Poštnina plačana ▼ gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma »9 ne sprejemajo,	Izhala vsako sredo In soboto. Naročnina ca Jugoslavijo znala m*seč®o 10 Din, ut Inozemstvo mesečno 15 Dja.	Malih ogLasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stanc vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije s« ne frankinjo.
Štev. 10.	Sreda, 3. februarja 1932.	Leto vil.
Kriza pred 75 leti.
Pravkar bo minilo 75 let, ko je ogromna gospodarska kriza pretresala svet, in če primerjamo takratne pojave z današnjimi, vidimo, da so v bistvu isti. Kapitalizem goni v krizo vedno ena in ista zakonitost, ki bi jo bilo treba odkriti. In tu vidimo danes, kakor pred 75 leti, da more te pretresljaje sveta premagati le socialna in mednarodna misel.
Teh zanimivih primerov med današnjo krizo in krizo pred 75 leti bi ne mogli tako lahko zapaziti, če ne bi bil nadarjeni narodni ekonom one dobe opisal krize leta 1857. To krizo je opisal dr. Albert Schaffle. Marsikaj v opisu knjige se čita tako, kakor bi bil kdo opisal današnjo krizo.
Takrat smo imeli prav kakor danes dežele dolžnice, v katerih je kriza pričela. Toda takrat je bila Amerika dolžnica sveta in ne tako, kakor je danes, ko je Evropa zadolžena. Pa tudi takrat je bilo tako kakor danes, da je kriza prešla od dežel dolžnic polagoma na dežele upnice. Nobena dežela ni bila vama pred krizo in stabilizacijo gospodarstva je bilo že takrat mogoče urediti le z mednarodnim sodelovanjem. Zato je bila tudi takrat Francija kot dežela z neznatno zunanjo trgovino po krizi najmanj prizadeta.
Nadalje se je takrat kakor danes navajalo kot vzrok ekstremno tehni-zacijo in racionalizacijo. Ta tehni-zacija se je občutneje takrat šele pričela, in te »pridobitve mehanične tehnike«, kakor to imenuje Schaffle, so pospeševale krizo. Enako tudi enostranska racionalizacija in tehni-zacija, ki stremi le za dobičkom, ne da bi upoštevala socialne potrebe, prispeva k današnji krizi.
Takrat torej kakor danes pomanjkljivost mednarodne misli. Takrat kakor danes enostransko kapitalistično dobičkarstvo sveta. Misel na človeštvo, kakor tudi na socialno mišljenje, to torej niso ideje utopistov in nadzemskih moralistov. Te ideje spadajo k zdravi zgradbi svetovnega gospodarstva. Te ideje so temelj za harmonično skupnb življenje ljudi, ki jih ne bo zopet in zopet pretresala težka socialna kriza.
Res je takrat kriza prej minila kakor danes. Že nekaj mesecev po najhujši krizi so se dežele zopet oddahnile. In gospodarski razvoj je nastopil, kakor nastopi večinoma po takih krizah. Toda le prehodno. Potem so nastopile nove krize. In naša kriza je po veličini taka, kakršne svet še ni videl.
In tu se pojavlja danes prav posebno jasno, kar se je pojavljalo že takrat, da namreč more le mednarodni sporazum ustvariti temelj resnični novi dobi in da je socialna misel, ki je bila doslej prav daleč od gospodarstva kljub temu, da so jo ustvarjajoči ljudje zagovarjali, nekaj več, fte le nravstvena zahteva. Da pomeni predpogoj za srečno življenje narodov. Socialna, etična preroditev gospodarstva je bistvenost zdravega narodnega in svetovnega gospodarstva. In naša naloga je, da te svoje Zahteve danes z vso silo poudarimo }n uresničimo. Mednarodni sporazum ui socialna pravica! Svobodni narodi in v narodih svobodni ljudje! In ta etična misel novega svetovnega gospodarstva, ki jo zagovarja delavsko gibanje že desetletja, ta pomeni novo dobo sveta, v kateri ne bodo človeštva več pretresale krize.
Vojna nevarnost
Japonci bombardirajo predmestje Šangaja.
Spor med Kitajsko in Japonsko je vedno ostrejši. Kitajska grozi z napovedjo vojne ter zahteva, da se uporablja proti Japonski člen 11. in 15. mirovnega pakta, ki določa gospodarsko in vojaško intervencijo, če katera držav, ki so podpisale pakt, ne spoštuje njegovih določb. Japonci so zasedli predmestje Šangaja Capei. Ker se je prebivalstvo upiralo zasedbi kraja, ki šteje okoli 250.000 prebivalcev, so Japonci napadli predmestje ponoči z zračnimi bombami ter kraj razbili in požgali, kljub teinu, da se je prej podpisal s šangajskim županom dogovor o premirju. Japonski zastopnik je namreč dodal ugovoru, da premirje velja le, če ne bo odpora proti zasedbi Capei-ja. V tem napadu je poginilo nad tri tisoč Kitajcev.
Protestu Zedinjenih držav se je pridružila tudi Anglija. Obe državi zahtevata, da mora Japonska spoštovati mednarodne dogovore in svet Društva narodov, čeprav trdi Japonska, da brani le legitimno neodvisnost, ker jo Kitajska že štiri leta skrajno izziva. Obenem pa trdi Japonska, da hoče z zasedbo Šangaja ščititi interese inozemskih koncesij.
V	svetu Društva narodov je ta novi vojni plamen na vzhodu vzbudil veliko vznemirjenje, ker je prevladovalo mnenje, da se je zadeva pomirila in da pride do mirne rešitve konflikta. Svet Društva narodov je zaradi teh dogodkov primoran, da nujno intervenira, kakor je to negotova stvar, ker ne ve. ali bodo Zedinjene države res sodelovale ali ne.
Položaj je kritičen kakor še ni bil. Odstavljeni vrhovni vojskovodja Čangkajšek se vrača do moči in grozi z diktaturo, kar bi mirno poravnavo samo ogrožalo.
Konflikt na vzhodu je nevarna zadeva. Če se vname prava vojna in se vmešajo druge velesile, eventualno Anglija, Zedinjene države in Francija, tedaj se bomo nahajali v novi svetovni vojni, o katere dimenzijah in posledicah danes sploh ne moremo govoriti. Jasno je, da mora imeti nova velika vojna še mnogo hujše posledice, kakor jih je imela minula.
Najbolj žalostno je dejstvo, da kažejo velesile ali svojo nesposobnost ali pa svojo imperialistično strast v trenutku, ko pošilja delavstvo, narodi, zaboje peticij za razorožitev na razorožitveno konferenco v Ženevo. V Ženevi se bodo sestali diplomati in vojaški strokovnjaki držav, ki se vsako leto bolj oborožujejo in zagotavljajo, da so za razorožitev, če se vse države razorože. Iz takih in podobnih izjav je razvidno, da je potrebna v mednarodnem parlamentu ali na konferenci za razorožitev iskrena volja vseh zastopnikov držav, iskrena volja vseh držav.
Predpogoj za iskrenost te volje pa je absolutno mednarodno sodelovanje, mednarodna demokracija in zatrtje nacionalističnega hujskaštva ter sebičnega kapitalističnega egoizma.
Kako daleč smo že dospeli po tej poti, nam že pokažejo bodoči meseci.
V Italiji so še Junaki,
ki se upajo postaviti fašizmu po robu.
