jCtijiga e, v .SivCjenje in &vet Štev- StC. fijul Ijana <27. dmeemhra £«fc &> E. Justin: »Pri delam (lesorez) Borba kontinentov Porast prebivalstva v Zedinjenih državah L. 1800 je prišel na štiri belce en črnec, l. 1850 na pet belcev, l. 1920 pa na deset. Črni delež ameriškega prebivalstva je torej relativno zelo padel V članku »Ali je na zemlji dovolj prostora za vse ljudi?«* smo skušali dokazati na podlagi tehtnega statističnega materiala, da je depopulacija (razljude-nje) najmanjša nevarnost, ki bi pretila vsaj za dogleden čas evropskemu kontinentu, da je v nekem pogledu baš nasprotno resnica, namreč to, da je naša celina še prebega ta ljudi v primeri z plemena, ki vzbuja pesimistom toliko skrbi. Priznati je treba, da je za ta po-mi ste k mnogo stvarne podlage in nikakor ni podcenjevati možnosti, ki sledijo iz njega. Saj gre za maso človeštva, ki tvori po svoji tradiciji precejšn o enoto in ki s svojo okroglo milijardo duš že danes trikrat presega prebivalstvo srednje in zapadne Evrope. Ta ogrorc« : življenškiml možnostmi, ki j:m jih nudi. in da torej ne predstavlja primernih tal za kakršnokoli priseljevanje ljudskih mas z drugih celin. S tem pa pade tudi ena izmed glavnih utemeljitev, ki bi lipraVičevala neke pesimiste do črnih napovedi o bodočnosti evropskega kontinenta. Ostaja samo še drugi pomislek in ta se opira na nezadržni porast prebivalstva v južnih in vzhodnih predelih Azije, tedaj pred vsem v domovini žoutega * ie bi.'o izhodišče mojega dela. Postavil sem si nalogo nadaljnje izgraditve te misli in jI dati znanstveni temelj. Modenna fizika je z gotovostjo spoznala, ne sestoii sa^-o svetfoba amnak sleherna snov izmačkenih ultra« mikroskopičnih pričestic. ki so polnjene z elcktrko. Neskončno truda .ie bičo treba za spoznavanje lastnosti teh zadnjih gradbenih kamnov ma>teri'e —e'ek-tronov. ki se gibljejo v notranjosti atomov K "t ?.e ie že ooiavila misel, da sestoji svetloba iz mabnih telesc, p^o-žer»!h v vrtove. ie bT,la hVzti tudi slutnja. da tudi ti elektroni niso rrč drugega nego ultrauVikroskop^ne pričesfce v p-av tako valovitih gibih. Na ta način Je bila dana nv>ynosit. da se na!de poooJna skladnost mied na--avo svetfobe in na-«T"/>w,i nfi.m t^rviotvi^nio r*if)» kaaati, da se elektroni v resnici giblje- jo v obliki-valov. Naj so bile te mM še tako zanimive, vendar se ni moglo z gotovostjo računati ž njimi. Ameriška učenjaka Dav,sson in Crerroer. pozneje Anglež Thomson im Nemec Rupp pa so napravili senzacionalne poskuse, čtjjoh uspehi so nazorno in neizpodbitno dokazali, da se gibljejo elektroni v slednji materiji, torej tudi v svetlobi, v oblvki valov. ................................................................ Neenakost ljudi Kaj pravi o tem naravoslovec V »The Century Magazine« je objavil o vprašanju človeške neenakosti zanimiva razmotrivanja docent biokemije na cambridgeskem vseučilišču 1. B. S. Haldane. ki izvaja med drugim: Ljudje se že ne rode enaki. Nekateri so beli. drugi črni. Nekateri pridejo na svet s telesnimi napakami, drugi prine-so že s seboj duševno manjvrednost in nesposobnost. Gdč. Burksova v Kaliforniji je nedavno izvedla zanimive poizkuse: Preiskala je inteligenco 200 otrok in jo primerjala z inteligenco njihovih rednikov in 100 otrok, ki žive pri pravih starših. Rejenci so bili adoptirani povprečno 3 tnesece stari, tako da je bilo dovolj časa. da vplivajo na nje njihovi krušni očet.ie. kakor vplivajo v normalnih razmerah pravi starši. Omenjena raz:sko-valka je dognala, da ni nobene znatnejše zveze med inteligenco adoptiranega otroka in njegovih rednikov. Malo bolj se je opazil vpliv krušne matere, vendar je daleč zaostajal za vplivom prave matere in pravega očeta, V isti s'rot'š-ivici so se izvedli poizkusi, ki kažejo, da obstojajo med otroci, ki se vzgajajo pod isto streho in nod'egajo isfm vplivom, zelo veVke intelektualne razlike. Vse to zonet notriuje že znano dejstvo, da prinese človek svoje intelektualne sposobnosti že ob rojstvu na svet. Mnog'' »nanj dokazilnega gradiva imamo l r"oralnem značaju poedinca. Nedvomno so nekatere osnovne poteze, ki določajo razvoj značaja, n, pr. hitrost reakcue. dedne, vendar najbrž zavisi v precejšnji meri od okolja, ali se bo občutljiv otrok razvil v nekako furijo ali pa v dobro, das' immilizivno (hitro vzretljrvo) osebo. Okolje ki v njem otrok raste največ donrmese. ali se iz mirn^a otroka razv;,ia brezsrčen oziroma dobrosrčen človek Znano je da se na 7"ačai vpliva mnogo lažje nego na inteligenco. Ce hočemo proučevati, kaj znači vpliv okolja, lahko napravimo poizkus z rastlino, ki jo razre/imo v dve polovici in zasadimo oba dela v različnih tleh. Toda z otroci taki poizkusi, kajpada, niso mogoči. Vzlic temu — narava si jih lahko dovoli tudi pri človeku. Kdaj pa kdaj ustvari iz ene same stanice dvojčka, ki sta si zelo podobna. Oba sta istega spola in če skupno rasteta, se razvijajo pri obeh skoraj iste navade in nagibi. Toda če ju po rojstvu ločimo in damo vsakega v drugo okolje? Nekaj takih primerov je bilo že raziskanih. Prof Her-mann I. Muller v Austinu (Texas) opisuje primer, da sta bili dve deklici —■ dvojčka zaradi materine smrti takoi po porodu ločeni. Ko sta bili stari 30 let. je inteligenčna preizkušnja dala pri obema skoraj enak rezultat Med 1000 ljudmi ne bi našli niti dva. ki bi si bila tako podobna. Nadaljnje preizkušnje pa so pokazale, da se oba dvojčka v svojem čustvenem življenju tako zelo razi kujeta med s*boj kakor katerakoli dvoj'ca ljudi, ki jih vzamemo iz poljubne množice. Pna je Ma omo?ena. druga ne, ta 'e bila katoliškega mlŠbenja dm?a se je štela k neki protestantski sekti itd. Napredek bologije bo v bližnjem času ovrgel slednjo možnost nazora, da so ljudje enaki: neenakost bo priznana, kot prirojena, naturna človeška lastnost. Najlepše se nam kaže resnčno stanje v Zedinjenih državah ameriških. k:er so možnosti, da se posameznik enakomerno naobrazi. mnoeo večje neCTo kjerkoli na svetu. Univerzalna vzgoja pa ne ustvarja enakosti, marveč ka?e sfei ko pp°i neenakost ki pač sl*«i na stvarnih raizVkah v nada»-Vno»ti. Tam. kW obstoji enakost imbraževahvh motnosti, ni moč5 onr^vičevflti reusmcMv. 4rne-riški se,fmadernan (mo^-carro^k ki s-e je bre? gol novmel kvi5k") ce vi^i ev« roškemu aristokratu n^ii-cnvVien da«f fe s|(..Hni"' niwnt; cto-Verrm krvVrat omajco bolj brezobziren, ker ve, da se fta svoj družabni položaj ni povzpel s prirojenimi sposobnostmi, če bi biio odpravljeno dedno bogastvo, bi biia tendenca k aristokraciji še jačja. Nekateri vi»jo v sedanji ruski komunistični stranki kah najponosnejše. najbistroum-tiejše in najbolj brezsrčne aristokrac je, kar je je svet kdaj videl, prerokovanje, ki se mu sicer ne maram pridružiti. Spoznanje o prirojeni človeški neenakosti ima nedvomno slabe strani, vendar ne verjamem, da bi moglo zadati udarec demokraciji. Nji ne preti nevarnost od tega. da prizna neko biološko dejstvo, ki ga ni moči zanikati. Morda pa bo napočila doba. ko demokratična politika oe bo prepuščena slepi moči Volilnih številk, marveč se bo naslonila na volilce, ki jim bo znanstveno priznana volilna sposobnost. Tako pojmovanje zahteva pač novih oblik demokracije, toda ni li med današnjo demokracijo in ono v starogrških občinah še daljše poti nego med današnjo in bodočo? Zakaj smemo smatrati, da je vsaka oblika mišljenja in verovanja v današnji; dobi dokončna, za vse čase veljavna, ko vemo, da ni bila nikdar v prejšnjih dobah? Ne bo ii treba osnovati demokracije na dejstvu, t. j. na dejanski neenakosti človeških sposobnosti, namestu na fikciji, t. j. na veri v popolno