p54 AA 6 G 10 C t J' šrEDNJA KNJIŽNICA PFcimuRSKI DNEVNIK Poštnin* plačana * gotovim Ai>b. postal« 1 gruppo (it‘Qil 400 IJT Leto XXXVII. Št. 260 (11.082) TRST, torek, 3. novembra 1981 ?aeei ‘Z-haiat’ v .Trstu-13- m*ia 1945’ predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK_pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob- zasužnjeni Evropi v Govcu pri Gorenji TiebuM. od ,S. ^ UK, do , maj, . .iWni -Siov^^^ ^5^ S i jBSSMErSS PO DRAMATIČNIH POZIVIH SPADOLINIJA IN CIAMP1JA Soglasje glede resnosti položaja ne pa o ukrepih za izhod iz krize Kritike in različna gledanja celo v vladnih strankah - KPI potrjuje predložitev popravkov k finančnemu zakonu RIM — Po dramatičnih pozivih k skrajnim naporom in sprejemanju žrtev za premostitev izredno hude gospodarske in družbene krize države, ki jih je predsednik vlade Spadolini naslovil na vse državljane s televizijskih ekranov ter v javnih nastopih v Trstu in nato še v Redi-puglii, katerim je v nedeljo pritegnil morebiti še v ostrejših tonih guverner državne banke Ciampi, ki z naraščajočo zadolžitvijo s tujino »že vezala bodoče prihranke* in da bo morala zato v prihodnjih petih letih vračati po 4 milijarde dolarjev (skoraj 5.000 milijard lir) dolgov, je naravno v osredju političnih oren in razprav najbolj pereče vprašanje, s kakšnimi sredstvi peljati državo iz tunela krize in jo rešiti gi ožečega propada. Cd vsepovsod, tako od sindikatov, kot od združenj delodajalcev, od političnih strank, ki podpirajo vlado in od opozicije, prihajajo izrazi soglasja s Spadolinijevo (in Ciampijevo) črnogledo oceno gospodarskega položaja in s potrebo po nujnih ukrepih za ozdravitev njegovih rakastih ran: inflacije, velike je v Bologni zatrdil, da je Italija zadolžitve s tujino in brezposelnosti. Mnogo manjše pa postaja to soglasje, in to celo v vladnih strankah, ko gre za izbiro sredstev za premostitev krize. Včeraj so se oglasili odgovorni za gospodarsko politiko PSI, PSDI in PLI, ki so s tem v zvezi izražali precej različna mnenja. Socialistični ekonomist Forte je celo obtožil vlado, da Italija vplačuje obresti zaradi njenih zamud* pri uvajanju restriktivih gospodarskih ukrepov. Po njegovem bi bili morali podražiti bencin že poleti in ne bi smeli obljubiti delne davčne razbremenitve pred povišanjem tarif za razne javne storitve. Forte ■lliiliiiiiiHimuiiiimiitiHiiiiiiiMitmiiuiiiumuiuHniiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiitiiiiimiiuiMiimnsiiiiiiiMiiiiu V SREDO SE SESTANE KOMUNISTIČNO VODSTVO ŠE TA TEDEN ODGOVOR KRI NA PICC0LIJEVE PREDLOGE 0 INSTITUCIONALNIH REFORMAH Kljub načelni podpori večinskih strank SpadoKnijevi vladi se vedno bolj pogosto govori o vladni krizi RIM — Medtem ko je največja pozornost političnih opazovalcev na-menjena gospodarski krizi in prizadevanjem Spadolinijeve vlade, da bi krizo nekako premostili, se te dni Prepletajo glasovi o možni vladni krizi, o predčasnih volitvah in o morebitnem imenovanju aocialistič. n?ga tajnika Craxija za novega predsednika vlade. Istočasno pa najvišji voditelji vseh strank, ki so prisotne v Spadolinijevi vladi mu na Ves zagotavljajo svojo podporo. Socialistično glasilo »Avanti* trdi, da Cravijeve izjave o sporazumu med strankami, ki naj bi zagb; Lovil obstoj sedanje zakonodajne dor be,- nikakor ne pomeni, da socialisti kopljejo Spadolinijevi vladi grob. Socialisti so dovolj jasno' dokazali, da prizadevanja sedanje vlade podpirajo ih to ni bilo vedno lahko. V sredo pa se bo sestalo vodstvo komunistične partije, ki bo proučilo Piccolijevo pismo Berlinguerju in v kateremu mu predlaga sestanek, na katerem bi 'govorili o možnih institucionalnih spremembah. Piccoli je Berlinguerju ne samo pisal, temveč mu tudi osebno telefoniral. Komuni-Rt,čnl tajnik mu je ob tisti prilož-hosti zagotovil, da bo s pozornostjo Proučil njevove predloge. Gre vsekakor za odločitev, ki jo tajnik par-*”« ne more sam sprejeti, zaradi tesar so sklicali sejo vodstva, da bi P"oučili od rov or, ki ga bodo dali P fcoliju. Najbrž bo odgovor komu-m^tov nared v četrtek. Od tega odgovora pa bo seveda odvisen nadaljnji potek Piccoli.jevih sestankov. bodo komunisti pozitivno odgovorni na Piceoliiev poziv bi utegnilo n=nt>rpj pritj (j0 sestanka Piccoli -nerlinvuer in potem do skupnega ječanja predstavnikov petih strank yiadne večine, saj je zelo malo ver-tudi če bi komunisti na Pie-®o'!'ev predlog oo?!tirno odgovorili, da bi predstavniki KPT sedli za isto mr/o s strankami večine. Ne gre '■'■“kakor pozabiti, da je zadnie dni »udi socialistična stranka skušala Pren-igpt) komuniste, nai prisluhnc-•lo Piccoli ievim predlogom o insti-mrionalnih reformah. 1’beralni tajnfk Zanone v svoiem r-njem interviuju govori o glaso-Vl"- ki zadevajo soremrmbo volil-r**"® zakona v Italiji. Liberalci so odločno proti predčasnim volitvam, se ne boii.io morebitne u-'pdbe zakona, po katerem bi stran-na političnih volitvah morale mejeti vsai 5 odst. glasov, da bi hiel» dnston v Dariament. Liberalci zadnjih letih imaio vedno več vn-'vFev. pravi Z^n-ne. zato se take-.zakona ne bojimo. nerešenih vprašanj, ki se jim je v zadnjih urah pridružilo še kurdsko vprašanje. Sodeč po agencijskih vesteh so v Kurdistanu ponovno srditi spopadi. NEDOKONCNI IZIDI VOLITEV ^ V Tuniziji najbrž 5 rt zmaga socialistov TUNIS — Že nedokončni izidi potrjujejo, da je zmagovalec nedeljskih tunizijskih političnih volitev vladajoča socialistična stranka premiera Bourgibe. Po 25 letih so se volitev prvič udeležile tudi druge politične sile, med katerimi so tudi ■ socialdemokrati in komunisti. O-pozicijske stranke pa so še pred uradno napovedjo izidov sporočile, da je v številnih sedežih prišlo do nepravilnosti in da bodo morda zahtevale razveljavitev volitev. je zatrdil, da je PSI zagovarjal u-vedbo samoprispevkov za zdravstveno službo in poviške električnih tarif že pred meseci in je izrazil soglasje s predlogi guvernerja državne banke o nadaljnjem privitju davčnega vijaka, češ da je PSI predlagal določne ukrepe v zvezi z uvedbo občinskih davkov na ne premičnine in penalnim preganja njem davčnih utaj. V zvezi s krizo industrijskega ustroja je Forte dejal. da je PSI že pred mesecem pozval socialistične sindikaliste, naj v svojih organizacijah pritiskajo za sklenitev sporazuma z delodajalci stroških za delovno silo, čeprav je to izpostavilo stranko kritikam in obtožbam. Tudi socialdemokrat Vizzini je dolžil vlado neodločnosti in nena-črtnosti v gospodarski politiki, nasprotju s Fortejem pa je zavračal možnost zaostritve davčnega pritiska, češ da je treba žrtve '-pra vično porazdeliti med različnimi kategorijami*. Liberalec Altissimo je prav tako izrazil pomisleke glede uvajanja novih davkov in je pri tem poudaril, da je pravi problem «v kakšne namene se davčni priliv izkorišča*, škodljivo za povečanje tekočih stroškov javnih uprav, ali koristno za izbrane naložbe. Zastopnik PLI je zato zahteval nujno u-resničevanje smernic proračuna in finančnega zakona. Načelnik gospodarskega oddelka KPI Chiaromonte pa v članku za današnjo izdajo strankinega glasila jasno ločuje med soglasjem s Spa-dolinijevimi ocenami položaja, ki ga je «pošteno prikazal v svojem apelu in s tem pretrgal kopreno lažnega optimizma, ki so jo vlade tkale od 1979», in nasprotovanjem vladnim izbiram za premostitev krize. Chiaromonte ponavlja, da je predlagano klestenje po socialnih jpstftvkah proračuna »družbeno nepravično* in /gospodarsko neučinkovito* ter potrjuje. da bo KPI med parlamentar no razpravo predložila popravke, ki predvidevajo zmanjšanje stroškov za vojsko in zaslužkov davčnih zakupnikov. Včeraj je Spadolini seznali z vladnimi nameni tudi predsednika republike Pertinija. sindikati pa so nadaljevali delo v strokovnih komisijah pri poglabljanju predloga o davčni razbremenitvi draginjske doklade v zvezi z omejevanjem stroškov za delovno silo do najvišje vnaprej določene rasti inflacije 16 odstotkov, ki jo predvidevajo vladni proračunski dokumenti. Pannella tajnik radikalne stranke RIM — Medministrski odbor za •ene je včeraj pojasnil, da je nova *na plinskega olja za avtomobil-Pogon 436 lir za liter (in ne kot je bilo obiavljeno v pctko-, m. sporočilu). To gorivo se je 'orci podražilo za 30 lir pri litru in e za 29, kot so bili napačno izra- Spet nemiri v Kurdistanu . TEHERAN — Medtem ko je novi r#hski premier Mušavi predložil Parlamentu svojo vlado, se širom 1° državi nadaljujejo spopadi s 'Kontrarevolucionarji*, islamska re-v| 6jlJa. pa ne P*>zna odmora. Nova 5C*» ima torej pred seboj kopico FIRENZE - Po štirinajstih letih je Marco Pannella spet tajnik radikalne stranke. Njegova izvolitev, ki so jo delegati ob koncu vsedržavnega kongresa stranke sprejeli z nepopisnim navduše-n.iem pa je vsekakor sad kompromisa. Glavna značilnost kongresa so bila namreč notranja razhajanja, kar je, za sicer razgibane radikalne kongrese, dokaj neobičajno. Za mesto tajnika se je namreč kandidiralo več članov: dosedanji tajnik Rutelli, zmernejši Rippa in Pannellov »varovanec* Negri. Slednji je s spretno potezo predlagal tudi kandidaturo Pannelle, nakar so se morali vsi ostali pretendenti, spričo ugleda in vplivnosti »starega leaderja», pohlevno umakniti. GOVOR SPADOLINIJA V REDIPUGLII Kriza spravlja v nevarnost obstoj demokratičnih ustanov Dan oboroženih sil so v nedeljo proslavili v Redipuglii s slavnostjo, katere sta se udeležila tudi predsednik vlade Spadolini in obrambni minister Lagorio. Spadolini se je v svojem govoru dotaknil .vseh bistvenih vprašanj oblikovanja sedanje italijanske države skozi preporodovske, predfašistične in pofašistiene faze in pri tem poudaril zasluge demokratičnih sil pri oblikovanju sedanje državljanske in protifašistične zavesti. Pri tem je omenil letošnje proslave 100-letnice Garibaldijeve smrti, Mazzinijeve ideje. Einaudtja in še zlasti delež De Gasperija, Nennija, Saragata in La Malfe. Ni pozabil navesti trditve Giorgia Amendole, da Italija v svoji tritisočletni zgodovini ni poznala tolikšne rasti na temelju blagostanja kot v zadnjih neprekinjenih skoraj štiridesetih povojnih mirnih letih. Sicer pa je, mimo omenjenih zgodovinskih trenutkov, Spadolini v svojem govoru predvsem omenjal težavne notranje in mednarodne probleme, ki jih je združil v štiri skupine. Tako je na prvo mesto postavil gospodarsko krizo in se pri tem skliceval na sobotni dramatični poziv, v katerem je s podatki podkrepil trajanje in celo zaostrovanje gospodarske krize, ki ogroža preživetje samih demokratičnih ustanov. Nič manj nevaren ni terorizem, čeprav so v boju proti njemu policija in karabinjerji dosegli vidne uspehe. Tu je še inflacija, ki se lir a ni s terorizmom in obratno, je dejal Spadolini in pripomnil, da je rešitev naše industrijske demokracije pred nevarnostjo padca na raven držav v razvoju in avanture, naloga vsakega državljana. Kakor je naloga vsakogar skrbeti za nravstvenost javnega življenja, ki ga izpodjedajo prikriti in izprijeni centri, ki so onesnažili življenje države. Končno je Spadolini spregovoril še o mednarodnem položaju. Omenil je napetosti in protislovja v svetu, obveznosti Italije v Sredozemlju, ki je življenjskega pomena za ves industrijski zahod. Kot vsako leto je tudi letos dal tej patriotski manifestaciji svoj pečat prelet letalske akrobatske jate. (gv) DIPLOMATSKI INCIDENT MED SZ IN ŠVEDSKO SE RAZPLETA Poveljnik baze v K ari skr oni zaslišal kapitana podmornice Vzdolž vse obale stalno na muhi sovjetsko podmornico ....................................im.....iiiiniiiniiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiittiiiimiiiiii..................................................imuni otoke ob oporišču Karlskrona so poslali elitne enote švedskih padalcev, ki imajo (Telefoto AP) POTEZE AMERIŠKE DIPLOMACIJE NA RAZBELJENI ŠAHOVNICI IZRAELSKO-ARABSKEGA ZAPLETA v v REAGAN ISCE PODPORO JORDANSKEGA KRALJA ZA AMERIŠKO POLITIKO NA BLIŽNJEM VZHODU Palestinsko vprašanje v ospredju pogovorov med jordanskim suverenom Huseinom in predsednikom Reaganom - ZDA si prizadevajo okrepiti svoje pozicije na Bližnjem vzhodu NEW YORK — Po odobritvi prodaje večje količine orožja Saudski Arabiji nadaljuje ameriški predsednik Ronald Reagan svojo diplomatsko ofenzivo za sestavo strateške protisovjetske koalicije na Bližnjem vzhodu. Včeraj je v Beli hiši sprejel jordanskega suverena Huseina, ki se mudi na uradnem obisku v ZDA. Smrt egiptovskega predsednika Sadata in se prej islamska revolucija v Iranu sta globoko prizadeli ameriške interese ria tem strateško izjemno pomembnem območju. Po odstranitvi šaha Reza Pahlavija se je zrušil pomemben steber zahodne politike na širšem območju Bližnjega vzhoda. ZDA se sedaj bojijo, da se je s smrtjo Sadata zmanjšala trdnost še enega takega stebra njihove politike, poleg tega se je zmanjšalo tudi zaupanje ostalih a-meriških zaveznikov v pomoč, ki jo je sposobna nuditi ta velesila v kriznih trenutkih. Zato je razumljivo, da si ameriška diplomacija na vse kriplje prizadeva, da bi ponovno obnovila izgubljene pozicije in da bi ustvarila trdno obrambo pred prodorom sovjetskih interesov. V tem okviru se je najprej naslonila na zmerno Saudsko Airabijo, katere naklonjenost si je utrdila s petimi najsodobnejšimi radarskimi letali AAVACS in večjo količino drugega orožja v skupni vrednosti 8,5 milijarde dolarjev. Ameriški predsednik Reagan si poskuša sedaj zagotoviti tudi podporo Jordanije, ki ima v njegovih daljnoročnih načrtih za to območje pomembno mesto. Edino s pomočjo te arabske kraljevine postane razrešljivo palestinsko vprašanje, brez razrešitve zapleta s tem narodom, pa ni mogoče pričakovati trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Tega se republikanska administracija prav dobro zaveda in noče ponoviti napak svojih predhodnic, ki so problem Palestincev na vse načine poskušale utišati in zanemariti. Reagan si zato prizadeva pridobiti naklonjenost Jordanije za1 camp-davidske sporazume in vključiti tudi to državo v nadaljnje sporazu- mevanje med Egiptom, Izraelom in ZDA. Vendar je .jordanski kralj zelo previden na tem področju, spomin na atentat na egiptovskega predsednika Sedata je še neb svež ttied arabskimi državniki. V svoji včerajšnji izjavi v Washingtonu .je jasno povedal, da ne namerava odstopati od arabskih interesov. . Campdavidski sporazumi Da so glede na izjave večine arabskih državnikov v nasprot ju s temi interesi. Zato je Husein ra.je Doudari! pomen predlogov za mir- na Bližnjem vzhodu, ki jih je predstavile Saudska Arabija. Ta mirovni načrt, ki med drugim predvideva u-mik Izraela na meje. ki so bile v veljavi pred šestdnevno vojno leta 1967, in ustanovitev samostojne palestinske države, je praktično v nasprotju s campdavidskimi spora- Zanimivo je, da ZDA sicer še naprej 'vztrajajo na tristranskih sporazumih iz Čamp Davida, vendar ^ta se že tako predsednik Rea-ganJkot tudi državni sekretar Tla ig pozitivno izrekla o saudskih predlogih. Oba ameriška politika sta izjavila, da mirovni načrt Saudske Arabije vsebuje nekatere zelo zanimive predloge, ki bi jih bilo sicer treba še podrobneje preučiti: Med te zanimive točke sta vključila predvsem priznanje palestinskega naroda in izraelske države. Postopnemu zbliževanju ameriških stališč z arabskimi z velikim nezaupanjem in zaskrbljenostjo sledijo v Izraelu. Včeraj je izraelski premier Begin začel pravo ofenzivo proti mirovnem načrtu Saudske A-rabije in proti tej državi sploh. Brez vsakega ovinkarjenja je med včerajšnjim zasedanjem kneseta izjavil, da se Izrael ne bo nikoli vrnil na meje iz leta 1967 in tudi da ne namerava priznati samostojne palestinske države. S temi oaanami soglaša tudi laburistična opozicija. Voditelj PLO Arafat bo obiskal Italijo RIM — Voditelj palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat bo sredi decembra neuradno obiskal Italijo. Udeležil se bo mednarodne razprave o Jeruzalemu, ki jo bo organiziralo italijansko-arabsko prijateljsko združenje. To so izjavili na včerajšnji tiskovni konferenci združenja, ki se je je udeležil tudi predstavnik PLO v Rimu Mener Hamad. uiiniiiiiimiiiHimuiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimtiititnmfiinmiiiriiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiitHimimiiiiiiiiiiirmiiiiiiitiiiiiiiiiilta POTEM KO SO SE VSI NAČELNI POZIVI STAVKAJOČIM IZJALOVILI Solidarnost vložila ves svoj vpliv da bi prekinila sedanji val stavk Prvi usp«h v Tamobrzegu, kjer j« WaJcsa prepričal delavce, da se vrnejo v tovarne VARŠAVA — Položaj na Poljskem se .je v zadnjih dneh že tako izrodil. da načelni pozivi vodstva Solidarnosti, partije, vlade in poljskega parlamenta za prekinitev «di-vjih stavk* le malo zaležejo, če niso združeni z resnično voljo po odpravi vzrokov sedanjega stavkovnega vala. Solidarnost je včeraj v Tarnobrzegu do II dneh splošne stavke zabeležila orvi politični uspeh. Predsedniku vsedržavne koordinacijske komisije sindikata Solidarnost Lechu Walesi je uspelo prepričati delavce, naj se vrnejo na delo. Walesa si je torej nadel nehva ležno vlogo gasilca krajevnih požarov. Bržkone pa le hotel dokazati oblastem, da' bi to vlogo s kančkom razsodnosti lahko tudi same opravile, če se ne bi zapirale v svojo načelno obsodbo stavk kot atentata proti socialistični družbeni ureditvi Poljske. Minister za odnose s sindikati Mieczyslav Rakov-ski pa kot kaže ni razumel tarno-brzeškega primera, saj je včeraj izjavil, da bodo pozivi1 stavkajočim propadli, kar bo obvezalo parlament, da bo proglasil prepoved stavk. uiinniiiniiiiiiiiiiiiiHinitiiiiiiuiiniiimimniiiiiiii nif»»Hnmnninin»Hiin»»iiimiin>iM«HHmwM»iHHH»»iwmMi»iniinnm»iini iMimHinmiinfliMniiMfimainiiirminmiiiMiiiiiiimnirtiiitiiiiiiiiiiitiniiiiittMiiiiiiiiiitiiiiiiiituitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii POSEG SEKRETARJA CK ENVERJA HOXHE NA KONGRESU PARTIJE DELA Grob napad albanske partije na Jugoslavijo Hoxha posredno priznal albansko vpletenost in aktivno podpihovalno vlogo v dogodkih na Kosovu Sindikat tudi z zadovoljstvom u-gotavlja, da prihaja ‘ na poljskem političnem prizorišču do bistvenih premikov. Na zadnjem- zasedanju poljskega sejma je namreč včč po-' slancev jasno povedalo, da so stavke le posledice položaja lie pa njegov vzrok. S tem so izpodbili marsikateri argument togega zavračanja dialoga s stavkajočimi. Partija je tudi dokončno spoznala, da sama ne bo kos težkemu položaju: Zamenjave v vladi z imenovanjem nekomunističnih ministrov niso samo »lepotilni ukrep* temveč prvi STOCKHOLM — Diplomatski incident, ki je nastal okoli na švedskih čereh nasedle sovjetske podmornice, se počasi razpleta. Po sobotnem uradnem opravičilu veleposlanika Jakovljeva, je včeraj Sovjetska zveza v bistvu ugodila vsem ostalim zahtevam, ki jih je njeni vladi postavil švedski zunanji minister Ullsten. Le-ta je na tiskovni konferenci orisal pogoje, ki jih je postavila švedska vlada: podmornico bodo s čeri rešile švedske e-note, stroški pa bodo na račun SZ: Sovjetska vlada se bo morala ponovno opravičiti; Švedska bo u-vedla široko preiskavo o prisotno.Ji podmornice v švedskih teritorialnih vodah. Pri tem ni izključeno, da bodo švedski preiskovalci stopili tudi na podmornico in pregledali vse dokumente. Kot prva posledica dogovora je kapitan Guzlji okoli. 14. ure zapustil podmornico in v • spremstvu dveh sovjetskih diplomatskih predstavnikov stopil na švedsko torpe-dovko, ki je zasidrana izven območja vojaškega oporišča v Karis-kromi. Tu ga-je dalj časa zaslišal poveljnik švedske tajne baze Karl AndersOn. Nekaj ur zatem so kapitana Guzina spet pripeljali ha podmornico. švedska vlada je bate zagotovila SZ, da kapitana ne bodo aretirali, niti ne zadržali, razen tega pa je zajamčila tudi njegovo «telesno varnost* in »osebno imuniteto*. ' Medtem sp mornarji na sovjetski nodmornici doživljali morda najtežje trenutke, odkar je enota Sovjetske mornarice nasedla na.čereh. Zaradi poslabšanja vremenskih razmer je stanje na krovu namreč postajalo nevzdržno. Valovi so silovito majali podmornico, da je moral namestnik 'kapitana Guzina sprož il ' alarm. Reševalne enote švedske mornarice so zgto mogle poseči,'p preprečiti, da se podmornica prevesi in potopi. Z dvema vlačilcema so podmornico pospremili v ki)orne- ; ier oddaljen varnejši zaliv. Pri'tem so ugotovili, da ni utrpela hujših' poškodb. ; V pogovoru s časnikarji, je zunanji minister Ullsten izrazil zadovoljstvo nad pblekoni preiskava ip tudi pozitivno presenečenje^ ned dejstvom, da se je Sovjelska zveza tako hitro oofavičila. sko zvezo se ne pogajamo, je z neprikritim zadovoljstvom dejal Ullsten,- temveč enostevpo postavka-mo pogoje, ki so bili doslej povsem izpolnjeni. Ullsten je še doda', r’a se bo preiskava končala šele tedaj, ko bo švedska vlada z njenim 'zidom zadovoljna, kar najbrž poma-ni, da bo švedska lahko zadrža a podmornico še dalj časa. Kot rečeno. je zunanji mimstep poudaril, da bodo imeli švedski strolvovnjaki prost dostop do dokumentov in ip-,1 fitrmnentov podmornice in da je >kv TIRANA — V triurnem uvodnem referatu na začetku dela 8. kongresa Albanske partije dela je prvi sekretar CK Enver Hoxdia ponovil vse znane teze notranje in zunanje politike, še naprej zagovarja stalinistični koncept izgradnje socializma V Albaniji: v zvezi z vprašanjem, kaj je socializem, pa je Hoxha dejal, da je odgovor v »bogatih izkušnjah Stalinove vladavine in današnje Albanije.