Lete XDL, št. 298 LJubljana, sobota tj* decembra 19)8 Cena t ^ Upravm$tvo ujuoijana &oafljev« 6 - Telefor št 3122 8128. S124, 8126 3126 toaeraini oddelek: Ljubljana, toiea-ourgova ul - Tel 3492 tn 4492. fcBeiružnica Maribor Gratskl trg 7. Telefon 3t 2450 ^»eiružniea Celje K«•«««»*■ iUo« S. - Telefon »t 190 Računi on poftt če K Jain, nasprotujočih sd interesov in različnih naziranj neizmerno težka, vendar se danes čedalje jasneje in odločneje uveljavlja stremljenje po notra" nji solidarnosti in čim čvrstejši povezanosti slehernega naroda. To stremljenje, ki «e pojavlja v raznih oblikah, skuša nadomestiti veliko iluzijo o vsečloveštvu in dati namesto tiemožnega možno. Eden izmed njegovih vidnih izrazov je povečana skrb za Človeka, predvsem seveda za tako zva-pesa malega človeka. Po neuspehu ve-Kk'h gesel in programov se začenja socialni duh uveljavljati v manjših, laž-ie izvedljivih nalogah Tudi v državah, ki so zavrgle vzore velike francoske revolucije in usmerile družbeni razvoj Ha nova pota, opažamo, v koliki meri akrbe praktično za človeštvo ln s kakšno smotrnostjo skušajo odpraviti naj" večje zlo urejene človeške družbe: bedo. Ze sama skrb za mladino je znak, da niti tu niso pozabljene praktične zahteve humanitarnih idealov. Velikopotezna organizacija zimske pomoči, ki jo je izved"ia Nemčija, je eden največjih vzgledov organiziranega boja zoper pomanjkanje in siromaštvo; je ogromni poskus, da se vsakemu članu naroda zagotovi nekoliko več radošti, malo prriboljška pri hrani in malce več toplote v stanovanju. Prav v takih primerih vidimo, da humanitarna misel, najsi je sicer omejena samo na krog posameznega naroda, neugnano učinkuje. Ne fflede na versko vsebino božičnih i prazn'kov, ki je izven okvira teh razglabljanj, bi mog"i božično nvsel najlepše izraziti z željo, da bi bil božič vsem krščanskim narodom praznik, ko bi vsak odgovarjal pred svojo vestjo, kaj je storil in kaj bo storil za sočloveka in ko bi ves narod razmišljal o svo- CENA MIRU ZA KITAJSKO Izločitev vseh tujih vplivov ter priključitev Kitajske k protikomu- nističnemu paktu Tokio, 23. dec. d. Prvič, odkar so se pričel« sovražnosti na Kitajskem, Je japonski ministrski predsednik knez Konoye podal danes Izjavo o pogojih Japonske za ustavitev vojne na Kitajskem Stališče Japonske napram Kitajski je s to izjavo uradno naznačeno ter je temeljne važnosti za nadaljnje odnošaje med obema državama. Knez Konoye Je izjavil med drugim, da Je Japonska pripravljena odstopiti od svojih eksteritorialnih pravic na Kitajskem, ako bi bila Kitajska pripravljena za ureditev vsega konflikta Nova ureditev bi imela za posledico odstranitev vseh inozemskih koncesij na Kitajskem, priključitev Kitajske k protikomunističnemu bloku, ki bl se mu pridružili tudi Japonska in Mandžukuo. Japonska nikakor nima namena, da bi si ustvarila gospodarski mo- nopol na Kitajskem, Be manj p«, da bl omejila Interese onih velesil, ki imajo smisel za novo Azijo. Japonska zahteva nadalje od Kitajske razširjenje razvojnih možnosti v notranji Mongoliji Končno Je pripomnil knez Konoye, da bl morala Kitajska dobiti novo vodstvo, ki bi priznalo mandžursko državo, privolilo v navzočnost japonskih čet po vsej Kitajski kakor tudi priznalo, da je notranja Mongolija posebno antikominterno ozemlje. Japonski ministrski predsednik Je nato ponovno poudaril, da je Japonska trdno odločena, da popolnoma uniči kuomlntang Po njegovem mnenju so vsi inteligentnejši Kitajci naravnost navdušeni za japonski obnovitveni program za Kitajsko. Kakor izjavljalo v Tokiju. so bili ti ml- Incident! ob mejah ČSR Novi Vpadi madžarskih teroristov v Podkarpatsko Kosijo in poljskih v češko tješinsko ozemlje — Oster protest podkarpatske vlade Praga, 23. dec. br. Pokrajinska vlada v Chustu objavlja, da so dne 21. t m. madžarski teroristi napadli obmejno stražo pri Tekovu. Ko je straža odgovorila s streli, so teroristi pobegnili. Naslednjega dne so madžarski teroristi napadli most med Romočevicami in Novim selom. Tudi tu je prišlo do spopada z obmejno stražo Dva madžarska terorista sta bila ubita, trije ujeti, ostali pa so pobegnili nazaj preko meje. Ujeti teroristi so izpovedali da so v Užhorodu in Mukačevu posebna teroristična taborišča, v katerih se vežbajo teroristi in se pripravljajo za napade na Podkarpatsko Rusijo. Podkarpatska vlada je o tem obvestila osrednjo češkoslovaško vlado in obenem zagrozila s prekinitvijo nadaljnjih pogajanj z Madžarsko, če taki napadi ne bodo takoj prenehali ln krivci teh napadov ne bodo pozvani na odgovor V zadnjih dneh je prišlo tudi do novih napadov poljskih terorlsfčnih tolp na češkoslovaško mejo v tješinskem področju Poljske teroristične tolpe so demolirale več hiš. Pri šanovu so vrgle na češkoslo-vaško ozemlje dve ročni granati, ld pa nista naredili posebne škode. Chvalkovsky in Gafencu Praga, 23. dec. br. Zunanji minister Chvalkovsky Je poslal novemu rumunske-mu zunanjemu ministru Gafencu pozdravno brzojavko, na katero Je odgovoril Gafencu s prisrčnimi besedami. Izražajoč svojo radost, da bo mogel skupno z dr. Chvalkovskim delati za še večjo poglobitev prijateljstva med obema narodoma. Amnestija za vojaške prestopke Praga, 23. dec. br. Prezident republike je danes podpisal ukaz o amnestiji zloči- nov ln prestopkov, kl se kaznujejo po vojaškem zakonu S tem ukazom Je ustavljeno kazensko zasledovanje za vojaške In mobilizacijske prestopke ln zločine, ki so bili Izvršeni do 23 decembra. „Prager Tagblatt" zamenja »Prager Presse" Praga, 23 dec. h. Dosedanji oficioznl organ praškega zunanjega ministrstva »Prager Presse« preneha izhajati z 31 decembrom. Od 1 januarja dalje bo Izhajal samo »Prager Tagblatt«. ki Je prešel v prejšnje lastništvo »Prager Presse«. Poročevalski agenciji Radiocentral ln Cen-tropres bosta poslovali naprej. Ostre kazni za špekulacijo s premogom Praga, 23 dec br Zaradi pomanjkanja premoga — Češkoslovaška je z razmejitvijo Izgubila svoje največje rudnike — so nekateri trgovci s premogom začeli navijati cene Vlada je danes izaala uredbo, po kateri bo vsako navijanje cen najstrožje kaznovano Kazen ne more biti manjša od 50 000 Kč in šestmesečnega zapora Enaka kazen bo doletela tudi vse one trgovce ki bi ustavili prodajo premoga, čeravno ga imalo še v zalogi Kaznovani trgovci Izgube tudi obrtno pravico Ustanovljeni so posebni uradi, ki bodo nadzirali cene in sprejemali prijave iz občinstva. Odpust židovskih profesorjev Praga. 23 dec AA Centralna vlada v Pragi ie odpustila vse židovske profesorje, ki so predavali na češkoslovaških šolah nemščino. Napetost med Nemčijo in Zedinjenimi državami Odklonitev nemškega protesta proti izjavam ameriškega notranjega ministra New TOrK, 23. dec. o. Napetost med Nemčijo in Zedinjenimi državami Je dosegla višek z odklonitvijo protesta, ld ga je Izročil nemški odpravnik poslov Thom-sen državnemu pod tajniku Welsu zaradi govora notranjega ministra Tckesa proti članom nemške vlade Odgovor, s katerim je bil odklonjen ta protest Je bil sestavljen v zelo ostrem tonu ter predstavlja središče zanimanja ameriškega tiska. Iz Waslhingtona poročajo, da govore v službenih krogih Zedinjenih držav o možnosti novega nemškega protesta ln celo o pre-kinjenju diplomatskih odnošajev. Zadrža/-nje ameriške javrostl glede na nemški protest ter njegovo odklonitev ni enotno. Usti v glavnem zagovarjajo stališče ameriške vlade ter smatrajo odklonitev nemškega protesta kot upravičeno, pojavili pa so se tudi nasprotni glasovi. iNew York Times« zagovarja vladni korak ter odklonitev protesta, kl jo označuje kot edino možno v sedanjih okoliščinah. »New York Herald Tribune« poroča o veliki napetosti, ki je nastala med Zedinjenimi država- mi m Nemčijo, ter poudarja, da so k sreči Zedinjene države v tako dobrem položaju, da morejo nemški vladi povedati, kaj meni o njej ameriški narod. Weshlngton. 23 dec a. (Havas). Iz okoliščine, da je vlada Zedinjenih držav odklonila protest nemške vlade proti Yckesovemu govoru, sklepajo v diplomatskih krogih .da zavzema v zunanji politiki odločnejše stališče ln da prevzemajo Zedinjene države v tej politiki čimdalje bolj vodilno vlogo. Rooseveltova novoletna poslanica Wa»hlngton 23 dec h Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt bo 2. januarja osebno preči tal v kongresu svojo poslanico, v kateri se bo bavil predvsem z med-, narodnim položajem in s potrebo pospešenega oboroževanja Zedinjenih držav na morju In v zraku Napovedujejo, da bo v svoji poslanici Objavil zelo važne predloge za Zboljšanj« državne obrambe Zedinjenih držav. ji skrbi za malega Človeka, o svojem boju zoper siromaštvo, bedo. bolezni, zaostalost. Velike izkušnje povojnih "et so pokazale, da je skrb za človeka, združena z organiziranim bojem zoper bedo, poglavitna gibalna sila sodobnosti Celo najbolj sikrajnostna gibanja, ki se srdito bore med seboj, se praktično srečujejo na tej točki. Ne gre več za razširjenje dobrodelnih društev, za tisto drobno karitativno delo. ki je v svojem majhnem krogu tudi potrebno in uspešno. Gre za velikopotezno organizirane akcije, ki jih občuti ves narod in ki iz močnega stremljenja po narodni solidarnosti zajemajo vse njegove sloje. Najsi je doba še tako temna, najsi bi bilo v nas še toako negotovosti in strahu za mir. eno je gotovo: narodna zavest, ki druži razne sloje v solidarno celoto, re more biti več ravnodušna nasproti usodi posameznih članov na- I roda, ne more več trpeti pojavov socialne bede in zaostalosti. Morda prav iz tega človečanskega jedra svita lepša bodočnost in možnost bodočega sporazuma med narodi. V dobi reorganizacije in prestavbe tolikih naprav in običajev se narodna zavest vsaj v tem pogledu pretvarja v — vest. Proces je težaven in dolgotrajen, vendar postaja očiten tako v novi politiki ameriške demokracije kakor v politiki avtoritarnih držav. Bodočnost bo pokazala, kakšne trajne uspehe bo obrodil ta novi boj z bedo, nova organizirana skrb za ma ega človeka, ki tvori jedro vsakega naroda. Verujemo, da se vzvišena božična ideja m mogla lepše vtelesiti v praktičnem življenju, kakor v tej oblikijki vabi in kliče kakor skrivnostni spev nad betlehemskim hlevom vse ljudi dobre volje k delu in odgovornosti! rovni pogoji določeni že na cesarski konferenci dne 13. novembra Kitajska mora. Je zaključil knez Konoye svoja izvajanja, pristopiti k protikomunistični pogodbi, ki obstoja med Japonsko, Nemčijo ln Italijo Sele potem bi mogla Japonska politično In gospodarsko sodelovati s Kitajsko Japonska priznava suverenost Kitajske in ne hlepi niti po kitajskem ozemlju, niti po kaki vojni odškodnini Možnost mirovnih pogajanj Tokio, 23. dec AA (Havas) Vladno izjavo, ki definira »ceno miru« za Kitajsko so v gospodarskih in finančnih krogih prav ugodno sprejeli, ker mislijo, da se bo mir dal prej doseči z diplomatskimi razgovori kakor pa z orožjem labaja raaJi dan razen poneaeijjuu. Naročnina zn&Aa mesečne Din * Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 8 teletom S121 8128, 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg *L 7. telefon «L 2455, Celje, 8troasmayer)eva ulica fttev L telefon »t 65 Rokopisi m M rraCaJe »Aiahi Sinbun« pri občuje Izjavo mand-žurskega zunanjega ministra, kl pra"t da bo Mandžurija po diplomatski poti stopila v stike z novo Kitajsko, da se obe državi rešita komunističnih in protijaponskih vplivov in postavita skupne temelje za delovanje tn boj proti komunizmu SangbaJ, 23 dec AA (DNB) lz krogov, kl so blizu kuomintangu, se Je zvedelo, da bo podpredsednik VangčangveJ v kratkem odpotoval v Evropo po nalogu maršala Cangkajška VangčangveJ bi imel najprej obiskati Pariz pozneje pa še Berlin Rim ln London Njegovo potovanje spravMajo v zvezo z morebitnimi pogajanji med Kitajsko ln Japonsko. Nov japonski poslanik v Washingtonu TVashlngton. 23 dec AA (Havas). Novi japonski poslanik v VVashlngtonu Hori-nučl Je danes Izročil svoje poverllnie« Rooseveltu ln Izjavil v svojem nagovoru, da želi sodelovati za zbližanje med obema državama. Italija zahteva francosko Somalijo Med italijanskim in francoskim tiskom se bije vedno ostrejši boj zaradi italijanskih zahtev Rim, 23. dec. br. Današnji Italijanski listi objavljajo uradno poročilo italijanske vlade o odpovedi sporazuma s Francijo, ki sta ga svoječasno sklenila Laval ln Mussolini. Pri tem poudarjajo, da ta sporazum sploh nI nikdar stopil v veljavo, ker sedma točka izrecno določa da stopi v veljavo Sele po izmenjavi ratifikac jskih listin, do katere pa sploh ni prišlo. Razen tega smatra Italija, da Je postal ta sporazum brezpredmeten, ker ga Je Francija kršila že s tem, ker je sodelovala pri sankcijah proti Italiji. Rim, 23. dec. br. Fašistični poslanec Farinacci, ki se je te dni vrnil iz Abesi-nlje. objavlja v listu »Regime fascista« daljši članek, v katerem ugotavlja, da se mora vprašanje DŽibutija takoj urediti. Džibutl predstavlja vhod v Italijanski Imperij in nikakor ne gre, da bi bil ta vhod v tujih rokah, povrh pa še v rokah onih, ld po Sovražno razpoloženi proti Italiji. V Džibutl ju ž "vi na račun Francije Se sedaj oikrog 2.000 abesinskih beguncev, katerim Francija še vedno ustvarja iluzije, da bo Abesinija zopet iztrgana Italiji In vrnjena negušu. Francoslta Somalija sploh nima več pravice do obstoja. Tudi angleSko-ita-lijanski sporazum ugotavlja, da Francija ob Rdečem morju n'ma več nlkaklh Interesov. Zato je docela naravno, da mora svoje or.emife na tem koncu Afrike prepusti« Italiji. | Današnja seja francoske vlade Pariz, 23 dec h Za Jutri Je sklicana seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Lebruna Na njej bodo najprej proučili notranji položaj, kakršen je nastal po proračunski razpravi v poslanski zbornici, v glavnem pa bo posvečena mednarodnemu položaju, predvsem odnošajem z Italijo in položaju, kl je nastal po italijanski odpovedi rimskega sporazuma iz L 1935. Ves francoski tisk se obširno bavi z odpovedjo Lavalovega - Mussolinijevega sporazuma Listi ugotavljajo soglasno da mora sedaj dati pobudo za novo ureditev spornih vprašanj Italija, ker je prvotni sporazum odpovedala Jules Sauerwein piše v »Pariš Soiru« da mora sedaj pač Italija povedati kaj prav za prav hoče Francija bo šele nato videla sli o italijanskih zahtevah in predlogih sploh lahko razpravlja Francija ničesar ne zahteva od Italije Zato lahko mirno počaka da se bo videlo, kaj se bo porodilo iz tegs hrupa ln kam prav za prav meri Italija Nemčija se sicer ne more odtegniti svojim obveznostim napram Italiji, toda vse kaže, da v Berlinu iskreno žele. da bi Rim svoje zahteve reduciral na tako mero. da bo mogla Francija o njih sploh razpravljati. Frotižidovski zakon na Madžarskem Omejitev židovskega vpfiva na političnem, gospodarskem in kulturnem področju Budimpešta, 23. dec. o. Snoči j« imela madžarska vladna stranka narodnega edin-stva važno sejo. na kateri je pravosodni minister To«nady Nagy objavil novi madžarski protižidovski zakon, ki ga je vlada danes predložila parlamentu. Novi zakon določa, da se smatrajo za Žide vsi, ki so po objavi zakona židovske vere. katerih starši so Zidje in vsi, ki so po svojem po reklu polžidje. Za Žide se ne smatrajo oni, ki imajo samo 25 odstotkov židovske krvi in otroci staršev, ki so napol židovske krvi ali pa so se poročili po krščanskem obre du pred 1. januarjem 1 1938 Židje, ki so bili krščeni po I. avgustu 1. 1919. 6e ne srna trajo za arijce. Kot nežidi se smatrajo Židi. ki so bili na fronti in sp bili odlikovani z eno zlato srebrno. aH dvema drugima kolajnama Enako se postopa z Židi, ki so najmanj 50 odstotni vojni invalidi. Kot židovska podjetja se smatrajo ona, ki jih upravljajo Židi in kjer so predsednik, rav natelj ali večina na merodajnih mestih Židi. Novi zakon ne dovoljuje, da se državljanstvo pridobi s poroko Nlotranje ministrstvo more podvzeti vse potrebne korake, da se preiščejo pravice državljanstva, ki so bile dosežene po 1 Juniju 1. 1914. Ce ae bo ugotovilo, da so Židi dobili državljanstvo nepravilno, ga bodo izgubili in bodo še kaznovani. Židi so lahko poslanci varno židovske stranke in jih sme bit- v parlamentu samo 6% celokupnega števila poslancev V mag-natski zbornici ne sme biti Zidov. V državnih uradih m ustanovah Židi ne bodo mo gli biti zaposleni. Zidov je lahko namešča-nih v zdravniških, odvetniških, časopisnih, gledaliških in filmskih podjetjih samo do 6°/» plus 3% onih Zidov, ki so bili v vojni odlikovani ali pa so 50% vojni invalidi. Židi ne smejo imeti vpliva na pisanje listov, na film. na gledališko umetnost, ne smejo biti režiserji, glavni ali odgovorni uredniki ter izdajatelji listov m sploh ne sinejo imeti nobenega vpliva na javno mnenje V podjetjih. ▼ katerih je zaposlenih 5 ljudi« je lahko en Zid, v podjetjih z 10 nameščenci pa dva. V tem pogledu se mora točno upoštevati odstotek, ki je določen z zakonom Nove določbe stopijo takoj v velja* vo pri odvetniškem, zdravniškem, novinarskem, filmskem in gledališkem poklicu. ▼ drugih poklicih pa se morajo izvesti do 31» januarja L 1942. Živahna akcija ukrajinskih nacionalistov London, 23. dec. AA. Ukrajinski krogi s čedalje večjim zanimanjem spremljajo delo svojih organizacij v tujini Po obiskih polkovnika Milnika, naslednika umorjenega voditelja ukrajinskih emigrantov Kono-valca, v Londonu. Parizu in Berlinu, so ustanovili dva urada za ukrajinska vprašanja: enega na Dunaju, predvsem za vprašanja vzhodne Galicije, Podkarpatske Rusije in Rumunije, drugega pa v Rimu, ki se bo bavil na splošno s političnimi in kulturnimi vprašanji. Zdi se, da je bilo prvo dejanje polkovnika Milnika kot šefa ukrajinske nacionalne organizacije, da je vsem bivšim učencem Konovalca naročil, da zapuste ozemlje Podkarpatske Rusije, in da je obenem prepovedal vsako nasilno dejanje Po drugi strani je nekdanji ukrajinski dom, Imenovan »Dom Petjlurove vlade« v Berlinu, ki je prešel v roke nemških oblastev, po izgonu prejšnjih lastnikov doma, poljskih Židov, spet začel ln- i formacijsko službo za Ukrajince, živeče v Nemčiji V tem domu so sestavili vprašal-ne pole za popis Ukrajincev v rajhu in jih pred nekaj dnevi razdelili Naposled so v Pragi vse ukrajinske banke ustanovile blok »Zveza ukrajinskih domoljubov«; njegov voditelj je Prokopovič To delovanje ni ostalo brez učinka na gibanje za zedi-njenje. ki prihaja do izraza v poljski Ukrajini, odkar se je sestavila avtonomna vlada Podkarpatske Rusije Toda to gibanje Je na Poljskem mnogo živahnejše kakor drugod Povratek grškega kralja v Atene Bruselj. 23 dec a Grški kralj Jurij je snoči odpotoval z osebnim vlakom v Atene Na postajo ga je spremil kralj Leopold z mnogimi odličniki. Božični izredni kongres Blumove stranke Glavni predmet razgovorov bo vpraiauje mira ln stran* kine poUtike Pariz, 28. dec. b. Jutri se začne v Mont-rougeu izredni kongres francoske socialistične stranke, ki bo trajal tri dni. Za kongres vlada veliko zanimanje, ker se pričakuje, da bodo v razpravah prišle do Izraza vse glavne tendence, ki trenutno prevladujejo v Blumovi Btrankl in kl n« izključujejo možnosti ostrih nasprotij. Nekateri domnevajo, da bo posebno huda borba med Blumom in Faureom, toda v vodilnih socialističnih krogih so trdno prepričani, da se sedanji izredni kongres stranke — navzlic kočljivosti nekaterih vprašanj, kl so postavljena na dnevni red — ne bo končal z novim razcepom po zgledu znanega kongresa v Toursu. Glavni predmet razgovorov socialističnega Izrednega kongresa so »vprašanja miru in strankine politike«, ki Jim bo sledila razprava o splošnem političnem položaju. Problem miru danes močno razdvaja socialiste, kajti v pogledu tako zva-ne »mirovne politike stranke« se socialisti doslej še niso zedinili Kongresu bosta predložena dva osnutka resolucij- Blumov ln Faureov Drugi ie baje Izrazite »paclfi-•tičen«, prvi pa odločnejši. Mnogi napove- dujejo dramatično borbo med tema dvema socialističnima voditeljema, toda »Temp-sov« notranjepolitični strokovnjak Ray-mond Millet Je mnenja, da stvar ne bo tako huda, vsaj idejno ne, ker gre v bistvu samo za osebne zadeve in vprašanje funkcij v stranki. To seveda ne pomeni, da bi ideoloških nasprotij sploh ne bilo. Teh Je celo precej ln so vsa močno zamotana Razen Blumove in Faureove resolucije bo Imel kongres priliko izreči svoje mnenje tudi o resoluciji Deixonnea in Zorettija, ki Jo označujejo kot »ultrapacifistično«. Največja senzacija kongresa pa Je nedvomno v tem, da Je to pot izostala običajna ločena resolucija znanega Zyrom-skega, ki se je v celoti pridružil Blumo-vemu predlogu resolucije. Po mnenju dobrih poznavalcev trenutnih razpoloženj med socialisti Je končno zelo verjetno, da na božičnem izrednem kongresu ne bo zmagala nobena Izmed predloženih resolucij, temveč bo Izdelano novo besedilo, na katerega bo pristala večina delegatov. S tem pa bo vsaj na zunaj ohranjena kom-paktnost Blumove socialistične stranke. Francove težkoče Francove vojske v Španiji se polašča demoralizacija ln fe njena bojna sposobnost vedno slabša London, 23. dec. o. »Times« in drugi angleški listi objavljajo nadaljnje vesti o de-morallzaciji med pristaši generala Franca. V Segoviji in Burgosu Je bilo zopet aretiranih okoli 200 oseb. Celo Reuterjev urad potrjuje te vesti in Izključuje sum o njihovi točnosti. Ob tej priliki je zunanje ministrstvo španske nacionalistične vlade objavilo komunike, ki pravi, da je bila odkrita zarota, zaradi katere se tudi še ni pričela ofenziva proti Kataloniji, neki oficir generalnega štaba, ki Je užival neomajno zaupanje generala Franca, je pobegnil z vsemi načrti k republikancem, zaradi česar je že dva dni mir na bojiščih. Nadalje poročajo »Times«, da je prišlo do nesporazumov tudi med karlisti in falangi-6 ti. Okrog Segovije ln Saragose je prišlo do spopadov med nasprotnimi skupinami in je moral general Franco poslati tja svoje najbolj zanesljive čete. *News Chronicle« in »Manchester Guardian« poročata, da so vsi ti spori demolizirali Francovo vojsko, kl je zaradi njih postala nesposobna za večje akcije. Atentat na Francovega ministra Pariz, 23. dec. o. Kontinentalna Izdaja »New York Heralda« poroča iz Bandaira,. da krožijo na španski meji glasovi, po katerih je bil izvršen atentat na ministra lavne varnosti Francove vlade generala Amidasa. Po eni verziji Je bil zaboden z bodalom, po drugi pa so streljali nanj v hipu, ko je stopil v avtomobil. Nedavno Je Amidas odkril zaroto v Burgosu, ki je bila naperjena proti Francovi vladi. Ns podlagi druge verzije so bili baje nanj oddani trije streli in je bil hudo ranjen v želodec. Prepeljati so ga morali v bolnico kjer so izvršili tranfuzijo krvi. Ker je že 76 let star, je njegovo stanje kritično. Sumljiva prtljaga angleškega podkonzula Hendaye, 23. dec. a. (Reuter). Naknadno se je zvedelo, da v prtljagi angleškega podkonzula ni bilo na zemljevidov ne na črtov. Našli so samo kose papirja v srajcah z navedbo, da se nacionalistične čete zbirajo na katalonski frontL Francov dem a n ti Bnrgos, 23. dec. a. (DNB), .Nacionalistična radijska postaja je včeraj objavila Izjavo glede na poročila tujih agencij, da Je po odkritju vohunske afere prišlo baje do izgredov v nacionalistični Španiji. Zavračanje takšnih tendenčnih glasov, pravi poročilo, je absolutno nepotrebno. Diplomatski zastopniki in predstavniki tujih listo v nacionalistični Španiji se lahko sami prepričajo, aa vlada v nacionalistični Španiji popoln red in disciplina. V Burgosu odklanjajo božično premirje London, 23 dec br Reuter poroča, da je imela danes Francova vlada sejo, na kateri so razpravljali o vojaškem in političnem položaju v Španiji Notranji minister je podal podrobno poročilo o odkritju vohunske organizacije, odločno pa je demantiral vse vesti o uporih in spopadih Razpravljali so tudi o pobudi za sklenitev božičnega premirja Na osebno pobudo ge-ne'rala Franca je bil ta predlog odklonjen Uradni komunike ki je bil o tem izdan po seji vlade naglaša da Francova vlada v načelu sicer pozdravlja plemen;to pobudo francoskih bojevnikov vendar pa general Franco ne more pristati na nobeno pre-mir in odklanja tudi vsako posredovanje za sklenitev premirja preden ne doseže popolne zmage nad španskimi republikanci V odgovor na to pobudo za sklenitev božičnega premirja in da bi dokazal, da ie gospodar položaja ie seneral Franco dane? odredil novo ofenzivo Francove čete so popoldne 7ačele hudo napadati republikansko fronto v Kataloniji in se jim ie posrečilo da so na štirih mestih predrle republikanske postoianke. zaradi mraza in snega pa je ofenziva kmalu nato obtičala. Barcelona, 23. dec a. Predsednik španske republikanske vlade Neerrin je odgovoril na brzojavko zveze bivših francoskih bojevnikov: Ganjen nad vašim človeko-'čubnem korakom, s; vam usoian priporočiti. da se obrnete do držav, ki so vdrle v Španijo ln katerih napad je edini vzrok 1a se ta neutemeljena vojna nadaljuje. Francov protest v Londonu London, 23 dec. br. Zastopnik Francove ^lade v Londonu, vojvoda Alba. je danes izročil v zunaniem ministrstvu noto, v kateri vlada generala Franca protestira proti kršitvi dogovora o ne\Tmešavanju s strani Rusije in Francije V noti zatrjuje, da je neki soviet.ski ruš;lec nod krinko popravi1 pristal v francoski luki in tam natovoril munirijo in letala za republikansko Španijo Vlada generala Franca izjavlja, da bo ukrenila vse, da tako vmešavanje v španske notranje zadeve v bodoče preore-či Končno izjavlia, da more tako očitno oodpiranie republikanske Španije dovesti do zelo resnih zapletljajev. Francoski proračun sprejet Pariz, 23. dec. br Po celonočni seji Je poslanska zbornica danes končala razpravo o proračunu in Je pri zaključnem glasovanju odobrila celotni proračun s 366 glasovi proti 229. Na nočni seji Je Daladier pri razpravi o finančnem zakonu moral ponovno postaviti vprašanje zaupnice Sestanek sveta DN sredi januarja London, 23 dec br Reuter poroča, da bo zunanji minister lord Halifax 15 januarja odpotoval v 2enevo da se udeleži seje sveta Društva narodov Na seji bodo razpravljali o umiku tujih prostovoljcev iz Španije in o kitajski pritožbi na Društvo narodov zaradi postopanja Japonske. Kitajska zahteva, da se proti Japonski uvedejo gospodarske sankcije Ženeva, 23 dec. a. Tajništvo DN objavlja začasni dnevni red prihodnjega zasedanja DN. Zasedanje bo otvoril 16 januarja predsednik sveta DN, švedski zunanji minister Sandler. Beck oblice Pariz in Berlin Pariz, 23. decembra, b. V tukajšnjih poučenih krogih zatrjujejo, da bo poljski zunanji minister Beck. ki bo prebil božične praznike in novo leto na francoski rivieri (v Monte Garlu). v prvi polovici januarja obiskal Pariz, kjer se bo sestal z odgovornimi francoskimi državniki, da se ž njimi pogovori o sedanjem evropskem položaju. Njegovim januarskim razgovorom v francoski prestolnici pripisujejo v francoskih političnih krogih že sedaj zelo velik pomen. Kakor se doznava, bo Bede pred svojim po-vratkom v Varšavo obiskal tudi Berlin. za praznike London, 23 dec a Predsednik vlade Chamberlain bo jutri odpotoval v Che-quers. kjer bo prebil božične praznike Novo leto bo britanski ministrski pred sednik pričakal na severnem Angleškem prve dni januarja pa se br vrni1 v London da se pripravi ra svoi obisk v Rimu Rim, 23 dec a Mussolin? se ie odp^ial v Rocco della Caminate odkoder bo delal Izlete na snežišca v Apeninih in gojil zimski šport. Varšava, 23 dec. br Pollsk1' zunanji minister Beck bo prebil božične praznike na francoski rivieri V merodajnfh krogih najodločneie demantiraio vesti da b' se ob tej priliki sectal s francoskimi državniki in imel z njimi politične razgovore. Papeževo Anglaško-nemlki bsj m svetovni trg London, 23. dec. o. Zveza angleških in-dustrijcev je objavila, da se bodo v začetku prihodnjega leta pričela uradna pega-Janja z zastopniki nemške industrije zaradi ureditve izvoza iz Anglije in Nemčije v Evropo in prekomorske države. Komunike pravi, da so bila doslej o tem le neslužbena pogajanja ,ki pa so pokazala, da obstoja podlaga na kateri bi se lahko Industrijci obeh držav sporazumeli. Zato je bilo sedaj sklenjeno, da se čim prej prično službena pogajanja, ker pričakujejo, da se bodo končala z uspehom. V teh pogajanjih bodo govorili predvsem o Inozemskih tržiščih in nato o cenah, ker pod dosedanjimi cenami, za katere pošilja Nemčija svoje Industrijske proizvode na trg, angleška industrija ne more delati. Zato bo potrebna razdelitev tržišč In nova ureditev cen proizvodov obeh industrij, če se želi, da ne pride do amgleSko-nemŠke gospodarske vojne. _ _ Božične počitnice do 9« januarja Beograd, 23. decembra. AA. Prosvetno ministrstvo je s svojim današnjim odlokom odredilo, da bodo trajale Šolske počitnice za vse šole v kraljevini od vštetega 24. decembra do 9. januarja. _ Beležke Borba med borbaSI Včeraj smo poročali o objavi, ki Je izSla s podpisom glavnega odbora Hodjerove borbašk« strank* v Ustih ln kl sporoča da Je bil, dosedanji predsednik stranke Svetlslav Hodjera odstavljen ln za novega predsednika postavljen dosedanji podpredsednik dr. 2ivan Lukič. Zabeležili smo tudi objavo strankinega tajništva, da glavni odbor borbašev nI bil pravilno sklican ln ne sklepčen ln da zato nI mogel sprejeti nikakih sklepov, najmanj pa odstaviti predsednika. Sedaj prinaša »Politika« Se izjavo dr. Luklča, ki zatrjuje, da Je sklep o odstavitvi Hodjere ne le popolnoma pravilen, temveč tudi v skladu z razpoloženjem ogromne večine strankinih pristašev. O razlogih odstavitve Je dr. Lukič med drugim dejal: G. Hodjero smo odstavili s predsedniškega mesta, ker se Je bil na seji glavnega odbora naše stranke obvezal, da bo za primerno število uglednejših članov stranke zagotovil solokandidature, to se pravi da v njihovih srezih na listi dr. Stojadinoviča ne bo drugih kandidatov. Ravno tako se je bil Hodjera obvezal, da bodo na listo dr. Stojadinoviča sprejeti kandidati v vseh srezih kjer bomo hoteli postaviti svoje paralelne kandidature. V resnici pa nismo dobili niti ene solokandidature in v 81 srezih se naši kandidati po krivdi g. Hodjere niso mogli vezati na listo dr. Stoj ifll^Kf i < 2 nova hrvatska dnevnika »Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo politike dr. Mačka, sporoča v svoji snočnji božični številki, da bo z novim letom začel v Zagrebu izhajati nov dnevn;k. Imenoval se bo »Zagrebački list«, izhajal pa bo okrog 11. dopoldne. Ob sobotah bo ime' ilustrirano prilogo. Urednik Usta bo bivši urednik Hrvatskega dnevnika Majer, izdajal in tiskal pa ga bo Hrvatski tiskarski zavod, ki tiska tudi »Hrvatski dnevnik«. Novi Ust bo skušal biti informativen ljudski dnevnik, zastopal pa bo politiko dr. Mačka odnosno HSS. Iz Spl'ta poročalo zaerebškl listi, da je tudi tam začel izhajati nov dnevnik. kJ zastopa politiko HSS Imenuje se »Hrvatski glasnik«, izda lata pa ga znana dalmatinska prvaka HSS. dr Josip Perkovič in Paško Kal terna. Uvodnik za prvo številko je napisal dr. Ms ček. »Hrvatski elasnik« naj bi n?^ome<>til »Jadranski dnevnik«, ki je pred kratkim prenehal izhajati. dveh bes-li«*k*!i obiskov Francoska agencija Havas noiasniuie v ■svojem poročilu iz Berlina orlgoditev obiskov češkoslovaškega in mridža-ske^a zu-naniega ministra v Nemčiji med drugim »z željo Nemčije, da počaka na eni stran* na razči^e-nje notra.n;ih odnošricv med Slo va^ko in Prago, na drugi strani na na re zultate Cia novega obiska v Budimpešti« Nato piše med drug;m: »Znano je da bi bil moral g-of Csakv /ačeti svoje tradicionalne obiske pri obeh velesi^h osi in na Poliskem Toda no ob iavi Cianovcga prihoda v Budimpešto je bilo Csikvievo potovanje v Berlin odgo deno To odgod'tev na lahko spravimo tudi v zvezo z zakasnitvijo obiska če^nslova škega zunanjega m mi-tra dr Chvalkovske ga v Berlinu V Nenriiji očividno čokato na rarnS,"enie notranjega no1 oži;a v CSR D' Chv.a1kov verjetnejša. Zarota proti ulsterski vladi! Belfast, 23. dec. o. Notranje min strstvo je objavilo da je bilo aretiranih 23 članov mednarodne brigade republikanske Španije, ki so se pred kratkim vrnili v domovino. Aret iranci so obtoženi da so nameravali v praznikih Izvršiti napade na merodajne osebe severnoirske vlade, da so pripravljali državni prevrat, napad na ulsterski parlament, na novo sodno palačo upravo policije, carinam'co. občinski urad in še celo vrsto drugih javnih poslopTj. Sevemo irske oblasti trdijo, da so prišle na sled neuspeli zaroti ker so dobile v svoje roke dokumente, ki vsebujejo ves načrt zarote. Skrčenje študija na nemških visokih šolah Berlin, 23 dec a Maršal Goring je kot pooblaščenec za izvedbo štiriletke odredil, da se šolanje na berlinskih visokih šolah in rudarskih akademijah skrči na tri leta, študije v tehniških strokovnih šolah pa na dve leti Ta ukrep je v skladu s potrebami gospodarstva, ker se bodo tako zadelale vrzeli zarsdi pomanjkanja tehnikov in Inženerlev Obenem se uvaja favoriziranje nadarjenih diiakov V ta namen bodo rezervirali 30% mest za d^avne štipendiste, namreč za posebno nadarjene učence. „Nova Kitajska" po japonskih načrtih M. G. Moresthe. direktor lista »Journal de Shanghai«, piše o japonskih načrtih na Kitajskem med drugim: »V Tokiju prav dobro vedo. da je gibanje, ki hoče ustvariti tako zvano »novo Kitajsko« zelo nepriljubljeno na Kitajskem. Zato »o v visokih tokijskih krogih mnenja, da bi bilo nevarno, ako bi se na osvojenem kitajskem ozemlju ustanovila unitaristična osrednja kitajska vlada. Čim bi namreč taka vlada razpolagala z dovoljnimi sredstvi za akcijo in bi bila dovolj močna, bi se sama obrnila proti Japonski, tako da bi morala ta znova osvojiti vso Kitajsko ... Zato vodilni japonski krogi ne nameravajo združiti kitajskih vlad v Pekingu in Nankingu v eno samo vlado, temveč so sklenili ustanoviti celo Se nove kitaf?ke vlade v drugih večjih kitajskih središčih. Seveda pa je Japoncem veliko do tega, da bi »pravili pod svoj vpliv kolikor mogoče enotno Kitajsko. Zato bodo vse lokalne vlade, ki jih bo Japonska ustanovila, druga z drugo narahlo povezane v nekakšni federaciji, katere vrhovna zaščitnica bo Japonska. Federalna oblast bo morala biti potem takem popolnoma podvržena Tokiju, kajti sicer bi se Japonci ne mogli zanesti na svoje uspehe.« Ameriška solidarnost LIma. 23. dec. w. Vseameriška konferenca je sprejela od Argentine predlagano resolucijo, v kateri 21 ameriških republik izjavlja, da bodo v najpopolnejši solidarnosti nastopile proti vsakemu vmešavanju tujine in proti vsakemu rovarjenju tujih držav na obeh ameriških kontinentih. Mnogo ostrejša resolucija Zedinjenih držav, v kateri so se vse ameriške države pozivale v borbo proti totalitarnim državam, ni prišla na glasovanje, ker med delegacijami ni prišlo do sporazuma. V drugi resoluciji je konferenca obsodila vsako preganjanje iz verskih ln rajsnih razlogov. Huda zima v Italiji Milan. 23. dec. w. V vsej severni Italiji že dva dni neprestano sneži in Je ponekod zapadlo že do dva metra snega. Avtomobilski promet pa Je zelo otežkočen. Mnogi plazovi so tako zatrpali ceste in železniške proge, da je na tisoče delavcev nofl in dan zaposlenih z odstranjevanjem snega. BukareSta, 23. de«, a. Zaradi snega bo mnoge telefonske zveze v državi pa tudi s tujino pretrgane. Sprejemi pri predsedniku vlade Beograd, 23. dec. AA. Predsednik vlade In zunanji minister dr. Stojadinovič Js sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu egiptovskega odpravnika poslov na na ^em dvoru E1 Huseina E1 Katiba In holandskega poslanika van Horna. Podpora vlade za zagrebške sirote Beograd, 2S. dec. AA. Kr. vlada J»i«4> lokom ministrskega sveta it. 1128 s dne 26. novembra t. 1. podelila mestu Zagrebu podporo 100.000 din za preskrbo sirot in nepreskrbljenih otrok. Podporo so že Izročili mestnemu županstvu v Zagrebu preko ministrstva za socialno poUtiko in narod« no zdravje. Spremenjena pravila invalidskega udruženja Beograd, 23. dec. p. V zvezi s uvelja** ljenjem invalidskega zakona Je Imela glavna uprava Udruženja vojnih InvaUdov dvodnevna posvetovanja, na katerih so bile sklenjene lzpremembe pravil, ki bo bila prilagodena novemu Invalidskemu zakonu. Polovična voznlna za zagrebško razstavo Beograd, 23. dec. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah za obiskovalce razstav« >Pol stoletja hrvatske umetnosti«, ki so Jo otvoriU v Zagrebu. Popust velja za odhod do 25. Januarja ln za vrnitev do 27. januarja 1939. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Oblačno v vsej državi. Hud južni veter z dežjem v južni polovici, spremenljiv veter z dežjem aU snegom v severni polovici. Toplota s« bo dvignila v vzhodnih in padla v sever-nozapadnih krajih. < Zagrebška: Oblačno in deževna Dunajska: Na jugu Alp bo močno sni« snežilo. _ ^ , ___ Kmetje nad Lučami so zgradili ci 3 Razveseljiv zgled prostovoljnega dela razumnih posestnikov Idilično naselje ▼ Podvolovjeku k nadmorsko višino 700 m nam kaže pričujoča slika. V prijazni, stari cerkvici iz 16. stoletja patronira sv. Anton kot podružnik »v. Lovrenca v lučki farni cerkvi. Naselje leži pod sedlom Volovljekom, ki ga mi Kranjci imenujemo »Kranjski Rak«. Na sliki se sedlo lepo vidi v ozadju. Leži v nadmorski višini 1030 m. Ob cerkvici stoji čedna cerkvena hiša, v kateri bo baje prihodnjo pomlad preuredila banovina prostore ta novo aolo, ter prijaztra kmečka gostilna »Jurček«, pod katere kofiato staro lipo popotnik in turist prav nad priveze želodec in spočije onemogle ude. Naokrog so raztresena naselja trdih lučkih kmetov. Po vsej 8 km dolgi dolini Lučnice do vasi Luče, po obronkih očaka Rogatca na eni, na drugi strani pa po pogorjih proti Mali Planini, Beli in Podvezi vidiš strma, vendar pa lepo oskrbovana velika posestva drugih kmetov. Eno najlepših je pač Rihersko; cela vas je to z mlinom in žago ter z moderno urejenimi hlevi in električno razsvetljavo Ob potoku Ločnici vodi od vasi Luč do 8v Antona občinska cesta, ki naj bi služila vsem tem številnim kmetom kot edina pot v svet. Ze nad pol stoletja bijejo Kranjci ter Lučani in Solčavani boj za gradnjo ceste iz Luč ob Luonici čez Kranjski Rak v Črno in Kamnik. In ker je načrt pred leti postal že skoraj dejstvo, se je ta občinska cesta v teku desetletij od strani občine Luče do skrajnosti zanemarila, da se naš kmet na njo s svojo živino skoraj ni upal, če ni hotel tvegati, da si živina polomi noge. Ker pa je, kakor vse kaže, načrt te cestne gradnje kljub vsem obljubam pade! v vodo, so prizadeti lučki kmetje segli po samopomoči, da spravijo občinsko cesto v stanje, ki jim bo omogočilo, da bodo mogli dovoziti svoje pot ebščine in od-voziti svoje blago in ga spraviti v denar. Na čelo te samopomoči je stopil ugledni kmet g. Jakob Plaznik, po domače Rihar. Posrečilo se mu je zbrati med interesenti lepo vsoto 27.000 din. Občina Luče je delo podprla z vsoto 5.000 din, kar je glede na prihranke pri tej cesti v zadnjih desetletjih pač premalo, gornjegra jski cestni odbor je prispeval znesek 5.000 din, banovina je pa dala podporo 20.000 din. S tako nabranim denarjem ter s prostovoljnim delom požrtvovalnih domačinov je končno gospodar Plaznik v teku letošnje jeseni spravi! cesto v stanje, da se popotnik mora res čuditi. Ko sem se oglasil sredi novembra ▼ gostilni pri Jurčku pri Sv. Antonu, mi je gostilničar ponosno povedal, da je v prejšnjem tednu pripeljal prvikrat luksuzni avto k Sv. Antonu v Podvolovljeku. Lesni trgovec g. Fran Bačun iz Ljubnega je namreč vršil s svojim Opelom samaritanski posel; prepeljal je težko bolno kmetico izpod sedla po popravljeni občinski cesti G. Bačun je baje pravil, da ni niti njega, niti bolnice preveč premetavalo. — Prepeljal je kmetico v Luče in od tam k zdravniku v Ljubljano. Kdor ima malo pojma o domači geografiji, bo mogel presoditi, kakšno pot je g. Bačun prevozil in kake zasluge imajo oni, ki so zabranili odnosno preprečili gradnjo ceste čez Kranjski Rak. Eno je gotovo: Podvolovlječani so si za enkrat pomogli sami. Zahvala gre v prvi vrsti našemu marljivemu Riharju, ki ni štedil ne časa in truda in se n; bal gmotnih žrtev, da je uspel. Izvršil je z majhnimi sredstvi o« 8 km dolgi občinski cesti več, kakor se J« moglo pričakovati. Obiskal sem Riharja. Sprejel me je v svojem gostoljubnem domu tako po domače in mi v pri>s.tem lučkem narečju povedal: »Pa še ne bom odnehal; fcručal bom in sitnaril še naprej in vem, da bodo gospodje uvideli, da smo nekaj le naredili. Dali bodo drugo leto bržčas več, saj naše prošnje podpirajo nam gotovo naklonjeni gospodje. Mi sami v denarju ne moremo nič več dati. O, delali pa še bomo in tudi našo živino bomo poslali na brezplačno tlako.« Prijetno je govoriti z Rihar-skim očetom. »No, g. Rihar! Kaj pa bo s cesto čez Kranjski Rak — je res gradnja izključena?« sem vprašal. »Vse kaže«, je pritrdil. Kot Izletnik-turist pa moram pripomniti: nI mogoče, da bi odločujoči pustili pasti načrt gradnje lučke ceste. V tej svoji veri živim tembolj zdaj, ko poznam te kraje z dobrim ljudstvom, ko mi je zinano, kako bi se približal naš biser Logarska dolina beli Ljubljani, ko vidim kakšma naravna bogastva so zakopana tam doli pod sedlom Volovljekom in v soteski Bele, ko čutim, da nam je od pomladi mejaš mogočni Nemec. Seveda bo gradnjo treba pokrenitl na drug način, kakor se je začela pred leti. Takrat se je kmet Požaričnik na kranjski strani pod sedlom krohotal, ko je zvedel, da so začeli riti zemljo tam od zadnje černiv-ške serpentine. »Tam narejena cesta bo zanič« je rekel Požaričnik. »Če bi gospodje mene vprašali, pa bi jim povedal, da je v onem svetu kar 27 studencev Zgraditi se mora po solnčni, naši strani že pri Žagi, ali pa pod Jurjem v Črni. Seveda, na pare se ne sme gledati. Pa če »u gospoda vrgli za tisto majhno rido v Črni 500 jurčkov, j lahko žrtvujejo z* to prepotrebno oesto par milijoiičkov.« Tako je modroval nai Požaričnik, ki je preživel mnogo let v Ameriki Soglašamo z njim in upamo, da bomo v javnosti še kaj slišali o gradnji lučke ceste in o njenem priprošmjiku Sv. Antonu v Podvolovljeku. Ko sem se poslavljal prt JurScu, ao ni« vprašali tam modrujoči domačini, če grem preko Volovljeka, kar sem jim potrdil. Želeli so mi srečno pot in rekli: »krasno vreme je in lepo pot boste imeli. Videli boste po kakšnem neznatnem kolovozu smo zvezani s Kranjsko, kjer smo popolnoma domači. Toda če bi Vas zalotilo na poti slabo vreme, potem bi bilo joj, da o zimi sploh ne govorimo.« Informiral sem se in zvedel, da vsako zimo na kranjski strani edini kolovoz uporabljajo za drčo po kateri spuščajo ogromne množine lesa. Vsak potnik — in teh ni malo — ki mora ob tem času na pot, je v smrtni nevarnosti, pa če se les spušča ali ne. Seveda bi bilo na mestu, če bi si funkcionarji sosednih dveh arezov ogledali enkrat v pozni zimi naš Volovljek. Videli bi in spoznali, da jc ljudstvu treba pomagati in spravilo lesa urediti tako, da bo vsem prav. Bomo videli, kaj mi bo drugo leto povedal oče Jurček! A. P. hr.s.ro.u.^j Preselili Narodna. &h£ica upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, Id zanesljivo deluj« in ima prijeten okus, j« iiMi»i»j»umAa Žlahtni vrvivci tekmujejo Zanimivo ocenjevanje izbranih kanarčkov Ljubljana, 25. decembra Na ženski učiteljski šoli se vrši tekma in razstava kaaiarčkov žlahtnih vrvicev, pri kateri razen inozemca sodelujeta tudi domača ocenjevalca gg. Kelnerič in Gojz-nikar. Ostra borba se bije med malimi krilatimi umetniki za prva mesta. Rezultatov sicer še ne moremo objaviti ne v kulturni ne v športni rubriki, ker ob zaključku lista tekma še traja, toda to lahko povemo. da se inozemski sodnik ne more dovolj načuditi petju ptičkov, ki so jih vzgojili naši rejci. Zagotavlja nas, da bi s takimi pevci lahko šli s ponosom na medna-txxine razstave. Ocenjevalca Gojznlkar in Kelnerič Pričujoča slika nam kaže kako drobni mali rumeno in zelenokrili umetniki prestajajo preizkušnjo v petju. Kletke štirih pevcev so p:stavljene druga vrh -iru-ge, da se pevci ne vidijo in ne motijo. Pevsko dovršeni mladiči so sedaj tudi že parni in kakor hitro se vidijo, pričnejo svoj borbeni ženiiovar.jski ples, pri katerem izražajo svojo ljubezen s tem, da našopirjeni in z ognjevitim temperamentom prepevajo. Takšno nemirno petje se seveda ne da oceniti, zato so naloženi drug vrh drugega, da se le kličejo in lepo mirno ubirajo svoje mehke stranice. Predpisani čas za ocenjevanje je 30 minut. Pev- ce morajo rejci Ze doma tako izšolati, da ; takoj, čim jih postavijo makar v nepoznan prostor ali pred tuje ljudi, pričnejo s petjem. Pesem žlahtnega vrvivca je tem več vredna, čim bolj je globoka in čisto doneča. Je pa seveda več rodov in bi bilo preobširno vse opisati. Omenimo naj le dve glavni skupini pevcev ln to votlo vrveče in pa vodno žuboreče pevce. Prvi drobijo svoje višje glaseče se speve približno kakor mehko in pritajeno zvončkljanje, v nižjih globokih pa imitirajo. bi rekli, glasove okarine ah flavte s tresočim ali vrve-čim glasom. Vodno vrveči pevci pa prelivajo svojo pesem liki mali žuboreči potoček; čeSče so pa njihovi spevi podobni po dežju nastalim vodnim tolmunčkom, kjer se tanki curki prelivajo, a vi • 4 I n d h 11 r a ve t n e n i ti » I« « « I « Q O O o I K o m p j blago" iz prave, izbrane australske volne vode nastanejo mehurčki, ki se razblinjajo in povzročajo silno lepo žuborenje, ki je do potankosti enako pstju vodnega vrvivca. Na razstavi kanarčkov v ženski učiteljski šoli na Resljevi cesti 10, ki bo trajala oba božična praznika, si bo vse te vrste malih krilatih umetnikov lahko vsakdo lahko ogiedal in jih poslušal. Na Štefanovo ob 15. bo tudi predavanje. Vsi. odrasli in mali. bodo na tej razstavi našli dovolj lepega in prisrčnega razvedrila, vsak obiskovalec se bo pa še zavedal, da je polo-rvjci , žil darilce v prosti naravi živečim, pre-zaradi padca | zeblim in lačnim ptičkom. nč-tič. trov široka betonska cesta preozka. Podjetje bo vse prihodnje poletje hitelo z delom, kar se bo le dalo in bo skušalo modernizirati vso cesto še pred predpisanim ro^ kom 16 mesecev. Modernizacija ceste Jeperca-Lsfeare Cesta bo vsa betonirana in razširjena V septembru je bil# licitacija za modernizacijo ceste od Jeperce do Labor pri Kranju in je stavilo najugodnejšo ponudbo gradbeno podjetje inž. Josipa Dedka iz Ljubljane. Ministrstvo za gradbe je licitacijo potrdilo in je 9. t. m. izdalo odlok naj se podjetnik uvede v delo. Dvanajsta sekcija za modernizacijo državne ce»te na Gorenjskem je to tudi storila 19. t. m., že prej pa je vodila zakoličenje nove trase na terenu. Tudi podjetje, ki bo gradilo cesto, je že v zadnjih jesenskih mesecih začelo s številnimi prip-a vami. Zgradilo je ob cesti več skladišč za najrazličnejše gradivo, tako za pesek in gramoz za beton, zgradilo je tudi barake za orodje. V zgodnji pomladi bo podjetje nadaljevalo delo, ki ga jc zdaj zapadli sneg prekinil. Takrat bodo vsa dela šla s pospešenim tempom izpod rok ker bodo vse priprave že zaključene. V maju bo podjetje začelo betonirati cesto in šele takrat bo ce-ta za promet zaprta Za ta čas bo ves promet preložen na vzporedne banovinske ceste, ki vodijo čez Skofjo Loko in čez Mavč'če. V zimi bodo te ceste dobro popravljene in utr- jene, tako do bodo pomladi mogle lahko prevzeti nase ves težki promet. Konec novembra je mešana komisija gradbenega in prometnega ministrstva obšla tudi traso nove ceste v bližini križanja z železniško progo pred Stražiščem. Komisija je predlagala, naj se proga v bližini križišča poglobi za približno 3 in pol metra v dolžini 1200 metrov. To bo ugodno za železniški promet, ker bo s tem odpade! nepotrebni greben železniške proge, ki dosega prav na me^tu križanja svoj višek. Cestni nasip, ki bo vod'1 z nadvozom čez železniško progo, pa se bo zaradi tega znižal od 7 na 3 in pol metro. Modernizirana cesta od Jeperce do Labor bo vsa betonirana in bo betonska plast cestišča za 5 cm debelejša kakor je na modernizirani cesti Jcperca—St. Vid. Betonirani pas ceste bo širok 6 m na vsaki strani pa bo še poldrugi meter širok banket, od katerega bo na vsaki strani notranji tričetrt metra široki pas tudi betoniran. tako da bo betonirano cestišče v celoti široko 7 in pol metrov. Na ta način bo cesta precej širša in bo ustreženo tistim, ki so bili mnenja, da je 6 me- Ivan Cankar — nezadostno! Zadnja leta pred vojno sem hodil vsako jutro zarana na Rožnik. Pri zajtrku v gostilni smo posedali pri eni mizi redni zgoditi sprehajalci, prijatelji in znanci. Moj ožji rojak Ivan Cankar je bival tedaj na Rožniku. Večkrat sva kaj pokram-Ijala, se večkrat menila o Vrhniki in vzbujala spomine na minila dijaška leta. Eden mojih sinov je obiskoval takrat drugi razred gimnazije. Za vsako domačo nalogo iz slovenščine je prejel lepo oceno — »nezadostno«! To sem pri priliki omenil Cankarju. Domenila sva se. da mu prinesem prihodnjo nalogo na ogled. Dogovorjeno, storjeno! Naloga se je glasila: ».Vaš domači pete-lin«. Moj sin je nalogo sestavil, nakar jo je Cankar popravil in olepšal, ln kaj je bil rezultat? Zopet nezadostno! Ko sem Cankarju pokazal r rdečilom le-meljito okrašeno nalogo, se je odrezal: »To je moja pr\'a naloga iz slovenščine, ki je dobila nezadostno oceno!« Dodatno opazko, ki jo je izrekel Ivan Cankar, se\-eda rajši zamolčim. ker je dišala po onih dveh ljubkih živalcah, ki sta stali ob iaselcah v Betlehemu. K. M. Pri lenivetn črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženiem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna »Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz-Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakira salinskim sredstvom za iztrebljanje. Ogl reg. S. Di. 1>. 48? 33 POMNITE! O božičnih praznikih si morate brezpogojno ogledati naš film, umotvor filmske umetnosti. nepozabna Iz prekrasnih filmov »MASKARADA«, »TAKO JE KONČALA LJUBEZEN«, »EPIZODA« in »ŽETEV« je pod režijo slovitega mojstra GEZE BOLVARIJ A dovršila svoj najnovejši, najlepši film! Sodelujejo: Attila Horbiger — Peter Petersen in drugi piominenti dunajskega filma. EDINSTVEN FILM, KI BO NAVDUŠIL SLEHERNEGA GLEDALCA ! Tel. 22-21 KINO UNION Predstave na oba božična praznika ob 15., 17., 19. In 21. url ! Na praznik sv. Štefana predstava ob 10.30 dop. po znižanih cenah! »Zvonček" za mejo in med izseljenlki V novem letu bo praznoval štiridesetletnima Ko smo pred letom dni znanemu mladinskemu listu »Zvončku« Izbrali posebno narodno-obrambno poslanstvo, je takrat že težko bolni dr. Ivan Lah, ki si je za to idealno preusmeritev lista stekel najsvetlejših zaslug, napisal »Zvončku« pomembne verze na pot: In daleč po svetu zvonil boš okrog, iskal boš domove slovenskih otrok. Pod načel stvom nepozabne gospe Franje Tavčarjeve .n bivšega dolgoletnega »Zvonč-kove°a« urednika staroste Engelberta L. Gangla se je tedal lani decembra z velikodušno podporo industrijalca gospoda Mediča in drug h domoljubov osnoval konzorcij, ki je prevzel izdajo in založništvo »Zvončka« s posebno miš jo: da bo ta mladinski Ust kot prijatelj in uč:telj naše dece vsak mesec s toplo materino besedo obiskoval slovenske otroke ob mejah, za mejami ln za morjem, kjer bo mladina po možnosti brezplačno prejemala »Zvonček« in se po njem duhovno vezala s svojo dalino ljubo domovno. Poslanstvo in skrb, ki si ju je naložil novi konsorcij »Zvončka«, sta bila potreb- na. koristna ln važna, zato je našel takoj na začetku delovanja zgledno oporo pri naprednem časopisju (drugače usmerjena glasila so ga iz nerazumljiv h, nemara celo osebnih razlogov popolnoma prezrla) in vzbud.l znaten odmev med rodoljubnim občinstvom, da bi človek kar ne verjel, koliko idealizma je še v naših ljudeh, tudi v onih krogih, ki ne spadajo več med bogate. Po statistikah iz zadnjih let (izredno zanimivo in poučno knjigo o Jugoslovanih v tujini je jeseni napisal dr. L. Trnjegorski, naš v Beogradu živeči rojak) živi skoro tretjina slovenskih otrok za mejami naše zedinjene domovine, največ v Italiji in na Koroškem, mnogo pa tudi na Westfalskem, v Franc5ji, Belgiji, na Holanc'skem in preko morja v Združenih državah Severne Amerike, v južnoameriških državah, v Egiptu in drugod. K vsem tem si hoče novi »Zvonček« s svojim narodno - obrambnim poslanstvom počasi utreti pot. že prvo leto je dosegel lepe, zadovoljive uspehe. Več sto izvodov »Zvončka« poroma vsak mesec čez Karavanke. ber6 ga otroci ob Soči, deca naših izseljenčkov v nemških rudarskih kolonijah in slovenska mladina v severni Franciji, v Belgiji in na Nizozemskem, kjer naši izseljenski učitelji brezplačno prejemajo po 30. 40 izvodov »Zvončka«, ki jih potem razdele svojim nadobudnim učenčkom. Pošiljali pa smo že minulo leto, ki je bilo nekako poskusno leto, »Zvonček« na mnogo naslovov v USA in prodrli tudi v Argentino in Brazilijo. Razumljivo je, da smo svoje poslanstvo budno in premišljeno vršili tudi med našimi obrnejčki v ogrožen h krajih, na Kočevskem pa v južnih pokrajinah naše države, kjer živi mnogo Slo-venčkov, kl tudi kaj radi čtajo »Zvonček« in se ob njem spominjajo maminega in očkovega doma. Zanimivo točno razpredelnico po državah, krajih in številu izvodov, ki dosegajo naše mlade rojake, raztrerene po širnem svetu, bomo objavili v eni prihodnjih številk »Zvončka«. Danes le še nekaj o pisnrh in razglednicah, ki jih iz tujine od svojih ljubih zamejčkov in izseljenčkov prejema stari gospcxl Doropoljski v uredništvu »Zvončka«. Polno takih p sem prihaja vsak mesec na njegovo mizo. vsa so zelo razveseljiva, mnoga pa naravnost gmljiva. Pišejo j;h z nevajrno roko otroci, ki hodijo v tuje šole in se od Drave in Soče, iz oddaljenih rudarsl: h revirjev Nemčije, Francije in Belgije, pa prav iz prekomorsklh krajev, od koder njih sporočila cel mesec romajo v Ljubljano, prisrčno zahvaljujejo za brezplačne izvode »Zvončka«, ki jim prinaša toliko lepih, isaren.h pozdravov od ljubega, nepozabnega doma njih staršev, od mladih tovarišic in tovarišev iz daljne comovine. Marsikatero ljubko pisemce, ki jih gospod Doropoljski vsak mesec nekaj objavil v Zvončku«, pa žal ne more biti natisnjeno v listu, ker tega ne žele mladi dopisovalci sami, zlasti Zvončkarji iz sosednjih dežel. Za ogled objavim tu samo dve taki pismi. Prvo je prišlo pred dnevi zelo od daleč. Poslal ga je Radenko Gorkič iz Brazilije, Sao Paulu, rua Alves Guimaroes, nro. 526. Takole pravi Zvončkar: »Ne morem Vam popisati, kako veselje je za nas, ko dospe med nas »Zvonček«. Sem že prejel sedem številk »Zvončka«, vse so prav zan mive in tudi zabavne. Najbolj me zanimajo čarovnije mladega črnošolca. Marsikatero sem že dosegel napraviti. — Jaz sem učenec Slovenskega tečaja v Sao Paulu, katerega obiskuje 26 otrok. Zdaj sem pričel zbirati znamke cclega sveta, imam jih že precej, vendar bi Vas prosil, če bi Vam bilo mogoče poslati mi še katero zanimivo... Zdaj se i Vam pa prav lepo zahvaljujem in pozdravljam Vas in vse slovenske tovariše v domovini.« Drugo pismo pa Je zadnjič gospodu Doropoljskemu napsala Marija Pregelj iz Zolle (Italia) v svojem in v imenu bratca Iva: ?Ravno danes sem prejela spet Vaš nepričakovani »Zvonček«, zato se mi zdi, da smo Vam nekoliko bližji... Zelo me veseli, da bom spoznala toliko bratcev in sestric iz tujih krajev, posebno pa. da bom z veseljem lahko čitala »Zvonček«, kjer najdem toliko lepega... da ne bom pozabila jezika, ki sta me ga naučila očka in mamica... Upam, da me tudi prihodnje leto ne boste pozabili.. Mislim, da sta obe pismi dovolj zgovorni in značilni potrdili »Zvončkovega« poslanstva. Ta teden stopi »Zvonček« v svoje 40. leto in v drugo leto svojega novega namena in pomena. Spet bo kakor lani pohitel v daljavo kot ptička krilata, preletel vse meje, potrkal na vrata in klical otrokom slovenske družine: »Odpr te, prinašam pozdrav domovne!