter in Hajduk četrtfinalista Milan nepričakovano izločen
. Inter in Hajduk sta se uvrstila v četrtfinale nogometnega pokala UE ^A, Milan pa je nepričakovano iz-Padél.
Nogometaši Interja, ki so v prvem Srečanju doma igrali le 0:0, so včeraj v Varšavi proti Legii s strumno taktično igro pa tudi z dokajšnjo me-sreče zmagali z 1:0 in tako izlo-Clli Poljake. Zmagoviti zadetek pa Milančani dosegli v drugem podaljšku s Fanno.
Splitski Hajduk, ki je že v gosteh ^agal z 1:0, je včeraj doma odpravo sovjetsko moštvo Dnjepra z 2:0 J? se tako zanesljivo uvrstil v četrt-ihale. Junak srečanja je bil Ivan Radelj, ki je dosegel oba zadetka.
Nepričakovano pa je izločen Milan, kl je v prvem srečanju proti Wareg-
mu v gosteh iztržil neodločen izid (1:1), sinoči pa je doma izgubil z 1:2. Po koncu tekme so besni navijači obmetavali igralce in sodnika z raznimi predmeti, tako da je pričakovati za milansko moštvo še dodatno kazen.
NA 10. STRANI
Košarka: v pokalu prvakov
Gibona premagala milanski Simac
NA 10. STRANI
»Fifty-fifty« še vedno v razpravi
BRDO PRI KRANJU — No Brdu pri Kranju se je včeraj končala razprava jugoslovanskega in britanskega odbora za zgodovino druge svetovne vojne — s poudarkom na zadnjih dneh vojne na jugoslovanskih tleh. Med drugim so obširneje obravnavali zbiranje kontrarevolucionarnih sil proti koncu vojne (ustašev in slo-venskih belogardistov), njihove načrte in usodo kot tudi stališča posameznih ustanov britanske vlade v zvezi s Koroško in Julijsko krajino.
dr. Dušan Biber, predsednik jugoslovanskega odbora, povedal, so odprti jugoslovanski arhivi še posebej zapisniki s seje CK KP Slovenije in politbiroja CK KPI, različne depeše in pisma Edvarda Kardelja v zvezi s Koroško in Trstom pred koncem druge svetovne vonje, jugoslovanskim in britanskim zgodovinar-jem na tem srečanju (že četrtem po vrsti) omogočili direktno in vsestransko izmenjavo mnenj. V nekaterih izvajanjih pa celo polemiko okoli tistih vprašanj, ki se danes niso v celoti • pojasnjena.
Se zlasti zanimiv pa je bil tisti del misli že kar legendarnega Williama Deakina, prvega šefa britanske vojaške misije pri vrhovnem štabu, danes pa uglednega britanskega zgodovinarja, ko je govoril o znani formuli »fifty - fifty«. »Bilo je veliko različnih razlag o
tako imenovanih delitvah interesnih področij in še posebej o tem, kaj fifty - fifty sploh pomeni. Za to sem do neke mere tudi sam kriv, če lahko tako rečem, saj sem -po vojni sam spomnil Churchilla na to, potem ko sem našel tisti znameniti listek z odstotki.«
Kot je še dejal Deakin, je bivši britanski premier s tem hotel samo preizkusiti Stalina, da bi kaj več izvedel o nadaljnji strategiji Sovjetske zveze, oziroma kako se SZ pripravlja na čas po razpadu nacistične Nemčije. »Mislim, da je imel Stalin pri tem v mislih predvsem .geografsko razdelitev, medtem ko je London svoj vpliv skušal uveljaviti predvsem z uresničitvijo sporazuma Tito šubašič.«
Dr. Dušan Biber je ob tem še spomnil, da je bila s to igro velesil takrat zelo prizadeta zavest Jugoslovanov, saj so se čutili prevarane: niso mogli sprejeti resnice, da takšna država, kot je SZ sklepa takšne aranžmaje za hrbtom na škodo jugoslovanskih narodov. Razmišljanja o interesnih področjih so prisotna še danes, čeprav ne bi bila več stvar britansko-sovjetskega dogovora, ampak rezultat neke drugačne kombinatorike. »To pa je stvar, ki se tukajšnjih razprav ne tiče,« je še dejal, (dd)
• Zaščitni zakon
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ga tajnika PRI o tem vprašanju, ki smo jih objavili konec prejšnjega tedna. Gre kot vidimo za skrajno o-mejevalna stališča, ki dejansko obnavljajo in popolnoma odražajo u-smeritev Liste za Trst in drugih nacionalističnih krogov. Slovencev v videmski pokrajini, po mnenju PRI, enostavno ni, Slovenci na Goriškem in na Tržaškem pa naj uživajo samo »obstoječe koncesije« in nič več. Izjava parlamentarne skupine PRI je izzvenela tudi kot ostra kritika ministru Vizziniju in dejansko kot poziv predsedniku Craxiju, naj popolnoma ustavi veš vladni zakonski postopek o tej problematiki.
Na polemično noto PRI, ki je očitno pozabila na plemenita Mazzinijeva stališča o Evropi narodov, je v prvih popoldanskih urah z uradno izjavo odgovoril sam Vizzini. »Z veliko zaskrbljenostjo sem prebral izjavo poslanca Di Reja,« piše minister, »ki povzroča samo zmedo v vladni koaliciji in vrh tega odpira pot novim pritiskom krajevnih dejavnikov na vlado. Vsaka politična sila ima sicer vso pravico, da se kritično izreče o teh problemih, ne more pa napadati in grajati delovnih hipotez ali podobnih shem, ki so še odprte sooča--nju, dokler ne bo vlada sklenila notranjih posvetovanj, šele po katerih bo uradno izdelala svoj predlog, ki bo odražal stališča vseh petih kompot nent.«
Na polemiko med Di Rejem in Viz-zinijean je včeraj reagiral tudi tržaški voditelj liberalne stranke odv. Sergio Trauner, ki je v okviru vsedržavnega vodstva PLI zadolžen, da sledi tej problematiki. Trauner, ki je poudaril, da to vprašanje ni bjlo vključeno v program vladne večine in da se torej vsaka stranka lahko ravna po svoji uvidevnosti, je mnenja, da »vsi predlogi obravnavajo vprašanje na izkrivljen in demagoški način, kar bi lahko povzročilo travme in boleč razkol med prebivalstvom, ki danes živi v miru na istem ozemlju«. Libetralna stranka je, kot trdi Trauner, razpoložljiva za predložitev vladnega zakonskega osnutka, pod pogojem, da z besedilom soglašajo vse vladne stranke in ta normativ »ne bo smel vsebovati nobenih privilegijev manjšine na škodo večine prebivalstva teh krajev«. Trauner je tudi dodal, da liberalci, tako na krajevni kot tudi na vsedržavni ravni, nasprotujejo »vključitvi v isti zakon — kar bi povzročilo nevaren precedens — določil v zvezi z jezikovnimi manjšinami v Furlaniji, katerih značilnosti bi bilo treba šele preveriti. Že več kot sto let v Furlaniji ne obstaja vprašanje slovenske manjšine in liberalci odločno odklanjajo poskus, da bi ga umetno ustvarili«, je zaključil odvetnik Trauner.
SANDOR TENCE
Doslej najpomembnejši dokument mednarodne organizacije o tem vprašanju
V GENERALNI SKUPŠČINI OZN ODOBRILI RESOLUCIJO 0 BOJU PROTI TERORIZMU
NEW YORK — Na sedežu Združenih narodov ocenjujejo soglasni sprejem resolucije, ki »obsoja vse oblike terorizma neglede na to, kdo jih je povzročil« (sprejela jo je generalna skupščina), kot enega izmed najbolj pomembnih ukrepov, ki jih je svetovna organizacija sprejela na tem področju v zadnjih letih.
Med drugim poziva vse države naj na nacionalni ravni sprejmejo ustrezne ukrepe in medsebojno sodelujejo pri zatiranju vseh oblik mednarodnega terorizma, ki ogroža življenja nedolžnih ljudi, ogroža temeljne svoboščine in je v nasprotju s človeškim dostojanstvom. Obenem je generalna skup>-ščina v tej resoluciji znova reafirmirala pravico do samoodločbe in neodvisnosti vseh tistih ljudi, ki živijo pod kolonialnimi in fašističnimi režimi ter drugimi oblikami tuje nadvlade. Resolucija posebej poudarja, da je osvobodilni boj zakonita oblika boja zatiranih ljudstev, ki je v skladu z osnovnimi principi ustanovne listine OZN. Ta navedba v resoluciji je posebej pomembna saj so nekatere države {»skušale terorizem izenačiti z osvobodilnim bojem. Zaradi nasprotij te vrste na primer OZN kljub dolgoletnim razpravam še vedno ni sprejela konvencije o boju proti terorizmu, ki bi bila za vse države obvezujoč dokument. Razprave o definiciji terorizma potekajo v svetovni organizaciji že od 1972. leta.
Polemika o tem se je razvnela tudi neposredno
pred sprejetjem resolucije v generalni skupščini. Izraelski predstavnik, veleposlanik Benjamin Ne-tanyahu je namreč palestinsko osvobodilno organizacijo obtožil da uporablja terorizem, kar je sprožilo ostro polemiko predvsem z nekaterimi arabskimi državami, ki so Izrael obtožile, da se poslužuje državnega terorizma. Predstavnik PLO v svetovni organizaciji Zehdi Labid Terzi je ob tej priložnosti poudaril, da pomeni sprejem omenjene resolucije »zgodovinsko prelomnico v boju OZN proti terorizmu« in da je predsednik PLO Jaser Arafat 7. novembra znova obsodil vse oblike terorizma.
Neglede na to, da je zadnja resolucija generalne skupščine eden izmed najbolj celovitih dokumentov, ki jih je generalna skupščina doslej sprejela o boju proti terorizmu, je njena šibka točka v tem, da ne govori o tako imenovanem državnem terorizmu. Kuba je na primer z vztrajanjem, da mora resolucija {»imensko obtožiti Izrael za izvajanje politike državnega terorizma na Bližnjem vzhodu, ZDA pa v Srednji Ameriki, skoraj preprečila sprejem resolucije.
Čeprav še naprej obstajajo različni pogledi na to, kaj je državni terorizem je pozitivno dejstvo, da je resolucija obsodila »vse oblike terorizma« in da zavezuje vse države, da se borijo proti temu mednarodnemu fenomenu neglede na to od kod prihaja.
Zanimivo je, da je bila omenjena resolucija ena od redkih, o kateri sta dosegli soglasje tudi obe veliki sili. Ameriški veleposlanik v OZN Ver-non A. Walters je na primer izjavil, da »je resolucija odraz novih časov«, veleposlanik Sovjetske zveze Oleg A. Trojanovski pa je poudaril, da »je pomemben dokument, ki ga SZ v celoti podpira«.
Generalni sekretar OZN Perez De Cuellar je po sprejetju izjavil, da je »resolucija eden izmed največjih dosežkov 40. zasedanja generalne skupščine« in »pomemben dejavnik« v zatiranju mednarodnega terorizma. Neglede na to, da resolucija ni zavezujoč dokument za države pomeni vendar velik korak naprej v boju proti vsem oblikam mednarodnega terorizma, ki ga vlade držav članic ne bodo mogle kar tako spregledati. Odraža tudi večjo stopnjo pripravljenosti vseh držav, da se spoprimejo s tem nevarnim fenomenom. Razmišljanja gredo celo do te mere, da nekatere države na primer ZDA, razmišljajo o predlogu za ustanovitev mednarodnega koordinacijskega komiteja za boj proti terorizmu. Potemtakem ni naključno, da je sprejetje omenjene resolucije letos tudi v ameriškem tisku dobilo viden poudarek. Doslej je namreč ameriški tisk resolucije te vrste v glavnem ignoriral.
UROŠ LIPUŠČEK
V Ljubljani solidarnost z narodnoosvobodilnimi gibanji
Evropski parlament kritičen do luksemburške minireforme
LJUBLJANA — Z redno sejo koordinacijskega odbora za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam agresije pri predsedstvu zvezne konference SZDL Jugoslavije in predsedstvu RK SZDL Slovenije se je včeraj začela osrednja jugoslovanska prireditev ob tednu solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji, ki je tokrat potekala v Ljubljani.
Popoldne je bila v Cankarjevem domu svečana seja, posvečena tednu solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji in žrtvami agresije, na kateri je udeležence pozdravil predsednik RK SZDL Slovenije Franc Šetinc. Zbra nim so govorili predstavniki posameznih osvobodilnih gibanj v Jugoslaviji.
Bomba v asiški baziliki
ASSISI — V bazihki S. Maria degli Angeli v Assisiju je včeraj ponoči eksplodiral grobo izdelan peklenski stroj, ki je povzročil k sreči le manjšo gmotno škodo. Dogodek, ki je močno razburil prebivalce rojstnega mesta Frančiška Asiškega in Umbrije sploh, se je pripetil le nekaj ur po naključnem odkritju enake bombe v tri kilometre oddaljeni samostanski cerkvi, ki je poimenovana po svetniku, patronu Italije.
Kdo je storilec? Kak neuravnovešenec ali pa član organizacije, ki so ji v napoto prizadevanja za izoblikovanje pravičnejše družbe in vzposta-tev trajnega miru na svetu? Asiški župan in frančiškani so namreč nedavno pozvali Reagana in Gorbačova, naj se resno zavzemata za mir.
STRASBOURG — Evropski parlament je ocenil kot »nezadostne« rezultate nedavnega luksemburškega vrha in »ne more sprejeti sprememb sporazuma skupnosti predvsem glede vprašanja oblasti evropskega parlamenta«. Pred temi kritičnimi ugotovitvami resolucija evropskega parlamenta navaja, da so poslanci »vzeli na znanje sklepe luksemburškega vrha«, da pa bodo svojo zadnjo besedo izrekli po ponedeljkovem srečanju zunanjih ministrov »dvanajsterice« 17. decembra v Bruslju.
Evropski parlament se je torej o-dločil za kompromisno rešitev. Izrekel je kritične ocene na račun »luksemburške minireforme«, ni pa zaloputnil vrat, temveč si želi nadaljevati dialoga o tem perečem vprašanju, ki pogojuje večjo ali manjšo evropsko integracijo. S svojo resolucijo so poslanci obenem dokazali nacionalnim vladam svojo enotnost in o-dločnost, da se bodo še naprej bo-
rili za dosego tistih pristojnosti, brez katerih je evropski parlament le brez-vezni posvetovalni organ.
S tem pa so evropski poslanci napravih medvedjo uslugo Italiji, ki je pogojevala svoja stališča do luksemburškega sklepa prav na podlagi o-cen evropskega parlamenta. Italija je odločno nasprotovala taki »minirefor-mi«, a jo bo sedaj bržkone podprla, saj noče biti krivec za neuspeh. To se je opazilo tudi v zadnjih ocenah italijanske vlade, ki je navajala, da je luksemburški sklep konec koncev le korak naprej na poti evropskega združevanja. Seveda je ta korak premajhen in ne zadovoljuje želja ev-ropeistov, ki bi želeh čimprejšnjo u-resničitev »Združene Evrope«.
Po vsem sodeč bo razprava prihodnji ponedeljek v Bruslju le potrditev posameznih državnih egoizmov, ki nočejo, da bi imel evropski parlament konkretne pristojnosti.
Protest v Belfastu
Razjarjeni britanski unionisti so včeraj napadli varnostne sile, ki so varovale grad Maryfield pri Belfastu na Severnem Irskem, kjer se je sestal britansko - irski odbor za mir v Ulstru	(Telefoto AP)
Obsojeni zagrozil sodnikom s povračilnimi ukrepi
Palestinskemu teroristu 14 let ječe
VERONA — »Takšni so pač zakoni v Italiji in nič ne pomaga. Toda pazite se: med vami je 20.000' komandosov«. Tako je zagrozil 38-letni Omar Sadat Salem Ab-del Fatah, potem ko ga je tukajšnje sodišče kaznovalo s 14 leti zapora in prepovedjo javnega službovanja zaradi uvoza in posesti orožja, razstreliva in radioelektrič-nih aparatur za sprožanje peklenskih strojev na daljavo.
Samozvanega kapetana Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO), ki ima stalno bivališče v jordanskem mestecu Ramthe, so karabinjerji aretirali 28. novembra ob zori na domu obsojenčeve svakinje Fulvie Boni (46 let) v kraju Sandrà di Castelnuovo del Garda, kjer je terorist že nekaj mesecev prebival. V njegovi sobi so našli več torb, napolnjenih z 20 kilogrami eksploziva T4, brzostrelni pištoli poljske izdelave makarov, kakršne so že od leta 1977 v rabi med terorističnimi skupinami v zahodni Evropi, tri navadne pištole, 10 metrov detonacijske vžigalne vrvice, 80 metrov vžigalne vrvice s počasnim izgorevanjem, več detonatorjev, timerjev in nabijačev pa še štiri radioelektrične naprave za daljinsko upravljanje razstrehva.
Teroristovo svakinjo Bonijevo je sodišče obsodik» na leto dni zapora in 500.000 lir globe zaradi potuhe svaku. Sama je zatrdila, da ni vedela za »arzenal«, in da je svaka vzela na dom zato, da bi spet lahko objela hčerko, ki da jo moževi sorodniki v Jordaniji zadržujejo praktično kot talko. Na 15 mesecev zapora in 600.000 lir globe je bil obsojen tudi 24-letni Renzo Veronesi iz Sone pri Veroni pod isto obtožbo kot Bonijeva. Gre za mladeniča, ki je »izdal« samozvanega palestinskega kapetana karabinjerjem in ki je nekaj časa hranil orožje in razstrelivo. Slednje naj bi terorist prejel 9. oktobra v Desenzanu iz rok neznanega moškega.
Rimski urad PLO je odločno zanikal, da Omar Sadat Salem Abdel Fatah pripada tej organizaciji in dodal, da gre za sodelavca sirske tajne službe, ki deluje proti osrednji palestinski organizaciji. Obsojeni je pa pred sodniki zanikal, da je prišel v Italijo z namenom izpeljati razne atentate. Dodal je, da tistega dne, ko je v Rimu počil peklenski stroj v kavami Cafè de Pariš, sploh ni bil v italijanski prestolnici, medtem ko gà je Bonijeva postavila na laž.
Omiljeni propagandni napadi med Moskvo in Washingtonom
MOSKVA, WASHINGTON — Novo ozračje v medblokovskih odnosih pozitivno vpliva tudi na propagandno vojno med obema supersilama. Sovjetsko časopisje je že pred ženevskim vrhom omililo svoje napade na predsednika Ronalda Reagana, po vrhu pa jih je povsem odpravilo. Tarča sovjetskih napadov je sedaj postal ameriški obrombni minister Weinber-ger, ki je že na predvečer ženevskega vrha s svojim pismom Reaganu zgovorno dokazal, da bo v vsakem trenutku oviral medblokovsko zbliževanje in popuščanje napetosti.
Moskovska »Pravda« je včeraj precej odločno napadla Weinbergerja, češ »da sabotira duha iz Ženeve« in da »blati Sovjetsko zvezo«. Povod za ta napad je Weinbergerjeva trditev, da je SZ z namestitvijo premične medcelinske rakete »RS-12M« (na Zahodu uporabljajo siglo SS-13) kršila sporazum Salt - 2. »Pravda« podrobno zavrača vse Weinbergerjeve trditve,
navaja, da je »obtožena« raketa le nekoliko modernizirana verzija stare rakete: Novost je v bistvu le glede mobilnosti, kar pa sporazum dopušča, saj ZDA niso hotele razpravljati o obnovi priloge k sporazumu, ki o-bravnava vprašanje mobilnosti medcelinskih raket. Za dosedanjo sovjetsko prakso je torej odgovor odločen, a precej umirjen.
Prav tako je bil umirjen predsinoč-nji Reaganov napad na vzhodni blok ob vprašanju spoštovanja človeških pravic. Reagan se je skrbno izognil dosedanjemu besedišču o »carstvu zla«, le navedel je kršitve in izrazil
željo, da bi to vprašanje prej ali slej rešili. Poleg Sovjetske zveze je Reagan obtožil še Poljsko, Romunijo, Bolgarijo, Kampučijo, Etiopijo, Nikaragvo in Kubo. Ameriški predsednik pa je zaradi kršenja človeških pravic obtožil tudi »prijateljski« čile in Filipine.
V bistvu je bil torej Reagan še kar umirjen, saj je bil njegov govor v bistvu obvezen ob mednarodnem dnevu spoštovanja človeških pravic, je pa obenem dokazal, da je vprašanje res boleče, a ne tako, da bi zavrlo nadaljnje dogovarjanje.
Včeraj so med drugim prihajale vesti, da se bo Gorbačov junija 1986 sestal z Reaganom v Washingtonu. Dialog se torej kljub težavam nadaljuje. Nov pristop bo nedvomno danes ameriškemu državnemu tajništvu Shultzu v Bruslju potrdil tudi italijanski zunanji minister Andreotti, ki se je pred kratkim sestal s češkoslovaškimi voditelji. Andreotti je namreč v Pragi naletel na »precej manj dogmatizma« in na večjo »razpoložljivost«. O novem ozračju se bo bržkone na lastne oči prepričal tudi Shultz, ki bo v prihodnjih dneh obiskal Romunijo in Madžarsko, dve državi varšavskega sporazuma, ki sta že v preteklosti pokazali precejšnjo neodvisnost od Moskve. In prav včeraj se je predsednik vrhovnega sovjeta Gromiko sestal z romunskim o-brambnim ministrom Olteanom. Moskva torej uresničuje dogovor o večji izmenjavi mnenj med vsemi državami vzhodnega zavezništva.
Gyorgy Lazar v Jugoslaviji
BEOGRAD — Madžarski premier Gyorgy Lazar, ki se v Jugoslaviji mudi na uradnem in prijateljskem, o-bisku na vabilo predsednice ZIS Mil' ke Planinc, se je včeraj pogovarjal s predsednikom predsedstva SFRJ Radovanom Vlajkovičem, predsednikom CK ZKJ Vidojem Žarkovičern gostiteljico Milko Planinc ter predsednikom predsedstva Srbije -Dušanoni čkrebičem. Med drugim so v pogovoru obravnavali tudi nedavno srečanje Reagan - Gorbačov, pri čemer so sogovorniki poudarih, da proces popuščanja napetosti v svetu ne more biti samo stvar »velikih«. V pogovorih so se dotaknili tudi bogatega gospodarskega sodelovanja med Madžarsko in Jugoslavijo.
Pred rednim občnim zborom Slovenske kulturno-gospodarske zveze
»Beneški Slovenci nismo manjvredna skupnost«
Vrsto intervjujev pred rednim občnim zborom Slovenske kulturno-gos-podarske zveze nadaljujemo danes z Viljemom Čemom, predsednikom Teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino.
Katere bodo glavne teme, ki jih mislite razviti v svojem posegu na nedeljskem občnem zboru SKGZ?
Občni zbor SKGZ nam nudi priložnost, da skupaj ugotovimo, kateri so bili naši dosežki, kateri so naši odprti problemi, katere naše slabosti, kakšni so naši medsebojni stiki in skupne iniciative.
Kot Slovenci videmske pokrajine smatramo, da smo povečali svoj ugled v lokalni politiki in da smo poživili svoje izvirne zmogljivosti. Nismo več neimenovana skupnost, čeprav se nam še oporeka status narodne manjšine in se nas deli na večje število jezi-kovno-etničnih skupin, da se nas tako loči od Slovencev v Trstu in Gorici.