Dvanajst italijanskih profesorjev je, kakor znano, odklonilo prisego fašističnemu režimu-. Eden od njih, profesor prava, senator Tamassa, je med tem umrl ter se je umaknil preganjanju črnosrajčnikov. Ostalim pa je bilo naročeno, da prosijo za odpust.	i
Profesor Marij Carrara, ordinarij za sodno medicino na turinški univerzi, je pa poslal pismo naučnemu ministrstvu, v katerem navaja razloge, zakaj ni mogel priseči.
»Navajen sem,« pravi v pismu, »da jemljem prisego resno. Zato se ne morem s prisego zavezati, da usmerim svoje poučevanje politično in mu dam smer in cilj, ker smatram, da je delovanje tem učinkovitejše in višje, čimbolj je svobodno praktičnih in osebnih ciljev. Neglede na to, da ta obveza ne bi imela dejansko nobenega vpliva v moji specialni stroki — sodna medicina — sem hotel s tem bistvo in cilj visokošolskega pouka poudariti kot nekaj, kar stoji nad strankami in braniti to stališče po svojih močeh. Ce hočemo v mladih ljudeh razviti znanstveno samozavest, se moramo čuvati pred tem, da bi jo motili zaradi spontanih razmer ali doktrinarnih predsodkov in oportunitetnih ozirov. — Znanstveno raziskavanje naj bo prosto strasti in naj zastopa svoje interese le v tem
smislu, da je njega strast in njega edini interes resnica. Zato se spodobi, da nima visokošolski pouk nobenih drugih mej razen one, ki je v intelektualni in moralni poštenosti učitelja ... Zaradi tega naziranja o pouku, sem iz prepričanja odklonil nasvet, da naj se dam upokojiti, ker se mi je zdelo, da bi s tem sam priznal svojo inkompatibiliteto s profesuro. Zato sem rajši pustil, da se zlije nad menoj grenkoba in vznemirjenje zadnjih dogodkov, da s tem dokažem, da sem tudi moralno na višini svojega delovanja. Rajši imam torej, da sama oblast, ki ima zakonito pravico, izreče končno odločbo.«
Končno prosi profesor Carrara, ki je zet Cezarja Lambrose. da bi smel na stolici kriminalne antropologije, ki jo objavlja od smrti nje ustanovitelja brezplačno in ki je edini strokovnjak v tej vedi, poučevati še dalje. Vendar bo prošnja nedvomno odklonjena.
Istotako preganjajo in pretepajo fašisti druge profesorje, ki so hoteli čuvati avtoriteto znanosti.
Izgnani španski jezuiti se preselijo v glavnem v Ameriko, deloma v Belgijo in Holandijo. Likvidacija jezuitskega reda v Španiji se je izvršila popolnoma mirno.
Zaupajte torej sami v sebe in v svojo veliko misel! V gibanju ustvarjajočih je jedro bodoče sreče. Z zmago nad to krizo je premagana doba kriz! Svet naj postane mednarodno
sporazumen in socialen! To je zgodovinska nujnost, da se rešimo bodočih kriz! To misel naj neguje organizirano delavstvo!
Razorožitev in karteli vojne industrije.
Nedavno so poročali nekateri francoski časopisi, da izvaža Nizozemska kljub prepovednim določbam orožje v Nemčijo. Mednarodna industrija orožja si je znala s svojimi trusti in koncerni prav lepo urediti transport vojnega materijala. Preko mej ni potreba prevažati popolnih topov, strojnic, pušk itd. Zadostujejo le bistveni sestavni deli orožja, jekleni členi in cevi. In tako se dogaja, da prevažajo ta materijal preko mej pod pretvezo, da ga rabijo kot potrebne nadomestne dele strojev za industrijo. Značilno je, kako skrbno je organizirana inter-nacijonalna vojna industrija. »United liarvev Steel Company« se imenuje zveza glavnih fabrikantov orožja, ki združuje magnate francoskih, nemških, angleških in drugih industrij.
V	tem čednem kartelu najdemo Schneider - Creusotove, Vierkers Worksove in Kruppove tvornice. Poleg teh obstoja tudi mednarodni kartel za smodnik, nato sindikat za orožje, katerega glavni steber tvori nacijonalna fabrika orožja v Hersta-lu, nato sindikat za vojno mornarico in še druge take zveze. Vojna industrija ima v kapitalističnem gospodarstvu nebroj svojih agentov in zastopnikov. vojnih profesionalcev, diplomatov in političnih voditeljev. Povsod so gosto razpredene mreže mu-nicijskih kartelov, ki jih razorožitve-ne konference in slične ustanove prav nič ne motijo pri profitarskem poslu. Kakor ni poznala vojna industrija med svetovno vojno državnih mej (primer, kako je nemška železna industrija prodajala orožje sovražnikom Nemčije), tako jih tudi danes ne pozna. Kapitalizem organizira v kartelih svojo moč in početje idealistov, ki hočejo doseči uspehe v razorožitvi, ne da bi prej strli to mednarodno silo vojnih kartelov, je smešno in brezplodno. Miru ne ogrožajo širne delovne mase. temveč profitarski vojni industrijalizem. ki pošilja svoje agente med1 ljudstva.
Kaj pravi Rusija k vojni v Aziji?
Rusija je pripravljena. — Molotov grozi.
Dne 31. januarja je bila otvorjena 17. konferenca komunistične stranke v Moskvi. Nagovor je imel Molotov, komisar za težko industrijo. Izjavil je, da je zunanja politika Rusije jasna, namreč mirovna politika. Rusija se izogiblje vsakega povoda, da bi jo napadli imperialisti v gradnji socialistične republike. Kljub temu prihajajo vesti, da se hoče mir rušiti.
Dogodki na daljnjem vzhodu zahtevajo od nas resno čuječnost. Ruski beli gardisti v Mandžuriji kujejo oči-vidno naklepe, da odtrgajo od Rusije daljnji vzhod in napravijo vmesno državo z inozemsko podporo. Spričo takih nevarnosti za sovjetsko Rusijo pač ne moremo prezreti, ali le mirno gledati dogodke. Dogodki na Kitajskem in zlasti zadnji dogodki v Šanghaju pričajo dosti jasno, da imperialisti v sedanjih razmerah netijo nove vojne. Storili bomo le tedaj svojo dolžnost, če se ne bomo dali zavajati z nikakršnimi lepimi besedami in ne s splošnimi resolucijami o mednarodnem položaju. Pokazati moramo svojo pripravljenost v varstvo vitalnih interesov svoje dežele.
Macdonald na razpotju.
V	pouk resnim ljudem.
Zagrebški »Morgenblatt« je objavil dne 25. januarja t. 1. naslednji članek (—y):
Pred nekaj dnevi je nastala v angleški vladi kriza, ki bi bila kmalu dovedla do razbitja vlade. Vlada se ni mogla zediniti glede carinskega vprašanja in odstop vrste ministrov je bi! že večkrat napovedan. Zato se je Macdonald odločil za nenavaden ukrep: odvezal je svoje ministrske tovariše dolžnosti, da bi v parlamentu morali glasovati za carinsko predlogo, to je z drugimi besedami: vrsta ministrov se sme pridružiti v carinskem vprašanju opoziciji, pa sme kljub temu ostati na krmilu, — to je položaj, ki je bil na Angleškem doslej nemogoč!