enakost?! Ivan Podržaj Silvestrov večer dnevničarja Gorjanca (Navadna kronika) Jnevničar Gorjanc je po« gledal na uro. — Pol sedmih? Položil je akt v predal. Vznemirjen. Raztresen. — Pol sedmih? Zaklenil je miznico. Iz navade. Nezavedno. — Pol sedmih? je po* navijal. Glasno. Meha* nicuu ui t nrsli. Vtaknil je ključ v hl"čni žep. Roka sama je segla vanj. In kakor vsak večer: ugasil je luč, vze! suknio. klobuk--in ni ga bilo več v pisarni. * — Kam? ga je ustavil na cesti hra» pav glas. Pogledal je proti kandelabru. M"d!a postava ie zrla vanj. Globoke oči. Ble* da, z rdečkastimi rožami garnirana lica, — Kam? ga je vpraševala nema po* stava. — Kam? Kam? je odgovarjal nemo dnevničar Gorjanc in se premaknil. Za o"lom se jc ozrl Previdno. Sko* rai ho i oče Kakor tat. Ob kandelabru še vedno medla po* stava. In mrzel plinov plamenček nad njo. Široka cesta. Sijaina rnzsvetlinva. Razkošne trgovine. Bleščeči napisi. Moderna reklama. Bogata darila. Dnevničar Gorjanc je tiščal roki v žepu. Tesno ob životu. Kričeč napis mu je ustavil »korak. — — Novoletna darila zastonj! Buljil je v črke. Mavričasti vrtinec luči ga je potegnil na drugo stran ce* ste. In mavričaste so bile niegove nrsli — Kako bo vesela! Čudila se bo! In to? In to? — Prosim, gospod! se je oglasilo za njim. Dnevničar Gorjanc je slišal g'as, pa ni razumel. Niegove oči so obstale na drobnem napisu v kotu razstavnega okna. — Prosim, gospod! In Gorjanc je čital. --Kdor kup! nri nas za 500 .. Čital je znova. Počasi Premišljeno. --s; lahko izbere med tu razstav* ljenimi darili... * — Gospod! 7apreti moram! Prosim! Glas za Gorjančevim hrbtom jc bil nestrnen. — To ie goljufija! Varanje poštenih IjurPl S vin... Gorjančevo na^dn?enie za čistost in noštrno"^ ic osušil re«sl- rolo- ja. ki je zdrkni! navzdol in zakril nje* govim očem predmet pohujšanja. Spomnil se fe postave pod kandelar brom. In mrzle lučke nad hio. Hup — hup — in Gorjanc se je ustavil sredi ceste. Tesno ob niem je zdržal avto. Ele* gani no so švrknili curki ledene brozge po njegovih nogah. Ni se premaknil niti obrnil, i Pristopil je stražnik in ga posvaril. — Hvala! Trda je bila ta beseda. Trša od stražnikove dolžnosti. Počasi je stopal čez cesto. Ob kan* delabru se je ustavil. Bled obraz je zi« jal iz ogledala v razstavnem oknu tt« govine z zlatnino. Gorjanc je stegnil vrat in obraz v trgovini se je podaljšal in zarežal. Gorjanc je privzdignil glavo in po« gleda! kvišku. Obraz v trgovini tudi. Suh, dolg, bled obraz je strmel v pli« novo lučko na kandelabru. * Mlad par je hitel mimo. Zadišalo je po parfumu. Po finem tobaku. On tip ---česa? Izrezan iz najnovejše mod« ne revije. Ona? Kos mesa. Pol metra blaga. Ostalo kožuhovina. — To je svet! se je zavrtelo v Gor« jančevih možganih. — In mi? Mi smo jih naredili. Ne mi. Oni za fronto! je gledal predse. Topo. Stekleno. Gorelo je v njem, pa je bil mrzel. Tiščal je pesti in čutil kri, pa je gledal v zamrznjena tla. ★ « Temno nabrežje. Zapuščeno. Samot« ni kostanji pred samotnimi hišami. Iz nizke hiše z medlo obločnico nad vrati je stop:! na sveže zasneženo ce« sto samoten mož. Stal je pred hišo v nezapeti suknji. Gologlav. Razkuštran. Iz zaprte veže za njim pritajeni zvcx ki jazz banda. Vpitje. Smeh. Razposa« jena popevka. Cvilcči ženski glasovi. Samotni mož je stopil bliže k bregu. Pod kostanj. ....................................... PREOKRET V MODI Kakor se je izvršil 1830. prookret v ženski noši, tako se obeta slična prekucija za 1930, vsaj v Italiji. Nič več ravnih m oglatih črt, pač' pa plemen te krivulje Te mode pa ne bodo vodili več sami krojači, kajti d-žava jih bo nadzidala Onoval se ie areopag z nazivom »Na<^dna fašistična zveza za oblači'ni obrt«. Ta kani napeti vse sile, da osvobodi Italijanke tujih slo Pri kraju, prav ob robu, podprta 9 koli, je stala baraka. Spodaj v razpoki ledene skorje je šumljala voda. Samotni mož ni videl barake. Ni sli« šal vode. Temno je bilo okrog njega in v njem. — Tako oam? In nocoj? Dnevničar Gorjanc se je vzravna,!. Zdelo se mu je, da sliši ženski glas. —• In tako mraz! se je naslonilo nanj. Gorjanca je spreletelo. — Pri meni je toplo, mu je zašepe» talo v uho in se ga oklenilo. Slišal je in razumel. Že se je bil napo! obrnil, ko je po« sluhniL — Ura bije--novo leto —• — je govorilo poleg njega. Gorjanc je napel uho. — Mama, mene zebe! Jokajoč otroški glas iz barake. Pre« mražen, šibak. Žalosten. Pričakujoč. Gorjančeva roka se je vzdignila. — Človek? se je prestrašilo poleg njega. — Človek! se je oglasilo v njem. Spodaj pod njim je pljusknilo. — Mama! Mama! Jokajoč glas iz barake je spremljal Gorjančeve korake v temo. gov. Črpati misli v virih XIV. stoletja, da dobi primernih vzorcev. Številni zasnutki so že pripravljeni. Krila bodo dolga, z obilnmi draperijami Glava bo molela iz zajetnih in visok'h ovratnikov nalik cvetu iz svojega venca Rokavi bodo segali do zapestja. Pas bo malo više nad prirodnim mestom. Pojavili se bodo rokovniki, ki bodo — vsaj pozimi — izpodrinili torbice. Vladili bosta siva in slezasta barva v vseh odtenkih. Kdo ]e potegnil učenjake za nos? GJozeiske najdbe — največji škandal v sodobnem znanstvenem svetu " V vasi Glozcl blizu francoskega me« sta Vichy sta odkrila kmečki mlade« nič Emile Fradin in njegov ded nekega dne leta 1924., ko sta orala na njivi, kakor človek dolgo korito iz kamenja in opeke, ki je bleščalo v solncu kot steklo V koritu sta našla zb rko »ar« heoloških predmetov«: lončenih posod, zbrušenih kamnov, prstanov iz kame« nja, koščenih in kamenitih obeskov in ■M Stara mai ka, ki so jo izkopali v Glo* želu Igel, potem zbirko kosti, ki se vidijo 'e'eev En fsoč š^st sto petdeset prijemov je potrebno, da se napravi iz materijala. In v tesnih dvoranah tam zraven, tart? ž« ne žvižgajo več transmisije. tam se gibljejo samo še roke in na finejši instrumenti. Večinoma so ženske, ki sede v dolgih vrstah, za steklenimi stenami in katerih mize so tako visoke, da Sci pride te tvornfce, tvoja era. tvoja »švicarna«. Gotovo se čudiš tej fantastični razdelitvi dela. Stvar zahteva or-: laško organizacijo, kaj ne? In medtem ko pedaš t' š'ev;lo. motrim taz roke. Nad en tisoč šest sto rok si podaja uro v roke m nobeina ne ponovi piešnj^ga pregiba, vsaka napravi nekaj novega. Di1 In vsaka računa na naslednjo ter sku-■7 ša v naiman iš^m zNrati na>večb moč. Moške in ženske roke. blede in rjave, ntiaue .in nežne. stare in vek, žuljas.e m bradavičaste. Roke, ki jasno kažejo sledove skrbi fin trpine rta. takšne, ki se po de'" sprost!'o v za^ov^Vš-mi in takšne, ki bi se rade razklenile, da bi sprejele dar zasiužtiivga miru; roke, ozke in vitke, ki se bodo na večer sklenile. In zopet roke. ki so lahkomiselne, igralske. koščene; druge zopet surove, takšne. ki grabijo skupau in poipada^o plen kakor klešče, pa zopet zaprte, mirne, neodločne im trudne, lene roke. Na stotine. na tisoče vrst je vseh teh rok in -i vsaka govori svoj jezik; vsaka ima svojo usodo, ki jo skriva v sebi. bi vse te reke so žive, vsaka ima svoj utrip, svojo posebno vročino, vse m- imajo živce in kri. Vse ustvarjajo v tisočerem ritmu in segajo na las natanko druga v drugo kakor zobovje kolesja tvoje ure ter ustvarjano delo, tako majceno, da ga lahiko dekle pokrve z enim samOm prstnem. Človeške roke ustvarjajo, človeški pnsti so tukaj na delu. Dih zastaja, srce mora mirovati, da ne v^Mva neben nepravi udarec na najmanjši obrat instrumenta, zakaj to, za kar gre, so tisočinke mihuetra. Ustvarja se precizijski instrument, nekaj docela nasprotnega od srca, tudi srca delavke za ure. Ali zdaj razumeš, kaj je ura? Aimpak ti si g Vdal delavki samo na roke Poglej ji še v obraz! Njeno desno oko je oboroženo s povečevalni aparatom. Ročaj te naprave se polžasto vije okrog rojene glave. Delo pa je treba gledati 11-: nearno, saj gre za točke samo v posameznih polili. Plastično gledane dveh <••• oči se mora izločati, tukaj velja zgolj v p'anlimetričtio gledanje. Kakor krn'ča-sta p"ŠIica prodre povečalni žarek skozi st^Vrt w vo^i nrko jn napravo. Dela prstnih koncev ne more s takšno točno s t'o opraviti noben stroj. Tu poglej. kako je obešena tehtnica, kako se tam naravnava sidro! Resnem, tudi nai'iprec:zneiši stroj bi bi'! prepovršen za to delo in samo približen. premalo zanesljiv. Da se mrtva naprava obudi k ŽMjenju. za to so potrebne ČloveSke roke, človeške oči. človeška srca. S kakšno pobo7no'.