Prešli pa smo vendar od zatiranja vsega, kar je bilo slovenskega v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini, do priznavanja kulturnih organizacij in neke pripravljenosti ohranjanja zgodovinskega prostora in dediščine kulture in besede naših ljudi.
Ohranja pa se še odpor do naše identitete, ohranja se nacionalistično pojmovanje življenja in širi nevednost in nepoučenost o slovenski manjšini, da se lažje izkrivlja ali zanika resnica, da se opravičijo nasprotna stališča proti univerzalnim pravicam vseh ljudi do lastne podobe. Ob boju za razvoj naše zemlje moramo po sebej krepiti lokalne gospodarske dejavnosti, doslej smo ostali v pozabi. Italija nam ni izboljšala ekonomskega stanja. Naši delavci so bili prisiljeni iskati delo vsepovsod, kjer so ga našli: po večjih italijanskih mestih, v Švici, v Belgiji, Franciji, Nemčiji ali preko Oceana. Smo najbolj zaostali del zemlje v deželi. Za nas ni posebnih zakonov, ni privilegijev! Zato je nujno, da dosežemo globalni zaščitni zakon, ki naj nas prizna kot narodno skupnost nam zagotovi perspektivo razvoja in prizna našo vlogo Povezovalca na meji dveh kultur in dveh narodov.
Priznanje pravic Slovencem videmske pokrajine je osnovna zahteva v globalnem zaščitnem zakonu, obenem Pa problem, ob katerem beležimo največje odpore. Kaj mora narediti SKGZ in kaj vsa slovenska narodnostna skupnost v Italiji, da se vprašanje ugodno reši?
Vsem Slovencem je znano, kako smo večkrat izpričali zanikano identiteto. Bili smo na Travniku v veli kem številu, organizirali smo dan slovenske kulture, okrogle mize, tiskovne konference, predstave, večje manifestacije, prireditve, tečaje, da s Poslanstvom kulture odražamo naša hotenja in voljo po spoštovanju naših Pravic.
Zato želimo, da se Slovenci enotno Zoperstavijo pohtiki različnih zaščitnih ravni, ki bi prizadela predvsem nas Beneške Slovence in bi še poglobila razlike znotraj manjšine. Mi nismo manj vredna skupnost!
Mi smo nepismeni glede materinščine, zato zahtevamo kot konkretno Pravico, našo slovensko šolo! Naša žemlja je ekonomsko zaostala, zato Potrebujemo jasnih načrtov in našo
gospodarsko prisotnost po teh slovenskih dolinah; potrebujemo obrambna sredstva za ohranitev in uveljavitev karakteristik inidentitete našega slovenskega ljudstva v videmski pokra jini.
Izbire, ki jih lahko naredi SKGZ in čelotna slovenska skupnost v Italiji, morajo zagotovili našo normalno rast, morajo učvrstiti solidarnostno povezanost med Slovenci, morajo nuditi občutek širši skupnosti, da se v večji meri razvija naša dejavnost in vse kar nas kvalificira kot Slovence.
Kot Slovenci moramo enotno zahtevati, da naše kulturno bogastvo pride v državne ustanove, šole, občine, pokrajine, gorske skupnosti, da lahko uveljavimo naše pravice z enakim dostojanstvom.
Kako se teritorialni odbor uveljav-
Vsem je že prav dobro znano dejstvo, da bo evropska konferenca o manjšinah in medijih množičnega obveščanja spomladi v Cagliariju in ne v Trstu, kot je bilo . prvotno mišljeno. Vsem je tudi znano, da je tako sklenil izvršni odbor Evropske gospodarske skupnosti, da bi presegel in rešil spor med Trstom in Vidmom, spor, za katerega je v prvi osebi odgovoren furlanski evropski poslanec Mizzau, ki je predlagal neke vrste potujočo konferenco med Vidmom in Trstom. Odgovornosti, da si je dežela Furlanija - Julijska krajina zapravila tako zanimivo priložnost, pa gre iskati tudi drugje, vsaj po mnenju deželnih svetovalcev KPI Tonela in Iskre, ki sta deželni vladi predložila vprašanje o realnih vzrokih, ki so vplivali na dodelitev konference v Cagliariju, in v katerem kličeta na odgovornost tudi deželno vlado, ki naj bi ne napela vseh moči, da bi bila konferenca na njenem teritoriju, čeprav so se
MIREN — Mirenski Ciciban in dru žba Beneco iz Čedada pripravljata skupno naložbo, katere namen je razširiti ponudbo z uvedbo programa športne obutve, izdelane na klasičen način. Takšen način izdelave nudi prihranek materiala, obenem pa je enostaven za izdelavo in ima nižjo lastno oceno, kot jo ima brizgana športna obutev. Obenem pa bo to novost na jugoslovanskem trgu, saj je ta tip športne obutve tudi v svetu še razmeroma nov.
Poleg vlaganj v obratna sredstva, ki so potrebna zaradi povečanega obsega poslovanja, pa bodo posodobili še oprèmo in to tako v Cicibanu kot Benecu. Nova oprema bo omogočila novo tehnologijo pri izdelavi športne obutve. V mirenskem Cicibanu bodo obdelovali zgornje dele obutve, v Benecu pa spodnje in jih sestavljali. S to proizvodnjo se bo sodelovanje med obema partnerjema, to poteka že od ustanovitve Beneca 11)76. leta, še povečalo. Vso opremo za zgornje dele obutve bo Ciciban nabavljal na domačem trgu.
Ciciban vidi motiv za pristop k na-
Ija v zapleteni stvarnosti videmske pokrajine?
Med Slovenci v videmski pokrajini je prisotna določena raznolikost, ker društva izražajo lastno iniciativo in ideje na različne načine.
TO se uveljavlja kot povezovalna in bodrilna moč. Preko društev in danes tudi preko TO utrjujemo lastno vlogo kot Slovenci. Nosimo odgovornost za politično, kultumo-prosvet-no delovanje. Smo pobudniki večjih kultumo-poUtičnih prireditev, s katerimi se predstavljamo. Smo branilci in nositelji problemov. Nastopamo skupno pri oblasteh. Utrjujemo povezovalno moč dela in življenja med ljudmi. Razgibamo statičnost, da nas spoznavajo. S sodelovanjem nudimo nove možnosti. Preverjamo kako delujejo društva, ali imajo primerne
njeni predstavniki še pred kratkim izrekli za evropsko vlogo F-JIC. Še enkrat, ugotavljata Tone! in Iskra, so osebni oportunizmi potisnili kulturo v kot, naša dežela pa je izgubila še eno priložnost, da bi se uveljavila kot stičišče narodov in kultur, da bi se o tem svojem bogastvu odkrito pogovorila, kot tudi se soočala z drugimi, različnimi stvarnostmi.
Podobno vprašanje sta tržaškemu županu vložila tudi občinska svetovalca KPI Calabria in Monfalcon, ki sprašujeta, ah se občinski odbor in župan strinjata s stališčem poslanca Mizzaua, ki je še pred kratkim utemeljil svoje nasprotovanje kandidaturi Trsta za sedež konference, češ da bi bila to »le prevelika usluga Komunistični partiji in slovenski manjšini«. Calabria in Monfalcon sprašujeta tudi, če mishta občinski odbor in župan poseči v ta dogajanja in popraviti grobo napako, ki jo je zakrivil evropski poslanec Alfeo Mizzau.
ložbi tudi v možnosti prodaje tovrstne športne obutve na italijanski trg. Tu se sedaj skorajda ne pojavlja. Večino proizvodnje bodo namreč prodah na tuje, za domači trg pa bo Ciciban namerni le manjše količine, predvsem zaradi popestritve ponudbe športne o-butve. Za proizvodnjo zgornjih delov obutve bo Ciciban potreboval 50 delavcev, ki jih bo pridobil iz drugih oddelkov, pr; Benecu pa bodo na novo zaposlili le dva delavca.
Ciciban in Beneco načrtujeta, ko bo proizvodnja s polno paro, 1000 parov športne obutve dnevno. Tako naj bi prihodnje leto naredili 193.000 parov obutve, leta 1987 pa že 230.000. Z novo naložbo, ki bo po predračunih veljala 205 milijonov din, od tega bo vlaganj v Cicibanu za 56 milijonov din, naj bi se celotni prihodek v mirenski tovarni obutve in otroških potrebščin Ciciban povečal za skoraj 100 milijonov din, medtem ko Beneco načrtuje za 700 milijonov lir več dobička, kot ga ima sedaj. Naložba bo stekla še letos, s proizvodnjo obutve pa naj bi začeli spomladi prihodnje leto. (Ljubljanski dnevnik)
prostore? Ali se krepimo? Kako širimo našo problematiko? Kakšne usluge nudimo? Ah smo uresničih vse predloge? Ah se uveljavljamo z odnosi s pokrajino, Gorsko skupnostjo, z občinami, z deželo? Kako piše naš tisk? Kako širimo osnove našega branja. Za vse to skrbimo in programiramo svojo strategijo.
Na raznih sejah organov SKGZ je prišla do izraza želja Slovencev videmske pokrajine, da so še bolj tvorno vključeni v snovanje zamejskega in vsesplošno slovenskega skupnega kulturnega prostora. Kako se misli TO vključevati v to skupno snovanje? Kaj je treba na tem področju ukreniti?
Zaradi naših problemov potrebujemo, da se čutimo vključeni kot soustvarjalci v kulturno, pohtično in gospo-
darsko življenje skupnega slovenskega prostora. Ko pride do manipulacije ah izpodkopavanja naše pripadnosti in nas ločujejo, je treba koordinirati naše sodelovanje, nuditi usluge, raztegniti organiziranost po naših doh-nah, ustvariti tako stanje, da se položaj Slovencev v videmski pokrajini utrdi in uveljavi s pozitivno politiko in s prilagajanjem problemov. V perspektivi bo treba raztegniti tudi na videmsko pokrajino Kmečko zvezo, Gospodarsko združenje. Zvezo kulturnih društev, kakšno banko in podobno, da lahko z medsebojnimi stiki in z izmenjavo programov okrepimo razvoj naše zemlje in razumevanje med tu živečima narodoma. Povečati moramo medsebojne stike in skupne iniciative, da pripravimo kadre in nudimo skrb za šolanje in raznovrstno delovanje.
Z BOGATO KNJTŽNO ZBIRKO

Rimski mlini aktualna proza
Petriča Kerempuh zgodbe Življenje brez bolečinipnročnik Stenski koledar 10 umetnikov
samo 25.000 lir Ker izide do 14. decembra,
POHITITE Z NAROČILI!
Naročila s predplačilom:
•	Preko pošte z nakazilom 25.000 lir na tekoči račun št. 13512348 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34127 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in s točnim naslovom naročnika
•	Osebno:
v Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6
— v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Franči ška 20
v Gorici — na uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. 24 maja 1
v Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. De Rubeis 20
0 Preko raznašalcev Primorskega dnevnika
•	Po telefonu od 8. do 14. ure 040/794672 (ekspedit)
KPI sprašuje deželno vlado in tržaško občino
Zakaj v Cagliariju in ne v Trstu?
Mirenski Ciciban in eedajski Beneco pripravljata nov tip športne obutve
---- Marko Waitritsch ----
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
14.
Pismo je bilo poslano kmalu po odprtju poslopja ^ Ulici Barzellini in po ponovni vlogi, ki je bila tokrat poslana na ministrstvo za uk in bogočastje na ^unaj 30. junija 1892. Zdaj so starši svoje podpise °verovili pred notarjem dr. Josipom Kavčičem, zahtevali pa so slovensko šolo za 439 otrok, torej za število, ki je bilo trikrat večje od obiskovalk slovenje zasebne osnovne šole društva Sloga.
Te akcije, o kateri sta bili obveščeni tako dr-2avna kot deželna šolska oblast, pa goriško župan-stvo ni moglo zakriti. Kljub temu pa so v svojem Nasprotovanju odprtju slovenske občinske šole vztrajali. 30. junija 1892 se je na županstvu prvič sestala komisija, ki je bila zadolžena, da preuči to vpraša-Nje. Komisija se je v naslednjih mesecih sestala še Nekajkrat, a večina v njej je zavzela negativno stance. V komisiji so bili župan dr. Giuseppe de Mau-°vich, ki je bil tudi predsednik mestnega šolskega
sveta, kot njen predsednik, dalje člani šolskega sveta prof. Giuseppe Culot, prof. Franz Hafner in dr. Emilio Nardin, občinska svetovalca dr. Francesco Verze-gnassi in dr. Carlo Venuti ter podpisnika vloge slovenskih staršev dr. Aleksij Rojic in markiz Anton Obizzi. Manjkal je tretji zastopnik slovenskih staršev, poslanec v dunajskem parlamentu, grof Alfred Coronini. Uvodoma je župan povedal, da je analiza podpisnikov pokazala, da je le nekaj nad polovica otrok, katerih starši so zahtevali ustanovitev mestne slovenske šole, pristojnih pod goriško občino in da biva kar 52 otrok v Podturnu in Stari gori, ter da so ti otroci pristojni v že obstoječo šolo v Stari gori. Potem ko je šolski nadzornik Culot podrobno obrazložil zahteve društva Sloga in opisal tudi prostore, v katerih sta se nahajala njena vrtca in šolas je župan dejal, da občinske finance ne dopuščajo odprtja še ene mestne šole, ki bi bila tudi sicer »nepotrebna«, kajti niti slovenski otroci Podturna in Stare gore niso, tako je dejal župan, radi obiskovali že obstoječe šole. Občinski svetovalec Verzegnassi pa je celo dejal, da ni nobene škode, če nima nekaj sto slovenskih otrok v Gorici slovenske šole, ko vendarle nimajo italijanske šole tisoči otrok italijanskih družin, ki bivajo na Dunaju, župan je trdil, da bi se nemške pripravnice srednjih šol izpraznile, če bi gorička občina odprla slovensko osnovno šolo. Takim izvajanjem in župatiovim očitkom, da se udinja Slovencem, je ostro odgovoril markiz Obizzi. Povedal je, da je Italijan, da pa je njegova žena Slovenka, in da želi, da bi se njegovi otroci šolali v slovenski
šoli. Dejal je tudi, da se slovenski otroci, ki posečajo italijanske šole kaj kmalu raznarodijo. Obizzi je še omenil Podgoro, kjer je imelo komaj 25 italijanskih otrok svojo italijansko šolo, ter da se vse podeželske občine zelo zanimajo za svoje šole. 7.000 Slovencev v mestu, je še dejal Obizzi, ima pravico do svoje šole. Občina pa je s svoje strani trdila, da je Slovencev v mestu samo 3.200. Ker so v teku razprave občinski zastopniki dejali, da ne bi bilo denarja za vzdrževanje slovenskih osnovnih šol, je Obizzi dejal, da bi bila morala v tem primeru občinska uprava ukiniti neobvezne otroške vrtce in mestno glasbeno šolo, za katere je porabila veliko denarja. Razprava na tem sestanku je bila še vnaprej zelo polemična.
Na eni strani so stali zastopniki občine, na drugi pa zastopnika slovenskih staršev. Delno njima v prid so bila tudi izvajanja šolskega inšpektorja Cu-lota in ravnatelja Hafnerja. Podobni sestanki, prav tako polemični, so bili še v naslednjih mesecih, a rezultata ni bilo nobenega. Prav tako niso v tistem času dosegle uspeha ponovne prošnje slovenskih staršev ter peticije slovenskih politikov. Ponavljale so se v naslednjih letih. Nekaterim staršem, ki so podpisali peticijo za slovensko šolo, so na občini grozili, da bodo izgubili delo ali posle z občino, nekaterim niso hoteli dati trgovskih obrtnic. Druge so spet obtoževali, da niso pismeni in da so podpisali peticijo za slovensko šolo, ne da bi bili sploh vedeli, za kaj gre. Skratka, izvajali so prisilo nad ljudmi, samo da ne bi prišlo do odprtja občinske slovenske šole v mestu.
V pričakovanju na bližnje zapadlosti
Iskanje novih poti za upravljanje mesta v navideznem zatišju politične razprave
V nedeljo svečanost in proslava ob 44-letnici ustrelitve Pina Tomažiča in njegovih tovarišev
Bliža se čas, ko bi na osnovi lanskega sporazuma o upravljanju tržaške občine in pokrajine moralo priti do tako imenovanih »štafet«, oziroma do zamenjave župana Richettija z listanjem Cecovinijem in predsednika pokrajine Marchia z demokristjanom bocchi jem.
Krščanska demokracija pa je medtem že dala vedeti, da se z zamenjavo tržaškega župana ne strinja in predlaga, da bi Richetti ostal na svojem mestu, ker je pač občina pod njegovim vodstvom učinkovito delovala in popravila zunanjo sliko, ki si jo je u-stvarila s prejšnjimi listarskimi župani. Lista za Trst pa je takoj odgovorila, da je treba sporazum spoštovati in v kolikor bi do tega ne prišlo — je zagrozila — bo znala sprejeti primerne ukrepe. Pri tem je opozorila, da bi se mesto v tem primeru ponovno vrnilo v tisto fazo upravnega kaosa, ki so jo označevali manjšinski odbori in komisarske uprave.
V takem stanju se v krajevnem političnem življenju nekaj premika, vendar pa se doslej razne zainteresirane stranke še niso izrekle. V tem okviru
je treba zabeležiti vse večjo pozornost, ki si jo v zadnjem času izkazujeta KPI in PSI. Socialisti so na zadnjem zborovanju v hotelu Jolly z besedami na krajevni ravni zelo vplivnega poslanca De Carlija ostro napadli Listo za Trst in njeno politikoi, kar je v očeh komunistov vzbudilo novo pozornost za taka nova stališča. Vendar pa so ta stališča — vedno po besedah komunistov — na torkovem javnem soočanju med obema strankama levice v dokajšnji meri omilili, ko je pokrajinski tajnik PSI Seghene sicer ostro kritiziral LpT, vendar ne zaradi njene reakcionarnosti, ampak zaradi podrejenosti krščanski demokraciji, še posebej pa njeni morotejski struji.
Kot je moč razumeti iz raznih izjav predstavnikov pohtičnih strank naj bi se skušalo najti pot, ki bi privedla do oblikovanja petstrankarskih koalicij na občini in pokrajini; taki koaliciji ne bi sicer razpolagali z zadostnim številom svetovalcev, zaradi česar bi morala nujno priskočiti na pomoč tudi KPI. Vtis obstaja, da se marsikdo na kakšen način želi »rešiti« Liste za Trst, ki s svojim stalnim protestni-
štvom zavira reševanje resničnih problemov Trsta, ki se postopoma zaostrujejo. Jasno je, da je politična razprava glede vseh teh vprašanj šele na začetku dolge poti, ki jo bodo morale prehoditi politične sile pred razpravo, oziroma odobritvijo proračunov. Stvari pa se v tem smislu že premikajo.
Pri vsem tem ni moč pozabiti na notranje spore znotraj Liste za Trst ki se odražajo tudi v zunanjih posegih političnega tajnika Giuricina (ki je sicer že pred časom odstopil, njegovega odstopa pa vodstvo LpT še ni vzelo v poštev in se poleg tega ne u-deležuje sej strankinega vodstva) in Cecovinija, ki imata različne poglede na vprašanje »štafet« na občini in pokrajini. Ti spori bi lahko privedli do velikih sprememb v vodstvu liste, saj naj bi Cecovini tudi namignil na možnost svojega odstopa iz vodstva liste, v kolikor bi ga zapustil tudi Giuricin.
Jasno je, da bo tudi razvoj dogodkov znotraj liste vplival na politično razpravo na krajevni ravni, ki se bo v pričakovanju na proračunske raz prave postopoma razživela.
15. decembra IMI so bili na Opčinah ustreljeni Pino Tomažič in njegovi tovariši Bobek, Ivančič, Kos in Vadnal.
Kot vsako leto, se bo tudi letos naša javnost spomnila tokratne 44-let-nice njihove mučeniške smrti s kratko spominsko svečanostjo, ki bo v nedeljo ob 15. uri na openskem strelišču.
Po spominski svečanosti bo ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah ponovitev proslave, ki jo je domače kulturno društvo priredilo letos pred spomenikom padlim na Opčinah ob 40-letnici osvoboditve. Prireditev nosi naslov »Ni ga drobca slovenske krvi, kjer naša ni kanila kri«, ki jo je pripravil Drago Gorup, pri njej pa • sodelujejo harmonikaši openske podružnice Glasbene matice, recitatorji ter moški in ženski pevski zbor Tabor.
Po končanem programu bo članica domačega društva Lucije Hrovatin izročila petim ustanovam, oziroma organizacijam, ki nosijo ime po padlih junakih, reliefni portret, ki ga je napravil znani urugvajski kipar Miguel Sugo in na katerem je upodobljena glava Pina Tomažiča.
Reliefni portret bo izročen: osnovni šoli »Pinko Tomažič« iz Trebč, Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru »Pinko Tomažič«, knjižnici »Pinko Tomažič in tovariši« na Opčinah,
Krožku za socialne in politične vede »Pinko Tomažič« in sekciji KPI »Pino Tomažič« iz Trsta.
Portret je izdelal kipar Sugo, ko je bil letos poleti na obisku v naših krajih. Njegova žena Gabrijela Čuk je namreč po rodu iz Trebč, 47 let ni obisktala svojega rojstnega kraja; sedaj sta prišla sem skupno z možem in se hitro vživela in vključila v našo stvarnost, kot tudi v delovanje naših društev. Tako je Miguel Sugo V tem času izdelal ta relief, ki ga bodo prejele ustanove, šole in organizacije, ki si, skupno z vso napredno javnostjo, že dolgo prizadevajo, da tri bilo opensko strelišče preurejeno v spominski park. Do sedaj so omenjene organizacije in ustanove že naslovile na deželne in krajevne oblasti, pa celo tudi na bivšega predsednika republike Pertinija, peticije v zvezi s tem vprašanjem. Vedno so prejele zagotovilo, da bo zadeva u-godno rešena; vse pa se je ustavilo pri krajevnih oblasteh, točneje pri tržaški občinski upravi, zaradi česar je opensko strelišče še vedno neurejeno in kjer nas samo spomenik, postavljen padlim junakom, spominja ob obletnicah in svečanostih, na ta pomembni dogodek.
• Rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo se bo sestal prihodnji ponedeljek, 16-t.m., ob 19.30.
Danes začetek, v četrtek pa uradno odprtje
Vrsta zanimivih prireditev ob dnevih sovjetske kulture
Do božiča manjkata še manj kot dva tedna
Svetlobni napisi in okinčane izložbe že opozarjajo na bližnje praznike
Z vrsto manifestaci], srečanj, razstav in drugih zanimivih pobud v Trstu in drugih središčih dežele se bodo danes začeli dnevi sovjetske kulture v Furlaniji - Julijski krajini. Manifestacijo prireja deželna u-prava ob sodelovanju Združenja Ita lija - Sovjetska zveza,. njen namen pa je med drugim poudariti pomen že obstoječega dobrega sodelovanja predvsem na gospodarski ravni med nekaterimi produktivnimi stvarnostmi SZ in naše dežele ter ga skušati po možnosti se razširiti. Istočasno, tako pravijo na deželi, naj bi ta pobuda bila tudi majhen, a pomemben prispevek k procesu pomiritve med narodi ter k ustvarjanju — preko večjega medsebojnega spoznavanja — bolj trdnih pogojev za ozračje sožitja in miru.