* Hoxha je hkrati vse socialistične države v svetu razglasil za bivše socialistične dežele, vse komunistične partije, razen lastne, pa kot bivše KP. V govorni, ki sta ga objavila albanska tiskovna agencija in radio Tirana, je lIoxha tudi potrdil, da se albanska zunanja politika ne bo spremenila, oziroma da bo svojo državo tudi v prihodnje ohranjeval v popolni mednarodni osamitvi. Za vse notranje težave Albanije je grobo napadel »imperialistično revizionistično politiko, so dobni sovjetski in jugoslovanski revizionizem in druge sodobne revizioniste* in kar celo uro . namenil za napade na celotno politiko Jugoslavije, od časa vojne pa do danes. V zvezi z notranjimi razmerami in dejavnostjo par- tije med dvema kongresoma, je dejal, da položaj v državi še »nikoli ni bil boljši*. To trditev je Enver Hosha podkrepil edino s parolo, da je Albanija naredila velik korak naprej in da je »partija narodu prinesla srečo in nov napredek*. Po njegovih besedah edino težavo na notranjem razvoju predstavlja »blokada imperialistov in social-imperialistov ter vseh sodobnih revizionistov*. V tej zvezi je Hoxha še posebej napadel kitajske »revizioniste*. Enver Hoxha je dalj časa govoril tudi o odnosih Albanije z Jugoslavijo in trdil, da je Tirana spoštovala načela vzajemnega zaupanja in spoštovanja, vendar pa je za sodelovanje med državama postavil pogoje, ki so podobni reakcionarnim geslom in zahtevam iredentistov in protirevolucionarjev na Kosovu in zahtevam albanskih reakcionarjev, ustaških in drugih fašističnih elementov v tujini. Očitno nezadovoljen s polomom protirevolucionarnega poskusa na Kosovu, katerega nosilci sledijo tudi politiki Enverjeve partije, je Hoxha poskušal opravičiti to protirevolucijo, še več, v govoru na tiranskem kongresu je pozval protirevolucionarje na Kosovu, naj nadaljujejo iredentistično in šovinistično dejavnost in boj za, kot je dejal, -zakonite pravice. Na ta način je priznal albansko vpletenost in aktivno podpihovalno Vlogo v dogodkih na Kosovu in si dovolil, da se v imenu lažnega dobrososedstva neposredno in brezobzirno vmešava v notranje zadeve Jugoslavije. Na vsak način si je prizadeval opravičiti ozemeljske zahteve do Jugoslavije in napadel sklepe drugega zasedanja AV NOJ, ki so jih po njegovih besedah »sprejeli brez odobritve in samoodločbe in brez posvetovanja z Albanijo, ki se neposredno zanima za to vprašanje*. V sklepih tega zgodovinskega in za Jugoslavijo nadvse pomembnega in revolucionarnega zasedanja AVNOJ Enver Hoxha vidi vire »zelo napačne protileninistične rešitve narodnostnega vprašanja v Jugoslaviji* in si celo dovoli govoriti ne v imenu Albancev v Albaniji ampak v imenu vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, (dd) resnejši poskus ^van^^ t^ovS^ Odmev, ki ga je afera imela co vsem Zahodu in negativne posledice, ki jih lahko utrpijo dlp’bmat-ska prizadevanja SZ, so torej prepričale moskovsko vlado, da se' splača kloniti švedskim zahtevam in potegniti najkrajši konec za dogodek, ki je že itak postavil v precej slabo luč njeno »mirovno* .politiko. fronte sporazumevanja*. Ta pa bo neuresničljiva brez aktivnega pristopa najštevilnejše poljske organi zaci.je — sindikata Solidarnost. In prav tu tiči gTavno vprašanje. Izhod Iz krize brez sodelovanja Solidarnosti je nemogoč, partija Da se boji dati sindikatu večjo težo, sai bi s tem okrnila svojo vlogo avantgarde. Možnosti za kompromis so irenutno majhne. Sindikat skuša sedaj preusmeriti srd delavstva zaradi pomanjkanja najosnovnejših življenjskih potrebščin na druge oblike boje, ki ne bi povzročile zastojev v proizvodnji in gespe-darske škode. Sindikat misli v prvi vrsti na prevzem uprave v podjetjih in na lastno distribucijo proizvedenih dobrin. S političnega vidika so take pobude na Poljskem niemanj nevarne kot stavke. V takem položaju skuša vlada omiliti nezadovoljstvo predvsem na nodeželiu. Tu bodo v nrinodniih dneh izboljšali oskrbo v upanju, da bodo kmetje končno izročili presežke svojih poljščin in drugi živež, ki ga mesta tako krvavo potrebujejo. V drugi vrsti bodo morali čim-prej zvišati proizvodnjo v premogovnikih. sai že sedaj Poljska zaradi poman 'kanja premoga dobe sedno zmrzuje. . Accame o podmornid RIM — Socialistični poslanec Accame vojaški izvedenec, 'je' izrazil domnevo - sklicujoč se na dobro obveščene vire —, da ie sovjetska podmornica, ki so jo ujeli na Švedskem, imela nalogo posteviti tempirane podmorske mine, ki Uh vključijo le v primeru vojaškega spopada in so sicer v mirovnem času neaktivirane. TURIN — Vodstvo Fiata je od včeraj spet postavilo v dopolnilno blagajno 70.000 delavcev, ki se bodo vrnili v služijo šele 15. t,m. Za druga dva tedna bo vseh 70.000 uslužbencev avtomobilskih obratov v dopolnilni blagajni v začetku decembra. TRŽAŠKI DNEVNIK POLITIČNA DEJAVNOST NA DEŽELNI RAVNI ŽE DOLGO V TEKU POSVETOVANJA ZA RAZŠIRITEV DEŽELNE VEČINE Odprto je tudi vprašanje predsedstev stalnih komisij Med političnimi silami na deželni ravni si že dalj časa sledijo posvetovanja in pogajanja o vprašanju razširitve dežeinega odbora, ki ga sedaj sestavljajo predstavniki tričlanske koalicije med KD, PRI in PSDI. Poleg tega je v teku politična razprava tudi o problemu predsedstev stalnih svetovalskih komisij, ki jih bo treba obnoviti. Kot zadnje pa je prišlo na dan še vprašanje predsedstva deželnega sveta, ki ga je sprožila KD s svojim načelnikom svetovalske skupine forzanovistom Turellom, ki dejansko zahteva odstop sedanjega predsedstva s komunistom Collijem na čelu. Politična kronika na deželni ravni bo zato v bližnji prihodnosti zelo razgibana, h gornjim vprašanjem pa je še treba dodati, da bo deželni svet kmalu začel razpravljati o najvažnejšem politično - administrativnem dokumentu, o proračunu. Znano je, da si socialdemokrati že dalj časa prizadevajo vstopiti v d.želni odbor; to zahtevo so že večkrat postavili, ostala pa je neuslišana; pred nedavnim so poudarili, da bi morali v odbor vstopiti že pred izdelavo proračunskega dokumenta, da bi pri njej tudi sami lahko sodelovali. Po zgledu državne vlade silijo v odbor tudi liberalci, kot PSDI pa morajo tudi oni čakati in medtem pritiskati na KD, da bi pospešila postopek za njihov vstop. Po predvidevanjih naj bi se tako v deželi izoblikovala petčlanska koalicija, ki pa bi se lahko tudi razširila še na predstavnika Slovenske skupnosti. Vsa ta odprta vprašanja bodo prejela odgovor šele v prihodnjih mesecih, ker naj bi do sprememb v sedanjem odboru moralo priti komaj po izglasovanju prora čunskega dokumenta. Nič manj zapleteno ni vprašanje predsedstev stainih svetovalskih komisij, ki jih bo treba obnoviti, ker je sedanjim predsednikom že pred nekaj meseci zapadel mandat. O porazdelitvi predsedstev stalnih komisij bo sicer v kratkem razpravljal tudi deželni svet, potem ko je od tor za pravilnik pred nedavnim z večino glasov sprejel predlog KD, da je treba ponovno prediskutirati način porazdeljevanja predsedstev. Po tem predlogu bi morala predsedstva pripadati le predstavnikom strank večine in ne tudi drugim političnim silam, kot je bilo doslej v veljavi. V sedmih stalnih komisijah ima KD štiri predsedstva, KPI dve, socialdemokrati pa eno; predsedstvi obeh posebnih komisij pa pripadata socialistični stranki. Komunistom sta bili dodeljeni predsedstvi dveh komisij na osnovi programskega sporazuma demokratične solidarnosti, ki pa je že propadel. Zato predvsem demokristjani zahtevajo, da bi treba predsedstva prilagoditi sedanjemu političnemu okviru. Po mnenju demokristjanov, ki so ga pred dnevi podprli tudi socialisti, velja isto pravilo tudi za predsedstvo deželnega sveta, ki ima komunista Collija za predsednika, socialdemokrata Bertolija in demokristjana Del Gobba za podpredsedni- ka ter socialista Ermana, komunista Iskro in demokristjana Perselia in Specogno za tajnike. To predsedstvo je odraz neke večine, ki je ni več, pravijo demokristjani in socialisti, zaradi,česar ga je treba, kakor komisije, prilagoditi sedanjemu političnemu okviru. V SOBOTO IN NEDELJO 15. pokrajinski kongres ACLI V soboto in nedeljo bo v Trstu, in sicer v dvorani »Grandi* pri ENAIP v Istrski ulici 57. 15. pokrajinski kongres ACLI. Kongres se bo začel ob 17. uri z mašo, ki jo bo daroval škof Bellomi, nakar bo nastopil član pokrajinskega predsedstva organizacije F. Marchetti s predvajanjem na temo: »Predlog ACLI: gibanje omikane družbe za preosnovo politike*. Sledila bo razprava, ki se bo nato nadaljevala tudi v nedeljo. Kongres se bo zaključil z glasovanjem za obnovo pokrajinskega vodstva organizacije. V OKVIRU MEDNARODNEGA SALONA PRI MONTEBELU Uspel prvi poskus organizacije «turistične borze» v našem mestu Veliko zanimanje za «pakete», ki jih nudijo poletna in zimska turistična središča naše dežele - Prizadevanja za skupne nastopanje pet sosednih dežel Danes na sporedu «Dan Jugoslavije» V okviru Mednarodnega salona o turizmu na sejmišču pri Montebelu je včeraj prvič v našem mestu delovala »turistična borza*. Gre za pobudo, ki se je že krepko uveljavila drugod po svetu in pred par leti tudi v Italiji (v Milanu), a ki je pri nas še v povojih. V bistvu gre za to. da se v določenem kraju in času zberejo skupaj predstavniki turističnih organizacij, ki ponujajo turistične in gostinske storitve, ter predstavniki drugih organizacij, ki po teh storitvah povprašujejo. Na včerajšnji borzi pri Montebelu se je ponudba nanašala na «pakete» turističnih storitev, ki jih ponujajo poletna in zimska turistična središča iz naše dežele, na drugi strani pa je nastopilo okrog sto turističnih operaterjev iz Italije in iz številnih tujih držav, zlasti pa iz Jugoslavije in Avstrije. Čeprav ni mogoče govo- riti o navalu na ponudbe naših poletnih in zimskih središč, so organizatorji borze vendarle v glavnem zadovoljni z uspehom tega prvega poskusa v našem mestu. Na sejmišču so bile včeraj še tri druge prireditve, in sicer srečanje članov vsedržavnega sveta Italijanske zveze turističnih agentov FIA VET, srečanje predstavnikov leto-viščarskih ustanov iz naše dežele in pa okrogla miza na temo »Valutne omejitve in razvoj turističnih dejavnosti*, pri kateri je sodelovalo tudi deželno ravnateljstvo za turizem. V nedeljo je bil na vrsti «Dan Avstrije*. Ob tej priliki je obiskalo salon širše predstavništvo turističnih delavcev iz sosedne republike, ki se je dopoldne srečalo s predstavniki turističnih organizacij iz naše dežele. Na posebni tiskovni miiiiiiiiMiiiiiiiiiinmiiiifiiiiiiitiiiiiiiimiitiiMuiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiHHiHMiiiniiimiiiiiitMfiiiiiiiiiiiuiiiiMMiiimiiimiiiiMiniiiiiiiiiiiifiiiiitHiiiiiiiiiiiiiif NA CELOTNEM OZEMLJU TRŽAŠKE POKRAJINE S svečanostmi pred spomeniki NOB počastili spomin na padle borce Pred spomenike cvetje in vence Ob včerajšnjem dnevu mrtvih in v nedeljo so se po pokopališčih zgrnile gruče ljudi, ki so polagali cvetje na grobove svojih dragih ter se jih s tem spet spomnili. Seveda pa so razne organizacije,'stranke in posamezniki položili cvetje in vence tudi pred spomenike in spominska obeležja padlih v NOB ter se s tem in s čutečo mislijo hoteli oddolžiti njihovi žrtvi, njihovi predanosti svobodi in domovini. Tako je delegacija Slovenske kulturno - gospodarske zveze v nedeljo položila venca v Ul. Massimo d’A-zeglio, v Ul. Ghega, v spominskem parku pri Sv. Justu, v Rižarni, na improvizirani spomenik žrtvam za Sv. Ano, Kolonkovec in Skedenj grob Pinka Tomažiča in na skupno grobnico partizanov in žrtev fašističnega nasilja pri Sv. Ani. Polaganje vencev se je zaključilo na vojaškem pokopališču pri spomeniku - grobnici pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade, ki so padli v bojih za osvoboditev Trsta. Tu so se na spominsko svečanost zbrali predstavniki generalnega konzulata SFRJ v Trstu z generalnim konzulom Štefanom Cigojem na čelu, delegacija SKGZ, delegacija AN so predstavniki naših organizacij polagali - Komemoracije tudi po posameznih vaseh Pl - VZPI s praporom ter predstavniki Združenja aktivisov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem. Po položitvi vencev in cvetja so vsi prisotni z enominutnim molkom počastili spomin padlih. Predstavniki Združenja aktivistov so položili cvetje tudi na spomenik padlim za Skedenj, Kolonkovec in Sv. Ano, v Rižarni, na grobnico padlih pri v. Ani, na spomenik bazoviškim junakom in na grob Pinka Tomažiča. Seveda pa so bile komemoracije pred spomeniki tudi v drugih naših vaseh in povsod tam. kjer stojijo spomeniki padlim v NOB. Tako so predstavniki dolinske občinske u-prave položili venec k osrednjemu ‘spethčniKu padlim za svobodo v nedeljo “zjutraj, medtem ko so vaščani sami po vseh drugih Vaseh' položili vence ih cvetje. Prav tako so polagali vence pred spomenike v devinsko - nabrežinski občini. Tudi v miljski občini so bile komemoracije, pred spomenikom v Miljah sta bila tudi govora. Ob komemoracijah na Proseku, Kontovelu in na prose-škem pokopališču je žalostinke pel moški pevski zbor Vasilij Mirk. V Križu je krenil sprevod od spomenika padlim na vaško pokopališče, kjer je zapel zbor Vesna, prav ta- .............................. IZ SPOMENICE CGIL-CISL-UIL PREDSEDNIKU VLADE SPADOLINIJU Za vzpon tržaškega gospodarstva nujna državna finančna sredstva Sanirati bilanco EAPT, posodobiti luško opremo in zboljšati prometne zveze z zaledjem Urediti stanje v poldržavnih podjetjih in obnoviti davčne ter carinske olajšave Med obiskom predsednika vlade v Trstu je pokrajinsko tajništvo e-notne sindikalne zveze CGIL - CI SL - UEL izročilo Spadoliniju spomenico, v kateri obrazložuje tukajšnjo družbenogospodarsko krizo in iznaša vrsto predlogov in zahtev za njeno prebroditev. V nedeljski številki smo se zaustavili zlasti ob stališču sindikatov do uresničevanja osimskih dogovorov, danes pa povzemamo nadrobnejše in pomembnejše dele spomenice. Pristanišče in ustrezne infrastrukture. Luški promet se slabša, finančno stanje ustanove EAPT pa je nevzdržno. Kaj storiti? S primernim finančnim prilivom je treba odpraviti primanjkljaj luške ustanove in ji zagotoviti stvarno avtonomijo upravljanja. V ta namen naj vlada nemudoma začne izvajati zakonski osnutek, ki ga je bila spre jela že novembra 1979 in po katerem naj se upravljanje ustanove EAPT razbremeni birokratskih spon ob širših pristojnostih in reviziji sistema ministrskih nadzorov nad de- Manifestacija za mir Pobudi zahodnokraških organizacij za veliko manifestacijo za mir, ki bo v soboto, 7. novembra z zbirališčem na openskem Obelisku in na Proseku, se pridružujejo tudi razne organizacije vzhodnega Krasa. Svojo prisotnost so že napovedale in seveda tudi pozvale prebivalstvo na udeležbo na manifestaciji vse vzhod-nokraške sekcije KPI, kulturno - prosvetna društva SKD Tabor z Opčin, Primorec iz Trebč, Slovan s Padrič in Lipa iz Bazovice, ter vse vzho-dnokraške sekcije VZPI ANPI. Vzhodnokraške organizacije so tudi sklenile, da bo sprevod vzhodnokraškega prebivalstva krenil ob 18. uri izpred openskega Prosvetnega doma v sprevodu proti Obelisku, tovanjem ustanove; osnutek tudi predvideva posebne finančne koncesije. Brez vsega tega bo pomorsko gospodarstvo docela propadlo. Obenem — pravi resolucija — je treba brez odlašanja posodobiti luško opremo in zlasti uresničiti prometnice med pristaniščem in zaledjem (predvsem avstrijskim in ba varskim), saj je tržaška luka izrazito tranzitne narave; v tem okviru treba med drugim izvesti cestno povezavo pomola VII z državno (tr-biško) cesto 202 (finančno kritje je Usodna prometna nesreča zdaj le Polovično), pohiteti s podvo- soboto ob 16 30 je na oddelku jitvijo pontabeljske železniške pro- za oživljanie „udirn n0. pošta jo6 v” Červinjamj1 in°rešiti *pr(^ | ki 'iih ie v w'°- blem carinske službe, ki sila zavira stvene in tehnološke raziskave na tržaškem Krasu. V tem sklopu naj bi ustanovili dotacijski sklad 100 milijard lir za ureditev centra, a vsako leto bi za upravljanje centra bilo treba nakazati 2 milijardi lir (začenši že s tekočim letoh). Sredstva naj bi raziskovalni center prejemal tudi iz Krožnega sklada za Trst in Gorico, v katerega naj bi vključili nadaljnjih 50 milijard lir. ko je krenil sprevod izpred openskega Prosvetnega doma k spomeniku padlim ob Narodni ulici, nato k spomenikoma 71 talcem in Pinku Tomažiču in tovarišem, od tam pa na vaško pokopališče in na kraj u-smrtitve Rozalije Gulič. Vaščani Lo-njerja in Katinare so polagali vence na pokopališču na Katinari, kjer je zapel domači mešani zbor. KD Škamperle in KD Union sta počastili spomin padlih s polaganjem venca pred Narodnim domom, medtem ko je Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz škednja, Kolonkovca in od Sv. Ane položil venec pred začasnim spomenikom pri starem vhodu na pokopališče pri Sv. Ani. Zgoaišk? občinska uprava in kra-. jevne družbenopolitične organizacije So v nedeljo skupno’ polagale veneč pred spomenike padlim borcem na pokopališču na Proseku, na proseški postaji, v Gabrovcu, v Samatorci, v Saležu, na vaških pokopališčih, na občinski spomenik v Zgoniku ter na grob partizanskega učitelja Lojzeta Kokoravca - Gorazda. Ob tej priložnosti, je ob partizanskih obeležjih zapel moški zbor Rdeča zvezda, ki je popoldne v mešani zasedbi zapel še štiri pesmi na pokopališčih v Samatorci in Zgoniku. Podobne komemoracije so bile tudi v vaseh repentabrske občine. tovorni promet. Državne soudeležbe. Proizvodna in zaposlitvena raven na Tržaškem sta v veliki meri odvisni od finančnega stanja v poldržavnih podjetjih: tem gre obnoviti vloženi kapital in v njih povečati proizvodne naložbe, to pa s primernim ukrepanjem v sklopu državnega finančnega zakona oz. večletnega investicijskega plana IRI. Med drugim je treba brž ustanoviti mešano družbo Fin-cantieri - Friulia za rešitev miliske ladjedelnice CAA in zagotovitev delovnega mesta njenemu osebju do 31. decembra letos; nadalje je potreben zakonski odlok za popolno finančno kritje izgradnje suhega doka v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku, a v škedenjskem Italsidru je metni nesreči nekaj dni prej 49-letni mizar Giuseppe Macovaz iz Ul. Buonarroti 27. Macovaz je preteklega 21. oktobra na križišču med ulicama Flavia in Brigata Casale s svojim mopedom trčil v zadnh' del peugeota, ki ga ie upravljal 21-letni Marino Rodella. Neredne dobave električne energije v Padričah in Gropadi Prebivalci Padrič in Gropade so te dni poslali ravnateljstvu podjetja za dobavljanje električne energije. plina in vode ACEGA pismo, v katerem ga opozarjajo, da prihaja v zadnjem času v omenjenih vaseh do pogostnih prekinitev v dobavi električnega toka. O prekinitvah, ki včasih trajajo tudi po nekaj ur, prebivalstvo sploh ni predhodno ob veščeno. Prizadeti zato pozivajo podjetje ACEGA, naj brez vsakega odlašanja poskrbi za to, da bodo dobave električne energije potekale redno, kolikor bi bile iz tehničnih razlogov potrebne prekinitve, pa naj bo prebivalstvo pravočasno o tem obveščeno. Pismo je podpisalo o-krog 80 prebivalcev Padrič in Gropade. • Danes, 3. novembra, bo od 10. pa do 18 ure prepovedan ves avtomobilski promet na cestišču in ploščadi kot taki pred pomorsko postajo, to pa zaradi spominske slovesnosti na Pomolu Bersaglieri, kjer so se leta 1918 izkrcali bersa-ljerji. PROGLASITEV DOBITNIKA »ZLATEGA SV. JUSTA« Pro/. D. De Castru letošnja nagrada tržaških kronistov lili.. konferenci je ravnatelj avstrijskega turističnega urada v Italiji O-beregger poda! pregled »turistične izmenjave* med Italijo in Avstrijo v letu 1980, pri čemer je opozoril na obsežen razkorak med obema tokovoma. Avstrijci so namreč lani zagotovili Italiji 7,5, Italijani Avstriji pa le 1 milijon nočitev. Na pobudo Skal - Cluba je v okviru salona prišlo tudi do srečanja med turističnimi delavci iz avstrijske štajerske in Koroške ter iz Slovenije, Hrvatske in Furlanije -Julijske krajine. Na srečanju so u-gotovili, da predstavlja omenjenih pet dežel pomembno območje za tranzitni turizem, na katerem pa se turisti iz drugih držav praviloma le malo zadržujejo. Prav zaradi tega se je na srečanju izoblikovala pobuda, po kateri naj bi pet sosednih dežel oziroma republik v prihodnje združilo svoje »turistične moči* in nastopalo s skupnimi pobudami, ki naj bi zadržale tuje turiste, zlasti tui iste iz Anglije, ZDA, skandinavskih dežel in iz Japonske. V ta namen bodo v kratkem ustanovili poseben koordinacijski odbor. Danes bo na vrsti «Dan Jugoslavije*. Program predvideva srečanje članov turističnega odposlanstva iz SFRJ s tukajšnjimi operaterji, ob 11. uri pa bo tiskovna konferenca o medsebojnem sodelovanju na področju turizma. Za obiskovalce salona naj na koncu omenimo, da so danes na vrsti številni filmi s turistično tematiko: ob 16. uri sovjetski, ob 17. poljski in ob 18. uri bolgarski filmi. Obisk salona je možen od 10. do 20. ure, restavracija pa je odprta do 21. ure. m i DREVI OB 21.30 Režiser Moretti gost kinematografa Ariston Znani italijanski režiser Nanni Moretti bo danes v kinodvorani A-riston prisostvoval predvajanju (prvič v Trstu) svojega zadnjega filma «Sogni d’oro», ki je bil nagrajen na mednarodnem beneškem filmskem festivalu z «zlatim levom». Srečanje z režiserjem je predvideno za 21.30, med predzadnjo in zadnjo predstavo. Film spada v sklop revije Festival festivalov, ki je že lani doživela pgljJt,.j «V ta namen je izvršni odbor sklenil navezati neposredne stike s slovenskimi delavci in nameščenci v večjih industrijskih in drugih o-bratih za obojestransko izmenjavo informacij in stališč o aktualnih problemih s področja zaposlitve ter gospodarske in sindikalne politike na Tržaškem nasploh,* se zaključuje poročilo SSk, »v okviru katere spadajo tudi narodnostne pravice slovenskih delavcev po rabi njihovega materinega jezika v sindikalnem in v delovnem okolju.* na Albertija — bodo prof. De Castru podelili na slovesnosti, ki bo v prvi polovici decembra v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta. taram raam ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI DOMJU PO MARI SAMSI Uslužbenci Radia Trst-A: Filibert Benedetič 10.000, Desanka škerk 5.000, Neva Furlani 1.000, Janko Ban 3.000, Savina Remec 5.000, Ivana Placer 3.000, Danilo Lovrečič 10.000, Igor Tuta 10.000, Lojze Abram 10.000, Pavle Merku 5.000, Bruno Samec 10.000, Maruška Ferluga 5.000, Drago Legiša 5.000 in Zinka Valenta 5.000 lir. S hriba Monte d’Oro pri Žavljah: Peter Glavina 3.000, Silva Čuk 5.000, Pino Zerial 5.000. Ada Bubola 10.000, Vanda Berdon 10.000 in Nada Rava-lico 4.500 lir. Jože in Albina Štur-m?n (Izola) darujeta 40.000 lir. Namesto cvetja na grob Vincenca Pangerca daruje Sedmak (Devin-ščina) 20.000 lir za ŠZ Jadran. Ob obletnici smrti drage mame Marije Samec por. Ferluga daruje hči Miranda 15.000 lir za osnovno šolo Prežihov Voranc. V spomin na Patricija Košuto darujejo uslužbenci zdravilišča «Pine-ta del Carso* 40.000 lir za Mladinski odsek iz Križa, 20.000 za kriško godbo, 20.000 za moški pevski zbor Vesna, 20.000 za dekliški pevski zbor Vesna. . V spomin na nepozabnega Patricija darujeta Francka in Karlina Sedmak 20.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu. V spomin na Patricija Košuto darujeta Bogomir in Marij Sirk 10.000 lir za Skled Dela. V počastitev spomina Ivana Jeriča darujeta Nerina in Edvin Švab 30.