«it"'o. kakšno nedopovedljivo koncentracijo se tu pripravlja na tisoč« kosov razdeljen izdelek te industrije! Kako čista in bogata je ura! Gledaš na uro? Ne teče več natančno. polastii.e so se je človeške muhe, da bezilja ;n noče naprej več v starem tiktakanju, noče ti več kazati časa kaikor poprej? Ali veš, zakaj? Oko. ki je imelo opravijo z no, je bilo samo za sekundo kalno, mogoče je premočno trenilo. ali pa je utripnilo srce. ker je vročično zadrgetal živec. Mogoče je tudi kakšna mišica zatrepetala o nepra verni času na r»r«tn<: IVaznioi Neke med temi tisoč šest sto prijemi je človeka ge-ni'o veselje ali ža ost — in to je že bilo dovolj, da se je uri pokvaril teki Ampak še ni vse pri kraju. Na koncu. tam, kjer se nehajo dvorane za delo, se ocjpro nove sobane. V svetlih celicah. v samoti sede posamezni 1'jud'je kakor men Mi i. To so izvozen ci. sedeči v klav z uri, ki opravlja*) posebno delo. T11 n upan«* "tvari.ki so drugim Ikid^m nedostonre Te orače so često izzivale blazne prikazni v toliki meri. da so žrtve zapadle popolni blarrosti DoKa v ada leta 1820. zabranila uvoz opija. Ta ukrep je bil v prvi vrsti naperjen zoper Anglije, ki je izvažala iz Indije, dežele ot>il* Uživanje kokainu vsako leto pet milijonov kg tega mamila na Kitajsko. Seveda so Angleži pri tem zaslužili nepopisne vsote. In prišlo je do znanih vojn, ki jih je sprožil opij 11838) 42. 1856 160). Te letnice so za večno zapisane v sramoto Angliji, zakaj rodile so za posledico to. da je mo-raia Kitajska preklicati zaorano uvoza. Anglijo torej zadene velvk del odgovornosti, da je kitajsko ljudstvo danes podvrženo uživanju opija, ki zastruplja ves narod. (Glej članek »Raj izgubljenih na Kitajskem« — »Življenje in svet«, knjiga 5, str. 143.) Toda s tem še ni do kraja izčrpana odgo.ornost širjenja opija. Aafcaj problem opija že davno m več samo kitajski problem. Njegov pomen se je razširil. Ta kuga je že davno segla preko kitajskih mej in se je udomačila tudi na Angleškem in v Severni Ameriki. Poraba opija je naraščala, ko so začeli iz njega izdelovati čiste snovi. Opij namreč ni nobena kemično komplicirana sestavina, marveč združuje pr.bližno dvajset strupov Omenjamo kot najopas-ne.šsga rnorfin, ki mu napačno pravijo monij. daije kociein. teh. ain. papavc-rin, narkotin in narcein. Ti so najvažnejši. Tudi v zadnjem času mnogo zlorabljeni heroin je bistveno sestavni del opija in se pridobiva iz njega. V vseh imenovanih snoveh je opij v večjih ali manjših količinah in res. zadostuje že stoti ali tisoči del grama teh snovi, da nastane v človeškem telesu reakcija. Te ekstrativne snovi opija, katerim se je v novejšem času pridružil še kokain, so se uvedle že v vseh državah na svetu. V ameriških Zedinjenih državah potroš\io za mamila nad mTljardo dolarjev letno! Posamezna evropska velemesta so takisto hudo prizadeta Znano je. da imajo policijska ravnateljstva v večjih krajih sezname oseb. ki so podvržene uživanju teh strupov To ni nič posebnega, sai je splošno znano, da se iz teh ljudi rekrutira lep de! bolnikov za blaznice in druge sanatorije. A dočim se opij vedno bolj širi v Evropi, je začela njegova poraba na Kitajskem zadnje čase pešati. Zato pa se oiajajo Kitajci z drugimi mamili, katerih učinek ni nič manj strašen od opija. Lahko si mislimo, da se razpečavan.e teh strupov vrši s pomočjo in sodelovanjem tihotapcev. Statistike pa kljub temu dokazujejo. da se v Ameriki porabijo naravnost neverjetne množine heroina. človeštvo pa je medtem skoro brez obramoc izpostavljeno mamilom m sko-ro nihče se ne gane, da bi sionl kaj zoper mamila. S-cer je bila 1. 19]2. v Haagu podpisana nekasšna pogodba za bojkot opija, ostala pa je samo na papirju. S,gnaturne države versadlske po-goaoe so pred desetimi leti siU^nne, da bodo pogodbo obnovile, a doslej je ostalo vse to le pri besedah. In sploh, kaj morejo koristiti takšne pogodbe, če proizvajajo že razmeroma majhne države takšne množine opija, da se človek prime za glavo, kadar bere številke. Jugoslavija, n. pr. pro.zvaja letno pol milijona kg opija — zdravmška potreba za ves svet pa znaša letno komaj 6000 kg. Potem se nlkarimo čuditi Indiji, ki izvozi vsako leto 5 milijonov kilogramov opija na K;tajsko! Diplomatska lažnivost se ni nikjer jasneje Dokazala kakor v tem primeru. Nihče ne stremi po omejitvi prodaje op-ija. A kaj pomeni trgovina s tem predmetom, o tem nas lahko pouče številke. Samo pri eni toni opja se lahko zasluži milijardo francoskih frankov. Na vrata pa trka čas, ko se bo treba zcper onij in mamila zašč t>'ti z vse dri-gačnimi sredstvi, kakor so bila doslej v rabi. Mamila so napovedala ofenzivo vesoljnemu človeštvu in delujejo na to, da se zvrnemo vsi skupaj v propad. Treba se bo torej oprijeti protiofenzive in zastaviti Dosrum s prav tako energičnim b^ijem, kakor ga vojujejo proti nam mamila. IZVOR ČLOVEŠKEGA RODU Rodkefellerjeva ustanova je podarila 500 tiso; dolarjev za ustanovitev znanstvene eksperimentalne postaje o poreklu človeštva, in sicer v okolišu Oranžnega parka na Floridi. Vodstvo podjetja je prevzela univerza v Jaleu, ki bo napravila podroben načrt za proučavanje opic. šimpanzov, goril, orangutanov in sličnih živali, da se razrešijo nekateri p"ob!emi glede človeškega postanka. Učenjaki bodo zlasti gledali na to, koliko vplivajo dednost, okolica, različ> ne življenske prilike na normalni razvoj poed:nca. Profesor Angeli, na.jodličneiši strokovnjak v Jaleu, je izrekel mnenje, da bodo študije zatrdno rodile mnogo zanimivih opazovanj v tem pe-e?em vprašan in.. Človeške opice pa ne bodo zaprte v kletkah, ampak se bodo svobodno šetale po odkazmem prostoru: stem se sami po sebi odločijo elementi, ki so jih umetno uvedli v obširni problem. — 717 — Marcel Sauvage Teetoilt »Gringoire« je prvič podelil slovstveno nagrado 15.0C0 frankov za najboljšo oovelistično zbirko. Jury, 21 uglednih književnikov, Je prisodil odlikovanje Marcelu Sauvage-u za Le Premier h o m m e q u e j' a i t u e. 21 povesti in portretov. Avtor, rojen 26. oktobra 1805 v Parizu, se je pripravljal za profesorski izpit, kar ga je potegnil vojni vrtinec vase. Dvakrat ranjen, enkrat zastrupljen 6 plinom, je dve leti bo-toval, nato so ga izpustili v občansko življenje ob težki uri: čez dan Je bil uradnik, zvečer pa stavec. Izdal je tri snopce pesmi: Brazgotine, Pot v av.tobusu, Kirurg rož. a moral se je iti zdravit na jug. Za Knjigo srečanj je dobil 1924 Ulu-menthalovo ustanovo, ki mu je omogočila potovanje po Italiji. Vrmvši se v Pariz, se je posvetil novinarstvu, kjer jp cesto prirejal obširna časnikarska poročila iz Tunizije In severne Afrike. 