T If 7 |t f. / 76 7 »»t:-jt T T ▼ T PROLETAREC JE DELAVSKI LIST IA MISLECE ClTATELJE ST. — NO. 2241 & % LETAREC Glasilo j7%rZlovansk» Socialistične Zveze in Prosvetne Matice I mmtš M otaiir. «i Iht |M»I otfn» al CW«*». Ui .. «Mi«lei liir Ari .. h 5. I87S —-- OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND /7S EDUCATIONAL BUREAU PROLETAREC, August 22,1951 Pot v mir težja in daljša kakor v vojno % < Published Bi-Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. >411 LETO — VOL. 46 ALI V PREDLOGIH RUSUE ZA MIR RES NI ISKRENOSTI Dne 8. februaria to leto ie naš zvezni kongres sprejel resolucijo, v kateri zagotavlja prijateljstvo ameriškega ljudstva vsem narodom po svetu. Bila je napisana oredvsem na naslov ljudstva Sovjetske zveze — ne na sovjetsko vlado. Bila je poslana predsedniku vrhovnega sovjeta Nikolaju Uverniku, zraven pa je naš predsednik Truman priložil svoje pismo, v katerem Svernika urgira, naj poskrbi, da bodo narodi Sovjetske zveze izvedeli o miroljubnosti ameriškega ljudstva. -"S? l katarji V petek večer 17. avgusta se je vršil v Chicagu v dvorani SNPJ sestanek, na katerem Je, /.vitb rAKMERJEV v Zed. bilo podano poročilo o stanju drfa\ so razen ene smatrane Proletarca in o drugih naših Us- *eI° konservalIvne organizacije. Zbira in presoja urednik ZVEZE FARMERJEV tanovah. Udeležilo se ga je To je umljivo, ker to niso tiste prilično število članov gl. odbo- vrste krmarji, kt si sami, "v pora SNPJ ter precej čikaških na - ^ °braza služijo vsakdanji kruh". Tem farmarjem zemljo drugi obdelujejo. Zahtevajo zase vsakovrstno vladno za-štito, državno jamstvo proti nižanju cen poljskih pridelkov in ako padejo pod minimum, jim ročnikov Proletarca. Širše poročilo o tem bo v prihodnji številki. Na sestanku se je nabralo v korist Proletarca! V Moskvi so o lei ameriški resoluciji molčali do av- *I05. $39 pa so dan pozneje gusta. Nato jo objavili v celoti s Trumanovim pis- P™P«v«li ^ti ki se sestanka država "da oni mom vred in s svoiim komentarjem. V odgovoru Mo- r^rihlT^ls ~ ne bodo ™ ^odi. Toda bogne skva argumentira, da je njena politika bila in je zme- de 5. septembra. rom miroljubna in da je pripravljena storiti vse v svo-, ^^■■■■■■■■— i moči, da sedanja napetost po svetu preneha, da se daj kake kontrole nad prekup- ci z živili, kajti te takozvane farmarske organizacije so za svobodno navijanje cen, zato so zoper vladno zaščito konsumen- tov in to tudi zaraditega, ker so zoper socializem. Vsaka vladna v i ur » .. . i kontrola nad živilskim treom Kongresnik WlgglMworth je nad mezdami 8 ' debati spremeljevalei. Vojni požar v Koreji so zanetili v 24. urah. a'kako _ KCtefe SO te *vet°vne sile, ki naj bi uveljavile mir? poslanski zbornici poudarjal,]^ y aoeiaiizcm Čudno kako si ti ljudje v brigi zase na ljudske stroške čimveč nagrabiti, mešajo pallet s tolmačenji kaj je in kaj ni socializem. MED DEPRESIJO je moralo tisoče farmerjev na kant. Cene pridelkom so se toliko znižale, CitNKRAL IL SLNCi. ki je v pogajanjih ta premirje v Kaesongu nare. Ijovili. Ijeval delegaciji «everne Koreje. Spredaj je on in za njim njegovi ; ; i/ i-L a -a •• i • , . „ , . • i ril edino vsled neodpustljive ne- •a /e Velika Britanija, ki se še trudi igrati na odru sve- rodnosti ter zmot ameriške vlakovne politike glavno vlogo, in pa Francija ter Kitajska, de Predvsem so bile po njego- F ranči ja ie šteta v ta koncem vsled svoje prejšnje I vem mn^nJu P° ^ • I*I , . . | w. . - J, r, 1 ' gin kritikov narejene na konfe- močl m Slave. In pa ker /o Anqleil in Američani noče- rencah v Teheranu, Yalti in pnoeiKom so se toliko znižale, smatrano za veleizdajo in spijo pustiti na cedilu. Potrebujejo jo radi njene važnosti Potsdamu, na katerih so odlo- da farmarjem niso pokrile niti jonstvo. Zato marsikdo izmed v zapadni Evropi. ; če vale najvišje osebnosti ame- stroškov obdelovanja. Obrokov teh poštenjakov rajši vladno Peta ilanic velike pe,o„ce /e «***«. O«-' £ I ££ JtCvSŽ^ ko patriotizma in amerikanizma mrzlo vojno" ukine in da se pet vodilnih svetovnih Razširjenje vpliva držev zedini za sklicanje konference med sobo, na ka- - • ■ P feri bi sorejeli mirovni program za ves svet in ga uve- ZV6Z6 I Kongresnik W:ggleswonn je,^ mezdami v debati o vojnem proračunu v njihovem mne ; k ................... wllHlt A fcako ------------------------, — — -—-poslanski zbornici poudarjal, J ' 1 :rr^T::jVn ^ *aksnimi P«*»n "gladiti P«t V mir - « tem To je velika pet or i c a,v kateri pa sta res pomembni le da sc Je vPliv sovjetske Rusije Sedemnajst dežel še čaka sprejema med združ. narode Kitajska, Japonska, Italija in Nemčija najbolj važne med njimi.—Moč vetiranja glavna ovira zdravemu funkcioniranju te svetovne ustanove Katero izmed še nepridruže----------- ----- ---- nih držav naj se sprejme v orga- l)nxilrna ovl™ sprejemu prej o-nizacijo Združenih narodov? r?cnicne sovjetske Mongolije, Kdo jim ovira pristop? Cemu? i KltaJske tpr drugih dežel sovjetskega bloka, ki še niso elam-Dve sili odločujeta ce. Zed. države so že večkrat po- Za sprejem Kitajske je bil skusile s predlogom za sprejem pred dobrim letom storjen že to-Italije med ZN, toda Rusija jim Kkšen pritisk, da je vlada Zed. zveznega kongresa nc briga ne za prve ne za druge. PREDSEDNIK TRUMAN je dne 14. avgusta ob priliki otvoritve nekega doma Ameriške legije zelo udrihal po histerikih, ki v svoji zlobi kradejo ljudem dobro ime in sejejo med ljudstvom strah pred njihovimi napadi, blatenjem in obdolžitva-mi. Dejal je, da so taki atentatorji na karakterje poštenih ljudi dobe tudi v kongresu. "Na vviseonsinskega senatorja Mc-Carthyja misli," je zasušljalo med avdijenco. Da, mislil je, in na skupino drugih takih zlob-nežev, ki pod zaščito zbornične imunitete uničujejo karijere dobrih, zaslužnih ljudi, katerih e-dini prestopek v tej histerični gonji je, da so liberalnih nazorov, ali pa da so med vojno, ko je bila Sovjetska zveza smatra-na še za našo zaveznico, bili skupaj s kakim komunistom, ali s sovjetskim uradnikom, ali pa spadali v kako organizirano skupino, ki je gojila idejo prijateljstva med obema deželama. Takrat to ni bilo greh. Zdaj je to roma bila ie dokler je na Kitajskem še Ciang Kaišek Roosevelt in potem Truman gospodaril. A od kar so ga premagali kitajski komu- Stalinu vse popustila nato jih šerifovi deputiji podili z domačij. Marsikje so se jim po svojih uinazanih ustih. Tako nisti toliko, da je s svoio koruptno kasto zbežal pred Poudarjajo. da je imela So- uPrl* in obupno čakali, kdaj jim je prišla vlada ob dobre stro- niimS «« Prtimata : š'a'L t vjetska unija leta 1945 pod svo- P™*e vlada v Washingtonu na kovnjake in znanstvenike, ker njimi na Formozo, ie ameriška vnan/a politika novi jo 0blastJ0J 170 000 n!ilijonov ! pomoč. In res, Roosevelt se je s so se rajši vrnili v svoje privat- kita/ski vladi sovražna. Za Trumanovo administracijo ljudi, leta 1950 — pet let poz-lSV°j'm now dealom spomnil ne službe kod pa da bi jim pre- kitajzka komunistična vlada sploh ne eksistira. Pri- nei0' Pa Jih ime,a 800 posebno nanje. Dobili so vladna napeteži brskali po njihovi pre- * * ' ~ ' posojila, da so sc odkrižali pri- teklosti ter jih dolžili zvez s ko- vatnih upnikov. Vlada je poku- munisti ter s sovjetskimi špijo- pila od njih odvišna živila po ni. Rusija kajpada ima špijone pravični ceni in ravno tako od- in agente kamorkoli se morejo višno klavno živino. To pokup- uriniti in prav tako jih Ima naša ljeno blago in živino je večino- dežela, Velika Britanija itd. Pr- znava za ustavno kitajsko vlado samo Ciang KaiikaJ J™^™0*' da bl Rusii* P" i. ._ r • § » . m "' w .m tem bila s kom v vojni. Voina ki ima na Formoz, kakih sto tisoč mož svoje ubežne ar- kilka v ameriški javnosti za- made. Njega in njo vzdržujejo Zed. države, ki so po- hleva, da m mora to širjenje so- trošile zanj v zadnjih trideset letih — na j prvo na kitaj- i vJetskega komunizma po svetu mks rmlim! ____: *_____• ___i j I ustaviti — in če ne gre drugače, *ki celini in zdai na Formozi, — že precej milijard do- ga vetira. Tako je Italija sicer držav mislila popustiti, pa se je larjev in vse tO brez hasna za našO deželo. zastopana v nekatarih oddelkih vmešal v zadevo zvezni kongres organizacije Združenih narodov,'»n pod njegovim vplivom je a-toda ni še članica. Pravico veta meriška delegacija izjavila, da imajo vse stalne članice vrhov- je komunistična Kitajska za Ze-nega sveta ZN, namreč Zed. dr- dinjene države nesprejemljiva, zave, Sovjetska zveza, Anglija, Takrat je bilo že sedem članic Francija in Kitajska. Toda sled-; vrhovnega sveta ZN za sprejem njo zastopa v vrhovnem svetu Kitajske, med njimi Anglija, to-Siang-Kaišekov ubežni režim, da vlada v Washingtonu je vz- besedo kakor Zed. države, Anglija in Sovjetska ki nima nad Kitajsko nobene be- trajala in pritisnila na članice zveza. sede in je moral pobegniti iz nje. vrhovnega sveta, naj odnehajo Jfi/tl/n - 1 m. . . Vzrok, da je ruska doleg.ci-1 od svojega predloga. Ko je po-' . V*' L l ? U $Kef nC na*P'of"l*l O, to- ja vetirala sprejem Italije med; tem Kitajska prišla na pomoč da sedar*le kitajske vlade v Pekingu ne priznavajo in ie, ker Zed države prepre- j severni Koreji, je ameriška di- *oto odrivajo Kitajsko iz vseh važnih konferenc, otiro- pa z vojno. Pravijo, saj je itak neizogibna! Cemu čakamo? U-darimo, dokler je čas! Kaj pa mir? Nu. ta ima dandanes le malo besede. Sovjetska vlada naobreztno vztraja, da edino kitajska komunistična vlada ima pravico govoriti v imenu Kitajske, ker le ona ima vso pod svojo oblastjo. Moskva dalje poudarja, da so boš Zed. države med vojno AlImhaliTom ttrn zahtevale, da naj ima Kitajska v vseh stvareh, tikajoče ™K°no"zem T ™ se bodočnosti Aziie ter azijskih otokov, enako odloču-1 'lUdl V Umobolnice ZN čujejo sprejem onih dežel, ki jih Sovjetska unija predlaga. Ako bi Zed. države hotele naprimer odobriti sovjetski predlog za sprejem Lludske republike Mongolije (prej Vnanja Mongolija), bi sovjetska delegacija ne imela nič proti sprejemu Italije. Tudi ako bi dobil predlog za sprejem te ali one dcvcle rnagari dve-tretjmsko večino, ali pa tudi vse glasove proti enemu, je predlog septembra bodo spet običajne •zavržen čim ga vetira ena iz- parade članstva strokovnih in med cmenjenih stalnih članic, mdustrialnih unij AFL ter CIO. vrhovnega sveta ZN. V boju bomo lahko poslušali go- med sabo, katero deželo se naj v°re o važnosti delavstva, o nje- plomacija še bolj udarila po nji mo ji zapirajo nanje vrata pred nosom ^L^vUde8'^ SPZNJTo zamrh" i, »P'™*'* " ^ v Son Froncscu vrii/o Vendar pa posebno Indija in konferenca za sklenitev miru z Japonsko. Osnutek zanj Anglija želita, da bi se je spre- so napravile Zed. države na svojo roko. Posvetovale ♦ Konec na 5. strani) (Dalje na 2. strani.) Unije pred svojim delavskim praznikom Britanija______ ma uničila, ker brezposelni de- ve tri jih imajo največ in po lavci niso imeli denarja, da bi vsem svetu. Toda noben naših za svoje družine nakupili ko- veščakov liberalnih nazorov jim likor so potrebovale. Vlada je ni naprodaj — prej si Spijoni in tem farmerjem plačevala potem agenti provokatorji dobe zavez-za pridelke ne da bi jih pride- nikov in lutk med reakcionarji lali, in za klavno živino, ne da ter brezvestnimi oportunisti, ka-bi jo imeli. Plačani so bili za terim je vseeno, kako sc dokop-podoranje bombaža, krompirja ljejo do denarja in lahkega pu-Okrog 65.000 alkoholikov je lld" in biIi so veseli> da jim je stolovskega življenja, slanih vsako leto v umobol-ISl »^dealski "socializem" re- pRVI w je ^ hislerij. kate. ro zdaj toliko obsoja, o i pri za-vornice, je bil baš predsednik Truman takrat, ko je pred sku-nim zasedanjem obeh zbornic zveznega kongresa proglasil svojo doktrino za borbo proti komunizmu vsepovsod . Od tedaj je ta njegov proglas izvajan ter v praksi postal ne samo Truma-nova temveč ameriška doktrina. Prvotno je kongresu predlagal (Konec na 4. strani) poslanih nice. Tako trdi organizacija Woman's Christian Temperance Union. Zelo velik odstotek izmed teh odpade na vojne veterane. Glenn G. Hays, podpredsednica omenjene organizacije pravi, da je alkohol pognal toliko veteranov v zvezne veteranske zavode, da se statistike o njih več ne objavlja že od leta 1946. šil farme ter jih subvenciral z ljudskim denarjem, da so se prebili skozi krizo. Takrat si s "socializmom" niso belili glav, kajti smatrali so. da ker si v krizi sami ne morejo več pomagati, naj jih otme iz zagat država s svojo kolektivno močjo. Današnji imoviti farmski sloj je na vse to pozabil, mali farmerji pa so brez političnega vpliva, kakor so delavci. Zato se večina sprejme in katero ne, sta v glavnem sovjetska in ameriška vlada. Odrivanje Kitajske Kakor je sovjetska delegacija v ZN kriva, da Italija ni še članica, tako so Zed. države ne- PRECITAJTE PROLETARCA vestno in brez predsodkov. delavski praznik tretjega cialne negotovosti. Saj so bile plače zvišane v minulih letih že mnogokrat. Nekaj milijonov najboljše situiranih delavcev, ki imajo monopol v svojih strokah. si je položaj izboljšalo. Nekaj milijonov drugih pa vzlic zvišanjam mezde višanja cen življenskih potrebščin nikakor ne morejo dohajati. Plača je zvišana — halo, ie so tudi cene toliko višje, da je delavec s svojo večjo mezdo tam ko prej. Milijone neorganiziranih in nekaj milijonov organiziranih delavcev pa je danes veliko na slabšem kakor so bili ob lanskem delavskem prazniku in še govi zvestobi ameriškim idealom in spet se bodo govorniki unij na teh slavnosti kosali s komurkoli v klicih za strt je ko-munirma in za ščitenje našega načina življenja. Ogromna večina linijskega delavstva ne bo poslušala teh ne drugih govorov, niti nc bo korakala v paradah, nc jih opazoval.