Hatoliik cerkven llit«
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne V6aciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta I gld. 60 kr . v tiskarnici sprejeniana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XV.	V Ljubljani 1. rožnika 1862.	MAni 10.
JfMarifa
visokosvela, naša Mati in pomočnica.
Vesela je pomlad;
(■orkeje solnce zc pripeka, Se gojzdov zeleni obleka. In gornatih livad.
Bcrstjc v cvetje se razvija, Ka/.na ptičkov melodija
Iz dreves veselo 6e glasi. Caško rožica odpira, Hčelca si medu nabira; Vse preživljeno se veseli.
Ze jc cveteci maj ;
Serce vzdiguje se zapeti. Marija ! tebi vselej sveti: Češcna vekomaj !
Sveta hči Boga Očeta. Si brez madeža spočeta;
Mati sveta Sina Božjiga! Sveta si Duha nevesta. Si devica obljubi zvesta; Sveta trojno svetiga Boga !
Enake tebi ni ,
Sc zemlja je nikolj ni imela, V ti časti ti le boš slovela Vs'h časov večne dni. si brezmadežna devica, lVava Božja porodnica:
Čudo Božje vsemogočnosti! Lastna ti je vsa lepota. Blagih čednost vsa krasota; Res. nebes in zemlje čudo si!
To čudo si za nas.
Po grehu reve zadolžene, Iz raja sreče izpodene, Z.i večnost in za čas. Milost Božja pa zvolila Tebe je Devico bila,
Dati nam Zveličarja sveta. Sc odpirajo nebesa, krilo tvojiga telesa
Moč obsenči svetiga Duha.
Zveličar je poslan ;
Je pravi Božji Sin edini, Z Očetam kralj v nebes višini, V rešenje svetu dan. Našo mu natoro dati. Hočeš biti Njega Mati, Mati mila tudi vsih ljudi. Voljo Božjo dopolnuješ. Cisto Mu telo daruješ.
Tvoje <ia naročje nam rodi.
Ti Mati Ga rediš,
Nebeškiga nam Učenika. Pogube večne Resenika, Ne braniš Mu na križ.
Sama si pod križem stala.
Z Njim umreti se ne bala
Iz ljubezni či^te materne. Sin pa tebi nas zročuje, Mater našo te imenuje.
Mater vsih, za ktere umerje.
Tvoj Sin odrešil svet
Jc s svojo smertjo grozovito. S kervjo do kapljice prelito. Na križi znak razpet!
\ stal je sam častit iz groba. Ni (ia zmagala trohnuba;
Zmagal smert je in pekla oblast. In peterih ran telesa Znamnja nesel je v nebesa .
V	svojiga Očeta večno čast.
Zapustil Mater nam
Je tebe bil še v solz dolini, De nas ljubezen poedini Vse tvoja z Jezusam.
Let petnajst si bla Učnica, Vernih mila Tolažnica;
Mlado cerkev si branila zmot. Ji moči z nebes deliti, Rasti in mirti prositi.
Iti k Sinu zaželiš od tod.
Ljubezen loči te.
Ljubezen materna goreča. Po Sinu ljubim hrepeneča, Ki slavno kliče te:
Pridi z Libana nevesta, Pridi Mati moja zvesta.
Pridi, s krono <>oš ovenčana! In v ljubezni si zaspala. Cisto dušo Sinu dala; Solzne si doline ločena.
Brezmadežno telo
Je Sina Božjiga nosilo.
V	nedolžnosti Ga jc dojilo, Sprejeto je v nebo.
Zvišena nad kerubine, Nad plamece seratine,
V	slavi Sina Jezusa živiš. Prošnje Njemu izrečene
Ne odreče ti nobene,
Ktero Mati za nas predložiš.
Pomagaš vsakimu.
Kdor včren k tebi se zateče, In ti zaupno ..Mati!" rece. Spoznaš ga žc sinu
Mila k njemu se oberneš. S p I h j št* m svojim ga zagerneš; Bežat' mora vsa sovražna moč.
V	dušni in telesni sili
V	tebi Materi premili
Vselej iiam gotova je pomoč
Naj tebi se zročim.
ko mnoga me slabost nahaja; Naj. Mali. te v cvetlicah maja Ponižno počastim !
Spomni sveta se Devica ! De je vterjena resnica.
Kar se nikdar slišalo še ai De bi bila. Mati mila, Kogar koli zapustila,
Ki je želel tvoje pomoči.
Partel.
ANTON MARTIN
po milosti Božji skof Lavantinski.
v^ini vernim svoje škofije lepo po zdravljenje in po-slovljenje srečno!
Preljubi! trojno p o p o t v a n j r vsi katoliški škofje imajo, kterega zamuditi nc smejo in ne pozabiti, dokler jim sije solnce milosti božje: pervi pot je, pridno obiska v a ti po gorah iu dolinah svoje drage ovcice; drugi pot je, obiskati častiti grob svetih apostolov Petra in Pavla, in pa sedež naj viši namestnika Kristusovega v Itimi; tretji pot jc, se o svojem odločenem časi v dolgo večnost podati, in dati za sebe in za svoje ljube ovčice na Božji pravici odgovor. Tako je popotvanje cclo naše življenje, bodi si človek škof, alj pa revni berač; oh, naj bi le srečno bilo !
JSvojo pervo pot sim, hvalo Bogu!dozdaj srečno opravljal, veliko poštenih duhovnij naše škofije po trikrat, večidel pa po dvakrat obiskal, in v celi Lavantinski škofiji še tako majhine farice ni, de bi ne bil v njeni cerkvi zakramenta sv. birme delil, in vernih v sv. katoliški veri pokrepčal. Lchko torej s svetim apostolom Pavlom rečem: ,,Yi veste od pervega dne, ko sim (kakor viši pastir) k vam prišel, kako > i ni z vami ves čas bil, s I u ž i j o č Gospodu, kako nisim nič koristnega prikratil, de bivam ne bil oznanil, in vas učil s p r e o-bernjenje k Bogu, in vero v Gospoda našega Jezusa Kristusa. Nisim se umaknil, de bi vam ne bil o z na no val svete volje Božje." (lijan. ap. 20, 18—27.) Tode meni ne gre hvala, ampak Njemu, ki mi moč daje.
Kdaj me hoče Bog na tretji in poslednji pot v dolgo večnost poklicati, naj bi za četiri sto je-zerov duš Lavantinske škofije tenko rajtengo dal, to je samo Bo^u znano, kteri je naše dneve preste!, mojemu in vašemu življenju mejo postavil, kise prestopiti ne da. To pa dobro vem, de se moja ura bliža, v kteri bom strašni glas zaslišal: „11 a j odgovor od svojega h i h e v a n j a !*4 Zatorej se jc potreba pripravljati, kajti ne vemo, kdaj Gospod po nas pride, de nas spati ne najde, ter nam tako resno veli: „Cujte, ker ne veste, kdaj hišni gospodar pride, zvečer, ali o petelinovem petji, ali zjutrej. — Kar pa vam
pravim, vsim pravim: Čujte! (Mark. 13, 35 - 37.)	...	. .