1927. je priobčil novo plaketo verzov: Libre Echange, razen tega še P o č m e s d u t e m p s, razpravo o izvoru sodobne poezije. Z uspehom so igrali njegovo Irodejanko O n H o m m e s e u 1. Najnovejše delo. Prvi človek, ki sem g a u b i 1, je niz različnih pripovedi, od tragične istinitosti do fantastične zamisli, vmes celo novinarski članek. Veže jih kronološka nit: avtorjevo življenje se zrcali iz njih. Iz večine gleda v tej ali oni obliki smrt, tako da fteui se nehote spomnil neke Funtkove zbirke. Poleg tenkoumne čutljivosti razodeva pisec izreden dar za podobe, n. pr.: »fikrjanec se dviga in poje, tako visoko, da ga je samo še ptičja piščalka spomin, čisto majhna zračna godba na vrhu neba .. .t (06). »Kobila se kadi iz bokov in nozdrvi... na-lik ognju, ki se noče razgoreli.« »Noč bo kristalna, drhteča, krhka liki steklo pri s>ve-tUjki« (73). »Grobovi vojakov v vodoravnem pozoru« (93) itd. Ugaja mi zlasti prva polovica, zelo zgoščena po slogu, malone telegrafskem. Prve tri stvarce so vojni motivi. Naslov je posnet po uvodni črtici, ki nosi geslo: »Velike opice po afriških gozdih, tigri po drevesnih rogovilah globoko v Indiji, jaz dvajsetletnik vam nimam kaj zavida, ti... Ubil sem človeka čigar mrtvašnica se nadaljuje v sredi mojega žitja: mrtvec, ki noče izrllHnlti in ki ga ne morem več ubiti. Leži preko mojih 20 let. Odtlej krvavi po vseh mojih spominih.« —"V naslednjem podajam kolikor toliko zaokrožen odlomek iz črtice La mort de Jules M o r I n (45 do 48). ¥ Vsi častniki razen Julesa Marina so onesposobljeni za boj ali ubiti. Divizij-sko poveljništvo je poslalo neizprosne ukaze. Še pred nočjo je treba osvojiti, zavzeti po vsaki ceni vas. kamor so se Nemci v nagbci umaknili in k;er se krčevito drže. Čete naj se menjajo šele te- daj, če bi utrpele 60 odstotkov fegub. Vsak upor se bo na mestu kaznil. Oja-čenja, taboreča po krivinah okoli Com-besa, se pod zaščito noči napotijo v prve vrsta. Jules Moriti, podporočnik 350. peša -dijskega, je prevzel poveljstvo nad četami. Selo, osvetljeno z nasprotno lučjo, ne daje nobenih znakov življenja. Kleče za grbino zemlje, gleda Jules Mor in na uro. M ed zobmi drži piščal, v desnici pa samokres. Mahoma šine pokonci, zabrlizga na vso sapo. Z iztegnjeno roko kaže na vas, ležečo kakih lbOO m pred njim. Dva piska, potlej pa trije drugi odgovore njegovemu v strašnem molku, ki je nastopil za truščem topovske priprave. Razkropljeno moštvo vstane, se zakadi, pade sceloma po dve sto metrih. Podporočnik ie še vedno nekaj korakov pred njimi... Dvigne se drugič... Za pet sto metrov se pomaknemo naprej, neznanska razdalja, ne da bi se na sovražni strani kaj genilo. Na tretji Morinov žvižg se Sailly-Saillisei predrami. Vrsta strojnic zaprasketa na robu sela, točno dve minuti. Krožni zamah s koso traja dve minuti. Francoska črta, ki se je bližala, teleb-ne na tla. Jules Morinse takrat pred svojim moštvom vznne z vsem životom. Svinčenka mlaskne, ena sama, pa mu prebije trebuh ... Podporočnik obstane pokonci, nepremično. Kri curlja ob sohi poveljstva. Zamižal je, izpustil svoj revolver, a z zobmi §kripb'e in vztraja. Še stoji Potem se opoteče. se zgrudi na kolena, z dvignjeno desnico. Roka mu išče nekake zaslombe. opore v zraku. Skrčeni prsti mu drsajo no vzdtišnem z:du. zaman zahtevalo kakšne brape od neba, da bi se zopet vzravnal. Zatem se sesuje na levo plat z zamolklim stokom, v krvavo lužo Desnico pa še zmeraj moli kvišku. Prsti se rnu p"'ba!n živijo, govorijo. Jules Morin se oolneoma pogreza v smrt. v nastmaiočo noč Trdovratno izteza svoio desnico nad blatno zemlio. Moštvu da.ie znamenje. Toda vsi nosilci so poginili pod zapornim ognjem. Vojaški zdravnik in njegov bolničar sta zkknj-ena na nekem pobočju •— zadušena.'-Jules h rope. Senca njegove obupno dvignjene roke se meša z nočnimi sencami. Prsti se tiru iztesrajo. Na enem med njimi se vidi ob zadnjih obleskih dneva, ob daljnih zubljih požarov svetal zlat prstan, zlat vernik, na katerem živijo poslednji odsevi sveta. D. A. Alkohol na švedskem Letos je po petnajst let trajajočem predsedništvu odstopil predsednik švedske alkoholne centrale dr. med. I\van Bratt. Neki vodilni švedski list je o tej priliki pisal, da je javnost spre* jela njegovo demisijo še z večjo pos dežela nahajala pred resnimi odločit« vami. Za velike splošne stavke 1. 1909. je bil v vsej deželi prepovedan alko« bol in prepoved je izpadla nad vsako pričakovanje povoljno. »Ulice so do» bile čisto diuaačno lice.« Koliko žena 1. Švedska kmetica valja testo za kruh. 2. Švedski kruh v obliki prepečenca, 3. Prepečenec razrezan na kose zornostjo nego istočasni odstop vlade. Na prvi pogled se je zdelo, da se vese« !ijo njegovega odstopa v enaki meri izraziti prijatelji alkohola in njegovi sovražniki. Ti in oni so pač mislili, da je slednjič le izvrtana luknja v sistem, ki je pripravil vsem mnogo bridkosti. Odkod to čudno razpoloženje? Dr, Bratt je vzel alkoholno politiko Švedske v svojo trdno roko, ko se je je kljub skromni stavkovni podpori imelo več sredstev za preživljanje, ka« kor v normalnih časih! Močno absti« nenčno gibanje je tedaj izkoristilo ta dogodek tako spretno, da so vid.li že zgoraj in spodaj, kako se bliža splošna trajna alkoholna prepoved. Neuradno poskusno glasovanje je pokazalo v vsej deželi večino za prepoved zauživanja alkohola. »Prepoved se ie bližala kakor usoda.« Ker so postali na kmetih zara« nican, ampak doma, Ampak količin« di zabrane žganja iz 1. 1859. zelo trezni, žganja, ki si jo lahko družina nabavi so videli vsi nasprotniki alkohola, da je omejena. Kdor reflektira na »čekov« ' se bližajo smotru z naglimi koraki. no knjižico«, mora izpolniti prijavo. v Dr. Bratt je bil tedaj praktični otro, kateri stoje natančni podatki o njcgc* ški zdravnik in član vel kega mestnega vi družini, njegovem zas'užku. najem* sveta v Stoekholmu. Bil je edini, ki si nini in o plačevanju davkov. Šele če je upal dvomiti nad stvarjo ter se zo, oblast te podatke potrdi in pohvalno perstavil takšni izvedbi. Predvsem pa oceni, sledi izdaja »čekovne knjižice« je napravil načrt za pomoč, ki je čisto in pripomba, koliko žganja sme lastnik nepričakovano rešila ljudsko gibanje kupiti. Najvišja mera pa znaša Štiri in odtegnila deželo za delj časa tvega« 'i-tre na mesec za družino oziroma za nemu poizkusu, za katerega še ni bila čekovno knjižico. Nekatere pokrajine zrela. Švedska je bila takrat še daleč s» znižale količino na tri. odnosno na za Norveško, ki je uredila to reč med dva litra. To se zdi mnogo, ampak če svetovno vojno. pomislimo, da na Švedskem ni dobiti Bratt je pripovedoval iz svojih zdrav, ,vina- ,in da ie tudi pivo, ki se niških izkušenj, kako resne so škode, toei, skoro brez alkohola, ni mnogo, ki jih povzroča zauživanje alkohola. ,kdor v pretečenem letu ni plačal dav* Dokazoval je, koliko gorja napravi al, kov« tY°hce m dobl1 »čekovne knjiži kohol ljudem s tem, da jih ne ščiti ce« kdor pa _ ima vel-ko družino. ne pred boleznimi in kolika je gmotna a?bl dovoljenja za večjo količino zda, škoda, ki jim jo prizadene. Pokazal je nJa< Pac zategadelj, da lahko obrne de* vso nezmiselnost in nemoč dotedanje ?ar Y, Pr,d drugim, potrebneisim re* alkoholne politike, ki jo je uganjala ccm,- K°2ar fasado pijanega, je za pr» država. Ta politika, je dejal Bratt, je vo kazen prikrajšan v men zganja; če samo vesela, če država pri konsumu fa,;s.? PU.anost ponovi, mu odtegnejo alkohola mnogo zasluži, ne misli pa knjižico, m to za del, časa Kdor še ni ' vdar na ogromne izgube, ki jo pri« f5 star. nima pravice do »čekovne naša in na sredstva, s katerimi je tre, fcmttJce«. Za zadrurje so predpisi ne, ba te vrzeli zamašiti. Z veliko ostro, kol ko ohlanneisi. Kdor n pr naroči umnostjo je tudi pokazal, kakšna je °-blIc.n obed. ima med 14 m 17 uro