« 1 uličnih pločnikov, fila bo na svoj zadnji "weekend" v je predstaviti, da z dolarjem I mokracije" in mora hrezposel kupiš sedaj še enkrat manj kot i nosti je bila odpravljena, pa takrat. Včasi je tudi par penijev- kaj pomenilo in nikel je bil ie precejšen denar. Zdaj je že dajm manj vreden kot np> koč nikel. Mnogi se tolažijo, češ kaj, tudi ako dolar popolnoma propada, kot so pir prejšnjih dveh vojnah razne evropske valute, saj imam vse v "real estate". Ako se bi spomnili, kako so bili Nekaj o naših stvareh Marsikdo v teh časih pojamra, da je "razočaran" nad svetom, nad delavci, nad našimi naprednjaki in menda tudi sam nad seboj. Enim je žal, ker so potrošili toliko svojega časa pa tudi denarja v naporih graditi napredne ustanove, jačati napredne organizacije, vzdržavati delavske časopise in revije — sedaj pa so iznenada spoznali, da je bilo vse zaman. Razočaranja so starodavna bolezen, ki nastane iz neštetih Mnoge uniči duševno in fizično. Marsikoga požene Sedaj smo spet zaposleni z o-horoževanjem dan in noč in po-troški zanj so tako ogromni, da ta dežela tolikšnih še ni imela ne v "mirnih" dobah in nc v vojnah. Kdo ho vse to plačal? Ljudstvo, kakopak. Vsota, ki jo je kongres odobril za jačanje vzrokov, naše oborožene sile in za oboro- v smrt. zevanje zaveznikov, je v seda- Toda tu imamo v mislih samo tiste, ki so se razočarali nad tem letu, kajti po Delavskem bolj na slabšem kakor predlan* prazniku ie počitniške sezone za delavce konec. skim. Vzrok je, ker so bili deležni le malenkostnih zvišanj zaslužka. UVERIU se boste, da je vredno ne Kako bo v bodoče? Celo mnogi vladni ekonomi in statisti-čarji priznavajo, da gremo z dežja pod kap. Funkcionarji Vendar pa Ima posebno ln delavstvo, ki se ne briga ne za govore svojih takozvanih.. "labor leaders", ne za njihove parade, veliko vzroka misliti, ka-... .. k<> zajeziti preteči ekonomski zveznega urada za stabiliziranje samo biti n|egov naročnik polom kot pa toniti v brezhriž- gospodarstva pravijo, da po n®9<> ga priporočiti tudi nosfi K»jti če ho prepustilo vso vseh videzih se bodo cene v drugim, da si ga naroče. skrb Hr,,iKU(aO S K KDO Itdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAKučNINA v Zodiujenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol ta $2.00. Vil rokopisi In oglasi morajo biti v nafiein uradu najpoznrj« do potka popoldne za priobčitev v Številki naslednjega tedna. Governor Dewey ne bo več predsedniški kandidat PROLETAREC Pubiisned bi -weekly by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. FRANK ZAITZ, Editor SUBSCRIPTION RATES: Unlteo States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 Koruign Countries: One Year $3 50; Six Months $2 00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: KOckwell 2-2864 s=a= ALI V PREDLOGIH RUSIJE ZA MIR RES NI ISKRENOSTI _ (Nadaljevanje s 1. strani.) so se o njemu največ z Anqlija in zasluga slednje je, da URADA ni Še celo boli reakcionaren in provokativen napram m/% TA.|y. . Kitajski kot je. BIG T0NYJA Pokojni predsednik Roosevelt je Kitajski obljubil Oakland, Calif. - NKWYOKskl GOVERNER DEWEY je v minulih tednih veliko potoval po Aziji. Bil je skoro v vseh dečelah na kontinentu in tudi na nekate rih azijskih otokih. Komunistične Kitajske ni obiskal, bil pa je na Form os i pri ubešnem Čiang Kaišcku, ki ga vsdršuje ameriška vlada. Dewey je bil ie dvakrat republikanski kandidat sa predsednika Zed. driav. Dasi gre v "tretje rado", ni ixgledcv, da bo Dewey od republikanske stranke še kdaj nominiran sa tako mesto. On to čuti. zato deluje, da naj bo bodoči predsedniški kandidat na republikanskem tiketu genrral Eisenhower, češ, da le on ima priložnost biti izvoljen z ogromno večino in potem "pomesti z gnilo, Jalovo Trumanovo administracijo". V Prole- roses'\ Za nami sta vozila Tony Miller in njegova žena. Mary je bila za volanom, pa sem vozil kakor bi bežal pred njo, nikov"Ameriškeg77ružiri8kega ona pa za menoj kot bi me koledarja (od 1924 do 1941) bo poživelo", mi je naročil Peter v šali. Tako smo s tem začetkom nabrali Se med drugimi toliko, da je skupna vsota znašala $40. Prispevali so, John Selak $10, po $5 Peter Benedict, Edward Tomšič in Anton Žagar, po $3 John Ulip in John Gornik, Joe Lepp $2, po $1 pa Matt Cukale, Anton Resnar, Ludvik Spoljar, Frank Alesh, Frank Matyasich, Mary Miller in Anton Tomšič, skupaj $40, kot že omenjeno. Vrh tega je John Gornik, ki živi v Nort Hollywoodu, obnovil naročnino in plačal v ta namen $3. Ako se bodo slično potrudili v ostalih slovenskih naprednih naselbinah, ne bo za obstoj Proletarca nobene nevarnosti. Darovalcem prav lepa hvala, čita-tclje pa pozdravljata mama in Anton Tomšič. Angelo Cerkvenik vesel letnikov Am. druž. koledarja Slovenski književnik Angelo Cerkvenik nam piše med drugim. Poslanih mi osemnajst let vrnitev velikega otoka Formoza čim bo Japonska po- tarcu se že dol*° nisem °8la- • «.» . . Tisti, ki ne čitajo Prosve- razena na njemu. Bila /e tepena, toda namesto da bi J podila. ameriška boina sila, oziroma vlada držala obljubo, je proglasila Formozo za del svojega obrambnega ozemlja na Pacifiku. In dasi je bila Kitajska z Japonsko najdalj v vojni skoro zdržema po drugi svetovni vojni pa do njenega poraza, vz/ic temu Amerika ni dopustila stu tako dolgo oglasil Kitajski glede mirovne pogodbe z Japonsko prav no- V začetku avgusta pa sem v redu prejel. Bila je huda vročina. Ob 2. prav prisrčno se vam zahvale, si lahko mislijo, da me je že sm° bili v East Los An"' ljujem zanje, posebno Antonu "kokla brcnila". A temu ni tako. *elesu Pr1e1voz,lh smo 400 milJ Udovichu, ki je imel s to po-Jaz sem še vedno korajžen, ve- brez .t,trublov°g,asi1' smo šiljko največ posla (zbrati je sel. ampak nadloge so nagajale * "asemu prijatelju Franku moral te letnike in jih zaviti, Proletarrn in uradniku Tn Kil Matyazichu, ki je sedaj "pec- kar mu je dalo nedvomno obilo Proletarcu in uredniku. To je bil . „ . vzrok, čemu se nisem v tem li- lar i nJe80V» J* namreč' delal, in pa Angeli Zaitz za od- na obisku v stari domovini, poiiljko na pošto. Hvala tudi Frank, fin dečko, je nas takoj drugim tovarišem, ki so kakor r* Hruv * , , - r«* postregel z železno in z vinom, koli pripomogli da sem prišel bene besede. Nekaj časa je nameravala dovoliti Ciang P^jJ ^avi da e v^bod V pa po1 koštruna Je imel Praže" do teh koledarjev. Kaišku podpisati mirovno pogodbo z Japonsko v ime- redrlo izdajanje lista vse ureie ' ne^a * peči za nas. \ ečer iste- Priloženo vam pošiljam kot nu Kitajske, a angleška vlada se je tej nakani odloino no .n pa da se on dobro počuti" f^'"' s™ pr' dr"žini |""jhno «dšk«.dnino za vaše de" ... _ ® l . i i . i r c • u i , , .' Albina Krmcnika. Postregli so lo in stroške svojo novelo zoperstavila. Trumanov osebni ambasador John F o-; Sporoča ob enem. da je de a vec: nam z vsemi dobrotami in se ..Krstna slava prj ' di Jovu» j, „ . - . , , . , . ------ - .^w.... »»w.uvt..,.. ... j«, rviam« Mjvd pri gazdi s ter Dulles, ki je imel nalogo urediti podrobnosti glede *01 Prev^c poizveduje, kje bi prav fino imeli med njimi Na_ Lahko j0 grabite v Proletarcu mirovne pogodbe z Japonsko, je na pritisk Anglije pri- L v'uradu ° V teh "kolinah slednji dan pa smo si nekoliko ali Pa za v koledar. Stvar ni tu- volil v kompromis, ki določa, da Kitajska na konferenci | pa mora on delati tudi ob veče- °gledah t0 Vellk° mesl°' kaj ,m.kjer \zš\*;,ker >em Prav rih in vse dneve v tednu, če Ančka Sadar je nas obvestila, te<"}1 napisal^ hoče, da se spravi vse v red. da 10 pripelje na posta- Tako ceni Angelo Cerkvenik Preči tal sem tudi njegovo po-' Jo Santa Fe gl. podpredsednik nas Ameriški družinski kole- ročilo upravnemu odboru, ki je SNPJ. Edward Tomšič iz Wal- Enako smo poslali precej bilo v Proletarcu 30. maja t. 1. senburga, Colo. Vlak je imel, »vodov koledarja Različnih Fant se mi je zares smilil De- nekaJ zamude, in ko je Edward letnikov) Tonetu Seliskarju in v San Franciscu za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko ne bo zastopana, pač pa se Japonski potem dovoli, da lahko sama sklene pogodbo s Kitajsko, bodisi s Čiangkaiškovo vlado na Formozi, ali pa z resnično ki- v in korist delav- izstopil iz njega, sem ga takoj nekaterim drugim književni-1 redna zaves. za tajsko vlado v Pekingu. Vsa ia taktika priča, da je ameriška vnanja poli- skega glbanja in to__ tika v tem velikem delu Azije skrajno nerealistična, in majhno plačo — sedaj pa tolik- Je kockal s kufrom" v roki da daje sovjetski vladi obilo kuriva za propagando šne težave m skrbi, kako še ri- kot da je prišel iz starega kraja „..,„„„; proti "diktatorskemu ameriškemu imperializmu" Tudi 1,1 »k° "P* fT JT^ZZIZ Zf P° m^ž znos ne dog^i A ,.. .. s .. ., r. . . oslabi se zdravje, je toliko slab- mestu. Medpotoma smo sc o-( _ 8 Anglija /e nejevoljna Z našo politiko in prav tako In- se. In finančnemu ministru gre glasili pri Antonu Žagarju, ki Joško Oven: RAZGOVORI Nedelja. Gledam skozi okno v ta namen naj se snidejo pred-na vrt, kjer se poigravajo zad- stavniki velike petorice, da se nji solnčni žarki. Čudno! Letos med sabo sporazumejo za vza-imamo v teh naših krajih zelo jemnost in s tem odstranijo nemalo solnčnih dni. Vse, kar je varnost vojne. V isti resoluci-bilo lepih, bi lahko seštel na ji je rečeno nekaj sličnega kot prstih ene roke, še posebno so- prej v ameriški za zbližanje bote in nedelje, ki so bile megle- med sovjetskim in ameriškim ne ali pa deževne, tako da za ljudstvom. Istočasno ko je piknikarje in letoviščnike ni Sverrtik poslal Sovjetski pred- ravno najbolje. Dočim se doli v Texasu kuhajo v neznosni vro- log Trumanu in svoje pismo, je sovjetski tisk v celoti objavil čini, del države Kansas ter so- ameriško* resolucijo in Truma- sednega Missourija pa je skoro novo pismo ter jo oznanili tudi voda odnesla, (prizadetih je bi- v radiu. lo tudi nekaj naših rojakov), je v Washingtonu so to *pvjet- pri nas v velikem čikaškem o- sko ponudbo preštudirali in jo kraju vreme nekam hladno in nata oddali v komentiranje a- nebo oblačno, kakor da že pri- meriškemu tisku zaeno z izja- haja jesen. . . Vo državnega departmenta. da Leta v resnici beže.v Ko sem je sovjetska resolucija za sesta- nedavno čital dopis našega de- nek velike petorice in za zava- troitskega pionirja Anthna Jur- rovanje miru navadna boljše- ca. ki pripoveduje o delovanju viška propaganda in zvijača, tamošnjih rojakov v prošlosti, katere namen je nas zazibati v in o političnih aktivnostih, sem spanje, da bi pri tem pozabili se tudi jaz zamislil na nekdanje na oboroževanje v svojo var- čase. Spadam z mnogimi dru- j nost . . . gimi vred v tisto zgodovino de- Govoriti o miru je po mnenju troitskih Slovencev, ki so kljub j ameriških vladnih propagandi- svojemu malemu številu poka- stov in histerikov nič drugega zali v svojih aktivnostih resni- kot nasedati sovjetski propa- čne uspehe Taka in podobna ganai naši varnosti v škodo, ^zgodovina se še sedaj piše širom * * * Zed. držav kjerkoli žive naši ro- Po svetu se med lem ni ye_ jaki. Seveda, listih navduše- liko sprcmenilo, razen da se nih ognjenih let ni več. Naši mrzličn0 oboroževanje pospe- nekdaj mladi priseljenci so se šuje Drugače pa je "business postarali, njihovi tukaj rojeni as usuaj»» otroci pa gredo s splošnim ame-i , . .. , . . .. riškim tokom svoja pota. , vel,ko, I Letala in ladje so polna potni- Ampak kjerkoli potuješ med i kov. Je v tem nek*j sličnega našimi naseljenci, vidiš sledove kakor do leta 1939. Med pot-tistih dni. slovenske domove, ki niki je tudi mnogo naših sena-so bili središča naših kulturnih, torjev, kongresnikov in pa tudi družabnih in delavskih aktivno- generalov, ki pa ne potujejo sa-sti ter močne organizacije. U- mo za zabavo. Tudi Francisco pam, da jih bo ohranila naša tu Franco je imel precej obisko-rojeija napredna mladina koli-1 valcev. Pravijo, da je bil z nji- kor največ mogoče namenom, radi katerih je bilo vse to zgrajeno, kajti to je dedščina, ki jo izročajo potomcem žuljave roke .. . Politično smo danes mnogo na slabšem kot nekdaj. Raz- zelo uzrl med potniki. Tako moško: k°™ v Sloveniji ki so pred leti m- slovenci in dr . y s svojimi povestmi m članki 4 , . , bogateli naš koledar in aa hodo,StVOm nekaJ Ze PozablJenega. * V Koledar in ga bodo Ne dfl bj m| bllo tu treba ^ sebno poudarjati vojno histerijo, katera nas tlači kot mora mi zelo ljubeznjiv. V Perziji se z Anglijo še ni-»o pobotali. V Egiptu in v drugih krajih bližnjega vzhoda ima naša zaveznica Anglija precej težav. je med ameriški- ...V fYanciji koma{ zma" in Slh skuP3J nekakšen ministrski di/o. mu ljudstvu res toliko za mir in pravičnost, čemu svoji tudi trda, ker moral bi plače- je bil pred leti upravnik Prole- Sovjetska propaganda vprašuje: Ako je ameriške- vatl račune, a v blagajni pa je tarča in potem imel pekarijo v največkrat praznota. Waukoganu. oziroma v sosed- Vseeno, vesel sem bil njego- nem North Chicagu. Tudi on vladi dovoljuje zakleniti vhod na konferenco za skleni- JHPD blizu četrtega milijona dol. imetka Chicago, III. — Jugoslovan- vega pisma in zagotovitve, da nas je pogostil s fino kapljico, sko hranilno in posojilno dru- tev miru z Japonsko ogromni Kitajski, ki je soseda Ja- Proletarec ostane na svojem po- Koke sva si ob tem srečanju stvo, ki ima svoj urad na 2610 ponske in ki je pred njo vsled njene imperialistične agre- zon^u in bo nadaljeval svoje prvikrat -pretresla", a oba pa So Lawndale Ave., prav razve- a naloge, radi katerih je bil pred sva se poznala že prej prt dopi- seljivo napreduje. 