« Mogel bo pa v polni meri izpolnjevati svojo plemenito nalogo samo, če ga bo podprla naša javnost, če mu bodo naklonjeni vsi, ki vedo, da je treba zdaj bolj kakor kdajkoli skrbeti, da se nam ne odtuji rodna deca v svetu ki c'aje s'cer kruha, ne more pa dati ne. blago- slavl" 'cie dor-ičc h^sede. ki =' je naši otroci v tujini tak„ žele ... P. Karlin rjiCJUVV ■**. -4 Robota, li XXL 1938. Gospodarstvo pripombe k poklicni posvetovalnici Pred Časom sem v članku v »Jutru« obrazložil svoje nusli in poglede na poklicno svetovalnico ln posredovalnico. K mojemu članku je priobčil v posebnlem »Jutrovem« članku svoje pomisleke g. tir. Schmidt šef banovinske poklicne svetovalnice ln posredovalnice. Te vrste zaščita delovne madlne spada k važnim, ako ne It najvažnejšim točkam naše mladinsko-zaščitne politike ln je zanimiv in neodložljiv del našega načrtnega gospodarstva. Po sv-ojih posledicah spada tudi k narodno-obrarnbijim nalogam našega naroda. Naša gospodaj-ska osamosvojitev je brez sistematične v/zgoje in strokovne kvalifikacije delovne mladine enostavno neizvedljiva. Uspešno socialno-zdrav stveno skrbstvo za naš deloviili naraščaj more sloneti le na dobro unejmi poklicni izberi. Mladina je most, ki daži v bodočnost naroda. Vsi narodi se trudilo, da mladinsko-zaščitno politiko do popolnosti organizirajo. Na tem področju ne šiedijo s sredstvi, niti z gmotnimi, niti z. moralnimi in z vzgojnimi. Najkrepkejši izobraženci z ostrim razumom in z borbeno odločnostjo so poklicani; da stoje na čelm vsenarodnih mladinskih gibanj, da v ta gibanja vlože sintezo narodovih energij ln hotenj ln da po mladini ustvarijo ponosen simbol narodovega potenciala. Poklicna svetovalnica ln posredovalnica je zlasti za majhen narod, ki mora s svojimi energijami ravnati skrajno previdno in smotrno, življenske važnosti. Ce imajo veliki narodi v svojih obilno opremljenih istitutih v evidenci dejanja in nehanja in usodo vsakega svojega člana, ki je zašel izven meje daleč v tuje svetove, koliko bolj potrebna je taka evidenca za majhen narod doma, da se mu zdravi viri ne porazgu-be v nič ali v napačne odtoke. M» moramo biti v stanu, da dnevno pregledauno svoje čete in sproti usmerjamo njih ustvarjanje v skupno narodno -o brambno bojno črto. Obžalovati moramo, da je naše mladinsko skrbstvo v zaostanku, pametnejše bi bilo, tla smo na manj važnih področjih malo zadaj. Potreba po dobro delujoči poklicni svetovalnici Je že lepo vrsto let na dnevnem redu. Praktičnega ni bilo nič storjeno. V zadnjem času je hila ustanovljena banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica. Problem zasluži, da bi se c njim pečal poseben zakon, z nekaj vrsticami banske uredbe ta zamotana in kočljiva reč ne more biti urejena. To sociamo vprašanje ima v mislih tudi novejša uredba P brezposelnem zavarovanju, škoda, da glavna borza dela do danes ni izdala podrobnejših predpisov, ki so za uspešno organizacijo poklicnega svetovalstva potrebni. Trdim, da je samo javna borza dela • svojim organizacijskim ustrojem, s svojim javno-pravnim značajem In s svojimi denarnimi sredstvi sposobna, da problemu poklicnega svetovalstva d£ realno praktično vrednost in dokaže, da ta stran socialne politike ni In ne sme biti prazen humbug all posel, ki se da opravit) izven okvira Javno-pravno urejenega posredovanja dela. Kdor spozna socialno in gospodarsko nujnost poklicne svetovalnice, ta mora pri borzi dela latentna sredstva mobilizirati In jih potisniti v tok modernega mladinskega skrbstva na področju poklicnega svetovanja in posredovanja dela za mlad delovni rod. Ce naj ta del socialne politike spada r avtonomno delovno območje banske uprave, potem Je predvsem urediti finančno *tran, morda na ta način, da javna borza dela krije stroške za naloge, kl bi jih banovina Izvrševala v prenešenem delovnem območju za javno borzo dela. Zgrešeno pa Je, da bl na banski opravi figuriral torzo 1 poklicne svetovalnice brez zadostnih sredstev ali sploh brez sredstev, borza dela bl pa te svoje naloge postavila v teman kot in zanje namenjen denar odvajala v centralne fonde. Naš zakonodajalec Je ob raznih prilikah pokazal dobro voljo, da problem poklicne izbire reši vsestransko temeljito. V obrtnem zakonu iz 1.1931. je nekaj velezanl-mivih določb. V tem zakonu je rešeno vprašanje obveznosti ali neobveznosti poklicnega svetovanja v prilog obveznosti. Vsak vajenec, ki je sprejet v učenje, mora biti zdravniško pregledan, to je zdravniška stran poklicnega svetovanja je obligator-na.Skladno tej osnovi mora biti obvezna tudi gospodarska in socialna stran poklicnega posvetovanja in posredovanja. Kakšen pomen naj ima drugače obvezen zdravniški pregled? Da gre spričevalo v arhiv? Obvezni zdravniški preiskavi nujno sledi obvezen posvet za izbiro stroke, odnosno za spremembo stroke. Ako naj bo ta daljši posvet samo prostovoljen, potem bi to pomenilo omalovaževanje obvezne zdravniške preiskave. Vsaka javna poklicna svetovalnica mora svoje delovanje nasloniti na zdravniška spričevala, da tem spričevalom di primerno sankcijo. Da je zakonodajalec mislil na obveznost poklicnega svetovanja, dokazuje tudi besedilo f 253, odst. 2. in 3. obrtnega zakona, čemu naj bi se zavodi za pospeševanje obrti in Industrije pri dajanju nasvetov za izbero poklica trudili, ako je samo od dobre volje učencev, odnosno staršev odvisno, če se hočejo teh nasvetov posluževati! Koristi splošnostl so preveč Izrazite, da bi smela odločevati le prosta volja posameznika, ki je navadno v svojih pogledih enostaven, ozkosrčen In tudi malenkostno sebičen. Poklicna svetovalnica bo svoj namen dosegla ako bo vsak posameznik pri njej dobil soliden nasvet za izbero stroke in ako bo tudi vsakemu posamezniku gospodarsko omogočeno, da nasvetova-no stroko izbere. V primeru prostovoljnosti poklicnega svetovanja in posredovanja bo tozadevni a ustanova morala ves trud vložiti v to, da prostovoljnost posploši ln jo po uspehu Izenači z obveznostjo, sicer bodo prizadevanja in gmotne žrtve ostale nerentabilne. Tudi socialno zavarovanje je moralo od prostovoljnosti preiti k obveznosti, ker Je človek v jedru slabič ln ne zna pravilno in pravočasno pretehtati lastnih koristi in potreb. V nekaterih Industrijskih panogah (tiskarne) je periodičen zdravniški pregled obvezen, čeprav je koristnost tega pregleda za vsakega delavca očitna ln bl bilo pričakovati, da se bo vsak prostovoljno podvrgel pregledu. Moderna zakonodaja, v zadnjem času Francija, uvaja za vajence obvezno poklicno svetovanje. Pri nas so prilike preveč primitivne, da bl prostovoljnost mogla imeti kako praktično vrednost! Poklicna svetovalnica in posredovalnica mora biti sposobna, da sama z gmotnimi podporami v utemeljenih primerih omogoči Izbiro nasvetovane stroke. Drugi čini-telji, zlasti zasebne dobrodelne organizacije. bodo v tem pogledu storile malo- ker pač nimajo sredstev. Potrebno je tole: up-ava Javne borze dela naj na podlagi zakonskih predpisov ustvari potreben proračun in Izdela potreben pravilnik, minister trgovine ln Industrije naj Izda odredbo, s katero bo urejeno sodelovanje zavodov za pospeševanje obrti In Industrije pri poklicni svetovalnici In posredovalnici. Vse je tu — morebiti manjka samo dobra volja! Naši vajenci In njih starši težko čakajo! Dr. Joža Bohinjec IJ3J9 glasovi za ukinjen je stabilnosti klirinške marke K U .r smo pred dnevi poročali, je bila na zadnjem sestanku jugoslovensko-nem-Skega stalnega gospodarskega odbora podpisana klavzula, po kateri naša Narodna banka jamči tečaj nemške klirinške marke med 14.30 ln 14.70 dinarja za marko Na podlagi te klavzule notira nemška klirinška marka na naših borzah že dva meseca med 14.30 in 14.35. To jamčenje stalnega tečaja klirinške marke je povzročilo da so nekatere panoge našega Izvoza v Nemčijo posta1« visoko rentabilne, odnosno zaslužek pri izvozu dotičnih predmetov ni bil nikdar tako velik kakor zdaj. Zavoljo tega je začel naš izvoz v Nemčijo naglo naraščati. Izvažali so se v Nemčijo tudi predmeti, ki niso določeni v veljavni trgovinski pogodbi, o čemer smo že včeraj poročali. Na osnovi tega dejstva je naš izvoz v države, kl plačujejo blago s prostimi devizami, zelo padel. Zaslužek pri Izvozu v države s prostimi devizami je tako wa'h;" da je zanimanje izvoznikov za te diž--*. ^sto popustilo. Zato menijo nekateri gospodarstveniki, da bi bilo čisto umestno, če bl Narodna banka odstopila od omenjene klavzule, ki se nanaša na jamstvo stabilnosti klirinške marke na naših borzah. Ti gospodarstveniki trdijo, da bi naš izvoz v Nemčijo z ukinjenjem stabilnosti klirinške marke nikakor ne trpel škode, temveč bi se samo zaslužek pri izvozu gotovih predmetov zmanjšal na normalno mero. Znano je, da Ima pretežni del naših produktov, ki se Izvažajo v Nemčijo, določene cene, in to v dinarjih. Potemtakem je čisto vseeno, kakšen bi bil tečaj nemške klirinške marke na naših borzah za te predmete, ker so njihove cene določene v dinarjih ln ne v markah. To velja za žito in živino, ki sestavljata glavni del našega izvoza v Nemčijo. Z ukinjenjem stabilnosti nemške klirinške marke bl se naš izvoz v Nemčijo zmanjšal, a izvozniki bi morali iskati možnost razpečavanja v državah, kl plačujejo blago s svobodnimi devizami. S tem bl bilo v državi na razpolago več deviz. Gospe ifa?ske vesti = 1" rančija nam obljublja velike ugodnosti v novi trgovinski pogodbi. Iz Beograda poročajo: Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe s Francijo, ki bi se morala začeti 20. t. m., so bila odložena na januar in se bodo začela 10. januarja v Parizu. Našo trgovinsko delegacijo bo vodil g. Pilja, pomočnik ministra za zunanje posle. V zvezi s temi trgovinskimi pogajanji javljajo iz pariza, da je sklenila Francija čim bolj ustreči Jugoslaviji. Na pristojnih mestih trdijo, da bo nova trgovinska pogodba zagotovila Jugoslaviji izvoz v Francijo v vrednosti preko 300 milijonov din letno. Olajšave, ki jih namerava dati Francija Jugos'aviji z novo trgovinsko pogodbo, bodo v mnogih ozirih identične z olajšavami, ki jih je Nemčija odobrila Jugoslaviji. = Pripravljanje materiala za trgovinska pogajanja z Anglijo. Iz Beograda poročajo: Pripravlja se že potreben material za trgovinska pogajanja z Anglijo. Zaenkrat se še ne ve, ali se bodo pogajanja vodila za sklenitev nove trgovinske pogodbe aH pa se bodo nanašala samo na dopolnitev že obstoječe pogodbe. Pogajanja se bodo začela najpozneje februarja. —3 Poljsko-ruski trgovinski stiki. Po nemških vesteh se je direktor v poljskem ministrstvu za trgovino Lycho\vski, ki je bil več dni v Moskvi, spet vrnil v Varšavo. Lychovvski se je razgovavjal z ljud-#kim komisarj 1 za trgovino ^ tujipo Mi-kojanom okoli 1 jM^kOiUSkih rgc/inskii stikov. Pri pogajanjih je bil določen okvir, v ka.terem se bo v bodoče gibala rusko-poljska blagovna izmenjava. Rusija je zainteresirana na uvozu tekstilnih strojev, tekstilnih polizdelkov, posameznih produktov iz plemenitega jekla in podobnega lz Poljske, medtem ko želi Poljska predvsem surovine, rude, železo, bavksit in nekatero drugo blago iz Rusije. Dosegel se je sporazum-, da bo v bodoče znašala celotna rusko-poljska blagovna izmenjava vrednost 70 do 80 milijonov zlotov letno. — Ustavitev sprejemanja pošiljk v Nemčijo. Zaradi žametov na progah dunajskega ravnateljstva nemških državnih železnic se od včeraj ustavilo sprejemanje pošiljk v Nemčijo in tranzit čez obmejni postaji Gornjo Radgono in št. Ilj. Izvzete so pošiljke perutnine, živine, mesa, mesnatih izdelkov, jajc, masti, slanine, mlečnih izdelkov in tobaka, pošiljke, ki so že na vožnji, se odpremijo. Dalje je ukinjeno sprejemanje pošiljk v Nemčijo čez obmejne postaje Kotoribo, Koprivnico in Ke-lebijo. Izvzete so pošiljke žive živine in pokvarljivega blaga, pošiljke, ki so že na vožnji, se pa vrnejo pošiljalcem. = Uspeh letošnje trgatve v Jugoslaviji. Po izvirnih cenitvah cenijo letošnjo produkcijo vina v vsej državi na tri in pol milijona hektolitrov (za milijon hektolitrov več kakor lani). Najboljša trgatev je.bila v Da^aciji, Hercegovini, župi in v okolici Niša, srednja dobra pa v Sloveniji. H ""/al ski. Slavoniji, Sremu, južnem Bf"itn in Ki j'.ni. Izrazito slabe trgatve i ni bile ivi- jer. ** liattaetja On« 28. t. m. bo pri op*. vl državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo celofanskega papirja za potrebe tobačne tvornioe v Nišu. Dne 28. t. m. bo pri upravi zavoda Oblličevega pri Kruševcu licitacija za dobavo 3.972 kg cinkovega klorida, azbesta, kompresorske-ga olja, konsistentne masti, firneža, gume, barv; 30. L m. 100 kant cinkovega klorida; 81. t m. kompletne Inštalacije za rekiperacijo alkohola; 4. januarja raznih steklenih cilindrov, oevl, vodnih črpalk, barometrov ln kapilarnlh cevi; 26. januarja Instalacij« za nitracijo celuloze. Dne 28. t. m. bo pri upravi n. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Cačku licitacija za dobavo železa »U«. Dne 28. t. m. bo pri upravi I. oddelka vojnotehnlčnega zavoda v Hanrijevu pri Skopi Ju licitacija za dobavo Jesenovih ln brestovih desk ln hrastovih dog. Dne 28. t m. bo pri sekciji za dubinske istražne radove na naftu i so v Kreki licitacija za dobavo 2.200 kg žeb-Ijev ln 2000 kg razne pločevine. Dne 29. t. m. bo v pisarni referenta lnženjerlje štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo gumenih cevi, ln pancerskih cevi za kompresorje; dne 12. januarja za oddajo del za napravo vojaškega skladišča v škofji LokL Borze 23. decembra AngleSkl funt v privatnem kliringu na vseh treh domačih borzah neizpremenjen. Grški boni so s« trgovali v zagrebškem kliringu po 37 tn v beograjskem po 37-50. Nemški klirinški čeki so bili v LJubljani po 14.35, v Zagrebu po 14.3250 tn v Beogradu 14.30. Na za0« ln »Ogg« 242.50 — 252.50; »2« 222.50 — 232.50; >5« 202.50 — 212.50; >6« 182.50 — 192.50: >7« 152.50 — 162.50; >7 In pol« 120 — 125; >8« 112.50 — 115. Fižol: baški ln sremskl, brez vreč, 280 — 295. Otrobi: baški, sremski ln banatskl v Ju-taskih vrečah 91 — 100. -f Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.). Tendenca stalna. Promet miren. Rž: za marc 14.51 — 14.53, za maj 14.86 — 14.88. Turščica: za maj 14.78 — 14.80. BOMB AS -j-Liverpool (22. t. m.). Tendenca mirna, stalna. Zaključni tečaji: za dec. 4.86 (prejšnji dan 4.45), za februar 4.82 (4.84), za april 4.78 (4.80). -f New Vork (22. t m.). Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za Jan. 8.31 (8.34), za februar 8.35 (8.34), za april 8.30 (8.40). še nekaj o naših cestah Vprašanje obnove ln izpopolnitve našega cestnega omrežja stoji v središču zanimanja najširše javnosti O njem se veliko piše ln razpravlja. Potrebe cestnega prometa postajajo vedno večj« in pri njih reševar ju morajo sodelovati oe samo go-sjjodarski in strokovni krogi, temveč celokupna javnost, ki si mora ureditev naših cest prisvojiti kot splošno in nujno zahtevo. Cestna dela namreč zahtevajo ogromnih finančnih žrtev, ki posegajo tako rekoč v žep vsakega posameznika in so izvedljiva le, če so tudi široki sloji povsem prepričani o potrebi in koristnosti sodobnih cest za gospodarsko blagostanje in splošni kulturni napredek. Iz teh razlogov se cestno vprašanje povsod obravnava na podlagi propagandnega delovanja za to poklicanih ustanov, da se razumevanje in zanimanje za vprašanja sodobnega prometa vzbudi in popularizira v široki javnosti. Iz take zamisli Je nastalo tudi naSe Društvo za ceste, ki razvija najživahnejšo propagando za ureditev cest predvsem v Sloveniji, pri čemer izhaja iz stališča, da je ureditev naših cest ne samo pokrajinsko, temveč splošno državno vprašanje. Cestna razstava na letošnjem spomladanskem veselejmu je vzbudila najširše zanimanje ter vsakomur prikazala in dokazala prvenstveno nujnost moderni zacij-skih del na cestah v naši banovini Prvi jugoslovenski kongres za ceste v Ljubljani je bil pomembna javna manifestacija v tem oziru in je dal priložnost, da je bil objavljen načrt državnih cestnih del za prihodnjih šest let v tako zvani cestni šest-letki. Finančno podlago za izvajanje tega načrta tvori uredba o cestnih fondih, čeprav v njej na žalost niso dovolj upoštevani predlogi in želje zainteresiranih krogov v Sloveniji. Tudi glede finančnega efekta so določila uredbe še pomanjkljiva, ker dosedanji dohodki ne morejo zajam-čiti nemotenega in trajnega finansiranja gradbenega programa. Uredba namreč ne vsebuje naj izdatnejšega dohodka iz javnih dajatev cestnega prometa, carine in trošarine na motorna vozila ln pogonska sredstva. Revizija uredbe v tej smeri je nujno potrebna, ker sedanji dohodki ne zadostujejo za pokritje letnih odplačil posojila ene in pol milijarde, kateri znesek pade od dvemilijardnega kredita za cestna dela v breme državnega cestnega fonda. Pred nedavnim časom je gradbeno ministrstvo izvršilo razdelitev dvemilijardnega kredita pa posamezne haaiovine in sestavilo tudi gradbeni načrt, ki določa, za katere ceste se bodo dodeljeni zneski uporabili. Dravski banovini je dodeljenih za dobo šestih let 209 milijonov, oziroma približno 35 milijonov letno. Ta znesek predstavlja delež 10.5 odstotkov, dočim po strokovnjaški cenitvi prispeva S'ovenija k dohodkom te inega fonda okrog 17 odstotkov, tako da bo za piejet'h 206 mil'jenov samo ▼ glavnici moralo vrniti 340 milijo-jonov Merodajna mesta bo potrebno opozoriti na to nerazmerje in doseči našim dajatvam primernejše upoštevanje. Omenjeni znesek zadostuje komaj za uredite^ ene tretjine omrežja državnih cest v dravski banovini, če pa upoštevamo še gradnjo tako pereče cestne zveze Slovenije z morjem, se naš delež na cestni šestletki skrči na komaj petino izdatkov, potrebnih za ureditev in izgraditev celokupnega omrežja državnih cest v Sloveniji. Dolžina državnih cest v dravski banovini z novo jadransko cesto znaša 622 km, dolžina cest šestletnega načrta 150 km, dolžina doseda jmoderniziranih cest pa 20 km. Cestna lestletka ne zadovoljuje naših cestnih potreb niti po višini dodeljenih sredstev niti po časovni razpredelitvi. Dravska banovina meji na dve veliki državi, ki sta glede sodobnih cest med prvimi na svetu. Delež naše banovine iz cestne šestletke se mora zvišati vsaj na viši-j no naših prispevkov in ta denar staviti na razpolago, tako da bomo v možnosti stare ceste obnavljati in istočasno nove graditi, da nas razvoj v naši najbližji soseščini ne bo prehitel za dolgo dobo let Vprašanje Jadranske ceste zasluži v tej zvezi posebne omembe. Cestna zveza Slovenije z morjem je tudi pot celokupnega mednarodnega prometa na Jadransko obalo in cestna prečnica skozi Srednio Evropo. Zaradi teea je ta cesta prav tako važna za naše Primorje in druge turistične predele. Finančni načrt šestletke pa predvideva za to novogradnjo na področju naše banovine samo 50 milijonov in na področju savske banovine isto vsoto. Ker pa so krediti enakomerno razdeljeni na šest enakih obrokov, ni pričakovati, da bl se gradnja pričela v doglednem času. ker bomo hiteli najprej urejevati obstoječe glavne cestne zveze. Koristi tudi ostalih pokrajin mednarodnega prometa opravičujejo zahtevo, da se za jadransko cesto predvidenih 100 milijonov stavi obema banovinama nemudoma na razpolago poleg rednih letnih obrokov, ki so namenjeni predvsem za moderni za cMska drla na že obstoječi cestni mreži. Gradnja jadranske ceste postaja še potrebnejša, odkar gradi Nemčija veliki avtomobilski progi, eno od Solnograda skozi Alpe na Baljak in drugo od Dunaja na Gradec v smeri Maribora, torej prav do praga naše domovine. Ako ne bomo uredili naših glavnih cest, bo avtoturizem, ki bo po zgraditvi omenjenih avtomobilskih cest še bolj težil proti jugu na Jadransko morje, skrenil na dobre in urejene Italijanske ceste, obšel Slovenijo ln njene slabe ceste ter — v kolikor bo gravitiral na našo obalo — prestopil meje naše države šele na Reki oziroma Sušaku. i Slovenija bi na ta način ostala izključena j iz mednarodnega prometa ter bi izgub"a , možnost znatnega gospodarskega vira, ki ga predstavlja zs naše kraje tujski promet Nujno Je potrebno spremembe tudi terensko delo na cestah samih. Znesek 33 milijonov, ki smo ga dobili iz enomilijard-nega posojila za javna dela iz 1 1935, je bil hitro izčrpan. Ni zadostoval niti za prvotna, v skrajno omejenem obsegu predvidena cestna dela. za modernizacijo ceste Ljubljana—Medvode, Sent Ilj—Maribor in delno preureditev ceste proti Kočevju. Del teh Izdatkov je ostal nepokrit ln dovršitev tega programa gre že v breme prvoletnega obroka cestne šestletke. Ker so bila ta dela končana v glavnem že koncem preteklega leta, je nastopil vsled pomanjkanja večletnega gradbenega ln finančnega načrta popoln zastoj, tako da nismo v tekočem letu izvršili nikakega novega, modernizacijskega dela ln Je L 1938 za cestno obnovo izgubljeno. V zgodnji spomladi se bodo nadaljevala dela za modernizacijo državne ceste do Kranja in dalje do Naklega ter tlakovala regulirana cesta Maribor—Pesnica. Po podatkih cestne uprave Je lz prvoletnega obroka na razpolago še okrog 10 milijonov, ki naj bi se porabili za sodobno obnovo krajšega cestnega odseka na cesti od Maribora proti Slovenski Bistrici in za ureditev zanemarjeneera mednarodnega cestnega prehoda pri P1an'nl. Katere ceste pridejo na vrsto v drugem letu šestletke, le Se odprto vprašanje; potrebno bi bilo rešiti ga čimprej, da ne bl pri naši administraciji povzročile neizogibne formalnosti zopet zastoja v Izvajanju cestnih deL Bolna točka naše cestne politike Je vzdrževanje cest. V tem oziru nismo na boljšem kakor v prejšnjih letih, ko pomen ln vloga ceste v prometu ni bila tako važna kakor dandanes. In vendar najosnovnejše gospodarsko načelo narekuje, da se najprej primerno vzdržuje že obstoječe, preden se gradi novo. Krediti za vzdrževanje cest so sicer v državnem proračunu povišani na 100 milijonov ali na okrog 10.000 din za km, toda tudi ta znesek 1e še nezadosten, zlasti odkar se motorizirani promet na naših cestah povečava v taki znatni meri. Tudi naj bi se obstoječi krediti dodeljevali posameznim cestam vpošteva-je njihovo prometno obremenienost. Povečana postavka za vzdrževanje cest v bodočem državnem proračunu bl bila brez-dvomno eden najrentabilnejših državnih Izdatkov. Leto 1938 bo v cestni politfki naše države zabeleženo kot doba pripravljalnega ln propagandnega delovanja. Naj bi prizadevanja tega leta prinesla stvarnih uspehov v bližnji bodočnosti! Kajti cestne gradnje se opravičeno smatrajo kot zunanji izraz ne samo splošnega napredka in blagostanja države, temveč tudi življenjske volj3 naroda. Samomor z električnim ubi] a lom Nenavaden način samomora si Je izbral neki mesarski pomočnik ▼ nekem kraju poljske Slezije. Z električno pripravo, 5 kakršnimi ubijajo po klavnicah živino, si je sam zadal električni udarec, ki ga je takoj omamil. Tok je seveda sam vključil. One-sveščenega so ga spravili v bolnišnico, kjer je pa kmalu potem umrl r Alkgm ▼ mod. Standard združena v enem aparatu specljalnl kamen in jermen za brušenje, brusi avtomatski vse britvice. Ponikljan din 225.—; črn din 180.—. A 11 e g r o mod. special — potniški format — za britvice na dve rezili. Ponikljan din 98.— Omogoča brezhibno britje! — Ena britvica traja leto dni. Dobiva se v vseh nožarskih ln drugih prodajalnah te stroke. 'o! stoletja hrvatske umetnosti Pre&ed velike jubilejne razstave v Dama Uhavnfh umetnosti Zagreb, 24 docetnbi* Hrvatski likovni umetniki so dobiS po dolgoletnem stremljenju in naporih krasni reprezentativni Dom likovnih umetnosti kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, kakršnega ni ne r naši državi, ne v tem delu Evrope sploh Podoba je bila. da ae v tem domu kot prva priredi reprezentativna kolektivna razstava pod stoletja hrvatske umetnosti, da »e teko na skupni razstavi pokažejo smeri in uspehi zadnjih generacij likovnih umetnikov na hrvatskih tleh. Ob tako izredni priliki se je proslavila tudi 60-letnica Hrvatskega društva umetnosti, ki je bilo ustanovljeno na pobudo velikega Stroesmayerja ter |e v tem dolgem času itorilo tako veliko koristnega za napredek domače hrvatske umetnosti sploh. Tako je Otvoritev doma postala hkrati velika in mačilna hrvatska kulturna manifestacija. DOM LIKOVNIH UMETNOSTI Dom likovnih umetnosti Je zgrajen s prispevki Hrvatskega društva umetnosti, Dru-1'tva za postavitev spomenika kralju Petru. »av>sfce banovine ln mesta Zagreba. Zaklju-červo je bilo namreč, da se namesto spomenika kralju Osvoboditelju zgradi dostojen spominski dom in na željo z najvišjega mesta je idejno .skico izdelal mojster-kipar Meštrovič. Odtod izredna reprezentativ tiost doma. Vendar je ravno zaradi tega na »tal spor med vodilnimi hrv. likovnimi umet niki, ki so prigovaria'- da ie dom preveč jjrandiozen in da ne odgovarja našim skromnim razmeram Gotovo )e da se sedaj lahko prirejajo v Z^i^Kn domače in mednarodne razstave, toda takih raz fctav ni veliko Za maniše razstave pa dom ni praktičen, razen če bi jih bilo vedno po več naenkrat. Stari zagrebški Umetniški pa riljon blizu glavnega kolodvora, ki so ga Irot železno konstrukcijo kar prenesli z mi-'emijske razstave v Budimpešti že dolgo ne odgovarja svojemu namenu Tudi Mode rna galerija se mora izseliti iz dosedanjih prostorov v bivšem Seljačkem domu Edino Strossmayerjeva galerija ima primerne prostore v paiači Jugoslovenske akademije. Znano je tudi pomanjkanje dobrih ateljejev v Zagrebu. Zaradi tega so številni ugiedni umetniki, podprti zlasti od mlaj iih. zahtevali, da se zgradi bolj praktičen dom z več manjših dvoran, prikladnih za prirejanje manjših razstav posameznih umetnikov, ki ne bi bile zvezane s poseb nimi stroški, dosti ateljejev za mlade ta lente ter primerne prostore za knjižnico, čitalnico in dovolj klubskih prostorov kar vse primanjkuje v spominskem domu Si cer za we to še ni prepozno. Saj so na raz polago še milijonska sredstva za Moderm galer;jo. in ravno ob tej priliki se lahko »gradi bolj praktičen dom ki bi ustreza vsem prej omenjenim zahtevam Tedaj b; Zagreb imel poleg velikega reo-ezentativ inega še manjši dom. za bolj praktične po trebe svojih umetnikov. RAZVOJ HRVATSKE UMETNOSTI Starejša gencracija hrv. umetnikov, ki je le zastopana na razstavi, je bila vsa izključ mo pod vplivom dunajskomonakovike šole. iki je zastopala trd akademizem Tedaj je 'bil velik protagonist umetnosti Kršnjavi. ;prvi profesor zgodovine umetnosti na zagrebški univerzi, sam aktivni slikar Ogro-tnne so njegove zasluge v tem oziru kot prosvetnega šefa hrv. avtonomne vlade Bukovac je tedaj zbral kot umetniški vod Ja slikarske hrv moderne prvi večji krog ■umetnikov, kakor Čikoša. [vekoviča, Tišo-va, Medoviča in druge Deloval je dve desetletji kot profesor praške (»metniške aka demije. Kot duhovni vodj9 istega kroga Je Čikoš skupno s Crnčičem osnoval umetniško Šolo, iz katere se je razvila današnja Umetniška akademija. Pozneje je Hrvat »ki salon prvič zbral števJne hrv. umetnike na skupno udejstvovanje. Tudi v hrv umetnosti ie Secesiia s svojo neokusnosti^ Storila mnogo slabega in zapustila hude sle dove. L. 1908. je osnovana v Splitu umetniška skupina Medulič, iz katere je izšel največji hrvatski in jugoslovanski umetnik vseh časov: Meštrovič. Stroga inozemska strokovna kritika ga šteje med največje žive kiparje sploh. Njegove številne razstave v vseh kulturnih središčih sveta so iz-rvale izredno senzacijo in tako nas svetovna kulturna javnost pozna predvsem po velikem sinu revne dalmatinske Zagore. Pred vojno je umetniška skupina »Lada« priredila uspele razstave v vseh središčih Slovanskega Juga. Značilni prelom v hrv umetnosti je izvršil že pred vojno tragično umrli mladi Račič, ki je bil najprej Ažbetov učenec. Prišel je kmalu v Pariz in po njegovi zaslugi je prva zgodovinska skupina treh Račič—Kraljevič—Becič preusmerila hrv. umetnost v francosko smei pod vplivom Maneta in impresionizma, kateri smeri je ostala zvesta do danes Krizmanov Proljet-ni salon je že zbral mlade hrv. impresioniste V tem okviru so se uveljavili med tukajšnjimi umetniki razne ideologije Vendar bo povojni na d realisti hitro izgubili svojo veljavo. Povojna skupina treh (Babič, Bede Miše) je iskala posebni hrvatski likovni izraz, a se je razšla, da potem kot sku-pLa hrvatskih umetnikom pod vodstvom Bab tč® nadaljuje tote tendenc«. Skupino »Zemlje« pod vodstvom Krst« Hegedušič« združujejo isti socialni nazori, glavno jim Je motiv, ona hoče biti socialno tendencioz-n« ter podpira tudi stremljenja kmečkih slikarjev (Generalič in tovariši), svojevrstni hrv pojavi. Skupina zagrebških umetnikov je zbrala vrsto talentov na pr. Aralico, ki posebno gravitirajo napram hrv. kulturnemu središču. H R V A TSKE UMETNIŠKE MANIFESTACIJE Na izhodišču vsega sodobnega hrv kulturnega življenja in tako tudi umetniškega je zapisano ime velikega diakovskega škofa ro~ Ražem in gdč. Milka živčeva. Bilo srečno! * Kdaj sicer, če ne o praznikih si privoščimo kaj boljšega. Ne pozabimo tedaj na jajnine, da se prepričamo, če se še nismo, kako delikatna jed je to. * Uprava občine Dob pri Domžalah naznanja, da bo 28. t. m. kramarski in živinski sejem. * Pri za p rt .in ln motnjah v prebavi vzemite zjutrai na orazen želodec kozarec Vsi so si edini, da je božična številka DRUŽINSKEGA TEDNIKA dogodek. Dobi se v vseh boljših trafikah. Pisalne in riuuiisKe -»trojt Vam strokov no popravi BORIS V.SIMANDL. Ljublja, na Dvofakova ul. 3, telefon 24-07. « »življenje na svet» prinese v prmuunji številki, ki bo izšla kot priloga ponedelj-skega »Jutra« izjemoma v torek, članek j Nastajanje gorovij v laboratoriju«, dalje »Letala govore in poslušajo«, črtico G. P Slamatova »ženska« ( s člankom o življenju in delu tega bolgarskega pisate.ja), konec članka »Najvišja ledenica na svetu« tn Koštialove jezikoslovne črtice »Božični panj« število zaključujejo običajne rubri Ke. priloženo pa ji je kazalo, s čimer je sedanji letnik »Življenja in sveta« zaklju *en ♦ Slovenci t Zagrebu. Kakor smo že poročali, je odibor »Narodnega doma« >d-stopil V soboto dne 17 t m je bil izredni občni zbor iruštva na katerem je bila izvoljena nova uprava Nova uprava ima dolžnost voditi društvo do rednega letnega občnega zbor^ ki bo v drugi polovici januarja 1939 Društvo je priredilo 18. t. m izredno dobro uspelo božičnico, na kateri je bilo obdarovano mnogo ^romašnih slovenskih otrok škoda, da društvo zaradi slabih finančnih razmer ne more še v večji meri vršiti takih in podobnih socialnih del Venda.r pa bo še vse dobro Dokler bo Imelo društvo nekaj takih dobrih ln požrtvovalnih sodelavk kakršne imajo največ zasluge za letošnjo izvrstno uspelo božičnico, se društvu ni treba bati neuspehov Ali že veste, da popolnoma odprodafamo velemanafabtoro LENAS1 & GERKMAN LJITBMANA, kamgarn sukno. damsko blago tn svila - Poslužite se ugodnosti * Novo poslopje zagrebškega geofizič-noga zavoda. V Gornjem gradu v Zagrebu je bil leta 1861 ustanovljen geofizični zavod, ka je bil sprva meteorološka postaja, a se je v teku let razvil v observatorij, ki se je leta 1901 emancipiral od Budimpešte, kjer je bila prej postaja za Ogrsko in Hrvatsko, ter postal samostojni zavod za Hrvatsko in Slavonijo. Tako je Zagreb postal meteoro'oška centrala in zavod je dobi! naslov »Deželni zavod za meteorologijo in geodinamiko« Leta 1921. je bil zavod reoreaniziran že leta 1901. je začel zavod izdajati svoj letopis, ki pa je bil pred vojno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ustavljen ln še zdaj ni obnovljen. Stari izvodi letopisa so še danes pomembne znanstvene publikacije Delavnost zavoda je pomembna, bila bi pa še večja, če bi 'me1 zavod več prostora in Izdatnejše pod-onre Zdaj je uvedena akcija, da bi dobil novo poslopje na Griču. Proda se inaniie INDUSTRIJSKO PODJETJE v večjem mestu Slovenije, z dobrim donosom Potrebni kapital cca Din 50 000 — Medprodajalci izključeni! - Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrija«. • Kupujte za božič in novo leto Ciril-Metodove razglednice! Podpirajte obmejno slovensko šolstvo! • Dražba kožuhovine v Ljubljani bo 23. .anuarja 1939 v prostorih Ljubljanskega velesejma Dražbo, m to že 27.. prireja lovsko-prodajna organizacija »Divja kota« ki ima direktne zveze z inozemskimi odjemalci. Namen te organizacije je, da pomore lovcem do čim ugodnejšega vnov-čenja tovskfga p ena Plen pa mora biti dobro pripravljen to je da so kože dobro in pravilno posušene na zraku, ne na peči Kože se morajo prej dobro očistiti in napeti. Dobro blago porljite na naslov: »Div-ia koža« Ljubljana. Velesejem DOBRA KAVA VAM JE POTREBNA ! MOTOHOVA JE ODLIČNA Vodnikov trg 5, tel 2577. Krekov trg 11, tel. 2348. * Popis stoletnikov. Po naročilu državnega statističnega urada je banska uprava v Sarajevu odredi'a, naj se v mestu in okolici popišejo vse osebe, ki so stare nad 100 let. V samem mestu je kakih 20 starcev in kakih 10 stark, ki štejejo nad 100 let. Kakor v Sarajevu, tako bodo pozneje tudi v drugih krajih napravili seznam vseh prebivalcev, ki imajo nad 100 let starosti. * Izšla je povečana ilustrirana božična številka družinskega lista »žike«. Prinaša Lovrenčičevo »Silvestrov o«, začetek Ingoličevega romana »Prepovedana ljubezen« Jovkov-Bevkovega »Sovražnika« in otroško igrico »Božične sanje«. F. Prime prispeva humoresko »Skrivnostna vaza« in Albin Zalaznik »Izginulo jezero v Afriki«. Slede članek o Zofki Kvedrovi, urednici »Domačega prijatelja«, ki je bil predhodnik lista »Zike«, Bitenčeva »Sreča Cifljeve Mane«, in kramljanje »Ali je naša usoda v zvezii z nebesnimi znamenji?« primarij dr. Dragaš daje nasvete bolni deci v »Zdravniški posvetovalnici«, v »Gospodinjskem kotičku« najdejo gospodinje razne praktične nasvete za delo. Družinski list »žika« druži v svojem krogu vse odjemalce ržene kave žike in žikinega otroškega zdroba, prejme pa ga brezplačno vsak interesent, ki pošlje svoj naslov Fražarni 2iki, Ljubljana, ViC. • Muslimanom je prepovedano sklepanje mešanih zakonov. širši svet islamskega verskega poglavarstva v Sarajevu je odredil, da šeriatska sodišča odslej naprej ne bodo več priznavala a^i legalizirala zakonskih zvez, ki so jih muslimani sklenili z ženami drugih veroizpovedi. Doslej sklenjeni mešani zakon: se še smatrajo za legalne in ve javne. Odšle< in so taki zakon za muslimane prepovedani. Ce se musliman poroči po kakem drugem verskem obredu ali civilno z ženo druge veroizpovesrt' šeriatsko sor>irče n^egoveea zakona ne bo legaliziralo in imami imajo dolžnost, da vernike, ki so se poročili brez dovoljenja šeriatskega sodišča. črtajo iz članstva islamske verske zajednice. * Nežno negovane roke Žene Izražajo poseben čar! Uporabljajte »Kaloderma Gelee«, specialno sredstvo za nego rok. • Smrt najstarejšega sarajevskega mesarskega obrtnika. V visoki starosti 95 let je umrl v Sarajevu Mujaga Tokaiija. ki je bil lastnik najstarejše sarajevske me snice. Starec je bil prava atrakcija sarajevske čaršije, po svoji starinski noši in tudi po svoji obrti. Mujaga pa je bil tudi priča zgodovinskih dogodkov. Na Debe-lom Brdu se je boril leta 1878 na strani Hadži Loje proti Avstriji. Potem se je pridružil vstašem, ki so se borili v novopazar-ski okolici in ko je bil vstaški upor zlomljen, je emigriral v Solun, kjer je ostal več let. Ko so bili vsi bivši vstaši amnestirani. se je spet vrnil v Sarajevo ter prevzel mesnico, katero je imela njegova rodbina že kakih 300 let. • V žitnici je skoraj umrl od gladu. V bližini banatske vasi Aragac pri Sombo-ru so našli nezavestnega človeka Kmetje so ga prenesli v bolnišnico v Sombor, kjer je kmalu prišel k sebi. Nesrečnik je 40 letni Ivo Grkič, mehanik iz Zagreba Že dolgo časa je brezposeln. Pred dvema mesecema se je napotil iz Zagreba iskat kruha. Prehodil je Slavonijo. Srem in Bačko, nakar je prišel v Banat. Čeprav je hodil po žitnici naše države, je skoraj umrl od gladu. Zaradi izčrpanosti Je dobil srčni napad in se je zgrudil na cesti. Do nadaljnjega ga bodo obdržali v bolnišnici. LONGINES švicarska ura poznana pc svoji točnosti eleganci ln vsakomur zmogljivi ceni iliUili;i!llilllillilillillli!lll>ii.iii>!>iii«>iliiiiiiii.,iii!,i:.;i'iii:iliiii.....i;tiil>illllluilllllUIMUl!IIIW • Samovoljni ljudski sodniki pridejo pred sodišče. Poročali smo, kako so v vasi Pragovcu pri Bjelovaru neko noč v oktobru navalili vaščani v hišo Mihe Topo-lovčana in ga prisilili k priznanju, da je ! svojemu sosedu kradel zelje. Miha se je ! izpočetka branil, toda vaška porota ga je i zvezala in pretepala, dokler se ni vdai in • priznal. Eden izmed sosedov je vodil za-; pisnik, drugi ga je zasliševal, tretji pre-i tepal, dokler ni siromak ves obnemogel, i Po priznanju so ga izpustili. Naslednji dan je bila zadeva prijavljena orožnikom, ki so aretirali samovoljnega sodnika Jurja Prilika in še 36 vaSčanov. Zdaj se bo pred sodiščem v Bjelovaru vršila velika razprava, za katero vlada prav takšno zanimanje kakor nedavno za proces proti razbojniški družbi Tome Kosaka. * V članku »Knjiga o našem prevratu« (»Jutro« 23. t. m.) je tiskarski škrat »naše politične tabore« hudomušno spremeni! v bolj modne besede »naša politična taborišča« in tako prišel navzkriž z avtorjevimi nameni, kar po tej poti popravljamo. Prav tako je ostalo več tiskovnih napak v ostalem besedi u; tako čitaj »kako skrbe drugod za zbiranje gradiva zgodovinskega pomena«. Kakšno važnost (ne varnost), spis (ne opis). • Do smrti se bo pokoril. Nekajkrat 'mo poročali o senzacionalnem procesu v Petrinji, kjer so se morali zagovarjati trgovec Simo Djakovič, Lazar Eremija in Marija Mrdjenovič. V torek popoldne je bila razglašena sodba, po kateri je Simo Djakovič zaradi zločina naročenega požiga astne hiše in trgovine pri čemer jc zgorela njegova lastna žena Miika in služkinja Fanika Beleničeva kakor tud; zaradi spolnih odnošajev z lastno polsestro Marijo Mrdienovičpvo obscen na dosmrtno ječo M?-"a MrtVenovičeva je bila obsojena /.»radi odnošajev z bratom ter zaradi Iskanja morilca svojega moža na 6 let ječe Lazar Eremija pa je bil >pro^č°n Oi^Vovič ie vloži) revizijo in pri-ziv. enako Marija Pa tudi državni tožilec je zahteval revi rilo za vso tro-ico Na kraju je pristopi' Eremija o»-p"l s^n^t in ie rekel- »Hvala vam. gropoodje sodniki. In hvala moipmu zaeovom'ku Ti. S;ma. si pa velik lopov, ker si me po krivem obtožil!« • Glede pobara nad restavracijo »Janje« v Zagrebu nam sporoča lastnik g. Karel Rožaj »Listi so poročali. (da je v j Zagrebu zgorela restavracija »Janje« v Nikoličevi ulici To p& ne odgovarja resnici kajti restavracija posluje v neomejenem obsegu dalje Zgorela je samo streha sosednje hiše« - Rade volje prinašamo pojasnilo ker ima restavracija »Janje« v Zagrebu tudi precej gostov lz Slovenije. B OUVIERg »spMmia^p« **?reo R N J* « A O«*.--' • Koroške vesti. Podravlje so odrezane ] od krajev onstran Drave in se morajo ljudje, ki se mudijo v Podravljah, voziti domov preko Beljaka, čeprav so njihovi domovi oddaljeni od Podravelj le za dober mačji skok. pri deželnem glavarstvu so zdaj obljubil, da bodo pri Podravljah gradili most čez Dravo. Z delom bodo pričeli j že spomladi. Podraveljčani pa bodo dobili j tudi novo cesto od Lipe do mosta in na- i prej do Baškega jezera. V vsem okolišu se bo tujski promet znatno dvignil. — Boro-veljski vodovod so zgradili leta 1906. in po vojni ga je nameravala oočina razširiti, do izvedbe pa ni prišlo zaradi pomanjkanja sredstev. Spomladi bodo zgradili nov vodovod ln je komisija že preiska'a vse vrelce v okolici. Tudi Dole dobijo spomladi vodovod, za katerega so bili pri občinski upravi napravljeni načrti že pred 25 leti. Cesta v Sele tn na Kot, porušena od poplav, je spet popravljena in se prebivalstvo zahvaljuje oblastem in ustanovam, ki so pripomogle k nagli dovršitvi. — Cesto skozi Gornje Libuše so popravili, spom'adi pa bodo uredili tudi razpadajočo libuško cesto do Blek - Na Gori je umrl splošno znani in priljubljeni Petrovčev oče, star 85 let Do groba ga je spremljala velika množica prebivalstva Pokojni Petrovčev oče je bil zgled zavednega narodnjaka ln njegov najmlajši sin je zdaj predsednik ho-diške »Zvezde«. • žlica rji v Južni Srbiji. Ne samo v ribniških krajih, tudi v Južni Srbiji se mnoge družine preživljajo z lončarstvom ln rezljanjem lesenih žlic. Slovita vasi Blace in Sedlarjevo. Blace šteje kakih 70 družin, ki žive izključno od lončarstva. Sedlarjevo pa stoji na Suhi gori 1800 m nadmorske višine njii\ ni in žive vaščani Izključno od izdelovanja lesenih žlic. Imajo lastno občino z najmanjšim letnim proračunom na svetu (16.000 din). Občinski tajnik je obenem blagajnik ln sluga. Občinske volitve so tu najenostavnejše na svetu, pred nekaj leti so se vaščani nadejali obilnega zaslužka, ker jc šel po svetu glas ,da se bodo Angleži spet začeli posluževati lesenih žlic Toda Sedlarčani so čakali zaman. Njihove žlice so Imenitne, cene pa borne: ducat po 4 do 8 din. ♦ N»8e izseljevanje v pre?efBII*OS, Maribor, poštni predal 70. • židovski Me«ija »e bo pojavil ja^ nuarja 1939. Včeraj smo v »Jutru« obširneje pisali o sarajevskih Židih. Naj vam omenimo še enega izmed njih, starega Jakoba Drajerja, ki Je pred tremi dnevi umrl v visoki starosti, živel je sam zase in se je bavil s kabalistiko. Zapustil Je nekatere zelo redke knjige. Pred 9 leti je napovedal konec sveta ln prihod židovskega Mesije. Po dolgotrajnem računanju je ugotovil, da se bodo leta 1933 pričele velike zmede. Kdor Jih bo preživel, bo pričakal Mesijo, ki se pojavi 26- januarja 1939 in bo Židom pripomogel do svobode. S. K. LJUBLJANA Vas vabi na svoj L ELITNI PLES ki se vrši pod pokroviteljstvom gosp. ministra za telesno \\f£ A TTWT7// vzgojo naroda 7. januarja 1939. v vseh gornjih prostorih Božični program v Kinu Sloga, tel. 27m30 CUTRI 17Y F kot anSeI O""1 bi sprave v znamenl- JUUl^ti * « JUAv&A MaJU tem filmu po romanu Rudyarda Klpllnga ČUVARJI INDIJE X— V glavnih vlogah: VICTOR MAC LANGLEN, JUNE LANG, AUBREY SMITH. Predstave ob praznikih ob 15.. 17., 19. In 21. uri! Dialog v nemškem jeziku! Na Božič ln na praznik v ponedeljek ob 10.30 Isti spored — znižane cene ! mmammammm Naš božični dvojni spored ! Wllly Forstova in GEORG OBRTEN Predstave oba dni ob pol 3, pol 6. ln pol 9. url. „§erenada" „Lov za zlatom" KINO MOSTE * Z m^tom Je ubil konja. Iz Medvod nam poročajo: Med Gorieamami in Medvodami je prišlo v četrtek popoldne do karambola • hudimi posledicami. Proti Ljubljani je vozil s tovornim avtom solastnik podjetja izdelovanje furnirjev gosp. Ludvik Semič, doma iz Bodovelj v Poljanski dolini. Pri Vačah je dohitel avto vrsto voznikov, ki so imeli naloiene vozove s kostanjevimi drvmi. Vozniki so se sicer pravilno umaknili na desno stran ceste, do nesreče pa je kljub temu prišlo. Semič se je zaletel z avtom v voz Valentina Ločnikarja iz Trnov-ca. Takoj nato pa je treščil v konja, ki je »■aradi hudih poškodb na mestu poginil. Mrtvo žival je naložil Semič na svoj tovorni avto, ki je bil sicer prazen, in jo odpeljal v Ljubljano h konjaču. Semič je poravna' škodo z nakupom novega konja. Avto ni bil poškodovan, tudi voz ne, ubiti konj pa je bil vreden kakih 4000 din. ♦ Svetovna razstava v Ne\v Yorku 1939. Vsi interesenti dobijo vse in formacije glede najcenejše vožnje in ameriška vizuma pri. »Putniku«, Maribor tucii pismeno! Iz Lfnibllane u— Prof. Pavel ftlvic, znan tudi kot »Ju-trov« operni kritik, je postal dirigent Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič. Mlademu glasbeniku čestitamo k temu razširjenju njegovega javnega delovanja, prepričani, da bo Učiteljski pevski zbor pod* njegovim vodstvom nastopil novo stop njo svojega razvoja. u— Ljubljanski Sokol ponovno vabi CftartSe in vse prijatelje sokolske mladine na božičnlco, ki jo priredi svoji decl na praznik sv. Štefana ob 15. v društveni telovadnici v Narodnem domu. Predvsem pa vabimo vse dobrotnik®, ki so z bogatimi darili ln prispevki omogočili to lepo mladinsko prireditev. Hkrati opozarjamo ponovno na društveni tradicionalni Silvestrov večer, kl bo SI. t. m. ob 20. v društveni telovadnici. u— Evangelska cerkvena občina bo imela. o božičnem času eveta opravila naslednje dni: na sveti večer 24. t. m. ob 18. v ' K Moderniziranje ko- j tuhovlne hitro in pocenil hotela »Zlatorog« ob Bohinjskem Jezeni odda Slovensko planinsko društvo Podrobne informacije dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. Ki Pfuia !— Zimske tegobe. Letošnji Božič bo po več letih spet enkrat v pravem zimskem ornatu. Toliko nam je nasulo snega, da so zadovoljni tudi najbolj izbirčni športniki. Nad predebelo snežno odejo pa se jeze hribovski kmetje, ki imajo pred prazniki v dolini več opravkov kakor navadno, pa je hoja precej težavna. V promet so stopile sani. Na visečih krajih so se usuli plazovi. Najbolj cbčutijo zimske nevšečnosti na cesti proti Sv. Križu, ki vodi skozi ozko sotesko Reko. Na obeh straneh se boči hrib, in po njem polže na cesto plazovi. Sneg je potrgal tudi precej telegrafskih žic. K Savi je priletelo mnogo divjih gosi. Krasen ta hkrati koristen dar srednješolcem ln odraslim za Božič Daudetovas Pisma iz mojega mlina. Najbogateje ilustrirano, slovito dela — Naroča se: Založba »Saturaa Ljubljana, Tabor 6 STALNA UMETNIŠKA RAZSTAVA najboljša prilika za ugoden nakup slik ln kipov od naših priznanih umetnikov. — A. K O S - Ljubljana Mestni trg 25. 27. DRAŽBA KOŽ DIVJADI NA VELESEJMU 23« januarja 1939* Pošljite blago na naslovi LJubljana, DIVJA K02A, Velesejem DR. MAJCEN NE ORDINIRA od 25. XII. — 31. XII. 1938. pevskega društva „Slavec" HOTEL — METROPOL praznike in srečno novo let® £939 želiva svojim cenj. gostom ln prijateljem. P. In K. 8 T E R K restavracija grand hotela »UNION« Na Sv. Štefana dan koncert lll!lfti!l'lll!lilllll!i!m......ilim.ii.........:„...!.»...... -.i....... ..il!ll!iii;i!!llll!l!li!illll!li!!ll!l ZA BOŽIČNO DREVO Imamo nad 300 raznih okiaskov ZA JASLICE vsakovrstne pastir le že od Din 1.— naprej. VSAKOVRSTNA DARILA v šatuljah, igrače žoge, družabne Igre itd. v obeh trgovinah FOTO TOURISTA LOJZETA ŠMUCA na ALEKSANDROVI CESTI itev. & ln PREŠERNOVI ULICI 9 (poleg gl. pošte). MMMII!«^ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE Vam nudi tzbornl dolenjski cviček ln fina štajerska vina - GOSTILNA TONE KUČ — Vegova ul. 10 u— Najrevnejšim v stari cn^raml Jeza božič poslal g, Josip Verlič, veletrgovec na Tyrševl cesti vrečo moke, vrečo riža ln 1 kg kave Spomnili so se jih pa seveda tudi naši dobrosrčni gostilničarji in tz svojih elovitih zalog poslali najboljšo kapljico lz kota. [zbrano vince je priteklo z vseh strani Ljubljane ter so poslali velike pletenke: g. Anton Prim°žlč, gostilničar »Pri Katrcl« iz Rožne doline, g. ViK-tor jeločnlh, trgovec in gostilničar v Rožni dolini, gostilničar pri »Nacetu« s šmar-tinske ceste, g. Josip olup, trgovec In gostilničar. g. Karel Miklifi iz hotela »Metro pol« na Masarykovi cesti, g. Peter feter« lz hotela »Union« ln »Bellevue« ter g. Josip Lauter, gostilničar pri sčinkoletu« v Kopitarjevi ulici ta Centralne vinartie iz Frankopanske ulice v feišld. Sijajno se bo revežem prileglo 100 škatel najfinejših eardin kl sta jih poslala gospa in g. V. A. Janež iz znane delikatesne trgovine na Aleksandrovi cesti. Vsem velikodušnim darovalcem izreka Mestno poglavarstvo najtoplejšo zahvalo ta prav vesel božič! o— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala v soboto od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. žitkova, Pleteršnikova ulica št. 13/1. telefon št. 47-64. V ponedeljek od 8. ure zjutraj do torka do 8. ure zjutraj pa bo opravljal mestno zdravniško dežurno službo mestni višji zdravi v v /-ir M^rtan AV>H/> c * po zgoraj navedeni cenL n— Smučarski Izlet na lCureMek bo priredila Zveza za tujski promet v LJubljani v nedeljo 25. t. m. In ponedeljek 26. L m. vsakokrat z odhodom ob 8. zjutraj z dvorišča gostilne pri Figovcu (Tyrševa cesta). Prijave sprejemajo blletarne Put-nJka v Ljubljani. u— Modn) salon Rozman, Dvorni tTg S. priredi v Januarju tečaj za prtkrojevanje in praktično Izdelavo angleške mod«, katero pokaže priznani strokovnjak. Prijave in Informacije na gornji naslov. Iz Maribora s— Nova postojanka Maistrovih borcev. Kot odposlanci tukajšnje Zveze Maistrovih borcev so se udeležili ustanovnega občnega zbora Maistrovih borcev lz Prlekije, kl je bil v Ljutomeru pri Zavratniku. gg. Luknar, Guštin, Cimerman in Lipuš, ki so podali svoja poročila. Pri volitvah odbora so bili Izvoljeni: učitelj Vlado Porekar za predsednika, učitelj Maks Domlnkuš za tajnika, dr. Ciril Porekar za blagajnika a— Krstna predstava Izvirne slovenske operete bo na prvi božični praznik v Narodnem gledališču. Najnovejša slovenska opereta >Vse za Salo« se uprizori pod glasbenim vodstvom skladatelja voj. ka-pelnlka J. Jlranka, v vodilni vlogi pisatelja Danila Gorinška ln režiji g. A. Ha-rastoviča. Vsebina operete Je od začetka (ob morju na Jadranu) pa do konca (v planinski gostilni), prepojena z zdravim, zabavno mikavnim humorjem. Glasba jo ritmično izrazita, razvedrilno melodiozna in poteka operetno dogajanje v žanru čeških operetnih šlagerjev kakor n. pr. »Pod to goro ze!eno* ali pa »Sv. Antoniček«. a— 114 revnih delavskih otrok Je bilo obdarovanih na nedeljski božičnici prosvetnega odseka Narodno strokovne zveze v Narodnem domu. V središču slikovitega sporeda s Sterilnimi deklamacijsld-mi ta glasbenimi točkami ter prvim vsestransko uspelim nastopom malih tambu-rašev je bil božični nagovor agilnega tajnika V. Kravosa, ki je izrekel prisrčno zahvalo vsem dobrotnikom ln prijateljem, ki so omogočili delavski decl lepo obdarovanje. a— Obdaritev revne Šolske deoe. Podporno društvo za revne učence v Mariboru Je obdarilo za praznike 788 potrebnih otrok po šolah ta zavetiščih. Razdelilo Je 325 parov čevljev, 192 deških, 145 dekliških oblek. 131 deških srajc, 120 spodnjih hlač. 119 dekliških srajc, 114 hlačk, v celoti torej 1146 komadov, razen tega še več žepnih robcev, 190 m raznega blaga, 3 plašče, 78 čepic, 5 parov nogavic. 1614 dinarjev je izdalo društvo za popravilo čevljev. u— Božične praznike boš najlepše preživel v hotelu »Mariborski dvor«. V nedeljo ln ponedeljek koncert. TIPA 105 B-CEVN1 SLPEB DIM S!50.- RADIO r. z. z o. Zn Ljubljana — Miklošičeva ceste A. RADIOV AL, Ljubljana — Dalmatinova uho 18. RADIO v a L, Celje — Kolenčeva 6. JOSIP WIPPLINGER, Maribor — Jurčičeva ulica št. 8. a— Finančna stran gradnje mcijskega mostu je, kakor je bilo slišati v mestnem svetu, že rešeno. Po banovem nalogu proučuje poseben inženjer tehnična vprašanja gradnje meljskega mostu. Mestna občina mariborska je v smislu županove izjavo pripravljena prispevati v zaporedne proračune po 200.000 dinarjev, ki pa se lahka Črpajo tudi lz tekočih sredstev. Sedaj s« morajo točno izjaviti še prizadeti lastniki meljskih industrij, pa tudi kovaška ln po-breška občina. Te dni bo na Pobrežju 9» posebna anketa, ki bo razpravljala o od« stopu potrebnega zemljišča odnosno ur«, ditvi dovoznih cest. Večji del anuitet pa prevzame banovina. MODERNO k02uh0vin0 v veKki i«, biri po najnižjih cenah dobite pri tvrdkl P. S E M K O Gosposka ul. 37 a— Trgovine dne 24. decembra. Ponor* no opozarjamo, da morajo biti v soboto 24, t. m, v mestu Mariboru vse trgovine razen živilskih (specerilskih. mešanih ln branjarij) zaprte že od 17. (5. url popoldne). Kupujoče občinstvo se naproša, da si oskrbi svoje potrebščine pravočasno, da se ne izpostavlja trgovstvo neprijetnostim, ker so oblastva v tem pogledu zelo stro« ge. Cez poldne pa ostanejo vse trgovina odprta. -------- perje, pernice, kapok, žima, PITO volno, vato, apik, dobavlja naj-* V£l ceneje »OBNOVA« - F.NOVAK JURČIČEVA 6 a— Osebne spremembe. Uradnik pri predstojništvu mestne policije g. Belšak Ja premeščen k banski upravi v Ljubljani. Na njegovo mesto pride A. Lazarevič, ld je bil doslej pri banski upravi v LJubljani G. Premru, ki je bil doslej pri tukajšnjem obmejnem policijskem komisarijatu, prida k sreskemu načelstvu v Ljutomeru. a— Odklop električne naprave. V ponedeljek 26. t. m. bo falska elektrarna odklopila za mesto Maribor in okolico električno napravo od 8. do 8.30. Napravo ja smatrati pod tokom. a— Pri objavi slike o palači »Drava« ja pomotoma izostalo ime inž. Saša Deva, ki Je izdelal načrte in projektiral palačo. nl"iu, da Vam ohrani sobe | TlsoCi coboadnimlkoT priporočajo KOLVNOS earadl njegovega septičnega ln ustne b&k terlje unV frujočega učinka. Uporabljajte tyno( ln ■ tem varujete »roje aa be tn dlesna Povečajte blesk svojega acnenilalm ■ KOL Y NOSOM. te—kupivard-njte veliko ta bol Izbera nI težka, Ce se odločite za dober aparat znamke KORTING kateri ae je pridobil sloves ln dvakratno priznanje na mednarodni razstavi v Parizu Dospela Je nova pošiljka vseh tip KORTING aparatov, pa vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled Istih KORTING, BLAUPUNKT SACHSENWERK Glavno zastopstvo LJUBLJANA Mestni trg št. 9 Vse trgovine v Mariboru morajo biti danes oo 17. uri zaprte, le trgovine z delikatesami so odprte do 19. ure. Čez opoldne so vse U govine odprte, ker je tržni dan. a— Kaj bo z admontskiml vinogradi? To vprašanje je sprožila »Delavska politika«. Vinogradi so bili z ostalim premoženjem vred po nemški vladi zaplenjeni. »Delavska politika« opozarja, da ima pri nas omenjeni samostan, katerega premoženje je prešlo sedaj v last nemške države, skupno preko 30 viničarij, ki so sedaj dejansko brez gospodarja Razen tega ima samostan številna posestva in vinograde v Jarenini pri Ljutomeru, v Gornji Radgoni, Ptuju in Pekrah pri Mariboru. »Delavska politika« ugotavlja, da je važnost teh posestev tem večja, ker ležijo skoro vsa v 50 km obmejni coni, kjer je itak veliko tujih posestev. a— 37. kazen... Pred malim kazenskim senatom bi se moral zagovarjati včeraj dopoldne 551etni bivši knjigovodja Josip Vrabl iz Grušove, ker je sodeloval pri napravi lažnih mrtvaških listov, s čimer naj bi bili oškodovani »Sveopča gospodarska zadruga« v Zagrebu za 20.000 din, »Samopomoč« v Splitu pa za 15.000 din Vrabl je pomagal pri tem delu že umrlemu stari-narju Francu Samuhu, ki je izročil Vrablu za pomoč 400 din. Vrabla ni bilo k razpravi in je bil v odsotnosti obsojen na let:- dni ir. 2 meseca robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let To je Vrablova 37. kazen. a— žarnice so zažarele pri Senjorjevem domu, potem ko se je včeraj izvršila ko-lavdacija nove pohorske elektrarne, ki je last veleindustrijca g. Hutterja iz Maribora. V kolavdacijski komisiji so bili poleg dravograjskega sreskega načelnika Milača tudi zastopniki stavbne tvrdke inž. Jelene in Slajmer, ki je gradbena dela sijajno Izvršila, ter zastopniki Hutterieve rodbine. a— Med delom Je umrl, zadet od možganske kapi, 461etni strojevodja Franc Krepek iz Pragerskega Včeraj zjutraj je prišel kakor navadno v službo in se je po prevzemu službe zgrudil na tla ln obležal mrtev 2aiujočim naše Iskreno sočutje. a— Nove žrtve polcdlce, Zaradi poledice je padel 451etni sodar Pavel Ledinek lz Gozdne ulice in si stri levico. 521etna Ka-rolina Pahor iz Meljske ceste je tudi padla na poledenelih tleh in se težje poškodovala v levem kolku. Oba poškodovanca so pre-peljtui v bolnišnico. a— Vlom v Umbuško pošto. V noči na petek so vdrli v limbuškl poštni urad še neizsltdenl storilci, ki pa niso imeli pri ikanju za denarjem posebne sreče. Pojavili so R" tudi v Robičevi gostilni. Skoda še nI točno ugotovljena. Pred obema hišama so biii sledovi sank, kar kaže, da so se vlomilci pn svojem poslu poslužill sank, p katerimi s( se nato odpeljali Daktilo-Ekop mariboi-ke policije g. Grobin je posnel prstne odtise. Poizvedbe se nadalju-Mo. Celja e-- 'Akademiki starešinske organizacije V^gi v Celju prirede 7. januarja 1939 svoj •tradicionalni IV. plea s koncertom v vseh prostorih Narodnega doma v Celju. c— Avtobusni promet na lokalni progi Celje-Škofjavas se bo vršil na Sveti dan in E-a Štefanovo kakor običajno. Da se morejo tudi gospodarsko šibkejši sloji redno posluževati te avtobusne veze. je uprava mestnega avtobusa uvedla mesečne karte s 40 do 50"/onimi popusti. Zadevne informacije se dobe v pisarni mestnega avtobusa v Ce-.ju. Tig Kralja Aleksandra 5, tel. 236. KINO METROPOL. pTaš božični spored: „$NE€ULJČICA" Walt Diisneveva umetnina po dr&žestnl Grimmovi pripovedki iz nepozabne detinske dobe. — Film za staro in mlado! Redne predstave: 25. in 26. decembra ob 10., 14., 16., 18.30 ln 20.30. — Pri tem Izrednem filmu so cene malenkostno zvišane odnosno je spremenjen vrstni red. — Otroci nad 5 let stari plačajo celo vstopnino. e— lz starokatoliške cerkve. Na sveti večer bo opolnoči maša, med mašo pa skupna spoved in obhajilo. Kapela se bo odprla pol ure pred pričetkom in zaprla pet minut pred polnočjo. Na božič bo ob 9.45 tiha maša. takoj nato pa slovesna. Na praznik sv. Štefana bo služba božja ob 9., na Novo leto pa izjemno šele ob 10. e— Nabiralna akcija za češke begunce, ki jo je uvedlo Sokolsko društvo Celje-matica, Je dala znesek 2773 din. Poleg tega je prispevalo društvo še 500 din, tako da znaša skupna vsota 3273 din. Nabiralno akcijo Je vodila s. Zofka Debela-kova z nekaterimi požrtvovalnimi sestrami- e— Božični ca »Soče«. Društveni odsek »Kluba Pr.mork« Je priredil preteklo nedeljo božičnico in čajanko za najrevnejše primorske družine. Prireditev je prav lepo uspela. Po kratkem pozdravnem govoru društvenega predsednika sta dve deklici deklamirali prigodne pesmice. Nato je bilo obdarovanih 52 družin z obleko, perilom, obutvijo ln jestvinami. Društvo se prisrčno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so z darili v blagu in denarju pripomogli, da je prireditev tako lepo uspela. e— Uprizoritev Finžgarjeve ljudske igre »Razvalina življenja«, ki jo je napovedal kulturno prosvetni odsek gasilske čete v Gaberju za Štefanovo popoldne. Je zaradi obolelosti enega izmed igralcev preložena in bo v nedeljo 8. januarja ob 16. v Narodnem domu v Celju. KINO UNION Jugoslovanska premiera. 25., 26., 27. ln 28. decembra duhovite ln najveselejša komedija sezone „Zapeljivec po naročilu" V glavni vlogi nastopajo THEO LINGEN, HELI FINKENZELLER. HANS HOLT in IDA VVUST. e— »Peterčkove poslednje sanje« bo3ta uprizorila podmladka Jadranske straže na meščanski šoli na Štefanovo ob 16. v gledališču. Sodelovalo bo nad 60 učencev in učenk meščanske šele In Celjsko pevsko društvo. Udeležite se predstave v čim večjem številu! e—• Naraščanje brezposelnosti. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 715 brezposelnih (603 moški in 112 žensk) nasproti 567 (460 moškim in 137 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi med dragim 40 tkalcev in tkalk za Karlovac. e— V spanju se je zadušil. Ko Je Sel 251etni Ferdo Knez, uslužbenec Gostilničarske pivovarne v Laškem, v sredo zvečer spat, Je nesel v svojo sobico na pločevinasti plošči prižgano oglje, da bi sobico zagrel. V četrtek zjutraj so našli Kneza mrtvega. Strupeni ogljikovi plini so ga ponoči zadušili. Pokojni je bil izredno marljiv m zvest uslužbenec. e— žrtev napadalcev. V neki gostilni v Libojah sta v sredo okrog 20. dva moška napadla 441etnega gostilničarja Cirila Hor-Jaka lz Tremerja in ga z udarci z nekim topim predmetom hudo poškodovala po glavi. Nezavestnega Horjaka sta zanesla v hlev. Pozneje so Horjaka prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Sočina plesna vaja na Štefanovo se vrši ob 8 uri zvečer in ne ob 4. uri popoldne kakor j« vi j en o. Iz Jesenic •—■ Delavstvo Kranjske industrijske dražbe je dobilo prispe-i ek za praznike. Po posredovanju predstavnikov delavskih strokovnih organizacij je po kolektivni pogodbi KID za praznike delavstvu izplačalo poseben prispevek v višini štiridnevne skupinske mezde na delavca, kar znaša za vse skupaj okrog 635.000 din. Podjetje je že lansko leto ob otvoritvi novega p'avža namesto pogostitve delavstva za praznike izplačalo izreden prispevek v iznosu 450 t"30č din. Letos je za vsakega odraslega delavca znašal prispevek od 168 do 280 din. tako da je vsaka, delavska družina dobila izdaten p^holišek ^a praznike. Iz Kamnika k— Služba božia v slovenskem Jeziku. V Kamniku, Zaprice št. 22, v hiši brata Ivana Machtiga br- prva sv. maša. v slovenskem jeziku v ponedeljek 26. t. m. ob pol 11 uri. K službi božji se prijazno vabijo vsi verniki starokatoliške cerkve v Kamniku in okolici ter vsi prijatelji slovenskega bogoslužja. Iz J.vuztiria z— Zagorjani bodo letos imeli neKoiiko Veselejše božične praznike. Po zgledu zadnjih let, ko je vladala najhujša kriza, je društvo za varstvo otrok tudi letos obdarilo najpotrebnejše otroke s čevlji. Ker so izostaie razne podpore, je bilo obdaritve deležnih okrog 70 otrok. Obdarovancem, kl so se 9 starši zbrali v Sokolskem domu, Je društveni tajnik g. France Klun spregovoril nekaj pomenljivih besed Vsi so poleg čevljev, izvršenih od domačih j čevljarjev, dobili tudi čaj in pecivo in so J se radostni razšli. V četrtek popoldne pa 1 so požrtvovalne Kolašice obdarovale 80 j starih ženic, na katere se nikdo drugi na j spomni. Kc^ašice zaslužijo podpore od j strani oblastev, kadar se trudijo za dru- j ga društva in socialne ustanove. Slednjič , je tudi za.go~-ka občinska uprava pokazala nekaj socialnega čuta za svoje občane. j Za praznike se je prodajala po raznih tr- ■ govinah in zadrugah bela moka po 3 din j kg, črna pa po 2.50 din. Cenejša moka je 1 prišla šibkejšim slojem v dobro, toda brezposelni in drugi, ki se prež;vljajo zgolj s priložnostnim zaslužkom, tudi teh cen niso zmogli in bodo ostali čez praz- J nike brez priboljškov. j OapoVl ? Zasavju. Sneg !e prinesel smučarjem mnogo veselja. Ena j jo veseli so hribski gostilničarji. Ko je na , Jorenjskem močno snežilo. Je bilo Zasav-e deležno mokrega snega, ki je oviral estni in železniški proanet Hoja je bila e£avna In utrudljiva. Na progi Je bil pro-net oviran od Save do Trbovelj. Tod so laki vozili samo po enem tiru. Tir tik ob -možju skalovja Je bil na več mestih Kant. Sicer se je železniškim delavcem po-~—:ti r.