razlika med začasno prepovedjo alko, Pralr'co do s''fa ,zc!f,,ne ™'ace- od '7. hola, ki je prišla čez noč zaradi stav, do 21 ure m, do dveh časic z«*n,a. Ta ke, ko so bila sredstva za preživljanje T-7« °dPrta na račun tistih, kj so skrčena, in med trajno prepovedjo, ti, svo'° knjižico izgubili. - čočo ?e normalnih časov in razmer, ko To vse se prijetno sklada z razme» cvete tajna trgovina in ima vsakdo rami na Švedskem in dr, Bratt ie star; možnbst udeistvovanja v vsaki zaže» gotenburški s:stcm pož razdraliio. n;janci pa pridejo le stran jene gozdove in jako razčlenjeno lahko na svoj račun, nabrežje, je takšna reč težko izvedlji, Načrt dr. Bratta se je obnesel. ce» va. A pomrnluvost Brattove akcne je prav je pokazal neke pomanjkljivosti, obstoiala v tem. da je hkrati stav. Ljudje, ki potujejo po Švedskem se praktični protipred'og, ki je postal pritožujejo često. da ne morejo dobita predmet javnega razoravliapja. Pred, kapli;ce pijače, če ne naroče iedi Pr? lagal je sistem individualne kontrole nas je seveda obratno. A vendar se je Ta misel je tako prijela, da so Brat, stvar v cclotj obnesla. Zakaj navzlic ta kmalu potem poverli s poskusom vsem omejitvam na eni in svobošči, tega postopka v Storkholmu Ip kmalu nam na drugi strani ni nadzor alkohola nato je sledila zjj'cdu švedske prestol, v nobeni evropski deželi tako natančen niče vsa dežela. Po predlogu dr. Brat* in podvržen tako strogim uvoznim ta so bili samo t\sti upravičeni kupiti ukrenom kakor na Švedskem fn dobro žganje v prodajalni ki so imel' tako so storMi tisti, ki so potisnili navzdol zvano »čekovno knjižico«, naiboli raz, visoke cenf ?a žoane pijače. Na ta nas št j eno knjižico na Švedskem Žganje '-> so ubili tihotapce žganja. Indivi, na Švedskem se namreč ne pije v piv, dualna kontrola pa je postala lažja, Bratt je pokazal pri tej organizaciji tudi velike komercijelne zmožnosti in po njegovih predlogih organizirana kontrola služi za vzor dobro uspevajo« čega javnega podjetja, ki vrh vsega solidno daje državi to, kar je njenega. (Na žalost doseže ta vsota še vedno 2 milijardi državnih prihodov v naši valuti.) Če je dr. Bratt zdaj odstopil, ni sto« ril to zaradi tega, ker si želi miru in pokoja. Nasprotno! Francoske tvorni« ce so ga pozvale v Pariz, kjer bo pre« vzel mesto njih voditelja. Na Šved« skem pa bo ostal blagoslov njegovega dela vsem v spominu: število pijancev se je z njegovim sistemom skrčilo Tu« di poraba alkohola je močno padla. Gospodinjstvo si je zaradi prisilne štednje opomoglo, blaznice, ki so jih prej polnili bolniki, trpeči na psihičnih motnjah, so se izpraznile A kljub te« mu je bil dr. Bratt predmet najostrej« ših napadov. Nasprotniki alkohola so se bali, da ne pride šele zdaj do splo« šntga pijančevanja, zakaj »čekovna knjižica« je bila kaj pripravna skušnja« va za vsakogar. Konsumentom alkoho* la pa so bili njegovi predpisi prestrogi in so jih dušili. Iz tega so se vedno nanovo izcimljali spori, pri katerih se je večinoma zahtevala intervencija dr. Bratta, tako da ni bilo očetu s da« njega alkoholnega stanja na Švedskem nikoli prizanešeno. Svoj 50. rojstni dan je dr. Bratt po« rabil za to, da je ločil svojo osebo od protialkoholnega gibanja na Švedskem. Petnajst let je delal v tej smeri, zdaj na je ostavil svojo dedščino drugim, da se v njej poskušajo in jo utrdijo — kakor sami vedo in znajo. Voltaire Sužnost __ Vrnivši se med svoje pleme, je začel Setok terjati neKega Hebrejca za pet sto srebrnih unč, ki mu jih je bil posodil vpričo dveh svedokov: ali oba sve-doka sta umrla. In ker ni bilo dokazov, si je ueuiejec prisvojil trgovčevo srebro in hvalil Boga, da mu je dal priliko opehariti Arabca. Setok je potožil svojo težavo svojemu sužnju Zadigu, ki pa je bil postal njegov zaupnik. »Na katerem kraju.« povpraša Zad g, »ste posodili denar temu nejevern ku?« — »Na širokem kamnu, ki je poleg gore Ore-ba.« »Kakšsn je značaj vašega dolžnika?« de Zadig. »Ničvreden,« se odreže Setok. »Ampak saj bi le rad vedel, je-li ta človek hladnokrven ali nagel, preudaren ali nepreviden.« »Kolikor poznam slabih plačnikov,« veli Setok. »ga ni tako živahnega«. »No.« priganja Zadig, »dovolite, da bom zastopal vašo zadevo pred sodmjo« In res pozove Hebrejca pred sodnika in jame govoreč: »Ti blazina na sedežu pravičnosti, v imenu svojega gosnodarja prhajam, da bi terjal tegale moža za pet sto srebrnih unč ki jih noče vrniti.« »Imaš li priče?« reče sodnik »Nimam. Umrle so. Vendar ostala je široka st=na. kjer je bil denar odštet. In ako Vaše blagorodje izvoli ukazati, naj gredo po ta kamen. se nadejam, da bo pričal. Midva s Hebrejcem ostaneva tu, dokler ne bo kamena. Poslal pa bom ponj na stroške Setoka, mojega gospodarja.« »Prav rad,« pritrdi sodnik in jame odpravljati druge posle. »No, mar še ni prišel tvoj kamen?« se oglasi proti Zadigu na koncu seje. Hebrejec pa se vštuli s smehom: »Vaše blagorodje bi čakalo tu do jutri, pa kamena še ne bi bilo: nad šest milj je odtod in petna ist ljudi bi bilo treba, da bi ga premaknili.« »Vidite!« kl kne Zadig. »saj sem vam povedal, da bo kamen resnici pričevanje dal ker pač ta možak ve, kje je. Potemtakem priznava, da se je na njem odštel novec.« Ves zmeden in zmešan je moral Hebrejec v kratkem vse priznati. Sodnik je zapovedal. da ga bodo prvezali za kamen, brez jedi in pijače, dokler ne povrne vseh pet sto unč. ki so bile takoj plačane. O sužnju Zad'gu in o kamnu je še! velik sloves po Arabskem. (N.) Dr. Annie Osborn Kako rešujejo socialna vprašanja v Avstraliji Avtortai ttaslcidinje«a 6tarfca je ogledala avstralska noviiiu>rka. Nedvomno je Avstralija s svoco socialno poJitiko na prvem mestu na vsem svetu — dejstvo, ki ;e v ostalem svetu skoroda neznano. Mi Avstralci smo v ideauiem položaju, da lahko delamo na tem področju poizkuse, saj smo v 95% čistega britskega porekla; med šestimi milijoni bralcev jih ima vsaj pet milijonov dokaj čedno naobrazbo. Pri nas n'i med posameznimi družabnimi razredi ogromnih razlik, kakor ;čh opažamo v starejših deželah, tudi nimamo pravega siromaštva, namreč bede v množicah. Pod vodstvom prevladujoče delavske stranke se je izvršila vrsta zanimivih poizkusov, ki naj odstranijo revščino Itn dvignejo splošen življenski.nivo. tako da vsak mož, vsaka žena in vsak otrok nimajo zgolj pravice do življema, marveč tudi sredstva za uživanje življenja, dve reči, ki sta v bistvu povsem različni. Pri nas pravijo, da smo od zibelke do groba upokojeni. Presentljivo visok odstotek našega prebivalstva dobiva redno nezaslužene prejemke iz blagajne svoje očetovske vlade. Mi imamo »same po sebi so vse te uredbe p-av dobre, dokler se ne i žira hirajo. kar postane potem nacionalni problem) nagrade za materinstvo, državno podporo za zapuščeno deco, sirote :n otroke zapuščenih mater, potem invalidske in starostne podpore ter seveda podpore za otroke, matere, vdove in druge sorodnike v svetovni vojni padlih ali za delo nesposobnih veteranov. Vsi moški preko 65. leta :n ženske, M so starejše od 60 let, ki dokažejo, da nimajo premoženja v denarju ali nepremičninah preko višine, ki jo določa zakon. lahko prosijo za tedensko podporo. ki iznaša pet do'larjev. Sleparije, ki se dogajato na ta način, so take. da vzbujajo skrb in izpodkopujeio moralni značaj teh podpor Tako n. pr. mnogi otroci ne marajo več z ničemer podpirati ostarelih starišev, češ. tako jih bo morala vzdrževati država, čeprav so razmere teh otrok take, da bi bili lahko skrbeli za ostarele roditelje. V drugih primerih se prepiiše premoženje na otroke ali naloži v banke, da starši, ki stepajo v določeno starost, prevarijo oblasti in izvabijo državno podporo. Telesno še čili 65-1 e t ni možje ne marajo več prijeti za delo, boječ se, da se tako odrečejo pravici do državne vzdrževal-nine. Drugi zopet potratijo vse prihranke, ko se bližajo 65. letu, češ, saj bo posrfomal sk/rbela za kruh država in je boViše, ako nimajo toliko denarja, da bi bili izgubili pravico do podpore. V Avstraliji daje vlada vsaki materi, ko porodi otroka. 