Kaj je Macdonald dosegel s tem? Rešil je svojo vlado za krajšo d‘obo, sam sebe pa razgalil. V kakšnem prisiljenem položaju se že mora nahajati ministrski predsednik, ki je v očitnem nasprotstvu s svojimi tovariši, pa si jih mora še dalje obdržati kot sodelavce! Izhod, ki ga je Macdonald poiskal, je spreten, dokazuje pa, da misel nacionalnega edinstva v Angliji ni ustvarjajoča.
Macdonald se zaveda nevarnosti svojega položaja. Ze tiplje na vse strani, kako bi se osebno rešil pred političnim polomom. Mož iz njegove najbližje okolice, Clifford Allen, nekdanji voditelj neodvisne delavske stranke (bil je navadno uvrščen med peere). je napisal knjigo o bodočnosti delavskega gibanja. V tej knjigi navaja, da ostanejo za Macdonalda ob neizogibni vladni krizi, ki mora v kratkem nastopiti, naslednje možnosti: povrnitev v delavsko stranko, ustanovitev nove srednje stranke ob soudeležbi nacionalnih laburistov, liberalcev in konservativnih levičarjev ali končno prestop v konservativno stranko kot nje voditelj namesto Baldvvina, ki postane član zgornje zbornice.
Ti zaključki v knjigi Clifford Al-lena so, čeprav ne novi, vendar senzacionalni. Dokazujejo namreč, da se Macdonald nahaja na razpotju, in to tembolj, ker je njegova taktika laviranja doživela pri vseh strankah — poudarimo pod krinko nestran-karstva — žalosten polom, ki pa ni zaradi tega nič manjši, Če se ga v splošni javnosti ne priznava.
Od treh možnosti, ki jih Allen navaja, utegne biti prva popolnoma izključena praktično. Za ogromno večino delavske stranke veljajo Macdonald danes s Thomasom in Snowdnom kot odpadniki. Povratek v staro stranko bi bil za Macdonalda enakopomemben popolni kapitu-
A. P. Čehov:
Ni jima uspelo.
Ilija Sergejevič Peplov in njegova žena Kleopatra Petrovna sta stala za vrati in napeto prisluškovala. Za vrati je bil v mali sobici ljubezenski sestanek njune hčerke Natašenke z mestnim učiteljem Šuplinom. Odkrivala sta si medsebojno ljubezen. »Zaklinja jo,« je zašepetal Peplov in si od nestrpnosti drgnil roke. »Petrovna, pazi samo, kedaj začneta govoriti o čuvstvih; potem takoj vzemi s stene sveto ikono in šla jih bova blagoslovit. . . Ga že ima ... Blagoslov s sveto ikono je svet in neraz-družljiv ... Sedaj nam nič več ne uide, pa če tudi vse sodnike obleti.«
A za vrati se je razpletel tak razgovor:
»Opustite to misel!« je dejal Šuplin in si ob svojih grobih, rjavo barvanih hlačah prižigal žveplenko.
»Kako, da ne? Kot da ne bi poznala vaše pisave,« je odgovorila Na-tašenka s prisiljenim smehom in pogledala v zrcalce.
»Takoj sem spoznala, kakšni ljudje ste to! Učitelj lepopisja, pa piše kot bi kokoš brskala po papirju. Kako morete učiti lepopisje, če sami tako grdo pišete?«
»Hm... To nič ne de. Pri lepopisju ni glavno pisava . . . Glavno je,
laciji in obenem bi mož izgubil v Angliji vsakršno avtoriteto. O drugi možnosti, da ustanovi nekakšno srednjo stranko, so pred nekaj meseci v Londonu jako živahno razpravljali, ne da bi se bilo pokazalo upanje, da je mogoče ustanoviti tako novo stranko. Na tem utegne biti mnogo resnice in je jako dvomljivo, da bi se Macdonald drznil napraviti nevarni poizkus.
Torej v zavetje h konservativcem? To bi bil edini logični korak. Taktično in politično ni razlike med Macdonaldom in njegovimi konser- j vativnimi ministrskimi kolegi. Zakaj bi torej ne izvajal zadnjih konsek- j
Doma in
Izvolitev stalnih odborov v narodni skupščini in senatu. V petek, dne 29. m. m., sta izvolila jugoslovanska narodna skupščina in senat svoje odbore. V narodni skupščini so bili izvoljeni administrativni odbor, imunitetni odbor, odbor za prošnje in pritožbe in finančni odbor. Enake odbore je izvolil tudi senat. Glede kandidatov v posamezne odbore so se poslanci in senatorji zedinili že pred sejama. Skupščinski administrativni, imunitetni in odbor za prošnje in pritožbe imajo po 21 članov in toliko namestnikov, finančni odbor pa ima 31 članov. Senatni odbori: finančni 15, ostali trije odbori pa po 11 članov.
Nedeljeni šolski pouk zopet uvedem V dravski banovini je bil uveden na srednjih šolah deljeni pouk, kar je bilo jako neugodno za one dijake, ki jih je jako mnogo, ki stanujejo izven sedeža srednje šole ter se morajo voziti z železnico ali avtom v šolo. Minister prosvete je sedaj ugodil želji staršev ter uvedel s 1. februarjem zopet nedeljeni pouk, kakršen je bil prej.
Mlinarji k reformi žitnega monopola, Na konferenci v Beogradu so sklenili zastopniki mlinske industrije, da naj se s 15. februarjem 1932 uvede svobodna trgovina s pšenico in moko, monopol za izvoz pšenice in moke naj ostane v veljavi do konca junija 1932, za izgubo pri izvozu naj država pobere pri mlinih do 30. junija 1932 poseben davek na mletev ali jih pavšalno obremeni.
Občna zbora pekovskih zadrug v Celju in Mariboru. Celjska pekovska zadruga je imela svoj občni zbor 17. januarja v Celju. Zadruga se je izrekla za skupne zbornice. Na občnem zboru je bila sprejeta resolucija za zvišanje krušnih cen. V področ-
da učenci ne pozabijo črk. Tega udariš po glavi, onega po kolenu ... Kaj pisava! Nič! Nekrasov je bil velik pisatelj, a če človek vidi, kako je pisal, ga je sram. V njegovih zbranih delih je dodan spredaj tudi faksimile njegovega rokopisa.«
»No, Nekrasov pa ni. . . (Sledil je kratek vzdih.) Pisatelja bi rada vzela. On bi mi vsak dan zlagal pesmice kot za šalo.«
»Pesmi vam zlagam lahko tudi jaz, če želite.«
»A kakšne pesmi bi mogli vi zložiti?«
»O ljubezni... o čuvstvih... o vaših prelestnih očeh ... Le eno preberite, vi boste iz sebe, solze vas bodo oblile. Toda, če vam napišem pesem, vam bom potem smel poljubiti roko?«
»Prav brez skrbi. Ce hočete, jo lahko poljubite takoj!«
Šuplin je skočil in zgrabil za njeno dišečo roko.
