I.«si M ktrtni Mtv* •kttftlMvtTft. U«Uv. mé so «prtvli«»! ém kar pro4iioirt|«.
Thu poper I« dovotodl
le iht inurMt» of the «•rkinioUM. Work-•r« ore entitled to oll • what thoy produce.
IiMrSu ai miiMo iu.

Dm. a, iter, a« tea mi (Mm M M»r»fe M. IflVO.
MM: 4M V. 91« IHnga» IN.
'doavd nek deieU, združite m! '
PA_Z1TE«
no Alevllko v ekUpoJu-kl oo neho|e polo« aa* Ao«e aoolovo. prllepHo-nogoopo4o|oll . . no ovitku. Ako (Sil) tO Atovllko . . toëol vom o prlhaéefa •tovtlko note go Ile to poteče na roAn 1 no. Prooi-na, ponovite |o tiM«
STEV. (NO.) 510.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

CHICAGO, ILL.» DNE 19. JUNIJA, (JUNE) 1917.
LETO (VOL.) XU
Wilsonovl mirovi pogoji.
Ko je priliajula ameriška komisiju V Petro-grad, je dala vluda Zedin jenih držav objaviti sledeči manifest, v katerem razlaga predsednik vojne cilje Amerike:
Z o«iroiu na bližajoči se obisk Rusije, od strani ameriške delegacije, ki ima izraziti globoko prijateljstvo ameriškega ljudstva do ruskega ljudstva in razpravljati o najboljših in najprak-tičuejših sredstvih aa sodelovanje obeh narodov v nadaljevanju sedanje vojne za svobodo vseh narodov do končne image, imam priliko, da v luči novega prijateljstva ponovno izrazim cilje Združenih držav, ki so nam bili pred očmi, ko smo stopili v vojno.
V	zadnjih par tednih so bili ti cilji vsled napačnih in zavajajočih izjav v javnosti precej zaviti v meglo; program, za katerega se borimo, je pa tako moiiumentalnega, velikega in značilnega pomena za vse človeštvo, da ne sme biti niti za trenutek o njem nobenih napačnih pojmov ali ne-sporazumnosti.
Vojna sc je začela proti Nemčiji, in tisti, ki so na čelu nemške vlade, sc v svoji krčeviti želji, da uidejo neizogibnemu porazu, poslužuje jo vseh mogočih sredstev, še eelo skupin in strank svojih lastnih ljudi, napram katerim niso bili nikdar pravični in tolerantni, da bi razširili propagando na obeh straneh morja, ki bi jim ohranila vpliv v tujini in oblast doma na škodo ljudi, ki jih zdaj izrabljajo.
Stal šče Amerike v tej vojni je tako jasno označeno, da se ne more nihče izgovarjati, da ga krivo razume. Amerika ne išče materijalnega dobička, niti podjarmljenja kakršnekoli vrste; ona se ne vojskuje za nobene sebične namene, pač pa se vojskuje za osvoboditev narodov povsod izpod agresivnosti avtokratičnih sil.
Vladajoči razredi v Nemčiji so pričeli zadnje čase govoriti o enaki osvoboditvi in o pravičnosti svojih namenov, toda le v to svrho, da si ohranijo oblast v Nemčiji in sebične pridobitve, katere so si prisvojili po krivici zase in svoje privatne projekte nadvlade od Berlina do Bagdada in še dalje.
Nemški vladajoči razredi so dobili v mrežo avojifc Krtrrg vlado za vlado, ne da M odprto osvo-
jtVi njihove teritorije, in te intrige so naperjene naravnost proti svetovnemu miru in svobodi narodov.
Mreža teh intrig mora biti raztrgana, toda raztrgana ne bo toliko časa, dokler ni poplačana krivica, ki je ie storjena: vrhntega je trebu storiti zadostne ukrepe, da se mreža teh intrig nikdar več ne povrne in ne razplete.
Nemška cesarska vlada in tisti, ki jih izrablja za svoje orodje, hočejo seveda garancij, da *r vojna konča na podlagi status quo ant* bellunn. Bil je status quo, iz katerega se je porodila sedanja nezaslišana vojna — in bil je status quo, iz katerega je nemška cesarska vlada zajela svoj) oblast ob mejah »Nemčije in svoje gospodstvo in razprežen vpliv izven svojega cesarstva. ^
Ta status se mora izpremeniti v toliki'meri, da se kaj takega, kot je zdaj, nikdar več ne zgodi.
Mi se vojskujemo za svobodo, samoupravo in nediktiran razvoj vseh narodov, in vsaka t^ska s po razumljen ja, ki konča to vojno, mora biti izdelana, izvršena in sprejeta v to svrho.
Najprvo se morajo poravnati storjene krivice in potem se morajo ustvariti zadostile varstvene naredbe, da preprečijo vsako ponavljanje
teh krivic./
Mi se ne smemo ozirati na sredstva le žito, ker morda zvene prijetno; praktična vprašan ia se imajo rešiti le s praktičnimi sredstvi.,Fraze ne bodo dosegle ničesar. Vprašanja se imajo rešiti efektivno in vse, kar je potrebno v ta namen, «e ima izvršiti.
Vsa sredstva za dosego tega namena pa morajo služiti principu, in princip je jasen: Noben narod ne sme biti prisiljen, da živi pod vlado, pod katero ne mara živeti; noben teritorij ne sme priti v druge roke, izvzemši v svrho, da dobe ljudje, ki tam bivajo, ugodno priliko za življenje in svo-
Nihfc ne sme zajitevati vojne odškodnine; izvzemši to, kar «c smatra za povračilo za storjeno škodo in krivice; oblast se ne sme izpreminja-ti, i-zvzemfti tam, kjer bo janw'ila bodoči svetovni mir in bodočo blaginjo in srečo ljudstva.
■ Nato se morajo svobodni narodi zdrnziti v «kupno zvezo, v resnično in praktično skupino v •vrho, da z združenimi silami raja m čl jo mir in pravičnost v medsebojnih odnošajih.
Bratstvo človeštva ne sme biti več lepa, toda prazna fraza, temveč mora dobiti strukturo sile in realnosti. Narodi se morajo zavedati svojega »kupnega življenja in stopiti v tesno kolo, da za-varujejo svoje življenje proti nasilju avtokrati-
čne, samovladne sile.
V	dosego teh ciljev lahko žrtvujemo svojo kri in imetje, kajti to so stvari, katerih si že od nekdaj želimo. In če ne žrtvujemo svoje krvi in imetja in ne zmagamo sedaj, se ne bomo nikdar tef*' ^.«drntft; in pokazati zmagovite sile v V ¿rgovsčkirn pij* 4*1%človeštva.
' Dan je	Woramo zmagati ali pod-
lečl.	* ^
• Ako nas avtokratične aiUumdele. bomo Podlegli - če pa ostanemo skupaj nerazdeljeni, te-
daj nam je zagotovljeua zmaag in svoboda, ki jo prinaša zmaga.
Tedaj bomo lahko in smemo biti milostni, nikakor pa nc smemo hiti zdaj ne potem slabi, niti ne smemo spregledati ene same garancije pravičnosti in varščine.
WOODROW WIIJKW. e
Predsednikova izjava o vojnih ciljih Amerike je bila od mnogih strani željno pričakovani. V Zediujenih državah je bilo zadnje čase nekoliko shodov, ki so apelirali na Wilsona, da bi označil namene, za katere sc bojuje Amerika. Objavljeni manifest je torej tudi odgovor na ta vprašanja in ameriška javnost pozna sedaj mi -rovne pogoje svoje vlade.
Prvo, kar se more reči o tej izjavi, je to, da je sestavljena v širokih potezah, in je bolj podobna slavnostnemu manifestu, izrekajočemu gotova splošna načela, kakor diplomatičnemu aktu.
To se vjeiua z Wilsonovo naturo, ki ljubi lep jezik in cvetoč slog, četudi gre to včasi na škodo večje jasnosti. Že dostikrat smo opozarjali na njegovo ideologijo, ki ae tudi v tem manifestu ne zatajuje. ♦
Po vsem, kar vemo o predsedniku, nas nič ne preseneča, da ni v njegovi izjavi nobene besede o gospodarskih vzrokih in o gospodarskem o-zadju vojne. Ou govori o agresivnosti avtokratičnih sil, pa je popolnoma slep za kapitalistične sile, ki diktirajo avtokraciji agresivnost, napa-danje.	•
De je Nemčija, oziroma Avstrija kot izvrie-valka njene volje pričela vojno, pripisuje predsednik očividno le hohenzollernski avtokraeiji. Toda kakor je resnično, da živi v absolutnem mo-narhizmu ogromna imperialistična sila in da bi se kajzer Viljem s svojo do blaznosti segajočo domišljijo najrajši videl na tronu vsega sveta, je vendar jasno, da je bil veliki kajzer le nezavedno orodje večjih, močnejših ail, ki so veliko bolj prozaične, kakor blišč krone in sijaj žezla, a vendar v naši dobi veliko bolj odločujoče.
Wilson govori o nemškem stremljenj« po ob» lasti od Berlina do Bagdada in še dalje, in ima v tem popolnoma prav. Kakor se pa zdi, je povsem prezrl, da je to stremljenje v prvi vrsti kapitalistično in da ga je nemškemu kapitalizmu diktirala njegova notranja potreba. Velikanski razvoj nemške industrije izza prusko-francoske vojne, podprt s francoskimi miljardami, ki so bile plačane za vojno odškodnino, je naravno povzročil, da nc more nemška industrija prodajati svojih produktov doma. Iskala je nove trge na vzhodu, pa si je hotela do njih otvoriti prosto pot, ki drži čez Balkan in Malo Azijo.
Črta Berlin-Bagdad je predvsem kapitalisti-čno-trgovska črta, po kateri je nemški kapitalizem neovirano hotel priti do novih fantastičnih profitov.
Gotovo je avtokracija mogočno podpirala to stremljenje in se včasi niti ni zavedala, da pospešuje tuje namene. Kajzerstvo je mislilo, da žene, pa je bilo samo gnano. Junkerji, ki večinoma zaničujejo kapitaliste, ker vidijo v njih obogatele plebejce, hoteče izpodriniti staro plemstvo, sd. stali na strani kajzerstva, nadajoči se, da se vrne s povečano vladarsko močjo tudi njihova stara glorija; a v dejanju so vendar tudi oni porivali
voz kapitalizma.
Ne more se tajiti, da so igrala nacionalna nasprotja veliko vlogo in olajšala klanje. Tudi povsem votle fantazije, na primer ubožna ideja, <la je naloga Nemčije podati vsemu svetu četudi po sili svojo kulturo, so imele svoj delež.
Iz mnogih majhnih pritokov se zbirajo velike reke in tudi sedanja vojna je imela mnogo virov. A če ne more človek razkriti vsakega najmanjšega studenčka, vendar ne bi smel prezreti glavnega in najbolj odločilnega vzroka. Prvi in po-' glavitni krivec svetovne tragedije je kapitalizem.
Niti ne sanja se nam, da je Wilson to namenoma zamolčal. Toda njemu filozofu, živečemu v starih metodah zgodovinopisja, je kapitalizem bajka, če ne španska vas. Ker vemo Že davno, da je tako, se tudi ne čudimo, da ni posvetil kapitalizmu v svoji izjavi nobene besede.
Ali ker je prezrl najmogočnejši vzrok vojne, je moral ostati njegov manifest tudi na koncu pomanjkljiv. Že po tistem velikem govoru, v katerem jc v kongresu še pred vstopom Amerike v vojno označeval svoje mnenje o bodočem miru, smo opozarjali na to napako.
Predsednik Wilson misli, da se s politično preureditvijo zemljevida lahko absolutno zavaruje mir. XKer ne vidi, da je sedanjo vojno povzročil kapitalizem, ne prihaja do spoznanja, da bo kapitalizem tudi zanaprej lahko povzročal vojne, dokler bo eksistiral. ¡Navdušuje se za zvezo narodov, pa ne jemlje v poAfev, da gre vsaka zveza lahko v kose, če jo razdenejo notranji spori in da niso narodi nikdar varni takih sporov, dokler imamo tekmo za profite.
Wilson govori o ukrepih, ki dajejo garancije za trajen mir in misli pri tem na obligatorična razsodišča. A zopet je prezrl, da se morejo taka razsodišča bistveno opirati le na pogodbe, da se pa pogodbe lahko raztrgajo, kakor je "Nemčija»
raztrgala belgijsko nevtralnost, kakor je Italija
raztrgala alianco z Avstrijo in Nemčijo.
e
Kdorkoli je vpraševal za Wilsonove mirovne poboje, je moral biti seveda prepričan, da ne bodo socialistični. Ce jih promatramo in uvažujemo, moramo torej sprejeti dejstvo, da jih je aestavil načelnik meščanske vlade in da najdemo v njih meščanske ideje. Ako bi se danes sklepal mir in bi ga sklepali socialisti vseh dežel, bi morali biti njegovi pogojf neizogibno drugačni, nego so Wil-sonovi. Temelj socialističnega miru bi morala biti odstranitev kapitalističnega sistema in če bi bili socialisti merodajni faktor pri sklepanju miru, bi se o taki odstranitvi lahko resno govorilo.
Ne vemo še, kako bo takrat, kadar se bo res sklepal mir. Danes še ni tako in Wilson je predsednik faktične meščanske vlade; torej moramo vprašati, kakšni so njegovi nameni in cilji.
Hvalevredna je predsednikova izjava, da ne išče Amerika materijalnega dobička niti podjarmljenja kakršnekoli vrste, da se sploh ne vojskuje za sebične namene.
To je predsednikova izjava. Nismo pa prepričani, da bodo ameriški kapitalisti v duši soglašali z njo. Kapitalistična psihologija ne more biti drugačna, nego jek Profit je duša kapitalizma in ameriški kapitalizem ni v tem nobena izjema. Naši veliki trusti bodo javuo gotovo soglašali z Wilsonovim razglasom in naši finančniki, bodo glasno hvalili njegovo nesebičnost. Besede pa po-gostoma služijo le za to, da zakrivajo prave misli. Veliki dobičkarji smatrajo vojno že danes za krasen vir novih ogromnih profitov in praktici-rajo ta nazor predvsem doma, o čemer zadostno priča nezaslišana in od dne do dne rastoča draginja vseh življenakrh in kulturnih potrel>ščin.
Kapitalisti pa tudi ne verjamejo, da je skromnost in nesebičnost napram tujim naloga Zedinjenih držav, in če bi se dal mir nabijati v tak tir, da bi Amerika osvojila nekoliko novih dežela, hi peli kapitalisti hozana tisti vladi, ki bi to storila.
e
Toda Wilson izjavlja, da noče Amerika nobenih aneküij iu~apioh nobenega dotnčka.« Ia JÜ
tem popolnoma soglašamo.
Prezreti pa ne moremo, da je Wilson ena sila, kapitalizem pa druga. Ce poznamo njegov značaj, moramo biti prepričani, da bo porabil'v^s svoj vpliv za svoje namene, ki ne soglašajo z nameni predsednikovega manifesta. Zoper pritisk, ki pride nedvomno od strani kapitalizma, more le delavski razred napraviti protiutež. Hocializem mora stati na straži in storiti vse, kar je mogoče, da se poveča moč delavskega razreda, ki mora siliti na to, da se sklene od Wilsona označeni, ne pa od kapitalizma pričakovani mir.
Ako bi imela vlada glofookejši vpogled v sistem sedanje družbe, bi morala zaradi nesebičnosti svojih vojnih ciljev, ki jih predsednik Wilson naglaša v svojem manifestu, sama hrepeneti po tem, da bi se oprla na delavski razred in se rešila vseh kapitalističnih pritiskov. Sama bi morala pomagati, da se poreže kapitalističnemu hrepenenju greben in da se poveča moč delavstva. Nastopiti bi morala predvsem zoper brezvestno pro-fitarstvo doma in se poslužiti energičnih sredstev v ta namen. ^Prevzeti hi morala v svojo upravo vsa podjetja, ki imajo sposobnost, da podra-žujejo življenje ljudstva in vsa sredstva, od katerih je odvisna aktivnost naroda. Polastiti bi se morala vse industrije, ki dela za tuje trge in stremi vsled tega po osvojevanju; s to industrijo v svojih rokah bi lahko avtoritativno izjavila, da , ne gre za osvojevanjem, kajti sama bi produkcijo lahko tako uredila, da ji ne bil bilo treba ane-ksij.
Od vlade, ki je buržvazna in ki povrh še ne uvažuje političnega pomena kapitalizma, ne moremo pričakovati, da bo tako ravnala iz lastnega nagiba. Zato pa je treba primerne moči, ki prepreči odplavanej vlade v kapitalistično atrujo; s svojimi silami mora delavski razred pomnožiti svojo moč, zlasti svojo politično moč in jo porabiti, da se uresniči beseda Wilsonovega manifesta o nesebičnih namenih Amerike. Pot do te moči pa mu mora kazati in krčiti socialistična stranka; nobena druga naloga ne more biti v sedanjem času važnejša zanjo.
o
V svoji noti govori predsednik Wilson o intrigah, s katerimi je dobila nemška vlada eno deželo za drugo v svojo mrežo, ne da bi bila odprto osvojila njih teritorije.
Nič ne bi škodovalo, če bi bil Wilson to bolj jasno povedal. Njegova opazka se tiče zaveznic Nemčije, in sicer v prvi vrati Avstrije. S tem je izrečeno le to, kar govorimo sami že tri leta; Nemčija je napravila iz Avstro-Ogrske popolnoma podložno državo in iz Habsburžanov so Hohetvzollerni napravili svoje vazale. Ko je to izvršila, ni bilo posebno težko dobiti Se koburškega Ferdinanda in turškega sultana v svojo mrežo.
Tudi če ne bi zahtevale centralne sile nobenih aneksij, kar je pa z ozirom na njih molk že samo ob sebi dovolj dvomljivo, bi pomenil ta položaj ogromno zmago Nemčije, in sicer tako zmago, ki bi bila svetu in njegovemu bodočemu miru skrajno nevarna.
Za kaj f
Ako ostane Avstrija pod vrhovnim poveljnl* štvoui Nemčije, čemur se ne bi mogla upirati, ako bi se sklepal mir "z ozirom na sedanji vojni zemljevid", kakor je dejal Bethman Hollweg, se prične v Avstriji nasilno germaniziranje, kakršnega še nikdar ni bilo tam, dasi je bila volja za ponern-čenje vseh narodov v vladnih krogih vedno velika. To se lahko zaključuje po načinu, kako ja Nemčija germanizirala Poljsko in Alzaeijo.
. Ali ta proces se ne bi izvršil mirno. Avstrijski narodi so preveč samozavestni in predolgo so stali nacionalni boji v obpredu vsega javnega življenja, da bi se brez upiranja, vdali raznaroditvi. •Njihov odpor bi provociral večji pritisk oblasti; čim večji bi postajal tlak, tem večji bi bil po vseh • logičnih zakonih in po vseh dosedanjih izkušnjah protHlak. Po vsej habsburški monarhiji bi ae razvneli najljutejši nacionalni boji, in kakor kaže vsa zgodovina Avstrije, bi jim sledil od dne do dne najsilnejši absolutizem.
Avstrijski narodi niso barbari; tudi niso družbe idotov. Vsak med njimi je pokazal velike sposobnosti in porodil velike umove. Kako je vendar to, da ni cvetel vladni in dinamični absolutizem nikjer tako kakor v Avstriji, če odštejemo staro Rusijo in Turčijo, kateri so na Dunaju in Berlinu prezirljivo imenovali "Halbasien?" Kako je to, da niso mogli avstrijski narodi vsi skupaj pridobivati večje politične svobode in se v tem oziru izenačiti z zapadno Evropo! Kako to, da niso mogli ohraniti v praktični veljavi niti tiste ustave, ki jo je morala avstrijska vlada vpeljati po porazu leta 1866.?
'Nacionalni boji dajejo na to najboljši od -govor. Ker je vlada vedno lahko izigravala narod proti narodu, ker so stala nacionalna nasprotja najočitneje pred očmi vseh, ker so ostale vse nacionalne zahteve neizpolnjene in so tako najbolj razvnemale vse strasti, ko ostajali vsi drugi problemi, kulturni, gospodarski, socialni masam zastrti; vlada je pa imela prosto roko in je vedela, da z nacionalizmom lahko preslepi večino vseh narodov in brez strahu utrjuje politični absolutizem.
_j&n*ionahu boji ao omogočali večno vladanje a paragrafom 14, razpuščanje ali pretiran je parlamenta, vnebovpijočo starokopitnost deželnih zborov, komisariat na Češkem, Khuenovo vlada in Cuvajevo avtokracijo na Hrvaškem, absolutizem v Bosni hi Hercegovini, zaostajanje socialnega zakonodajstva, stagnacijo narodnega gospo* darstva in žalostno kulturno močvirje.
'Naj se nacionalni boji še poostre, in poostri se z njimi tudi avtokracija. Kdor pa misli, da provocira povečani despotizem revolucijo, bro-dari po oblakih, kajti goloroko ljudstvo gre lahko iz obupa v smrt, ne more pa voditi uspešnega boja s tako organizirano soldatesko, kakršna je avstrijska ali nemška. Haj je bilo poizkusov upora že doslej dovolj; včasi so bili nacionalni, včasi razredni, včasi politični. Bilo jih je na Češkem, v Gradcu, v Galiciji, v Trstu, v Ljubljani, v Zagrebu; povsod so bili v krvi zadušeni in uspeha niso prinesli nobenega.
e
Take razmere v notranjem položaju pa nimajo le domačega pomena. Avstrija ni edina država na svetu, ampak ima vseokrog sosede, ki se v svojem interesu zanimajo za njene dogodke. Htara reč je, da je Italija vedno izpod trepalnic gledala ne le na Trentin, ampak na vse primorske kraje in na Dalmacijo; njeno poželjivost in njen up, da prejalislej doseže svoje namene, je vzpodbujala notranja avstrijska slabost, ki so jo povzročali nacionalni boji.
Oficielna Avstrija je vedno trdila, da tona 8rbija sovražne namene proti njej. Ne glede na to, če je v tem kaj resnice ali ne, si ne bi bila mogla Srbija privoščiti takih namenov, če ne bi bila Avstrija vsled nacionalnih bojev rasjedeiui in če bi bili uživali njeni narodi take politične, socialne in kulturne dobrote, da bi bili zadovoljni in da ai ne bi bili želeli nikamor drugam.
Carska Rusija je imela osvojevalne cilje proti Avstriji; vzroki, da je gojila nade na pridobitve in da se je za to tudi pripravljala, so bili enaki.
Toda tudi Avstrija sama je bila zaradi svojih nacionalnih homatij utilitaristična in agresivna država. Da nas ne 1>o zope't kdo napačno razumel, naj dodamo, da ni bil nacionalizem edini vzrok njenega oboroževanja, toda bil je eden izmed mnogih. Ker je vedela, da morajo opisane razmere vzbujati požel jivost sosedov, se ni nikdar čutila dovolj varne in je mislila, da doseže varnost le tedaj, če razširi svoje meje.
Ako se vzroki, tičoči v nacionalnih bojih, ne le vrnejo, ampak Se povečajo, se mora logično povečali tudi vsa njih nevarnost; ne i-e da bo Avstrija domač pekel, ampak Damoklejev meč vojn«
bo vedno visel nad vso Evropo.
e
Zveza centralnih sil v obliki, v kateri se nant javlja tekom vojne, je takozvami srednjeevropski blok; v resnici bi bil to nemški imperium.