25 dio'arjev kot državni prispevek k stroškom, s katerimi je zvezan prihod novega državl.ana na svet. Seveda vse matere ne potrebujejo take podpore; da pa ne bi imela značaj dobrodelne miloščine, se je vendar sprejela določba, da ima pravico dio nje sleherna mati, ki jo zahtev a. V teku enega tedina se prispevek bočno izplača. Žene, ki gredo zaradi poroda v bolnico, vedo, da uprava bolnice vzame samo polovico tega zneska, ostalo pa izplača materi. Predstojnice bolnic pa vedo povedati marsikako zgodbo o jadnih možeh. ki se pofkajo krog bolnic, kjer se zdravijo njih žene, da bi čim prej po basali osta;'o polovico materinskega prispevka in jo zaprli. Nadaljnja uredba, ki je v teoriji vzorna, je drž. podnora sirotam in zapi-ščeni deci, pri čemer je vseeno, zakaj je zapuščena: ker so umrli starši ali ker jih ne more vzdrževati oni. ki je to dolžan. Vdove, ki nimajo lastnega premoženja. enostavno zaprosijo pristojno oblast, da smatraj njih deco za državne reienoe; takoi nato postanejo taki otroci samo hiranjema' svojih mater, ki dobivajo za nje redno državno nndporo —r v splošnem do štirih otrok. Žene, ki jih puste možje na cedilu, pot^m žene zločincev, pitancev in postopačev lahko takisto p-osijo za to podporo. Zlorabe se poslužuieio tudi nezakonske matere, ki se nezaželenega otroka odkrižalo tako. da ga enostavno izreče državni skrbi, To so pojavi, ki pričujejo, da lahko človeški pohlep izpodkoplje še tako ple- menste namene. Kaj Šesto se ničvredni možje in 'njih žene sporazumejo med seboj, kako se bodo okoristiM z državno blagohOtnostjO. Soprogi izginejo in žene vložijo pri sodišču tiralico za njimi. Ker pa se oblasti dado preveriti, da so dotični pobegnili v tuje države in ker bi morale žene poravnati stroške za njih aretacijo in vrnitev, se po navada opusti nadaljnje iskanje. Zdaj vložijo žene prošnjo, da država poskrbi za zapuščeno deco; tako si preskrbe stalne dohodke in postanejo državno plačane oskrbnice lastnih otrok. Pred nekaj leti je ena izmed avstralskih držav povišala vzdrževalnmo za en šiling; posledica je bi'a ta, da je jeila sosedna država izgubljati svoje pri materah nastanjene rejenoe. Naposled je gostoljubna Sosedna država odkrila, -zakaj so nje izdatki za vzdrževanje'zapuščene dece v kratkem Času silno narasli; brž je izdala zakon, da velija povišana podpora samo za matere, ki bivajo več ko pet let na ozemlju te države. Zdaj so vse prisetjenke romale s svojimi »državnimi rejenci« nazaj v prejšnjo državo. Podobne zorabe so se dogajale tudi pri invalidskih podporah. So ljudje, ki si narede iz bočezni svojega obroka vir trajne državne podpore iti celo preprečijo pravočasno zdravniško pomoč. Sistem podpor na veliko je sedaj že dovolj dolgo v veljavi, da so se lahko pokazali vsi njegovi sadovi. Njegova posledica je predvsem to. da se ves narod preveč zanaša na vlado. Samopomoč v občinah je. prav tako redka ka-kor samostojnost posameznega državljana. Ce vprašaš člana ene izmed neskončnih depuitacij, ki se sučejo okoli vladnih posfcipij, zakaj ljudje sami ne izboljšajo kake šoi'e ali javne ceste, ti odgovori: »Čemu neki? Ali nismo dovolj visoko obdavčeni in ali nam država ne vrača po tej poti del tega, kar izdamo za njo?« Naša zakonodaja je vzela za podlago idealističen nazor o človeku. Zaradi tega je vzbudila v ljudeh netrdnega značaja — in koliko je takih! — mnenje, da človek živi samo zaradi kruha, in če lahko dobi kruh tudi brez de'a, bi bil pač neumen, če bi se bil trudil v življenju. Namestu da bi se v ljudeh dvignila socalna morala, se je celo poslabšali. Tako konzervativnost človeške nature kaj rada izpodkopije naj^leme-nite:še težnje onih, ki hočejo ljudem dobro. E. C, Bowyer (London) Novo čudo letalske tehnike Na Angleškem so izumili in pre-izkusili letalo, ki daleč prekaša vse dusedanje iznajdbe v tej stroki. Gre namreč za letalo, ki ga vodi nekakšen »mehanični p.lat«. V angleško vojno letalstvo so nedavno uvrstili letala Z avtomatično delujočim krmiljeni — »robote« ali »umetne pilote« — kaK-or jih imenujejo tukaj. To so stroji neverjetno zapletenega mehanizma in nadčloveške spretnosti. V farnboroughški letalski šoli so znanstveniki in tehniki več let tajno delali na novem izumu. Sedaj pa jim je uspelo zgraditi »robota«, ki je v stanu voditi in upravljati letalo pravilneje od najbolj spretnega pilota. Ti avtomatični piloti so posebno pripravni za vsakovrstna bojna, zlasti bombna letala, ki operirajo podnevi pa tudi za velike nočne bombne avione z dvema in več motorji, ter za hidro-avione. Na preskušnji je takšen umetni pilot že krmaril letalo več ur in na razdalje do bOO km, med tem ko se je posadka ukvarjala z drug mi rečmi. To čudo moderne inženjerske umetnosti sestoji v bistvu iz giroskopa (precizne vrtavke), ki je bolj občutljiva za položaje in ravnovesje kot naša naj-ostrejša čutila. Vrtavko, ki mora biti neprestano v obratu, žene stisnjeni zrak. Giroskop učinkuje s pomočjo posebnega vzvodja na dva bata. k; sučeta višinsko in smerno krmilo Ves mehanizem je tako občutliiv. da reagira na vsako spremembo smeri Zadostuje, da krene letalo samo za del stoo;n e v stran, oz-roma navzgor ali navzdol, pa že vrtavka sproži bata. ki s krmil.em zopet naravnata letilo v prvotno smer. Cel »robot« — ofci.ielno mu pravijo tudi »pilotov asistent« — tehta približno 100 angl. funtov, tedaj precej mani od pravega živega pilota, katerega nadomešča. V krogih angleškega vojaškega zrakoplovstva že premišljajo m pre-tehtavajo, če ne bi kazalo take letalske robote v bodoče uporabljati tudi za rekordne distančne in vztrajnost ne polete. ki preko neke meje samo zaradi tega ne uspo. ker ponavadi opešajo piloti prej nego odreče stroj. Avtomatična letala so se obnesla ob vsakem vremenu. Plula so že v gosti megli in skozi temne oblake, kjer noben pilot ne more obdržati ravne smeri, ker mu megle zastirajo obzorje. Roboti ni. Na srečo pa te svojeglavosti robotov niso nikoli zahtevale žrtev. Seveda je na vseh teb avtomatičnih letalih poskrbljeno, da nima besede samo umetni pilot, ampak tudi pravi vodnik. Saj ne gre, da bi letalo kar naprej plulo v ravni smeri; po potrebi mora kreniti tudi v stran, se spuščati in dvigati, ravnati se po vetrovih itd. Vse to pa upravlja pravi pilot, med tem ko ga robot pri vseh ukrepih samo nadzoruje in popravlja storjene napake. ki bi utegnile letalo spraviti v nevarnost. pa jo tudi v takih prilikah režejo nemoteno naprej v ravni črti in nobena reč jih ne spravi iz ravnotežja. Na vodi so se nova letala prav tako dobro obnesla kot na kopnem. Neko vodno letalo, ki je startalo pri Farnbo-roughu, je samo poletelo v Nevvcastle, ne da bi količkaj zavilo iz prave smeri. Samo med pristajanjem je moral prijeti za krmilo pravi pilot. Avtomatično vodena letala so tedaj v sedanjih osnutkih že zelo popolna. Začetek ie bil pa precej težak. Prva avtomat:čna letala so svojim iznajdi-teljem nekajkrat prav pošteno zagodla. Avtomatični piloti so si sem pa tja privošči kak drzen akrobatski polet in navadno prav takrat, kadar so bili spremljevalci nanj najmanj pripravi]©- Na vsak način pomenijo avtomatični piloti za letalstvo veliko pridobitev, zlasti kar se tiče varnosti in