Ilrugo pot k apostoljskemu sedežu v llini ki ie steber resnice, in pa sredisce svete katoliške cerkve, k vidnemu Poglavarju in občnemu Očetu vsih pravovernih iti, sim dolgo dolgo od agal. De me smert ne prehiti, in viši starost ne podleže, sim se ravnokar na dolgo in nevarno pot podal, ter se o svojem odhodi od Vas poslovim, pa tudi povem, kaj imam posebno važnega v Rimi opravit, tistem inenitnem mesti, na kterega se ves katoliški svet ozira, v kterem sta sv. Peter in Pavel naso sv. vero s svojo častito umerijo zapečatila, kjer je veliko tavžent in tavžent svetih mučenikov sveto zemljo, podlag« naše svete matere katoliške cerkve, s svojo
prelito kervjo porosilo.
Povedal bom našemu sv. Očetu, papežu Piju IX.. kak« živa je Vaša vera, iu de med Slovenci še dozdaj, hvala Bogu, med pšenico gerde zeli, krivoverstva ni. Pravil bom sv. Očetu, kako čedno \ i Slovenci za lepoto svojih cerkev skerbite, kako radi prepevate Božjo čast, in povzdigujete slavo Marije, kak« hvale vredne so Vase bratovšine „, svete družbe, kako pogosto in skerbno k spovedi in k K ožji mizi hodite, ter očitno kazete, de ste zelene mladike vinske terte, Jezusa Kristusa. Pohvalil Vas bom sv. Oeetu papežu za Vašo veliko ljubezen, s ktero radi vlagate, sv. misijonom v plujih krajih med Zamorci pomagati, in razširati Božje kraljestvo po sveti; povedal bom pa tudi sv. Očetu Piju, kako tudi njih ne pozabite, ter za njih molite, in jim svoje krarjcarje radi v pomoč pošiljate, ker priserčno občutite, kako huda se papežu v tolikih stiskah godi, ktere jim hudobni sovražniki delajo, ter jih pregnati, in ob posestvo sv. Petra djati posiloma hočejo. Svest sim si, de bo to Vaše lepo djanje sv. Očeta Pija močno oveselilo, kajti je dobremu očetu naj slajše veselje, čuti, de se njihovi otroci čedno in hvale vredno vedejo, svojiga očeta ljubijo, ter se jim oče v serce smilijo, ki veliko in pa prav po nedolžno terpijo.
Prosil bom sv. Očeta, papeža Pija, naj blagoslovijo verne prebivavce naše cele škofije, de bo naša sv. katoliška vera po vsih slovenskih krajih čista in neoskrunjena cvetela, de bode Bog poslal vsaki katoliški duhovnii skerbne in čerstve dušne pastirje, dal otrokom skerbne starše pa tudi siarsem dobre otroke, gospodarjem zvesto družino, pa tudi družini skcrbne~gospodarje, srenjam modre in serčne poglavarje, pa tudi srenjskim predstojnikom dobre ljudi, ki radi vbogajo, kar je prav in po sveti volji Božji. Prositi hočem nar viši namestnika Kristusovega, naj blagoslovijo celo naše Avstrijansko cesarstvi. naj Bog~ohrani in podpira našega svitlcga cesarja Franca Jožefa, jim da modre in zveste svrtovavce, — naj sveti Duh razsveti naše poslance, ki že tako dolgo v derži vnem zbori sedijo, de bi saj sklepali in sklenili, kar je modro, nam koristno in prav, ne pa kovali lakih reči, ki so zoper voljo Božjo, v pokončanje svete cerkve, v našo časno nesrečo in večno pogubo, kakor veliko takega strahoma čiijemo, in v časnikih beremo. ,,('e Gospod hiše ne zida, s c zastonj trudijo, kteri jo zidajo; ako Gospod cesarstva ne varuje, zastonj čuje, kdor ga varuje.4' Ps. 126, 1. Prositi sim si namenil sv. Očeta Papeža, naj blagoslovijo vse razne narode našega velikega cesarstva, posebno pa nas Slovence, naj bi ne eertil narod naroda, ne zatiral sosed soseda, ne delal krivice brat svojemu bratu, naj bi <c nam ne zmenila naša narodnost v
pogubljivo nerednost in v zmešnjavo, kakor se žali Bog po sveti v sedanjih časih godi, ter si hudobni duh prizadeva Avstrijansko cesarstvo po raznih jezikih in narodih v babilonsko zmešnjavo posiliti, in ga razdvojiti, naj bi omagala mogočna Avstrija; česar nas varuj usmiljeni Bog! Vsi smo otroci enega Očeta, Boga; vsi smo bratje Jezusa Kristusa; ni razločka med Nemci in Slovenci v Božjem kraljestvi, naj tudi v Avstrijanskem cesarstvi ne bo. Le zloga, in edinost, pa ljubezen keršanska nas mogočne in srečne stori. Resnica in pravica je ljuba Bogu in vsim poštenim ljudem; one ste mili materi ljubega mira, prave sreče iu slave. Bog nam jih daj!
Imam pa tudi mnogo potožiti Ijubeznjivemu Očetu Piju, česar me serce boli, in močno močno skerbi. Dve veliki vojski je satan tudi po slovenskih krajih vnel, ki med nami od nedelje do nedelje, od leta do leta veči rastete zoper Kristusa in njegovo nevesto, sveto katoliško cerkev. Perva vojska je raz-uj z danost, druga pa neverstvo; perva vojska med mladino na kmetih, druga pa med gospodo po mestih in varoših svoje vojšake nabera, in zalera med nami Božje kraljestvo. Pijanci, preklinjevavci, ne-čistniki in vsi pohušljivci peklenskemu sovražniku polje gnojijo; posvetni modrijani, ljudje brez vere in brez Boga, pa vražje seme nevere in krivih ver se-jejo. Ni se torej čuditi, de tudi med Slovenci tam pa tam, posebno krog varošev in po železnicah, pa tudi po kmetih cimo poganja, ter rodi strašni sad tatvine, ropa in morije. Jeli ni žalostno, de se med nami toliko hramov v lom as t i in okrade — toliko cerkev oropa, in se oskrunujejo naj svetejše reči, ker se toliko razujzdanih ljudi ue boji Boga, ne veruje pra-vičuiga sodnika, ne porajta nobene lastine, in dela kakor bi sedme in desete zapovedi Božje ne bilo! Ali ni groza in strah, de se mladenči in keršanski možje žlahtnega vinca napijejo, ki jim gaje dobri Bog dal, in namesti Boga zahvaliti, se le kregajo, kervavo tepejo, in tako pogosto sosed soseda, kakti Kajn Abelna, ubije! Jeli ni jokati, de toliko mladih deklin, gizdastih v noši, in v djanji razujzdanih, nobene sramožljivosti nima, ter okolj mest in tergov, pa tudi po vesili kakor veše letajo in se obešajo kakor muhe, nečistega poželenja pijane. To je tisti greli, po katerem pride jeza Božja nad neverne ljudi, kakor sv. Pavel pravi; to je tista široka mreža, v ktero peklenski sovražnik v sedanjih časih naj več ljudi ulovi, jih oslepi na zdravi pameti, ob pravo živo vero spravi, časno in večno nesrečne storiti; de se Bogu usmili! — Tako hočemo drug drugemu potožiti, svoje križe in težave, naj se namVserce ohladi, pa tudi poterdili se v svoji težavni pastirski službi, de bomo z novo močjo in serčnostjo svojo drago čredo po pravi poti vodili, dokler svojega teka ne d o k o n č a m o, i n dopolnimo službo besede, ki smo jo prejeli od Gospoda Jezusa, de pričujemo evangelij milosti Božje, po izgledi sv. Petra in Pavla, kakor vsili drugih sv. apostolov. (Djan. ap. 20, 14.) To je sveti namen mojega popotvanja v sveto Rimsko mesto, k stebru sv. katoliške cerkve. — Kaj pa bote vi, preljube moje ovčice, za mene storili, za svojega škofa romarja?