Kot smo omenili, bo prireditev v okviru te manifestacije res veliko. Čeprav se dnevi sovjetske kulture začenjajo že danes, bo uradna otvoritev v soboto ob 18.30 v Mali dvorani Verdijevega gledališča ob navzočnosti sovjetskega veleposlanika v Italiji Nikolaja Lunkova. Istega dne bodo odprli tudi tri zanimive razstave: razstavo sovjetske obrti (ob 10. uri v kongresnem centru Po morske postaje), razstavo letonske grafike (ob 11. uri na Trgu Libertà 7) in fotografske razstave Letonske republike (ob 12. uri v Centru Bar bacan na istoimenskem trgu). Zvečer ob 20. uri pa bo v Verdijevem gledališču nastopil eden najbolj pre-
stižnih sovjetskih baletnih ansamblov, to je balet opere iz Rige.
V	nedeljo, 15. t.m., bodo glavne prireditve v Vidmu, in sicer odprtje razstave sovjetske umetniške knjige (ob 10. uri v mestnem muzeju v Ul. Zanon) ter ekshibicija šahovskega mojstra Olega Romanišina (ob 15. uri v Hotelu Ambassador). V Trstu pa bo zvečer na pobudo Združenja Italija - SZ v menzi sovjetskega centra pri Domju ruska večerja, ki jo bo pripravil glavni kuhar slovite moskovske restavracije Aragvi (vabila je mogoče dobiti na sedežu združenja ali v uradih ETLl v Ul. Ponda-res).
V	ponedeljek, 16. t.m., bo imel mojster Romanišin ekshibicijo še v Trstu (ob 16. uri v prostorih Tržaškega šahovskega društva v Ul. Ta-rabocchia 3). v torek bo balet iz Rige nastopil še v Gorici, v sredo v Pordenonu in v četrtek v Tržiču.
•	Krožek za družbena vprašanja »Che Guevara» prireja jutri, 13. t.m., konferenco na temo: »Evropa in usoda A-frike: nerazvitost in apartheid«, ki bo v Tržaškem časnikarskem krožku s pričetkom ob 18. uri. Govoril bo evropski poslanec Renzo Trivelli, predsednik komisije za razvoj in sodelovanje evropskega parlamenta.
•	Prihodnji ponedeljek se bo sestala glavna skupščina Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT, ki ima na dnevnem redu vrsto važnih upravnih sklepov.
čeprav manjkata do božičnih praznikov še skoraj dva tedna, postaja vzdušje po mestnih ulicah iz dneva v dan bolj praznično. Barvni svetlobni napisi, okinčane izložbe trgovin, svetlobni lampijoni na glavnih mestnih trgih opozarjajo meščane na bližnje praznike, vse kaže pa, da bomo v prihodnjih dneh priča še nekaterim pobudam, s katerim naj bi kar so da svečano zajadrali v praznični čas.
Trgovci so se kot druga leta vestno pripravili na to obdobje: trgovine so bogato okrasili, ponekod so pred vhod postavili kar rdeče tepihe, da bi kupci čim »lažje« stopili v trgovino. Ob praznikih bodo imele trgovine posebne, praznikom primemo prilagojene umike.
Tako bodo lahko v nedeljo odprte vse trgovine z izjemo jestvin. V sredo, 18. decembra, popoldne bodo lahko trgovine z živili, drogerije in cvet-
ličarne odprte; v soboto, 21. decembra, bodo odprte tudi železarne; v nedeljo, 22. decembra, bodo lahko odprte vse trgovine; prav tako bodo lahko odprte tudi v ponedeljek, 23. decembra. Na božič, 25. decembra, bodo cvetličarne odprte zjutraj; na Štefanovo, 26. decembra, bodo zjutraj delovale le pekarne in mlekarne. V soboto, 28. decembra, bodo odprte tudi železarne, medtem ko bodo v ponedeljek, 30. decembra, lahko odprte vse trgovine.
Tržaška občina je tudi ob letošnjih božičnih in novoletnih praznikih pripravila nekaj pobud. Prvo, okrasitev lampijonov z žarnicami, je že izvedla. Druga pobuda bo stekla v soboto, 17. decembra. Na Goldonijevem trgu bo ob postavitvi 16 metrov visoke novoletne jelke, darilo iz Innich-na, zaigrala godba na pihala iz In; nichna. Dve podobno mogočni jelki bosta v prazničnem času krasili tudi Nabrežje pred Pomorsko postajo m Šentjakobski trg. Pred Pomorsko P0' stajo bo Krožek uslužbencev pristaniške ustanove tudi letos postavil jaslice.
Občina v teh dneh tudi zaključuje s pripravo programa božičnih in novoletnih prireditev, ki ga bodo predstavili v prihodnjih dneh.
Na sliki: svetlobne zvezde in jelke pri Sv. Jakobu.
Nič o Slovencih na predstavitvi knjige o Skednju
V torek zvečer so v dvorani Ba roncini predstavili knjigo Adriana Sancina, ki jo je tiskalo založništvo »E-dizioni Modeme« za zbirko Tržaške hranilnice. Knjigo in avtorja, ki je domačin iz Skednja, je predstavila Roarjeva, ki pa na žalost ni omenila slovenskega življa v tej predmestni četrti. Tudi avtor sam v svojem posegu ni sploh omenil Slovencev, kot da ne bi obstajali, čeprav jih je b:lo več prisotnih v dvorani, in to prav Škedenjci, njegovi znan ci. O vsebini knjige ne moremo še nič napisati, ker je nismo prebrali, ampak sodeč po predstavitvi. . .
Sopranistka 0. Gracelj v Verdijevi dvorani
Danes bo v mali dvorani gledališča Verdi na sporedu zadnji iz niza štirih koncertov, posvečenih tržaški vokalni in komorni glasbi v obdobju 1800-1950, ki jih prireja odbomištvo za kulturo tržaške pokrajine. Nastopila bo sopranistka ljubljanske Opere Olga Gracelj s skladbami Grbca, Kogoja, Mirka, Pahorja, Poliča, Šče-ka, Švare in Volariča. Pri klavirju jo bo spremljala Neva Merlak. Pri realizaciji koncerta, ki se bo pričel ob 20.30, bo sodelovala deželna radiotelevizija RAI.
Primerjava med Trstom in Berlinom v ocenah zahodnonemških »zelenih«
Berlin v očeh alternativcev oziroma stvarnost »poslednje postojanke zahodne civihzacije« skozi prizmo gibanja, ki je v teh letih v marsičem zaznamovalo sceno tega mesta. Nato pa še primerjava s tržaško stvarnostjo; kajti podoben pohtičen pečat kot zahodni Berlin (namreč etiketa branika »svobodnega sveta«) je še pred nedavnim, z vsemi posledicami, imelo tudi naše mesto. O tem so v ponedeljek spregovorili v nekem tržaškem hotelu na javni razpravi, na kateri je sodelovala tudi predstavnica berlinske Alternativne liste, krajevnega političnega gibanja, ki se z razliko od zahodnonemškega zelenega gibanja (katerega sopotnica navsezadnje je) razbkuje po tem, da se poleg ekologije in pacifizma ukvarja tudi z drugimi družbenimi vprašanji. V prvi vrsti gre za vprašanje demokracije in človekovih pravic, ki je bilo v povojni zgodovini mesta, vsled posledic ostre blokovske konfrontacije, zelo občuteno. Še bolj očitna je v tej zvezi primerjava z italijanskim zelenim gibanjem ali vsaj s tržaškimi »zelenimi« aktivisti (ki so bili, v osebi Nenasilne akcije / Zelene alternativne liste pobudnik srečanja).
Ena glavnih izhodišč razprave je bila, kot rečeno, primerjava med Tr stom in Berlinom; poudarjeno je bilo med drugim, da je skupna dediščina
burne povojne zgodovine obeh mest predvsem meja in njene posledice, ki so v bivši prestolnici »velike Nemčije« vsekakor bolj izrazite, kajti že sama fizična prisotnost te umetne pregrade (namreč berlinskega zidu, ki obkroža zahodni del mesta) je prevelik in preveč zgovoren dokaz razdvajanja in nerazumevanja. Naš zid (meja med Italijo in Jugoslavijo) je v tej zvezi mnogo bolj premostljiv kakor njihov, kar pa pri nas primanjkuje je ravno tista samozavest do problemov, ki jih meja umetno ustvarja. Medtem, ko se je naše mesto zaprlo, je zahodni Berlin, zlasti po zaslugi mladih rodov, uspel postati stičišče novih kulturnih tokov, predvsem pa alternativnih oblik družbenega u-dejstvovanja. Zametki tega procesa segajo sicer že v konec šestdesetih let, vendar pa je konkretnejše akcije (npr. zasedbe stanovanj, s katerimi je gibanje skušalo opozoriti na določene probleme; nadalje ustanovitev alternativnih trgovin, zadrug in celo banke) zaslediti šele po 1. 1978.
Zasluga alternativnega gibanja — je med drugim poudarila njegova predstavnica Rita Hermans — je pred vsem ta, da je z organiziranim političnim nastopanjem pripomoglo k ustvarjanju pogojev za boljši dialog
(V.)
Delovanje Cvetličarskega centra na Proseku
V	Cvetličarskem centru ERSA na Proseku se je predsinočnjim sestal posvetovalni odbor te organizacije, da bi ocenil v zadnjem letu opravljeno delo in nakazal smernice za bodoče delovanje. Sestanka so se poleg predsednika Centra Del Gobba in njegovega ravnatelja Gionchettija udeležili predstavniki Tržaške univerze, zvez cvetličarjev, Kraške gorske skupnosti in Cvetličarske zadruge, ki ji predseduje Miloš Kralj.
V	preteklem letu so v Centru poskusno gojili razne lončnice, nageljne, gerbere in vrtnice. Na osnovi rezultatov je posvetovalni odbor predlagal, naj bi prihodnje leto nadaljevali z gojenjem vrtnic, preizkusili naj bi nove sorte gerber, namesto nageljnov pa razne gomoljnice, zlasti meče, lilije & tulipane.
Namen proseškega Centra je, da prispeva k razvoju smotrnega cvetličarstva v teh krajih, prav zato pa skuša s svojimi dognanji seznaniti vse. ki delujejo na tem področju. V ta okvir sodi tudi srečanje s cvetličarji, k* bo na sedežu Centra v sredo, 18. t.m., s pričetkom ob 16.30. Na njem bo tehnik te ustanove govoril o njenih dosedanjih dosežkih. Za nazomejše podaja' nje snovi se bo posluži! tudi diapozitivov.
Jutri XXVII. vsedržavni dan slepih
Jutri bodo po vsej Italiji proslavili 27. dan slepih. Za to priložnost so predvidene razne prireditve, ki imajo namen, da seznanijo širšo javnost j11 predvsem oblasti s problematiko slepih. V zadnjih desotletjih so se pogoj1’ v katerih živijo slepci, znatno izboljšali. Predvsem se je spremenil odnos’ ki je včasih slonel na izključno skrbstveno pietističnih temeljih, medtem se danes slepi aktivno vključujejo v družbeno tkivo. Kljub temu pa ostaja še cela vrsta odprtih vprašanj, ki jih vsedržavna zveza sploh ob tej pri' ložnosti ponuja v razmislek širši skupnosti. Med temi ostaja na stežaj 0<: prto vprašanje prevencije. Zveza ugotavlja, da še vedno manjkajo ustrezno strukture, pa tudi informacija je v tem pogledu zelo omejena. Potrebno bi bilo zato predvsem tesnejše sodelovanje med bolnišnicami, zdravstvenimi e' notami, okulisti in šolami.
Pomanjkljivosti je čutiti tudi na didaktičnem področju, zlasti kar zadeva didaktične pripomočke za slepce. V tem pogledu bi bilo treba najti u strežne tehnološke rešitve, ki bi slepcem omogočile neposredne možnosti branj3 in sploh izobraževanja. In končno zveza slepcev pričakuje učinkovitejše ukrep6 družbenopohtičnih in gospodarskih sil na področju vključevanja slepcev v delovne procese zlasti v mikroelektronskem in informatskem sektorju.
Po srečanju s predstavniki Zveze trgovcev
Poseg Marchia pri Fanfaniju za odobritev »paketa za Trst«
Predsednik tržaške pokrajine Gianni Marchio je naslovil na predsednika senata Amintoreja Fanfanija daljše pismo, v katerem ga prosi, naj poskrbi, da bi tudi v senatu čimprej in čim ugodneje stekel postopek za odobritev tako imenovanega »paketa za Trst«, ki ga je izdelala proračunska komisija poslanske zbornice. »To bi bil z vaše strani dokaz velike pozornosti do našega prebivalstva, je med drugim rečeno v pismu, ki še danes občuti posledice absurdne meje, ki je hudo oškodovala naše kraje«. Takojšnje ukrepanje je še zlasti potrebno v sedanjem trenutku, pravi Marchio, ko postaja gospodarski položaj Trsta in njegove pokrajine še bolj problematičen zaradi zaprtja rafinerije Aquila in krčenja drugih industrijskih struktur.
Sklep, da pokrajinski predsednik poseže pri predsedniku senata, se je izoblikoval na srečanju, ki ga je Marchio imel včeraj s predsednikom Zveze trgovcev tržaške pokrajine Dei Rossijem in dr. Eliom Geppijem, s katerima'je analiziral gospodarski po-
ložaj na Tržaškem.
Na srečanju so obravnavali tudi. vprašanje razširitve posebnih kontingentov, ki veljajo za Gorico, tudi na Trst ter preverili možne posege pri vladi, da bi sprejela ta predlog. Ta ukrep, je bjlo rečeno, bi bil še posebno potreben spričo hude krize, ki jo preživlja trgovski sektor naftnih proizvodov z zaprtjem žaveljske rafinerije.
Predsednik Marchio je sogovornika seznanil tudi s svojimi posegi pri predsedniku vlade C,'axiju ter podpredsedniku Forlaniju, ki ju je pozval naj upoštevata to željo in zahtevo Trsta, ki v preteklosti ni mogel uživati teh olajšav, ker leta 1948 pač ni še bil sestavni del italijanske države.
Predsednik Zveze trgovcev Dei Rossi je s svoja strani izjavil, da bi razširitev posebnih kontingentov tudi na Trst ugodno vplivala na gospodarski razvoj Trsta in bi lahko predstavljala osnovo, na kateri bi lahko v nadaljnji fazi poglobili problematiko proste cone.
V	miramarskem centru za teoretsko fiziko ustanovili Afriško akademijo znanosti
V	Mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Miramaru se je včeraj zaključil posvet o 'suši, napredovanju puščav in prehrambenem primanjkljaju v Afriki, ob koncu katerega je bila ustanovljena Afriška akademija znanosti. Srečanje znanstvenikov se je zavleklo za dan dlje od predvidenega, bodisi zaradi razvejanosti in živahnosti razprave o sedanji afriški krizi, bodisi zaradi težav, ki so nastale pri sestavi in registraciji statuta nove afriške znanstvene ustanove.
Za predsednika Afriške akademije znanosti je bil izvoljen ravnatelj Mednarodnega centra za fiziologijo in ekologijo žuželk v Nairobiju (Kenija) prof. T. R. Odhiambo, za podpredsednike pa ugledni znanstveniki iz Egipta, Madagaskarja, Toga in Zimbabveja. Prvo zasedanje novoustanovljene akademije bo prihodnjega maja v Nairobiju. Posvečeno bo izdelavi podrobnih programov na osnovi temeljnih smernic, ki so izšle s tržaškega posveta o značilnostih afriške krize in o možnostih njenega učinkovitega razreševanja.
Polrjena težnja k povečanju števila prehodov čez italijansko-jugoslovansko mejo v naši pokrajini
V	prvih enajstih mesecih letošnjega leta so na mejnih prehodih tržaške pokrajine zabeležili 21.368.697 prehodov s 25-odstotnim porastom v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Tudi podatki za mesec november potrjujejo težnjo k naraščanju osebnega prometa na italijansko - jugoslovanskih prehodih: zabeležili so 1.643.519 prehodov, kar znaša 15,85 odstotka več kot novembra lani.
Levji delež je pri porastu imel mednarodni promet (namreč s potnimi listi) z 919.926 prehodi, kar pomeni 21,8 odst. več kot novembra lani. S prepustnico pa je mejo prekoračilo 723.533 oseb, kar pomeni v odstotkih 8,81 več dot lani. Pri tem je zanimivo ugotoviti, da se je število prehodov čez mejo jugoslovanskih državljanov povečalo za 14 odstotkov, število prehodov italijanskih državljanov pa skrčilo za skoraj pet odstotkov.
Na deželnem sedežu RAI proslavili 40-letnico slovenskih radijskih oddaj
Carbone sprejel
nabrežinskega
podžupana
Deželni odbornik za proračun in načrtovanje Gianfranco Carbone je sprejel devinsko-nabrežinskega podžupana Vittorina Caldija, da bi skupno pregledala številna vprašanja v zvezi s teritorialno ureditvijo, turističnim razvojem in zaščito okolja v občini Devin - Nabrežina.
Caldi se je zaustavil predvsem pri varianti splošnega regulacijskega načrta, ki ga v teh dneh obravnavajo pristojni izvršOni deželni organi. Prikazal je probleme, {»vezane s turističnim ovrednotenjem obalnega pasu, pa tudi ostalih predelov občine. Spomnil je, da varianta predvideva zaščito približno tretjine občinskega ozemlja, dotaknil pa se je tudi posameznih konkretnih vprašanj, kot je npr. razširitev nabrežinskega pokopališča, za katero je Sklad za Trst nakazal 500 milijonov lir. Odbornik Carbone je zagotovil, da bo deželni odbor pozorno obravnaval vse zahteve devinsko-nabrežinske občine, ki so v njegovi pristojnosti.
Arheološke najdbe za Rimskim amfiteatrom
V okviru tedna kulturnih dobrin bodo v soboto, 14. decembra, odprli občinstvu področje arheoloških najdb za Rimskim amfiteatrom v Ul. Denota. Gre za ostanke rimske hiše iz 1. stol. Po našem štetju in grobnice s srede 2. stol. Poleg tega so na tem predelu našli še vrsto amfor in hišic. Področje so uredili izvedenci Ustanove ža spomeniško varstvo Furlanije - Julijske krajine.
Včeraj so na deželnem sedežu RAI v Trstu proslavili 40-letnico radijskih oddaj v slovenskem jeziku. Na proslavi so bili prisotni številni predstavniki tukajšnjega političnega in kulturnega življenja ter visoki funkcionarji RAI. Vse je najprej pozdravil direktor deželnega sedeža Dario Fiordnsoli, ki je med drugim poudaril, da je to praznik vsega »podjetja«.
Daljši govor je imel ravnatelj slovenskih programov Filibert Bene-detič, ki je o slovenskih programih dejal: »Izhodiščna postavka je zmeraj ena in nespremenjena: vsi, tako
danes kot včeraj in kot jutri, moremo in moramo v svojih prizadevanjih računati predvsem na narodno skupnost, na stvarnost slovenskega avtohtonega prebivalstva na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini, kateremu je to množično javno občilo namenjeno.« Benedetič se je tudi zavzel za sodelovanje med radiotelevizijskimi ustanovami v širšem prostoru Alpe-Jadran in še zlasti z RTV Ljubljana in koprsko televizijo.
Glavni urednik informativne službe Fulvio Molinari je omenil dolgo tradicijo slovenskih radijskih progra-
mov v odnosu do manjšine, ki še nima globalnega zaščitnega zakona. O-menil je tudi reformo RAI, ki predvideva slovenske TV programe. Pomočnik glavnega urednika Drago Le-giša je prav tako poudaril, da Slovenci še nimamo slovenskih televizijskih oddaj, ki jih predvideva reforma RAI. Nato je spregovoril o slovenskih poročilih, ki jih slovenski novinarji radia Trst A opravljajo upoštevajoč načela objektivnosti in pluralizma.
Govorom je sledil koncert Tržaškega okteta, ki se je predstavil z vrsto pesmi slovenskih skladateljev.
Naj omenimo, da na proslavi ni bilo skoraj nobenega slovenskega u-službenca. Prav uslužbenci radia Trst A so poslali direktorju sedeža pismo, v katerem pravijo, da se v bistvu ne strinjajo s tetm, kako je bila izvedena proslava. V tem smislu trdijo, da bi morali poleg otpasti povabiti vse, ki so prispevali in prispevajo k realizaciji slovenskih programov. Hkrati naj bi proslava pomenila pomembno priložnost, kjer bi javnost seznanila s številnimi problemi slovenskih oddaj, med drugimi, tudi na nujo, da se končno uvedejo televizijske oddaje v slovenščini.
Pa še pripomba k uradnemu vabilu, ki smo ga prejeli za udeležbo na proslavi. Direktor sedeža se je podpisal pod italijanski tekst popisan z velikimi črkami, slovensko besedilo pa je bilo z močno manjšimi črkami potisnjeno na »dno« vabila... (am)
Proslavo je kulturno dopolnil Tržaški oktet
Na sestanku pustnih odborov sprejeli »strateške« odločitve
Jubilejni Kraški pust že kliče
Kljub temu da še teče leto Gospodovo 1985, se Odbor kraškega pusta že vneto pripravlja na Kraški pust 1986. Priprave so tokrat še toliko bolj zagnane, ker bo prihodnji pust jubilejni — dvajseti, in ga bo treba zato tudi primemo proslaviti. •.
Nič čudnega torej, če so priprave na 20. kraški pust že stekle. Odbor kraškega pusta je namreč že konec preteklega tedna sklical sestanek s Pustnimi odbori kraških vasi, da bi se skupno domenili o načinu proslav in o drugih pobudah, ki jih bodo ob jubilejnem pustu priredili na Opčinah.
Že ta prvi sestanek z vaškimi pustnimi odbori je bil »ohrabrujoč«. Srečanja so se udeležili predstavniki pustnih odborov iz šempolaja, Križa, s Proseka - Kontovela, iz Gropade - Padrič, iz Bazovice, z Opčin, od Ferlugov, iz Repnica, in Saleža; zastopana sta bila tudi vaška odbora iz Vrhovelj in iz Podgrada (z onstran meje) in Društvo zamejskih likovnikov. Kljub odsotnosti nekaterih vasi, ki so bile v preteklosti med protagonisti Kraškega Pusta (na primer Trnovca, Praprot, Trebče, Bani in nekatere vasi iz Goriške), je bila udeležba zadovoljiva, saj Odbor kraškega pusta upa, da bodo »zamudniki« nadoknadili zamujeno' in s svojo prisotnostjo tudi prispevali k uspehu jubilejnega Kraškega pusta.	_	v.
Na sestanku so bile sprejete pomembne strateške odločitve. Najpomembnejša je gotovo povišanje nagrad zmagovalcu, najbolje uvrščenim in drugim sodelujočim vozom. Odbor kraškega pusta se mora sicer tudi letos spoprijemati s hudo finančno' krizo, kljub temu pa je blagovoljno odobril poviške. Prvouvrščeni voz bo tako prejel nagrado v višini 5()0 tisoč lir, nagrada za drugouvrščeni voz bo znašala 400 tisoč lir, tretjeuvrscc-nemu bo šlo 300 tisoč lir, ostali udeleženci pa bodo prejeli po 200 tisoč hr sodelovanje na Pustu.	, .