Nevarnost vsakega takegs imperija je znana izza časov rimskega cesarstva. Z njim bi bila Evropa presekana v dva dela, Vzhod ločen od Za-pada. V času, ko stremi vse — zavedno ali neza*

Wllsonovi mirov! pogiji.
Ted no — za koncentracij», ko postaja «veza narodov od dne do dne jasaejši problem in tudi jasnejša želja, bi bil« taka barikada skozi vso Kvropo neznosna. Bila bi torej nevarnost, da ne dvignejo s tako barijero ločene driave zoper to večno grožnjo in da pride nova vojna od te strani.
Kič manjša pa ue bi bila nevarnost, da po -tegne Nemčija sama v dogledneiu času za ineč • — bodisi za takozvano preventivno vojno, to se pravi, da prehiti svoje možne sovražnike, ali pa za enostavno osvajanje.
Uspeh, ki bi ga bila dosegla z združitvijo vse srednje Evrope pod svojo oblastjo, bi bil prevelika vaba za razširjenje te oblasti, da bi se je mogel imperializem dolgo ogibati. V sedanji vojni zmagovita Nemčija bi se čutila sposobno še za večjo vojno in za večjo zmago.
Danes govore kajzer in njegovi generali o nepremagljivosti nemške armade. Danes izhajajo v Nemčiji članki in brošure o potrebi nove vojne po sedanji, in cenzura ne ovira njih izdaj. Danes govori že Bethmann Holl weg, da bo Nemčija po vojni obdana ml samih sovražnikov in du bo morala hiti mogočno pripravljena.
Vfce to daje jasne pojme, kaj bo, če zmaga Nemčija.
Le logično je, da vzame tedaj Avstrijo tudi vojaško pod svojo kontrolo, oziroma da obdrži tisto militaristično kontrolo, ki si jo je prisvojila ; tekom vojne.
Sodbe o avstrijski vojski so v Nemčiji slabe in bi bile še slabše,če ne bi bilo treba nekoliko previdnosti zaradi sovražnikov. 44Če bi bila avstrijska vojska tako dobra in tako pripravljena, kakor je nemška, bi bile centralne sile že prisilile vse nasprotnike na kolena" — to je mnenje Nemčije. Za tem se pa skriva teorija, da mora Nemega le Avstrijo tudi vojaško popolnoma vzeti v svoje roke, pa bo v novi vojni lahko dosegla vse, česar ni dosegla v sedanji vojni.
Zmaga Nemčije in ustvarjenje 41 Centralne Evrope" pod nemäko hegemonijo hi torej pomenilo novo, mogočno vojaško pripravljanje, izpre-membo vse Evrope v ogromno vojaško taborišče, t in naposled novo strašno vojno, ki bi bila že neizogibna posledica tega oboroževanja in neznosne vsestranske napetosti. v
Wilson pravi v svoji noti, da se mora status, ki je bil pred vojno, izpremeniti v toliki meri, da se kaj takega, kar je sedaj, nikdar več ne zgodi.
&e enkrat ponavljamo, da nima prezident Wilson pri tem socializma v mislih, ker ga po svoji vzgoji, po svojem na enostranskem historiciz-
iuu utemeljenem znanju, po vseiu načinu svojega mišljenja ne more imeti. A da se nikdar več ne bi moglo ponoviti kaj takega, kakor je sedaj, bi moral pasti kapitalizem, ker se ne more in ne more izpremeniti resnica, da je s kapitalistično produkcijo in trgovino neizogibno *poj*ua konkurenca, da nastajajo iz te konkurence nasprotja in spori in da se taki spori na koncu lonca krvavo "uravnavajo" z vojno.
Ker pa Wikou prav gotovo ne gre za tem, da ae p»stavi ves avet na socialistično podlago, je njegova beseda, da se "nikdar vec ne ponovi kar je sedaj," pretirana.
Toda kljub svojemu visokemu uradu je vendar tudi prezident Wilson človek, ki ne drži usode sveta v svojih rokah. On lahko označuje svoje cilje, lahko koraka proti njim, lahko jih tudi doseže; ampak če bi potem hotel svetovnemu razvoju ukazati "Stoj!" — bi se skrhala njegova moč.
Vpruša se pa, če drži pot, ki jo označuje Wilson, v smeri k socializmu, ali če odvaja od njega v stran. V zadnjem slučaju bi morali brezobzirno nastopiti proti vsej njegovi politiki, in Če ne bi mogli sami doseči pozitivnega uspeha, bi morali napeti vse moči, da bi preprečili vsak njegov u-speh.
Drugače je v prvem slučaju.
Faktično stoji predsednik Wilson pred na\ni v vlogi voznika, ki nas noče peljati do našega ci-lja; toda upre gel je svoj voz za vožnjo do postaje, ki loži öb naši poti. Tisti eilji, ki jih označuje za svoje vojne cilje, niso socializem, toda njih uresničenje prpravi tla socializmu in ga p»«peši, če je to4ijegova volja, ali pa če ni.
Bilo bi nezmiselno odklanjati pripravljeni voz, ki me lahko potegne do pol poti, le zato ker me ne pelje do kraja. Bilo bi nezmiselno reči, da bom rajši tekal, ker voz ni moj. Na postaji, od katere noče on peljati dalje, bom gledal, da dobim sam vajeti in bič v roke, pa bon» od njegovega cilja pognal do svojega.
. Preureditev stanja v Evropi, ki ga ima Wilson p» svoji noti preti očmi, označuje stavek:
"NVben narod ne sme biti prisiljen, da Živi pod vlado, pod katero ne mara živeti; noben teritorij ne sme priti v druge roke, Uviemši v svr-ho, da dobe ljudje, ki tan» prebivajo, »»godno priliko za življenje in svobodo. Nihče ne sme zahtevati vojne odškodnine, izvzeftuši to, kar se smatra za povračilo za storjeno škodo in krivico."
Ce ne bi bil iWlson tako željan originalnosti, kakor je je in če ne bi čutil potrebe, da pove i»aj-
uavadnejšo reč na nenevadeu način, bi bil lahko e-nostavno ponovil tri pogoje ruskih socialistov:
Nobene anekslje; |
nobene vojne odškodnine;
pravica vsakega naroda, da sam odločuje o pvoji usodi.
Kajti v jedru obsegajo navedeni Wilsonovi stavki res haš to, kar zahtevajo ruski socialisti, ki tudi hočejo z mirom priti do prve postaje — odtod pa z močjo mednarodnega proietarijata d» svetovnega socializma.
Izprembe, ki naj jih sedanja vojna oziroma bodeči mir — kar je v lovstvu vseeno — prinese v Evropi, so baš v najtesnejši zvezi s pravico narodov, da sami odločajo o svoji usodi. To se pravi: Evropa se mora v /nniedu WUaoiW*ve no»e nih zahtev in prav tako v zmislu VVilsonove note izpmvieniti tako, kakor zahtevajo narodi na podlagi svoje^praviee.
Omalovaževanje narodnih vprašanj nima prav nič opraviti s socializmom, ampak izraža zelo škodljivo kratkovidnost. Na Finskem je socialistična strnnka tista, ki danes odločuje; zakaj ni molčala vpričo earističnih poizkusov rusifici-ranja? Zakaj je zahtevala avtonomijof Zakaj so ji Kusi sami takoj dali avtonomijo, kakor jo pripravljajo Poljakom, Malorusom, Litvincem itd.? Ce ni narodnih vprašanj ali pa če so za socializem brez pomena, bi bili morali Finci in Rusi reči, da jih narodna avtonomia nič ne briga in se z njo nič ne pečajo.
Oboji so pa vedeli, da ni avtonotuija le zahteva pravičnosti, ampak tudi zelo važen pogoj, da se izgladi pot za rešavanje socialnih vprašanj in za izjasnitev razrednega boja.
To načelo jc pa prav enako važno tudi za druge dežele in dr»»ge narode, in s tem za ves svet. Ureditev Evrope na taki podlagi, da se odpravijo narodna nasprotja, izgladi povsod pot do socializma. S trn» pač indirektno tudi posluži svetovnemu min», ker je prav lahko mogoče in celo zelo verjet no, da se izvrši prehod v socializem, preden zbere kapitalizem dovolj moči za novo vojno.
Kar označuje predsednik Wilson za mirovne pogoje Amerike, je torej na vsak način dobro. Zato ker smo proti Wilsoi»u in njegovi vladi in njegovi stranki v opoziciji, nismo dolžni, da bi sami sebe bili po zobeh in označevali za slabo, ker smo sami vedno zahtevali, le zato, ker je izrekel enako zahteva človek iz drugega tabora.
Če so prezidentove besede odkritosrčne ali ne —• tega seveda ne moremo vedeti mi. V |>o!i-tiki ne more nihče od nasprotnika zahtevati, da naj mu zaupa. Če ne spréjemamo Wilsonovil» lie-sed za novo sveto pismo, ni to nikakršna osebna žalitev, kakor ga ni hotel lani nihče izmed nas o-sebno žaliti, ko smo agitirali, naj glasujejo ljudje za Bensona, pa ne za Wilsona.
Toda njegove ponovne javne in slovesne izjave se ne morejo meni nič tebi nič prezirati. Svojo veljavo imajo toliko časa, dokler ni kakšnega znamenja, da ima predsednik drugačne nampne, nego jih je izrekel.
Doslej ni takega znamenja. Opozicionalna stranka, kakršna je socialistična, mora izražati svoje politično nezaupanje na ta način, da pazi na dogodke in dejanja in je vedno pripravljena za naskok in obrambo, če se pokaže kakšna neodkrit os rcnost.
Vprašanje, če je prav, da se jc Amerika po-dala v vojno in če je bilo to potrebno, je za en-
Pokračovšni za Korshakovo korekturou.......
krat popolnoma izgubilo svoj pomen, ko ni bil nihče dovolj močan, da bi bil preprečil to vojno. Preiskovanje te opravičenosti ali neopravičenosti pripada sedaj zgodovini, pa ne več aktualni politiki.
Aktualno in nadvse važno pa je sedaj vprašanje, kaj da hoče Amerika z vojno in kakšni s*» njeni mirovni pogoji.
Ne z Wilsono»n, pač pa s pogoji, ki jih je o-značil, soglašamo in moramo kot socialisti soglašati. Ker soglašamo, moramo skrbeti, da se izpolnijo ti pogoji. Ko so jih označili ruski socialisti na podoben način, jih je skoraj ves socialistični svet, izvzeiiiši Seheidemannovo in še kakšno majhno skupino, glasno odobraval. Bili bi do skrajnosti nedosledni, če bi jih sedaj nenadoma zavrgli — iz kaprice.	\
Vse to ne pomeni, da nismo za mir. Ampak kakor ruski socialisti smo za splošen mir in ne za mir 44za vsako ceno." In kakor Rusi sme tudi mi zoper separaten mir, ker bi vsak tak separaten mir ugrožaval tiste pogoje, ki jih morajo zastopati soeialisti.
Če se vse to spoznava, je pa treba imeti toliko poguma, da se tudi izvajajo posledice in da se glasno pove, kakšne so te posledice. Potreben je internacionalen mir, škodljiv je separaten mir — ne le separaten mir, ki bi ga sklenila Rusija, ampak tudi separaten mir, ki bi ga sklenila Amerika.
Enrico Ferri:
Socializem In moderna znanost.

m
Dol z morilci! Človeštvo našega časa čuti
tveiost življenja in ne da teptati tega vrhovnega načela, ki je nravna d»»ša socislizma. *
Kdor sc z delom bojuje za pravico do življenja, zametava vsak atentat na Človeško življenje, od kapitalističnega izkoriščanja po delavicah do bombe in l.odala revolucionarnih glav, ki ne vedo, kaj počne.
Socialistična delavska stranka, ki si je izbrala gorenjo devizo in ki pričakuje vse od zavedne organizacije delavske sile, obsoja ravnokar izvršeni atentat proti predsedniku republike, kot čin brutalnosti, kot negacijo logičnega načela revolucije. Proletariat se mora napolnit» z zavestjo svojih lastnih pravic, osnevati si mora trdno organizacijo in navaditi, da deluje kot nov organizem; osvoji naj si politično moč s sredstvi moderne civilizacije. Nepremišljene revoltiranje, morjenjc je ostudno in nesmiselno; socialistična stranka vidi v teh dejanjih udejstvovanje občutkov, ki jih sama ne goji, pač pa meščanstvo. Sovražniki smo vseh nasilj meščanskega izkoriščanja in gilotine, kakor a»»arhističnih atentatov. — Živel socializem!"
V popolnem soglasju sem s svojo strank^ ko zametujem ostudna dejanji osebne nasilnosti.
Po (,'arnotovi smrti si je francoska republika izbrala novega predsednika in bo nadaljevala ne,
izpremenjenO sVojo politiko, kakor Rusija po
smrti Aleksandra II. Atentat proti Oarnotu je i-mel edini uspeh, da je zžmdil v francoskem ljudstvu krvave instinkte, naperjene proti čisto nedolžnim Italijanom.
Toda to vprašanje ima še drugo lice, ki so jc konservativci, liberalci in radikalci preveč prezrli. V času obeh atentatov sta se dogodili dve rudniški katastrofi, v Karvinu na Moravskein, ki je požrla 257 rudarjev in v Cardifu z 210 žrtvami.
Pri vsem obžalovanju smrti poštenjaka Oar-nota, se bolestni občutek, ki ga je rodila, ne da primerjati z vsoto človeškega gorja, boli in bede, ki je zadela teh 476 delavskih rodbin, torej na tisoče nedolžnih ljudi. Razredni interes je — če^ tudi nezavedno — ob Carnotovi smrti napolnil vse evropsko meščansko Časopisje s tožbami, klet-vami in demonstracijami; častitljiva brzojavkir našega kralja Ilumberta se je kosala s krilatimi besedami mojega prijatelja Cavalottija in prav tisti razredni interes je odel smrt moravskih in valeških mučenikov dela s pla&em popolnega pozabljenja.
Odgovorili bodo, da jc bila umoritev Carno-ta premišljeno dejanje fanatika, da pa ne zadene nikogar krivda na smrti 467 rudarjev. Ta razloček v resnici obstoji. Toda premisliti je, da smr-
Etbin Kristan.
Savičev pesimizem.
ti onih ni sicer nihče direktno zakrivil, da pa je
posreden učinek individualističnega kapitalizma, ki zastran pomnožit ve svojega čistega dobička skopari s tehnično opremo rudnikov, ne skrajša nezmernega delavnega časa in zanemarja znanstveno priporočena profila ktična sredstva, ne meneč se za zakonite predpise in ne boječ se poseb-ilega konflikta s sodišči, ki postopajo z vladajočimi razredi mnogo mile je nego z delavstvom.
Da so rudniki kolektivna lastnina, bi lastnik ne skoparil s tehnično in profilaktično opremo in te strahovite katastrofe bi bile mnogo redkejše; danes pa brez prestanka pomnožujejo nepregledno množico mučenikov dela, ne da bi količkaj motile prebavp delničarjev.
Tako je na svetu pod režimom ponudbe in povpraševanja; tako pa ne bo več — ne za predsednike, ne za premogarje — k» zavlada socializem.
Anarhizem, ki smo se ž njim bavili, pa ne šteje samo individualističnih ali amorfističnih, temveč tudi komunistične pristaše. Ti zametujejo o-sebno nasilje kot redno sredstvo socialne preobraz be pač pa nasprotujejo marksističnemu cilju in po svoji metodi družabne premembe; marksiste pobijajo kot "Icgalitarce" in "parlamentarce" in smatrajo revolto za najzaneslivejše sredstvo socialne preobrazbe.	*
Tej trditvi sa hip ne manjka pritrjevanja, ker ugaja nejasnim občutkom in mislim velikega dela delavskih razredov, ki nestrpno pričakujejo izboljšanja svojega bednega položaja, toda vpliv tega nauka je površen, kakor vtisk bombe, ki za hip razburja, a gibanja v socialistični smeri ne premakne niti za ped, temveč vzb»»ja le vznemirjenje, ki ga reakcija spretno neti in izkorišča.
Kdor svetuje delavcem, da sc brez vse priprave za materijalno izvedbo in predvsem l>rez zagotovitve solidarnosti in brez skupne nrave zavesti upro vladajočim razredom, dela v smislu slednjih, zakaj zmaga jim je v vsakem fizičnem vpopadu gotova, dokler ni razvoj dozorel in revolucija popolnoma pripravljena 1).
Zategadelj se je ob zadnjih krvavih nemirih v Siciliji pokazalo, da ni bilo nasilja in uporov, kjer je socializem razvit in zaveden, kot n. pr. med poljskimi delavci v 44Piana di (¿reci", kjer jih je v socialiste vzgojil dr. Nieola Barbato, do-čin» so bila krčevita gibanja in upori proti komori in izkoriščevalnint občinskim upravam povsod nn dnevnem redu, kjer jc socialistična propaganda nepoznana ali pa komaj v prvih početkih, da so jo instinkti gladu in obupa zamorili 2).
(Dalje.)
F
No, v knjigi, katero je čital Pavel Savič, ni bilo tega. Knjiga je olisegala najnovejfle hipoteze o 44kanalih" na Martu. Zvezdni svet je še najl»ot.! zanimal SaviČa. Odkar je začel prezirati Človeško življenje in zaničevati zemljo, na kateri stanujejo ljudje, mu je bila astronomija najljubši študij. V svojem priprostem stanovanju si je uredil pravo pravcato malo zvezdarno in marskikntero noč je prebdel pred svojimi dalekogledi in sek stanti in nebeškimi črteži. Zlasti Čudežni Martov "svet ga je mikal m vabil s čarobno močjo. Kadar je bil položaj količkaj ugoden, je ujel to zvezdo v leče svojih aparatov in dolge, dolge uro je vpi-ral svoj pogled vanjo. Po vseh knjigah znanstvenih časnikih je brskal, da bi našel kaj novega o avojem ljubljenem Martu.
Po nedavnem je čital velezanimivo razpravo francoskega učenjaka, ki je branil nazor, da na Martu ni živih bitij. Avtor verjame, da so Živeli tam stvorovi, deloma podobni zemeljskim ljudem, ki so dosegli neskončno visok vrhunec kulture, a da je življenje na Martu še propadlo, da bo tam kmalu vse tako, kakor je že sedaj na mesecu — mrtvo, pusto.
Saviču se je storilo žal. Njegov ljubljeni Martov avet — pa mrtev t Vsa visoka kultura starejšega brata zemlje — propadla! In nikdar se ne bodo naši dalekogledi križali z žarki dab.jc-gledov Martovih prebivalcev! Nikdar ne bo «veze med ljudmi onega skrivnostnega pla»»eta in meti
nami! Nikdar ne bomo gledali sladkih čudov tega zlatega, bajnega sveta!
Monda je res. Morda je skoro že velik grob, kakor sto in sto drugih zvezd, ki nam sicer svetijo in se nam dozdeva, kakor bi se bleščale \ lastni svetlobi, v resnici pa vendar obseva samo nekoliko priberačenih žarkov kakšnega solnca .,. kakor včasi ljudi.
Da, da tudi te zlate, krasne zvezde, izdelane iz tako čvrste snovi, navidezno ustvarjene za vse veke vefcov, so samo efemerne stvari. Danes za-blešče nekje v vesoljstvu, i»ekaj časa se žare, pa ugasnejo — izginejo. To je pesimizem vsemira. Vanitas vanitatum . . .
Savič je obračal liste v knjigi, pogledi so mu tekali po dolgih vrstah ork in številk — a nič ni vedel, kaj bi čital. Njeghve misli se niso mogle navezati na čtivo. Pred kratkim je čital ftandor (Ijalskcga knjigo: "U noči". Ne prvič. A še nikdar ni naredila takega vtisa nanj, kakor serinj. Da, noč je, noč, globoka noč vseokoli. OJalski moli. Savič pa ne more nič več moliti, nič več želeti. Saj je vse, vse zastonj! Saj ostane vendar vse temno, noč je večna in zadnji cilj je kaos.
Moj Bog! Naj se ozira, kamor hoče, povsod vidi ti*to sliko. Njegovo lastno življenje mu jo pokazuje, življenje njegovega naroda, življenje ubogih, življenje ljudstva. Vse je brezupno, vsi boji brezuspešni. Fatum! Kismet! . . ,
Nekdaj je bilo vse drugače. Nekdaj ni mislil tako. Ilaha! Upal je, pričakoval je — česa? Nekaj lepega, zlatega, cvetočega, duhtečega, nck.ij skrivnostnega, kar ga nekoč iznenadl In ga vsega, vsega zaodene v srečo. Ilaha! Neumen je bil. Da ni upal, ne bi bil doživel toliko razočaranja in toliko boli, ki še vedno rujejo po njegovem srcu, dasi je porabil vso filozofijo z vsemi njenimi pomočki, hoteč premagati notranje bolečine.
Sedaj ne upa nič več — iz načela. Čemu si ustvarjati priliko za nove bolečine, za nove muke, ki bi sedaj menda delovale še hujše nego tedsj, ko je mladostna moč Se blažila rane In Jih celili» ? — Ne, ne. Sedaj ne upa nič več, ne zase, ne za druge.
Vse ljudi bi rad prepričal, da je vsako upanje blazno. A ljudje ga ne poslušajo in mu ne verjamejo. Pehajo se poživi jen ju, izmišljajo si dlje, pa se pode za njimi; bore se; z ranami, dobljenimi v besnem, blaznem boju, hodijo k zdravnikom in kadar so jim jih povezali in pozdravili, stopajo zopet v nove boje. Stara, nova igra se nadaljuje. Zastonj jim dopoveduje on, da samo izgube svoje zdrave ude, da puste svoje roke m noge na bojiščih m v operacijskih ambulancah — — oni ne slišijo nič.
Naj bodo torej gluhi 1 On jim ne bo dopovedoval ničesar. Slepi ao. On pa vidi, da je vseokoli noč, globoka, temna, večna noč in da je v^a-ko stremljenje aaston j.
Die optimistische Weltanschauung ist niederträchtigste Weltanschauung , . .
die
II.
Pavel Savič je res vedel, kaj so duševne bo* lečine. Mladi mož je prebil že vsakovrstno trpljenje.
tfče mu je bil uradnik, ne bogat,%a s plačo, s kater») je mala družina lahko živela. Mater je izgubil že v otročkih letih, spom:»»jal se jc <in»o očeta. Ko je hodil v lj»idsko šolo in v gimnazij, se mu je dobro godilo. Ne more se baš reči, da je bil jako priden, a k»r je učitelj povedal v šoli,-si je Pavel zapomnil bolje od drugih, ki so cele n<WSi presedali ob svetilki s knjigo v roki. Kdorkoli ga je poznal, je potrdil, da ima fant dobro glavo.
Pa vel j ček seje smejal, kadar so ga take hvalili. On ni preveč premišljal o svoji dobri g«a;i, le vesel je bil, da se mu ni treba "biflati" in da je znal, kar so ga učitelji vpraševali. Morda šc bolj vesel je bil, da je imel dosti časa za igre na prostem zraku, in ko so se v prvih razredih nižje gimnazije učili naravoslovja, mu je bila največja slast, če je smel obesiti zeleno puščico preko rsme, pa jo ubrati ven, na polje in v gozd lovit metulje in hrošče, ali pa nabirat rastline.