»Snemi ikono,« je zavpil Peplov in sunil z laktom ženo, ves bled in razburjen. »Tako! Brž!«
Odprl je vrata. »Otroka,« je začel, jezik se mu je zapletal, lomil je roke in gledal s solznimi očmi. »Otroka moja; Bog vaju blagoslovi. Živita... rastita ... in množita se!«
»In tudi jaz ... In tudi jaz vaju blagoslavljam,« je spregovorila mati in točila solze od prevelikega veselja.
vene in sledil zgledu, ki ga je nekoč dal Disraeli, ki je pričel svojo vlogo kot radikal, da je postal tory (plemič)! Zahodna velika demokratična država evropska kar mrgoli od takih nekdanjih socialistov, ki so postali nacionalisti. Spomnimo se le na Milleranda, Brianda, Paul Boncoura in ne manj Lavala. Zakaj bi to ne bilo mogoče v Angliji, ki se nahaja sedaj v dobi razkrajanja strank?«
»1«
Temu članku nimamo ničesar dostavljati, ker sam uči in definira prak-! tičjio delo v politiki. Čegar dušo pre-: veva gospodarski sistem, najde ved-i no svoje zavetje končno v njem.
ju zadruge je 127 mojstrov, 106 pomočnikov in 102 vajenca. — Občni zbor mariborske pekovske zadruge se je vršil 20. januarja t. 1. Tudi na tem občnem zboru je bila sprejeta resolucija glede krušnih cen. Isto-tako se je izrekel občni zbor za skupne zbornice. Očividna je v teh dveh sklepih izprememba v stališču glede ustroja skupnih ali ločenih zbornic. Značilno je tudi število vajencev v področju celjske zadruge, ki doseza skoro število pomočnikov.
Občni zbor grafičnega delavstva v Ljubljani. V nedeljo, dne 31. januarja, se je vršil v Ljubljani občni zbor ljubljanske podružnice zveze grafičnega delavstva Jugoslavije. Organizacija šteje sedaj 976 članov, in sicer 503 kvalificirane pomočnike in 473 pomožnega osobja. Ta podružnica je izdala lani za bolniško podporo 90.000 Din, za nezaposlene 212.000 Din, za invalide 465.000 in okoli 65.000 Din za druge podpore svojim članom. Občni zbor je sprejel mnogo važnih predlogov.
Za mir prosijo. Pravoslavni patri-jarh je enako kakor rimski papež odredil, da se te dni moli po vseh cerkvah za ohranitev miru na dalj-njem vzhodu. Le škoda, da se obračajo na napačni naslov.
Situacijsko poročilo o dražbi kož divjih živali dne 25. in 26. januarja 1932 v Ljubljani. Količina na dražbo poslanega blaga je bila zadovoljiva, manj pa kvaliteta kožuhovine, ki je radi mile zime in nezadostnega snega znatno slabša od lanskoletne. Zato se je tudi doseglo za izredno lepe komade zelo visoke cene, ki znatno presegajo' one na inozemskih tržiščih. Prihodnja dražba kož divjih živali se vrši dne 21. marca 1932 na ljubljanskem velesejmu.
»Bodita srečna, ljubljenca moja...! Oh, vi mi jemljete vso mojo posest,« — obrnila se je proti Šuplinu — »ljubite mojo hčer in varujte jo!«
Šuplin je odprl usta na stežaj od strahu in iznenadenja. Oče in mati sta prišla tako nepričakovano, da je skoro pozabil dihati. Niti besede ni mogel spraviti iz sebe.
»Vjeli so te, sedaj te pa imajo,« je pomislil ves prestrašen. »Te že imajo. Nič več jim ne uideš!« Ponižno je sklonil glavo, kakor bi hotel reči: .Zvežite me, premagan sem'!«
»Blago ... Blagoslavljam vas,« je nadaljeval oče in solze so mu tekle iz oči. »Nasta, hčerka moja, pripravi se . .. Petrovna, daj ikono!«
A sedaj je starec naenkrat prenehal in jeza mu je zalila obraz.
»Klada,« je srdito zavpil nad ženo. »Ali si neumna? Kaj je to ikona?«
»Ah, mati božja in vsi svetniki!«
Kaj se je zgodilo? Učitelj lepopisja je strahoma dvignil oči in uvidel, da je rešen. Mati je v strahoviti naglici snela z zida mesto svete ikone portret pisatelja Lažečnikova. Stari Peplov in njegova žena Petrovna sta stala s portretom v rokah, čisto zmešana, brez besed, ne da bi se premaknila. A učitelj lepopisja se je poslužil te prilike in — stekel skozi vrata.
Avstrijska vlada v novi izdaji.
(Manjšinska vlada.)
Krščanski socialci in kmetiška zveza v koaliciji.
Novo avstrijsko vlado je sestavil dosedanji kancler dr. Buresch. Kme-tiška zveza ima v vladi dva člana, in sicer podkanclerja ing. Winklerja in enega uradnika kot notranjega ministra. V vladi so dr. Buresch, kancler in zunanje zadeve, podkancler ing. Winkler, finance dr. Weidenho-fer, prosveta Czermak, poljedelstvo in šume dr. Dollfuss, trgovino E. Heinl, pravosodje dr. K. Schuschnigg, vojna Vaugoin. V novi vladi ni več ne dr. Schobra in ne dr. Schiirffa. Vladni stranki, krščanski socialci in kmetiška zveza štejeta le 60 poslancev, dočim šteje opozicija (socialni demokrati, Heirnatblock in velenem-ci) 90 poslancev.
Razorožitvena konferenca se ima
pričeti 2. februarja. Delegati iz vseh držav že prihajajo.
Skupni nastop male antante na razorožitveni konferenci. Čehoslova-ški dopisni urad javlja iz Ženeve, da se bodo zunanji ministri male antante pred začetkom razorožitvene konference sestali v Montreuxu, da se posvetujejo o skupnem nastopu na konferenci. Kakor znano, spada mala antanta v francosko interesno sfero.
Radek, član sovjetske delegacije
za razorožitveno konferenco, ni dobil švicarskega viza za Ženevo, češ, da je bil leta 1917 iz Švice izgnan.
Inflacija nemške marke. Odkar je padel v vrednosti angleški funt, se tudi v Nemčiji, zlasti težka industrija, zavzema za inflacijo marke. Izdalo naj bi se dvojni papirnati denar. Drobiž naj ne bo krit z zlatom. Vlada izjavlja na te predloge, da odklanja inflacijo marke.
Volitev v Franciji še ne bo? Letos sredi aprila meseca bi se morale vršiti volitve v francosko zbornico, Utegnejo pa biti odgodene do konca meseca maja, češ, da se morajo prej razčistiti evropske razmere.
Francoski socialisti obsojajo brezbrižnost Društva narodov. Na velikem socialističnem shodu v Parizu, ki se ga je udeležilo nad 10.000 ljudi, je bila sprejeta resolucija, ki ostro graja neodpustljivo lenobo in popustljivost Društva narodov v kitajsko-japonskem konfliktu in poziva delavstvo vsega sveta, da vpliva na svoje vlade, da se ta spor poravna mirnim potom, v slučaju potrebe pa, da se uporabijo sredstva, ki jih predvideva pakt Društva narodov.
Bat’a v Angliji. Čehoslovaški in-dustrijec Bat’a je kupil v Tilburyju na Angleškem z‘emljišče, kjer bo zgradil obsežne tovarne čevljev. Z gradbo tovarne prične že koncem marca.
Anglija je poslala 2000 vojakov
v Šanghaj, da ščitijo angleški del mesta.
Nadškofa in več duhovnikov so zaprli v Malagi na Španskem pod obtožbo, da so snovali zaroto proti republiki. Pričakujejo še več aretacij.
Japonska pošilja nove bojne ladje v boj. Na povelje mornariškega ministra je odplulo 14 novih bojnih ladij proti Šanghaju. Proti Nankingu je odplulo sedem torpednih rušilcev, ki groze bombardirati mesto. Angleži so poslali v Nanking dve ladji, da vkrcajo in odpeljejo svoje državljane. Nacijonalna -vlada je prenesla svoj sedež iz Nankinga v Loyang.