Kraški pust bo imel ob jubilejnem letu res bogat okvir. Tradicionalni sprevod bo seveda na pustno soboto, 8. februarja 1986. Opensko pustno slavje pa se bo začelo že v ponedeljek, 3. februarja, ko bodo v Prosveto m domu odprli razstavo fotografij o 20 letih Kraškega pusta, obenem pa bo ha sporedu tudi predstavitev slovenskih mask. Razstava bo odprta ves Pustni teden.	»	„
Glede na to, da bo prihodnji pust izredno kratek (preminil bo ze • februarja 1986 opolnoči), je Odbor kraškega pusta pozval vse pustne e fhvce in veseljake naj čimprej začnejo z delom. Poleg pustnih vozov se o-do v pustnem sprevodu »šopirile« tudi skupine mask in posamezne mas e. S tem v zvezi se je Odbor spet obrnil na šole, da bi s svojimi našem j'e hJmi skupinami sodelovale v sprevodu in tako kot zadnja leta s svojo a o mrivostjo popestrile našo osrednjo. pustno prireditev na Krasu.
mala črna kronika
'V'
Štirje ranjeni
(med njimi dva otroka)
v nesreči pri Domju
Včeraj nekaj pred 17. uro se je pri Domju pripetila prometna nesreča, v kateri so bile ranjene štiri osebe, od katerih sta dva otroka. Do nezgode je prišlo, ko je 59-letni Emilio Fontano! s Krmenke 171 hotel s ford tau-nusom zaviti s parkirišča na glavno cesto, a je pri tem trčil v alfa romeo, ki je prav v tistem trenutku peljal mimo. Upravljal ga je 18-letni Luciano De Bernardis iz Doline 489, ki se v nesreči ni rami.
Drugače pa je bilo za potnike ford taunusa: Fontanot se je udaril v glavo in bo okreval v tednu dni, njegova sopotnica, 60-letna Livia Zecchin s Krmenke 287, pa si je zlomila ramo in se udarila v čelo, tako da bo ozdravela v mesecu dni. Oba sta v katinarski bolnišnici na začasnem o pazovanju. Popolna uganka pa je sinoči ostalo vprašanje, kako je z otrokoma, Fontanotovima vnukoma, k; sta sedela na zadnjih sedežih. Izvedeti nam je uspelo le, da so ju sprejeli v otroško bolnišnico Burlo Garofolo in nič več. Na vprašanja časnikarjev in tiskovnega urada tržaške kvesture je osebje sprejemnega oddelka pojasnilo, da jim je uprava prepovedala nuditi informacije.
Prevrnil se je tovornjak
Karabinjerji iz Nabrežine sinoči še niso ugotovili točnih vzrokov prometne nesreče, ki se je pripetila pozno popoldne na državni cesti 202 v bližini železniškega mostu pri Nabrežini, kjer se je pred nekaj dnevi že pripetila huda prometna nesreča. Sinočnja na srečo ni imela hujših posledic, saj so šoferja tovornjaka Giorgia Morsettija iz Trsta takoj odpustili iz bolnišnice.
Morsetti se je peljal s tovornjakom proti Trstu, ko je — verjetno tudi zaradi mokrega cestišča — izgubil nadzorstvo nad težkim vozilom in zapeljal na desni rob, kjer se je prevrnil. Na srečo je na tistem predelu obcestni teren raven, tako da je nastala le materialna škoda. Vse drugače bi se namreč pisalo Morsetti ju, če bi tovornjak zdrvel po škarpi. Gasilci in osebje podjetja Anas so se vsekakor mučili več ur, da so tovornjak dvignili na kolesa.
Kipi Eliisa Lowella v galeriji Minerva
V soboto, 14. decembra, ob 18. uri bodo v umetnostni galeriji Minerva v Ul. S. Michele 5 odprli kiparsko razstavo umetnika Eliisa Lowella, ki je po rodu z Jamajke, a že dolgo živi in ustvarja v Trstu.
Tudi to je oblika nasilja nad otroki
Pred nedavnim je bilo v Trstu vsedržavno zasedanje o nasilju nad o-troki. Razni psihologi, socialni delavci in drugi izvedenci so servirali naravnost pretresljive podatke o tem, koliko otrok se mora vsako leto zateči v bolnišnico zaradi poškodb, ki jim jih povzročajo brezvestni in nasilni roditelji in drugi odrasli. Veliko pa se je govorilo tudi o drugih manj vidnih oblikah nasilja, ki pa znajo pustiti v otrokovem razvoju še hujše in trajnejše posledice psihološkega značaja^ Med temi oblikami je tudi jezikovno nasilje.
Mogoče ne bo odveč, če v tej zvezi omenimo poseg, ki ga je na zasedanju imel predstavnik tržaške sekcije sodišča za pravice bolnikov odv. Mucciacia. V Trstu imamo otroško bolnišnico Burlo Garofolo, je dejal odvetnik, in mnogi jo prištevajo med najsodobnejše, najbolje opremljene in strokovno pripravljene javnozdrav-stvene zavode daleč naokrog. Z Bur-lom se marsikdo in tudi upravičeno ponaša, vendar v resnici ni vse tako, kot bi se za bolnišnico, ki se ukvarja z nebogljenimi otroki, spodobilo. V njej smo namreč vsak dan priča neki obliki nasilja, ob kateri bi se veljalo pošteno zamisliti. Med malimi pacienti je veliko slovenskih otrok, ki še ne razumejo italijanskega jezika, ki skratka ne morejo komunicirati. Toda, kaj naredi zanje vodstvo bolnišnice? Načrtno se tega problema prav gotovo ni lotilo. Bolniškega osebja, ki bi znalo oba jezika, je odločno premalo. Skratka, soočamo se z zgovornim primerom nasilja nad otroki, pravi predstavnik Sodišča za pravice bolnikov.
Njegov poseg je izzval med nekaterimi udeleženci zasedanja precej negodovanja, kar še enkrat dokazuje, kako so nekateri argumenti v Trstu še vedno nadležen trn. v peti. Odvetnik je mrmranju v dvorani odgovoril, da imamo p bilingvizmu lahko vsak svoje mnenje, da pa poštena vest ne more mimo grobe diskriminacije, oziroma pravcatega nasilja, ki so mu podvrženi slovenski otroci.
Posvet radikalcev o Jugoslaviji v EGS
»Od soočenja z Vzhodom do predloga o vključitvi Jugoslavije v Evropsko gospodarsko skupnost« je naslov posveta, ki bo v petek, 20. decembra, s pričetkom ob 17. uri v hotelu Ex-celsior v Trstu. Posvet prirejata združenje »Giustizia e libertà« in revija »Confronto con TEst«, ki sodita v območje radikalne stranke. Na posvetu bodo govorili član vsedržavnega vodstva PR in direktor revije »Confronto con TEst« Antonio Stango o spoštovanju človekovih pravic na Vzhodu, član vsedržavnega sveta PR Vincenzo Donvito o »nenasilnem delovanju radikalcev v Jugoslaviji« in Paolo Ghersina o predlogu vključitve Jugoslavije v EGS.
Odložena premiera Hudomušne prikazni
Petek,. 13., očitno ni ustrezen datum za premiere, čeprav so v Slovenskem stalnem gledališču mislili, da je to pravšnji datum za predstavitev igre Hudomušna prikazen, ki pripoveduje o spiritističnih seansah, magiji, horoskopih in marsičem drugem. Ni šlo. Premiero so morali, iz tehničnih razlogov, preložiti na naslednji petek, 20. decembra.
O Tržaška krajevna zdravstvena e-nota sporoča, da bo v torek, 17. t.m., s pričetkom ob 18. uri letna skupščina uporabnikov družinske posvetovalnica za Rojan, Greto in Barkovlje na njenem sedežu v Ul. Giusti 2/A.
raznu obvestila
Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa prireja v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu ples z glasbeno skupino Prizma iz Slovenije. Pridite!
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Peterlinova dvorana v Ul. Do-nizetti 3, bo v ponedeljek, 16. t. m., ob
19.30	otvoritev likovne razstave osnutkov za barvna okna in tapiserije arh. Marte Kunaver iz Ljubljane. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure. Istega dne ob 20.30 pa bo na sedežu Predbožično srečanje s tržaškim škofom Lorenzem Bellomijem.
Vzhodnokraške sekcije KPI prirejajo v petek, 13. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah javno skupščino o problemih vzhodnega Krasa. Sodelovala bosta tajnik pokrajinske federacije KPI Ugo Poli in občinski svetovalec Stojan Spetič.
Zadruga »NAŠ KRAS« vabi svoje člane in njihove prijatelje na skupno večerjo, ki bo v soboto, 14. t. m., ob
20.30	v restavraciji Furlan na Repen-tabru.
Nova oljarna že s polno paro
V ponedeljek so novi stroji za predelavo oljk stekli s polno paro. Oljarna Kmetijske zadruge pri Domju, ki so jo v soboto popoldne slovesno otvorili, je tako že postala aktiven obrat
Pevski zbor Jadran iz Milj proslavil deveto obletnico svojega obstoja
Z lepo družabnostjo v Ljudskem domu pri Korošcih v Miljskih hribih so člani mešanega pevskega zbora »Jadran« v soboto zvečer proslavili deveto obletnico ustanovitve tega zbora.
Zbor, ki deluje v sklopu Društva Slovencev miljske občine, je bil ustanovljen v novembru leta 1976 ter je že nekaj mesecev kasneje prvič sodeloval na reviji pevskih zborov »Primorska poje«.
V času svojega obstoja je zbor štel od 23 do 30 pevcev in pevk, ki pridno in redno obiskujejo pevske vaje dvakrat tedensko v prostorih Slovenskega centra v Miljah. Prvi pevovodja tega zbora je bil Drago Pe-taros. Njemu sta nato sledila Cveto Marc in Ivan Tavčar, sedaj pa vodi zbor Rihard Lahajnar.
Zbor redno nastopa na vseh domačih prireditvah, na raznih proslavah
in manifestacijah, ki jih organizira miljska občinska uprava, na reviji »Primorska poje«, večkrat pa je gostoval tudi v Sloveniji, kjer je že nastopil na srečanju pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, v Bertokih, v Izoli, Ilirski Bistrici, Divači in še drugod.
Na sobotni družabni prireditvi je bil kot gost italijanski zbor Ongia iz Milj, s katerim ima zbor Jadran dobre in prijateljske stike. Člani zbora so na večeru zapeli nekaj pesmi ter prinesli slovenskim pevcem tudi priložnostno darilo.
Kratek nagovor je na prireditvi imel predsednik Društva Slovencev miljske občine Kilijan Ferluga, ki je med drugim poudaril pomen delovanja zbora Jadran za obstoj in kulturni razvoj Slovencev v tej občini.
SLOVENSKO •STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
PREMIERA KOMEDIJE NÒEL COWARD
Hudomušna
prikazen
preložena
na petek, 20. t. m., ob 20.30
ABONMA RED A - premierski PREDPREMIERE v torek, 17. t. m., ob 16.00 ABONMA RED I - mladinski v sredo, 18. t. m., ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v četrtek, 19. t. m., ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski
gledališča
VERDI
Danes, 12. t. m., ob 20.00 (red F/E) bo na sporedu peta predstava opere »Rusalka«.
V	nedeljo ob 16. uri (red G) šesta predstava.
ROSSETTI
Danes, 12. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina La Contemporanea 83 predstavila delo Manlia Santanellija »Le sofferenze d’amore della Radegonda e del capitano della morte«. V abonmaju odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 2 uri in 10 minut.
Danes, 12. t. m., ob 18. uri bo četrtkovo gledališko srečanje s skupino La Contemporanea 83.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Jutri, 13. decembra, ob 20. uri: Gostovanje zagrebških simfonikov RTV Zagreb.
Mala dvorana
Danes, 12., in jutri, 13. t. m., ob 10. in 12. uri: Gledališki kulturni dan.
Jutri, 13. decembra, ob 18.00: V treh dneh iz glasu in telesa, Studio za svobodni ples Ljubljana: ob 20. uri: Prepletanja, eksperimentalni multimedialni program.
Srednja dvorana
Sobota, 14. t. m., ob 10. uri: V treh dneh iz glasu ih telesa, delavnica Projekt Intermedia: ob 18. uri.
Okrogla dvorana
V	petek, 20. t. m., ob 22. uri: Nočni program - M. Sherman »Mesija«. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 12. decembra, ob 20. uri: M. Frayn »Hrup za odrom« ; režija Boris Kobal. Predstava v Solkanu za ZKO Sežana in izven.
Jutri, 13. t. m., ob 20. uri ponovitev.
|, GLASBENA 1 MATICA
I TRST
V torek, 17. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU

TRŽAŠKI OKTET
15-letnica
ustanovitve
Sodeluje
ženski nonet VITRA iz Ribnice.
Vabljeni !
	
kino	
Ariston 17.00 — 22.15 »Pranzo reale«. Režija: Malcolm Mowbray. Maggie Smith, Denholm Elliott.
Eden 15.20 — 22.00 »Christine star pe-netration« in »Le avventure erotiche di un taxi driver«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Excelsior 17.00—22.15 »Scandalosa Gilda«. Monica Guerritore. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior II. 17.15 »Interno berlinese«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 — 22.15 »La foresta di smeraldo«.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Loma, una bocca in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »II pentito«.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Mamma Ebe«.
Mignon 16.00—22.00 »Ritorno al futuro«. Fantastični film.
Grattacielo 17.00—22.15 »Sotto il vestito niente«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 — 22.00 »007: Bersaglio mobile«.
Lumiere 17.00 — 22.00 »Liquid sky«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Mondo senza veli«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Alcione 16.00 »Monty Python (Il senso della vita)«.
Radio 15.30 — 21.30 »Selvagge«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razstave
N umetnostni galeriji N. Bassanese -na Trgu Giotti 8, 1. nadstr., bo od sobote, 14. t. m., odprta slikarska razstava DONATA RICCESIJA. Otvoritev bo ob 18. uri. Razstava bo odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
KD Vesna vabi v soboto’, 14. t. m., ob 20.30 v Dom A. Sirka v Križu na odprtje razstave najnovejših Černigojevih grafik. Razstavo prireja v sode-l«yanju s TK Galerijo in pod pokroviteljstvom ZSKD. Nastopil bo godalni kvartet Glasbene matice.
V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja slikar Jernej Vilfan.
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1986
CELOLETNA......................... 90.000 lir
MESEČNA........................... 12.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 90.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1986. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 - Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
SPREJEMAIO:
Hranilnica in posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Tekoči račun št. 654/23.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rovte - Kolonkovec priredi v soboto, 14. t.m., ob 20. uri nastop seniorske dramske skupine SKD Tabor Opčine z izvirno-poučno zabavno igro posvečeno ljubezni »Beseda 85«.
šola Glasbene matice - podružnica Prosek - Kontovel. Jutri, 13. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku koncert harmonikarja R. Benetella.
Šola Glasbene matice vabi na nastop, ki bo jutri, 13. decembra, ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V nedeljo, 15. t.m., ob 16. uri ponovitev proslave ob 40-letnici osvoboditve »Ni ga drobca slovenske prsti, kjer naša ni kanila kri«. Pripravil Drago Gorup. Sodelujejo harmonikaši Glasbene matice, recitatorji, moški in ženski zbor Tabor.
PD Slovenec prireja v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu kulturni večer. Nastopila bosta moški pevski zbor Vasilij Mirk in ženski zbor KD Prosek - Kontovel. Vabljeni!
KD F. Venturini priredi tradicionalno silvestrovanje v kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Igral bo narodno-zabavni ansambel Taims. Vpisovanje samo za člane društva do 20. decembra. Pohitite!
KD J. Rapotec - Prebcmeg vabi v soboto, 14. t. m., ob 20. uri na otvoritev slikarske razstave Milka Bambiča, Piera Conestaba in Mira Kranjca. Sodelujejo: Boris Pangerc, Marij Čuk, harmonikarski trio Synthesis 4, Rojac, Marchesich in Jurinčič. Vsak dan od 17. do 20. ure; v nedeljo od 10. ure do 12.45.
Foto Trst 80 vabi na zaključni večer diapozitivov 4. fotografskega natečaja (na ogled bodo tudi črno-bele slike) v soboto, 14. t. m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20.
koncerti
VERDI
Danes, 12. decembra, bo v gledališču koncert orkestra, ki ga vodi GUERRINO GRUBER. Koncert je namenjen dijakom. Šole lahko rezervirajo vstopnice po 600 lir pri blagajni gledališča, vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 12. decembra ALJOŠA
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.44 — Luna vzide ob 8.21 in zatone ob 16.26.
Jutri, PETEK, 13. decembra LUCIJA
Vreme včeraj: temperatura zraka 6,7 stopinje, zračni tlak 1018,9 mb raste, veter 22 km na uro, burja, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11,2 stopinje.
Plimovanje danes: ob 2.52 najnižja -—15 cm, ob 8.46 najvišja 56 cm, ob 15.48 najnižja —70 crn, ob 22.30 najvišja 32 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giuseppe Paolucci, Marco Roberti, Roberto Prelazzi, Elettra Rizzotti, Shaily Fremder.
UMRLI SO: 73-letni Bruno Debenjak, 72-letna Dalia Quadrini, 69-letna Use Usberghi, 84-letni Giacomo Abrami, 79-letna Amalia Pertot, 98-letni Arsenio Vascotto. 62-letni Rolando Piego, 69-letna Paola Steffè, 74-letna Berta Woll-rap, 67-lètni Giovanni Radovan, 75-letni Domenico Chierego, 79-letni Giovanni Stocchi, 71-letna Irma Babuin, 84-letni Giovanni Rebec.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Ul. deUTstria 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
Ul. sv. Frančiška 20
vabi DANES, 12. decembra, ob 18. uri na predstavitev dveh grafičnih map
VENO PILON:
3 GRAVURES
AVGUST ČERNIGOJ:
ŽENSKI LIKI
Spregovorila bosta umetnostna zgodovinarja JURE MIKUŽ in PETER KREČIČ.
SKLAD »MITJA ČUK«
prireja
večer diapozitivov iz Nepala
trekingaša Zvonka Vidaua
DANES, 12. DECEMBRA OB 20.30
v Finžgarjevem domu na Opčinah
izleti
Društvo slovenskih upokojencev V Trstu sporoča, da je še nekaj prostih mest na razpolago za izlet v Poreč in Rovinj. Vpisovanje danes, 12. t. m., od 10. do 12. ure v Ul. Cicerone 8.
prispevki
Namesto cvetja na grob Miloša Kovača daruje Marjuča Sedmak - čok
10.000	lir za sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Marije Tavčar vd. ' Škabar daruje Lojzka s Kon-tovela 10.000 lir za ženski pevski zbor Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Adolfa Furlana daruje Pepi Doljak iz Repna 10.000 lir za Balinarski odsek ŠD Kras.
Namesto cvetja na grob Mira Prešla daruje Zelka Grgič 10.000 lir za osnovno šolo P. Trubar.
Ob obletnici smrti bratov Ninota in Pepija daruje Marjo čemjava 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. Marijo Milkovič vd. Vrše darujeta Edi in Srečko Grgič
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina pok. Marije Vrše daruje Marija Križmančič (Bazovica 71) 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	isti namen daruje Marija Grgičeva (Bazovica) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
menjalnica
11. 12.
Ameriški dolar Kanadski dolar . Švicarski frank . Danska krona . . Norveška krona . Švedska krona Holandski florint . Francoski frank . Belgijski frank Funt šterling . . Irski šterhng . . Nemška marka Avstrijski šiling . Portugalski eskudo Japonski jen . . Španska pezeta . Avstralski dolar .. Grška drahma Debeli dinar . . Drobni dinar . .
1985
.... 1.715 — .... 1.225,— ....	814.—
....	185,—
.... 222,— .... 221.—
. . . . 602,-.... 221.-....	32,-
.... 2.450.— .... 2.080,— ....	677,—
....	96,—
.... 10,— .... 8,— .... 10,— .... 1.130.— .... 10.— . ....	4,50
....	4,50
. iiBS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZMC "	61-A4B
nudi oglasi
FIAT 127, letnik 1979, v dobrem stanju prodam. Tel. 040/227-154.
PRODAM močnostni ojačevalec PIONEER za avtomobil, s troizhodnim cross-overjem. Cena po dogovoru. Tel. 040/942-760 po 20. uri.
ZAČIMBE, čreva in vse potrebno za koline ima semenarna Pri MiU v Doberdobu, ki sprejema tudi naročila za semenski krompir. Telefon (0481) 78-072.
OSMICO ima odprto Diko (Benedikt) Žerjal, Boršt 74.
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah.
PRODAM trisobno stanovanje v Gorici z garažo in kletjo. Tel. 0481/33156.
PRODAM žensko kolo s koškom znamke legnano. Tel. 0481/33156.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo in črno vino.
PRODAM traktor ford 41 KS, 600 delovnih ur, v odUčnem stanju in 5 cementnih sodov s stekleno prevleko od 30, 20 in 15 stotov v dobrem stanju. Tel. ob urah obedov na št. (0481) 391-165.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Bajti.
OSMICO je odprl Slavko Novak, Mač-kolje-Križpot. Toči belo in črno vino.
PRODAM kleparsko delavnico, 90 kv. m z orodjem in tudi nepremičnino z možnostjo oddaje v najem. Tel. 040 / 71149.
ODDAJAMO trgovino z materialom za vodovodne napeljave in gretje z dovoljenjem in ves inventar razen nepremičnine. Tel. 040/71149.
PRODAM KLAVIR v zelo dobrem stanju, ugodna cena, tel. 040/911824.
V NAJEM dajem lokal, 10 kv. m, voda, luč, plin. Informacije tel. 040/751684 ob urah kosila.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe
CENTRO DEL MATERASSO
G. GRADARA
20% POPUSTA do 31. decembra 1985
za žimnice
ENNEREV in MAGNIFLEX TRST - Ul. Cereria 8 - Tel. 301075 Ob ponedeljkih odprto
■■
pohištvo [
BIECHER
Trst - Ul. deiristria 27 Tel.: 750113
IZREDNA PROMOCIJSKA PRODAJA SE NADALJUJE DO KONCA LETA
SL
IZKORISTITE PRILOŽNOST! Obv. obč.
Ženska in njena stvarnost
Jutri v tržaškem krožku Salvemini
Srečanje žensk iz treh dežel na temo »Ženske in ustanove«
»ženske in ustanove« — to je tema srečanja žensk treh sosednjih dežel, ki bo jutri popoldne na sedežu krožka Salvemini v Trstu. Tržaško srečanje, ki sodi v . sklop tradicionalnih stikov med predstavnicami ženskih organizacij in gibanj iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine, prireja deželni koordinacijski odbor Zveze žensk Italije. Tokrat se predstavnice žensk treh sosednjih dežel že drugič srečajo v naši deželi, pred leti so se o vprašanju materinstva razgovarjale v dolinskem občinskem gledališču »Prešeren« v Boljuncu.
Tokratna tema je širše zastavljena, saj pravzaprav zaobjema vse odnose, ki jih imajo ženske v posameznih državah z raznimi ustanovami. V tej interpretaciji se torej razprava ozko veže na vsakodnevno prakso, se pravi na dejanske odnose, sporazume in nesporazume, z raznimi organizmi; s teoretskega vidika pa pojmuje odnos, ki ga ima ženska s splošno vzeto »oblastjo«.
Razprava bo toliko bolj zanimiva, ker se je bodo udeležile ženske, ki živijo v državah z različnim družbenopolitičnim ustrojem in bo prav gotovo primerjava med položaji v posamičnih državah zelo vabljiva in privlačna. Zelo svojstveno noto pa bo dalo še dejstvo, da bodo uvedle diskusijo predstavnice dežel udeleženk in sicer po ena predstavnica večinskega naroda v tisti deželi in po ena predstavnica manjšine. Tako bodo govorile Slovenka in Italijanka iz Slovenije, nemško in slovensko govoreča Korošica ter Italijanka in Slovenka iz Furlanije - Julijske krajine.