Včasi se mu je zdelo, da je lep herbarij ali bogata zbirka kukcev najvišji cilj za človeka. Vedno jc tekmoval z ostalimi učenci In nikakor ne bi bil dovolili, da bi imel kdo drugi lepše zbirke od njega.
(Dalje prihodnjič.)
Mehiika vlada je povišala davek na naravno olje. Od olja, ki ima 91 teže, je plačati cnaj«t jv^ov od tone. če ima 97 teli, pa pet dolarjev.
Nemčija ponuja mir
Stoekholmski liit "Hocial Deiuokraten" pravi, da jc Nemčija vnovič, iu sicer a posredovanjem Švicarskega «veznega svet* ponudila Ruarji mir. Omenjeni liat pravi, da je bila mirovna ponudba poslana v šifri ranem telegramu od političnega oddelka Švicarskega zveznega aveta švicarskemu poslaniku K. Odieru v Petrogradu. Datirana je h Berna, 5. junija, in pravi:
"Uoffman (član zveznega sveta) Vas pooblašča, da oa t meno «poročite G rim mu (Urinim je profesor in socialist, ki se je pred kratkim vrnil iz Švice v Petrogradu sledeče:
Nemčija ne nastopi proti Rusiji ofenzivno, dokler je kaj upanja, da je sporazum z Kusijo mogoč. Po razgovoru z važno osebo hpiu izpričan, da želi Nemičija mir z Rusijo, ki bi bil časten za oba dela, s tesnimi in gospodarskimi stiki in s finančno podporo, ki bi postavila Rusijo zoper na noge.
•Nemčija se no-če vtikati v notranje zadeve Rusije. Sporazum glede na Poljsko, Utvinsko in KuHandijo z ozirom na razmerje m<od narodi. Nemčija vrne Rusiji zasedene pokrajine, enako pa vrne Rusija Avstriji pokrajine, ki jih ji je mogla vzeti. —•--
Ko so vse ponudbe po ovinkih iu vsi poizkusi zapeljivosti ponesrečili, prihaja torej Nemčija naposled z direktno mirovno ponudbo. Toda kakor vse prejšnje »e tudi ta ne vjema z mirovni-
mi pogoji, ki so jih naznanili ruski socialisti. Bethmann IMlvvcgovo glasilo "Norddcutsclie Allgciueinc Zeitung" sicer slepari, pišoč tako, kaker da se vjemajo ruski mirovni pogoji z nemškimi. V uekeni člajiku, v katerem razpravlja o \Vihjonovem manifestu, namreč pravi:
44 Ruska formula miru brez aneksij iu odškodnin ni nobena zapreka za mir med Rusijo iu centralnimi državami, ki niso nikdar zahtevale aneksij ali vojnih odškodnin od Rusije''
V tem stavku bi čedni Bethmann Hollweg rad skril hudičevo kopito. Centralne države ne zahtevajo nobenih aneksij iu vojnih odškodnin — od Rusije. Zdaj jih namreč ne zahtevajo, ker jim je mir •/ Rusijo krvavo potreben. Do tega sicer nikdar niso prišle, da bi bile mogle Rusiji naravnost reči: MTo in to ti hočemo odtrgati." Toda iz nemškega iu avstrijskega časopisja je bila jasno spoznati, da je hotela Nemčija osvajati na severu, Avstrija pa v maloruskih krajih. Treba se je spominjati, da je v Nemčiji in v Avstriji ostra cenzura, ki ne bi bila nikdar dovolila take pisave, če ne bi bile vlade soglašale z njo.
Da so v Berlinu in na Dunaju sedaj opustili misel na aneksfje ruskega teritorija, pa verjamemo, ker itak nimajo nobenega upanja več, da bi mogli Rusiji kaj vzeti, Če se nadaljuje vojna na vseh frontah.
Toda kancelarjeva " Nonddeutsehe Allgem-eine Zeitung'' je izdela svojo neodkrit osrčnost baš z besedami, da "nc zahteva aneksij in odškodnin — od Ruaije." Zvita glavica je le pozabila, da so ruaki socialisti postavili to za splošno načelo, ne pa le zase. Ne gre torej le za to, da se odrečejo centralne sile aneksi jam na Šftodo Rusije, ampak da se odrečejo aneksijam sploh.
Koliko bi to veljalo, če bi rekla "NorddeUt-sche Ailgemcinc Zeitung", da nc u» rajo Nemčija in njene zaveznice sploh nobenih aj. ksij in odškodnin?	*
Prav tega pa noče reči nc Bethmann Holl-wicg ne njegov list, in to jc indirektno priznanje, da hoče še vedno Nemčija s svojimi pajdaši krasti drugod, če ne more na Ruskem.
To je prvo, v Čemer ai Nemčija iu Rusija bfvstveno nasprotujeta.
Ali kakor marsikdo drugi prezira tudi nemška vlada velevažno tretjo točko ruskih mirovnih pogojev, ki zahteva, da naj ima vsak narod pravico odločiti o svoji usodi. Za to zahtevo je modra nemška vlada gluha in slepa, avstrijifka ji pa sekundira.
Po tem uačelu nima Rusija nktasar vračati Avstriji, ampak ljudstvo v Galiciji in Bukovini se mora vprašati, kam da hoče. In če se izrečejo Poljaki za neodvisno Poljsko, tedaj izroči Rusija zasedeni kos Galicije Poljski, ne pa Avstriji. In še tisti ko« Galicije, ki ga ima doslej ^fmonimens
uiaiuka v svojih krticah, uiora tedaj oddati neodvisni Poljski. Prsv to veljs za tisti del Poljske, ki ga je pogoltnila Ntnrfija. To velja tudi za Al zacijo in Loreno, to velja za Češko, za jugoslovanske kraje, za Trident i. t. d.
Vidi sc, da Bethmann Hollweg in njegov pol-blazui kajzer še do dane« ne razumeta, da je-bila na Ruskem revolucija. Namreč da je bila to resnična revolucija, nc pa le odstranitev ene osebe a prestola Z ozirom na to resnično revolucijo so pa ponudbe Nemčije naravnost trspaste.
Kako si morejo berlinski tepci domišljati, da hrepeni revolucionarna Rusijs po zvezi z avto-kratkrno Nemčijo t Omenjena nemška ponudba namreč res predpostavlja kaj takega, ko govori o tesnih gospodarskih in trgovskih stikih in ponuja Rusiji celo finančno pomoč, da "pride zopet na noge!"
Kaj bi bilo to druzega, kakor zveza revolucionarne Rusije s kajzerjevo Nemčijo, zveza, ki nc ld bila v bivstvu nič druzegs, kakor odvisnost Rusije od Nemčije.
V Berlinu vedo, kakšne pogodbe so bile mogoče s carizmom, pa mislijo, da je z ruskimi socialisti ravno to mogoče, kar je bilo mogoče z Ro-manovei. Nova Rusija se bo pa lepo zahvalila za vse dobrote, ki jih obljubuje kajzer, kajti revolucija bi bila ponižana, če bi sprejela kakršnokoli pomoč od največjega kronanega zločinca, kar jih pozna sedanji avet,
Grška prekuetja.
(trška je izgubila svojega ljubega kralja Konstantina. Zavezniki so se naveličali intrig, ki so jih neprenehoma ugrožavale za hrbtom, pa ko sklenili, da ga odstsvijo, V ta namen so poslali posebnega francoskega pooblaščenca v Atene, ki je podal grški vladi takorekoč ultimat um z zahtevo, da Konštadin abdicira in imenuje svojega naslednika, •ki pa ne sme biti njegov starejši sin.
Drugi dan je ministrski predsednik Zaimis sporočil* francoskemu odposlancu, da se je njegovo veličanstvo odpovedalo prestolu, ker je imelo vedno le korisf Grške pred očmi, krono je pa prepustil svojemu mlajšemu sinu Aleksandru.
Ne moremo reči, da smo posebno ginjcui zaradi usode helenskega Konstantina. Res je, da se je izvršila njegova odstranitev nekoliko po sili, ampak kralji skoraj nikdar ne zapuščajo prestolov brez tega. Naposled je tudi res, da ga niso zavezniki odstavili na splošno zahtevo grškega ljudstva, ampak zaradi svojih interesov. Toda priznati moramo, da pri odstavljcnju kraljev nismo preveč rahločutni Čc bi jih jutri vse spodili, kolikor jih )e na tem planetu, nam to ne izvabi ne ene sol-zisa,
Ampak če iiuSmo izreči zaveznikom ob tej priliki' nezaupnico* ima to čisto druge vzroke. Če-
mu tako polovičarsko delo! Čemu tako obotavljanje? Ako bi bil francoski komisar dejal Zaimi-su, da je sploh dinastije konec, Grška pa republika, bi bila grška vlada ta pogoj prav tako sprejela kakor Konstantinovo abdikcijo. Saj tudi te zahteve ni izpolnila ne z veseljem, ne iz prepričanja, ampak pod rahlim pritiskom francoskega vojaštva, ki ni bilo baš daleč ml Aten.
Priznavamo, da grško ljudstvo ni zahtevalo republike. Toda grško ljudstvo tudi Konstanti-•nove albdikcije ni zahtevalo. Sprejelo jo je pa le, in tako bi bilo sprejelo tudi republiko. Kadar bi jo nekaj ča:>a imelo, bi se bilo pa že tako privadilo, da ne bi bilo želelo nobenega kralja več.
Za to mnenje imamo gotove razloge. Noben narod ni od nature monarhičen in večinoma ostajajo vladarji le zato na prestolih, ker jih jc težko spraviti od tam. Gnki niao v tem o/.iru nobena izjema. Današnji Grki so večinoma pohelenjeni Slovani, in kakor vsi balkanski Slovani imajo mnogo demokratičnega duha v sebi, četudi ni bila ta krvna zmes sicer v vsakem oziru najboljša. Po osvdboditvi izpod tnrUkega gospodstva so do-bili kralja, ker je tako hotels Evropa, predvsem tedanja Avstrija. Tisti monarhični duh, ki je posebno živ na Nemškem, se pa ni na Grškem nikdar popolnoma vkoreninil.
Venizelos je v prvi epohi vojue nekoč dejal, da jc Grdka po svoji ustavi in po duhu svojega življenja bolj republika kakor monarhija; in za preteklost je imel precej prav. Šele tekom vojne se je monarhrzem nekoliko bolj zajedel, in sicer zato, ker se je Konstantin znal kszati kot mu-čeniks. Taka igra zbuja vedno simpatije.
Vendar pa niso bile te simpatije nikdar splošne, kajti Grška, kjer je kralj Konstantin vladal, že ni bils več Grška. Vsi otoki in ves severni del dežele je odrekel pokorščino • kraljevi vladi >in je priznaval takozvano provizorično vlado, ki jo je bil ustanovil Venizelos. Pa tudi v krajih, kjer je še veljala Konatantinova oblast, je imel Venizelos mnogo pristašev.
V začetku vojne je imel Venizelos nedvomno večino v deželi za sabo. 8koraj ves parlament je stal za njim, in takrat je bil parlament res Še svobodno izvoljen. Šele potem, ko sc jc kralj spri z Venizelosom in razpustil parlament, so se volitve ' vršile pod bajoneti.
Da bi se bila večina nenadoma izpremenila v manjšino, jc pa le težko verjetno. Po stenskih rezervistih se ne sme prefc<nati vsa dežela. Če bi bil imel Konstantin tsko veliVt^vecino za sebo, bi se bilo pokazalo pri njegovem mtetavljenjn- več nemirov.
Otoki iu severni kraji dežele so že sedaj živeli brez kralja, torej republikansko. In če bi bili zavezniki imeli toliko poguma, da bi bili sedaj razglasili republiko za vso Grško, bodici z Venizelosom kot provizoričnim predsednikom, bi se Grki prav gotovo hitro sprijaznili z njo in nikdar več ne bi bili klicali ne Konstantina, ne Georgio-sa, ne Aleksandra nazaj. Naposled bi bili še zaveznikom hvaležni, da so jih rešili vse dinastije.
Sedsj imajo Grki družeča kralja in najbrže bodo imeli tudi kmalu — svojo vojsko na fronti. Depeše že naznanjajo, da je napoved vojne ob strani zaveznikov v programu nove vlade.
Pravzaprav je Konstantin s svojo politiko dosegel prav tisto, česar ni hotel. Zavezniki niso zahtevali, da naj se Grška udeleži vojne; zadovoljiti so sc hoteli z zanesljivo nevtralnostjo. Tods neutajive Konstantinove mahinacije, ki so jih podpirali neštevilni nemški agenti na Grškem, so povzročile, da ni bila zavezniška vojska v Solunu nikdar varna za hrbtom in jc vsled tega ostala nesposobna za Vsako akcijo.
Sedaj pojde nekdaj Konstantinova armada najbrže na vojno in bojevala se bo zoper Kon-stantinovega prijatelja Viljema. Tako se suče politika 1
Angleško delavstvo v vojni.
Pred kratkim je prišla v Ameriko delegacija angleškegs organiziranega delavstva, katere člani so govorili v raznih mestih, med drugim tudi v Chicagi. Kakor se razume samo ob sebi, se je sukalo okrog angleških delegatov tudi mnogo ameriških časnikarjev in iz nekaterih objavljenih intervjuvov s poslancem C. W. Bevvermanom, tajnikom parlamentarne komisije strokovnih unij, in James Thomaseiu, glavnim tajnikom že-lezničarske unije, posnemamo njih mnenje o po-državljenju raznih podjetij tekom vojne. Giasi se:
. Naj se odloči o teh. re«"eh po vojni tako ali Dtako, neumnost je hvaliti se z nacionalizira njem angleških industrij kot z zmago socializma. Anglija jc sprejela take odredbe iz vojne potrebe.' Kar pa se zgodi po vojni, je odvisno od razmer ter se bo odločalo pač o vsaki industriji posebej.
Vprašanje, če je zmagal v Angliji socializem, je le akademično vprašanje ter zelo malenkostno v primeri z resničnimi problemi, ki so se pojavili v Angliji. Popolnoma brezpomembno je, če pomeni to za sedaj zmago socializma ali «ie. Anglija in angleški, delavec nista sploh nič razmišljala o tem. Dvomim tudi, da bi bilo dosti socialistov, ki bi razmišljali o.taki zmagi.
Vsi mislimo sedaj na zmago Anglije in njenih zaveznikov in na nič drugega ne. Nacionali-ziranje industrij pa se nam je zdela pametna odredila v dosego tega cilja. Izkazalo se je, da je taka odredba neobhodno potrebna, da se vzdrži dežela v pravilnem teku v času vojne.
Ne mislim, da bi se kdaj vrnile železnice v Angliji privatnim lastnikom. Tega mnenja so tudi vsi ostali. Delavci, srednji stan, vlada, železniški uradniki in tndi prejšnji lastniki saini vsi zadovoljni s sedanjo vladno uporabo železnic ter ne vidijo nobenega vzroka, zakaj bi se 20pet uvedel stari sistem. Ko je vzela vlada v svoje roke železnice in premogovnike, je jamčila delničarjem enake dobičke, kakor so jih imeli
pred izbruhom vojne. Resnica je, da zasluži dosti železnic več denarja, kakor pred vojno, kljub dejstvu, da prevažajo zastonj čete in da se čisti dobiček, ki presega onega pred vojno, uporablja za vojne izdatke. Na podlagi vsega tega se vprašujejo ljudje v Angliji: Če je vladna uprava železnic tako uspešna v vojnem času, zakaj hi ne bila tudi najboljša ekonomska ureditev v normalnih časih kadar se vrnejo?
Kar se tiče premogovnikov, je pa stvar čisto drugačna. V kolikor sta prizadeta vladno lastništvo in vladna uprava, tvorijo premogovniki veliko bolj kompliciran ekonomski problem, kakor železnice. Pri premogovnikih je veliko več izključno trgovskih vprašanj. Resnica je, da mora imeti vsakdo premog, a kljub temu ni produkt premogovnikov javna potrebščina (puhlic utility) v enakem smislu, kakor so na primer železnice. V mirnih časih eksportiramo velik del svojega premoga, in to je treba omeniti kot zgled komplikacij, ki nastanejo glede tega vprašanja. Vlada se bo težko lotila eksportne trgovine na svoj lastni račun.
Problem lastništva premogovnikov jc y tem oziru tako kompliciran, da se ga je lotila Anglija še le potem, ko je bila že dve leti in pol v vojni. Da je prevzela vlada premogovnike, je bila posledica velikih izsiljevanj. Pričeli so višati cene premoga. iNajprvo je določila vlada ceno premoga ob premogovniku samem. .To pa ni zadostovalo, kajti posredovalec ali prekupec se je pričel posluževati izsiljevanja in oderuštva. Nastali so tudi spori med premogarji in lastniki, in delavci so dolžili lastnike, da izkoriščajo vojni čas v škodo države in delavstva. Vlada je reši,la ves problem za čas vojne s tem, da je vzela v svoje roke upravo preniogokopov, prav kakor je prevzela že v pričet k u vojne železnice. Zavezala se je ob istem Času, da ne zniža plač delavcev v času, do, kler.lio trajala vojna. To se je zgodilo s privoljenjem številnih lastnikov premogovnikov, katerim
so se zagotovili enaki dobički, kakoršne so imeli od podjetja pred vojno.
Municijske tvornice so prevzeli na podlagi drugega načrta, vsaj v kolikor je bil pri tem prizadet dobiček prejšnjih lastnikov. Za vso muni-cijuko industrijo je določila vlada, da ne smejo dobiti delničarji več kot 10 odstotkov čistega dobička iz teh podjetij.
Kakor omenjeno, bo vlada najbrž tudi po vojni obdržala v svoji upravi železnice, dočini se premogovniki vrnejo privatnim lastnikom. Zadeva municijskih tvornic obsega drug problem. Najprvo se moramo vprašati, kaj je municija? V sedanjem času pride v Angliji skoro vsaka stvar v to kategorijo, celo parobrodstvo. Veliko te industrije se bo po vojni seveda izročilo mirnim namenom in dosti je bo zopet prešlo v privatno last. Delavstvo pa ne bo nikdar dovolilo, da bi prava mnnicijska industrija zopet prišla v privatne roke. Pred to vojno so izdelovali municij-ski tvorničarji v Angliji in Nemčiji vojni materija 1 za vse mogoče države in izgotovljene predmete so pošiljali v najrazličnejše države, ne glede na to, kakšno bo v prihodnje njih medsebojno razmerje. Vsled te praktike so bili izdelovalci municij C materijalno intereairani pri vojni. To je proVociralo ali izzvalo izbruhe vojn. Organizirano delo bo kot en mož nastopilo proti temu. Od sedaj naprej bo moralo vse to, vsaj v Angliji, iz-delovanej orožja in municije lc stvar države same brez vsake trgovske primesi.
V	zvezi z železnicami je treba omenit še eno stvar, namreč prekope in kanale. Te vod»c ceste so postale skoro popolnoma zapuščene, kajti tekmovanje železnic jih je uničilo. Sedaj pa je prevzela vlada te prekope ter jih bo najbrže obdržala tudi po vojni. «S tem pa jim bo zopet dana pri -ložnost koristiti splošnosti.	^
V	vsakem slučaju, v katerem je prevzela vlada kakšno industrijo, je pustila dejansko upravo v rokah prejšnjega izurjenega in izvežbanega oso-
bja. To velja tako za eksekutivo kakor za delavske oddelke.
Vprašanje, kakšen bo mir, ki se sklene, bo eden izmed faktorjev, ki bodo določili, kaj stori dežela v času, sledečem neposredno vojni, glede na industrije, ki jih jc bila prevzela. Če se bo sklenil negotov mir, prepojen a kalmi bližnje voj-' nc, ne bo Anglija izpremenila svojega industri-ja I nc ga ustroja. Držala bo pripravljena, da lahko takoj prične s sovražnostmi, kar bo storil tudi ostali avet. Mi bomo še naprej oboroženo taborišče in vse naše industrije bodo stale na vojni podlagi.
Mi ps ne stremimo za takim negoto\im in ne-določenim mirom. Najboljše jamstvo, da sc do seže tak mir, kakor ga potrebuje svet, pa nam daje vstop Zedinjenih držav v vojno.
V	odgovor na neko tozadevno vprašanje jc izjavil Thomak naslednje:
(Ne bila bi resnična trditev, da se je Anglija srdila na vašo deželo, ker niste že prej vstopili v vojno. Mogoče je, da so nekateri izmed nas že dolgo pred sedanjim časom želeli, da bi se nam pridružili tudi vi, vendfar pa smo vsaj nekoliko spoznavali vaše težkoče. Glavna stvar pa je, da ni Anglija nikdar dvomila o motivih predsednika WiLsona iu da ni bila nikdar v strahu, da bi ta dežela ne storila stvari o pravem času.
Glede na interese delavstva, ki ga zastopa, je izjavil Thomas:
Poklicani smo bili, da doprinesemo velikanske žrtve in naši seznami izgub kažejo to. Vin.bi pa je od prvega početka te vojne iskala sveta organiziranega delavstva in vzdrževala se je tudi višina plač in delavskih pogojev. Omenjam se, da je vibljubjla vlada obnoviti po vojni vsa pr;«. vila, tičoča se delavskih organizacij.
V	tej deželi lio odvisno stališče delavstva od tega, če bo vprašala vlada za svet tudi oiganl/i-rano delavstvo. Nobena večja napaka sc ne more napraviti kot ta, čc sc delavstvu nc zaupa.
»
Po svetu
Švicarski zvezni svet jc dobil *celo vrsto peticij, ki zahtevajo, naj prevzame iniciativo za posredovanje miru med vojakujočimi se drŽavami. Zvezni svet je odklonil vse te peticije in izjavil, da ne bi'imelo njegovo posredovanje v seda-f njem času nobenega upanja na uspeh.
V tem oziru ima sedaj zvezni svet prav. Mir M se mogel doseči le tedaj, če bi se postsvilo de-lsvatvo vseh drŽav za tiste mirovne pogoje, ki so izrekli ruski socialisti. 7a ta namen bi bilo ••veda potrebno, da bi se res mogli postaviti za >je. A da bi mogli nastopiti delavci vseh
držav, bi morali predvsem delavci v Nemčiji In v Avstriji pokazati, da hočejo in da morejo revolucionarno nastopiti proti svojim vladam, ki se najbolj upirajo takemu miru.
NI namreč dovolj, da pravi kakšen nemški socialist: "Tudi jaz sem za tak mir, kakršnega zahtevajo ruski socialisti." l>okler ima na Nem-žkem kajser vso moč v krenrpljih, ne bo sklepal takega mini. Drugi morajo dobiti na Nemškem moč v roke, kakor so jo dobili na Ruskem. In čc bi ti drugi bili pripravljeni skleniti pošten mir, to je mir v zmislu ruskih socialističnih pogojev,
pa g« ne bi hotele zavezniške vlade ali pa kakšna posamezna med njimi sprejeti, bi bila dolžnost socialistov v dotičnib deželah, da jih prisilijo na to. *
»Švicarski zvezni svet je pa v resnici popolnoma brez vpliva na mir.
tHaydebrand, konservativni vodja v nemškem parlamentu, je dejal tc dni na nekem *e*tar>-ku, da "bo Anglija premagana v dveh mCsedh". I lav d ebrand se je sklioeval na nekega nemškega admirala, ki ga je saigotovil, da bodo najkasneje v
dveh incsecih submariukc uničile Anglijo. — Ampak vojna s tem še ne bo končans, — pravi felaydebrand — kajti zmaga na snhem ne pride še , tako hitro. Na separaten mir z Rusijo se ni zanašati in Anglija je spravila na bojišče miljone vojaštva, ki se bori ksker "bulldog". Nehote je Haydebrand pohvalil angleško armado z besedami: "Angleške čete se zaganjajo kakor "buli-dog'\ katerega se ni mogoče otrmtl t lahkotb, če-prav mu zapreš čeljusti." Po njegovem mnenju bo vojna trajala še prihodnjo zimo.