Zanesem se na Vašo ljubezen, de svojega viši pastirja tudi v ptujih krajih ne bote pozabili, ampak podperali moje stopinje, naj svoje potovanje srečno opravim. Pervi kristjani so sv. Pavla celo v Rim spremili; tega jaz ne terjam od vas. Pot je dolga, na tudi draga, nevarna in polna sovražnikov naših. Vsak zmed Vas naj na svojem mesti čuje, kterega
mu je Bog odločil, ter pazi na se in na svoje, de se jim kaj hudega ne pripeti; vsak naj zvesto dopoinuje svojo službo, njemu od Boga odkazauo. — Pervi kristjani so apostolom gredoč stregli, in jim za popotnico skerbeli, bodi si z dnarjem alj z drugim blagom, ter so vedili, kaj je Kristus takim dobrotnikom obljubil, rekoč: „Kdor vas sprejme, mene sprejme; in kdor sprejme mene,njega sprejme, kteri meje poslal. Kdor sprejme preroka v imeni preroka, bo prejel plačilo preroka; in kdor sprejme pravičnega v imeni pravičnega, bo plačilo pravičnega prejel." (Mat. 10, 40-41.) „Z a k aj kdor koli vaui da piti kozarec vode v mojem imeni, ker ste Kristusovi, resnično vam pove ui, ne bo zgubil svojega plačila." (Mark. 9, 40.J Ne hotevam pa ne vašega denarja, ne premoženja, za potrebo mi je Bog dal. Ako uterpite, svoje dare pošljite svetemu Očetu, papežu Piju, kojim sc huda godi.
Prosim Vas pa, [tako lepo ko premorem, za tri reči: Varujte sc greha, huje ko ognja, de Bog v naših krajih žaljen nc bo. Grehi so krivi, de Bog ljudstva tepe, udari gostokrat pastirja zastran malopridne črede, kakor čredo zavolj pastirja. Lehko bi moje potovanje nesrečno bilo, ako bi se dobri Bog žalil pri Vas. — Varujte pohujšanja svoje podložne, vi gospodarji pri svojih hišah, vi predpostavljeni v svojih srenjah. Volki čredo naj rajši o takem časi napadajo, kedar pastirja blizo ui. Dereči volkovi pa so zapeljivci, ki v greli vlečejo mlade ljudi, volki so krivi preroki, kteri sej tj o krive nauke med pšenico naše svete katoliške vere. Torej \ as prosim, čujte, in dobro pazite! — Molite pa tudi za mene, svojega škofa popotnika, naj bom srečno romal s svojimi sobrati školi, naj bode Bog z nami na poti, in nas njegov angelj spremlja, in nas srečno k Vam nazaj pripelje. (Tob. 5.) Polje dolga in nevarna, po ptujih krajih in prek globokega morja gre; pa Vaša molitev me bo spremljala, iu roka \segamo-gočnega me bo varvala, tako po suhem, kakor po mokrem. V Božjih rokah smo na ptujem, kakor doma. Tudi jaz hočem na grobi svetih apostolov Petra in Pavla, na pokopališči toliko svetih uiučtnikov iu mu-ceuic. za Vas moliti. In če bi Božja volja bila, de bi me k Vam nazaj ne bilo, zaupam, de bom v nebesih
molil za Vas.
Poprej kakor za romarsko palico sežem, Vas Bogu in Marii izročim. Bog in Marija, angeji iu svetniki, naše škofije mogočni varhi in priprosnjiki, pri Vas ostanejo, dokler se jaz od Vas podam. „Gna-da Gospoda našega Jezusa Kristusa, in ljubezen Božja, in pa deležu ost svetega Duha bodi z Vami vsemi. Amen! (11.Kor. 13, 13.)
V Marburgi 16. majnika 1862.
ANTON MARTIN,
Lavantiuski škof.
Škofje okrog	II.
V nesrečni ltalii je vender med tolikim zlim tudi včasi kaj dobriga vmes, ii. pr. to, de se sme resnica očitno terditi in govoriti <*), saj v Torinu. Tega
*) De pa vender la svoboda v pisanji ni s vitlejši nad rumeno soln-čice, je priča verli tuliko družili tudi katoliški list ..II t'am-panile" v Torinu, ki je v desetih Idili imel 40.000 frankov globe plačati, njegov vrednik pa »sega .skupaj deset let v tamnici presedeti. Ta list se bo zdaj z drugim katol. listam v eniga stopil r. imenam ..Pi>-monte." Oba lista pravita, dc zato. ker previdita, de kralj Italije bo zopet le kralj P i e-m o n t a.
je priča verla „Armonia,u ki ministrant v oči tako debele drobi, dc je le čudo. Naj povzamemo nektere besede zastran tega, kako sardinska vlada laškim škofam v Bim brani.
„Kakor je zvesti Janez pri Kristusovim križu stal, tako se bodo zbrali, nar veči del, škofje katohškiga sveta okrog Pija IX. oropaniga, ubožniga. zapušeniga. Xe pa zato, de bi zemeljsko vlado papeževo razglasili za versko resnico (kakor so neslani časniki kvasili), temuč de bodo razpertimu in zbeganimu svetu pokazali red in imenitno edinost katoliški- Cerkve: de bodo tolažili Pija IX. v njegovih gostili britkostih in v njegovim zapušenji; in poglavitno zato, de bodo poveličali spricevavce sv. vere itd."
Nadalje se zanaša Armouia, de bo veliko škofov v Rim prišlo, več koti. 1854, in na neko vprašanje, če bodo tudi italijanski vmes, ne ve odgovoriti, samo to pravi: „Gotovo je, ko bi bilo našim prelatam na voijo v Bim iti, bi vsi veselo Ije hiteli; tode poslanec Pctruci lii jim je žugal v zbornici in minister Poggi je poterdil žuganje, klicaje v nar bolj tiranske ptT-stave nekdanjih italijanskih postavodajnih bukev."