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Ferdinandi Dobrila daruje družina Zobec (Zabrcžec 10) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine, IO.C'00 za center za rakasta obolenje in 10.000 lir za ŠD Breg. POPRAVEK V počastitev spomina umrlih članov družin Gorup iz Dola in Trebeč iz Sežane darujeta Jože in Kati Gorup 10.000 za SKD Tabor, 10.000 za spomenik padlim v NOB z Opčin, 10.000 za TPPZ Pinko Tomažič, 10.000 za Skupnost družina Opčine in 10.000 lir za tržaško glasilo Delo. Ravnatelji profesorski zbor in ne-učno osebje izrekajo Anamariji Batič - Glavini "iskreno sožalje ob smrti očeta. Ob izgubi dragega očeta Velimira Batiča izrekata globoko sožalje Anamariji, Edvinu in ženi Melaniji Erika in Bogdan. Ob izgubi dragega očeta Vincenca izreka Dušanu Pangercu in svojcem iskreno sožalje Darko Kobal. Tržaško kazensko sodišče je vče raj obsodilo osem mladih zaradi razpečevanja in posesti mamil, tri pa je oprostilo. Najhuje sta bila kaznovana jugoslovanska zakonca, 26-letni pomorščak Boris Premru in njegova 21-letna žena Snježana z Reke, ki so ju sodniki obsodili vsakega na dve leti in 4 msece zapora in na 300 tisoč lir globe. Po prestani kazni — tako določa razsodba — ju bodo še izgnali iz Italije. Na leto in 5 mesecev zapora sta bila obsojena 26-letni Ric-cardo Avian in 24-letna Rossella Sibilio. na leto in 4 mesece pa 22-letni Alan Tom Sossi, 25-letni Vlado Simonovič, 28-letni Marino Simonovič (pred leti je kmalu popolnoma oslepel zaradi uživanja mamil) Pisma uredništvu Še o dijaškem zborovanju Skupina dijakov slovenskih višjih srednjih šol nam ie v zvezi s petkovim zborovanjem na stadionu «1. maj* poslala v objavo naslednje treba okrepiti proizvodnjo z dodat-1 pismo: nimi dejavnostmi. I Dijaki slovenskih višjih srednjih Industrijski dejavnosti bo mogoče šol bi radi odgovorili na pismo pro dati po sodbi sindikatov novega za \ fesorjev z dne 1. novembra Ml gona predvsem s ponovnim uveljav- j glede skupnega zborovanja na te Ijanjem finančnih olajšav v obliki mo miru in razorožitve. Dijaki mis-davčnih in carinskih oprostitev oz. ! limo. da si lahko ustvarimo neko izboljšav v splošn»m; takšnih olaj- ' globolno in nepristransko mnenje šav je Trst že bil deležen v smislu j edino s tem. da prisluhnemo mne državnih zakonov izpred davčne reforme iz leta 1973 glede na zemljepisno obrobnost naših krajev. Nazadnje se spomenica CGIL - CI SL - UIL zavzema za odobritev posebnega državnega zakona v korist Konzorcija za upravljanje predvidenega mednarodnega Centra za znan- imi več oseb. Mislimo tudi. da je zborovanje zelo pozitivno, če vri tem prisostvujejo tudi strokovnjaki. Posegli smo po obveščevalnem zborovanju, v kolikor nam šola in profesorji ne nudi in potrebne vred hodne priprave, sai so oni tisti, s katerimi bi se. morali o teh proble- mih pogovarjati, drugače ie na ie govor o političnih strumentalizaci-jah. Odgovor se spet vrača na po se samo omejujejo na lastna prepričanja, lahko dobili informacije in s tem tudi predhodno pripravo Razumljivo je. da je tudi pri dija- manikliivost informacij, ki nam jih kih, kot povsod, določen odstotek posredujejo v šoli. Strinjamo se, da ie bil tokrat tisk nekritičen in pasiven glede zborovanja. Po našem mnenju ie tokrat samo nanizal podatke in opisal potek zborovama. Zavedamo se, da zborovanja ne uspevajo vedno tudi ker ie premalo ljudi, ki se zanie zanima Profesorji bi nam lahko pomagali, če bi nam nudili predhodno pripravo. Glede govora italijanskega dijaka bi povedali, da ie bil njegov uspeh v tem, da je med svojim govorom šel mimo teme in se omejil na edini problem, ki ima še vedno velik vpliv na nas, Ker ie najbolj občuten (Cerovini). Vseeno smo prepričani. da bi ob sodelovanju profesorjev, ki se med poukom dotaknejo samo šolskega programa ali ljudi, ki jim je bilo zborovanje nezanimivo. Prepričani pa smo, da bi bilo zelo konstruktivno če bi se tudi profesorji v večjem številu u deleževali zborovanj in morda tudi pripomogli k njihovemu uresničevanju. Zdi se nam potrebno, da bi se prav zaradi tega čim prej sestali s profesorji in se skupno z njimi zmenili za sodelovanje v tem smislu. Za vnaprej pa se bomo diiaki po trudili, da bodo zborovanja potekala v naibolišem redu. Upamo, da bodo v prihodnosti možne tudi de bate, ki naj bi zborovanju sledile. Prepričani smo. da bomo to lah ko uresničili le ob sodelovanju profesorjev, zavodskih svetov in ce lotne javnosti. in 23-letni Mauro Volli. Sodišče je oprostilo 26-letnega Micheleja Mar-tinellija, prav toliko starega Gior-gia Torreja in 29-letnega Pierpaola Doria, ker niso zakrivili prekrška. Jugoslovanska zakonca Premru so tržaški karabinjerji aretirali 29. aprila letos na Trgu Dalmazia pred restavracijo Fabris, potem ko so pri njiju našli 16 gramov heroina, ki bi veljal na črni borzi približno | 2 milijona lir. Preiskovalci so namreč že dalj časa sumili, da razpečujeta v Trstu mamila in so ju preiskali z dovoljenjem namestnika državnega pravdnika Staf-fe. Preostale obtožence (vsi so iz Trsta) so prijavili sodstvu v nadaljevanju takrat pričete akcije. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval za Borisa Premruja 3 leta zapora, 2 leti in osem mesecev za njegovo ženo in leto in 4 mesece za vse ostale obtožence. Dne 1. novembra nas je zapustil CRISTIANO RASENI (RAŽEM) Pogreb bo jutri, 4. novembra, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. > Posebna zahvala zdravnikom in osebju III. geriatričnega oddelka. Žalujoči: sin Paolo z ženo Valerio, vnuka Massimo in Gabriele, ter sestri Marija in Zorka Trst, 3. novembra 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo) Zaradi posesti heroina trije Tržačani v zaporu Karabinjerji so včeraj prijeli tri mlade Tržačane, ki so obtoženi po- j sesti in razpečevanja mamil. Gre ! za 29-letnega Maurizia Porcelluzzi- j ja, za 19-letno Leonoro Pettirosso in za 30-letnega Emilia Colomba. Prvi sumi so se karabinjerjem porodili, ko so pri Šentjakobskem trgu opazili večji avto, v katerem je bilo pet mladih, med njimi tudi nekateri znani narkomani. Agenti so zato sledili Colombu, ki se je podal v svoje stanovanje in ga u-stavili, ko se je čez kratek čas vrnil k avtomobilu. Pri osebnem pregledu so našli pri njemu gram heroina, nekaj zabojčkov z mamilom pa so našli tudi na stanovanjih Porcelluzzija in Pettirossove Skupino so pospremili v koronejske zapore, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Zapustil nas je naš dragi GIAC0M0 BISIACCHI Pogreb bo v četrtek, 5. novembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Agata,, sinovi Guglielmo, Guido in Angelo, snahi Marlella in Renata ter vnuki Trst, 3. novembra 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) Zapustila nas je v 52. letu starosti REDENTA ZUGCA por. PAR0VEL Pogreb bo v četrtek, 5. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glav-bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalostno vest sporočajo mož Bruno, hči Anna Maria, zet Domenico, vnuka Ales-sandro in Elisabctta, sestra Paola s hčerami, brata Pietro in Sergio z družinama in drugo sorodstvo Trst, 3. novembra 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo) SEKCIJA PCI - KPI DOLINA VABI NA \ PROSLAV« OKTOBRSKE REVOLUCIJE v soboto, 7. novembra, ob 20.30 v gledališču F, Prešeren v Boljuncu. Nastopa TPPZ Pinko Tomažič. Slavnostna govornika tov. Antonino Cuffaro in tov. Germano Švara. Udeležite se! OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza obvešča, da bo izpolnjevala prošnje za kompenzacijske doklade za gorata področja: — jutri, 4. t.m.. od 17. do 18.30 v gostilni pri Josipu Radetiču v Medji vasi; — v četrtek, 5. t.m., od 17. do 19. ure v Bazoviškem domu v Bazovici; — v petek, 6. t.m., za Padriče in Trebče, od 17. do 18.30 v prostorih gozdarske zadruge na Padričah in za Gropado, ob isti uri, pri Stanislavu Grgiču v Gropadi št. 74. Interesenti naj prinesejo s seboj osebne dokumente: osebno izkaznico in davčno številko. Prošnje naj vložijo vsi tisti, ki imajo pravico do vpisa v pokrajinske sezname kmetijskih podjetnikov. Razna obvestila SPDT prireja v četrtek, 5. novembra, v okviru svoje predavateljske sezone, predavanje na temo: «Kras, gobe in varstvo okolja«. Predavanje, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20. uri, bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Predaval bo dr MILKO ČEBULEC. Vabljeni vsi! KD Rdeča zvezda obvešča, da bo-bo vaje otroške folklorne skupine vsak torek, ob 16.30 za prvo in ob 17.45 za drugo skupino v prostorih osnovne šole «1. maj 1945» v Zgoniku. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V četrtek, 5. t.m., ob 16. uri, abonma red I FERDO KOZAK PUNČKA dramatična zgodba v 5 slikah f Čestitke Danes praznuje ADRIJANA DOVGAN rojstni dan. Da bi zdrava in vesela še mnogo let živela, ji voščijo vsi, ki jo imajo radi. Včeraj-danes Danes, TOREK, 3. novembra JUST, TRŽAŠKI PATRON Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 16 49 — Dolžina dneva 10.02 — Luna vzide ob 13.11 in zatone ob 22.41. Jutri, SREDA, 4. novembra PRAZNIK ZMAGE Vreme včeraj: naj višja temperatura 16 stopinj, najnižja 11,5, ob 18. Uri 15 stopinj, zračni tlak 1023,1 mb pada, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 17 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI sich, Valentina Lionetti, Sara Grassi, Chiara Bruschina^jEtego!, Decift-li, Francesco D’Aniello, Marjan Stopar, Lara Mitrovich, Marco Buffa. UMRLI SO: 69-letni Nerino Ciac-chi, 54-letni Luciano Candioli, 79-letna Emilia Puttigna vd Riccardi. 67 letni Luciano Mattiazzi, 63-Ietni Velimir Batič, 70-letni Vittorio Sar-gon, 75-letni Giuseppe Valenta, 74-letna Anna Nele vd. Ralli, 82-letna Anna Maria Hamerle vd. Tonini. 7l-letna Miranda Visintin vd. Budai. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19 Ul. Bonomea 93. Cod 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) • Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška P NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) 'Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška 1) LEKARNE V OKOLIC) ,'Boljuneč: tel 228 124; Bazovica' tel 226 165. Opčine: tel 211 (K)1. Prosek tel 225 141. Božje polje J.konik tel 225 596; Nabrežina: tel 209 121; Sesljan: tal 209 197; Žavlje' tel 213 137; Milje: tel 271 124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel 732 627 predpraznična od i4 do 21 ure m praznična od 8. dr> 20 ute tel 68 441 Gledališča ROSSETTl Gledališka sezona 1981/82: 10 predstav v abonmaju. Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šolah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upokojence. Informacije pri Teatru Stabile, tel. 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti. Jutri, 4. t.m., bo gledališče Cen-tro Teatrale Breseiano uprizorilo Ibsenovo delo: «Hedda Gabler*. V glavni vlogi Valeria Moriconi. Režiser Massimo Castri. AVDITORIJ Od 5. do 7. t.m. bo skupina Ate-lier A iz Trsta predstavila Ferran-tijevo delo «L’Audizipne». Prenota-cije pri glavni blagajni. Abonenti imajo 20-odstotni popust. DMA CA NOVOST V KNJIGARNI Kino Ariston 15.30 «Sogni d’oro». 21.30 srečanje publike z režiserjem Nan-nijem Morettijem. Ri*)i!lft!90 ^S6b ^^"tubi- occhi». Roger Mohre. Jutri 'isti -film ob 17.30. ' , - Eden 16.00 «1 predatori delTarca perduta». Jutri isti film ob 18.00. Grattacielo 16.00 «Boleros>. Fenice 16.00 «Dottoressa preferisce marina i». Cristuilo 16.30 «Excalibur». Jutri ob 16.00 kino - variete.. Aurora 16.30 «L'urlo di Chen terro-rizza anche 1’occidente*. Capitol 16.00 »Scontro di titani*. Moderno 16.00 »Tarzan 1’uorno scim-mia». Bo Derek. Nazionale 15.30—22.15 «C’era una volta il West». Claudia Cardinale. Fllodrammatico 15.00 »Bordello a Parigb. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.30 «Taglia di diamanti«. Mignon 14.00 «Fantasia». Jutri isti film ob 16.00. Radio 16.00 «Orgie pornografiche*. Lnmiere 15.00 «Dot.tor Jeki) e genti-le signora*. Prosveta SKD Tabor z Opčin prireja v Prosvetnem domu v soboto, 7. novembra, v dopoldanskih urah za šolarje in dijake ter v nedeljo, 8. novembra, ob 16. uri predstavo »Martin Krpan« z nastopom člana SNG Maribor Marjana Bačka. KD Rdeža zvezda s sodelovanjem mladinskega odseka organizira tečaj modernih in klasičnih plesov za vse. Informacije in vpisovanje pri Darmi Purič. Bajta. Tečaj bo vodila Ljuba Vrtovec. Telefon 229330. Vabljeni! Šolske vesti Ravnatelj državnega tehničnega zavoda Žiga Zois z oddelkom za geometre vljudno vabi vse starše na sestanek, Id bo na šoli v fizikalni dvorani jutri, 4. t.m., ob 18. uri. Dnevni red: 1. ravnateljevo poročilo; 2. razprava o volitvah, ki bodo 13. decembra; 3. razno. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 GOSPODINJSKO pomoč nudim v Miljah ali v Trstu. Telefon 003866/ 51173. PRODAM filter za vino na kartone in originalno črpalko — seitz v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefon 0481/30882. » , : PRODAM smuči elan RC 03 lanske proizvodnje. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/882179. PRODAM hišo v Krminu in 1000 kv. m zemljišča za zidavo. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83382. PRODAJAM vrstne hiše V Gradišču. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83382. PRODAM peč za centralno kurjavo na plinsko olje (30.000 cal.), kompletno z bojlerjem in priključki. •Stojan Glavina, Boljunec 140. UGODNO prodam matra simco.ba-gheera v odličnem stanju. Telefon 040/211688 ali 211465. 128 eoupe 1100 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Telefon 040/743071. UGODNO prodam rulotko tabert-con-tes 460 tn z veliko predsobo in vso opremo. Telefon 040/211688 ali 211465. MLAD par išče v najem ali nakup stanovanje ali hišo, tudi potrebno popravila, v okolici Trsta. Telefonirati na 225817 od 13. do 15.30. 25-LETNI uradnik, z diplomo višje srednje šole, s pridobljeno izkušnjo, z namenom izboljšave, išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Zaposlitev*. ZADRUŽNA kraška mlekarna išče vodjo obrata. Pogoji; diploma višje srednje šole in opravljen vojaški rok. Zainteresirani naj se javijo na sedežu konzorcija «Gr-mada», Ul. Cicerone 8/b ali telefonsko 040/62754. Prošnje sprejemamo do jutri, 4. novembra. DRUŽINA išče slovensko dekle za varstvo dojenčka. Telefonirati na št. 040-225587 danes od 14. do 16. ure. OR SPOMINSKEM DNEVU MRTVIH POKLON PREBIVALSTVA POKOJNIM IN POČASTITEV SPOMINA PADLIH Zastopniki krajevnih uprav, borčevskih in manjšinskih društev ter prebivalstva so se poklonili spominu padlih borcev v NOR . HANCA Df CR.EDITO 01 TfiI ESTt TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ '■ /S.P. A- 'L •TRST -/ULICA E Filial-ref-* ' ® 2. 11. 1981 Ameriški dolar 1.180.— Kanadski dbl^F'^01 985.— Švicarski ftank /,.650.— Danska krona • 163.— Norveška krona Jl 200.—' švedska krona 213.— Holandski florint 480,— Francoski frank 210.— Belgijski frank 31.— Funt šterling 2.215,— Irski šterling 1.80Q.— Nemška marka 530,— Avstrijski šiling 75,50 Portugalski escudo 17.— Pezeta 12,— Jen 4,50 Avstralski dolar 1.250,— Drahma 16.— Debeli dinar 26,50 Srednji dinar 25,90 Mali dinar 25.— MENJALNICA vseh trnih valut Na vseh pokopališčih je bilo v teh dneh, še zlasti v nedeljo in tudi včeraj, zelo veliko ljudi, ki so počastili spomin svojih dragih, ki so tu pokopani. Sorodnike imajo ljudje pokopane na raznih «žegnih», zaradi tega so se trume ljudi z vozili selile zlasti v nedeljo iz kraja v kraj, veliko tudi čez mejo. Ljudje se marsičemu odpovejo, ne odpovejo se pa nakupu cvetja, čeprav je to postalo, še zlasti ob takih prilikah, zelo drago. Ob tej priliki pa postanejo pokopališča, še zlasti osrednje goriško, kraj kjer se je moč srečati z znancem, ki ga nisi videl toliko časa. Tudi letos so se bivši partizanski borci ob 1. novembru spomnili svojih tovarišev, ki so padli med narodnoosvobodilno borbo, s polaganjem vencev na pokopališčih in pred spominska obeležja. Zastopniki jugoslovanskega generalnega konzulata iz Trsta so tako v petek kot v nedeljo bili v vseh krajih na Goriškem, kjer so spominska obeležja borcev, in položili vence. Povsod so bili za to priliko prisotni tudi domači borci, zastopniki društev. krajevnih uprav, ki so tudi sami počastili spomin padlih. V Gonarsu, kjer so pokopani biv ši jugoslovanski interniranci, so se njihovemu spominu poklonili generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj s sodelavci, tamkajšnji župan Ottavio Ioan, zastopniki TO SKGZ za Goriško z dr. Mirkom Primožičem Pel je dijaški oktet novogoriške gimnazije, na sporedu so bile tudi recitacije. Prisotni so bili tudi zastopniki Zveze borcev iz Nove Gorice in videmskega odbora ANPI. Na osrednjem goriškem pokopališču so se zastopniki konzulata ter tukajšnjih borčevskih in manjšinskih organizacij poklonili spominu padlih partizanov pred njihovo grobnico in tudi pred grobnico padlih jugoslovanskih borcev. Podobne svečanosti so bile tudi v drugih krajih goriške občine. V Štandrežu je domači zbor »Oton Župančič* zapel pred spominrko ploščo padlim v veži Doma Andreja Budala in na domačem pokopališču. V Podgori se je zbralo pred spomenikom veliko domačinov, recitacije in pesmi so bile slovenske in italijanske, sodelovali so zbori in šole. Na področju doberdobske občine so bil^^eč&iSfeti pred spominskimi obeležji tia Palkišču, na Poljanah, v Doberdobu in v Jamljah. Prisotni so bili zastopniki županstva in društev, pel je zbor »Kras* iz Dola-Poljan. »Vse svoje moči si daroval boju za pravico in svobodo. Nadaljevali bomo tvojo delo», tako piše na spominskem obeležju, ki so ga v nedeljo dopoldne odkrili na grobu borca za delavske in socialne pravice med obema vojnama, organizatorja, komunista in partizanskega borca. Antona Reje - Severja, v Števe-rjanu. Na slovesnosti, ki je sledila tisti na glavnem trgu, kjer so se predstavniki občinske uprave, kulturnih društev in drugih organizacij poklonili spominu padlih borcev in žrtev nacifašizma, je spregovoril Franc Kotnic, ki je v kratkih besedah orisal lik pokojnika, naprednega borca za pravice delavcev in kmetov. Anton Reja .je bil med pr vimi sodelavci Jožeta Srebrniča ter med prvimi organizatorji komunistične partije na Goriškem. Bil je tudi ustanovitelj prve celice KP v Števerjanu. Pred dvema letoma so bivši borci poskrbeli za postavitev nagrobnika, v nedeljo pa so s primerno slovesnostjo odkrili še spominsko obeležje. Na slovesnosti je pel tudi zbor KD Briški grič. Naj ob koncu omenimo še, da je sekcija KPI v števerjanu poimenovana po Antonu Reji- - Severju. Spominsko obeležje je postavila sekcija KPI. Na področju sovodenjske občine so bile slovesnosti pred spomeniki v Sovodnjah, na Vrhu in v Gabrjah. Na Vrhu so se spominu padlih poklonili tudi pevci domačega zbora PD Danica. LAGORIO NA SPOMINSKI SLOVESNOSTI V MEDEJI Ara pacis naj bo spomenik miru in sodelovanja v Evropi Pred spomenikom žrtev dveh svetovnih vojn poleg častnih oddelkov italijanske vojske še oddelki nemške, avstrijske, francoske, angleške, jugoslovanske in ameriške vojske - Prisoten tudi avstrijski obrambni minister Nekoliko neobičajna spominska slovesnost je bila v nedeljo popoldne pred spomenikom Ara pacis na Me-dejskem griču. Spomenik so zgradili pred tridesetimi leti v spomin vseh žrtev v dveh svetovnih vojnah, v opomin, da si je treba prizadevati za mir in sožitje. Komemorativne slovesnosti s prižiganjem ognja se je letos udeležil italijanski obrambni minister Lagorio, ki se je tu srečal tudi z avstrijskim kolegom Bo schom. Poleg predstavnikov civilnih in vojaških oblasti, vojaških veteranov in različnih združenj, so bili na slovesnosti prisotni tudi vojaški a-tašeji skoraj vseh vojskujočih se držav v prvi svetovni vojni. Poleg oddelkov častne straže italijanske vojske pa so se slovesnosti, letos prvič, udeležili tudi častni oddelki avstrijske, francoske, nemške, jugoslovanske, angleške in afKeriŠke Kč// Lagorio je v kratkem govoru poudaril, kako moratpo. v, tijgpjftku. ko Fotokronika spominskih svečanosti na Goriškem Zastopniki iz Jugoslavije, SKGZ in Furlani so se poklonili spomina žrtev pred grobnico v Gonarsu ODPRTA BO DO 7. NOVEMBRA ZANIMIVA RAZSTAVA PIP V ENOTEKI V GRADIŠČU Potovalni urad AURORA prireja-od nedelje, 6. d j petka, 11. decembra, letos potovanje z letalom v LONDON Cena potovanja 385.