PROLETAREC
list za 1ntbbk1k dklavskïga ljudi tt a. IZHAJA VS4 Kl TOREK.
- Laataik la Ud«i*t«lj> -
Jafitimitka iilmki tiskovna d. alba v :iiie«|o, I Ilia tit.
llareftuina: Za Am.riko $2.00 u celo le to. 91.00 aa p«l leta. Z» Evropo ILIO aa c«lo leto, $1.26 aa pol Uta.
Oglati pa dogovoru. ¿Vi spremembi é iva I tiČa je poleg navega naznaniti _tudi tiari naslov.______
IHiil*- dwwdn «rfuiucli« Jw«mL • — iMldlallM	w AiMrlkl. —
Vae pri tot be gleda nerednega pošiljanja tfMa Ia drugih neredno« ti, je potil jati predaedniku drutbe
Fr. Udovich, 1844 S. Racine Ave.
Chicago, 111.
PROLETARIAN
Qmrnti mmd pubutw tmy t»nl»r to
Statt Slavit Wtrfcaaa'i fabiskisg Caapaaj Chicnp, Mlin.it.
Subscription rates: United Statea and Canada, $2.00 a year, 11.00 for half Foreign countries $2.(0 a year ,SI for half year.	-:- -:■
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
«PROLETAREC
400s w. si. stseat. chicago. illinois
ŽIVILA V TROPIÔNIH KR A JIH.
Pogoji ruskih socialistov.
Caaopia "Baltimore Star" piše Ce visi morda nad civiliziranim človeštvom oblak pomanjkanja a-li dejanskega stradanja, ki morda nastopi prej ali slej, najde človečka duša polno utehe v misli, kakšne Se nerazvite živilske in pre-hranilne možnosti nudijo tropične dežele sveta. Za primer navajamo poročilo amerikega konzula Henry P. Starret ta iz M oni basa v angleški iztočni Afriki. V tem poročilu se opisujejo nasadi kokosovega oreha v Afriki in kaj vse bi se dalo storiti potom umnega in smotrnega dela.
Preden pa govorimo o kokosovem orehu, naj omenimo banano. Nje velikanska hranilna vrednost, velikanske množine banan, katere je mogoče pridelati na enem samem akru, delajo iz nje naravnost neprecenljiv sad.
V Mehiki, v Centralni Ameriki m severnih okrajih Južne Ameri ke je Se dosti neobdelanega sveta, na katerem bi se mogla pridelati dvajsetkrat na sedanja množina (banan.
Toda vrnimo se h kokosovemu orehu ter posušeni "kopri", ki ima Se večjo hranilno vrednost kot banana. Prav do zadnjega desetletja in celo do današnjih dni se pokrije svetovna potreba in kon-sum kokosovih orehov in "fcopre" s sadežem divjih dreves. Kokosova palma raste divja in Številna v južno-paeifiških in južno-atlan-tiških krajih.
Konzul Starrett pa javlja, da se je v angleški in nemški iztočni Afriki zasadilo 75,000 akrov s kokosovimi palmami in da se nahaja sedaj na teh ftkrih nekako 4 miljone drevčs. Te orehove plantaže se šele razvijajo ter le kažejo prilično, kaj vse bi se dalo storiti.
Zemlja in podnebje sta primerna .in prilagodena tem sadežem. Posušena kopra se lahko zmelje v moko ter porabi na različne načine. To je zelo okusna in redilna hrana. Iz kokosovega oreha se prideluje zelo fino olje in iztisnjeno zrno tvori izvrstno in zelo močno hrano za živino. Kultivaci-ja kokosovega oreha pa se nahaja Sele v razvoju.
Pred kratkim je ruski delavski in vojaški svet apeliral na socialiste vsega sveta, da bi se sešli na mednarodnem kongresu in se sporazumeli za dosego splošnega miru na podlagi, ki so jo ru-k k i soelaliali že prej označili. Albert Thoma», francoski uiunieijaki minister, Arthur Hender-son, angleški minister in Krnil Vandervelde, belgijski aiunieijaki minister, kakor znano vsi trije socialisti, so izrekli svoje začudenje, da sklicujejo maki socialisti tak kongres, ne da bi se bili prej posvetovali s socialisti iz zavezniških dežel.
Delavski in vojaški svet je dal na to vprašanje odgovor, a katerim pojasnjuje evoje stališče
rekoč:
"Ruska revolucija, ki je upor ljudstva ne le proti tiranstvu eariznui, temveč tndi proti grozotam svetovne vojne, za katere pada krivda na mednarodni imperializem, je postavila vae države pred nujno potrebo miru. Istočasno je ruska revolucija pokazala vsem narodom pot, po kateri se more priti do tega cilja, in ta pot je združitev vsega delavstva, ki mora preprečiti načrte imperializma za nadaljevanje vojne v interese bogataških razredov in sklepAnje niiru z aneksijami iu vojnimi odškodninami.
Delavski razred v vseh državah lahko hitro pride do solidarnega sporazuma, ako je uavdah njen s svojimi lastnimi interesi in če se otrese aspiracij imperialistov in uiilitaristov. Očitno je, da je mednarodna koiuferenea lahko odločilnega pomena v straši dobi bratske vojne, ako bodo delegat je prekinjeni s temi idejami. Nadalje je tudi očitno, da ne morejo vprašanja, ki ste nam jih stavili, povzrijčiti razdora, niti n* obbegajo motivov za nadaljevanje vojne.
Ako priznajo delogatje na konferenci, da ima vsak narod pravico sam odločati o »voji usodi, tedaj boimo brez težav prišli do sporazuma, kako se ima uravnali vprašanje Afzacije-Lorene in drugih teritorij. Dalje bo delavski razred, čim se oprosti vzajemne mržnje in nezaupnosti, s katero ga opajajo imperialisti, z lahkoto spoznal o-pravičenoat odškodnine, kakor tudi višino teh odškodnin državam, ki so bile opustošene vsled vojne, kakor je na primer Belgija, Poljska, Galicija in Srbija. Ali raaumeti se mora, da ta odškodnina ne sme bili najmanj v zvezi s kakšnim trrbutom, ki ga tirja pretnagalec od premagane dežele.
. Delavski svet pričakuje od konference socialistov iz vojskujočih se in nevtralnih dežel u-stvaritev Intemacionale, ki omogoči delavskemu razredu vsega sveta, da se bo skupno bojeval za splošen mir in zdrobil verige, v katere so ga šiloma uklenile vlade in z imperialističnimi tendencami prepojeni razredi, ki ovirajo mir."
Ta izjava ruskih socialistov je zelo jasna. Človek ae le ne sme truditi, da bi po sili zanesel vanjo, česar tam ni.
Že slišimo,namreč klice: Vidite, Rusi zuh-tevajo mir. in nič druzega ne: Mir za vsako ceno!" '
Treba je le to izjavo prečrtati, pa se vidi, da t o ni res. Rusi zaihtevajo zelo določen mir, tako jasno določen miT, tla se majhnim dušicam uiti ne sanja. Paktično ne zahtevajo Rusi nič manj kakor — socialističen mir.
Vladni oddelek za delo naznanja, da so živila med 15. marcem in 16. aprilom poskočila za devet odstotkov. Jo je bila najvišja podražitev živil v enem mesecu, odkar je izbruhnila vojna, čebula se je podražila v letu, ki j; končalo s 16. aprilom za 177 odstotkov, krompir za 146, fižol za 7l), moka za 72. Kdaj se bo delavstvo zdramilo t
lfMnesečna preiskava draginje od strani zvezne vlade je povzročila, da jc dobila veT1 kot polovica tvrdk, ki tržijo z živilom, sodnij-ska povabila, da bodo zaslišane pred veliko poroto, ki .prične z zaslišavanjem v tem tednu. Povabljeni so mesarski kralji, trgovci s sirovim maslom, jajci in poljskimi pridelki, špekulantje z žitom in mrvko. Kodnijskih povabil niso dobili le predstojniki tvrdk. ampak tudi mnogi trgovski uradniki, ki delujejo zanje
Gulf States Steel Companv jc v minulih petih mesecih napravila $1,665,701 profila. Lani ob tem času je napravila le ¡|i813,i>40 do-WUVa
Živila In demokracija.
V Washingtouu se vodi oster I V slučaju, za katerega se gre boj za zakon o Živilih, ki hoče iz- tukaj, je pa popolnoma jasno, da I rooiti vladi gotove pravice za re- Ue intereai živilake Špekulacije ne gulacijo trgovine z živili. Ne bo- morajo spraviti v soglasje m po. n/o rekli, du je vae na vrhuncu trebami ljudstva; torej je treba ¡modrosti! kar obsega ta zakon, odpraviti š|>ekulacijo, in edino I gdtovo pa je, da je za preskrbo z vpraianje, za katero se gre, je to, živili kakor tudi za kupčije s hra- kako se vsa ta Špekulacija najbo-no treiba zakonitih določb, če se lje zadene.
¡naj ljudstvo Zedmjenih držav ob- Poleg tega je seveda treba od-I varuje nezaslišne draginje, po- praviti splošne nedostatke, na ka-! manjkanja in naposled lakote. terih boleha kapitalistični sistem. •Naloga, ki jo je prevzela Ame- ('e je potrebna registracija moi, da bi moralo biti vse prizadevanje delavstva pro- Irika v tej vojni, zlasti kar se tiče da se izmed njih izberejo najspo-ti vojni mednarodno organiziram» in solidarno iz- 'živil, je ogromna. Prehraniti uto- aobnejši za vojaško službo, Je še .
ra ne le svoje ljudstvo in armado, veliko bolj potrebna registracija unrp&k tudi svoje zaveznike po- živil, da je jih mogoče tako raz-I vrh. To je tako velikanska nalo- deliti, kakor zahtevajo potrebe. - ga, da je niti v sanjah ni mogoče Slišali smo včaai besedo, da je j izvrševati brez organizacije, k a- vse prebivalstvo Zedinjenih dr-tere ne more v sedanjih razmerah žav ena velika družina. Navadno I izvesti nihče drugi, kakor vlada, se rabi ta lepi izraz, kadar se za-, Preskrbo'vanje zaveznikov z ži- htevajo kakšne žrtve od delavske-I vili je v interesu Amerike, zato ga razreda. Prav sedaj se pa mora da se jim omogoči uspešno izva- pokazati, če je v tetn stavku kaj
Zakaj pa žele ruski socialisti mednarodno konferenco t
Sami odgovarjajo: Ker jim gre za to, da se ne konča vojna med Rusijo in Neniičijo, ampak da se koučajo grozote svetovne vojne.
Ne verno, zakaj nekateri ljudje nočejo pa nočejo videti te raalike.Kajti da je ne bi mogli videti, ni mogoče verjeti. Saj ^ tako velika, da jo slepce lahko r prati dotipa.
• Svetovno vojno bi po uineuju ruskih delavcev lahko končalo mednarodno združeno delavstvo.
To jo tudi naae mnenje. Odtod logično sledi,
vršeno. To se pravi: Vsi skupaj morajo nastopiti za en cilj, o katerem se morajo sporazumeti.
Praktično |>0Mueni to: Dokler omogoča nem ško delavstvo nemški vladi, da nadaljuje vojno iu jo namenoma podpira v fein,bi bilo nesmiselno,če bi ameriško delavstvo oviralo vojno Amerike. Ce bi nemško delavstvo vrglo sedanjo vlado, ki je imperialistična, organiziralo svojo vlado in hotelo skleniti mir v zmislu sporazuma vsega mednarodnega delavstva, pa bi ameriška vlada odklonila tak mir in zahtevala imperialistične pogoje, bi moralo omeriško delavstvo z vso močjo nastopiti zoper svojo vlado.
Nič druzega se ne more citati i« ruske izjave.
j • i • t
janje tiste vojne, ki jo vodijo 1 resnice ali ne. V družini se mora i skupno iz Zedinjenimi državami, gledati na to, da je za vse njene
poskrbljeno, ga preo-
|Ali to preskrbovanje bi popolno- člane enakomerno poi I ura izgubilo svoj cilj, če se ne bi {'e je dovolj živeža, da ! vlada v prvi vrsti ozirala na svo- staja, je stvar lahka in vsi so la-je ljudstvo. To zahteva sicer že|hko deležni obilice; če gre tesno,
Pripravljeni smo, da nas bodo zopet iincno- patriotizem, o katerem nismo Se je pa treba pazno deliti, da ne vali nrilitariste in nam očitali, da suio "za voj- nikdar slišali toliko govoriti, ka- zmanjka za nobenega, in .-e na-
....	.	....	•	i.1«___1 _ I I	_ '___I__j!L .l„.L I/«:»: ).m'w.ii u4unn r>/\4 .a a ui liutru Vuall /.lan
no Nič ne de. Vajeni smo takega podtikanja. Ali zdaj gre v prvi vrati za to, kaj da pravijo ruski socialisti. In oni pravijo resnično to, kar smo mi izvajali.
Oni govore še natančneje.
*4 Na skupni konferenci se bomo lahko sporazumeli, če bodo delavce vodili njihovi lastni
kor v sedanjih dneh. Kajti briga stane potreba, si mora vsak član za blaginjo svojega ljudatva je odretfi malenkost, ne pa da bi e-prva naloga resničnega patrioti- nemu zmanjkalo vsega, drugi hi zma.	pa še vedno užival več nego p^tre-
Toda nič manj ne zahtevajo te-|buje.
Aka je ljudstvo Zedinjenih dr-
ga interesi vojne. Ce je enkrat ne
utajivo dejstvo, da imamo vojno,Ižav res ena družina, se mora se interesi, če se otresejo aspiracij imperialiatov in j tedaj si morajo biti odgovorni fa-ldaj za njegovo prehrano enako č e priznajo pravico vsakega naroda, da sam od- ktorji na jasnem, kako vpliva to poakHbeti. Ustvariti organizacijo, loča o svoji usodi."	na razmere ameriškega ljudstva,! ki more pravično regulirati pro-
ker je to čisto enostavna I dukcijo in razdeljevanje živil,
Seveda je tukaj "če". Ampak dokler ni de lavstvo te ali one dežele na mednarodnem sestanku izreklo, da se noče otresti imperialističnih aspiracij iu da noče priznati pravice narodov, smejo ruski socialisti upati, da se doecže na mednarodni konferenci sporazum.
Ta sporazum naj bo torej podlaga miru, ne pa "vsaka cena". To se pravi, da hočejo Rusi trajen mir, ne pa le premuje, ki bi trajalo, dokler ni ena ali druga stran sposobna, da začne novo vojno. Sporazumno z delavci vseh dežel naj vsak narod odloči o svoji usodi. To pomeni, da bi imel vsak narod, kar bo hotel in vsi bodo v tem sporazumni; to bi bila garancija za trajnost miru.
Ruski socialisti so tudi »»oskrbeli, da se ne uiore njih pogoj "nobene vojne odškodnine napačno razlagati. Pod pojm vojne odškodnine ne spada povračilo škode, ki naj bi se plačalo za o-pustošene kraje. Če so na primer nemške čete
ne le
dolžnost vsake vlade, ki hoče biti I nadzorovati izvrševanje pravil, demokratična, ampak tudi zato, preprečiti špekulacijo, odtegova-ker bo vojno opravljalo ljudstvo nje živil s trga, oderuštvo in sle-— na evropskih bojiSčih prav ta- parstvo, se torej ne pravi uvajati ko, kakor doma v tovarnah in ja- avtokracijo, ampak postaviti kos mah, v bolnišnicah, na železnicah |demokracije na mesto anarhije.
in povsod.
Zelo napačnih fraz se poslužu-
Vsaka oslabitev ljudstva pome- jejo ljudje, ki tarnajo, kako gro-ni oslabitev vojskovanja. Ce ne bi jzno bo, če se bo gospodinjam gle-mislila vlada na nič druzega, bi dalo v lorvce, kaj da kuhajo in morala misliti na to. Celo traja- predpisovalo, kaj naj kuhajo. Za nje vojne je v veliki meri odvisno ogrontno večino prebivalstva se od tega. Cim krepkejši in zdra- godi to že davno. Delavcu se si-
vejši bo ljudstvo, čim popolnejša bo vsa organizacija, ki je potrebna, tem bolje se bo prodnciralo
vse, kar omogoči hiter In uspeSc; konec vojne. Vsak otrok mora razumeti, da
požigale in plenile po Belgiji, Srbiji in Poljski in odvažale stroje celih industrij, umetniške zbirke j spada vprašanje živil med najva-i. t. d. v Nemčijo, smatrajo Rusi za pravično, da žnejse probleme v dobi vojne. Ce se to povrpe. Med temi deželami navajajo sami ne .bi tega povedal sam zdravi ra-Oalicijo, kjer bi nnorali Rusi plačevati odškod-
nino.
Ves ta način miru oziroma že sporazum o ta-
Vse plitke fraze o separatnem miru in o mi- 1 ken, nurtt, ne pa o glupein miru "za vsako ceno
ru za vsako ceno padajo vpričo tega v prah.
Če bi bili Rusi za separaten mir, jim ne bi bilo treba mednarodne konference. Sprejeli bi enostavno mir, ki jim ga Nomtčija in Avstrija ponujata na tak način, da je to že bolj beračenje kakor ponudba. In niti "za vsako ceno ' jim ga ue bi bilo treba jemati, kajti Nenučija in Avstrija jim poimjata z» to celo — denarja. Seveda nimata sedaj sami denarja, pač pa računata, da bi ga izprešali iz ostalih zaveznikov, če bi jima separatni mir z Rusijo omogočil, da jih premagata.
smatrajo ruski socialisti za pogoj, da zdrobi delavski razred verige, v katere je sedaj vklenjen, torej verige kapitalizma. Iz česar sledi, da se bo-
zum, bi to pokazale izkušnje vseh držav, ki so bile zapletene v vojno. Baš te izkušnje so pripeljale vse države do tega, da so ustanovile za živila kakršnokoli organizacijo.	_______
V vsej nesreči je Amerika vsaj jaijejo ruski socialisti za socialističen mir in da toliko srečna, da se lahko posluii
hočejo zanj pridobiti delavce vseh dežel.
bi želeli, da bi se taka mednarodna konferenca omogočila. Ce bi delavstvo tam pokazalo tistega duha, ki ga pričakujejo, ruski socialisti, bi se lahko dosegel cilj, ki ga označujejo. Če ne, bi vsaj postalo popolnoma jasno iu vsakdo bi lahko razumel, da se mora cilj doseči po drugi poti.
Irska amnestija.
Andrew Bouar Uw jc v angleški poslanski zbornici naznanil, da dobe vsi Irci, ki so bili lani v času velikonočne revolte aretirani in so sedaj v ječah, z ozirom na irsko konvencijo, ki naj reši vprašanje irske avtonomije, svobodo.
V	svojem govoru je Bonar Law dejal:
"Vlada meni, da bo konvencija, na kateri se
snidejo Irci, da reši j«» težavni problem bodoče u« prave svoje dežele, pomenila novo dobo v razmerju Irske napram skupni državi.
V	teh okolsčinah je vlada sklenila, da ne more bolje ojačati duha, s katerim stopi na to konvencija, kakor da odstrani enega najvažnejših razlogov nesporazuma. Zato je sklenila pustiti brez pridržka vse jetnike, ki so bili zaprti v zvezi z irsko revolto, na svobodo.
(Priporočajoča kralju splošno amnestijo je bila vlada nada-hnjena z nado, da bo to njeno dejanje pozdravljeno v duhu velikodušnosti in da se loti konvencija svoje težke naloge v ok<»šči-nah, ki bodo pomenile dobro napoved za pravo, zaželjeno od strank."
Kakor poročajo iz Dublina, je izzval ta sklep angleške vlade na Irskem naj vele je navdušenje. Med jetniki, ki dobe svobodo, je tudi John Me. Neill, profesor irske zgodovine na dublinskem vseučilišču in poljska grofica Markiewiczeva, ki ae jc «z orožjem v roki borila in je bila obsojena v dosmrtno ječo.
Da je korak angleške vlade pameten, se mora priznati, S to amnestijo seveda ne bo vrnjeno življenje tistim, ki so bili lani ustreljeni. Toda kako veliko razliko razkriva vendar to dejanje med Anglijo in — Avstrijol
Anglija ima irsko vprašanje, pa se trudi, da bi ga redila. In prišla je na to, da je najbolje, če
skliče Irce same, naj se posvetujejo, pobotajo in sklenejo, kako se bo upravljala njih dežela. In da olajša to resnično težko nalogo, izpušča na svobodo Irce, ki so se ji bili s puško in kanonom uprli.
Angleška vlada dela gotovo marsikaj, s čimer se ne strinjamo in dobre duše naj nikar 4\e o-brnejo naših besed zopet tako, kakor da se identificiramo z angleško vlado. Ali to ji je treba priznati, da dela pošteno za irsko avtonomijo.
Kdaj je storila Avstrija le najmanjši poizkus, da bi rešila svoja nacionalna vprašanja in omogočila svojim narodom avtonomijo t i 'e bi bila dunajska in peštanska vlada kdaj storila kaj podobnega kakor sedaj angleška vlada, ne bi bilo med avstrijskimi narodi nikdar nobene irc-dente in nobeden ne bi zahteval, naj se Avstrija razbije. Toda medtem ko se v Angliji tudi od vlade pospešuje irska avtonomija, se v Avstriji le zapira, konfiscirajo preiiK>ženja, strelja in o-beša.
iPa vendar blebečejo kratkovidneži tjaven-dan, da ni med državo in državo, med vlado in vlado nobene razlike In da bi bilo vseeno, če bi vladal tudi v Ameriki kajzer Viljem! Medtem, ko se jc tiskalo to poročilo, se je sklep angleške vlade že izvršil in v nedeljo so bili bivši jetniki v Dublinu slovesno sprejeti. Bilo je pri pozdravu veliko navdušenje, prepevanje irskih pesmi i. t. d., a nobenega izgreda.
Splošno prevladuje mnenje, da bodo največje težave za rešitev irskega vprašanja kmalu premagane in s tem avtonomija omogočena, (flani irske konvencije, ki ima to nalogo, so že izvoljeni.
teh tujih izkušenj. Vse napake in vse zmote evropskih držav, ka'kor tudi njih uspehi so za Zedinjene države šota, v kateri se lahko nau-če, česa se je treba varovati in kaj je treba stroriti.
Vse te izkušnje pa kažejo, da se razpolaganje z živili ne snte pre-j*S*fiti privatni volji in privatni špekulaciji, ampak da se mora špekulacija sploh preprečiti.
Nekaj takega namerava živilsflu kongres. A zanimivo jc, na kakšen zakon, s katerim se sedaj bavi način si znajo zastopniki kapitalističnih interesov pri tem nadevati krinko demokracije. Naravnost obupne klice smo slišali iz zbornice: Nezaslišna tiranija — avto-kracija rimskega cesarstva — našim gospodinjam bodo gledali v lonce—itd. Posebno senator Reed iz Misourija se je drl, kakor da se pripravlja nasilstvo, kakršnega še nikdar ni bilo v Zedinjenih državah.