Ako bi bil Pij IX. k sebi klical laške škofe brez pogoja, bi se le-1 i podali v Rim, če tudi v nevarnosti svojiga življenja, meni Armonia. Ljubeznjivi Oee pa so v oziru ua okolišine storili izjemo z laškimi škofi. ,,Vender pa upajmo, in k temu imamo dobre vzroke, de se bo podalo v Rim tudi veliko laških škofov iz tistih okrajin, v kterili je Cerkev tako hudo vklenjena, iu zastran navodov, ki so nam dozdaj dosli, se tli bati, de bi jim vlada zato nepokoj delala.'*
,,V pervo. Italija dandanašnji ni druziga kakor francoska prefektura (vojvodija), in miui*terstvo v Torinu ne dela druziga, razun de tapa za minister-stvam v Parizu. Zares, komej de je požugal Mo-niteur (francoski list) francoskim škofam, ako hi v Rim sli, vstane Petrucelli della Gattiua v zbornici in bere besede francoskiga lista. In po unih besedah je vravnal vse svoje zaprašanje (intcrpellacijo). in ministri svoj odgovor. Ali Ludvik Napoleon nc biva odveč svojeglaven v svoj.h zmotah, kadar bi sc mu utegnile nesrečno iziti, in pozmi umetnost poboljšati se. M o ni te uro ve besede so padle kakor mertva čerka in niso storile druziga, razun de so rovarstvo nekoliko poterdile. Francoskim škofam pa je bilo na voljo pušeno, se v Rim podali, in že jih je tam doli veliko število."
„Kar se je zgodilo v Francii, se bo zgodilo v ti prezvesti služabnici, ki se imenuje Italija. Pri vsim zborniškim kremljanji bodo zamogli škofje iti in se zbrati krog Pija IX.; ministri se ne bodo za to menili, in v veči zadregi bi bili oni, ako hi zaderževali, kakor pa de dopustijo. Zakaj naši škofje nimajo dolžnosti, ne naznanjati vladi svojiga popotvanja, ne prositi popotniga lista. In ker je zbornica določila, de je Rim glavno mesto Italijanskiga, ... bi bilo čudno, ako bi mogel Italijan prositi privoljenja ali popotniga lista, de bi smel iti v glavno mesto svojiga kraljestva! Kdaj koli so bili zaderževani francoski, ali avstrijanski, ali poljski škofje, de bi ne smeli »r na Dunaj, v Pariz, v Pctrograd
Tako preizverstni list še dalje podaja zagrizeno potuho sardinske vlade in sklene: ,.lz vsiga tega moremo skleniti, de naši škofje kratko in malo ne bodo zaderževani se v Rim podati o bližnjih llinkoštiii. Iu pa živo jih spodbudujemo, de naj le gredo, in če jih dražimo h kacimu prestopku ali prelomljenju postave, naj blagajništvo (il fisco) ta list pod pečat dene, in po tem se bodo ravnali. Res, veliko tolažilo bo za našiga svetiga Očeta, ako bodo obdani z
laškimi škofi. Naj tedaj gredo v Kim, kjer je Pij IX. na Kalvarii, kjer pa on sredi svoje ubožnosti in svojih hritkost častitljivo kraljuje, kakor je kraljeval Božji Učenik;na križu."
liailjo poiititiKo zerthiiti, Je ti mogoče ?
Apeninski polotok obdajajo od treh strani štiri manjši morja, zalivi velikega srednjega morja. Na bregovih srednjega morja so se stare ljudstva nar bolj sukale in gibale. Po prislovici tedej, da morja dežel ne ločijo, ampak jih med saboj vežejo, je prihod v Italijo na tri strani po morji odpert. Vabilo je to od nekdaj ljudstva, da so se v Italii naselovale. Za mejnike na sever mu je postavila narava velikanske snežnike, ki so na laško stran zelo stermi. Pa tudi zgornjo-laške ravnine niso pred napadom sovražnikovim varne, če so soteske unkraj snežnikov v njegovi oblasti. Italija tedej zavoljo svoje središne lege ne more nikakor za se obstati; če hoče varna biti v svoji deželi, mora gospodovati po bregovih unkraj morja ležečih in po deželah, ki se razprostirajo unkraj snežnikov; Italija tedej gospoduje svetu, ali pa drugi po Italii gospodujejo.
Zgodovina nam to zadosti očitno pojasnuje.
Kimljani niso mogli terpeti, da bi bila unkraj morja Kartago stala: niso bili varni v Italii, dokler je llirijan po jadranskem morji gospodoval; po drugi punijski vojski so si podvergli Hispanijo in so prestopili visoke snežnike. ter zagradili pot v Italijo z naselbinami. Pagan-ki Kim je padel, gospodoval pa je keršanski Kim sirovim pa krepkim narodom, in tudi v Italii ni bilo popred mirti, dokler krepka roka, ki jc po Nemškem zapovedovala, ni berzdala ljudstev po Laškem. Dokler je bila Nemčija in Italija združena pod eno oblastjo, je bilo obtežje (Schu erpunkt) v Evropi na pravem mestu, ker serce v Evropi je bilo močno in deržave v okolici rimsko-nemškega kraljestva niso mogle mogočne postati. Kako žalostno pa je bilo po vsem keršanskem svetu, posebno po Nemčii in Italii, kadar sta si bila poglavarja keršanskega sveta, papež in cesar, navskrižnih misel. Žalostne domače vojske so vstajale, punti so razdevali dežele in mesta: cerkev in deržava ste pri tem terpele; Nemčija je čedalje bolj zgubi vala oblast na Laškem; papeži so pa šli v babilonsko sužnost, v francoski Avinjon. So bili li Lahi zložni, so li srečno živeli v svoji prelepi deželi, so li vedili sami si pomagati, ko so se bili znebili sirovih ,,Tedesehov Nič manj k<»t to. Njih sovraštvo do Nemcov se je spremenilo v sovraštvo med sabo, ki je bilo še veliko ostudnejši. .Mesto zoper mesto se je vzdigovalo in močnejši so *labeji trinožno zatirali, in po mestih samih so se smertno sovražili in preganjali Gvelfi in Gihellini. Ze popred so bili obsedli Francozi Neapolitansko, špan-joli sicilijanski otok, Benečani so se bojevali z Gen-vczi. Premeteni Franeozje so se tudi kmalo začeli vtikati v laške zadeve, dišala jim je prelepa laška dežela, tedej so se za cesarja Maksimilijana in Karola V. na Laškem bojevali cesarski s Francozi, s papežem kot svetnim vladarjem in Benečani, dokler ni Rarol V. Francozov iz Laškega zapodil. Gospodovali so potem španjoli na Laškem, dasiravno ni bilo Lahom useč, lepi inir pa je vendar le kraljeval po vsi Italii, ki je doživela svojo zlato dobo; Italija je bila razdeljena med več vladarskih rodovin. Ljudstvo je bilo srečno: sv. cerkev se je ravno v tem stoletji krepko povzdignila pod svetimi papeži in gorečimi škofi, domačih prepirov je Italijo obvarovala pluja roka. Voj-