46 leti ustanovljen. sih. Na večer pa smo šli vsi v Njegova aktiva je dne 30. ju- Urednik se je moral zadnjo dvorano, kjer smo podpirali ba- nija 1951, ob zaključku prve po- zimo podvreči težki operaciji in ro, da se ni •prekucnila". Na-1 lovice leta. znašala že $3,908,- ker sta on in list nerazdružlji-; slednji dan spet v njo in to že 640.27. To je od depresije sem, vai ker ni bilo nikogar, ki bi ga dopoldne. To je bilo "luštno". ko je to društvo imelo le še ne- sivnosti največ in najdalj trpela? In zakaj ne vrne For-moze Kitajski, kakor je pred porazom Japonske častno obljubila? Odgovor je kajpada enostaven: Washington noče sedanje kitajske vlade in zanj sploh ne eksistira. Za kitajsko vlado priznava neki ubežni režim, s čemer le še bolj draži napetost, kar gotovo ni taktika v mir. Angleška politika na Kitajskem se od ameriške veliko razlikuje. Anglija je kitajsko komunistično vlado priznala koj ko je zavladala na vsi kitajski celini in ona je tudi za vrnitev Formoze tej vladi ter za sklenitev take pogodbe z njo, ki bo omogočila med deželami zapada in Azije mirno sožitje. Azija in pa zapadna Evropa sta dva terena, ki sta glavno pozorišče trenja med ledinjenimi državami in p& bo laglje delal, ker je delo v sodružni atmosferi prijetnejše kot pa če te obdajajo le črnogledi kritiki. Piše mi: "Ako sem lahko dal Proletarcu ter drugim našim publikacijam v uredništvu in upravništvu nad 36 Sovjetsko zvezo. Dokler to stanje ostane, bomo Uveli v I ^ vojni napetosti m ljudstva se bodo šibila pod vojnimi Proletarec je vreden, da ga bremeni tudi če ne bo še vojne. Tlači jih oboroževalna tekma in propaganda teh dveh sil jim mori živce. kabinet, kateremu pa je usoda že pri rojstvu napovedala zgodnjo smrt. Drugače pa menda ves svet tare draginja, katero po vsi deželi - ne. ta ni abso" Staln0 dviga naraščajoča infla-lutni vzrok temu stanju, ker že ^,Ja ~7 kaJPada vzrok Je oboro-davno prej se je vse razblinja- /exanJe- lo v naših naprednih unijah, ka- V katoliški Italiji je vedno terih elavni cili danes-ie ma- več komunistov. Tudi v Franciji so zadnje volitve v parlament terih glavni cilj danes-je ma terijalni priboljšek v obstoječem buržvaznem političnem sistemu. Razredno zavedno delavsko stranko čaka šele bodočnost. nekaj sličnega pokazale. Kako da draginja pri nas narašča ni potrebno omenjati, ker čutimo jo vsi, enako v latinski daljuje, seveda pod praporom! Vse Posled^a vojne miru. Tri-in-polmilijonska ar- nosi. mada več ne zadostuje, treba jo Nase gihanjc bo povečati. Enako hočejo oja- Kdor je čital zadnji dve šte- Blazno oboroževanje se na- J? P"teJJl'X? ZT.te" tlt^JŽ™' feS PreSe" >•" letalsko armado z devetdeJ vilki našega lista je mora. na počitek. Urednik bi ga potre- na klaftre, a bili so dobri tudi|nctljiv napredek. ra- se t na sto in petdeset edinic. A- šumeti, da smo zopet na nogah. . , . " i , i » i i« s • \ r„„ . i____att n,i atu 111 uciucsci tu 111J i. n- -----"" '•"{'tv no iiuLan, boval, a v pismu pravi, da ni, kadar smo s. želel, pečene jag- Vse vloge so zavarovane po ,onwko oroije producirajo na Se posebno prejšnja številka ki časa zanj. želi le sodelovanja' njetme. »nikljev potico, kranj- j vUdni "varovaln.nski "stanovi dcMo y ^^atorijih noč in je izredno zanimiva in razen po- in iskrenega razumevanja nje- skih klobas itd. Pijačo so to- do vsote $10.000. torej kakor v dan kako bi Jmorilne in; vesti ter angleške strani vsa u- govih tezkoc ter odgovornosti, c.h v dvoran, in zunaj v parku, bankah Rezerva znaša Mitu,^, priprave bolj ,„ bolj iz. rednikovo delo. List izhaja se- " i--«-- i j i- Programa pa tu ne bom opisoval, >300,000. Posojil na prvih u- Holis^li ker bi vzelo preveč prostora, knjižbah ima to hranilno in po- " . .. Rečem le, da je bil dober in nu- sojilno društvo $3,568,143.84. I Vsaka lskrena beseda za pra-dil obilo razvedrila. Vloge obrestuje po tri odstot- vo zbllzanje v korist miru je Bilo je vroče in vsled tega so k<> Priporočamo, vložite svoje dan_es, smatrana za subverzno. bili natakarji toliko bolj zapo- Prihranke v Jugoslovansko hra- !z?leda kot d* i* ves svet P^ nil Kako to nehati? Izhod bi bil iskren dogovor med glavnima tekmovalkama za ustvaritev mirnih odno-šajev, za zgraditev ekonomskega in političnega položaja, v kakršnem bi se lahko brez skrbi za katerokoli stran opustilo vse priprave na vojno. V naši deželi se vedno boli utrjuje mnenje, da je vojna z Rusijo neizogibna. Torej ker se že mora dogoditi, čemu čakamo! To vprašujejo ne samo vojni histe-riki temveč tudi takozvani "odgovorni" ljudje v zveznem kongresu, v armadi in v mornarici, pa tudi v zvezni administraciji sami, ker si marsikateri izmed njenih članov ne more brzdati jezika ter izblekne provokacije. Časopisi, kongresniki in senatorji, radio komentatorji, predstavniki Ameriške legije itd. delajo vtis, da čim udarimo v Rusijo z atomskimi bombami, bo po nji. Zmagali bomo kakor v kaki filmski igri, v par urah. Ne pade iim v glavo, da pa platnu v kinu sc to lahko zgodi, kakor se lahko razvozijo v detektivskih romanih še tako zamotan zločin . A v realnem življenju je drugače. Ko je angleški minister vnanjih zadev Herbert Morrison v svojem govoru opisal sovjetsko politiko za pro-vokativno in nevarno setovnemu miru, ko je grajal njen diktatorski tiranski sistem in imenoval zaklepanje mej v (Konec na 5. strani) go 23. HI. ALI SODELUJKTE?" Dolžnost vsakega delavca je pomagati v borbi proti krivicam in -za boljše razmere. sleni. Jaz p« ravno tako v parku s koncerti no. V nagrado Jc to popolnoma sem dobil veliko poljubčkov; va in vlo8e vam dobro obrestu- 4,aklih" pri tem nisem bil---je Vložbe lahko pošljete po po- podpiramo ne samo ker je do-j^iaj bo stara al' pa mlada, sa- in tudi Vplačila dobite po ber, v ognju preizkušen delavski; mo da ima Toneta rada — ha, P0*1'- flko živite v oddaljenih list ampak tudi zato, ker ima ta- ha. ha! krajih. Za pojasnila pišite na ko zvestega urednika. Med nami je bil tudi Peter ^SIav and Loan Asoc" Njegovo pismo me je izne- Benedict. Kdo fca ne pozna! Po-1 261o,S?;1 Uwndale Ave- Chi<*-nad lo. Bil sem ga res vesel in kliče me: "Toni. pojdiva k bari, kar začudil sem se, ker vem, boš 'enga spil'." Nato mi izro-da ni njegova navada pisati o- a pet copakov in Edward Tom sebna pisma. šič pet -p0šlji to Proletarcu Kakor je on mene presenetil, in njegovemu uredniku, da ju bom sedaj jaz njega. S tem dopisom sem namreč upravništvu poslal znatno vsoto listu v podporo. Znaša $40. Nabrana je bila med prijatelji Proletarca dne 29. julija v Los Angelesu na sla-vnosti dneva SNPJ. Imena bom navedel pozneje, zdaj pa, kako smo potovali. Dne 27. julija sem nameril mojo "li-zo" že zgodaj zjutraj proti Los Angelesu. "Lizo" smo napojili z najboljšim gasolinom, Toneta pa z rakijo, pa sva oba ko-rajžno vozila. Z nami se je vozil tudi Ludvik; Spoljar, fin dečko, nekdanji Detroitčan, sedaj pa je že več let v solnčni Kaliforniji. Ne smem pozabit omeniti, d& se je tudi naša mama z nami vozila kakopak da ie TRI *f:NSKK' ki no bile aretirane s nkupino ostalih 14 voditeljev ko- uazila na Toneta ri* n*.'hi mun,*U*»« "tranke v Npw Yorku na podlagi Smithovrga takona. Od pazila na lom ta, dane b, pre- ,,v, n<1 desno HO lhMbeth itUTlry rlynn riaudla Jonf, Bett globoko pogledal v flasko "four Gannett * den človek o nji skoro nikoli ne govori. Njemu se zdi, da je vse to nekaj kar spada v noč, med strašne sanje, o kakršnih po dnevu ne govoriš. Tako rinemo naprej in čakamo kot obsojenci kaj se bo dogodilo v Washingtonu ali pa v Kremlju. V laglje razumevanje današ- daj vsak drugi teden in prepričan sem, da ga bomo vzdržali. Da ima naš list res dobre, iskrene prijatelje, smo opazili v prejšnji številki v, denarnih prispevkih in v simpatičnih pis- vse ilno in posojilno društvo, ker žela bla2™st meščanske % ^^ • to popolnoma varna us ano- dneVnike ~ kai naideš° s^e ' k!ft mh7o n. , drugega kakor v radiu: "Vojna. s,le' kaJl1 mhče ne obcu*» vojna. vojna!" In vendar nava- Vlte drag»nje bolj kot tak de- lavski list kakor je Proletarec. Izdatke krije s skromno naročnino in pa s prispevki v tiskovni sklad, kajti brez teh bi morali že davno prenehati. Nedavno so se zelo lepo odrezali naši rojaki doli v solnčni Kaliforniji in pa v zapadni Pennsylvaniji pod okriljem fe- njega političnega ozadja ome- deraeije SNPJ. V obeh teh kra-nim resolucijo senatorja McMa-l j!h ir?amo leP° število prijate-hona, ki zagotavlja ljudstvu So- 1jev' Tu Pa tam troba tudi vjetske zveze, da želi ameriško I kake Pnredbe v korist temu na-ljudstvo z njim zbližanja in pri- scmu najstarejšemu delavske-jateljskih stikov. To McMaho- mu l,stu v Amer»>". Saj to bo novo resolucijo sta pred tedni vendar v nflš ponos, da v teh sprejeli obe zbornici zveznega zmedenih, usodnih časih delujemo za to, za kar smo vedno delali — za nov družabni red na socialističnih temeljih. In kongresa. V Moskvo jo je poslal predsednik Truman in priložil zraven še svoje osebno pismo, z željo, da jo sovjetski tisk priobči. Iz Moskve ni bilo o nji dolgo nobene besede, dasi jo je naša radijska propaganda pri tem za naše orožje — za naš delavski list, ki ni še nikdar zatajil razredne borbe in jc vso svojo dolgo dobo vršil nalogo, vsak dan drezala, čemu v Ru- ki mu bi,a naložena ob roj- siji molče o ameriški ponudbi in jim očitali, "kajne, strah vas jo je!" Ta mesec pa je predsednik sovjetske republike N. M ftvernik naslovil predsedniku Trumanu pismo, da je Rusija pripravlje- razumu, jih je z logiko nemogo-na na diplomatično zbližanje in če uničiti. — Tyron Edwards. stvu. Imel je v borbi za resnico, pravico in socializem težko pot, a jo je premagal tudi v najhujših zaprekah. Sodrugi, tak list je vreden podpore! Ker predsodki niso zidani na i J Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadalj evanje.) prav.' jc pritegnil 'Koren Pod- Koren se je grizel v ustnice lesku, in molčal. Vedel je, kakšno ne- "Ti pa še kaj skuhaj!" je de- umnost je napravil. Toda ali po jal besno Sušnik Korenu. "Tak nepotrebnem? Kaj vesta Pod- diplomat!" lesek in Sušnik, da je zaradi "Kakor da bi ti ne napravil kruha moral k njemu! Viri, iz kdaj kake napake," je zamom- katerih je živel, so nenadoma ijai Koren usahnili in kriv je bil Klemene. ..g^,.. je bjla kondana Suš. Ce je Koren hotel živeti, je moral k njemu. Kaj je tedaj zagrešil? "Kaj torej?" , . „ . , , I joč, če Klemene kje ne prisluš- Kaj jaz vem, je zagodrnjal kuje Ko pa je Podlesek videI Klemenčevem oknu še nik je od nekod privlekel steklenico z jabolčnico, nakar so se, je vpra- so Spjii ^^q razšli, oprezu- Sušnik. "Pogoltni in čakaj, kaj Ja y bo oni storil!" gori ga je nekaj zapeklo "Jaz bi vedel za pametnejšo stvar," je tedaj zinil Podlesek. "Pa jo blekni," je rekel Sušnik. Podlesek pa je le še mislil, zakaj vedel je, da bo odločeno, ako pove. Misel sama se mu je že vsiljevala, kar ga je bil Klemene zalotil pri hajlanju pri Sušniku. Podlesek je hotel prikriti svoje izdajstvo domovine in od tedaj ni imel več pokoja. Kljub temu je še omahoval. Zdaj pa je položaj postal še mučnejši in res nevaren, odkar se je Koren tako zapletel. Nekega dne bo izbruhnilo. A vendar je Podlesek še zdaj omahoval. "Kaj omahuješ?" je dejal Sušnik. "Da nas bo danes ali jutri vse pokopal? Dokler ni Nemcev, je on močnejši. Treba ga "Iščem, česar ni." Razumel jo je: tu sta imela shrambo. Iskala je vsaj grižljaj. Bilo mu je neprijetno. Potem je dejal: "Stopite k meni. Pri meni se morda še kaj dobi . . ." Pogledala ga je, pa rekla čez čas: "Ce ni gospe doma." "V šoli je. A četudi bi bila," je rekel. Odklenil je kuhinjske duri, kjer je bilo prijetno toplo in kjer je v štedilniku gorelo, ker je bil šel samo na pošto Ko ji je ponudil stol, je sedla. Gledala je po kuhinji, potem spet po Klemencu, ki je pristavil vodo na ogenj za čaj. Tisti, trenutek jo je spomnilo nekaj na njenega Antona v Varšavi. In če je gledala Klemenca od zadaj, je bil docela podoben An- zavedal se je, da je napravil tonu, Cel° z lstim «lasomJe 8° nekaj grdega in da tega ne bi smel kljub temu, da je sam postal izdajalec. Toda tokrat je prvič čutil, da je pot izdaje svojevrstna. kjer moraš storiti marsikaj, da, prav moraš. Tam ni več ne grdega ne dobrega, zato ker moraš vse to zanikati! 3 Lakota je občepela v Kore-novi sobi kot nekaj brezmejno težkega in grdega. Koren je bežal z doma, bežal po svetu in padal po vsej sili kjer 'koli k mizi. Pri Sušniku je celo že i večkrat vzel skrivaj košček kruha in ga vtaknil v žep. Pri Sla-viču je v kuhinji ukradel kos mesa. Zakaj ijobil ni nikjer i nič več. Doma se je bal. • Od- je prehiteti! Ali pa zapri trgo- taval je zjutraj po svetem Iva- vino in se še sam daj zapreti." nu in se ni upal vračati k Zo- Da, Podlesek je to vedel. In fiji. Njuna ljubezen je bila raz- kaj potem? Ce pridejo Nemci, bita. Do kraja jo je razbil Smon, voril, in za trenutek se ji jcS^de,-lo, da je spet pri Antonu. Nalil ji je žganja v kozarček, narezal kruha in priložil sira. "Jejte in pijte," ji je rekel. "2al, nimam boljše pijače . . ." Brez besede je prijela za kozarček in izpila. Potem je jedla. Ko je videl, da si nekako ne u-pa jesti, ji je dejal: "Ponudil sem vam, da se najeste. Vem, da niste siti, ne zamerite, in ne sme vas biti sram." Nalil ji je še en kozarček. Ni govorila, samo gledala ga je, in čedalje bolj podoben je postajal Antonu iz Varšave. — Bila je lačna, izčrpana, in je pozabila, da bi ne smela piti žganja. Jezik ji je ohromel. Ko ji je nalil žganja še v čaj. se je zavedela in dejala: "Ne bi mi smeli nalivati žga- kaj o miših »hareli DVA OFICIRJA 8EVERNE KOKKJi: IN EDEN KITAJSKI pred poslopjem v Kaesongu, kjer se je vršila konferenca ca premirje Z UPRAVNIKOVE MIZE V tej koloni up omenjena vsa pisma ter poslane vsote, kar smo jih prejeli do vključenega 16. avgusta. Vsa naslednja bodo omenjena pod tem naslo\om v prihodnji številki, ki izide petega septembra. Fontana — v Kaliforniji je T„ . . razmeroma mlada slovenska na- 1'.ranc.es T?