Vse to sklicavanje na demokracijo je navaden hnmbug. Kar bi rad senator Reed, ni nič druzega, kakor nadaljevanje gospodarske anarhije, ki je povzročila v «času miru v Zedinjenih državah, kakor tudi v drugih deželah silno gorje in ki bi v dobi vojne lahko postala usodepolna in vrgla Ameriko v brezdno.
Prava demokracija ne pomeni, da lahko vsak gospodari po svoji glavi. Demokracija jc sicer del ljudstva, ni. pa ljudstvo. Njegovi interesi morajo hiti podrejeni interesom vsega ljudstva, ki morajo stati v prvi vrsti in na katere se je treba ozirati nred vseini drugimi. Ce se strinjajo interesi posameznica s splošnimi ljudskimi interesi, jih je treba varovati; če jim nasprotujejo, se jim morajo umakniti.
cer* ne pravi naravnost: "Funt krompirja smeš ¿kuhati;" pač pa ae mu pravi: "To le je tvoja pla» ča." Od tega potrebuješ gotov znesek za stanarino, za obleko, za ceiitno železnico, za popra vike, za Članarino itd. Ostane ti torej natančno določena svota za hrano, pa ni treba, da se ti predpisuje krompir; denar, ki ga moreS porabiti, ne zadostuje za nič druzega, kakor za krompir. To je dovolj predpisa.
«Ce se pa ne store trdni zakoniti ukrepi, bodo imeli kapitalisti kmalu moč, da bodo delavstvu Se Ikrolnpir prepovedali. Poročila iz evropskih dežel so nam pripovedovala strašne reči o tem in A-merika, ki ima še priliko, da se obvaruje teh najbridkejših izkušenj, mora tudi poskrbeti, da se jih resnično obvaruje. Ni dovolj, da se prepreči še večja draginja, ampak treiba je tudi, da se zniža sedanja draginja, ki je že zdaj prava mora za ljudstvo.
To se lahko doseže, ako se v*» živilska zadeva temeljito organizira. Bilo bi pa potrebno, da bi tudi delavstvo posvetilo temu vprašanju večjo pažnjo in pomagali, da ne postane vojna vir neomejenega izkoriščanja.
Vprašanje prehrane je za delavstvo vprašanje sedanjosti in bodočnosti. Ce ljudstvo o|»eša, se maščuje to še na poznejših rodovih ; zato je treba nevafnost, "ki žuga za pojutršnjem, preprečiti za danes.
Pariški "Matin" javlja, da v kratkem pričakujejo v angleško-francoskih vodah flotilo ameriških razrusevalcev, ki bodo sodelovali v kampanji proti subnia-rinkam. Francoska mornarica se pripravlja, da pripravi potrebne baze za ameriško brodovje.
Rudniki na severozapadu so prinesli v prvih šestih mesecih t. 1. >>7,128,660 profila. Lansko leto ob tem času so razdelili med delničarje fe $6,440,725 dividende. To je očividcu dokaz, da je « rudniftke barone napočila doba proaperitete, kar se nc more reči o rudarjih.
Iz cerkvenih krogov naznanj»-jo, da je sedaj dosti denarja ** Billy Sundav-New York greha. I*> sedaj so nabrali $120.163. Neumnost med ljudmi Se ni izumrl«.
Strankina pravila za splošno glasovanje.
Stara in nova pravila soc. stranke, o katerih glasuj sedsj članstvo zveze. Stara pravila ho v prvi koloni, temno tiskana, nova v drugi koloni, svetlo tiskana. Tajniki klubov naj prinese ta	prevod na sejo, ko se bo glasovalo o pravilih in naj primerjajo-točko za točko z angleškim originalom. Glaaovnice je vrniti v kraj, odkoder so bile poslane.
ČLEN n. Sedaj glaaeč: 1. Vsaka oseba, bivajoča v Kod. državah, stara «oamnajst let in dalje, brea razlike spola, raso, polti ah vere, je pretrgala vao vez s ostalimi političnimi strankami in političnimi organizacijami, ae atrlnja s principi socialistične stranko (Socialist Party) vžtevžl politično . delo in neomejene politične pravico sa oba spola, jo lahko član to stranko	ČLEN II. Nameravano izboljšanje, članstvo. ♦ J. Vsaks oseba, bivajoča v Zed. državah, stara osemnajst let in dalje, brez razlike spola, rase, polti ali vere. je pretrgala vso vez z ostalimi političaimi strankami, se strinja s principi socialistične stranke (Hoeialist Party) vžtevžl politično delo in neomejene politične pra viee za oba spola, je lahko član te atranke.
Sedaj glaaeč: | 2. Oseba, nameščena v političnem uradu katerekoli drugo nog° socialistične stranke, ne moro postati član socialistične stranko. Iztotako no ame noben član spre jeti kakžno dodeljeno Javno uradno, častno ali nagradno službo (Civil service isuseto) brez sporazuma svoje državne organiaacije. Noben član stranke ne more tudi biti kzndldat za katerikoli urad brea dovoljenja mestne, okrajne ali državne organizacijo.	t 2. Oaeba, nameščena v političnem uradu katerekoli druge nego aocialistične stranke, brez dovoljenja njegove državne organiaacije ne more postati Člun soeijalistične stranke. Istotako ne sme noben član sprejeti kakšno dodeljeno javno uradno, častno ali nagradno službo (Civil service izuzeto) brez sporazuma svoje državne organiza cije. Noben član stranke n« more tudi biti kandidat za katerikoli urad brez dovoljenja mestne, okrajne ali državne organizacije.
Sedaj glaseč: (t S. Kateri član stranko bi naaprotoval politični akciji ali bi zagovarjal zločin, sabotažo ali druga nasilna «edstva v svrho osvoboditve delavskega razreda, se ga Iskltnči iz stranke. Politična akcija naj oe tolmači v smislu udeleževanja volitev sa javne urade in praktične pcetavodaje ter administrativnega dela v soglasju strankinega programa.	ČLEN II. TOČKA 0, predloženo, da se črta.
ČLEN III. Sedaj glaseč: Uprava.
i 1. Zadeve socialistične stranke upravlja glavni odbor, njega pododbori in uradniki, konvencija in splošno glasovanje.
ÖLEN VL
Sedaj glaseč: Izvrševalni odbor.
I 1. Izvrševalni odbor seetoji is petih članov; svoja mesta savsamejo 1. jnlija in nradujojo dve leti. Pociv sa imenovanje je Izdati 1. novembra. Vsak klub ima pravico Imenovati 5 kandidatov. 40 dni Je dovoljeno sa imenovanje, 20 sa sprejemanje in odklanjanje in 60 dni sa splošno glasovanje.
Kandidat, ki je imenovan po petih klubih is dveh drlav, pride na glasovnico. Dotlčni, ki dobe večino vseh oddanih glasov, so izvoljeni. če ne dobi sadostno iteyilo kandidatov večine na prvo glasov an le, se postavi *e enkrat toliko število kandidatov, kolikor jih Je potrebno sa izvolitev lamed onih. ki so dobili sa IsvolJenimi največ glasov in splošno glasovanje se vrti fee enkrat.
Dotični, ki dobe pri tem glasovanju največ glasov, so is volj eni. Izpraznjena mesta se izpolnijo na isti način.
Sedaj glaseč:
S 2. Izvrševalni odbor opravlja med časom sej dela narodnega ali gL odbora in ima vso niegovo moč, iz-vsemšl sklicevati konvencije priporočati spremembe pravil ali iapolnlvati prazna mesta v izvrševalnem odboru, v uradu izvrševalnega tajnika ali od poklicati kateregakoli člana v tem odbora.
Sedaj glaaeč:
I 1 Izvrševalni odbor sprejme svoj o pravilnik ne nannten tem pravllam ali opravilniku gL odbora. Hrani MMgraflčno poročilo od vseh razprav, aa informacije gL saboru.
Sedaj glaseč:
I 4. Zyrtevalni odbor pošlje iztis zapisnika sej vsem članom gl. odbora; zapisniki se objavijo v mesečnem u-radnem poročilu "American Socialist.'* Vse sadove in rsooluclje zvrževalnega odbora postanejo obvezne in v moči takoj po sprejetju, vendar samore vsak član gL odbora v teku 15 dni potem, ko Je bila dotična sadova odposlana is gL stana, predložiti odklonitev ali spremeni tov sadove ali resolucije, vsled česar se o njem razprav Da na isti način, kakor o ostalih predlogih gL odbora.
Sedaj glaseč:
§ 5. Vse seje gL in lzvrževalnega odbora se vrže v kraju, kjer je gL stan stranke.
Sedaj glaseč:
I 6. IzvTševalnt odbor prlobčuje v Bulletlnu posebno poročilo o vsem Izdanem denarju za tiskane brošure, knjigo kakor tudi njih avtorje.
ČLEN IV.
Sedaj glaseč: Narodni ali glavni odbor.
| 1. Glavni odbor sestoji Is državnih tajnikov vseh organiziranih držav in teritorijev ali tacih oseb, ki jih člani stranke izvolijo v ta odbor potom splošnega glasovanja. Na vsakih 3000 dobrostoječih članov v državi ali teritoriju, imajo organizacijo pravico izvoliti si v ta odbor po enega člana več. Da se doiene število zastopnikov, do katerih je vsaka država ali teritorij deleien, is dela iavrševalni tajnik vssko leto pregled dobrostoječih članov sa dotično državo ali teritorij.
I 2. člani voljeni v gL odbor, pododbor in izvrševal-al odbor, moralo biti neprenehoma tri leta člani stranke.
| 3. Glavni odbor Ima svojo redne seje prvo nedeljo po prvem pondeljku v maju vsakega leta. izvromli v lotu, ko se vrši strankin zbor. V tem slučaju ima sojo vzporedno s zborom.
| 4. Izvanredne soje glavnega odbora ae obdržavajo ako tako določi dve tretjinjska večina članov tega odbora.
| 5. člani glavnega odbora dobe sa obiskovanje soj plačano vožnjo in po 12.50 na dsn sa povrnitev stroškov ta glavne blagajne.
ČLEN V.
Sedaj glaseč: 1	Dolžnosti in pravice glavnega odbora.
I 1. Dolžnosti tega odbora so: -	_
a)	zastopati stranko v vaeh narodnih in mednarod aih sadevah;
b)	skllcovati zbore in izvanredne konvencijo, dolo-• po splošnem glasovanju stranke;
c)	izdelati poročila o stanju članstva in poročilo tor priporočila sa sbor;	_ ..
d)	po polnit i in ojačsti orgsnlsarlie s propags biotičnim dolom v takih državah in teritorijih, kjer zahte ▼tjo podporo glavnegf odbora;
o) vzdrževati v zvezi s glavnim stanom biro ra pre Savan J a s namenom: prirejati predavanja ali tečaje za proda vanj a v korist socializma; književni biro za puhli kaclje in razširjanje socialistične literature, oddolsk za Sobavo ttokovneca in ilustracljskegs materiala in dragih tacih oddelkov, katere se sklene od časa do časa usta-sevltl.	..
f)	izdelati pravila in rod sa poslovanje »tranBimn aarodnlh konvencij ln poskrbeti dragzče v smislu sa opre Mje lsboljianja po konvenciji.
g)	Sprejemati prispevke ln poročila od državnih or ganizadj
k) Upravljati splošna glaeovsnja ns ne čin, kakor gs Predpisujeio pravila; pregledati in poročati o programu, Propagandi in organizaciji stranko.
t) Priporočati članom stranke dodatke k pravlloin
J) Oskrbovati delo in reševati vso tekoče posle v Slavnem stanu.
I a Noben član eksekutive ni član narodnega od * ln Iavrševalni tajnik ni član eksekutive
I S. član eksekutive in iavrševalni tajnik so lahko voak čas na podlagi pravilno predloženega predloga od FaSllimil po narodnem odbora ta urada
• 4. Noben član gl. odbora no more biti sa stalno Mavljen kot vslnžbenec sa katerokoli mesto v gL ota
ČLEN III. Uprava.
i 1. Zadeve socialistične »trankt; upravlja izvrševal ni odbor,* njega pododbori in uradniki, konvencija in splošno glasovanje.
ČLEN m. TOČKA 2.
Novi nameravani nadomestni IV. in VI. člen.
a)	(«lavni izviševalni odbor sestoji iz petnajst čla nov, katere po 3 izvolijo člani iz potih teritorialnih pod okrajev, kakor sledi;
b)	1. okraj: — Maine, New Hampshire. Vermont, Massachusetss, Rhode Inland, Connecticut, New York;'
e) okraj: — New Jersey, Pennsylvania, Delasrare, District of Columbia, Maryland, West Virginia, Ohio, Indiana.
' D.) 3. okraj: — Illinois, Wisconsin, Michigan, Mis nesota, Iowa, Miasouri.
K.> 4. okraj: — Virginia, N. Carolina, 8. Carolina, Georgia. Florida, Alabama, Mississippi, Louisiana, Tea-nessee, Kentucky, Oklahoma, Texas, -Arkansas.
, F, 5. okraj: — Kansas. Nebraska, Ho. Dakota, N. Dakota. Montana. Idaho, Washington, Oregon, California, Nevada, Utah, Wyoming, Colorado, New Mezieo, Arizona, Alaska.
člani izvrševalnega odbora morajo v času nominacije in v času ko zastopajo svoje mesto v izvrševalnem odboru, bivati v svojem okraju.
ČLEN IIL TOČKA 3.	" . 1.
Nova nameravana točka.
a)	Poziv za redno izvolitev članov v iavrševalni odbor, naj ae priredi 1. januarja 191S, in zatčm vsako na-daljno leto istega dne. člani, ki so izvoljeni 191H odstopijo 1. julia 1019.
b)	Štirideset dni je dovoljeno z>t nominlranje, dvsj-set za sprejemanje in odklanjanje in šestdeset za splošno glasovanje. Kandidat je, ki dobe največ glaxov, so v vsakem slučaju izvoljeni.
ČLEN UI. TOČKA 4. Nova nameravana točka.
Kandidati za izvrševnlni odbor in za vsa druga iz-vrševalna mesta v stranki, morajo biti 3 leta člani stranke.
ČLEN IV.
Namer, nova točka v nadomestitev V. člena starim pr a vilam.
TOČKA I.
Dolžnosti in pravice tega odbora so:
.i) zastopati stranko v vseh narodnih in mednarod-nih,#u*Jevnh;
b)	sklicevati zbore in izredne konvencije, določen? |to splošnem glasovanju stranke: kadar «potrebe tirjajo. more gl. ir.vrAevalni otfbor sklicati izredno konvencijo} če je zato oddanih dve tretjine gla»ov tega odbora;
c)	izdelati poročila o stanju članstva in poročila ter priporočila za zbor;
d)	popolniti in ojačiti organizacije h propagnndistič-nim delom.
e prirejati določbe in dnevni red za narodne konvencije, ki sicer še niso določene v teh pravilih In podvrženi popolnitvi is sprejetju potom konvencije.
f)	prejemati članarino in poročila državnih organizacij.
g)	upravljati splošna glasovanja glasom teh pravil.
h)	oskrbovati delo in reševati vse tekoče posle v gK stanu.
i)	objavljati zapisnike sej v uradnem buletlnu.
j) objavljati v uradnem buletinu vse tekoče prejemke is izdatke za tiskanje letakov in knjig z naznačenimi naslovi in pisatelji.
k) vzdrževati v zvezi gl. stana take biroje in oddfl* ke, ki so potrebni.
TOČKA 2. .
člani izvrševalnega odbora, izvoljeni ii okrajev, so zaeno organizatorji. \ *ak član tega odbora je lahko imenovan govornikom ali predavateljem za predavanja, ki jih odredi gl. stan in lahko opravlja posebns strankina dela odmerjena po gl. uradu.
TOČKA 3.
Izvrševalni odbor si, v smislu zvezne določbe — Fe-dersl Corrupf Practiceš Act — izvoli stalnega predsednika, ki opravlja to mesto brezplačno.
TOČKA i.
Odbor si formulira svoje pravila za vzdrževanje sej, nenasprotne tem pravilom.
TOČKA 5.
Neje izvrševalnega odbora se vr*e v «asu in kraju, kakor določi ta odbor.
TOČKA 6.
člani iavrševalneg« odbora so j»odvrženi odpoklicu, katero izreče članstvo i»otom splošnega glasovanja.
TOČKA T.
Prostor gl. stnnu določi izvrševala! odoor.
TCiKA 3.
o) Iavrševalni odbor ne sme dovoliti denarjn iz bln» gajne za nobeno svrho, ie ni stvnr direktno v zveri s socialistično propsgando sli delavskimi boji. ln ne več kot $100.00 se dovoli organizaciji, ki je v zvesi a stran*
na, lahko so pa taki člani dodeljeni predavateljskim tečajem, prirejeni po gl. stanu, ali če dobo začasno mesto aa posebna strankina dela.
| 6. Glavni odbor izvoli is ovoje sredo stalnega pre sodnika, ki sluti brespiačno Odbor se*avl svoj opre vilnik m nasproten tem pravilom.
| S. Vol stalni odbori in stalni odborniki gl. odbora, ae izvolijo na tednik od borovih sejah in poslujejo eno leto po prvem dnevu v Juliju njih izvolitve.
| 7. Vse poslovanje narodnega odbora so vrši med časom, ko ne sboruje, potom koreepodence.
| I. člani lavTševalnega odbora, iavrševalni tajnik fti vse ostalo odbornike so lahko odpokliče vsak čas po članih stranko na isti način, kakor jo že določeno sa predlaganje in upravljanje skupnih referendumov ali splošnih glasovanj.
| S. Predlog, ki ni podpiran v teku 15 dni od no manj nego petih članov gL odbora vsak is drugo države, ne more iti na splošno glasovanje potom dopisovanja.
| 10. Ne glavni niti iavrševalni odbor, ame dovoliti is skupne gl. blagajne ovote v katerikoli namen, če nI v direktni svesl o propagando socializma ali delavskega boja; in ne več nego $100 je dovoljeno dragim lzvsetnšl podrejenim odsekom stranke. Na aplikacije za gmotno pemo^ od klubov ali dragih, državni organizaciji podrejenih odsekov, se brez priporočila od državno organizacije, no oslra.
ko; finančna pomoč ae da le tedaj, «e se s tem strinja državno organizacija.
b) Odbor nima pravice raapolagati z denarjem, iz vzem»! za tekoče stroške gl. stana, izpostavljeno, če je v blagajni dovolj denarja za jKikritie tekočih obveznosti, sli v slučaju, če kaže, do bodo tekoči dohodki koncem leta pokrili take apropriacije. Odbor ne sme nakazovati direktno ali indirektno v podporo nobenemu listu, ki si last gl. urada.
TOČKA 0.
<11. urad ne sme izdajati imenik klubov ali naročnikov nobenemu izven članov stranke, niti se ne srne dajati članom za privatne namene. Drino se lahko da Imenik članom atraske in neatavljcnrem stranke vaak ča». če ao potrebne za organizacijo, propagando ali obuov-Ijenje naročnine. . .
TOČKA 10.
Iavrševalni odbor lahko izdaja in razpošilja vsem članom tednik, namenjen izključno za straukino aktivnost.
t	NAMERAVANI NOVI ČLEN V, i TOČKA 1. Vsako leto, izvzemši v letu ko se vrši konvencija, obdržavajo vsi državni tajniki, po eden zastopnikov na rodnostnih federacij in eden od mladinske organizacije skupno konferenco. Čaa in prostor določi izvrševalni odbor. Delo te konferenee mora biti omejeno na medse bojni sporazum, ki se tiče nalog uprave, propagande in organizacije. Ta konferenca ne predlaga niti ne priporoča postavodaje ali dodatkov k pravilam. , TOČKA 2. Vožnja za delegate na konferenco se plaüa Iz narod-ne blagajne.
ČLAN VII. Sedaj glaseč: Izvrševalni tajnik. 9 1. Izvrševalni tajnik je izvoljen takrat in na tak način kakor člani izvrševalnega odbora. V dobi svojega poolovanja ne more opravljati v stranki nobenega drugega poela. Za ovoje delo dobi $1.500 letne plačo ln da varščino, ki jo določi narodni odbor. Sedaj glaaeč: | 2. Izvrševalni tajnik skrbi za vao zadeve y gL stanu, vštevU nastavljanje potrebnih pomoči, podrejene izvršovalnemu in gL odbora. Dobiva poročila od državnih in teritorij alnlh organizacij; nadzoruje ln upravlja blagajno blrou za predavanje, birou za literaturo in aploh take oddelke, ki bi se ustanovili pozneje y zvezi z gL sta nom.	IZVRŠEVALNI TAJNIK. ČLEN Vn. TOČKA 1. Nameravana nova točka. Izvrševalnega tajnika vpoali izvrševalni odbor tn ¿n lahko odalovi vaak čas sani ali pa članatvo potom splošnega glasovanja. Za avoje delo položi varščino, ki je določi izvrševalni odbor. Plačo določi izvrševalni odbor. ČLEN VIL TOČKA 2. Nameravana dodatna točka. Izvrševalni tajnik vodi vse pošlo iu zadeve v «1. uradu, vštevši vposlenje pomoči podvrženo direktivi izvrševalnega odbora. Vodi račune za gl. urad in njegovih oddelkov.
ČLEN VIIL / Sedaj glaaeč: Zastopniki v kongresu | 1. člani kongresa, izvoljeni na glavnici socialistične stranke, imajo predložiti poročila o njih kongresu strankini konvenciji in kongroen, kakor tudi letni seji gl. odbora.	ZASTOPNIKI V KONGRESU. ČLEN Vm. TOČKA 1. Nameravana dodatna točka. člani kongresa, izvoljeni na volilnemu listku socialistične stranke, imajo predložiti konvenciji poročilo o svojem delu v kongresu.
Sedaj glaseč: | 2. Izvrševati imajo naloge, ki jih dobo od stranki-nlk konvencij, gL odbora ali splošnega glaaovanja strankinih članov.	ČLEN Vm. TOČKA 2. V (»odpori za zadeve, predložene po socialistični stranki, »e morajo ravnati po navodilih, ki jih da kon venci ja, izvrševalni odbor ali splošno glasovanje atranke.
Sedaj glaaeč: | 3. Socialistični zastopniki v kongresu so imajo organizirati v socialistično kongresno skupino, posebej ln popolnoma ločeno od ostalih političnih strank zastopa nih v kongresu. Izvolijo si iz syoje sredine predsednika skupine, razpravljajo mod seboj o vseh sadevah tičočlh oe socialističnih načel in taktike in imajo o takih rečeh glasovati vedno kot celota a oeirom na določbe večine strankinega članstva.	ČLEN Vm. TOČKA 3. Nameravana dodatna točka. V vaeh |>oatavodajah, kakor kongresu, državni le-gislaturi, oskrbniških odborih ali mestnih svetli», se lmu jo socialistični zastopniki organizirati v posebne dele, ločene od ostalih strank. Izvoliti si imaio predsedniku in v podporah vseh zadev, ki so jastio določene v stran kini izjavi, morajo glasovati zanje kot celota.