ska zavoljo dedšine španjskih dežel v Italii političnega stanu Italije bistveno ni prenaredila; Lombardija pa je končno prišla k avstrijanskemu cesarstvu, ktero je tako dobilo ključe Italije v roke. Za nekaj časa pa nastopijo hudi časi francoskih vojska. Pred vsem so skušali francoski republikanci cesarske iz Laškega izpraviii, da so v Italii potem po svoje rogovilili. Ves svet ve, kakošne krivice so tačas po Laškem počenjali, kaj je vidni poglavar sv. cerkve pred njimi mogel preterpeti. Napoleon, sin revolucije, si je pa pred vsim prizadeval, cesarske popolnoma spraviti iz Laškega in od jadranskega morja. Padel je prevzet-než; Pij VII. so se pa v Kim nazaj vernih*. V dunajskem pomirji 1. 1815 je dobila Avstrija lombardo-beneško kraljestvo, s tem pa tudi supremacijo ali varstvo laške dežele, kar jo je dostikrat veliko ljudi in denarja stalo. Pa vender ni bilo drugač mogoče, za katoliško, pa tudi za politiško mogočno Avstrijo bilo je to neogibna potreba. Kdor koli hoče pravico govoriti, lahko spozna, da je bilo to varstvo za Italijo velika dobrota. Lombardija in Benečija ste bile srečne pod avstrijansko vlado. Koliko je storila Avstrija, tla bi bila povzdignila dober slan tih dežel! Cvetela je kupčija in obertnost, čislale so se vede in umetnosti. Krivi, zapeljivi preroki pa lažnjivi reše-niki in gerdi hinavci so zavidali prebivavcein to srečo, serce jih je bolelo, da so pod tujo vlado ljudstva tako srečne. Se huje pa je pekel razsajal, ker varovala je Avstrija papeževo svetno posestvo. Kovarji so začeli kratkovidnim Italijanom kvasiti čudne reči od neke politiško edine Italije, ,.giovine Italia," serca Italijanov za punt pripravljati, blagi papež Pij IX. so obljubili Lahom prenaredbe v deželni vladi, ter marsikaj prenarediti, gradiva za ogenj je bilo nakopičenega več kot je bilo treba, izkre je še manjkalo, ktera bi bila ogenj podnetila. Ta se iskreše 48. leta na Francoskem in cela Italija je v plamenu Nezvesti Ka-rol Albert, orodje puntarjev, nenadoma napade Av-strijance, jih zapodi iz Lombardije, in toliko časa rogovih, da mora na tuje pobegniti, pa tamkej umerje. Vstaja po Lombardo- Beneškem in punt po Laškem sta bila z oboroženo silo po zunanjem zaterta, in vodji prekucuhov iz dežele iztirani, ali znotrej je hudo vrelo. Lahi se še po poslednjih vojskah niso bili spa-metvali in piemonški kralji še niso bili zadosti zlega na Italijo nakopali; tedej je novi kralj Vikor Emanvel pridno v ogenj pihal, da ni ugasnil, ter ga je še vedno razširjal. Mazzini je tudi marljivo zato sker-bel, da Talijani svojih sanjarij niso popustili. Ludvik Napoleon III. ni bil svojega življenja varen, dokler ni bil pripravljen svoje nekdaj storjene obljube spol-niti. Častiželjnega cesarja v Francii je tudi v pete bodlo, daje bila Avstrija v Italii mogočna, kakor tudi nejevernike vsih dežel papeževa deželna vlada; zvezal se je tedej nezvesti s prekanjenim, najela sla rovarje vsega sveta, obetaje Lahom zgubljeni raj! Dražila sta Avstrijo k vojski, vzela ji Lombardijo in to, kar Napoleonu pa sovražnikom sv. cerkve veliko več velja, supremacijo na Laškem.
Sedaj so tedaj nastopili srečni dnevi za laško deželo! O blažena Italia, da si se znebila tujcov, svojih trinogov; kaj ne? Pa ne zljubi se mi šaliti, ko bi velikoveč imel jokati nad ubogo laško deželo! Koga bi solze ne polivale, kadar vidi, kako se katoliška cerkev in njeni zvesti škofje in duhovni preganjajo, v ječe vtikujejo, kako se cerkve oskru-nujejo, v kakšne zadrege pripravljajo gerdi hinavci sv. Očeta, ker zavezala si jc Avstrija po pomirji v
*) Francozi so pa že leta 1S50 Rim posedli, v kterega se je
papež iz tiaete vernil.
Cirihu roke. Pa sčasoma bo to vse bolje. To je le „(Jebergangsperiode." Viktor Emanvel pa vender le ostane kralj svobodne Italije. Če je strežej svoboden, ki čaka na milost svojega gospoda, je svoboden tudi Viktor Emanvel. Ključe Italije ima Napoleon v svojih rokah, pa obsedeno njeno središe. Tako se motajo reči ravno sedaj na Laškem, sam Bog ve, kako se bodo izšle. Huda bolezen na Laškem, ki se ji pravi zbegana in prenapeta narodnost, se še ni upokojila. Kadar je pa bolnik nevarno bolan, kadar ga tare huda vročnica, vzeti se mu mora veliko kervi, da se mu življenje ohrani. Bog hotel, da bi tega zdravila bilo že dosti nad Lahi, de bi se že enkrat spametvali!
Prekueija na Laškem je zadela na dva mejnika, dveh nad vse zaželenih mest še ni pogoltnila rova-rija, po Rimu in Benedkah se cede še sline. Kako pa, da ravno Rim, sedež katoličanstva, pa Renedke, pod vlado katoliške Avstrije, rovarje tako hudo v oči kolje: — Niča in Savoja ste tudi laške deželi. Zakaj ? Zato.... Zakaj pa nekteri možiceljni — že vemo kteri — Avstrii svetujejo, da bi se z [talijo spravila. Zat«..... Ni morebiti ravno svetovati Avstrii, da naj kar prederzno vojsko začne; mir pa, kakor ga sedaj vživamo, je podoben tisti tihoti, ktera nastane, preden se moči v naravi hudo zbijejo. — Zakaj pa nektere gospode tista „Concordats-Politik" tako močno v oči kolje, zakaj možje farizeji trobijo po svetu, da je to Avstrijo tako dalječ pripeljalo, de je Lombardijo zgubila i. t. d.? (K. nasl.)
Ogle ti po Slovenskim in tioplsi.
Iz Ljubljane. Včeraj so sc tukaj, kakor povsod. ■/. veči m i ali manjšimi slovesnostmi /.a letaš mile Smarnice dokončale. Prav obilno in veselo po ljudje hodili k ti nerčni in spodbudljivi pobožnosti, zlasti tudi v predmestno Ter-novsko cerkev, kamor so nami milostljivi i.aš knez in škof precej pogosto hodili v priserčno veselje iu ginljivo spotl-budovauje vernikov, ki jim je bilo viditi, de so zares goreč-niši in z večini veseljem molili okrog ljubljeniga vikšiga Pastirja. — O poslednji procesii križeviga tedna so mil. k.iez in škof Jernej v frančiškanski cerkvi kar neprevidama odmenjenimu pridigarju opravilo prevzeli ter so sami vernike s prinerčnim in priliki viiierjeiiim ogovorain spodbudili in silno razveselili. Bila je ta Njih perva slovenska pridiga v ljubljanskim mestu — izverstna tudi v besedi. — Sliši se, de so letaš po mnogih mnogih krajih naše dežele Smarnice obhajali, in povsod so se verni obilno vdeleževali. Zanesljivo sinemo upati, de ta gorečnost bo obrodila veliko sadu — dušniga iu telesnima.