Zato je razumljivo, da bo debata zajela tudi odnos, ki ga kažejo večinske in manjšinske skupnosti v treh deželah do ženskega vprašanja, kajti odnosi so vedno obojestranski, šibka točka okrogle mize pa bo nedvomno pomanjkanje statističnih podatkov o tej specifični temi: nismo sicer posebni ljubitelji grafikonov in vede, ki ji njena notranja pravila narekujejo posploševanje, vendar pa so številčni podatki koristni in odkrivajo marsikatero hibo, ki jo načelne izjave prerode pokrijejo. Tako na primer ne bo podatkov, ki bi se nanašali na številčno prisotnost žensk v voljenih telesih Furlanije - Julijske krajine in tudi ne številčnih podatkov o Slovenkah, ki so v javnih organizmih ali pa v slovenskih organizacijah, s posebnim poudarkom na pomembnejših mestih (z vidika prestiža).
Ko namreč govorimo o prisotnosti žensk v političnem življenju naše de-
žele ali Slovenk v organiziranem delovanju naše skupnosti, moramo ločevati za kakšno prisotnost gre. Ne zaradi tega, da bi ocenjevali doprinos posameznih komponent, temveč zato, da bi si o položaju ustvarili kolikor toliko verodostojno sliko. Res je sicer, da v mnog očem drži stari športni rek »glavno je sodelovati«, vendar je tudi oblika 'sodelovanja pomembna.
Zastavljena tema je kot vidimo zelo široka, saj dejansko skuša upoštevati vse relacije, ki jih imajo ženske v svojem vsakodnevnem življenju v svojem okolju. Za vse manjšinke, in na srečanju bodo predstavnice treh manjšinskih skupnosti, pa prihajajo v poštev tako odnosi znotraj narodnostne skupnosti, kot tudi v širšem 0-kolju. Zato bodo morale preverjali kakšen vpliv imajo na manjšinske organizacije in v kakšnih odnosih so z uradno »oblastjo«.
V ocenjevanju relacij pa bodo morale ženske spregovoriti tudi o lastni angažiranosti v raznih organizacijah in splošneje v politični areni. V iskanju razlogov za nezadovoljiv položaj, da bo ocenjen kot tak, vsaj kar zadeva Furlanijo - Julijsko krajino ni posebnih dvomov, bodo prav gotovo morale spregovoriti tudi o pomanjklji vasti ženskih organizacij in gibanja kot takega, ki ni vedno reagiral na nove okoliščine ali znal najti nove prijeme in oblike delovanja. Vsekakor so gibanje in posamezne organizacije odraz splošnega stanja in počutja žensk, ki so se morale venomer odločno potegovati še za tako majhen premik.
Vendar pa srečanje ni bilo organizirano, zato da bi se ženske potožile, nasprotno: iz preverjanja različnih izkušenj bi se morale po oceni položaja odločiti za obliko in vsebino nadaljnjega delovanja. V ženskem delovanju, ki je prepolno konkretnega in drobnega dela, je namreč premalo priložnosti za soočanje s sličnimi izkušnjami, za premislek o smotrnosti lastnega truda ali določenega načina delovanja. Razprava pa je lahko še posebej koristna, če smo v njej — in to v odnosu do drugih in do sebe — do kraja odkriti.
(bip)
Domite v sklad
MITJE ČUKA
Knjiga P. Lalovića o favni Kopačevskega rta »Zadnja oaza«
Za prijatelje prirode, zlasti tiste, ki imajo radi živali, bo nedvomno zanimiva knjiga z naslovom Zadnja oaza, ki jo je v slovenščini izdala Državna založba Slovenije (prevod Franček Šafar), pomeni pa predstavitev favne Kopačevskega rta v bližini Osijeka. Ponavadi je tako, da na podlagi knjig nastajajo filmi. Pri knjigi, ki jo imamo zdaj pred seboj pa je bilo obratno. Filmski snemalec Petar Lalovič je štiri leta snemal življenje živali v predelu, kjer se Drava izliva v Donavo in kjer se nahaja Kopačevski rt, resnično ena zadnjih oaz vsega živalstva Evrope. Na tem majhnem koščku jezer, kopnega in močvirja žive jeleni, srne, jazbeci, divje svinje, tu je pravi raj za vse vodne živali. Srečati je mogoče lisice, kače, sove, fazane; čaplje in druge živali, ki jih marsikje drugje že težko najdemo, tu pa žive v naravni prostosti in se razvijajo. Petar Lalovič, ki je napravil že več kratkih filmov in okrog sto petdeset dokumentarnih filmov, je štiri leta snemal po svojem scenariju in v lastni režiji življenjske živali na Kopačevem t|fcu. Snemal je živali poleti in pozimi, od blizu in daleč in uspelo mu je, da je s svojim filmom doživel izjemen uspeh. Lalovič je za filme prejel vrsto priznanj, največ uspeha pa je dosegel prav s filmom Zadnja oaza, ki ga evropska kritika uvršča poleg Sveta tišine Jeana Cousteauja me dnajboljše filme o živalskem svetu.
Po tem Lalovičevem filmu je nastala knjiga. Pisatelj Vladimir Brunjac je na podlagi filmske pripovedi napisal tekst za knjigo in ga dopolnil z vrsto barvnih fotografij. Tako je nastala publikacija, ki je zdaj pred nami in ki govori o svetu živali, ki ga predstavlja film, bralcu knjige pa v knjigo prenesene podobe iz filma. Teh podob je nešteto. Vse so barvne, veliko je celostranskih podob velikega formata, ki se zde kot da ne bi bile resnične. In vendarle so to sama avtentična pričevanja o življenju živali Kopačevskega rta, te divje in edinstvene oaze v Baranji. Petar Lalovič je osebnost, ki ni naklonjena idealizaciji, je zapisano v uvodu h knjigi. Avtor z očesom kamere ni želel snemati samo čisto pastoralo narave in njeno Ravnotežje. Gledalcev in bralcev ni prikrajšal niti za surove podrobnosti iz živalskega sveta in ni se pomišljal zabeležiti kataklizmične motnje tega naravnega mikrokozmosa. Ne gre torej za patetiko temveč ža resničnost za življenje in za željo, da bi se fo upodobDo in ohranilo. Da bi postalo bližjb ljudem in da bi tudi živelo naprej.
Prav je, da smo prijateljem prirode in mladini še posebej približali in edinstveni svet, ki ga je ohranila filmska kamera dokumentarnega entuziasta. Prav je tudi, da je bilo filmsko gradivo prenešeno v knjigo in 'in je s tem postalo še bližje. Ljubitelji prirode in živali bodo že ob samih Prizorih iz narave in ob svojevrstnih podobah uživali to živalsko kraljestvo. Lživali bodo ob spremnem tekstu in zadovoljni znova in znova prebirali knji-So, kakršne so redke na našem knjižnem trgu. In posebej bodo presenečeni. da je le nekaj deset kilometrov od mesta Osijek tak edinstven naravm rezervat, pravcato živalsko kraljestvo.
SL Ru.
radiotelevizija
itaUjanska
Prvi kanal
7.55 - 9.00 Evrovizija Italija Cortina 9.25 Bob a due 3. in 4. tek
10.30	Incontrarsi e dirsi addio - nadaljevanka
11.30	Taxj - TV film
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - kratke vesti
12.05	Halo. . .kdo igra? Opoldanski program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik 1
14.00	Halo - kdo igra? - zadnji poviz 14.15 II mondo di Quark
15.00	Kronike
15.30	Šola in vzgoja - obletnice - Vincenzo Bellini
16.00	Evrovizija: smučanje (ženske)
16.30	L’amico Gipsy - TV film
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - kratke vesti '
17.05	Smeh z Stankom in Olliom
18.00	Knjižni tednik
18.30	Parola mia
19.35	Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Buonasera Raffaella
22.25	Dnevnik 1
22.35	Buonasera Raffaella - 2. del
23.30	Srečanje s kinematografijo
23.30	Dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
9.30 Televideo
11.55	Cordialmente - rotocalco quotidiano
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Ambient
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
14.35	Tandem - aktualnosti in igre
Ljubljana
9.00, 10.35, 16.35 TV v šoli
12.00	Poročila
17.30	Poročila
17.35 Infantinjin rojstni dan - pravljica
18.15	Videospot: »NK Mucek«
18.25	Obalnokraški obzornik 18.40 Delegatska tribuna
19.10	Risanka
19.15	Cik-Cak
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55 Vremenske razmere
20.10	Tujci in bratje - nadaljevanka
22.15	Dnevnik
22.30	Retrospektiva domače TV drame
Koper
13.00	Smučanje - svetovno prvenstvo
14.15	TV novice
14.20 Rinaldo Rinaldini - TV film 14.15 Mala zgodovina glasbe
16.30	Risanke
15.00	Nekdo mora umreti - film
17.30	Velikj graben - TV film
18.00	Kolo sreče - TV film
CANALE 5
8.35 Alice - TV film 9.00 Una famiglia americana - TV film
9.50 General hospital - nadaljevanka
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	Tuttinfamiglia kviz
12.00	Bis - vodi Mike Bongiorno
12.40	II pranzo è servito - kviz 13.30 Sentieri - nadaljevanka
13.30	La valle dei pini - nadaljevanka
15.30	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	C’est le vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig zag - kviz
20.30	Pentatlon - vodi Mike Bongiorno
23.00	Protagonisti - intervjuji
23.30	Marinai del re - film
RETEQUATTRO
8.30 Soldato Benjamin - TV film 9.00 Destini - novela
9.40	Lucy show - TV firn
10.00	Noi che ci amiamo - film
11.45	Magazine - ženska rubrika
12.15	Jennifer - TV film
12.45	Pendemonium - risanke
14.15	Destini - novela
15.00	Piume e paillettes - novela 15.40 La stella dell’India - film
17.50	Lucy show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - nadaljevanka
20.30	Mike Hammer - TV film
21.30	Matt Houston - TV film
22.30	Cinenm e company
23.00	Alfred Hitchcock - TV film
23.30	Dick Tracy - TV film
24.00	Agente speciale - TV film
01.00	Agenzia Uncle - TV film
ITALIA 1
8.30 Gli eroi di Ilogan - TV film 9.00 Quella casa nella prateria - TV film
9.50	Fantasilandia - TV film
10.30	Operazione ladro - TV film
11.30	Qui'ncy - TV film
12.30	La donna bionica - TV film
13.20	Help - kviz
14.15 Dee jay television
televizija
16.00	Šola in vzgoja - monografije
16.30	Pane e marmellata
17.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Moda e tutto quanto fa costume, spettacolo e cultura
18.30	Športna poročila
18.40	Le strade di San F’rancisco
19.45	Dnevnik 2
20.20 Dnevnik 2 - šport
20.30	L’ispettore Derrick - TV film
21.35	Aboccaperta
22.30	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.40	Dnevnik 2 -sportsette 23.50 Dnevnik 2 - zadnje vesti
24.00	Nočni kino: Galileo
Tretji kanal
11.45	Televideo
12.55 Smučanje: SP - ženske
15.00	Jezik za vsakogar - ruščina
14.30	šola in vzgoja - francoščina
16.00	Cosi non è se vi pare
16.30	L’uomo nello spazio - vzgojna oddaja
17.00	Šola in vzgoja - Laboratorio in fanzia
17.30	Dadaumpa - Zucchero e cannella 18.10 L’Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni program
20.05	L’arte della ceramica - vzgojna oddaja
20.30	Specchio palese - episoda z družinskega življenja
21.30	Dnevnik 3
22.05	Tre sette - tednik
23.05	Cartoline e musica: Tiziana Rivale
18.30 Pacific international airport -TV film 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Pogovor s Suadanom Kapi-čem o delu gospodarskega odseka SKGZ
TRST — Parovelova knjiga o poitalijančevanju priimkov TRST — Težave pri oskrbovanju s tekočim gorivom
TRST — Baletne prireditve in koncerti za šole
TRST — Skorajšnja ustanovitev družbe »Trieste ricerche«
19.30	TV D stičišče
19.50	Velike razstave
20.30	Hazard in nasilje - film 22.05 TV D - vse danes
22.15 Eurogol
22.50	Al paradise - variete
postaje
V.
15.00	Chips r TV film
16.00	Bim bum barn - risanke
17.50	Quella casa nella prateria - TV film
18.50	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy days - TV film
20.00	Kiss me Licia - risanke
20.30	Vacanze di Natale - filmska komedija
22.30	Šport 00.15 Premiere
00.45 Cannon - TV film
TELEPADOVA
13.00	II ritorno del’uomo tigre - ri sanka
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Da qui alTetemità - nadaljevanka
16.00	Risanke do 19.30
19.30	Carmin - TV film
20.30	Film - Survivor - l’àereo maledetto
22.30	Dottor John - TV film
23.30	Šport
00.30 Chips - TV film
TRIVENETA
11.30	I cacciatori del cobra d’oro -film
13.00	Rubrika ribolova
14.00	Combat - TV film
15.00	Monitor
15.30	Alle 4 del mattino, due uomini, due donne - film
17.00	Risanke
18.30	Zdravniška rubrika
19.00	Monitor
19.30	Disperazione tua - TV film
20.15	Fabiola - film
22.00	Dražba preprog
01.00	Le ragazzine di buona famiglia -film
TELEFRIULI
13.00	Sanità oggi
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	Risanke
15.30	Musicale
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	I cercatori d’oro - TV film
19.00	Telefriuli sera
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Rubrika
22.15	Telefriuli notte 22.45 Prodaja na TV
01.00	Buonanotte Friuli
radio
RADIO TRST A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila;
7.20, - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica, Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik; Slovenska popevka, Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Milana; 11.40 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo. Sestanek ob 12.00, Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 čas in prostor: Ne prezrimo!; 15.00 Mladinski pas:	Diskorama; 16.00
Zbornik: Na goriškem valu, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Četrtkova sreačnja: 40 let slo-, venskih radijskih oddaj v Trstu, 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00
Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 H. Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na Valu radia Koper; 13.40 Zamejska pesem: harmonikarski orkester Glasbene matice Trst; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Črno na belem iz prodajaln Primorskega tiska; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .; 17.40 Ena skladba - dve izvedbi:	»Na
Paganinijevo temo«; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Popevka tedna; 10.10 L’Aquilone; 10.35 Prost vstop; 11.00 Kviz z Fredom Bongustom; 11.30 Na prvj strani; 12.00 Glasba po željah; 14.45 E-dig Galletti; 15.00 L’Aquilone - ponovitev; 15.45 Jugoslavija: vse o turizmu in prostem času; 17.45 Motociklizem; 18.32 Zborovsko petje; 20.00 Nočni program.
RADIO 1
7.00,	8.00,- 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, Poročila; 6.00 - 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Amico mio; 11.30 Provenienza di Frank McDonald; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Radio 1 za vsakogar -Megabit; 16.00 R Paginone; 17.30 Jazz; 18.05 Zeleni val; 18.10 Pianistka Martha Argerich; 18.30 Koncert glasbe in poezije; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox; 20.00 Neposredno iz Rima in Milana - spektakel; 22.00 Danes zvečer tvoj glas; 22.49 Iz parlamenta; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 18.30, oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja;
19.30	Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja 8.45 Matilde - radijska priredba; 9.10 Si salvi chi può; 10.30 Radio e 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Disco-game; 15.00 - 18.30 Gabriella Ixidolo predstavlja - Scusi, ha visto il pomeriggio?; 18.32 Ure ob glasbi; 19.50 Glasbena kartoteka; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Poklicno usmrjanje - 11 -Spoznavajmo svet dela; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.00 Poročila; 11.05 Ali poznate. . .; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan;
12.10	Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi;
13.00	Danes do 13.00, Iz naših krajev, Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.10	- 15.25 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Slovenske narodne v priredbi Janka Ravnika in Danila Švare; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer - Anton Sovre; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno, Adam Zagajewski: Pesmi.
jugoslovanska televizija
zasebne
Premirje med občino in uslužbenci Smetarska služba spet redno dela
Bolj skromne priprave na božič in novo leto
Premirje med občinskimi uslužbenci, ki skrbijo za odnašanje smeti, in občinsko upravo': tako odločitev so sprejeli na včerajšnji sindikalni skupščini, potem ko so od uprave dobili zagotovilo, da bo čimprej poskrbljeno za izplačilo posebnega dodatka za opravljanje težkega in nevarnega dela in ko so dobili tudi zagotovilo!, da bo občina v mejah možnosti skušala rešiti tudi drugi dve zahtevi, to je plačilo takse za vozniška dovoljenja in sklenitev posebnega zavarovanja.
Goriški občinski odbor je o zadevi razpravljal na seji, v torek zvečer, včeraj zjutraj pa so vprašanje vzeli v pretres na sindikalni skupščini. Na skupščini so zato odločili prekiniti z belo stavko, ki so jo izvajali vse do prejšnjega tedna; v tem času so se uslužbenci strogo držali predpisov in niso opravljali dodatnih del. Že včeraj je tako služba pobiranja in odvažanja smeti začela spet redno delovati, nekatere skupine pa so se odločile tudi za nadurno delo. Podobno bo tudi danes. V nekaj dneh bi se torej moralo stanje povsem normalizirati. Vsaj tako je v namenih in zagotovilih. Do konca tedna, ali pa najkasneje v začetku prihodnjega tedna bodo tako iz goriških ulic odpeljali kupe smeti, ki so se začeli nabirati po ulicah in dvoriščih in to na bolj odmaknjenih krajih. Na srečo tokrat ni bilo večjih nevšečnosti, saj je po-
stopek razkrajanja, zaradi precej nizkih temperatur, bolj upočasnjen. Kakšne bi bile posledice, če bi uslužbenci protestno akcijo sprožili sredi poletja?
Sicer pa je bil zadnji sindikalni spor uslužbencev z goriško občinsko upravo, in še posebej včerajšnja skupščina, priložnost za začetek razprave tudi o dveh drugih, prav tako aktualnih vprašanjih organizacije del; o usklajevanju dopustov in o uvedbi (zlasti v zimskem obdobju) dežurnih ekip. Potreba po takšni notranji organizaciji se je pokazala zlasti januarja in februarja letos, ob snežnih padavinah.
V Gorici center za judovsko kulturo
V	obnovljeni sinagogi v Gorici naj bi bil sedež pomembnih mednarodnih ustanov, ki se ukvarjajo s proučevanjem judovske zgodovine in kulture. 0 tem je govor že nekaj let, predvsem pa po prenovitvi sinagoge. Te dni je goriški župan Scarano prejel telegram take mednarodne ustanove, ki sicer že deluje v Kaliforniji, ki pa namerava svoj center urediti v Gorici.
V	Gorici je bilo v nedeljo srečanje judovskih skupnosti sosednjih dežel.
Poleg predstavnikov judovskih skupnosti iz naše dežele, so se srečanja udeležili tudi predstavniki teh skupnosti iz Hrvaške in Slovenije.
Dijaško zborovanje jutri v Kulturnem domu
Po nekajtedenskem zatišju se dijaki višjih srednjih šol spet pripravljajo na novo manifestacijo. Na pobudo Goriškega medšolskega dijaškega odbora bo jutri, s pričetkom ob 9. uri, v Kulturnem domu dijaško zborovanje. Člani medšolskega dijaškega odbora bodo udeležence seznanili s cilji in delovanjem, zborovanje pa bo priložnost za razpravo o različnih vprašanjih. Na zborovanje so pobudniki povabili tudi ravnatelje vseh višjih srednjih šol.
»Poskusi znova, Sam« jutri v Verdiju
»Poskusi znova, Sam«. S to komedijo Woodyja Allena, ki je bila sicer na sporedu že v lanski gledališki sezoni, se bodo. jutri zvečer, v gledališču Verdi predstavili člani gledališke skupine »Terzo Teatro«. Predstava bo ob 20.30.
Uslužbenci goriške občine te dni dokončujejo nameščanje svetlobnih teles z božičnimi in novoletnimi motivi, ki naj bi zlasti mestnemu središču dali drugačen, bolj mikaven videz. Praznično so že urejene izložbe nekaterih večjih trgovin, vendar se zdi, da gre bolj za posamične pobude, kakor za dogovorjeno akcijo. Zgleda, da v Gorici zaostajamo tudi v tisti dejavnosti, ki naj bi nekako reševala gospodarski položaj mesta. Zaostajamo recimo za komaj 30 kilometrov oddalje^ nim Vidmom, kjer so trgovci tudi letos pripravili vrsto nagradnih žrebanj in drugih pobud, da bi zagotovili u-strezen promet in pritegnili, če se le da, kupce tudi od drugod. Da pri tem
uspevajo, je dokazal že izredno živahen obisk, v nedeljo, ko so bile trgovine v mestnem središču odprte.
Kakor smo izvedeli pripravljajo go-riški trgovci nekakšen »mini« paket za kupce v nedeljo, 15. in 22. decembra. V nekaterih trgovinah bodo ta dva dneva prodajali z desetodstotnim popustom. Nagradno žrebanje imajo v trgovinah Despar (pobuda je deželnega značaja), nekaj podobnega pa tudi v veleblagovnici Štanda.
Da bi olajšali predpraznične nakupe, so pri goriškem županstvu sprejeli sklep, da bodo trgovine prihodnjo nedeljo in 22. t.m. lahko odprte, v tem in prihodnjem tednu pa ne velja niti obvezna tedenska zapora.
Veliko zanimanje na razpravi o poteku reforme policije
19. in 20. decembra
V Gorici dvodnevni posvet o vlogi katoličanov med vojno
V	natrpani dvorani pokrajinskega sveta je sindikat policije pripravil javno konferenco n,a temo; Reforma policije štiri leta po njeni uresničitvi. O tem je uvodno poročilo prebral član goriškega tajništva sindikata policijskih delavcev, oziroma do uresničitve prve delovne pogodbe, v kateri so bile sprejete nekatere točke odločujočega pomena za razvoj policijskega sektorja. Predvsem velja omeniti, da je policist postal subjekt dogajanja. Vse to pa ni potekalo brez zastojev in nekateri dogodki (zadnji primer Marino) jasno kažejo, da je reforma policije še v začetni fazi.
Kar zadeva goriške pokrajine, policijski sindikalni predstavnik je ugotovil, da so morali premagati nemalo ovir, da so lahko uresničili najosnovnejše točke reforme. Vodilna struktura, je ugotovil, se naslanja še na starokopitni sistem, kar precej bremza medsebojno razumevanje in možnost sodelovanja.
V	razpravi (prisotni so bili predstavniki sindikalne federacije in nekaterih delavskih svetov) so agenti podčrtali nujnost po boljšem sodelovanju med policisti, cariniki in orožniki. Potrebno pa je tudi, da javnost v večji meri spozna težave, ki pestijo delavce v policiji,, saj se je doslej o teh vprašanjih premalo pisalo in poročalo. Zato, kot so predlagali nekateri, bi bilo prav, da o reformi policije bi tekla beseda tudi na skupščinah delavcev v tovarnah, v šolah in na drugih javnih forumih.
Zaključke razprave je izrekel član vsedržavnega vodstva sindikata policistov, kapetan Salvatore Margherito.
Ob 10-letnici svetovne deklaracije o človečanskih pravicah je združenje Amnesty International pripravilo v goriškem avditoriju dve prireditvi: konferenca o nasilju v svetu ter razstavo na isto temo, na kateri so sodelovali nekateri vidnejši umetniki iz naše dežele.
Uvodno poročilo na prvem delu prireditve sta imela Marco Boato, sociolog in bivši član pravosodne komisije v poslanski zbornici, ter Riccardo Luccio, psiholog, profesor na tržaški univerzi. Prvi je v svojem posegu ocenil kot pozitivno, da so v Argentini končno sodili in kaznovali generale, ki so odgovorni za številna kriminalna dejanja. Istočasno, in to za-skrblja javno mnenje, pa so Nobelovo nagrado za mir dodelili mednarodni zdravniški ustanovi, v kateri so tudi sovjetski zdravniki, ki so opravljali nasilje nad oporečniki. Boato se je nato osredotočil na vprašanje nasilja v Italiji.