°mete s pomočjo pluga, da Je lahko nekaj vlakov ncc-virano t» a^L je oiJ tir ob hribu kmalu .asut m promet na njem ustavljen. Čeprav Je bilo na delu skoraj 70 delavcev z raznimi tehničnimi pripomočki, e« Je drobni sneg venomer valil po sk-Jovju nizdol, da je btlo videti, kakor bd se vsipali sla-pc-/i. Delavci pravijo, da tako lepih prizorov Se niso videli. Rekli so. da gledajo nl-agairske slapove Prt tem pa Je imelo delavstvo celo nc«č dovolj delas da Je vzdrževalo varnost na zasavski progi. Iz Šoštanja I— Lepa božifnica Rdečega križa. V sredo dopoldne Je v dvorani Sokolskega doma zagorelo božično drevo. Pred njim se je zbrala šolska mladina, taka, ki doma najbrž ne bo dojemala vseh toplot božičnih praznikov. Zato ji je šoštanjski Rdeči križ pripravil lepo božičnico. 2e nekaj let se ta dobrodelna organizacija ob Božiču spomni revnih otrok Kljub drugim dobrodelnim akcijam, ki jih RK med letom vrši, Je njeffova božičnica bogata na darovih Letošnjega obdarovanja Je bilo deležnih 150 otrok ljudske in meščanske šole Prejeli so čevlje, obleke, perilo ln jestvine. — Pred obdarovanjem je nagovorila mladino podpredsednica RK pa Ivanka Senifeva in v lepih besedah predočila mladim naloge Rdečega križa Veselih obrazov so rato šolarji prejemali lz rok odbornikov zavoje Ob koncu se je v imenu obdarovancev zahvalil Rdečemu križu In vsem. ki so božičnico omogočili, šolski upravitelj Burdi-jan. š— »Po 9vlcarsklh In Doflnejsklh alpah«. Šaleška podružnica SPD je priredila v ponedeljek zvečer v kino-dvorani skioptično j predavanje. G. prof Hvastija je prikazal s j pomočjo skioptičnih slik lansko odpravo i slovenskih planincev v Švicarske in Do-< finejske Alpe. Zanimivo predavanje bi i bilo lahko boljše obiskano. |e začetek uspeha! Preizkušeni sistem v trgovini nasproti glavne pošte ms— Koliko sezonskih fielavc©v Je šlo letos Iz PreJa itii-ja v druge države? To nam pove statistika borze dela v Murski Soboti, ki na\'aja za letošnje leto sledeče številke: Iz murskosoboškega srezs. je odšlo na delo v Nemčijo 2958, v Francijo 1149, v Banat ln Srem pa 1465 ljudi, iz lendavskega sreza pa v Nemčijo 740, v Francijo 764, v Srem pa 848 ljudL Skupno Je torej mursko soboški okraj dal 5573 sezonskih delavcev, lendavski pa 2352. Borza dela v Murski Soboti Je posredovala delo še 1387 delavcem lz sosednjih sre-zov (ljutomerskega ln ftakovskega), tako da je skupno posredovala zaposlitev 9312 delavcem. Zdaj se delavci v velikih skupinah vračajo nazaj v domovino, seveda pa ne vsi, ker jih nekaj ostane še naprej v Nemčiji In Franciji, vračajo pa se drugi, ki so lani ostali v inozemstvu za celo leto. ms— Odlikovani gasilci. Gasilska zajed-nica v LJubljani je odlikovala 51 gasilcev iz soboškega sreza s srebrno kolajno za vestno in nepretrgano delo v gasilskih vrstah. Vsi odlikovani gasilci so povečini kmečki fantje in mežje. ki svoj prosti čas žrtvujejo delu v gasilskih vrstah. Vsem veljajo iskrene čestitke naše javnosti! ZA 20. B©ŽIČ V SVOBODI najprimernejše knjižno darilo za vsakogar jubilejni zvezek kulturne in socialne revije MISEL IN DELO DVAJSETLETNICI JUGOSLAVIJE ZVEZEK OBSEGA 870 STRANI V njem poročajo sami znani avtorji iz vseh krajev države o naši poti v državno samostojnost in dvajsetletnem razvoju v svobodi v člankih z vseh področij našega javnega življenja. Publikacija je mijuo potrebno spopol-nilo vsake biblioteke Dobi se v vseh boljših knjigarnah. Cena broširanemu Izvodu 80.— din, vezanemu 98.— din. Kdor sc naroči na V. letnik revije (60.— din), dobi publikacijo »Ob dvajsetletnici Jugoslavije* za 40.— din. š— Zborovanje učiteljstva. Preteklo soboto je bilo v Skalah 3. zborovanje Uči- Iteljskega društva za šoštanjski okraj. Predsednik g. Mencej se je spomnil 20-ietnice smrti Ivana Cankarja. Sledilo je poročilo o raznih stanovskih zadevah in o pomoči brezposelnim češkoslovaškim učiteljem. Učitelj g Radšel je imel referat Sestava tedenskih delovnih načrtov in izbira obrazovalnega gradiva za nje Učitelj g. Robinščak je govoril o Mladinski Matici; ugotovil je razveseljiv porast naročnikov in čitateljev te naše najboljše mladinske založbe. Po številu naročnikov je šoštanjski okoliš na 6 mestu v dravski banovini. Ko je bil izčrpan celotni dnevni red, je predsednik zaključil dobro obiskano zborovanje. Iz Murske Sobote ms— Trahomslca akcija. Znano je, da je bil v Prekmurju in sosednem Msajlmurju zelo razširjen trahem. Trahomska akcija, ki jo je organizirala naša banovina za pobijanje te nevarne in nalezljive očesne bolezni, izkazuje 650.000 brezplačnih zdravljenj bolnikov. Nad 100.000 ljudi je bilo pregledanih, da so ugotovili vse bolnike in jih podvrgli zdravljenju. Nedavno so baje zopet v nekaterih krajih ugotovili več primerov trahoma in se bojijo, da se bolezen ne bi preveč razpasla. ms— Za novo bolnišnico. Zadnje čase stalno sl;šimo zagotovila, da bodo pričeli v Murski Soboti zidati novo bolnišnico, za katero so načrti napravljeni in tudi denar baje že zagotovljen. Dosedanja bolnišnica je za vse potrebe Prekmurja pač premajhna in preskromno opremljena, čez 3000 bolnikov sprejme letno, kar je za tesne prostore, ki so jim na razpolago, pač rekordno število. Po novih načrtih bo bolnikom na razpolago 130 postelj na kirurškem oddelku, 140 na notranjem in 50 na trahonskem. Taka bolnišnica bi bila dovolj velika za potrebe Prekmurja. ms— V delavskem azilu, ki zavzema v prvem nadstropju Delavskega doma dve veliki spalnici in je urejen po načelih sodobnih modernih delavskih prenočišč, je v prvem letu obstoja prenočevalo 1247 oseb. Posebno prav pride azil sezonskim delavcem, ki se vračajo iz inozemstva in najdejo v njem gostoljubno streho za prvo noč. Za prenočišče plačajo samo 4 din. Pričakujejo, da bo ta prepotrebna socialna ustanova v drugem letu obstoja deležna še večjega obiska Iz Litije I— Pletetna počastitev. Na 50. rojstni dan Viteškega kralja se je zbralo učiteljstvo iz vsega litijskega sreza k žalni proslavi. Soba 1. razreda ,ki ima oder za domače proslave, je bila polna gostov iz vseh krajev sreza Prišla sta tudi zastopnik sreskega načelstva »reški podnačelnik g. Bogomir Deu in sreski prosvetni referent g. Ivan Bezeljak. Na pročelju odra je bila slika kraja Aleksandra, ovita v državno trobojko, preko slike pa žalni trak. Na desni je bila slika očeta kralja Petra I., na levici pa slika sedanjega vladarja; kralja Petra H. Cvetlice na stojalih so še povzdignile posrečeno dekoracijo. Za uvod so podali učenci nižjih razredov dramatiziiano aeklamacijo, ki jo je sestavil učitelj g. Jože Župančič: j-Ob dvajsetletnici Jugoslavijec Deca je prikazovala različne stanove in njihovo delo za osvoboienje Jugoslavije in njihovo prizadevanje. da se naša država okrepi. Najbolj se je izkazala Janja Bizjakova Iz 3. razreda, ki je dovršeno prednašala stihe o nastanku Jugoslavije in zakletvl mladine, da bo v slogi delovala za blaginjo Jugoslavije v nadaljnem razvoju. Delo sta na-vežbali učiteljici ga. Iva Župančičeva in ga. Danica Demšar jeva. Učenec 4. razreda Bizjak Zvonko je prednašal pesnitev Manka Golarja »Mrtvi kralj«. Nato Je tajnik učiteljskega društva JUU za litijski okraj g. Franjo TroSt v izbranih be- sedah prikazal delo učiteljstva za naše -osvobojenje in prizadevanje, da dvignemo prosveto med najširšimi plastmi naroda. Lepo je prikazal tudi lik blagega pokojnika, ki je bil vnet prijatelj učiteljskega stanu in šolstva. Pevski zbor litijskih šolarjev pod vodstvom zborovodje učitelja g. Ernesta švare je zapel žalostinko »Pomladi vse se veseli« nato so vsi navzoči zapeli še državno himno in zaključili slovesnost ML i. t' o-i* v t— Sokolsko gledališče uprizori na Štefanovo ob 20. veseloigro >l-adrega nad zadrego«. Kdor se želi od srca nasmejati, naj pride, ne bo mu žal. Prodaja vstopniQ v podružnici * Jutra«. * BLED. Zvočni kino predvaja za praznike zgodovinski velefilm »Rdeči plašč« jx veseli dodatek. JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v nedeljo in ponedeljek na bož čna praznika) ob 15. in 20. velefiim iSariia« a Vivian Romance v gl. vlogi. Med dodatki barvan kult. film »Narodi plešejo« in Paramountov zvočni tedn.k. Sledi velefilm »Ne moreš ee mi upreti«. KRANJ. Kino Narodni dom prikazuje v božičnih praznudh monumentalno filmsko delo »Scipion Alrikanski«. Največji in najveličastnejši velefiim sedanjosti. Predstave običajne! NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal na božični dan in na Štefanovo, obakrat ob 15., 18. in 20.15 velefiim v režiji Wiiiy Forsta »Serenada«. Na ta film vljudno opozarjamo, kei velja kot najitpši v sezoni! Predigra: Paramountov zvočni tednik. PitEVALJiS. Domača hranilnica ln po» sojilnica pr: D. M. na Jezeru se je v tekočem letu zelo opomogla. Izplačala j« vlagateljem iz starih vlog že lepe vsote in bo tudi v bodoče skrbela, da se bo i plačevalo čirn več. Za vložen denar se nihče ne boji več, vlagatelji dvigajo ie, ako potrebujejo denar. — Prihajajo tudi že nove vloge, k. so vsak čas v celoti izpiač-ljive in katerih poprej 5 let sploh ni bilo. Zaupanje v zavod, ki deluje že 47 let, je spet tu. Da bo zavod mogel ustreči tudi raznim prošnjam za posojila, naj bi tudi tisti, ki denar tezavrirajo, ln Jim leži neplodno doma aH pa ga nalagajo v druge zavode Izven okraja, zaupali svoje pri« hranke temu domačemu denarnemu zavodu. Hranilnica in posojilnica nudi zs. nove vloge ugodno obrestovan je do 5 procentov in nudi tudi popolno varnost. Zaupanje r zavod se vrača. Z razumevanjem in sodelovanjem vseh se bodo razmere v najkrajšem času popolnoma normalizirale. PTUJ. Zvočni kino predvaja Jutri 25. t, m. ob pol 19. ln pol 21., v ponedeljek 26, t m. ob pol 19. in 21. film »Premiera«, RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja za božične praznike, obakrat ob 15.15 in 20. uri filma »Misterlje Vatikana« ln »Vsi proti enemu«. Za dodatek Paramounton zvočni tednik. SEVNICA. Zvočni kino predvaja za božič dva filma, v nedeljo 25. t. m. veliko dramo iz zgodovine predvojne Rusije i »Fedora«. Glavno vlogo Marija Bell. V ponedeljek 26. t m. pa veselo glasbeno opereto »Na buljvaru« z Magdaleno Ka» roll. Obakrat več lepih dodatkov. TRŽIČ. Kino predvaja za božič krasno opereto »Ljubavne melodije«. V ponedeljek nov senzacionalni film >>Ilrroj*ka dolžnost poročnika Perrja«, Predstave ob 15.30, 18. in 20. urL X Sokolska četa Sv. Jurij ob BčavnVrf Je T nedeljo 18. t. m. popoldne priredila slavnostno akademijo v proslavo 201etnlce uedinjenja. Na sporedu, ki je obsegal 12 točk, je bila telovadba, petje ln deklama-cije. Vse točke so bile dobro, nekatere pa prav dobro Izvajane. Občinstvo je izvajanja nastopajočih oddelkov nagradilo z navdušenim ploskanjem. Posebno so ugajale skupine moške dece na lestvi, vaje s puškami višjega oddelka moške dece, vaje ženske dece z okrašenimi loki ter vaje Članov na bradlji. Pestri spored Je zaključila živa slika ln petje himne »Hej Slovani«, ki Jo je pelo tudi občinstvo v dvorani. žičnem ognju Kdo ga je utrnil z neba, da nemirno plahoče in grize in greje — božični ogenj v naši peči? Sedimo ob njem, ne vemo odgovora, nikdo ga ne ve. Nekoč je bila naša zemlja pusta ln prazna. Blisk se je morda odcepil od črnih oblakov. Strahotno so zrli pradedje gorečo pošast, na robu goreče divjine so padli ob tla in peli prvo molitev stvariteljskim silam. Iz živih gorž, iz vulkanov je bruhnil požar. Lave goreči potok je podil človeška selišča v brezumje in grozo. Potem se je zemlja umirila. Človek je človek, večen otrok. Kar je nevarnega, silnega, strašnega — vse mu oplaja njegova razmišljanja, spleta jih v bajke, molitve, obrede in v pesmi. Silni Jehova nam govori iz gorečega grma. Lucifer, kralj peklenskega ognja, Zevs med bliskom in gromom, Ormuzd v goreči kopici — to so nam stari, prastari dedje in znanci. Ogenj je z nami od davnih, pradavnih dni. Bogovi so nam ga dali, darila bogov so vedno strašna in krasna. Nemara pa ni bil podarjen, bil je ukraden. Prometej je nesel z Olimpa gorečo iskro, da bi bili ljudje bogovom enaki. Pokoril se je, kakor še nihče na svetu: jastrebi so mu razkljuvali prsi in pljuča. Žrt- vovanje za srečo ljudi, za zmago napredka, svobode, kulture nad trdim barbarstvom — to žrtvovanje je najbolj skeleče. Vzeli smo ogenj na ognjišče, kakor vzamemo ljubljeno stvar v naročje. Ogenj na ognjišču nam je luč in toplota, druži nas v dragi družinski krog, da nam je gorko, ko zunaj zavija burja, da nam je v očeh in v duši svetlo, ko se razpreda naša tiha in sladka domača beseda. V Rimu, v prestolnici starih oblastnikov, ni bilo hujše kazni od one, če je ugasnil ogenj belim Vestalkam. Žive so žgali. In ni je bilo slovesnosti nad ono, kadar so iz grških mest ponesli žerjavico v druge kraje, v nova naselja. Ogenj je bil, ki je družil izseljenca v daljni tujini z domačim ognjiščem. Ogenj je bil, ki je spremljal pomorce na drznih plovbah v Neznano. Varoval je pastirja v brezmejni samoti, redil je družine v deželah in mestih, ustvarja nam danes neznanske sile: po oceanih brzijo parniki kakor drveče palače, v tovarnah hrumijo stroji kakor ujeti giganti, v nedrij a zemlje rinejo šah ti. Velika, strašna je pesem o ognju od sive davnine do danes in v veke. Velika, strašna in lepa. Da, nam je najlepša: Sedimo ob ognju božičnem. Razgoreva se panj, razpreda se naša beseda. Tako nam je toplo, tako smo družina. Tako smo vsi eno ob žaru luči, ukradene z neba in dane na naše ognjišče. v « v * #ta •ISCctf starejša ohranjena § melodija sloeensicih pesmaric Do I. 1800 moremo v slovenskem cet- 3 kvenem petju zabeležiti le štiri tiskane pe- i nemške zbirke, v katerih so pesmi opremljene z notami. To so: 1) Matije Kasieli-ca: »Bratovske Bvqvice S. Rashenkranza« 1682 (1678) s 6 melodijami; 2} Ahaci ja Ster-žinarja: »Catholish kershanskiga vuka Peissme« 1729 z 11 melodijami; 3) P. Primoža Lavrenčiča: »Missionske catholish karshanske Pejssme« 1748 (1752) s 14 melodijami, a je od teh 14 melodij vzetih osem iz Steržinarja; 4) Maksimilija Redes-kinija »Osem inu shestdeset sveteh Pes m* 1775, s 65 napevi, izmed katerih so 3 dvakrat porabljeni. V tej metodijski revščini imajo potemtakem posebno ceno ze zgodovinarja slovenske cerkvene glasbe melodije, 26 po številu, ki jih imamo ohranjene v Paglovčevi (\Viderjevi) pesmarici iz l. 1733. Ne bo napačno moje mišljen je, če rečem, da »o vse melodije v tu navedenih zbirkah vzete iz tujih, največ iz nemških pesmaric, čeprav sem intenzivno in do dna preiskal v večletnem delu in v korespondenci s številnimi evropskimi bibliotekami le Paglovčevo pesmarico, a na druge sem se le mimogrede ozrl. Našel nisem vira samo za Paglovčevo melodijo na str. 218, pod naslovom »Arija« k tekstu o Križe\>em potu; melodijo na str. 151 »De S. Josepho* pa sem našel le v poznejši Redeskinije\ri pesmarici za »Pesm od Svete NedelleZa vse druge nape\-e imam dokaze, da jih je Paglovec ali kak njegov sodelavec vzel tz nemških pesmaric. Nekatere melodije so pri tem ostale kakršne so v originalih, druge so več ali manj preoblikovane, kar pa je narejeno z direktno čudovito glasbeno dovršenostjo ln na način, da sem na mnogih mestih strme! nad veliko rafinirsno umetnostjo, s katero so tuje melodije porabljene za slovenske pesmi. Omenim naj samo en način tega preobliko\-asnja, namreč, da je v Paglovčevi pesmarici več melodij, ki so le drobec originala, vzet je za nekatere slov. tekste le srednji del ali pa le začetek ali le konec nemške melodije, in vse je napisano z absolutno gla?beno korektnostjo in lepoto. Iz takih drobtin ugotoviti točno vir slov. pesmi pač ni bilo vsakdanje delo. Trdim o melodijah, da jih ni Paglovec sam ustvarjal. Našel sem tudi za tekste nemške vire, iz katerih je Paglovec prevedel ali dobesedno, tu in tam pa v prostem slogu tuje tekste v slovenščino. Franc Mihael PagJo\'ec, roj. 26. septembra 1679 v Kamniku, je bil nekaj časa tu mestni kaplan, od l. 1705 do svoje smrti 11. februarja 1759, vikat šmartinske duhovni je v Spodnjem Tuhinju. (V tej notaciji manjka pri noti a v 2. taktu pika. nota g v 9. taktu naj bo četrtinka). V Paglovčevi rokopisni pesmarici se nahaja 52 pesemskih tekstov. Med temi jih je 26 opremljenih z notami, pri 21 se opozarja na drugo pesem, po melodiji katere naj se pojejo; 5 jih nima nikake označbe melodije Ta rokopisna pesmarica (v Ljub ijanski študijski knjižnici) je zvezana s Steržinarjevo pesmarico iz t. 1729; prva polovica zvezka je Steržinarjeva pesmarica, druga rokopisna, ima nadpis: »Cantilenae variae p ari i m antiguae partim novae in hunc libellum tran-seriptae. ne pereant et obliviom dentur, ut poster i s devoto usui esse queant.« Na str. 196 pesmarice stoji » Konec teh pesmi« in podpis Has cantilenas conscripsit in Odobri 1733 Antonius Wider Parvista od com-missione et iussu sui Avunculi Dni Franc. Mich. Pagloviz m. p. t. Vicarij ad S. Mart. in Tuhain. Laud. JEŠ Christ.« Ob strani tega podpisa stoji s Paglovčevo roko: »Hic Antonius Widet factus franci-scanus A o 1739.* Pesmi od str. 197 do 238 Je pisala druga roka, istotako tudi »arijo« na str. 218. Hi-storijat rokopisa po dr. Kidriču »Časopis za slov. jezik, književnost in zgodovino,« 111. (1921 - 22) str. 125 — 131 je menda tak. Paglovec je imel zbirko cerkvenih pesmi. ki je pa bila v takem stanju, da bi se mogle pesmi porazgubiti Zato je naložil svojemu 11-letnemu nečaku IViderju. da jo prepiše. Ako sloni tradicija, da je imel Paglovec v svojem župnišču šolo in nekak zavod, na zgodovinskih tleh. potem bi mogel biti \Vider učenec te šole. Pesemske tekste je pisalo 6 rok. melodije sta zabeleževali 2 roki, \Vider je pač napravi jal k svojim zapisom tekstov, ako ni imel direktive, da se pojejo po kaki drugi melodiji, črte za note, note pa ni zabeležil on niti ene. Tako dr. Kidrič. Tri božične pesmi so. ki so jih peli naši predniki že pred reformacijo, pesmi, ki so do danes ohranjene, in s6 še danes po jo. To so pesmi 1) »Eno je dete rojeno« (glej moj spis v Csrkv. glasb. štev. 11 in 12, 1938); 2) »Ta dan je usiga vesella«, in 3) »Jezusa posiblimo*. poslednja pri Paglov-cu kot »Boshizhna pessem«. — Pesem »Ta dan je usiga vesella«. latinska božičnica »Dies est laetiiiae«, nemška »Der Tag der ist so freudenreich« je zabeležena v nekem rokopisu iz 15. stol. in se nahaja v biblioteki v Trieru. Pesem »Eno dete je rojeno,«, lat. »Puer natus in Bethlehem«, nemška »Ein Kind geboren zu Bethlehem« je bila znana že v 14. stoletju. Tretja »Jezusa poziblijmo« ne spada prav za prav v bo-žičnice, temveč v vrsto uspavank, nima latinskega izvora, temveč je nemška »Lasst vns diss Ktndfeln ivlegen«. Zapisana je točno tako, kakor jo ima Paglovec, na tisku »Newe auserlessne Geistliche Lieder«, 7 pesmi z melodijami, Miinehen, 1604. — Nahaja se v 17. stoletju v najmanj 20 nemških pesmaricah, med temi tudi pri Corner-ju 1631. ki jo zato omenjam, ker se največ Paglovčevih pesmi nahaja v tej. Mala prememba pri Paglovcu je le v pripevu »O Dette etc«, ki ima v nemških pesmaricah večinoma note d /d e fis g — h/ h h a g S tem, da je ta uspavanka tiskana šele l. 1604, pa ni rečeno, da je tega teta nastala. Ne — peli so jo že bog ve kdaj prej, in sicer pri dramaiskih predstavah v cerkvah. Prinesli so v cerkev pred altar Jezuščka v zibelki, kraj katere sta se vsedli dve osebi, Jožef in Marija. Marija poziva Jožefa, naj 'ziblje otročiča. in poje: »Jožef, ljubi bratič moj, pomagaj zibati otroka tu«. Jožef odgovarja: »Rad storim Ti to„ ljuba moja teta«. Bilo je tam tudi otrok dovolj> in peli so: »Pridite otroci k nam, poziblji-mo mi Jezuščka«. Iz teh prastarih časen,' datira verjetno »Jezusa pozibljimo.« V slovenskih pesmaricah se nahaja pesem najprvo (brez not) v rokopisni, ki je privezan Čandikovemu (Hrenovemu) lekcijonar-ju iz l. 1612. Tu ima 13 kitic. Za tem zapisom jo najdem še le čez 129 let v lekcio-narju 1741, v izdaji, ki jo je oskrbel Paglovec, pojavi se torej zopet 8 let po Paglovčevi rokopisni pesmarici. Med tem, ko sta v lekcijonarjih 1672 in 1730 le 2 božičnici: »Ta dan je usiga vesella« in »Eno dete je rojeno«, imajo od l. 1741 dalje vsi meni znam lekcijonarji, 1754, 1764, 1772, 1777. 1787, 1796, 1822, 1850 in tudi Verdinek 1820 vse tri božične pesmi »Ta dan«, »Eno dete« in »Jezusa pozibljimo«, in sicer to poslednjo z isiimi 15 kiticami. V Paglovčevi pesmarici je sicer 16 kitic, dvanajsta kitica je že 1741 odpadla. Do note natančna melodija kakor jo ima Paglovec, se nahaja v »Magnificatc, Ka*fu Gebet «= und Gesangbuch, Freiburg 1892. St. Premrl pa ima v svoji »Cerkveni ljudski pesmarici«, Ljubljana 1928, kot St. 51 to pesem z nebistvenimi spremembami z napisom »Sveti dan« (»veseli dan praznujmo«) v tričetrtinr.kem taktu, 3 kitice z refrenom »o Jezušček moj, za vselej sem tvoj«. In še Fr. Duganovo reprodukcijo naj navedem. V Hrvat. crkv. KantutJu, 1936 prinaša Dugan iz zbirke »Cithara octochorda seu Cantus saeri letino croatici« anno 1701 našo točno melodijo za Marijino pesem »Kad D jeva milost dobila« v 3 kiticah s refrenom :»Oj Dfetešče milo, o Jezuse moj, o Marijo sladka, daj da budem tvoj.* Dr. Jos. Cerin. »Pridem.« ji je pisal, »zakaj moja ljubezen do tebe, podkrepljena s tem svetim prazničnim razpoloženjem, ki sili moja čustva, da zalivajo vse moje bistvo s toplimi, sladkimi curki blaženega veličastja, je tako močna, tako ogromna in v svoji veličini tako skeleča in divja, da mi drami če-sto občutek bojazni, bolečine. Ni je sile, ki bi me lahko osvobodila te bolečine, razen tebe. Ti edina me lahko potešiš. Z blaženim balzamom svojih angelskih ustnic lahko ohladiš to bolečino; s svojo, kot majniški veter hladilno sapo lahko odpihneš z moje duše bojazen, ki mi jo stiska, in viharji se unese jo, nevihte popuste. V mirnem, po blažilnih sapah vzgibanem ozračju te bom dvignil na roke ter te ponesel v kraljestvo lepote, v kraljestvo večne skladnosti, da te poplačam za vse dobro, kar si mi storila. Sleherno oviro sem premagal, samo da te bom mogel gledati, da bom lahko pritisnil svojo glavo na tvoje grudi, da bom lahko pil slast tvojih poljubov, ti lepa, mala...« Pismo je prejela dan pred božičem, Isto popoldne pa je prišel tudi on, Tone, štu- dent umetnostne akademije. Zdaj je leto od tega in božično drevo, stoječe na mizici v kolu, ji je s svojo otožno lepoto zavedlo misli v tisti čas, ko se ji je zdelo, da je kraljica, kateri so se podvrgli vsi ljudje sveta; v čas, ko je bila še uverjena, da življenje ni ptazna komedija, norih pojacev, ki nebogljeno tavajo po zemlji: v čas, ko se ji je zdelo, da je ustvarjena sleherna zvezdica, slednji grm in vsaka kapljica vode za to, da razveseljuje njiju, da krasi s svojo milino posteljo, kjer omamljena od strasti in trepetajoča cd silne ljubezni prisluškuje, kdaj bo potrkal na vrata njenega devištva. O ti nepozabni božični dnevi! — Te noči, božanske noči, polne strasti, ljubezni, miline in prisrčnih pogovorov! — Kako naglo so minile. Kakor bi se čas zavrtel hitreje, in bi jo hotel prikrajšati na užitku. »Ali se ti ne zdi, da usposablja ljubezen človeka za velika dejanja?« ga je vprašala prvi večer. Dobro se je še spominjala vsega. Ležala je v postelji, on pa je slonel ob nji. Z levico ji je podpiral glavo, z desnico se je pa poigrasval z njenimi košatimi, kot gozdni mah gostimi obn-mi. Zunaj je kraljevala noč. Sneg je rahlo pršel. in krivec je tu pa tam stresel oknice njene sobe, beraške in dolgočasne sobe, kakršne imajo vse podeželske učiteljice. Zvon jen je zvona, ki je vabil k polnočnici, je tonilo v vetru in snegu, le časih se je začulo razločno, potem pa se je jelo zopet trgati in loviti po ledenem zraku. V kotu sobe je stalo božično drevo. Zelenih, modrih in rdečih svečk je nc.vesila nanj, in v tem trenutku je gorela ena izmed njih. Osvetljevala je drevesce, katerega senca je ležala na mizi ter utripala, kot je utripal plemen sveče. Kosem svetlobe je padal tudi na njiju ter ju božal. »Ko bi bila jaz obdarjena z darom, kakršnega imaš ti. in bi lahko prelila ta svoja čustva v sliko, kip! — Svet bi strmel pred mojim delom. — Ogromno bogastvo je ta hip v moji duši, ampak prelijem ga lahko samo v poljub, moj dragi,« mu je dejala. Nasmehnil se je. Njegov fini, zdra\'je in ponos izražajoči obraz je spreletel rahli drget, oči so zadobile čuden sij in sklonil se je k nji, se ji vsesal v ustnice ter jo poljubljal do bolečine. Prepustila se mu je. Oklenila se Je njego- vega vratu, in časih je z naglo kretnjo odrinila kosem njegovih črnih, kot ovčja volna nakodranih las, ki so padali na njen obraz, se mešali z njenimi kodri ter jo ščegetali na oči. — Tako so minevale noči. Njena deviška obleka je ležala zmečkana za posteljo in imela je občutek, da ji je ni žal. Kakor bi jo ovirala pri pogledu v njen svet, oni skrivnostni s\ret, h kateremu leti toliko sani, toliko misli. Zdelo se ji je, kakor bi ona odrivala krono, ki bi naj poveličala njeno ljubezen, zdaj pa je bila prepričana, da je ta ljubezen dosegla najvišjo s'opnjo, da jo je potegnila v bivališče blaženosti in je kronana s krono, kakršna je določena le izvoljenim. Razgrnila je pred njim veličino svojih čustev. Z zanosnimi besedami mu je prikazala svoje misli, on pa jo je gledal z otožnim, skoraj izgubljenim pogledom, ki je pričal, da mu je znana resničnost življenja. »Kako si ljubka v tej naivnosti!« je dejal ter se zcg-edal v njen, od sreče zardeli obraz, in brezdna globina njenih sivih oči z veliko, kot žamet mehko bunčico, ki se je lesketala od radosti, ga je presenetila. »Ali je v tem, kar sem ti povedala, kaj naivnosti?« je vprašala. »Veliko,« Je odvrnil. »Kakor bi človek prisluhnil dihu romantike. Danes nismo več dostopni takšnim čustvenim orkanom. Čutimo sicer, da še nekje so, da se oglašajo globoko v nas, kot zapravljena dediščino, ali ne zamajejo nas, in trajni niso, četudi bi se tu pa tam oglasili močneje.c Pogledala ga je. Senca strahu ji je pla-' nila v oči, se ji tresla na licih ter ji nzi-bavala spodnjo ustnico. »In tvoje pismo, ki sem ga prejela pred Božičem?c je dahnila. »Je iskreno,« Je odgovoril. »Tako sem čutil. Ne morem za to. Človek se časih prepusti kriku instinkta.« — »Preveč si čustvena. Ne spadaš v to stoletje. Ti boš še morala bojevati težke borbe z resnico sedanjega življenja,« ji je dejal ob svojem odhodu, ko je stala pred njim skrušena in strta, kakor bi se nenadoma zrušil pred njenimi nogami ves svet. Potem ji je pisal dolgo pismo. Obrazložil ji je svoje stališče do nje in do erotičnih vprašanj sploh. Svetoval ji je, naj se ne predaja utvaram in sanjam. Naj se izvleče iz naivnega idealizma, pogleda resničnemu življenju v oči ter ga naj vzame takšnega, kakršno je, ne pa, da ga hoče pregnesti in preobraziti po svoje, svojim »JUTRO« It M 10 M*««, H. m UM. Dva božična motiva Solstici] To torej vemo lz koledarjev ln morda Se tz šole: tik pred božičem je zimski solstici j. Dogodek na vekoviti poti Zemlje okrog Sonca, neznaten, vendar pa odločilen preobrat na veliki elipsi, ki deli dneve našega življenja v pravilni ritem pomladi, poletij, jeseni in zim. Ta dogodek poteče neopazno kakor začetki usodnih sprememb, kakor neznani zarodki naših sreč in nesreč, kakor prvi koraki naše starosti in prve sence naše smrti. Tudi Tisti, ki Je dal človeštvu novo vero in nove zakone, Je prišel neopaženo na svet, samo pastirji betlehemski in legendarni trije kra-Iji so ugledali njegovo zvezdo. Kaj pomeni ta sončni dogodek ▼ več-ni geometriji Zemljine elipse? Glejte, dan se je tako skrčil, da se zdi: zdaj zdaj ga bo požrla noč. Vse kaže, da Je postala tema vladarica sveta in naSe usode. Prižigamo luči, da skoraj že svetijo našim pol dnevom in v prvih večernih urah nas pokrivajo temne perotl noči. Toda največja zmaga teme Je hkrati njen prvi poraz. Poslej bo nepreklicno pridobival dan in v njegovi naraščajoči svetlobi že leže zarje pomladnih juter, klijejo vsemirska semena novega življenja na starih ozarah. Tema in svetloba sta eden najstarejših simbolov, ki je z njim začel davni človek izražati svoje dožitke sveta. Skozi vse religije teče skrivnostna nit tega simbola. Najstarejši znani pesnik faraon Amenhotep Echnaton, začenja svetlo pot Poezije s pesmijo o sončnem bogu Atonu, zmagovalcu nad teminami in nočnimi grozami. Perzijski oznanje-valec Zaratustra ustanavlja krasni mit o zmagovitem bogu svetliobe. Ormuzdu, ki je premagal boga teme Ahrimana. V tem vekovitem simbolu, ki se plete skozi vsa verstva, se tema in svetloba spreminjata v dvojstvo zlega in dobrega, telesa in duha, laži in resnice. Dua-lizem teh nasprotij je večen kakor nebo nad nami, zaobsežen v svojih neštetih inačicah na dnu vsega našega mišljenja in vsega doživljanja sveta. Tema in luč, zlo in dobro nas spremljata na vsej življenjski poti. V našem strahu pred temo in v našem sproščevanju z lučjo drhte večne skrivnosti človeškega življenja; v njem se odraža z isto simboliko gibanje vsemirskih teles kakor boj med zlim in dobrim v vsakem koščku našega življenja. Zato ima božič poleg svoje krščanske tradicije tudi odblesk mnogo starejših verstev . Je prastari praznik prve zmage luči nad temo. Kaj vse skriva v sebi strah pred temo? Mrzlo obličje nesreč, demonsko silo zla, mučne podobe smrti in groba. Čim bolj se temni tudi v našem življenju, bolj se stiskamo k svojim lučem. Tudi nam se prej ali slej skrčijo dnevi in v grozečo noč zašepe-čejo ustne eno najlepših svetopisemskih proženj: Ostani z nami, Gospod, zakaj dan se je nagnil in večer prihaja. Sence noči in groba segajo po nas. Medlo plapola plamen naših luči. Kdo naj išče skozi temine skrivno sled svoje negotove poti? Veter se zaganja v naša vrata in zima preti našim ognjem. Ostanita z nami, luč in gorkota! Kakor sta v sončni luči združeni svetloba in toplota, se v našem hrepenenju po luči sprošča tudi želja po gorkoti. V mitologiji, v pravljicah in verovanji^ nordijskih narodov so zaobsežene v tej ali oni obliki sanje o jugu, bajke o deželah večne pomladi, simboli ognjev, ki grejejo kakor sonce in preganjajo zimo. Priznanje zime in spoznanje njenih posebnih radosti je novejša iznajdba, ki se je pojavila šele na višji razvojni stopnji omike. Morda niso nikjer opisi pomladi tako lepi kakor v severnjaški poeziji. Severni človek mrzi temo, zimo, megle in mraz, čeprav sprejema prav od njih svojo sposobnost duševne zbranosti, smotrnega razmišljanja in finega razločevanja prehodov, odtenkov, drobnih življenjskih darov, pa tudi svojo fizično utrjenost in odpornost, ki mu odpirata svet. Mraz ostri mišljenje, boj z zimo ln temo povečuje zmožnosti miselnega napora. Jug je lahkoten in površen, zato poln navdihnenja za doživljanje ubra" ne lepote in življenjskih slasti. Zar čustvom odgovarjajoče. »La enkrat živimo,« je končal. »Zato se je iieba življenja oprijeti z vsemi močmi.«: — Danes, ko je gledala za seboj vse to leto duševnih borb, solz in sklepov, pa tudi obtoževanja in kletev, katere so se nanašale na Toneta, ki se ji od tistega pisma ni več javil, je jela slutiti, da se bori proti vetru, proti času, proti dobi, in zazdelo se jI je, da je pričela razumevati Toneta, a/i težko Ji je bilo vendarle, srce Je vztrajalo pri svojem. Šla je k oknu ter se naslonila na polico. Zunaj so migljale lučke. Farani so Sli k polnočnici. Veselo, življenja polno govorjenje jI Je prihajalo na ušesa, jo krepilo ter jo vleklo za seboj In nasmehnila se je. »O ti ubogo žensko srce!* je vzkliknila. »Kako si čudno. — priznavai, toda sprijazniti se ne moreš z resnico.« — Zamahnila Je z roko, se oblekla ln Sla k polnočnici. Ignac Koprivec. to se je mogla samo na Jugu razviti najpopolnejša umetnost lika, speva ln ritma; samo tam je lahko bila slast povzdiguj ena v življenjsko načelo ln plodnost v božanstvo. V ledu in mrazu dolge severne zime nastaja drug življenjski stil, ki se brusi ▼ tajgah ln stepah, v valovih severnega morja, na daljnih poteh in dolgih negotovih plovbah; v njem Sume gozdovi in žvižgajo vetrovi, iz njega govore samozatajeva-nje, junaštvo, dejavnost in bojevitost severnega človeka. In vendar izhaja velik del te napadalne nordijske moči lz podzavestnega hrepenenja po jugu, soncu in večni pomladi. Severnjak se bori z zimo in temo kakor pravljični junak, ki uganja čudovita junaštva samo zaradi hrepenenja po zali, nedostopni kraljični, ki ga le kdaj pa kdaj ošine s svojim toplim ln svetlim pogledom. — Kajti sever bo večno zaljubljen v jug. Venomer bo Heinejeva smreka sanjarila o svoji sestri palmi nekje daleč na obali Južnega morja, kjer si sinja voda in palmini listi šepetajo blago, toplo pesem o večni pomladi, o življenju, ki ne pozna starosti in smrti, o slasteh, ki nikdar ne minejo. Kdo izmed nas nima nekje v duši vsaj trohice tega sna, kdo ni že sanjaril o nedosežni sreči, kdo ni občutil v sebi čara vseh raznolikih pravljic, ki si jih človeštvo izmišlja vedno znova na svoji negotovi in težki poti nad prepadi večne noči, nad teminami mrzle smrti? Božič ob morju Na moji pisalni mizi leži kos marmorja, ki sem ga bil pobral na Akropoli: star kamen motnega bleska, v katerem se je odražalo več tisočletij našega časa na enem najvzvišenejših mest človeške zgodovine. Ob njem se včasi zasanjam v Helado in si vzbujam nostalgijo za grškim nebom, za sinjimi daljavami Egejskega morja, za tihim večerom med jonskimi otoki Zunaj je zima, megle, vlažen mraz — tu pa grški kamen med knjigami in papirji pripoveduje o sredozemskem svetu, o Atenah, o morjih Mediterana, o južnih deželah. Pred tem kamnom sem se danes spomnil kitice rožmarina, mirte in oljke, ki mi jo je bila dala pred leti za božič mlada Dalmatinka. In na mah je oživel pred menoj božič na dalmatinskem otoku, kjer sem takrat prebil ves december. Pri nas kupujejo ljudje drevesca in si darujejo zelene smrekove vejice. Tako drevesce ali vejica je simbolni znak severnjaškega, predvsem germanskega božiča, ki stoji v znamenju značilne zimske poezije s snegom in ledom. Božič Sredozemcev ima drugačno idiliko; njegov krajinski okvir in razpoloženost spominjata na Palestino. Med oljkami se pasejo črede, v ozračju in v ljudeh drhte vedrejši in jasnejši toni, kakor jih občutiš pri nas. Na Jugu je božič manj mističen in zato tudi manj ceremonialen. Na otoku je bilo malo tujcev, ln kar se nas je gibalo po tesnih mestnih ulicah, kjer je v decembru večkrat pometala bora, smo se nekako zlili z domačini. Z njimi smo pričakovali v majhnem pristanišču prihoda ladij in prav kakor oni opazovali z naslado vkrca-vanje in izkrcavanje popotnikov in blaga, kar je v zimskih dneh največji dogodek majhnega otoškega mesta. Včasi smo hodili k vinogradnikom na kozarec mladega vina in k ribičem na ribjo juho, ali pa smo se ob lepih dneh vozili s čolnom po zrcalnem morju in uživali zmerno toploto zimskega sonca. Po vetrovnih dneh je okrog Božiča zavladalo vreme, kakor da bi si ga bil otok izposodil kje daleč na jugu: postalo je gorko, vsak dan se je pasla med oljkami in cipresami drobnica in kdor bi se nenadno znašel okrog poldneva na otoku, bi bil mislil, da je že dolgo pomlad. Morje je bilo tako vabljivo, da je v zavetju marsikaterega utrjenca ali drzneža vsaj za hip zvabilo v svoje mirne valove. V travi so poletavale žuželke, pokazali so se tudi že cvetovi; vse je kazalo na našo aprilsko veliko noč, le koledar je trdovratno opozarjal na božič. MEDICINSKE MALENKOSTI Žiifcne kali vsebujejo vitamine B in E. tol-ščo in bedjakovino. zato so najvažnejši sestavi tel j i krušnega plodu. Posebno krepak kruh vsebuje do 50 odstotkov kali, ki jih naknadno primešajo moki, Nedostajamje vitamina A zmanjšuje odpor proti nalezljivim boleznim Pri navadnem kuhanju, kakršno praktici-pamo v gospodinjstvu, trpi samo vitamin A. Vitamin A trpi kvečjemu, če kuhamo s posebno vročino pod pritiskom ali s posebno vročino z dovajanjem kisika. Popolnoma neobčutljiva za vročino pri kuhanju sta vitamina B in D. Koliko vitamina C se uniči v zelenjavi s kuhanjem, je odvisno v veliki meri od trajanja kuhe. Zelje izgubi po dveuirnem kuhanju n. pr. skoraj ve® vitamin C. Kuhan grah vsebuje še tretjino svoje prvotne količine tega vitamina. Ožgaline in oparine obravnavamo lahko s čajnimi obkladki. Za kavno žlico čaja damo za deset minut v čašo vode in v to tekočino namočimo obkladek. Čim se ob-kladek na ožganem mestu posuši, ga namočimo s čajem znova, in sicer ne da bi ga sneli. Dobri učinek čajnih obkladkov temelji na veliki količini čresdovine v čaju. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Sveto no* asm prebil vse do polno« na prostem, ob morski obali Morje je dihalo kakor trdno speč človek, ki počiva po napornem delu; komaj si slišal njegove valove, ki so kdaj pa kdaj rahlo pljusknili ob obrežno kamenje. Kakor črna plan je izginjalo v daljavi, v njegovem motnem zrcalu pa so se kopale zvezde, podobne očem pravljičnih bitij, ki so zrla iz vode. Ob morju, kjer sem posedal na klopi ali se sprehajal ob kameni ti stezi pod gozdom, ni bilo nikogar: vsi so onkraj obsežnega hriba, v razsvetljenem mestu, praznovali sveto noč. Tako sem bil sam z morjem ln kamenjem, z rahlim Sumom borovcev, s temo, ki je skozi njo svetil neskončni plašč zvezdnega neba. Vsa ta razpoloženost je bila tako malo božična in misel na božič tako čudna, da so m« bili skoraj užalili zvonovi, ki so neskladno zavabili k polnočnici. Na sam božični dan dopoldne sem krenil po cesti čez njive in pašnike. Drobnica je vztrajno mulila travo in pastirji so opravljali isto prastaro dolžnost, kakor njihovi betlehemski tovariši v dneh, ko se je rodil v hlevu Uče-nik ljubezni. Po cesti so jezdili otočani in otočanke na mulah in žene, ki so peš ubirale pot v cerkev, so pletle nogavice. Nad polji in pašniki, ki so se podaljševali v zelenkasto morsko ravan, je sijalo sonce tako veselo in svečano, da je vzelo božičnemu dnevu zadnji nadih njegove mistične meglenosti: vse reči so postale jasne in čiste in človek bi dejal, da bo narava že danes ali jutri prebudila vse svoje pomladne sile. Sel sem po dolgem ovinku v enega izmed otoških zalivov, kamor se je stisnil pod obrežni greben stari samostan. Imel sem rad ta tihi kotiček, ki je tudi ob vetrovnih dneh ostajal v blagodej- nem aattffa. Prad samostanom s njegovo srednjeveško cerkvijo mi je prihajalo občutje nečesa antičnega, skoraj grškega; njegovi zidovi so se v teku stoletij tako prilagodili svoji okolici, da je ves zaliv vzbujal doživetje čudovite harmonije, lepote ln miru. Pred samostanom, na južni strani tik ob morju, je bil vrt, kl se mi je zdel eden najvab-ljivejših vrtov na svetu. V njem je žarelo pod steklom cvetličnjakov dovolj raznobarvnih cvetlic, pod cipresami so se podili kosi rožmarin in mirta sta zelenela ln dajala vonj, ki je bil čist in svež kakor dih prve pomladi. V samostanu ln v cerkvi Je star menih razkazoval lesene kipe, krasno izrezljana razpela, starinske slike neznanih umetnikov, ki so se utegnili šolati v Italiji ko se je tam razširila zgodnja renesansa. Pokazal ml Je rokopisne mi-sale z večbarvnimi inicialkami in težke inkunabule. Celo v teh posvečenih prostorih ni bilo božičnega razpoloženja, kakor ga ustvarjata severnjaška pri roda in k mistiki nagnjen človeški duh; zdelo se Je, da so tudi tu vse reči jasne ln vedre ln da Je vsa skrivnost vere samo v globokem duševnem miru, v sončni in jasni tišini. Kontemplacije in molitve niso tu v nasprotju z naravo, marveč imajo blesk njene lepote, odraz njene vedrine; kakor barve in zvoki streme po ubranosti. Človek venomer hvali stvarnika in se mu zdi bližji kakor severnjak ali orientalec, ki pada pred njim na tla od strahu in spoštovanja. Mediteranski duh teži v vseh svojih izrazih k nečemu klasičnemu, kar pomeni harmonijo duha in duše,, jasnost, lepoto in umerjenost. Tako sem v samostanu ob tihem otoškem zalivu iskal staro, mistično razpoloženje božiča in našel tudi v božičnem praznovanju pomladne, sončne tone, ki so morda izražali v svojih spodnjih poltonih zadnje zvoke iz davne Pa-nove piščall B. Borko. Božični lov v planinah Razmišljal sem kje in kako naj preživim božič? Konec dolge noči, začetek novega dneva tako močno vpliva na človeka! Zato sem se odločil, da prebijem sveto noč sam za sebe, zatopljen v čudne tai-ne daleč, daleč od ljudi, kjer ne bo slišati ne ropota ne praznih besed ljudi Zaželel sem si božičnih praznikov v samoti, v družbi dobrega prijatelja, nekje daleč, v tihi božji prirodi. Toda sam, pa Se v današnjem času športa skoraj ne najdeš niti v božični noči tihega zavetja brez vsakdanjega hrupa... Ker sem imel takrat v Gornji Krmi priliko lova, sem ae odločil, da odrinem v božični noči skozi Krmo na Zgornjo za-sipško planino in tam neposredno pod pečinami gorskih velikanov, v vznožju Toš-ca in Triglava, prenočim v mali pastirski kočici. To sem sporočil tudi lovcu Tomažu z narof; ->m, naj me počaka že popoldne, pred svetim večerom v Mojstrani. Ce hoče biti na sveti večer pri družini, pa naj pride prihodnji dan zjutraj na planino, da pogledava za gamsi. Nikjer Se nisem občutil take božične idile kakor vprav tisti večer, ko sem šel sam, čisto sam, skozi tiho gorsko vasico, Gornjo Radovno. Raztresene so kočice; vsaka samuje zase. Saj Je dovolj prostora za tistih deset posestnikov, ki ljubijo svoje domove, posejane po široki plani, kl je nastala iz gorskih prodov, ob strugi sicer mirne, a v hudih urah neukrotljive hčerke planin, biste Rad ovne. Edino kar Je bilo slišati lz vasice, Je bilo lajanje vaških psov. Dražila Jih Je de-beloglava luna, ki je večkrat pogledala Izza oblakov, dotikajočih se belih gorskih vrhov. Takoj za vasjo se je zožila pot. Iz vasice je vodil v dolino Krme, ki jo okoličani nau zivajo: mater gamsov, ozek kolovoz. Pretrgal ga je bil v prvem snegu kmet iz Ra-dovne, vozeč lz gorske doline suhe bukove butare. Prijetnejše kakor po gazi Je bilo stopati po zmrznjeni celini, ob potoku. Na roženo trdi skorji je ležalo že nekaj prstov debelo kristalno snežnega pršiča, ki Je, rahlo natrošen po dolgih, vpognjenih vejah sanjajočih smrek, pričaral čudovito sliko, posebno, kadar ga Je s svojim sojem posrebril mesec. Nepopisna je bila slika, kadar se je izmotal mesec iz mokrih oblakov. Splaval je v temno modrino in zlil mehko luč čez široko zasnežen prod ln zlate mecesnovce, kjer so sanjali črni gamsi božični sen. V kakor puh mehki sneženi odeji ao cme-mevali koraki. Vse je bilo tiho, tiho... Le kadar se je nagnila smrekova veja in si v polsnu tresla kristalni prah z ramen, je nalahno zabobnelo skozi sveto tiSino... Na gladki plani, kl Je bila svetla kakor podnevi, sem opazil prvi znak gozdnega življenja: v mehkem snežnem prahu se je odkrivala sveža gaz. In prav takrat, ko sem ogledoval svet, mi je postalo trenutno jasno, kdo je bil nepokojnik v sveti noči. Iz goščave nizkih smrek, onkraj potoka, Je udaril v pokojno tišino obupen vek, podoben plakanju deteta. Veje ob potoku so se zamajale. Sneg se Je zapraSU Jo iz prahu je puhnil v strugo zmrzlega potoka bel klobčič, kl ga je bilo pri najjasnejši mesečini komaj ločiti od snežne beline. Par trenutkov pozneje je stala na mestu, kjer Je bila prej gaz, roparica. Ob strugi se je ustavila in zrla za ubeglim plenom. Dobrih deset metrov pred menoj, onkraj potočka, Je stala lisica, odeta v zlat zimski kožušček. Bila Je prav tako iznenadena nad menoj kakor jaz nad krikom belega planinskega zajca, ki se je bil pred nekaj trenutki komaj še srečno izmotal lz trdega objema zalezovalke. Ko sem se bil prav previdno bližal veliki lovski kod, podobni lesenemu gradiču, so se potegnile od ograje koče tri velike sence ln Izginile v temi bližnjega gozdiča. Iz teme so zažarele štiri drobne lučice. Dolgo so bile videti nepremične. Nenadoma pa se Je zopet višje zasvetilo rdeče. Luči-ci sta se neprestano premikali tn se bližali kočici. Na piano je stopila srna. Medtem pa so se zamajale tudi ostale lučice ln že je bilo vse živo pri koči. Srne so zavile h krmišču pri lovskem gradiču. Ko Je pa rahlo dahnil skozi zimsko noč mrzel noč-nik, so srne odskočile bi Izginile v temi. Dobro uro za tem sem dospel po precej napeti poti do izredno preprostega počivališča, podobnega tistemu, v kakršnem se je vprav v tisti url. kkor pišejo evangeliji rodilo božje Dete. Kmalu Je na preprostem ognlSču zagorel plamen. Ko sem se nekoliko okrepčal, sem se zakopal v slamo, in se pogrnil s toplo ogrnačo. Da bi ogenj delj trajal ln dal več žerjavice, sem položil na ognjišče debelo tnalo, ki je rabila pastirju za sekanje drv. Kaj hitro me Je minil spanec, toda ne za dolgo. Medtem, ko me Je grel ogenj v trebuh, me je zeblo v hrbet. Ce sem se pa obrnil, sem imel vroč hrbet ln mrzel trebuh. Obračal sem se kakor janec na ražnju in tako sem le dočakal Jutro in lep dan. Ko sem zjutraj prijel za čevelj, Je lz čevlja planila miška, ki Je moj čevelj, stoječ pri ognju amatrala za toplo, prijetno zaklonišče. Ko sem odprl vrata kočice, se ml Je nudil Izreden prizor: na nasprotnem pobočju, na velikem produ pod Tošcem se Je pasla na zeleni jasi, • katere je bil zdrsnil plaz, 15 gamsov broječa čreda. Toda zaman sem gledal z dobrim daljnogledom po primerku. kl bi odgovarjal mojemu okusu. V čredi so bile le koze in mladiči. Samci so tro-po zapustili že o sv. Miklavžu, ko je bilo i _,____________ ae # tja, odVoder Jih je prignal začetkom ps» •ka sv. Martin. Ker Tomaža, ki mi }• Ml obljubil, da pride, če že ne v Mojstrano, pa gotovo prihodnji dan na planino, ie nI bi. Io, sem se odloČil, da Jo mahnem sam po tistega starega kozla, kl je prebival poleti v Medvedjem, Jeseni pa pod Rjavino. Pet* krat sem ga videl, toda streljati ga nisem mogel. Upal sem, da ga morda dobim, po zimi ko mu dorase dlaka. Prijetno Je bilo hoditi zjutraj po trdsm srenu. Ugodno Je bilo za lov, da j« tudi t»» kaj pokrival trdo snežno plast mehek, krfr» stalni poprh. Kakor eem pričakoval, Je tudi bilo, toda le dokler nisem uplenil gara* sa. Pozneje bi se mi kmalu godilo, kako« trentarskemu lovcu. Sredi velike snežne plane, pod katero je dremalo zeleno ruševje, pod skalnato rja* vino, sem opazil večjo črno piko. Daljnogled mi je povedal, da to ni skala in tudi ne iz snega štrleče ruševje, marveč oni, ki ga Iščem. Nekaj časa po vseh štiriii, na* to zopet pokonci za debelim zametom, na* zadnje pa po trebuhu drs6, sem se približeval močnemu gamsu, ki sem ga imel V prav ugodnem vetra. Toda vprav takrat, ko se že miiflll, da ga bom pomeril, mu je vendar postalo nekaj sumljivo. Premaknil se je bil s pečine, to« da za njega tako nesrečno, da sem se mu približal na dobrih 200 korakov. Ponudila se je redka prilika. Strel Je odjeknil, toda ne tako močno, kakor jeseni, ko so še gole stene. V veliko moje začudenje pa Jo Je gams odkuril, kakor da se mv oi prav nlfi zgodilo. »Tri sto ln še več peklenščkov! Zbogom črni, kakor sliva mehek gamsov šop, ki sem ga že videl majati se na lovskem klobuku.« In tisti debeli, lepo ra» krečeni roglji, ki naj bl mi leta in leta pri* povedovali o lepi, prekrasni božični idili Toda na strel grem pa le pogledat, morda ugotovim, kam je udarila krogla? Na strelu, ki eem ga dosegel s težkim trudom, kajti že se Je pričel sneg udirati, sem šele po eni uri napornega hoda našel nekaj rdečih kapljic, ki so mi po temni barvi prt« čale, da je gams sicer pogoden, toda ne smrtno. Iz neprijetnosti pa me je že rešil pogled čez prvo steno. V kotlu sem opazil ležečega zalezovanca. Toda v razburjenosti pomerjeni in Izstreljeni drugi strel je bii še slabši kakor prvi. šele tretji, mirno 1» streljeni strel, ko je gama lezel na bližnji skalnati rog, je rešil gospodarja planin vseh muk. Neprijetni občutki so se polegli, ko sem opazil, da se gams več ne giblje, ker počiva za vedno. Kratko grenkobo je nadomestila zopet lovska strast. Pojavila se j» radovednosti po lepoti dlake in obliki rog* ljev. Zopet Je trajalo precej dolgo, preden senj dospel do plena. Toda kakšno razočaranje! Ne, dragi prijatelj lovec, pred menoj nI ležala mlada gamsova koza, kakršno j« sramotno ustreliti! Bil Je velik, močan gama, toda e Izredno grdimi, čisto ozkimi roglji. In dlaka, — dlaka gamsa r taki višini in to sredi zime! Dlaka ni bila meh* ka, črna, marveč trda, skoraj kakor sla-mice viržinke. Znaten del dlak Je bil bel kakor žima starega konja belca.. Vrti tega pa sem s slabim drugim strelom najdaljšo dlako na hrbtu še odstrelil. Populil aem, kar se je dalo populiti, da pokažem prijateljem, kaj sem uplenil. KO sem gamsa očistU, eem si ga zadel na hoo bet. Pod težkim tovorom se mi Je sneg Se bolj udiral. Ni trajalo dolgo, pa sem bil ŽS tako izmučen, da sem moral prepustiti celega gamsa, razen slabe dlake in ozke ro-gljate glave, ki sem Jo bil odrezal in spra* vil v oprtnik, planinskim grobarjem: črnim krokarjem in rdečekljunim gorskim kav* kam, ki so kmalu nato zakrakali in as* žvižgali pogrebno pesem. Poslušal sem njih hrup preoej m strahota češ: morda pa nocoj ali jutri zjutraj go** aki pogrebci tudi meni zapojejo zadnjo p*» sem? Sneg «e mi je vedno bolj udiral pod nogami. Ko sem izginil v zame t eno ko» tltno, sem že mislil, da je to moj zadnji božič. Prihodnjega bova morda z gamsom, kl so ga takrat že pokopavali krokarji fct kavke, praznovala skupaj v večnih loviščih. Le z vellldm naporom »em se prikopal preko gostega ruševja, v katerega sem se globoko udiral. Skoraj smrtno lzmučea aem se sesedel na odkopneno skalo kje* sem se odpočil. Tu sem počakal, da Je preljube znivo toplo sonce zašlo ln se Je sneg zopet utrdil. Oddahnil sem s« pošteno Sela takrat, ko sem bil v kočici na planini Ozki gamsovi roglji pa mi pri vsakem pogledu na nje pripovedujejo, kako lepa je bila tista božična noč in kako usoden » bil lahko postal božični dan..« rijatelji pajki Ne zamerite mi, da sem vel^k priiatelj pajkov, da jih v svoji sobi ne dam preganjati in da so jim izgovorjeni vsi sinji Koti pod stropom, kjer iahko sami zase žive svoje odpovedi poino življenje. Mati se je tej pogrodbi ki sem jo hi' skipmi g pajki, sicer dolgo upirala Dokazovala je, da ta živalca nikakor ne spaua v dostojno stanovanje. Ko si le nisem dal dopovedati tega, je dejala: — Pri tebi zaleže pametna beseda prav toliko, kakor če bi juda v pekel vrgel. — Ne vem, koliko jud zaleže peklu, sem odvrnil, saj ne poznam niti obsega pekla, niti ne vem, koliko kalorij premore kurivo, s katerim kurijo v njem. To pa vem, da. bosta pajka ostala v sobi, dokler bosta hotela. Končno se Je le vdala. ObSla 1o Je najbrž uvidevnost, da moram tudi jaz — star samec — imeti v svoji sob' >•-•• '-nš^no ki bo »dihala« z menoj. In res, vse poletje 6t.a imela moja pajka čudovit mir, jaz pa večere polne prisrčne zabave. Da, vsak večer sem, ko sem stopil v sobo, pritisnil na svetilko, da je lepo zasvetila. Zlezel sem v posteljo, legel vznak, se naslonil na visoko zglavie ln rogledal najprej v desni kot pod strop, kaj počne lenuh Primož s svojimi obupno nesorazmerno dolgimi, na videz neokretnimi nogami Moj oče je te vrste pajke 'menova! suha južina p—'mož ni io rii^Tiva1 je, kaj počne prijatelj križevec Jaka, sosed iz levega kota Ce se tudi Jaka ni zganil, sem spet uga.snil luč in jo v novič prižgal. Zdaj se je nervozno premaknil in se obrnil v mojo smer, pripravljen na pohod. — No, al! bo kaj ali ne bo nič? zakli- čem z narejeno osornostjo. Jaka se ne premakne. 2e vem, česa mu manjka. Tistega prijetnega šelestenja, ki ga napravi listanje po knjigi. Da, da, to je muzika, kl ga izvabi iz kota. Najbrž ga spominja na tisto toliko obetajoče brenčanje muh. Vzamem knjigo v roke in počasi listam. Jaka se zapodi po stropu pol metra proti meni in obstane. Listam dalje. Jaka se postojl, da se razgleda, ali je publika v dovolj napeti pozornosti. Ko je vse v redu — najbrže sliši, kako mi bije srce — po cirkuško nekoliko pomaje in preizkusi vrv. Da, mojster je ta moj akrobat, človeka zna v resnici spraviti v skrajno napetost Junaško, brez strahu se vrže v globino. Za ped nad nosom se vjame samo z eno nožico za n>.vudno nitko, z drugimi pa poganja. Ua se lepo vru, zdaj na levo zdaj na desno. Med vrtenjem pa menjaje izpušča nitko, zdaj z desno, zdaj z levo spredno nožico, prav. kakor bi se hotel — po vzoru cirkuške akrobatke — z gracloz-nim metanjem poljubov zahvaljevati za priznanje. Smrtni skok se mu je posrečil. Pohvalim ga, zaprem knjigo, ugasim luč. čez nekaj minut spet prižgem in vidim, da Jaka že lepo počiva v svojem kotu, Primož pa ima še dobre četrt ure tipanja do svojega. pobez&m v luknjo. Da ne bi bil storil tega! Kakor blisk se je gad pognal lz luknje. Na srečo sem sedel precej ob strani Na moj krik so Hodža, mati Medutka in Janez prestrašeni planili pokonci in zakričali, kaj se mi je zgodilo. Sram me je bilo, da sem tako strahopetno kriknil, pa sem Jih nalagal, da sem jih samo potegnil. Pozneje sem jim povedal, kakšnega pajka sem si p ribe zal. Srajce so se medtem posuMle. Ugotovili smo, da si Jo Je Hodža najlepSe, jas pa najslabše opral. Pozabil sem rob ovratnika posebej zmencatL Nič hudega, imel sem pač temno obrobljen ovratnik, ki se je kaj lepo ujemal s poltjo od solnca očrnelega vratu. Planinskih pajkov tisto leto nisem več dražil. Zda1 si jih upam spet, le iz lukenj, ki imajo lepe cele mreže. Strelovški pajki so bo prav po pajčje I im i Smrtni skok Jaki samo enkrat ni uspel. V svojih računih se je očitno nekaj uštel. najbrž je zgrešil razmerje dolžine nitke, kakršna je potrebna in med učinki njene prožnosti v odnosu do njegove teže. Najbrž ni prav premeril hitrosti in globine padca, telebnil je prav na moj nos. Težko, težko, je splezal nazaj v svoj kot. Nekaj večerov ni mogel nastopiti — gotovo si je nekaj reberc nalomil siromak, čez nekaj dni pa je spet obnovil spored, sicer ne s prejšnjim elanom, šlo je pa le. V desetih dneh pa je bil spet stari mojster Jaka. Zdaj Jake in Primoža ni več. pusti so večeri v mrzli postelji. Tako obunno sam bom vso zimo. Toda skoraj petdesetkrat je že prišlo poletje in še bo prišlo, ž njim bodo prišli, če že ne Jaka in Primož, prav gotovo njihovi potomci. Pa se je zgodilo, da sem pajke zasovra- »<' i Kdaj odloči .