Iz Ljubljane. 22. u. m. so se peljali škof diakovski, mil. gosp. Jožef Strosmajer, z Dunaja skoz Ljubljano na Reko. Kavno de se je poprej še zvedilo, in pristregli so jih v naglici trije odborniki čitavnice, gg. dr. Blcivveis, dr. kanonik Pogačar in dr. profesor Vončina, ter jih prijazno sprejeli, pozdravili, zahvalili, kolikor se je moglo opraviti v 5 minutah. — V ..Novice4' naznanjajo z Reke, de so njih milost v saboto ondi šole obiskali in 5000 gold. za dijake podarili; 25. pa jc bilo blagoslovljenje nove zastave na Grobniškem polji v pričo kacih 10.000 ljudi.
Iz IJilhljaue. Lepo in slavno jc za vsako deželo, ako ima može, ki se šc za višji učenosti pečajo in od svojiga truda in prizadevanja tudi drugim dajo kaj pokusiti, kteri nimajo toliko časa. de bi sami mnogotere učene dela prebirali in preiskovali. Tako delo iz slovenskiga verta je ravnokar prišlo ua svitlo ua Dunaji v Mehitaristovski tis-karnici. Imenuje sc:
, ,C o m iii e n ta r i u s in evangelium s. Joannis, c o ii c i n n a t u s p c r I. e o n a r d u m K I o f u t a r , s s.
theologiac cath. doetorem ejusdemque I.abaci professore m."4
Milostljivi škof vis. častiti gospod Jernej Vidmar, poterdovaje to bogoslovsko delo, pravijo: „0 p u m , quod i ii s c r i b i t u r C o m m e ii t a r i u s in E v a n g e li u m s. J o-a u ii i s itd. non s o I u m u i h i I c o ii t i n e t, q u o d d o-c t r i u a e ecclesiae c a t h o I i c a e aut b o n i s m o r i b u h a d v c r s e t u r, s e d a d g e n u i n a m s. J o a ii n i n i ii t e 11 i-g e u t i a iii p I u r i iii u iii I u c i s c t s u b h i d i i a f f e r t. quarc ab episeopali O r di n a r i a t u I. a b a c c n s i et approbari et c o iii iii e ii d a r i mere t ur/4 K temu naj še pristavimo v pojasnilo nektere besede iz v ved a gospoda spisavca dr. Leonarda Klofutarja v delo samo. ...\nnis vix duobu* elapsis — pravi g. pisavec — commentarius in tria priora evangelia a me concinnatus e* officina litbographica Kgeriana Labaci prodiit. qui commentarius non solum theologiac aluiiiuis, se d etiam aliis sacerdolibus iionuihil utilitatis praestitisse videtur, quum illiim varii sacerdotes variarum dioecesium a me cxpelierunt. Dc Joannei evangelii com-mentario saepc jam iuteirogatus, etiam liuic quaito evangelio iiiterpretando operam navare statui. Pervolutis eonsultisque itaque a me multis atque vari is cum antiquis, tum rccen-
tioribus evangelii liujus eomiiieiitariio......hunc eom-
mentarium. textui Vulgatae et graeco soperstruetum. perfeei. Prout commciilarius in tria priora evangelia ad publicas praeleetioiics theol. aptus agnitus fucrat, candem spem etiam de praeseuti Comineiitario foveo itd.** Gosp. pisatelj, to delo spisovajc. je porabil naj starši sloveče katoliške razlagalce, pa tudi novejši, iu bravec najde ob kratkim iu j c delna to pojasnilo v vsih potrebnih rečeh. Delo obsega 22' . pol v veliki osinerki iu dobiva se v Ljubljani pri samim gosp. spisovavcu ( po 2 gl. 10 kr.). S tem na/.nauilam smo zaupljivo vstregli čast. sioveiiskimu duhovstvu, zlasti tistim gospodam, ki so te bukve že davno želeli imeti, ali takim, ki na duhovsko poskušnjo mislijo.
Pri Sv. Križu 20. majnika. J. K. Vis. čast. gospod! Prejel sini v Danici nabrano miloščino za naše uboge po-gorelce, 15 gold. Lepa hvala Vam za Vašo skerb; Bog plati dobrotnikain! —
Pri nas smo letaš pervič začeli Smarnice očitno v cerkvi obhajati. Rekel siin pri ozuaiiilu ljudem: Začeli bomo /.a poskušujo; če se pa ne boste uič vdeleževali, bomo lahko v sredi nehali. In glej! prečudno, nenavadno veselje ljudstvo razodeva; zjutraj o poli petih jc že vse živo na potih proti farni cerkvi. ob petih se začno s premišljevanjem p<» ..Marii ii i m mescu.'4 potem sv. maša s petjem in orglami. z izpostavljenim presv. Rešnjim Telesam. blagoslovama in lavretanskimi litanijami vmes. Ob nedeljah imamo popoldni pete litanije; to je pa še bolj giuljivo. Ljudstvo jc tukej priprosto, nepokvarjeno. Zdaj pa zaženejo kakor iz eniga gerla — vidi se v besedi, de tudi serca pojo, uc le usta — :
Marija k Tebi uboge reve.
Mi zapušeni vpijemo;
Objokani otroci Kve
Z doline solz zdihujemo.
Ali pa tudi drug napev. Neizrečeno me povzdigne, ko to vsa cerkev poje.
Iz Celja 20. majnika. LT. N. Zares mikaven iu lep kraj celjske okolice je holmcc sv. Jožefa, nc deleč od celjskega mesta, kinčan s prelepo dvostolpično cerkvico, ktcio so šc le preteklo leto obnovili. Radostno sc ti oko pase po lepih ravninah iu krasnih livadah, ki se pred taboj razprostirajo. nasejanih z gostimi seli pridnih prebivavcov! Mar.-i-ktera lepa cerkvica ti na veselem hribčku glasno priča pobožnega duha slovenskih sclnikov! — V cerkev stopivši sc nc zamortš načuditi lepoti njenih altarjev! Kako blc>-ketanje! Zdi se ti. da si v nebeškem raju. .Nehote sc ti roke sklenejo, ne/.naua moč ti kolena na tla vleče, in v duhu moliš in častiš Boga v njgovim veličastvu!
Tu stanujoči gg. duhovni so, nc le nevtrudljivi v svojim
poslu, kakor delavci v vinogradu Gospodovem, ampak tudi jako dobrotni in gostoljubni gospodje; čez 63 siromaških djakov, kakor tudi mnogo druzih ubožcev se slednji leden iu preživi. Vsakega popotnika sprejmejo z nar večjo gostoljubnostjo, ter ga po svoji zmožnosti oskerbijo. Kako natanko spoluujejo besede kraljevega pesnika, ki pravi: „Ne obračaj svojih ušes od siromakov, ki te kruha prosijo, da tudi ti sile terpel ne boš!" Hvala jim, kakor tudi vsim Celjanom, ki se radi ubozih usmilijo, posebno pa siromaške djake bogato podpirajo! Naj bodo zagotovljeni, da hvaležni slovenski djaki njih velike dobrote nikoli pozabili ne bodo.