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »Aurora*, v Ul. Cicerone 4, tel. 60261. ShiotzM jkport VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS SESLJAN (Center) Aloji Rebula: ZELENO IZGNANSTVO Bivanjske dileme današnjega človeka, tržaškega prostora In družbe, ki jih |e pisatelj postavil v zgodovinsko projekcl-i° pred 500 leti. Lsihadka k nvg.aktui UL. SV. FRANČIŠKA 20 - TRST JEAN Super Jonny POŠILJAMO PAKETE NA POLJSKO TRG LIBERTA' 3/A TRST Na veliko razstav pridejo ljudje na otvoritev, tudi da se »pokažejo*, v naslednjih dneh pa je razstavni prostor prazen. To ni primer deželne e-noteke La Serenissima v Gradišču ob Soči, kjer imajo od časa do časa zanimive razstave z najrazličnejšo tematiko in kjer lahko obisk razstave združiš s pokušnjo dobrega kozarčka kvalitetnega vina in pokušnjo dobrega sira. Konec prejšnjega tedna so v tej enoteki odprli kar se da zanimivo razstavo pip, ki bo odprta le do sobote. Na njej so namreč prikazani zelo zanimivi primerki pip italijanske izdelave in jih zaradi tega zelo upravičeno zbiralci hočejo čimprej nazaj domov. Pipe so v glavnem narejene iz izrastkov dreves, ki rastejo v gričih ob Sredozemskem morju, zlasti na Sardiniji, Toskani, Liguriji. Siciliji in Kalabriji, dalje na Korziki, Provansi, Alžiriji in Španiji. Najbolj znane svetovne pipe tovarne Dunhill so narejene iz teh iz rastkov, ki prihajajo iz Kalabrije in izvoz teh surovin prinaša italijanski plačilni bilanci lep zaslužek. Na razstavi v Gradišču je razstavljenih le devetdeset pip, vendarle so to zelo zanimive, v glavnem izdelek italijanskih tovarnarjev in obrtnikov Savinelli, Castello in Ma-stro de Paja. Prikazana je tudi miniaturna zbirka vseh pip, ki jih izdeluje tovarna Savinelli. Poleg teh pa so prikazane še nekatere drugačne pipe. Na steni je tudi slika predsednika Pertinija s svojo pipo. V četrtek skupščina v podjetju AAA V .podjetju Aceiaierie Alto Adri-atico v Tržiču, kjer so prejšnji teden deloma obnovili proizvodnjo, bo v četrtek dopoldne skupščina delavcev. Ocenili bodo trenutni položaj ter možnosti in pogoje obnovitve proizvodnje v celoti. Kakor znano, dela zdaj v podjetju okrog 60 delavcev, v končni fazi pa naj bi jih zaposlili nad 200. Na srečanju je bil govor tudi o finančnem položaju ustanove. Predsednik Pagura je posebej poudaril, kako je deželni prispevek odločilne važnosti za redno delovanje, medtem ko je odbornik Zanfagnini zagotovil nadaljnjo podporo dežele. Vsekakor pa bi bila dobrodošla tudi izdatnejša pomoč krajevnih u-stanov. Deželni odbornik Zanfagnini se je dalj časa zadržal tudi v pogovoru s sodelavci inštituta ter si ogledal bogato strokovno knjižnico. Zanfagnini obiskal sedež ustanove ISIG Deželni odbornik za finance Pie-tro Zanfangnini je te dni v spremstvu deželnega svetovalca Maria Brancatija obiskal sedež goriške-ga zavoda za sociološke raziskave ISIG. Delovanje ustanove je predstavniku deželne administracije orisal predsednik prof. Silvano Pagura, ki je predstavil tudi publikacije, ki jih jc do zdaj izdala ustanova. Od 1. novembra zimski urnik v javnih lokalih Od 1. novembra je v veljali zimski urnik javnih lokalov, ki morajo biti odprti od 7. do 21. ure, fakultativno pa od 5. do 24. ure. Lastniki oziroma upravitelji pa imajo poleg tega možnost dveurne opoldanske zapore, od 13. do 15. ure v barih, kavarnah in podobnih lokalih, od 15. do 17. ure pa v gostilnah in restavracijah. V petek občinski svet v Tržiču Tržiški občinski svet se bo sestal v petek popoldne. Med drugimi točkami, ki zadevajo v glavnem redno administrativno dejavnost, naj bi razpravljal o dokumentu, ki ga je glede urbanističnega načrta predložila svetovalska skupina KD. V četrtek seja občinskega sveta v Sovodnjah V četrtek, 5. t.m., se bo na redni seji sestal občinski svet v Sovodnjah. Poleg odobritve obračuna iz leta 1980 ter porazdelitve upravnega prebitka bo občinski svet sklepal o izdaji dovoljenja sekciji VZPI-ANPI za postavitev spominskega o-beležja na občinskem zemljišču na Peči ter o nekaterih drugih vprašanjih upravnega značaja. Občinski svet naj bi izrekel tudi mnenje o boljšem izkoriščanju občinskih parcel ob Soči z ureditvijo topolovih nasadov ter o odkupu zemljišča na področju obrtniške cone v Sovodnjah. Seja bo ob 19. uri. Prispevajte ta DIJAŠKO MAHU« se klanjamo spominu žrtev dveh svetovnih vojn ter v trenutku, ko se nad svetom spet zbirajo grožnje, toliko bolj stremeti in si prizadevati za enotnost, za prijateljstvo in sodelovanje med vsemi narodi, posebej pa v Evropi. To je nov pomen ve-: ličastnega spomenika, ki so ga postavili pred tridesetimi leti na tem griču, sredi Furlanske ravnine. To naj bo spomenik miru in sodelovanja. Naj omenimo še, da je bila pot, ki vodi iz Medeje na vrh griča, o-krašena z zastavami evropskih držav. Hočejo enakopravnost furlanskega jezika V Vidmu in v vsej .Fprlapiji zbirajo pristaši stranke »^Ovijnehm Friuli* podpise za uveljavitev furlanskega jezika v javnosti in enake-|i pravnosti furlarišČihe’ z' ital!jansčmoU' Pri tem delijo letake, katerih vsebina je zelo polemična do drugih strank. Tudi pred spomenikom padlim na glavnem goriškem pokopališča bila žalna svečanost Na trgovinski zbornici imajo novega tajnika Na trgovinski zbornici v Gorici imajo novega generalnega tajnika. Dr. Tullio Poli je namreč po nekaj letih službovanja v Gorici odšel na podobno mesto v Bologno, v Gorico pa je prišel dr. Gianfranco Carmignato. Prihaja iz Trevisa. člani odbora zbornice so že imeli stik z novim tajnikom. Razna obvestila Kotaikarski odsek kulturnega dru štva Oton Župančič sporoča, da se je pričelo vpisovanje novih članov -kotalkarjev. Vpisne pole so na razpolago vsak popoldan na kotalkališču. Martinovanje SPD bo 15. novembra v Park hotelu v Novi Gorici. KD Oton Župančič priredi tradicionalno družabnost ob Martinu, 11. novembra. Prijave pri Marti Zorn. V Pevmi bo martinovanje, prav tako 11. novembra v organizaciji KD Naš prapor. V soboto, 7. novembra, ob 20. uri bo martinovanje v društvenem sedežu PD Briški grič na Bukovju. Urad Kmečke zveze v Gorici bo zaprt od 7. do 22. novembra. Kmetovalci, ki morajo izpolniti obrazce za prijavo vina, oz. grozdja, naj se javijo pred ali po zgoraj navedenih datumih. Rok za predložitev prijav poteče namreč 30. 11. 1981. Goriška trgovinska zbornica obvešča, da se je pričelo razdeljevanje kontingenta sladkorja po znižani ceni. Vsak upravičenec ima pravico do 4 kg sladkorja. Pred spominsko ploščo ni Poljanah je pel tti6ški zbor »Kras* <-»» -mrsev iiiiiiiiiiiiinminiiiiiiiniiiiiiiiiiimMimiiiniiiiiiiinnHiiminiiiiiitHiiiiniiiiiiiiiiiifimiiiiiiiimiimiiiiiiiiB Primer Zonta - gre za poskus samozastrupitve? Do takega mnenja naj bi prišli preiskovalci po vrsti natančnih, a, žal, brezuspešnih preiskav - Vzrok v pacientovem precej nestabilnem psihičnem stanju Kaže, da je 40 letni Domenico Zonta, uslužbenec tržiške ladjedelnice, ki se še zmeraj zdravi s pridržalo prognozo v 'tržaški splošni bolnišnici, sam in hote popil precejšnjo količino trielina. Do takega zaključka naj bi prišli tržiški preiskovalci, ki se ukvarjajo s tem zagonetenim primerom in ki so vzeli v poštev tudi pacientovo obnaša- SLOVENSKO S STALNO.,, GLEDALIŠČE y V TRSTU ABONMA ZA SEZONO 1981 - 82 V GORICI Sezono v Gorici organizira mo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Predstave bomo odigrat' v Katoliškem domu in v nove’ Kulturnem domu. Vpisovanje abonentov na sedežu ZSKD v Gorici, Ul. della Croce 3, vsak delavnik, razen sobote, in sicer od 11. do 14. in od 16. do 18. ure do vključno 6. novembra. nje v zadnjih mesecih. Kakor smo že poročali, je Zonta prve dni trdil, da so mu nevarno tekočino podtaknili ter ga hoteli' umoriti. Preiskovalci so neposredno po »nesreči* zaslišali nekaj deset delavcev ter izvedli natančno preiskavo, vendar niso našli'elementov, ki bi tako ali drugače potrdili' Zontove izjave. Brez uspeha so bile tudi vse druge preiskave. POGREBI: Danes v Gorici ob 9. uri Carmela Scardillo iz splošne bolnišnice v cer-ker v Podturnu; ob 9.30 Angela Zi-darich iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana; ob 11. uri Eugenia Zvirk iz splošne bolnišnice v cerkev v Podgori; ob 12.30 Dolores Tosatto iz bo'nišnice sv. Justa v cerkev na Travniku. Predavanja V okviru cikiusa predavanj o u-metnosti na Goriškem, ki ga prireja pokrajinska uprava, bo drevi ob 18.15 na vrsti drugo predavanje. Profesor Sergio Tavano bo podal nekakšen splošen družbenozgodovinski pregled. Predavanje bo v pokrajinski sejni dvorani. ..........................fv- .J ■ G ^ JhJm Tudi letos so položili cvet|e na obeležje v spomin padlih iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane Tudi otroci osnovneošole^^«Oton^Ž^upanč^č» ^položni cvetje pred Tud| nQ do||n,kem Taboru |e bna ,Večana komemoracija v spomin padlih v NOB Zgonlška občinska uprava je polagala vence pred spomenike v občini; tu je posnetek iz Samatorce Devinsko-nabrežlnska občinska uprava polaga vence pred spomenikom v Aempolaju Polaganje vencev pred spomenikom prt Domju v ;. ..*«*■*«!»**•>> 1 * / v -jim ' yt"ti ■ : Mi ■i Komemoracija v Padričah Komori v openskem KD Tabor V četrtek je v mali dvorani openskega Kulturnega društva Tabor pela tržaška sopranistka Ljuba Berce -Košuta, ki jo je na klavirju spremljala pianistka An na Luci Sanvitale Iz umetnostnih ‘galerij:* Štirinajsta deželna razstava grafične umetnosti v Costanzi Razmeroma visoka raven in izredno veliko nagrad Naša dežela, ki je bila Jolga leta tudi na umetnostnem področju nekako na robu dogajanja, danes nekaj pomeni. Res je, da se še ne more kosati z nekaterimi umetniško bogatejšimi področji, vendar je njena likovna ustvarjalnost vedno bogatejša in o tem priča tudi letošnja že 14. zaporedna deželna razstava grafike v razstavni dvorani palače Costanzi. Posredno pa govori o tem tudi izredno število nagrad in priznanj, ki so jih tokrat dale razne ustanove in tudi podjetja, tako da je posebna komisija imela tokrat na razpolago več nagrad kot kdajkoli doslej. Na vabilo Deželnega avtonomnega sindikata, slikarjev, kiparjev in grafikov se je letos odzvalo kar 96 likovnikov, ki so poslali na razstavo vsak po eno delo. Žirija, ki so jo izbrali sami likovniki, ki so svoja dela predložili za razstavo, je izmed poslanih del izbrala 72 grafičnih listov, kar pomeni, da je izločila kar 24 del, torej točno vsako četrto predloženo delo. Ker se komisije žal skoraj vedno ravnajo po »sprejemljivosti* razstavišča, torej po tem, koliko del more dvorana optimalno sprejeti, visi sedaj, od sobote v palači Costanzi tudi nekaj del, ki bi jih bili mogli NEKAJ VTISOV S POPOTOVANJA PO KITAJSKI Pri gradnji Prepovedanega mesta je baje delalo nad milijon ljudi Nekateri templji, ki so jih rešili pred «rdeeimi stražami», so sedaj spet odprti Kaj je pravzaprav Veliki ali Kitajski zid, ki je Kitajsko zaprl pred svetom V Prepovedano mesto, ki je največja in najbolje ohranjena sku-na zgradb v antičnem kitajskem slogu, vodi več dohodkov. Mi smo vanj prišli skozi Vrata nebeškega miru, še prej pa smo si ogledali zanimivosti- naj večjega trga na svetu, trga Tian’anmen, in sicer skupščino. Dvorano ljudstva, Mttoujev mavzolej ih sporrietlijj,-: junakom revolucija. Te stavbe kot veliko dEugibsSfK ihenikov so pripraTljaTT' za“"ŠI<> Vesno1 praznovanje obletnice revo-hicije in so bile zato za obiskovalce zaprte. Opisati vse palače, dvorane, templje, parke in vse, kar .smo vsaj bežno videli v Prepovedanem mestu, je malone nemogoče. Omenila bi samo Palači najvišje in popolne harmonije ter Palačo harmonije. To so največ je 2gradbe tistega dela dvorca, ki smo ga obiskali. Od tod so nekdanji kitajski mogočniki izvajali svoje vladarske funkcije. Te kot tudi druge zgradbe in v njih krasne zbirke pričajo o sposobnosti in tudi modrosti delovnih ljudi v preteklosti, katerim pa današnja generacija vendarle nima kaj zavidati. Kot smo zvedeli, je pri gradnji Prepovedanega mesta delalo nad 100 tisoč obrtnikov in milijon delivcev. Samo za rekonstrukcijo treh palač, ki sem jih pravkar imenovala, so leta 1609. porabili 9 milijonov 300 tisoč tajelov, torej vsoto, ki bi zadostovala za enoletno prehrano 8 milijonov kmetov. To piše celo zgodovina dinastije King. V Pekingu smo obiskali še parka Beihai in Jingšan ter tudi Nebeški tempelj. Vse, kar smo si na Kitajskem ogledali, smo si ogledali v naglici. To sem občutila še posebno ob obisku Nebeškega templja, za kar bi vsekakor potrebvali veliko več časa, da bi razumeli vsaj njegov pomen. V templju so vladarji dinasij Ming in Čing dvakrat na leto darovali svoje žrtve bogovom sonca, lune in zvezd ter bogovum vetra, dežja, groma in strele, pa tudi spominu svojih prednikov. Tako so hkrati prosili tudi za dobro letino. Zid, ki obdaja tempelj, je na severu polkrožen, na južni strani pa pravokoten, kar simbolizira takratni koncept neba in zemlje. Doslej še nisem omenila nekaterih zanimivosti, ki so v zvezi z gradnjo v davnih časih. Kitajci nišo uporabljali žebljev in temelji vse spajanje in zevanje struktur na zagozdah. Poleg tega imajo vse strehe podporne stebre, ki so V glavnem debla ceder. Trojna, težka streha Dvorane molitev v Nebeškem templju sloni na 28 deblih cedre, ki je vsak zase iz enega kosa. Najvišji so štirje centralni stebri, ki so visoki obilnih 19 metrov in imajo 120 cm premera. Krasen in zanimv je Huanquilan, okrogel terasasti žrtveni oltar, kjer je vse povezano s številom 9 oziroma z mnogokratnikom iz tega števila. To pa zato, ker je devet najvišje liho število in ga na Kitajskem imenujejo Jiyangšu, to se pravi najvišje pozitivno število ter šo ga nekoč uporabljali kot simbol neba. Tudi okoli Nebeškega templja je velikanski park z otroškimi igrišči in sprehajalnimi stezami. V Pekingu, podobno kot v ostalih mestih na. Kitajskem, so parki, svetišča, palačp. muzeji in podobne javne strukture zelo obiskovane. Dan, ki Smo ga preživeli v 50 km od Pekinga oddaljeni do h ni ši-sanling, torej v Dolini grobnic dinastij Ming ter v 70 km oddaljenem Badalingu, kjer smo se povz- peli tudi na Veliki zid, je bil zelo lep in zanimiv. Zanimiv tudi zato, ker smo prav na zidu srečali veliko Kitajcev iz zelo oddaljenih krajev in pokrajin. Končno je Kitajcem dana možnost, da si ogledajo lastno domovino in da spoznavajo, svojo zgodovino. V Dolini grobnic Ming'smo obi- skali tudi grobnico in muzej Ting-ling, Mpr ču Jveliko "v 'to _____„ ga po naključju odkrTIT. Zgradba nad zemljo je veličastna, podzemeljska struktura, ki je 27 metrov pod površino, pa je kamnita in se sestoji iz petih velikih dvoran, katerih kamniti obokani stropi nimajo niti tramov, kot tudi ne podpornih stebrov. V grobnici so našli nad 3 tisoč dragocenih pogrebnih predmetov in veliko svilenih oblačil. Vse je sedaj razstavljeno v Ting-Ming muzeju. V Velikem ali Kitajskem zidu smo že vsi veliko slišali in videli tudi veliko sik. In vendar se človek zave izrednega gradbenega podviga le tedaj, ko se lahko sam sprehodi vsaj po neznatnem delčku tega 6 tisoč km dolgega zidu, ki zapira Kitajsko z zahodne strani Ko gledaš zid, ki se vije po vrhovih hribov in spušča v doline, razumeš zakaj mu tudi pravijo «zmaj, ki ovija oblo*. Zid, ki so ga zgradili pred približno 3 tisoč leti v obrambo pred napadi in vdori Mongolov, ima za temelje ogromne granitne plošče. Zid, ki je visok od 6 do 10 metrov, širok pa spodaj 6,5, na vrhu pa 5.5 m, je grajen iz ogromnih opek. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko ljudi je sodelovalo pr teh delih in koliko ljudi je pri tolikšnem podvigu izgubilo tudi življenje. Kitajci sami in tujci, ki Kitajsko dobro poznajo, menijo, da je Šanghaj najmanj kitajsko mesto. In tako se je tudi nam zdelo, da smo prišli v kak boljši evropski hotel, ko 'So nam dodelili sobe v hotelu Jing Jang. Tudi vodič po Šanghaju, ki nam ga je dal 22-letni Ma-Li-čung, se je zdel povsem naš. Manj naše pa se nam je zdelo staro mesto šangaja s svojimi ulicami, trgovinami in restavracijami. Vse je biio nabito polno in res šangajsko živahno. V starem delu mesta Šanghaj smo si ogledali tempelj in park Mandarina. Zgrajen je bil pred 400 leti na površini dveh ha, Postavili so ga pa tako, da se človek brez vodiča v njem kaj lahko izgubi in namesto, da bi si ogledal Stolp 10 tisočih svetov ali Stolp radosti, se ponovno znajde pri stolpu, ki zadržuje luno ali v dvorani poudarjene lepote ali pa kje drugje. V dvoranah mandarinovega templja hranijo veliko dragocenih predmetov in čudovitega pohištva, še bolj pa so zanimivi predmeti, ki so stari nad 3 tisoč let in ki smo si jih ogledali v šanghajskem muzeju. V Šanghaju smo si ogledali tudi edino gledališko predstavo. Nevključevanje gledaliških in drugih prireditev v program potovanja je po mojem največja po-mankljivost teh izletov. Ten Fen-Ming, to je skupina čarodejev in akrobatov nam je pripravila odlično predstavo. Dvomim, da bomo še kdaj videli boljše »čarodejske trike*. Vsi smo se zaman spraševali. kako jim takšni podvigi uspejo. Kaže. da to ni bilo jasno niti snemalcem neke ameriške TV družbe, ki so kar tri večere zapovrstjo prihajali snemat predstavo in pošiljali na oder svoje ljudi. Obisk Templja Bude je omembe vreden ne 1« zaradi izredne zbirke kipov in drugih umetnin iz preteklosti, pač pa tudi zato, ker je to eden redkih templjev, ki ga med «kulturno revolucijo* niso podrli ali poškodovali. Zasluga za to gre Ču En-laju, ki je izprosil od Maa,1 da so vojaki redne vojske obilna tri leta varovali tempelj pred, napadi »rdečih straž*. Ko človek gleda krasna kipa Bude iz belega nefrita .(sedeči, Buda je visok nad dva metrS^ff-^rašen z dragimi kamni) in drug# dragocenosti - kar ne more verjeti, da se najde nekdo, ki je sposoben tolikšno lepoto uničiti. Danes se v templju vršijo budistični obredi in kitajske budistične družine se v njem zbrajo na banketih, kjer se spominjajo svojih prednikov. Tempelj so za turiste in Kitajce odprli šele pred kratkim in so si ga tudi naši vodiči prvič ogledal. ' ■■ D. CUPIN Ena izmed značilnih, čudovitih starokitajskih gradbenih slruktur. Gre za »konfucijevsko svetišče*, ki ga obdaja, kot je na Kitajskem navada, lep park izločiti, da bi razstava, ki je vsak deloma odraz likovne zmogljivosti in veljavnosti v deželi, na primernejši, rekli bi na višji ravni, pa čeprav je hkrati tudi res, da se tokrat niso odzvali vabilu nekateri vidnejši likovniki, tako iz Trsta samega, kot tudi iz drugih predelov naše dežele. Naj bo kakorkoli, je razstava, ki. bo odprta do srede meseca, zelo nazoren prikaz tega, kar zmore na grafičnem področju naša dežela. Ker gre za veliko kolektivno razstavo, bi bilo nesmiselno računati s kako strokovno oceno, moremo pa, kot smo že omenili, reči, da je razstava na dokajšnji ravni, da pa bi lahko bila z določeno izločitvijo na pravi ravni, kajti Trst in naša dežela ima že več likovnikov, ki se ukvarjajo tudi z grafično govorico, in ki uspevajo tudi na tem področju likovnega izražanja. V soboto, ob 18. uri se je v palači Costanzi zbralo zelo veliko tržaških likovnikov, nekaj pa je bilo tudi slikarjev iz drugih predelov naše dežele iz Gorice in Vidma, kar je razumljivo, saj visi na stenah in panojih galerije 72 grafičnih listov. Žirija, ki so jo sestavljali Ugo Čara, Edoardo Devetta, Marjan Kravos, Paolo Marani in Ennio Steidler, je razpoložljive nagrade takole razdelila med likovnike. Najvišje tri nagrade je dodelila trem najboljšim, Medaljo generalnega vladnega komisarja ter odkupno nagrado zbornice tržaških gradbenikov je dobil priznani, resni in vztrajni tržaški napredni likovnik Claudio Moretti. Kupo Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine ter odkupno nagrado, ki jo je dala tržaška Round Table 9, so dodelili Virgigliu Mal-niju. Tretjo nagrado in sicer pečat tržaške občine iz 14. stoletja ter odkupno nagrado že omenjene Round Table 9 pa je dobil tržaški likovnik beneškega porekla Romo-lo Bertini. Že omenjena žirija je vse nadaljnje — kar 18 — nagrade podelila kot enakovredne naslednjim likovnikom in sicer kar po abecednem redu: . Odkupno nagrado umetnostne galerije Torbandena je dobil Carlo Caneva, kupo avtonomnega turistično - gostinskega podjetja ter odkupno nagrado umetnostne galerije Cartesius so podelili mlademu likovniku Francu Chetrsieoli. Odkupno nagrado bara Centrak-je dobil Gualtiero Corriachin. pbdob- .odkupna Giordani, kupo podjetja Assieura-zioni generali ter odkupno nagrado tržaške hranilnice Cassa di Risparmio pa Clelia Mazzoli. Odkupno nagrado podjetja Ambassa-dor je žirija podelila znani tržaški likovnici Elettri Metallinojevi, Goričan puljskega porekla Fulvio Monai pa je dobil odkupno nagrado podjetja Trevisan. kolajno trgovinske zbornice in odkupno nagrado so podelili Grazielli Petrac-co, odkupno nagrado je dobil tudi slikar in galerist Bruno Ponte. Srebrno kolajno denarnega zavoda Banco di Roma ter odkupno nagrado podjetja Lloyd Adriatico so dali Evi Ronay, prof. Mirella Schott Sbisa pa je dobila prav tako odkupno nagrado podjetja Francetich. Trikrat je bila nagrajena tudi Olivia Siauss, ki trenutno razstavlja v občinski galeriji in ki so ji dodelili srebrno kupo podjetja Aquila ter odkupno nagrado razstavišča Corsia Stadion. Odkupno nagrado razstavišča Planeta-rio je dobil Sergio Stocca, Franko Vecchiet pa nagrado avtonomnega gostinsko-turističnega podjetja ter odkupno nagrado galerije Ret-tori - Tribbio 2. Nagrajen je bil tudi Carmelo Vranich, ki je dobil kupo podjetja Riunione Adriatica di Sicurta ter odkupno nagrado podjetja Tecnolinotipografia. Končno sta prišla na vrsto še Marghe-rita Tauceri, ki je prejela odkupno nagrado denarnega zavoda Banca Nazionale del Lavoro, Sergio Sergas pa odkupno nagrado podjetja Artedilcolor. Kot smo že rekli, je razstavi 72 listov, med katerimi je nekaj izredno dobrih, saj so na razstavi tudi dela s podpisi Mascherinija, Caraia Giordanija, Perizija, Righi-ja, Bruna Ponteja, Minaia, pa tudi Zigaine in nekaterih drugih tržaških in deželnih likovnikov, katerih sloves gre daleč preko meja naše dežele. Furio Bomben v časnikarskem krožku Furio Bomben, sin znanega tržaškega likovnika, je izšolan grafik in risar. Dela pri nekem tedniku in pri neki reviji. Njegova nedavna razstava v tržaški Občinski galeriji je kakovost njegove grafike prepričljivo potrjevala. Da pa je njegova izvirna ljubezen slikarstvo, nam je razkrila njegova nedavna razstava v tržaškem časnikarskem krožku ob predstavitvi zbirke pesmi njegove žene Mare, zbirke pesmi z naslovom •tCittavecchia e nuovi amori». Na tej razstavi je bilo očitno, da ne glede na to, kar smo že rekli, odlikuje Bombenovo slikarstvo nespremenjeno močan grafični podstat. To, rekli bi, hibridnost pa namenoma ohranja, ker s tem doseže nove še nepoznane umetniške učinke, pa čeprav so slike v bistvu z barvnimi tuši ročno kolorirane izredno dodelane jedkanice. Ker pa slikar odtisne obrisnost jedkanic v črnem, z izredno tankimi in gostimi prepleti kratkih črtic skoro-da že poantilistično, dajejo tako obdelane ploskve 'vtis sivkastega mehčanja močnih nanosov barvnih tušev. In rezultat tega so slike jedkanice z nenavadnimi barvnimi prelivi, kakršnih še ne poznamo v tržaškem likovnem svetu. Dela Furia Bombena so torej nova o^ bogatitev domače grafike hkrati pa tudi novost, ki jo kot prvi skuša ovrednotiti v vrsti slik na papirju, kot so to akvarel, pastel in mi . , .