-ra cel meter hitrega pohoda, nakar spet postaji. Medtem se je začel tudi Primož motoviliti v svoji preprosti, raztrgani mreži. Primoža imam rad, ker je taka neznansko neroden in neuk. Mreže, ki bi bila v skladu z vsemi geometričnimi, matematičnimi in statičnimi pajčimi dognanji, kakršno zna mojstrsko sp:esii j aRa, ne bo zna) nikoli. Prav zato je ta rinež tako suh. Le muho, ki mu jo ujamem in vržem v raztrgano mrežo, zna s prednjimi nogami res spretno poviti v pajčevino. V vsem miru, brez odpora ji da potem na prsi smrten poljub. Ne vem, ali me pozna, kakor me Jaka pozna, ali pa leze proti meni samo zato, ker vidi svojega soseda hiteti v to smer. Morda sodi, da je Jaka kaj ujel in da utegne biti tudi zanj kaj na stropu nad menoj. Pa da'eč Primož ne pride. Dva metra največ. Potem postoii in z menoj vred opazuje Jako, ki je bil medtem prihitel po stropu prav nad mojo glavo. Včasih, ko je še študiral svojo senco, ki jo je vedno zaman skušal ujeti, je rabil za to pot mnogo več, zdaj pa mu je treba samo še bore deset minut. — No, Jaka, zdaj pa le začni Zaspan sem, kmalu bom ugasil luč. Spretno ds vrže nizdol, za zdaj samo pol metra in — poln nezaupanja — takoj spet za ped nazaj. Mirno me gleda, kaj bom. Spet polistam po knjigi in ga vabim: — Za vraga, aM boš ali ne boš! Zdaj se spusti globoko doli, da je le še dobrega pol metra nad menoj a ravno prav oddaljen, da ga lahko udobno opazujem. In zdaj začne svoje vratolomne vaje. Najprej hiti navzdol, potem spet nazgor Suče se in vrti. držeč se z vsemi nožicami, zdaj samo s tremi, štirimi, a včasih z eno samo za nevidno nitko. Ploskam mu in ga pohvalim: — Jaka, dobro znaš, Imenitno, malo počij. Jaka ne odneha, v svojem elementu je. Rad me ima in ve, da ga občudujem, da sem ga srečen in vesel. Ma'o počije, prav kakor akrobati v cirkusu, ki z oddihom dokazujejo publiki, kako naporne so bile opravljene vaje, potem se lepo potiplje za zadek, ali je vse v redu, cia se oo ino^ia nitka lepo odvijati, če treba. Dobro odpo-Čit nadaljuje svoj spored. Počasi pleza po nitki navzgor in temeljito preišče vso vrv ali ni mor^a kai po^^ovana. sai pride zdaj na vrsto njegova bravurožna točka: — Smrtni skok. - Kar je na nuki poškodovanega. popravi, če je treba jo ponekod ojači ali pa stpnjša Ko je vse pvegiVlano jn popravljeno, tik pod stropom še maio žil za nekaj dni, ker so me spravili malo da ne v smrtno nevarnost. V prekrasnih solčavskih planinah je bilo, kjer nas je ves mesec pohajalo nekaj planincev, ki znamo od vsega srca ljubiti vse, »kar leze ino gre«, in vse božje stvarstvo. Z vrha Strelovca, kjer smo v skromni pastirski koči domovali, smo se spustili doli do Knezovesra bai°via, perilo prat Tekmovali smo, kdo si bo srajce lepše oprostili za drzno šalo, ki mi je takrat dala, da mi je zastalo srce. Ko sem se poslavljal od planin, so mi priredili v pravem pomenu besede sijajno presenečenje. Na meji Strelovčevega kraljestva, tam, kjer se začnejo solčavski hribi, je prišel k slovesu sam kralj strelovšklh pajkov. Nekam žalostni, brez besed, smo stopali v Solčavo nizdol. Poželjivo smo se ozirali po Poljskih devicah, Ojstrici, Utah, po vsem Robanovem kotu, kl nam je ves mesec nudil tako srečnega zatočišča — saj nam je dajal občutek, da smo posestniki vsega, kar vidimo. Nikjer ni bilo mejnikov, nikjer napisa: Prepovedano. Svobodni, da popolnoma svobodni smo bili živeli smo prav prirodno življenje. Od vsakega vrha smo se posebej molče poslovili, v vseh podrobnostih smo si jih vtisnili v spomin, da jih bomo v tihih urah Imeli živo pred očmi in jim bomo lahko potožili o tegobah, ki more dolince. Pod Knezovo domačijo smo, v razdaljah drug za drugim malo postali. Nad mano je sprostirala svoje veje starodavna bukev, mogočna in košata, če prav ji je v drobovju tičala skala, ki je priletela z Lucijana in jo prebodla. Tičala ji je v deblu kakor v ogromnem zaraslem precepu. Stal sem v pramenu solnca. Tisti trenutek ml je bajno zableščalo pred očmi Neka svetlozelena luč je švignila od zgoraj k tlom. Začuden pogledam, kaj je bilo. Pol metra od tal se je motovilil na nitki orjaški, kakor oreh velik pajek, po hrbtu ves zelen. Svetil se je kakor izbrušen kristal, cožice pa je Imel lepo kosmate do kolen Vzel sem ga v roke in vzradoščen poklical tovariše. Podvizali so se nazaj, da pogledajo, kaj sem našel. Obstrmeli so nad orjakom. Hodža se je v skrbi za zbirko sarajevskega muzeja prvi oglasil: — E, vidi, čudovita žlvotlnja! To ti je raritet. Daj ju meni. da Ju ponesem za sobom u sarajevski muzej. — Ajde k vragu s svojinv sarajevskim muzejem Pajk ostane zdrav in živ na Strelovcu. sem ga odgnal. Hodža je še kar dokazoval, da Je edino prav. če pride ta — poudarjal je — »eg-zemplar« v zbirko, v študijske namene. Toda mati Medutka mu je vzela vsako na-do na uspeh: — pusti Lojzeta, pusti. Ko smo šli lani tz Kepe na Mojstrano, je naletel na mladega gada. pa ga je — da ga ne bi kakšen turist ali granlčar ponesreči pohodil — pobral in položil v grmovje, pa rni- Ji opral. Mencali smo, da je bilo kaj. Potem smo jih položili sušit na solnce. Hamdija, pristen SarajMja — nazivali smo ga Hodža, ker si je znal — musliman — tako lepo oviti belo brisačo okrog glave, Janez in mati Medutka so ostali pri perilu, jaz pa sem šel dražit planinske pajke, ki so prežali iz lukenj. Solnce se je iznad Ojstrice in Krofičke nad Robanovim kotom z vso močjo upiralo v no-hočie Strelovca. Pajki so bili razpeli milijone jadrc po planini, da je bi)o kakor v Inki. polni samih jadrnic. Odtrgal sem bilko, legel v travo in se dotaknil mreže. Pajek je očitno mislil, da se je vjela kaka žuželka in je planil iz luknje. A v trenutku je sprevidel, da plena ni, in je smuknil nazaj. Spet sem se dotaknil mreže in spet je prihitel pogledat. Tako sem nagajal od luknje do luknje, največ trikrat se je dal vsakdo prevarati, večkrat nikoli. čez čas sem zagledal malo večjo luknjo, ki so jo zastira'e raztrgane mreže. Najbrž bo kak večji pajek v nji, sem si dejal, in sem z bilko prav lahno potipal tkanino. Pa nič. Potipam še enkrat. Nič. Potem sliš. da u Lio pajke iovil za sarajevski muzej. — E, kakav ti Je to čovjek? — Zakaj pa — sem ga zavrnil — si nisi nabral polne škatlice tistih velikih bolh v koči, o katerih si pravil da še nisi videl podobnih. To bi bil raritet za tvoj sarajev- ! ski muzej. — E, pa fala b gu — tako se Je šalil iz nas Slovencev — imamo mi dosti 'o-ga u Sarajevu, pa i ako ne tako vetfkii, pa zato više manjih. Pajk je lepo ždel in tipal \ \ dlani. Svetel je bil, da se ie moj obraz zrcalil v gladini njegovega hrbta. Položil sem ga na deblo, živahno je odkobacal po bukvi navzgor. Dogodek je bil zame najlepša sprava s pajki in v najprisrčnejše slovo od njih. Da, lepše je bilo slovo od njih, kakor od Solčave, kl je bilo sicer veselo, ali za naše pojme vendar malo nepriljudno. Ko smo že bili zunaj Solčave, v smeri proti Rogovilcu, mi je skozi okno prvega nadstropja priletela prazna kpnzervna Ikatla aa glavo. Votli zvok > opozoril to varite, kl ao hodili pred menoj, da so m ozrli Takoj so razumeli stvar. Prasnili so v krčevit smeh, ki je privabil metalca k oknu, da pogleda, kaj se godi na cesti pod oknom. Ko je razbral prizor se je začel sam bučno smejati pa tudi prijazno oproščatl — NIC za to. Dobro je samo, da ne meče te polnih škatelj skozi okno. Tako pa sem bogatejši za vesel spomin. 6e tisti večer smo bili doma. Hitel sem v svojo sobo, ujel muho in jo vrgel v mrežo sestradanemu Primožu. V mislih na prihodnje poletje sem legel v posteljo, globoko vzdihnil in zaspal Prvi božič v svobodi Spomin na božič ▼ arnavtski kuli — Srečanje z Milanom Pribičevicem v LJubljani Ko so Avstrijci zasedli Črno goro in pošiljali tja svoje čete preko Lovčena in iz Bosne, so tudi računali, da bodo pomagali strahovati pravoslavno prebivalstvo muslimani s področja Plava in Gusinja, priključenega Črni gori po balkanskih vojnah. Arnavti pa so Avstrijce hudo razočarali. Kontribucij in rekvizicij so bili oproščeni in ker jih ni mučila lakota, tudi v okrožna skladišča niso nosili svojega zlata. Z zlatom so plačevali samo municijo za svoje puške in s srebrom okovane revolverje, o katerih so Avstrijci mislili, da bodo ubijali črnogorsko rajo, a se je kaj kmalu videlo, da so upihnili življenje marsikateremu prevnetemu okupacijskemu organu. Po iznajdljivosti zadnjega guvernerja Črne gore grofa Clam Martinica je bila proglašena »sveta islamska vojska«. Po arnavtskih vaseh so zbirali prostovoljce. Obetali so jim, da bodo služili pri okupaciji v Črni gori, namenili pa so jih seveda za fronto. Prostovoljci svete islamske vojske so se zbirali in velike skupine so potovale z zastavami in bobni na čelu iz Gusinja in Plava v Andrijevico in naprej po cesti od taborišča do taborišča. V dobro zastražene kasarne v Podgorici in na bila glava uganke, težke in usodepolnei Kdo je tu gospodar? Ali prijatelj, ali sovražnik Srbov? V veliki nizki izbi, ki ni imela poda in kjer je ležalo na s peskom posutih tleh nekaj domačih belih in pisanih preprog, je sedelo okrog velike manga-le (bakrene posode z žerjavico) nekaj Arnavtov, ki so pušili in pili kavo. Arnavti, ki so naju zunaj molče sprejeli in povabili v kulo, so stopili v izbo za nama, eni so ostali pri vhodu, drugi pa so razširili polkrog okrog žareče man-gale. Lepo sva pozdravila mrki zbor po ar- navtsko, odgovora pa nobenega. Nekaj časa sva stala, potem pa sva se tudi Misli na Božič v arnavtski kuli. — Sre- usedla pred mangalo. Nagovarjal sem jih srbski, tudi arnavtski, kolikor seni pač znal, a nobenega odgovora, nobene spremembe v mrkih obrazih, ki jih je obsevala na nizkem stropu pritrjena svetilka in žar žerjavice Nobena beseda ne najde odziva, pogledi Arnavtov so hladni kakor jekleno rezilo. — — — Gost govori, govori, a molk mrke družbe mu seka stavke in naposled ustavi govorico. Pred mangalo so nizke mizice, mrkim domačinom ponujaš cigarete, ki pa obležijo na pručici ka- Cetinju ter od tam preko Lovčena pa so jih le malo pripeljali. Prostovoljci so bila nevarna druhal, ki je precej vojaških taborišč med potjo do golega izropala in se potem razkropila na vse strani. Precej Arnavtov so sprejeli tudi v orožniško službo. Pridelili so jih v pomoč samotnim orožniškim postajam in orožniški naredniki so bili nekaj časa prav zadovoljni z arnavtsko pomočjo Zgodilo pa se je nekajkrat, da so arnavtski orožniki zvečer z naperjenimi puškami obkolili svoje poveljnike ter jim veleli: — Sezuj čevlje! Sleci plašč, daj to, daj ono! Polastili so se postaj in napol slečeni postajni poveljniki so potem ponoči tavali da bi pri kaki drugi postaji našli zavetje. Med okupacijo in še nekaj mesecev pozneje so Arnavti pač živeli po posebnih, nikjer zapisanih zakonih Oboroženi do zob, so bili gospodarji celih pokrajin in zaradi njih je bila moja pot po srbskem jugu po okupaciji ravno tako nevarna kakor prej, ko so bile vse važnejše ceste zastražene od avstrijskih, nemških in bolgarskih čet. Pred nekaj meseci sem opisal svoje potovanje iz Skoplja do severne meje naše mlade države. Na tej poti sem bil baš pred božičem leta 1918 z nekim tovarišem precej časa proti svoji volji gost v neki arnavtski kuli, nedaleč od Kačanika. Iz Kačanika sva krenila, da bi še pred nočjo prispela v Prištino. Kakor železniško progo, tako so tudi cesto na mnogih mestih poškodovali pri umiku nemški vojaki in zaradi tega sva morala hoditi po stranskih potih in stezah, kjer naju je kmalu zajel mrak z gosto meglo. V trenutku, ko sva zagledala pred seboj nekaj motno brlečih luči, naju je pozdravilo močno lajanje psov, in kakor iz tal je zraslo pred nama nekaj visokih belih postav — Arnavtov v belih raševinastih oblekah, oboroženih s puškami in revolverji. Ni prijetno popotniku pri duši v polkrogu takih mrkih orjakov in ko čepi in renči pred njim še nekaj orjaških psov-volčjakov, da te kar greje sapa iz njihovih široko odprtih gobcev. Arnavti so napravili nekaj korakov proti nama, midva par korakov nazaj in znašli smo se pred visokim močnim plotom zidane arnavtske kule. Hrešče so se odprla vrata plota — prave palisade in v odprtini se je spet pojavilo nekaj Arnavtov, ki so v eni roki držali puško, z drugo pa nama kazali, naj stopiva naprej. Tako sva postala hočeš, nočeš, moraš gosta arnavtske kule in polna nama je kor razkrečeni prsti mrličeve roke. Arnavti so molče kadili in pili kavo in n^ posled sva se tudi midva v grobnem molku lotila svoje skromne zaloge jest-vin in prižgala sva si cigareto. V molku in strašni negotovosti so potekale ure. Uganka: kam spadajo Arnavti, med katere sva zašTa, ja ostala nerešena, toliko pa sem poznal arnavtske običaje in njihove nenapisane zakone, da se nama ničesar ne pripeti, dokler sva med štirimi stenami njihove kule. Če imajo zle naklepe, dobi človek nož v rebra ali pa s puškinim kopitom po glavi šele takrat, kadar stopi ven na dvorišče. V zavesti tega dejstva sem nekaj ur tudi predremal. Ob mangali so dremali in smrčali tudi nekateri Arnavti, a kadarkoli sem se zdramil, sem se lahko prepričal, da je v izbi še dovolj budnih stražarjev. Minila je dolga noč, minile so dopoldanske ure, nekateri Arnavti so med tem odhajali, pa spet prihajali, nekajkrat so se kaj malega polglasno poraz-govorili in šele enkrat pozno popoldne seže pred menoj sedeči arnavtski orjak po cigareti, katero sem mu bil položil na pručico takoj po prihodu, pred mene pa postavi skodelico kave. Dvignil je roko k čelu ter nama voščil dobrodošlico. Tako sva bila priznana za prava gosta in prijatelja. Gostili so naju potem z vsem, kar so imeli doma, a na noben način se ni dalo izvedeti od njih, kaj so sprva nameravali in kako so spoznali, da sva prijatelja. Po dolgih urah čakanja sva se s tovarišem tudi spominjala, da manjka le še nekaj dni do božiča in da nanj še nikdar nisva čakala v tako hudih škripcih. V arnavtski kuli sva se dobro prespala in, ko sva odhajala, so naju Arnavti še precej časa spremili ter nama naročili pozdrave za svoje rojake v neki drugi soteski. Ko sporočiš pozdrav — salem — si povsod dobrodošel gost. Prve božične praznike v svobodi sem preživel na potovanju in, ko sem prišel v Ljubljano, je bil tu že bataljon 4. polka drinske divizije. V »Slovenskem Narodu« sem bral, da so priredili srbskim vojnikom 22. decembra prisrčen sprejem in da se je za pozdrave zahvalil polkovnik Milan Pribičevič. Bral sem tudi lepe besede, ki jih je Milanu Pri-bičeviču posvetila slovenska mladina: — Iz zemlje, kjer smo mi tlačanili in oddajali desetino duševnega in telesnega življenja, si odšel ter se napotil med svoje rodne brate, da jim razodeneš naše trpljenje in zbudiš v njih dušah veliko misel našega osvobojenja... K tebi smo hodili po skrivnih potih, da nam svetuješ, nas vudiš in s svojim živ« ljenjem kažef n« trnovo pot voljo ta ideje... Za idejo, a katero si vzbudil v naših dušah nove vrednote življenje za ves rod, smo šli v boj. Doživeli smo njeno uresničenje. Nekaj grobov mladih borcev ti govori o globočdni naše vere. V nadi, da stopiš na Čelo svojih borcev sedaj, ko gremo v novo življenje, te pozdravljamo... Polkovnika Milana Pribičeviča sem sem obiskal, saj mi je bil in mi bo tudi ostal pred o&ml, kakrSen Je bil ▼ »rji našega osvobojenja v Skopi ju. Njegova uniforma Je bila obnošena, epoiet nI nosil, a vsa pojava je dajala videz vojaškega dostojanstvenika in odličnega Človeka. Na prvi pogled Je bilo lice mrko, temne oči nekam srepe, a ko je spregovoril, je lice zažarelo v sijaju iskrene dobroti j ivosti in duševne vedrine. Kakor me Je srečanje s tem velikim ■■■■■»»tlfrMMHHI človekom navdušilo, tako ao ma v mar- | sičem potrli in razočarali prvi tedni svobode v ožji domovini Primerjal sem pač vedno in povsod iskrene manifestacije svobode v opustošenih krajih srbskega Juga in Črne gore z veseljače-njem in rajanjem doma, kjer visoko-doneče besede niso mogle prikriti obupnega pomanjkanja volje in smisla za ideale, ki so bili tvorci naše svobode. —tg. snanstvsnfli rtitffntMh ved lCoBMh, sms- j jal ss j« moji pripovedki o ovsenem zrnu prav tako tudi na* Jesenko. Vsi so odklonili to početje z eno samo besedo: »Vra- žalcDanes bi se pa mati nasmehnila, ko bi ji povedal, da je imela prav ona, ne pa vsi ti učeni gospodje in bi JI razložil, da nastane v tistem kalečem ovsenem zrnu avk-sdn, ki potem draži podtaknjeoec, da se raje ©korenini. »Kako je vendar svet kun-Sten«, bi zmajala mati s glavo ln se začudila, prav tako kakor ss čudimo mi njenemu spoznanju. Ves narod Je vedel to, znanost pa js prišla do Istega dele po dolgih ovinkih in mora priznati, da Ima narod prav. Odkod neukemu narodu to ln Se mnogo drugega »ličnega spoznanja, kdo nam bo to razodel. 2e slifllm učene pismouke razlagati: »Intuicija«. Oprostite gospodje, to je lo prazna beseda za tisto, česar ne vemo. Mlada koruza: levo navadno gnojena, desno ■ dodatkom rastila A Toda povrnimo eo nazaj k avkslnom! Zgoraj opisana pot pridobivanja naravnih avksinov Jo predolga ln zato seveda tudi predraga, da bi mogli priti do taksnih množin teh snovi, da bi mogli z njo povečati našo rastlinsko proizvodnja Toda znanost nikoli no miruje ln jo tudi tukaj raziskovala in Iskala novih poti. 1936 lota je dognal K&gl kemijski sestav avksinov. Iz formule so spoznali, da so taksno snovi že znane iz drugih raziskav. Dolga desetletja niso vedeli plinarno, kam a tisto mastno in smrdljivo tekočino, kl ostaja ▼ napoto pri izplLnjevanju črnega premoga poleg koksa. Pa so semlki pregledali sestavo te tekočino — katran imenovan« — in dognali, da vsebuje celo kopico prav uporabnih snovi: benzol, ksllol, toluol, naftalin, an tračen, piridln in Se množico drugih. Dognali so tudi, da so vsa barvila sorodniki teh snovi Zdaj se je začelo silno povpraševanje za prej ničvrednim katranom in se je razvila velikanska Industrija anilinskih barv, ki bo staln« in odporne zoper vse zunanje vplive. Prav tako so sedaj kemiki dognali, da so tudi avksinl naf-talinovl sorodniki in jih je mogočo Izdelovati iz teh smrdljivih lusk, s katerimi preganjamo moljevo nadlogo. Postopek sa izdelavo umetnih avksinov ali kakor Jim pravimo z znanstveno besedo heteroavksi-ni, pa je Se zamotan, saj J« Sele v prvih početkih, tako da stane na primer 1 g ocetno kislega naftalina pri nas Se vedno 150 din. ker ga moramo uvažat! is Anglije. Prizadevamo pa si že, da M Jih enakovredne doma izdelovali. Za božjo voljo, kaj nori. m vprašujejo čitatelji: »Za en sam gram 150 din, ko M dobi za ta denar že 100 kg meSanega umetnega gnojila! Le počasi s obsodbo! Povedati vam moram, da je mogoče doseči z enim gramom avksina isti uspeh kakor s 100 kg umetnega gnojila. 1 g heteroav-ksina raztopimo za primer v 16 litrih deževnice ln namočimo v to raztopino 50 kg krompirja za 24 ur. Iz tako preparirane-ga krompirja dobimo najmanj dvojni običajni pridelek in Imamo ne le povrnjene Izdatke za heteroavksin, temveč vrže ta postopek celo pri tej zares pretirani ceni rastila že nekaj dobička. Ker moremo pri primerni opreznosti porabiti isto raztopino Se nekajkrat, vidimo, da Je kvasenje celo tako nerodnega objekta, kakor J« krompir zares dobičkanosno. Verjetno Je, da se bodo umetni avksini v doglednem času pocenili, posebno Se, če jih pričnemo izdelovati doma. Potem bodo dostopni vsakomur ln s potrebnimi navodili uporabni za vsak kmetijski pridelek tudi v veliki meri. Kljub začasno Se tako visokim cenam pe imajo umetna rastila 2e danes velik pomen v vrtnarstvu. Koliko truda je Imel doslej vrtnar z nekaterimi potaknjenci, kl se kar niso dali okoreninltL Danes se pa namočijo potaknjenci pred saditvijo za 24 ur v primerno razstoplno heteroavkslna, kl tako vpliva nanje, da se lOOodstotno okore-nlnijo. Celo vrhove lucerne, za katero vemo, da so prav težko zakorenlnijo, Je mogoče pripraviti do bujne rasti, čo Jih namočimo v to »živo vodo«. S tem postopkom hočejo tudi okorenlnltl potaknjence žlahtno trte ln različnih sadnih vrst. Toda s tem Se ni Izčrpana uporabnost umetnih avksinov. Co vložimo razno koreninstvo pri presajanju v to raztopino, dobimo od njih dvojni donos ln se pri rastlinah pospeši zorenje ter poveča odpornost proti raznim boleznim. Staro, že ne več kaljivo seme namočimo v tej razstopini, da spet dobi kaljlvost. Ves ta postopek pa je danes za preprostega človeka Se zamotan prav iz razloga, ker prenese vsaka rastlina le svojstveno razredčitev kvasilne tekočine. Tako na primer smemo namakati mlade koruzne rastline samo v takšni raztopini, kl bi jo dobili, če bi raztopili 1 g umetnega avksina v 100 milijonov litrih vode. To bi bilo 400.000 tovornih vlakov, ki M Imel vsak po 50 desettonsk-h vagonov. Tako redko raztopino napraviti za nekaj litrov, je vsekakor za preprostega človeka nezmogljiva umetnost. Do hitrega praktičnega uspeha pa bo vodil verjetno drug postopek, ki je mnogo enostavnejši. Prav nehote je odkril pred nekaj leti zdravnik dr. Kamp zanimivo okolnost, da imajo neka rastlinska zdravila tudi na rastl-ue prav podoben učinek kakor na ljudi Začel je z rastlinskimi poizkusi najprej v lončkih, potem pa je ponovil svoje poizkuse v večjem obsegu tudi na prostem, ter je tako dognal, da je na pravd poti- Pri svojih poizkusih je namakal seme raznih žitaric v razredčenem izvlečku nekih določenih rastil. Dognal je, da upliva na primer na rast in pridelek koruze in pšenice najlepše rastilo A v razredčitvi 1 : 30, na ječmen rastilo B v razredčitvi 1 : 1000 in podobno. Pridelek koruze in pSenice se je po enournem kva-Senju v tej raztopini početvoril, ječmena podvojO. TI rastni Izvlečki so tekottne te je prav lahko napraviti i« njih tako redke raztopine. Druga njihova dobra lastnost Je, da se držijo leta nespremenjeni, tretja pa jo najvažnejša in najboljša: drag j. niso. Za en kg koruze, a katerim zasadimo že četrt orala, bi potrebovali 30 g tega rastila, ki stane le 50 din. Lahko pa uporabimo ea isto količino koruze tudi slabšo raztopino, za katero porabimo le petdesetinko gornjo količme rastila, kar nas stane en sam dinar. Pri tem se moramo pač »zadovoljiti« le z dvojnim običajnim pridelkom. Stot tako povečanega pridelka bi »tal tako pri koruzi 1 dinar, pri plenici pn 6 dinarjev. Poizkusi » temi rastill »o tudi pri nas delno že uspešno dovršeni, deino Se upam, da bom mogel že kmalu kaj več poročati o tem. Kako pa delujejo vsa ta umetna rastila, s« bo vprašal morda strokovno izobraženi či ta tel j. Odgovor na to vprašanje je znanost Se dolžna. Za enkrat imamo le Se nekaj boljS-h ln slabših podmen. Dejstvo je, da se kvašena, setev ofcilneje okorenini !n živahnej« rase. 2e na zunaj se razlikujejo kvašene setve po tem, da so bolj zeleno od n ©kvašenih. Rastline so krepkejSe ln odpornejSo za sušo, preje cveto in prejo zorijo, kar so neoporečno važne okolnosti. Poizkusi »e do slej niso delali le z žitom, temveč tudi s povrtnlno in korenjBtvom in kažejo, da Je povrtnina potem tudi nežnejša in okusnejša. Kvssivo poživi vse procese v rastlini, predvsem usvajanjo (asimilacijo) ogljikove kisline kl je glavna rastlinska hrana ln »o Je zastonj v zraku neizmerne količine. Te homeopatsko majčkene količin« kvasiva »e tako zasidrajo v rastlinskih celicah, da delujejo ves čas rasti kakor nekakšni rastlinski katalizatorji. Kvasi vo ni strupeno in se smejo morebitni ostanki kvašenega žita brez »krti pokrmltt. Kakšen pa je odrio« teh novih asovi Ao gnojenja ta Se posebej do umetnih gnojU, bo zanimalo kmetovalca, strokovnjaka la seveda tudi tovarnarja- Najbolje bo menda razjasnil njihov medsebojni odno« sledefll primer. Človek, ki boleha ss hudo naduho^ mora prav tako Jesti kakor njegov zdrav sosed, morda Se bolj«, n« mor« si pa služIti ■ delam kruha. C« d* ud ravnik takemu bolniku primerno cdravilo, postan« ta Pridelek konuse t desno navadno gnojene, levo s dodatkom rastila A spet sposoben sa delo, pri količini hran« se pa ta večji učinek skoraj nič ne pozna. Dunajski sdravnik-flzlolog During je namreč s poizkusi dognal, da porabi človek za turo na 1800 metrov visoko goro le toliko energijo, kolikor Jo vsebuje s sirovim maslom namazana žemlja. Slično Je tudi pri rastlinah ln bo treba kljub novim rastl-lom kakor doslej gnojiti s hlevskim gnojem, če tega ne bo dovolj, pa pomagati z umetnimi gnojili. Ta rastila eo kakor zdravila v gornjem primeru in usposabljajo rastline k živahnejšemu delovanju, tn zato tudi k obilnejšemu pridelku. Z uporabo teh kvasiv, sodim, Je dana možnost za mal denar 'tako pomnožiti pridelke naših baj-tarskih njivic, da bodo imela vsaka usta svoj kos kruha. Janko Kač A N E K D O T "E Ko so se v salonu markize de Boudevil-le nekoč pritoževali, da umetnost lepega pisma čedalje bolj propada, je menil stari vojvoda de Broglie, da dolgih umetno sestavljenih pisem sploh ni treba, da bi naslovljenem napravila veliko veselje. Najlepše pismo, kl ga je bil nekoč sam prejel, je vsebovalo samo dve besedi. »Kakšno pismo je bilo to?« so ga vpra-iall. »Nu, napisala ga Je čudovita ženska, ld sem se ta njeno naklonjenost dolgo man prizadeval in se Je glasilo: Torej —• danes!« Aleksander Dumas stareJSI Je nekoč v damski družbi govoril o tem, da bo svojega sina poročil z bogato, toda nič posebno lepo gospodično D. Odsvetovali so mu, češ sin je še premlad. »Ah kaj,« je odgovoril Dumas, »ko postane starejši in pametnejši, ne vzame sploh nobene...« Vojvoda Grammontskt Je kot star mož dejal nekoč nekemu abbeju, da bi se dal rad pokopati v meniški halji. »To je zelo pametno od vas.« Je odgovoril duhovnik, »kajti brez potvorjene obleke ne bi prišli pač nikoli v raj.« Virchow, slavni anatom, Je na sprehodu Izgubil denarnico. M"ad človek jo je pobral in mu jo izročil. Virchow je bil vesel in je dejal: »Ce vam bom mogel kdaj biti na uslugo, n. pr. če boste bolni, vam jo rad storim, le pridite k meni.« »Hvala,« je dejal mladenič, »toda Jaz sem sam medicinec.« »Nu, navzlic temu.« je menil Virchow malo začudeno. »Morda dobite kdaj vnetje slepiča. Vsekako bi me zelo veselilo...« S temi besedami je snel klobuk in odšeL * Francoskega slikarja ln kiparja Carpe-auxa je cesarica Evgenija, ki ga je zelo cenila, povabila, naj prebije nekoliko dni v compiegneskem gradu. Sama ga je vodila v njegove sobe in preden je odšla, je dejala ljubeznivo: »Vidite, da boste t" V~knr doma.« »O«, se je ' 1 Cavn°aux, »Jas sem pa upal, da mi b: !u vsaj enkrat bolje.« Dr. France Prešeren pred 110 leti »Prešeren 1800-1838. Življenje pesnika in pesmi" Tiskovna zadruga v LJubljani razpošilja za Božič odnosno za Novo leto naročnikom drugo knjigo svoje monu mentalne izdaje Prešerna v redakciji prof. dr. Kidriča. Ta knjiga vsebuje pr vi, najobsirnejši del Prešernove biografije, ki prekaža vse dosedanje poskuse v tej smeri. Prinašamo iz nje kratek odlomek. Prešernova zunanja podoba se tukragla mehka brada s plitvo jamico; majhne roke in noge, kakoršnih bi človek ne presojal kmečkemu sinu, a čim bolj se je opazovalec potapljal v Prešernov obraz, zlasti v njegove oči in poteze okrog ust, tem bolj je morala rasti v njem zavest, da govori z duhovitim, a srčno dobrim človekom. Sam je mislil, da »vidi v dno človeške duše« in da »nemogoče bi bilo, nalagati ga«. Okrog ustnic mu je igral po navadi smehljaj, medtem ko hrupnega smeha ni poznal, kakor tudi ne joka. Govornik Prešeren nI bfl. Govoril je Ke vedno počasi Imel je neko hibo, zbog katere se mu je zatikal jezik. Zato se je včasi zdeto, kakor bi jecljal. Ker se je trudil, da bi hibo zabrisal, je skušal govoriti zmerom premišljeno, kar je prinašalo v govor počasen tempo. Kadar je imel na jeziku kaj dvoumnega ali drugače posebnega, se mu je to že na obrazu čitalo: ustnice so se mu gibale, oko se mu je svetilo, ves obraz je prerokoval, da bi rad nekaj povedal. Hodil pa« Se v teh letih nI nikdar pokoncu, ampak bil je običajno nekoliko sklonjen naprej. Kadar je bil raz-vnet, je skoraj tekel. Stopinje so mu bile kratke, eno nogo je slej ko prej vlekel deloma za seboj. S predpisi mode se je Prešeren pod Čhrobathovim vodstvom in spričo vpliva družbe v odličnih hišah, kjer je bil domači učitelj, toliko sprijaznil, da je umel pogoditi pravo, dasi na obleko tudi sedaj ni znal paziti V tem času si ga moramo nedvomno predstavljati v obleki po modi, po kakršni so na podobah napravljeni Čop, Kastelic in Smole, kajti za ta čas velja bolj ko ta. kateregakoli drugega poročilo, da »tako se je nosil ko drugi: akurat tako je hote limeti, kakor je šega peljala«. Med oblekami, ki jih je prinesel s seboj v Ljubljano, je ena utegnila zbujati pozornost: dar moravskega grofa Dup-skega, zelenkasto blago nenavadno izvrstne kakovosti, kakršnega je dobil za obleko tudi njegov moravski gojenec. Zlato uro, ki mu Jo je podaril ob isti priliki grof Dupsky, je nosil vedno brez verižice. Prešeren je nastopal sčasoma v družbi bržčas bolj uglajeno, dasi mu je nekoliko neokretnosti ostalo. Prešernova duševna fizijanemij a je Že k828 kazala mnogo pomembnega, a tudi mnogo nevarnega. V preporodnem gibanju mu je njegova pesniška genialnost z njegovim resnim gledanjem na pesniški poklic, s posebnim pojmovanjem vsebine in oblike kakor nič manj z povezanostjo med produkcijskim nastrojem in ustvarjanjem odkazovala izhodiščno mesto v povsem novo razdobje, kajti predstav" nik za evropsko literarno tekmo se preporoditeljem v dobi prvih šestdesetih let še sploh ni bil pridružil, a skoraj vse, kar je mogel mladi Prešeren v vezani besedi slovenskega čitati, je bilo v primeri s prvimi znanimi njegovimi pesnitvami jecljanje. Pozitivne vred note za preporod pa so bile tudi tak-Črte novega Ljubljančana, kakor zn^ nje jezikov, načitsnest. vnema z« dališče. Medtem kc g? j; iv _ . >a Ured. na rodbinska zavest napravljala spre" jemljivega za Čopovo misel, da je treba s posvetno pesmijo pri meščanih in izobražencih buditi zanimanje za slovenski jezik in jih tako približevati je-ziikovnokulturnemu krogu slovenskega kmeta, ga je njegova velika vera, da spada dobra pesem sama po sebi med glavne preporodne tolkače, varovala pred vsakim preporodnim frazarje-njem. Z dominantnega in izjemnega mesta, na katerega je postavila Prešerna, tega odbramca Muz, že do 1828 njegova slovenska pesem, tudi črte, kijih je s stališča preporoda treba šteti med negativne, ne morejo odmakniti: konservativno gledanje na nemščino kot korespondenčni. razgovorni in uradni jezik na Slovenskem, ki ga je ščitila tradicija le rahel odnos do novih socialnih problemov, kmečkega vprašanja, organiziranja preporodnega dela itd., ker se je rojeni erotični lirik v take probleme le s težavo poglabljal; prirojeno nagnjenje k obupavanju, pe-sionizmu in resignaciji. ki ga je razva-jenost v mladih dneh še pospeševala; slaib odnos do obrobnih slovenskih preporodnih okolišev in preporodnih gibanj pri ostalih Slovanih, ki jih mladi kranjski pesnik skoraj ni poznal, medtem ko je utegnilo biti poznanje tako enih kakor drugih vsakemu pre-poroclitelju v največjo oporo in smotrno direktivo; lenoba v dopisovanju, ki je spadalo spričo usmerjenosti doma čih časopisov in cenzure vendar med prve preporodne potrebe. Seveda opravičuje Prešerna tudi dejstvo, da je na te probleme zrlo malo preporoditeljev drugače kakor on. Nevarnosti za Prešerna ni pomen jata slovenska njegova pesem sama ob sebi, temveč nekatere črte njegove usmerjenosti ki so se v njegovi pesmi ie deloma odražale. Take črte so bile n. pr.: erotična lirika: »frajgastovstvo«, svobodoumje ki se je kazalo na eni strani v odklanjanju tiranstva, političnega jerobstva in dinastičnega patriotizma, na drugi pa v etičnem indivi-dualizmu, odklanjanju mnogih katoliških dogem, spovedi itd. V normalnih časih bi bile sicer Prešerna druge črte čuvale: bal se je opevati ljubezensko uživajoče? strast; politično pesem je mogel zapeti le redko in v posebni or- xvezl; ▼ krščanstvu J« videl mnogo estetske lepote; upošteval je versko čustvovanje staršev in stricev; bil je v teh letih sploh le previden, tako da Je samo malokdo vedel, da ure zato ne nosi na verižici, ker »svoboden mož ne nosi drugih verig kakor ljubezenskih«. Toda časi niso bili normalni... V Prešernovi duševni flariognomijl pa je bilo 8e več črt, ki so potrebovale pazljivega regulatorja: dovtfcpnoat; ne-praktičnost, ki je v denarnih rečeh mejila skoraj na zapravljivost, ljubezen do gostilniške družbe in nagnjenje do vina; močna seksualnost, ki so Jo spremljale še razočaranort, nezaupno6t do ženstva. iskanje finega dekleta in poleg čistih, idealiziraj očih ambicioznih verzov tudi gostilniška kvanta; ko-modnost. Simpatičnega pa je moralo delati Prešerna več lastnosti vsakemu resnemu in poštenemu človeku, ki je dlje časa z njim občeval Srčna dobrota, ki mu je odsevala iz oči in potez okoli ust, se je utegnila stopnjevati do sa-mopozabe. Bil je iskreno pravicolju-ben in nesposoben, da bi vede storil krivično in nepošteno dejanje. Mnogo predsodkov, ki so omejevali ljudi njegove dobe, zanj ni obstojalo. Zavedal se je svoje genialnosti, toda brez izzivanja tega ni kazal, ter umel je bili silo skromen in ponižen. V resni debati je želel biti pravičen tudi svojemu nasprotniku. Ker ni bil niti plesalec niti Izobražen pevec, je prihajal v poštev predvsem za dve vrsti družb: za besedovanje z literati, med katerimi je mogel do izčrpanosti razpravljati o problemih, ki so se mu zdeli pred drugimi važni; za veseljaško družbo v gostilni ali majhnem salonu, kjer je kadil svojo pipo, smel ne glede na ubranost glasov pomagati peti, bil dobrodošel z duhovito kvanto, a mogel je tudi brez pričakovanja očitkov molčati tn poslušati, kar je večkrat res storil. Človek, ki mu je bilo pa težavno hoditi samemu po življenjski poti! Literarni mentor mu je utegnil biti koristen, kjer srečuje predstavnik mlade ali nove literature zopet in zopet probleme, ki se je o njih dobro posvetovati. Toda življenski mentor mu je bil potrebnejši od literarnega! Mnogo je odviselo od tega, kdo bo mlademu Vr benjcu, ki ni hotel živeti na račun literature, nego na račun svojih pravnih študij, prijateljica in kdo vse mu bodo prijatelji. Živa voda čuda umetnih rastil — Stoodstotni potaknjenec — Stot koruze za $0 par, stot pšenice za 4 dinarje V začetku vsake znanosti je začudenje. Aristoteles Nedavno sem čltal reklamni letak za čilski eoliter, v katerem piše tvornica, da je vzkliknil neki kmetič tam doli ob Ohridskem jezeru, ko je videl učinek tega gnojila: »To je čudežna sol!« Zares si danes kar no moremo več misliti naprednega kmetovanja brez umetnih gnojil. Kakor so postavili za merilo omikanosti količino uporabe mila, tako se danes ceni stopnja naprednega kmetijstva po uporabi umetnih gnojil. Pred pičlimi Štiridesetimi leti so pričeli po naših deželah za napredek in dostopni in kruha lačni kmetje uporabljati umetna gnojila. Prav tako kakor danes tisti neuki tovariši lz Južne Srbije so se prav po otroško veselili učinkov umetnega gnoja. Seno po travnikih Je zraslo za moža visoko in gosto, da ga niti kača skoraj ni mogla prelezti Vse svisli ln parne so bile polne blagoslova »štupe«, kakor so imenovali naši Savinjčanl superfosfat, to prvo umetno gnojilo na naSem trgu. Sam bog ve odkod se je vzela v otavi rmena lucerna? Kakor da Jo je Škrat nasejal! Pa je prišla na travnik tomaževa žlindra, ta črni superfosfatov konkurent, ter pričarala lz tal pustih travnikov rožnate cvetove črne detelje. Pred svetovne vojno Je vsak n&8 kmet »Stupal« travnike, polja pa je osvojil umetni gnoj šele po vojni, žal le ponekod ln le za kratek čas. Prišla je namreč kmetijska kriza. Cene kmetijskih pridelkov so zdrknile kar v brezcenje, visoke cene umetnih gnojil pa so oatale trdne. Kapitalist je zaprl raje tvornice in pognal delavca na cesto, kmet pa ne more svojega obrata ustaviti in se zaveda, da ga kljub svoji krivični bedi ne sme ustaviti, ker je tak pač zakon narave, danes žal obvezen samo še za kmeta. Ne le, da naš kmet ni imel denarja za nakup umetnih gnojil — ničevi so namreč vsi rentabilitetni računi, če imaš v žepu namestu pare gada — toda kar je glavno, sedanje nizke cene kmetijskih pridelkov ne prinesejo več dragih umetnih gnojil. Danes so shirane naSe revne njivice, la-5en naš kmet kljub vsemu svojemu celo-etnemu trudu. Vsi resnični njegovi prijatelji gledajo s skrbjo, kako hira ta kore-•ika vsakega naroda in iščejo kakor dobri troci v pripovedki »žive vode«, da bodo j ve in travniki spet vzbohteli. Mnogi znali govo "io. da je znanost že naSla to 2i-0 točo, ki utegne že v bližnji bodočnosti odločilno vplivati na vso rastlinsko produkcijo. Kakor Je odkril menih Schwarz pri svo- svojih alhimističnih poizkusih slučajno smodnik, prav tako Je prišla kemijska znanost do teh novih snovi o katerih bo govora v tem članku, povsem slučajno. Rastlinarjl so vneto raziskovali vzroke, ki pomagajo kriviti v rasti mlade rastline, če jih enostransko osvetlimo. Pri tem so odkrili posebne snovi v mladih rastlinah, ki Krompirjevi gomolji: levo navadno gnojeni, desno s dodatkom rastila pospešujejo rast. Po svojem delovanju ln celo tudi po kemični sestavi so podobne vitaminom in hormonom, snovem, kl dajejo živalskemu telesu ritem in ubranost. Av-ksine je imenoval te snovi leta 1926. Went, kl jih je odkril tudi v seči (scalnici). Pridobivanje avksina — mi bi mu rekli rastilo — pa je bilo silno zamudno, ker ga je v seči taka malenkost, da bi bilo treba za 1 gram čistega avksina predelati kar 5000 litrov seči. Ce bi hoteli 1 g snovi dobiti iz mladih koruznih vršičkov, bi moralo delati 300 ljudi celih 50 let Pri Študiju teh avksinov sem se spomnil, kako je napravljala moja mati, kl je Imela najlepši vrt v vsej vasi, potaknjence nagljev, pelargonij in roženkravta. Preklala je dolnji konec vršička, vtaknila v precep ovseno zrno in povezala z lastnim lasom vso to svojo čarovnijo. »Zakaj pa tako, mati?« sem jo vprašal radovedno takratni odličnjak rastlinstva v peti Soli »Da se bo raje okoreninllo,« mi je odgovorila. Pa sem vprašal šolanega svojega profesorja, kaj je na vsem tem. Smejal se mi je, smejal ae jo hudo učeni dunajski ovani nekdaj in danes O slovanski skupnosti Med nami se zadnji čas trosi in širi zelo ^pasen nauk, ki na žalost nahaja rodovitna tla in lahkoverna ušesa. To zloče3to »ime je ponekod že vzklilo, da lahko čuje-mo in čitamo izjave naših ljudi o tem, da je slovanska vzajemnost prazna pena, da je čustvo slovanske skupnosti in sorodstva le utopija, ki se je morajo za vsako ceno otresti posebno manjši slovanski narodi in začeti svoje samostojno življenje z vsemi prilastki narodne in državne individualnosti. Ti opasni nazori nimajo koren ln v nas samih. Vsa naša zgodovina jih postavlja na laž in ako jih precenjujemo v luči naše bodočnosti, se izkaže vsa njihova malovredna praznota. Kdor pa jih zasleduje do samega nastanka, bo takoj zadel na kalni vir iz katerega teče to zlonamerno malodušje med naše ljudi. Te vrste agitacija ima razločne znake tujega importa in menda baš zato pri nas uspeva proti vsakemu pričakovanju. Doma prepovedujejo strnitev vseh narodnih sil v trdno enoto in gredo pri tem preko vseh posebnosti posameznih plemen preko vseh notranjih meja, ki jih je bil ustvaril zgodovinski razvoj in preko vseh razlik. ki so posledica tega razvoja, med Slovani pa širijo nazor, da «e morajo z vso silo ustavljati zbliževanju in prienačsvanju. V dokaz, da je slovansko čustvovanje utopija, nam navajajo primere iz davne zgodovine in iz najnovejših dni. Poljsko-češko nasprotstvo, poljsko-ruski spor, bol-garsko-srbska neslcga in drugi manjši nesporazumi, ki sicer niso dovedli do krvavega obračunavanja, ki pa takisto kale dobre medsebojne odnošaje. Ta nasprotstva niso nič večja, nego so bila nasprotstva nemških plemen v zgodnjem srednjem veku, ko so se Franki bojevali proti Alema-nom, Sasom in Bajuvarom, ko je tedaj šlo za ustvaritev hegemonije enega plemena ,okoli katerega se je potem zbirala obča narodna sila in se je ustvarila mogočna narodna enota,. Ta proces je pri Slovanih neprimerno težji, kajti njihovo narodno ozemlje leži na križišču, kjer se stikajo najvažnejše kulturne struje Evrope in kjer se tro Interesi najmočnejših evropskih narodov, že s sprejetjem krščanstva, ki pomeni vstop Slovanov v kulturno zajednico evropskih narodov, Je bila položena osnova za poznejšo kulturno diferenciacijo. Sprejeli smo krščanstvo od Nemcev ,od Romanov in od Grkov. Prav preko srede slovanskega ozemlja Je šla ločnica med zapadno in vzhodno cerkvijo l;a ta ločnica je še danes skoro neokrnjeno ohranila svojo veljavo. K temu prihaja Se podrejenost posameznih manjšin slovanskih rodov Nemcem, Romanom, Grkom, kasneje pa podrejenost Mongolom, Turkom fca Madžarom, ki so pretežni del Slovanov dolga stoletja držali pod svojo oblastjo. Slovanstvo je razmeroma pozno stopilo V zgodovini Evrope, ln to tedaj, ko so bili zapadni narodi že oblikovali močne državne tvorbe, dočim so slovanski narodi komaj dospeli na stopnjo rahle plemensko zadružne organizacije. Ob spopadu so morale zmagati bolje organizirane ln kulturno višje stoječe zapadne tvorbe. Kot žrtev te razlike so padli polabski ln balti-gki, panonski tn korotanski Slovani, ki so se med seboj klali ln se vezali s tujci proti lastnim rojakom z enako nekulturno nezavednostjo ,kakor so se medsebojno pobijala v dobi preseljevanja narodov razna germanska plemena, o katerih dandanes tudi ni več sledu. Toda zavest skupnosti in sorodstva je bila med Slovani kljub vsemu temu vendar neprimerno jačja nego med germanskimi, romanskili ln mongolskimi plemeni. Narodnostna diferenciacija skoro ves srednji vek ni bila popolnoma jasna in zdi se. da bo bile te močne neposredne vezi s pra-slovansko dobo. Med staro češko ln poljsko književnostjo nI ostro določene meje. Na eni strani se je pisalo v nekakem polj-eko-češkem, a na dragi strani v češko-poljskem jeziku. Mnogi pisci te dobe so pisali v nekem občeslovanskem jeziku. Nenavadno zanimivi so primeri nekaterih naših rojakov. Srbski poturčenec Mihaj-lo Konstantino ič, ki so ga ob koncu 15. \-eka ujela v Jajcu čete Matije Korvina in ee je potem vrnil v krščanstvo, je napisal »godovino janlčarjev. živel je ob tem času na Poljskem in je svoje delo pisal v jeziku, ki je tako poln čeških in jugosloven-etkih elementov, da ga ne moremo imenovati poljskega, dasi je Konstantinovič sam mislil, da piše poljski. Stoletje kasneje piše Hrvat Bartol Georgijevič o Turkih ln proglaša vse slovenske jezike za en tam jezik. Se sto let kasneje nastopa znani Juraj Križanič, ki je kot prvi Vseslo-vbji napravil načrt za enoten slovanski Je-2«k. Pa tudi med Slovenci se je v novejši dobi Matija Majar — Ziljski bavil s to mislijo in izdelal celo slovnico skupnega Jezika. TI časovno tn prostorno tako oddaljeni primeri pričajo da je bila zavest slovanske skupnosti vedno zelo jaka ln živa, ne glede na politični razvoj, ki je šel drugo pot. Slovani so se zavedali svoje tesne sorodnosti in tujci jih zavoljo tega sploh niso natančneje razločevali. Govorili so vedno o Slovanih kot o celoti. Skoro neverjeten je naslednji zgodovinsko potrjeni primer: ko je Jan Hus stal kot obtoženec pred cerkvenim zborom v Bazileji <1433 __ 1434), je branitelj husitske stvari Pro- kop Veliki grenko očital Dubrovčanu Ivanu Stojkoviču; »Ta naš rojak nam dela krivico, ko nas proglaša za krivoverce.« Stojkovič pa je Cehu odgovoril pred naj-odličnejšimi zastopniki zapadne Evrope: a-Ravno zato, ker sem vaš rojak po jeziku in narodnosti (conterranens, lingua et na-tione), hočem, da se vrnete v naročje sv. Cerkve.« Ceh ln Dubrovčan sta tako pred vsem svetom Izpričal isto narodnost in isti jezik. NikoV se ni čulo, da bi Spanec ln Italijan, ali Nemec ln Skandinavec tako zavedno manifestirala svoje krvno ln jezikovno sorodstvo. Tako je bilo dolga stoletja ln vkljub raznim neljubim dogodkom, ki izSiajajo mvno iz uso:lne iszc^pijenosti in nasprot- ne kulturne orientacije, pa se ne da tajiti, da je zavest skupnosti obstojala ln oči-tovala, dasd je politika tekla po drugem kolovozu. Cehi so narodnostno in politično vzgojili Slovence in Hrvate, Hrvati so s svojo ilirsko idejo močno pripomogli k narodni probudi Slovencev, Rusi so z orožjem osvoibojali balkanske Slovane, svobodni Balkan ci so zopet silovito pojačili narodno misel avstro-ogrskih Slovanov. Mi, ki črpamo po večini lz tujih virov, se često niti ne zavedamo, da pomagamo tujim težnjam m da si sami kopljemo grob. Nesrečna zabloda je misel, da ne potrebujemo več slovanstva, ki nam je bilo vse čase moralna opora ln zavest, da nismo sami, marveč smo le prednja straža velikih slovanskih množic. Pred tisoč leti in po tisoč letih Po preseljevanju narodov, ko so se divja plemena napotila na jug in zapad Evrope, so za njimi pritisnili Slovani. Globoko na Balkan, v Podunavje in v Alpe, tja v Pu-striško dolino na Tirolskem so pred približno 1370 leti prodrli Južni Slovani. Karpat-ske gore, Pomoravje, bregove Vltave, vrhove Sumave in Krkonošev so posedli Cehi in Slovaki. Na Pomorjansko ln še dalje preko Odre in Labe, so prišli Severni Slovani. Posamezna njih selišča so nastala celo na Hanoveranski stepi in v okolici Kissin-gena ob Meni. Izven sedanje svobodne slovanske zemlje so naši predniki pred tisočletjem zavzemali prostor v približni izmeri 260.000 km2. Od Furlanske nižine Je segala zapadna meja slovanstva na Tobla-ško polje, odtod po dolini Sallce in Aniže do šumave ter dalje k Labi do Liibecka ob Baltiku. Na prostornem svetu sedanje Prusije so odkrili Nemci sto in stotine sledov staro-slovanskega žlvlja. Cela vrsta nemških kra jevnih imen med Labo in Odro ter po Po-morjanskem spominja še dandanes na slovanski sunek globoko v srednjo Evropo Mogočna zapadna krajina starih Slovanov je bila preredko poseljena, da bi se mogla obdržati. Germanska plemena so ponovno silila mednje, po porazu Madžarov 1.955 na Leškem polju, Je napočila doba pospešene kolonizacije v stari Ka-rantaniji. Na nekdanje slovenske naselbine v Osrednjih Alpah spominja nešteto krajevnih imen ln Nemci navajajo v porečju Aniže 30. v dolini Murice 90, ob gorenji Muri 70, v njenem srednjem toku 35, v porečju Rabe 15 selišč, katerih Imena so nemški kolonisti prevzeli od Slovanov in še danes spominjajo na staroselce. Pred tisoč leti se je začelo upadanje. Z zapada in severa Germani, z jugovzhoda kmalu nato Turki so bolj in bolj rezali v redko naseljeno slovansko zemljo. Tudi po neslogi svojih knezov oslabljeni Slovani niso mogli nuditi zadostnega odpora in so končno podlegli tujemu gospodstvu. Zdelo se je že, da bo slovanskim narodom odmerjena enaka usoda kakor neštetim drugim, ki so izginili z evropskega zemljevida. Toda na vzhodu, vprav iz iste zemlje med Dnjestrom in Donom, ki je zdaj postala torišče mednarodnih trenj, je vstal velikan. Rusija se je po stoletnih hudih bojih z žilavimi prirodnimi narodi Azije povzpela do samostojne, uvaževane velesile. Z njeno pomočjo se je osvobodil Balkan. po njeni kulturni probojnostl so se v nemali meri prebudili tlačeni Slovani in na kraju velike vojne so se v srednjo Evropo zarili trije krepki slovanski braniki: Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija. Na velikem, najvažnejšem prostoru, med presečnicama Baltik — Jadran, Klajpeda (Memel) — Odesa je bila zgodovina Evrope vekomaj zelo nemirna. Z zapadne meje so se morali Slovani umakniti, redka selišča ln ljudi je požrl tuji val. Gosteje poseljena jedra treh slovanskih klinov v srednji Evropi so se skozi tisočletje vzdržala do danes. Evropa je za ena in dvajseti božič po vojni znatno spremenila svoje lice. Zadnji ostanek Avstrija se je vključil v Nemčijo, Češkoslovaška, srednji klin mogočne slovanske veje, katere zaledje sega preko Sibirije daleč do obal Tihega oceana, je izgubila stare zgodovinske meje na šuma vi in Krkonoših. Slovanska državna skupnost v svobodi je svojo posest skrčila za 51.596 km2. 80milijonska Nemčija je postala neposredni činitelj v Podunavju, velesila, ki se hoče, po vseh znakih sodeč, odločno uveljaviti na velikem četverokotu Baltik—Jadran—Klajpeda—Odesa. Slovansko vprašanje odnosno bodočnost malih slovanskih držav je stopila v odločilno fazo, svobodne slovanske države so se znašle na prevažnem razpotju. Zgodovina gre nepomirljivo svojo pot in preprost pogled na zemljevid kaže, kako je priroda vprav na tem prostoru Evrope odmerila Slovanom nujno brigo, da s trezno, daleko-vidno politike uravnavajo svoje težnje po napredku. Statistični pregled zadnjega ljudskega štetja je pokazal, kako se tež'šče prebivalstva v Evropi stalno pomika proti slovanskemu vzhodu. Prihodnje štetje bo brez dvoma sprožilo še večje začudenje geopo-litikov zapadnih držav. Slovani bodo s svojim rekordnim presežkom rojstev dosegli večmo evropskega prebivalstva. Zemlja in človek stopata v slovanskih deželah svojo stalno pot navzgor, prostora za gospodarsko in kulturno izživljanje je v deželah naše besede več ko dovolj za veliko bodočnost. Pregled poseljenosti ln geopolitične vloge Slovanov na prostoru med Baltikom, Jadranom ln Cmlm morjem. Debela črta od Jadrana preko Nemčije k Liibecku kaže zapadno mejo slovanske naseljenosti pred tisočletjem, Izven nje selišča pri Hannovru ln Klsslngenu ob Meni. Pikčasto ozemlje označuje, kje vse Izven svobodne zemlje še prebivajo Slovani. Trije slovanski klini so pomaknjeni na zapad, med njimi je zarezana Nemčija na vzhod, v slovansko morje. Severne in Južne Slovane loči madžarsko-rumunski klin, preko tega se odpira pot k črnemu morju. Za narode na tem prostoru nastopa preizkušnja politične zrelosti je bodočnost i 5 francosko revolucijo je vznikla tudi narodna ideja, ki je v zmagovitem pohodu v razmeroma kratkem razdobju zajela vso Evropo. Iz stoletnega sna so se prebudili tudi slovanski narodi, ki so dotlej, ako iz vzamemo Ruse in Črnogorce, robovali tu jim gospodarjem. Obenem s prebujeno na rodno zavestjo se je pojavilo med slovan skimi narodi spoznanje, da druži Slovane vez krvi in jezika v mogočno enoto in interesno skupnost, ki bi, pravilno pojmova-na tn izkoriščana, edina mogla Slovanom zagotoviti enakopraven in soodločujoč položaj v družbi evropskih narodov. Narodna zavest je bila spočetka šibka in nežna betvica, ki bi bila nemara zamrla, ako bi ne bilo narodnim buditeljem in borcem uspelo, da so takoj sprva usmerili poglede slovanskih ljudskih mas od mrkle preteklosti in žalostne sedanjosti v lepšo in srečnejšo bodočnost. Tako se je rodila slovanska ideja — nauk. da pomen ja posamezen slovanski narod, navezan zgolj nase. zelo malo ali nič, da pa predstavljajo Slovani, združeni v idejno in bratsko enoto, mogočen činitelj, a katerim svet mora računati Vsi veliki pesniki in književniki slovanskih narodov so oznanjali to blagovest — 1'uškin, Mickiewicz, Kollar, Prešeren, Pre- radovič. Zmaj, Vazov in številni drugi, dokler ni ta ideja postala last tudi Širših ljudskih slojev. Kolo časa se je med tem nezadržno vrtelo naprej in kot sad zgodovinskega procesa je nastala poleg Rusije najpreje svobodna Srbija, nato Bolgarija in končno pred dvajsetimi leti Poljska, češkoslovaška, kot naslednica male Srbije pa velika Jugoslavija. Poleg Rusov so sedaj stopili v svetsko areno tudi ostali slovanski narodi. V zadnjem času Je začela pri maloduš-nih ljudeh pešati vera v slovansko idejo in marsikomu, ki mu Je bila prej slovanska misel svetel ideal, je danes samo še fantom, za katerega se pameten človek ne more na\'duševati. Toda vsi oni. ki so prepričani o velikem poslanstvu slovanstva, ostanejo slej ko prej verni svojemu idealu — slovanski misli, saj je kljub vsemu bodočnost vendarle — slovanska! Bodočnost pripada Slovanom, to Je zakon narave, to je neizbežna posledica priročnega razvoj al Število slovanskega prebivalstva v Evropi stalno narašča, dočim nezadržno pada število prebivalstva v zapad-noevropskih germanskih in romanskih državah. To ni trditev, zasnovana zgolj na domnevah, marveč Je realno dejstvo, ki ga ugotavlja službena statistika sama. Pred sabo imamo statistične podatke o rojstvih in smrtnih primerih v posameznih evropskih državah v obdobju od l. 1932. do 1936., ki nam zgovorno pričajo, da se slovanski narodi množe g tako intenzivnostjo, da bodo že v nekaj desetletjih Številčno daleko nadkriljevah vse ostale evropske narode skupaj. Evo teh podatkov: Koeficient rojstev, smrtnih primerov in prirastek v posameznih državah znaša: rojstev smrt. si. prirastek r Italiji 18A 13.7 9.4 na Madžarskem 21.7 153 6.4 na Danskem 17.7 10.8 6S v Nemčiji 17.1 113 5.8 v Franciji 16JJ 153 0.5 v Angliji 14A 12.0 2.8 V slovanskih državah pa: v Jugoslaviji 30.8 17.2 13.6 v Bolgariji 283 14.8 13J v Poljski 26j6 143 12.3 v Češkoslovaški 1$.8 133 53 Ako uvaiujemo te statistične podatke, zraven pa Se dejstvo, ugotovljeno takisto po uradni statistiki, da znaša v Rusiji prirastek na prebivalstvu vsako leto okroglo 4 miti f ona, lahko izračunamo, da nI j več daleč čas, ko bodo imeli Slovani v Evropi večino in bodo oni odločevali o njeni usodi, seveda ako bodo pametni in v vpra-šanjih, tičočih se njih vseh, edini in složni. Zato pa: naj je danes slovansko nebo še tako zastrto in naj se napovedujejo še tako težki časi, bodočnost pa vendarle bo — ker zakon narave je tak — slovanska! _ -- iMl O pozdravljanju Ne poznamo vseh, ki jih pozaravljamo, ne pozdravljamo vseh, ki jih poznamo. Neke ljudi je treba seveda pozdravljati, o teh ne bomo govorJi dalje. Vsak ve, da mu ne preostaja drugo, celo najlepša izložba ln najudobnejši hišni vhod mu ne pomaga. Pozdraviš in drugi odzdravi, dovolj, to je kakor kroglica in požirek vode za njo. Lahko se zgodi tudi narobe in tudi tu so primeri, ko se ne moreš izogniti. Posebno vljudni ljudje pozdravljajo seveda po možnosti istočasno, pri čemer četrti sekund ne upoštevamo, polovice sekund pa že hudo opazimo. Niso pa vsi primeri tako jasni. Zgodi se, da v resnici ne veš prav, ali bi pozdravil — ne glede na to, da je včasih dejanje človečnosti, če opustiš kakšen pozdrav, ki bi bil sam na sebi umesten. Kdo bi pozdravil svojega šefa (in tu ne gre samo za Šefe), če je... ni res, kaj ne da? In petem je še eno načelno poglavje, pri katerem se vprašuješ zavoljo pozdravljanja, to so pozdravna poznanstva. To so ljudje, morda najboljši ljudje, o katerih v splošnem ne veš. kako si prišel do njih. O gospodu, ki Je nekoč dalj časa stanoval nad tvojim stanovanjem in ki je stopal s copatami po svojem stanovanju, veš, kako je bilo; tudi dame, ki si jo videl nekoč v nekem uradu, kjer si imel nekaj opravka in kjer je bila po vsej priliki nastavljena, se približno spominjaš. Toda sčasoma se v življenju pomnoži število oseb, ki vneto pozdravljajo in ki hočejo tvojega odzdrava, pa se prilepijo nate kakor mah na staro klop, ne da bi se mogel spomniti, od kod jih prav za prav poznaš. Kdor ima pogum, postrže to red od časa do časa s sebe in je potem kakor nov. Sprememba kraja je v ta namen zelo dobrodošla, vendar jo je večinoma lažje predpisati nego izpolniti. Razen tega Ima vsakdo izmed nas v tem področju svoje mladostne grehe. AU se še spomlnjaS mične plavolaske, ki je stanovala tam preko in pri kateri nisi dal toliko časa miru, dokler nisi mogel z uspehom opraviti svojega obožujočega pozdrava? Takrat ti je bilo osemnjast let — ln njej tudL Dvajset let Je tega. nu, da, to bi moglo marsikaj razložiti. Plavolasa je še vedno ln nje odzdrav na tvoj pozdrav je po stal celo toplejši, približno tako topel je, kakor je bil tedaj tvoj pozdrav. In ti, lepa žena, ali se Se spominjaš umetnika aH športnega šampiona, ki ai mu kot nedolet-nica tako dolgo ln take temeljito strmela v oči, dokler te nI poplačal s tem, da ti je naklonjeno poklmal? Danes je dva stota težak in njegova slava Je proč, kajti na tem svetu vse mine — le njegova naklonjenost, ki ti Jo hoče dokazati ob vsaki priliki, po vsem videzu ne mine. Kaj naj storimo z vsemi temi? AH naj jih pozdravljamo vse življenje? Seveda ni dvoma: pozdrav, ki ga ne odvrnemo, lahko boli, med tem ko pozdrav aam na sebi ne boli, toda pogostoma ne ostane samo pri tem. Je pač neka vrsta nedolžnih zbiralcev pozdravov, ki stopajo po cestah la ocenjujejo vrednost nekega dne samo po številu pozdravov, ki jih prinesejo domov. So pa tudi druge, zvitorepe in nadležne nature, ki stremijo za tem, da bi pritaknile pozdravu kratko besedo, besedi stavek, stavku cel klepet ali pa tudi prijateljstvo ali vsaj poziv: »Obiščite me kdaj!« Kaj naj storimo a temi? Tu ni pravil. Odločiti je treba od primera do primera. Kakor je romal človek prvotno skozi nevarnosti divjine ln je mev ral paziti nase, da se mu ni kaj hudega zgodilo, tako roma sedaj skozi betonsko divjino naših mest. Nevarnosti so postal« drugačne, postavljati pa mora kakor nekoč svojega moža- Sicer lahko gledaš načelno in železno naprej ln greš po svoji poti, ne da bi se za koga brigal, toda pri tem lahko pre zreš ne samo tistih znancev, ki bi Jih imel povoda prezreti, temveč tudi življenje samo. Ali pa lahko odzdraviš na tisti znani način, da mine drugemu v resnici vsa volja sa nadaljnje pozdravljanje. Toda tu je seveda neumno, če se ti to zgodi ■ človekom, ki bi ga mogel osem dni pozneje posebno potrebovati Tedaj, ker ne vemo, kaj se lahko ugodit ali naj nazadnje pozdravljamo ln do konca pozdravljamo? — Tega, dragi prijatelji, ne vem. Vem samo to: zelo neverjetno je, da bi bil nekdo na svetu, ki bi vztrajno ln pogumno pozdravljal vsevprek do svojega konca. . • j »Ali je to Mara, g. profesor?« »Ne, gospa. To Je Venera.« »Ojoj — ln vi moiete to na takšno veliko razdaljo sigurno razločiti!« (»Tidens Tegn«), „JUTROVAw POSVETOVALNICA | Davčna J. 2.—M. — N a Jasnem si niste, kaj je prav ia prav razumeti pod točenjem al-koholnih pijač na drobno in Kaj na debelo. — Prav.inik za izvrševanje določb tar. post. 62 taksne tarife k zakonu o taksah, izpremenjene d § 26. finanč. zakona za L 1936-37., o pravici točenja in prodaje alkoholnih pijač določa, a točenjem al-konoin.h pijač na diobno se umeva prodajanje vsen ali samo nekaterih vrst al-kohotn.h pijač v neomejenih Količinah tako za gosie v odrejenih poslovnih prostorih kakor tudi za potrošnike zunaj teh prostorov. — S točenjem na debelo pa je razumeti prodajo, in s.cer naenKrat: vjia nad 50 litrov, piva nad 25 litrov, šp.rita in špiritnega žganja nad 50 litrov, žganja dobljenega z destilacijo sadja, in ostalih osiajenih alkoholn.h pijač nad 25 litrov. To bi bil okviren odgovor na Vaše vprašanje. — A. F.—L j. — Prositi nameravate za ju-goslovensko državljanstvo. Glede vseh formalnosti ste si na jasnem, le tega ne veste, kolikšna bo taKsa za dekret, ki Vam ga bo Izdalo ministrstvo za notranje po-sle. Nekdo Vam je navedel znesek 300, drugi zopet 500 din. Katera taksa drži ? — Od 1. IV. 1937. dalje (§ 20., t. 13., finanč. zak. 1937. (38) je tar. post. 58. iz-premenjena. Pred I. IV. 1937. je znašala taksa za dekret 400 din (torej ne 300 ali 500). po tem dnevu pa 1000 din. Vendar pa sme minister za notranje posle opro-št.ti v primerih, vrednih posebnega ozira, plačila vseh taks za pridobitev državljanstva tisti osebe, ki so Jugoslovani po rodu in jeziku, pa nastanjeni in priseljeni v kateri izmed občin naše države, če ne plačujejo na leto nad 1000 din drž. nepo-sred. davka. — F. P.—C. — Po Vašem mnenju bl Vam morala biti za 1. 1938 predpisana pavšalna priuobnina. V obratu zaposlujete vajenca in dva pomočnika in ne uporabljate strojev za pogon. Ne bavite se z nobenim drugim poslom. Ali drži ? — Vsekako! Če plač.lni nalog še ni pravomočen se pritožite' Določba 8. odst. čl. 59., I., zakona, ki govori o pavšalnem obdavčenju malih obrtnikov s pridobnino (točka 2. pod b) čl. 42 v krajih, ki zanje velja določba točke m. čl. 37. zak. je izmenjana tako. da se morajo s pavšalnim zneskom pri-dobn.ne obdavčiti oni mali obrtniki iz točke 2. b) čl. 42., — in med te spadate tudi Vi — ki poslujejo z ročno močjo (brez uporabe strojev na pogon) z največ dvema pomočnikoma v krajih od 5000 do 10.000 prebivalcev oziroma v krajih nad 10.000 do 20.000 prebivalcev. Glede na uporabo tujih delovnih moči deli zakon male obrtnike v tri skupine. V prvo spadajo oni, ki ne zaposlujejo nobene tuje delovne moči, v drugo obrtniki z enim po. močnikom in v tretjo oni, ki zaposlujejo dva pomočnika Pod tujo delovno močjo je razumeti samo pomočnika, to je osebe, ki so si z vajeniško službo pridobile strokovno znanje in napravile po zakonu predpisani pomočniški izpit. Vajenci se v nobenem primeru ne smatrajo za pomočnike. — M. T.