*el .,n Fr?nces selbina, dasi so prvi Slovenci Artach. naša prijateljica še iz prišli v njo že pred priličnim Norlh Gh,ca«a:. mo8» k») °Pr» številom let. Naš, rojak, v Kon- V!" \ ^g,tac,,, za Proletarca tani so delali prej bodisi v državah srednjega zapada ali pa Mrs. Ai^ach živi od slovenske naselbine v Globevillu precej oddaljeno, pa je že to ovira. Kaj pa Anton Mihelich, ki je včasi bil naročnik, po preselitvi iz nič hudega. A če bi se ne zgodilo? Recimo, da bi ne prišli? In potem po vojni? "V internacijo bi ga poslali," je dejal tiho in sklonil glavo. kar sta šele zdaj natančno čutila Od tod ni bilo več rešitve. Zofija je vse to vedela. Vede- nja Pogledal ji je v oči in se zavedel, da bi ji res ne smel naliti. "Naposled niste daleč," se je la je še mnogo več. Zdaj je bila opravičil. Pila je čaj. ki ji je prepuščena sama sebi. V tej nekaj krvi v bledo lice "V kakšno internacijo?" je v- strašni bedi je napisala Rožma- Zdel° se \l Je Prav« da ne 8° prašal Koren. Ko sta oba vpra- nu pismo, kjer ga je rotila, naj šala radovedno, kje so kakšna ji pomaga, "za kakršno koli ceno". Rožman se je zamislil, spravil nekaj denarja v ovitek, ga mimogrede dal Zofiji v roko, taborišča in kdo mu je kaj rekel o njih, je Podlesek odvrnil: "Pripravljajo se. Kdo pa mi je rekel, je vseeno." "To bi bilo imenitno," je vzkliknil Sušnik. Koren pa je že kar zaprosil: "Daj, da se to zgodi!" "Ne", je odvrnil Podlesek. "To boš storil ti. Sel boš k žup- ne da bi se ozrl po njej in odtaval h — Gizi. Korenova sta imela z dvoriščne strani vhed v svojo sobo. Z iste strani je bil tudi stranski vhod v kuhinjo Klemenčevih, po tesnem hodniku, ki sta ga niku, saj že menda tudi on ve.j Klemenčeva imela za shrambo, Če še morda ni sam poskrbel, se bosta dogovorila. Poslal bo predlog Marku Kranjcu in ta bo že uredil. Takoj jutri pojdeš. Za vsak primer je bolje, če se župnik pri tem pomaže! Ampak, da veš, Gize ne!" "Zato, ker pri tebi kupuje?" "Ne, amfiak ker si ti tepec," je odvrnil Podlesek Korenu. "Za vsak primer je bolje, če jo imamo tu. — Lahko jo bomo hujskali proti farovžu. Pozabili bodo na nas. Da boš odsvetoval župniku, če bi tudi njo hotel." "Jaz zase," je menil Sušnik, "bi bil srečen, če bi nobenega več ne videl." "Mislim, da ima Podlesek pa tam skoz tudi cesto odhajala in se vračaia. In tu se je Matija srečaval z Zofijo. Od tistega o-biska, ko je vrnil Korenu novele, sta se dokaj prijazno pozdravljala. K njima ga sicer ni bilo, s Korenom sta si celo bila spet zelo navkriž, kolikor ji je povedal, toda njej jc to bilo malo mar. V tej shrambi jo je našel nekoč, ko je nekaj iskala, zakaj tudi onadva sta imela tam svojo shrambo, samo bog ve za — kaj. "Dober dan, gospa," jo je pozdravil prijazno. "Kaj iščete?" Gledala ga je nekaj časa v mučni zadregi, nato pa sc je grenko nasmehnila, rekoč: Zbirka pesmi LEPŠE IIM Spisala Soluna raMia Knjiga obsega 12K strani in stane mehko vezana $1.40 vezana v platno $2.00 Slednjih jc izdanih le omejeno število. Vsakdo, ki si jo naroči, mu jo bo pesnica podpisala. Naročila bodisi za mehko ali trdo vezano knjigo naročite na sledeči naslov: // PROLETAREC // 2301 So. Lawndale Ave. Chicago 23, III. Pesmi Anne P. Krasne so pesmi iz življenja našega delovnega človeka, ki je šel po svetu za kruhom in se je vživel v novem svobodnem svetu, se boril za delavske pravice in za lepše dni svoje v Novem svetu rojene dece ... so pesmi domotožja po domovini onstran, pesmi velike, svobodne, a kontrastov polne nove domovine Amerike. vori, zakaj čedalje bolj se ji je kuhinja odevala v meglo in zdaj je bil Klemene že pravi Anton, ki bo vsak čas rekel toplo: "Zofuš, kje si bila tako dolgo .. . Zakaj si mi pobegnila?" Zato je čutila, koba Taucherja ter n. Blaz.ch in za njim John Pec- cll„rIpsa Bogataja. Slednji pre-mk. Ko je ta vsled slabega zdra- jcma Ust v Usbon Q Bogataj in vja posel pust,1 ga ,e nasled.l | TaUthcr sU , , «sakJcn b,vs, cikazan John Rodman. On|do,lr (udj ,.f» J d sku. je naročnik in podpornik Prolc-j aj oba $8 Hvala J. Oblaku za tarča ze mnogo let. - . . . , , trud in naročnikoma - pa, ker Celo v Los AngeIesu, kjer so skrbita, da je njuna obveznost nasi rojaki jako raztreseni, ima^sproti poravnana. mo precej naročnikov in upamo, j Michael Vrhovnik, mladinski da jih bo v bodoče še več, ker Proletarec zdaj redno izhaja in direktor SNPJ. je plačal za obnovitev naročnine $5. Dalje je velika večina čitateljev je z nje- naročnino obnovil Louis Umek govo vsebino prav zadovoljna. Tudi v Oaklandu, kjer domu- v Chicagu. vsoto $3 pa izročil zanj Joe Oblak. John Potokar ^ je naš humorist Tomšič s svojo se je oglasil v uradu in obnovil mamo, imamo nekaj naročnikov, dasi so Slovenci tu jako redki. Največja slovenska naselbina v Kaliforniji je v San Franciscu. Upamo, da bodo Proletarca tudi v nji bolj razširili kot je sedaj. Razveseljivo je, da imajo naročnino ter prispeval $2 listu v podporo, skupaj $5. Enako je bila v uradu Johana Volk z north side in naročila Proletar* ca Stankotu Boštjančiču v Kranju na Gorenjskem. Ob enem je prispevala $1.50 v tiskovni sklad, skupaj $5. Johana pravi, v San Franciscu naročnino vsi | prihodnjo pomlad spet obnovljeno razen enega. r Skupno prihaja Proletarec v Kalifornijo v sedemnajst kra- jev. Ali verjamete, da imamo v Coloradu manj naročnikov kakor v Kaliforniji, dasi je bilo včasi samo v Pueblu in v Den-verju več Slovencev kot pa v vsi "zlati" Kaliforniji? John M. Stonich. zastopnik ^Proletarca v Pueblu, se že dolgo ni oglasil. Pisali smo mu že precej časa tega, pa ni do četrtka 16. avgusta, ko pišemo to kolono, še nič od- , k()^a dobiti v kro8 Proletarče-govoril. Kar se iztirjavanja ti- vil1 naročnikov? če, zdaj s tem nima dela. ker i- Joseph Vidmar, Milwaukee, majo vsi naročniki v Pueblu v I — naprej plačan list. Torej morda bi se dobilo kaj novih? Ako bi v tem hoteli pomagati v Pueblu tudi drugi prijatelji Proletarca, bi muja gotovo ne bila zaman. na obisk v Jugoslavijo. Anton Kovačič iz West New-tona, Pa., je poslal za obnovitev naročnine $3 in ob enem si naložil $1 "kazni" ker smo ga "čakali". V resnici ima Kovačič nar ročnino brez te obnovitve plačano 11 številk v naprej. Dolar, ki i i ga je naložil za kazen, pa smo vseeno porabili v poslani namen. V West Newtonu imamo šest naročnikov. Vsi imajo list v naprej plačan. Ali bi mogli v tej stari napredni naselbini še je poslal $3 za naročnino in ob enem pravi: "Moj nasvet je, da bi Proletarec izhajal enkrat v mesecu v sedanji obliki in po isti ceni, ako mu bo moguče izhajati. Rad bi mu poslal nekaj podpore, a saj veste kako je na starostni podpori." Prijatelju Vidmarju in drugim, odločili smo se izdajati Proletarca vsak drugi teden na najmanj šestih straneh, ker u-pamo, da na ta način in kajpada s sodelovanjem vseh prijateljev nam ga bo mogoče ohraniti. To, kar nam piše iz Milwau-keeja naš veteranski zastopnik Louis Barhorich, pa ni tako vzpodbudno kakor Vidmarjevo pismo. Louis nam sporoča med drugim: "Ravno danes 6. avgusta, ko sem se vrnil iz bolnišnice, sem dobil tvoje pismo z dne 16. julija, na katerega mi prej vsled bolezni ni bilo mogoče od- govoriti. Ali ste prejeli moje naročnino ter $2 v tiskovni sklad? (Op. — Vse plačano). V roke so mi prišle letos samo štiri številke, ker sem bil večinoma v postelji in tudi brez zavesti, zatorej ne vem kako gre. Kar se tiče zastopništva, jaz nisem več zmožen za nobeno stvar. Morate si vsled tega poiskati drugega in upam, da kdor že bo prevzel to delo. bo uspešen in ohranil tu vse naročnike in še kakega novega dobil zraven. Mi je žal, da moram ousti-(Konec na 5. strani) aoi Slabo za naš list j£ v Don-ver ju, kjer ima samo tri naročnike. Denver vzlic svoji stari, precej veliki slovenski naselbini, s slovensko župnijo in cerkveno šolo, še nikoli ni bil trdnjava Proletarca. Morda bi Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. CRawford 7-2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 6:3§ to 8:30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Residence: 221 Shlnkton Rd., Riverside, III. Phone Riverside 2212 Martin Mihelich se vam priporoča, kadarkoli želite električne ponietalke (carpet sweeper) ali karkoli drugega v tej stroki. Zastopa Elec-trolux Cleaner and Air Purifier. — Kadar kaj takega potrebujete, mu pišite na Will-mete and 55 St., Westmont, 111., ali pa ga pokličite po telefonu Downers Grove 577-M. Prišel bo k vam kamorkoli v Chicagu in okolici in demonstriral svoje modele. Prepričani smo, da vam bodo ugajali. Pristopajte k Slovenski Narodni Podporni Jednoti Naročite si dnevnik // Prosveta // Naročnina za Združene države (izvemSi Chicaga) in Kanado $8 00 na leto; $4 00 za pol leta; $2 00 ra Četrt leta; za Chicago in Cook Co.,$9.50 za celo leto;$4.75 za pol leta; za inozemstvo $11. Naslov za list in tajniitvo je< 2657 SOUTH LAWNDALE AVE. CHICAGO 23, ILLINOIS PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal «-7172—«-717! KOMENTARJI (Konec s 1. strani) ameriško pomoč Grčiji in Turčiji, najbolj Grčiji/ ki je nato z ameriško municijsko, vojaško ter ekonomsko podporo strla u-pore gerilcev ter jo (Grčijo) o-hranila staremu redu. Od tedaj ta histerija raste in ni ji še vi-diti konca. Še bolj pa se bo razdivjala, ako se nekega jutra znajdem« v novem krvavem me-težu. Skoda, velika škoda za človeštvo, ker je v tej silni pre-iskušnji za mir na obeh straneh tako malo trezno mislečih ljudi. Vse je zaposleno s hujskanjem, ščuvanjem in s sejanjem histerije med maso — vse pod masko, da so za mir, ki ga samo druga stran ogroža. Tako dolži Rusija nas in njo pa Amerika, To kajpada ni pot v mir temveč* pripravljanje mase v vojno navdušenje protiv "sovražniku". UMEVNO, da si je sedanja histerija utrla pot tudi med a-meriške Slovence. "Ameriška domovina", ki se oglaša za naj- j bolj razširjen slovenski dnevnik. se ob enem proglaša tudi za glavno braniteljico amerikaniz-ma med našim ljudstvom. Vse, kar ji v naši javnosti ni všeč, je subverzno. Za eno izmed sredstev v tej svoji taktiki si je vzela nekega M. Cvetiča v Pitts-burghu, ki je bil aktiven komunist, zato da je med njimi špi-joniral za FBI. Citira obdolžit-! ve proti nekaterim slovenskim organizacijam in listom iz seznama kongresnega odseka za raziskovanje protiameriških ak-, tivnosti. Vsakdo, ki delovanje teh organizacij in listov pozna in jih je sposoben pravično pre-' sojati, ve, da niso prej in ne iz-, podkopujejo sedaj temeljev tej deželi, ker jim je prav tako lju-je klerikalcem pri največjem slovenskem svetovnem dnevniku na St. Clairju. In vedo tudi, da omenjeni kongresni odsek pritiska svoje žige na mnoge organ izaci je,\ časopise in posameznike ne da bi jih zaslišal in se poučil o njih z obeh strani, ne samo z one, ki jim je sovražna. V ANGLIJI je komunistično gibanje v primeri z ameriškim mnogo jačje in še veliko bolj v Franciji ter v Italiji. In vendar v nobeni teh dežel ni toliko histeričnega strahu pred komunistično opasnostjo kakor v naši. In niti sence toliko preganjanja. Ako poslušamo McCarthyja in bi mu verjeli, bi mislili, da je Tru-manova administracija res natrpana s "komunisti", saj celo njega — očeta protikomunisti-čne doktrine, dolže, da jih ščiti, namesto da jih bi izgnal iz vlade ter iz drugih vladnih služb. Dokler smo komunistom pustili, da so smeli imeti na listi svoje stranke svojega predsedniškega kandidata ter kandidate v zakonodaje, smo lahko njihove glasove prešteli in videli, da jih je veliko manj kot en odstotek. Resničnih, organiziranih komunistov pa ni bilo v Zed. državah še nobenkrat več kot okrog 100,000. Zdaj jih je 37,000, kar je v industrialni deželi z nad 150 milijoni prebivalcev izredno malo. J. Edgar Hoover, ki i-ma o članstvu komunistične stranke s pomočjo svojih agentov FBI točne podatke sicer tr-1 di, da se teh 37,000 "rdečkar-jev" ne sme ceniti zgolj po njihovem majhnem številu temveč po njihovih aktivnostih. Kajti vsi so več ali manj fanatično zaposleni v raznih svojih nalogah, za katere so trenirani na podlagi Leninovih naukov ter Stalinovih menjajočih se linij. A vzlic temu, ako je naš politični in ekonomski sistem zdrav, se ni vladi in kongresu teh komunistov prav nič bati. Ako pa za-gazimo spet v kak ekonomski polom, tedaj seveda bo zago-mazelo, pa če Sovjetsko zvezo prej še tako razbijemo. Kajti u-pori, socialni nemiri in revolucije se niso pričeli šele leta 1917 z boljševiškim udarom na ohlapni Kerenskijev režim. V CLEVELANDU je vzbudil precej pozornosti Theodore Andrica s svojimi poročili o razmerah v Jugoslaviji, v kateri je že dostikrat bil in tako tudi v tem poletju. Rad potuje po Sloveniji, največ radi tega, ker je v Clevelandu mnogo Slovencev, pa piše o njihovih rojakih, zato da bi dnevnik "Cleveland Press" razširil med njimi. Andrica ne vidi vse rožnato v Jugoslaviji — piše o revščini, o nesnagi v nekaterih njenih krajih, o draginji in pa obiskih ameriških Slovencev. Izmed njih so se mu trije iz Clevelanda posebno zamerili. "Ednakopravnost" z dne 10. avgusta je priobčila o tem na prvi strani v dveh kolonah, sledeče: "POSLANCI SLABE VOLJE Thedore Andrica jc prošlo sredo ii Ljubljane poročal v "Cleveland Pressu." da je tam srečal tri Cleve-landčane. ki so par dni prej prišli tja na obisk in pripeljali s seboj velik avto. V poročilu se med ostalim čita: "Rekli so mi, da so Zedinjene držav* edino vsled tega naklonjene Tku, da dobijo jufoslovanski baker, baksit in