Danes v Gorici občni zbor SSŠ
Člani Sindikata slovenske šole se bodo danes zbrali na 19. občnem zboru, ki se bo odvijal v prostorih učiteljišča Simon Gregorčič, s pričetkom ob 12. uri. Na dnevnem redu zasedanja je poročilo o dejavnosti v zadnjem mandatnem obdobju ter tudi izvolitev novih odbornikov.
Zvečer pa bo v Sovodnjah, v gostilni pri Francetu, družabnost, na kateri bodo počastili tiste člane, ki so letos stopili v pokoj.
Oseba in delo dr. Iva Juvančiča sta spet v ospredju zanimanja tednika goriške nadškofije »Voce isontina«. O njem je tudj ta tednik pisal pred časom, ob smrti te pomembne goriške osebnosti. Nanjo se vrača sedaj, v trenutku ko so v teku zadnje pri prave'za posvet z naslovom »Posoški katoličani v 20. stoletju«, ki bo v Gorici, 19. in 20. decembra. Gre za tretje srečanje na to temo, ki ga pripravlja center za cerkveno zgodovino. Na prvem posvetu so govorili o delu tukajšnjih katoličanov v letih pred prvo svetovno vojno, na drugem pa o delovanju katoličanov v prvih letih italijanske uprave, tja do srede tridesetih let. Čeprav je bilo na obeh posvetih največ govora o jur lanskih in italijanskih katoličanih so našla svoje mesto tudi vprašanja slovenske katoliške komponente na Goriškem, pa čeprav niso ta prišla toliko do izraza, kot bi bilo prav, tudi zato da bi italijanska publika kaj več izvedela o problematiki ljudi, ki stoletja živijo ramo ob ram{ s furlanskim prebivalstvom.
Tudi na letošnjem posvetu bo tako. Pozornost bo dana predvsem delovanju italijanskih katoličanov. Med najavljenimi poročevalci sta tudi dva Slovenca. Tematika letošnjega, tretjega, posveta bo vsekakor zelo zanimiva. Govor bo o odporniškem gibanju, o dogodkih med zadnjo vojno ter takoj po njej. Seveda, če mo-
ramo verjeti seznamu govornikov, bo poročanje precej enostransko in zaradi tega najbrž tudi pomanjkljivo. Prireditelji niso vključili v seznam slovenskih strokovnjakov, ki bi bili najbrž lahko kaj več povedali o takratnih dogodkih. Res je, da nam bodo poročevalci nanizali marsikaj, zanimivega, vendar zares ne vemo kako bo stvar izgledala, saj ne bo kot vse kaže velikega soočanja. Pred dvema letoma smo v Vidmu poslušali zanimivo razpravo o odporniškem gibanju v Furlaniji. Med poročevalci so bili ljudje vseh svetovnih nazorov, ki so sodelovali v furlanskem odporniškem gibanju: katoličani, komunisti, socialisti, azionisti, ga-ribaldinci in ozopovci. Pa smo dobili precej zaokroženo sliko dogajanja, vrh vsega še mednarodno obeležje, saj so bilj med poročevalci tudi Jugoslovani in Avstrijci.
Pri nas pa kaže da bodo stvari bolj domače. Mnenja smo, da bi bili morali prireditelji goriškega posveta povabiti še koga drugega, take ki preučujejo odporniško gibanje z drugačnega zornega kota kot je gledanje katolikov na svet.
V začetku članka smo omenili dr. Iva Juvančiča. Tukajšnji katoliški svet, tako slovenski kot italijanski, skuša tega velikega moža sedaj spet ovrednotiti. Več desetletij so nanj pozabili. Odkar ga je takratni goriški nadškof Margotti izobčil iz cerkvene-
ga občestva, ker je na predvečer volitev v Jugoslaviji v novembru 1945 tudi on podpisal proglas primorskih kulturnikov, ki so Slovence in Jugoslovane vabili naj glasujejo za republikansko ureditev države in za Osvobodilno oziroma Ljudsko fronto. Pred leti pa so ga spet, na pobudo in po zaslugi tedanjega nadškofa Cocolina, spet sprejeli vase. Danes vsi priznavajo, da je bil dr. Ivo Juvančič v letih med dvema vojnama osrednja o-sebnost v goriškem semenišču v katerem so se vzgajali tako italijanski kot slovenski mladeniči. (mw)
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi v soboto, 28. decembra, od 17. ure dalje v Domu Andreja Budala v Štandrežu SILVESTROVANJE. Poskrbljeno bo za pijačo, jedačo in razvedrilo. Vpisovanje bo od
19.	do 21. t.m., med 10. in 12. uro, na sedežu v Križni ulici, ali pri poverjenikih; Veronika Tomšič (Sovodnje), Ema Lupin (Štandrež), Vilma Bregant (Podgora) in Mario Maraž (Šte-verjan). Vstop samo z vabili. Udeležence obveščamo, da bodo avtobusi iz Štandreža v mesto vozili po naslednjem umiku: 20.20, 20.40, 21.15 in 22.10.
prispevki__________
V spomin na Giuliano Frandolič darujejo sestrične in bratranci Franco, Aldo, Laura, Elvira, Marina in Anita 270 tisoč lir v sklad za nakup laserja za tržiško bolnišnico.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Julien - U piacere è femmina . . .« Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Ritorno dall’in-iemo«.
VERDI 18.00—22.00 »La migliore difesa è . . . la fuga«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Fuck me«-Prepovedan mladini pod 18. letom-
COMUNALE 18.00—20.30 »L’anno del dragane«.
Nova Gorica
SOČA Ni predstave.
SVOBODA 19.30 »Ambasador«.
DESKLE Ni predstave
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, UL Terenziana 26, tel-44-387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Passi, UL Don Bosco 175, telefon 32-515
Posledice trčenja v Gradišču
Delajmo za delo - tridnevni študijski posvet združenja ACLI
Dva meseca bo na zdravljenju 12-letni Alfredo Noachig iz Romansa, ki se je ranil v prometni nesreči v torek popoldne v Gradišču in o kateri smo na kratko poročali že včeraj. V silovitem trčenju je bilo dostavno vozilo, ki ga je upravljal ponesrečenec, zelo poškodovano. Do skoraj čelnega trčenja je prišlo v križišču ulic Ro-
ma in Galilei. Po ugotovitvah obhod-nice prometne policije, je tovornjak padovske registracije, ki ga je vozil 27-letni Beppino Bassan, pripeljal po Ul. Galilei v UL Roma, namenjen proti Romansu. Z nasprotne strani pa je z dostavnim vozilom pripeljal Noachig. Promet je bil zaradi nesreče nekaj ur povsem prekinjen.
Delajmo za delo. Taka je tema 9. deželnega študijskega posveta, ki bo od jutri do nedelje v Gorici in ki ga prireja deželni odbor združenja AGLI. Na posvetu bodo predstavili načrt, ki ga je to združenje pripravilo za zmanjševanje in odpravljanje brezposelnosti v naši deželi, študijski posvet bo v deželnem Avditoriju, s pričetkom ob 16. uri. Uvodno poročilo bo imel Alessandro Tesini, predsednik deželnega odbora ACLI. študijski posvet se bo nadaljeval v soboto, zaključil pa v nedeljo dopoldne.
V Dijaškem domu Gregorčičeva proslava
Jutri, v petek, bo ob 18.30 v goriškem dijaškem domu proslava posveu cena Simonu Gregorčiču, po katerem goriški dom nosi tudi ime. Na proslavi, ki so jo skupno z vzgojitelji pripravili gojenci doma, bodo z recitacijami Gregorčičevih pesmi nastopili u-čenci in dijaki. Gost večera pa bo oktet iz Nove Gorice. V ta okvir spada tudi razstava predmetov, ki so ne-
koč pripadali Simonu Gregorčiču in katerih vnet zbiralec je Anton Pavlica.
Na proslavo so vabljeni vsi, predvsem pa starši otrok, učitelji in profesorji.
Pogreb odvetnika Roberta Cobbeja
V. Gorici so včeraj pokopali 42-letne-ga odvetnika Roberta Cobbeja. Pokojnik, ki je odvetniško dejavnost pričel v pisarni odvetnika Nerea Battella se je uveljavil zlasti na področju civilnih pravd in delovnih sporov. Bil je tudi ljubitelj športa in je bil med najbolj navdušenimi člani društva »Pino Me-deot«.
•	Društvo prostovoljnih krvodajalcev v Gorici bo tudi letos obdarilo otroke aktivnih krvodajalcev. Darila bodo prejeli otroci, rojeni med 1. januarjem 1978 in 31. decembrom 1983.
•	Ustanova ENPAS obvešča, da 31. decembra poteče rok za predstavitev prošenj za štipendije v šolskem letu 1985-86. Prošnje je treba vložiti pri pokrajinskih ravnateljstvih.
Nova zbirka novel Draga Jančarja
Danes v TK Galeriji
»Smrt pri Mariji Snežni«
Najnovejša knjiga Draga Jančarja »Smrt pri Mariji Snežni« kljub šestim različnim zgodbam — gre namreč za splet šestih novel — pripoveduje v bistvu eno in isto stvar. Pri globalni izpovedi se na svoj način zgleduje pri Borghesu, polslepem argentinskem pisatelju, ki ga večina poznavalcev in ustvarjalcev samih u-vršča v sam vrh trenutne pisateljske kvalitete; ena od novel nosi namreč na pričetku naslednji motto: »Usoda ima rada ponavljanja, variacije, simetrije. . . Ubijejo ga, toda on ne ve, da umira zato, da bi se ponovil neki prizor.. .« Očitno prihaja Jančar pri svojem razumevanju sveta in življenja do podobnih spoznanj, saj namreč pričujoče novele š skrajno ostrino, neizprosnostjo in veliko energijo, ki je značilna za avtorja, govorijo o zarisu tiste sicer nevidne osebe, ki se vedno na novo sestavlja iz takšnih ali drugačnih srhljivih in prelomnih dogodkov: ta oseba je usoda, pa najsi gre že kar za prvo novelo, po kateri ima knjiga tudi ime, in ki govori o pregonu ruskega zdravnika in častnika Turbina za časa ruske državljanske vojne leta 1918, ko si na strani premaganih komaj reši življenje, da bi se pod drugim imenom leta 1931 pojavil kot zdravnik Semjonov kar tukaj pri nas, ob Muri, na štajerskem, tudi v Mariboru, se kot tujec naselil daleč od svoje domovine, postal priljubljen čeprav vase odmaknjeni »doktor«, dokler ne bi ob koncu druge vojne z grozo ugotovil, da se bliža Rdeča armada prav tem krajem, v katere je očitno pod spremenjenim imenom pobegnil, prepričan, da se je usodi izognil enkrat za vselej. Zelo strnjena novela se poigrava z domnevami, zakaj v obupu dvigne roko nase, ali zaradi neposrednega, fizičnega strahu ali pa zaradi spoznanja, da dogodek ni stvar slučaja ampak namenskega in nezgrešljivega zasledovanja Usode, ki se ji preprosto ne da ubežati, vsaj znotraj enega samega življenja ne. — Podobna groza se sestavlja v drugi noveli »Dve sliki«, ki je pomaknjena najprej v sodobnost moče Južne Amerike, podtalnega ideološkega boja v Argentini, kjer je v zadnjih desetletjih izgubilo na tisoče ljudi in se s krvavimi črkami zapisalo v špansko besedo »Desaparecidos« - »izgubljeni, pogrešam«. Do sem vse v redu in prav, toda usoda Gojmira Blagaja nikakor ni slučajna, kakor tuđu ne njegova angažiranost na strani upornih, levo u-smerjenih intelektualcev — vzporedno se prične odvijati zgodba, ki se vedno intenzivneje pretaka v Goj-
mirjevo: njegov oče je bil belogardist in je bil na koncu vojne likvidiran in kot bi ta dogodek zlomil njegovo sedanjost, nenadoma se prične Gojmir bati, bati vsega, bati boja in borbe, zlomi se navznoter, ni več zanesljiv član v podtalnem odporu, ki ne prenese tveganja, in treba ga je odstraniti, likvidirati.
Novela »Ogenj« opisuje sežig na grmadi leta 1528, ko so na Dunaju sežgali profesorja svetega pisma Bal-thasarja Hubmairerja, dogodek, ki ga je v vsej natančnosti imel priložnost videti tudi mladi sholar Primož Trubar: tukaj je Jančar obrnil oziroma napovedal nastop usode, ki se bo ponovila, česar pa seveda mladi Trubar še ne ve: mnogo let kasneje bodo tega istega Trubarja preganjali zaradi njegovih knjig.
Knjiga je do kraja napisana z veliko elementarno energijo, prav nič ne zapada v slabost ali pesimizem, kar bi končno povzdigovanje usode lahko bilo, usode, ki se zgolj ponavlja in v ničemer ne »napreduje«, ali pa nikakor ne more napredovati človek s svojim večnim nasiljem, ki se utelesi zdaj v tej zdaj spet drugi ideologiji, pri čemer se vsiljuje domneva — vsaj če gledamo na zgodovino s te strani, s tega izbranega zornega kota — da se pojavi nova ideologija v trenutku, ko je stara presežena in neprepričljiva in ko je zatorej treba iznajti drugo vodilo, da se bo »ples življenja in smrti« lahko nemoteno nadaljeval.
Znotraj takšnih ali podobnih prebliskov se — kot rečeno — giblje Jančar z vso svojo znano vitalnostjo, nekakšno radostjo ob spoznavanju in razkrivanju resnice, v posebnem veselju, da nam je pač dano in možno odkrivati in odkriti gibalo, silo, smernico, ki nam dosledno in po vedno enakih zakonih vlada, čeprav različne preobleke dajejo vtis, kot da gre vedno za drugo in drugačno zgodbo. Vitalnost po vsej verjetnosti bazira v prepričanju, da nam šele priznanje te nenavadne in grozne zakonitosti, te »Usode«, lahko daje v roke tisto spoznanje, ki je šele učinkovito: na človeka in zgodovino je nujno gledati »zgodovinsko«, v prepletu vseh časov, do koder seže naš kolektivni spomin, sicer nas bo Usoda kot nepriznano dejstvo vedno na novo — čeprav iz istih razlogov — tolkla in udarjala, vedno in vedno bo zmagovita in »nespoznavna«, dokler bo pač človek vztrajal v svoji zamejenosti v eno samo dobo, eno samo filozofijo in ena sama pravila »igre«.
JANEZ FOVŠE
Predstavitev grafičnih map A. Černigoja in V. Pilona
Danes bodo o Galeriji Tržaške knjigarne predstavili dve zanimivi in dragoceni grafični mapi. Prva mapa prinaša dva ženska lika Avgusta Černigoja iz leta 1970. Oba lista nista bila nikoli razstavljena. Černigoj je namreč narisal lika, odtisnil pa ju ni nikoli, ker ni imel za to prave preše. Pred tremi leti je dal matrice grafiku Franku Vccchietu, ki je letos grafična lista odtisnil in ju dal podpisati mojstru Černigoju. Mapa izide ob 30-letnici Tržaške knjigarne. Uvodna teksta sta napisala Klavdij Palčič in Peter Krečič.
Druga grafična mapa prinaša tri jedkanice Vena Pilona. Jedkanice so iz let 1922-24 in so edine tri, ki so se v celoti ohranile v Pilonovem muzeju v Ajdovščini. Za edicijo je vseskozi skrbel in ji napisal tudi uvotjntJ besedo Jure Mikuš. Mapo so založili Pilonov muzej. Mladinska knjiga in Založništvo tržaškega tiska. Predstavitev obeh map bo ob 18. uri.
Plodno mariborsko obdobje skladatelja Ubalda Vrabca
iz umetnostnih galerij
Michele Lo Berto v galeriji Tribbio
Profesor Ubald Vrabec se je v Maribor, najštevilnejše središče primorskih beguncev v takratni Jugoslaviji, preselil konec leta 1931, ter tako vsaj malo potešil globoko domotožje po rodni Primorski, ki ga je občutil kot emigrant v daljni Argentini. V Mariboru je kot številni drugi begunci s Primorskega in Tržaškega našel svoj novi dom. Tu sta takrat že živela ugledna slovenska skladatelja Vasilij Mirk in Karlo Pahor. Prav na prigovarjanje Vasilija Mirka se je Ubald Vrabec že takoj po svojem prihodu v Maribor vključil v takratno glasbeno življenje. Prevzel je zbor mariborskih tiskarjev »Grafika« ter še isto leto pričel poučevati kot profesor violine in teorije na šob mariborske Glasbene matice. Kot skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog je Ubald Vrabec dal odločilen pečat kulturnemu, predvsem glasbenemu življenju v takratnem Mariboru. V začetku leta 1935 je prevzel vodstvo moškega pevskega zbora Jadran, katerega člani so bili v Mariboru živeči Primorci. Pod njegovo taktirko je Pevski zbor Jadran dosegel najvišjo umetniško raven in postal je pojem Ue samo v Mariboru in na Štajerskem, temveč tudi v takratni Slo-veniji.
Zbor je bil sicer ustanovljen že v dvajsetih letih in ga je vodil zboro-Vo_dja Josip Lah. Toda šele pod umetniškim vodstvom Ubalda Vrabca je dosegel zavidljivo umetniško višino ter je tehnično zaznavno napredoval. 2a Ubalda Vrabca so sodobniki meni-n, da vodi svoj zbor z velikim razumevanjem in vidno ljubeznijo, z veščo, strogo, pa skrbno roko ter z u-mirjeno, vseskozi smotrno kretnjp lahkotno obvladuje zelo muzikalno družina, ki reagira na najmanjši na-ndg svojega zborovodje. Ob prevzemu zbora Jadran v Mariboru je pro-'esor Ubald Vrabec, kot je sam povedal v nekem intervjuju leta 1937, začel sistematsko uvajati »sodobne niodeme stvari«, ne da bi pri tem zanemarjal vedno lepe in preproste navodne pesmi. »Vsakega nekaj, je bil teoj princip tako da sem s tem zadovoljil publiko in sebe.« Menil je, da je glasbeni čut v zboru dobro razvit ter da vsak jadranaš ceni moderno
pesem. Za svoje pevce je vedel, da se zanimajo za petje in so tudi ambiciozni. Tedni, v katerih so imeli samo dve pevski vaji, so bili zelo redki, ali pa jih sploh ni bilo, pevce je dobil ob vsaki uri k vaji. Pevski zbor Jadran, pod vodstvom Ubalda Vrabca, ni bil samo vrhunsko glasbeno telo, pojem pevske kulture v Mariboru, marveč tudi človeška sredina z visoko razvito nacionalno zavestjo. To zborovo poslanstva je profesor Ubald Vrabec opredelil takole: »S tem splošnim odzivom pri raznih kulturnih, humanih in nacionalnih prireditvah se vrši propaganda za našo zemljo. S pesmijo opominjamo našo javnost na naš narodni čut in ponos, ki naj bo oblika zlasti onih, ki živijo ob naših državnih mejah. Naša lepa narodna pesem, ki je čustvena in blago zvočna in iz katere veje slovenski duh, zasluži, da jo nesemo med narod, kjer se je pravzaprav rodila.«
Kljub precejšnji zaposlenosti kot profesor in dirigent pevskega zbora je Ubald Vrabec v Mariboru našel tudi čas za komponiranje. Sam se spominja, da so ga najbolj mikali Gradnikovi in Klopčičevi teksti, »to se pravi pesmi nacionalne in socialne vsebine.« Iz mariborskega obdobja so med drugim tudi pesmi: »Kralj Matjaž«, »Udar na udar«, »Mi kujemo«, slednji na besedilo Mileta Klopčiča, Gradnikova »Prihod«, Ivana Potrča »Sinoči me je dekle vprašalo« itd.
Pred nacistična okupacijo Maribora se je Ubald Vrabec umaknil najprej v Ljubljano, od tod pa k staršem v Trst. Poudariti velja, da so narodno-zavedni Primorci s svojim — leta 1940 preimenovanim pevskim zborom Kolo — pod vodstvom Ubalda Vrabca imeli zadnji umetniški koncert v še svobodnem Mariboru 2. aprila 1941, torej štiri dni pred nemškim vdorom v Jugoslavijo.
Brez umetniškega delovanja profesorja Ubalda Vrabca bi bilo glasbeno življenje v Mariboru med obema vojnama revnejše. Sam se je s svojim delom in z umetniškim vodenjem pevskega društva Primorcev v Mariboru zapisal v zgodovino in kulturno zakladnico Maribora.
MIROSLAVA GRAŠIČ
Michele Lo Berto razstavlja poredkoma. Vendar je vsaka njegova razstava, prav tako zadnja v galeriji Tribbio, dogodek, ki ga obiskovalci galerij ne smejo prezreti, kajti strokovna usposobljenost in umetniška poglobitev likovnega ustvarjanja se v njegovih oljih združujeta v dela, ki bodo preživela čas in ostala kot dokaz višine tržaškega slikarstva.
Slikar je ostal vseskozi zvest svojemu umetniškemu prepričanju. In ko se je utišala njegova povojna plodo-vitost dela v nemirnem obdobju prodora novih neformalnih struj, se jim ni skušal, kot mnogi, prilagoditi, kar bi z lahkoto zmogel kot eden najboljših restavratorjev slik kakršnekoli izvedbe. Na razstavi vise najno-
vejše slike, tihožitja, kak portret in res nomst, skupinske in posamezne upodobitve človeka, predvsem iz krogov najvišje cerkvene hierarhije, namreč škofov. Te čudovite podobe, kjer je vsak obraz miniaturni portret nekega značaja, pač le slučajno sovpadajo s potekom simpozija evropskih škofov v Rimu. Se pa v njih zrcali odsev njegove problematike. Čeprav učinkujejo kot celotna kompozicija, so pa obenem psihološki prikaz bistva osebnosti posameznikov, ki ga izražajo poteze obrazov od avtoritativne odločnosti naprej vse do pohlevne zaskrbljenosti. Skoraj da moramo uganiti, v katerem cerkvenem ali meniškem redu so se izoblikovali. Se pa slikarjeva ustvarjalnost neposredno v
celotnem umetniškem zagonu kaže prav v tihožitjih, nekaterih celo zelo velikih, kar je danes že redkost, kot npr. v platnu z glasbili, v katerem se oblike kitar ponavljajo v harmoničnem sozvočju z oblikami ženskega telesa, ki je nevsiljivo postavljeno ob rob ozadja.
Danes, ko se ne gre le za sam obstoj likovne umetnosti, marveč za u-ctalitev uvrščanja njenih bistvenih vrednot, nam je Lo Bertova razstava tolažilo, da se bodo omenjene vrednote ohranile, kajti umetnik se ne podreja splošnim tržnim zakonitostim, ampak slika to, kar res občuti kot umetnik.
M. B.
Razstava slikarja Stojana Zafreda v skromnih prostorih Gozdne zadruge na Padričah, je imela vsekakor svojevrsten uspeh. Svojevrsten pa zato, ker je vzbudila med domačini in ne samo med domačini, nenavadno zanimanje.