—K. — Do kdaj si morate za leto ] 939. nabaviti davčno karto za svojo služ- kin.jo? — Najkasneje do konca januarja 1939. Cena 52 din in banovinska davščina 25 din. — Karte prodajajo samo davčne uprave. — J. H.—C. — Za sodelovanje pri davčnem odboru imate kot član davčn. odbora pravico do dnevnice 50 din, če niste iz kraja, kjer je zasedal davčni odbor, drugače pa Vam bo finančna direkcija nakazala po 30 din za vsak dan. Vse to pa samo pod pogojem, če ste prisostvovali odborovim sejam najmanj osem zaporednih dni. Z nedeljo ali praznikom se seje ne prekinjajo. Drugim odbornikom so bile dnevnice že nakazane. Le Vi ste doslej ostali brez nj'h Kaj Vam je storiti? Samo davčna uprava Vas bo mogla o tem točno poučiti, mi smo Vam dali le splošno pojasnilo. V. S.—B. — Orgran finančne kontrole Vam fe radi davčnih zaostankov zarubil o! moti sliki Vaše pokojne matere in še živeče sestre. Ali je to Smel? — Slik na noben, način, pač pa okvirje! Ugovarjajte brez odloga in se sklicujte na točko 18. čl. 34. uredbe o zavarovaniu, prisilnem izterjevanju in neizterliivosti davkov z dne 19. XI. 1928 št. 148.000 (Uradni list št. 8. iz 1. 1929.)! — Pravna Uporaba: Sosed namerava zidati hišo, kl bi vam zastrla pogled. Kje se more zoper to protestirati — Pri občinskem oblastvu bo moral sosed zaprositi za stavbno dovoljenje za postavitev nameravane stavbe. Kot njegov sosed boste tudi vi vabljeni k ogledu in imate pravico ugovarjati zidavi O vaših pogovorih bo nato odločila občinska kot gradbena oblast. V primeru, da ste si pa tekom 30 lt že pridobili pravico razgleda v sosedov svet ste pridobili služnostno piavico in vam sosed ne bo smel z zidavo odvzeti luči. V primeru spora bo pa moralo odločiti sodišče o tem, ali vam pristoja taka hišna služnost ali ne. Začasna: Preko vašega zemljišča vozi sosed k svoji hiši, ki je bila nekoč skupna last vašega lastninskega prednika. Ali je mogel priposestvovati služnost vozne poti, ker je šele 15 let lastnik dotične hiše, b kateri vozi. — Ako posestni prednik, ki je bil lastnik sedanjega vašega dvorišča in sedanje sosedove hiše, sosedu ob priliki, ko mu je prodal hišo, ni prodal tudi služnostne pravice vožnje preko svojega (sedaj vašega zemljišča) ni mogel vaš sosed še pridobiti služnostne pravice voženj Vož njo preko vašega dvorišča mu morete prepovedati, in če prepovedi ne sledi, vložite tožbo, s katero naj se ugotovi, da mu služnost vozne poti ne pristoja. Ako sosed nima nikakega dohoda k hiši, bo mogel predlagati pri sodišču, da se mu določi nujna pot. V tem primeru bi se določila pot. ki bi bila najbližja in ki bi najmanj oškodovala soseda. Potovanje: Kakšne formalnosti so potrebne za dosego koncesije za potovalno in slično pisarno. — Za podelitev take obrti morate zaprositi pri upravnem oblastvu prve stopnje Predno pa bo moglo to oblastvo izdati pravico do take obrti, bo moral izdati pristojen ban dovoljenje, ker je podelitev te obrti vezana na tako dovoljenje. Kavcije vam ne bo treba vložiti pač pa so slične obrti pod posebnim nadzorstvom oblasti. L T. C-: Brez očetovega dovoljenja ste na njegovem zeri'if?eu hišo. Vpra iu,lete. ako ^r:'- z? ''t val i cd njega da vam odstopi svel oholi hiše. - Ako ste zi dali na tujem svetu brez lastnikove volje, pripada po postavi zgradba zemljiškemu lastniku, vi pa morete zahtevati od njega le povračilo potrebnih in koristnih stroškov Ako pa je vaš oče vedel za gradnjo in vam je ni prepovedal, sme zahtevati od vas le občo vrednost za svet Na noben način pa ne boste mogli izsiliti, da bi vam odstopil vaš oče več sveta kolikor ste ga zazidali Očetu tudi ne morete branit da ne bi smel svojega zemljišča obremeniti s hipoteko ali pa odprodati Najbolje bo za oba. da zadevo trezno premislita in nato sporazumno uredita A. G M.: Ker se ne čutite krivega, da bi bil' oče nezakonskega otroka, ki še ni rojen. bi radi iz previdnosti vložili tožbo. — Mnenja smo da bi vsako sodišče tako tožbo kot jo nameravate vložiti, moralo zavrniti Počakajte vendar da bo otrok rojen Ker šele nato se bo naipreie v nespornem postopanju, nato pa v morebitni pravdi zahtevala ugotovitev očetovstva Tako tožbo pa ne bo zoper nezakonskega očeta vložila otrokova mati ampak varuh otroka ki bo postavljen zato da zaščiti njegove nterese Nezakonska mati bo morala kot prča izpovedati čisto resnico in če bi resnic«1 kot prča ne govorila, bo verjetno odgovarjala pred kazenskim sodiščem zaradi krivega pričanja. Državni uslužbenec. Novo mesto: Materi vašega nezakonskega otroka ste izročili hranilno knjižico in se z njo dogovorili. da boste radi tega plačevali za otroka mesečno manjšo preživnino, kakor na .ie bila določena. — Kar ste izročili otrokovi materi, niste izročili otroku za katerega ste po zakonu dnl*nl skrbeti in bili dolžni plačevati določeno preživnino na mesec Ker takega poračunavania zaradi Izročitve hranilne knjižice glede otroka ni odobrilo varstveno sodišče ne morete torel vztrajati pr poračunaniu Otrokov varuh more torej zahtevati od vas tudi potom tožbe plačilo neplačanih allmentov ako niso bili že določeni s sodnim sklepom Ako vam ie bilo pa sodno naloženo plačevanje preživnine bo pa mogel otrokov varuh zo-ner vas že voditi fzvršbo ln prisilno zahtevati od vas Dlačilo dolžnih zaostankov 7a hranilno knjižico vam odeovarla otrokova mati ki bo pa s pridom ueovarlala v pobot vsoti ki 1o le preiela lz hranilne knjižice, stroške ki lih le imela zaradi poroda in stroške potrebne oskrbe skozi 6 tednov do porodu. M. J K.: Kako ram mora odpovedati zdražilec hiše. v kateri *tannlete In ste imeli s pre.i5n.Hm lastnikom dogovorleno naVmno nogodbn In tudi dogovorjen odpovedni rok -- Ako vaša najemna pravica ni b''la vkniižena na zemljišču prelSnlepn lastnika in ako vaših oravic nl bil po draž-benih pogojih obvezan prev7e+l rdražilec se boste morali le temu kot novemu hišnemu lastniku umakniti potem ko vam bo pravilno odpovedal po odpovedi kot ste jo imeli dogovorjeno s prejšnjim lastnikom torel na tri mesece. P. I. C.: Izginili so vam razni vrednostni papirji. Kako bl dosegli njih razveMavlIe-nje. — Srečke državne razredne loterile in obveznice razne štete, ki igralo na dobitke, ne boste moeli sodno rarvellavitl Delnice podjetja boste pa mod idati razveljaviti pri okrožnem kot trgovinskem sodišču. ki je na sedežu nodletla Tstotam boste moell pustiti razveljaviti tudi vlož-ne knjižice hranilnega zavoda Zetasite se pri sodišču na uradni dan In dajt evaše predloge na zapisnik Zavezanci lz dotlč-n!h listin ne smelo od časa ko Hm je dostavljen oklic na ra7veHav1tev listin veljavno izpolniti obveznosti f2 dotičnlh listin, vse do časa. dokler ni listina sodno razveljavljena oziroma postopanje ustavljeno Odločba, s katero se bo listina sodno razveljavila bo nadomestila izgubljeno listino dokler zavod ne bo izdal nove listine DrugI vpraSevald dobilo odgovor, čim sporočijo svoj točen naslov, ker odgovarjamo le našim naročnikom. Irena: Pred 7 leti ste se ranili s plužnim črtalom v desno nogo Rana ki je bila precej velika, se vam je kmalu zacelila Sedaj vas je pa pričela noga vedno bolj boleti. Verjetno je da so sedanle bolečine in poškodba pred sedmimi leti v vzročni zvezi Predstavljam si namreč, da je bila takrat poškodovana kost V tak'h primerih opažamo pogosto, da se bolezen ponavlja Po mojem mnenju je potreben pregled z rentgenom Pojdite k zdravniku A. T. Stična: Stari ste 38 let Prvo perilo ste imeli z 12 letom Zadnji mesec vam je perilo izostalo Istočasno ste začutili da vas poliva vročina Imate nekak neprijeten občutek v srcu in glavi — Mnenja sem da prehajate v dobo mene tekom katere opažamo pri večini žensk take neugodne pojave. Ti so nekaj naravnega ln niso nevarni za življenje Priporočam lahko hrano, skrb za redno odvajanje ln po potrebi pomirjevalna sredriva Ako bl bile težave večje pojdite k zdravniku da vam predpiše še druffa učinkovitejša sredstva' Kmečki fant: Pojav, ki ste ga doživeli je nekaj povsem naravnega v življenju vsakega mladega fanta Le duševni slabiči zapadejo v mladih letih v preveliki meri tej strasti, kar ima seveda lahko kvarne posledice v telesnem in duševnem oziru Običajno pa ni nobenih posledic Dovoljno telesno delo umivanje pred spanjem v mrzli vodi. lahka hrana, zgodnje vstajanje. preprečujejo da bi ta mladeniška zabloda ne zavzela prevelikega obsega ki bi lahko imel kot omenjeno škodljive posledice. Žalec: Pet let sem opažate pri vbodu v danko mal mehurček kar vas le zelo skrbelo Čez nekaj časa pa ste opazili na istem mestu tri rane, dolge po pol cm Vkliub zdravljenju se vam stvar noče izboljšati. V bolnico ne bi radi šli in prosite nasveta, kako bi se zdravili doma. — Mnenja sem. da vam ne bom nič novega povedal, ako vam svetujem, da morate skrbeti za redno stolico, da se morate po defeka-ciji umivati v odcedku kamelic in hrastove skorje ker so vam to eotovo svetovali tud že drugi zdravniki Mislim pa. da v vašem primeru naibrž vse to ne bo zadostovalo Zato svetujem oneracijo V bolni-ri bo«te oriaH nribjižno 7 dni J. E. Tržič: Stari ste 69 let Do sedal ste Vil vedno zdravi in ste eoilli turistiko °red dvema mesecema pa ste nekako oslabeli. bolelo vas je ob straneh in v hrbtu Golica je neredna Apetit 1e slab Konšta-lirali so vam tkzv arteriosklerozo (poap- j •>enje žU> — 7 ozii-om na opisane težave j ivomim. da bi bilo vzrok samo poapnenje l žil, kar ste imeli že prej ln kar vas oči vidno ni dosti oviralo, ako ste gojili celo turistiko. Verjetnejše se mi zdi, da ste morda oboleli na influenci, odnosno kaki drugI slični bolezni ln da se nahajate sedaj na potu okrevanja Zdi se mi torej, da boste kmalu tako zdravi, kot prej Glede poapnenj, ž;l. pa se držite navodil vašega zdravnika, ki vam bo predpisal vse, kar je potrebno glede prehrane in uživanja po crebnih zdravil A B. Luče: Ob priliki nekega požara ste sc prehladili in od takrat imate bolečine v stegnu in v mečah. tako da ne morete napravti predklopa — Opisane težave so tipične za tkzv iš:jas. to je vnetje živca Priporočam toploto v toj ali oni obliki Ta bolezen je večkrat precej dolgotrajna Ako vam ta domača sredstva ne bi zadostovala, boste morali k zdravniku S. Ko: Imate povešen želodec, vnetje jajčnikov in maternice Zaradi tega ste se zdravili pri Specialistih in v Dobrni Zelo ste slabokrvni tako da vas vedno zebe v noge. Za okrepitev pijete že dalj časa — jecocitrol Za časa perila se vam izpuste v ustih mehurčki, kar vas ovira pri jedi in pri govorjenju — Zdravljenje vnetla maternice k^t so vam ga predpisali Specialisti (vložki. Dobrna) je popolnoma pravilno in nimam k temu nič drugega pripomniti kot to. da zahtevajo tovrstna obolenja pač dolgotrajno zdravljenje, da pa zaradi tega ne smete izgubiti niti poeuma niti no-trpljenja Proti slabokrvnosti priporočam, da vživate pogosto jetra, kar vam bo skupno z jeoocltrolom pripomoglo do pobolj-šanja ln indirektno tudi pripomoglo do zdravljenja vneria Glede periodičnega pojavljanja mehurčkov v ustih domnevam, da je to v zvezi s perilom Mogoč«1 bi hi!i honnonskl preparati na mestu. Poskusite enkrat v tej smeri! ŠAH Danes praznuje 70-ietnico rojstva bivši svetovni prvak dr Emanue! Lasker. po mnenju mnogih najmočnejši «ahist vseh časov Polnih 27 let, od 1 1894 do 1921 je držal svetovno prvenstvo, ki si ga je priboril z zmago v matehu nad Steinitzem Ni verjetno, da bi se še komu kdajkoli posrečilo toliko časa braniti naslov svetovnega prvaka Dr Lasker Je ves ta čas dobil vse številne matehe (z izjemo dveh neodločenih) za svetovno prvenstvo, vse do nesrečnega mateha s Capablanco na Kubi; obenem pa je v vsej svoji karieri, do 1. 1924 skoro v vseh turnirjih odnesel prepričevalno prve nagrade, le redko, izjemoma je bil drugi ali tretji. Ko je čutil, da mu moči za težko turnirsko borbo nekoliko popuščajo, se je L 1925 sklenil umakniti lz šahovskega življenja Nekaj let pozneje so ga težke življenjske razmere prisilile, da se Je kljub starosti ponovno začel udeleževati šahovskih prire-diteh Prvih mest v turnirjih ni več dosegal, pač pa z ozirom na starost še vedno nadvse častne rezultate Po Nottinghamu L 1936 menda ne namerava več nastopiti v turnirjih. Sedaj se je stalno naselil v Zedinjenih državah ameriških, kjer je že preje preživel polovico svojega življenja — Naj ob Laskerjevem življenjskem jubileju opozorim še na posebno globok oris njegove izredne osebnosti, ki ga je v Ne-deljkovičevem »Šahovskem almanahu« na podlagi izvrstnega osebnega poznanstva nedavno podal g. dr Velizar Ninčič, stalni jugosl. delegat pri Dunavski komisiji. Turnir za državno prvenstvo, ki bi se moral jutri začeti v Zagrebu, je bil na seji Poslovnega odbora J. š. saveza v ponedeljek preložen na pomlad Kakor je bilo pričakovati, se večina naših najboljših mojstrov v prekratkem roku ni mogla odločiti za udeležbo na turnirju Sedaj imajo prireditelji in organizatorji priliko da turnir bolje pripravijo ter da vpošte-vajo v turnirskih pogojih nekatere upravičene želje naših vodilnih mojstrov Mednarodni turnir v Hastingsu se začne v sredo zvečer po božičnih praznikih Prvo kolo se igra izjemoma od 17 —21 našega časa, ostala pa od 10 30 — 14 30 ter prekinjene partije od 16.30 do 20.30 Prost dan je samo v nedeljo, 1 januarja, tako da bo zadnje kolo turnirja 6 januarja Javljena mi je bila sledeča lista udeležencev: Dr Euwe Klein, Landau, Pire. Szabo ter Angleži Golombek. Milner-Barry, Ser-geant Thomas in Tylor Po nekaterih časopisnih poročilih pa bo Tylorja zamenjala damska svetovna prvakinja ga Menchik-Stevensonova — Po dosedanjih rezultatih pridemo za borbo za prva mesta v poštev samo dr Euwe, Szabo in jaz pri čemer je treba dati dr Euweju na podlagi odlične igre v drugi polovici nedavno končanega holandskega veleturnirja najboljše izglede — Najmanj verjetna je pod normalnimi okoliščinami zmaga Szaboa. kl pa mu daje turnir, kakor tudi mlademu Kleinu, vsekakor lepo priliko za afirmacijo Z velemojstrom dr Vidmarjem sva pravkar odigrala serijo resnih trening-partij, pod turnirskimi pogoji V naslednjem prva izmed njih, kl je imela posebno zanimiv potek. Nepravilna otvoritev. Bell: Pire. Črni: dr. Vidmar (Ljubljana, 9. in 12. dec.) 1. Sgl—f3 Sg8—f6 2. g 2—g3 Nenavadna 2. — c7—cfl 3. Lfl—g2 g7—g9 4. 0—0 Lf8—g7 5. c2—c4 0—0 6. Sbl—c3? V simetrični poziciji bi bil sedaj najbrž beli moral s 6. d4 zavzeti središče. Tako pa se brž črni posluži te prilike. 6. — d7—d5t 7. d2—d3 Enostavneje Je seveda 7. cd5:, SdS:, 8. Sd5:, Dd5:, 9. d3. Beli pa se odloči za bolj pasivno igro. 7. — Sb8—cfl 8. c4:d5 Sf6:d5 9. Lcl—d2 Sd5—c7! Sedaj črni ne dopusti več zamenjave Poteza v partiji enkrat za vselej preprečuje bele grožnje na diagonali g2—a8, obenem pa pripravlja skakaču za pozneje preko e6 pot na d4. 10 Sc3—a4 b7—bfll 11. Ld2—c3 Bell že nima prave igre In mora v zamenjavah iskati razbremeni ve pozicije 11. — Lc8—b7 12. Lc3:g7 Kg8:g7 13 Ddl—d2 Dd8—07 14. b2—bST Bolje bi bilo 14. Sc3, čeprav Je črni že na vsak način v prednosti. Sedaj se ta prednost še poveča 14 — H—ffl 15 Tal—cl e7—e5! Cmi ima silno močno pozicijo v središču, pa še grozi, da si prej ali slej utrdi točko d4. 16 Tfl—dl Sc7—e6 17. Sa4—c3 Skakač ni imel na a4 nobenega opravka, pa se vrača v igro. 17 — Sc6—d4 18 Sc3—e4 Sd4:f3 + 19 Lg2:f3 Se6—d4 20 Lf3—g2 Ta8—d8(?) Ce je bilo mogoče črno prednost izrabiti za igro na zmago, potem je bilo treba tu igrati f5. 21 e3!. Se6 Belemu ostane nevarna slaba točka d3. občutnejša nego črna na e5. — Sedaj pride beli do proti-igre 21 Dd2—b2! f6—f5 22 e2—e3! f5:e4 Sedaj seveda edino. 23 d3:e4! Ne pa 23 ed4:, Dd4:l, 24. Dd4:: Td4:. 25 de4:, Tfd8 in črni mora dobiti 23 — Dd7—g4 24 e3:d4 Td8 d4 Na ed4: je 25. b4! neprijetno 25. Tdl :d4 e5:d4 26. h2—h3!? Po 26 b4, Le4:, 27 Le4:, De4:, 28 bc5:, bc5:, 29 Tc5: bi bila pozicija jasno remis — S potezo v partiji se beli spušča v dokaj nevarne komplikacije 26 — Dg4—g5! 27 b3—b4! Prib'ižno edino proti sledeči kombinaciji. ki jo je bilo treba parirati 27 — Tf8:f2! Po tej lepi žrtvi lahko beli ravno še reši koncem koncev remis 28 Kgl :f2 Dg5—e3 + 29 Kf2—fl Lb7—a6 + 30 b4—b5 La6 b5 + 31 Db2:b5 De3 cl + 32 Kfl—f2 Del—e3 + 33 Kf2—fl De3:g3 Črni bi bil seveda lahko že držal remis z večnim šahom Ker pa dobi že tretjega kmeta za figuro, igra še na zmago Takoj do remija bi bilo vodilo tudi d3. 34 Dd7 + . Kh6 35 Dg4 34 Db5—d7+ Kg7—hfl 35 Dd7—f7 Dg3—d6! 36 Kfl—e2 Nekoliko bolje 30. Kel, pa tudi tako sa beli ravno še reši. 36. — d4—d3+* 37 Ke2—dll Na 37. Kd2 pa bi črni dobil s c4!, 38. Dc4:, Dh2!. 37. — b6—b5 38 Df7—f2! To potezo je beli ob prekinitvi kuver-tiral Je pač edina v poziciji Proti grozečemu prodoru črnih kmetov hoče beli spraviti v akcijo svojega e-kmeta obenem pa naj dama pride na važno polje e3. — Po 38 Dd5, Dh2! bi bil beli izgubljen. 38 — c5—c4 39 Df2—e3+ g6—g5 40 h3—h4 Dd6—e5 Tudi po Df4. 41 Df4:, gf4:, 42 e5 Kgfl, 43. Le4+, Kf7. 44. Ld5 + !. Ke7, 45 Kd2 bl bila partija remis. Črni kmetje ne smejo predaleč napredovati, črnega kralja pa zadržuje močni e-kmet 41 h4:g5+ De5:g5 Zan m:vi zapletljaji bi nasta'i po Kg6 ali Kh5 Na pr 41. . Kg6. 42 Lh3!, Dal + 43 Kd2 Da2: + , 44 Kel, Da5+ 45 Kf2. Db6. 46 Lf5 +!, Kh5(!) 47 Db6:. ab6.. 48 e5. Kg5:, 49 Lh7:. b4. 50 Ke3. b3. 51 Ld3;!. Ld3:!. cd3:, 52 Kd3 in beli ravno še reml-zira Ali 41 — kh5. 42 Da7:l. Da+ 43 Kd2 Db2 + , 44 Ke3. Dg2- (ali De2+ 45. Kf4!) 45 Dh7:+ Kg4. 46 Df5+ in večni šah, ker črni ne sme igrati Kh4 47 Df4+, Kh3. radi 48 Df3+ in beli še dobil 42 De3—h3 + ! Po 42 Dg5:. Ks?5 Je beli Izgubljen Odloči prevelika bližina črnega kralja ter prosti h-kmet. 42 — Dg5—h5 + Po K?6 ali g7 daje bela dama večni šah. 43 Dh3 h5+ Kh6:h5 Sedaj je črni kralj za potezo dalje stran od središča pa še trenutno zastavlja h-kmetu pot 44 e4—e5! Kh3—gS 45 Lg2—c6 a7—a6 46 Lc6—b7 Kg5—f5 Ne gre h5 47 La6:, h4, 48 Lb5: h3. 49. Lc4 h2 50 Ld5. 47 Lb7 a6 KfVeS 48 La6 b5 Ke5—dR Tudi na Kd4 bl sledlelo 49 a4! itd Tudi na Kd4 bi sledilo 49 a4' Itd 49 a2—a4! Kd5—c5 50 Kdl—d2 remis. Na h5 ere namreč že 51 Le4:!. Kc4- 52. a5. Kb5. 53 Kd3" h4. 54 Ke3 ln b^H ravno še ujame h-kmeta Vasja Pire. Raketa preko Atlantika Polovični zračni torpedo s starim, preizkušenim bencinskim motorjem Inženjer Zucker, znani konstrukter raket, ki so se mu često smejali, je zgradi) sedaj res uporabno raketo, ki opravlja ie poštno službo med Rio Grandejem v Zedi-njih državah in Mehiko. Eksperimente inženjerja Zuckerja Je zasledoval z velikim zanimanjem ves svet čeprav s precejšnjo nevero. Pred več leti Je ves svetovni tisk pisal o njegovih velikih poskusih na Angleškem. Tisti poskus' so se končali sicer z neuspehom, toda graditelj se nl dal oplašiti. Ne da bi se kazai v javnost, je potem žilavo nadaljeval svoje delo ln sedaj sll&imo njegovo ime spet v zvezi z otvoritvijo raketne pošte med Zedinjenimi državami ln Mehiko Ta raketna proga sicer še ni Idealna, vendar pa Jo bodo Izboljšali. V bodoče bo raketa le tela po enkrat na dan v obeh smereh. Nje na brzina znaša nad 3000 km na uro ... Iz prvotne Zuckerjeve rakete za promet z vesoljstvom je nastal polovični zračni torpedo. Njegova dolžina znaša kakšnih 90 cm. Izstrelek sprožijo z veliko silo, potem pa ga žene dalje ne nekdanji raketni pogon, temveč stari, preizkušeni bencinski motor. Nova konstrukcija je rešila tu velike naloee. Motor Je malhen. lahek lr razvija 1000 k. s. Zgradili so ga v raketo ln žene vilak v njenem zadnjem koncu Sprva Je mislil Zucker na to, da bi krmaril svoj aparat z brezžičnimi valovi, potem pa Je to misel opustil, kajti potreb ne priprave bi zavzele preveč prostora lr bi bile pretežke dasl bl imela takšna konstrukcija seveda svoje velike prednosti kai-tl raketa bi pod vplivom valov sprejemne postaje pristala točno tam, kler bi hoteli V sedanji izdelavi usmerja Zucker raketo z vso natančnostjo ob sprožitvi Ko doseže določeno vi Si no, oziroma daljavo, se odpre p^ain ki odnese zavoj pošte počasi ln sigurno na zemljo. To pošiljko je treba potem seveda loviti na ozemlju več kvadratnih kilometrov. V spošnem pa se je Zuckerjeva metoda dobro obnesla in celo polkovnik Lindbergh, ki Je stvar proučil, Je bil z njo zelo zadovoljen. Sedaj gre za to, da bi premagali največjo težavo: razdaljo. Proga Rio Gran-de-Mehika ni dolga, vprašanje je, kako bi šlo na daljših progah. Tu bi bilo treba raketo založiti z večjo množino goriva — potem pa bi ne bilo nobenega prostora za poštni tovor. Toda rešitev tega problema je vprašanje časa. Zucker hoče rešiti tudi to stvar, med tem ko bodo »mali raketni promet« otvorili na raznih krajih. Številna važnejša mesta Zedinjenih držav bodo med seboj zvezali na ta način. Naslednji Zuckerjev cilj pa Je ta, da bi premostil razdaljo med Ameriko ln Evropo, in sicer z enim samim »strelom«. Kakor pravijo ljudje lz njegove okolice, Je ta naloga teoretično že rešena. Nova raketa, ki jo pravkar gradijo, je baje sposobna preletetl Atlantik, ln ricer v poldrugi uri ... Tako se po'agoma uresničuje ena največjih nalog moderne tehnike. Padala v službi ribars&va Ribarski oddelek ameriške vlade Je ia! v Washingtonsko in Vidrovo Jezero tisoč rib. Da bi pa živali res prišle v vodo ln tam poskrbele za nov zarod, so Jih vrgli v Jezero s pomočjo letal in padal. Na vsakem padalu Je visela z vedo napolnjena posoda, v vodi so bile ribe. Ko se je posoda dotaknila jezer-ke r-vršine se 1-e postavila na stran in iz'11" vo^o ter ibe r Jezero. Vodoravno: 1. Otočje v Atlantskem Oceanu, 2. pravoslavna zadušnica, 11. orijen-taiski bog, kateremu so žrtvovali prvorojence, 12. otok v Sredozemskem morju, 13. sibirska reka, 14. svetlobni pramen, 16. kem. znak za galij, 17. podaljšek živalskega telesa, 19. egipčanska boginja, 20. lesena posoda, 21. azijska država, 23. denarna enota, 24. kemična prvina, 25. jugoslovanska pokrajina, 27. moško Ime, 30. domača žival, 31. desni pritok Drine, 33. prislov kraja, 34. medmet, 35. žuželka, 37. kem. znak za neon, 38. del roke, 40. oseba iz Jurčičevega romana »Deseti brat«, 42. del elekt baterije, 43. žensko ime. Navpično: 1. japonsko mesto, 2. divje govedo, 3. pijača starih Slovanov, 4. del Koroške, 5. vaa pri Domžalah, 6. kis, 7. kvarta, 8. vrsta pesnitve, 9. nevarna bolezen, 10. morska riba, 15. kem. prvina, 18 i prst, 20. vrsta čolna, 22. gora na Dolenj- • skem, 23. gostija, 25. lepljiva (trevezna snov, 26. otok, na katerem so Imeli stari Slovani veliko svetišče, 28. ruska reka, 29. rusko mesto, 31. obžagan les( 32. muslimansko sveto mesto, 36. stara dolžinska mera, 36. stara holandska mera za tekočine, 89. prislov časa, 41. osebni zaimek. Rešitev križanke St $6 Vodoravno: L Iztok, 5. pisar, 9. bar, lOt oči, 11. uho, 12. slast, 14. vzhod, 16. Klar dovo, 18. nota, 20. Eros, 22. vinar, 23. Besi, 25. Igor, 28. Rjavina, 31. košar, 33. zaboj, 35. abe, 36. osa, 37. eno, 38. Lenin, 39. koren. Navpično: 1. Ibsen, 2. zal, 3. trakt, 4. kota, 5. pivo, 6. Suhor, 7. aho, 8. Rodos, 13. Slavija, 15. zverina. 17. Dunav, 19. oče, 21. oko, 23. bc1 "i. s n, 26. g-ber, 27. rajon, 29. Aion, 3 1 obe, 34. ona. Naš božični nagradni natečaj; k šesei iantk©v In deset pusičk Razdelitev nagrad, kakršne niste pričakovali — Ali hočete pomagati sredi hude zime siromašnim tovarišem ln tovarišicam? Nagradna naloga Da, to pa vemo, ctroci, da boste nekoliko razočarani, ko preberete naš letošnji božični nagradni natečaj! Razpisujemo prav enostavno števila; uganko. Brž jo boste rešili. Potem boste pogledali, kakšne nagrade so vam namenjene. Ne, nič jim ni oporekati. Razdelili bomo naslednje nagrade: 1. nagrada: lOnagrad: 10 10 10 M M 10 »» 10 »f 29 »» zlato ssalivKO pero, blago z vso podlogo za dečke do 14* leta za dekliške obleke, po en volnen svlter, p© ena garnitura zimskega perila za deklice, p® ena garnitura zimskega perila za dečke, po en par čevlfev, po en kovanec sa din, po ena zbirka „Jot3rovili" mladinskih knjižic. To je vse prav in lepo — komu se ne bi prileglo novo oblačilo ali peidesetak? Toda stric Matic je pri sestavljanju nagradne uganke in pri izbiranju letošnjih božičnih daril imel čisto svojo misel za bregom. Takole je premišljal: Presneto trda zima je pritisnila ne-davne ' m, da se je zanohtalo vsakomur, ki ni imel debelih volnenih rokavic. Kako Šele morajo v takšni zimi prezebati otroci, ki nimajo na sebi drugega kakor raztrgano obleko in ki se jim na ognjišču ne pripravlja kaj boljšega, ka-koir nezabeljen močnik, ali krompir v oblicah — večkrat pa še tega ni.. Lahko je otrokom, ki jim Božiček ob krasno razsvetljenem božičnem dreveščku razloži pisane zavoje, polne igračk in slaščic in toplega oblačila A kaj bo s tistimi, ki prezebajo v nezakurjenih kolibah in imajo očeta v grobu ali bolnega ali brezposelnega, mater pa od trpljenja izžeto? Ali ne bo prav — je premišljal stric Matic — če »JutrovČki« razdelijo tiste nagrade, katere jim nakloni sreča pri našem nagradnem natečaju, svojim najboljšim, siromašnim, poštenim tovarišem in tovarišicam? Pomagajte nbožnim ? res nujno, jo poklonita tovariSu. tova-i rišici! Storila bosta dobro delo, ki se ■ ga bosta spominjala nemara vse življenje. Kakor vidite, bo »Jutro« tudi razdelilo med srečne izžrebance deset kovancev po 50 din. Kdo ne potrebuje dandanes denarja? A vendar želi stric Matic, da bi tisti dobitniki, ki imajo doma vsega dovolj, storili s petdesetakom kakšno dobro delo: da bi podprli kakšno ubož-no družino. častna nagrada : zl ste nalivno pero Seveda »Jutro« ne bo ostalo nikomur nič dolžno. Vsi tisti, ki bodo pokazali nlemenito srce In bodo svoje nagrade odstopili bolj potrebnim, preimeio v nadomestilo celo zbirko »Jutrovlh« 1 kniig Stric Matic lepo naj* >*a mlade , reševalce, naj mu sporoče, kaj nameravajo z nagrado ukreniti. Pišite, ali boste nagrado oddali dalje in zakaj sta vaš tovariš ali tovarišica tega najbolj potrebna. Tisti, ki nam bo T5d«rus Tegn«X »Včeraj sem srečal avtomobil. V njem sta sedela dva sinova, dva očeta, ded in vnuk. Koliko je bilo vseh skupaj?« »Šest«. »Ni res. Bili so samo trije: Oče, sin ln »Gospod stražnik, prisegam, da sem Božiček ...« (»Ric et Rac«) ded.« (»Politiken«) »MoJa ljubezen do vas tako velika, dt bi šel za vas skozi ogenj ta ied, boril p* bi se za vas tudi z zmajem!« »Dobro — če je tako, stopite k moji im* teri ln govorite z njo.« {»C Tr»vaso4$ »Dragi možlček, oprosti, da ti nisem ničesar kupila za božič!« »Hvala, ženičica. To so torej prvi prazniki v katerih sem nekaj prištedil.« (»Politiken«) »Povem ti, da pojde Božiček letos mimo tvojega okna.« »Kaj bi me trapU s takšnimi stvarmi — ko pa sem že videl, da imate Igračo zame skrito v omari...« (»Ric et Rac«), »Mllostiva, bližamo se ekvatorja...« »Prosim, da mi ga pokažets, kadar bo» mo tam...« galjubljena — zaročena — Mol f& 2e-na, stran Žene kot pogumne letalke Letalski poklic je eden izmed tistih, katerega bi moški gotovo uvrstili med tiste poklice, k: jih smatrajo za izključno svojo domeno, če ne bi bile pogumne in sposobne letalke že tolikokrat dokazale, da ni črte in se je raje učila letenja v nekem londonskem klubu. Dasi je dobila pilotsko izpričevalo že v 3 mesecih, ji je trda predla Bila je brez sredstev in morala je misliti, kako se bo preživljala. Lastnega le- to samo poklic, ki bi pristojal moškim, | tala ni imela, tovarne pa ji ga niso za- temveč da znajo na tem polju tudi one doseči uspehe, ki se enakovredno kosajo z moškimi in jih od časa do časa tudi prekosijo. V naših ozkih razmerah si sicer predstavljamo, da je športno letalstvo, posebno žensko, po vsem svetu le privileg premožnih slojev, toda temu ni tako. Res je revnejšim slojem pot k uspešnemu in tipale Pisala je na vse strani in končno je našla nekega prijatelja rodbine, ki je bil pripravljen posoditi ji svoje letalo. Vse izčrpana je nezadostno pripravljena star-tala in zato imela smolo, ki se je potem še ponovila. Toda pri tretjem poskusu je zmagala — kakor se je namenila, je res premagala rekord Mollisonove. Zdaj ima vidnemu izvajanju tega poklica dokaj i že bogate izkušnje z mnogih poletov, po- j otežkočena. toda vs: tisti, ki so zanj čutili brala je največje trofeje, ki jih je mogo- i neodoljivo nagnjenje, so se dokopali do če doseči pri angleškem in novozeland- i njega tudi skozi velike težkoče in morda j skem aeroklubu in njeno ime je zapisano j celo pomanjkanje Primeri slavnih letalk J v listinah rekordov s poletom iz Port skoro do zadnjega kažejo, da so tudi one i Darvvina v Avstraliji v London, s katerim j bile med tistimi, ki so se morali boriti proti težkočam in se dvigniti iz tesnih razmer do najvišiih možnosti Poleg težkoč, ki so jih morali premagati moški, pa se je priklhičilo za ženske še premagovanje predsodka: ali je ženski možno zaupati aparate, ki stanejo stotisočake in milijone? Med letalkaml, ki jim je bila usoda več ali manj naklonjena, da so se mogle posvetiti temu poklicu, so bile v zadnjih dveh desetletjih najbolj vidne postave Američanke Amelije Earhardtove, Angležinje Arny Johnson-Mollison, Novozelandke Joan Battenove in Turkinje Sahibe Guek-hen Hannum. To so imena, ki celemu svetu pomenijo simbole poguma, vztrajnosti, sposobnosti in drznosti. Njih smeli poleti so cele dneve pritegovali pozornost svetovne javnosti, ki je z napetostjo sledila poletom, kakršnih so se drznili podvzeti le redki izmed najpoeumnejših in najsposobnejših letalcev Kako so bili Američani ponosni na svolo Amelijo! In po pravici. Prva je ob petletnici Lindber?hovega poleta brez spremstva premagala Ocean in postavila nov prekomorski hitrostni rekord Ves svet 1e obžaloval nleno Izgubo, ko je lani po številnih poletih na velike daljave, v katerih si je nabrala velike iz-kuSnip. krenila iz San Francoska na polet okrog sveta, pa je nad Tihim oceanom brez sledu izginila S svoiimi poleti je dokazala, da znalo biti ženske prav tako Doffumne in izuriene kakor moški In zgodovina ne samo ameriške temveč svetovne aviaciie ji bo ohranila častno in sl^mo mesto v svoiih vrstah Nič manjše zasluge za razvoj letalstva ni dosegla Angležinja Amy Johnson-Mol-iison, ki velja za najdrznejšo letalko 2e kot slavna letalka se je poročila s prav tako slavnim letalcem Jimom Mollisonom, toda ta zveza nekdanje skromne strojepiske je ni vrgla v zatišje domačega ognjišča temveč jo je gnala naprej za novimi uspehi ki so konkurirali uspehom njenega moža Kakor njen mož pred njo. Je tudi ona odletela na dolgo In nevarno zračno pot iz Londona v Avstralijo in tolkla rekord svojega moža Nešteto smelih podvigov je opravila tudi v tovarišiji z možem in da nista imela defekta bi bila L 1934 zmagala v tekmi London Melbourne Medtem je postala prometna letalka — zadosten dokaz, da so zaupali njenim sposobnostim 2e naslednje leto je sanjala o poletu v stratosfero in gotovo ni bila njena krivda, da do tega ni prišlo saj njeni drznosti so leta'ski krogi resno pripisovali še »kaj hujšega« Zato pa se je naslednje leto dvignila na polet preko taiinstvene in divje Afrike v Kapsko mesto. ki ea je mimo manjših nezgod opravila srečno in tudi to pot tolkla rekord Prav ko je Amy dosegla rekord na progi London—Avstralija, o katerem so mislili. da bo dolgo držal, se je na krilih pojavila nova ženska- bila je mlada Novoze-landka Jean Battenova, iz katere je njena mati hotela napraviti pevko. Toda Jean ni hotela vreči v koš svoje mladostne na- je prekosila rekord angleškega letalca Breadtbenta in po katerem je bila predstavljena na angleškem dvoru. Zdaj jo sicer spet zasleduje njena smola, s katero je začela v letalstvu — v hudi zadregi je. ker nima lastnega premoženja in tudi ne stalnega poklica. Bolj gladko pot, toda nič manj pogumno in slavno, je imela v svoji letalski karieri pohčerjenka turškega prezidenta Kemala Ataturka Sahiba Guekhen Hanum, ki je bila odlikovana z demantnim letalskim križcem, najvišjim odlikovanjem, ki ga more doseči turški letalec Sahiba si ga je zaslužila s svojim junaštvom v bitki z upornimi Kurdi. Zgodaj se je morala odločiti ali za zakon ali za poklic, v katere so prav tisti čas po Kemalovi zaslugi vstopale turške ženske Ko se je odločila za poklic, se je najbolj približala značaju svojega adootivnega očeta — vstopila je v vojaško letalsko šolo Prejela je diplomo kot prvi ženski vojaški pilot na svetu, dobila je mesto v turški vojski, udeleževala se je manevrov in tvegala številne nevarne polete med pohodi proti kurdskim upornikom. V tem času je poleg odlikovanja dosegla tudi čin letalskega majorja in sedaj poveljuje oddelku, v katerem služijo izbrani piloti. Obenem Je tudi predsednica narodne letalske organizacije. Toda opisane osebnosti so le poedinke, ki so si priborile vrhove časti in slave Medtem pa gre vzporedno tudi razvoj splošnega ženskega letalstva in dandanes je ni naprednejše države na svetu, kjer bi ne bilo žensko letalstvo že pojav dokaj širokih krogov. Pilotinje so postale že vsakdanji pojav v Franciji, Ameriki, Angliji in Rusiji. V slednji so jim k letalstvu odprte vse poti v ta poklic Pa tudi ostale omenjene države si prizadevajo odpreti pilotinjam vrata na stežaj. Odprta so jim vrata v vse letalske klube in šole, kjer imajo iste možnosti izobrazbe kakor moški. V Angliji pa so v zadnjem času ustanovili celo poseben klub letalk, kateremu Je priključena letalska gola pod vodstvom pilotinje, ki poučuje svoje učenke v praksi letenja, kakor tudi v vsem ostalem potrebnem znanju za izvajanje motornega letalskega športa. Tu se zbirajo dekleta iz vseh poklicev in slojev, ki imajo namen, posvetiti se poklicu pilotinje ali pa udej-stvovati se kot športne letalke. Ta šola hoče tudi pomesti s predsodkom, da Je mot. letenje predpravica premožnih. Zato se vršijo vežbanja le ob sobotah in nedeljah, ker večina izmed učenk izvršuje tudi kak poklic. Toda v tem kratkem razpoložljivem času se vrše tečaji s toliko večjo marljivostjo, kajti vsaka učenka hoče čimprej pristopiti k izpitu. Na žalost se v naših ozkih razmerah ne nudi tako lepa prilika tudi našim domačim pilotinjam ki morajo enako kakor njih tovariši premostiti vse težkoče sicer navdušenega, toda gmotno slabo podprtega mladega človeka Za mlado žensko pri nas je v tem poklicu še manj možnosti, ker Velike večerne obleke Za tako povite oblek« primerna tvoriva ao prekrasni Skoraj prozorni velours-ch i tfon, voljni svileni jersey in mehki, bleščeči sa-tin. Pri Siroldh večernih oblekah se moda ukvarja predvsem ■ krilom, saj Je život tako ozek ln tako globoko izrezan, da ne dopušča posebnih varijaclj pri izdelavi Krilo lahko razširimo s plisšjl z zvonča-stim krojem, z vodoravno nabranimi ieH ali z volanami. Posebno široka krila nekaterih večernih oblek zahtevajo Široko ln trdno, včasih z volanami iz organdija ali z vatir&no cevko podprto spodnje krilo, ki široki obleki nadomešča ogrodje »RENESANCE« DAMSKI MODNI SALON NAPOLEONOV TRG S t. 7 želi vsem cenjenim strankam VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO ter se jim še v nadalje najtopleje priporoča za naklonjenost. NADA ROGELJ krinoline. Široke obleke ao izdelane lz razkošno učinkujoč ih tvori v: iz brokata, Is lameja, iz žameta in tudi lz svilenega mu-eelina, pošitega z bleščico. Zlato in srebrno vezenje, barvasti kamni, krasno cvetje, bleščica in biseri krasijo velike večerne obleke ln jim dajejo še več sijaja. Poglavje zase tvorijo izrezi večernih ob lek, ki so dostikrat odločujoče važnosti za končni učinek takšne obleke, izrez daje moderni obleki njen svojstveni slog, po obliki in širini Izreza namreč lahko preso-sodimo ali spada obleka med male aH velike večerne obleke. V splošnem velja pra» vilo, da naj bo izrez tem globlji, čim »več- MODNI SALON ROZMAN Dvorni trg 8 (poleg univerze) izdeluje damske kroje po meri lz najnovejših žurnalov, kl so damam na razpolago. Poučujemo tudi krojno risanje. ja«, čim slavnostnejša je večerna obleka. Jako moderni so izrezi v obliki »košarice«, ki nimajo naramnic. Vsa obleka se opira na majhen steznik, ki mu preko prsi dajejo potrebno trdnost spretno nameščeni šivi, podprti z ribjo kostjo ali z žico. V poštev pridejo še izrezi srčaste oib-like, štirikotni izrezi .spredaj zaprti Izrezi z golim hrbtom 1q okrogli izrezi, ki odkrivajo ramena. Prva obleka na nad skici predočuje podobo ozke večerne ofoleke. Globoki Izrez je spredaj drapiran. prav tako so drapirani ma.ll rokavi. Izrez Je spredaj deloma zakrit z velikim šopkom umetnega cvetja (L skica). ELITNA KONFEKCIJA ■■--.f LI MARIBOR P M NAS* VEDNO NAJNOVEJŠE Naslednja večerna obleka lz oelega svilenega muselina Ima široko zvončasto In ob pasu nabrano krilo. Ves hrbet je izrezan. do^im je sprednji del života pritrjen tesno ob vratu In pošit z motivi lz S trasa ali srebrne bleščice (2. skica). Izredno učinkovita večerna obleka lz svetlo vijoličastega moirčja Ima posebno široko .zvončasto krilo ln globok Izrez v obliki košarice, ki ga nosimo lahko tudi brez naramnic Izrez obdaja venec umetnega cvetja lz tvoriva obleke. Z enakim cvetjem sta pošiti tudi obe manšeti na za- pestjih akter goMh rok (S. skica). V poslednji obleki sta združeni obe !«• tošnjl vučernl liniji v eno: nad koleni ss ta, sicer ozika obleka nenadoma in boga* to razširi Okrogli izrez obdaja ravna, prozorna volana, krilo pa je na razširjenem delu pošito z bleščečimi motivi (zadnja skica). Redna stolica Ofist m 1/36 do« 19. 11. >93*. Pri drsanja Saj že poznate obe značilni, tako nasprotujoči si obliki večernih oblek, ki letos tekmujeta za nadvlado v večerni mo- di? Kakor oklep tesna ln ozka oblika ni nič manj priljubljena od Širokega večernega kroja, ki s svojim Izredno bogatim krilom ne zaostaja dosti za velikanskim obsegom starinske krinoline .Dočim sledi ozka večerna obleka vsem obrisom telesa od vratu pa do tal, se široka večerna obleka oklepa postave le ob pasu ln okrog života, nižje navzdol pa se mahoma razširi ln se spušča pioti tlom kaucor ogromna, navzdol obrnjena cvetlična čaša. Nešteto načinov je Iznašla moda, da čim lepše uveljavi oba različna sloga letošnjih večernih oblek. Pri ozkih oblekah skuša podčrtati obliko postave z rafinirano vši-timi nabranimi deli ln prepenjavaanl život, boki ali izrez tesnih oblek so večinoma silno diskretno drapirani, a pri vsakem modelu je ta prepenjava drugačna. Znižujemo cene vsem i IHMMNHINIIIfllllllllltmlHtlim krznenim izdelkom, >11111111 ' 'IIMI!llllilllliMiMllllllllMlltM*4lllllllllll<>IUIIIIIIItltllllMI(IIJIilllfllUllllllllllMlllllilll|M«(ltlftlttMtllt« be priporočamo ter želimo srečen božič in novo leto! L. BOT Ljubljana — Mestni trg 5 Posebna izložba krzna tudi ▼ pasaži nebotičnika! >mu!iniiiifuinm...m MU-- 'r Trinjska; Ljubljanska bolnišnica Ob koncu leta je od nekdaj navada, 'da ljudje pretresajo bilance opravljenega delei, ugotavljajo uspehe tn neuspehe in določajo smernice za bodočnost. Vse kaže, da je gospodarska kriza že za nami in en sam bežen pogled po dejanju in nehanju dneva nam pokaže, da se je že pričela nova doba poživlje-ne delavnosti. V najprometnejšem središču Ljubljane rasejo nove palače, med mestom in pokrajino so zrasli kilometri modernih svetu še uvaževanja vredno kulturno nalogo: bolnike, ki se vanjo zatekajo po pomoč, vzgajajo v higieni in v zdravem, čistem, rednem življenju. Pri nas je moral naš najvišji zdravstveni zavod pod silo razmer opustiti to misijo. A kako naj bi jo bil tudi vršil, če se mora v stiski odrekati celo izvrševanju svojih najosnovnejših dolžnosti. Na pragu naše bolnišnice vsako leto zavrnejo na stotine bolnikov, ki bi jim v rednih razmerah vsaka bolnišnica morala w T-' *:::""W"■ W'' Kirurški paviljon stoji prazen... feli vsa] izboljSanlh cest, tovarne ro- počejo v živahnejšem obratu. V zraku pa še zmerom visi cela vrsta vprašanj, ki v živo zadevajo javne interese naše ožje domovine. Misel na ureditev novega, zahtevam sodobnega prometa ustre-zajocega kolodvora v Ljubljani se nam še zmerom zdi samo skromna, pobožna želja. Najhujša rana, iz katere v enaki meri krvavita mesto in vas, pa je odprto, nenačeto vprašanje naše osrednje bolnišnice. V oktobru so pred dvema letoma začeli graditi nov paviljon kirurškega od-ka, ki predstavlja, kakor v vsaki so-jno urejeni bolnišnici, osrednji oddelek zavoda in je zato vsa zadnja leta, odkar je bolnišnica prenatrpana, največ pretrpel od navala. Število bolnikov od leta do leta rase s pogubno brzino. Medtem ko je bilo lani na primer okrog 30.000 pacientov, se bo ta številka do konca letošnjega leta po vsej priliki približala 32.000. Glavni in hkratu najteže zadržljivi tok je usmerjen na kirurgijo, saj je prav temu oddelku posvečena naloga, da dan za dnem intervenira v najbolj kočljivih, v neizprosnem pomenu besede neodlož-Ijivih primerih. Število operacij na sep- nuditi posteljo ln pomoč, a kadar naši zdravniki opravijo najnujnejše, morajo pacienti iz hiše, ko so jim komaj šive pobrali iz ran. Ce bi mogel kdo zbrati statistično gradivo o tem, koliko najdragocenejšega narodnega blaga, človeškega zdravja in življenja, gre zavoljo tega leto za letom v izgubo, bi se najbrž lasje ježili Kljub vneti propagandi, ki je v zadnjih letih brez prestanka opozarjala na ta naš najbolj pereči, v pravem pomenu besede nacionalni problem, je naša osrednja bolnišnica postala do danes bogatejša za dve »pridobitvi«, ki sta tako značilni za razmere in način, kako se pri nas urejajo zadeve javnega blagra. Infekcijski oddelek, ki se je poleg kirurškega nahajal po vsej priliki v najhujši stiski, so pred letom razširili na ta način, da so reducirali oddelek za živčne in duševne bolezni, ki sam ni nič laže izhajal. In pred dvema letoma so začeli graditi nov kirurški paviljon, ki je bil do letošnje pomladi v surovem stanju dozidan. Zidovje s streho, brez tal, brez oken, brez notranje izdelave je veljalo 1 milijon 200.000 din Za dozidavo bi bilo treba še kakšen poldrugi milijon, za Načrt za poslopje, ki bi nam delalo čast, ljudem pa bi lajšalo bolečine iičnem in aseptičnem pododdelku rase od leta do leta. Medtem ko je bilo lani izvršenih nekaj nad 1600 večjih operacij, jih bo letos za kakšnih 150 več in ta številka se v zadnjih letih javlja približno kot stalen letni prirastek. Vse to ogromno, nenehno rastoče delo mora kirurški oddelek — slične razmere so tudi pod strehami drugih paviljonov — opravljati z zmerom enakim številom zdravnikov in pomožnega osebja, v istem prostoru in z istim številom postelj. V navado je prešlo, da se po dva ln dva bolnika, ki sta komaj prišla z operacijske mize, polagata na eno ležišče. Kakor za trajno se je uvedel način, da se postelje in zasilna ležišča za bolnike urejajo po hodnikih in povsod, kjerkoli se še ujame razpoložljiv kotiček. Poleg zdravstvenega ln socialnega poslanstva vršijo bolnišnice po vsem opremo nadaljnjih dveh milijonov, pa bi imel kirurški oddelek novih 120 postelj na razpolago, s katerimi bi bil vsaj iz najhujše stiske Zdaj bo kmalu leto dni, odkar stoji nova stavba tam. mrtva in nema. Vprašanje naše splošne bolnišnice je brez dvoma vsenarodnega pomena, zato ne smemo dopustiti nikakega odlašanja Naš osrednji zdravstveni zavod je, v katerega se zatekajo bolniki iz vseh krajev Slovenije, tja do Bele Krajine in do Prekmurja, iskat pomoči Delovno področje, kakršno je odmerjeno naši bolnišnici, bi zmogla samo velika, moderno urejena klinika Poleg nje pa bi morale za manjše okoliše delovati še manjše pokrajinske bolnišnice' ena za gorenjski kot. kakršna se pravkar snuje na Jesenicah, druga v Ribnici za del Dolenjske. Tolstoj v Jasni poljani V Jasni poljani so jeseni 1. 1886 v krogu tamošnjih kmetov čitali novo dramo Leva Tolstoja »Moč teme«. Nekega večera se je zbralo v pritličju jjasnopoljanske graščine kakih štirideset mož, samih dobrih znancev L. N. Tolstoja. Igro je čital njegov prijatelj A. Stahovič, ki je bil izvrsten čitalec. Stahovič ni čital, marveč igral Kmetje so molče poslušali zgodbo o tem, kalco se je lepi, a izprijeni Nikita. pokorno orodje v rokah svoje pohlepne matere, obogatil z umetno prikrivanimi zločini ln fcako Je potlej pod pritiskom vesti vse Skesano priznal Samo sluga se Je kdaj pa kdaj glasno zasmejal Ko je bila prebrana poslednja navdušena Akimova replika (»Bog ti odpusti, drago dete... Sebe se ni usmilil, tebe ee usmili — Bog, samo Bog! ...<) in ko eo pdvedU zvezanega Nikito, se je Tolstoj obrnil do starejšega kmeta, ki je bil nekoč njegov priljubljeni učenec v jasnopo-ljanski šoli: — Kako ti je ugajala igra? Gotovo ni pričakoval ocene umetniške strani Igre," zato pa je bil prepričan, da se bo kmet izrazil vsaj o versko-nravstveni ideji, ki je bila izražena v tej drami Priljubljeni bradati učenec je odvrnil: — Kako naj bi ti to povedal. Lev Nikola jevič ? ... Nikita je izpočetka delal čisto spretno, no, potlej pa si je stvar pokvaril. Tak nepričakovan odgovor je Tolstoja neprijetno osupnil. Nič več ni vprašal kmete za njihovo mnenje. Ves večer je bil nekam slabe volje in je rekel Stahoviču: — Tisti le sluga je vse pokvaril. Vi ste v njegovih očeh general, vas spoštuje, ker mu dajete tri rublje napitnine in ko Citate na ves glas vlogo pijanca, se bedak spusti x ameb. Tega U ne tunel storiti. On Je luiv, fle niso kmetje pravilno meii vrednosti te Igre. Po tem dogodku so minili trije meseoL A. Stahovič je zopet čital Tostojevo »Moč teme«, toda zdaj niso bili njegovi poslušalci jasnopoljanskl kmetje, marveč dvorjani v cesarski palači Aleksandra in. Sam car in carica sta sedela v dvorani obdana od suite velikih knezov ln kneginj. O tem, kko je poteklo to čitanje, je pisal Stahovič Tolstojevi ženi Sofiji Andrejevni: — Po koncu petega dejanja so vsi dolgo molčali, dokler se ni oglasil car in rekel: »Prekrasna reč...« Ti dve besedi sta vsem odprli usta. Začeli so govoriti o Ni-kttovem priznanju in kesu, o Akimovl sveti radosti. Z vseh strani so se oglašali navdušeni klici: »Prekrasno, prekrasno...« ¥ Zgodilo se Je. da so ponoči zazveneli v Tolstojevo delavnico zamolkli streli: njegova žena Sofja Andrejema je v blaznem strahu streljala lz puške pokal!ce v vrata, v nepregledni mrak, v prazen prostor. Noč je bila bila polna zloveščih znamenj. TulSld podgriverner Lopuhin Je namreč pripovedoval pri čaju o napadih na graščine. in pred spanjem je še prispela brzojavka Gončarova. Neki skrivnostni Gončarov iz Podolja, morda kakšen terorist ln Izsiljevalec, je pošiljal v Jasno poljano brzojavko za brzojavko: »Čakajte. Gončarov«. Ali: »Čakajte gosta. Gončarov.« Brzojavke skrivnostnega Gončarova so spravljale Sofjo Andrejevno iz duševnega ravnotežja. Tolstoj pa je mirno pravil: — Tak konec me bo samo veselil Tako umreti je lepše kakor hropeti v postelji ln se mučiti. Toda strašnejšl od Gončarova so bili domači jasnopoljanskl kmetje. Spopadi med prebivalci Jasne poljane in kmeti so se dogajali že prej. Ko se je Tolstoj nekega dne sprehajal po vasi, ga je ustavil glasen jok. V napol podrti bajti je nekdo plakal. — Ali je kdo umrl? — vpraša Tolstoj. Lev Nikolajev« Tolstoj — Ne... Staro Matreno vodijo v zapor. — Matremo v zapor? Čemu neki? — Zaradi vašega zelja. Lev Nikola jevič je urno stopil k orožnikom to rekel, da odpušča stari Matreni krajo zelja. Prosil je, da jo izpuste. V letih prve revolucije (1905) nI minil dan brez kakšnih dogodkov. Jasno poljano so zastražili Cerkezd ln konjeniška straža. Ko so kmetje srečavali Tolstoja na sprehodu, so tožili: — Cerkezi nas tepejo! Konjeniška straža je vodila kaznovane kmete naravnost v graščino, k tistemu »drevesu reveže v« — staremu brestu pri verandi — pod katerim je Tolstoj po navadi sprejemal ljudi, ki so ga obiskali. Lakaj v fraku tn belih rokavicah Je nar znanil: — Vaša Jasnost. Cerkez Je prlvedel mu-žika. Ob takih dneh je Tolstoj zapisoval v svoj dnevaik stavke, ki so bili polni groze in nemoči: »Sramujem se za svoje življenje.« »Čutim samo eno: neugnan stud nad ljudmi.« »Da, hotel bi uteči v puščavo.« Mužik Abakumov, ki so ga bili zasačili pri sekanju drevja v hrastovi hosti, je prosil Tolstoja, naj ga reši pred ječo. Tolstoj mu je odvrnil da nima več nobene lastnine. ker se ie bil vsemu odpovedal in da je za posvetno življenje že mrtev. Tasna poljana z vso zemljo in gozdom je že zdavnaj last njegove žene. Abakumov pa je bil napačno razumel Tolstoja. Zanj je bil Tolstoj predvsem grof ln lastnik Jasne poljane. Priklonil se je globoko Tolstoju in se mu s solzami v očeh zahvalil, da mu je odpustil. Tolstoj je bil v zadregi, postal je blag ln si ni vedel pomagati, šepetal je samemu sebi: »Zbeži! Tu ni več mogoče živeti. Zbeži!« V novem snegu ob stezah, koder se je Tolstoj sprehajal so bile zjutraj pogosto napisane kakšne psovke. Nanje je Tolstoj odgovarjal tako da je s palico napisal v sneg besede iz Janezevega evangelija: »Bratje, ljubimo se med seboj.« Neki mužik ki je bil srečal Tolstoja na poti je dolgo vpil nad njim. — Vaša jasnost, — je pravil. — daj vam Bog kmalu poginiti, vaša jasnost. Doma pri kosilu, ko je v brezzobih ustih valjal kotlet z rižem je Tolstoj pripovedoval. kako ga je psoval pijan mužik. Nato je pristavil: — še premalo nas psujejo. Zaslužili bi več. ★ Zadnje leto svojega življenja Je bil Tolstoj dasi star že dva ln osemdeset let, še dokaj boder in zdrav. Tedaj pa mu je stara misel o pobegu z Jasne poljane dozorela v dejanje. Tolstoj nI hotel pobegniti smrti naproti, ni ga prijelo hrepenenje, da yhod v Jasno poljano bi umrl Res so mu kdaj pa kdaj prihajali napadi starostne naduhe, vendar je svoje goste še vedno presenečal z zdravo, svežo zunanjostjo in z veliko delavnostjo. Po navadi je začel dan s sprehodom na konju, starem Delirju in jezdil je tako, da ga spremljevalci kajkrat niso dohiteli, če se je bil spustil v dir. Dan pred u begom, 9. novembra je prejezdil na konju 16 vrst. Preskočil je s konjem globok prekop s strmim obrežjem. Mesec dni pred usodnim koncem se je še bavil z idejo, ki mu jo je navdihnilo čitanje Maupassanta, da bi fpisal »tesnobo življenja« in postavil v nje sredo duhovnega človeka. Zvečer je na Jasni poljani igrala godba, Tolstoj se je kratkočasil s šahom. Dopisoval se je z vsem svetom, v Jasno poljano so venomer prihajali obiskovalci, ki so hoteli videti tega duševnega velikana. 10. novembra ponoči je Tolstoja vzbudil ropot v njegovi delavnici; videl je, da v nji brli sveča. Takoj mu je bilo jasno, da njegova žena zopet stika med papirji v delavnici, da bi našla njegovo oporoko... Lev Nikolajevič je vstal še pred svitom in pazil, da bi ne prebudil ženo; položil je v kovčeg potrebne reči, ee oblekel, obul galoše in stopil v hlev. da U mu vpregU konja. Bilo je zelo temno. Zadel Je v drevo in padel v blato. Najprej Je pomagal kočijažu Adrianu pri vpregi, nato pa ga je silil da se podviza in slednjič je n^ kam malodušno sedel na kovčeg v hlevu. Dejal je: _ Čutim, da nas bodo prehiteli Tedaj bi bilo vse končano. Nastal bi škandal. Hlapec Filka Je« svetilko v roki skočil na kozla, kočijaž Adnan je pognal konje in kočija je krenila na pot — ne, ka-kor po navadi, okoli graščine, marveč po ovinku čez vrt. Tako je Tolstoj za vedno zapustil Jasno poljano. Bilo je ob petih zjutraj. Kdo ve: Ce bi ne bil pobegnil v mrT^i novembrski noči v družbi domačega zdravnika dr. Dušana Makavickega in ko bi ga ne bila mučila utopistična težnja, da nekje v stepi po vzgledu siromašnih menihov rešuje zadnje življenjske probleme in konflikte, bd ta veliki umetnik preživel nemara še kakšno leto med zidovi Jasne poljane. Smrt, ki ga je zalotila 20. novembra na Doetaji Astapovo, bi n a še dolgo čakala. A. Starčakor Sokol na češkem v novih razmerah Nazaj k čisti Tyrševi ideji!" — Obvezna telovadba do 30. leta — Razpust telovadnih organizacij na Slovaškem Ministri Sokoli — Izgube ČOS Prešli so moreči časi negotovosti, v kateri je živel češki narod od septembra dalje. Nove razmere silijo tudi sokolstvo k novemu še vztrajnejšemu in še bolj temeljitemu delu za obnovo naroda, ki je doprinesel največjo žrtev za ohranitev miru. Z železno notranjo disciplino, ki jo je svet že od nekdaj občudoval pri Čehih, so prenesli tudi ta grozni udarec ter se lotili dela, da se zopet okrepe Delo in zopet delo je njihovo geslo na vseh poljih javnega in zasebnega udejstvovanja Kakor vedno hoče biti sokolstvo med prvimi tudi pri tej težki nalogi Vsa poročila o njem potrjujejo to. posebno pa lahko razvidimo, kak duh vlada med češkim sokolstvom, iz sokolskih listov in iz sokolskih rubrik dnevnikov. Naj navedemo samo par misli iz njih: »Danes, ko gradimo svojo novo državo na novih temeljih, mora ravno sokolstvo še bolj odločno nastopiti pot sokolskega bratstva, ki je ena največjih zapovedi Tyr-ša. Tyrševo idejo je treba očistiti vsega, kar so dodali razni dopolnjevalci in kar okrnjuje njen čisti Tyršev značaj « »Večkrat se nam je dogodilo, da smo vpisali člana in se potem nismo več zanimali zanj, tako smo n pr v nekem društvu imeii 90 članov, a samo 6 telovadcev Danes je potrebno, da so vsi naši člani aktivni, aktivni tudi v telovadnici. Potrebno je zvišati starostno dobo za obvezno telovadbo Kdor ne poseča telovadbe, ne sme biti več naš član Tudi ne more biti starosta kdor samo enkrat na mesec pogleda na sejo. a telovadnice ne pozna Ce bodo staroste in drugi odborniki telovadili, bodo bolj redno telovadili tudi ostali člani.« »Delo v Sokolu je prostovoljno. Ta prostovoljnost pa je v tem. da se vsak sam odloči ali vstopi ali ne Ako je enkrat vstopil. mora prevzeti in izvrševati vse dolžnosti člana « »Potrebno le manj govoriti ln več delati. Na svet moramo gledati tudi z gospodarskimi očmi, bodočim generacijam o? moramo ohraniti čisti Ideal češtva.« Take in slične ugotovitve naidemo ne le v sokolskem tisku, temveč tudi v sklepih vodilnih sokolskih instanc Na -eji načei-stva in strokovnega odbora COS ugotovili da ostane cilj sokolskega lela tudi v bodoče harmonični razvoj človeka v obeh njegovih sestavinah, po duhu in telesu Zato naj se dolžnost obvezne telovadbe pr? članstvu raztegne do 30 leta Takoj naj se uvede splošna obveza od 18 do 22. leta. vsako nadalinie leto pa naj se razširi 5p za dve leti navzgor. Svojo dolžnost glede telovadbe je izpolnil samo član, ki se ie udeležil vsaj 50 telovadnih ur na leto. Vsi člani morajo sodelovati tudi pri tako zvani obrambni telovadbi Telesno dovoli razvitim naj se dovoli prehod lz naraš^aia v članstvo že s 17. letom ln članstvo naj se potem razdeli v tri starostne skupine- od 17 do 22 leta, od 22. do 30. leta in od 30. leta navzgor. Z ozemlja, ki so ga zasedli Nemci, pri-haiaio tolažliive ve«ti. da lahko sokolska društva drugo za drugim zopet začenjajo z delom. Na mnogih krajih sokolske edi« nlce zato že vnovič redno poslujejo. S trpko resignacijo je sprejel odbor COS vest o razpustu Sokola in drugih telovadnih organizacij na Slovaškem. Odbor ČOS je sestavil spomenico za osrednjo vlado v Pragi in za pokrajinsko vlado v Bratislavi. V spomenici protestira proti razpustu Sokola in opozarja, da se Sokol v večini evropskih in ameriških držav svobodno razvija in da lahko deluje tudi v Nemčiji V nadaljnjih izvajanjih opozarja spomenica med drugim na velike pravne težkoče, ki bodo nastale, ako ostane pri sklepu, da preide vse premoženje telovadnih organizacij na Hlinkovo gardo, Spomenica končava z besedami: »Iz dna duše verujemo, da se bo po pomirjenju strasti povrnila ne samo trezna razsodnost, temveč tudi medsebojna ljubezen, k! bo v skladu s tradicijami, z glasom krvi in s skupnimi interesi.