ČLEN IX. Sedaj glaaeč: Konvencije. 8 2. Izredno'konvencije stranke se lahko vrže vsak čas, če tako sklenejo člani s splošnim glasovanjem. Tako splošno glasovanje pa določi tudi čaa ln prostor zborovanja.	KONVENCIJE. ČLEN IX. TOČKA 2. Nameravana dodatna točka. Izredna konvencija se lahko skliče vsak čas, če tako določi članstvo potom splošnega glasovanja ali dve trot jinska večina članov izvrševalnega odbora.
Sedaj glaaeč: 8 3. čaa ln prostor rednih konvencij določi gl. odbor nr rodni letni seji in sicer eno leto preje nego ao vrši konvencija. •	ČLEN IX. TOČKA 3. Nameravana dodatna točka čas in mesto rednih konvencij doloma izvrševalni odbor.
Sedaj glaseč: 8 4. Strankina konvencija sestoji iz 300 delegatov razdeljenih po državah kakor sledi: Po enega iz vsake državo in teritorija in ostali pro porclonelno razdeljeni na podlagi plačanih priapevkov organizacij takih držav ln teritorijev, v tekočem lotu. De-legant mora biti iz države, katero zastopa in tri lota član stranke.	ČLEN IX. TOČKA 4. Nameravana dodatna točka. 4 4. Strankin« konvencija sestoji iz 200 delegatov razdeljenih po državnh kakor sledi: Po enega iz vsake države in teritorija in ostali pro-porrionelno na podlagi plačanih prispevkov organizacij istih držav in teritorijev, v tekočem letu. Delegat morii biti iz države, katero zastopa in tri leta član stranke.
Sedaj glaseč: 8 S. Stroški delegatov prisustujočih konvencijam, kakor članov gl. odbora in izvrševalnega odbora prlsu-ztufočlh sejam teh odborov, se pokrijejo na ta način, da bo done na stran gotovo svoto od strankinih prispevkov, katero v primeri s stroški preračuna gL odbor vsako leto v naprej.	ČLEN IX. TOČKA 6. Da oe črta.
8 7. Konvencijo odpre ln pokliče k redu ob času in v krstu, kjer se ima vršiti, predsednik gl, odbora, kateri čita listo nasnsnjenih delegatov, da oo določi število ne naznanjenih delegatov in konstituira konvencijo.	ČLEN IX. TOČKA 7, V ČITANJU. 3 odstavka, kot dodatek: Konvencijo odpre in pokliče k redu ob času in v kraju, kjer se ima vršiti, Uvrževalnl tajnik, xa;eri čita listo naznanjenih delegatov, da se določi število ne naznanjenih delegatov in konstituira konvencijo.
ČLEN XII. Sedaj glaoeč: 8 2. Kandidata sa predaedništvo ln pod pred sednlštvo se izvolita potom aplošnega glasovanja. Poziv za nominacijo Je izdati prvega novembra pred letom predaed. volitev. Štirideset dni Jo dovoljeno sa nominacijo, 20 sa sprejetje ln odklonitev ln 60 dni sa glasovanje. Vaak kandidat mora dobiti 10 ali več Imenovanj iz 10 ali več klubov prodno pride na plasovnlco. Večina glaaov odloči. V alučaju da prt prvem glaaovanju ne dobi noben kandidat večine, greeta ona dva kandidata, ki sta dobi-lr nrjveč glasov, še enkrat na splošno glasovanje. To glasovanje so Izvrši Istotako v teku 60 dni.	ČLEN IX. TOČKA 7. Nameravani nadomestni odstavek. Narodna konvencij« ima moč nominirnti knndidnte za predsednika in podpredoednika, sprejeti načelno izjavo m voditi drugo delo katero »niatra konvencija po trebnim. Izpraznjen« mesta ns glasovnici za splošne volitve izpolne izvrševala i »odbor.
ČLEN X.
Sedaj glaseči
Državna organizacija.
II 3. Načelna izjava aoclallotlčne stranke Jo njo naj višji proglas ln ae mora valed tega pri poznati v vseh krajevnih izjavah. Državne ali krajevno organiaacije so no smejo dražiti, niti pod nobenimi pogoji sklepati kom p.omis s ne eno od drugih političnih strank; ne mejo oo tudi vdrževati nominacij v prid drugim kandidatom tac.a strank, niti no sme ne en kandidat soc. stranke - jre<et4. nominacije ali priznanje od kterekoll drago politične stranko.
Noben član foc'all*t*čne strrnke ne sme pod nobe n»mi pogoji in ob katerihkoli političnih volitvah glaeo vati za kateregakoli drazega nego člana, ki Je imenovan ir priporočen od zodalletlčne stranko; istotako no ame sr drazega kandidata agitiratl. Nasprotno ravnajoče Jo smatrati sa izdajalce in jih jo izključiti iz stranke, \
ČLEN X. TOČKA 3. Nadomestni predlog, predložen kot nadomestna točka.
h) Načelna izjava socialistične stranke je nje naj (.višji progla» in ae mora vsled tega pripoznsti v vseli krajevnih izjnvnli. Državne ali krajevne organizacije se ne »mejo družiti, niti pod nobenimi pogoji sklepati kom promis z ne eno od drugih političnih strank ali organi-/Scij; niti ne »me noben kandidat socialistične stranic sprejeti nominacije ali soglasja katerekoli druge »o lltične stranke.	* 1
b) Kadarkoli vsled visoko naraščajočih davkov v*led pomanjkanje kandidatov ali vsled odatranjenja pri primarnih volitvah, socialistična stranka nima na polju svojih kandidatov, aocialističns stranka ne sme podpira ti ali sprejeti za svoje kandidate drugih strank, avobo-da pa se v tem slučaiu prepusti člesom stranke, da store po razmerah najboljše.
▲ h V KK DriKJd R\T
SLOV. DELAVSKA
M. »ttmu
PODPORNA ZVEZA
UktrHHrM* n MHII UM v éfjwíNifc
Sedet: Conemaugh. Pa.
GLAVNI UKADNIKI:
PREDSEDNIK: Ivan Proetor, 61 20 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPRJCDHEDNIK: J o«p Žarko, R. F . D. 8, box 113 Went Newton, Pm. TAJNIK i Blaa Novak, kfO Main St., Coaemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Aadrej Vidrieh, 170 Pranklia Main St., Coaemaugh, Pa. DL AO A J NIK: Joaip tele, «50« St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOINI BLAGAJNIK: Prank Pavlov*W, b. 047, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
1. aadaoraik: Ivaa A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wla. ». aadioraik: Nikolaj Povla, 1 Craib St., Numrej Hill, N. 8. Pittabargk, Pa 3. nadzornik: Frank Kančič, Box 73, Dronlo, Pa.
POBOTKZXX:
1. porotnik: Antoa Lavrii, box 8, Yukon, Pa.
8. porotnik: Frank Bavdek, 6303 GlaaaAve., Cleveland, Ohio.
3. porotnik: Anton Welly, box 83, Superior, Pa.
* VRHOVNI ZDRAVNIK:
P. J. Kara, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.	^
POMOŽNI ODROR:	x
Martin Jagef, Conemaugh, Pa.
Ivan Grančner, 846 Roaael Ave., Johnatown, Pa.
Ste tan Zabrae, Conemauth, Pa.
Ivan Buhndilnik, Box 283, South Fork, Pa.
Ignac Pečjgk, 287 Ceper Ave., Johnstown, Pa.
Frane Pristave, Coaemaugh, Pa.
GLAVNI URAD v hlfti it 20 Main St., Conemaugh, Pa.
a) Državne orgnelaaeijo in vse ajih podruiniee v drlavi lahko avpbodno sodelujejo a drugimi akapinami
ta dosego bolj liberalnih državnih konŠtitueij, za spre jetje iniciative in referenduma v prilog delavskega razreda.
Uradna Olaailo: PROLBTAREC, 4008 W. 31st 8t., Chieago, IU.
Cenjena društva, oziroma ajih uradniki, ao uljudno prošeni, pošiljati vaa dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na ae pošilja edino potom Poštnih, Expresnih. ali Bančnih denarnih nakacnie, nikakor pa no dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošilja
Ktom privatnih čekov. Nakaznico naj se naslovlja: Blas Novak, Conemaugh iposit Bank, Conemaugh, Pa., in tako naslovljeno pošilja s mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajaiki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ao v pri hoda j« popravi.
Conemaugh, Pa.
. iNa redni mesečni seji z dne 6. maja 1917. druitva Boritelj St. 1, S. D. P. Z. se je čitala resolucija od društev: št. 48, S. S. P. Z., St. 30, S. D. P. ., »t. 41 S. D. P. sv. Barbare in št. 11 A. S. B. D. v Breezy Hilf, Kans.
Društvo Boritelj št. 1, S. D. P. Z. se popolnoma strinja z zgoraj omenjeno resolucijo in jo v celoti odobri, ter poziva tudi ostala društva S. D. P. Z., kakor tudi krajevna društva drugih organizacij, da naj slede zgledu naprednih društev v Breezy Hill, Kans.
Glavnim odborom oziroma pri-.pravljalnim odborom za združe • nje pa kličemo: Naprej z izvršitvijo prevzete naloge 1
Sklenjeno, da se ta odobritev omenjene resolucije objavi v glasilu S. D. P. Z., ter koplla pošlje v glavni urad S. D.'P, Z.
Frank Dremelj, predsednik.
John'Skufca, tajnik.
Vid Rovanšek, blagajnik.
Brlcgeport, O.
Na zadnji seji dne 3. junija jc bilo sklenjeno, da se člani društva "Dobri Bratje" opozore potom glasila, da se bolj redno udeležijo dru&tvenih sej. Obenem se opominjajo oddaljeni Slan:, da redno pošiljajo svoj asesmeni, ker drugače se bo z njimi postopalo po pravilih S. D. P. Z.
Obenem opominjam tudi 01av?»i Urad, da bolj točno vrši svoje delo, da ne bo pritožb od strani članstva. In člani in članice Iz naselbine in okolice bi se morali »bolj redno udeleževati društvenih sej. ker edino na seji se lahko reši vsaka reč in se razmotrlva v korist in dobrobit društva in Zve:'.».
Frank Ahdrojna, tajnik.
POPEAVA ANOL. PREKOPOV.
V	Angliji se je oživelo zanimanje za sistem njenih vodnih cest ali prekopov in sicer vsled akcije vlade, ki'je stavila vse vodne ceste v Angliji v službo države. Prekope so pričeli zanemarjati ter dovoljevati njih razpad od leta 1906 naprej, ko so železnice o« nemogočile vsako uspešno konkurenco prekopov. Vpričo povišanih tovornih pristojbin pa upajo zagovorniki sistema vodnih poti do*,| seči veliko povečanje prometa vi prekopih ali kanalih.
Sir Msurice Fitzmaurice, posve-, tovalni inžinir velike :zkuftenosti v vladni službi, je bil imenovan za načelnika odbora, imenovanega od trgovskega svets, in nalrtga te-| ga odbora je preštudirat! vprašanje vodnih poti v deželi ter ugotoviti, kakšna popravila in uredbe bi bile potrebne in umestne v prid dfiteli.
V	Angliji in na Irskem je nekako 4,."00 milj plovnih vodnih poti. Od teh tvori nekako 3,000 v Angliji med ae-boj zvezano sku-; pino ali ecloto, vendar p« jc plo-vitev enega tipa Čolnov po vseh teh prekopih onemogočena vsled raznolikega načina teh prekopov. Oolnl in zatvornice niso zgrajene
po enotnem načrtu: Manjka nadalje tudi centralizacije kontrole, ker ao prekopi last različnih družb. t <r-
Železnice podedujejo sedaj več kot 1,300 milj tega sistema prekopov, vključno večino najbolj važnih zvez. Z ozirom na vpliv železnic na vodne poti se navaja, da ne more noben promet po vodi stopiti v bogati industrijski okraj Birminghama ali odpluti iz njega, ne da bi se rabili pri tem prekopi, ki so last kakšne železniške družbe.
Zagovorniki notranjih vodnih poti v Angliji pravijo, da spoznavajo resnico, da je dežela daleč za Nemčijo in Francijo glede izrabe svojih kopnih vodnih poti.
Tipajo pa, da bo imel nauk, ki ga je dala vojna potom visokih tovornih pristojbin na železnicah ter preobloženja teh železnic, za posledico večje zanimanje za zgraditev novih vodnih poti ali prekopov v dnevih, ki bodo sledili sklepu miru.
Tako je vojna tudi na tem polju velika učiteljica — nehote.
Cesar konzul v svojem -poročilu ne omenja, je pa vendar ravno tako zanimivo kakor njegov ra-port. V gosto obljudenih industrijskih deželah Evroje in Amerike postaja živežno vprašanje resno, ne le -sedaj v vojni, anvpak tudi v mirnem času. Po končani vojni se bo prav posebno čutilo, ker bo veliko zemlje nesposobne za hitro obdelavanje, manjkalo bo pa tudi delovnih moči in «Ivine.
V tropičnih krajih se lahko pridela še ogromna množina Živil ; tudi v Sibiriji in drugod. To pa pomeni razširjenje trgovine in gospodarstva, v kapitalistični družbi pa obenem konkurenco izvoza in uvoza. Konkurenca te vrste jc vir konfliktov tn vojn. Če se hoče svet obvarovati bodočih katastrof, še večjih od sedanje vojne, mu ne bo Kazalo absolutno nič druzega, kakor da se reši kapitalizma in da pe*eKc po socializmu.
V New Vorku se je 23,000 žensk, pripadajočih 23 organizacijam, združilo za boj proti ode-rastvu z živili. Čas je tak, da bi bile podobne organizacijo pj vsej deželi zelo potrebne. Toda najus pesne je bi bilo, če bi se delavstvo, moško in žensko, trdno oklenilo socialistične stranske, in povzročilo, da bi se odtod vodil intenzivne jŠi boj zoper draginjo. Boj proti oderuštvu je sedaj na političnem polju in voditi bi se moral v prvi vrsti s politično organizacijo. Za enkrat bi pa priporočiM vsem našim organiiaoijain, naj pritisnejo z reseloei jam i in peti«M jami na svoje kongresnike in senatorje, da odločno nastopijo za vladno kontrolo živil.
Najgloblja točka Jadranskegn morja
ni več 1.143 m. kakor imajo naši atlanti. temveč po novih rasiskovanjih nekako 1223 m, od Kotnra tja proti sredini) prejlnjl toifcl 104."» je «edaj največ
11.12 m.
Maj giaaoč:
I a Drtavnl ««bari Imajo odračunati gL odboru aa vtaeoga dobrega člana toa »davnih državnih aU url torljalnlh organizacij, pa pet centov na mesec Samo £1 znake aaaaüte taita aa po gL od boni aa lepijo v član ake knjlftleo, kot pravoveijsvne
C LEN X. TOČKA 6.
Nameravana izboljšana točka.
Dr favni odbori imajo odralonati gl. odboru m v«a* cega dobrega člana tozadevnih državnih uli teritorija In ih organizacij, p« deset eentov na mesec. Samo čl.»nske znamke iadaae po gl. odboru se lepijo v člau*ke knjižice, kot pravoveljhvne.
I 7. OL atan teda
Maj glaaoč«
driavnlm tajnikom "izjemna To anamko aa rabijo aa člana, ki sočasno niso vstann radi braapooolnoeU, boUonl, štrajka alt irprtja, plačati rodnih prispevkov. V slučaju, kjer sta mol in ftaaa člana stranka, in eden on njiju sluti aa vadrlevanta doma, Je opravičen drugi istotako do "iajoauUh znamk".
0LEN X. TOČKA 7.
Nameravana izboljšana točka. 1. ouuolek.
Gl. atan izda državnim tajnikom redne ia posebne znamke brezplačno. Te znamke se rabijo za člane, ki sočasno niso vstanu radi brezposelnosti, bolezni, štrajka ali iaprtja, plačati rednih prispevkov.
3 odst.:
OL stan iada tudi vaotn driavnlm tajnikom dn&lne znamke namenjene aa oftonjone «lana. Moi in iona, ki talita to znamke morata naznaniti to ktnbovemu tajniku in klub potom določi, dali jih dobita ali na. Kdor no prihaja rodno k sejam kluba ali n» navado dovolj neg a -vrroka zato, sgubl pravico do "dnalnlfc znamk."
Maj glaaoč:
i 9. Kdor nI član atranke najmanj a dva lati, na moro pod nobenimi pogoji MU kandidat aa Javna mesta; ▼andar ta določba no aadoao organlaacij, ki obstoja ma aja nago dva lati.	«
ČLEN X. TOČKA 7.
Nameravana izboljšana točka. 3. oddolek
Gl. atan izda državnim tajnikom tudi dvojne ali du-alne r.itamke po 10c komad, katerih gre ena moitt, druga pa ženi v čl. knjižico. Mož in žena. ki telita te znamke, se morata prijaviti tajniku krajevnega kluba, knteri predloži zadevo seji, ki to reši.
ČLEN X. TOČKA 9.
Nameravana izboljšana točka.
Kdor ai član stranke najmanje dve leti, ne moro pod nobenimi pogoji biti kandidat ra javna mesto iz-v sem A i ako se steni strinja državna organizacija; vendar ta določba no zadene organizacij, ki obstoje manje uego dve leti.
■odaj glaaoč: | 10. Nobena krajevna organizacija naj na snuje kluba aa podlagi strokovno izurjenosti članov.	6LEN X. TOČKA 10. Nameravano da ao črta.
6LKN nn Soda) glaaoč: ^Narodnostno federacija 8 9. Vaaks~Tedoraclja ima pravico do enega delegata aa vseh k on venci j ak aH kongresih; tak delegat pa Ima la posvetovalen glas.	ČLEN Xm. TOČKA 9. Izboljšanje. Vsaka federacija ima pravico do enega delegata na vseh konvencijah ali kongreaih; tak delegat pa ima le posvetovalen glas. Delegat dobi povrnjene vožnje stroške in dnevnice, kakor redni delegat je.
•	ČLEN XV. Nova točka. Mladinska soe. org. ima pravico do enega delegata na vseh konvencijah ali kongre»ih; tak delegat imn le posvetovalea glas. Delegat dobi povrnjene vožnjo stroške in dnevnice, kakor redni delegatje.
ČLEN XVI. Sedaj glaaoč: • Izboljšanja. | 1. Ta pravila ao lahko izboljšajo na splošnih z bo rlh, kongresnih ali potom splošnega gUaoranja stranko, kakor io preje določeno. V tem slučaj n mora aa4oro podpirati najmanje t odst. vsega članstva. Vendar ao pa mo rajo vaa, na aborik aU kongresih sprejeta izboljšanja, predioiltl seriatlm članom stranko na sptoino glasovanja.	DODAJE ALI AMENDHENT1. Nameravana laboljiana točka. Izboljianja. - Ta pravila sc lahko izboljšajo na splošnih zborih, kongresih ali potom splošnega glasovanji stranke, kakor že preje določeno ali na zahtevo klubov, ki zastopajo najmanje 8 odstot. vsega članstva na podlagi plačanih priapevkov. Vendar se po morajo vsa. na zborih ali kon gresib sprejeta izboljšanja, predložiti aeriatim članom stranke ua splošno glasovanje.
Vilče se |ezi.
Sitnost, ki jo je francoski komisar M. Jon-nart po nalogu zaveznikov napravil bivšemu grškemu kralju Konstantinn s tem, da ga je spodil s trona, ni na svetu nikogar bolj razdražila, kakor hohenzollernskega Vilčeta. . O Konstantinu samem poročajo, da se je mirno vdal v svojo u-sodo. Njegova žena, kakor znano iVljemova sestra, se je cmerila, ko je prišla na angleško ladjo, ki je vso veličastno žlahto odpeljala v Italijo. O kronprincu sploh nič ne govore.
Ampak Vili se je ujezil. Prav tak bes se ga je polotil, kakršnega je že večkrat pokazala njegova kolerična natura.
Zdi se, da so ga imeli med vojno vendar nekoliko priklenjenega, da ni moget neprenehoma gobezdati po svoji stari navadi. Topot jim je pa očftno ušel, in ko se je čutil prostega, se je v njem zbudil ves stari Viljem, tisti, ki je nemškim rekrutom grmel, da bodo morali streljati na očeta in mater, če jim bo on ukazal, tisti, ki je v času boksarske vstaje nemški vojaški ekspe-diciji pridigal, da mora postopati tako, da bo nemško ime še po sto letih na Kitajskem grozno kakor je bilo nekoč hunsko.	^^
Jeza gospoda kajzerja je tembolj razumljiva, ker ne more njegovo veličanstvo — ničesar storiti. Morda bi obesil Jonnarta. Ampak tudi on ne obesi nikogar, če ga nima v rokah. Onemogla jeza je pa vedno najhujša.
Viljemovemu srdu ni ostalo nič druzega, kakor da se izlije v telegram, ki ga je noslal ubogemu Konstantinu s posredovanjem nekega grškega diplolnata.
V tem telegramu se zrcali ves Viljem. Depeša ima sledeče besedilo:
"Z ogorčenjem sem izvedel H infaiunem či-
uu, ki so ga moji sovražniki izvršili nad teboj in tvojo dinastijo. Zagotavljam ti, da je tvoje ponižanje le začasno. Trda pest Nemčije z nadalj-no pomoč jo vsegamogočnega Boga, te bo posadila nazaj ua prestol, katerega te nihče nima pravi-ce oropati. Armade Nemčije in mojih zaveznikov se l>odo kruto maščevale nad vsemi, ki so položili svoj zločinski prst na tebe. Da si mi dobrodošel v Nemčiji ob prvi priložnosti. Tisoč srčnih pozdravov ti pošilja tvoj Viljem."
Ne vemo, če ima Konstantin sam toliko lej>e-ga upanja, kolikor ga ima Vili. Trda pest Nemčije se polagoma mehča in vsegamogočni ima, kakor se zdi, preveč drugih opravkov. Naposled je bil gospod1 Nikolaj Romanov nekoliko večji gospod od atenskega Konstantina, pa mu vsegamogočni vendar ni prišel na pomoč.
Ali Viljemov! jezi se mič ne čudimo. Res je, da gre za njegovo žlahto, ampak kajzerjev bes inia vendar globokejši pomen. Na njegovem mestu sploh ni prijetno gledati, kakq se zadnje čase ravna s kronanimi glavami. Že usoda pe-trogradVikega tovariša mu je zbudila neprijetne misli. To, kar se je zgodilo v Atenah, se mu pa lahko zdi že kakor oinen.
Kaj vraga, če bi zavezniki postavili med svoje mirovne pogoje, da mora biti njegovega kaj-zerstva konec? To le pometanje s kraljem na Grškem —- hm, to ni prijetno znamenje. In kaj so Konstantinovi grehi v primeri z Viljemovimi!
Kaj dela vsegamogočni f Na Ruskem spodi narod svojega tirana, na Grškem gu odstavijo zavezniki — kaj če bi se v Berlinu narod sam zložil a zavezniki za tako brco t
Koustantinova usoda zbuja neprijetne misli in Viljemova jeza je razumljiva.
V brazilskrtn parlamentu je vložena predloga, ki določa, da pošlje brazilska vlada na Francosko komisijo, ki bo zastopala brazilsko armado.
s	———
Poseben ministrski odsek, ki se bavi s pripravami za rusko ustavodajno skupščino, je zaključil, da se sme tudi Nikolaj Romanov, bivši car, udeležiti volitev za delegate.
Po informacijah iz Avstrije so tamkaj pokli-cani k vojaškim naborom sedemnajstletni fantje, ki bodo morali v armado.