Zafredova razstava je v bistvu razdeljena na dva dela. Njegova olja prikazujejo prav Padriče, to je najbolj karakteristične objekte in »kotičke« vasi. Slikar sicer pristaja tu na »realistični« opis okolja, vendar mu doda vrsto značilnosti, ki utemeljujejo njegova siceršnja, abstraktnej-ša olja (eno izmed teh vidimo na sliki). Tu so barve, ko se oblaki zbirajo nad vasjo, kot pred nevihto. Tu je posebna luč, ki osvetljuje slare hiše, štirno in portale; luč, ki vnaša v sliko nenavaden nemir. Tu so ljudje v gostilni, ki mirujejo in so njihovi obrazi beli in brez potez. Zafred je večino olj slikal na podlagi starih razglednic
Drugi del razstave pa je »sestavljen« iz Zafredovih grafik. V grafikah se sprosti ves umetnikov pogled na Kras in življenje, v njih so najgloblja čustva. Zafredove kraške stavbe so v bistvu kamnite gmote. Kamen je s svojo trdoto in nemostjo absoluten gospodar. Tudi kako drevo, ali rastline; ki rastejo pred hišo so kot okameneli. Vse je nepremično. Ta občutek stopnjuje še dejstvo, da slikar ne uporablja barv, razen črnega črte-ia. Gostota »risbe« nam daje vtis, kot da smo ujeti v to kamnito stvarnost. Ujeti in molčeči. Poezija Krasa postane poezija temačnega, odčaranega sveta, kjer je za človekom komajda še drobna sled; sled nekoga, ki je nekoč ves ta kame zgnetel v hišo in potem odšel. (A.M.)
DOMA IN V SVETU slovhmuaus dobro poznan
Stojan Zafred na Padričah
Nogomet: včeraj v povratnih srečanjih osmine finala pokala UEFA
Inter in Hajduk naprej, Milan nepričakovano izločen
Legia — Inter 0:1 po podaljških
(0:0, 0:0, 0:0)
STRELEC: v 108’ Panna.
LEGIA: Kazimierski, Kubicki, Si-korski (v 46’ Araskiewic), Wdow-czyk, Gawara, Buncol, Karaš (v 105’ Čebula), Buda, Arceusz, Dziekanow-ski, Kaczmarek.
INTER: Zenga, Bergomi, Maran-gon. Baresi, Mandorlini, Ferri, Rivolta (v 97’ Panna), Bemazzani (v
totocalcio
Sporting Lisbona - Athletic Bilbao 1 Reai Madrid - Borussia	1
Hajduk - Dnjepr (1. polčas)	X
Hajduk - Dnjepr (končni izid) 1 Neuchatel - D. United (1. polčas) X Neuchatel - D. United (končni izid) 1 Koeln	-	Hammarby	1
Legia	-	Inter (1. polčas)	X
Legia	-	Inter (končni izid)	X
Nantes - Spartak Moskva (k.i.) X Nantes - Spartak Moskva (k.i.) X Milan	-	Waregem (L polčas)	X
Milan	-	Waregem (končni izid)	Z
102’ Minaudo), Altobelli, Brady, Rum-menigge.
Inter je na tujem presenetljivo premagal Legio iz Varšave ter se tako kvalificiral v četrtfinale pokala UE PA: Doma je namreč po bledi igri le remiziral z 0:0, tako da so bili pred tekmo domačini favoriti. Vendar pa je Inter v tej tekmi vsaj delno pokazal kar zna, saj je brez težav zaustavljal napade nasprotnikov. Vseeno pa so imeli Poljaki nekaj zrelih priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili.
Tako sta marali ekipi odigrati podaljške, v katerih so imeli premoč domačini, ko pa so se vsi že pripravljali na enajstmetrovke je Panna, ki je le nekaj minut prej stopil na igrišče, povsem neoviran zatresel nasprotnikovo mrežo. Tekma je bila še precej trda, vendar pa korektna, Inter pa je znal izkoristiti svojo pri ložnost.
Milan — Waregem 1:2 (1:1)
STRELCI: v 37’ Bortolazzi, v 45’ Desmet (enajstmetrovka), v 67’ Veyt.
MILAN: Terraneo, Russo (v 77’ Macina), Maldini, Tassotti, Di Bar-
tolomei, Galli, Bortolazzi, Wilkins, Virdis, Rossi. Evani.
WAREGEM: De Coninck, Decraye, Dekenne, Desloover, Da Silva, Mille-camps, Gortz, Mauroo (v 65’ Mutom-bo), Van Baekel, Desmet, Veyt.
Na papirju je imel Milan še precej lahko nalogo, saj je v prvi tekmi proti belgijskim nasprotnikam Waregma na tujem iztržil zelo dragocen neodločen izid, vendar pa mu kvalifikacija v četrtfinale pokala UEFA ni uspela. Zelo solidna belgijska ekipa je zaigrala vse na vse ter si v prvem delu prvega polčasa zapravila nekaj zrelih priložnosti za zadetek, med katerimi tudi prečko z Van Bae-kelom. Milan je povedel nepričakovano s strelam z dvajsetih metrov, Belgijci pa so izenačili z zelo sumljivo enajstmetrovko, ki jo je sodnik najprej dosodil, nato preklical, po posvetovanju s stranskim sodnikom pa spet dosodil.
V drugem polčasu je Milan napadel, vendar pa nato- povsem nepričakovano prejel gol, ki je milanske igralce popolnoma zmedel, tako da bi lahko bil pasiv še mnogo večji.
Hajduk — Dnjepr 2:0 (0:0)
STRELEC: v 47’ in 64’ Gudelj.
HAJDUK: Varvodič, Miljuš, Petrovič, Gudelj, Jerolimov, Čelić, Zl. Vujovič, Sliškdvič (od 75’ Tipurič), Zo. Vujovič, Asanovič, Vulič (od 87’ An-drijaševič).
DNJEPR: Krakovski, Baškirov, Vi-šnjevski, Pučkov, Usenko, Suršin (od 70’ Čenrtni), Kuznjevcov, Litovčenko, Sorokalet, Protasov, Taran (od 50’ Ljut).
SODNIK: Martinez (Španija). V 89’ izključen Višnjevski. GLEDALCEV : 30.000.
SPLIT — Po nepričakovani, toda zasluženi zmagi v gosteh, je splitsko moštvo tudi v povratnem srečanju in z dvema zadetkoma razlike premagalo sovjetske nogometaše Dnjepra in se tako uvrstilo v četrtfinale tega pokala.
Igralo se je na zelo blatnem igrišču in tako je bilo domačinom dokaj lahko zadrževati napade gostov. V začetku drugega polčasa je razpoloženi Guddlj dosegel prvi zadetek. Gostje so se nevarno odprli v obrambi, tako da je Gudelj dosegel še en zadetek v 64. min in tekme je bjlo že tedaj konec.
TAKO V OSMINI FINALA POKALA UEFA
•	Real Madrid (Šp.) — Borussia (ZRN) 4:0, 1. tekma 1:5. Kval.: Real Madrid
•	MILAN (Italija) — Waregem (Belgija) 1:2, 1. tekma 1:1. Kval.: Waregem
•	Nantes (Francija) — Spartak Moskva (SZ) 1:1, 1. tekma 1:0. Kval.: Nantes
•	HAJDUK SPLIT (Jug.) — Dnjepr (SZ) 2:0, 1. tekma 1:0. Kval.: Hajduk
•	Koki (ZRN) — Hammarby (Švedska) 3:1, 1. tekma 2:1. Kval.: Koki
•	Sporting L. (Port.) — Athletic Bilbao (Šp.) 3:0, 1. tekma 1:2. Kval.: Sporting
•	Neuchatel Xamax (Švi.) — Dundee U. (Škot.) 3:1 (po podaljških), 1. tekma 1:2. Kval.: Neuchatel Xamax
•	Legia Varšava (Poljska) — INTER (It.) 0:1, 1. tekma 0:0. Kval.: Inter
Košarka: v 2. kolu finalne skupine pokala prvakov v Zagrebu
Gibona s Petrovičem (47 točk) ugnala tudi Simac
Gibona — Simac 111:95 (60:50)
GIBONA ZAGREB: M. Nakič 11 (3:4), Bečić, Čutura 20, Pavličević, Petrovič 47 (4:6), Cvjetičanin 14 (2:2), Vukičevič 4, Ušič 4, I. Nakič, Arapo-vič 11 (1:3).
SIMAC MILAN: Bargna 3 (3:4), F. Boselli, Blasi, D’Antoni 14 (2:2), Premier 15, Meneghin 15 (3:4), Gallinari, Schoene 23 (0:2), Henderson 25 (9:11), Bariviera.
SODNIKA: Georg (ZRN) in Rigas (Grčija). PM: Cibona: 12:17; Simac 17:23. ON: Cibona 25, Simac 21. PON: Vukičevič (29), D’Antoni (38), Ara-povič (39). 3 TOČKE: Petrovič 5, Cvjetičanin 3; D’Antoni 4, Premier 1, Schoene 1. GLEDALCEV: 14.000.
V drugem polčasu se je približno ponovila slika iz prvega. Milančani so dobro začeli in zmanjšali zaostanek na same tri točke. Nakar pa je Petrovič zopet začel polniti nasprotnikov koš, ob tem še sijajno »asistiral« in za Milančane je bil poraz neizbežen.
Simac je tokrat odpovedal predvsem v obrambi, ki je njegovo glavno orožje. Od posameznikov sta bila boljša (toda le v napadu) oba Ameri-
čana, sicer pa je vse moštvo igralo brez običajne volje do zmage.
KORAĆEV POKAL
DIVARESE — C. ZVEZDA 101:83 (46:36)
DIVARESE: Boselli 5, Gattini, Ganeva 13, Thompson 29, Boesso 9, Car-raria, Sacchetti 18, Micheaux 27, Cor-tarello, Rusconi.
C. ZVEZDA BEOGRAD: Jankovič
7,	Karadžič, Nikolič 10, Bogosavljev 18, Radovič 22, Petovič, Miličevič 18, Milivojša, Stevanovič 8, Sretenovič.
BANCOROMA — BOSNA 91:77 (46:44) BANCOROMA RIM: Melillo 2, Sbarra 7, Flowers 17, Rautins 28, Gilardi
8,	Polesello 8, Solfrini 21, Picozzi, Brunetti, Rossi.
BOSNA SARAJEVO: Alibegovič 2, Radan 3, Benaček 23, Primorac 6, Mutapčič 15, Bilalovič 9, Radulovič 8, Mitrovič 11.
MOBILGIRGI — ORTHEZ 83:78 (42:43)
CASERTA — Tanjevičev Mobilgirgi je le s težavo odpravil francosko moštvo Ortheza. Oscar (26 točk) in Lopez (21) sta bila najboljša v domačem moštvu, pri gostih pa je bil nezadržen Carter (38).
PARTIZAN — GRANOLLERS 110:88 (54:42)
BEOGRAD — Ob dobri igri Zorki-ča (22) in Vilfana (19) je Partizan po pričakovanju premagal špansko moštvo Granollersa.
PAOK — ZADAR 73:70 (42:32) SOLUN — Razpoloženi Warner (29 točk) je najzaslužnejši za zmago domačinov proti Zadru, pri katerem je bil najboljši strelec Popovič (14 točk).
Pokal L. Ronchetti
ISKRA DELTA JEŽICA — MONFER-RAND 94:74 (49:32)
D. Petrovič (Cibona)
Za uvrstitev v šestnajstino finala italijanskega pokala
Odbojkarice Mebla na dobri poti
Meblo — Mogliano Veneto 3:0 (15:3, 15:11, 15:11)
MEBLO: Markovič, Maver, Mira in Neva Grgič, Žerjal, Pertot, Ukmar, Umek, Garbini, Ušaj, D’Ambrogio in Kralj (k).
TOČKE: Meblo 34 na 45 (Markovič 10, Kralj 8, N. Grgič 6, Žerjal in Maver 4, M. Grgič 2); Mogliano 19 na 25. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 5, Mogliano 10.
ZAGREB — V drugem kolu finalne skupine evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov je sinoči zagrebška Cibona v nabito polni dvorani nepričakovano visoko premagala moštvo milanskega Si-maca, ki je tako po dveh kolih še brez točke.
Milančani so v včerajšnjem srečanju začeli dokaj uspešno in povedli z 8:0 ter nato zanesljivo vodili tudi z desetimi tačkami razlike. Tedaj pa je stopil na sceno Dražen Petrovič, ki je polnil Simacov koš kot za stavo in v samem prvem polčasu dosegel 28 točk. Ob dobri igri M. Nakiča, Čuture in presenetljivega Arapoviča je tako Cibona prevzela vodstvo in končala polčas z desetimi točkami razlike.
Po sinočnji gladki zmagi je združena ekipa Meblo na dobri poti, da se uvrsti v šestnajstino finala italijanskega pokala za ekipe C-l in B lige. V povratnem srečanju, ki bo čez teden dni v Moglianu, ji namreč zadostuje že, da osvoji niz ali najmanj 26 točk, kar bi mogla našim dekletom zlahka uspeti.
Resnici na ljubo je Meblo sinoči pred pičlim številom gledalcev igralo res dobro le v prvem nizu, za zmago v ostalih dveh pa se ima zlasti zahvaliti nasprotnikovim napakam, svo-
ji večji izkušenosti in pa odlični i-gri Ljiljane Markovič (izredna v o-brambi, natančna v sprejemu, odlična tudi v napadu), iznadljivim posegom svoje kapetanke Cirile Kralj in precej natančni režiji Mire Grgič. Naša ekipa je očitno prelahko osvojila niz, v nadaljevanju pa je dokaj neodgovorno popustila zbranost, mlade gostinje so se opogumila, naših pa se je celo lotila določena živčnost. Predvsem niso znale zaustaviti 16-letne Palladinove, ki je bila daleč najboljša igralka svoje ekipe in (sku-
paj z Markovičevo) tudi tekme. Trener Drasič tokrat ni razpolagal z odsotno Klemšetovo, zaradi negotovega poteka drugega in tretjega niza pa ni več kot toliko tvegal z mladimi silami, čeprav nekatere standardne i-gralke niso igrale najboljše.
Vsekakor je bil sinočnji nastop koristen in pozitiven. Zlasti je prišla do izraza že popolna uigranost med Markovičevo in Grgičevo pri hitrih napadih s centra, manj kot običajno so naše igralke grešile pri serviranju. Bilo je tudi precej tehničnih in taktičnih napak, toda zlasti slednje gre najbrž v precejšnji meri pripisati nezbranosti. Mogliano je potrdil svoje slabosti, toda pokazal je tudi, da napreduje in da ga nikakor ne gre podcenjevati, saj, ko mu gre dobro, igra zagrizemo in ambiciozno, (ak)
Nogomet: disciplinski ukrepi
Di Giovanni (Triestina) izključen za eno kolo
MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je v B ligi za eno kolo izključila Di Giovanni ja (Triestina), Montani ja (Vicenza) in Schia (Sanbenedettese). Trener Vicenze Salvi pa je bil izključen kar za tri mesece, ker je po tekmi v Trstu žalil sodnika.
V A ligi pa so izključeni: za dve koli; Raise (Lecce) in Sabato (Inter), za eno kolo: Galli (Milan), Ca-rannante (Napoli) in Ferroni (Avellino).
Kačar za svetovni naslov
RIM — V soboto se bosta v Pe-saru za svetovni naslov v srednje-težki kategoriji (IBP), v kateri trenutno ni prvaka, potem ko je Michael Spinks prestopil v težko kategorijo, pomerila jugoslovanski boksar Slobodan Kačar in bivši svetovni prvak, Američan Eddie Mustafa Muhammad (Eddie Gregory).
Boks: Američan Williamson svetovni prvak (verzija WBC)
INGLEWOOD (ZDA) — Američan J. B. Williamson je osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka v srednjetežki kategoriji (verzija WBC), s tem da je po točkah premagal Prin-ceja Mamo Mohameda iz Gane.
Zmaga 28-letnega ameriškega boksarja je bila povsem zaslužena. V tej kategoriji začasno ni bilo prvaka (prej je to bil Michael Spinks).
ODBOJKA
UNDER 18 — ŽENSKE
VIRTUS — BREG 0:3 (11,15, 3:15, 10:15)
TRAJANJE SETOV: 30’, 13’, 23’. BREG: Elena in Elisabeth Žerjal, Možina, Maranzina, Velikonja, Man-menvall, Tavčar, Komar, Sancin, Šturman.
V prvem setu so Brežanke zgrešile veliko servisov. V drugem setu sta obe ekipi dobro igrali. Igralke Vir-tusa so odločno sprejemale, ampak Brežanke so vseeno zmagale.
(Možina)
kratke vesti - kratke vesti
Četveroboj v Guadalajari:
Mehika — J. Koreja 2:1
GUADALAJARA — Na mednarodnem četveroboju v mehiški Guadalajari je nogometna reprezentanca Mehike premagala Južno Korejo z 2:1 (1:1). Strelci: Tomas Boy (40) in Carlos Hermosillo (80) za Mehiko, Kirn Jung - Boo (23) za J. Korejo. GLEDALCEV: 35.000.
LESTVICA: Mehika (2 tekmi) 4; Madžarska (1) 2; Alžirija (1) in Južna Koreja (2) 0.
Oehrli najhitrejši
VAL GARDENA — Danes je bil v Val Gardeni na sporedu prvi poskusni trening v smuku pred tekmovanjem za svetovni pokal, ki bo na sporedu v soboto prav v istem kraju. Najhitrejši je bil Švicar Oehrli (2 minuti 8”46), ki je za 23 stotink prehi-
tel rojaka Alpigerja. Tretji je bil mladi Italijan Cigolla, medtem ko je bil Marc Girardelli šele 88.
Bob: na SP v Gortini vodita Sovjeta
CORTINA D’AMPEZZO — Po prvih dvoh preizkušnjah za SP v bobu dvosedu vodita Sovjeta M. Pjkans in J. Bersups (SZ 1) pred Avstrijo in VB. Italija 1 (M. Bellodis - G. Lazzer) je četrta, Italija 2 peta in Italija 3 šesta. Tekme se bodo končale danes.
Hokej na ledu: Merano zanesljivo v vodstvu
CORTINA D’AMPEZZO — Moštvo Merana nadaljuje svojo zmagovito pot. V zadnjem kolu je namreč premagal še Varese s 4:2 in tako vodi na lestvici z 38 točkami. Sledijo: Bolzano 32, Varese 30, Asiago 24 itd.
Krasovke proti Stetanu s polno močjo
Po tesnem porazu v Veroni proti favoriziranemu moštvu Surgelatija bodo Krasove namiznoteniška igralke v A ligi v soboto doma igrale proti neapeljski ekipi Stetana, ki ima kot naše enako število točk na lestvici.
Neapeljčanke, ki so lani v finalu prav tako proti Krasu izgubile državni naslov, bodo gotovo v soboto dopotovale v Zgonik z namenom, da se oddolžijo za tisti poraz. Zato bodo morale naše predstavnice dati vse od sebe, da bodo strle odpor nevarnih gostujočih igralk in tako tudi same osvojile drugo mesto na razpredelnici.
Na sliki: dvoboj iz Verone med kra-sovko Sonjo Milič (levo) ter bivšo krasovko in sedaj članico Surgelatija Marino Cergol. Kot je znano, je Miličeva v tej tekmi zmagala z 2:1.
ob robu naših nogometnih igrišč
andrej žagar o jadranovih tekmah
V 3. AL Breg, Kras in Primorec zadovoljili v prvem delu prvenstva
V nedeljo so v tretji amaterski li gi igrali pare zadnjega kola zimskega dela prvenstva. V skupini M pa kljub temu lestvica še ni popolna, k©r so v 8. kolu (17. 11.) odložili, tri tekme zaradi burje. Zaostale tekme Primorje - Campanelle, Gaja - S. Marco in Chiarbola - S. Nazario bodo odigrali v nedeljo, 15. t.m.
Tri naše enajsterice, to je Breg, Kras in Primorec, so torej končale igrati in sedaj jih čaka mesec dni počitka. Povratni del prvenstva se bo namreč začel v nedeljo, 12. januarja. Zato smo se obrnili do predstavnikov naših treh klubov in jih vprašali za splošno oceno po prvem delu prvenstva, predvsem pa če so zadovoljni z doseženimi rezultati svoje ekip».
IGOR ČUK (Breg); »V prvi vrsti moram priznati, da so me res presenetile naše ekip», ki zasedajo prva tri mesta na lestvici (Kras, Primorje, Primorec), medtem ko so v začetku vsi napovedovali, da bosta v prvenstvu gospwdarila S. Marco in S. Nazario. Prvi del prvenstva je bil še kar kvaliteten, podčrtati pa moram res dobro igro naših ekip.
Kar se tiče Brega, kot sem že pred začetkom prvenstva napjovedoval, nismo startali s posebnimi ambicijami, zavedali smo se, da imamo mlado ekip», kateri primanjkuje izkušenost, in to je morda glavni vzrok, da nismo osvojili 3-4 točke več. Priznati moram tudi, da je bil naša šibka točka napad, kjer primanjkuje spretni strelec, ki bi znal konkretizirati ugodne priložnosti. Upam, da nam bo v povratnem delu šlo nekoliko bolje«.
ANDREJ RACE (Kras): »Prven stvo je bilo do sedaj zanimivo in izenačeno. To dokazuje tudi dejstvo, da je prišlo do stalnih spirememb na samem vrhu lestvice. Prav gotovo bo tudi v p»vratnem delu boj za napre-
dovanje še vedno zelo nap»t. Sodeč p» dosedanjih izidih lahko na prestop še upa kar 5 ali 6 ekip. Glede ekip» Krasa lahko rečem, da sem res zadovoljen z dosedanjimi rezultati.
Kljub temu, da smo si morda zapravili nekaj točk prav z ekipiami sp»d-»njega dela lestvice, moram sicer priznati, da tako visoke uvrstitve Krasa res nisem pričakoval. Zato sem presenečen, razočarala p>a sta me S. Marco in Gaja, ki sta startala kot glavna favorita«.
ALBERT ČUK (Primorec): »Potek dosedanjega prvenstva me je p»v-sem zadovoljil. Predvsem, ker se je
ob robu igrišč zbralo več navijačev kot ponavadi. Imeli smo tudi mnogo derbijev in kar je zelo važno, ni bilo na teh grobe igre. Čutilo se je morda pomanjkanje kampanilizma, ki pa mnogokrat px>stavi v slabo luč derbije med našimi ekipami.
Kar se tiče Primorca, sem z dosedanjimi rezultati p»vsem zadovoljen, ker tako visoke uvrstitve nisem pričakoval. Za to gre seveda tudi velika zasluga novim nogometašem, ki so mnogo pripwmogli k temu in se odlično vključili v naše društvo. Zato gledam z optimizmom na p»vratni del prvenstva.	(B. R.)
V enem izmed zadnjih slovenskih derbijev tretje amaterske lige pred enomesečnim počitkom, sta se v nedeljo srečala Breg in Primorje (na sliki) in si pravično razdelila točki pri rezultatu 0:0. Obe ekipi sta zaključili prvi del prvenstva v dobri formi, tekma pa je bila privlačna in borbena in je zadovoljila veliko število gledalcev. V nedeljo bosta še na sporedu tekmi med Primorcem in Primorjem in med Krasom in Gajo. Obetajo se ogorčeni boji za vrh lestvice.
Tokrat zrela igra za B ligo
Proti favoriziranim Pordenončanom smo uspeli iztržiti dve točki na način, ki bi po mojem mnenju moral biti osnovno vodilo naše igre v B ligi. Velika borbenost in motiviranost v obrambi skupaj s solidnim skokom so v napadu omogočili zrelo in premišljeno igro. To pot smo igrali tudi veliko bolj potrpežljivo, žoga je dlje časa krožila v napadu in zato smo tudi zaključevali iz bolj izdelanih pozicij. Poudarek pa je bil seveda na zelo dobri obrambi, kjer smo s solidnim pomaganjem uspeli zaustaviti njihovega ključnega igralca št. 10 Turela. Velik delež pri tem sta imela Walter Sosič in Štefan Gulič. Gostje so tako izgubili »motor« svoje ekipe in njihove akcije so ostale veliko bolj nenevarne ter brez prave režije.