« Tudi v novi praški vladi je več Sokolov. Predvsem je to sam predsednik vlade Rudolf Beran, ki nikdar ne skriva sokolske pripadnosti. Sokoli so dalje zunanji minister dr. Chvalkovsky, finančni minister dr Kalfus, minister socialne politike dr. Klumpar, oba ministra generala Syrovv in Elijaš, minister dr. Sadek in morda še kdo. 9 Na seji ČOS so sestavili dokončni pregled izgub, ki jih je utrpelo čsl. sokolstvo zaradi okrnitve republike. Na ozemlju, ki je pripadlo Nemčiji, je bilo 450 društev s 77 domovi, 53 sokolskimi bioskopi, 120 telovadnicami, 232 letnimi telovadiščl 8 planinskimi kočami in enim okrevališčem. Skupna vrednost sokolskega premoženja na tem ozemlju se ceni na 54 milijonov Kč. Na ozemlju, ki je pripadlo Madžarski, je bilo 39 društev z 9 domovi, 13 telova-dišči ln 8 kinematografi v skupni vrednosti 3.5 milijona Kč. Končno je bilo na ozemlju, ki so si ga vzeli Poljaki, 44 društev z 8 domovi, 29 letnimi telovadišči in 15 raznimi objekti, vse skupaj vredno 5.5 milijona K4. C Skupno Je ČOS izgubila 543 druStev tfl premoženje v vrednosti 63 milijonov K5. Češkoslovaški Sokol se je strogo varoval vsakega poseganja v dnevno politiko. To ni le povzročilo, da ga je narod smatral in ga še smatra za svojo skupno ustanovo, kar se je posebno sijajno pokazalo ob letošnjem vsesokolskem zletu, temveč mu je tudi omogočilo, da je igral tako važno in koristno vlogo v usodnih dneh narodne katastrofe. V tisku in v vseh sklepih prihaja zares do tega poudarka zahteva, da mora Sokol svojo nepolitičnost in nad-strankarstvo ohraniti tudi v bodoče. Pri bližajočih se občnih zborih naj se poleg tega čim bolj široko odpro vrata sokolski mladini. Skrbno naj se sicer ohranijo in pridrže stari sokolski delavci in bord, odstranilo pa naj se oni, ki hote ali nehota niso bili dovolj dosledni pri Izvrševanju sokolskih nalog. Na ta način, tako splošno poudarjajo sokolski listi, naj se vzporedno t državo obnovi in pomladi tudi češko sokolstvo. Čajkovski in ženske čudno razmerje ruskega skladatelja do drugega spola Najbolj nenavadno luč na značaj slavnega ruskega skladatelja Cajkovskega mečejo njegova razmerja do žensk. Kot pravi Inverzivni tip ni imel nobenega erotičnega dohoda v njihovo kraljestvo, zdi se pa, da je on sam to svojo lastnost spoznal precej pozno. Po mnogih nedolžnih flirtlh ga je očarala v šest ln dvajsetem letu ženska z veliko umetniško nadarjenostjo. Bila je to Desirče Artotova, ki je tedaj v Moskvi slavila triumfe kot pevka. Starejša je bila od Cajkovskega, obilna in vse prej nego lepa, zato pa sijajna pevka ln igralka. Mladi glasbenik je zapadel tej gospodovalni, skoraj možaški, s 30 leti še deviški Francozinji. Zaročila sta se, čeprav Je mati Artotove ugovarjala. Kratko preden je odpotovala na neko gostovanje, pa je Nikolaj Rubinstein Artotovi razložil posebno naravo Cajkovskega. Brez slovesa je zapustila Moskvo in se vrnila čez leto dni kot gospa de Padilla. Sele mnogo let pozneje sta se s Cajkovskim spet videla. Čajkovski je med tem trpel zavoljo svoje posebne narave. Da bi napravil opravljanju konec, je sklenil, da se poroči, s katero si bodi. Tedaj je 1877. dobil ljubezensko pismo neke neznanke, Antonine Iva-novne. Pisala mu je, da pozna samo en cilj v življenju: da bi si Cajkovskega osvojila. Sestala sta se. Z raznimi manevri je dekletu uspelo, da Je izsilila poroko. Čajkovski ji ni prikrival, da Je ne ljubi, ni pa vedel, da njene bližine kmalu ne bo mogel več prenesti. »Zakon« je postal muka, mož je neke noči poskusil celo samomor ob bre- gu Moskve. Z velikimi težavami Je doeegSl ločitev. Skoraj Istočasno Je stopila v njegov« življenje druga neznanka, milijonarka Nap dežda Filaretovna von Mekkova. Zola bi ne mogel nazorneje Izumiti kontrasta: tam malenkostna Antonlna, ki je mislila samo na denar, slavo in Ime, ki je hotela vse in nI ničesar dajala, tu pa ldealistka. ki bi zapravila vse za oboževanega umetnika, ki mu je dala na razpolago stanovanja, knežje rente ln darove ter mu na tisoč načinov olajševala življenje, ne da bi več od njega zahtevala nego od prilike do prilike kakšno pismo. To Je najbolj čudno prijateljstvo, kar jih je kdaj bilo: štiranjst let je trajalo, ne da bi se bila oba kdaj srečala. Kajti ta prijateljica ln mecenka Je bila postavila pogoj, da bosta občevala samo pismeno. Nikoli ni hotela govoriti z možem, ki Ji je kot »najljubšemu prijatelju« posvetil četrto simfonijo. Stanoval naj bi v gradovih, Italijanskih vilah, v knežjih apartmanih, toda vedno najmanj kilometer od nje. Vsak dan Jo Je vodil sprehod mimo njegove vile ln za okenskimi zastori Je opazoval, kako je šla s svojimi hčerami in vnuki ter vnukinjami Pospeševala Je njegovo pot z darežljivostjo, taktnostjo ln romantično fantazijo kakor še nikoli noben mecen. Čajkovski je imel visoke dokod-ke kot skladatelj in dirigent, ni več potreboval njenih letnih 18.000 rubljev, ko Je iz ust njegovega lastnega brata zvedela »resnico« o njem. Tedaj mu je napisala zadnje pismo in bolečine zavoljo tega preloma. ki si ga ni znal pojasniti, ni nikoli premagal, še na smrtni postelji Je Izgovoril njeno ime. nt JTRO« It SM 21 Bbbote, M. XZL 1M8. Opravičena radovednost • • • razumljivo, da ne morem brzdati svoje radovednosti! Novi Philip« sprejemnik pod božičnim drevescem je darilo trajne vrednosti za vso obitelj. Svoj dom boste pretvorili v koncertno dvorano vsega sveta« Izberite še danes zase z radio klaohjcm t u. 19 Strel u grajski Knjižnic Roman »Sveta nebesa!« Je pomislil John. »Da je tako hudo, si ne bi bil mislil. Upajmo, da Colchester nič ne opazi.« Stopil bi bil k lordu in ga zapletel ▼ pogovor, a bal se je, da ne bi zbudil pozornosti, ker je stal predaleč od njega. Tedajci je slišal, kako se je Juanita obrnila k lordu z vprašanjem zastran neke miniature nad kaminom. »Lepo od nje!« je pomislil John. Pamela je stala sredi sobe in gledala Fawcettu v obraz. »Pozdravljena, Pam«, je rekel ta z nekam spa- čenim nasmehom. Glas mu je bil pritajen in hripav. »Dolgo je tega, kaj ne?« »Da«, je rekla, in slišati je bilo, kako JI dih zastaja. »Dolgo je... zelo.., dolgo. Jaz — « Obmolknila je in predstavila mladega moža Meredith je njuno srečanje pozorno opazoval, a tudi vedenje ostalih ni uhajalo njegovim očem. Stotnik Tracy je bil začel takoj čudno glasno govoriti in s tem še tisočkrat poslabšal položaj, kajti nesmisli, ki jih je brbljal, so zveneli tako posiljeno, da je moral vsak zaslutiti: tu nekaj ni v redu. Polkovnik Main-waring je v tem, ko je brenkal grofici vdovi ljubeznive ničevosti na uho, z zvitimi, računajočimi očmi opazoval ves prizor, kar se ni prav nič ujemalo z njegovimi udvorljivimi besedami. Stella je z očarljivo obzirnostjo brezizrazno strmela v kamin. Sir Gerald se je bil naslonil s širokim hrbtom na kamin in je z žarečimi, lačnimi pogledi spremljal Pamelino vitko postavo. Meredith je videl nagel, divji blisk v njegovih očeh, ko je zagledal obraz mladega Fawcetta, in roka mu je tako vzdr- . getala, da mu je brizgnil sherry čez rob kozarca na | hrbet dlani Grofica vdova nl niti glave okrenlla ▼ tisto stran, temveč je poslušala polkovnikovo dobrika-nje, a po lahni napetosti mišic okrog njenih ust je višji nadzornik videl, da ji ne uide niti najneznat-nejša podrobnost malega prizora. Ko je Pamela spet stopila k nji, je Meredith opazil v očeh in na obrazu stare gospe toliko razumevanja in sočutja, da je kar osupnil. John Meredith je po tem posnel, da ima lady Colchestrska, če ga vse ne vara, svojo snaho rajša kakor rodnega sina. »Mylady«, je s praga naznanil Paddock, »večerja je podana.« 6 Trije dnevi Razpoloženje pri večerji ni bilo najboljše, že zato .i ' 1 s 1 • n6 ke*. bul posadili Geoffreya Tracyja h grofici vdovi, čeprav bi bila morala Pamela vedeti, da se mladi mož starke neznansko boji in da mu ona prav zaradi tega rada nagaja. Pogovor se je ustavil pri lovu. Lord Colchester se za lov ni posebno ogreval, a sir Gerald je bil velik nimrod in to izmed tistih, ki težko molče o svoji slavi. Za dalj časa si je prisvojil besedo ter opisoval svoje uspehe na raznih močvirjih. Poslanec je dobro pripovedoval, a višji nadzornik je čutil, da je z mislimi še vedno pri sumljivem pri-zorčku v salonu. Mahoma se je sir Gerald sklonil naprej in vprašal Murra Fawcetta, ki mu je sedel nasproti: »Ali pogosto hodite na lov, gospod Fawcett?« Mladi mož se je zdrznil iz svojega premišljevanja in začutil na sebi ošabni pogled Fairfaxovih oči. »Kako, prosim? A, tako!« Zmajal je z glavo »Ne, na žalost. Prvič si tega ne morem privoščiti in drugič nerad streljam ptice.« »Mehko srce?« je vprašal poslanec in se posmehljivo namuznil. | »Recimo, da Ja tako!« ja mirno odvrnil Fawcett. »2e od nekdaj se preveč zanimam za ptica, da bi Jih maral pobijati. Kadar streljam, streljam rajši ljudi.« Za trenutek je okrog mize vse obmolknilo, med tem ko sta gledala sir Gerald in Fawcett drug drugemu v oči. Nato je udaril v tišino močni glas stare grofice. »Kaj strelja? Ljudi? Kakšne ljudi?« »Malajce,« je rekel Murr Fawcett. »Ko sem bil tam, smo imeli težave z nekim domačinom, Aba-som po imenu — € »Pripovedujte, mladi človek!« je zavpila stara grofica. »Ti, George, mi pa nikar tako ne kriči na uho, da ne oglušim!« »Ta Abas«,je Fawcett nadaljeval, »Je bil pri nas nekakšen Al Capone, le s to razliko, da ni ostal nikjer dalj kakor dve noči Klatil se je s svojimi razbojniki po obrobnih vaseh in v treh mesecih toliko nakradel in naropal, da je mogel ostalih devet mesecev leta zložno preživeti v nedostopnem gorskem skrivališču. Nekega večera mi je sluga povedal, da sta Abas in njegova tolpa baje v soseščini, in namenil sem se, da za vsak slučaj pre-bijem noč pred svojim bungalowom. Okoli dveh zagledam pol tucata zoprnih postav, kako se plazijo proti bungalowu. Pištolo, Colt 35, sem imel pri sebi. Neki prijatelj mi jo je bil podaril, in zaupal sem ji na moč, posebno glušilo mi je bilo všeč. Seveda jih nisem mogel kratkomalo postre-liti, ker so se ponoči plazili okrog bungalowa, a kmalu sem opazil, da imajo vsak svoj parang za pasom.« »Kaj Je to, parang?« Je vprašala Juanita Meredith. »Malajski meč«, je pojasnjeval Fawcett »Prav za prav bolj nekakšno krivo bodalo. Dedci so obstali pod verando. Vam, sir Gerald«, je pripomnil in z rahlim nasmehom pogledal nasprotnika, »se gotovo ne zdi lovsko, če kdo strelja sedeče ptice. A kaj sem mogel drugega? Služinčad je bila v dru- | žinski hiši, nekaj sto metrov daleč, in vedel sem, da bi me Abas in njegovi tovariši pokončali, preden bi mi sluge prihiteli na pomoč.« »In kaj ste storili?« je kliknila stara grofica. »Povejte že! Ta istorija je boljša od vaše, sir Gerald, kako ste v pol minute ustrelili sedem parov jerebic — ali pol para v sedmih minutah.« Fawcett se je rahlo naklonil stari gospe; njegove zelene oči so mežiknile. »Jel sem streljati in zadel na srečo štiri razbojnike Ostale je vzela noč. Na žalost« — pri tej besedi Je spet ošinil poslanca z očmi — »na žalost nisem tako dober strelec kakor sir Gerald na jerebice.« Poslanec se je naslonil na svojem stolu vznak, in oči so mu kakor dve bodali blisnile na mladega človeka, ki ga je bil prekosil. »Opis mojega doživljaja«, je rekel počasi, sukaje svoj kozarec z renskim vinom«, je natisnjen v Northemsteadovi knjigi o poljskem lovu.« Stranski pomen njegovih besed Je bil očiten, ia za trenutek je nastal mučen molk, ki ga stara grofica seveda ni ublažila s tem, da je — kakor je mislila — s pritajenim glasom zamrmrala: »Mar bd mu v oči zabrusil, da ga ima za lažnivca!« Meredith je videl, kako je Fawcett počasi raztegnil usta v nasmeh. »Torej sva tovariša v nesreči, sir Gerald, kajti oba najina doživljaja so oveko-večili. Mojega sicer ne v knjigi, a zato je tem natančneje opisan v policijskem dnevniku mesteca Kuala Lumpur.« »Nu, in svojega prijatelja Abasa ste zadeli?« J« hitro vprašal Geoffrey. Fawcett je prikimal. »Da, na begu. Malo Ja manjkalo, da ga nisem zgrešil. Moja coltka meča za las previsoko. Hotel sem ga do mrtvega, a sem ga samo ranil, in tako je siromak učakal dne, ko so ga obesili Moja pištola ni brez zaslug, in zelo rad jo imam. Kamor koli grem, povsod me spremlja.« »Ali ste mar tudi semkaj prinesli svojo orožarn no s seboj?« Je vprašal Fairfax. ndioplnica r. % z o« z. v Ljuhlfani — Miklošičeva cesta 7 poleg HOTELA UNIONa. — NUDI ZA VSE VLOCiE POPOLNO VARNOST IN OBRESTUJE NOVE VLOGE PO 4% DO 5% PO DOGOVORU — ZAHTEVAJTE PROSPEKT. — NOVE VLOGE SO VSAK CAS RAZPOLOŽIJIVE - POSLI I2JTE SE VARČEVALNEGA KROŽKA. — POSOJILNICA DAJF KRATKOROČNA POSOJILA. KRALJEVINE JUGOSLAVIJE (prej Uprava Sondov osnovana 1862. L) Banko upravlja neodvisen upravni odbor. GLAVNE PODRUŽNICE: Zagret?, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, NU, Skoplje, Banja Luka in Zemun. Centrala AGENCIJEt Kragujevac, Valjevo, Cačak, Petrovgrad, Bitolj in Prijepolje« GLAVNI BANČNI POSLI: Upravlja vse državne ln javne ionde, depozite, pnpilnl ln cerkveni kapital, samo« stanskl, občinski in zadužbinski denar i.t.d. — Emitira obveznice in zastavnice — Sprejema hranilne vloge -Daje posojila na nepremičnine, a občinam in samoupravnim telesom na davek in dohodke — Eskontira menice denarnih zavodov, lombardira vrednostne papirje, delnice Narodne banke in Priviligirane agrarne banke ter blagajniške zapise ministrstva Sinanc, eskontira prihodnje kupone svojih nostriHciranih zastavnic (Seelig-mann) in državnih obveznic — Za vse bančne obveznosti jamči država — Za vsa pojasnila se je obrniti na naslovi DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA ali na njene podružnice. BEOGRAD m \Atine Teheran O Siuan Kharlum Ekvator O STO TCOObm »JUTRO« Bt 298 , 22 =======——» Bobofa, SA. XXL »88. i strogo kazzil lov na želv«, živali predstavljajo glavni eksport z otoka. Odplujemo proti rtu Dobre nade. Dasi-prav imamo opoldne sonce skoro v zenitu, ni hude vročine. Toploto močnih sončnih žarkov blaži hladni pasatni veter tn mrzla bengalska morska struja. V naši bližini Med najbolj znane cvetke spadajo jegli-či. Kraj gozdov po grmovju in na sončnih obronkih te pozdra\'ljajo med prvimi rastlinami trobentice. Jegiičev poznamo nad 210 vrst. Med temi je zelo priljub'jen kitajski jeglič (primu-'a chinensis ali sinesis), ki je doma na Južnem Kitajskem. Ima dolge pecljate liste, mnogocvetne kobule in pitane cvete. Spada med lepotne rastline zmernejšega pasa in ne potrebuje pozimi več kot l — 2° C. Ima mnogo različkr/v v vseh mogočih odtenkih rdeče barve. Lep je, raste rad in je zelo priljubljen. Pri nas ga dobiš za majhen denar pri vrtnarjih, ki ga goje čez zimo t> cvetličnjakih, poleti pa na prostem. Njegovo seme se seje od maja do junija Preden se zasadi v lončke, ga je treba večkrat presaditi. Cvete vso zimo, posebno pa na pomlad. Ljubiteljice rož ga zelo cenijo. Pri nas krasimo prav radi z njim oltarje. Malo komu je pa znano, da povzroča ta ljubka cvetica skoro neprebolen dražaj pri ljudeh, ki so zanj spre jem! ji\n. Nekega marca smo postavili na hodnikih hiše. kjer stanujem, na okna te kitajske jegliče. Kdor je prešel v h:šo jih je z veseljem ogledoval. Hišnik jih je zalival z veliko ljubeznijo. Nekega dne je urejal vrt. Potegnil je iz zemlje staro vejo in se pri tem nad dlanjo skoro neznatno ranil. Toda roka ga je začela srbeti. Zato je šel k zdravniku, ki je ugotovil malo zastrupljen je in zapisal neko mazilo, češ. da bo kmalu dobro. Srbečica pa še ni prenehala. Kjerkoli se jc hišnik prijel z roko, mu je dotično mesto oteklo in ga močno srbelo. Zaradi srbenja so se pričele zanj brezkončne noči. Ker ni mogel ščegeta več prenašati. je šel v bolnišnico. Tam so ga na oddelku za kožne bolezni štirinajst dni mazali in umivali, umovcii in sumničili o njegovi bolezni in ga odpustili kot ozdravljenega, Sam je zatrjeval, da se je pričela njegova bolezen z dnem ko se je opraskal na vrtu z vejo. Predmne\-no je bilo torej zastrupi jen je. Ko se je vrnil iz bolnišnice, se je v par dneh zopet pojavila srbečica. Tlačeča in daveča čustva so navdajala hišnika. Kjer %e je prijel, ga je srbelo. Spati ni mogel. Slučajno sem prišel na lovu v družbo pokojnega mariborskega zdravnika dr. Robi-ča, kateremu sem opisal vedno bolj neznosno postajajoče stanje hišnika. »Pošlji ga k meni, da si ga ogledam.'« se je glasil njegov odgovor. Drugi dan se je že odpeljal hišnik v Maribor. Dr. Robič je pravkar hotel oditi iz stanovanja, ko je pozvonil na njegovih vratih. Kar na hodniku je poslušal njegovo poročilo o moreči srbečici. Nato se je obrnil in pokazal na lonec s kitajskim jegličem. »Ali imate take rože,« »Imamo«, se je glasil hišnikov odgovor. »Dajte jih proč, pa se boste rešili srbeči- ce. Da sc je pa čim prej iznebite. se par-krat na srbečih mestih namazi te z mazilom, ki vam ga predpišem.« Tako se je zgodilo in hišnik je ozdravel. Kitajski jeglič izločuje namreč kot nekatere druge rastline na svojih kratkih laskih na cvetnih tistih (na vencu itd.) brezbarvno, gosto, sluzasto snov, ki kristalizira monoklinsko. Netopljiva je v vodi in razredčeni solni kislini, topljiva pa v kalijevem lugu (10":o), alkoholu (96°'o). etru, Jorcformu in ben&jlu. Da se destilirati. Pri pogledu od strani se svetlika rumenkasto-zeleno. Nekateri tludje so za to snov zelo občutljivi že od mladosti. Zadostuje rahel dotik in že se pojavi vnetje, ki traja često do 7 tednov, četudi ne prideš več v bližino teh jegiičev. Vnetje je sorazmerno količini omenjene sluzaste snovi. Latentna dooa znaša 6 ur. Po nars\'i je vnetje najhujše 2. in 3. dan. Pozna se često po več mesecih. Pri ponovnem dotiku se razvije na istih mestih kot prvič, četudi ne pridejo vsa ta mesta v stik s sluzasto snovjo. V času vnetja je organizem bolj občutljiv tudi za druge dražijive snovi. Za sluzasto snov kitajskega jegliča je občutljivih kakih 40°!o ljudi. Posebno občutljivi so nežni deli kože. Hišnikova sestra je tudi zalivala iste jegliče. a se ni pojavil pri njej niti najmanjši pcJruža j. Dr. L. A N E K D Napoleon I. ni dosti cenil zdravnikov. »Medicina je znanost zavratnega umora,« je dejal nekoč profesorju Desgenettesu. »Hm,« je menil slavni zdravnik, »m kako bi Vaše Veličanstvo opredelilo poklio osvajača?« • V Kantovi družbi so govorili o neki dami in hvaiiil nieno nežnočutnost. Kant v to ni prav verjel. Ko so ga vprašali po njegovem mnenju, je dejal: »Gotovo, imate prav. Ce bi morala ta ženska kdaj koga zastrupiti, bi vzela nedvomno najmi-lejši strup.« Angleški filozof Beames s? Je peljal t brodom preko deroče reke. Med vožnjo i« vprašal brodarja: »Ali razumete kaj o aritmetiki?« — »Nič,« je odgovoril brodnik, »še nikoli nisem slišal o njej.« — Potem mi je žal, kajti četrtina vašega življenja je izgubljena.« Cez nekaj časa je vprašal Beames: »Ali razumete kaj o matematiki?« — »Tudi nič,« se je zasmejal brodnik. »Ah, potem ste izgubili drugo četrtino svojega življenja! O astronomiji pa nekaj vendarle razumete?« je deial Bearnes. In ko je brodnik tudi to zanikal, je priDomnil: »Tor-2j izgubili ste tudi tretjo četftino svojega življenja!« Tedaj je brod treščil v skalo ln se začel potapljati. Brodnik je vrgel obleko s ?e-be in vprašal filozofa: »Ali znate plavati?« — »Ne!« je vzkliknil Bearnes v največiem strahu. »Nu, potem se dajte po meni mirno spraviti v vodo, kaiti drugače izffubite vse štiri četrtine svojega življenja,« je dejal brodnik. • Ko s« Je dal Napoleon m. kronati za cesarja, Je iskal od velesil priznanja svoje suverenosti kot monarh. Car Nikola i I. mu Je sicer poslal priznanje, ker pa Napoleon ni bil »po božji milost:«, ga v tem pismu ni nagovoril kot »gospoda brata«, kn.-kor je to med monarhi običaj, temveč kot »dobrega prijatelja«. Napoleon je bil ogorčen. Vlada naj bi tega priznanja ne vzela na znanje ln ruski poslanik se je že pripravljal, ia bc zapustil Pariz. Tedaj se je več;na vladna članov ustrašila borznega polomi, ki bi lahko nastal zavolio pre^ma z Rd?i-o in eden izmed ministrov je ce<=aria preeovo-ril, da ie carjevo p^mo cpreiel. češ: »Dober priiatelj je več vreden nego dva hinavska brata.« Hiša v Langwoodu, kjer je živel Napoleon Bonaparte v izgnanstvu dalje konje, mule, govejo živino, ovce, koze in osle, od katerih so se zadnji tiho in počasi tako razmnožili, da se danes divji podijo okrog. Na Green Mountainu uspeva biljka, iz katere se prideluje ricinusovo olje. Neverjetno mnogo je na Ascensionu podgan. Precej je tudi mačk, a te namesto, da bi uničevale podgane, rajše zalezujejo morske ptiče, ki gnezdijo po obali. Neželjenega mrčesa, kakor komarjev, malih škorpijonov stonog, pajkov, mravelj, ščurkov in muh je kar črno. Edina prijetna živalica je metulj. Okrog otoka je ogromno vsakovrstnih rib. Tu ni treba spretnega ribiča. Vsak laik lahko s prav dobrim uspehom lovi. V začetku natakneš na trnek komad slanine, nato meso ulovljenih rib, pa vlečeš, da je veselje. Raka vloviš tako, da potisneš kos mesa ped globoko pod vodo. Ko pride nad vabo, ga zagrabiš z roko. Naj- Kltolovec z odprtino, skozi katero potegnejo plen na ladjo je neki jugoslovenski parnik lz Dubrovnika, s katerim tekmujemo, kdo bo prvi prišel v Durban. Opoldne čaka pred ra-dio-kabino cel zbor radovednežev, ki prežijo na to, da zvedo koliko morskih milj je prevozil naš tekmec v zadnjih 24 urah. Po daljši vožnji na odprtem morju, se približujemo obali. V daljavi na levi vidimo Cape Town. Smer ladie moramo premeniti na rtu Dobre nade, kateremu je Bartolome Diaz, ki je pred 452 leti pribrodil semkaj kot prvi Evropejec, dal ime »Cabo Tormentoso« (viharni rt). To ime je portugalski kralj Ivan II. spremenil v >:Boa Esperanga« (dobra nada), trdeč, da vodi okoli njega dolgo iskana pot v Indijo. Tukaj divjajo navadno hudo močni viharji." Morski valovi so čestokrat tako visoki kot oni pri rtu Hornu. Ko smo se mi peljali tod mimo, ni bilo vetra, bili so le mrtvi valovi. Zvečer okrog 11., ko smo se oddaljili proti rtu Agulha-su, se je parnik nekaikrat močno zamajal. Skodelica z m->jim /edinim čajem, se je zakotalila po mizi. kakor da bi bila na Mozirski koči. Komaj sem jo vlovil. Zaradi njenega veselja do smrčanji sem se moral zadovoljiti le s polovico priljubljene pjače. Dalje plovimo tik ob obali mimo Mos-sela, Port Elizabetha in E?st Londona okrog Južno-afr.šKe uniie. Union of South Africa je nastala leta 1910., ko so se province Cape Town, Na-tal, Transvaal in Orange Free State združile v napol samostojno državo s sedežem vlade v Pretor ji, a zakonodajne skupščine v Cape To vrnil. Eksekutiva je v rokah generalnega guvernerja, katerega imenuje angleški kralj. Dežela je po površini 6krat večja od Jugoslavije, a prebivalcev ima le polovico toliko, od kate- Kitolovec vleče za seboj bogat plen Jo pisma po Mto Tito ni tarifi naravnost na Norvefiko. Po dolgem potovanju pridemo v Durban, ki je glavna luka Natala, »ločim Je glavno mesto province Pietermaritzburg z sedežem administratorja, katerega podpira 25 članski provincijski svet, ki so voli vsako tretje leto. Durban Je napredno trgovsko mesto. Ima 150.000 prebivalcev. Tik ob luki leži trgovski center. Dalje proti severu se po hribu Berea dvigajo predmestja. Rezidence so oib obali na severu in jugu. Ulice so široke, ravne in obdane z drevoredi. Hiše dvo do trinad-stropne in lepe. Reprezentativne stavbe: magistrat, univerza in angleška cerkev. Tu je tudi več parkov, spomenikov, kapel, institutov, bank in klubov. V Durbanu sta dva famozna »yachting kluba«, ki sta najboljša v Afriki. Prvi Je »The Royal Natal«, drugi »The Point«. Promet po mestu se vrši z električno železnico, avtobusi in rikšami. Po ulicah srečavaS najrazličnejšo raso. Evropcev je komaj tretjina. Ostali so Banti, Indijci, Kitajci, Hotentoti. Arabci, Fingi, Kafri, Behvani, Zuli in Gringoi. V 15. veku so bili v teh krajih Hotentoti v večini. Danes Je pravih Hotentotov le malo. Njihovi potomci so Gringoi, ki pred-j stavljajo mešanico Hotentotov s Kafri ln I Buri Gringoi so suhi ln žilavi, srednje postave, bledo rumenkaste barve, plošna-tega nosa in ven štrlečih ličnih kosti. Kafri Imajo lepe postave, so visoki, inteligentni ter indolentni. Ime Kafri (krivo-verci) so dobili zato, ker se niso hoteli pomohamedaniti. Bušmanov, malih primitivnih divjakov, ki so po načinu življenja bolj slični živalim, kakor ljudem ln imajo jezik podoben bolj zatemnjenemu lajanju, kakor artfkulaciji. nivNatalu. Nekoč so živeli v puščavi Kalahari in Damaralan-diji. 2e dolgo pred prihodom Evropcev so jih z vsemi silami trebili Hotentoti in Behvani. Danes i'h najdeš le še v Kalviniji. Rikša je slična otroškemu vozičku, kakršnega vidiš ponekod pri nas na deželi. Najameš jo kakor avtotaksi. a razlika je ta. da te namesto motorja vleče »ricksha boy«. Parkirajo v doltrih vrstah po ulicah tn trgih. V njih po vnreženl črnci z gove-iimi rogovi na erl^vi. To n' karneval, niti raca prosim poglejte sliko! Z rogovi se nonnšaio — čim daljše imaio. tem več veliaio. Govoriio za silo ansrleškL Za ogled mesta so rk«e kot nalašč. Ker ne vozijo prehitro, lahko vidiš vse. Včeraj v nedeljo popoldne Jo bila v mestu neznosna vročina. Zato sem se odpeljal na plažo, kjer je bilo malo boljšo. Tam Je lep hotel s prostrano restavracijo, kl je bila nabito polna angleške, ho. landske ln nemške publike. Popoldne Jo igral orkester, a zvečer Jazz, po ritmu katerega se Je plesalo po gladkem parketu, da je bilo veselje. — Samo vročina, ta' prešmentana vročina... V tem trenutku bi bil rajši v Laškem v zdraviliški dvorani, kjer plesalkam in plesalcem prav gotovo ni tako vroče, kakor nam tukaj. Tiste, ki sedijo tam doli pri tistem oknu..mogoče celo zebe. Decembra za vas kakor za nas, tukaj vročina, pri vas mraz. Približno 80 km severovzhodno od Durban a se izliva v morje reka Tugela. ki izvira pod Drakensbergom In Je ena naj-slikovitejših rek v Afriki. V svojem gornjem toku tvori veličastven slap. Ogromna količina vode pada preko strmine 500 m globoko. Nekateri trde, da je lepši kakor" Victoria Falls v Zambeziju! Kapetan d. p. F. Tumšek. Zemljevid Afrike. Durban leži na jugu Na zahodu Atlantski, na vzhodu Indijski ocean. Tu Ascens.-on, Sv. Helena in Tristan da Cuhna, tam Madagaskar, Re-union, Mauritius in Rodr.guez. Otok Sv. Helena in Ascension se nahajata osamljena in zapuščena sredi južnega Atiantskega oceana, oddaljena drug od drugega 1590 km. Po nastanku sta vulkanskega izvora. Prvi je geološko star, že iz predledene, mogoče predpiiocenske dobe, po površJii večji in ima blizu 4000 prebivalcev, drugi je geološko zelo mlad, malo manjši in šteje komaj 250 ljudi. Oba pripadata Veliki Britaniji. Sv. Heleno je odkril portugalski ko-moder Joao de Nova Casteila na dan sv. Helene dne 21. maja 1. 1502. To odkritje so Portugalci zadržali v strogi tajnosti. Otoka niso kolonizirali, marveč so ga uporabljali le za proviantni depozit za svoje ladje. Da ta otok eksistira, je zvedela tedanja evropska ar.stokracija šele 3. 1588., ko je na njega slučajno naletel sir Thomas Cavendish. Zgodovinsko znamenit je postal v začetku preteklega stoletja, ko so semkaj pripeljali v izgnanstvo cesarja Napoleona I. Koloniz.rali so ga najprej Holandci, a pozneje so si ga osvojili Angleži. Z morja je pogled na otok zelo žalosten: dolga nizka monotona planota brez vsak« živo-pisnosti. Na njem je čudovito mnogo podgan. Tu se je nedaleč od cbale zasidrala dne 15. oktobra 1. 1815. ladja is-Northum-berland«, ki je semkaj pripeljala Napoleona Bonaparta. Ponižanega jetnika so s čolnom prepeljali na obalo in ga konfini-rali v Longwoodu. še danes se vidi hiša v kateri je preživel 5 let, prav tako tudi vrbe v dolini Sane, ki so bile cesarjeve najboljše prijateljice na otoku. Tu pod vrbami, kjer mu je bilo najljubše pribežališče, so ga tudi pokopali. Njegovo telo je ostalo skoro nedotaknjeno od prirodnega zakona, ko so ga izkopali 19 let po njegovi smrti in točno 25 let po njegovem prihodu so ga odpeljali dne 15. oktobra 1. 1840. v Franc!jo. Grob z okolico in hiša, v kateri je živel, je danes pod francosko upravo. Glavna naselbina Sv. Helene Je James-town. Za velike ladje dostop ni mogoč. Ko prideš v pristanišče s čolnom, vidiš na levi državne urade, na desni cerkev z markantno visokim in zelo tankim stolpom, ki se vidi daleč v morja. V Kaštelu se čuvajo arhivi iz 17. veka. Med njimi je tudi original »Laws and Constitution of the Island of St. Helena«, katere zakone je izdal angleški kralj Karel n. leta 1681. Stari čuvaj Donald ti jih rad pokaže, če ga vprašaš zanje. Otok Ascension je danes važno križišče podmorskih kablov, ka!"eri ga direktno spajajo z Anglijo, Siera Leono, CapeTow-nom, Rio de Janeirom in La Plato. Ko ga je na Vnebohcd 1. 1501. odkril Portugal-Joao de Nova Gallego, je bil siromašen z rastlinstvom in živalstvom. V 19. veku so ga Angleži kolonizirali in močno utabori-li. Pripeljali so najraznovrstnejše rastline, katerih je danes na otoku 170 vrst, na- važnejši od vsega je lov na morske želve, ko ležejo jajca na obali. Prihajajo v času od božiča do velike noči. V drugem letnem času so daleč na morju. Na obalo se priplazijo samo po noči, in sicer okrog 10. ure zvečer, a vračajo se okrog 4. zjutraj. Vsaka samica izleže okrog 50 do 60 jajec v gnezda, ki jih izkoplje po 1 m globoko in 4 m široko v pesku kakšnih 100 m daleč od morske obale. Jajca pokrije s peskom in jih prepusti toplemu tropskemu soncu. V 9 do 10 tednih pregrizejo mlade želve svoje preozke ječice ter se počasi napotijo naravnost proti morju. V letnem času ko želve prihajajo na obalo, je na Ascension prepovedan vsak ogenj in streljanje. Lovci se ponoči tiho plazijo za želvami katere enostavno prevračajo na hrbet, v katerem položaju si ne morejo prav nič več pomagati. Ce je dober lov, jih v eni noči ulovijo do 50. Velike želve tehtajo po 300 kg.MAscen-siončani so egoisti: tujcu so meni nič tebi nič prepovedali s pretnjo visoke globe in rih Je samo ena petina Evropcev. V drugI polovici 17. veka so začeli te pokrajine naseljevati Holandci. Pozneje so se zanje borili Angleži. Takrat je v notranjosti m na vzhodu obstojalo veliko kraljestvo Zu-lov s kraljem T' Caltom. šele v začetku 19. stoletja se je posrečilo nenasitnim Angležem iztrgati kolonije Holandcem iz rok. L. 1899. je bila burska vstaja, katero so Angleži po triletni vojni končno z velikimi žrtvami vdušili. Danes se v Južnoafriški uniji prcaucira največ zlata na svetu. Razen tega se izvaža volna, diamanti, žito, nojeva peresa, kitovo olje itd. Kitolovci pripeljejo letno v Durban nad 1000 kitov. Ko plujemo proti severu nasproti topli mozambiški morski struji, se termometer naglo dviga. Tu srečamo flotiljo norveških kitolovcev, sestavljeno iz velike matične ladje in sedem malih kitolovcev. Takšne matične ladje so prave tvornice za proizvajanje ribjega olja. V svoji notranjosti imajo velike kotle, v katerih kuhajo kitovo mast, meso in kosti. Mali kitolovci lovijo kite okoli svoje matice. Ko žival ubijejo, ji napolnijo trebušno duplino z zrakom, da ostane kit na površini, v meso pa zabodejo zastavico s svojo številko, sporočijo z radio-telefonom matični ladji, kje se kit nahaja in nadaljujejo lov. Matična ladja takoj zavozina sporočeni prostor, izvleče kita skozi posebno odprtino na krov, kjer ga že čakajo mesarji, ki z raznimi tehničnimi sredstvi hitro razsekajo ogromno morsko pošast in njene dele skozi luknje na krovu pomečejo naravnost v kotle, medtem ko ladja že pluje drugi mrcini nasproti, ki mirno z naphnjenim trebuhom in zastavico čaka svoje usode. Kiti tehtajo navadno okoli 40.000 kg, včasih tudi 60.000 kg. Kitolovske flotilje križarijo na odprtem morju neprenehoma po 4 mesece. V tem času ne bi mogli kitolovci dobiti nobenih vesti od svojih prijateljev in sorodnikov, če ne bi imeli na ladji močno kratkovalovne radio sprejemne in oddajne postaje, preko katere sprejemajo in pošilja- »JlTHtO« K. 198 29 BoCeCa, M. XXL 1988. B n m i LJUDSKA SAMOPOMOČ reg. pomožna blagajna ▼ Maribora, Aleksandrova e. 47 (▼ lastni palači) naznanja smrtne slučaj« svojih članov ▼ mesecu novembra 1938« JUROIO JAKOB, saasbnlk, Maribor; ZAL02NIK IGNAC, obrtno-sadružni nadzornik, Maribor; SKRJANC MARIJA, posestnica, Ljubljana; KRI2ANC FRANC, upokojenec drž. žel., Maribor; ZAK RUDOLF, upokojenec, Maribor; VARLEC KATARINA, posestnica. Blatno, p. GHobokof MARIN SEK NE2A, postrežnlca, Rute; HERICKO PAVEL, pečarskl mojster, Maribor; VESENJAK J02EFINA, vdova po savar. tehnik«, PtaJj VOGLEZ MARIJA, užitkarica, Glogovbrod, p. Artifle; BREN JOSIP, krojač, Gradec pri Litiji; ANDERLIČ EMA, preužltkarlca, Kačji dol, Br. Peter na Medr. geta; VOTOLEN KRISTINA, vlnlčarka, RuSe; KAUCIC IVANKA, zasebnica. Novo mesto; KUHAR JAKOB, preužitkar, Krče vina, p. Vurbergj RECNIK JURIJ, posestnik, Velka Mlsllnja; RAJfiP JOŽEF, užltkar, Ločkl vrh, p. Sv. Urban prt Ptuju; KUCER JOŽEF, finančni nadzornik v pok., Studenci; jamnik ALES, preužitkar, Selnica ob Dravi; OSENJAK MARUA, posestnica, 2upečja vas; MADILE FRANC, mestni stavb, inženjer v pok^ Maribor; MARKUS IVAN, preužlkar, RoJpoh, p. Maribor; PAULIN ALOJZ, veterinarski Inšpektor v pole, Ljubljana; MELE LUKA, posestnik. Slov. Bistrica; MI3JA JOSIP, vinlčar, Mali B rebro vnlk, p. Brmttajf burkelc MATIJA, preužitkar, Kaplja vas; pausek ALOJZIJA, užitkarica, Zavšenik, p. St. Lambert; wolf TEREZIJA, zasebnica, Maribor; HABBE KAROLINA, vdova po delovodji, tob. tov., Ljubljana« JURIC JOŽEF, posestnik, Pleterje, p. Sv. Lovrenc na Dr. p.; semenik MARIJA, delavka, St. Janž pri Dravogradu; SCHUSTER ANA, posestnica, Slivnica pri Mariboru; DECMAN MELHTJOR, pregl. fin. kontrole v pok., Ljubljana; AVGUŠTIN MARIJA, užitkarica, Slape, p. Ptujska gora; dra.skovtc ANTON, užltkar, župeča vas 50, p. Sv. Lovrenc na Dr. p.; HP.OVAT URŠA, preužltkarlca, Jarmovec, p. Dramlja; BEZJAK NEŽA, užitkarica, Bresnica, p. Sv. Lenart pri Vel. Ned.j ZORKO FRANC, užltkar, Gornji Obrez, p. Artlče; LAJOVIC FRANC, zasebnik, Litija; RIBIC NEŽA, posestnica, Zlatcličje, p. 8v. Jan« na Dr. pjf REPINA JOŽEF, zasebnik, Maribor. Po vseh umrlih članih n je Izplačala pripadajoča podpora v skupnem nteaka dln S92e34o.-* članom, kl so pristopili po 1. nov. 1988, se Izplača polna podpora — bres odbitka! Kdor še nI član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezo bvezno tat brezplačno pristopno izjavo. BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO m « »3 M m^rna g TROJNO PODJETJE I/JUBLJANA - SISKA g, V. JERNEJA C. 18 TELEFON 45-60 B ■ ■ I U % rBANSMISIJE, SA-GINE IN MLINSKE OPREME, VODNE TURBINE APRAVE nizki ecnil Ceniki franko! F. BATJEU LJUBLJANA, KariovSka Podrutnlca: Maribor, Aleksandrova cesta 26. fifCdcr oj)ascs|e tu napreeluje S tf JUGOSLAVIJA« največja domača delniška zavarovalna družba ZAVARUJE: življenje, požar, vlomsko tatvino, jamstvo, nezgode, transport, steklo, točo, avtomobile in živino. Lastne palače in zgradbe v Ljubljani: Aleksandrova cesta ft 11 in Gosposvetska cesta fit 4 ter nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgradu. Pojasnila daje ravnateljstvo za dravsko banovino v Ljubljani, Tyrieva o. 15 (tel 25-71) In vse njegove podružnico in krajevna zastopstva. BB GOSPODARSKA BAliKA D. D. V LJUBLJAMI PODRUŽNICE: Bled. Kranl. Maribor, Novi Sad, Split Vloge obrestuje pc 4%, vezane na odpoved po 5% Dovoljuje kratkoročne kredite v tekočem računu - Eskontira trgovske monloo NOVE VLOGE ZNAŠAJO Oln 67,000.000*— DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000 000.— Vrfii vse bančne posle na j kula□tneJo otrok.. Kakor pri vseh priročnih narodih, te mora tudi I ndi Janka Sev. Amerike pred rojstvom podvreči raznim ceremonijam. Posti se, vstaja večkrat ponoči, podnevi se mnogo giblje, cepi drva in opravlja druge posle, da bi lažje prestala najtežji trenutek. Rojstvo deklice Je slabo znamenje, mož ln ženo ne smeta prve dni uporabljati ostrega orožja, da bi se ne ranila. Popkovino dekleta zagrebejo pod kaSče, ono dečka pa obesijo na drevje, da bi bila, prva dobra gospodinja, dragi pa izvrsten strelec in lovec. Novorojenčka polijejo Indijanci tudi v najhujšem mrazu z mrzlo vodo, nato pa krepko otarejo z oljem in maslom. V primeru, da te rode dvojčki, se umakneta zakonca v samoto gozda, kjer razpostavita okrog koče lesene pisane podobe živali. Po stari veri donašajo dvojčki bogat lov, posebno na losose. Ko se rodi Singalezinji (Indija) otrok pohiti srečni oče k astrologu, da mu preskrbi horoskop za no\>orojenčka. Otroke rojene v slabem nebesnem znamenju so nekdaj živs zakopali, vtopili ali izstradali. Še dandanes se oblastva bore proti umetnemu splavu in razvadi, da Slngalezinje novo rojene deklice zastrupljajo z opijem. Mati doji tri do pet let, dan ko zaužije otrok prvič riževo moko, je zanje velik praznik. Prvo črko imena določi astrolog, ostale pa dostavijo starši. Južnoafriiki zamorci se vesele rojstva deklice, nove delovne moči na poljul Ko pridejo možu povedat, da mu je žena rodila deklico, ga naglo polijejo z mrzlo vodo, da bi ga od veselja ne zadela kap!... Bantu žena doji dolgo in nosi otroka na delo s seboj. Ob rojstvu povabijo vaškega čarodeja, ga obdarijo s kozlom in pivom. Pri divjih plemenih severne Indije ne sme noseča ženska stopiti preko kače ali jame. Sončni in lunin mrk je zanjo nevaren. Ker železo preganja zle duhove, polo-že v posteljo porodnice nož, veke novorojenčka pa namažejo z antimonom. Nosečnica Je nečista, zato mora v samoto. Noben predmet iz porodne sobe ne sme priti Indijanka hrani deta v dotiko z nerodovitno žensko. Včasih gre mlada mati tak j na delo, namestu nje pa leže v posteljo mož in se pusti dobro hraniti. Ce v Assamu porodnfca umre, Je to slabo znamenje za očeta iz plemena Naga. Mož mora za 14 dni v posteljo in ženske mu strežejo kakor noseči otročnici. Pri Samojedih, Ostjakih in tudi drugih S i b i r j a k i h noseča žena ne sme govoriti z moškimi. Pred rojstvom se poda v samotno jurto ali snežno kočo, kjer ostane dva meseca. Če slučajno stopi čez mrežo, jo lovci raztrgajo in znova spleto. Bodoča mati poje trepalnico medvedjega očesa, da bi otrok imel bister pogled. Si-birjaki verujejo, da žive otroci pred rojstvom nad nebom, kakor ptički na svetem drevesu. Odtod se n jih duša spusti na zemljo, vtihotapi se v ženo in pretvori v dete. Če otrok v teku enega leta umre, se njegova duša znova vrne v nebo in iz njega lahko spet postane dojenček. Da si olajša porod, mora noseča Samo-Jedka izpovedati babici vse pregreške. Stara ženica naredi za vsak greh na vrvici vozel, prav tako izpraša druga starka moža. Vozle tainih pregrešk obeh zakoncev pre-stejejo, od vi m s odrežejo in polože porodnici pod hrbet. Kakor Eskimi vržejo tudi Sibirjaki novorojenčka v sneg, ga temeljito zribljejo, zavije jo v kožuhe, nato pa polože v viseče zibke iz brezo\'ega lubja. Matere doje do petega leta. Jakuti verujejo da otrok dokler ne govori, lahko razume živali. Prvi znak nosečnosti praznujejo S a-m oanci svečano. Žena gre k sorodnikom, mož se zateče v klubsko »hišo ljubezni« ali si pa vzame ljubico na dom. Odprava plodu je na vseh otokih Južnega morja zelo razširjena. Če prideta na svet mešana dvojčka, običajno dečka takoj umore, češ da se je v telesu z deklico speča!. Mlada mati se z dojenčkom okopi je v morju ali reki, na Karolinih doji tudi do desetega leta. Pri zamorcih Zapadne Afrike ponese stara mati novorojenčka pred hišni prag. Sorodnica polije streho z vodo in z nje curljajo kapljice na dojenčka, da bi tako ušel boleznim tifusa in malarije. Divja afriška plemena menijo, da je bila žena pred rojstvom dvojčkov nezvesta možu, da sta novorojenčka plod dveh očetov. Marsikje pograbijo nedolžvi bitji, ju vtaknejo v prstene lonce in žive izpostavijo mravljam. Dru- Ko napoči trenutek, se zamorska mati zateče v samotno kode god spet umore mlado mater zaradi dozdevne nezvestobe. Pri S iamcih pretičejo na novorojenčku kakršni koli znak, ki bi naj bil astrologu za podlago napovedi bodočnosti. Ko je dete mesec dni staro, mu svečano obrijejo glavo ln prerokujejo bodočnost na podlagi posebne horoskopske tablice, z dvanajstimi budističnimi znaki. Avstralka, globoko v notranjosti celine veruje, da je klica njenega otroka izven telesa. Hoteč zanositi, se zateka k čarobnim kamnom, drevesom ali pa tolmunom, kjer se skriva božanstvo plodnosti. Popkovino novorojenčka odrežejo s priostreno kos jo kenguruja in oče jo skrbno hrani. Indski ženi rišejo sorodniki pred rojstvom z riževo moko na goli hrbet razne vzorce, čeznje pa polivajo mleko. Svakinja napravi isto na posebnem kamnu, da bi bil novorojenec kakor kamen krepak in čvrst deček. Ko se bliža trenutek, spravijo leno v premakljivo kočo, kjer prebije v samoti 90 dni. Nihče razen pomočnice pri porodu se Je ne sme dotakniti. Mož si postavi blizu prenočišče in čuva ženo. Hrano Ji postavijo pred kočo, vodo ji d on aš a jo. ne da bl se je dotaknili. Kočo prestavljajo in ko Je ta devetdeseti dan spet v vasi, pospremijo mlado mater z dojenčkom v tempelj. Če rodi Indijka prvič, si pusti mož rasti brado, lase in nohte. Ponekje se takoj po rojstvu zavije mož v porodničin plašč in leže namestu nje poleg otroka. Kitajska noseča žena velja za nečisto, noben moški ne sme k njej. Na vratih njene sobe visi v svarilo ključ z rdečim trakom. Če se deček rodi v poldanskih urah, bo bogat, nasprotno preti deklici smrt. Rojstvo o polnoči prinaša dečku radost, deklici žalost. Da bi bil porod čim lažja, si natakne Kitajka nogavice, blagoslovljene od samega Dala j Lame in pogoltne papirne klobčiče s čudodelnimi izreki. Popkovino posuše in v primeru bolezni nudijo otroku njen zmleti prah. BuSmani otrejo dojenčka i travo. Ce se mati težko preživlja, otroka zaduše in pokopljejo. Hotentoni prineso dojenčka gospodarju pred noge, če ga ta pobere, je znamenje, da ga je priznal Ob rojstvu sinčka zakol jejo premožnejši dva do tri vole, pri deklici se gostija vaščanov omeji le na kozo. šibkejšega izmed dvojčkov izpostavijo v gozdu. Novorojenca otarejo s kravjekom, ga posuše na soncu in potem očedijo s sokom posebne rastline, da bi bil vitek, vztrajen in uren tekač Doječe Ho-tentotke ponudijo nebogljenčku od časa do časa tudi tobakovo pipo. Da bi se rod čim bolj razmnožil, se sme vdova brez otrok na Madagaskarju spet poročiti. Kljub skrbi za potomstvo Je detomor na tem otoku kaj razširjen. Če se dete rodi v maju opolnoči, bo prav gotovo čarovnik. Septembet je usoden mesec in novorojence takrat večinoma odstranijo. Manj vraževerni postavijo september-sko dete pred hlevna vrata in če ga voli ne poškodijo, ga puste pn življenju. V juliju, v jutrni zori ali sredi popoldneva, ko se v sončnih žarkih zlati vhod koče, prinaša rojstvo otroka bogastvo in srečo. Noseča žena ne sme zavžiti volovskega gobca, da bi otrok ne dobil debele gornje ustnice, še manj pa mesa povodnih ptic, da bi novorojenček ne rastel na slokih nogah. Pri obrezovanju se zberejo svojci, odvisno kožico pohrusta oče z banano, drugod spet m, Jo lastretl g poŠto aH lokom preko domačega krova. Kljub razmeroma visoki kulturi Je porod Brmmanke svezan s mučnimi ceremonijami. Otročniea daruje ril in čebulo, rekoč: »Odpro naj m na Hroko vrata življenja, da Jih breg bolečin tn trpljenja prestopi novo bttja, nam vtem v radost in ponos.'* Zadnje dneva drle porodnico, ob vsakem letnem čatu v neznosno zakurjeni sobi, po-tedajo Jo na podstavek z razbeljenimi kamni. Pomažejo Jo * indijskim žafranom, masirajo, zavijejo v tri metre dolgo rjuho, na glavo Ji posade pet turbanov, da bl Jo reSili glavobola... Dete polože v lepo okra-Seno zibko tn najstarejši od svojcev Jo požene rekoč: *Naj bi dete doseglo 120 let, naj bi postalo moder, bogat tn lep človek, poln vseh dobrih lastnosti.. .c Rojstvo otroka Je Perzijkt v največje zadoičenje. Da bi dosegla nosečnost, te s čarobnimi predmeti napoti h kamnitemu mmmm. ■ /'-žlaSs- msmj, i.^šbm,*:?',' S i? m - > Pri rojstvu afriške deee ima zamorski čarovnik pomembno vlogo tava v Mežedm tn Hamadanu. V Magoslov-lJanam stanu ne sms več v kuhinjo, na ob luninem mrku se ozreti v nebo, kaj tele dotakniti ae z rokami golega telesa. V primerih težkega poroda pripeljejo belca, da použtje oves z golih ptsl otročnice. čim se rodi deček, ga pobijejo kakor murnii Jo, z antimonom mu namažejo trepalnica, pod desno pazduho mu vtaknejo amulet v strah zlem duhovom. Sedmi dan potisnejo sorodniki dojenčka trikrat skozi rolo z natisnjenimi poglavji korana Meti doji dve leti, obrezovanje se izvrši strogo po zakonih Islama Na Sundskih otokih te otrofnlca umije z mlekom kokosovega oteha, kl ga mož vpričo sorodnikov odpre. Na obe lupini skrbno narišejo lepega dečka ln deklico, da si Ju porodnica ogleda in da bi bito dete čim lepše. Na to ženo v dišeči kopeli znova okopi jejo in obdarujejo babico z raznimi predmeti. Za lažji porod položi malajska mati poleg sebe oblačila svojega moža katerega znojni duh naj bl čim prej priklical dete... Ce mati umre, mora ponekod ne-bogljenček z njo živ pod zemljo. Staro tndsko pleme Dr avl d as je deklice po rojstvu večinoma pomorilo. Sredi prejšnjega stoletja so bile cele vast brez žensk. Zato Je to pleme tako naglo izumrlo. Prvotno so odrezali novorojenčkom nekaj prstov In Jih darovali bogu Sivi. Kasneje so detetom prldejali na prste okrašene srebrne ali zlate naprstnike ter Jih poklanjali namestu živega mesa božanstvu. Prt vzhodnoafrlSklh zamorcih žena med nosečnostjo ln Se leto potem odložiti ve« okras, da bi se komu ne do-padla Spolna zdržnost je zelo stroga. Če porod ne gre po sreči, mora mož leči z drugo žensko v posteljo. To pomaga... Dvojčke ali tpačke izpostavijo hijenam. Tlbetancl pozdravijo dete z velikim veseljem, čeprav budizem uči, da se z dojenčkom lahko utihotapi zli duh v vas. Če žena na porodu umre. Ji prereže jo trebuh in rešijo otroka Novorojenčka nama žejo z maslom ln izpostavijo na sonce. Brez astrologa tudi tu ne gre. Tibetanke so zelo plodne, povprečno rode 10 do 12 otrok, polovica teh jih zgodaj umre. Imena dajejo otrokom po streli, soncu ali materi boginje »Dčlma«. Od treh do Štirih sinov je eden gotovo določen za lamo in ker je zanje predpisan celibat, se na »Strehi sveta* polovica žensk ne more poročiti. (Po dr. G. Buschanu: »Die Sitten der Včtker« zbral — ii) Poslanka zanamcem Esklmka z otrokom Točno opoldne na dan letošnjega Jesenskega enakonočja je bilo podpisano pismo ali bolje poslanica, namenjena naslednikom našega rodu leta 6938. Kakor smo v našem listu ob tisti priliki že kratko zabeležili, ne gre sa navadno pismo ali pošiljko, ampak za nekakšno torpedu podobno kovinsko cev 2.30 m dolgo, s premerom 20 cm, težko 363 kg. V prvi vrsti je ta poslanica reklama za svetovno razstavo v New Yorku, ali mimo tega predstavlja kulturni dokument, ki mu ne kaže odrekati izrednega pomena. Ko bo razstava končana, bodo to pismo spustili v 15 m globoko kamnito grobnico, kjer bo počivalo 50 stoletij, ko ga bodo zanamci smeli odpreti. Muzej v jeklenem torpedu Vsebina te poslanice Je nekaj posebnega. Ob kratkem povedano vsebuje miniaturni muzej, ki nudi verno sliko naše današnje civilizacije. Skoraj gotovo je, da v 5000 letih ne bo ostalo ničesar tega, kar Je danes okrog nas. Vsi naši spomeniki se bodo sesuli v prah, vsa naša mesta bodo izginila s površja zemlje in vsi današnji porabni predmeti bodo pozabljeni, prav tako kakor so izginili m se porazgubili vsi dokumenti tistega rodu, kl je živel 4000 let pred Kristom in ki jih zdaj v drobcih odkopavajo znanstvene ekspedicije na prizoriščih starih kultur. Naši zanamci bodo imeli lažji posel. Samo jekleno pismo naše civilizacije jim bo treba odkopatl ln čitali lahko bodo kakor v knjigi, kako smo živeli, kako smo delali, kaj smo mislili in kakšni so bili naši cilji. Nič ne bo treba odkopavati in raziskavati na slepo srečo, ne mukoma sestavljati sliko naše dobe, kakor morajo n. pr. naši učenjaki rekonstruirati podobo življenja Sumerijcev ln drugih kulturnih ljudstev starih časov. Naša poslanica Jim bo prihranila veliko truda in veliko zmot. V nekaj urah bodo o svojih davnih prednikih Izvedeli več, dosti več kakor bo današnji rod kdaj v stanju izvedeti o svojih prednikih izpred 5000 let. Ali zdaj nastane vprašanje: Kako neki se bo naša poslanica ohranila, kako bo prišla v roke zanamcem, če predstavljamo, da bo v tej dolgi dobi vsa naša današnja civilizacija uničena in pozabljena? Na to možnost so pisci našega kulturnega pisma računali in ga spravili v tako kuverto, kl bo po njihovi sodbi lahko hranila pismo nepoškodovano vse večne čase. Omot poslanice je namreč lz neke zlitine srebra ln kroma iz takozvanega »kupaloya«, ki mu po sedanjih izkušnjah niti jedka morska voda ne more do živega, ako bi se slučajno primerilo, da bl se svet, na katerem stoji danes ponosna gospodarska prestolnica Zedinjenih držav, kdaj pogreznil v morje. Kovinska cev, v kateri je shranjena poslanica, je sestavljena iz šesterih segmentov, potisnjenih drug v drugega, od znotraj pa Je še podložena s posebnim kremenčevim steklom, ki ga ne načenjajo nobene kemikalije in kl tudi prenaša brez škode visoke temperature. V to diamantno trdno kuverto so spravili neštet« dokumente in drobne predmete, ki jih rabi današnji človek v vsakdanjem življenju. Iz cevi so nato izsesali ves zrak in ga nadomestili z nevtralnim dušikovim plinom, potlej pa cev pri kovini in pri steklu zavarill. Kuverta je bila zalepljena. Markacije, raztresene širom zemeljske krogle Kako so odposlali kuverto, o tem se bo lahko vsak obiskovalec newyorške svetovne razstave prepričal na lastne oči. Vprašanje je samo, ali bo pismo prišlo naslovniku v roke? Komu bo čez 5000 let padlo na um, da bo kopal 15 m globoko baš na tistem mestu, kjer bo zakopana cev. Koliko dragocenih stvari krije zemlja, ki zanje nič ne vemo in ki večinoma samo po golem naključju prihajajo na dan. čez §eoo let Tudi na to so mislili lnventorji originalne poslanice. V vseh velikih muzejih in bibliotekah sveta bodo deponirane kovinske tablice, na katerih bo vgraviran opis poslanice z natančnim načrtom, kje je zakopana. V zatišju tibetskih samostanov bo najti te tablice prav tako kakor v templih in pagodah Indije in Kitaja ter v najvišje ležečih stanicah polarnega sveta. Skoraj nemogoče se zdi, da nebi prišla vsaj ena izmed nekaj stotin teh tablic našim potomcem v roko. M In Se se vriva pomislek, ali bodo ljudje sedemdesetega stoletja našo poslanico tudi razumeli? Kako bodo dešifrirali našo pisavo in naš jezik. Poslanici priloženi teksti so namreč pisani v angleščini, kl bo čez 5000 let najmanj že mrtev jezik, ako ne bo popolnoma pozabljena. Tudi za ta primer je poskrbljeno. Med drugimi rečmi je namreč v cevi spravljen tudi pritlikav projektor za zvočne filme, po katerem se bodo naši potomci lahko nanovo naučili angleščine po sistemu, ki je za pouk otrok v navadi, Ta reč bo šla n. pr. takole: Projektor bo pokazal sliko jabolka, zvočnik pa bo zraven zlogoval »apple« (jabolko). Na ta način so spravili na film cel besednjak najpotrebnejših besed, tako da bo tisti, ki bo ta seznam preštudiral, lahko tudi razumel majhno basen, ki ie na priloženem filmu napisana po angleško in za primerjavo še v 20 drugih jezikih. Med pisanjem je poleg te basni tudi še kratka molitvica v 300 narečjih. Znanstvena enciklopedija na filmskem traku V jekleni cevi, kjer so shranjene vse te reči je seveda tesno s prostorom in lahko si mislimo, da vsa ta pisanja niso mogla biti deponirana v normalnem tisku. Vsi teksti in vse ilustracije so bile pomanjšane do skrajne mogoče mere in fotografirani na posebne filme, s katerih se bodo lahko odčitali s pomočjo posebnega mikro- skopa, kl )a tudi prOoftMi aH pa ea bodo prolcirali kakor v kinu. Le na ta način je bilo mogoče spraviti v cev tudi celo znanstveno enciklopedijo, kl bi v normalnem tisku zavzemala 100 debelih zvezkov, dočim so Jo tu spravili na 325 m dolg filmski trak. Ker se ne ve, kako bo z električnim tokom čez 5000 let, ali bodo takrat ljudje sploh Se svetili z elektriko ali pa bodo poznali že mrzlo kemično luč, so poleg filmskega projektorja položili tudi pritlikav električni generator, ki bo dajal za zvočno projiciranje filmov potrebni tok V poslanici sc spravljeni seveda tudi zvočni filmi za re-produciranje govora najslavnejših mož naše dobe, slike in stereoskopni posnetki največjih slikarskih in kiparskih del ter arhitekture, jelovniki iz današnje kuhinje bogataša in siromaka, mikroskopičnl posnetki sodobne literature od realističnega romana do najčistejše poezije, almanahi, pesmice, muzika katalogi velikih trgovin, dnevnikov, revij in ne manjka niti vozni red železnic ter parobrodnih in zračnih linij. K vsem tem pomanjša vam današnjega tiska pa sta priložena v naravni velikosti sveto pismo in seznam vsebine te »posiar nice naše dobe«. Tudi moda 1938 Je priložena Naj naštejemo poleg plsarij Se nekaj bolj profanih predmetov, ki so pridelani v naravni velikosti tn izpolnjujejo vso zgornjo polovico cevi. Tu je najprvo 35 predmetov za vsakdanjo rabo od nožiča za odpiranje kon3erv do električne žarnice, dalje nad 40 vzorcev raznih tkanin, dve modni obleki, moška in ženska v zmanjšanem merilu. Jesenska modela 1938 in slednjič veliko Število drobnih steklenih ampul s semenjem vseh važnejših rastlin od žita do tobaka. In hkratu moramo kot posebno zanimivost te poslanice omeniti še tri kratka pisemca, naslovljena neposredno na na5e kasne potomce. Avtorji teh pisem so slavni izumitelj relativnostne teorije Einstein, pisatelj Thomas Mann Ln pa ameriški fizik prof. Millikan. Evo, kaj Imajo ti možje, ki jih lahko smatramo za nekakšne reprezen-tante sodobne znanosti povedati ljudem daljne bodočnosti. Einsteinovo pismo se glasi: pisma velikih mož naše dobe »Naša doba ima mnogo iznajdljivih glav, katerih odkritja bl lahko v mnogočem olajšala naše življenje. Nasprotno pa sta pro. izvodnja in porazdelitev dobrin še docela neorganizirani. Iz tega sledi, da mora človek živeti v večnem strahu, da ne bi bil izločen iz gospodarskega kroga, kar bi pomenilo zanj padec v siromaštvo. Po drugi strani se spet ljudstva posameznih držav v rednih presledkih pobijajo med seboj. Za bodočnost se človeku zaradi tega obeta življenje pod večnim pritiskom. Vse to prihaja od tod. ker je kvaliteta širokih ljudskih plasti dosti manjša od kvalitete nekaterih posameznikov, ki producirajo dragocene dobrine za skupnost. Upam, da bodo zanamci čitali te besede z občutkom ponosa Ln svoje resnične nadvrednostl«. Thomas Mann je zapisal: »Danes vemo, da je bila ideja bodočnosti takozvani »boljši svet« zgolj iluzija doktrine napredka. Nade, kl jih stavljamo v vas državljani bodočnosti niso v nobenem pogledu pretirane. Optimistična koncepcija bodočnosti je vizija, ločena od nekega prizadevanja, ki ne pritiče sodobnemu svetu: prizadevanje človeka, da bi svoj ideal približal samemu sebi, idealu počlovečenja človeka. Kar razumenmo v našem 1938 letu pod besedo kultura, Je v resnici samo neka lastnost poedinih narodov, identična s tistim, kar imenujejo >esprit«. Bratje bodočnosti, vezani z nami po duhu, v tem prizadevanju vas pozdravljamo.« Tekst prof. Milikana se pa glasi takole! »22. avgusta 193S so principi vlad kakor n .pr. v anglosaških deželah, v Franciji in Skandinaviji v formalnem sporu s principi despotizma, ki je že pred dvemi stoletji odločal o usodi ljudstev v zgodovlnL Ako so načela napredka znanosti in narodnosti izišll kot zmagovalci iz tega boja, Je Se upanje, da lahko pride zlata doba brez vsakih vojska. Ako zdaj triumfirajo principi despotizma in če bo tako tudi v bodoče, pa bo zgodovina človeštva nadaljna žalostna povest vojne in nadlog kakor nekoč«. K tem trem patetičnim pismom te pristavil Se nekaj besed predsednik newyor-fike mednarodne razstave M. Grcv.*er A. Whalen. ki pravi, da ie naš planet dovolj bogat, da bi na njem vsi narodi lahko živeli v miru tn medsebojnem bratstvu. Ko Je bila cev z vsemi temi lepimi besedami ln rečmi napolnjena do vrha, so jo spustili v njeno bodočo grobnico, kjer Jo bodo skozi poseben periskop lahko videli obiskovalci razstave. Zadnii dan razstave, ko bodo zazvonili vsi zvonovi ameriškega Babilona, bodo kripto zaprli ln zal;li s cementom, pod katerim bo poslanica čakala naših poznih potomcev. ANE T A Lincolna. poznejšega predsednika Zedinjenih držav, je neki sosed prosil, naj bl iz uslužnosti podpisal zanj menico Lincoln se je branil. Ko sosed ni nehal moledovati, je dejal Lincoln mirno: »Razumi, John, če to menico podpišem, je ne boš vnovčll ti, temveč jaz in ko bom zahteval denar od tebe, se bova sprla. Ce ti je prav, se spreva takoj in jaz obdržim svoj denar.« »Veš, ona poje arijo o ljubezni stokrat boljše, če vidi na mikrofonu obešen frak.. .c (»Tidens Tegn«) T je le ie najbolj udomačen Vsako leto js gstovo nafbalj pestra bilanca nogometnih dogodkov Ob koncu leta sestavljamo bilance, predvsem gospzdarake in računske, pa tudi Se več d; Uiiiih, morda celo bolj zanimivih, za katere pa včasi niti dobro ni, da bi jih obešali na veliki zivon. Denimo na primer, da bi sa kdo lotil bilance, kolikokrat in zakaj po vrhu je od zadnjega Silvestra prepocno prišel domov ter s kakšnimi uspehi so se končale preiskave o tem ali pa pregledal za vse leto nazaj kopico neobjavljenih popravkov iz poglavja o lepem vedenju doma in na cesti. Podobnih poučnih in za vse sorodstvo zanimivih s a-tisrtik bi se dalo sestaviti na kupe. Toda to ne gre' Za gospodarstveniki in zakonci bodimo glede bilanc tudi športniki. Takole okoli božiča, posebno takega brez pravega snega, navadno ujamemo nekaj prijetnega odmora, da se lahko bežno ozremo nazaj. Športno leto 1938 je za nami; dvajseto od zedinjenja m od tedaj, ko smo se mogli svobodno razmahniti tudi na športnem torišču. Nogomet je bil od vsega početka najbolj privlačna športna panoga za aktivne in neaktivne in prav za prav smo •vendarle z njim storili prve korake med ostale športne narode na svetu. V dolgih letih njegovega razvoja smo doživeli mnogo bridkih razočaranj in le redki so bili med tisoči poskusov za uspehe takšni ,ki se uspeli ln odjeknili tudi izven naših meja ter opozoril ovet, da se Jugoslavija polagoma le uvršča med nogometne države Srednje Evrope K temu »o deloma pripomogla nekatera naša vodilna nogometna moštva iz Beograda, Zagreba in Splita sem ln tja pa se je uveljavljala tudi naša izbrana enajstorica v nogometu, ki ge Je od leta do leta kazala v bolj zreli obliki. Seveda je tudi v vrhunskem nogometu treba razen znanja tudi mnogo denarja, mnogo rutine in ne nazadnje vsaj majhen drobec sreče. Glede vsega tega pa naši nogometaši niso dobili velikega deleža ln tako gre niihova pot do velikih nogometnih ciljev strmo in težko navk reber. Mednarodna srečanja Minula sezona Je nogometno bilanco zopet obogatila z velikim Izkupičkom, ki pa na splošno le ni izpolnil pričakovanj. Za to sodbo je bila odločilna ona zgodovinska tekma na dan 3. aprila ti. s Poljsko v Beogradu, ki smo jo po dor.olj skrbnih pripravah dobili pretesno (1:0), da bi bili imeli legitimacijo za udeležbo na največji letošnji nogometni prireditvi, v tekmah za irvetovno prvenstvo v Franciji Udarec je bil tem težji, ker je bilo vse pripravljeno za Jspeh, saj so naši nekaj pred tem v Beogradu spravili takrat še zelo močno dunajsko enajstorico Raplda aa kolena \.4.2) tn Igrali igro proti Poljski pred doni Bčlm avditorijem, Poljaki pa so nekaj lažjih tekem tik pred tem nastopom gladko Izgubili in se skoraj že udali v svojo usodo. Kakor pred to tekmo je bilo tudi po njej še mnogo razprav in prepirov tembolj, ker sc nekatere manj močne države brez posebnih teža.v prišle do Francije ln slovesa, kakor da bi Imele najboljši nogomet na svetu Zato tudi ni bilo pravega veselja malo pozneje, ko Je naša reprezentanca slavila zmago nad rumunsko v Bukarešti (1:0) ln dosegla časten neodločiu Izid (2:2) z Belgijo v Bruslju. Sicer pa to veselje tako ne bi bilo trajalo prav dolgo, kajti na Vidov dan "smo spet doživeli razočaranje, ko smo na lastnih tleh izgubili važno srečanje s Cehi, taiko da so spet na novo privreli na dan očitki na račun sestavljalca naše državne reprezentance Na Jesen nam Je Se pedla v naročje neodločna partija s Poljsko na njenih tleh, ki je lepo Izboljšala našo bilanco v mednarodnih srečanjih, sicer pa je bila v glavnem le moralnega pomena. To pot so ji mnogo pripomogli sami Zagrebčani. škoda pa. da nismo šli v Francijo, je ostala kljub temu nepopravljena Naši klubi s tujimi klubi Z lepšimi uspehi »o se v mednarodnih srečanjih — če ne štejemo tekem za srednje-evropski pokal, kjer sta precej nesrečno odšla z odra Hašk tn BSK — držali naši vodilni nogometni klubi. Dunajski Ra-pld je igral z Gradjanskim iiz Skoplja komaj za zim ago, Jugoslavija je bila na uspešni turneji po Turčiji z dvema senzacionalnima zmagama je zagrebški Gradjanski potrdil dolgoletno dobro tradicijo, ko je na Dunaju zmagal nad avstrijsko reprezentanco, v Milanu pa odpravil samega italijanskega prvaka Ambrosiano. Več rezultatov v naše dobro smo knjižili tudi po zaslugi Hajduka v tekmah proti moštvom prve italijanske divizije. Zelo izdaten in za Madžare prav mučen je bil tudi izid tekme med Zagrebom m Budimpešto (6:1 za naše), ki bo Madžarom najbrže za vselej vzel veselje, da bi pošiljali k nam Skr-pane enajstoriee V to poglavje spadajo tudi maloštevilne Inozemske tekme SK Ljubljane, ki pa ni imela sreče niti z izbiro niti z izidi. Sportklub iz Gradca je zmagal, Pro Gorizia je zmagala in tudi Udine je zmagal — kar preveč visoko. Tekme pred sezono Doma smo Igrali na vseh koncih in krajih, največ za ligo. v začetku 3ezone še za j zimski pokal ,drugega pa še mnogo več. . Za uvod in še v zimi je brez prave privlačnosti poteklo nekaj tekem za zimsski pokal. Ljubljana je imela proti sebi Grad- j janskega, ki se je več ko temeljito revan-žiral za jesenski poiaz v prvenstvu in v dveh tekmah dosegel kazenski rezultat 14:4 v svojo korist. Kaj na^ briga, smo dejali, točki pa le imamo, morda celo oni dve, ki sta nas rešili Concordijine usode. Te tekme so tekle nato dalje brez nas, srečno do finala, v katerem je Gradjanski v borbi s BSKom z izidom 4:1 in 2:2 postal letošnji zmagovalec. Bila je še ena tolažba več za nas, ki smo tako izgubili proti najmočnejšemu v tej konkurenci. Podobno tekmovanje za zimski pokal so si organizirali tudi klubi mariborskega okrožja LNP .kjer je nazadnje po točkah zmagal Maribor. Reči je treba, da te tekme vsaj pri nas na severu niso našle pravpga od-. Hva, kar izvira v glavnem od tod, ker v tem letnem času športniki vseh panog in tudi njihovi gledalci rajši smučajo, ah vsaj hočejo tako, in je nogomet takrat res samo za sk.