^ia.razstavi smo videli rargfr po starem delu mesta z- manj nih zornih kotov irt“fflf 3 tudi s skoraj neznanimi imeni ulic in uličic ter zakotnih prehodov ozkih labirintov, ki jih redko kdo pozna: Sivkasta temačnost slik je torej opravičljivo naravna, je pa v njej zaslediti presenetljivo mnogo podrobnosti in še razne le romantičnim ljudem dostopne značilnosti, ki nam posredujejo občutja v davnini časa srečnih njihovih prebivalcev. V knjigi Bombonove pa je k vsaki pesmi pridana taka slika, ki pesem opeva. *.le to — kot piše kritik in pesnik Luigi Flebus — sporočilo ljubezni, ki ga Mara in Furio Bomben namenjata svojemu mestu, ki se neizprosno spreminja v cilju umišljenega napredka brez kakršnegakoli opravičila». S človeškega stališča je to še bolj poudarjeno v drugem delu knjige, katerega pesmi krasi jo slike - jedkanice več ali mani golih vitkih dekliških teles. S lemi slikami se ie mladi Bomben krepko predstavil na razstavi kot naturalistično brez vsakega idealizirania ustvarjajoč figuralik, ki podala stremljenja mladega rodu v začaranem krogu niihove brezizhodnosti, vendar pa človeške topline in razumevanja. M. B. Brez smeha ni človeka, je nekoč dodal mojster Rabelais, veliki klasik stare francoske književnosti. V današnjem času bi rekli: brez smeha ni življenja. Življenje pa je lahko tudi veselo, sproščeno, prešerno, v čutnost naravnano, tako kot ga slikajo knjige zbirke Okrogle povesti. S to zbirko ponuja Cankarjeva založba slovenskim bralcem prgišče smeha, včasih robatega. včasih kosmatega, (kot pravi založba), posmehljivega in ljubeznivega, z željo, da bi v bralcih ta smeh vzbudil veselje do življenja. Zbirka Okrogle povesti prinaša torej reprezentančna dela svetovne književnosti, čeprav nekoliko svojevrstna. Doslej je v slovenskem prevodu izšlo v tej zbirki sedem knjig, ki so vezatie v platno, bogato opremljene in ilustrirane. Sodbo o njih pa bodo izrekli slovenski bralci. RABELAIS: Gargantua in Pantagruel Rebelais je največja osebnost francoske renesanse. Kot letnico njegovega rojstva omenjajo leto 1494, gotovo pa je, da je bil rojen v Chinonu, kot sin uglednega advokata. Bil je redovnik, zdravnik, profesor, predvsem pa pisatelj - satirik. In po tej njegovi dejavnosti ga pozna ves svet. Napisal je več knjig, najpomemb nejše delo pa je Gargantua in Pantagruel, ki ga s sedanjo izdajo Slovenci prvič dobivamo v kompletni izdaji in prevodu. Leta 1532 je izdal svoj prvenec Pantagruel, po uspehu te knjige pa je nadaljeval s pripovedjo o Pan tagruelovem očetu Gargantui. Obe knjigi sta kasneje zame njali svoje mesto, ker je bil oče rojen pred sinom, mnogo so dodajali tudi drugi avtorji in kaj je po pisateljevi smrti izhajalo pod njegovim imenom pristnega, ostaja odprto vprašanje. Toda delo, ki ga poznamo pod naslovom Gargantua in Pantagruel, sodi vendar kot poglavitna stvaritev Rabelaisa med največja dela svetovnega slovstva in v sam vrh satirično-fantastičnega romana. Roman je bil sprva zamišljen kot pripoved o velikanu Panta-gruelu, njegovem šolanju, junaštvih in sploh dogodivščinah, a je prerasel v renesančno komično-junaško pripoved, ki služi pisatelju za okvir velike satire na razmere tedanjega časa. Pripoved o dejanjih in junaštvih velikanov, znanih že iz mitologije, se je razvila v ostro satiro in kritiko Cer kve, kot utelešenja vsega nazadnjaškega, v kritiko sholastike. mračnjaštva in kot hvalnica antična renesančnega humanizma, življenjskega veselja in radosti. Burkaška komika in sem pa tja kosmate šale, odkrita beseda in uživanje življenja, ki ga pisatelj poudarja, to je samo okvir za globoko misel, ki je to delo ohranila živo do danšnjih dni. Ne samo z vso resnico, ki jo izpoveduje, temveč tudi z vso domišljijo, ki jo je to delo polno. Vsa novejša literarna zgodovina se u-kvarja z Rabelaisom, osi velikani francoskega duha so se zaustavljali ob njem. Rabelais že štiri stoletja buri domišljijo, vabi bralca k dialogu in ga vzpodbuja k pravemu uživanju življenja. Prav je. da ga spoznamo tudi mi. Dve zajetni knjigi s 1300 stranmi sta že po svoji naravi predstavljali veliko delo za prevajalca. Še bolj je to pomenil star, arhaičen jezik, ki mu je prevajalec moral najti ustrezno starinsko o-barvane izraze. Sam prevajalec, Branko Madžarevič, pravi da se je slovenščina izkazala kot presenetljivo pester, učinkovit in bogat jezile, primeren za prožno, vitalno staro francoščino, ki jo izpričuje Rabelaisovo pisanje. Prav gotovo prevajalec ni imel lahkega dela. Po splošni sodbi pa je svojo nalogo več kot uspešno o-pravil. Pri slovenski izdaji je imel svoje zasluge Julijan Miklavčič, ki je knjigi opremil, založba, ki je poskrbela po uredniku Tonetu Pavčku za 4000 izvodov te knjige, ilustracije pa so delo slavnega Gustava Dorčja. HONORE DE BALZAC: Okrogle povesti Balzacove Okrogle povesti, ki so dale celotni zbirki Cankarjeve založbe svoj naziv, so poskus o-bujanja rabelaisovskega duha v poznoromonlični atmosferi 19. stoletja in z drugačnimi ambicijami. Balzac si je izposodil nekatere motive Rabelaisa, očitali so mu tudi, da ne pozna starega, arhaičnega francoskega jezika, vendar pa danes tudi njegove Okrogle po vesti sodijo že med francosko, (e že ne svetovno klasiko. Delo smo v slovenščini v prevodu mojstra Antona Debeljaka dobili že pred desetletji, sedanja izdaja istega prevajalca torej ni nova. Bo pa knjiga nedvomno našla pot do mnogih slovenskih bralcev, ki poznajo to delo več ali manj le po slavi, ne pa po samem tekstu. Balzacove zgodbe o galantnih plemičih in njihovih ljubicah, o veseljaških možeh in skušnjavah polnih meščank, o pohotnih menihih in maščevanjih prevaranih ljubimcev polne šegavosti, iskrečega duha in namigovanja na spolnost so eno poglavitnih in vendar posebnih Balzacovih del, ki ne morejo manjkati na nobeni polici najboljše literature vsega sveta. Odtod tudi zanimanje za knjigo, ki je doživela več izdaj in ki bo v sedanji podobi, z ilustracijami Gustava Doreja, osvojila mnoge bralce. Sl. Ra. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska oddaja o energiji 13.00 Italijanske kronike 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.C0 Kraljica diamantov 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Pravljice . .. 15.00 Šolska oddaja: Italija, dežela voda 15.30 Capilan Futuro 16.00 Preživeli, 6. nadaljevanje 16.30 Beži, Buddy, 14. epizoda 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Direktni prenos 17.05. Tom Story, risanka 17.30 Direktni prenos 17.55 Zadnji Mohikanec - 2. del 18.10 Glasba 18.30 Programi pristopanja 18.50 Happy eircus: Fonzie ljubi Pinky - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK, 20.40 Politična tribuna: tiskovna konferenca PLI 21.35 Življenje na Zemlji Že zdavnaj se človek ubada s svojo preteklostjo in ker popolnih dokazov nima, si pogosto pomaga z domnevami. Vendar morejo nekateri novejši tehnološki postopki vsaj približno povedati, kako se je začelo življenje na našem planetu. In tako so izračunali, da je riba, kot prvo živo bitje na Zemlji, prilezla iz vode na kor no pred približno 350 milijoni let. To pa je bil začetek razvoja kopenskih vretenčarjev. V svojem raziskovanju naših prednikov je Davit Attenbourgh, avtor dela »Življenje na Zemlji* odšel na otočje sredi Indijskega oceana, da bi proučeval določeno vrsto. vodnih živih bitij, ki jih bomo videli prvič v njihovem prirodnem ambientu. K temu dodajmo še določena odkritja z nekega osušenega afriškega jezera in dobili bomo nekatere indice, morda celo dokaze, kako je možen prehod ribe iz njenega naravnega elementa vode, na kopno. V današnjem nadaljevanju bomo spoznali tudi svojevrstno žabo, ki gradi svoje gnezdece iz pene, drugo vrsto žabe. ki prenaša jajčeca na hrbtu in tudi avstralsko žabo, ki se v dobi suše zakoplje v petek, kjer živi tudi leta dolgo brez hrane in vede. Priroda je pač čudoyita 22.25 Mister Fanlasy, glasba 23.10 DNEVNIK - Danes v perla- siika Nova zbirka Cankarjeve založbe: Okrogle povesti cic, predlogi, pričanja ... 13.09 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri ;3.30 Monografije 14 CO Popoldanski program 14.10 Napoleon na otoku sv. Helene 15.25 Literatura in znanost 16.00 Program za mladino Martina - TV film Baggy Pants. risanka 16.55 Sfarsky in Hutch - TV film 17.45 DNEVNIK 2 - Flash 17.50 DNEVNIK 2 - Šport Iz parlamenta 18.06 Danes: Srečanje s filmom 18.50 Dober večer z Aldom in Carlom Giuffrejem, vmes TV film iz serije Obiski na domu 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 Žiio je zeleno, film V odročnem kraju, kjer de lajo v rudniku tudi dečki v rudniku tudi dečki v svoji rani mladosti, prispe stara gospa Moffat, ki je polna navdušenja in tudi odločno sli. In tej ženski uspe orga nizirati šolo za mlade ru darje. Kmalu odkrije, da je med temi mladimi ljudm tudi zelo talentiran deček Morgan Evans, v katerem ženska sluti bodočega veli kega pisatelja. Morgan E-vans se z veliko lahkoto uč' in pravzaprav tiči v knjigah noč in dan. tako da je ka kmalu pripravljen za univer zitetne študije. Toda prav tedaj, ko se odpravlja na oxfordsko unizervo, Mcfa*o va zve, da Bessie, nička priporočljivo dekle, pričakuje otroka. Zanosila pa je z Morganom, ki ga je do tedaj vedno zmerjala s stremu štvom. Stara gospa pa ne dovoli, da bi se Morganove bodočnost onemogočila in za to odslovi Bessie. Da bi do k etično preprečila poroko med Bessie in Morganom vzame otroka za svojega 22.20 Srečanje s filmom 22.25 Zgodovina otoka svetlobe, 5. del DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 17.00 Macbeth - TV priredba 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželni pro grami 20.05 Zemljevidne slike: Norveška 20.40 Torkov koncert: 2. Medna redni rimski festival 21.40 Delfa - Monografije 22.30 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 in 10.00 TV v šoli 15.59 šolska TV 17.20 Poročila 17.25 Lolek in Bolek, risana se - ri.ia 17.35 Srečanje koroških vižgrjev 18.t)0 Pisani svet: ribolov 18.30 Obzornik 18.40 Obramba in samozaščita 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK in Vreme 20.00 študent naj bo. aktualna od daja 20.55 A. S. Puškin: Male trage dije, 1. del 22.20 V znamenju 22.35 Za lahko noč z Martialom Solalom Koper 13.30 in 15:30 Odprta meja 16.00 Narodna glasba: «Duna» 16.30 Kinonotes 17.00 Rezirvirano za najmlajše Dokumentarna oddaja Serijski film 18.00 Ponovitev filma 19.30 Obzorja 20.00 Risanke 20.15 Stičišče - Dve minuti 20.30 Made in Italy, film Igrajo: Lando Buzzanca, Ni no Castelnuovo, Walter Chiari 22.30 DNEVNIK danes 22.40 Seri'ski film 23.10 Vrnitev odpisanih - nadaljevanka Dnevnik danes TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Dobro jutro po naše; 9.45 Veliki orkestri; 10.10 Koncert: 11.30 Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo - Beležka, vmes lahka glasba: 13.20 Glasba po željah: 14.10 Javni nastopi gojencev šole Glasbene matice: 15.10 Naš jezik; 15.15 Glasbeni magazin; 16 00 Slovenci v miljskem okolišu: 17.00 Mi in glasba: Tržaški moški zbor »Val Rosandra* - Klavirska glasba I-vana Grbca in Vasilija Mirka; 18.00 A. Bressan: »Izmisliti si o-tok» - radijska igra; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.32 Muratti mušic; 9.15 Knjiga na radiu; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 šola, otroštvo, vzgoja; 10.20 Glasbeni zig-zag; 10.32 Odmor, horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Made in Italy; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Kantav-torji; 15.45 Novalis; 16.00 Glasovi naših dni; 16.15 Plošče: 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje Paolo Barbani; 17.43 Radijski oder; 18.45 Nasvidenje jutri. KOPEP (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30. 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00,10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 Prvi kanal; 6.03 Almanah; 6.10 Glasbena kombinacija; 6.44 Parlamentarne komisije; 7.40 in 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 in 10.03 Radio anch’io; 11.00 Vrnem se takoj; 11.44 Moll Flan- ders, 17. nadalj.; 12.03 Ul. Asiagc Tenda, oddaja z občinstvom; 13.25 Kočija; 13.35 Master; 14.28 Giu seppe, Giuseppe; 15.03 Errepiuno; 16.00 Zvočna rubrika; 17.30 Oper ni tednik; 18.05 Glasbena kombinacija; 18.25 Programi pristopa nja; 19.30 Jazzovska zgodba; 20.00 Tragedije in farse: »Discesa al-Tinferno*; 21.03 Folklorna glasba; 21.30 Kronika nekega umora; 22 CC Dva na odru; 22.30 Avtoradio flash: 22.35 Pogovori se: 23.03 Danes v parlamentu - Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30. 9.30. 11.30, 12.30. 13.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6 00 - 8.00 Dnevi; 8.58 Zaročenca, A. Manzonija; 9.32 Ra dio 2 - 3131: 10.00 Pcsebna oddaja o športu; 10.13 Radio 2 - 3131; 11.32 Olrok v moderni literaturi; 11.56 Tiscč popevk; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.48 Kaj ie lju bosumnost; 13.41 Sound - Tračk. glasba in kino; 15.00 in 15.42 Ra dio 2 - 3131 - 2. del: 16.32 šest deset minut, gledališče, kino, ra dio, televizija; 17.32 Eneide. radi; ski oder; 18.02 Čas glasbe: 18.45 Sončni krog; 19.50 Mass-music; 22.00 in 22 50 Mesto penoči: Mi lan'; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00. 6.30. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 620 Re kreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za .. .; 11.05 Z našimi opernimi umetniki; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Danes smo izbra'i; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po doma če: 13.00 Iz naših kraiev; 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 V ko- rak z mladimi; 15.C0 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak: 18.00 Sotočje; 18.45 Glasbena medigra: 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z Ljub ljanskim jazz ansamblom; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in be sedi: 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Tipke in godala; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popevkami po Jugoslaviji; 00.05 Nočni program. NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI PRVI PORAZ DRŽAVNIH PRVAKOV Juventus je doma izgubil proti Romi - Falcao strelec zmagovitega zadetka - Videmčanom predragoceni točki - Visok poraz Milana NOGOMET - . • O el* ITALIJANSKA LIGA TRIESTINI TOČKA Osvojila jo je v Alessandrii - Mitri uspešen V 7. kolu italijanskega nogometnega prvenstva prve lige je bila pozornost ljubiteljev nogometa osredotočena na tekmo v Turinu med Juventutom in Romo. Romi je u-spelo po štirinajstih letih ponovno premagati Juventus v gosteh z rezultatom 1:0. Takoj naj povemo, da je rezultat pretesen za dejanske zasluge Rome. Rimljani so se tako približali Juventusu na eno samo tcčko. Tudi Fiorentina si je deloma opomogla po prejšnjih slabih nastopih m doma premagala Torino. Pri tej tekmi naj omenimo, da so Turin-čeni živahno protestirali po prvem golu Fiorentine. češ da je sodnik neupravičeno dosodil Fiorentini zadetek. Milanski ekipi sta krepko razočarali. Mer je doma le remiziral z Cohoo in je celo v zadnjih minutah tvegal poraz. Za Milan pa se je gostovanje v Catanzaru spremenilo v pravo katastrofo. Izgubil je s 3:0 in sedaj postaja njegov položaj na lestvici zelo zaskrbljujoč. Udinese je dosegel svojo drugo prvenstveno zmago nad Cagliarijem. Videmčani niso igrali najbolje in sam trener Ferrari je po tekmi priznal. da so imeli njegovi varovanci precej sreče. Vsekakor je s to zmago Udinese popravil svoj položaj na lestvici in deli predzadnje mesto s petimi ekipami. Deželna debija Napoli - Avellino in Bologna - Cesena sta se končala bi cz golov. Ascoli in Como pa sta si razdelila točki. IZIDI 7. KOLA Ascoli - Como Bologna - Cesena Catanzaro - Milan Fiorentina - Torino Inter - Genoa Juventus - Roma Napoli - Avellino Udinese - Cagliari LESTVICA Juventus 12; Roma 11; Fiorenti-na in Inter 10: Napoli in Catanzaro 8: Bologna 7: Ascoli in Genoa 6: Torino, Cagliari, Avellino, Udinese. Cesena. Milan 5: Como 4. PRIHODNJE KOLO (8. 11.) Avellino - Ascoli; Cagliari - Catanzaro; Cesena - Fiorentina; Genoa - Juventus; Milan - Como; Roma - Bologna: Torino - Napoli; U-dinese - Inter. 1:1 0:0 3:0 2:1 0:0 0:1 0:0 1:0 2. ITALIJANSKA LIGA Razpoloženi strelci V drugi ligi so v hedeljo igrali osmo kolo. Vodilnemu Vareseju je uspelo osvojiti dragoceno točteo v gosteh pri nevarnem Caveseju. Na drugo mesto se je vrinila Catania, ki ji je V nedeljo uspel velik podvig: v gosteh je premagala Lazio. Strelci so bili v tem kolu zeki razpoloženi in so skupno dosegli 27 zadetkov. IZIDI 8. KOLA Cavese - Varese 0:0 Foggia - Brescia 2:1 Lazio - Catania 0:1 Palermo - Perugia 0:2 Piša - Sambenedettesp 2:2 Reggiana - Pistoiese 4:0 Rimini - Lecce 3:1 Sampdoria Cremonese 2:1 Spal - Pescara 0:0 Verona - Bari 3:3 LESTVICA Varese 12; Catania 11; Sambene-dettese, Cavese, Perugia 10; Piša, Verona, Rimini, Pistoiese 9; Reg-giana, Palermo, Spal 8; Lazio, Lec-ce, Sampdoria 7; Bari, Foggia 6; Brescia, Cremonese 5; Pescara 4. PRIHODNJE KOLO (8. 11.) Bari - Foggia; Catania - Reggia-na; Cremonese - Piša; Lecce -Spal; Perugia - Cavese; Pescara -Sampdoria; Pistoiese - Lazio; Sam-benedettese - Brescia; Varese - Rimini; Verona - Palermo. *. JUGOSLOVANSKA LIGA - Zahod Slovenska predstavnika prejela kar 11 golov Oba slovenska drugoligaša nogometne lige - zahod sta visoko izgubila. Ekipa Rudarja iz Titovega Ve- lenja je izgubila s Čelikom celo s 7:0 in domačini so bili ves čas srečanja popolni gospodarji na igrišču. Prvič so zatresli mrežo Rudarja v 4. minuti in potem še šestkrat. Srečanje v Bihaču med domačim Jedinstvom in Svobodo je bilo izredno bojevito. Ljubljančani so i-grali sicer podrejeno vlogo in napadalci Jedinstva so po dvakrat v vsakem polčasu potresli njihovo mrežo. Položaj obeh ekip na lestvici je še naprej zaskrbljujoč, saj je Rudar s 7 točkami predzadnji, Svoboda pa je s šestimi zadnja. IZIDI 13. KOLA Dinamo - Borac 3:1 Kozara - Kikinda 1:1 Čelik - Rudar 7:0 Solin - GOŠK Jug 4:0 AIK - Spartak 0:0 Jedinstvo (Br) - Leotar 3:0 Jedinstvo (Bi) - Svoboda 4:0 Proleter - Iskra 3:2 LESTVICA Dinamo in Spartak 17, Borac in Kikinda 16, Čelik, Kozara in Leotar 15, Iskra in Proleter 14, Jedinstvo (Bi) in Jedinstvo (Br) 13, AIK, Solin in GOŠK Jug 10, Rudar Titovo Velenje 7, Svoboda 6. v V EVROPSKIH POKALIH Italijani in Jugoslovani pred dokaj težko nalogo Tri italijanske in štiri jugoslovanske ekipe bodo jutri v treh evropskih pokalih pred dokaj težko nalogo. Turinski Juventus se bo v povratnem srečanju osmine finala pokala prvakov doma pomeril z Anderlech-tom. Belgijci so v prvi tekmi zmagali s 3:1. Beograjska Crvena zvezda pa bo prav tako morala nadoknaditi dva zadetka (1:3). Beograjčani bodo igrali doma proti Banjiku V pokalu pokalnih prvakov bo Roma doma igrala proti Portu. V prvi tekmi so zmagali Portugalci z 2:0. Velež pa se bo pomeril z Lokomoti-vom. Mostarci so v Leipzigu igrali neodločeno (1:1). V pokalu UEFA bo Inter gostoval v Bukarešti proti Dinamu (izid v Milanu 1:1), Hajduk pa bo igral doma proti Bevernu. Spličani so v Belgiji zmagali s 3:2. Radnički bo sprejel v goste moštvo Grasshoppersa (v Ziirichu 2:0 za Švicarje). Falcao se je izkazal £ .. .............. r JM-; Najzaslužnejša za nedeljski podvig, Rome v srečanju proti Juveri-tusu sta gotovo odlični-Bratilec--Falcao—lna levi) in trener Licdholm Alessandria — Triestina 1:1 (1:1) ALESSANDRIA: Zanier, Fabris, Bencardino, Colombo, Dariol, Picot-ti, Pasquali, Maniscalco (81’ Co-troneo), Colusso (66’ Giuntini), Di-scepoli, Di Prete. TRIESTINA: Bartolini, Costantini (46’ Merlazzi), Schiraldi, Leonar-duzzi, Mascheroni, Marozzi, De Fal-co. Mitri, Doto, Zanini (68’ Domi-nissini), Ascagni. SODNIK: Greco iz Lecce ja, STRELCA: v 11’ Colusso, v 17’ Mitri. Triestina je v nedeljo v Alessandrii osvojila točko. Kot že prejšnjo nedeljo z Atalanto pa si je Triestina zapravila nekaj edinstvenih priložnosti za zmago. Tržačani so namreč v drugem polčasu popolnoma nadigrali nasprotnike in ustvarili nekaj zrelih priložnosti za gol, ki pa jih Zanini in Doto nista znala izkoristiti. Vsekakor so imeli tudi igralci Alešsandrie nekaj zrelih priložnosti in so med drugim tudi zadeli prečko z nevarnim Di Prete-jem. Zato je rezultat pravičen. Pri Triestini je tokrat igral svojo prvo prvenstveno tekmo Marozzi, ki je potrdil, da je soliden branilec. V obrambi je nekoliko razočaral Costantini, ki je imel veliko težav pri kritju, sicer nevarnega Colussa. Zato ga je trener Buffoni zamenjal z Marlazzijem, ki je odlično opravil svojo nalogo. Vsekakor je bil pri Triestini najboljši Mitri, ki je odlično vodil igro svoje ekipe na sredini igrišča. V napadu sta Ascagni in Dp Falco dobro opravila svoji nalogi. IZIDI 7. KOLA Alessandria - Triestina 1:1 Atalanta - S. Angelo 2:0 Forli - Vicenza 2:0 Mantova - Parma 2:0 Padova - Empoli 1:0 Piacenza - Modena 1:1 Sanremese - Monza 0:1 Trento - Fano 3:2 Treviso - Rbodense 1:0 LESTVICA Monza. Padova. Atalanta 11; Modena 9; Vicenza in Trento 8; Forli, Alessandria, Mantova 7; Rhodense, Empoli, Treviso, Triestina, Sanremese 6; Parma, Fano, Piacenza 5; S. Angelo 2. PRIHODNJE KOLO (8. 11.) Empoli - Piacenza; Fano - Sanremese: Vicenza - Triestina; Modena - Alessandria; Monza - Mantova; Parma - Atalanta; Rhoden-sp - Forli; S. Angelo - Trento; Treviso - Padova. ODBOJKA Toseroni izqubil v Padovi Najboljši1'ftafijansld odbcfjkarji so igrali tekme prvega kola v prvenstvu 1981-82. Naslov brani šesterka Robedikappa iz Turina, ki je uspešno premagala prvo oviro. Za prijetno presenečenje je poskrbel novinec King’s Jeans, ki je sredi Padove premagal Toseroni iz Rima. IZIDI Cook 0 Matic Palermo - Panini Modena 0:3, King’s Jeans Padova -Toseroni Rim 3:2, Robedikappa Turin - Cassa di Risparmio Ravenna 3:0, Santal Parma - Latte Cigno Chieti 3:0, Edilcuoghi Sassuolo -Gonzaga Milan 3:0, Asti Riceadon-na - Catania 3:1. NAMIZNI TENIS KRASNODAR RORA ZA MAŠE ČITATEUE III.-■...112: . .j ......... ..........2 Generalka za jutrišnje spopade že pred samim začetkom prvenstva so bili strokovnjaki in navijači mnenja, da bo letošnje pril venstvo potekalo ob premoči «ve-| like četverke» Crvene zvezde, Hajduka, Dinama in Partizana. Že po 15. kolu lahko ugotovimo, da so bila 1 takšna predvidevanja točna, saj sta Dinamo in Crvena zvezda na prvem mestu, splitsko moštvo I je tretje, Partizan pa je nekoliko zatajil, saj je trenutno «!e« na petem mestu. Sicer pa je značilnost tega prvenstva tudi izredno izenačenje moči, saj ločijo vodečo dvojico od desete uvrščene ljubljanske Olimpije le borne štiri točke. Sobotno in nedeljsko kolo pa je bilo predvsem za nekatere jugoslovanske prvoligaše edinstvena «generalka» pred jutrišnjimi spopadi v treh evropskih pokalih. Crvena zvezda je z dokajšnjo težavo premagala moštvo Osijeka. Ker pa so Beograjčani doslej vedno igrali tako, kot treba v najvažnejših srečanjih, potem je upati, da bodo jutri proti Banjiku poskrbeli za nov podvig. Nekoliko zaskrbijo Veleževa forma. Mostarci so namreč v tem kolu proti željezničarju povsem razočarali in bodo morali jutri proti Lokomotiva iz Leipziga igrati znatno bolje, če se bodo hoteli uvrstiti v četrtjinale. Splitski Hajduk je v prvenstvu zanesljivo premagal Rijeko (oba zadetka je dosegel Šalov). Nje- gova forma je povsem zadovoljiva, tako da lahko Spličani dokaj mimo čakajo na jutrišnji spopad doma proti Bevernu, toliko bolj ker so v prvem srečanju v gosteh že premagali belgijskega prvoligaša. Najslabše pa igra niški Radnički, ki je v soboto zanesljivo izgubil proti nerazpoloženemu Dinamu in težko je verjeti, da bi niškim nogometašem u-spelo v povratnem srečanju proti švicarski ekipi Grasshoppers nadoknaditi dva gola. Sicer pa čemu obupati? IZIDI 15. KOLA Crvena zvezda — Osijek 2:1 Hajduk — Rijeka 2:0 Dinamo — Radnički 2:0 Velež — željezničar 1:1 Budučnost — Vardar 2:0 Beograd — Olimpija 0:0 Sioboda — Partizan 3:1 Teteks — Vojvodina 1:1 Sarajevo — Zagreb 0:0 LESTVICA Dinamo in Crvena zvezda 20; Hajduk 18; Že- Madžari prvi BRUSELJ — Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Belgije je zmagala reprezentanca Madžarske, ki je v finalu premagala ekipo Češkoslovaške s 3:2. Jugoslavija se je prebila do polfinala, nato pa jo je izločila Madžarska s 3:2. V ženski konkurenci je slavila reprezentanca republike Koreje, ki je v finalu zlahka premagala ekipo Anglije s 3:0. V četrtfinalu so Korejke premagale jugoslovansko vrsto s 3:0. ljezničar. Partizan in Rijeka 17; Vojvodina, Sioboda, Beograd in Olimpija 16; Osijek in Sarajevo 15; Vardar, Velež in Budučnost 13: Radnički in Zagreb 10; Teteks 8. PRIHODNJE KOLO (8. 