tungsten. Ko sem po. govor napeljal na hrano in oblačila, so rekli, da bo Jugoslavija pod Titom kmalu postala visoko industrijsko razvita in neodvisna od celega sveta, tako od Rusije kot Amerike. Ko sem jim omenil, da v Jugoslaviji umre mnogo ljudi ia je-tiko, so mi dotični trije Cleveland-rani odvrnili, da V Ameriki pa je veliko raka." Andrica poročilo zaključuje: "Ko so ml pripovedovali čudovite reči. ki jih Tito dela sa Jugoslavijo — sem so prišli šele pred dvema dnevoma — sem ponovno spoznal u-činnkovitost komunistične propagande celo na oddaljenem St. Clair Ave." Naš komentar na gornje poročilo je, da tu ne gre za kako komunistično propagando na St. Clair Ave., temveč za navadne cepce, ki so se najedli belega kruha v Ameriki, in če sedaj prodajajo svojo "modrost" v svoji rodni zemlji na tak način kot je zgoraj opisano, potem je škoda, da so sploh šli tja. Jugoslavija — s Titom ali brez Tita — potrebuje v svetu, predvsem v Ameriki, prijatelje, katerih ne bo imela, ako bodo vodili "propagando" zanjo taki samopostavljeni vsevedeži. Oni, ki hodijo na obisk v stari kraj, bi se morali zavedati, da so Ameri-kanci, in da Jugoslaviji lahko kaj koristijo le, če so dobri Amcrikan-ci — tudi. kadar so v Jugoslaviji. V. J. G. TUDI "A. D." je pisala o tem, to se razume! A udrihala ni samo po teh treh "navadnih cepcih" temveč najbolj po "Enakopravnosti", češ, da jih je ona ter drugi nji sorodni slovenski listi naučila tako misliti o Ameriki, ki jo na teh obiskih omalovažujejo in Jugoslavijo poveličujejo, dasi so v slednjo komaj pogledali. "Cleveland Press" je imel k poročilu Teodorja Andri-ce tudi uvodnik, ki za Slovence ni laskav, ker jih z Andricom vred dolži, da so prišli pod komunistični vpliv. Kajpada ne vsi — saj tisti ne, ki slede "A. D." Ako so ti trije obiskovalci, ki so prišli tja "z velikim ameriškim avtom", res tako govorili, so se pač obnašali kakor so se naučili, toda ne pod vplivom "E." pač pa prejkone pod vplivom kakih Jugoslovanov, s katerimi so potovali tja. Kajti treba je imeti v uvidu, da linije niso še vsi spremenili, posebno tisti ne, ki so večinoma na morju, pa ne vedo še popolnoma, da je jugoslovanska vlada svojo taktiko z ozirom na Zed. države spremenila kmalu potem ko je kominform obsodil Tita "in njegovo kliko" ter rotil jugoslovan- Cžcero radi izredov še vedno v javnosti ŽE PRECEJ TEDNOV JE MINILO, od kar so se v Ciceru dogodili izgredi pred veliko stanovanjsko hišo (na gornji sliki), v katero se je hotela useliti prva zamorska družina. V protest proti naselitvi črncev v Cicero se je zbralo več tisoč ljudi (skupina izmed njih je na gornji sliki na vrhu), ki so zamorski družini znesli pohištvo na kup pred hišo in ga zažgali (slika spodaj pri hiši). Radi teh izgredov je bila poslana v Cicero državna milica in po precejšnjem trudu demonstrante razgnala. Milica je ostala potem še dolgo v Ciceru. Nato so se začele obravnave proti glavnim "razgrajačem" in proti ciccrski policiji, češ. da proti demonstrantom ni hotela nastopiti, pač pa prepehavala zamor-čevo družino. Protestni shodi zamorcev proti cicerskemu incidentu se še vedno vrše. sko ljudstvo, da naj ga strmoglavi. Napaka nekaterih slovenskih listov v tej deželi pa je, ker svoje kolone prekomerno polnijo z izrezki iz starokrajskih listov o silnem zamahu industrializacije ter o brezprimernem napredku v gospodarstvu in na prosvetnem polju. Človek, ki ne zna presojati s stališča primerjanja in sorazmernosti, si bi res predstavljal, kako se je ta prej primitivna agrarna dežela (kar je bila posebno v vsem svojem južnem delu) v dobrih petih letih razvila v moderno industri-alno državo in njeni seljaki ter kmetje pa postali v par letih umni poljedelci. Kdor si predo-čuje tako sliko, jo napačno gleda. Rusija je izvršila svojo revolucijo že pred 34 leti in imela že precej petletk, pa je v produkciji sorazmerno z drugimi in-dustrialnimi deželami še vedno zelo daleč zadaj, dasi si na vso moč prizadeva, da jih bi čimprej dohitela. Tudi je napačno argumentirati, da ako je v Jugoslaviji veliko bolnih na jetiki, čemu bi ji to očitali, ko pa v A-meriki uniči toliko ljudi rak. To nima nobene zveze. Glavni vzrok jetike je podhranjenje, slaba higiena in pomankanje zdravstvene oskrbe. Ta bolezen se je v Jugoslaviji razpasla posebno med vojno, kar je razumljivo, ako si predstavimo, v kako mizernih razmerah je baš v onih letih živelo ljudstvo širom okupirane dežele, najbolj pa naj-bednejši med bednimi. Dobro je tudi, kadar čitamo opise o življenju in razmerah v Jugoslaviji, predstaviti si, KDO piše, s kakšnim NAMENOM in KATERI propagandi V KORIST. Kajti kdor vidi vse zgolj rožnato, pa bilo pri nas ali kjerkoli, je najet ali pa tudi nenajet propagator režima. Kdor pa vidi vse črno, vse obsojanja vredno, pa piše s stališča sovraštva, ali pa vsaj iz nenaklonjenosti vladi, ki gospodari v deželi. Tako npr. smo brali od obiskovalcev, ki so bili v Rusiji, pretirane hvalospeve z ene strani in skrajno porazne ocene o nji z druge strani. Oboji so se pri tem kregali z m ■ m želite svojim priredbam čimveč t m ujm. moralnega in gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU! nepristranostjo in z resnico. NEKATERI ameriški senatorji in kongresniki, ki so obiskali Tita, so mu svetovali, da bo Jugoslavija na ugledu (v Ameriki) veliko pridobila, ako osvobodi zagrebškega nadškofa Stepina-ca i? zapora. To je za Jugoslavijo sedaj zelo kočljiva stvar. Tito jim je pojasnil, da je bil Stepinac obsojen zaradi svojega sodelovanja s krvnikom ter vojnim zločincem Ante Paveličem. Oba sta delala z Mussolinijem in Hitlerjem roka v roki. Pavelič je odredil prisilno spreobračanje pravoslavnih v "nezavisni državi Hrvatski" v katoliško cerkev in tisoče jih je dal vsled "krivo-verstva" in pa zato, ker so se vsled svoje pravoslavne vere šteli za Srbe, pomoriti. Srbsko ljudstvo v današnji Jugoslaviji tega ni pozabilo in tudi ne bo. Ako bi sedanja hrvatska ali pa skupna jugoslovanska vlada Stepinaca osvobodila ter mu dovolila, da se lahko vrne v svojo prejšnjo službo, bi završalo ne samo med pravoslavnimi Srbi temveč med vsem tistim ljudstvom, ki se je med vojno borilo proti kvizlingu Paveliču, njegovemu pajdašu Stepinacu in z vsemi drugimi oprodami okupatorjev. Ljubljanski škof Rožman je bil previden. Vedel je kaj ga čakd, zato je ob času pobegnil na varno. Stepinac pa je priložnost zamud it Prijeli so ga, raziskali njegovo početje med vojno in grehe njegove duhovščine ter vse predložili sodišču. O-bravnava je bila javna in smeli so ji prisostvovati tudi poročevalci tujezemskega tiska, ki pa imajo fiksno idejo, čeprav niso vsi izmed njih katoličani, da bi se duhovnikov ne smelo obsoditi v nobenem slučaju. Samo za slovaškega kvizjinga monsig-norja Tisa se niso potegnili, ker so bili njegovi zločini v službovanju Hitlerju preveliki in pre-očitni. Ker je pobeg tudi on zamudil in prišel v pest oblastim osvobojene ČehoslovaškeJ je bilo očitno, da ga čaka smrtna obsodba. Vatikan takega izida ne bi mogel proglasiti za mučeni-ško smrt, zato je rajše po razsu-lu Hitlerove moči monsignorja Tiso "razbremenil" duhovniške časti. ANTE PAVELIČ ni hotel biti po porazu osišča ne Tiso ne Stepinac. Pobegnil je ko hitro je mogel v Italijo, kjer je prej živel kot intrigant proti Kara-džorževičevi Jugoslaviji na Mu-ssolinijeve stroške. Ko je začu- til, da bo "nova, demokratična" Italija od zaveznikov bržkone primorana izročiti ga Titu kot vojnega zločinca prvega reda, si je s pomočjo visoke italijanske hierarhije preskrbel potrebne dokumente, se preoblekel ter maskiral in se prekopal skozi zavezniške dežele pod drugim i-menom ter ponarejenim potnim listom na varno v Argentino, ne da bi ga obmejni uradniki kje spoznali, razen argentinski, katerim se je predstavil s svojim pravim imenom. Ko se je "stabiliziral' in seznanil z argentinskimi škofi, je ustanovil "zamejili" režim "nezavisne hrvatske države." Zaveznike v boju proti sedanji Jugoslaviji ima med Hrvati tudi v Zed državah. Nadškof Stepinac bi to delovanje svojega bivšega poglavnika lahko obsodil, toda molči. Na obravnavi se je izgovarjal, da je bil s Paveličevo vlado zato, ker druge na Hrvatskem sploh bilo ni. In pa da katoliška cerkev uči, da vsaka vlada je od Boga ... Če je to res, čemu pa tega ne trdi tudi o Titovi vladi? In čemu je Bog dovolil, da je Pavelič vlado izgubil in Tito pa dobil? A-ko bi se tisti Američani, ki jim je toliko za zaprtega nadškofa Stepinaca, rajše poučili, čemu je zaprt, morda se ne bi toliko gnjavili radi obsodbe proti njemu. . Tragična nesreča v F. Podbojevi družini Dne 10. avgusta me je nekdo, ki je prišel v urad, vprašal, če vem, da je utonil sin Franka Podboyja. Ne, nisem vedel. Pokojni Thomas F. Podboy je bil star 26 let in služil v ameriški bojni mornarici v Virginiji, kjer se je zgodila ta nesreča. Rojen je bil v Park Hillu, Pa., od kjer so se njegovi starši preselili v, Johnstown. Pokojnikovo truploj je bilo iz Virginije prepeljano v Baretinčičev pogrebni zavod v Johnstown. Pogreb se je vršil ob zelo veliki udeležbi dne 8. avgusta na Forest Lawn Ce-metary. Bil je član društva št. | 44 SNPJ in med vsemi, ki so ga poznali, priljubljen mladenič. Njegova sestra Ruth, ki ima v armadnem koru bolničark čin kapetana. je prišla na bratov pogreb z letalom. Poleg staršev in prej omenjene sestre zapu- j šča pokojnik brata Alfreda v Chicagu in brata Donalda, ki je še doma. Naravno, da je bil to za vso Podboyjevo družino silen udarec. Frank Podboy in njegova žena Pauline sta v življenju prestala že veliko hudega in sedaj pa še izguba sina. Iz Chicaga, oziroma iz Pull-mana se je Thomasovega pogreba udeležila družina pokojnega J. Putza, ki je s Podbojevimi v sorodstvu. Staršem pokojnega Thomasa, njegovima bratoma ter sestri naše globoko sožalje. Naš zastopnik John Kunstel vsled bolezni veliko presta! John Kunstel v Arcadiji v Kansasu je že star veteran v delavskih vrstah. Delal je mnogo v društvih, bil že delegat na konvencijah SNPJ, udeleževal se bojev za urtijo premogarjev in kadar je mogel in če je le bila priložnost je poagitiral za Proletarca in prispeval v njegov tiskovni sklad. In prav ko bi ta naš "old timer" zaslužil v svojih letih miren počitek, ga pa napada bolezen. Upamo, da je glavno prebolel in da bo še dobil moč. V pismu z dne 2. avgusta pravi uredniku: "Prejel tvoje pismo z dne 20. julija. Ravno v onem Času so mene že v tretjič peljali v Kansas City u bolnišnico in me v tretjič operirali. Tudi to sem srečno prestal in sem zopet doma. Počutim se že precej močnega, samo to je hudo, ker jem in pa govorim težto, da me ljudje s trudom razumejo.' Kar se jedi tiče — saj imam časa dovolj, da si napolnim želodec trikrat na dan, ostali čas pa porabim s Vitanjem in za spanje. Pri pisanju pa sem bolj slab, ker sem nekam nervozen. Vem, da bi bil tudi vsak drug tak na mojem mestu. V desetih tednih sem prestal tri težke operacije. Prvo na prvega maja, ko so mi vzeli pol gornje čeljusti. Dne 9. junija so mi rezali vrat kakor da bi ga mi granata raztrgala in 23. julija pa so bili že malo bolj skopi in mi dali na drugi strani od ušesa pa do sredi brade "samo" 14 šivov. Lahko si predstaviš, kako izgledam. Meni ni nič kako izgledam, pač pa mi je hudo ker se me ljudje boje, da si ne upajo govoriti z mano. Frank, tako je danes z menoj. Seveda, zdravniki pravijo, da me bodo popravili, da bom lag-lje jedel in dase mi dar govora vrne. A vzelo bo še precej časa. Na bolniški listi sem že tri in pol meseca. Ena sreča v moji nesreči je, da prejemam premo-garsko pokojnino. Ako bi je ne imel, bi bil kmalu izčrpan, kajti prihranki so bolj majhni. Zato sem tudi jaz hvaležen Johnu L. Lewisu za njegov trud, ko je starim premogarjem izvojeval pokojnin. Veš, Frank, to pismo nadaljujem že drugi dan, pa ga še nisem zgotovil. Napišem par vrstic, pa moram zopet ležati, da si odpočijem in ob enem premišljujem, kaj bi Ti še napisal. Dve novici še imam, ki se ti-četa mene oziroma vse moje družine. Prva je, da sta mi Valentin Kuhar in njegova žena iz Indiane sporočila, da me o-biščeta. Mrs. Kuhar je moja se-strična, ki je nisem videl že 40 let. Druga novica pa je, da se je poročila moja najmlajša hčerka, in to je zadna. Poroka se je vršila 4. avgusta na sodnikovem domu civilno. Vzgojila sva tri otroke — zdaj na stara leta bova zopet sama z ženo. V srečo si štejeva, da žive vsi trije v bližini, tako da pridejo vsak teden domov pogledat. Sicer bi nama šlo precej do- bro, ako ne bi bilo te-bolezni, in bi se lahko nekoliko oddahnila na starost. Zagotavljam ti, da za Proletarca bom pa že storil kolikor bom mogel, kadar se pozdravim. Meni je veliko za ta list in zelo želim, da ga ohranimo. Rad bi pomagal gmotno, a posebno v bolezni se dolarji tako hitro izmikajo, da jih prav malo o-stane. A prilagam enega v tiskovni sklad vseeno. Angeli in tebi se prav lepo zahvaljujem za simpatije in vama oba želiva najboljše, pred vsem zdravje, kakor vidva nama. John Kunstel." ♦ * ♦ • Kaj de človeku boljše kakor pismo takega človeka, v tolikšni nesreči, kot je njegova. Baš nekoliko prej sem odprl neko drugo pismo in že z imena na kuverti sem vedel, kaj me čaka. ftes, bilo je surovo in to popolnoma po krivem. So pač na svetu tudi taki ljudje, ki mislijo, da jim od leže šele kadar se nad kom drugim znesejo. John Kunstel, s katerim se poznava že mnogo let, pa mi ni še nikdar pisal žal besede. In če bi le mogel, bi mu kakorkoli pomagal v tej njegovi tako težki bolezni. A ne morem drugega kot izreči mu željo, da bi se obljuba zdravnikov čimprej uresničila. — F. Z. Poskusite - škodilo gotovo ne bo! Ako vam je kaj za Proletarca, recite o