zanesljivosti letanja. Vodniki letal bodo v bodoče precej razbremenjeni, ker bodo rešeni kontrolne službe za vzdrževanje ravnovesja, kar je za človeka zaradi nezadostno razvitih prrrodnih ravnovesnih organov sila težak posel. Vrhu tega bodo pa umetni piloti omogočili tu-di zračne vožnje ob slabem in meglenem vremenu. V kratkem bodo avtomatično krma-reme preskusili tudi na velikih potniških in poštnih avionih. O O O Zračni velikan za 206 potnikov, kakršne so začeli graditi v Zedinjenih državah E Wt Smidth Sloni ki Sem eden tistih, ki jih je že poklic prisilil, da spoznajo slone tako dobro kot pozna kmet svoje konje; sem namreč nameščen pri nekem podjetju, ki eksploatira teakov les v gozdovih Birme in Siatna. Moja tvrdka zaposlu« je več kot 2300 slonov, kar predstav* Ija vrednost tri in tričetrt milijona zlatih dolarjev. Po navadi potrebuje divji slon, ki živi v svobodi, 18—20 ur na dan za hranjenje, zakaj toliko časa je treba, delavci star 16 let, ga pritegnejo k lažjemu de» lu; popolnoma razvit in sposoben za težko delo je šele s 25. letom. Samice lahko imajo mlade že z 18. letom, ven« dar je to še zgodaj. Ko je slon star 65 let, postane nesposoben za delo. Če« prav je bila pri slonih zabeležena že višja starost, sklepam po naših izkuš« njah, da so le redkokdaj stari več kot 75 let. Če primerjamo slona z drugimi pre« bivalci džungle, opazimo, da nima ne Slon da preskrbi svoje ogromno telo z ze« leno hrano. Spi zelo malo, največ eno ali dve uri zaporedoma. Sloni, ki iz* važajo iz gozdov les in čijih ujetništvo je sorazmerno lahko, saj še vedno žive sredi prirode, ki so ji vajeni, morajo delati tri do štiri ure na dan in sicer samo štiri dni v tednu. Ker pa slon v vročem poletju sploh ni sposoben za delo. lahko vzamemo, da nima več kot kak'h 400 delovnih ur na leto. A tudi to delo znači zanj precejšen napor; njegovo utrujenost skušaio ublažiti tako, da mu dajejo vsak delovni dan v hrano sol in tamarindino sadje, vča« si pa dobiva tudi neizluščen riž. Ko ni zaposlen, se lahko pase po džungli. Za seboj vlači dolgo verigo, da takoj spoznajo sled, če bi džungelskega ve« liknna zamikala popolna prostost. Razdobja slonovegn življenja precej spominjajo na človeška. Ko je mladič orje ostrega vonja, niti ostrega posluha in vida. Sicer pa mu tega ni treba, ker se mu ni ničesar bati, razen morda tega, da mu v kakem neopaženem trenutku tiger ubije mladiča. Ta položaj je do« bro izkusil vsak lovec, ki je na lovu po džungli nenadoma obstal pred slonom. Situacijo si lahko sami zamislimo, a ne pozabimo, da ne bi bila mogoča pri nobeni drugi džungelski zveri. Moje lastne izkušnje tudi potrjuje« jo to, kar sem pravkar omenil. Eno naš li taborišč je pogrešalo m'adega slona; domnevali smo, da se je bil pri« ključil divji čredi, ki je bila nekje v bližini. Nam je bilo veliko do tega. da ga ne izgubimo. Nekega dne prde k meni moj izkušeni birmanski gonjač in mi sporoči, da je ta čreda eno miljo daleč od nas; predlagal je, da naj se preverimo, ni li tudi naš slon med njimi. Nisem vedel, kako bi to najlai* je naredili. Odrinil! smo tja in sam sem se bil postavil s puško ob se mi skali v koritu nekega potoka, ki je te« kcl blizu tega mesta. Bil sun v zavetrju od črede, vendar sem že čul slone ir jih tudi videl kakih 100 m daleč. Mr>! R:rman se je splazil ; čredi in je preiskal vsakega posa» meznega slona. fver pa jih je bilo 26 in ker ube"glega mladiča ni poznal, je moral vsakemu pregledati trup, kjer je bil vigan pečat naše tvrdke. To ga ni zadovoljilo, zato je stopil na vetrno janja. Dvoje slonov naveže prijatelj« stvo in sta vedno skupaj. Paseta so skupaj v džungli, a če ju ne vprežejo skupaj, se včasi zgodi, da se branita dela. Po tednih, morda celo mesecih se izvrši parenje. Samo po tem dejanju očitujeta obe živali nekako razburje« nost. Sloni za delo se lovijo tudi s tako« zvanim keddahom. Napravi se zaga« ta, ki se vanjo spode sloni, nakar se odprtina zapre. Ujeti slon pa ne po« meni, da je taborišče pridobilo z njim Sloni na delu stran in je z lahkoto podil celo čredo 26 oriaških slonov mimo potoka. Veli* kani so koracali v dolgi povorki, neka* teri komaj 3 m proč od mene, dvojica je celo zaosta'a, da bi se skopala v po* toku; ves čas niso vtTkani opazili, kdo jih prav za prav podi naprej. Izvor slonov j delavcev je različen, toda več;na se jih rodi za službo člo« veku. Roditelja slonovega mladiča sta lahko par, ki dela v taborišču; češče pa se tudi dogaja, da oplodi samico sa« mec iz divje črede. Če se sparita div« jak in samica iz taborišča, se to ne opazi ali vsaj težko; drugače pa je če je bila samica oplojena od domačega samca: v tem primeru se poznajo na nji bikovi okovi. Kedaj se sloni parijo, se da kaikrat težko napovedati, ker po aavadi ni opaziti niti najmanjšega po* novo delavno moč. Tri tedne je treba, da ga navadijo na njegovo novo živ« ljcmje, za delo pa je sposoben stoprav po enem letu. V tej dobi jih pogine 35 odstotkov, tako vpliva nanje izguba svobode. Ko se slon nekoliko privadi človeku, ga privežemo s težko vrvjo k vratu starejšega slona ali dveh takih, ki že poznata nove navade in dolžno« sti; tega ali ta dva slona imenujejo »koonkies« ali uč:teli. Tako vodiio ao» jenca na izprehod. Če ga je treba kaj kaznovati, stori to »koonkies« z rilcem ali pa s sunkom ob strani. »Koonkies« so po navadi težke, dobro upeliane sanvce, ki jih njihovo delo očividno veseli. Delo, ki ga opravljajo sloni, je raz« lično, po večini pa vlačijo teakov les iz notranjosti džungle k rekaia ali k voznim potem. Kraj, kjer raste teako« delavec tako urno in preudarno, da se vo drevje, je v splošnem tako nedo« mu kar čudiš. stopen, hribovit in brez stez, da bi Včasih pa se v teh vrlih delavcih — ljudje težko prišli dalje, če ne bi sloni velikanih vzbudi čredni nagon in ta. nosili šotorjev in živežn.h zalog. krat jih je težko ukrotiti. Ob neki pri. Ko je drevje podrto in razžagano v liki so v takem stanju opustošili polo» hlode, se šele začenja pravo deio za vico železn.ške postaje v Birmi. Neka slone. Vsak hlod se mora prenesti iz nemška tvrdka je kupila pri nas mla* goste džungle k potokom, kjer ostane dega slona in ga je preko noči ostavila toliko časa. da pride močna voda, ki v zaprtem železniškem vagonu na po» ga nosi naprej k rekam, katere edine staji, ki je bil posunjen na stranski tir, vodijo iz džungel v svet. Mladič, ki mu tako ravnanje ni nič Toda vedno ni stvar baš lahka. Vča« kaj ugajalo, je jei tuliti na vse pretege. si je treba položiti hlod naravnost v To je zvabilo na postajo vse slone, voda Sloni se presenetljivo hitro nas kar jih je bilo v bližini in preden so uče tehnike takega dela in ga opravlja* jih mogli ljudje obvladati, so zdros jo jako spretno. Čc je treba natovoriti bili vagon na koščke in poškodovali hlode na voz, jih nalaga dober slon* dobršen del postajnih poslopij. čuden silvesterski doživljaj Par dni pred Silvestrovim sem prišel v mesto, kjer sem nameraval nenaj časa prebivati. Ko sem po teletonu sporočil svoj prihod znancem, me je poznana dama prosila, naj ob.ščem njo in njeno hčer. Dogovorila sva se za 31. december. Ko sem prišel, sta bili dami sami. B.li sta nekoliko potrti, česar nista mogli prikriti. »Nocoj se boste gotovo veselo zabavali?« me je vprašala mati. Ko sem zanikal in povedal, da bom pač kje večerjal in šel potem domov, sta me dami nekoliko nezaupno pogledali, nato pa me je starejša vprašala, če bi mi bilo dolgčas prebiti večer ž njima v družinskem krogu. Prišla bo še druga hči z osemletno hčerko llko. ki sme letos prvič bdeti na Silvestrovo. Bil sem zadovoljen, kajti čeprav mi je samota ljubša od Silvestrovega trušča, vendar rajši prebijem ta večer v družinskem krogu, zlasti z otroki. Na malo llko. živahno črnooko dekletce in na njeno mater ni bilo treba dolgo čakati. Na moje vprašanje. 