11.) Radnički - Zagreb; Vojvodina - Sarajevo; Partizan - Teteks; Rijeka - Slobcda; Osijek - Hajduk; Olimpija - Crvena zvezda; Vardar - Budučnost; Dinamo - Velež. KOŠARKA V OSMEM KOLU PRVENSTVA A-2 LIGE Lahka zmaga Tržačanov, prvi spodrsljaj Goričanov 0ECE brez težav odpravil poprečno moštvo Vigevana - San Benedetto izgubil po podaljšku OECE - Pall. Vigevano 86:69 (38:42) OECE: Campbell 5 (1:4), Abro-maitis 14 (2:2), Bertolotti 22 (6:7), Ritossa 20 (2:2), Valenti 8, Tonut 13 (3:4), Scolini 2, Meneghel, Čuk, Floridan 2. PALLACANESTRO VIGEVANO : Gallon 8 (2:2), Hartshorne 21 (11:12), Rizai 4 (2:2), Zanatta 13 (3:5), Clau-dio 14 (4:4), Maggiotto 4 (0:2), De Stefano 3 (3:5), Pruggi, Clerici in Longo 2. SODNIKA: Martolini iz Rima in Malerba iz Brindisija. PON: Valenti (28), Zanatta (31) in Abromaitis (39). Trener Vigevana Guerrieri je pred tekmo dejal, da sloni vsa moč njegove ekipe na plečih veterana Za-nalte. In res, Vigevano, se ie ,u$peš-TO upiral OECE vse do trehutka, ko je bivši reprezentant' sredi drugega polčasa moral na MLADINSKI «TURNIR ALPE-ADRIA TENIS TURNIR V STUTTGARTU Mirna Jaušovec zmagala v dvojicah STUTTGART — Jugoslovanska teniška igralka Mirna Jaušovec je v posamičnem delu velikega mednarodnega turnirja v Filderstadu sicer izgubila že v četrtfinalu, toda proti poznejši zmagovalki Austincvi. Ame-’< .ie bi'a potem uspešna v polfinalu proti Romunki Ružiči s 6:2 in 7:6 ter v finalu proti Navratilovi s 4:6, 6:3, 6:4. Na prvem mestu pa je končala turnir dvojic, v katerem je nastopila z Navratilovo. V finalu sta imeli za nasprotnici Američanki Potter in Smith. Končni rezultat je bil 6:4, 6:2. Ivan Lendl zmagal KČLN — Češkoslovaški teniški i-gralcc ivan Lendl je z lahkoto zrna- ROKOMET Sloveniji le drugo mesto V odločilni tekmi jo je premagala Švica * Avstrija tretja pred Italijo RIMINI — Reprezentanca Švice je nepričakovano, toda povsem zasluženo zmagala na mladinskem rokometnem «Turnirju Alpe-Adria». . Švicarji so v tretjem in odločilnem kolu premagati reprezentanco Slovenije s 25:23 (14:13). Slovenski rokometaši so v tem srečanju slabo igrali predvsem v obrambi. Na tretje mesto se je uvrstila Avstrija, ki je odpravila Italijo s 24:21 (16:11). Avstrijci so bili sploh na tem turnirju najugodnejše presenečenje. Pokazali so namreč izreden napredek v tem športu in zato ni siučajno, da je nagrado za najboljšega igralca turnirja dobil prav nji- nam je po telefonu dejal sekretar ! Japonskem, bodo sestavljali ti igral- 1 Ol. __T.*________1 : . Dnntnli DnKnii/)onrfA DomoiliV hov reprezentant Herzel gal na turnirju v Kolnu. saj je v,, ^fganfcacjjB;na tem turnirju je finalu odpravil Sandy Majerja s .Na,vevji P:3, 6:3. Vines prvi PARIZ — V Parizu pa je bil najboljši Američan Vines, ki je v sklepnem srečanju premagal domačina Portesa s 6:2, 6:4, 6:3. pa so pokazali Avstrijci. Presenetili so me tudi Italijani. Za Švicarje pa se ve, da so v velikem vzponu. Sploh pa je ta turnir pokazal, da je rokomet v velikem vzponu. Mi nismo igrali najbolje. Kot posameznike pa bi pohvabli Čotarja, rokometne zveze Slovenije Komel. IZIDI 1. KOLO: Švica - Italija 26:16 (12:7) Slovenija - Avstrija 32:27 (15:13) 2. KOLO: Švica Avstrija 22:18 (14:13); Slovenija - Italija 35:31 (16:14) 3. KOLO: Švica - Slovenija 25:23 (14:13); Avstrija - Italija 24:21 (16:11). : KONČNA LESTVICA 1. Švica 6; 2. Slovenija 4; 3. Avstrija 2; 4. Italija 0. (bi)’ TURNIR V ZČRICHU «f*lavi» tretji ci: Bertoli, Rebaudengo, Dametto, Pilotti. Perotti, Di Coste, Squeo, Dal Fovo. Redne, DallOlio, Di Bernardo, Negri, Martino in Zecchi. Skupno z reprezentanco bo odpotoval tudi tržaški sodnik Frcehetin. ' PLAVANJE O. K aticescniju «zlati plavalec* MILAN — Giovenni Franceschi je zmagovalec nagrade »zlati plavalec«, ki jo vsako leto podeljuje žirija športnih časnikarjev Nagrado «srebrni p!avalec» so o-svojili Raffaele Avagnano, F i brizio Rampazzo, Paolo Revelli, Cinzia Savi Scarponi h vaterpolist Mario BEZBOL HA MN A petih osebnih napak. Tržačani so v nekaj minutah bliskovito povečali naskok, ki so si ga bili nabrali v začetku polčasa. Tokrat je v tržaškem moštvu vse šlo po olju, saj je vsakdo od igralcev dobro izpolnil svojo nalogo. Poleg običajnih Bertolottija in Ritosse, sta dobro zaigrala tudi Tonut in A-bromaitis, medtem ko je Campbell še enkrat dokazal, da ne zna primerno izkoristiti svojih izrednih telesnih sposobnosti. Neučakani odborniki tržaškega društva so se menda naveličali teh neprepričljivih nastopov in bomo tako morda že danes zvedeli za ime Campbellovega naslednika. Borov trener Massitno Raseni nam je po tekmi dejal: «Tekma je bila zanimiva vse do trenutka, ko je bil na igrišču veteraamZaffiatta. Ko je ta moral na klop zaradi petih osebnih napak, je Vigevano <-zaigral popolnoma brez glave in dopustil Tržačanom, da so z odličnima Berto-lottijem in Ritosso z lahkoto zmagali.« Markp Sacramora - San Benedetto 76:69 (38:38, 68:68) SACRAMORA RIMINI: Cecchini 6, Procaccini 12, Mossali 2, Devenzi 2, Vecchiato 16, Riva 2, Collins 12, Rank 24, Monte, Bucci. SAN BENEDETTO GORICA: Biag-gi 13, Valentinsig, Jones 12, Paleari 4, Ardessi 7. Pieric 2, Mayfield 31, Turel, Sfiligoi. SODNIKA: Rosi in Maggiore iz Rima. PM: S-icramora 10:14, San Bene-deito 7:14. Goriški San Benedetto je v 8. kolu doživel prvi prvenstveni poraz. Izgu-■il je v gosteh in po enem podaljšku proti Sacramori. Gorjani so enakovredno igrali z domačini, dokler niso pošle moči odličnemu Mayfietdu. IZIDI 8. KOLA T ouic - SteRa Azzurra 77:72 Cidneo - Honky 75:67 OECE - Vigevano 86:69 Sacramoi a - San Benedetto 76:69 Lazio - Latte Matese 95:106 Napoli - Sapori 90:79 Rapident - Libertas (jutri) LESTVICA Cidneo. Brescia'16; San Benedetto Gorica 14: OECE Trst 10; Lazio Rim, briano 6; Sapori Siena, Stella Azzurra Rim, Napoli in Vigevano 4. PRIHODNJE KOLO (8.11.) Sapori - Lazio ; San Benedetto -Rapident; Honky - Tropic; Stella Azzurra - Cidneo ; Latte Matese -OECE; Vigevano - Napoli; Livorno -Sacramora. PRVENSTVO A-l LIGE Kičanovic (31 točk) zopet najboljši Tudi po 8. kolu italijanskega košarkarskega prvenstva A-l lige je še naprej sam na vrhu lestvice presenetljivi Recoaro iz Forlija, ki je tokrat premagal v gosteh Banco-romo. Skansijev Scavolini je dotffft'i|»r&I proti nfevšmfemu ~ Benet tdmT Iz” Tre-visa in zm&§M'':$kdi^MžKflučh'r'P: zaslugi Dragana Kičanoviča, ki je ZORICH — Jugoslovanska rokometna reprezentan a je osvojila tretje mesto na mednarodnem turnirju za »Nagrado Švice«. Potem ko so izgubili prvo tekmo v Luzernu s SZ s 27:28 (16:15), so v drugem kolu , ...................... remizirali z NDR in zadnji dan pre- j Kuba premagala Italijo s 7:6. 11 atai jc tir Lapajne ja in Manniča,« j tem° turnir iu SO^rnel^JpMvi* I ..tmimMiliiminiiimiimi m »m>fii.iiniili> iiiiiiHniiiiiiiHii,i„m,,,niminiim,immiimiiiiiiiiiiiiminnimmim>miiimiiimiii> v Gassau enkratno priložnost da bi po DRUGEM KOLU KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA C-1 LIGE uiumaioJm pr.ja , Liber ias I tvorno, Rapident Livorno, teljski bezbolski tekmi v Havani je ' Tropic Videm, Sacramora Rimini in | Latte Matese Caserta 8; IIonky Fa- ,v -i Skansi, trener Scavoltnija odlično vodil igro svoje ekipe, obenem pa je tudi dosegel 31 točk. Od ostalih izidov velja omeniti že peti zaporedni poraz beneške Carre-re, ki je tokrat ostala praznili rok celo doma proti milanskemu Billyju. IZIDI 8. KOLA Bancoroma - Recoaro 1 71:78 Squibb - Cagiva 107:91 Sin udyne - Fabia 105:86 Scavolini - Benetton 79:73 KOMENTAR MIRKA NOVOSELA .! ili Ne presenečenja, temveč senzacije Že nekajkrat smo, zapisali, da je letošnje jugoslovansko košar- F karsko prvenstvo prvenstvo veli- presenečeni. Kaj bi lahko to-Sfc ' J rej rekli o petem kolu? Prišlo je Rl *V' •-' m namreč ne samo do velikih prc- senečenj, temveč celo do pravih Hfc? * Č senzacij. Beograjski Partizan, ki je sa-no nekaj dni prej v Zagrebu za-BrC.^3" Ja premagal Clbono. je v ne- ‘ ” ‘ ' deljo doma izgubil proti aibenki. čačanski Borac, ki je novinec v ligi in ki je sodil v ožji krog kandidatov za izpad v nižjo ligo, je odpravil beograjsko Crveno zvezdo. Tu-zlanska Soloboda je osvojila ie svojo drugo domače srečanje, tokrat je premagala Radničkega IMK. Presenečenje je tudi, da je Iskra Olimpija doma premagala moštvo Zadra, ki je sodilo v ožji krog favoritov za državni naslov. Zanimivo je, da so Ljubljančani zmagali v obeh domačih tekmah, in to proti zelo močnima nasprotnikoma, kot sta Partizan in Zadar, tri srečanja v gosteh, in to proti najslabšim ekipam prvenstva, pa so izgubili. Le zagrebška Cibona se tokrat ni pustila presenetiti. Čeprav so Zagrebčani v Skopju igrali brez čosiča, so povem nadigrali domače košarkarje Rabotničkega, ki so na svojem igrišču še kako nevarni. Po petem kolu je tako Cibona zopet sama na vrhu prvenstvene razpredelnice. Na mesto pa bodo verjetno Zagrebčani tudi obdržali, saj bodo v prihodnjem kolu igrali proti ljubljanski Iskri Ol m-piji, ki bo skoraj gotovo igrala brez izključenega Vilfana. V središču pozornosti prihodnjega kola bo vsekakor beograjski derbi med Crveno zvezdo in Partizanom, ki ga bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija. IZIDI 5. KOLA V LJUBLJANI: Iskra Olimoija - Zadar 85:84 V SKOPJU: Rabotnički - Cibona 76:102 V ČAČKU: Borac - Crvena zvezda 92:38 V TUZLI: Sioboda - Radnički LMK 80:74 V BEOGRAU: Partizan Šibenka 83:85 V SARAJEVU: Bosna - Budučnost 92:82 LESTVICA Cibona 8; Budučnost, Zadar, Radnički LMK. Bo: na in Šibenka 6; Crvena zvezda. Partizan, Borac, Iskra Olimpija in Sioboda 4; Rabotnički 2. PRIHODNJE KOLO (7. 11.) Radnički LMK - Zadar: Cibona - Iskra Olim pija: Šibenka - Rabotnički; Crvena zvezda • Partizan; Budučnost - Borac; Sioboda - Bosna. « # * V prvi B ligi je bil derbi v Ljubljani, kjer je splitska Jugoplastika premagala domačega Slo vana s 112:98 (56:50). Največ košev za goste so dosegli Šolman (30 K Krstulovič (22) in Pokati (29), za Ljubljančane pa Volaj (29) in Kruiič (20), premagali reprezentanco olimpijskih prvakov v Moskvi, saj so si že v peti minuti drugega polčasa priigrali prednost pel ih golov. Žal, pa so potem popustili in so jih vzhodni Nemci ujeli. V zadnji tekmi turnirja pa so Krivokapič in tovariši zlahka opravili s Švico, toda so osvo jili le tretje mesto za NDR. ki imela boljšo razliko v golih. IZIDI Jugoslavija - SZ 27:28, NDR Švica 25:17, Jugoslavija NDR 22:22, SZ - Švica 24:17, Jugoslavija Švica 17:13, SZ - NDR 21:20. KONČNI VRSTNI RED 1. SZ 6; 2. NDR 3; 3. Jugoslavija 3: 4. Švica 0. Jadran prvi «Zvezda» v blatu MINEOLA — 27-lclni ameriški košarkar Luther Burdtn, ki je tri leta igral za ekipo Knicks je zabre del v kriminal. Neko banko je oropal za 18.(;j0 dolarjev, za kar je dobil šest let ječe. Bunk n je vložil priziv in je tre nutno (p- oti pologu v višini 60.000 do’ariev) na začasni svobodi ODBOJKA Znana so imena reprezentantov RIM — Italijansko državno odbojkarsko reprezentanco, ki se bo udeležila (od 19. do 28. novembra) svetovnega odbojkarskega pokala na Po drugem kolu košarkarskega prvenstva C-1 lige so še tri ekipe ne-je'premagane na vrhu lestvice. Med le-' temi je tudi Jadran, ki je v soboto zanesljivo p.emagal moštvo Vicenze. Jadranovci pa bodo že v soboto pred zelo težko nalogo, sa j bodo i grali v Reggio Emilii proti moštvu Fornaciari, ki je kot Jadran še nepremagano. Košarkarji iz Reggio Emilie so najprej v prvem kolu doma zanesljivo premagali ekipo Canelle, v drugem zavrtliaju pa še v gosteh mo štvo Gica iz Trevisa. IZIDI 2. KOLA 11 Mobile - Fiamma 82:73 Lido - Interspar 59:42 Gico - Fornaciari 7' :36 Pachera - Sitip 93:78 Canella - Autoriu 86:78 Jadran - Vicenza 94:85 LESTVICA Jadran Trst, Pachera San Boni facio in Fornaciari Reggio Kmilia 4 II Mobile Codroipo, Sitip Bergamo. Autopii! Padova, Pall. Vicenza, Ca nella San Doni in Lido Benetke 2: Fiamma Bočen, Interspar Sarmeola in Gico Treviso 0. PRIHODNJE KOLO (7.11.) Fornaciari - Jadran (ob 21.00 v Reggio Emilii); Fiamma - Paclrtra' Sitip - Lido; Interspar - Gico; Au-topiu - Vicenza: Canella - II Mobile. Posnetek s sobotnega srečanja v tržaški športni palači Jadran - Vicenza Berloni - Jesus Jeans 110:91 Carrera - Billy 72:89 Bartolini - Latte Sole 83:84 LESTVICA Recoaro Forli 14; Squibb Cantu, Scavolini Pesaro in Sinudjne Bologna 12; Berloni Turin 10; Benetton Treviso, Acqua Fabia Rieti in Billy Milan 8; Bancoroma Rim in Latte Sole Bologna 6; Cagiva Varese. Carrera Benetke, Jesus Jeans Mestre in Bartolini Brindisi 4. PRIHODNJE KOLO (8.11.) Cagiva - Carrera; Fabia - Scavolini; Jesus - Bancoroma; Sinudyne -Squibb; Billy - Berloni; Recoaro -Latte Sole; Benetton - Bartolini. TENIS , | tvor TURNIR V TOKIU t j 4m|i(ten' presenetil TOKIO — Ameriški teniški igralec Vincent Van Patten, 81. na svetovni lestvici, sicer pa po poklicu igralec, je v polfinalu mednarodnega turnirja pripravil še eno senzacijo. Za Clercom in Gerulaitisom je s 6:3 in 7:5 premagal še McEnroeja s 6:3, 7:5. Van Patten je bil uspešen tudi v finalu, ko je s 6:2, 6:3 premagal Avstralca Edmonsona in tako dobil 55 tisoč dolarjev nagrade. •iiiiiimiiiiiiiiitiiMiiitMniMittmiiiiiiMiiiuimtitiiiii OBVESTILA .. .i Z Jadranom v Reggio Emillo Jadran vabi navijače na prvenstveno košarkarsko tekmo, ki bo v soboto, 7. novembra, v Reggio Kraitti s tamkajšnjim moštvom Fornaciari. Odhod avtobusa ob 13.30, cena vožnje pa je 15.000 lir. • * • Športna iola sporoča, da poteka sknpna vadba — starši in otroci (od dveh do treh let) v ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. nre na stadiona «1. maji, Vrdelska cesta 7. Vpisovanje na kraja vadbe. • • • Športna iola Sv. Ivan sporoča, da poteka vadba predšolskih otrok v ponedeljkih in četrtkih od 16' do 17. nre na stadiona tl. maj«, Vrdelska cesta 7. Vpisovanje na kraja vadbe. • • • ŠD Mladina obvešča, da se rekreacijska telovadba začasno odvija v dvorani Ljudskega doma v Križu, in sicer ob torkih in četrtkih od 19.09 do 20.30. Vabljeni. • • • SZ Bor koiarkarska sekcija obvešča, da ho 10. novembra, oh 20.30 na stadiona tl. maj« seja trenerjev in odbornikov sekcije. Obvezna prisotnost! "■ ZSŠDI obvešča, da bo jntri, 4. novembra, ob 20.30 na sedeža ŠD Zarja V Bazovici komisija za nogomet. Dnevni red: 1. delovanje mladinskih nogometnih centrov 2. nogometni trenerji • * « ŠD Mladina smučarski odsek obvešča, da zapade rok za plačilo polovične vsote za zimovanje v Kranjski gori, 10. novembra. Za plačilo naj se zainteresirani zglasijo pri odbornici Silvi v trgo vini tPri kostanju« na Kržadi štev. 168. • » « Plavalni tečaj v Lipici Danes, 3. novembra, se pričn* plavalni tečaj za otroke v bazenu v Lipici. Za tečaj je na razpolago še nekaj prostih mest. Zainteresirani se lahko javijo v oradn ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 vsak dan od 11. do 12. nre. Tel. 76-73 M. NOGOMET: V L AMATERSKI LIGI Križani ponovno praznih rok Z novim porazom so še bolj poslabšali svoj položaj na lestvici - Med navijači je opaziti negodovanje Lignano — Vesna 2:0 (2:0) LIGNANO: Panfili, Taretta, Ma-ran, Defiiippis, Moro, Tavani, Mon-trone, Degli Innocenti, Maritan, Lazzarini, Fernando. VESNA: Bubnich, Schettini, Som-ma, Acquavila (Purič), Pribac, Zucca. Germani, Pipan, Starc (Bruno), Candotti, Košuta. STRELEC: v 9. in 21. min. p.p. Maritan. Tudi iz Lignana se Vesna vrača praznih rok Številni navijači, ki S totocalciom do milijarde lir Ne toča milijonov, ampak toča stotin milijonov: lak je cobračun» nogometne stave TO-TOCALCIO v tem tednu. Ker so bili v tem kolu doseženi nekateri nepričakovani rezultati in so pravilni stolpec sestavili le štirje srečneži, bo vsak od njih prejel nič manj kot milijardo 3.054.300 lir. Pravilno «trinajstico» so sestavili le v Turinu, Milanu, Jesolu in A-quili. Najsrečnejši je bil lastnik stavnega listka v Turinu, ki je poleg trinajstice pravilno sestavil tudi kar šest dvanajstič in ker bo za vsako prejel 37.150.100 lir, bo tako pospravil v svoj žep čedno vsotico 1.225 954.900 lir. No, ta gospodarske krize gotovo ne bo občutil, vsaj v bližnji bodočnosti ne. . . Dosedanji rekord je pripadal doslej dobitn:ku iz Verone, ki je ob lanskih božičnih praznikih zadel poleg trinajstice še sedem dvanajstič in prejel 1.221.205.465 lir. Skoraj odveč je pripomba, da je ta dobitnik še vedno neznan, kot bodo skoraj gotovo ostali tudi vsi štirje, ki so pospravili vsak svojo milijardico v tem tednu. so tudi tokrat masovno bodrili «pla-ve», so zcpet ostali razočarani. Da niso z obnašanjem igralcev zadovoljni, so navijači večkrat pokazali med tekmo samo. Kriško e-kipo je zajela kriza. Navijači ostro kritizirajo trenerja, odbor in tudi nekatere igralce. Toda mislimo., da se stvari ne bi mnogo spremenile, če bi vodstvo ekipe ptfevžčl novi trener, saj so do sedaj «plavi» bili enakovredni vsakemu nasprotnikpjn vse gole so prejeli bolj zaradi lastnih napak kot pa po zaslugi nasprotnika. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo. Oba gola sta padla takoj v začetku, kar je dobesedno odrezalo noge Križanom. Pri prvem golu je Pribac zdrsnil in tako pustil odprto pot nasprotniku, ki je preigral še vratarja in potisnil žogo v nirežo. Drugi gol bi lahko branilci tudi preprečili, toda pomanjkanje odločnosti jim je bilo usodno, Najprej so pustili, da se je nasprotnik polastil žoge v kazenskem Prostoru, nato še. da je odpravil tri podaje preden je prišel do gola. S strani Vesne lahko zabeležimo strela Candottija in Pipana, ki pa nista daia zaželenih sadov. V drugem polčasu so se »plavi* odločneje borili. Vseskozi so bili v terenski pomoči, ki pa je niso znali konkretizirati. Ponudili sta se jima tudi dobri priložnosti, toda bodisi Bruno kot Pipan sta ju zapravila. Tako se dogaja vsako nedeljo: napadalci ne znajo izkoristiti Priložnosti, ki se jim ponudijo, kar se jim krepko maščuje, saj takih ♦daril* nasprotniku res ni treba dajati. Res velika škoda, da se tako mečejo proč točke, predvsem v takem prvenstvu, ko je vsaka tekma odločilna. Fabio tUl| mtmmMmm rili! “ *" V nedeljskem sedmem kolu so Ponovno zablesteli napadalci. V o-smih tekmah je namreč padlo 23 Bolov in s tem je bil izenečen rekord tretjega kola. Kriška Vesna se je vrnila iz Li-Bnana praznih rok. Za Križane je čil to četrti prvenstveni poraz, s katerim je ekipa zdrsnila na spod-nji del lestvice in si sedaj deli predzadnje mesto z ekipo Ronchi. Slab-s® se godi le miljskemu Fortitudu, k* je z eno samo točko osamljen na repu lestvice. IZIDI 7. KOLA Lignano - Vesna 2:0 S. Canzian - Lucinico 3:4 Muggesana - Ronchi 1:0 Palmanova - Portuale 1:1 Is. Turriaco -Torviscosa 0:0 Costalunga - Sovrana 4:1 Sangiorgina - Fortitudo 2:1 S. Giovanni - Gradese 1:2 LESTVICA Is. Turriaco 11. Gradese 9, Costalunga. Muggesana in Palmanova 8, S. Giovanni, Lucinico, Lignano, Sangiorgina in Torviscosa 7, San Canzian, Portuale in Sovrana 6, Vesna in Ronchi 3, Fortitudo 1. PRIHODNJE KOLO (8. 11.) Vesna - Muggesana, Lucinico - Lignano, Portuale - Sangiorgina, Torviscosa - S. Canzian, Gradese -Costalunga, Ronchi - Is. Turriaco, Fortitudo - Palmanova, Sovrana S. Giovanni B. R. Na svetovnem prvenstvu Včeraj v Moranu še ena prekinitev MERAN — Dvanajsto partijo svetovnega šahovskega prvenstva v Meranu so sinoči prekinili pri 41. potezi, katero je potegnil «črni» Korčnoj. Mnenja izvedencev o tej partiji so deljena: po men ju nekaterih je ravnovesje sil skoraj popolno, po mnenju drugih pa ima manjšo prednost Karpov. Včeraj prekinjeno partijo bodo odigrali do konca danes. ODBOJKA V MLADINSKEM PRVENSTVU Obetajoč nastop borovk Fantje so zaradi pomanjkanja izkušenj podlegli Solarisu MLADINKE Tradicart (Gradišče) — Bor 3:0 (4:15, 0:15, 3:15) BOR: Cergol, čač, Godina, M. in V. Klemše, Montanari, Tomšič, Ukmar. Mladinkam Bora je bilo dovolj 41 minut, da so si priborile prvo zmago v letošnjem prvenstvu in so tako prehitele na lestvici svoje sobotne nasprotnice, ki imajo sicer enako število točk, vendar slabšo razliko v setih. «Plave» so končno nastopile v trenutno najboljši postavi in temu primerna je bila tudi predvajana igra. Domačo ekipo so pregazile z odločno igro ob mreži in učinkovitimi servisi, pa tudi obramba je bila skoraj vedno na mestu. Bil je to torej obetajoč nastop mladih borovk in upravičeno lahko pričakujemo, da NOGOMET V LETOŠNJEM PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE V skromnem srečanju proti Bregu prva zmaga Primorja Nezaslužen poraz Krasa - Bazoviška Zarja iztržila svoj tretji zaporedni remi Primorje — Breg 1:0 (1:0) PRIMORJE: Štoka, Tomizza, Za-harija, Samese, Angileri, Pertot (v 60. min. Mikuš), Schipizza. Di Be-nedetto, Debernardi (v 71. min. Cau-zer), Bortolotti, Novci. BREG: Micor, Pregare, Klun, Pe-roša, Ražem, Dazzara, Albertini. Vižintin. Jurincich (v 80. min. Ro-dela), Cigui, Strnad. SODNIK: Bergamasco iz Tržiča. STRELEC: Schipizza v 42. min. (enajstmetrovka). V derbiju ria Proseku je Primorje prišlo do svoje prve zmage v letošnjem prvenstvu, čeprav je treba takoj povedati, da bi neodločen izid verjetno bolj ustrezal temu, kar sta ekipi pokazali ali bolje rečeno temu, česar nista pokazali. Tekma je bila namreč sila skromna, zlasti v drugem polčasu, tako da v splošni poprečnosti je malo takega, kar je bilo omembne vrpdno: morda edino to, da je Breg v prvem polčasu pokazal precejšnjo u-rejenost in sigurnost v obrambi, čemur pa je gotovo botrovalo tudi dejstvo, da proseški napad gotovo ni-neustavljiv.,. !r,iio7S , V prvem delu igre je Primorje vseskozi- napadalo, 1 vendar se je Breg, Kot smo omenili, urejeno branil in ni nikdar dajal vtisa, da je v težavah. Srečanje se je nekoliko razživelo sredi prvega polčasa, vendar so gostje, razbremenjevali pritisk s bitrimj protinapadi, tajco da si oboji niso ustvarili resnejših priložnosti za gol. Ko je kazalo, da se bo prvih 45 minut končalo pri neodločenem izidu, pa je sodnik zaradi Ražmovega prekrška nad Di Benecfettom v kazenskem prostoru nekoliko prenagljeno dosodil enajstmetrovko. Streljal je Schipizza, vendar šibko, tako da ni Micor, ki je uganil smer, za las ubranil. V drugem ejelu sta si ekipi zamenjali vlogi: tokrat je bil Breg tisti, ki je napadal, vendar zelo neurejeno in pri zaključevanju premalo odločno, tako da ni iztržil nič drugega kot nekaj kazenskih strelov. Na trenutke so tako domačini kot gostje bolj kot na igro > »skrbeli* za prepiranje s sicer nesigur-nim sodnikom. Proti koncu je še Brežanom zmanjkalo moči in Primorje, ki ni blestelo v obrambi, je le srečno obdržalo obe točki doma. «Glede na to, da Primorje ni nevzdržno v obrambi, se vam ni zdelo primerno, da bi že v prvem polčasu skušali postaviti rezultat na varno, medtem ko ste po golu bili ves drugi polčas prisiljeni stalno napadati?* smo po srečanju vprašali novega trenerja Brega Arman-da Cociani, ki je prevzel mesto Sof-Softiča. «Je normalno, da se na tujem podleže pritisku nasprotnika in da se v glavnem omeji na protinapa- aiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiMiMiimfiiiia OBVESTILO <■ • .-.V..... . ... ŠD Mladina smučarski odsek priredi v nedeljo, 8. t.m., v okviru sejma smučarske opreme «90 MINUT Z ELANOM* Predvajali bomo filme o Stenmarku, Križaju in drugih. Začetek ob 14. uri. de. Na vsak način pa sem s tekmo zadovoljen, čeprav rezultat ne odraža dogajanje na terenu.