V	Mariboru 24. majnika. Ud 20. do 22. t. m. se je obhajalo lukaj izpraševanje za duhovnije, kterega se jc 12 duhovnov vdelcžilo. Besedno izpraševanje je bilo nekaj v latinskem, uekaj v slovenskem jeziku, in pokazalo se je, da slovenski jezik tudi v (ako visokih predmetih, kakor »tc verna in n ravna, ui delal nikake težave.
V	(jiorici, 27. maja. F. Njih prevzvišenost nadškof naš Andrej so nastopili popolvanje v Kim 19. t. m. Pri odhodu ob :,;4 9 zjutrej se ustavijo pred farno eerkvo sv. Ignacija , kjer jih je pričakal v cerkveni opravi v. č. gosp. fajmošter le fare s svojima kaplanoma ter jih spremljal pred veliki ollar podelit jioi, kakor so si sami želeli ,v blagoslov s presvetim Rešujim Telesom za srečni odhod. Čeravno sc ie to nenadoma zgodilo, prignjetlo sc je bilo vender obilno ljudstva, serca svoje s Pastirjem vrt d povzdigovati k Večnemu za srečno potovanje v daljno sv. mesto. Po prejetem sv. blagoslovu , pred kterim sc jc z orglami odpeval „Tan-tum ergo" in ..Geuitori," sc je marsikomu serce omečilo (er oko s solzami zalilo, ko je vidil kneza in nadškofa zopet pri cerkveuih viatih, kjer jih še nekteri pričujočih v poslednjo slovo za roko prijemajo ter jo kušujejo. Nadškof izpred naših oči odderdrajo, slovesno zvonenje mestnih zvonov pa naznanja, da začasno ni več pastirja med nami. Bog nam jih srečno vodi po vsih njihovih potah ter jih zdrave zopet med nas pripelji!
K temu šc pridenemo nekoliko iz dopisa druge drage roke, ki nam je pa že došel silo pozno.	Vr.
Po sv. blagoslovu sc začne s pomenljivim „ln viam pacis" duhovska popotnica I itiiierarim clericoi um), ki jo milostljivi vikši škof odmolijo z dvornima kaplanoma in pričujočo duhov-šino. Ginljivost tega nepričakovanega obreda jc pa prikipcla do verha. ko je duhovšiua spremivši Njih Milost do vrat po-klaujajc se Jim v poslovitcv perslau poljubovala. — t'e kdaj popred so našiga ljubljenega vikšega Pastirja gotovo tisti dnu goreče vošila spremljale, ko so proti železnici odrinili. Kdo bi namreč nc bil čutil pomeuljivosti sedanjih okolišin, in važucga namena tega popolvauja? V kolodvoru sta čakala in sprejela Nj. milost g. general Mollinari in pa naš po-litiški glavar, okrajni predstojnik J. vit. Bosizio. Mestna duhovšina s preč. kapitclnom na čelu se jc pa bila žc večer popred poklonila, svoje vošila in želje izročivši. V Vidmu so se Nj. Prevzv. oiidašujcinu nadškofu, že poterjenemu patriarhu beneškemu J. A. Trevisanoto-tu pridružili, in ž njimi skoz Milan, Genovo, Civita vecchio popotvali. l)o 23. — 24. u. m. so imeli dospeti v Kim. Mudili sc bodo v večnem mestu nar manj do sv. Petra. Odhod preiuil. nadškofa je bil č. duhovšiui oznanjen v posebnem pastirskem listu, ki se jc pa še ie pozneje razpošiljal. Slišimo, da je ta pre-važua novica duhovšino močno in toliko bolj razveselila, ker sc jc popred mislilo, da sc naš preč. nadškof ne bodo udeležili rimskih slovesnost iu posvetovanj. — Silit prava iu direeta et aspera iu vias plana*! in to v pravem iu pri-ličnem pomenu. To so uaše vošila. — — Pri ti priložnosti naj opomnim šc tudi druge zanimive svetičnosti, ki sc jc obhajala v uadškofovi domači kapeli v nedeljo pred odhodom, kakor je bil žc g. F. v poslednjem listu ..Danice" napovedal. Milostlj. nadškof so namreč birmah gospodično Karolino Auspurgovo, ki jc bila 10. maja v Devinu v katoliško cerkev prestopila. Ta obred, sam po sebi ginljiv, je pove-
ličevalo to, da je bila vsa kneza Hohenlohe-tova družina pričujoča, in da je bogaboječa knezinja spodbudljivo sprejela sveto obhajilo; poveličeval pa ga je sosebno tudi nagovor nadškofov, času in okolišinam popolnoma primeriti, globoko-uineu, priserčiu in prepričaven. Govorili so preč. Veliki duhoven o veri in nje potrebnosti, sosebuo za višje stanove, v kterih vidoma omerzuje. — Pač res, pri komur se na blažje serce z bistrim, razsvitljeuim umom druži in sklepa — kar smemo odkritoserčno in ponosno glede na našega prevzv. nadškofa terditi —; kdor, kakor Oni, z visocega stajališa, vse socialno, narodno, cerkveno in politiško gibanje naših dni z bistrim očesom pazljivo pregleduje; kdor, kakor Oni, bodi si na časuiškem, ali sploh literarnem polji — pri vseh tolikerih škofovskih opravilih — celo trohice ne prezrč: ta bo gotovo vedil, česa nam manjka, njega bo treba poslušati, kadar nam pravi, kje je iskati zdravila našemu času iu prihodnjim rodovom. In da naš Nadškof sedanjo človeško bolezen in lek, ki nam ga je treba, dobro poznajo, so pokazali, kakor smo zgorej omenili, tudi pri raznih druzih priložnostih, razodevaje vselej posebno skerb za keršansko izobražeuje srednjih iu višjih stanov. Po ujih želji so parske šolske sestre silno potrebno višjo dekliško šolo z dekliškim zavodom ustanovile in ui moč reči, da bi ta naprava bila kdaj pogrešala očetovske skerbi in ljubezni Njih milosti. Pri priložnosti, ko so v sedanjem novem zavodu 1. advenlno nedeljo 1861 domačo kapelo blagoslovili, so med drugim nalogo čč. sester glede na žensko mladino kej priserčno razložili. Iu kako bi to prizadevanje zastran keršatiskega izobrazovauja srednjih in višjih stanov ne bilo hvale in podpore vredno? Višji in sredni stanovi so sol ali pa kvas človeške družbe. To pa jc gotovo, da ta sol, ta kvas jc zdaj veči del sprideu. Omika naših omikanih (!? > jc puhla, pomanjkljiva, napačna; omika pa prihaja iz šol in literature. Ilic Khodus !
Kak upljiv da imajo višji stanovi na nižje, razvidimo lahko iz te-lc prikazni. Pred 20 leti, ktera gospodinja bi se bila prederznila v našem mestu v petek meso kuhati ? In zdaj ? — Zdaj je to skorej „uiodern" in „nobeIta žlahtni šega pa se je po višjih stanovih med nami zasejala na udomačila. Taka je zastran velikonočnih spovednih listkov, taka zastran obiskovanja očitne Božje službe, pridige, procesije itd. Vse to je le samo za prosto ljudstvo , za druge ni več ,,nobel." Zatorej, kakor sc od zgorej doli spačenost razširja, tako je treba, da se tudi zdravniki od zgorej doli lotijo.