Pripravljenost ameriške mornarice. Admiral Pratt je izdal povelje, da ima biti ameriška mornarica za vsak slučaj pripravljena, da bo ščitila interese svojih državljanov v Šanghaju, in predvsem omogočila beg svojih podanikov. Dve ameriški bojni ladji sta že odpluli iz Manile proti Šanghaju. Ameriški generalni konzul v Šanghaju je v posebni noti protestiral proti japonski zasedbi ameriškega dela mesta po Japoncih.
•
Mesto veselega svidenja, Smrt. Žalosten slučaj se je dogodil te idni v nekem kraju v Krkonoših na češkem, Tam se je vrnil P° 17 letih nek domačin iz voijnega ujetništva v
Izkoristite
ugoden nakup ostankov v TEKSTIL* BAZARJU v Mariboru / Ostanki, meter po Din 6-—, 7-—, 8—, 9'— in 10'—.
po svetu.
Štev. 10.
-L-----------f—
Kako ravnajo inozemci z našimi delavci po tekstilnih tovarnah?
(Tožba delavke pred višjim deželnim sodiščem.)
, K ponovnim člankom v raznih listih o inozemskih nastavljencih po mariborskih tovarnah, nam poročajo, da se v tem pogledu kljub neštetim pritožbam in utemeljenim člankom, ki so jih ponovno prinesli že vsi naši časopisi, še prav nič ni spremenilo, in čeprav je Inšpekcija dela o posameznih slučajih konkretno informirana po tukajšnji ekspozituri Delavske zbornice. Imamo celo drastičen slučaj iz neke tekstilne tvornice, kjer so imeli dolgo let pod krinko nenadomestljivega strokovnjaka, nastavljenega celo vratarja tovarne. A pozneje so ga prijavili za finega mehanika, čeprav je med tem avan-ziral od vratarja na skladiščnika in se je to nedavno tudi pred sodiščem ugotovilo. Ta inozemec pa je še vedno nameščen kot nenadomestljiv mehanik. V ravno isti tovarni je še cela vrsta enako nepotrebnih ino-zemcev, medtem ko moramo za tisoče naših ljudi prirejati pomožne akcije, da nasitimo brezposelne.
Človek bi mislil, da bodo vsled tega takšni inozemci, ki so seve sijajno plačani, potem vsaj priznavali to gostoljubnost in če nič drugega, se vsaj temu primerno obnašali napram našim ljudem, katerim odjedajo kruh. Toda ravno nasprotno se godi. Te dni je končala pred višjim deželnim sodiščem v Ljubljani pravda radi žaljenja časti iz tekstilne tovarne »Zora« poleg tovarne Doc-tor in drug, ki meče naravnost bengalično luč v te razmere. Inozemski nameščenec, poslovodja Herman Paul, doma iz Vorarlberga, je ozmerjal delavko pri delu v to-
varni s psovko »Sie Sau sie«. Ko se je radi tega delavka nato pri ravnatelju pritožila, je bil radi tega še delovodjd užaljen in je tožil delavko, češ da ga je s to pritožbo delavka pri ravnatelju obrekovala, ker on takšnih besed nikdar ne rabi. To je bilo skromni delavki vendar le preveč in je nato tudi ona tožila delovodjo Hermana Paula. Sodišče je izvedlo natančno in obširno preiskavo in je nato bil meseca novembra delovodja Herman Paul pred okrožnim sodiščem v Mariboru obsojen radi žaljenja časti na. Din 200 kazni in plačilo vseh stroškov, delavka pa oproščena, ker se je sodišče prepričalo, da je delovodja Herman Paul delavko res zmerjal s psovko »Sie Sau, Sie« (»Vi svinja, Vi«). Delovodja Herman Paul pa se je proti tenra sodbama pritožil še na Višje deželno sodišče v Ljubljani, ki pa je iz razlogov mariborskega sodišča obe pritožbi Hermana Paula zavrnilo in potrdilo sodbo mariborskega okrožnega sodišča.
Podobne pritožbe o postopanju inozemskih voditeljev tekstilnih tovarn se množe, toda naši ljudje imajo v tem oziru težavno Stališče, ker se vsak delavec, ki bi moral nastopiti kot priča, boji za svojo službo in na ta način naš človek potem seveda težko prodre z dokazi. Upamo pa, da bo gornji slučaj tudi oblast preiskala in -končno tudi celo vprašanje inozemcev ter ugotovila, kdo je vreden in potreben, da uživa naše gostoljubje ter veča s tem brezposelnost naših državljanov in socijalna bremena naše javnosti, države in občin.
Naš novi roman.
V	prihodnji številki pričnemo s priobčevanjem novega romana našega popularnega delavskega pisatelja
Angela Cerkvenika:
„ROSA“.
Pisatelj nam v tej svoji povesti o dveh ženah poizkuša analizirati problem ljubezni in zakona s stališča človeka, ki se je otresel starih predsodkov, katere mu je vcepila vzgoja, zavrgel načelo družabnega reda, kateri smatra, kakor vse drugo, tudi ženo za predmet zasebne lastnine. Naslika nam emancipirano ženo, ki ljubi in spoštuje moža, pri tem pa ne Pozna ljubosumnosti. Prikazuje nam tragedijo monogamega zakona, ki se bo moral umakniti višjim in popolnejšim oblikam odnošajev med ženo in •nožem.
Prepričani smo, da bo ta povest našla globokega odmeva zlasti med našimi cenj. čitateljicami.
Priporočamo vsem cenj. čitate-ljem in čitateljicam, da se pravočasno naroče na >^Delavsko Politiko« ter na to opozore tudi svoje znance in prijatelje.
Sibiriji. Vsi so ga smatrali že za davno mrtvega. Ob povratku se je zvečer najprej oglasil pri vaškem gostilničarju, kateremu se je 'dal spotznati. Nato je odšel na svoj dom; hotel pa je svoje stariše iznenaditi in se jim šele drugo jutro dati spoznati, ker je bil tako spremenjen, da ga tudi domači niso več spoznali. Prosil je v diomači hiši za prenočišče, ki so m-u ga dali v hlevu. V hiši pa je pustil svoj nahrbtnik. Mati, radovedna, kaj ima v nahrbtniku, ga je odprla in našla v njem poteg dirugih stvari tudi večjo vsoto denarja, ki se ga je takoj -polakomnila in nagovarjala svojega moža, naj tujca v hlevu ubije. Oče se je spočetka branil, a ker mati le ni odjenjala, je šel k gostilničarju, da si malo korajže napije. Gostilničar se ni mogel vzdržati in je odkril začudenemu očetu, da je tujec, ki pri njem prenočuje, njegov lastni sin. Oče je kot iz uma tekel domov, a je prišel že prepozno. Mati je medtem že sama opravila s tujcem in mu prerezala v spanju vrat.
Kaznjenci v Dortmooru v Ameriki so se pobunili, zažgali so kaznilnico in skušali pobegniti. Policija je streljala za njimi in jih veliko ubila. Humanost ameriških kaznilnic menda ne more biti kaj prida, da so take pobune na dnevnem redu.
Ljubljana.