njemu dobro besedo tudi svojim prijateljem in znancem. Morda jih boste s tem zainteresirali vanj toliko, da si ga bodo tudi oni naročili. Komur je za resničen delavski list, naj naroči in agitira za "Proletarca". KI\JI<;i: ZASTONJ! Ako pošljete eno novo celoletno naročnino na Proletarca, dobite sledeče tri slovenske knjige: BEG IZ TEME Zbirka povesti ruskih pisateljev. JUG Roman iz Balkana. TRBOVLJE Anton Seliškar — zbirka prigod v verzih iz življenja rudarjev. AKO ŽELITE ANGLEŠKO KNJIGO Namesto slovenskih vam pošljemo za ENO NOVO NAROČNINO eno izmed sledečih knjig: THE WET PARADE Roman, spisal Upton Sinclair, originalna cena $2 50 OIL Upton Sinclair, povest, ki je sodobna posebno sedaj, ko je po svetu toliko tekme za kontrolo nad petrolejskimi vrelci. Originalna cena tej veliki, trdo vezani knjigi, je bila $2.50. Ali pa, ako vam nobena izmed gornjih dveh ne ugaja, dobite MY NATIVE LAND Spisal Louis Adamič, 508 strani, knjiga vezana v platno, originalna cena $3.50. ZA DVE NOVI NAROČNINI dobite knjigi BEG IZ TEME, JURKICA AGIČEVA in pa eno izmed katerekoli omenjenih treh angleških knjig. ZA TRI NOVE NAROČNINE dobite knjige BEG IZ TEME, JUG, JURKICA AGIČEVA, TRBOVLJE in roman iz francoščine TAKI SO LJUDJE; poleg teh dobite izmed omenjenih treh eno angleško knjigo, katerokoli si izberete. Te nagrade bodo v veljavi do preklica. Naročnine morajo biti nove in do teh nagrad je upravičen kdorkoli jih pošlje. Naslov: PROLETAREC, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23, III. Sedemnajst dežel še čaka sprejema med združ. narode i Konec s 1. struni.) jeio. Obe smatrati, da bi bilo to svetu. Asesment, ki bi ga mo-boljše pomirjevanje svetovne rale plačati organizaciji ZN pri-ua pet ost i kot pa da se jo veča z dri tie ne članice to leto, je do-odrivanjem te po prebivalstvu ločen nad $42.000,000. Od tega največje države na svetu, dočim je bilo koncem junija $36,000,- milica ima razne naloge so bile brez ugovora sprejete med ZN razne napol fašistične državice v latinski Ameriki, a-meriška satelitka Liberija in razne druge take, ki niso prav nič demokratične. Japonska in Nemčija kandidatinji Temu stanju bo treba napraviti konec, ker nima smisla, da t5t organizacij^JLdruženih na-lodov zaprlo sedemnajstim državam, ki žele pristopiti vanjcr, pa jim pridruženje veto zabra-njuje. Pierokujejo, da ako se položaj po svetu ne poslabša, bodo Zed. države od svojega nasprotovanja toliko odnehale, da bo pripuščenih med ZN par držav sovjetskega bloka, v zameno4 za sprejem Italije in Japonske in potem še zapadne Nemčije. Pri slednji v sedanjem stanju ne bo šlo, ker je Sovjetska Rusija absolutno proti. In če se naši vladi na konferenci v San Francis-cu posreči spraviti skozi mirovno pogodbo z Japonsko, bo slednja potem po sedanjih ameriških' načrtih sprejeta tudi v organizacijo ZN, seveda pogojno, če bodo Zed. države odobrile ob enem sovjetski predlog za sprejem komunistične Kitajske. Da- Z UPRAVNIK0VE MIZE proti oginju in drugim nezgodam ne pokriva škode zaradi povodnji, so posebno hudo pri- 000 še neplačanega. Čas za poravnavo asesmenta imajo do 1. januarja. Ciang-Kaišekova vlada, ki zastopa v ZN Kitajsko, ni plačala asesmenta že dve leti-in pol. Dolguje že blizu šest mili-L jonov dolarjev in ako njenega asesmenta Zed. države ne bodo plačale, Čiang-Kaišek ga gotovo ne bo. Tudi precej drugih držav je, ki so daleč na dolgu. Največji asesment plačujejo Zed. države. ali dobro tretjino, na drugem mestu v višini asesmenta je l>ržavua milica je v proslosti nastopala največ proti stavkarjem. Raz-Anglija, ki ga plačuje okrog pet bi,a J** niarsikatero stavko in v unijah je bila selo zasovraiena radi te-milijonov, Sovjetska zveza o- ga* enalto šerifi, njihovi deputiji, pennsylvanski "kozaki*' in policija. krog tri milijone in Francija do- Med prvo in dru*° sv<,tovno P" J* mi,ic* dwbiU v re- bra dva in Dol milii v Orff *uiarn' arinadi I" bi,a poslana na fronte. V novejši dobi je bila par-„XT . .IV joi a. ®'!krat uporabljena za zadušitev plemenskih bojev ali pa izgredov proti ZN ima veliko novo palačo v črncefn< r,ornje je sllka lt cu.„a< kjer je mihca prevlela ualogo raB. New Yorku in tudi ogromna pa- Knati demonstrante in ščititi črnce, ki bi se hoteli priseliti v to mesto, lača bivše lige narodov v 2ene- |IKredi v Ciceru so j^edaj domalega pozabljeni, rasen na sodišču in v vi v Švici je njena last. zamorskih organizacijah. Tako je Cicero še vedno kraj, s okrog 100.- Nasprotniki ZN. v Zed. drža- 000 prebivalcev, v katerem ne šivi nobena zamorska drušina. /ah delujejo, da bi kongres zni-; - - —------ žal ameriški asesment, ki ga plačujemo, a so tudi taki, ki zahtevajo v kongresu in izven njega, ia naj Zed. države kratkomalo zstopijo iz org. ZN. Iz tu navedenih dejstev razvidite, da ne gre tej ustanovi nič kaj dobro, (Dalje s 3. strani) * ti, a kaj se hoče! Gre mi že v je na drugem mestu v tej šte-73-to leto in vrh tega me je še vilk*. bolezen toliko zdelala, da nisem . . , _ več za na pot. Ob enem me prav . Juh" tKM".h\ Strabane, Pa , veseli, da si se toliko pozdravil, |e poslal naročnino iiii $2 v tis- da lahko spet delaš v uradu. Go- kovm| »V*?' ^^ £ Ena tovo Ti Angela kaj pomaga. Le 1>\"MU J' Lotnc^lv. Chlca£u n zdravja dovolj in korajže je tre- J1(|.lavlj4.m.t.. in obe. pa je poslal eno narocniono. Christina Nadvesnik, Ogles- nem rešujemo demokracijo po vsem svetu in pomagamo z mi- by. 111., je, poslala naročnino in ]ijoni culukafrskim /armarjcm $1J listu v podporo, skupaj $4. do višjega življenskega "etan- darta". Drugače se pa imamo l:ar "po starem". Zabavljamo čez ves . , , svet in nad tiste, ki ga "ronajo", pa zdravje nagaja, da ne more toda bne ^ n«m Kar M r% L' »»rf rv i ff»n 4 ■ rt /% m a m a /\4 Njeno pismo, kar se agitacije tiče, pa našteva težave, ker naš agilni zastopnik Anton Udovich v La Sallu je umrl, Lfco Zevniku ALI V PREDLOGIH RUSIJE ZA MIR RES NI ISKRENOSTI naokrog pobirati naročnine kot je to delal prej. Mnogo starih somišljenikov ni več med nami, kar se pozna v številu naročni- kov in pa kadar razprodajamo: £ ~ ^ * s7"'r ^ kolendar ali kako drugo knjigo.1 Hvala Kristini za voščila. Alois Ocepek v Barbertonu, O., je poslal naročnino za Josi-« . , , . , , i It. . , »»...,, ir, _______au je poslal stin celoletne na- do smrti bomo ze živeli , pra- pa r»ustersica in ob enem poiam- . J. r. .. .. 1 , ., I ra. da so naročniki nezadovoljni. roi"'ne Pa $2 llst" V1 S0Sed°V . . od kar list več- ne izhaja vsak kl P™P«vaU Mrs. R. I_ A. Shalar. teden. Svetuje, da bi koga dru- Ko«0J- SkuP"J Pf,ano $11 Na"_____ ■ geg.i dobili na njegovo mesto, ^ ^"^h!? T" T PETER BELAY PlSE i u; • „ • __novili relix otrumbel, L. Za- „ „ . rncida bi imel vec sreče. Dokler , „ , T, ^ T Peter Belay piše je starejših malo kdo dela. Čemu se boš silil, če te pa nihče ne mara in — če se da vseeno živeti kakor že. Nekaj podpore več kot dovolj delali v mladih letih. Le če bi še z zdravjem bi-^ Anton Jankovich v Clevelan- lo boljše, pa bi nekako šlo. Pa Willard, Wis. — Dragi prija- (Konec z 2. strani) narodov. A smo se zmerom v stari politiki sile. Yorku je unija prepovedana nes bi se to ne moglo zgoditi, sploh toliko časa ne, dokler se Polica j G 111 V N©W ne konča vojne v Koreji in ko-' rejsko vprašanje vzajemno reši. To pa je zelo trd oreh, toliko trd, da ga bo z diplomacijo teško streti. Nečlanice ZN Nečlanice organizacije Združenih narodov so poleg celinske Kitajske, Japonske, Nemčije in Italije tudi Romunija, Madžarska, Bolgarija, Albanija, sovjetska Mongolija, Portugalska, Irska, Avstrija, Finska, Ceylon, Jordan. Nepal, in s Frankovo fašistično Španijo vred torej 18 dežel. Toda dočim imajo vse druge "sponsorje", ki bi jim radi izvojevali sprejem, pa si Španije še nihče ni upal predlagati, niti Zed. države ne, čeprav so nedavno s Frankom sklenile nekako obrambno pogodbo proti komunizmu. Izmed omenjenih dežel jih šest pripada sovjetskemu bloku, sedem ameriškemu bloku in druge pa so pozabljene od obeh skupin. Generalni tajnik ZN, Trygve Lie deluje, da bi se sprejelo vsaj najvažnejše izmed omenjenih držav. Prvotno je Lie bil tudi za sprejem komunistične Kitajske in s tem za odstavitev Čiang Kaišekovih zastopnikov iz org. ZN, a od kar je Kitajska aktivno udeležena v vojni v Koreji, je svoje mnenje spremenil, kar je razumljivo. dasi je Od nje pokojni Roosevelt deželah za železno zaveso budalost, ker s tem neguje toliko upal, kakor npr, pred . .. , 4 , . A . njim predsednik Wilson od lige *<"™'cen/a svo/eqa l/udstva v vse kar /e na oni strani železnega zastora, je na koncu Moskvi deial, priobčite a moi govor svojemu ljudstvu v upogled in presojo, ako si uoate! In res, sovjetska vlada ie svojemu tisku naročila Morrisonov govor objaviti, pripravila ie nanj dolg odgovor in enako predlagala, naj ga tisk v Angliji ob/a-Newyorška mestna občina i-jvi. Tudi to se je zgodilo, kar je že nekoliko približanja ma 19.000 policajev. CIO se je k širokemu medsebojnemu izmenjavanju misli. odločil, da jih organizira v u-; M , . - , „ , . nijo pod svojim okriljem. Pra- A 9lavno le se vednc ~ P"de med WOShmgtO- vi, da je že 65 odstotkov new- nom in Moskvo d o praktičneqa, realističnega, delov- yorških policajev podpisalo za- nega sporazuma? vezo.^da bodo pristopili v uni-j SamQ fQ da neka skupina v kongresu napiše iz- Komandant newyorske poli- /ovo' v kateri zagotavljamo, da nima ameriško ljudstvo cije George P. Monaghan je svo- do sovjetskega ljudstva nič drugega kakor prijateljsko je bilo v Barbertonu število lazn!k' Rock Ko*°i in Fr Jer" manih ^Pr^tarca Zi Yaiti™ ^^ P«"U>regar v Wittu, 111., telj Frank Zaje! čital sem. da manj za Proletarca vsi ag tira- * *i bil precej bolan in tudi Pro- ll, pravi Ocepek, a Sedaj ni Vec|^ 1 ' .. lpfqvra ^Pm nnarP« 1 v tvnii hn tistega sodelovanja Priiateli Anlon Zornik, Herminie, Pa., etarca sem pogrešal v tvojji bo- Loul predaj gori BarbS Je poslal deset naročnin. Osem ^^Z^oo^^ vo pismo, v katerem pravi, da le je bilo plačanih tistim, ki so ^ U Uhko v^ vje po^e zdravja in korajže je treba, pa|do zadnjega plačevali asesment ^J3^0 ^11 *™je posle v klub JSZ, preostanek $2.55 vsemU delavstvu v korist gre! V serijalni številki Proletar- V uvodu o naselbinah, v kate- Pa )e da" v tiskovni sklad Pro-re prihaja Proletarec, omenjamo letarca Naročniki, ki imajo na-i™ sem opazil, da mi je naročni-tudi Denver. Ze ko je bilo tisto r°cnino s tem plačamo, so Louis; potekla. Ker vam ne bi rad napisano in poslano v tiskarno, j Bartol< John Terčelj, Louis delal nepotrebnih sitnosti, jo pa prejmemo pismo in naročni-! Britz. Vinko Peternel, John obnavljam ne da bi me bilo trene, ki jo je poslal John FaidiKa Koklich, John Chesnik, Marko ba opominjati dolar pa pnla-ter $2 listu v podporo. Faidiga Tekavec, dalje Louis Humar, A.j«am listu v podporo. Dasi^sem je leadvillski old timer, ki ga Rosenberger, in John Zakel. poznam še od takrat, ko smo v Tak je pregled do vključene-trupih ondotnih gora in hribov ga 16. avgusta. Upamo, da bo v že precej star farmar in vrh tega še bečlar, so moji dohodki vseeno postali bolj pičli, zato se zlato iskali. Svinca, cinka in prihodnji izdaji dne 5. septem- ne morer? Prvoyrstn° iodzvati (frwrwvvwvwwwvvvwvvvTvvwrww srebra je bilo veliko, zlato rudo bra še boljši, pa so izčrpali v dobrih dvajsetih letih. Ker je v Leadvillu "visok ' zrak, je marsikdo radi |KAhJSASA zdravja primoran iti živeti v jemu moštvu ukazal prekiniti nagnjenje, ne zadostuje. Namen kajpada je bil na- Z^n^ZTučT^- P'r" Tezo ™d s°viT"m ,iuds1vom in vlado■Vsak cipliniran. Kakor bi bilo tra- poskus v sedan iih okolščinah je "smešen. Smešno je pasto misliti na unioniziranje tudi, ko sovjetska vlada odene vse svoje vojne in pro- vojakov, mornarjev in letalcev pagandne manifestacije s plaščem miru, ker ščuvanje ameriške bojne sile, prav tako . . x .. . - : nesmiselno je forcirati unioni- ,n Aaien'e ene9a bistva proti drugemu ni pot v mir- ziranje policije, pravi Mona- "O življenje med narodi. ghan. Po mnenju omenjega ko- Kaj pa na naši strani? Sovjetski predlog za konfe- mandanta so koristi policajev v fenco ve/|fce pefor/ce ;e v/ada y Washnigtonu kratko- New Yorku dovolj zavarovane , . , M , . in smejo imeti tudi svojo poli- ma,° odbila z gesto, da /e to nič drugega kot nov ruski cijsko organizacijo, ki je social- oropagandni trik, da je le past, v katero hoče vloviti nega, družabnega in zavaroval- zapadne sile. In če je Rusiji res kaj za mir, naj dela zanj ninskega značaja._j y organizicijj Združenih narodov. Stroški voine V ze'° resni^ ',sfov politikov v Angliji je ozna- M • L * L* ameri*ki odqovor za zelo nerodno, nepremišljeno KOre|l |akO Visoki OQtezo. Ne zanikajo, da je ime a sovjetska vlada mor- Kongresnik Mahon iz Texasa, da pri tem /e pr0pagandne name.w in pa željo s svojim ki naceljuje kongresmenu od- ,, . , , , . r, ' ... ' seku za določenje proračuna v glogom zase/afi med vladami .. sadnega bloka še oboroževalne namene, ceni, da več nesoqlasij. Toda ako je bil njen edlog nič druge- nas je stala vojna v Koreji prvo qa kakor bluf, čemu bi io rajše ne pr^ Izkusili in jo pri-leto, končano s 25 junijem, o- $ ,em do fo{k ko b; fQ mQm,a $ priznati - krog pet milijard dolarjev, inj.. x x r L -al • <> ako se bo nadaljevala še eno "oce$ "očeš. Tako na ;e Acheson n/enemu predlogu leto, nas bo stala dodatnih štiri kratkomalo zaloputnil vrata. Ena izmed najžalostnejših po- »n pol milijarde dolarjev. To Cel O mnogi konservativni veljaki V ' deželi — " u J J 5 ^^erijalni stroški y voiaškem in v civilnem življenju razlaga, da si so- A kaj pa življenja in udi na-! . . . »ww »» Ših vojakov? Okrog 12 tisoč v/ef$fca