* «Trenersko mesto ste sicer prevzel šele pred nekaj dnevi, vendar nam lahko že sedaj poveste, če se vam pri ekipi zdijo potrebne kakšne spremembe?* «Potrebno bo kaj spremeniti na sredini igrišča. Tokrat pa smo bili prisiljeni zamenjati nekaj vlog zaradi nekaterih odsotnosti.* «V drugem polčasu ste pokazali čisto drugačno igro kot v prvem in ste v glavnem pazili, da ohranite prednost...* smo se obrnili do trenerja Primorja Severina Kozino. «Igro v drugem polčasu je pogojeval rezultat iz prvih 45 minut, ki .je za nas pomenil prvo prvenstveno zmago: ker fantje letos niso še zmagali, so se bali, da si zapravijo to, kar so si priborili. Gotovo pa nekateri niso pokazali vsega tega, kar znajo, vsi se niso tudi dovolj potrudili. Zavedati se namreč morajo, da tekma traja 90 minut in mi moramo graditi svojo igro ne glede na to, kaj dela nasprotnik. Predvideval pa sem, da bo tekma taka in lahko tudi rečem, da smo prikazali boljšo igro, čeprav je nasprotnik v drugem delu veliko napadal, vendar so bili ti napadi precej neorganizirani.* (db) Op. Supercaffe — Kras 2:1 (1:0) OPICINA SUPERCAFFE': Pec-chiari, Palermo. Volturno, Podda, Messalira, Scamperle, Savi, Giovan-nini, Dinoi, Pitacco (v 20. min. V sedmem kolu smo zabeležili nekaj presenetljivih izidov, ki pa niso bistveno 'spremenili začasne lestvice, na kateri- še vedno zanesljivo vodi ekipa uStocka. Ena zmagdr, en remi in dva porav za je obračun za naše enajsterice, kar jasno dokazuje, da se tokrat niso izkazale ne z rezultatom kot tudi ne s prikazano igro. Bledi igri smo prisostvovali zlasti v derbiju na Proseku med Primorjem in Bregom, ki ga je odločila dvomljiva U-metrovka, s katero je Primorje prišlo do letošnje prve prvenstvene zmage. Z a Brežane, ki so se na Proseku predstavili z novim trenerjem Cocianijem, je bil to tretji prvenstveni poraz. Nogometno pravilo, ki pravi, da zamenjava trenerja prinese zmago, tokrat torej ni obveljalo. Z belim izidom se je morala zadovoljiti Zarja, ki je proti Domiu iztržila tretji zaporedni remi in s tem ostala še vedno v skupini ekip zgornjega dela lestvice. Pod pričakovanjem je tokrat i-gral Kras, ki je proti Op. Super- caffe doživel nepričakovan poraz. Enajsterica Krasa je morda v tem srečanju neffliltitO razočarala v napadli. Ker š'o Bili domačini bolj sprtni prav . v napadu, je bil poraz neizbežen. IZIDI 7. KOLA Domio - Zarja 0:0 Olimpia - Čampi Ejlisi 2:3 Libertas - Campanelle 0:0 Primorje - Breg 1:0 Roianese - Opicina 2:2 S. Marco - CGs 1:0 Op. Supercaffe - Kraš 2:1 Zaule - Stock 1:1 LESTVICA Stock 12, Čampi Elisi 10, Zarja, Opicina in Campanelle 9, CGS in S. Marco 8, Olimpia 7, Kras, Op. Supercaffe in Breg 6, Domio, Primorje, Zaule in Libertas 4, Roia-nese 2. PRIHODNJE KOLO (8. 11.) Zarja - Libertas, Čampi Elisi -Domio, Breg - Op. Supercaffe, O-picina - Olimpia, Stock - S. Marco, Campanelle - Roianese, Kras -Primorje, CGS - Zaule. B. R. d.p. Bogattin). Dagri. KRAS: Paulin, D. Škabar (k) Štoka (v 1. min. d.p. Blazina), Terčon. Sugan, Salice, Vascotto. Fer-folja, Lanza, Olivo, Gulia (v 20. min. d.p. L. Milič). SODNIK: Giust iz Vidma. STRELCI: v 30. min. n o. Dinoi, v 20. min. d.p. Blazina, v 30. min. d.n. Dinoi. Tega poraza Kraševci prav gotovo niso zaslužili: le zaradi dveh vrzeli^ v njihovi obrambni črti so domačini dvakrat zatresli mrežo nekrivega Paulina. Po enotedenskem premoru (zaradi Doškodbe) ie tokrat spet nastopil Darko Škabar, ki je tokrat igral daleč pod svojimi sposobnostmi. V začetnih potezah so se domačini zagrizeno podali v napad in so večkrat naleteli na še nepripravljene Krasove branilce, vendar so bili pri zaključevanju precej netočni. Polagoma so gostje prevzeli pobudo in so stalno oblegali nasprotnikova vrata. Lanzini in Ferfolji tokrat sreča prav gotovo ni bila mačinov je Lanza streljal iz zelo težkega položaja iz obrata, a. ie žoga prešla ves kazenski Drostor in skončala za las mimo vrat. Kmalu zatem so domačini nepričakovano prišli v vodstvo, potem ko je Dinoi poslal neubranljiv strel uroti vratom. «Rdeče-beli» so reagirali, vendar športna sreča jim tokrat res ni bila naklonjena- V 20. min. .je gostom uspelo izenačiti z Blažino. ki je po večkratnih poskusih končno le našel prosto pot do vrat. Po goli' so Kraševci imeli še kopico zrelih priložnosti, da bi rezultat preobrnili v lastno korist, a brez uspeha. Ko je vse izgledalo, da se bo tekma končala s pravičnim remijem, je domačemu napadalcu z zvrhano mero sreče uspelo spet ukaniti vratarja. Potrti gostje niso po prejetem zadetku imeli dovolj moči, da bi izenačili in so, čeprav nezasluženo, zmago prepustili nasprotniku Z. S. Domio — Zarja 0:0 DOMIO: Balichievich, Binetti, Crevatin, Križman, Ridolfo. Visen-tin, Barnaba, Raubar (v 77. min. Ferfoglia), Pischianc (v 49. min. Netti), Macoratti in Grbec. ZARJA: Pucer, Žagar, Grgič, Franko, Macor, Križmančič, F. Ražem, Benčič, Lenarduzzi, Mahnič, (v 60. min. D. Fonda), Tognetti (v 64. min. Vojko Ražem). SODNIK: 'Schiavon iz Tržiča Zarja je dosegla svoj tretji zaporedni neodločep izid. Bazovci so lahko zadovoljni, saj so igrali proti dobri ekipi, ki se je od prve minute dalje srčno bdrila za vsako žogo. Bazovski napadalci tudi tokrat niso imeli sreče. Tekma se je začela v znamenju popolne enakovrednosti, v prvi polovici I. polčasa je Domio prevzel pobudo na sredini igrišča, kar pa ni zadostovalo, da bi presenetil pazljivo o-brambo gostov. Največja priložnost se je ponudila prav Bazovcem, ko je imel Franko (po izredno lepi akciji celotnega napada) dobro žogo, vendar je preveč okleval in_ so jo domačini odbili v kot. Do -konca' polčasa ni bilo drugih izrednejših priložnosti. V drugem dčhf' tektnd ' Sb 'dbmb- MifimmiiiittiliiittiiiMiHiimiiiiiiiifffiiiiiiiimitiiiit Ascoli - Como X Bologna - Cesena X Catanzaro - Milan 1 Fiorentina - Torino 1 Inter - Genoa X Juventus - Roma 2 Napoli - Avellino X Udinese - Cagliari 1 Cavese - Varese X Lazio - Catania 2 Palermo - Perugia 2 Sanremese - Monza 2 Giulianova - Reggina 1 KVOTE 13 — 1.003.054.300 Ur 12 - 37.150.100 lir čini takoj napadli in so imeli v 51. min. dobro priložnost, vendar sp jo tudi nerodno Zapravili. Zarja je v teh minutah igrala predvsem v obrambi, dokler niso domačini u-mirili tempa in prepustih Bazovcem pobudo. Ekipa Domia je imela ponovno lepo priložnost z Grbcem, Pucer pa je z mojstrskim posegom rešil svoja vrata. Po tej priložnosti domačinov je Zarja silovito pritisnila in imela lepo priložnost z Grgičem, ki je dobro streljal, domači vratar pa se je le dotaknil žoge, ki se je nato odbila od vratnice v kot. Le nekaj minut pred koncem se je Lenarduzziju ponudila priložnost, vendar je njegov strel končal na las nad prečko. BIG NAMIZNI TENIS Na deželnem turnirju v Gorici Kar štiri prva mesta za Kras Na prvem deželnem namiznoteniškem, turnirju. ki je bil konec te-,dna ,v,.Gorici,, so .uspešno nastopili tudi igralci in igralke naših društev. Izstopal je predvsem Kras s štirimi prvimi mesti in vrsto visokih uvrstitev. Glavna junakinja dneva je bila vsekakor Sonja Milič, ki je slavila kar trojno zmago, in sicer med posameznicami, v ženskih dvojicah z Dragico Blažinovo in v mešanih dvojicah z Edijem Boletom. Omenimo naj še zmago Tanje Ukmar med deklicami. Podrobneje bomo o turnirju še poročali. B. S. TEGUCIGALPA - Na kvalifikacijskem turnirju ameriških reprezentanc za svetovno nogometno prvenstvo 1982 v Španiji je Mehika z odlično igro premagala Kubo s 4:0 in .ie tako naredila veUk korak proti svoji uvrstitvi v finalno kolo tega tekmovanja. bodo podobno igrale tudi proti močnejšim nasprotnicam. Mig MLADINCI Bor — Solaris 0:3 (-2, -4, -9) BOR: De Walderstein, Tul, Gombač, Kalc, Jankovič, Italiano in Germani. Mladinci Bora so izgubili tudi povratno srečanje z vrstniki Solarisa. Poleg poškodovanega Sgubina so o-digrali to srečanje še brez Batiča, ki je nastopil s prvo ekipo. To se je občutno poznalo, še posebej v prvih dveh nizih, ko so bili naši fantje povsem nemočni proti nasprotniku. ki ni pokazal kakšne posebne odbojke. Mladi igralci kažejo napredek, toda pomanjkanje izkušenj se ne da nadoknaditi niti z veliko mero prizadevnosti. G. F. NOGOMET Pro Gorizia — Pro Tolmezzo 3:1 (2:1) PRO GORIZIA: Collavetta, Comis-so, Marassi, Zanetti, Sabbadin. Laz-zara, Modestini, Donda Masutti (Faleschini), Bertoia. Colombo. PRO TOLMEZZO: Hlede. Rugo, Cossettini, D’Orlando. Zearo. Belli-na, Urban I., Urban H., Frucco, Maisano, Tosoni. STRELCI: Zearo v 24 min., Masutti v 35. min., Donda v 42 min.; Masutti v 18. min. d.p Nadaljuje se zmagovita not gori-ške enajsterice, s sedmimi zaporednimi zmagami. Nedeljska žrtev razigranih Goričanov je bila ekipa Pro Tolmezzo, ki .je tekmo odlično začela in povedla v 24. minuti z lepim strelom Zeara. Bil .je to tudi letošnji prvi zadetek, ki ga je nreiel odlični Collavetta in to po 564. minutah nepremaganosti, Pro Gorizio je zadetek odločno zdramil, tako da so 10 minut kasneje z Masutti.jem izenačili, 3 minute pred koncem prvega polčasa pa povedli. Avtor drugega gola je bil novinec v ekipi. 16-letni Donda. Tudi v drugem delu igre so domačini stalno napadali in prisilili goste na lastno polovico igrišča in dosegli 3. gol. Končni izid v korist domačinov ni bil tako več v nevarnosti in to v veliko zadovoljstvo občins..a, ki je bilo tokrat številnejše. Danes prijateljska tekma v Repnu Danes se bosta ob 14.30 na repen-skem pravokotniku pomerili nogometni enajsterici Krasa in Edile A-driaticak ,L nastopa v promocijskem prvenstvu, kjer trenutno zaseda prvo mesto. 1. - 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - 12 11 10 1. Abaco 2. Asprob 1. Aiuto 2. Charlton 1. Mare Nostrum 2. Spriano 1. Ciaina 2. Fokata 1. Quasida Bi 2. Adara 1. El Aden 2. Cressogno KVOTE 18.779,400 lir 520.000 lir 55.000 lir X 1 1 X 2 2 X 2 1 1 X 2 •• laena iiiain ii ■mia aiaii ■aitni |■|||■ intai ll■a■lllllllll llllllMl■alll■llll•l•al•t■l■ll• vvrvflti lili vn i iinaa|iiiiiiaiil||llliailiiiiiiafMi«ii t m lllf ■> fillllll I lit ll••■l•lli■ll>■lll ll l tl > ■■ ■■ ■ tlllM m* >l>n I lili lllll volili 1111111111111111 1 iMittf Mvtl HOKEJ NA KOTALKAH A LIGA Paloma Gorica — Castiglione 3:1 (0:0) PALOMA: Grassi (Fedon), Zotti, Antonini, Vidoz, Giardini, Lepore, Brandolin, Figar (3), Culot. Goriška Paloma je s težavo, a kljub temu prepričljivo, zmagala proti ekipi Castiglione. Gost.je so namreč predvajali obrambno igro s protinapadi, ki jih je v glavnem izvedel Argentinec Martinazzo (dosegel je tudi zadetek za svoie). Na srečo pa je vratar Grassi bil v izredni formi Gost.je so prvi prešli v vodstvo. Po zadetku pa so domačini odločneje zaigrali ter s Figarjem trikrat zatresli nasprotnikovo mrežo, (pr) ALŽIR — Na mednarodnem mladinskem rokometnem srečanju v Alžiru je Italija proti Alžiriji izenačila 19:19 (8:8) in ie osvojila prvo mesto tega tekmovanja. Derbi na Proseku med Primorjem In Bregom ni zadovoljil s prikazano igro, domačo ekipo pa je gotovo zadovoljil a rezultatom, saj Ja prišla do svoje prve prvenstvene zmage NOGOMET V NEDELJSKIH TEKMAH PRVENSTVA 3. AMATERSKE LIGE Na Goriškem le dve točki v treh tekmah Sovodnje in Juventina Sta namreč izenačila, Mladost pa je bila poražena - Točka tudi za Gajo Sovodnje — Begllano 0:0 SOVODNJE: Cabas, Tomažič, Pahor, Marson, Zearo, Petejan, Šuligoj, Florenin, ButkoviČ (Kodrič), Milloch, Gomišček. Če so Sovodenjci prejšnjo nedeljo proti Audaxu povsem zadovoljili bodisi s prikazano igro bodisi s končnim izidom, so tokrat Marso-novi varovanci razočarali številno publiko, ki se je zbrala okrog so-vodenjskega igrišča. Domačinom ni uspelo iti preko remija proti skromni ekipi iz Begliana, kar je vsekakor dober rezultat za goste, ni pa za sovodenjsko enajsterico. Res je, da je tudi vodeči Isonzo imel velike težave s to ekipo, res pa je tudi, da tokrat Sovodenjci niso naredili veliko: da bi si pridobili zmago. Po prvem polčasu, ko se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča in nevarnih akcij je bilo bolj ma lo, tako na eni kot na drugi strani, so domačini v drugem delu igre ostreje a neorganizirano pritisnili goste v obrambo. Ti pa so le z redkimi protinapadi ogrožali vratarja Cabasa. Domačini so ustvarili le nekaj nevarnih akcij. Najlepšo priložnost je imel v začetku drugega polčasa Marson, ki je z glavo poslal žogo mimo vrat. Neodločen izid je seveda prinesel v sovodenjski tabor rahlo razočaranje. Ali je bilo to samo golo naključje, ali je bil to sad podcenjevanja nasprotnika, ali pa je bila to res zasluga gostujoče ekipe? Odgovor bomo dobili že v naslednjem kolu, ko bodo Sovodenjci gostovali v Zdravščinah. Sagrado — Juventina 0:0 JUVENTINA: Businelli. Varacchi, Russo, Medeot (k.), Casarsa, Ligo- vic, Radikon, Devetak, Klanjšček, Lauri, Panico. Po zmagi proti Romani so štan-drežci nastopali v Zagraju proti tamkajšnji enajsterici. Po lepi igri so od tam odnesli le točko, ko bi jih zaslužili obe. Že v prvem polčasu so gosti večkrat ogrožali nasprotnikovega vratarja in dokazali svojo premoč na sredini igrišča. Vse je kazalo, da bodo igralci Juventine v drugem polčasu zasluženo povedli, vendar se je zgodilo, da so morali dokončati tekmo v desetih zaradi izključitve Klanjščka. To je jasno ome- jilo možnosti slovenske enajsterice, ki je na koncu morala biti zadovoljna, da je izbirala Zagrajčanom le točko. Naše mnenje je, da je nedeljski rezultat v razmerah, v katerih je štandreška ekipa, pohvale vreden. Vsekakor bodo dobro formo Juventine previrili v nedeljo igralci Vermeliana. David Gaja r- S. Luigi For You 1:1 (0:1) GAJA: Kante. Križmančič, M. Grgič, B. Rismondo, Gabrielli, M. Ri-smondo, Vrše, B. Grgič, Bolčič V 5. kolu so Sovodnje zaključile serijo zmag in tako Isonzu prepustile vodstvo na lestvici. Slovenski igralci so tokrat pred domačim občinstvom dokaj razočarali, ne toliko zaradi rezultata kot zaradi prikazane igre. Njihova učinkovitost je precej šepala. Kljub porazu proti vodečemu 1-sonzu so Doberdobci pokazali zanimiv nogomet in kar je najvažnejše, razpolagajo z nekaterimi talentiranimi mladimi igralci. Kot kaže, se je Juventina izvlekla iz začetne krize. Neodločen i-zid, ki ga je dosegla v Zagraju (e-kipa je letos prišla iz 2. AL), je vsekakor dober rezultat. IZIDI 5. KOLA Italcantieri - Poggio 2:0 Romana - Audax 0:1 Capriva - Brazzanese 3:0 Sagrado - Juventina 0:0 Piedimonte - Azzurra 1:1 Sovodnje - Begliano 0:0 Vermegliano - San Lorenzo 2:0 Isonzo - Mladost 3:1 LESTVICA Isonzo 10, Sovodnje 9, Capriva 8, Audax, Sagrado, Italcantieri 7, Piedimonte, Vermegliano 5, Brazzanese, Juventina, Azzurra 4, Mladost, Begliano 3, Poggio, San Lorenzo 2, Romana 0. PRIHODNJE KOLO Azzurra - Romana, Poggio - Sovodnje, Begliano - Capriva, Audax -Isonzo, Juventina - Vermegliano, San Lorenzo - Sagrado, Mladost -Piedimonte, Brazzanese - Italcantieri. STRELCI 6 golov: Sammartino (Isonzo) 4 gole: Klanjšček (Juventina) 3 gole: Kobal (Mladost) —pr- (Kalc), Zippo. Salvi. S. LUIGI FOR YOU- Crocetti, Toffoli, Daniello, Sossi, Dalle Aste, Cerovac, Benetton, Devetta, Dan, Cattaruzza. Bagatin. STRELCA: v 30. min. Bagatin, v 90. min. Branko Grgič. Gajevci so na domačem igrišču dosegli že tretji zaporedni remi, kar dokazuje, da jim na domačem terenu ne gre prav najbolje. Solidna ekipa San Luigija je od vsega začetka presenetila domačine s hitro in prodorno igro. Zlasti srednji napadalec Dan ter levo krilo Bagatin sta bila stateo pravi trn v peti Gajine obrambe. Zeleno-rumeni pa nikakor niso znali najti pravega orožja proti razigranim go stom, ki so, potepi ko so si zapravili nekaj ugodnih priložnosti, povedli z levim krilom Bagatinom. Po prejetem golu smo sicer pričakovali odločnejšo igro gajevcev. do česar pa ni prišlo, saj so eostu-joči igralci še naprej držali vajeti igre v svojih rokah. Prvi polčas se .je tako končal z nekoliko nepričakovanim vodstvom gostov. Drugi polčas so gajevci začeli kot prerojeni. Gostujočo ekipo so dobesedno potisnili na njeno polovico igrišča, ustvarjali so si lepe priložnosti za zadetek, ki je visel v zraku. Nasprotnik na je to pre prečil, tako z dobrim vratarjem kot z dokajšnjo mero sreče. Enosmerno igro so zeleno rumeni nadaljevali. gostje pa so se spuščali v redke protinapade, ki pa niso bili preveč nevarni, tudi zaradi dobre obrambe domačinov. Kljub dobri igri in lepim priložnostim so se zdela vrata gostov kot začarana, saj žoga ni in ni hotela v mrežo. Ko je že vse kazalo, da bodo doma- čini utrpeli svoj prvi letošnji poraz, je Branko Grgič prav v zadnji minuti po celotni akciii nana-da le zatresel mrežo nasprotnikov in tako dosegel zasluženi remi. M D. 3. M RA TRŽAŠKIH Vodeči Aurisini, ki je tudi v petem kolu osvojila celotni izkupiček je ostala za petami le S. Anna s točko zaostanka. Medtem ko trebenski' Primorec tokrat ni igral, je padriško gropaj-ska Gaja ponovno potrdila, da na domačih tleh letos očitno ji ne gre. F svojem tretjem nastopu na Pa-dričah so gajevci ponovno končali z običajnim 1:1 in s tem se je njihov položaj na lestvici nekoliko poslabšal. IZIDI 5. KOLA Union - Giarizzole 2:4 Chiarbola - S. Vito 0:2 Aurisina - S. Andrea 2:1 S. Anna - Edera 2:0 Gaja - S. Luigi 1:1 S. Sergio - GMT 0:0 Rabuiese - Esp. S. Giovanni 0:0 LESTVICA Aurisina 9, S. Anna 8. S. Vito, Esp. -S. Giovanni in Gaja 7, Giarizzole 6, S. Andrea in Š. Luigi 5, S. Sergio 4, Primorec in GMT 3, Chiarbola, Edera in Rabuiese 2, Union 0. PRIHODNJE KOLO (8. 11.) Esperia S. Giovanni - Primorec, GMT - Rabuiese, S. Luigi - S. Sergio, Edera - Gaja, S. Andrea - S. Anna, S. Vito - Aurisina, Giarizzole - Chiarbola. B. R. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi S f»P 558 Tel. (040) 70 4« 72 (4 Hnije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0401) 0 33 02 - 0 57 23 Naročnina Mesečno 7.000 lir — celoletno 84.000 V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečne 80.00, letno 800,00 din. zo orgamzaciie in podietio mesečno 100,00, letno 1000.00. Peetm tekači račun za Italije Založništvo tržaškega tlaka, Trat 11-M74 PRIMORSKI DNEVN Stran 8 3. novembra 1981 Za SFRJ ?iro račun 50'ir i 603 45361 »ADIT* DZS SICOO L|ut!jancr Gradtšcš VO H naa.. teieton -22207 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul 'šir 1 st . viš 43 turni 2V 000 tir Finančni 900 legnim 800 osmrtnice 300 sozo id 400 tir za mm višine v sirim i siolpco Moli og osi VU0 m besfcoo. Ob praznikih: povišek 20** IVA 15% Oglasi iz dežele r-ununi;e JutijsKe krapne se naročoio pri ogiusnern odueiku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , , 1 i_r Član iralijjniketj^a trda|»W_^ZTT tve2, č.sop-.nih fT.,! Odgovorni urednik Gorazd Vesel ^Trst možakov GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Bodo podražitve v 1.1982 usmerjale državne vajeti? Inflacijo je treba prihodnje leto na vsak način umiriti, kajti visoka inflacija tako močno razjeda jugoslovansko gospodarstvo, da skorajda ni mogoče več uvajati ekonomskih temeljev in kriterijev v gospodarstvo, pač pa je treba kar naprej posegati z ne kakšnimi predpisi, spodbudami in nižanjem menjalne vrednosti di nar ja do drugih valut. Visoka inflacija lahko povsem razvrednoti vse napore za večji izvoz, prav večji izvoz pa je tista zahteva, brez katere ne bo mogoče preživet/. Zato 'zvezni planerji načrtujejo, da bi se smele cene v letu 1982 povečati, največ za 15 odstotkov, kar pomeni, da bi bila tudi inflacija prihodnje leto pod 20 odstotki. To pa je velik preobrat od letošnjih gospodarskih gibanj, za katere je značilno, da bo inflacija v letošnjem letu dosegla okoli 40 odstotkov, kajti cene se bodo v tim letu povečale od 35 do 36 odstotkov. Najbolj jasno je vzroke za tak plan v prihodnjem letu razložil zvezni minister za planiranje Spasoje Medenica. V nedavni skupščinski razpravi je dejal, da bi morali gospodarstvu dati za spodbujanje izvoza, če bi se cene povečale samo za odstotek nad predvidenimi 15 odstotki, za vsak tak odstotek kar 3 milijarde dinarjev. S temi tremi milijardami bi namreč ohraniti zanimanje gospodarstva za izvoz na enaki ravni. Če pa tega gospodarstvu ne zagotovimo, bo manj izvažalo, kajti ni mogoče pričakovati, da bo izvažalo samo zaradi tega, ker je to splošna usmeritev v Jugoslaviji. pač pa bo izvažalo le, če bo za to imelo tudi ekonomski interes. Ali povedano bolj preprosto: če bo doma lahko zaslužilo več, ne bo za manjši dohodek prodajalo na tujem. Malo pa je verjetno, da bi država lahko dala gospodarstvu za 45 milijard dinarjev, če bi na primer cene poskočile v prihodnjem letu za 30 odstotkov. Seveda se takoj zastavlja vprašanje, ali je tolikšno zmanjšanje draginje sploh mogoče, ko pa vemo, kako močno so cene poskočile letos. Zvezni minister za plan trdi, da je to mogoče, svoje trditve pa opira predvsem na nekatera predvidevanja. Napoveduje. da se prihodnje leto surova nafta na svetovnem trgu ne bo bistveno podražila in da torej to ne bo vplivalo na rast domačih cen. Ob tem naj bi se cene za nekatere izdelke, ki jih uvažamo. celo znižale (pri tem misli predvsem na surovine in hrano), kar spel pomeni, da s te strani ne bo hudega pritiska na rast domačih cen. Upoštevati je treba, da je prišlo letos do velikih premikov na področju cen, pravi Medenica, Cene so se toliko povečale. da je to povzročilo močne premike na trgu. Povpraševanje je padlo in tudi doma ni moči več prodati vsega, še huje pa je predvsem pri prodaji na tujih trgih. Pri tem očitno sklepa, da gospodarstvo mora izvažati, kajti podjetjem smo določili, da lahko uvozim le toliko oziroma celo manj kot izvozijo. Če ne bodo mogli izvoziti dovolj, se bo začel zmanjševali uvoz. s tem pa se bo zmanjševala tudi sama produkcija. To pa je zelo občutljivo področje. Pomanjkanje dela namreč zelo hitro vzvalovi delavstvo, ki če drugega ne, zahtevajo odstop vodilne garniture v podjetju in zato vodstveni delavci najbolj pazijo prav na to, da imajo v tovarni dovolj dela. Zvezni minister tudi jasno napoveduje, da prihodnje leto davkov, ki jih morajo plačevati podjetja, ne bodo povečali, kvečjemu zmanjšali\, kar naj bi spet prispevalo k umiritvi cen. Poleg tega pa bo v prihodnje leto prenesena sorazmerno majhna inflacija. Računa, da bo preneseno okoli 5 odstotkov inflacije, letos pa je bil ta prenos kar 17-odstoten. Te napovedi, ki jih zdaj vsebuje tudi osnutek o razvoja gospodarstva v prihodnjem letu (ali tako imenovana resolucija) so naletele na zelo različne komentarje, pri čevier sp. egi dokazovali, da ie to možno doseči, drugi pa. da je to -povsem fiktivna številka, o kateri niti ne bi bilo treba razpravljati, kajti, tako kot 15-odstotno rast, bi lahko zapisali tudi 40-odstotno rast cen, pa se stvari zaradi tega ne bi prav nič ‘spremenile. Če bi gledali na rast cen v