Kaj bo z delavskim azilom v Ljubljani? Nedavno so ljubljanski listi Poročali, da se v kratkem zaradi v Ljubljani delavski azil. ter da so potrebni krediti že na razpolago. Večnadstropna hiša s potrebnimi lokali za posredovanje dela, za azil naj bi s-tala na Gosposvetski cesti tik pred Prehodom' tržaške železniške proge, to je tam, kjer stoji sedaj mala hišica ljubljanskega dohodarstvenetra urada. Načrt je izdelan praktično, kolikor smo mogli posneti iz časopisnih vesti. Potrebni prostori za Borzo dela so v zadnjih predelih in tako prostorni, da se na cesti ne bo niti opazila kakršnakoli ovira prometa. Vrhuteffa je ta prostor blizu vsem delom mesta, ki bi potrebovali intervencijo in tudi za delavce, da bi jim ne bilo treba bestati po zakotnih ulicah in iskati azil. Reči moramo, da spada ta prostor, če že ne med najprimernejše, ^endar razmeroma med Jako primerne za take naloge. Proti Rradbi delavskega azila na tem prostoru so se vendar našli ljudje, ki ugovarjajo, da bi se delavski azil Rradil na tem prostoru. In če smo Prav poučeni, so vložili pri ljubljanski občini ugovor veletrgovec Hein-rihar (lastnik Kolizeja), uprava velesejma in trgovec Verlič. Vsakdo nna pravico ugovarjati raznim predlogom in načrtom, dokler je čas, in če ima res tehtne razloge. Tu pa tehtnih razlogov ni. Nikjer ni zapisalo in nemoralno je, če se zahteva, da se naj zavode in ustanove za delavce postavlja v najbolj nemarnih, Zapuščenih in nikomur dostopnih krajih. Zahteva pritožiteljev je že Zaradi tega neutemeljena. Neuteme-
ljena je pa tudi po meščanski ideologiji, ker bo zgradba lična in praktično urejena ter pristopna delavcem in delodajalcem, v kolikor bodo potrebovali pomoči in posredovanja dela. Ta protest se nam zdi popolnoma podoben izjavam, ki sipo jih čuli že pred štiridesetimi leti, ko so trdili gospodje, da mora delavstvo in delavski zavodi na periferijo mesta. Zavod, ki služi posredovanju dela, ki je nujno zavetišče bednih', ne spada na periferijo. Lačne in izmučene ljudi naj se pošilja po pol ure daleč v azile? In delodajalci, ki potrebujejo delavce, naj hodijo pol ure ali še dalje po nje itd. Ugovor navedene gospode je torej jako slabo utemeljen, da se ne izražamo drugače.
Znižanje stanovanjskih najemnin.
Po vseh časopisih se vrši propaganda za znižanje stanovanjskih najemnin. Vse je to hvale vredno in tudi mi hišni posestniki se s tem popolnoma strinjamo, to je hišni posestniki novih hiš, katerih lastniki so večinoma delavci, to je železničarji, javni nameščenci, uradniki itd., kateri so si od svojih ust pritrgali, da so si kupili parcelo, na katero so sezidali hišo. Seveda, da je potem bilo treba iskati posojila pri raznih bankah, to so Mestna hranilnica, Kmečka posojilnica, Ljudska posojilnica itd. po visokih obrestih. Hiše teh revežev so se zidale potom raznih stavbenih zadrug, kakor: Bajtar, Stan in Dom in drugih.
Vsak, ki si je mogel, si je pomagal na ta ali drugi način, posebno pa tisti, ki imajo obilo otrok, in sicer 1. radi tega, ker stanovanja ni mogel radi otrok dobiti, ker so se jih hišni posestniki branili, in 2. ker so bile cene tako visoke, da jih ni mogel plačevati, in ravno to je dovedlo, da so začeli sami zidati. Zidal je vsak, kdor je le mogel, kar je tudi pripomoglo k temu, da se je stanovanjska beda olajšala. Cene stanovanj v novih hišah so večkrat nižje kakor v starih.
Sedaj pa stojimo pred vprašanjem! Kako bodo ti reveži plačevali svoje obveznosti napram posojilnicam?
Kriza je vsak dan večja, brezposelnost vsak dan večja! Nihče ne ve, ali bo jutri še imel delo, ali ne: to pride kar črez noč!
Radi tega bi bilo dobro, da se v tem vprašanju tudi vodi debata.
Jaz mislim, da bi morale tudi banke, t. j. posojilnice obrestne mere znižati in dati možnost, da bodo lahko plačevali, ker sedaj je polno stanovanj praznih, radi brezposelnosti, ali pa stranke ne plačajo, ker ne zaslužijo, to je, ker so brezposelni, ali pa tako malo zaslužijo, ker se plače tudi reducirajo, tako da niti za potrebno življenje nimajo.
Hišni lastniki teh malih hiš so sami de-lavci-trpini, garajo noč in dan za svoj dom, so v velikih skrbeh in z obupom čakajo dneva, kdaj jim bodo banke vzele hiše in jih prodale.
In ta revež bo ob vse, kar je prej pri-stradal za sebe in svojo družino, vandral bo zopet od hiše do hiše, od vasi do vasi, kakor egiptovski Jožef z oslom.
Torej roko na srce: ne le mali ljudje naj gredo povsod s ceno doli, ampak tudi veliki, t. j. banke.
Država sama pa bi mogla proti takemu oderuštvu s kakim posebnim zakonom ukreniti potrebno.	. Eden za vse.
Čitaj in razširjaj naš list! Potrebno je to, da vemo, kdo smo in kaj hočemo! Nosi še to žrtev, kakor jih nosiš že celo breme in vedi, da je boj delavstva tesno zvezan s trpljenjem in nudo na boljšo bodočnost!
Maribor.
Delavski azil. Kakor poročajo listi, se bo baje še v tem letu pričelo graditi v Mariboru delavski azil, kar je že svoječasno bilo sklenjeno. Za gradnjo delavskega azila bi naj dala mestna občina na razpolago potrebno stavbišče, centralna uprava borz dela pa bo prispevala poldrugi milijon dinarjev brezobrestnega posojila, katerega mora mestna občina v teku 25 let povrniti, nakar bi postal delavski azil last mestne občine. V to novo zgradbo se namerava namestiti pisarne tukajšnje borze dela, dalje kuhinja in sobe za brezposelne. Slične delavske azile se namerava zgraditi
v	Dravski banovini še v Ljubljani in Murski Soboti.
Volitve delegatov za občni zbor »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž, železnic«. Prejeli smo v objavo: Glasilo »Zadrugar« izhaja 20 tega vsakega meseca; zadnja številka pa je izšla komaj 30. m. m. Zakaj? Ali morda zato, ker je v tej številki objavljen razpis volitev delegatov za občni zbor? Gospodje, ki odločate, ste bili svoječasno privesek demokratske stranke, zakaj niste bolj demokratični? Zakaj niste »Zadrugar-ja« razposlali kot običajno? Zakaj pobirajo vaši agitatorji podpise glasovnic že poprej, preden so volitve razpisane in zakaj glasovnic ne izročijo vsakemu članu? Se poznamo, kaj? Morala gotovih ljudi je jako čudna. Tisti, ki vedno pišejo in kričijo na shodih ter kongresih, da so samo oni poverjeni med železničarji nositi monopol nacionalizma, pa sedaj, ko čutijo, da je zaupanje v njih močno zrahljano, hodijo okoli svojih največjih sovražnikov ter jih nagovarjajo, da naj glasujejo za njihovo listo. Človek, kateri poseduje samo malo značaja, ne prebavi tega. Znano mi je več slučajev, da so podpisali glasovnice ljudje, kateri sploh slovenščine ne obvladajo. Pa tudi način agitacije je zanimiv. Upokojencem obljubljajo, da bodo že oni skrbeli za to, da se jim bodo vrnile stare vozne ugodnosti. Kaj pa taki agitatorji šele obljubljajo staroupokojencem? Značaji pa taki!	Železničar.