Belgijsko vojno ministrstvo je dobilo informacije, da jc izmed 2000 belgijskih civilistov, ki so internirani v Lnebecku na eNmškem, v treh mesecih umrlo njih 500 vsled lakote.
pomeniti nič druzega, kakor da so ali pa da so bili zadnji čas novi nabori. Na ta način bo na Nemškem res kmalu zadnji moški na fronti.
Na podlagi podatkov, ki so objavljeni v ber-linskih listih, imajo centralne sile hlizo tri miljo-ne vojnih ujetnikov. Nemčija ima 1,690,731 ujetnikov, med katerimi je 17,474 častnikov; Avstro-Ogrska jih ima 1,09,555, Bolgarska 67,582 in Turčija 23,903, Skupaj 2,874,271, med katerimi je 27,620 častnikov. Po narodnosti jc največ Rusov, namrr* 2,080,699, od katerih je 1,212,007 v Nemčiji. Potem pridejo Francozi, Srbi itd.
Avstrijski parlament se je nekako pred dvema tednoma sešel. Od tega časa menda spi; o kakšnem delu nI ne sluha ne duha.
Berlinsko časopisje je obelodanilo apel nn žene, da se naj prijavijo za delo v municijskih tovarnah. Zadnje čase je nastalo veliko pomanjkanje moških za tovarniška dela in vlada bi jih rada nadomestila f. ženskami,
To pomanjkanje moških dclaveet ne more
Zadnji teden so bile v Pctrogradu občinsko volitve in ¡¿voljeni so vsi kandidatje socialističnega bloka, ki sestoji iz revolucionarnih in demokratičnih socialistov. V novem občinskem svetu bodo torej sedeli sami socialisti. Volile so tudi žene — prvič v zgodovkii Rusije. Z» Socialisti so i-meli največ glasov kamlidatje kadetske stranke, kakor sc nakratko rmenuje stranka ustavnih demokratov.
Iz Berlina poročajo, da je 19.000 Nc<ncev obtoženih zaradi goljufij z živežnimi izkaznicami in vlada jim grozi /. gnpftrom. Kršitev te postave jc Jfe sploAna.
Dopis«
»pringfield, lil >
Že dolgo ni bilo iz tukajšnje naselbine nobenega dopisa. mogorovi delajo tukaj dobro ¡n zaslužek ni preslab in delo se tudi dobi, le roka kapitalizma nas t««act trdo pod svojo kutaiando. Kdor hoče le en dan ostati doma, se mora zglasiti pri superintendeij. tu, ker sicer lahko takoj izgubi delo. Tako postajamo pravi suš-nji r svobodni Ameriki.
Tukaj je velika slovenska in hrvaška naselbina. Imamo več podpornih društev in J. S. Klub at. 67. Ne morem se pa pohvaliti, da bi kaj posebno dobro napredo. vali. NaAi rojaki večinoma bolj spe. Če se sestanejo s kakšnim sodrugom, so vsi socialisti, če pa komu praviš, da naj vstopi v klub ali si naroči Proletarca, Ima pn takoj izgovore. Naročil se bo dru, gič, sedaj se ne more, ker sed*j ninna denarja. Vpisati se ne more, ker nima časa, da bi hodil na sej.;.
Dragi rojaki, če zdaj nimate listih 25 centov, ko dela vsaka ; ama in ste prisiljeni delati, kdaj jo potem kaj iz Vaaf Ko aem šel o-krog pobirat naročnino, n! pravi eden, da je že sam ustavil Ji*t, drugi da nima časa za «čitanje, retji da je draginja. Čigava krivda pa je najbolj, da je draginja? Ako bi se delavstvo zanimalo za svojo organizacijo in za politiko in ne bi ta in oni na volilni dan j)rodal svojega glasu za kozarec piva kapitalističnim strankam, bi se lahko ubranili draginje.
Tukajšnji Slovenci od društva sv. Barbare so imeli velikonočno izpoved, kar se je pa prav slabo obueslo. Ker ne plačujejo redno po en dolar na mesec, niso dobivali odveze. Po mojem mnenju ima duhoven čisto prav; kdor ho-če njegovo blago, ga mora tudi plačati. Kdor zna kaj misliti, pa sploh ne potrebnje takega blaga. Tpain, da se bodo rojaki vendar zbudili iz spanja in se premislili, ali je bojjc kaj žrtvovat za cerkev ali je bolje kaj žrtvovati za cerkev Jaz mislim, čc bi tukajšnji Slovenci namesto tistega večnega fe-htanja obrnili denar zase, bi že vsak imel svojo hišico.
s« enkrat vabim rojake, naj pristopijo k našemu klubu, da sc bomo bojevali za delavsko stranko in kaj dosegli.
, F. Besjak.
Kdor pazno zasleduje delo senatnega finančnega odbora, pride do zaključka, da hoče butaro naložiti delavnemu ljudstvu, da nosi vojne stroške.
Žc akoro dva tedna sc posvetujejo senatorji in davčna butara pontaja od dne do dne težja za ljudstvo in ložja /a bogatine
Kadar je treba obdavčiti bogatine, je krik, čc jc treba naložiti butaro ljudstvu, jc molk.
Zakaj? V odseku imnjo veri no : Simmons, Penrose, Lodge. (îallin-gor, Smoot, To\msend, Williams, Hoke Smith in Ktone. Njih logi-slativno de-lo iz preteklosti je tako dobro poznano, da sc ni treba čuditi, če ne zagovarjajo koristi ljudstva. Sli so ta*ko daleč, da hočejo obdavčiti celo vodo, ki se naliva na sladoled. Mogoče obdavčijo še zrak, ki ga ljudstvo vdihava.
Za dokaz hočemo navesti samo par zgledov.
Odpravili so pet odstotkov dohodninskega davka nad $40.000 letnih dohodkov, ki ga jc sprejela kongresna zbornica.
Odpravili so povišan davek na dedščino, ki ga jc zbornica sprejela brez protesta.
Odpravili so nattnadni dohodninski davek.
Odpravili so davek zn tovonnr-je, ki izdelujejo strelivo, in je 1 *â 1 že leto dni v veljavi. Nosil je 25 miljonov dolarjev.
Naložili so davek na sladkor, ki ga ne plača tovarnar, ampak kon-zninent. Obdavčili so kavo. čaj, k<iko, ki tvori brano za bol i rta in otroke. Davku podvržena je so-davica in še mnogo drugih predmetov, ki jih rabi ljudstvo.
Zakladniki tajnik jc priporočal, da jc trc-*>H najmanj 000,000 za kritje voinih sh-oC' "", Kongresna zbornic« je dovolila II,»57,000 000 Senator Simi.mn* pa pravi, da bodo dovolili le ¡M,-150,000.000. K irrk oli io bilo n»o-eoče olsišati davf*'<, ki bi va nosili bogatini, gn znižal L iivlirrù-ten davek, ki zadene ljudstvo, so pa pustili Edino, kar »o storili v interesu ljudstva, je bilo čftanje

lO-otUtoViiu
ki določa carin«'.
struni ljudstva je proti taki
z vsemi močmi hraniti obstanek Zvpac in poziva vse sodruge, naj odklonijo vse poizkuse razkola.
Ako se pa vendar kljub našemu prizadevanju pokaže, da je volja
da so se gospodje pekovski moj •
stri dogovorili glede eene lit vc?t-jkoati hldbeev. GroftHl s«» vsakemu lill#»l«rT pri*lo Prav malo | pekovskemu mojstru, da ga uni-protestov, bogatini so jih pa po - dijo, ce prodaja malo težje h!eV Misli na kose.	cc. Vrhovni državni pravduik je za razkol močnejša nego naša vo
obvestil organizacijo pekovskih Ija za ohranitev skupnosti, tedaj Zvezni urad za poljske pridelke mojstrov, da nastopi proti nji — izjavljamo, da se sme izvtfiti raz-poroča, da je sadež na polju v mi- sodišču, če je ne razpuste. «)o- pust Zveze le ua ta način, da se nuleui tednu prav lepo kazal. Po- j »pod je pekovski mojstri so raau- pri razhodu priznajo enake pravi-»ebno pšenica in koruza dobro ua- meli migljej s palico in razpustili ce vsem treui delom, iz katerih je pevata v državah, v katerih naj - organizacijo, ki je bila navaden|Zveza sestavljena, to je: llrva-več prklelajo te vrste pridelka. —I trust. Egixlnji krompir prav dobro obe-
ts, v severnih državah ga pa še| ftvezna obrtna komisija obto-le sade i/eto* je tudi mnogo več|žuje stošestiiajst lesnih tvrdk po
«veta nasajenega s fižolom kot la-[srednjem zapadu zaradi zarote, s
ni. Rii dobro raste v Louisiana, katero so hotele preprečiti kon-Texasu in Arkansaau. Mnogo 1 kurenco v lesni trgovini. Kompa-sveta je z njim posajenega tudi vjnije so pozvane, da se pridejo za-Kitliforniji.	govarjat dne 31. julija t. 1.
-" 1 ■	| Preiskava se je pričela na obto'.
Sodnik Everatt Smith v Seat- 2bo trgovskih tvrdk, ki tržijo potic, Wash., je dovolil na peticijo j toni pošte. Tvrdke obtožujejo lc-E. Hansona, bančnega kontro-|sne kralje, du so iHtanovili nepo-lorja, da sine Northern Bank ami stavno organizacijo, da jih izrine-Trust kompanija prodati premo jo iz trgovine. Obtožen je tudi govnike Issaquah, na katere je Plaft B. Walker, urednik lista posodila <lenar proti intabulaciji j 'Mississippi Lumberman", in Alvo von Alvenslebenu, o katerem pravijo, da je finaučni agent — Hajzerja Viljema.
Mornariški tajnik Daniels naznanja, da je prišlo sto ameriških letalcev na Francosko brez vsake nezgode. Tisti oddelek, kateremu tačelujc lajtnaut Kenneth Whit-ing, ima nalogo pomagati pri operacijah proti submarlnkain in kjer koli je treba.
Mornariški tajnik Daniels je naznanil kongresnemu mornariškemu odseku, da je v mornarici vohun ali izdajalec. Senator Fre-inghuysen je pokazal pisma, . o katerih mornariški tajnik trdi, da vsebujejo informacije, katere je bilo lahko dobiti le iz zaupnih listov v mornariški upravi. Vprašal je senatorja, da naj jih izroči a-gentom v tajni zvezni službi. Senator Frelinghuysen je dejal ,da nima namena koga braniti, ampak je hotel le izvedeti za avtorja. Eno pismo je datirano iz De-♦roita, Mich.	f
Luke W. Boyce, ki je lastnik biroja za informacije v Minneapoli-su, navadne detektivske agenture češ, da sta pomagula lesnim kraljem. Walkerju očita obtožnica, da je grozil lesnim tvrdkaui, ki so tržile s tvrdkami, ki se v trgovini poslužujejo pošte. Walker in Boyce sta tudi obtožena, da sta kupovala informacije od uslužbencev pri omenjenih tvrdkah, Boveevi agentje so pa grozili njih prodajalcem.
Vlada je obvestila parobro lne družbe, da mora vsak, ki potuje v inozemstvo, imeti potni list, k! je vidiran. Delavski department je obvestil naseljeniške uradnike, uaj strogo pazijo nu iuozemce, ki prihajajo v Združene države.
toni, Srbom in Slovencem. Ce postani1 ohranitev Zveze nemogoča, se mora razhod izvršiti ua podlagi sporazuma vseh treh delov, brez vsakega nasilstva, brez vsakega zapostavljanja, le kot razhod principielno socialističnih organizacij, ne pa kot medselsijno izključevanje oziroma odganjanje, ki bi se pri razstanku lahko povzročalo za dolgo dobo neozdravljivo ogorčenje.	v
Kajti če je po mišljenju nekaterih razpust sedaj potreba časa, bo sčasoma potreba ponovne združitve po prepričanju kluba št. 1 vendar močnejša od vsakega separatizma in se bo prejalislej morala izvršiti.
kaj se hočemo le pogovoriti. Ce spoznamo, da pojde, začnemo potem z delom, če ne, naj ae pa rojaki sam i sebi pritožujejo, kadar bodo vedno bolj iikoriacant.
Pripravljalni odbor.
Cleveland, 0.
Opozarjajo se vsi člani kluba št. 23, J. H. Z., da se gotovo udeleže prihodnje redne mesečne seje, ki se vrši v nedeljo, dne 24. junija, dopoldne. Na dnevnem redu so volitve novega odbora, ter še mnogo važnega.
V. Jurmau, tajnik.
. - 1 ■ 1 ■ ■ ' 1 «
LISTNICA UPRAVNlfeTVA.
Zvezna obrtna komisija pripo ro»"a, da pride produkcija tiskovnega papirja pod vladno nadzorstvi). Komisija vidi v vladnem nadzorstvu edi»o sredstvo, da padejo visoke cene za tiskovni pa. pir. Komisija priporoča, da se kanadski vladi priporoči enaka akcija. (V se kanadska vlada ne pridruži akciji, tedaj naj pride uvoz papirja iz Kanade pod vladno nadzorstvo.
V vladnih krogih izjavljajo, da bo Amerika potrošila najmanj mi-Ijardo dolarjev za izdelovanje e-roplanov, ki bodo pomagali iz-vojevati odločilno bitko na zapi-dni fronti. Združene države bodo imeU> zračno flotilo, sestoječo morda iz 50,000 eroplanov, ki bo seveda daleč nad kril jeva la vse sedanje zračne flote, vseh vojsko» valcev skupaj.
. Howtard E. Coffin, načelnik odbora za eroplane, je namignil, da bo vlada zasegla avtomobilske tovarne za produkcijo eroplanov, ako ne bodo mogli privatni podjetniki zadostiti zahtevani vlade. t»MMM»IM»M»IMMM
V rudnikih Calumet in TTecla družbe so producirali v aprilu 14,347,181 funtov bakra. Od januarja do zadnjega aprila znaša produkcija 50,801,856 funtov.
Kanadska vlada je naročila pri Canadian Car and Foundry ('o. 5,000 tovornih želesniškrn voz, bodo »tali $12,500,000. Kompanija ima doslej za $.'*5,000,000 neiz-Tršenih naročil.
Illinoiški governer Lotvden je podpisal Hielkovo predlogo, ki jo j<» «prejela legislatura in ki konta, da ue sme nihče več zahtevati kot Vo odstotkov od posojila nn premičnino, pohištvo ali plače, če posojilo ne presega $300. Doklej *o oderuhi posojevali denar nn tako visoke obresti, da je bil-tisti, je v teku enega leta vrnil posojilo, še vedno dolžan vse posojilo, ker je z vračilom komsj kril obresti. Oderuhi so jemali od 50 do 500 obresti od posojila in marsikdo je izvršil samomor, ko je »poznal, da se ne more rešiti ode-ntfkih krempljev.
ČLANOM J. S. Z. NA ZNANJE.
Izjave večine in manjšine o vojni in militarizmu, kakor tudi vse izpremembe pravil in nova platforma, sprejeta na St. Louiški konvenciji socialistične stranke, gre v kratkem na splošno glasovanje in stopi v veljavo, ko bo o predlogah otlglasovano. Dotlej so v veljavi vse stare izjave in pravila.
Toliko na znanje, da ne bo zmešnjave.
Tajništvo J. S. Z.
Springfield, DI.
Vsem članom J. S. kluba št. 67 naznanjam, da imamo prihodnjo sejo v nedeljo, 24. junija pri so-drugu Silvestru Kepovšu, South 151 h St. 1815. Začetek ob 2 popoldne. Nujno prosim vse sodruge, naj pridejo na	ker imamo rešiti več važnih reči. Treba bo'voliti in tajnik mora imeti od vsakega sodruga naslov. Glasovanje za stranko imamo tudi. To mora biti vse v redu na prihodnji seji. Tiste, ki dolgujejo prispevke, prosim, da naj poravnajo. In kdor ni naročen na Proletarca, mu priporočani, naj si ga naroči. Na sejo naj gleda vsak, da pripelje še kakšne nove člane.
S soe. pozdravom
F. Besjak, tajnik.
Od več strani smo dobili vprašanja, koliko utane sitUa socialističnega kluba za v 44 Ameriški Družinski Koledar" letnik 1918. Odgovor je sledeči: Klubi, kateri žele imeti slike v 44 Koledarju" morajo iste poslati na Proletarca najkasneje do prvega septembra. Za izdelovanje klišeja računamo $5.00, katera svoaa nstfj se pošlje ob enem s sliko. Klišeji so potem lastnina klubov, in kakor hitro je "Koledar" dotiskan, na zahtevo iste pošljemo klubom poštnine prosto.
"Oaa','
¡je edina slovenska revija ▼ Ameriki. "Cas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske m go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg v tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago,111. v Clevelandu in okolici pa na 6033 St Clair ave.
ZLATO PRAVILO ZA POLJE.
Prihod zgodnjega poletja pri-a vedno seboj hude želodčne hi - čreveene bolezni, katerim so krive napake v hrani, spremembe eih: dni v hladne noči, spre-mba vode itd. Pravilo, pravi: drobje naj bo vedno odprto in čisto I 8 pomočjo Trinerjeve-ga Amerikanskega Eliksirja od grenkega Vina ae je lahko prila-r" I goditi položaju in slediti pravila.
Nttti
vmèi H nI \Kše
IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA SOC. KLUBA ÖT. 1.
V delavnicah Erie železnice v fcinwpiehanna, Pa., so nastavljene Jonske pri strojih za vrtanje in drugih mehaničnih strojih.
PetRtošestindvapset kitajskih ^frunov, ki go ob času Pershingo-eklpedicije primeža 1 i iz Mehi -Kje vstopilo v amiadni oddelek. ^ hmu, ko soibili internirani v Co-'«ntHusn, N. Méx., so vsak dan l**l «vodstvom lajtnanta James ^rda izvajali vojaške vaje.
Chieago, 111.
Jugoslovanski socialistični klub št. 1 v Chicagi izjavlja, da se nikakor ne strinja s pozivom ('druženja št. 6, ki zahteva razkol Jugoslovanske Socialistične Zvc/.e v Ameriki, in ne smatra razlogov, ki jih navaja imenovano Cdruže-nje, za dovolj močne, da bi opravičevali tako nasilno in usodepol-no rešitev problema.
Klub št. 1 ne prezira dejstva, da so v Zvezi različna, in v. mnogih slučajih nasprotna mnenja o taktičnih, ilelmna zelo važnih taktičnih vprašanjih. Ne verjame po da so resna nasprotja o načelih socializma in prav tako ne verjame, da se morejo sporna vprašanja v gibanju rešiti z razkolom.
Klub št. 1 misli, da je Zveza dobro sredstvo za politično organiziranje. jugoslovanskih delavcev v Ameriki in da presega vrednost
skupnega dela vse tiste težave, ki , Znatni finančni odsek je spre- jih porajajo neenaka mnenja v ti predlog, da se plača od vsake- tem ali onem vprašanju. * ^ka ali tonil* nakaznice 2 Vsa ta nasprotja ne stavljajo
NAZNANILO
Cleveland. O. J. S. S. pevski zimi, "CrvenJ barjak'' priredi v nedeljo, 24. junija na prostoru kakor vsako leto eoilinwood«kem gozdiču svoj piknik s petjem, deklamacij#mi, plesom in šaljivimi igrami. Sodeloval bo slovenski socialistični pevski zbor "Zarja". Vsi prijatelji, sodrugi, čitatelji "Proletarca" so vabljeni, da se udeleže te-1 Trinerjevo zdravilo pomete iz že ga izleta v prirodo. Ce se vzame ,04,ea v(le škodljive snovi, zopet Euelid kara do 107 postaje, pa sr uredi deiovanje prebave in ugla-obrne na desno, .ste takoj tam.	(iobro cev Trinerjev Amen-
Josip llich, tajnik. kanski Eliksir je v resnici naj-■	boljši pomoček za neprebavo, za-
Cleveland, O. pei<0> vetrove,.glavobol In druge V nedeljo, 24. junija ob 2. po- težave. Cena $1.00. V lekarnah poldne bo na 5607 St. Clair Ave in — Trinerjevo mazilo je drupo vogal 55 ulice shod, na katerem se zdravilo, ki bi se moralo vedno mislimo pogovoriti zaradi ustano- hraniti v hiši za otekline, praske, vitve slovenske zadružne organi ncvralgične bolečine itd. Je tudi aacije.	izvrstno za utrujene noge, če se
Bilo je že nekoliko sestankov rabi po kopeli nog. zaradi tega, ali udeležba je bih	■
bolj pičla, ker so interesirani kro- V lekarnah. Cena $1.00. Jos. gij boječi se konkurericc, vplivali Triner# idelovalec, 1333—1339 8 na rojake.	Ashland Ave., Ohicago, 111.
Draginja, ki pritiska od dne do---
dne huje, lahko odpre oči rojakom in jim pokaže, da se m iramo združiti, če hočemo pretrpeti sedanje> težke čase. Nekateri pravrjo, da n«| bo iz tega nikdar nič, ali če bi sel pri vseh rečeh tako govorilo, ne bi i bilo sploh nikoli iz nobene reči' nič.'
Upozarjamo rojake, da ni treba na shodu ničesar vpheevati. Tu-
Prl prehladih
rdipla ml im pin, kakor tudi ttaytk • a Dr.
PAIN-EXPELLER
USteka)« tok«] oUjKjlr« la prtj*««. '
Jedle« pravi s varstveae maki «Ura.
at. In 90«. t Ukamtk i« >»mnoit «4 P. AD. RICHTER * CO.
N«w Y trk, N. V»
a.davka, če je napravljena na Zvezi in njenemu obstanku nobe-kot prt dolarjev. Na ta na- (nega drugega pogoja, kakor t^ga, ** hočejo dobiti $10,000,000. da ostane tolerantna in dovoli Vse
__ •	'diskusije, ki so neizogibne za glo-
*Wkava, ki jo je uvedel vr- bokejše spoznavanje težavnih Wju pravduik Leslie E. Ilub- problemov in za njih končno reši-pi'«M*»orawniziHMji pekovskih tet.
(rov v Colorado, j< dognala, Klub it. 1 je torej pripravljen
(f-
VABILO na veliki javen ljudski shod,
katerega priredi
Jugoslovanski soc. klub šteVe 69
dne četrtega |ull|a, na Heralote, Pa., No. 1.
SPORED:
Zbiranje delavcev od 8 ure do 10 dopoldan. Med zbiranjen občinstva igra godba na pihala. Točno ob 10 dopoldan nastopi glavni govornik sodrug Etbin Kristan, in sicer v slovenskem Jeziku. Za Kristanom govori v angleškem jeziku od tulcajžnje okrajne 30c. organizacije. Za njim zopet govori sodrug Kristan v hrvatskem jeziku.
Med odmorom igra godbo. Po »končanih govorih se prično ples in prosta zabava, ki traja do polnoči.
Uljudno vabimo vse Slovence v tukajšnji okolici, da naj ne zamude slikati glasov naših bojevnikov.
Vstopnina na »hod in ples je 50c.
Odbor, ki vas vabi pa bode skrbel, da ne i>ode ne lakote in ne žeje. ^	John Trčelj, Rudolf OirajenSek^
Splošna slabost
n*-
okameaala jetra, neprotavnoat, zoprne in zapeke pravijo bolnika ja ko alabotfcoga. Da popravita te ne-
rodnosti, k preprečite sistem,! rablt#l
njih naatoj In da oja¿ita vea val
Severa s Balsam of Ufa
i ' (flEVZKOV Ž1VUEN8KI BALZAM)
IZVRSTNA TONIKA.