Tekmo smo začeli s peterko Žerjal, Čuk, Zarotti, Gulič, Ban ter z obrambo mož moža. Štefan je dobil nalogo da prepreči sprejem žoge Turelu in se izključno posveti samo njemu brez pomaganja ostalim igralcem. Ob sestavi začetne peterke moram povedati, da nihče od odbornikov ni vršil name nobenih pritiskov glede Zarottija, čeprav sem v enem od tržaških listov prebral, da so predstavniki Stefanela imeli glede tega nekaj pripomb. Pričakoval sem namreč, da bo Pordenon igral z visokim Realejem, katerega sem mislil poveriti v čuvanje Zarottiju. Reale to pot sploh ni stopil na igrišče, Fabrizio pa si je z dobrimi skoki in borbenostjo to pot zaslužil, da je bil na igrišču 35 minut.
Začetne minute niso kazale najbolje. Ob tem, da smo nastopili brez Klavdija Starca, je tudi Mauro Čuk že v 6. minuti imel tri osebne na-palce. Gostje pa so bili v prednosti za pet točk. Vseeno smo z dobro o-brambo in dvema trojkama v napadu naredili preobrat in povedli z
18:14. Nato je bil rezultat precej izenačen do 17. minute, ko smo izkoristili odhod Turela z igrišča. Gostje so delovali nekam nesigurno in minuto pred koncem prvega polčasa smo vodili z desetimi točkami naskoka. žal nam ni uspela končnica in na odmor smo odšli s 45:39.
Prve minute drugega polčasa so potekale v izenačeni borvi. V 7. minuti pa so gostje ob conski obrambi uspeli narediti delni izid 12:0 ter prešli v vodstvo z 61:58. Prednost štirih do šestih točk so zadržali vse do 18. minute, ko smo izenačili na 69:69. Z dvema prostima metoma Fossalija so Porčtenončani ponovno povedli, izenačil je ravno tako s prostimi meti Sandi, po napaki gostov pa je Marko Ban postami končni rezultat 73:71. Gostje so še enkrat zgrešili in v končnici je Walter Sosič pokazal zvrhano mero zbranosti ter točki sta ostali doma.
Kot sem že rekel, je nedeljska tekma tipičen model, kako moramo i-grati v letošnjem prvenstvu z zvrhano mero borbenosti in požrtvovalnosti, od prve do zadnje minute v obrambi, v napadu pa ob spremembah ritma z zrelo in premišljeno i-gro čakati na zrele situacije za zaključek. Tekma je tudi pokazala, da se da s srcem veliko nadomestiti.
Zdaj odhajamo v Monzo k ekipi, ki se nahaja s štirimi točkami skupaj z nami pri dnu lestvice. Monza še ni okusila slasti zmage na domačem igrišču. Možnosti za zmago torej obstajajo, treba bo torej ponoviti igro in borbenost z zadnje tekme. Nasprotnik ima kopico visokih igralcev ter ob tem tudi izkušenega hienharda, ki je s svojmi 37 leti nedvomno veteran v B ligi. Z lažjimi treningi je začel tudi Klavdij Starc, tako da bo verjetno proti Maltintiju naslednje kolo že nared. V četrtek bomo v Repnu odigrali trening tekmo s Fructalom iz Ajdovščine, ki igra v drugi republiški ligi. Na pot odhajamo že v soboto, da bomo res spočiti stopili na igrišče v Monzi.
Kotalkanje: v nedeljo deželno prvenstvo
Tudi naši predstavnici
trener franko drasič o meblovih tekmah
Odslej odločilna borba za sete
Številno občinstvo je v soboto zapustilo nabrežinsko telovadnico z dvojnim občutkom. Zadovoljno z odbojkarsko predstavo, razočarano zaradi poraza. Z razliko od prejšnjega domačega nastopa proti Vicenzi so naša dekleta i graia odločno bolje, zagrizeno in tudi kvalitetno a vse to ni bilo dovolj, da premagajo solidno in agresivno Nervoso. Spet se poraja dilema, ali je bolje igrati slabo in zmagati ali dobro in izgubiti. Svojim igralkam nimam kaj očitati, v soboto so igrale res dobro, tako kot so sposobne. Fro ti sobotni Nervesi bi marale za zma-
go igrati brezhibno, a tega v tem trenutku še niso zmožne.
Nasproti sta si stali dve ekipi z različnimi značilnostmi. Meblo z postavo višjo, boljšim blokom in močnejšim napadom ter Nervesa z boljšim sprejemom, odlično režijo in izredno obrambo. Tekma sama je bila napeta od začetka do konca. Gledalci se ne morejo pritoževali, da ni bilo razburljivih trenutkov. Zmagala je Nervesa, a v bistvu bi lahko zmagali tudi mi, če bi imeli malo več športne sreče v ključnih trenutkih, kajti razlika v točkah je bila res minimalna. V takih okoliščinah odloča jo malenkosti, kot so sodnikove dvomljive odločitve, zgrešeni servisi ali naivna tehnična napaka. Elementa, ki sta ustvarila razliko med ekipama sta bila vsekakor sprejem servisa in
protinapad. Nasprotna podajačica je stalno dobivala uporabne žoge, medtem ko je naša Mira tekala po celem igrišču in delala čudeže, da bi popravila napake soigralk. Prav zaradi tega bi jo označil kot najboljšo igralko na sobotni tekmi. Dokler ne bodo i-gralke spoznale, da je prva žoga po-dajaču najvažnejša akcija tekme, do takrat bomo samo povprečna, ne pa dobra ekipa. Obvezna pohvala gre tudi Garbinijevi, ki je bila tudi zame pravo presenečenje. V bistvu ni zagrešila nobene napake. Do premora zaradi božičnih praznikov nas čakata dve lažji tekmi. Nista pa več rutinskega značaja, kajti sedaj moramo paziti na vsak set. Za dobri končni uvrstitvi bo gotovo odločal količnik v setih. Odpira se torej nova prvenstvena zanimivost, borba za sete.
V nedeljo bo v Pordenonu deželno kotalkarsko prvenstvo veljavno za deželni pokal, na katerem bodo na-stopjik predstavniki vseh štirih pwkra-jin (za vsako kategorijo p» en predstavnik iz vsake pokrajine).
Letos bosta goriške barve zastopiari tudi predstavnici KŠD Vipava s «či, ki sta zmagali ha pokrajinskih kvalifikacijah. To sta Tanja Peteani (seniorke) in Katja Tommasi (ju-hiorke).
Kotalkarji p»čanskega društva so sicer že nastopili na tej važni prireditvi. Lani, denimo, je na tem tekmovanju nastopil tudi David Černič.
(Na sliki: Tanja Peteani in Katja sommasi).
Tekmovanje »čez drn in strn«
v SOVODNJAH
Slovenci odlični
Na pjobudo goriške skupine Gruppo marciatori je bilo v nedeljo v Sovod-hjab tekmovanje »čez drn in strn«, ki J® privabilo veliko tekmovalcev. Med mmi je bila prisotna skupina iz Slo-Verhje. Med p»samezniki sta se še mjbolje odrezala Cesare Ballaben iz r are in Silva Barbo iz Trsta.
V raznih kategorijah pa so se naj-T^ije odrezali Vasja Vitez iz Bovca Ido 18 let), Zoran Likar iz Ajdovšči-(do 30 let), Annibaie Pagani iz .Mma (do 40 let), Fabio Caligaris iz tota (do 45 let). Benedetto Parente z Gorice (do 50 let) in Luciano Met-iz Trsta (do 55 let).
obvestila
Košarka: v prvem kolu trim lige
SK DEVIN
sporoča, da odpade smučarski izlet v Amoldstein zaradi odjuge.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da v soboto, 14. t. m., odpade šahovski turnir. To kolo bo na vrsti januarja.
ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča člane in prijatelje društva, da si lahko v prostorih Doma A. Sirk v Križu v petek od 18. ure dalje sami uredijo osebne smuči. Poskrbljena bo priprava in potrebni material. Možnost srečanja in družabnosti ljubiteljev tega športa.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 17. decembra, zaradi popravil v bazenu odpadel plavalni tečaj v Lipici.
SK DEVIN
priredi od 23. do 30. t.m. zimovanje v Domu Mangart v Žabnicah. Informacije in vpisovanje pri odbornikih telefon. 200-236, 200-771 in 208-551.
ŠD MLADINA
obvešča, da je še nekaj prostih mest za zimovanje v Kranjski gori. Vsi zainteresirani naj se zglasijo na tel. 212-859 (Šuber).
SPDT	o„
prireja v nedeljo, 12., 19. in 26. ja-nuarja ter 2. februarja 1986
SMUČARSKI TEČAJ za vse. Tečaj bo v Ravasclettu oz na Zoncolanu, namenjen pa je začetnikom (dijakom), začetnikom (odraslim) ter
tistim, ki že znajo smučati. Vpisovanje bo na sedežu društva (Ulica sv. Frančiška 20/3. nad.) vsak torek od
20.	do 21. ure ter še danes, 12. decembra, in jutri, 13. t. m., od 19. do
21.	ure ter v soboto, 14. decembra, od 10.00 do 14.00. Cene so sledeče: štiri nedelje prevoza in tečaja (po dve uri) stane 75.000 Ur, štiri nedelje samo tečaja 35.000 ter štiri nedelje samo prevoza 48.000 lir.
PRIMOTOR KLUB
prireja silvestrovanje v restavraciji Veto na Opčinah. Rezervacije sprejemajo v gostilni Pavletič v Borštu.
, SMUČARSKI ODSEKI ŠD Mladina, ŠD Breg in SPDT prirejajo v nedeljo, 15. t. m., smučarski izlet z vlakom na Koblo. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. siv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304) še danes, 11. t. m. Vabljeni!
TPK SIRENA
vabi ob zaključku letnega delovanja kluba — svoje člane na drušUeno večerjo, ki bo jutri, 13. decembra, ob 20. uri v prostorih gostilne Slavko na Kontovelu. Zainteresirane vabimo, da se čimprej javijo, ker je število omejeno in da ob vpisu poravnajo ceno večerje. Vpisovanje v tajništvu kluba v dopoldanskih urah še danes, 12. decembra (tel. 422-696).
SK DEVIN
alpska sekcija, vabi člane in prijatelje smučanja na izlet v Amoldstein (Pod-klošter) v nedeljo, 15. t.m. Cena izleta 14.000 lir, smučarska vozovnica po znižani ceni. Uro odhoda bomo javili.
Spodrsljaj
Domovec Mauro Dornik
Dom — KRK 64:76 (21:31)
DOM: M. Dornik 12, Nanut, Coretti 2, Kristjančič 4, Uršič 16, Ziani 10, Gej 9, U. Dornik 2, Golob, Cor-si 9.
PON: Podgornik (36), Rovan (izključen v 32), U. Dornik (38), M. Dornik (40). ON: Dom 25; KPK 24. 3 TOČKE: Uršič in M. Dornik.
Domovci so v prvem kolu letošnje novogoriške trim lige v košarkj ne-
domovcev
rodno izgubili na domačih tleh proti solidni ekipi KPK (Klub prijateljev košarke). Gostje so si že v prvem polčasu priigrali prednost desetih točk, ki so jo nato z zobmi branili# do konca srečanja. Gojkovičev! varovanci so zaigrali dobro le v drugem polčasu, ko so se v 16. minuti približali nasprotniku na same tri točke. V končnih minutah pa jim je zmanjkalo športne sreče, tako da so igralci iz Nove Gorice zasluženo zmagah.
Naslednje srečanje bodo belo-rdeči igrah jutri, 13. t.m., ob 20. uri proti ekipi Elektre v Športnem parku Nove Gorice.	(M. Čubej)
Ostali spored 1. dela Domovih tekem: 13. maj - Dom (16.12) ; Salonit - Dom (23. 12.) ; Dom - Mladinci KK (9.1.1986); Runci - Dom (17. 1.1986); Dom - Gostol (23.1.1986); Renče - Dom (24. 2. 1986).
Nogomet: disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v prvenstvu »under 18« med drugim za tri kola izključila Roberta Kalca, za dve koli pa Demetrija Žagarja (oba Zarja). Do 26. 12. pa je izključen Zarjin odbornik Franco Zettin.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.00Ó.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poétnl »•koći račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul. Montecchi S PP559
Tel. |04O) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio t
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L	J ZTT	feijS	čim taq«*.
m tiska T	^ Trst	[M iQ Iy“* «»“e*»"*'
I	'	''ÌP*	zalolivkov F1EG
12. decembra 1985
Peklenski stroj v cerkvi
Cilj: Frančišek Asiški
ASSISI — Peklenski stroj šibke moči je ob 3.15 raznesel kapelico cerkve Santa Maria degli Angeli. Detonacijo so frančiškani sicer slišali, vendar so sodili, da je bila strela, ki je udarila med nevihto. Nekaj pred peto uro, ko so cerkev odprli, so ugotovili, da je eksplozija povzročila škode na kipu in steklih. Prejšnji dan so karabinjerji v neki drugi cerkvi v Assisiju, v Spodnji cerkvi sv. Frančiška, pravočasno odkrili peklenski stroj, ki je bil enako zgrajen kot tisti, ki je eksplodiral včeraj ponoči.
Obe cerkvi sta oddaljeni druga od druge kakšne tri kilometre. Preiskovalci v tem kraju in po vsej Umbriji se sprašujejo, če obstaja kakšna povezava med atentatoma in kakšno naj bi bilo sporočilo tistih, ki so ju načrtovali.
Nekateri povezujejo atentat in poskus atentata z bližino Spoleta, kjer so v varnem zaporu priprti Palestinci, ugrabitelji ladje Achille Lauro.
Drugi vidijo v dejanju poskus omalovaževanja sv. Frančiška, zaščitnika Italije in simbola miru. Pred srečanjem na vrhu so frančiškani obiskali Reagana in Gorbačova in jima izročili mirovno poslanico. Po nekaterih vesteh naj bi v Assisi 19. decembra prišel veleposlanik SZ v Rimu Nikolaj Lunkov; obisk so odpovedali, ker bodo frančiškanski redovniki tisti dan Lunkovi gostje na ambasadi v Rimu.
0 ISOLA DEL GRAN SASSO — Če se občinski svetovalci ne bodo dogovorili o sestavi občinskega odbora, ne bodo smeli k obhajilu. Tako jim je župnik Giovanni Bruni zagrozil med svojo nedeljsko pridigo. V občini imajo že eno leto prefektumega komisarja, po treh propadnih odborih pa jim grozijo predčasne volitve. O vsem tem je župnik obširno govoril s prižnice.
Sporočila jo bosta Thatcherjeva in Mitterrand
Kmalu odločitev o predoru pod Rokavskim prelivom
LONDON — Britanska vlada je odločena čimprej zgraditi predor pod Rokavskim prelivom. To je izjavil minister za prevoze Nicholas Ridley, ko je v predstavniškem domu uvedel razpravo o tem vprašanju. Rekel je, da je zamisel o izvrtanju predora naletela pri poslancih »splošno naklonjenost«, čeprav zaenkrat seveda ni še nobenega uradnega sklepa o tem, ali bodo pobudo izvedli, oziroma, katerega od štirih predloženih načrtov bodo pristojni organi izbrali.
Minister Ridley je navedel, da bi najpozneje do božiča morali biti znani rezultati dela mešane francosko-an-gleške komisije, kateri je bila poverjena proučitev omenjenih ptojektov. Pri tem je dodal, da ostane »koledar« zadevnih sestankov med predstavniki sosednih držav, ki je bil sestavljen spomladi letos, neokrnjen; to pomeni, dà se bosta ministrska predsednica Thatcherjeva in francoski državni poglavar Mitterrand sešla nekje v drugi polovici januarja in po razgovoru razglasila, za katerega od štirih načrtov sta se odločila. Izbrani projekt pojde tedaj brž pred londonski in pariški parlament. Pogodbo o izgradnji predora, je dodal Ridley, naj bi podpisali proti koncu februarja.
Med razpravo v poslanski zbornici je minister za prevoze opozoril laburistično opozicijo, naj nikar ne po»-skuša načrta o predoru bojkotirati, češ da bi to pomenilo hudo gospodarsko škodo za Veliko Britanijo. Povedati je treba, da številni laburistični poslanci soglašajo s pobudo, da pa je njihov vodja Neil Kinnock podprl stališče domačih ekologov; ti pa trdijo, da bi vrtanje predora pod Rokavskim prelivom utegnilo nepopravljivo oškodovati krajinsko ravnovesje britanske obale ob prelivu.
Kitajski stenski koledarji
PEKING — Na Kitajskem so pričeli tiskati ilustrirane stenske koledarje. Začetni mesec januar bo uvedla slika nezatonljive filmske zvezde Elizabeth Taylor. Posnetek je iz tiskarne	(Telefoto AP)
Namen posvečuje sredstvo
LONDON — Naj takoj povemo, da gre za dobrodelne namene. Anglie Best (na sliki), žena nogometaša Resta, se je včeraj predstavila v kroju firme Ktori na dobrodelni prireditvi podjetja SENSE; zbrani denar bodo namenili otrokom, ki so se rodili slepi in gluhi.
Nezaslišane srednjeveške metode v ZRN
Embargo za Wallraffove knjige
Knjižničarka ni smela sprejeti njegovih poklonjenih knjig
BONN — S spektakularno zmago »levičarskega« književnika se je v vestfalskem mestu Oldeuju končal edinstveni primer prepovedi literarnih del v povojni zgodovini nemške kulture.
šele pred kratkim se je izvedelo, da so že leta 1977 iz mestne knjižnice v oldeuju črtali iz seznama dela Giinterja Wallraffa. Sklep, da so se znebili knjig tega priznanega zahodnonemškega pisatelja, so opravičevali z dejstvom, da Wallraff uporablja »sumljive« metode pri iskanju gradiva za svoje knjige in da »negativno vpliva na mladino«. Òldeu, ali bolje rečeno njegov župan Alexander Erdland, je tako postalo edino mesto, ki se je znebilo del nekega priznanega nemškega književnika. Resnici na ljubo, bi kaj takega želeli tudi drugi, a si niso upali.
Wallraff se res poslužuje neobičajnih sredstev, od skritih mikrofonov in kamer, do prisluškovanj. Predstavlja se pod lažnim imenom. Svojo zadnjo knjigo »Na dnu«, ki opisuje trpljenje turškega delavca Alija, je napisal, potem ko se je dve leti in pol preoblečen v Turka soočal s tegobami »gastarbeiterjev« na ilegalnem tržišču dela. Knjiga je le dva meseca po izdaji dosegla milijonsko naklado in postala prava uspešnica.
Pred tem je od leta 1967 Wallraff napisal več podobnih knjig o družbenih krivicah. Kar trikrat se je moral
zagovarjati pred sodniki, a nikoli ni bil obsojen. Sodniki so namreč dosledno upoštevali njegovo obrambo, da so metode, ki se jih poslužuje, nedolžne v primerjavi z nezakonitostmi, Id jih tako odkriva.
Ko se je torej izvedelo za »sramoto iz Oldeuja«, se je dvignil val protesta. Občinskemu svetu, ali bolje rečeno demokrščanski večini, ni preostalo drugega, kot da pristane na ponovno prisotnost Wallraffovih knjig v mestni knjižnici.
V ponedeljek zvečer pa so mestni očetje Oldeuja dobili še eno, po vsem sodeč najbolj bolečo klofuto. O tem »srednjeveškem embargu« so namreč pripravili televizijsko javno razpravo kar v občinski sejni dvorani.
Predsednik združenja knjižničarjev Karl-Heinz Proeye je ironično opomnil župana, da bi moral prepovedati tudi »Rdečo kapico«, ker barva njene čepice dokazuje pro-komunistično orientacijo pravljice.
Razprave se je udeležil tudi Wallraff, ki je s seboj prinesel celo goro svojih knjig, da bi jih daroval knjižnici v Òldeju. Zbegana knjižničarka jih ni smela sprejeti. Ži^pan Erdland je kasneje, ker se ni udeležil razprave, objasnil, da mesto načelno ne sprejema daril. To je bil njegov zadnji prispevek k popularizaciji Wallraffa, ki navsezadnje tudi brez te reklame prodaja svoje knjigo kot med.
V Londonu stanovanja za bolnike aids
LONDON — Občinski svet Lambe-tha, ki sodi v »Veliki London«, je obolelim za aidsem dodelil občinska stanovanja. Laburistična večina bo tako v prihodnjih dveh letih poskrbela za streho nad glavo kakšnih 4.000 bolnikom. Konservativna opozicija trdi, da bo s tem ukrepom postalo območje' nevarno za splošno zdravje.
Zagovorniki predloga so se za takšen korak odločili zato, ker hišni lastniki bolnikom nočejo oddajati stanovanj. Direktorica stanovanjskega u-rada Hazel Smith je izjavila; »Naša moralna dolžnost je, blažiti bolečine tistih, ki najbrž niso več sposobni poskrbeti zase.«
Pretep med navijači
LONDON — V Portsmounthu je policija aretirala 53 navijačev, ker so se pred tekmo stepli v neki pivnici-Ko so vanjo vdrli policaji (pomagali so jim tudi mornarji), so jih navijači »sprejeli« z noži, palicami za biljdra in z biljardnimi kroglami. V lokalu so povzročili veliko škodo, razbili P0 so tudi precej avtomobilov.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale
pereti je z
0Č£JGH òexAL MAP/LEJ
Samemu

-c
• •*.":<-
:3-

■

iž’ ^
r|ff
Jr* )
IT-vl,s>
'< V %
_ i-.
Obtožen je prepovedanega seksa
Ravnatelj na pogradu z najstnico Prijavila ga je prijateljica sošolke
LONDON — Na sodišču v Bodminu, ki leži v jugozahodni britanski pokrajini Comwall, teče razprava proti 42-letnemu ravnatelju prestižnega privatnega kolidža, ker je prebil nekaj sladkih noči s 14-letno šolarko. Možakarja, ki Je oženjen in ima tri otroke, je šolskim oblastem prijavila prijateljica in sošolka štirinajstletnice: obe sta -namreč spali na pogradu, druga nad drugo, ravnatelj pa se za to še zmenil ni in ponoči lepo splezal na vrhnje ležišče, legel k najstnici in tako naprej, misleč, da dekle pod njima trdno spi.
V resnici ta ni spala in je lepo poslušala. Med drugim je povedala, da je ravnatelj ljubljenemu dekletu šepetal: »Punčka moja, punčka moja, ljubim te« pa še »Veš, jaz sem edini siguren moški v vsem kolidžu. . .«. Dal se je namreč sterilizirati. Kaj pa je zapeljivec rekel sodnikom? Da dekletce ni bilo prav noben angel, sicer bi se mu bilo uprlo. No, zdaj se mora zagovarjati pred obtožbo »prepovedanega seksa« in celo poskusa nasilja, in to ne le nasproti najstnici, s katero je ležal, ampk tudi še nasproti neki drugi šolarki.
Konfekcija Fany
Stefania Millo
KAKOVOST - ELEGANCA
Velika izbira najboljših znamk po ugodnih cenah
ŽENSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE, posebno JAKEN, PLAŠČEV in KRZEN.
34147 ŽAVLJE (TS) - Ul. Flavia di Stramare 107 - Tel. 231-118
J