-ajno silo. To seveda ne velja za južne kraje. Ligaške tekme Zek> hitro in skoraj v splošno zadovoljstvo nastopajočih in gledajočih so se v kratkih letih uvedle tekme v ligi Poletni del teh tekem za sezono 1937-38 se je začel že prvo nedeljo v marcu tn je trajal za 10 udeležencev natančno tri mesece. Dne 6- junija smo dobili novega državnega prvaka Haška, ki je v 35. letu obstoja osvojil tudi največjo trofejo y nogometu. Ljubljana se je v tem delu lanskega tekmovanja obupno borila za nadaljnji obstoj v ligi ln borba se je po nekaj posrečenih nastopih preti Jedinstvu, Jugoslaviji in BSKu kontala tako, da Je zadnja ostala zagrebška Concordia, ki je morala nazaj na trnjevo pot podsaveznega tekmovanja. Za sezono 1938-39 se je .število klubov povečalo od 10 na 12 in po nekaj kvalifikacijskih tekmah, v katerih Je drugi predstavnik LNP Cakovečki SK moral dati prosto pot Krajišnlku iz Banja-luke, so prišli kot novinci v ligaško družino varaždinska Slavija, zemunska Sparta in Gradjanski lz Skoplja. Tekmovanje se je nato začelo na novo v prvih dnevih avgusta in je bilo v jesenskem delu končano že zadnje dni novembra. Najbolje ln s precejšnjim naskokom pred ostalimi se je do tja držal BSK, ki mu že zdaj vsi prerokujejo Haškovo nasledstvo. Ljubljana je imela v drugi tretjini teh Iger — skoraj vseh na tujih terenih — precej šibko vlogo in se je vseh, ki spremljajo njeno bitje in žitje, že polotilo precejšnje malodušje. Proti koncu jeseni pa se je mlada enajstorica vendarhe znašla ln spoznala ter je na domačih tleh brez nesreče ln celo z dobičkom sprejemala najnevarnejše nasprotnike ligaške.ga Imena Tako 3e je precej krepko vsidrala na deveto mesto v tabeli ln zaenkrat ni • v neposredni nevarnosti da bi morala biti zadnja Čeprav si ostali klubi za njo z vsemi sredstvi pomagajo, da bi kakorkoli ojačlii svoja moštva in se rešili slovesa iz te konkurence. Letošnje tekmovanje v lisi gre tako gladko od rok, da je za pravo spomlad j ostalo le še »krat po 6 lekem. tako da bo- i mo novega prvaka imeli mnogo prej ka- j kor lani i V podsave^neiti prvenstvu Je gneča ln vročica za prva mesta še vse | hujša kakor med velikimi klubi, vendar se zdi da elan ln volja naših nižjerazrednlh j klubov nista več kakor včasih. Ligaške tekme so pritegnile velik del občinstva, za podsavezne prireditve pa se večinoma zanimajo le še najožji prijatelji vsakega kluba. Ker so termini zasedeni precej na gosto, se zelo često dogaja, da morajo podsaveznl klubi odigrati svoje tekme na stranskih igriščih in ob neprikladnean ča- su. tako da potekajo neredko Kakor samo po dolžnosti. Nekoliko več poleta Je med temi klubi v manjših mestih in na deželi, žal se je ponekod prehuda krajevna riva-liteta lzprevrgla v hude spore, ki so imeli za šport sploh zelo kvarne posledice. V mislih Imamo predvsem Maribor, kjer so se letos Jeseni duhovi razgreli tako hudo, da so morala oblastva ln nogometni forumi kar zapreti Igrišča, ker nisc hoteli prevzeti odgovornosti za nepopravljive posledice dogodkov na igriščih, ki s športom že niso imeli nobene zveze. Izmed podeželskih mest je letos nogomet spet pridobil simpatije na Jesenicah in v Kranju, zelo radi igrajo nogomet — čeprav za enkrat deloma tudi izven okvira LNP — v koroškem kotu in po nekaterih manjših industrijskih centrih. V splošnem pa velja za naš podsaveznl nogomet, da je proizvajal . .. non multum, sed muita Čeprav so vsi njegovi pristaši marljivi na zelenem polju in za zeleno mizo. Tekma XX. stoletja Ta pregled bi bil še bolj pomanjkljiv, če bi v njem ne omenili velikega nogometnega dogod.-ia. čigar prizorišče Je bilo oktobra meseca igrišče Arsemala v Londonu. Ob 751etnicl obstoja nogometne Igre v Angliji so učenci iz vse Evrope spet enkrat poskusili da bi ugnali v nogometni umetnosti svoje učitelje. Angleži so tudi tokrat dokazali, da jim dozdaj še nihče ni kos v tej igri z žogo. Celina je imela v svoji izbrani enajstorici nekaj slavnih »zvezdnikov«, ki so bili sicer dobri kot posamezniki, v igri pa. kjer mora tudi sodelovati enajst dobrih ln tudi vigranih igralcev, so Angležem segli komaj do kolena. Najhujšo lekcijo so v tem nastopu dobili Italijani, ki so imeli pri stvari največ opravka in so nekaj mesecev prej že drugič postali svetovni prvaki v tej panogi. S*cer pa je res, da je bilo celinsko moštvo po>d vtisom takratnih političnih dogodkov v Srednji Evropi komaj vredno tega imena, ker ni bilo v njem niti Cehov, niti Avstrijcev niti Madžarov. Toda to je le skromna tolažba ob ugotovitvi, da Je oni pravi nogomet še zmerom doma samo v Angliji Letošnja mila zima Je omogočila Nogometni obrat pranr do zadnjega dneva v letu. Preteklo nedelje smo imeli še popolno kolo v ligi in madžarske goste v Zagrebu, te dni pa so nekatera naša moštva odšla na božične izlete v tu'ino. To so prav za prav vse le priprave za tekme za zimski pokal, ki se bodo začele takoj po novem letu. Ko pregledujemo pester spored minule nogometne sezone, z veseljem ugotavljamo. da se korak za korakom le približujemo veUkim mojstrom v nogometu. Gotovo pa je ,da Je nogomet pri nas le še zmerom najbolj udomačen ln že samo to mu odpira najlepše perspektive za bodočnost. L. S. stojnost, je še istega leta v Innsbrucku in okolici organizirala posebne tekme v alpski komb.nacij) z udeležbo vseh. tudi onih, ki jim mednarodni olimpijski odbor ni dovolil starta v Ga-Pa Leta 1937 je bilo v Chamonixu svetovno prvenstvo v vseh smučarskih panogah, letos pa je bilo spet razdeljeno v dva dela. in sicer klasičnega na Finskem in alpskega v Švici Leta 1939 bo v Zakopanih spored spet popoten V »zimski prestolnici" Poljske kakor imenujejo Zakopane, bodo te tekme od 11. do 19. februaria 1939 Med prijavljenimi so tudi Jugosloveni. tomboli zato. ker se potegujejo, da bi za Norvežani, ki bodo imeli organizacijo teh tekem leta 1940, dobili leto dni pozneje or*anizac'jo v svoje roke. Zakopane so bile včasih skromna gorska vasica z najudnbneišim podnebjem. Ze takrat je ta kraj slovel po svojih prirodnih krasotah in privlačnostih za turista in športnika, toda moderni športni pokret je šele moral odstraniti vse zapreke daljave ter spremeniti to skrito vas v veliko in s+alno naraščajoče športno središče svetovnega slovesa. Danes živi v Zakopanih okoli 25 000 prebivalcev, kj°r pa je še za 15.000 go~tov prostora, ki pri-| hajajo tjakaj v vseh letnih dobah Cenijo. ; da ob;šče ZrkoDane za krajše ali daljše bivanje okoli 50.000 ljudi letno, je pa še najmanj 20 000 takšnih, ki ostajajo tjakaj po dan ali dva zaradi gorskih tur v Visoke Tatre. Zakopane pa ne vlečejo samo zaradi svojih prirodnih lepot in krasnih klimat- skih razmer tisočev in tisočev tujcev, temveč tudi zaradi tega, ker najde gost tam-i,—,-c« ki; zahteva v velikem letovišču in zimovišču Na sto in sto krasno ureje-iu.j »i-ieiov m penzionov, razne športne naprave od plavalnega bazena do dirkališča za konjske dirke, veliki stadion, okoli 50 teniških igrišč itd Samo ostanki lesenih vaških hišic in najstarejši prebivalci v svojih slikovitih narodnih nošah, kažejo še, kakšne so bile Zakopane v začetku tega stoletja. To a giavne vrline *egt majhnega zemeljskega raja pozimi ^o planine nad njimi Visoke Tatre so najvišje evropsko pogorje vzhodno od Alp s številnimi doli-.-.nrrr ••'rokimi in starimi gozdovi, divni-mi gorskimi jezeri in idealnim podnebjem, pjs^b o značilna za Vis< ke Tatre so majhna gorska jezera, ostanki nekdanjih ledenikov Slovito mersko oko v višini 1515 m je =talna izletna točka vseh gostov lz Zakopan. Na te višine pride turist tn športnik lahko zelo naglo in brez napora, ker ga popelje žična žcleznica do 1988 m visoko, kjer je poleg številnih hotelov in zavetišč tudi znani meteorološki zavod. Ta vzpe-njača je ena najdaljših v Evropi; saj je dolga 4 km in vodi 1000 m visoko Pot od tal do vrha traia 20 minut V Zakopanih so doma najboljši smučarji Poljske, predvsem pa vsi njeni znani skakači ki so tudi že po drugih svetovnih skakalnicah d'>se?ali svetovne znamke Zakopane se zdaj vneto pripravljajo, da bodo prihodnje leto dostojno sprejele zimsko snortnike iz vseh krajev sveta in iim ponosno pokazale svoj veliki športni in splošni napredek. Lav V. Kalda: Tempo »vetovn© smučarsko prvenstvo Od 11. 19. februarja 1939 bodo v Zakopanih te tekme v vseh smučarskih disciplinah Io so Zakopane, raj za smučarje in turiste Mednarodni smučarski savez (FIS) prireja že 15 let tekme za svetovno prvenstvo, ki so tudi pri nas že zelo udomačene s kratkim nazivom FIS-tekme. Prvič so bile te tekme izvedene neposredno po ustanovitvi te federacije na I. zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu leta 1924., ki so bile tako še prav v tesni zvezi z olimpijsko idejo. Sprva so bile na teh tekmah samo tekme v tako imenovanih klasičnih disciplinah smučarskega športa, torej v tekih na 18 in 50 km ter v skokih in pa v kombinaciji obojega Pozneje so se pridružil'? še patrolne tekme štirih tekačev na 10 km za vsakega. S prizadevanjem angleške smučarske zveze, ki ima v voditelju Lunnu navdušenega zastopnika tako imenovanih alpskih desciplin, je bil spored svetovnega smučarskega prvenstva razširjen tudi na te tekme, o katerih je bilo prej mnogo razprav na kongresih te zveze in so se pos.bno Skand navci do zadnjega upirali, da bi jih sprejeli. Slednjič je le uspelo in tako so zdaj na sporedu smučarskega prvenstva tudi tekme v smuku in slalomu za moške in ženske in pa v kombinaciji obojega. Toda Norvežani so še dolgo stali ob strani in tako smo imeli od leta 1931 dalje celo vrsto FIS prireditev, ločenih za klasične ln alpske discipline Sele prihodnje leto bodo vsa FIS tekmovanja v enem kraju ln ob Istem času in zato bo svetovno smučarsko prvenstvo 1939 še posebno privlačno in zanimivo. Iz zgodovine Fis tekem O dosedanjih FIS-tekmah bi se dalo na ritko povedali tole: Začela je Francija, ki je lela 1924. v Chamonixu priredila pr- ve tekme te vrste. Leto dni pozneje je izvedbo klasičnih vrst prevzela Češkoslovaška, leta 1926 pa so Finci imeli vlogo domačina, toda tudi samo za klasične discipline. III FIS tekme so bile 1927 v Cor-tini d' Ampezzo samo v klasičnih vrstah. Leta 1928 so bile II. zimske olimpijske igre v St. Moritzu v Švici, toda tudi tamkaj samo klasični del. Leta 1929. so se FIS-tekme nada jevale v glavnem poljskem zimovišču v Zakopanih v Tatrah. Mednarodna smuška federacija se je leta 1930 preselila v Oslo in takoj nato leta 1931 so bile njene prireditve že v različnih krajih, in sicer klasični del v Oberhofu v Nemčiji, alpski pa v izvedbi Anglije na švicarskih tleh (Murren). Leta 1932. so bile III. zimske olimpijske igre v Lake Placidu samo s klasičnimi disciplinami, istega leta pa so bile v Italiji tudi FIS-tekme, toda samo v aipskih disciplinah in spet v Cortini. Prihodnje leto (1933) je organizacijo vzela v roke Avstrija in izvedla popolno prvenstvo v Innsbrucku, kjer pa je bilo mnogo križev in težav zaradi slabega vremena Leta 1934. je bil klasični del izveden na Švedskem, v daljni So leftei, alpski del pa v švicarskem St. Moritzu. Leto dni pozneje je Češkoslovaška v Strbskem Plesu izvedla klasične discipline, Anglija pa v Murren u alpske Na IV. zimskih olimpijskih igrah leta 1936 v Garmischu so bile na sporedu vse panoge smučanja, toda žal je kmalu nato prišlo do spora med FIS in mednarodnim olimpijskim odborom zaradi definicije smučarskega amaterja ln ni izključeno. da so bile te nepozabne zimske igre z~d">je s smuča skimi tekmami sploh. Da bi FIS še bolj poudarila svojo samo- Naša športna literatura je dokaj skromna, ne samo slovenska, v kateri bi se vsa dela trajne vrednosti dala sešteti na prste obeh rok, temveč prav tako tudi ona v srbohrvaščini, ki pa so jo vendarle v zadnjih letih obogatili nekateri znani avtorji iz športnih vrst (Macanovič, Vukadinovič, Perška tn še drugi) Nobenega dvoma ni, da nas čaka v športu tod še mnogo dela, treba pa bo za to stran športne vzgoje tudi še precej podjetnosti in nemalo denarja Vseh teh skrbi si ni delal mladi pravnik Lav Kalda iz Zagreba, po rodu vsaj na pol naš ožji rojak, ki je nedavno izdal svoje športno delo »Tempo«, posvečeno obema alpskima disciplinama, smuku in slalomu, torej dvema vrstama športnega smučanja, ki šteje v svojih vrstah najspretnej-še, najdrznejše in najdovršenejše mojstre v smučanju. Smuk in slalom sta stara kakor smučanje sploh, vendar ju do povojne dobe (1924) niso gojili kot izrazito športno tekmovanje Sele takrat so Angleži na švicarskih terenih prvi preizkusili približni način za ocenjevanje alpskega smučanja, potem pa sta novi disciplini naglo dobili pristaše, predvsem seveda med mladino, ki ju je njuna lepota mamila vse bolj kakor klasične tekme. Zadnji korak za mednarodno priznanje slaloma in smuka je bil storjen na kongresih FIS-e leta 1929 ln 1931 v St Moritzu in Oslu z odobritvijo vseh potrebnih pravil in pravilnikov in od tedaj je šel razvoj alpskih disciplin naglo po vsem svetu. V zadnjih letih so se ju po dolgem upiranju oklenili tudi vsi severnjaki, ki so na zadnji olimpiadi leta 1936 postavili že enakovredne tekmece izrazitim alpskim smučarjem iz srednje-evropskih goratih držav. Jugoslavija je v pretežnem delu tudi alpska pokrajina in je zato naravno, da sta smuk in slalom tudi pri nas V tekaj letih doživela velik razmah, kar je dalo mlademu piscu bižkone glavno vzjjod-budo, da je prijel za pero. Za uvod v samo opremo ln tehniko smučanja ter podrobno razpravo o obeh alpskih disciplinah je pisec posvetil precej obširno poglavje pripravi smučarja za vsako sezono, predvsem za alpskega. V tem delu je podrobno obravnaval vse varijan-te teh priprav. Vežbe na prostem in v kritem prostoru — to niso smučarski tečaji na suhem, ki Jim avtor ne pripisuje nobene koristi — je razdelil v štiri velike skupine (za ravnotežje, za ojačenje pravih mišic, za prisebnost in za kondicijo), vse seveda s posebnim upoštevanjem zahtev za smučanje v gorah. To poglavje izpolnjuje vrsta preglednih črtežev, ki ponazorujejo razne gibe in vežbe za pripravo. Prvi del knjige je nato posvečen smučarjev! opremi (smučem — zakaj pač ski-Jama, ln ne, kakor se je že naučila večina Jugoslovenov, stremenom, palicam, čevljem ln obleki). Pisec je nanizal kopico praktičnih nasvetov, več ali manj znanih vsakemu smučarju, upošteval pa pri tem posebne terenske in klimatične razmere, v katerih se udejstvuje smučar v Alpah. Naslednji del velja tehniki smučanja s kratkim uvodom o mazanju smuči pri smuku in slalomu, ki seveda ni tako velikega pomena kakor pri turnem smučanju. Strokovnjaško in s pomočjo črtežev po znani opisni metodi razpravlja nato o vseh posebnostih alpskega smučanja, ki zahteva posebne tehnike v spuščanju in dviganju po bregovih. To je najbogatejše poglavje, ki kaže, da je avstrijski smučarski učitelj Seelos in njegov smučarski tečaj v Avstriji, iz katere šole je Izšel tudi KaMa, proučil to snov po dolgoletnih izkustvih in z največjo vestnostjo in jo temeljito dal tudi svojim učencem. Smuk ln slalom sta nato obravnavana kot tekmovalni disciplini vsaka zase. Pisec vodi čitatelja na teren in ga tamkaj seznanja z vsemi podrobnostmi glede izvedbe teh alpskih disciplin. Vsak odstavek v tem delu izdaja, da je avtor sodeloval v teh tekmah kot tekmovalec in kot funkcionar Naše manjše smučarske edinice, ki jim gotovo primanjkuje izkušenih delavcev za tehnično izvedbo, bodo tukaj našle marsikaj koristnega o trasiranju prog, o starta-nju, o računanju časov in še vseh številnih tehničnih detaljih. V teh poglavjih omenja pisec tudi naše alpske prireditve, in sicer tradicionalni smuk s Triglava, ki postaja že mednarodno znan, in pa sla'omska tekma pri Celjski koči, ki sta mu bili najbolj všeč. Hkraju Je avtor podal Se najbolj zanimive novosti o aerodinamičnem smučanju na terenu z znanim dr. Thirringovim plaščem, pri kateri priliki se je spomnil tudi našega ing. Bloudka, ki je te aerodinamične zakone s terena prenesel v zrak in ustvaril našo mamutsko skakalnico v Planici Knjiga bo gotovo razveselila tudi vsakega našega smučarja, saj je v njej avtor izčrpal vso bogato tujo literaturo te vrste in presadil v naše vse, kar so dozdaj o alpskem smučanju napisali najbolj znani tuji strokovnjaki, zraven pa dodal še mnogo, kar je spoznaval z razvejem teh disciplin kot mlad ln pozoren tekmovalec in športni delavec sam. Sicer pa je sam za- pisal, da vsak smučar uživa v zadovoljstvu, kadar se spušča po zasneženih bregovih, ker hiti v lepi prirodi in z opojno brzino zmerom naprej in naprej, v svesti si, da se mora boriti z duhom in telesom, če želi doseči cilj Kalda je s to knjigo hitel naprej in cilj, ki ga je dosegel, je vreden občudovanja in priznanja To krasno športno delo je izšlo na 128 straneh (ve.ike osmine), ki vsebuje še posebej 16 siik, v založbi knjigarne Vasic v Zagrebu ter stane din 38. Naslov pisca je Zagreb, Svačičev trg 4. Lav. Struna. I Meilkltsbske tekme v smuških skokih Na praznik 26. t. m. na Jesenicah SK Bratstvo priredi na šteianovo propagandno medklubsko tekmo v smušk.h skok.h na klubski skakalnici na Jesenicah. Ta skakalnica je bila zgrajena že pred osmimi leti toda polagoma je zgubila vsak pomen, ker je dovoljevala skoke le do 18 m. Zato so jo zadnja leta smučarji uporabljali samo za tren.ng; niso pa na njej imeli nobene tekme. Letos pa so člani Bratstva pod vodstvom ol.mpijca Franceta Smoieja krepko prijeli za delo in v teku dveh mesecev s kulukom preuredili skakalnico tako, da so sedaj mogoči skoki do 30 m. Na dan 26. t. m. bo Bratstvo priredilo na tej skakalnici prvo tekmo, na kateri se bodo stari jeseniški »kanoni« pomerili z mlado gardo, ki nevzdržno sili v ospredje. Tekmovalci Jakopič Albin, Praček Ciril, Zupan Ivan. Klančnik Karol, Razin-gar in mladi Leon Bukovn k bodo skrbeli za zanimivost prireditve. SK Bratstvo in tekmovalci pričakujejo veliko udeležbo občinstva. Pred pričetkom tekme bo skromna otvoritev skakalnice v obliki primernega priznanja za vel ko delo, ki so ga izvedli marljivi tekmovalci za povzdigo smuškega skakanja na Jesenicah. Kot sodnika sta na tekmo delegirana po GZSP gg. Smolej Janez in Ažman Drago. Smučarski tečaji v Ljubljani Smučarski kiub Ljubljana priredi enotedenski tečaj za začetnike, in sicer za žensko mladino ln tudi za dame. Tečaj za žensko mladino bo vodila savezna smučarska učltelj ca gdč. Virensova, za dame pa savezna smučarska učiteljica ga. Tausi-gova. Pričetek tečaja bo dne 27. t. m. Zbirališče ob 14.30 pri Gadu pod Rožnikom. Oba tečaja sta brezplačna. SK LJubljana obvešča vse udeležence izleta v Vidom (z nogometnim moštvom vre:!), da zaradi snežnih žametov avtobus ne bo vozil in bo v«a družba odpotovala z rednim vlakom v nedeljo 25. t. m. ob 10. SK LJubljana želi vsem prijateljskim klubom, starešinstvu in članstvu prav vesele božične praznike. Vremenska poročila Uradno poročio Tujskoprometnih zve« t, Ljubljani in Mariboru, SPD. JZSS z dne 23. 12. 1938 Kranjska gora 810 m: —6 drobno mede, 45 cm pršiča. sankanje ugodno. Rateče-Planica 870 m: —6, drobno mede, 15 cm pršiča na 46 podlage, sankanje ugodno, Planica-Tamar 1108 m: —6, drobno mede, 18 cm pršiča na 48 podlage, Dovje-Mojstrana 650 m: —4, 30 cm pršiča, Pokljuka 1300 m: —5, drobno mede, 15 cm pršiča na 45 podlage, Gorjuše 1000 m: —3, drobno mede, 55 cm snega. Sv. Janez ob Boh. Jezeru 580 mi —1, drobno mede, 60 cm snega, Komna 1520 m: —3. drobno mede, 10 cm pršiča na 90 podlage, Dom na Krvavcu 1700 m: —i drobno mede, 60 cm pršiča, Velika planina 1558 m: —5, drobno mede, 60 cm pršiča, Škof ja Loka 350 m: —2, drobno mede, 80 cm snega, Polževo 620 m: —1, drobno mede. S5 cm pršiča, Sv. Planina 985 m: —5, drobno mede, 28 cm prš ča. Celjska koča 700 m: —3, 25 cm pršiča, Mariborska koča 1080 m in Pohorski dom 1030 m: —4. drobno mede, 8 cm pršiča na 17 podlage, Ruška koča 1249 m: —6. drobno mede, 25 cm pršiča, Ribnica na Pohorju 715 m: —2, drobno mede 24 cm prš:ča, Peca 1654 m: —4, drobno mede. 65 cm pi> š ča, Sodražica: —2, drobno mede, 6 pršiča na 31 podlage. Kofce: —4, drobno •nede, 10 cm pršiča na 60 cm podlage. Mrzlica: —5 drobno mede 35 cm pršiča, Ka"'ri'na: 8. bobne mde. 25 cm pršiča V siromašni vasi na Dolenjskem Zimski obisk po kočah v Marinčkah j Ljubljana, 23. decembra Kdo izmed vas, ki zdajle sedite za dnevnikom, je že slišal ime Marinčke? Marinčke! Pokažem vam takšne, kakršne sem malo pied božičem odkrila sama. Le malokdo je vedel zanje in za drobnega, sedemnajstletnega Maroltovega Jožefa, ki izdeluje obešalnike. Vse hiše v Marinčkah so stare, sive. z majhnimi, dobro zapitimi c-kni in se zdijo, kakor bi počasi lezle v zemljo. Kaj mislite, kaj vse je v teh sobah, ki imajo le nekaj bornega pohištva, premalo postelj in tla iz ilovice? V njih ne primanjkuje samo postelj, temveč tudi zraka. Zato so pljuča ljuui stisnjena, težko dihajo in njihovi obrazi so voščeno bledi, če bi malo bolje odprli oči, ali pogledali skczi mikroskop ,tedaj bi videli, kako plešejo pred vami bacili. V gnezdili so se v vsak kotiček sobe in v ljudska telesa in čakajo op loj en ja. Marcltovemu očetu so letos bacili tuberkuloze za večne ugasnili življenje. Sedemnajstletni Maroltov Jože je že pred dobrimi osmimi leti prenehal rasti. Ostal je droban in majhen, kakršni so slabo ohranjeni devet ali desetletni otroci. In vendar se je na njegov otroški obraz prikradlo nekaj starikavega in velike sive cči gledajo, kakor da so videle življenju do dna. Zrak v Maroltovi sobi je težak in dušeč. Na veliki lončeni peči sedi mali Fran-cek in joče. V roki drži oster -rož, ki ga ima Ježe za izdelovanje obešalnikov. Ob njem sedi štirinajstletni Milan. Peč je polna cunj. kosov odej obleke, plaščev. Stene so tapecirane s podobami svetnikov in svetnic. ~ Brezčutno gledajo iz okvirjev svetniški obrazi, okoli katerih plavajo goli angelčki. Nad vrati visi škropilnik z blagoslovljeno vodo, spredaj s stropa pa rdeče stekleno srce, večna luč. Za koga gori večna luč v tesni Maroltovi sobi? Miza, Skrinja in postelja je vse pobižtvo y tej sobi. i , te. Pavla Borštnika Vič, 24. decembra Sokolsko društvo na Viču je zadela letos huda izguba. Ni še poteklo pol leta, ko tmo se poslovili od načelnika br. Milka Mavinčiča in podnačelnice s. Darinke Fir-move, ki sta odšla na svoji novi službeni mesti. Sedaj odhaja od nas v Zagreb še požrtvovalni starosta br. Pavle Borštnik. Skoraj tri desetletja je bil br. starosta naš najdejavnejši in najmarljivejši sokolski delavec. Kot mlad naraščajnik je vstopil leta 1S09. v viškega Sokola, ki mu je ostal zvest skozi vso dolgo vrsto let Preobširno bi bilo, da bi navajali ogromno delo, ki ga je opravil v našem društvu kot odbornik, prosvetar, tajnik, blagajnik, režiser in končno kot starosta. Pod njegovim vodstvom be je naš Sokol zlasti v zadnjih letih krepko razmahnil, tako da je danes viški Sokol med prvimi društvi v sokolski župi. Da se vsaj malo oddolžimo dragemu bratu starosti, smo mu priredili v četrtek 22. t. m. v dvorani sokolskega doma presrčen in bratski poslovilni večer, ki je zbral veliko število njegovih resničnih sokolskih bratov In sester. Prihiteli so bratje iz 2upne uprave ter zastopniki Sokola II, Moste, St. Vid in Ježica. Večer je otvoril kot domačin in predsednik društva za zgradbo doma br. Viktor Jeločnik, ki je najprej toplo pozdravil vse zastopnike in članstvo, potem pa v lepem govoru orisal plodno delovanje br. staroste od ustanovitve viškega Sokola 1909 dalje. Govor so navzočni sprejeli z velikim odobravanjem, nakar se je poslovil v imenu telovadcev načelnik br. Maks Nahlik. Tople pozdrave so nato izrekli za župno upravo starosta br. dr. Pipenbacher, ki je stavil vsem bratom za zgled br. Borštnika in ki naj bi ga vsi posnemali v njegovih sokolskih in državljanskih vrlinah. Pre-trčne pozdrave je izročil v imenu društvenega pevovodje br. Albina Lajovca br. Ivletod Paternost, tajnik br. Janez Horvat pa je prečital došle pismene pozdrave. Za Sokola Ježica je govoril potem starosta br Germek, za Sokola II starosta br. Vinko Kocijan, za šentviškega Sokola br. Zaje in za moščanskega Sokola br. Jezeršek. V imenu društvene uprave in vsega članstva je poudarjal velike zasluge br. Borštnika novi starosta br. Jože Mesec. Nekaj vzpodbudnih besed je spregovoril br. Gregorka, uakar je govorila v imenu telovadk sestra Anica Brodnikova, ki je s svojim globokim govorom ganila vse navzočne do solz. Izročila mu je krasen šopek nageljnov z državno trobojnico, v dvorani pa je po nje-nen govoru zaorila Pesem sokolskih legij, ki jo je vsa množica stoje in navdušeno pela. Brat Rudko Pišlar je izročil bratu starosti s primernim nagovorom darilo članstva in naraščaja zlato nalivno pero in 6vinčnik v okusnem eteuiju, naraščajnica Jelka Babškova in naraščajnik Dušan Ga-bri.jevčič pa sta izročila v siovo prekrasne šopke s trobojnico. Ves ginjen se je nato zahvalil za prelep in brafski večer starosta br. Borštnik, Id Je med drugim izjavil, da je delal za Sokola od rane mladosti in bo to delo nadaljeval do skrajnih mej svojega življenja. S tem je bil oficlelni del večera končan, potem pa je bil med igranjem sokolskega jazza in petjem sokolskega pevskega zbora prijeten družabni večer, ki bo ostal tako br. Borštniku in nam vsem v trajnem spominu. Tudi krajevna organizacija JNS na Viču Je priredila v sredo 21. t. m. svojemu zvestemu nacionalnemu in javnemu delavcu Pavlu Borštniku lep poslovilni večer v gostilni pri Mescu. Poleg domačih pristašev Stranke so prihiteli na poslovilni večer tninister in senator dr. Albert Kramer, ba-novinski tajnik dr. Marjan Zaje, predsednik sreske org. JNS Rudolf Žitnik in drugi »astopniki ljubljanskih organizacij. Večer )Mimi« lz Fuccinijeve »Boheme. — V operetnem programu prinaša božični repertoar živahno ln športno neugnano »Roxy« s gdd. Barblčevo, tradlcionelno božično premie-ro: Leharjevo »Frasquito« z go. Poliče vo v naslovni partiji ta s sodelovanjem kompletnega operetnega osebja. Delo bosta postavila na oder režiser In koreograf g. Inž. P. Golovin in kapelnik g. A. Nef-fat. »Frasquita« epada med najboljša povojna dela F. Leharja. Nastala je očhidno pod vplivom Bizetove »Carmen«. s katero ima skupno prizorišče dejanja ta pa muzikalno užigajoče elemente Španskih plesov in razgibane ritmike. Dejanje, katero tvori dramatičen vzpon lepe ta ponosne španske ciganke lz pocestnega življenj t do salonov mestne plutokracije, Js prepleteno z biseri Leharjeve tavend^. On enim o naj še, da bo pričujoča izvedba na podlagi pariške predelave dela L 1937, v kateri je delo uvrščeno v repertoar mnogih gledališč. i ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ® j Nedelja, 25. ob 20.15: Vdova Rošlinka. ponedeljek. 26. ob 15.15: Vdova Rošlinka. Šentjakobsko gledališče uprizori V nedeljo ob 20.15 ln v ponedeljek ob 15.15 izredno uspelo komedijo »Vdova Rošlinka«. To sta nepreklicno zadnji predstavi te komedije. Vstopnice se dobe v prodaji na dnevni blagajni danes od 3. do 5. popoldne In na dan predstave od 10. do 12. ter od 3. do 5. popoldne. Na Silvestrovo zvečer bo premiera »Dobrega vojaka fivejka« S g. Lavričem v naslovni vlogi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 24. Zaprto. Nedelja, 25. ob 15. Pesem s ceste. Bližane cene. Ob 20. Vsa sa telo. Krstna predstava. Izven. Ponedeljek, 26. ob 15. Boccacdo. Znižane cene. Ob 20. Vse za Salo. Božična krstna predstava »Vse «a Me« Gorinška, pod vodstvom skladatelja, Gorinška, se pod vodstvom skladatelja, voj. kapelnlka J. Jlranka ln v Harastovi-čevi režiji bo na večer božičnega dna. V vodilni vlogi trgovca Jurija Revna nastopi pisatelj, Danilo Gorinšek. V glavnih vlogah Ljubica (Revnova hči): Igličeval Fiogateo (bogat Amerlkanec): Manoflev* ski; Alice (njegova sestra): Brumen-Lu-bejeva k. g. konzul Sveder: Verdonik; Ga-špar Melhior pL Muha: Harastovifi Eva Čebela (vdova): Gorinškova; hotelir Oto-repec: Kovič. Pavel. Vseh vlog je 20. — To najnovejše domače glasbeno delo obeta od začetka do konca veliko veselja to humorja že v besedilu, pa tudi mnogo temperap mentne ln vendar melodiozne glasbe. Vs« pa je Se Izpopolnjeno z nalašč za to Izdelano pestro opremo (nove obleke domačega Izdelka to slikovita prizorišča). Ta naša opereta obeta pos'iti šlager te sezone, sllčno kot je bila lani češka operet* >pod to goro zeleno«, ____ CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo ■ilužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje oaslovov Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5. sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17,—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, de zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« J])«« * • « odgovor, priložite > ▼ T.«aiHKafl Vee pristojbine za male og-lase je plačati pri predaji naroffla, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, LJubljana. Ee.->eda 1 din, davek 3 din. za »Uro ali dajanje nas.ovu 5 d.n Najmanjši znesek 17 din Kam pa kam? 2el.u. 'se;,. mot.oi cenjenim jusium /estie božične f)ia/:i.KC tn srečno ouvo ecu — Priporočam se 2 aattinejšimi domačimi vini in dobro kuhimo. Vedno domače koline. Tramvaiska p^staia pred hišo OMAHKN |02E, Gostima pod gozdom Dolenjska c. 35. 32593-18 Vsi v restavracijo Kahne—Moste aa Štefanovo na koncert. 32^96-18 Zimski raj Bohinj Ho'.e. 11 i0iav. ijohinjska Bistr.ea Izvrstna prečki ba. Pension 60 dm 32516-le Gostilna Martine Zg. Šiška Nu Štefanove velika pred pustna prireditev. Koncert! Zabava! Ples! 32567-18 Za božične praznike pridite ni » gostilno le PANJU. Vegova ul. 10 -kjer se boste najboljše in najcenejše zabavali. Obenem ielim vsem gostom prija U ,em in znancem vesel Božič. Se vljudno priporoča m vas vabi TONE HUC, gostilničar. 32615-18 O praznikih vsi k JERNEJU Sv. Petra c. 8) — za dobro vino tn jedačo skrbi in se priporoča — Gostilničar. >2602-18 Beseda 1 din, davek Uin, za šliro ali aajanje u-iiov^ 5 d. n Naj manj šl znesek 17 din Sobarica pujKna, z aour.mi spri-evan do oi si ali 15 januarjem ^ta.no s.uz"oo v bolj si h lil na deželi Ponuaoe ni podr Jutra v Celju pod »Zmožna«. 32358-1 Trgov pomočnica ,posoona samostojnega vodstva trgovine z meš olagom. na deželi v le toviškem kraju. Za prevzem zaloge v znesku 280 000 din Je potreona ia velja najmanj 50 000 din Interesenti naj poš ijejo ponudbe s prepihom spričeval na ogl jdd Jutra pod »Popolnoma samostojna. - 32409 1 Tekstilnega mojstra starejšega za samostojno vodstvo tkalnice IS emo Ponudbe pošljite ia ogi odd. Jutra poa Mojster.« 32419-1 Boljši gospod v državni službi išče sa T.ostojno damo za -skup no gospodinjstvo ženi tev ni Izključena Resne ponudbe na ogl od trs chvj »(jas n' r"n: 1939«. 32403-1 Gostilna Ražem Bil ^ibjaiiu ima zo. praz n.ike mnogovrstno izbiro Je >dd. Jutra pod »št 6666«. 404 l Inteligentna ženska z enanjem slovenskega, hrvatskega tn nemškega jezika, kl ima veselje za propagandno kuiia nj«, po trgovinah, obisk zasebnikov, za potovanje in Je dobra govornica. dobi mesto. Pred nost imajo trgovsko na jbražene ln tiste, kl so opravljale sličen posel Lastnoročno pisane ponudbe v treh jezikih iia oodruž. Jutra v Mariboru pod »Degustateu se.« Namestitev stalna 32459 1 Gospodično trgovsko naobraženo. z znanjem nemščine tšče-mo kot pomoč v pisar ni ln skladišču za takoj v Grosupljah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Praksa*. 32439-1 Samostojno modistko za Izdelavo damsklh klobukov od port ln rezanega blaga za Grosup lje iščemo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sa mostojna modlstka « 32440-1 Izvežbane pletilje za e talno deio ijanl sprejmem takoj Naslov v ogi oc>' tra 32488-1 G. Tn. Ko t man: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Kuharica samostojno ln zdravo staro okrog 30 let, sprej taem 3 1 Januarjem event tudi preje Plača po dogovoru Ponud be na podruž. Jutra v Celju pod »Marljiva«. 32461-1 Kuharica ta opravlja tudi vsa dru ga hišna dela dobi mesto s 1. Januarjem k štiričlanski družini Po nudbe na ogl odd Ju tra pod »Poštena ln dobra < 32429-1 Manufakturistko sposobno za detajl, en-ijros in deloma pisarniške posle sprejme veletrgovina v prometnem mestu Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Veletr sovina« 32450-1 Boljše dekle za raznasanje kruha v boljši restav v Ljublja ni takoj sprejmem Po-iudbe na ogl. odd Ju "ra pod »čedna« 32469-1 Korespondentko prejme veletrgovina I.|uD :|ani Reflektira se na mlaj o moč * perfektnm zna lerr srbohrvaščine, nem ščine to oo možnost itali anščine Nastop februarja 'ismenf ponudbe na ogl odd Jutra ood šifro Pertektna rr. č«. 32499 i Učiteljico rbskega jezika iščem izključno Srbkinio. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Ekavština«. 32379-i Začetnico z znanjem strojepisja in stenografije, sprejmemo. — Prednost, katere so že bile s praksi Ponudbe 7 zahtevki ter sliko na oglasni odd. jutra pod šifro »Ja-nuai 1939«. 32?97-l Dekle pridno in po.teno, lahko cudl z dežele, kl ima 15 do 5C tisoč dm v gotovini dobi takoj tah ko ln dobro pl' čan me sto Fonudbe na ogl od etelek Jutra pod »Brez sk^bi« 32497-1 Stalno službo dobi Kdor vloži ouoo din kavcije v že obstoječa kovinsko podjetje Ponudbe na ogl odd. Jutra v Celju pod »Ko-insko podjetje«. 32520 Kuharico dobro moc, ju j« priprav ijena opiavljatl tudi manjša nlšna dela ta koj sprejmem - oijsc restavracijo Nastop u-odd Jutrablskpz fkpz koj Ponudbe na Korže, Marenberg. 32511-1 Korespondentko mlajšo, '.anesljiv l, slovenščino sroohrvašč.no tn nemščino, sprejmeji takoj v Ljubiiam. Obš.iat ponud s prepis spričeval tn i navedbo zahtevane plače na ogl odd Jutra pod šifro »Takoj in dobra služba« 32571 : Poslovodjo večje tr- govine, prlKupen v ob-e vanju s strankami, z so na podjetju ' 10.000 do 15.000 se lahko udeležijo in pr. dejo v poštev Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro Doživljensk« Preskrba« 32645-1 Mlado osebo vrsta m zdrava se išče za lahek pose. pri mlaj sem inteligentnem, to da osamljenem gospodu za zimske mesece Pon s sliko na ogl. oddel. Jutra pod »Lekarna v lotranjoetl.« 32641-1 Žensko inteligentno i znanjem slovenskega hrvatskega in nemškega jezika, ki ima veselje ,a rpopagandne- kuhanje po trgovinah, obisk lasebnl&ov, za potovanje n je dobra govornica Prednost Imajo trgov sko naooražene m tl-tse, kl so že opravljale sllčen posel. Lastnoroč oisp.ni- ponudbe Da v) odd J-Mtra fv treh Jezikih) pod »Degusta-teuse« Namestitev stalna. 32021-1 Inteligenten prodajalec(ka) ali prodajalka, vajen pisarniških del se lš^e z« tehnično stroko. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Mlajša ln sigurna moC.c 32613 1 Kuharico 30 let staro ki samostojno kuha in opravlja vsa hišna lela. sprejmem takoj Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zmož na kuharica«. J2670-1 Lahko službo dobe osebe za zoiranje naročil za velevažen predmet Začetna mesečna plača 70.; din ..a pojasnila priložite znam ko, na podr. Jutra v Mariboru pod »Trajna s zba«. 32660 i Vsaka seseda 50 par davek 3 din, za šliro ai. dajanje naslova 5 dir. najmanjši znesek 12 din Katera Šivilja v same talino pomočili co začetnico v prakso v modul atelje a vso oskrbo v hiši, nastop taiioj ail pozneje. Mira £>tangi ixv=tu Meža 32*12-1 Zdravniku v pomoč c*. *fiist«iioo pri ordinat cijl in e-vent. pri gospodinjstva ure mlada in adra/va gospodična Pon na ogi. odd Jutra pod »Z.mo£na in isarava.« 32373 2 Knjigovodkinja perleictna buancistka, zmožna korespondence, stenugrallje strojepisja, z večietno prakso išče s.uibe za takoj ali pozneje proti mesečni pia-čl vsaj 800 dm Ponud be na ogl odd Jutra ood »NenadkrilJlva moc« 32438-2 Ekonom upravitelj ."■** "'-v... A ^ aj. 'O ua VUiev^eolVU ua *K»l U»uc ur*.oV, 9UU 42 .et, zaiAV, pueten, bOu-ueu in tre^uii, zen ia-ia
  • ••*• »m '•••» mm Vajenci (ke) Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Sodarskega vajenca pridnega in poštenega sprej meni. Hrana in stanovanje v hiši. Zajr Vinko, Kočevje 97. 32503-44 Moiiistovsko vajenkc Soljših starfe*. sj rejme salon Ju! či Klopčič, Reslje ■Jt cesta 8. »2578-44 Slaščičarskega vajenca spreime takoj »Vitamin«. — Ljubljana, Masarykova 46. 32616-44 Železničarji ttcenko za lotogialsko obrt ln trgovino sprej mem takoj Oskrba v hiši Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Ve selje do moderne fotografije.« 32544-44 Fanta pridnega, poštenega, »prejme v učenje Alojzij Piber, tigovsici vrtnar, bled. 32574-44 16 leten fant lz poštene hiše se želi izučiti avtomehanlčne obrti Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Novem metu pod »Priden«. 32638-44 Za frizersko vajenko želi iti poltene dekle, ki ž« ima nekaj učne dobe. Ponudbe pod 5'fro »Prikupna« na ogl. odd. Jutra. 32651 44 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. 2500 din potrebujete da zasluži te 1000 din mesečno P) site ANOS. Maribor -Drožnova al. 296-.J Vsakdo more zaslužiti X de 30 din dnevno. Javite se z »loplsnico na »Beljef« Beograd, Zmaj od Nočaja 1. Za isti z zakonom zaščiteni predmet Iščem agente s stalno plačo 600 din ln odstotki. 32642-3 Eeseda 1 din, davek 3 din, za Slfro ali dajanjo naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. izobražena gospodična poučuje otrok« - začetnike v drsanju po želji ob nemški konverzacljl Naslov v vseh posloval. Jutra. 32529-4 Tečaj za stenografijo i šestmesečni) priredi Tt govsko učiliščr n .en igrif s ki institut ROBIDA Liub ljana, Trnovska ul 13. — Poučuje ga pror Kobidova Učmna nizka Uspeh za lamčen Začetek lanuarja 19^9 Pojasnila » pisarni učtlišča: Ljubliana. Trnov ska ul. 13. »2353-4 List »Evropa« vas t duhu vodi po vsem svetu in poučuje dvanajst jezikov. Naročajte uredništvo Costova 9. »2556-4 Tečaj za strojepisje priredi Trgovsko učilišče in stenografski insutu. RO šilDA, Ljubljana. Trnovska ul 15. Novi moderni stroji. Najnovejša učns meto da. Začetek- januarja 1939 Poiasnil? v pisarn "fa Ljubljana, Trnovskt ul. 15. 32356-4 Nemško konverzacijc ln pouk nudi leobraie .ia eo«ip8 Kougre.-n u n 28503-j Dne 3. januarja se začne v institutu za nemški 'ezlk Anaerl Bo-gge t Orazu, Lessmg-strasse 18, nov tečaj za inozemke. Jezikovni po-pouk 2—3 ure dn»vuo, .-azen tega poučevanje nemške korespondence ln strojepisja. Stanovanja za deklet« tudi v zavo du. 32678-4 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Zastopnike kl eo vpeljani v trgovinah kratke modne manufakturne in mešane robe sprejmemo proti proviziji. Ponudbe na ogl od. Jutra z označbo Seljenlh rajonov pod 61 fro »Sposoben prodaja leo« 32465 5 Poverjenike za ljudsko zavarovanje v vseh krajih »prejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prima zaslužek«. »2539-5 Zi 45LL Beseda 1 din, davek S din, za šifro ail dajanj* naslova 5 din Najiranj« šl znesek 17 din. Krojači - šivilje! Damsko ln moško kroj* no knjigo dobile pri A* lojzlj KnafelJ, Ljubljana. Križevnlška ul S, Najnovejši sistem. Zahtevajte prospekt. 32432-9 Laibacher Zeitung Argo. Illyrische» Blatt ri» glase in drugo nemško literaturo Kranjske kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutca pod »Carniola« »2589-1 Zastopnika za livaln« »troj«, Ljubljana in okolica, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Provizija 66«. »2604-5 INSEMKAJ V „JUTRU" 3eseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanj« ja»siova 5 din Najmanj* šl znesek 17 din. 7000 različnih znamlt ugodne prodam. Naslov t vseh posiov. Jutra. Istotam prodam dobro ohranjeo klavir. »2487-4 »sakovrstno /Jato -cupuje pr najviAjlh oenafi ] ^EENE — ju ve lir, ■ubijana. VVoliov* ^ Eeseda 1 din, davek S din, za šifro ali dajanj« naslova 5 din Najmanj« ši znesek 17 din. Medarna Ljubljana. 2idovsk» bL I nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najntiji ceni. »77-3S Brinjevo olje kupim vsako množino po najvišji dnevni coni. Ponudbe na Ed. Ph-šler, Vrhnika. 32431-3) za otroke fe v teh knjižnicah na pretek. — Božiček bo Setos lahko obdaroval oftroke, sa$ bo knfižice kupoval po fiin 8.— v vseh pošlo-valsiicah „JUTHAU, v knjigarnah, po pošti pa jih razpošilja uprava i,jutra", Ljubljana, Knafljeva s* poštnina din z. Na zalogi sof KRALJ DEBELUH EN* SINKO DEBELEVKO PRIGODE POREDNEGA BO« BI J A SKOK — CMOK IN JOKICA JANKO IN STANKO i PRIGODE GOSPODA KOZ.« MERNIKA BRATEC BRANKO IN SESTBfc CA MICA POTOVANJE IN ČUDOVIT* PRIGODE TOM1JA POPKDfc SA SAMBO IN JOKO OSEL GOSPODA KOZAMUB« NIKA ZGODBA O T^TISMRCKU Df SILONOSKI ] U IJVRJEM ČUVARJI 1 TARZAN D. del (po 12 din)^ V VSAKI KNJIGI SC ^TEVILNF ZABAVNE RISBE, KI IZJlt^O PRISIIttU SMEH? Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro all dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Štajerska jabolka »edno na zalogi po nizki ceni pn Gospodar«! zvezi. Ljubluna, Tyrševa cesta 28092-34 Beseda 1 din, da\ek 3 din, za šifro aH dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Obolenja zaradi poapnenja žil VeC let je že v prodaji sredstvo »AORTI REN« tablete, sestavljene na Cisto prlrodnl bazi (rastline ln biokemične goli). kl ublažujeio nad loge starosti, kakor so pritisk v glavi, vrtoglavost. visok krvni tlak. nespečnost, tegoba srca ln dihanja. AORTIREN tablete se izdelujejo po tajn. medicinskem svetniku dr med H. Schro-dorju pri tvrdki Robert KTJHN. Berlin — Kaus-dorf. Zahtevajte brošuro »Ali bolujete na poapnenju 611«. kl vam jo brezplačno pošlje generalno za etopstvo Mr. Tichy Bala lekarnar v Horgošu št. 3 Istotam se dobe tudi »AORTIREN« tablete. ; Oglas reg. s. br 31.818. 32026-40 i Dtnli m mil« m rd*« gitare, harmonike violine i. dx. oajceneiie pn M. MODIC Ljubliana. Coizova c. f. 399 2e Gramofon »Hls MiEters Voice« — portabie, skoro nov ln 15 raznih plošč ugodno prodam Naslov v vseh posloval. Jutra. 32444-28 Star klavir dobro ohranjen ln cltre prodam po ugodni ceni Kolenc Anica, Zelena Ja ma, Bezenškova 28 — Ljubljana 32493-26 Plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasbergei v največji izbiri po razpto dajnih cenab dobite v Dalmatinovi 10, nasproti botela Štruklja. Oblatim Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro all dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Smučarske hlače dekliške, temnomodre sko-rai nove, ugodno prodam. Dalmatinova ul. 10, dvori-Iče Tiskovne lauruge 32302-13 Razprodaja finih modkin ooiek sa T as ko ceno zaradi opu stitve. Konfekcija Kune Ljubljana, Gosposka uil ca 32109-13 t — Črno suknjo moško in obleko prodam. Naslov v r«eb posl. Jutra 32562-13 Smuške drese gotove, dokler zaloga traja. odprodajam po izrc3ni cen:, i Pučnik, Frančiškanska »lici 3. 32617-13 Moško suknjo ^po, črno, prodam. Poizve na Smartmski cesti 5 | trafiki. >2644-13 Seseda 1 din, davek 3 flln, za šifro all dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Radioaparati od din 750 paprej, nove tipe banjai, Ljubljana Miklošičeva 20. 24390-9 Nakup radio aparata J« stvar Baupania. Ra-dlotehnlk Franc šetlna, Ljubljana, Povšetova 43, Vam nudi, zaradi vpeljave, aparate odlične ka kovosti ter po Izredno konkurenčnih cenah: »Unlc«, »Fornett«, »Baba«, »Merde«. 32666-9 1 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro a!l dajanje caslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Res dober klavir kupim Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Za gotovino« 32496-2« Električni pianino brezhiben, črn, več komadov not, avtomatično kakor navaden uporabljiv naprodaj : Weber, Ljubljana, Prečna ulica 8. 32573-26 Harmoniko kromatično na gumbe, — novo 100-120, 4-glasno, t 3 registri in kazalcem, prodam zelo ugodno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32653-2« POZOR! PIANINE moderno izdelane 8500, harmonije 2000. 1 večletno garancijo dobavlia IVAN KACIN. Domžale. Zahtevajte cenik 32655-26 Dolg klavir prodam za 1500 din Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32663-26 Prodam Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro all dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Avtomatični biljard s kamenlto ploščo, skoro nov, zelo ugodno na prodaj. B. 2;gajnar, Mir na na Dolenjskem. 32414-8 Poceni odprodaj* 2000 parov snežk štev 35- 36 din 39 štev 37 —38 dlD 49 Stev 39—40 din 55 /.a »Tretorn. snežke H do 30V« popust Trgovci popust Veletrgovina t Cevi/i ALEKSANDER OBLAl st. Petre o. 18 tel 24 3s 362-6 Prodam pel. kolo. kredenco, »sgo slike. Vprašati n« Sv. Petra c 13, t trgovini. 32306-6 Sani lepa oblika, nor«, s sedežem u trgovct ali privatnike. Cena dm 1100. pri Terlep Matija, Sv. Jerneja cesta, št. 9, Ljubljana, -Šiška, 32394-6 Mlatilnico novo, dvakratno eiAče-nja, na poravnano slamo, nemški Izdelek — »Lanz« ugodno proda lz zaloge Jurij Gosar, Sta ra Loka 17. 32531-6 Tridelno ogledalo stoječe, železno stensko obešalo za konfekcijo all krznarstvo, stoj^a obešala, krojaški elektr likalnlk. pupe tn dr na prodaj Ljubljana, Gosposka 7. 32490-6 Trgovska hiša lepa, moderna, enonaa-stropna z vsem komfor-tom poceni na prodaj Pon. na ogl odd Jutra pod »Wegen Abrelse«. 32471-6 Smuči in dre« skoraj novo, aa visoko postavo ln 4cevnl radio aparat Tungsram na baterij • ugodno prodam Tržaška 21-L desno 32452-8 Namočeno polenovko mannirane ribe in druge delikatest priporoča 1. Buz zolini, Lingarieva ulica, za škofijo. 32462-27 Dvoje osebnih sani za konisko vprego in ročni voz (cizo) prodam. — Ogled: Slomškova 6. 32489-6 Peči, Toplodare mizne štedilnike dimne cevi itd. priporoča poceni »Železnina Koutny«, Medvedova 28. 32245-6 Smuči in sanke najboljše dobite pn izdelo valcu Fajfariu, Liubljana, Trnovska 23. tel. 34 10. 32126-6 Prodam drsalk« nove, prima, event. » čevlji št. 37 Izve se pri hišniku. Celovška C. 8a. 32528-6 Mreže Stekleno omaro na podstavka. * predalom n parlumenjo. kupim v dolžini do 2.40 m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklena omant. >24)2-7 Polnojarmenik moderen, brzotekoč. do 63 cm, z vio ostalo opremo za žago. kakor cirkularke. brusilni stroj za žage, tračnice, vagončke, kupim takoj. Ponudbe s točnim opisom na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 222«. 32612-7 Stroji Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro all dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Pletilni stroj 4 rabljen, vsaj 60 cm širok kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezhiben«. 32405 29 Lokomobilo 5 atm. 10 do 12 ks, dobro ohranjeno, garantirano kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod s Ugodni pogoji«. 32341-26 Chevrolet limuzina ugodno na prodaj Bu-jaL MlkJoAlčev« 20 32630-10 Kupim takoj malo motorno kolo, po možnosti Sachs in mali avto Ekspres. Ljubljana, Emon-ska 2. »2636-10 Avtomobile tovorne, osebna ln avtobuse dobro ohranjene vseh jakostl kupite naj. ceneje pri O. ZVZEK. zastopstvo Krupp. Ljubljana. Tavčarjeva 11. 32659-10 Avtomobilisti j Avto hladilnike poprav i lj« specialno, strokov-! njaško, hitro ln a ga , rancljo Gustav Puc. -Tržaška o. 9. tel 28-97 406-H Kupim mali avto rabljen, v dobrem (tanju znamke Ford Eifel, Opel Olimp. DKW Meisterklasse, Fiat Balilla ali Steyer 50. Ponudbe na Haselbach, — Celje. 32671-10 Pisalni stroj . , JU. ______ Underwood. dobro ohra ff "jen, prodam z, din .800. je pri Andlovic, zaloga po hištva Komenskega ulica 34 32564-6 Stiskalnica 100 1, bodeča žica, stojke zidarske, dvigalo, pločevina, avtodeli. peresa, dva težka železna voza motor (pogon na oglje) proda — Franc Kristan, mehanična delavnica, Tyrševa cesta. 32611-6 6 cevni radio šivalni stroj, kabinet, razne dobre fotoaparate in priboi prodaja po ugodni ceni. — Fototehničn* trgovina Voš-njakova 4. 32647-6 Orehova jedrca in fižol nudi SEVER & Co.. Ljub liana. Gosposvetska > 32100-f Kupim Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Naj manj -Š1 znesek 17 din. Stekleno omaro na podstavku s predalom. za parfumerijo, ku pim. Dolžine do 2.40 m. Ponudbe pod »Steklena omara* na ogl odd Jutra. 32432-7 Mlajši vrtilec tDreherj vešč dela na avtomatih dobi službo Ponudbe na Zeljezo Pro metno d. d.. Bistrica, Pošta Llmbuš. 32463-7 Orehove furnir hlode .-»ako množino kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oreh« 32486-7 Kupimo cca 30 m dobm ohranjenih transmisij premera 43 mm Ponudbe na Tekstilna Ko šaki. Maribor. 32077-7 National blagajno srednjo. brezhibno. registrirano, kupim. Fran šetlna. Rogaška Slatina 32542 7 Plinski motor ua drva ali ogljt 30 ks all več, kupi Lesna industrija. Zbelovo p Polj čanah. 32532-7 Tehniško šestilo Kompletno kupim Pon na ogl odd Jutra pod »Dobro ohranjeno« 32629-7 Matelič Josip, Ljubljana, Groharjeva 3-IL $2318-29 Gospodinje Izplača se Vam vzeti šivalni stroj v posojilo Dobite ga proti mali odškodnini pri »Promet« (nasproti kri-ianske cerkve). $2392-29 Prodam skoraj novt ;n poceni raznovrstne pletilne in šivalne stroje za trikotažo Naslov v vseh posl Jutra 32561-29 Singer, Gritzner in Diirkopp šivalne »troje radi opustit ve salona prodam Ponudbe pod »Dobre znamke« na ogl. odd. Jutra. >2390-29 Več Singer in Pfaff in raznih dragih popolnoma novih šivalnih strojev t 201etno garancijo prav poce ni naprodaj pri Promet nasproti križanske cerkve v Ljubljani. (Stare stroje vzamemo * račun) >2391-29 Šivalni stroj češki izdelek, popolnoma nov, poceni naprodaj — Klanjšček. Trdinova 8-11. >2603-29 šivalne stroj« rabljene, različnih znamk. * dobrem stanju od 300 naprej prodaja Triglav Res-lieva 16. 32608-29 Šivalne stroje najnovejše modele, pogrez-Ijive. tudi krojaške in brzo-šivalne. z večletno garancijo, kupite najcenejše pri Triglav, Resljeva 16. 32609-29 Prodamo Seidenspulmaschine Schwet ter dvig 83 transmisiiiski pogoa. 40 vreten, I dmamo 27 kw 220-380 V. 1500 N. vrtilni tok dobro ohramen. nahaiaioč se še v pogonu I dinamo 6 ks. 220 V. !30C N. enosmerni tok Vprašajte: Tekstilna Košak> Maribor. 52078-29 OBBEBZ2S Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro all dajanje naslova 5 din Najmanj 61 znesek 17 din. Limusino novejšo tipo. kupim. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Malo vozen«. 32580-10 Avto Ford O limuzina 800 kg, 4-clllndrska, 4 vrata, pre voženlh 17.700 km proda Novak. Oosposvetsks 37. Maribor. 32878-10 Pohištvo Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro all dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Pohištvo za stanovanj«, hotele, trgovske opreme ln pen-slone dobite najhitreje v največji salogl pohl štva: Uradniška posojila t nu >uu( ttcuujc in bicipučnega zavarovanja — dob« državni aamoupiavni ter upokojenci, oženjem brca porokov na večletno ugodno odplačevanje. Vse informacij« brezplačno pri pooblaščencu t. L. kJemeu. Ljubljana, Gospotvetaita 10. Banks i Itedionica d. d. >2393-16 Spalnic« to od Omare Postelja Kuhinjske oprav« Suh kredeno« Otomane Madracl Mreže Sprejemamo naroČila po predloženlb načrtih Ro žna dolina. Predjamska 32 tn 35 TRGOVINA Gajev« Nebotičnik 32481 12 Pohitvo noro in že rabljeno, kl ga Celite prodati all sa mo dati v shrambo, sprejmemo » posebni od delek f komisijsko pro-lajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami. Sporo Ute nam aa dopisnici all ustno Prevoz pohl štva v naš komisijski iiddelek preskrbimo sa ml Ivan Mathlan. Ljub ij&na. Tyrševa cesta 12 79 12 Spalnice, jedilnice, kuhinje po d snih tn lastnih načrtih po Jako ugodni ce ni. Strojno mizarstvo D. Lancoš. Wolfova 12 219-12 f PRINC LORD REX OLYMPIC ARISTOKRATI V FORMI, TONU IN TEHNIČNI DOVRŠENOSTI RADIO-PEGAN LJUBLJANA - TTRŠEVA CESTA št 12 »SAVA« 1.800 400 160 750 450 500 190 85 Stara orehova jedilnica prvovrstno delo, ugod no na prodaj. Tovarna »Bor«, Prane Kregar & Comp.. Vlžmarje 87. 32367-12 Biedermeier in drugo pohištvo, slike, knjige itd. poceni proda TRrBUČ, Tržaški 42, telefon 2603. >2383-12 Stara orehova jedilnica prvovrstno delo, ngodno Taprodaj. Tovarna »Bor«, :ram Kregat 8t Comp., — Jižrnarje 87. 52367-12 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro all dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Posojilo 50—80.000 za trgovsko podjetje iščem. Piačam lepe ob restl ln mesečno odpla iilo. Garancija vknjižba na nepremičnine vre dne več stotlsoč Ev. sprejmem tihega družabnika all družabnlco Poznejša poroka mogo ia Ponudbe na ogl od Jut» pod »Dobro obrekovanje 50«. 32346-16 DENARNE POSLL fosieUov^uje kreditov u. vnovcevanje vlog pri denarnih zavodih. Naložbi kapitala. Poravnave. L prava nepremičnin. Davčne napovedi. Lniorma-cije. Ureditve revizije, oi.ancs in stalno kontrolo knjigovodstva ln vse drug« trgovsko go spod&rske posle izvede: konceslonlrana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA LJUBLJANA Cesta 29. oktobra, št. 7 (preje Rimska cesta) 32577-16 Posojila različna, preckrblm hit. ro ln brea kakega predplačila Hranilne knjižice vnovcujem proti takojšnji gotovini. — Oblastveno dovoljena pisarna RUDOLF Z O K £ LJUBLJANA Gledališka ul. 12. Znamka 3 din 32557 16 Kdo posodi na hišo v Ljubljani na prvo mesto 150.000 din proti obrestim ln prostim stanovanjem Po nudbe na ogl odd Jutra pod »Mlada vdova-32543-16 Mlada dama bl ae udeležila s kapitalom kjerkoli. Ponud b« na ogl. odd Jutra pod »Dober zaslužek« 32495-26 2ivi U še kje srčno plemenita gospa, gospodična, katera bi hotela tešiti a posojilom dm 4000 — akademske naobraženega idealnega gospoda »rce tr-gajočega obupa, k katerega ga je pahnilo kruto razočaranje. Rešiteljici srce in do- | smrtno hvaležnost v trpljenju izoblikovanega moža. j Nujne ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Vreden z*- j upanja«. >2619-16 REVMATIČNE bolečine odpravijo >NIBOL« tablete ln »NIBOL« mast. kar se Je zelo dobro obneslo tudi pri ishijasa in protinn »NIBOL« tablete se uporabljajo takisto kot dobro sredstvo zoper trganje v odfb zoper robo In glavobol pri hrlpl pri boleznib zaradi prehlada. 24 tablet din 20 48 tablet din 84 ji!B0L> »NIBOL« »N I B O L« MAST DIN 20 »NIBOL« se dobiva v vseh lekarnah. Izdeluje: Lekarna MR. BAHOVEC LJUBLJANA Reg. Stev 17816/35 Ribarski revir samosvoj na Savi pri Krškem od tako zvane-ga »Jungferprunga« do »Turškega dioda« od levem ln desnem bregu ter po sred) Save za ao oo enega leta oddam aa znesek 3000 din Po lasnlla daje ln sklepa pogodbo lastnik Josip Lenarčlft. Verd. pošta Vrhnika 32142-17 Boljšo gostilno vzamem v najem. Položim kavcijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. >2673-17 SSL SI m m Glavnica sto tisoč satero brezkonkurenčno ioblčkanosno podjetje ,-#>»,i ot' ifoni"rT idejna detajlna pojasni-!a. ako realiziram podjetje. Ponudbe na ogl. ->dd Jutra pod »Ugodni pogoji.« 82342-16 Posojilo na rpnjižoo. poroke, me fclce, dolgoročno po 7 odst. obresti ln kmetom v gospodarske potrebe j nabavljamo, pojasnila ! daje Central, Bregovita St. 7, Zagreb. 32634-16 Vlogo Zadružne gospodarske banke prodam. Ponudbe s ceno na oglasni odd Jutra pod »Tudi več stotisoč«. >2654-16 Za prevzem tovarniške zaloge novega, eponainega sred stva za gradbeno-pohl jtveno industrijo sprej mera družabnika e vlogo od 50 do 100 tisoč din Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Hlpote-•-ixno Jamstvo.« * 32658-16 Tkalnico prodam «1 spreimen: dm žabnika Ponudbe m> podružnico Jutra Manbot pod »Ugodne la trgovce« 32400-16 BanCno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 ^upl takoj ln plača naj bolje: hranilna knjižic« bank ln hranllnlo vrednostne papirje: 3 odst obveznice, bone srečke, delnice Itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 28835-16 Družabnika z gotovino sprejme manu-faktura na podružnico. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takojšen nastop«. 32663-16 Posojilo išče lOO-OCM v gotovini all delno T hranilni Knjigi dobro vpe.jano domače industrijsko podjetje Vknjižba na prvem me stu. Vrednost trikratna odplačilo obresti po dogovoru Tajnost zajam-_ena. Ponudbe na ogl odd. Jutra v Mariboru pod »Varno naložen ka pital.« 32676-16 Btseda 1 din, davek 3 din, za šifro all dajanje naslova 5 din Najmanjši zasaek 17 din. Za »čevlje« oddam lep suh lokal na prometni točki. Dopise pod »Ljubljana 77« na ogl. odd Jutra. 32425-19 Manufakturistu agilnemu oddam lep lo kal na prometnem pro štoru v LJubljani Dopise pod »Siguren uspeh« na ogl. odd Jutra,. 32424 19 Ureditev dolga potom sodnih ln izvensodnih poravnav Nasveti v Konk'1-znlh zadevah ln vseh druelb treovsko obrtnih poslih strokovne knMarovod-ske revizije. Sestava ln aprobaclja bilanc Preskrbe krelltov Nasveti glede hranilnih vlog ln olaslranje Istih Vsi posli kmečke zaSMte Edina konceslonlrana komercialna pisarna LOJZE ZA.TC Ljubi 1 a na Gledališka 7 TELEFON 58-18. 