v'0a° vo/ne sedai orav nič ne želi, tr ni še ska vlada je to" nedavno konsta- Jih Je bil° ubitih, ali pa so pod- zadosti pripravljena zanjo. Moskvi je glavni smoter tirala brez besed s svojim pred- poškodbam, in nad 70,000 sv0j0 deželo ekonomsko razviti. Sovjetska zveza logom, da naj sporazum za sve- Je ranjenih in pogrešanih. Mno- - 1 tovni mir uveljavi velika peto- kritiki menijo, da znašajo na-riea, ki je funkcionirala že med še »zgub^ / Koreji nad sto tisoč vsem prošnjam, ki jih čitam v listih. Včasi si mislim, le čemu nisem milijonar, kajti tedaj šele bi lahko pomagal. Letina pa dobro kaze pri nas. Zadnjo zimo smo imeli veliko snega in hudega mraza, skozi od lanske jeseni pa skoro do poletja letos. Pomladi nismo imeli ZN hrezniočni za svojo glavno nalogo nižje kraje. Faidiga ima s sinom gostilno v Leadvillu in gre tja "Naša" država je bila v splo- vsak teden. V pismu pravi, da šne™ znana po svoji poletni vro- se imata z ženo, ako se pomisli čini in od suše požgane prerije da sta že v letih,- prilično dobro. in za nameček pa še po pešče- druge kot v koledarju. Vzlic te- V Leadvillu pa primankuje zdaj nib viharjih in tornadih. Z eno mu pa pridelki v splošnem do- delavcev. Vabi naju tja na obisk besedo, "od boga pozabljena" j bro kažejo. Sena imamo dosti in v toplice v Glenwood Spring- dežela. Kdo bi si mislil, da se več kot povprečno druga leta. su. 2al, da ne utegneva. Omenja, bo kdaj pisalo in govorilo o Tudi oves je jako lep, ako ga da novega naročnika v Denver- kansaški povodnji! Saj se je — srečno dobimo v kaščo (ali v ju ne more dobiti. glasom našega časopisja tam na granary, kot pravimo tukaj). Za "civiliziranem" vzhodu mislilo, koruzo pa vreme ni ugodno in Tudi Fontano smo omenili v da tod skozi sploh ne teče večjQ ne raste kot bi morala v tem uvodu te kolone. Pol dne pozne- Voda kot bi jo v vročem poletju času (to pišem dne 13. avgusta), je pa prejmemo pismo našega žejen kos prepil. Toda svet se Naj še omenim, da sem bil ja-zastopnika Johna Rodmana. Po- je obrnil; kar je bilo belega ko vesel obiska moje sestre, ki | slal je tri celoletne in eno pol- pravijo danes da je črno in kar žiyi v Clevelandu. Videla se ni-letno naročnino, ki so jih obno- je črnega kot ožgan pisker, pra-! sva že 49 let. Čitatelj si lahko vili Thomas Klopchich, Louis vijo danes da je sneženo belo. | predstavlja, kakšno je tako sni-Lipovec, Louis Parkel, John \n tako smo mi letos pisali in denje po tolikem času. Seveda Pečnik in dva dolarja John Rod- poročali o velikanski povodnji,! bila sva ga oba vesela in čas na-man; skupaj je poslal naročni- ki je postala za te kraje kar ka- ma je hitro mineval. Ko si je o-ne ;n podpore $15.75. Torej kaj tastrofa; saj cenijo škodo blizo ' mislis. John Krebel v Clevelan- milijardo dolarjev. Očividci pridu, ali res izgleda, da bo moral povedujejo, da si more pred-Proletarec prenehati, kakor nam stavkati razdejanje le tisti, ki vojnih tragedij je, da je organizacija ZN za vršitev svoje glavne naloge impotentna. Sovjet- ti svetuješ? Ta kolona priča v tej in v prejšnjih dveh števil kah ravno nasprotno. John Rodman sporoča, da je je sam to videl. V Kansas City-ju so kidali blato iz drugega nadstropja zidanih hiš, lesene je odnesla voda. Iz pritličja trgo gledala mojo farmo, je pripomnila. da mi je Bog res veliko dal. Odvrnil sem ji, da sem moral prav trdo delati, predno mi je kaj dal. In res je delo na farmi užitek, dokler si mlad in zdrav. Pozdrav vsem prijateljem Proletarca. — Peter Belav. moje pismo in karto prejel, in vin so čistili blato s stroji, saj veseli ga, Ja smo težave pri li- ga je bilo po nekod 5 do 6 cev-1 a I T stu prebredli in mu omogočili ljev na debelo. Velika drevesa ^P®' IrUITiana, redno izhajanje. "Veš, stari na- so izruvana in po tistih ki še J a nai tudi Ofl hrani ročniki smo ga pogrešali," pra- stoje si videl med vejami kose! v 1 . I? r\rl rvin »a t_ j_ i__'_________L!ii______i d i. Konffrpsnik Anrhinplnoe i< tovni rec. vzajemnosti, velik uda- na fronti. vojni silovito trpela. Za svojo novo izgradnjo potrebuje miru. A ob enem pa vodi tako agresivno politi- vojno in teoretično še obstoji. možt nair a vštevši ubite, ra- k o, da povzroča kapitalističnemu svetu res prav resne S tem je šla Rusija preko ZN, njene, po esane in pa bolne. $krbi Na ootj mu je "komunizem". V Ameriki mislijo, kar je za prestiž te organizacije, K slednjim se šteje one, ki so , , l^-L..-:.— j i o •• l- • • ki bi imela služiti miru in sve- si bolezni nakopali v taboriščih da bo komunizem razpadel čim se Rusi/o z bne in se /o razdeli na kooo malih neodvisnih dežel. Šele potem bo kapitalizem rešen nervoznosti in strahu ter spet mirno spal. Toda tudi ako se Rusijo porazi, med ljudstvi jo svetu bo duh upora proti staremu redu, zoper izkoriščanje, proti kolonializmu in brezpravnosti tlel in tu pa fom buhnil v požar, kakor cfoslej. Pametno za kapitalizem bi bilo, ako bi mogel zavreči svoj stari nagon, da je navadno ljudstvo tu samo Draga ustanova Vzlic temu pa stvarni opazovalci delovanja ZN ne trdijo, da je la organizacija polom, kajti čeprav vsled trenja med par velesilami ni zmožna uspešno Cerkve v Ameriki imajo blizu 86 milijonov članov Cenkvena revija Christian funkcionirati za graditev miru,| Herald je po raznih po je vendar v nekaj primerih le datkih dognala, da imajo raz- "*to, da se qa izkorišča, kakor imamo vprežno Živino dosegla pomirjenje, precejšnje ne cerkve v tej deželi nad 85,- zato, da nam vozi. Toda tak naqon ni v naturi kapitalizma, kar vidimo posebno v zaostalih deželah, v ka- Kodman, in zagotavlja, da bo-Jo pri njih sodelovali, čeprav jih je malo. Listu žele mnogo u-speha, da bi postal spet zdrav in krepak kakor je bil. Louis Gornik v Jolietu je podal $3 za celoletno naročnino, in ravno tako Joe Pozes iz Cle raznega pohištva, posteljne bla- \ Kongresnik Auchincloss iz zine, vrata in kose obleke. Mož New JersyJa smatra, da bi lah-je stal obUpan ob težki železni ko Predsednik Truman prihra-peči, edini kos imetja, ki mu je ml ^eriškim davkoplačeval-še ostal, vse drugo s hišo vred je cem najmanj pol milijona do-"šlo po vodi." Okrog klavnic, larjev na leto' ako bi se odpo-ki so druge največje v Zed.Mr- vedal ^J' ^ksuzni jahti "Williamsburg". Z njim je v razpravi soglašal kongresnik Scrivner iz žavah, se je razširil neznosen velanda v Texasu. (Da. tudi v I T"* f^V P0V®dnJ|..P?««- ča",«^ "kiTe^n^u"^« Tr-vicu imoi« i j nl'° nad 13 8'av živine. ,.sa' K1 Je lrumar>« pripo- eS lttt t^^^ »' »vac. Klavni^"*«. vrne mornarič- Vpl,k° manJS' kakor v °h,u ) družbe pravijo, da se je še več departments Tudi za vz- Peter Belay v Willardu, Wis., kot toliko spridilo mesa v le- dr^vanje predsednikovega le- i i .. - . V . . ' . . <nUnUe tG »OWN-TO-EARTH TRUCE—A personal truce over a cigaret I. laKe what workers make. R.L.A up between Amerlcan G| and North Korean oute|dc armisUce h m ^ ^ V^M I • ■ conference in Kaesong. India s Plight the big lobby money _ Never have I seen a people reveal so Obviously a state of malnutrition. One looked in vain for an Indian who was set Poor Uncle Sam Kil Jorgensen is chairman of the Hickson and Jorgensen Advertising Agency of Los Angeles, Calif. He's a "big shot" In the publicity game. The other day he called on Secretary of the Treasury Snyder and then reported that the Secretary said that advertising made newspapers "both possible and profitable" and that, therefore, "normal and reasonable expenditures for advertising" will remain deductible as a business cost. We have no doubt Mr. Jorgensen told the truth. L'nfortu-nately, that has always been the attitude of the Treasury Department. IT'S 100 PER CENT WRONG. It means that Uncle Sam is "gypped" of tens of millions in order that newspaper publishers may roll in wealth. Danger Sign »«•«• «11 inuiaii »iiu mis m physically well covered. Many fOf DgITIOCTOCV? who have homes have to be # * satisfied with one room. Plenty Twenty-five lobbyists in Washington receive $25,000 a year or more. Nine of these are paid $50,000 or better. Another 115 lobbyists make $10,000 or more. Who are they? Who pays them? Nearly all of them are high-powered lawyers and press agents hired by high-powered corporations. Their job is to get bills through Congress that will help Big Business ....... ^ a "How tough can it get for the and fi*ht bills that W>U help the people. Take a look at a few: Kav^ ih^ Jvv fi.r r.Jf Tfc-v hl'ii i man who wanta t0 start farming?" Carl Byoir and Associates, a publicity firm, gets $108.000 a year . V . . >1I Z That question is asked by an article from *n<* Sons (construction company), Schenley (liquor) "and nothing to lose unless it be the in a (arm paper the ..,owa Farm the Shaeffer Pen Co. wretched rags which cover their and Home Register." Clem and Leone Whitaker. another press agent team, are paid emaciated bodies. "It's getting tougher every year $100.000 a year by the American Medical Association (A.M.A.) to get started farming in Iowa," the Purcell Smith draws down $65,000 a yčar from the National As- article says. "Farms are scarcer and s°eiation of Electric Com panic*. bigger. It costs more to buy the John Danaher. a former Senator from Connecticut, pulls down $51,- equipment and livestock to set up 800 from R*vere Copper and Brass. Goodrich and Firestone rubber farming Higher capitalization companies, and Fuller Brush Co. makes it harder for a young man' 1he Association of American Railroads pays its head lobbyist, to raise or borrow the money. Even Carter Fort. $50.000 That's the same fee the National Association of if he could get backing, he'd have Broadcasters pays Justin Miller. to go into debt far enough to scare Frank Porter receives $60.000 yearly from the American Petroleum the average person." Rising land! Institute. The Washington law firm of Sullivan, Bernard and Shea is prices also makes it harder to buy Paid $89.332 by a group of air lines and finance companies. 3 'arm. And remember Gerald Morgan? He's the gentleman to whom the . ..... . . , - As a result, half of all Iowa farm- Republican National Committee paid $7,500 when he drafted the Taft- have little or no conscious back-fers aro "tenants," and farming is Hartley law while he was employed by the House Labor Committee mg lrom the rank and file. It is becoming a "closed shop " The only He's doing all right «* a lobbyist too. He and his law partner. Leonard a normal thing that a whole way to get a farm is to inherit one, Calhoun, made $38.615 last year lobbying for such groups as the or be one of the rich "city invest- California Manufacturer* Association. National Tax Equality Associa- ors" who are buying up land and tion. Western Oil and Gas Association and the Manufacturers Associa- i putting it into fewer and bigger tion of Los Angeles. r farms. Thcsc figures — reported by Congressional Quarterly, an impartial i Why is that situation disturbing*' editorial service — prove once again why workingmen and women Because small independent farmers, must dtfeat their enemies at election time and send their people to on "family-size" farms, have always | legislation bodies, been one of the main foundations Trade unions are growing apace. Unfortunately, the workers are no* throwing up their own leaders. Those they have are men who have been to college and who have never experienced a day's manual work in their lives. This Cleans that the movement is top-heavy, has no roots. It also means that agreements REFLECTIONS By Raymond S. Hofm WHEN PATRICK HENRY hurled automobile capitalists to sell their his immortal challenge to British excess cars and of how they are exploiters he was living in an era being bailed out of bankruptcy that was geared to individualism right now by government orders and free enterprise. "Give me lib- for war material. I think of the erty or give me death" is a choice food surplusses that the govern-which only individuals can make, ment buys with the people's tax However, if Pat were living to- dollars to give away and store. I day he probably would be shaking thjnk of the present job slump in the rofters with something like the textile industry. Give me liberty or give me pork- If you have enough imagination, chops." For in the je days of cma- take a minute to p o n d er what ciated individualism and the robust would happen if the government controls imposed upon us for the "butted out" of private business preservation of a class - privilege management. A minute should be profit economy, the American peo- long enough. pie are getting their chops and With the economy really "free' various other items incidental to and with the surpluses already 011 the pursuit of happiness by toler- hand and the ability to produce ating encroachments upon liberty which exists, the uncontrolled eco-of enterprise to a degree that nomic law of "supply and demand" would have been unthinkable to would force prices of everything to Patrik Henry and his associates. flop with a sickening thud. --That might be a happy event for THE NEW CONTROL bill Presi- People with plenty of dollars on dent Truman signed recently into hand. But for the average worker law is only the latest of a long who depends upon his next pay line of legislation which is hog- envelope it wouldn't be so good, tying the American people to eco- For then jobs would disappear and nomic mandates designed to bolster P8^ envelopes would stop coming and preserve the production and —Just as happened back in 1929, Supreme Court Justice Douglas distribution of human needs under An<* then millions of unemployed Says t'nele Sam Supports