Izobraževalni tečaj Strokovne komisije.
V	četrtek je začel v Mariboru v dvorani Delavske zbornice izobraževalni tečaj Strokovne komisije, v kateri so združene vse mariborske strokovne organizacije. Tečaj se bo vršil skozi 6 tednov, vsak pondeljek in četrtek od 19. do 21. ure in bo nudil udeležencem predavanja iz najrazličnejših strok znanja, ki je najbolj potrebno delavstvu. 2e prvi večer je bil zelo zadovoljiv in se ga je udeležilo okrog 60 delavk in delavcev. Uvodne besede sta podala predsednik Strokovne komisije s. Josip Petejan in s. Vlado Pipan, nakar je predaval v poljudni obliki odvetnik dr. Avg. Reisman o temeljnih pojmih iz delavskega in ostalega prava, v kolikor zanima delavce. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem sledili poljudnim izvajanjem in dobili tudi pojasnila na razna vprašanja. Nič ne dvomimo, da se bo število udeležencev v prihodnjih urah še povečalo, ker naši delavci vedo, da se morajo baš v sedanjem težkem času tudi izobraževati v pro-
Književnost.
Koledarji. — Moja obramba koledarja Cankarjeve družbe v 1. štev. letošnje »Svobode« je dala Cvetku Kristanu povod, da je v zadnji številki »Konzumenta« naštel vsa dobra dela, ki jih je po njegovem mnenju napravil Kristan za delavski gibanje Slovenije. Vsak dober sin spoštuje svojega očeta in ne gre, da se ga žali v teh rodbinskih čuvstvih. Objektivno oceno o vlogi in dobrih delih vsakega člana delavskega gibanja pa je vedno izrekalo in izreka zavedno delavstvo in zgodovina. Cesto mine precej časa, preden se pokažejo dejstva v pravi luči in v svojem pravem pomenu. Toliko v pojasnilo na »Konzumentov« uvodnik in v odgovor na vse, kar bi o tej zadevi še utegnil napisati Cvetko Kristan.
C. Štukelj.
stih urah, če se hočejo v težkem boju uveljaviti. Kdor se hoče še udeležiti tečajev, ki so popolnoma brezplačni, dobi informacije v pisarni Strokovne komisije v novi hiši OUZD poleg sodišča, pa tudi v našem uredništvu. Predavanja se začenjajo točno ob 19. uri, vsak pondeljek in četrtek in tudi končajo zopet točno ob 21. uri.
Cesto na Kalvarijo nameravajo kljub številnim protestom graditi. Ko se je v Mariboru doznalo, da namerava mestna občina graditi cesto na Kalvarijo, so prihajali z vseh strani protesti za opustitev te namere. Vsi protesti so bili soglasni v tem, da je Kalvarija v Mariboru še edini kotiček, kjer ni v vročih poletnih dneh neznosnega prahu in pa, da je dovolj drugih bolj potrebnih javnih del, kjer bi se lahko zaposlili brezposelni. Očividno pa se vsi ti protesti na merodajnem mestu ne uvažujejo, ker se je raznesla vest, da se bo z gradnjo ceste na Kalvarijo že te dni pričelo. Vse mariborske ceste so z malimi izjemami tako razorane, da bi se jih menda sramovali celo v kaki zakotni vasi. Mestno načelstvo pa se raje ba-
vi	z gradnjo avtomobilske ceste na Kalvarijo, kakor pa, da bi posvetilo nekoliko več pažnje cestam v mestu samem, kaj šele, da bi uredilo ceste, ki vežejo Maribor z okolico.
600.000 Din za podkupovanje. Ko je lansko leto skrahirala na Dunaju ena največjih avstrijskih bank »Kreditanstalt« in je nastalo po celi Evropi nepopisno, razburjenje radi milijonskih izgub, ki so jih vslcd tega zgubili tisoči upnikov, so vsi časopisi poročali o škandaloznem gospodarstvu te banke »Kreditanstalt«. Naenkrat pa so nekateri veliki časopisi, zlasti inozemski, umolknili ob teh škandalih in vse se je čudilo, kako to, da ti časopisi ničesar več ne vedo o pogubnem zapravljanju denarja s strani »Kreditanstalt«, čeprav so šele polagoma prihajale na dan ogromne številke izgub, bele nedavno so odkrili uganko tega molka nekaterih časopisov. Voditelji »Kreditanstalt« so namreč naenkrat vrgli nič manje kot 600.000 Din med številne odlične žurnaliste in lastnike velikih časopisov, da bi ničesar več ne pisali o škandaloznem gospodarstvu pri »Kreditanstalt«. Zadeva je postala silno mučna, ko je tudi to prišlo v javnost. Dunajsko društvo žurnalistov je zahtevalo, da se mu sporočijo imena onih, ki so prejeli ta denar kot podkupnino za zlati molk. Celo v dunajskem državnem zboru se je o tem razpravljalo, toda seja je bila proglašena za tajno, da ne bi zavzel škandal prevelikih dimenzij; Sedaj pa je v teku postopanje s strani 'novega vodstva »Kreditanstalt«, ki zahteva, da morajo podkupljeni žurnalisti in lastniki časopisov to sramotno podkupnino vrniti. Ravno tako hočejo pod novim vodstvom prijeti vse prejšnje upravne svetnike, ki so vodili »Kreditanstalt«, ko so nastali oni ogromni milijoni zgub, da bodo s svojim premoženjem1 krili te zgube. Nekateri upravni svetniki »Kreditanstalt« pa so med tem prostovoljno izstopili iz upravnega sveta, ter zapustili Dunaj in se izselili v inozemstvo. Vprašanje odgovornosti okrog »Kreditanstalt« pa je še vedno središče zanimanja vse avstrijske javnosti, tako političnih, kot gospodarskih krogov, ker takega poloma v gospodarstvu že dolgo ni bilo. Popolnoma pravično je, da se že enkrat energično prime pri vsakem bančnem1 polomu upravne svetnike, ki so vlekli iz bank visoke dijete in tantijeme in so gotovo odgovorni za milijonske izgube. V Nemčiji so nedavno izdali tudi važno principijelno razsodbo, da so banke odgovorne celo za pasiva podjetij, v katerih so sedeli bančni eksponenti kot upravni svetniki. Če se bo res tako dosledno postopalo proti visokim gospodom upravnimi svetnikom, bodo kmalu tudi izginili s površja industrijski in bančni polomi.
Preselitev dunajskega industrijca. Iz
Dunaja se je preselil v Maribor industrijec dr. Zucker, znana osebnost v industrijskem in bančnem svetu. Bil je do maja tudi upravni svetnik dunajske »Kreditanstalt«.
Promet knjižnice Delavske zbornice v januarju. Knjižnica Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Mariboru je meseca januarja izposodila 1362 obiskovalcem 2677
knjig, in sicer 2512 leposlovnih, 165 znanstvenih, od teh 1031 slovenskih, 138 srbohrvaških, 1488 nemških in 20 drugih. Na novo se je vpisalo 69 članov. Delavcem in nameščencem toplo priporočamo, da se pridno poslužujejo lepih knjig, ki so jim tu za malo izposojnino na razpolago.
Predavanje »Svobode«. V sredo, dne 3. k m., ob 20. uri se vrši predavanje o temi »Svetovna vojna«. Predavatelj s. prof. Stupan.