230-ie Hranilne knjižice uščitenih lavodo* vrednostne papirji 3®/« obveznice vnovčuiem »talno oo naiviši ;eni >n pioi takojšnjemu Vplačilo * gotovini. Alojzij PUninšek t subljana. Beethovnovi 14 tcleioo 53 10 »19-16 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro all dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Trgovino špecerijsko ter del katesno na drobno, dobro vpeljano, radi prezaposlenosti oddam v najem v industrijskem mestu na Gorenjskem 1. januarja 1938. Reflektiram samo na mlade, agilne in podjetne trgovske pomočnike. — Ponudbe na ogl. odd. Jutrs pod »Rentabel 1938«. 26789-17 špecerijsko trgovine vzamem r najem takoj ali pozneje. Piamene ponudbe pod »Špecerijska trgovina« na ogl. odd. Jutra. >2610-17 Hišo z vrtom r Ljubljani ali okolici, rzs mero v najem. Ponudbe n» ogl. odd. Jutrt pod iifro »Februar«. >2649-17 Restavracijo ali gostilno išfem ▼ najem . prevzamem tudi na deželi. Ponudbe na ogl. odd. JuU« pod šifro »Aeilnoit«, 12368-17 Trgovina mešanega blaga v lepem prometnem letoviškem kraju z zalogo od 250 tisoč din oddam takoj v najem agllnemu po-močnlku-cl Potreben ka pital din 60.000 din Ponudbe na ogl odd Ju-'.ra pod »Promet « 32410-19 Trgovine, industrije trafike, hotele Tufete. restavracije, go tllne. kavarne. krčme mlekarne parlumerlje Irogerlje vile. posestva prodajamo ln posreduje mo nakup uspešno ln hitro: Poslovnica Pav-ekovlč, Zagreb. I'•'•a 144 32545-19 Trgovino s Specerijo ln dellkate- saml na drobno dobro vpeljano oddam z janu-vrjem 1939 v najem Ignac Andrašlč, KrpnJ. 32214 19 Frizerji nventar bnvskega in frizer tkega salona prodam Po nudbe na ogl. odd. (utra pod »Brivski tnventar« 32501-19 Mesarski lokal Se pet let mesarija, se takoj odda na zelo prometni točki. Je pripraven tudi za drugo obrt Naslov Roršek, Ljubljana. Kolodvorska 35 I 32626-19 Trgovsko hišo j Trgovska hiša dva stanovanjski hiši ln na prometni, industrijski Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro all dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Stavbišče zemljišče (opuščen mlin),ob trajni vodi. izven naselja nedaleč od kolodvora. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Ugodni po goji«. 32340-20 Tristanovanjsko hišo prodam sa 00.000 din Stoženjska ulica 15 Sto žice. 32420-20 Večje število parcr! kompleksov. posestev gozdov, trgovskih ln pa stanovanjskih hiš ter vil ima naprodaj gradbeno «trokovno izobra žen posredovalec Kunaver Ludvi' Gesta 29 oktobra 8. Te tefon 37-33 Pooblaščen graditelj ln sodni cenl-telj za nasvete brezplac no na razpolago. 25 30 Tovarno bučnega olja dnevno 400 kg olja. lep donos, prodam radi starosti skupno s stanovanjsko hišo all tudi samo stroje Dem tudi v najem Realna vred nost 630.000 din. prodam za 450.000 din Tovarna olja T Mariboru 32460-20 Rentabilna hiša s čistim donosom 49 000 din, v brezhibnem stanju v Ljubljani naprodaj za 525 000 din Dopise pod »Sigurna na iožba« na ogl odd. Ju tra. 32430-20 Enonadstropno hišo ln več parcel all skupno ob Celovški cesti pro dam. Alolz Arhar. Celovška c. 80. 32550-20 Stanovanjsko hišico »Weekend«. leseno, novo, prodam zelo ugodno. Lepa lega. Pretnar, Podnart 31, Gorenjsko. >2376-20 lepa zemljišča v prometnem kraju Slovenije takoj prodam pod ugodni, ml pogoji. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Ugodna redka prlll-ka<. 32510-20 Gosposka vila lepa, Bouauo zidana, 2-staiiovanjska, enonad-stropna, s vsemi priti klinaml; suhe, ctmenu-rane kleti ln svetlo podstrešje, z lepim vrtom ln sadovnjakom, sončna lega, t bližini mestnega parka ter kolodvora ugodno na prodaj v Mariboru. Cenjene pon. na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Ugodna prilika«. 32524-20 točki v Celju, ugodno n»? prodaj. Ponudbe na podruJ. nico Jutra v Celju pod značko »Dober promet«. 32675-20 Hiša z mesarijo moderno hlal ti o, Toliko gospodarsko po- o-pje. kiavnlco ln velit. m vrtom na prometni cesti ns prodaj. Naslon Aleksandrova 19, Pobro-žje. 32684 20 Vogalni lokal lep nov z dvema velikima izložbami in skladišče vse parketirano, na glavn* cesti poleg tramvaiske postaje oddam. Informacije Klanj-šek Celovška 72. >2352-19 Trgovski lokal s pisarno oddam. Vprašati pri hišniku Celovška c. 30a 32387-19 Dobroidoča restavracija v Zenici a številnimi abo-nenti v bližini železarne in delavskih kolonij naprodai s kompletnim mventariem. ra di bolezni. Hitre ponudbe aa Mila Mitraševič, Zenica 32514-19 Branjarijo koncesiio, ugodno prodam. Emonska 10, Ljubljana. 32603-19 Restavracijo dobro vpeljano, sredi Ljubljane, — oddam pod zelo ugodnimi pogoji takoj radi družinskih razmer. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32606-19 Trgovski lokal na Tyrševi cesti 37b oddam 1. januarja 1939. Poizve se v trafiki istotam. 32623-19 Hotel na Jadranu naprodaj all p« v6top družabnika-strokovnj aka kl bl hotel vodil. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jadran.« 32633-19 Za Silvestrov večer io na razpolago društvu, ki namerava prirediti »silvestrovanje«, lepi restavracj-ski prostori v centru mesta. Naslov v vseh poslovalni cab Jutra. >2630-19 Gostilno blizu Maribora z velikim prostori, kegljiščem Itd. ugodno prodam. Pojasnila daje Hečnik. trgo vec, Hoč«. «2081-19 Pension Dubrovnik Srebreno na morski plaži, t bližini Kflpari, »estoieč ix glavne stavbe in depandanse 2 20 sobami in potrebnimi pritiklinami ter z lastnim velikim parkom in gospodarskim zemljiščem, se oddi v zakup. Za informacije in ponudbe se obrnite a advokata : Dr. Bal da Pokoviča, Dubrovnik. 37248-20 Hišica s 3 sobami ln pritiklinami v trnovskem predmestju ugodno na pro daj Naslov v vseh po sloval. Ju tr*. 32530-20 Donosno hišo t Ljubljani, v centru mesta lepo večjo kupim. Ponudbe z navedbo kje se hiša nahaja in ceno poslati na ogl. od delek Jutrs pod »Hiša-go-tovina« 32358-20 Stavbišče 3300 kvdr. m, paroell-rano, sončna lega, mir no, poleg tramvaja, u-godno naprodaj. Vprašanja na ogl odd. Jutra pod »Šentjakob.« 32456-2C Novozldana hiša lu let davka proeta Cista takojšnja vselitev možna 7 sob, 2 kleti, pralnica, drvarnica. 500 m2 vrta, Industrijsko prometno predmestje Mari bora, nos! 13 odst. obresti din 56.000, vknjižba 30.000. Daije 3 nove hiše z 2 do 4 sooaml od 33 do 46 tisoč din naprodaj. Informacije; Po brežje, Gosposvetska ul 56, Krčma. 32522 20 Hiše, posestva, trgovine industrij«, goeti.uo, restavracije, buffete, mlekarne kupuje ln prodaja Central, &agreo t>re-govlta 7. 32640-20 Trgovsko hišo v Ljubljani ugodno prodam. Nadalje opozarjam cenjene interesente, da Imam veliko izbiro vsakovrstnih reaiitet v pro. dajl. Vsa pojasnila brezplačno. Franjo Pristavec realitetna pisarna, LJubljana, Erjavčeva e. 4a. 32634-20 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ail dajanj« n&siova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Enosob. stanovanj« s štedilnikom oddam takoj. Gaietova 10, Z-«, Slška. VprašaU prt hlA-nlku. 32491-21 Parcela lep« vogalna, prva potttf« od remize, ob Šolski ulici, naprodaj. Poizve se Celovška cesta 193. >2381-20 Rentabilno hišo v Ljubljani » 33.000 čistega donosa, prodam tudi za polovico ali zamenjam za manjšo. Vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »900.000«. 32582-20 2 dvonadstopni hiši prodajno. V prn urejen 6a na torij zangrebška o-kollce, frekventlr&n ln lukrativen; ? drugI: ho. tel-pension » Opatiji v Italiji. Cena obeh hiš 1.200 000 din 500.000 din dolgoročna hipoteka, poslovalnica Pavlekovlfl T Zagrebu, Dica 144. 32540-V) V Kranju ugodno prodam noto enonadstropno vilo m vrtom. Polzve ««: Star« cesta 1« Kranj Vinko Batlft._»2631-20 Hišo proti gotovini kupim v LJubljani. Opis ■ naved bo cene pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Res solidna«. _ 32833-30 3-nadstropna hiša moderna v Mariboru, centralna lega naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »750 000« (2523-30 Nova vila anonadstropna, dvostanovanjska ■ vsemi pri tlkllnaml. lepim vrtom ln sadovnjakom, v Celju 10 minut lz mesta, ugodno na prodaj. Cenja ne ponudbe na ogl od Jutra pod »Lepa prilika. 32141-20 Naprodaj imam v sredini meata kramo tr- goviko m stanovanjsko hišo kste.a se obrestuje po 10%; dobi se po zelo ugodnih pogojih — ter več drugih trgovskih hiš in vil. Pojasnili Jančar, Sv. Petra c. 27. >2662-20 3 stanovanja eno oziroma dvosobno oddam na Tržaški c. 24 I nadstr. ra januar all februar. VprišaU pn bil nlku. 32492-21 Dvosob. stanovanj« s kopalnico in vsemi pritiklinami, oddam 1. januarja. Ažbetova 28. Pod Rožni, kom. 32407-21 Dvosob. stanovanj« s kopalnico in vrtom. o4« dam. Staretova ulica, nov« stavba. Trnovo. 52402-21 2-sob. stanovanje s kabinetom, komfortno dam. Celovška 72. »2333-21 Malo stanovanj« (soba, kuhinja) oddam t centru Ljubljan«. sute.-ea, solnčno, mali rodbini brej otrok. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Novo 1» to 1939« >2333-2» Dvosob. stanovanje (event. s k»b_netocn), ketuano, a kopalnico oddaj« takoj ali za febiuai. Svet* savska 6, sa beiigraiak« gimnazijo, »2621-21 Dvosob. stanovanje prvonadutropno, a va®. ml priti Kluaaml. b«ik<>» aom, veliko, sončno Mr koj ugodno odda Fatua Večna pol 29 PodroA-ni k. 32622 21 Enosob. stanovanje oddam odrasli dnižinL Naslov » »»en poslovni. Jutra. »2637-21 Trisobno stanovanj« b kopainioo oddam s L februarjem. Cen« 300— Vodovodna cesta 5 o« Tyrševl ea Bežigradom. 3260921, Trisobno stanovanje kopalakm, pila. takoj ugodno oddam Informacijo daje Kajfo*. Start trg 23-L ---K tanoianja Hiša s dobro vpeljano mesnico ugodno na prodaj. Po-brežje, Gosposvetska 26 pri Mariboru. 32683-20 2-družinska hiša na prodaj 5 min. od postaje Tezno. Naslov v vseh posloval. Jutra 32682 20 Beseda 1 din, davek I din, za Slfro all dajanj« naslova 5 din Najmanj« ti znesek 17 dia. Trisobno stanovanj« v mestu. ■ vsčjo predsobo. iščem aa 1. janua ar Ponudba na oglasni odd Jutra pod »Cista stanovanje«. _ 32391-B« INSERIRAJTE V »JUTRO« I CE KOMU PONUDITE RUFF-OVO ČOKOLADO, VEDNO BOSTE VZRLI NASMEJAN OBRAZ. Čokolada mora postati ljudska hrana. V njej so koncentrirane vse najboljše in najredilnejše snovi, potrebne našemu telesu. Ruff-ova mlečna čokolada je tako fina, tečna io redilna, da bi jo morali vedno imeti pri sebi, bilo doma, na potovanju ali izlet«. Sobo odda Bt»eda 1 din, davek 3 din, m šifro ali dajanj« naslova S din NaJmanJ-tl znesek 17 din. Solnčno sobo Wt>o » upora trn kopalni OT oddam le bolJAemu »talnemu gospodu ali go »pcdlčnL TyrSeva 69a-II levo. 32453-23 Prazno sobo t louponbo kopalnice, od dara v Trnovem Staretova «lic», oova stavb*. 52405-23 Lepo sobo «®r«mljeno. i posebnim »hodom it predjobe takoj oddam gospodu. Naslov v r»eh poslov. Jutra. 52531-25 Garsonjero »ddun. Celovška 72, Klan) lek. 52534-23 Opremljeno sobo prijazno, i dobro domačo tiri.no ali samo zajtrkom od dam v bližini Sv. Jožefa solidnemu stalnemu gospodu. Naslov t vseh posl. Jutra 32373-23 Beseda 1 din, davek 3 din, za turo ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši zneaek 17 din. Sodna dražba elektrarn* n« ceanlcl bo 27. januarja 1939 ob 10. pri okrajnem bocU&ču v Skof J l Loki eoba At. 2 Vet se Izve pri dr. 21-rovnlku. LJubljana, — Knafljeva 2. S2M0-S2 DiZavua uradnica la poMstnlsft. »«11 tajL f-manjkanja taaaji ia cui tem potom poznanstva t «o-lidnim, značajnim gospodom. Dopis« oa ogl. odd. Jutra pod »Vesel božič«. 52661-24 Toplo sobico Oddam takoj oeebl, ki Je Cea dan odsotna. Mesečno 120 din. Vdova Ncrrt trg 3, dvorUče. aav/7-23 Sobico Bedno opremljeno • potemnim vhodom cddam samostojni gospodični ai. gospej. Najraje drž. uslužbenki. Vprašati v Mostah, KoroSčeva ul »t. 1. 32494-23 Prazno sobo »elo lepo, solnčno, prostor-bo. s posebnim vhodom, v visokem pritličtu, oddam boljši strank: blizu Zmajskega mosta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 52586-25 Prazno sobo * (»osebnim vhodom, oddam v podpritličju. Malenjek, Sp. Šiška, Sarajevska 9, bii Javna dražba V Gužtanju, Mežiška do lina naprodaj dne 4. fe bruarja 1939 valjčni umetni miln na stalni vodi ln z električno na peljavo. Dvonadstropna zidana hlia ln nehaj zemljišča. Daleč naokoil brez konkurence. Cenil' na vrednost 128.000 din Naj manj J1 ponudek din 36.000. Najlepša priložnost za podjetnega ln pridnega mlinarja. Po drobna pojasnila daje: Hranilnica ln poeojllni-oa, Prevalje. 32470-32 iu nove ceruve. 52607-25 Zračno sobo Opremljeno, z averna posteljama ln s posebnim vhodom oddam. Celov-Ika 68. 32628 23 Sobo »trogo separirano n vbodom s stopnjlSča oddam » 1. januarjem. Naslov r vseh posloval. Jutra 32625-23 Sobo ln oskrbo oddamo takoj Center centralna, dvigalo. Gaieva 4, V. desno poleg nove palače banke Slavije. Beseda 1 din, davek 3 din, za Slfro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Grafolog FELIK.S U-LOjjOONIK Jesenice - Fu;ane Industrijska 6, dravska banovina — Izvrtuje vsa v graloloSko stroko s pa. dajoca dela na strogo znanstveni podlagi, točno ter kulantno. Spre Je. ma tstotam stalno tudi stranke Psihoanalize — ocenjevanje značajev, er ulranje anonimnih piscev, eksperimentalna ln patološka grafologlja itd Specialna dela po dogovoru. Dlskreclja zajamčena Pošljite 50 din pa dobite precizno Izde lano analizo, ki vam bo koristila vse življenje Pr! dopisih morate navesti spol ter rojstni datum pisca. Osebni obisk 30 din. 32526-31 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro aH dajanje n-aslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Kravo dobro mlekarno proda: Replč, sodar, Ljubljana, Trnovo. 32467-27 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Vsaka beseda 3 din, davek S din, ea dajanje naslova 9 din, najmanjši znesek 20 din. Nameščenec 33 let star, • stalno aluž bo ter lepo plačo želim znanja z gospodično ali vdovo brez otrok, po možnosti šiviljo kar pa ni predpogoj, z nekaj gotovine ali nepremičnine po možnosti. Posedujem 30.000 din gotovine, sem neomadeže. vane preteklosti ter mirnega značaja. Iščem sebi primerno gospodično aH vdovo z navedbo sestanka za Božič. Le resne ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Srečna bodoč noet.« >2338-23 Poročim takoj dekle čedna ruti an] osti, majhne postave, staro od 18 do 22 let, dobra gospodinja, varčna, katera posedu Je do 4.000 din gotovine. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobosllkar.« 32442-23 Gospodična hiina poseitmca, srednjih let, se želi takoj poročiti z gospodom državnim ali železniškim uradnikom do 60 let. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dom«. 52594-23 teli manja • trg. aa 41 v 11 Jo. Ponudb« • sliko ki m diskretno vrns n« ogl odd. Jutra pod šifro »Sreča t« Išče« 32466-25 GospodiEna Ifletna, dota v gotovini 230.000 din Uit uradnika trgovca ali stično. Navodila daje NADA Zagreb, Jelačičev trg 10, xa informacije poli j it« 10 din. >2479-23 30 letna gospodična samostojna šivilja. Inteligentna, skromna, z 20 tisoč din gotovine, želi znanja z Inteligentnim, značaj nlm ln situiranim gospodom. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod šifro »Srečen božič 38«. 32350-23 C REPU SI M •n PAR IJ KREMA ZDRAVJA IN LEPOTO Vdova popolnoma sama, 53tetna, dota v gotovini 80.000 din išče zakonskega druga. Navodila daj t NADA, Zagreb Jelačičev rg 10, za informacij« pošljite 10 din. 52480-2) Kmetsko dekle Izvrstna gospodinja z go tovlno 20.000 din želi po ročltl državnega uslužbenca (železničarja) do 45 let, tudi vdovca. Res ne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja ženitev 888« 32468-25 Boljši obrtnik in posestnik, mirnega značaja, ločen ne po lastni krivdi, star 33 let, želi znanja dobrosrčne tovarišice z nekaj imetjem. Samo resne ponudbe s točnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Varčna in dohra gospodinja«. 52384-23 Trgovsko naobražen dober, srednjih let i večjim kapitalom, ločen po krivdi drugih, brez otrok, želi znanja s primerno damo. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zajamčen uspeh«. 33385-25 Beseda 1 din, davek 3 d:a, za Slfro ali dajanje tkPSlova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Opremljeno sobo Išče stalen uradnik. Ponudbe z navedbo cene ca ogl. odd. Jutra pod »Poseben vhod«. 32384-23a Primerno sobico Cče v centru mesta in-tellgent, ki prihaja po. gosto v LJubljano ln o-ctala tam več dni Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Stalnost.« 32441-23« Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom v centru, z dom3Čo ev. C« lo oskrbo postrežbo, kurja vo (željeno centralno) in uporabo kopalnice iščem. Vselitev 1. ali 15. januarja 1939. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod »Mir«. J25l3-25a Zlata zapestna ura *266-<"25 1 okrogla, znamke »Marvin«. se ie izgubila. Proti visoki nagradi naj jo pošten najditelj vrne v ogl. odd Jutra. 52620-28 Osebo k! I« dne 21 decembra popoldne v kavarni »Zvezda« zamenjala edini damski dežnik, prosim, da ga vrne v kavarniški blaeajni, — ker more sicer računati posledicami! 52618-28 Vsaka beseda 2 din, da vek 3 din. za dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 20 din. Gospodična značaj na želi resnega manj a z živahnim mu- zikall^nlm inteligentnim gospodom, starim 30 do 33 let Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Karak ter«. 32411-24 Mlada gospodična temperamentna, samo stojna z lepo eksistenco želi znanja z gospodom v svrho smuftsnja ln ne deljsklh izletov ponudbe na ogl. odd Jutra Zenitve in možitve DOljšlh krogov posredujemo najvestnejse, fino in reelno. Prvorazredne rodbinske zveze v vsej državi. Velika Izbira od Učnih partij. Informativne prospekte pošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah — diskretno! »REZOR«, Zagreb, pošta 3. 32547-25 Znanja želi • poštenim, zdravim. dekletom z doto, do bro gospodinjo, tudi de-želanko, 331eten tekstilni mojster Tajnost zajamčena. Dopise na ogl. odd. Jutra s sliko, ki se vrne, pod »Resnost 1939«. 32512-25 Gospod 51 lat, v sigurni službi, — želi znanja z gospodično, čiste preteklosti, v Ljubliani bivajočo. Ke> mi ni do dote, iStem le skromno osebo vesele in odkrite narave. Vendar začasno kje nameščeno. Sliko vrnem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ustvariva si dom«. 52570-23 Višji državni uradnik porodi mirno, simpatično gospodično ali vdovo brez otrok do 53 let. plemenitega mišljenja, skrbno gospodinjo, sposobno kuharico. — Slika zaželjena proti vrnitvi (diskrecija). Neanonimne dopise na podružnico Jutra Celje pod »Resnost skromnost 42«. 52674-23 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Vesele božične | Za vsako priliko! najboljše ln najce-j nejSe hubertuse, povrSnlke, perilo Inl vsa oblačila nudlj Presker, Sv. Petra c. 14. INSERIRAJ V „JUTRU"! Klavirji pianini Kopa) domač« blago! EN CENIK MElNfL-HEROLD1^ TVORNICE 6LA!B!l MARIBOR S 101 praznikei io novo leto Želi Gustav Slatinšek, trgovec in mehanik, Kamnik. 52645-č Sobo ali sobico ppremlieno, želi 13. januarja dobiti stalen, soliden^ simpatičen, gospod sred- pod »Snežinke« njih let. Ponudbe do konca j 32445-24 I. m na ogl. odd Jutra ———- pod Iifro »250—150«. 32600-25* Stanovanje 'pr! mlaili in lamostolnl go-ilpe ali vdovi išče mlad go-»pcd. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod Iifro »Mlad go-ipod«. 32599-23a Vsaka beseda 50 par davek 3 din. za šifro ali daianje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din Dijaka nifirfolcs sprejmem v dobro in skrbno oskrbo. Pomoč pri učeniu. Klavir na razpolago. Naslov v vseh pcslovalmcah Jutra. 52426-22 KlISEJE , [NO " VECBA2VNE J04OGIAHKA M m. NAM Conversation francalse Poirivam neupravičenega dvlgatelja pisma pod to značko, da gia nemudno vrne na ogl. od Jutra. Pisca prosim, da pismo ponovi. 32565-24 Akademik srednjevelik, ilče poznanstvo s samostojno gospodično za »kupno razvedrilo Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Veselo Silvestrovanje« 52601-24 Poznanstvo mlade simoatične, inteligentne, ne odvisne in napredne go spodične želi istotaki partner s ciljem skupnega stanovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Prijateljstvo«, 52593-24 »Kavarna Zalaznik« Pismo zakasnelo. Dvignite dopis pod staro šifro »Naj . . .« 52660-24 17 letna lepotica ponovno čakam sobote od 3 do 4, sicer prosim za naslov. Janko 6 cyl. 32667-24 Vdova popolnoma sama, 57 letna z doto 500.000 din išče zakonskega druga. Navodila daje NADA Zagreb, Jelačičev trg 10, za informaci-ie pošljite 10 din, 52475-23 Katera gospodična prijazne zunanjosti ln notranjosti, z nekaj gotovine bi poročila obrt nlka začetnika, 25 let starega, naj Javi svoj na slov na ogl. odd. Jutra pod »Poljane«. 32378-25 Mamina edinka 20!etna, premoženje 130.000 din išče trgovca ali slično. Navodila daje NADA Zagreb, Jelačičev trg 10, za informacije pošljite 10 din 52476-25 Držav, uradnik star 36 let, takoj poroči do 271etno, lepo ln premožnejšo gospodično. Ponudbe b naslovom na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirno življenje « 32401-25 Ločenka 361et stara, dota v gotovi ni 230.000 din išče moža. ki bi hote! biti samo nien Navodila daje NADA Zagreb, Jelačičev trg 10, za informacije pošljite 10 din 32477-25 Strojni inžener državni uradnik, 34 let star, Slovenec, — Finančni nadsvetnlk, 54 let, profesor, 52 let, neože-njen. Velika Izbira vpo-kojencev poštni upravnik, 34 let. Orožniški, ziakopovp e trorna »k. naredniki. Prospekte pošiljamo p:oti nakazilu 10 din v rnamkah diskretno. FIDES, Za gret. Vlaškft 66. 32416-25 Priložnostni nakup! PRODAM POSESTVO v okolici Maribora pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« Warbinek so prvovrstne avauiete vredne cene krasnih instrumentov Konkunr* jo »sem znanim ia«zem skim tvrdkam Izredm tonsk* lastnosti in traj nostl Ki so piod doi goeme izkušnjf • izd* iavi klavirjev preseneč«. [zposojevanje pt; naj agodnelšlb pogojih Warbinek tovarna klavirjev ljubljana Miklošičeva cesta št. 4 p« Frančiškanski cerkvi Sveže najfinejše norveško ribje olfe ;e pripor ota bledim m slabotnim osebam lz lekarne dr. G P1CCOLUA v Ljubljani MONTREUX — Clarens „La Vlila" PRVOVRSTEN DEKLIŠKI ZAVOD ■ krasno lego ob Jezeru Omejeno Število deklic (16—18), franco9«na (po želji diploma), angleščina, Italijanščina, knjigovodstvo,g ospodlnjstvo. rofina dela, godba, umetnost. Poletni ln zimski športi, prospekti na zahtevo. Upravlteljlca Mme Ger-ber-Ray. 13207 Oglasi v „Jntrnu ima]o vedno največji uspeh! Strojni risar ISCEMO veflčega ln urnega risarja strojne stroke. — Ponudbe na Rudarsko Udruženje Tallonlca, Caprag. PRILOŽNE PRODAJE ne Iščite, ker dobite tovarniško nove plošče v poljubni izbiri že po Din 30.— Iščite seznam! uspehov na ea oglas f »JUTRU« Ne oklevajte, odločite se: Od sedaj naprej nobenega drugega čistila vefc kot edino le domače čistilo „SLAVIN" Vsak trgovec Vam rad postreže ■ tem odličnim domačim proizvodom. Pri izmučenosti se uporablja fiziološki ekstrakt »KALE-FLCTD« Ta ojači izločevalno delovanje vseb žlez. Krepi Mvčni sistem tn lači organizem Brezplačno de talina literatura, zahtevajte: Beograd. Masarj-tova B. Miloš Markone »KALE-FLTTTD« se pro-laja v lekarnah ln drogerljah 8. br. 5300-32 f Potrti žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naS zvesti sodelavec, gospod CIRIL DOLENC RAVNATELJ V POKOJU umrl. Ohranimo ga v najlepflem spominu. Uradnlštvo firme B. MOSER, veletrg. z vinom Zemun 111, Moserjeva L m pri,Štefanu1 Šivilja zelo lepa črnka, dota v go tovini 80.000 din išče trgovca ali slično. Navodila daje NADA Zagreb. Jel?(" čev trg 10, za informacije pošljite 10 din. 32478-25 VESEL BOŽIČ Brata čicmir-Vestič, Ljubljana, Miklošičeva c. 4 in SREČNO NOVO LETO želi svojim prijateljem in znancem . Pogačnik trgovina s kurivom Bohoričeva 5 Svojim cenjenim odjemalcem želiva vesel BožiC ln »reftno novo leto. Za praznike priporočava priznano najboljše dalmatinsko vino. KOVAČU ? Zato, ker pri Kovaču v krojaškem salonu za dame na Starem trgu 24-L sem dobila po najnovejši modi m solidni ceni, dobro izdelani plašč, kostum ln tudi obleko. l)d Vas je odvisno, da Imat* obleko vedno bot novo /.ato jo pustite redne kemlCno dlstltl aH barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnic* S»ctlo';kalnic. ZAHVALA Ob bridki Izgubi naSe nadvse dobre nepozabne drage mame, stare mame, prastare mame, tašCe, svakinje in tete, gospe IVANE KLAMFFER HIŠNE POSESTNICE Izrekamo zahvalo vsem, posebno CC. duhovščini lz Tržiča, posebno pa gosp. kaplanu Fortunu ln gosp. zdravniku dr. Pancetu ln dr. Premrou-u, ki so jo tolažili v Času njene težke bolezni, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev ln cvetja ln vsem ostalim, ki so jo spremili na njeni zadnji potL Vsem Se enkrat najlskrenejša zahvala. TržlC, LJubljana, N1S, OtlSkl vrh, 23. decembra 1938. Globoko žalujoči: PAVLA por. UMEK, JULKA por. KONIC, ANICA, TONČKA por. TUREK, hčere; RUDI in VIKTOR, sinova ter ostalo sorodstvo. itete ZASTOPSTVA! Kauče OTOMANE, MODROCB in TN tapetni!*« Izdelke nudi — solidno ln po nizki ceni Rudolf Radovan Mestni trg 13. ▼ •lika isblra najmodernejšega blaga ca pohištvo. Vodeča vinarsca firma ie uvedena na ljubljanskem tržišča in v okolici, IAČE zs TAKO! agilnega in reprezentativnega zastopnika ki ima široko poznanstvo v krogih strank ln uradov. Potrebna je kavcija. — Pismene ponudbe do Inki. 28. t. m. na ogL odd. »Jutra« pod »št. 48«. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO CELI ADOLF PRAH TOVARNA VOLNENIH IN BOMBAŽNIH TKANIN KRANJ TELEFON INTER. STEV. 13 IZDELUJEt NAJRAZLIČNEJŠE VRSTE OKSFORDOV • VSE VRSTE PISANIH IN ENOBARVNIH FLANEL • BARHENTE § GRADLE 9 ZEFIRJE • MO-LINOSE • BRISAČE I. T. D. TKALNICA BARVARNA APRETURA OD DELAVCA DO PODJETNIKA SLOVENSKO PODJETJE BREZ TUJIH STROKOVNJAKOV ! llliiiiliilliliiiiifflM Dalmatinski pridelki Vina, Sganja, vinski kis, olivno olje lastno predano dobite pri „Lasanu" v šlški na drobno ln debelo, po najnižjih cenah. — Telefon itev. 23-49» nmmmmmmmmmmmmmmmmmm BB , ■ •-.; ' - ... .. . p > .. f Dotrpel Je nal dragi oče, »tar! oC«. brat !n »trle, gospod JOŠ1CO VLAJ posestnik v 75. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v VadarcOv, dn« 25. decembra 1938. ob 15. url. Vadarcl—Ljubljana, dne 23. decembra 1938. £ a 1 n j o č 1 t MARIJA, hči; ŠTEFAN, JANEZ, sinova; FRANČIŠKA, MARIJA, sestri; REZKA, IVANKA, snahi; LEOPOLD FRUMEN, zet; JOŽE, VILJEM, ELEK, MARIJA, MICI, ALENCICA, vnuki ln vnukinje. .*■■-'-.••'■ - ' '/•-•-'• "" ' v ADOLF SOSTER FRANČIŠKANSKA ULICA 11. Telefon 22-06 MARIBOR JERMAN & Co. d, Z O. L KOLODVORSKA ULICA 8. Telefon 22-32 LJUBLJANA Typ 220 5,Divan44 V nacionalnem preporodu Vojvodine so imeli vidno vlogo tudi Bunjevci in Šckci, katoliški hrvatski priseljenci med pravoslavnimi Srbi. Mncgo teh je p° prevratu cutalo iz; en naših mej, v Bajskem triko-tu. V smislu starih tradicij so njihovi rodoljubi že p>:ed pol sloletjem zagovarjali bratsko sožitje s Srbi in z združenimi močmi so povezali vse nacionalne sile v boj proti nasilnemu madžarskemu p - tujčev, n ju. Sutbotica, prostrano, po prebivalstvu tretje naše mesto, je kmalu po letu 1848. zaživelo v slovanskem duhu. Zbirali so se bunjevski in srtski svečeniki, učitelji in odvetniki ter dre mili narod iz madžaron-ske teme. Po letu 1870. so izhajale v Ka-lači bunjevske Antunovičeve »Novine« in »Vila«, -v Subotici pa »Mesečna kronika« in »Sulxjti.dki glasnik«. Ko je madžarski absolutizem v dobi 1870 do 1884 skušal z vsemi silami preprečiti porajajoči se slovanski duh v mejah Madžarske, so se zbrali v p:Jetju I878. v Subotici ugledni bunjevski rodoljubi in sklenili ustanoviti sivo jo čitalnico ter lastno stranko, že isto leto je stranka pristavila za volitve svojega kandidata in naša pesem je orila po subotiških ulicah. Slovanski kandidat topot še nI prodrl, pač pa so Bunjevci, kljub velikemu tru-sžču maclžaronov, dosegli dovoljenje za otvoritev sPučke Kazine«. Otvoritev slovanske čitalnice v Subotici 1. 1879. je bila svečana, čez nekaj tednov je priredila čitalnica pravo narodno slavje sredi Subotice, ki se ga je udeležilo nad 1500 ljudi. Poslej so se bunjevski in srbski veljaki stalno zbirali v kazini. Prišla je doba, ko je imela subotiška čitalnica velik vpliv na upravo Vojvodine. Določala je kandidate za izpraznjena učiteljska in duhovniška mesta, dosegla je prestavitev prenapetih uradnikov in madžaronov. Leta 18S1. je postal bunjevski kandidat Lazo Mamužič narodni poslanec, 1884 pa župan Subotice. Mestni cčetje so bili vsi Bunjevci in Srbi, podžupan je bil Srb dr. Sredoje Djordje-vič. V sedmih okrajih Subotice so bili že takrat izvoljeni slovanski kandidati, le v enom je prodrl Madžar. Na mestno gimnazijo so prišli slovanski profesorji in mnogo pripomogli k na-mes.itvi slovanskih učnih moči po Vojvodini. V Subotici je bila ustanovljena Bu-njev;ka školsika zadruga, Zemljodelska šte uior.ioa, Kolo mladeži. Izdajali so svoj list »Neven« in »Subotički kal en dar«. V krvavih volitvah L 1887 je stranka, kljub velikemu terorju s svojim kandidatom znova prodrla. V glavni volilni lokal je tedaj vdrl Košutov pristaš, magnat Ne-met in zakričal vodji Bunjevcev: — Zmagali bomo mi, še mnogo jih je, ki čakajo na glasovanje! — Naj vas pride kolikor je zvezd na nebu, je mirno odgovoril bunjevski rodoljub, zmaga bo vendarle naša! In prav je imel, bunjevsko srbslca sloga je žela popoln uspeh. Za življenje te slovanske veje sredi plod ne žitnice prostrane Vojvodine je nad vse zanimiv običaj, ki ga dandanes poznajo le še najstarejši ljudje. Bunjevci so znani kot varčni ljudje živeli so v samotnih domovih, »salaših«, oddaljenih ponekod po več kilometrov drug od drugega. Med siromašnimi in bogatejšimi je vladala preo stoletjem najlepša sloga, za politiko se niso brigali, sovraštvo jim je bilo tuje. Najprijetnejše razvedrilo mladim je bilo zahajanje na »divane«, po naše nekakšne pogovore, le da niso bili pod lipo, temveč v zaprtih prostorih. Za divane so vzeli v najem sobo, najemnino zanjo so plačevale le dekleta za leto vnaprej. Gospodar salaša, kjer je bil daven, je moral sobo izprazniti, v njej je ostala le miza s stoli. Na zid so dekleta obesila več ogledal, rada so bila zala in fantom povšeči Ckna so zagrnila z bogato vezanimi zastori, ki so jih nabavila za svoj denar. Dekliški krožek enega divana je tvorilo običajno pet do šest mladenk, čim se ye katera izmed njih omožila, je morala Izstopiti in napraviti prrstor novi devici. Vasi so imele več takšnih divsnov, kolikor je bilo pač mladine, ki se je istočasno shajala na več krajih. Dekleta niso smela iz enega krožka v drugega, pač pa so fantje v polni meri izkoriščali priliko in v eni sami noči večkrat cb?li divane v soseščini. Zaljubljeni fantje so se seveda najraje zadržali pri evo-'ih izvoljenkah. Zbirala se je mladina po večini Ob sobotah in nedeljah. Dekle se je za divan skrbno f-rrilo in počesalo, obleklo je najlepšo nar-cclno no"o s pisanimi okraski in nekdanji bunjevski mladeniči so svoje, v več kril našopirjene izvoljenke s ponosom na^r.vali -/bela golobice«. Ko je na plodno ravan legla noč. so se zbrala dekleta okrog mize in čakala na fante. Kavalirji so prihajali lepo oblečeni. Kdor ni imel širokih belih hlač. snež-nofcele srajce, lepo vezane kamižole in čevljev, ni smel na divan. Primerilo se je da so varčne bunjevske družme z več sinovi premogle en sam par čevljev, eno rmo pražnjo obleko. Zvrstili so se po starosti. najstarejši sin se je obleikel in obul ter šel na vas, drugi so prišli čez teden na vrsto. Na snažnost so v dekliških krožkih T»~ lagali največjo pažnjo. Vsak zanemarje-r>ec je bil gladko za.poden čez prag. v nadomestilo za najemščino sobe so morali fantje plačevati godce. Vsaka skupina fantov je imela svojega gajdaša in tam-buraša. bogatejši celo popolno godbo. Na vso k divan so prihajali fantje skupaj, spremljali so jih godci. Po glasnem vriskanju so zbrana dekleta že od daleč spo-znala svoje fonte in pritekla na prag. Drugim fantovskim skupinam niso smela iti n£pr:ti. Mladina je posedla okrog mize, se raz-govarjala, šalila, pela, igrala in plesala naro-Va kola. Za nedostojnosti na divanih ni bilo mesta, če se je primerilo, da je mladenka fanta užalila, ji je mladenič pri pir.su pokazal h"bet ali je pa pretrgal zaveso in povzr:tčiteljica je morala kupiti novo. Kadar je na divan prišla skupina fantov iz soseske, so se drmači kavalirji dvignili in odšli tja, odkoder so prišleci do-šli. Redko se je primerilo, da bi pri eni skupini deklet ostali fantje iz dveh diva-nov. Na debeli četrtek, ko so 9z Bunjevci najedli po devetkrat na dan, so dekleta priredila fantcm obilno večerjo. Vsaka članica je morala prinesti od doma dcigo-voreno jestvino; kjer niso hoteli dati, je pač morala kako izmakniti, če se je hote- Slovanski večer JNAD Jugoslavije Jugoslovansko nacionalno akademsko društvo Jugoslavija, naslednik JNAD Jadrana, prireja tudi letos svoj tradicionalni elitni Sl»vanski večer. Odveč bi bilo obširno pisati o tej v Ljubljani vsako leto največji in najeli.mejši prireditvi, ki Jo prirejajo nacionalni akademiki, poudarimo naj le to, da je bil Slovanski večer vsako leto ter bo tudi letos najpomembnejši družabni dogodek. Dovolj značilno za pomen Slovanske?« večera je dejstvo, da so se vsi Slovanski večeri dos'ej vršili ped najvišjimi pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja, ki je s tem dal najvišje zadoščenje ljubljanski nacionalni akademski mladini, včlanjeni v društvu, ki večer prireja. JNAD Jutoslavija se je tudi letos obrnila s prošnjo sa, najvišje pokroviteljstvo- na maršalat dvora ter so prireditelji trdno prepričani, da jim bo ugodeno. S!Ovanski večer je bil vsako leto najelitnejši ples Ljubljane. Predstavljal pa je tudi vedno ter bo tudi letos revijo naših najboljših umetnikov, ki v programskem delu večera nudijo umetniški užitek tudi najbolj razvajenemu umetniškemu okusu. Poleg tega je Slovanski večer redni vsakoletni sestanek mlajše in starejše napredne, nacionalne akademske generacije. Tu . se obude sipomini ter poglobe stiki med j starejšimi in mladimi, ki so brez dvoma potrebni. Letošnji Slovanski večer, kl w bo vršil 14. januarja v vseh prostorih S°k<>ISKega doma na Taboru, bo še posebno pester. Zagotovljeno je sodelovanje naših najboljših mlajših umetnikov, poleg tega pa bo pomemben tudi v dekorativnem pogledu. Deikoraeije letošnjega Slovanskega večera bodo po svoji originalnosti in umetniški višini brez dvoma najboljše, kar so jih posetniki Slovanskih večerov imeli priliko videti. Vabila za letošnji Slovanski večer bodo razposlana takoj pričetkom januarja. Kam drugam na izlet, kakor v žleheV Vsakovrstna vabila izvabljajo Ljubljančane na smuko in na izlete. Pri tem pa Ljubljančani radi pozabljajo, da imajo ta-korekoč pred vrati svojega mesta najlepše izletišče. Slehernemu Ljubljančanu in okoličanu je dobro znana Sv. Katarina, kamor najrajši pohitevajo pomladi in jeseni. Pozabljajo pa, da je pozimi na sredi pota najprikupnejše in najlepše smučarsko te-rišče in sicer v vasi Zlebeh, ki pa je bolj znana po cerkvici Sv. Marjete. Vas žlebe šteje kakšnih 2.000 prebivalcev, seveda pa so domačije precej raztresene. Leži v slikovitem planinskem svetu, dostop do nje pa je prav laeoden, saj je do tja komaj uro hoda z medvodsk« železniške postaje. Kamorkoli zaželi smučarju srce, vsepovsod jo lahko mahne, H- kjer ni ovir, ne jarkov ne grmovja, same bele poljane po položnih pobočjih mu nudijo nepopisen zimski športni užitek. Med-vodskl Sokol je prvi spoznal lepote te pokrajine ia je tul*aj ustvaril svojo smučarsko skakalnico, ki dovoljuje skoke do 45 metrov. Sleherno l*to prihajajo semkaj ljubitelji te čudovite pokrajine. Opozoriti pa velja zlasti še tiste, ki jim je čas nedeljskega oddiha kratko odmerjen, ~)a re vedo, kam bi jo mahnili. Pridite v žlebe, pa boste svoj čas najlepše preživeli! V vasi sta dve gostilni, ki nudita vsakomur zadovoljivo postrežbo. Bodi že na smučkah ali peš. vsakdo bo v žlebeh prisrčno dobrodošel in bo odtod odnesel najlepše spomine ter se bo še vračal v ta lepi kraj. Kopica nesreč na Dolenjskem klancu Del ceste, kl ga je nujno treba popraviti Novo mesto, 23. decembra »Jutro« je svoj čas že poročalo o slabih cssitnih razmerah krškega sreza. Pohvalje no pa je bilo delo novomeškega cestnega odbora, nakar je bila nekaj storjenega tudi v krškem srezu. Promet pa še vedno ni povsem nemoten. Naj omenimo le cesto, ki vodi od škociana proti Mokronogu. Do vasi Zbure je novomeški odbor cesto res tako temeljito preuredil, da je za zgled ostalim našim cestam. V napoto je le še klanec v Zfcurah, ki pa bo zdaj tudi prišel na vrsto. Na poti proti Mokronogu pridemo do znane činkoletove gostilne in žage. številnih gospodarskih poslopij ne vidimo prej, kakor tik ob prihodu. Zakriva jih nevarna serpentina, ki se vije pod strmim hribom, cbrastlim z mladim gozdnim drevjem. Tu je cesta skrajno slaba in čaka, da je bila že vrsta nesreč, ki so zgolj po naključju končale brez človeških žrtev. Toda ne izzivajmo sreče! Vozači na tem ozkem predelu ne morejo upoštevati predpisa, da bi vozili po desni strani, marveč po sredi ceste, saj težak tovorni voz itak zaseže celo cesto. Tovorni avto je peljal iz škodana polno živih telet, določenih na Bled. Na ovinku se je cesta vdrla, ker menda sploh ni obložena s kamenjem. Avto se je nagnil in se naslonil z vso težo ob jarek. Vsa teleta so morali izložiti, avto pa izvleči z več pari živine. Teličke so morali sredi ceste poklati, ker bi se bila sicer razbegnila. Bilo je to ponoči. Lahko si mislite, s kakšnimi občutki so ljudje drugi dan gledali krvave luže na cesti. Dobro znan vinski trgovec je peljal v Višnjo goro avto. poln sodov vina. Takisto se je tu znašel z avtom v jarku. In spet je bilo treba prositi naokrog pomoči, vse sode zložiti na tla in avto z na.večjo težavo spraviti nazaj na cesto. — Iz kle-vevške graščine so vozili les za tovarno Jugotanin. In že so se znašli v tem nesrečnem jarku, v smrtni nevarnosti, da jih zasuje plaz hlodov, ld so se vsuli z voza. — Prejšnji mesec je peljal neki podjetnik vino v Velike Lašče. Ko se je na omenjenem kraju po pravilih ceste znašel v jarku, se je sod. ki je bil vrhu drugih polnih sodov na vozu, zakotalil čez vozačevo kabino. Slučajno je padel mimo motorja k prvemu kolesu. Lahko si mislite, kaj bi nastalo, če bi bil sod z 2C0 litri vina zdrobil kabino ali treščil na moter. Komaj je bil ta avto po dolgih urah reševanja spravljen na cesto, se je že znašel v jarku drug avtomobilist. Ker so bili reševalci pri roki, so še ta voz spravili iz jarka. Ne zahtevamo česa nemogečega, toda v javnem interesu je, da se takemu stanju napravi konec. Kolikor vemo, bi lastnik činkole brezplačno odstopil svet. Treba bi bilo le nekaj gozda obsekati in odkepati hrib, čigar material bi se porabil za razširjenje ceste. Seveda bi bilo treba preložiti jarek, cesto pa obložiti s kamenjem, da se ne bi količkaj težje vozilo ugrezni-lo. To bi bilo treba urediti na dolžino 50 metrov in zadeva bi bila enkrat za vselej urejena vsaj na najnevarnejšem kraju. Napravite torej red zdaj, ko imajo ljudje čas, da kaj malega zaslužijo in ko zaradi poledenele ceste trpi promet. 0 živi lepoti naših pl&nin Predavanje, ki je enako zanimata lovce in planince Ljubljana, 2?. decembra. Sinoči je Slov. planinsko društvo v beli dvorani Unicna priredilo že svoje tretje predavanje v letošnji sezoni, tudi to pot le iz »sorodne« stroke, ki je pa tesno povezana s planinstvom, in sicer o naši divjadi v planinah. Za predavanje, ki ga je mojstrsko sestavil naš znani strokovnjak g. dr. Joža Herfort in opremil z vrsto lepih diapozitivov, je vladalo najsveč zanimanja med lovsko bratovščino, toda t,udl številni planinci in smučarji so bili govorniku hvaležni za bežen pogled v živo lepoto naših planin. Kdor hodi v naravo, mora naravo poznati, ne samo nieno mrtvo krasoto, temveč še bolj njeno živo! To velja v enaki meri za lovca, ki hodi za plenom v priro-do, kakor za planinca ln smučarja, ki išče zdravja in razvedrila v njej. Zato je prav. da tudi prijatelji naraive — planinci in smučarji — sliš:jo kaj o bitju in žitiu naše divjadi, ki jo rdaj pa zdaj le še srečujejo v gor"h ln z vessliem ori.«]ušku '"eio njenim živl^en/tek^m utripom. Tako približno e predsednik SPD g dr Pretnar uvedel poslušalce v izvajan ia znanega no-znavalca in opazovalca našega dolinskega in planinskega živalskega sveta. G. doktor je kljub obolelemu grlu in nesreči pri prerosu diapozitivov s svojim pripovedovanjem in iprikazanimd slikami o naši najbolj ra^ni — in vendar tako pozabljeni — divjadi kmalu imel vse poslušalce na svoji strani. To mu je uspelo z živo sliko, v kateri je predstavil v svoji neugnani ljubezenski strasti pevca trubadurja naiih gozdov, divjega petelina ln njegovega manjšega, pa zato 5e bolj bojevitega sorodnika, ruševca, ki ju je često opazoval s takšnim občudovanjem, da je namesto puške naperil nanju — fotografsko kamero. Enako ljubko je govoril o jerebu, ptici, ki jo je narava še posebno skrbno zavarovala pred sovražnikom, človekom in ujedami Dolgo poglavje je bilo posvečeno gazeli naših gozdov, srni, tej ljubki živilici, ki ima med vso divjadjo menda največ sovražnikov. Ne samo brezvestni lovci, med njimi predvsem divji, ki pa — kar je govornik posebej poudaril, niso vsi mrharji, temveč številni tudi veliki idealisti — ji strežejo po življenju, še več škode pa povzročijo med njo sestradani kmečki psi, in pa zima in mraz, največ med onimi mladiči, ki na jesen ostanejo brez samice in varuha. Srna je najlepša divjad našega sredogorja in naj tudi planinec čuti zanjo kakor lovec, ki jo v zimi krmi in čuva pred poginom, da se je veseli v lovskih dnevih. Marsikatero toplo besedo je g. predavatelj izrekel v dobro našega kosmatinca medveda, redke divjačine v naših gozdovih, ki so ga brez potrebe razkriča-11 kot strah in trepet okolice. Dejstvo je, da je medved le dober grobar; če mu mrhovine zmanjka, si vzame med živo drobnico le toliko, kolikor potrebuje. Zanimiv je bil dalje opis kukavice, naše glasilke pomladi, ki jo je po krivdi označujejo kot večjo škodljivko kakršna Je, ker uničuje mnogo škodljivega mrčesa, zaradi trajne selitive in dolgega valjanja pa je priseljena podtikati jajca drugim pticam. Iz gnezda s pastorko pa se res la izneblti sramote, da bi prišla praznih rok. Na sestankih sicer ni bilo d: bi ti ničesar razen sladkorja pri gospodinji. ž njim so mladeniči zalagali dekleta, pravijo pa, da niso bili posebno darežljivi. Le prera-di so se izgovarjali, da bi že kupili sladkorja, a se jim je v žepih zaredil črv ... Divaai so trajali pozno v noč. Nhče nI hotel pred jutrno zoro domov. Kdor je želel, je lahko šel tudi na divanih spat. Fant je plačal gospodinji tri »hatoše«, naročil je, kdaj naj ga zbude in s svojo izvoljen-ko je legel v sosednji sobi. Vsa družba je vedela za to in n!hče se nI zgražal. Stari očancl trde, da je bila poštenost med mladino nekdaj močnejša, da. je bilo več sa-mopremagovanja in nezakonske dece takrat niso prenali... Od družabnih iger na divanih je bila izlefte samo mlada in požrešna kukavica. Govornik je nato navedel celo vrsto naših srednjih ln drobnih pernatih pevcev v srednjih in visokih gorah. Bolj na široko se je ustavil pri našem planinskem veljaku, planinskem orlu, ki pa je v naših planinah zmerem boli redek, posledica ega, ker se mn:žL mnogo prepočasi. Sicer pa so še nekatere vrste planinskih ptic neizogibno zapisane sm:ti. Najbolj običajni krilati prebivalci visokih gora so planinske kavke, ki jih gotovo pozna vsak obiskovalec naših vrhov. Precej dolgo se je g. predavatelj nato pomudil pri gamzih, tej divjadi kozjega rodu. ki spada gotovo med najbolj plašne vnažih krajih, kar mora le prečesto plačevati tudi z življenjem. Seveda so tega največkrat krivi ljudje, ki ne hodijo po gorah tako kakor je vsa narava okoli njih, temveč s hružčem in truščem. da vse beži pred njimi Gomzi bežijo tedaj v smrt. Svoja izvajanja je g. doktor zaključil še z opisom nekaterih redkih živali v visokih gorah, ki jim je mati narava za zimo preskrbela še prav p"*sebno zaščito ln jih odela v snežno bela oblačila. Prav na koncu je izrazil prošnjo, naj bi lovci ln planinci, kadar gredo v gore, ne plašili živali, temveč spoštovali mir in tišino, zaradi katei-ih so živali cdšle v ta najlepši del božjega stvarstva. Lepo predavanje je dokazalo, da g. dr. Herfort ne samo temeljito pozna ta živalski svet. temveč tudi gleda nanj z veliko ljubeznijo. Slavje narodnega delavstva na J?se$icah Jeseniška podružnica Narodne strokovne zveze je v nedeljo zvečer v Sokolskem domu dostojno proslavila 30-letnico organizacije in 20-letnico Jugoslavije. Prireditve se je v polnem številu udeležilo narodno delavstvo z družinami, ugledni predstavniki jeseniškega gospodarskega in kulturnega življenja in občinstvo iz vseh slojev z Jesenic in Javomika, tako da je bila velika sokolska dvorana zasedena do kraja. Ka lepo okrašenem odru se nam je predstavil 14-članski tamburaški zbor jeseniške podružnice NSZ pod vodstvom zaslužnega narodnega delavca g. Franceta Dolenca z Javornika. Zbor ie zanosno odigral Triglavsko koračnico in žel burno odobravanje. Predsednik NSZ g. Valentin Zupan je ime! lep govor, v katerem je omenjal vzroke narodnega delavskega gibanja pred 30 leti. V bivši monarhiji je bil slovenski delavec povsod zapostavljen, opravljal je najtežja in najbolj nevarna dela za najslabšo p'ačo To zapostavljanje je rodilo med delavstvom odpor. Po mestih in industrijskih središčih so se začele ustanavljati Narodne delavske organizacije, ki so včlanjene v sedanji Narodni strokovni zvezi. Narodno delavstvo je doprineslo težke žrtve za svoj obv-cj in za svobodno državo in bo vedno "»ttKj na braniku za veliko in močno Jugoslavijo 5 Karadjordjeviči na čelu. ("lodba je zaigrala državno himno in »Vcnček slovanskih narodnih pesmi«. Kon-servatoristk. gdč. Milica Markizetijeva je /apela »Zabranjeno pesem« in »Zal«, kon-servatoristka gdč. Pavla Frlanova pa pesem iz opere »Rusalke«. Obe sta bili deležni velikega odobravanja. Na klavirju ju ie s; remljai. maš gJasbeni mojster g. Rado Kleč. Kleoev učenec Mirko Bertoncelj pa je na gosli podal »SpansJte pripovedke« in AllegTO grazio^o. 15-letni mladenič bo kmalu postal zelo dober goslač, če bo tudi v naprej s tako vnemo sledil svojemu mojstru. Ostali del koncerta je izpolnil tam-buraski zbor, na+o pa se je razvila prijetna domača zabava s plesom, ki je trajala v noč. leč tja proti Mojstrovki ln Jalovcu in odpira soLncu svoboaen dostop. Visoki gorski vrha,i, zelena polja, travniki, pašniki in naša lepa gcrenjslta naselja se ne dajo prav nič primerjati z brezkončno sibirsko taj:o, kjer na ogromne razdalje ni človeška duše. Dolino Jesenic navzgor imenujemo Gornja Savska dolina. Ljudi iz te doline pa Dolince. Kar ostanimo pri Kranjski gori, Poakoreru in Ratečah, ki slove po vsej Jugoslaviji in še daleč onkraj državnih meja, pa pri Planici, kl jo zaradi njene romant ke in velike slca-kalnice pozna že širni svet! če hočemo tem krajem dati skupno ime. imamo na rcizpolago bolj domača in prijetna imena: Dolinski kot, Gorenjski kot ali pa, kakor vsi zdaj pravimo, Gornja Savska dolina. Odločno pa nasprotujem nazivu Slovenska Sibirija, ker bi jo geografije nevešči tujci zaman iskali onk.aj Urala. Mi ne maramo biti Sibirci ali Sibirjakl, temveč pristni Gorenjci. Matija Sušni k. Obujen mrlič v Ljubljani »Jutro« je včeraj poročalo o nena\Tadnern dogodku v Veliki Peratovici pri Virovitici, kjer je kmet Brkič vstal z mrtvaškega odra. Zanimalo vas bo še tole: Na pomlad je v Ljubljani po dolgotrajni bolezni umrla Marjeta Zidarjeva. Njeno truplo so deli na oder v mrtvašnici pokopališča okoli šentpe-trske cerkve. Neki tatinski človek iz vrste kropilcev pa je opazil na prstu mrliča dragocen prstan in se ga je polakomnil. Ponoči se je splazil v mrtvašnico in skušal prstan sneti. Ker pa to ni šlo zlepa, je hotel mrliču odgrizniti ali odrezati kar cel prst. Ali Marjeta je bila le na videz mrtva, zato jo je huda bolečina spravila zopet k zavesti. Zganila se je in zamahnila z ledeno roko na zlikovca, tako da je tuleč, kakor bi bil pobesnel, uc\rl iz mrtvašnice. Nato je Marjeta v svoji mrtvaški obleki vstala in šla naravnost domov. Z zvonenjem je zbudila iz spanja svojega moža, ki jo ie sprejel, kar bi se moglo pač redkokdaj zgoditi, z velikim veseljem. Marjeta je živela na moževo zadovoljstvo še sedem let in je rodila še troje otrok. Ta resni dogodek iz Ljubljane nam je ohranil in zapisal J. V. Valvasor, zgodil se je pa l. 1545. PRECIZNA UIIA vodeča svetovna znamka odslej v vseh strokovnih trgovinah Perfektno kuharico se IŠČE za takoj ali kasneje k dvem osebam, z znanjem tudi dietične kuhe. — Ponudbe s sliko in navedbo dosedanjih služb je nasloviti na podružnico »Jutra«, Maribor, pod »Stalno«. ZA ZIMO 'Mj&lZSKČ HA RM OMIKE čemu »Slovenska Sibirija" ? Jesenice, 21. decembra. Pisatelj Rudolf Eadjura je v »Jutru« objavil članek pod naslovom: Zakaj ra ne .->Sloivenska Sibirija«? Na ta članek je v nedeljskem»Jutru« odgovoril g. Boris Zarnik, ki je navedel zelo tehtne pomisleke proti nazivu »Slovenska Sibirija« za ta majhni, a tako zelo lepi planinski kot. G. Zamik sodi, da bi ta naziv našemu turizmu in zimskemu športu več škodoval kakor koristil. Naš prelepi k"&ček zemlje nima prav nič sličnega z brezkončno Sibirijo, ob katere imenu člcr.eka še sredi poletja strese mraz. Naše idilične Rateče, romantična Kranj-ka gora in Planica ne zaslužijo takega kazenskega naziva. V Ratečah ni pozimi prav nič hujši mraz kaikor na Jesenicah. Ko so Jesenice sredi februarja skoraj brez solnca. pri-grerva solnce v Ratečah in Podkorenu, da je veselje, ker se širna dolina razteza da- ^■n^pijfrt ZAMttVAJTE. brezpl&čfcn K ATA L O & k MEIMELS HEROLD -- mi ivoonics r,i4sb'i. MARIBOR tf. t O-" Orsiarna J. Paste ovic ZAGREB, Jurišičeva ulica 1 NaJveCJa tovarna orožja za, lov, šport ln obrambo, lovsko športnih potrebščin ln ranzih novosti. Velika izbira zračnih pušk ln pištol, kakor tudi pištol za strašilo in moralno obrambo, brez licence. Za katalog št. 4 (30 strani — 350 slik) Je treba poslati 13 din. Pri naroibl nad 300 din povrnemo ta znesek. _ ui i;! jifii^ f liHMu !(tf urtiiHfliimiHtitttJinni ^: rBBfr!!fH?i"fifHHfitfrfSn**^iiinn;tf 111 JI [ JII i f if ni' iiiiiuiif.RumnnFiHMHn Na Gorenjskem, 850 višine, železniška postaja naprsfej LEPA VILA popolnoma opremljena, komfort, kopalnica, tekoča voda, elektrika. Ponudbe pod 51766 poslati na Publlclta« d. d., Zagreb, Ilica 9. tflUiilf Ul !lililIUi4 t»f f f J !Ui Imil I HilUčKT' I! i ittillti *«>lHl!ll!tiBIIfl Proti K©TL©YCU uporabljajte raztrdilno sredstvo (Wasserent-hartungsmittel) J U F R A, ki istočasno razkraja kotlovec in obenem uničuje nabirajoči se kisik v Vašem kotlu. J U F R A, za tekstilne tovarne, pivovarne, konzervno ln živilsko Industrijo, pralnice, papirnice itd. ■■LOK za centralne kurjave, kopalne peči Itd. — aparat za parne pekarske peči v specljalnl sestavini za raztrdltev užitne vode. p y X — tablete ščitijo avtomobilski hladilnik proti rji ln vodnemu kamnu. Poskusite in prepričajte se. Za nspeh Jamčimo! CHEMISCH TECHNISCHE FABRIK StJRTH, StvRTH BEI KttLN. Generično zastopstvo za Jugoslavijo: S P E C I A trg. kom. družba — LJUBLJANA Pražakova ulica 8-L J U F R A J U F R A J U F R A A U T O — posebno priljubljena tako zvana »bura«. Fantje in dekleta so posedli ob steni, na sredo sobe je sedlo dekle, zraven se je postavil fant s kerotoačem in ji ukazal: •»Dura, obrni se!« Dekle se ni premaknilo toliko časa, dokler ni bilo ustreženo njeni želji, da jo je izbrani fant poljubil, kamor in kolikor je želela. Tako so se vrstili, dokler niso prišli vsi v igri na vrsto. Stari običaj je dandanes že Jkoraj popolnoma izginil. Današnja mladina ie podlegla modernim razvadam in zdaj zbujajo pri njej le še po smeh stvari, ki so nekdaj dorasim gnale rdečico sramu na lice. V razvojnem pogledu slovan-lrega življa v Vojvodini so pa bili divani tudi z antro-pogeografsikega vidika važen ljudski običaj, ki je mnevo pripomogel, da je bumjev- t ski rod f h ranil čistost Svojega pokolenja do danes. , .___ | KOŽE!!! MESARJI, TRGOVCI IN USNJARJI PONUDITE SVOJE ZALOGE SVINJSKIH, GOVEJIH IN TELEČJIH K02 KAKOR TUDI LOJ TVRDKI RAFAEL BATISTIČ STRA2IŠČE pri KRANJU Tel« Int. Kranj 59 ~ KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah! KSgHESEBSSS NOVO OTVORJENO 5KLflD15CE m VOQ/im PTUJSKO TRŽdSKE CE5TE kjer se nudijo rabljeni železni predmeti, vsakovrstni stroji, orodje, kovine, jermenlce, cevi, ograje, mreže, osovlne, nosilke (traverze), konzole, ležaji, zobnata kolesa, tračnice, pločevina vsake debelosti, peči, vagonete, električni motorji, avtomobili, jermeni, patent Blšofove lestve, vodovodni ventili, mlinske naprave, parni kotli, žage, tehtnice ter vsi dobro ohranjeni deli za zgoraj imenovane stroje ln splofino predmeti za kmečko ln obrtniško uporabo. Predmeti so v zelo dobrem stanju ter so cene istim zelo nizke ter vam Je možno S tem prihraniti mnogo denarja. Za obilen obisk se vam priporoča JUSTIN QU5TINQlC tattenbachov/, 14 NOVO 5KL/?DliČE M OQdLU PTUJSKE IN TRZdSKE CESTE „B» R A VA« gospodarska zavarovalna zadruga MARIBOR, Aleksandrova c. 14-1 RAČUN POSTNE HRANILNICI V LJUBLJANI 18.718 RAČUN POSTNE HRANILNICE V BEOGRADU 58.551 TELEFON 28-40 GLAVNO ZASTOPSTVO! LJUBLJANA — Mestni trg 17-1 SUBOTICA — Manojlovičeva S (v lastni palači) ZAVARUJE: za slučaj smrti, doživetja, dote in rente (penzije). Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi t Sprejemajo se zastopnikL PHILIPS 219 NAJMODERNEJŠI 5-j-l CEVNI SUPEKHET Z OKTODO KOT <7KV ZA OSCILACIJO — 7 UGLAŠENIH KROGOV, KRATKI, NORMALNI LN DOLGI VALOVI, DOBITE ŽE ZA in 175»— mesečno Oglejte «1 ie danes ta aparat pri luttner, Ljubljana ALEKSANDROVA C. 6 H« (OGLED IN PREDVAJANJE BREZOBVEZNO — PROSPEKTI BREZPLAČNI ! Statvene ©Istre ITIk. sposobne in Izkušene, ISCE velika tkalnica pisanega bombažnega blaga. Samo reflektantje i dolgoletno prakso ter » prvovrstnim tehničnim znanjem naj naslovijo ponudbe na ogL odd. «Jutra« pod »Tekstilec«. s-------------- 2 9 5 1 ii* SERIH A J V «,JUTKU" S Nit VEC PLEŠAVOSTI - ZilHUULt Vaša >MORANA< Je napravila čudež pri meni. MoJi lasje so vsak dan bolj Izpadali in postajah krhki, s pomočjo »MO-RANE* so bili rešeni. Ponehalo je izpadanje, a zdaj imam goste ln zdrave lase. ignjaluvič Ml tar, K. M. Beograd Vsa koža ua glavi ml Je bila pokrita z debelim lišajem, ki me Je srbel ln se luščil; lasje so ml zato izpadali, a zdravila nisem mogel najti. Zvedel sem za vašo vodo »MORANO* ln točno sem se držal navodil, in zdaj. ko sem končal kuro petih steklenic, vam javljam, da je koža na moji glavi zdrava ln čista ln da so ml na golih mestih porasli zopet zdravi lasje, da Imam zdaj zopet zdrave m goste lase. »MORANO« vsakomur ln ob vsaki priložnosti priporočam. Bele Alatko, Srl. Ljubljana Lepa vam hvala ln »MORANOt vsakomur priporočam, kajti ml Je v lsttnl pomogla, moji lasje so bili že povsem redki in so ml dnevno Izpadali in se prhljaja nisem mogla znebiti. Z »MORAN^i sem vse to odpravila in zdaj imam zdrave in bujne lase. >MORANO« sem priporočila vsem svojim prijateljicam. A. V. Klaičeva, Zagreb Prosim vas, da ml takoj pošljete peto steklenico, da končam popolno kuro. Z radostjo vam lahko pišem, da sem nad vse zadovoljen. »MORANA« mi je tako pomagala kot doslej še nobeno zdravilo. Hadžič Ibrahlm, Alek. Sarajevo Jaz in moji prijatelji se vam zahvaljujemo, ker je isti-nlta moč vaše čudodelne vode »MORANE«. Prosim vas, da sprejmete moje priznanje, Jaz pa bom nasprotno vsakomur priporočal »MORANO«. Kohn Dragutin, Subotica Povsod sem Iskal zdravila za svoje bolne lase, toda našel ga nisem, ln ves denar sem zastonj Izdal. Potem ko sem v časopisih čital vašo reklamo, sem spoznal in javno priznam, da mi je vaša voda »MORANA« vrnila moje izgubljene lase ln imam zdaj zopet zdrave in močne lase. Hvaležni vam Brabič Ivo, Sušak MoJi lasje so zdaj gosti, a koža mi Je zdrava, to se imam zahvaliti vaši vodi »MORANI«, pa jo zato priporočam. Adamič Alojz, Maribor Pa Je le resnica, ker sem »MORANO« sam preizkusil in Javno priznam, da Je to edino zdravilo, ki pomaga, da lasje porastejo. GalaboS Simun, Stari Bečej It zahvalami nadaljujemo dne 1. Januarja 1939. Cena veliki steklenici z omotom in poštnino din 50.— MORANA—SPLIT ■BBBHm VSAK POSLUŠALEC RADIA 2E POZNA GIF BATERIJE bres kisline tn BREZ SALMIJAKA ker Imajo NAJVEČJO NAPETOST ODLIČNO SE OPOMOREJO NEOMEJENO TRAJNOST SHRANJEVANJA Pazite na posnemanja! Patenti najavljeni! GIF BATERIJE originalne samo z RDEČIM PEČATOM Za zdravljenje spolnih slabosti seksualne impotenee, za spolno slabost ter za okrepitev funkcije spolnih žlez •loskusite originalne hormonske neškodljive „HORMO-SEKS" pilule Oo bivajo se v vseh lekarnah! JO pllul Din 84.—, 100 pUul Din 217.—, 300 pl iui Din 560.— Zahtevajte le originalne »Hormo Seks. pilule. SI so na Škatlici zunaj opremljene z zaščitno znamkico Po pošti razpošilja: LE KARNA BAHOVEC, LJUBLJANA Glavno skladišče: Farm kem. laboratorij »V1S-V1T« Zagreb. Langtn trg štev 3. Ogl reg 8. br 1990 35 I ■—O Smuči IN VSE ZIMSKOSPORTNH POTREBŠČINE NAJUGODNEJE DOBITE PRI BANJAH LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 20. Celuloidni ščit, pri vratmb Kljukah vam prihrani večkratno pleskanje Vrata bodo vedne čista. Dobavlja JIH SEMENIČ V. Prlvoz IS, Ljubljana — teL 86-92. Celuloid je na zalogi v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akvlzlterji. .□□□□□□□□□□□□□DDDDDDCXXIOi>JnDDEjini, H I H H I H I H H Itm ■ ■ n b ill nOJJUO Vsem svojim cenjenim odjemalcem ln poslovnim prijateljem želimo vesele božične pral• ntke in srečno novo leto! ZAGREBAČKA PROIZVODNJA VRPCA L. STERN I DRUG KARLOVAC :no TDCD □□nmnnaamnpmiJLUJLJi JJO JTLIOUG ZAHTBftlTF 8RE&PLAČNI CENIK tolčnega mehurja ioblte pn L' % AKNI i'Ki SV. IVANU Kaptol I? — ZMiKEB — Kaptol 17 Pro«no|