conditions which permit owners to would hit the bricks and depend Misrulers of People make profits and workers to get uP°n another set of controls to give It is unusual for a member of jobs and a living' them some pork chops And stock the Supreme Court to speak out Unfortunately, most Americans values would go out the window publicly on issues of the day but vote and act as though they ap- along with the bodies of some of Justice William O Douglas has proved of an arrangements that the beneficiaries of controls who done so several times in recent makes such controls necessary. would lose all interest in living. months on a subject about which - he has both strong feeling and WHEN I USE the word "neces- THE POINT OF all this iS that special knowledge. It's America's 8*ry I have in mind a number of economic controls are indispensi- relations with the billion people of, things. I think of the threat made ble; they're the way we avoid stag- Asia. : by incorporated meat producers nation and get our pork chops. Both before and since he went and Processors to take beefsteaks If you get that point the ques- on the Supreme bench for life. and pork ch°Ps off the market un- tion of what kind of controls we Douglas has been recognized as a less government slants its con- should have—who should admin- humanitarian inclined to progres- jtrols Properly. I also think of the ister them, what should be con- sive views. He has spent a good surPlu* 1.500,000 radio sets now trolled and for what purpose — We're on Wrong Road in Asia, Douglas Warns string of proposals can be made, receive consideration, • settlements attained, and within three months the whole business repeats itself. The agricultural workers, who number 80 per*cent of the deal of time in the Middle East, partly in climbing mountains, but he's the kind of man who gets to know the people" and how they eel and think. Won't W.n Friends Recently, in a magazine article, ^ Douglas again warned that Unclc Sam is going down the wrong road if he wants to win the friendship of the people in that part of the world. Jn Asia, he said, three main forces are at work—"deep revolt against foreign domination, a passionate resolve to be rid of landlordism, and a burning concept of equality for the colored races." in storage, of the inability of big should become important to you. THE LAST WORD By Duffy We chuckle with glee every time gressman making the laws of these we read something about United States Senator Paul H. Douglas of United States who was recently convicted of taking graft from his Illinois, who among his other own employes. But he not only honors, has been voted the outstanding senator to be sitting in the U S. Senate in Washington. total, have no* been touched by j of American democracy. If they are trade unions. They still exist in vanishing from the scene, it is a a condition off feudalism and | dan«pr si«n *°r democracy, worse. In the villages they live in huts of mud or wattle, which LOWVOTS Won't have a small aperture through . • ■ , which the family craw ls to ^lKO I tllS sleep. There is no sanitation,! The Federal Appeals Court at roads thick with dust in dry! Chicago has rendered a decision seasons and lakes of mud in the which we commen<* to the attention monsoon, which maroons them I J™?™- most ?f whom arc PEOPLE DO IT »_ By Henry Jones People in this country are very erally. Whenever anybody proposes fond of talking about our "standard an excess profits tax the big indus- of living." In fact, about the only trialists always come forward with effective propaganda that the impressive arguments that it will Vo.ce of America has to offer is work awful hardships on the little built around the relatively high fellows. The big guys are never in Senator McCarthy, of Wisconsin, who started all the red baiting ana witch hunting in the Senate, ha* been voted the worst and we arc lhe Communists, Douglas de- sure that he is not in a class b> dared, "win over the masses by himself, as we can name a lot ol prcaching programs of reform that other senators who rank just as low JJ* ,w_ay our congressmen operate lave their historical origins, not in as McCarthy, including our neigh Russia, but in the United States." 1 bor from Indiana, Homer Capehart. didn't resign, his colleagues in the house of representatives diun't even have guts enough to kick him out of that house. So he still helps make our laws. • • m We have often wondered, and shall continue to wonder, how long a business enterprise or a home or a union would exist if operated as see ure I v as if surrounded bv mUCh giVC" t0 deP,orin« the "ex- material standards that prevail in | the least worried about themselves, a wall Theirs s a oUffht oftia W8gCS P8,d ,0 workcrs thc Unitcd Stal"s but they just can't bear the though a nail. Theirs »s a plight p.t.a- In an opinion wnttcn by Judj?c ,Standard Qf |iving „ hkc ^ of smalJ folRs suffcring ble enough to make men and j J Earl Major, the court cut $150,-, many other often used shibboleths angels weep. 000 off $225,000 fees which had i, really a very vague term. There India, up till now, has been bccn 8ra"ted by District Judge are so many factors involved in living in thc past, norshipping the old monuments and resting in their ancient glory. Ye* none of the more developed countries can afford to ignore India. There is enough inflammable material there to set the norld ablaze at any time. , Let us hope, for the sake of the millions of her unhappy people, that India nill face up to the task and successfully overcome it. II. L Bullock Kings, in taxing, should shear, not skin, their sheep.—Herrick. John P Barnes to lawyers who iife standards that it is pretty difft- represented eight "movie" concerns in a monopoly case. "The fabulous amount allowed is shocking to our sense of reason and justice." Judge Major declared. "It would substantially equal the total annual salaries received by all members of the U. 8. Supreme Court." Yet even tih a t $225.000 is "chicken feed" compared with many huge fees collected by big firms, and usualy they "get away with it." cult to establish well-defined ab solute values. There are moral stan Let anybody get overly sympathetic to thc imprisoned Commie leaders we append a quote from the Daily Worker yf. June 6. 1944 DID YOU SAY TEN PERCENT? There's one group of salaried employes in America who obviously never heard of the Wage Stabilization Board's ten-percent ceiling on wage boosts. The Wall Street JOURNAL reports that executives of many U.S. corporations are doing just fine financially "despite higher income taxes." This authoritative voice of big finance and industry says that in the past few years all sorts of plans have been norked out by top management people to give themselves pay boosts nithout direct salary hikes. More than 100 big companies have upped the take-home pay of their executives by granting them options to buy stock at below market prices, by boosting payments made under retirement programs and hv generous profit-sharing plans. —UMW indicates that present-day America None have more pride than those | doesn't have too much to boast who dream they have none.—Spur- about. While delving about in some geon. books dealing with the years 1659- 60 A.D. we discovered that a commonplace snack in those days consisted of "a dish of marrow bones, a leg of mutton, a loin of veal, a I dish of fowl, three pullets, and two dozen larks all in a dish, a great 1 tart, a neat's tongue, a dish of anchovies, and a dish of prawns and cheese. And this was washed down with copious quantities of wine, ale and spirits. This having been for breakfast, we ask you to make a comparison with a small glass of grapefruit juice, three slices of dry toast, and j couple of boiled eggs. Standard of living—huh! • • • It is amazing how worried the real big shots get about the "small business men" and little guys gen- da rds, physical standards, spiritual i the l ^ edition tria. standards, and other kinds of stan- 1 pt r,od dards involved in living, and that Those informed of what th< which constitutes a high value to Trotskyitei are doing would nc one person is not value at all to more associate their names with another. their defense than they would go Reduced to its simplest terms, !on beh,alf °f the ^Uonists now "standard of living" means pork- on tnal in w"^ington. . . They are chops, and. in fact, that is the sense | a par with e treated as . . , ■ , . 1 such. Judged by this particular criteri- j u might ^ comfortinK to the on a little researching into history ^^ vt al to read Too Much Military Advice Hut. he said. America has placed its military power behind "some of the most vicious elements in Asia." As a result, the people there now believe Uncle Sam is supporting "the vested interests, the landlords of Asia." MacArthur is wrong on the Asian problem, Douglas insisted, and so s the Truman administration, bc-•aube it has taken too much advice rom "military men who have no kill in judging social or economic conditions." Would Be Tragic "The best thing for you to do," aid the doctor to the men with a lervous complaint, "is to stop thc finances and thc various activities of this great nation. Another thing at which we have Capehart, a millionaire, has as 0ftcn wondered, is why, in the much use for the little guy as most great development of this nation, of us have for sleeves 111 our vests, we have progressed in ALL things, and he proves it every time he has except in the election of fit men an opportunity to do so in the Sen and women to congress, ate. We'd ha te to have to go through I'd hate to have to make a comparison of our run of the mill con- the roster of the 435 congressmen Krossman wilh lhc congressmen of sitting in the house of rcpresenta- thc RcvoIuttonary days. , canH lives tofind the worst, as the ^ inc more than two or thrcc of chances are you d find that of the j Qur conRrc8g today who would prr. 435 men and women who represent fcr ..Jibcrt to dcatir as Palfi R US in congress, something like 375 Hcnry did *tink to the high heavens. | ♦ • • • * * I may be wrong, but it's doubt- Most of them have about as much ful. excuse for being congressmen as 11 • • • have for being the reincarnation of Bul thcn< we vc no one elsc lo in our congress. thinking about yourself and bury Arl,to^c' t because they couldn't blamc for ^ conditions existing yourself in your work " ! earn honest livings in their com- "Good heavens!" said the patient, m"n'ties and were smart enough to "I'm a concrete mixer." ! go arou,nd k,ssm* bab,cs (and olhcr, ____________________________________________parts of anatomies) they get elected GENERALS to congress, where we pay them Just Be Glad $15,000 a year and more. the stuff they wrote when others were in the same situation that they now occupy. Any half-way decent warden would never deny them the privilege.—From Industrial Worker The Armed Forces have been asked by the' Senate Armed Serv- O Heart of Mine, we shouldn't ' ' ' | ices Committee to put a lid on the Worry so' | One of these days big business , numbor of itg officers of general or °vpr What we ve missed of calm we and unions will wake up to find admiral rank while a study is couldn't ' ^w consistently they are being made of the need for so much "top • Have, you know! cheated by their representation in brass " What we've met of stormy pain, Congress and they may do some-, The proposed limit is 1 147 And of sorrow's driving rain, thing about it. We wonder, though which is 40 more than the number * * ' * now in service. That sounds like a For example, we have one con-' pretty generous ceiling We ean better meet again, If it blow! It is admirable to die the victim of one's faith; it is sad to die \he We have erred In that dark hour dupe of one's ambitions-tine. -Lamar- with the Up to $7,375 Uncle Sam's pension rolls of former congress members spurted during the past year, with 6ft former lawmaker drawing a total of $225,000 In the preceding year the total was $160.545. Thc pensions for "Retired" senators and congressmen run from $793 to $7,375 a year, with the average $3,3011 during the past year. We have known. When our tears fell shower, All alone!— 1 Were not shine and shower blent Sod Fate of Big-Hearted Cashier Things have come to a pretty pass when a man may go to jail for being "big-hearted." That may be the fate of a man named Bohr, cashier of the Westphalia State Bank In Michigan. Bohr, as he sayi, "didn't have the heart to turn people down." when As the gracious Master meant?— they "overdrew" their accounts He let them have more money than Let us temper our content they had put into tbe bank. ith His own, | The good news got around. People came from near and far to start accounts with small sums and draw out large ones A dollar deposit hit Fof,*ve known, not every morrow the "jackpot" every time Altogether, they made off with $400,000 One Can be sad; business man came out $134,000 ahead of the game. So. forgetting all the sorrow It was too good to last. Hard-hearted bank "inspectors" are prose- We have had, cuting 31 persons, including the cashier and the president of the bank Let us fold away our fears, Apparently there was something more than just good-heartedness in And put by our foolish tears. these strange deals But where were the inspectors during the several years in which the game was going on? It looks like they were "asleep at the switch." un Witl »i%e And through all the coming years Just be glad. /