Velika glasbena akademija v prid pomožne akcije. V sredo, dne 3. februarja, se bo vršila ob 20. uri v dvorani pivovarne Union velika glasbena akademija s sodelovanjem Glasbene Matice, pevskega zbora »Maribor«, številnih domačih solistov ter pomnoženega orkestra vojaške godbe. Pri prireditvi, ki je prirejena v prid siromašnim slojem, bo sodelovalo okrog 300 glasbenikov in pevcev. Vstopnice za koncert se dobe pri članih pomožne akcije.
Tudi hišni gospodarji so zborovali. Društvo hišnih gospodarjev v Mariboru je imelo v nedeljo, dne 31. januarja, svoj redni letni občni 2bor, na katerem je bil po društvenem poročilu izvoljen novi odbor, katerega tvorijo po večini stari odboVniki. li koncu zborovanja je društveni predsednik poročal tudi o stanovanjski anketi, ki se je vršila pred dnevi v Beogradu in na kateri so se hišni lastniki odločno izjavili proti zniževanju stanovanjskih najemnin. Hišni lastniki so tudi mnenja, da je vsako zakonito določanje najemnin nemogoče, temveč da je mogoč samo prost sporazum med posameznim hišnim lastnikom in najemnikom.
Občni zbor invalidov. Minulo nedeljo se je vršil v Mariboru redni občni zbor Udru-ženja vojnih invalidov iz Dravske banovine, ki je po poročilu društvenih funkcijonarjev sprejel tudi daljšo resolucijo, v kateri so iz-
ražene zahteve za zboljšanje gmotnega položaja vojnih invalidov. Občni zbor je v posebni resoluciji izrazil tudi svojo solidarnost z zahtevami strokovnih organizacij glede znižanja najemnin.
Muzejsko društvo v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v nčde-ljo, dne 7. februarja 1932 ob 10. uri v čitalnici Študijske knjižnice. Dnevni red: 1. Predavanje o letošnjih arheoloških najdbah v Mariboru. 2. Poročilo odbora. 3. Določitev članarine. 4. Slučajnosti. Opozarjamo našo javnost, da bo Muzejsko društvo v zvezi z občnim zborom priredilo v Študijski knjižnici tudi razstavo važnejših letošnjih pridobitev.
Pevski odsek pekov v Mariboru priredi v soboto, dne 6. februarja 1932, v Gambri-novi dvorani svojo vsakoletno veliko pustno veselico, in sicer z ozirom na veliko denarno krizo, pri prosti vstopnini. Med bogatim pevskim in humorističnim sporedom je tudi veliki srčni srečolov. Sodeluje tambu-raški odsek pekov v Mariboru.
SREČKE državne razredne loterije se dobe sedaj tudi v Štajerski^ hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg 6. Sodrugi, tam jih kupujte!
Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih!
Studenci pri Mariboru
Ljudska univerza v Studencih. V
četrtek, dne 4. februarja 1932 ob 19. uri predava sodni svetnik gosp. Vladimir Travner:	»Maribor	pred
400 leti, obletnica turškega obleganja leta 1532, Wildenrainer«.
sC0M
\9*'
TIVAR
DOMAČI IZDELEK
OBLEKE
NAŠIH PRODAJALNAH 00 6 FEBRUARJA
ZA 20%
CENEJE!
Kranj.
Veliko zborovanje Splošne delavske zveze Jugoslavije v Kranju.
V	sredo 27. februarja se je vršil sijajno obiskan shod delavstva v Kranju. Nabito polna je bila dvorana v hotelu »Nova pošta« v Kranju. Predsednik podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije v Kranju s. Kerč je pozdravil nad 500 navzočih delavcev in otvoril zborovanje.
Tajnik saveza s. Jakomin je nato v izbranem referatu očrtal sedanjo krizo, nje vzroke in posledice zavoženega kapitalističnega gospodarstva, katere se hoče prevaliti vse na ramena delovnega ljudstva. Delavstvo proti tem nakanam ogorčeno protestira in zahteva, da se za omiljenje tega stanja od merodajnih činiteljev vse podvzame.
Govornik je v svojem govoru omenil pretirano visoke stanovanjske najemnine in da je treba najemnine maksimirati. Dalje se je bavil z bolniškim zavarovanjem, za katerega so se prispevki povišali, dajatve zavarovancem pa občutno znižale.
Ne bomo navajali celega govora, rečemo le, da je delavstvo spontano protestiralo in je proti tem nevzdržnim razmeram oril po dvorani val upravičenega ogorčenja. Tajnik podružnice s. Pravst je zatem preči-tal resolucije o zahtevah delavstva z ozirom na krizo in brezposelnost, o previsokih najemninah stanovanj, radi poslabšanja v delavskem zavarovanju in o zahtevi po volitvah v Delavske zbornice. Vse resolucije so bile sprejete z navdušenjem in spontano voljo delavstva v Kranju.
Za tem se je razpravljalo na zborovanju o volitvah delavskih obratnih zaupnikov. Po nekaterih tovarnah so se volitve že izvršile, so pa tudi tovarne, in to inozemskih lastnikov, ki se volitvam zaupnikov upirajo na vse mogoče načine. Med te spada zlasti Jugobruna. Delavstvo pa je svoje zaupnike vkljub temu izvolilo, pa naj je to tovarni prav ali ne. O tem in o razmerah v tej tovarni bomo še pisali!
Predsednik je zatem s pozivom na solidarnost opozoril še na potrebo strokovne organizacije, zaključil lepo uspelo zborovanje. Delavstvo v Kranju pozivamo: vsi v strokovno organizacijo Splošne delavske zveze Jugoslavije.
Članstvo in delavstvo naših organizacij v Kranju
obveščamo, da se je podružnica Splošne delavske zveze Jugoslavije v Kranju in podružnica Svobode preselila v svoj lokal v hotelu Nova
Pošta v Kranju. (Dvorana v 1. nadstropju.)
Uradne ure so ob nedeljah od 9. do 12. ure. V dvorani se bodo vršili v bodoče vsi sestanki, zborovanja in seje, pravtako pa bodo tu pevske in dramatične vaje. Delavstvo in članstvo se poziva, da se v novih lokalih zbira. Pristopajte v naše organizacije! V slogi je moč, kolikor moči toliko pravice!
mmsa&v M 6-
Papirnico Ljudske tiskarne
Maribor, Slomškov trg št. 6.
ni« umu
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno noro
ali pa KUrschnerJev ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Adminlstration der „Radio-welt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, Interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Šolske torbice, aktovke, kovčeki, preobleke za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. Istotako tudi poceni popravila v novo otvor-jeni torbami
JOSIP KARLO,
MARIBOR, Kopališka ulica štev. 2
(Scherbaumov paviljon).
Razno manufakturno blago, perilo, obleke za moške In dečke, pletenino etc. priporoča po jako nizki ceni tvrdka
KARL JANCIC
Maribor, Aleksandrova c. 11
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
Šivalne stroje, gramofone, otroške vozičke, kolesa
popravlja JUSTIN GUSTINČIČ,
mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Pletenine,
Jenski in kosmetlEnl predmeti, potrebščine za otroke, nogavice, rokavice, ročna dela In krojaške potrebščine.
FRANC ŠKOF,
Maribor, Aleksandrova cesta 23.
1
C
KS Hnlngnjte suole prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
mote obrestujemo po 67
proti trimesečni odpovedi.
°l
2 o
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavltell JošId Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.