6? sme res tako dolgo bd^ti. me ie prezirljivo pogledala To je bilo pač umbivo toda po večerji je b!!o drugače V:del sem, kako se ie otrok boril z ntru/enostjo. Zato sem predlagal na' bi šla ma'o snat, kar store no večini tudi mnog' odrasli in faz in bom zanec,i'vn pravočasno poklica' da n«« zamudi vl!van!a sv-'nca. Jedva ie živahno dekletce, ki nas je Jfl cnrtnt rrnioPoMivo1^ ^pm Tm pet žutfl ono potrtost, ki je objemala da- me in zaupale so mi vzrok. Mladi sin, ki živi v sosedni državi in ki sem ga dobro poznal, p.še želo žalostna pisma, pa ga Kljub temu ni bilo za Božič in šele danes je brzojavil. da ga tudi na Silvestrovo ne bo. Očividno je dečko nekaj zamolčal, kar je domače zelo vznemirilo. Zato so mi iskreno hvaležni, da sem jim pomagal pretolči ta večer. Ce bi ne bilo zaradi otroka, bi šle ra.iši zgodaj k počitku. Tako sem moral kot gost nadomestovati odsotnega sina. Mala lika se je prikazala že pred enajsto uro. Naspala se je in bila zooet veselo razpoložena. Pričeli smo z običajnimi silvesterskimi igrami in ko je šlo na polnoč, se je pričelo vlivanie svinca. V ta namen je kupila prva: hči nalašč zato izdelane svinčene kroglice. Ko «o Sp tonile nad spvritovim nlpme-nom. se je mogel iz vsake izvleči simboličen predmet kakor sidro, srce in slično. Vsaki kroglici ie b'l priložen listič. ki je oblinboval več ali mani s^eče v novem letu Zato je bilo nrec1' muč"o, ko sem izvlekel iz topeče se krog';ce prQdmpt ki se je razvil v samnk-es — in dob'l Ustič. ki smo ga zaman obračali* bil ve nraz°n. Prelomil sem mnčn' molk z iziavo da ne verirem v vraže da n" ni leno aVo prodaia:o no trgoy;nah slične igračke Sreča, da 'e tn zadel-" rr*»ne ;n vp- morda r»hčntl.iiy° 7onci"> Kmalu p.n'r>oč1° «em s" po«Wv'1 Hnmp so hilo faVn »^nfrfo di ca.*ti "m fnVrt* 7*1,trni te« lefonicno sporočil, da me stvar, ki se tiče le mene. prav nič ne vznemirja. In res si ne morem misliti, kako bi mogel v kateremkoli, položaju sprožiti nase — pri zdravi pameti, če pa koga zadene krogla iz zasede, je to usoda, ki se ji ne more izogniti in gotovo ni najslabša oblika smrti. Za mojega bivanja v mestu sem dame ponovno videl in zdelo se mi je. da niso Yeč tako potrte. Mislil sem, da pač ni- majo več vzroka biti v skrbeli za .sina. Cez par mesecev, ko sem se bil že davno vrnil domov, sem prejel črno obrobljeno pismo, na katerem sem takoj spoznal hčerino pisavo. Z veliko bolestjo mi je sporočila, da se je njen brat. ki sem ga nadomestoval v Silvestrov! noči, med tem — ustrelil. ; , Za točno resnico tega doživljaja morem jamčiti. Q.Ai'S. Kraljica z brado Starinoslovci skušajo v Egiptu razčistiti zamotano zgodbo, ki se je vrš.la prid 3400 leti. V okolici Teb so v prastarih kamnolomih, opuščenih že v davnini, naleteli na nekak rov. poln kame-nitih kipov, bolj ali nfanj okrnjenih. Te pohabe ova.ia.io pravcato razdiralno besnočo njih. ki so jih zagrešili Nos in brada sta odkrhnjena s sekiro, oči so jztaknjene. Toda v celoti so te sobe še dokaj ohranjene, kajti veter je nakopičil čez nje peščene grmade ter jih oču-val vremenskih nezgod. Ti bradati kini so videti moški... kak faraon, morda kralj Tutmozis III... Vendar naoisi se nanašajo na žensko. Tu tiči skrivnost, o kateri menijo ameriški učenjaki, da so jo osvetlili. Kraljica Hatsepshut. po polsestra in soproga Tutmozisa II.. je po smrti svojega moža — čigar konec je baje pospešila — ostala regentinja po njegovi želji. Razumna, odločna in častihlepna žena je dala svojo hčer v zakon mlademu faraonu, Tutmozisu III., in krepko vladala zanj. Državo je celo razširila, osvojivši si Dolenji Egipt in nekaj drugih pokrajin. Silno jo je imelo, da bi se dala priznati za kralja. Ker se to ni smelo, je hotela veljati za kralja vsaj pred bodočimi rodovi. Želela je biti .kralj Hatsepshut' pred prihodnostjo. Poklicala je v svojo palačo najboljšega podobarja ter ukazala napravit' na stotine kinov, ene po 20 cm. drug? pa celo 30 cm in še višje, ki .io predstavljajo z brado. Kipe ie razposlala no vsem kraljestvu. Še več. Postaviti ie dala veličasten tem-peli v Deir-el-Rahar ju in ga vpričo svetniškega zbora in vpričo naiugled-ne:5!h vel'ako v ve'e'a nosv°t:ti Amonii. Vanj je postavila krdelo svojih lastnih sošic, češ. da jim na tem kraju ne bo škodil ne zob časa ne človeška zloba. Toda neki dan se je njen varovanec, nečak in zet. naveličal čakati na žezlo. Osnoval je zaroto, pri kateri je bila kraljica ubita Zasledili so namreč rezbarijo. ki predočuje Hetsepshuto, pre-bodeno s kopjem, in za njo 4 služabnice z dlanmi na očeh. da ne bi videle umora. Tutmozis III. je nato* želel zabrisati slednji spomin na svojo taščo. Razposlal je vojaštvo; da razbite kip one. ki si je nepostavno prilastila kraljevski naslov. Vršilci kraljeve volje so besneli proti tem podobam. Pokazali so celo precej prevejanosti v jazdiranju. Okoli snomenikov so kuril kresov? in na razbeVeni kamen brizgali močne vodne curke, da ie popokal Antonovega hrama oa si Tutmozis. 111 ni upal razdejati. Nannsled se je odločil, da si prisvoji kraljičine snhe. ki si iib ni drznil s poti spraviti, ter nadomesti taSčino ime s svojim. A. ,HT7abil je --kakor je bMa ona sama pozabila — da je Haf-sensKnt. ako nrav nastnra'-™** kot kralj, dala solati svnio zgodo.v;no kot kraliica. Tntmorfs- HI. ni mi«'il na to. da bi bil izbrisal ali nrenarMil pani««». nad katerimi so moral' ''x,JniakJ 20. stoletja bledeti in si lase puliti. NovcMn! o^azniM na Jattonskem trajajo tri dni v deželi vzhaja'očerta soln-ca, tri prve dni v p^o^i-on T« dn: v znak voščila na vsakih vrat'h obešeno vrv. privezano za smrekovo ali bambusovo veio. V tei deželi Ie po'rvo embVmov. S^eka in bambus, večno zeleni rastl"ni, prrdoču-je+a "tmmvtn"«! in dn'«o ž^vHenje. Sfa vn, vico so pritrjeni papirni koščki, praprotal listi, trpke oranže, lesno oglje in rak. Motvoz nam želi neprestano solnce, kajti spominja na zgodbo šolnine boginje. V čudovitih čas h se je ta, nejevoljna radi vsiljivosti svojega božanskega brata, umaknila v duplino, pustivša svet v mraku. Priklicali so jo na piano z velikim zrcalom in verigo iz pet sto biserov. Potlej se ni mogla vrniti v skrivališče, ker so ljudje napeli vrv pred vhodom v jamo ... Koščki papirja značijo bogove, od katerih se na- dejaš dobrot, kajti beseda »kami« pome,d »papir« in »bog«. Teh koscev je vsekdar troje, pet ali sedem: svete številke. Praprot predstavlja bujno potomstvo, Ijute pomaranče »od roda do roda«, lesno oglje pa simbolizira prospeh. Rak pa radi upognjenega h"bta naznanja častitljivo starost Vrv samo. ki se zove »š:.menava«, se potegne od leve na desno, kajti levica je čista i>n blagodejna stran, torej narobe od grške vere. Nove najdbe v Pompejih Med zadnjim izkopavanjem so našli večje število nesrečnikov, ki so se ob strašni katastrofi zadušili Današnia umetniška priloga Zamrznjeni Peričnik (Foto Emte) »ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno 80 Din, polletna 40 Din. četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din. — Naroča se pri upravi, Ljubljana, Knaflj va ul. 5. Naročnina za inozemstvo. ITALIJA četrtletno 8 lir. polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA in ostalo inozemstvo 1 in pol do* larja na leto. Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnikai — Za »Narodno tiskamo <& d« kot tiskaraarja Fran Jezeršck, — Vsi v Ljubljani Foto Errvte Zamrznjeni Peričnik