prihodnjem letu tako. da bi u-poštevali le tržna gibanja, potem ni verjeti, da bi cene lahko ostale v 15-odstotnem okviru. Sam trg namreč ne more v zdajšnjih pogojih umirjati draginje. Predvideno je namreč, da prihodnje leto industrija in kmetijstvo ne bosta naredila bistveno več kot letos, mogoče le za nekaj odstotkov več. lahko pa celo manj kot letos. To pomeni, da blaga ne bo bistveno več na domačem trgu. Lahko zatrdimo, da ga bo celo manj kol letos. ker računajo na realno ■ povečanje izvoza celo za več kot lf) odstotkov. Torej bo povpraševanje še vedno večje (utegne pa biti celo precej večjet kot ponudba. Kadar pa pride do tega. je to kot topla greda za rast cen. Kaj je v takem primeru mogoče storiti? Možno je zmanjšati vse tiste izdatke, ki jih imajo podjetja za tako imenovane družbeno režijo. Zdaj so ta tolikšna, da jih ni mogoče pokriti s storilnostjo, ampak jih podjetja enostavno vštejejo v ceno. Ti izdatki so torej postali strošek. Če pa bi ta strošek lahko zmanjšali, bi se zmanjšal tudi pritisk na cene. _ Pr! tem je zvezni minister Medenica neodločen, saj napoveduje le. da se davki ne bodo povečali. Če pa bi se zmanjšali, bi se zmanjšala tudi poraba, kajti ti prispevki, ki jih plačujejo podjetja za financiranje splošnih družbenih služb se močno prelivajo v končno pordbo. Če Bi jih torej zmanjšali, bi se pritisk m trg zmanjšal. manišala bi se povpraševanje, kar bi zmanjšalo tudi pritisk na dražitev. Toda celotno zmanjševanje prispevkov je zato, ker so prispevki v glavnem določeni z zakoni, zelo dolgotrajen pro ces in ie tudi neodločnost zveznega ministra zato razumljiva. Na cene v prihodnjem letu bodo močno vplivale tudi še letošnje podražitve. Ta vpliv naj bi bil samo petodstoten, Toda ta ssampz poslane ob dejstvu, da naj bi se cene povečale le za 15 odstotkov, zelo velik iu je zelo težko pričakovati, da bi se uspešnost gospodarjenja toliko izboljšala, da bi bila ce teina rasi cen v prihodnjem letu le 10-odstolna. Težko zaradi tega. ker je zdaj znano, da k povečanju dohodka podjetij s 93 enotami prispevajo podražitve, le 7 enot pa da večja storilnost. Poleg tega je treba vedeti, da so posamezne gospodarske dejavnosti v neenakopravnem položaju do drugih. Dohodek enih gospodarskih de avnosti je namreč neprimerno večji kot drugih. D/ tega je prišlo zaradi tega. ker se je celo vrsto let upravno odločalo o cenah. Cen ni določal trg in jih zato tudi ni urav- naval. Hudo 'nasprotje v primarni delitvi je povzročilo sorazmerno hiter razvoj predelovalne industrije, močno pa je za ostal razvoji industrije, ki- izdeluje surovine in reprodukcijske materiale. Jugoslovanska industrija .ie zaradi tega postala zelo odvisna od tujih dobaviteljev surovin in reprodukcijskega ma ■ttriala: Zdaj se skuša to popraviti. Ker je treba za razvoj Industrie surovin veliko denarja, ga skušajo dobiti tako, da po-rešuje d cene. To pa močno povečuje stroškovno inflacijo, za radi česar ie tudi težko zadržati podražitve. Zahtev, da bi morali tudi prihodnji leto popravljati delitvena razmerja, je zelo veliko, kar ni v prid željam o majhnih podražitvah. Res pa ie. da imajo tisti, ki nasprotujejo spremembam v primarni delitvi, v rokah dober argument. Nasprotovanje dražitvi surovin opirajo na svetovne cene surovin. Te cene so namreč za veliko silrorin precej nižje, kot pri jugoslovanskih proizvajalcih, m še pada :o. zdlo jih ni mogoč( povečevati.. Saj bo sicer tisti del industrije, ki uporabila domače surovine na slabšem od onega. ki surovine uvaža. To pa je tudi za gospodarsko politiko nekakšen narobe svet. na katerega ne bo mogla pristati. Vsi' ti razlogi g m'or no v prid trditvi, da bo mogoče zadržati cene v okviru 15 odstotnega povečanja samo upravno., To pomen*. da se bo administrativno odločanje o bistvenih ekonomskih stvareh spet okrepilo. To pa je v nasprotju z zahtevami mno g\h ekonomistov, ki trdijo, da bo jugoslovansko gospodarstvo lahko uspešnejše samo. če se bodo temeljne ekonomske zakonitosti bolj uveljavile, kot so uveljavljene doslej. Res pa je, da ie precej tudi takih ekonomistov, kot na primer ugledni ljub Ijonski ekonomist Aleksander Bajt. ki priporoča, naj država nadzoruje cene še naprej, kajti razmere v jugoslovanskem go spodarstvu so lake. da še ne omogočajo sprostitev cen. Pri politiki cen pa bo morala biti država želo previdna, da zdajšnja razmerja v delitvi ne bo še bolj porušila. Naloga bo zoprno. kajti ob letošnjih tolikšnih podT&žitvcth so st^ iz-0’ibe ki iih imajo oodjetja pri poslovanju, močno povečale. Lani so imela podjetja za 14 milijard dinarjev izgub, letos pa so segle izgube že do 31 milijard dinarjev. JOŽE PETROVČIČ i.-■ sl« Žhinozdraveik Leon Striegel razkazuje, kaj je našel v želodcu mladega psa Rascala (Telefoto AP) SOVJETSKI VODITELJ BO DOPOTOVAL V BONN 23. NOVEMBRA Pred skorajšnjim obiskom v ZRN Brežnjev zagotavlja pripravljenost na bistveno zmanjšanje oborožitve V središču bonskih pogovorov bo vprašanje raket srednjega dometa (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Izjemna pozornost, ki jo najvišji sovjetski voditelji v zadnjem času pripisujejo srečanjem z zahod-nonemškimi politiki, je že postala predmet analiz. V pripravah na o-bisk Brežnjeva v Bonnu (dopotoval bo 23. novembra) poskušajo bonski politiki odmeriti vprašanjem oboroževanja z raketami srednjega dosega ključno vlogo tudi za nadaljnji razvoj dvostranskih odnosov, toda se na drugi strani bojijo, da bi Sovjetska zveza v strategiji pogajanj z ZDA zaigrala predvsem na karto specifičnih zahodnoevropskih varnostnih koristi, s tem pa v končni posledici bonski vladi otežila položaj. Štirje pomembni predstavniki političnega in družbenega življenja so se letos že pogovarjali z Brežnje-vom (zunanji minister Genscher, predsednik SPD Brandt, predsednik združenja sindikatov Vetter in ministrski predsednik zvezne dežele Porenje - Vestfalija Rau) in v celoti je prišlo iz zvezne republike več u-glednih obiskovalcev kot iz vsega ostalega Zahoda. Če pogostnosti stikov dodamo še podatek, da prihaja Brežnjev v kratkem že tretjič na o-bisk v Bonn in da se bo že šestič sestal s kanclerjem Schmidtom, po- tem je videti pomen, ki ga moskovsko vodstvo pripisuje zvezni republiki tudi v mednarodnem političnem merilu. Na področju oboroževanja z raketami srednjega dosega je obojestranski interes še posebno očiten: zlasti bonski kancler Schmidt je poskušal nastopiti kot posrednik med obema supersilama in tudi pozneje, ko so bili v Washingtonu posredovalnemu poslanstvu nenaklonjeni, ni opustil misli na aktivno zvezo in ZDA, ki pa vzbujajo nekaj optimizma. Sovjetska zveza je pripravljena sprejeti obvezo o »zelo bistvenem zmanjšanju oberoženosti na obeh straneh,), je zagotovil Brežnjev obiskovalcem iz Bonna in za javnost to potrdil v intervjuju za hamburški tednik »Spiegel*. Sovjetska zveza po besedah Brežnjeva o-staja pri načelu o »približni enakosti moči kot podlagi za varnost obeh strani®. kar .je bil izid pogovorov v spremljanje stikov med globalnima Bonnu maja 1978. Brežnjev ponavlja silama. Namesto izraza »posrednik® tudi zagotovilo, da Sovjetska zveza sicer,, zdaj uporabljajo raje besedo »tolmač®, toda tudi to še govori o veliki stopnji zavzetosti v postopku težavnih pogajanj o nadzorstvu nad tako imenovanim evrostrateškim jedrskim orožjem. Postopok tolmačenja je navsezadnje lahko koristen že zato, ker pojasnjuje vsaj glavne smeri politike dveh strani in v pripravljalnem obdobju znižuje raven napetosti v javnosti. Za zvezno republiko je to zadnje celo odločilnega pomena. odkar se je mirovno gibanje u-spelo uveljaviti kot posebna oblika »skupine pritiskam na uradno politiko. V okviru omenjenega postopka tolmačenja so nastale nekatere novosti, katerih realno vrednost bodo odmerila šele pogajanja med Sovjetsko MESEC DNI PO ATENTATU Nfl SADATA Egipt razkriva načrte protirežimske zarote Dobršen del zarotnikov za zapahi, niso pa uspeli še izslediti vseh voditeljev KAIRO — Po pisanju kairskih časopisov, so oblasti do sedaj aretirale 650 verskih skrajnežev, ki so bili neposredno ali posredno vpleteni v atentat na predsednika Sadat«. Česopisje je tujji prepričano, da je za zapahi 95 odstotkov »kriminalcev®, ki so skušali z islamsko revolucijo zrušiti egiptovski režim. Kljub takemu optimističnemu, pisanju pa obstaja upravičen sum. da so na svobodi še vedno glavni voditelji zarote. Že sama kospira tivna struktura organizacije s tesno zaprtimi prekali med 'posamez-nimi terorističnimi celicami je preprečevala, da bi oblasti izsledile strateško vodstvo. Vsekakor so v mreže preiskovalcev padle tudi večje ribe. Med njimi duhovni vodja veliki mufti Omar Obdel Rahman in eden od operativnih voditeljev Abud al Zomor. Nad njima pa so skoraj gotovo bili še drugi, teh pa preiskovalci niso izsledili. Oblasti pa so medtem razkrile podrobnosti zarote, ki bi morala potekati po skrbno začrtanem voznem redu s končnim ciljem zmage »islamske revolucije®. Kaže pa. da se je zataknilo že ob samem atentatu na predsednika Sadata. Napa dalci so hoteli istočasno obglaviti vso egiptovsko vodstvo, izločili pa so samo Sadata. Drugo akcijo so načrtovali ob pogrebnih svečanostih za predsednikom Sadatom, ko bi morali žalni sprevod zasuti z bombami v neposredni bližini mošeje Raba el Adatva. Sprememba žalne s\ ecanosti, sprevod se je odvijal v neposredni bližini kraja pokopa, je preprečila nakano zarotnikov. Prav tako so pravočasno odkrili poskus napada na stanovanje notranjega ministra Nabavija ismaila. Dan pred napadom, 12. oktobra, so a relirali enega od pripadnikov tero ristienega komandosa, ki je vso za devo razkril. Po prvih aretacijah so oblasti z lahkoto onesposobile vse druge na črlovane akcije. Na dan referenduma bi morali zarotniki izvesti vrsto napadov na policijska poveljstva širom po državi. Dan kasneje. H. oktobra, bi morali sprožiti široko potezno akcijo proti vsem policijskim silam v državi. Po vsem tem bi zarotniki zasedli sedež egiptov ske radiotelevizije in uredništva glavnih časopisov. Z nadzorovanjem vseh glavnih sredstev javnega ob veščanja bi z lahkoto pozvali pre bivalstvo k uporu proti oblastem. Kot rečeno jim zarota ni uspela. Oblasti pa še vedno vztrajajo, da v njo ni bila vpletena vojska, da je bilo sodelovanje maloštevilnih pri padnikov armade zgolj naključno. Medtem se postopoma vedno bolj širijo govorice, da so prevratnikom pomagaj v tujini. V Kairu pa trdovratno molčijo ime države, ki je po njihovih trditvah vpletena v zaroto. H URL V A V Španiji se je vče raj rodil otrok z dvema glavama in dvema rokama ob vsaki rami. Nesrečno dete pa je le nekaj minut po porodu umrlo. Nov« aretacij« neofasistov v Rimu RIM — Skupina sodnikov, ki se u kvarja z neofašističnimi Skrajneži v prestolnici, je v zadnjem tednu izdala okoli petnajst novih zapornih nalogov. Ker je preiskava še v teku. so preiskovalci, pri svojih izjavah zelo zadržani, vendar pa kaže, da gre za obširno akcijo, ki jo je zasnoval ubiti policijski kapetan Straullu, žriev pripadnikov NAR. V okviru iste preiskave so že aretirali kirurga Guido in odvetnika Vita-leja in Signoreliija. AHMEDABAD (Indija) - Naj manj deset ljudi je izgubilo življenje v orkanu, ki je predsinočnjim zajel obalo zahodne Indije. Končni obračun bo bržkone hujši, saj reševalci iščejo 1.300 ribičev. ne bi uporabila jedrskega orožja proti nobeni državi, ki ne proizvaja in ne skladišči takega orožja. Poleg teh definitornib izjav sovjetskega voditelja pa krožijo po Bonnu še govorice o tem, da bi Brežnjev marsikaj lahko dodal k občutljivi snovi tedaj, ko bo na obisku v Bonnu. Ministrski predsednik Jobannes Rau naj bi tako na primer dobil vtis, da sovjetsko vodstvo ni pri koncu s predlogi in da bi utegnil izbrati ravno Bonn za objavo kakšnega izmed pomembnih razorožitvenih predlogov. Med take možnosti prištevajo predlog. da bi Sovjetska zveza umaknila vse rakete' tipa SS-20 ,za Ural in tudi, da bi znova predlagala četverna pogajanja o mirovni pogodbi z Nemčijo. Treba je povedati, da se v Bonnu takega razvoja bojijo, ker bi se okrepila sumničenja v zahodni politični skupnosti o domnevni nev-tralistični tendenci v zvezni republiki. Diplomatske priprave na dvodnevni obisk iz Moskve so tako polne dvoumnosti: na eni strani si bonska vlada želi uspešnega posredovanja v zadevi, ki v končni posledici prizadeva njo, na drugi pa ne želi, da bi Brežnjev objavil pogajalski program že v Bonnu, ker bi. s tem povečal pritisk iz Washingtona. Zadeve, ki jih lahko prispeva v širši pojem »tolmačenja® zvezna republika. niso spetakularne, zanesljivo pa so izid potrpežljivega dela bonske vlade. Na srečanju s francoskim predsednikom Mitterrandom je kancler Schmidt uspel dobiti pristanek, da bo Francija dopustila prištevanje lastnega jedrskega raketnega orožja, če se bodo kdaj "pozneje na pogajanjih sporazumeli izmeriti ravnotežje moči tako, da bodo sešteli celotno moč Zahoda v Evropi proti celotni moči Sovjetske zveze. To bi po tukajšnjih razlagali uteg-riilo pomeniti ponudbo Sovjetski zvezi: tako imenovana »opcija nič® (nobenih raket srednjega dosega) bi V obrambi pred francoskimi in britanskimi raketnimi sistemi Sovjetski zvezi še vedno »dovolila® določeno število raket SS-20. poleg tega naj bi bilo v pogovoru tudi strateško dejstvo, da je del raket naperjen pro- Pes požrl sedem žabic ti Kitajski. Tudi ta del naj bi bil Zahod pripravljen priznati v okviru nadzorovanega oboroževanja Evrope, če je verjeti temu, kar je o Schmidtovih pogovorih z zahodnimi državniki mogoče prebrati, v tisku. V intervjuju Brežnjeva za. »Spiegel® je takemu stališču mogoče najti u-strezno misel: . »Vztrajamo samo na tem, da ZDA in NATO v celoti merijo našo varnost in varnost naših zaveznikov z enakimi merili kot merijo, svojo®. In na drugem mestu: »Menimo, da ni nobenega razoroži tv enega področja in nobene vrste orožja, o čemer se ne bi mogli sporazumeti®. MOJCA DRČAR MURKO Poziv Rdečega križa za večjo pomoč lačnim MANILA — Mednarodna organizacija Rdečega križa je vperaj opozorila na katastrofalen položaj' zaradi lakote v številnih državah v razvoju. Na začetku štiridnevnega srečanja predstavnikov članic te organizacije v Manili je predsednik Rdečega križa. Nigerijec Adefara-sin pozval vse glanice, naj povečajo pomoč državam, v katerih ljudstvo umira od lakote. mimtiiiiiiMiiuiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiif jtiiitiiimiiim«m DANES ZAČETEK SODNE OBRAVNAVE V BOLOGNI Neofašistični pokol na «Italicusu» zadnji člen strategije napetosti Preko 600 prič, med katerimi naj bi bili tudi An> dreotti, Almirante in bivši šefi obveščevalnih služb BOLOGNA Po sedmih letih za-1 tacchi. ki .je postavil bombo, Lu-1 nost, pletenih, protislovnih in na vse mo- j eiano Franci it), Mfišfchejjjg.Ljddh goče načine ovvrahih preiskav, se i Preiskovalni svetovalec dr. Angelo bo danes na bolonjskem porotnem j Vella je obtožnico sestavil na' osno sodišču začela sodna obravnava o neofašističnem pokolu na brzcu Rim - Miinchen, tako imenovanem »Italicus®. ki je 4. avgusta 1974 sklenil obdobje »strategije napetosti®, ki se je začelo ob koncu šestdesetih let z bombnimi atentati na razne vlake in s pokolom v milanski Kmečki banki. Zaradi uboja 12 potnikov sedijo na zatožni klopi štirje r.eofašisti: organizator pokola, znani »črni® ubijalec Mario Tuti, Pietro Malen- aMiiiiuiiiiiiiiiHiMiiiiiiauuiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiNniimMiiiuiiiuiiiiiiiiimiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiianatiiiutuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniimiiiiuiiiiiiiiiiiii Poslednji žarki za Angelo vi pričevanj £janchiniia. Franci.jevega »sostanovalca® v zaporu. Slednji naj bi mu ; aupal vse okoliščine pokola in podal vrsto in formacij, ki so še v'teku preiskav izkazale za utemeljene. Če so imena materialnih avtorjev pokola bolj ali manj znana, pa je vprašanje, ali se za njimi skrivajo drugi mandatarji, ostalo povsem brez odgovora. In vendar je jasno, da pokol, na »Italicusu® ni sad kriminalne miselnosti osamljenih in razvpitih skrajnežev. To po tr.iu.je tudi sam potek preiskave, ki je naletela na številne težave in zapreke, na odkrito nasprotovanje zloglasne tajne službe SID in na številne poskuse utišanja in preusmeritve. Poglavje zase predstavlja fra-masonska loža P2, ki se je v javnosti prvič pojavila prav v zvezi s pokolom na brzcu Rim - Miin-chen. Framasonski odvetnik Sini-i sealehi je namreč leta 1976 javno | obtožil Gellijevo bratovščino, da je ! organizirala atentat. Časi pa očitno ■ še niso bili zreli: sodnik Vella ie j sicer uvedel preiškavo tudi v tej | smeri, a ie kmalu naletel na ire-i probojen zid, ki ga je postavila tai-! na služba. Podobno kot sodniki, ki ' so se ukvarjati s pokolom na Trgu , Fontana, so tudi bolonjski sodniki i zabredli v temen tunel, iz katerega ! ni bilo izhoda. da bodo proces odložili, č« (tfC.Spdj&tk. pristalo na teorijo zagovornikov neofasistov, da je bolonjsko »vzdušje® neprimerno in lahko »negativno vpliva® na porotnike. Za proces, ki že itak žalostno spominja na catanzarsko sodno obravnavo, izid katere ie vsem dobro znan, bi bila seveda vsaka odložitev nesprejemljiva in bi, pomenila nov korak k zakrivanju resnice. Primorske vesti Nova delavnica za italijanske šolarje v Izoli IZOLA — V Izoli so sklenili, da bodo_ poklicni oblačilni in kovinarski ’ šoli z italijanskim učnim .jezikom brezplačno dodelili' komunalno urejeno zemljišče v vreonosti poldrugega milijona dinarjev za zidavo kovinarske delavnice. S to delavnico »i bo namreč la srednja šota pridobila vse pogoje, ki iih ztihteva nov zakon o usmerjenem izobraževanju* Poklicna oblačilna in kovinarska ter ekonomska šola z italijanskim učnim jezikom, ki sta namenjeni pripadnikom italijanske na-, . . . rodpostne skupnosti..z obmorja. de- se manj je torej verjetno, da bo loma pa tudi iz hrvaške Istre, se-evilne temne Mat, af-re navAtiR daj delujeta v utesnjenih razmerah. .Primanjkuje jima prostorov , za ka- j številna temne plati afere osvetlil • proces. Javni tožilec > in VbgovOrni- ! prič. šušlja se. da so med temi i tudi nekatere ugledne osebnosti 'sicer stari znanci sodnih dvoran in j /.lasti catanzatskega procesa: Andreotti, general Miceli (bivšji vodja i SIL), admiral Henke. kapetan La ; Bruna, tnlsdvski kolovodja Almiran-I te, njegova pa.idašai povelli in Ro-j niualdi. Pričala pa bosta tudi biv-; ša šefa .obveščevalnih služb .gene-i rala Grassini in San t ovit o,, ki sta morala odstopiti prav »zaradi > pri " t. padništva loži P2. Predvideva io da j ho .sodišče- zasedalp vsaj poldrugi ! meseč, Vendar so‘nekateri mt)enia, d? bo obravnava tra alk še dlje. 1 Obsta ja »'pa tudi konkretna1 nevar ......................................... AVANTURA ITALIJANSKIH TURISTOV V GVATEMALI UGRABILA JIH JE SKUPINA KRAJEVNIH GVERILCEV Za Američanko Angelo McVVilliams je tmli pozno sezonsko sonce, ki je pokukalo nad Lasallejem v Illinoisu, dovolj prijetno. Razburkano " ' ' pa jo pri zavzetem branju knjige prav nič ne moti (AP) MiiiiiiiiimintiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiN RIM — »Preživeli srn« zelo dramatične trenutke, še posebej tedaj, ko so nas z oro žjem v roki prisilili, da smo zapustili avto bus. Šele nato smo namreč razumeli, da nam nočejo nič slabega, čeprav so nam od nesli fotografske aparate in nekaj torbic z denarjem in potnimi listi.® To je Izjavila skupina 40 Italijanov (28 žensk in 12 moških), ki jo je med turističnim potovanjem po Gva temali napadla skupina gverilcev, in se je včeraj srečno vrnila na rimsko letališče Fiu micino. »Iz Rima smo odleteli 22. oktobra.® je dejal vodič skupine turistov iz Terama, Mimmo la Penna, »in do 28. oktobra nismo imeli nobenih .večjih nevšečnosti. Težave so se začele ko smo zapustili mesto Gvatemala z namenom, da si ogledamo Antiguo. Približno 12 kilometrov od Ciclii Guatemango je skupina gverilcev ustavila naš avtobus. Šele kasneje smo zvedeli, da so gverilci na tistem območju izvajali široko vojaško akcijo proti vladnim silam. Gverilci, ki so postavili cestno zaporo, so poleg našega avtobusa usta vili skoraj vsa prometna sredstva in pnvi lili potnike, da so izstopili. Takrat ko -.inu morali zapustiti avtobus je bilo tudi ozračje najbolj napoto. Gverilci so bili zelo nervozni in čeprav so bili oboroženi samo z macheta mi, le poveljnik skupine je premogel pištolo, so bili kljub vsemu nevarni. Prav poveljnik skupine je nameril pištolo proti (našemu vodiču in nam ukazal, naj zapustimo avtobus. »Avantura italijanskih turistov, ki rti bila vsebovana v turističnem vodiču, se je kon čala po večji eksploziji, s katero so mogoče gverilci končali svojo akcijo,* je povedal vodic 40 italijanskih turistov. Gverilci so se namreč takoj po eksploziji razbežali, še prej pa so preluknjali vsa kolesa avtobusa in prisilili skupino, da je peš nadaljevala pot proti najbliž.jemu mestu. Ita lijanski turisti so se šele naslednji dan lahko odpeljali proti mestu Gvatemala, ko so dobili na razpolago nekaj gasilskih terenskih vo-m, V gvatemalskem glavnem -mestu so -.aim-sili za pomoč na italijanskem veleposlaništvu, kjer so jim omogočili nadaljevanje poti proti Meltiki, od koder so odleteli nazaj v Italijo. Prehod na usmerjeno izobiaževa-nje pa zahteva te prostore in nekatere specializirane Učilnice za liziko. kemijo, biologijo in -učilnico »a ekonomske smeri. S preobrazbo šolstva so na omenjenih šo'ah zažgi! izobraževati, za ooklie ekonomskega tehnika (štiriletno šolan:e), prodajalca (tri leta) in kovinarja -strojnika (tri leta) Sveta obeh 'ol sta večkrat razpravi’ahi o fežl-i prostorski stiski, v kateri se na’’a-jbta šoli in sklenila, da morajo nujno pridobiti nove šolske oovtfsihe. ,Ker v stari stavbi ni mogoče nri-dobiti novih učilnic, -bode v bližini sedanje šolske zgradbe ‘sezidali novo delavnico za potrebe kovinarskega oddelka — kombinirano učilnico za tehnični potik, učilnico za pouk kovinarske proizvodnje, ekonomije ter eno večnanr nLo učil nivo za pro(ekci’e, konference in predavana. Površina teh prostorov bi znašala okoli 403 kv. metrov, z njimi pa bi zagotovili takšne učne razmere, v katerih bi lahko u-oe-šno delali oddelki usmerjenega kobra'e vanja. pouka fizike kemije in biologije, osnove tehnike in proiz-vodn e in praktični pouk kovinarskega oddelka. Dela bodo začeli še v lem letu. Dogradili in opremili pa nai bi te nove prostore še pred septembrom, pred pričetkom pouka torej, v prihodnjem letu. Naložba bo veljala 18 milijonov dinarjev, ki so jih ž« zagotovili iz sredstev obeh šol skupščine občine Izola, delovne organizacije Mehanotehnika. iz izobraževalnih skupnosti, iz proračuna SRS in z bančnim kreditom. BORIS ŠULIGOJ