Dl
Sí
Cena 76 centov.
Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo Čitati naaladnja pismo, katero smo pred kratkem prejeli: *
"t«li* M Vam t «hvaliti t» Ser«rov žl»l>«n«kl Balzam Imela a*m •«pr»*!*»« bolfCino v Icludou. bilu a«lo alaba la tudi tak* nlMia liaala. C«» aam purabila aoo »trkiaoloo S«varoTeca ¿ivljaoakas» Balaama- ao Uelntl« vaa oaraduoatl. Protlra. objavit« to T 6*aof>laJu V kort«t VMIU uolia. ki Imajo podobna boMlaa."
Ur*. Pm»l ot Moquab. Wla.
II
Kopita Sa»af«iTa adra v IIa v vali lekarni. Kabtevajt« adioola Bavamva. da M tako
Uocaata ponafedb. Ako m» morata dobiti Setarorlh adravll v valam kraju, tadaj plliu naravaoat mm	^
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
Raailrtte avoje znanje! Poučite m o •oeialltmaT Baivodrite ti duha! 4 4 Proletaree M Ima v tvoji književni zalogi aleda*« kajige ia broiura. Hoilji-te naroéilo Se daaea:
Makdm Oorkl: Mati, mehka veaba ...... ........................$100
Upton Sinclair (poslov. Joa. Zavertaik la Iv. Kaker): Diuafel. Povest
U cklcaiklh klavnic ...........................................70
* ' ' *' i
Cnrlco Ferrl: Socializem la moderna veda................. .60
Proletartal . . . . . . ............••.........•..••.•*..•............ .10
iStfcla Kristan: Nevarni •odallaem ................................10
Kde aničnje proizvajanj« v malem .................................10
Socializem.......................................................10
Socialistična knjižnica. 2 zvezka in "Nato bogatetva" ........ .10
KapitaliaUCni razred ;............................................ .ic
Tejaa in socijalna demokracija...................................16
Fref. Wahrmund (poslov. A. Krittan): Kstoliiko tvetovao naziranje
4 l svobodna snanost . . . . . . ...................................Sfi
O konsuinuih druttvlh............................................10
Zadružna prodajalna ali konsom ...................................00
Katoliška cerkev ia socializem ......................„„•,.,........10
B po ved pspeia Aleksandra ........................................io
Vse te knjige in brotare polijemo poitnine prosu. PKOLETA1BO, «008 W. Slat St..	CHICAGO, ILLINOIS.

Največja slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE8
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Q
Tre, verižice, prstane, broike, »aprstnice, medaljonike, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih ploSč alovenakih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.

II
PUH« po cenik, kateri ae Vam poil j« br«xpl«čno.	HI
Najbolj!« blago.	Najnižja cena.
3BF=1 BF==1BI^=1E1EH
pazite i n hranite
Narodni ¡/rrk j»ravi: ''Pazite na \aA boli detinr ?a Trne «In»-ve." To pom on j a toliko kakor ^rvo pnzite ia hrnaite dokler Me m? zdravi in mladi, da bunte imeli nekaj za stara in onemogla leta.
Vaak človek mora pn/iti in hraniti, ko le to je edina pot. ki vns v(Hli v neodvisnost. Prvi dolnr, ki ga dato aeatmn, ae lahk» eeni kot ¡temeljni kamen iHttdopja za katerim van k i »tremi. I»obro je vedno imeti ua pametu narodni izrek ki pravi; "Zrno do zrnu pogaja: kamen na kamen palača". Najtežje je potetek ali l»tey. početka ni nikdar niieiior. Zatorej pričnite vlagati voA dennr Äe lanes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo ia veruo banko. Z vlogo enega dolarja dobite va*o bančno knjižico.
Mi »»prejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po Z*/, obreati od njega.
PoÄiljamo denar v Italijo, Ruaijo ia Frasconko.
Prodajamo i»rve posojilno mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
H prejem o u pine za parobrodno potovanje v ataro domovino r»o vojni.	1
BANK
1900 Blue Islaad Avenue, Ohicago. 111. .
Kapital, vlogo in prebitok znaia nad #0,000,000.

OBJAVA.
\ prošlih par številkah Proletarca je bilo naznanjeno, da bode imel jugo-. slovanski $oc. klub štev. 13 v Sygan, Pa. svojo letno veselico dne 16. junija.
Veselico pa smo vsled tehtnih vzrokov morali preložiti na dne 14. julija. Prosimo, da se to vzame na znanje fn na veselo svfdenjc dne 14. julija v Sygan, Pa.
Lovrenc Kaučič, tajnik.
rmfffT-i
r a u u iu i a n r.
IVER J|E .
Na drugem mestu poročamo o najnovejšem poizkusu Nemčije, da bi speljala Rusijo na led separatnega miru. Odgovor je dobila hitreje, ne-je mislila. Škodovala je s svojo zvijačnostjo le svojemu ugledu in profeaorju Griinmu, ki bo moral zaradi njenega spletkarjenja zapustiti Rusijo. Robert Urinim je namreč Švicar.
Poročilo h Petrograda pravi o tej zadevi:
Pred dvema dnevtuna je provizorična vlada dobila iz zanesljivega vira kopijo telegrama, ki ga je prejel Uriiuiu od Hoffiuana, člana zveznega sveta v Švici. Poleg pomidbe za separaten mir je I lof man tudi sporočil, da je NVmčija s svojimi zavezniki pripravljena na pogajanje za splošen mir, ako to želi Rusija in njeni zavezniki. Provizorična vlada je bila informirana, da je švicarski poslanik v Petrogradu izročil omenjeni telegram <irimmu in je takoj naložila, socialističnima ministroma Cereteliju in Skobelevu, da zahtevata od (irimina pojasnila. Urim je zadnje čase igral v Petrogradu veliko vlogo kot zagovornik mednarodne pacifistične propagande iu je bil v prijateljski zvfzi s socialističnimi ministri.
V nedeljo je vlada objavils izjavo, da sta Cereteli iu Skobelev uvedla preiskavo In dognala, da je Urinim res prejel mirovno ponudbo Nemčije.. Urimm se je sicer izgovarjal, da ni prejel ničesar in da kot socialist ne mara biti orodje nemških imperialistov, toda preiskovalci so poročali vladi, da je Grhumovo pojasnilo nezadovoljivo in nato jc vlada izdala naredbo, da mora G rim m zapustiti Rusijo.
Radi verjamemo, da so Grimmovi nameni pošteni. Toda v sedanjem položaju ne zadostuje poštenost za pravilnost ravnanja. Ljudje, ki so podobni Orimmu, ki morali naposled vendar že spoznati, da ni vsa njihova propaganda nič dru-zega, kakor voda na mlin nemškega kajzerja. Danes ni glavno vprašanje: Kaj hočem s svoio taktiko? Veliko važnejše je: Kaj dosežem s tako taktiko! — Reševati kajzerskega šufta, ko iiiu polagoma teče voda v grlo, pa ne sme biti naloga socialista.
Znani teoretični anarhist knez Kropotkin, ki je na poti iz Anglije v Rusijo, je v Kristianiji izjavil, da je prišla ruska revolucija ravno prav, da je preprečila nečasten separaten mir. Pogajanja, pravi, so bila popolnoma končana in stara carska pronemška vlada je hotela že v dveh dneh podpisati separaten mir med Rusijrt in centralnimi silami.
Ta vest ima nedvomno mnogo verjetnosti na sebi in podpirajo jo nekatera splošno znana, a le premalo uvaževana dejstva. Prvo je to, da se neaktivnost ruske armade ni pričela šele z revolucijo, ampak se je opažala že davno v času carske vlade; revolucija ima le težave, da sedaj prekine to neaktivnost, katero je bil zakrivil carizem. Dru«* zelo močan argument je ta, da ni bilo v •nemškem časopisju že davno nikjer tistih napadov ua Rusijo, kakršnih je bilo vse polno na Francijo, Italijo, zlasti pa na Anglijo in celo na Ameriko, še v času, ko ni bila v vojni. Stuermer-ju je Miljukov dokazal v dumi intrige z nemško vlado. Skoraj ve« ruski dvor je bil pronemški. Če ne k vsemu tesnu še prištejejo tožbe vojnega ministra, ki se je generalu Aleksejevu na fronti pis-mr.io pritoževal, da ni hotela ruska vlada sprejeti pušk, ki jih ji je ponujala Anglija in cela vrsta drugih posameznosti, tedaj postaja Kra-potkinova trditev zelo verjetna.
Tedaj pa postane tudi razumljivo, zakaj so bile vse prve vesti o ruski revoluciji iz Berlina popolnoma popačene in zakaj nemška vlada še vedno tako trdovratno upa, da prepelje Rusijo žejno čez vodo in jo zaslepi s separatnim mirom. Menda kajzer in Bethmann Hollweg res ne razumeta, kakšna je razlika med carizmom in revolucijo.
Kanadska vlada bi rada vpeljala obvezno vojno službo. Stvar ji pa ne gre tako gladko, kakor bi rada, ne )ft ker se zakonu upira liberalna stranka, ampak tudi zaradi nenavadne sestave prebivalstva po narodnosti.
f Kanada ima po zadnjem ljudskem štetju 8,-000,000 moškega prebivalstva, toda prostovoljcev se je do danes zglasilo le 400,000, ki pa so v veliki večini Angleži. V .pokrajini Quebec je o-krog poldrugi miljon Francozov, ki so naseljeni kompaktno in med njimi so prostovoljci zelo redki. Ti kanadski Francozi so zelo zaostali za dru-ghni narodnostmi in med njimi je velik odstotek aualfabetov. V splošnem so proti vojni. Potem je v zapadni Kanadi okrog 750,000 naseljencev >z Nemčije, Avstrije in uRsije, oziroma potomcev teh naseljencev, ki so po večini tudi nasprotni zaveznikom. Dalje je čez pol miljona Ame-rikancev, ki so zelo indiferentni. Poslanci kanadske zbornice, ki prihajajo iz okrožij takega prebivalstva, se narivno boje konskripcije. Na drugi strani se pa vlada boji, da ne bo imela brez obvezne vojaške slu3Jbe toliko vojaštva, kolikor ga pričakuje Anglija od Kanade.
l. Socialistični list "Vorvveerts" v Berlinu je obelodanil oster protest zoper propagando pan-gcrmaivskih društev za "Veliko Nemčijo" v nemški armadi. Pangermsni rszširjajo v armadi zemljevid, na katerem je več kot polovica Kvrope v Nemčiji. Na tem zemljevidu je Francija nemška federalna država in Anglija pod nemškim protek-toratom. "Vonvaerts" pravi, ds s to blazno propagando ne bodo Nemci nikdar doaegli miru.
Ruska provizorična vlada je imenovala grofico Sonjo Panin za pomosbno ministrko v ministrstvu za socislni pouk. To je prva ženska na svetu, ki jc imenovana na tako mesto. I>a je grofica, nič uc de. Na Ruskem je mnogo aristokratOv, ki so bolj demokratični in radikalni od marsikaterega velikega demokrata v Ameriki.
Ruska komisija, ki jo vodi zauasui poslanik Bakimetjev, je zadnji teden dospela čez pacifi-čni ocean v Ameriko in se je takoj odpeljala čez Chicago v VVashington. Med njenimi člani je tudi več socialistov. V chicaffkem mestnem svetu je sodrug Rodriguez predlagal, ds se povsbi komisija v Chieago. Prepričani smo, da bo tukaj sprejeta z največjim veseljem in ne z manjšim navdušenjem, kakor je bila zadnjič »prejeta francoska komisija.	f
lz Avstrije prihajajo fina poročila! Upornemu postopanju Cehov se pridružuje sedaj odprt upor Poljakov, ki so sklenili, da glasujejo v parlamentu proti vojnemu kreditu. Sodrug Daszynaki je ua seji parlamenta izjavil, da je bilo na povelje nemških oblasti več kakor 30.000 Poljakov obešenih. Češki poslanec Stribrny je upozarjal na enake ntzmiere ua Češkem. Neki uemfckl nacionalist je nato zaklical: 14Premalo so rabili, vrv! Vse hi morali pol^ati!"
Polagoma se obrača v AvMtriji, toda obrača se vendar!
Z Dunaja javljajo, da je cesar Kari spremenil smrtno kazen drja, Fridrika Adlerja v dosmrtno ječo. Dr. Adler je bil nedavno obsojen na smrt, ker je zadnjo jesen ustrelil ministrskega predsednika, grofa Stuergkha.
ALBATROSI Ns otoku l^ijHHH bliAu «kupili«* H« v*j in ua uieujSem blilnjoai otorii-u je Uvelo prod tO loti uaj puldrug miljon albatrosov, looo »auto Ae pol miljona, ker so aicer redkega ptira neprestano /.alezovali. O,I 1009 do 1911 ae jo it o vilo so pot | »on) ii odbilo, a Japonoi ao jih ukradli lanako loto kar pol miJjona; soda j jih jo tam «urno Ao 200.000.
CARL STROVE»^
Attorney at Law jt:
najboljših
JAKO VAŽNO VPRAŠANJI?
"Ali tem že poalal zaostalo na ročnlao za "ProlaUrca"? ie Ml —
Zaslepi m viel mM»
specialist za toibe v odškodnina kih zadevah. At. sobe 1009 1SS Hf. WASHINGTON STEHT
CHICAGO, ILL. Telefon
INTERNATIONAL aa
Kongres vseh svetov delavskih in vojaških delegatov je v nedeljo odobril izgon profesorja Orimma s t>40 glasovi proti 121. Obenem je kongres naložil, da se obelodani afera z Grimmom, mirovnim posredovalcem Nemčije, z vsemi podrobnostmi.
• » »
Španija je odrezana od oatalega sveta že tri dni. Cenzura, kakršne menda še ni bilo, je zakrila vso Španijo in nihče ne ve, kaj se tam godi. Tudi pošte ni bilo nobene že od 9. junija. Zadnja poročila, ki so prišla privatno, so nekaj govorila o novi revoiti in o položaju, ki Je -ravno tak, kakršen je bil v Rusiji pred revolucijo.
Ženska organizacija 44 Women's Co-operative Guild* v Londonu je predložila angleški vladi spomenico, v kateri zahteva -ministrski oddelek za materinstvo, ki ima skrbeti za delavke ob času porodov.
4'Petit Parisien'' ima posebno poročilo iz Madrida, da je Španija na robu revolucije. Po» ložaj v Barceloni in severnoiztočnem delu države je skrajno kritičen. Delavci groze z novo stavko. Živila so se podražila v zadnjih treh mesecih za 25%.
Ruska duma je na tajni seji sprejela resolucijo, v kateri ukazuje, da rtwka armada takoj
prične z ofenzivo proti Nemčiji. "Separaten mir ali zavlačevanje bojev na fronti bi bilo neodpust-no izdajstva napram našim zaveznikom'', izjavlja duma.
Ruski svet delavskih in vojaških delegatov je zopet odločno izjavil v novi proklamaciji, da nasprotuje separatnemu miru. Proklamacijo je izzval* Avstrija, ki se na razne načine približuje Rusiji z namenom, da jo pridobi za separaten mir.
Maksi m Gorkij, ki zagovarja težnje radikalnih socialistov, kritizira v svojem listu "Novaja Žizn" Wilsonovo noto, ki je bila dostavljena Rusiji, rekoč: "Ako smatrate, da je Nemčija edina odgovorna za to vojno, bodite odkriti in povejte to brez ovinkov, nikad pa ne zavijajte demokratičnih narodov z nejasnostimi. Predsednik Wilson slovesno apelira na vse svobodne narode za sodelovanje. Slišali smo že podobne apele od imperialistov vseh držav in vselej so jim sledile salve topov jeklarskih kraljev."
Nemška vlada je ukazala pobrati zvonove po vseh nemških cerkvah. Hanrburg se je pravkar poslovil od svojih znamenitih zvonov v stolpih cerkva sv. Petra in sv . Nikolaja. Preden so jih sneli s stolpov, so za. slovo klenkali eno uro. Vseh zvonov je 93, in bo<k> pretopljeni dali okrog trideset ton kovine.
Po zgledu evropskih zaveznikov pošlje tudi Japonska komisrjo diplomatov v Združene države, ki imajo predvsem seznaniti Ameriko s težnjami Japonske glede na orijentalttko vprašanje.
V Kristianiji na Norveškem je mestni svet sklenil, da bo odslej prvi maj zapovedan praznik. Občinski odbor je nato vsled pritiska socialistov sprejel resolucijo, katero pošlje v državni zbor, da naj vlada proglasi prvi maj kot državni praznik. Ta dan naj bodo vse trgovine zaprte in vse delo naj počiva.
V nemških poluradnih listih ni bilo še nikdar toliko črnoobrobljenih naznanil o smrti avi-atikov, kakor jih je sedaj. Vsak dan je obelo. danjenih pet do šest, a včaaih po deset takih naznanil, kar naravno ustvarja zelo slab vtm na nemško javnost. Naznanila o smrti submarinskih poveljnikov so prenehal^ v časopisih — najbrže na uka mornariškega ministrstva, ker jih je bilo zadnje čase že preveč.	t.
«akimiv članek o nadzorovanju banke zvane • clearino house".
Kaj to pomeni aa ljudstvo, če j« banka pod sadaorstvom "Cleariag Houaa".
Vso banko, ki imajo iveao s Chicago Cleariag Houso, ao podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov toga xavo da. Pregledovanje računov in imetja, s« mora vriiti najmanj enkrat na leto.( Izvedenci natančno preidejo stanji» vsake banke. Vso gotovino preitejejo. pregledajo vae note, varilno, vknjižbe ia druge vrednostne listine, so prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjigo in račune, (o najdejo iivedenei kake slabe ali! dvomljivo vrednostne listine, se te ne Itejejo več kot imovina banke. Ako so jo skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka duno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opuatiti. Vse, kar je slabo, ri-skirano, se mora takoj odstraniti in na-domoatiti z boljšim. Če v*ega toga banka hitro ne popravi in stori, izgubi vae nadaljnje ugodnosti in praviee, ki jih vživajo banke, katere so združene v ! Cleariag House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni aprejeta v Cloraing House ima alednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki jo članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro iraoviao, da je njen kredit dober ia da vodi ovoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chieagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej. ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je lio na ali drugi banki slabo valed panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler ae niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Cleariag House nadzorovalni načrt ae je pokazal tako vapelea, da so povsod, kjer koli ae nahaja kak Clearing Houso, sprejeli ta načrt.
American Btate Banka je v zvezi s tem Clearing Houaom, je pod njegovim nadzoratvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vaako leto pet popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pot detajliranih računov o stanju Bunking Departmenta države Illinois.
Napravite NAŠO banko za VAAo banko in Vaft denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Moderno urejena VXLLAOB m s prostranim vrtom aa UUle MARTIN POTOKA*, Ofden Ave., hHJo a
ike postajo, Lyons, DL Telefonska štev.: 284 m.
CIAU8T RRVXBW." — mesefoo In stane $1.00 na Ista Naslov: Int. Soe. Review, 841 ^ Ohio St., Chicago, m.
MODERNA KNIOOVRZNIOA.
Okusno, hitro in jrpsina dale za privatnike in drufttva. BpvsJa mamo naročila tudi laven im^l Imamo modama stroj*. Nhfci
C#ne	HRATJR HOLAft,
IMS Rias bland Am, (Adver.)	«bas* »
Ako želiš čitati •• najnovejša in dobre novice, potem ae naroči na "Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno qd mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis.
LOUIS RABSEL
moderno urejen a alun
IA 411IRÂII AIE., IEIIIIA, Vit.
Telefon 1199
SLOVENCI
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PORNIJEDNOTL
POD.
Naročite si devnik "Prosve-ta'\ Liift stane za celo leto $3.00^ pol leta pa $1.50.
Vstanavljajtc nova društva. De-set članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo jc: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, HI.
Naiveči* slovanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna=
lslaaS Avcnac, Cklcago. II».
Mi tiskamo v Slovenakem, Hrvaškem, Slovaškem. Češkem Poljakem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost ao tiakovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" ae tiska v naši tiskarni
...................................................e
t^ADAR potrebujete društvens potrebščine kot zastave, kape, rc-Cslije, uniforme, pečats in vse drugo obrnite ss na svojega rojsks
F. KERŽE CO.,
1711 South MJIlard Avenuc.
CHICAGO, IL L.
Cenike prepišete zastonj.	Vae delo garantirano,
eaaeeeeeaaaeeaaeaeaeaaeeeeeaaaeaeeeeeeefeeeeeeeieeesi
predaednik. ameriške državne banke
Blue Island Ave., vogal Loomia in 18. ceste.
Miuistrska kriza ns Španskem se je rešila s tem, da je Fklvardo Dato sestavil novo^vlado. Na-^ predek pa to nikakor ni, kajti jt njim prihaja zopet konservativna stranka na površje. Četudi ni bila liberalna stranka kdove koliko prida, je imela vendar vsaj nekoliko poguma zoper kleri-kalizem. Konservativna stranka je pa reakeionar-na v vsake»m oziru. Kar se tiče vojne, je Dato izjavil, da bo tudi nova vlada vztrajala na stališču stroge nevtralnosti.
Prirepen po načinu, ki g* ie rabil atar moder menih
S O R O L
se je izkazal čudovito uspešnem aa krče solodcu in trebuhu, bola nvrst, naduho, glavobol, iagubo toka, prohlnd V fUvt, itd. itd.
Priredi ss lat* kompsntja, ko del» «lavni "Pain Ex-p»ll»r" staro vredno sredstvo ta vdrsnenj«. Pameten ¿lovek Ima «no steklenico vedno pri rokah !6e tn 50« v vseh lekarnah. H pa pri F. AD. SICHTES CO. 74-*0 Washinston Street. NEW VOSE
asc
Central Hotel
Coneniaiigli* Pa.
Fred. Mo»ebarger,
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. b
Zdravnik aa aetraoje ia
»adruvalika pretakava broeplaène y>*
lati je ia adravila ISM Blue Uta* àve.. (j ate age U reda je ai 1 Se S pi •cl.; od T «le S a«e£er ta^ea OMea* «tveti UUSl aaj piâoje eievi
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ SI4 BROAD STREET III. 1475 J0INST0WN. PA.
V teti dnevih
velike draginje
bi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnica je v pregovoru.44Forewarned is Forearmed". Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim črevaiu, bo vain pomoglo preprečiti sitne neprilike.
Trlner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izčisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in ninože razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in ojavi kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večino napadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življenske pre-membe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz*čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena $1.00. V lekarnah.
Trlner|ev Uniment	j
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo. Je nepreskoljiv za revinatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, za zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. Je jako poživljajoč za utrujene mišice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trlnerfev Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hripa-vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta ko-lajna 8an Francisco, 1915, Grand Prix—Panama, 1916.
JOS. TRINER
(Me*., n.
kemik ladalovalec,
umi» S». kiUtai An.
Z.AMSK.V
^Irlijtični 1 o-v an j K!
. Fotograf
» vr-a
Posebno
Obišči
l*>zojgbst za slike novoporočencem. tiščite nas. in
prepričajte se!
1255 TV: iôth St. 1
»v-
♦ fsi Thrmop in »*{ ^Upori ulice.
...........