Sc po neki drugi pod skerbijo naš Mil. nadškof pi -sredno za prihodnje zboljšanje in povzdigo nadškofijo — po dobro izobraženih duhovnih. Ni jc menda naprave, ki bi Jim bila bolj na sercu, kot mladenško semenišč. Pa o tem pri drugi priložnosti.
Hazgieti po tieršunskitn svetu.
„<iiegeiiwart.4* Jožef llovauelz dosedanji vrednik dnevnika ..Gegeuvv art" jc odstopil od vredovauja. Lastino je bil že poprej dal iz rok. Vrednik jc zdaj znani izverstui pisavec v. č. g. Albert Wiesiuger. Program jc piav čverst: ,.s v o b o d u a cerkev v svobodni d e r ž a v i" je njegov glas, iu njegovo ravnilo katoliško. „Vera ne bodi dekla in škofje ne služabniki deržavc ali mar kake nov šegne stranke, Nadaljna zidava iu zboljšava ua dani vstavi je politiško pravilo, ker dosti je žc nesreče, de bi se skorej vsako deseto leto od konca začelo itd." Naročilo je 4 gld. za 3 mesce (\Vieu, Alservor&tadt, llauptstrasse Nr. 141).— Menimo, de je naša dolžuost, sleherniuiu katoličanu, duhovnu iu svetniinu, klicati: „Brezbožue dnevnike brati je greli; na katoliške se naročajmo!"
Dunajski potepini so te dni za nekim pijancain derli, mu zabavljali in po potepiuski navadi za njim vpili. Pijanec se na to tako raztogoti, de nož iz žepa vzame in euajst-
let dimu dečku nos odreže ter ga z nožem tudi v lice sune. Pijanec je bil zavolj grozne pregrehe odpeljan v ječo, po-balin pa v bolnišnico. — To naj bo v svarjenje zanikarniin otrokam, de naj pri miru puste ljudi po potih in ulicah; odrašenim pa. de naj se varujejo pijanosti, v kteri se utegnejo tolike nesreče dogoditi.
Koilkordatopompež Giskra je undan o Fichtetovi slovesnosti zopet prav jako napadal brczorožne nasprotnike, katoliško duhovstvo, in v njem naj veči del avstrijanskiga prebivavstva. Ta mož je v pričo vseučilišne mladosti lagal, dc je duhovstvo sovražnik avstrijanske vstave, k čemur tudi besedice v spričevanjc svojiga obrekovanja čehnil ui. Zraven tega je razžalil vse avstrijanske]Čehe v tem, de je češenje Fiehteta po Nemcih povzdignil nad češenje sv. Vac-luva po Cehih. Razžalil jc vse avstrijanske katoličane. ker se je dotaknil njih vere s tem, de je posvetnega modrijana očitno nad svetnika čislal. Rekel je namreč Giskra: ..Koliko višji so prizadevanja nemškiga naroda meni prizadevanj pemskiga. je že to dokaz, de Nemci slavijo svojiga Fiehteta, Pemci pa nekiga sv. Vcucelna!" Zraven tega je Giskra pohujšal s to hrezbožnostjo vseučilišno mladost, ki jo starši nc pošiljajo zato na Dunaj, dc bi sc taciga duha navdala. Med tem de se je nekaj mladosti k unimu neverjetnima govorjenju krohotalo, je nar veči del niladcnčev nenemške narodnosti zapustil to žalostno pridigo. — Ali ui pričakovati, dc bo visoki zbor v kratkim izustil, dc taciga uda med sabo nc terpi?
Iz Jeiiinice na Moravskim pišejo v ..lllas," dc bližnja Ciril-Metodova slovesnost že skazuje svojo moč do občinstva. Tri sestre so namreč mesca sušca prestopile iz krivovere hclveškiga spoznanja v katoliško Cerkev. Dopisovavec pravi, fcako živo so ga tc tri sestrice opomnile na tri velike čednosti: vero, upanje in ljubezen, s kterimi se morajo ozališati terde serca naših zmotenih bratov in sester, ako se hočejo zbuditi iz svojiga pogubljiviga spanja. Tudi v bližnjim llobzi se je neki helvet vernil v naročje svoje prave matere, katoliške Cerkve.
Kolpilig, oče pridnih rokodeleov, sc je tudi podal v
Rim.
K prazniku sv. Janeza Nepoiuuka se je bilo letaš sošlo 60 — 70.000 tujcov.
Mlačni katoličani v Kvropi! Amerikanci bodo pred vami Božje kraljestvo nase potegnili: vi pa bote verženi „v vnanje teme, kjer bo jok in škripanje z zobmi!" Jezuita, O. Damen in O. Smarius sta zadnje 3 mesce 400 protestantov in nevernikov spreobernila. — Miihlfeld, vi se z Giskratam iu pajdaši vred napenjate, de bi Cerkvi vse žilice iu kite podvezah, ji vso odrejo mladosti ugrabili, v Massa-chutets-u, naj starši deržavi v severni Ameriki, pa je skorej iz samih protestantov obstoječi postavodajni zbor prosil, katoliškiga škofa bostonskiga, mil. gospoda Fitzpatrika, dc naj sprejme višji vodstvo vseučiliša v Cainbridge-u.
V Rilli so po „Tygodniku" od 5. u. m. prišli: llasun, armenski patriarh; Ketteler, škof mogunški; vikši škof iz Kerva otoka; nekaj ainerikanskih; — do uniga dne je 35 francoskih, 17 španjolskih, 15 irskih škofov napovedalo svoj prihod. Prišel jc tudi Veuillot iz Pariza. Gnjeznen-ski vikši škof se je podal skoz Pariz in Masilijo; vikšiga škofa dunajskiga ne bo, — Shajajo se v llim ne Ic katoliški škofje iu drugi visoki duhovni iz vesoljniga sveta, ampak tudi prav veliko pobožnih svetnih ljudi, zlasti učenih in cvet plemstva iz Francoskiga. S to priliko nosijo škofje seboj tudi zbirke za sv. Očeta; samo amerikanski vikši škof iz noviga Jorka bo prinesel pol drugi milijon frankov, kterih polovica je iz protestanških rok. —• Ubogi liberalci na Dunaji! čuda, če se ne bo kterimu nevošljivosti žolč izlil! — 11. majnika so sv. Oče obhajali pervo službo Božjo pred posvečevanjem za poklicanje sv. Duha za to tako imenitno opravilo in za stanovitnost kristjanov v Kočinčini, kjer jih trinogi čvetirijo. palijo in s kolesi trejo. V slavnih
obhodih so šle množice k sv. Janezu v l.atcran. kakor v sv. letu, in ko so se približali sv. Oče, so množice klicale: Viva il Papa-Re! Bog živi Papeža - kralja! — Po druzih listih je med drugimi prišlo 13 vikših škofov iz Zjutra; 2 kardinala iu 20 škofov iz Spanjskiga.
Slovesnosti o posvečevanji japonskih muteneov v Rimu sc godijo po naslednjim predpisu ali programu: 11. majnika so šli sv. Oče v slovesnim obhoda k sv. Janezu v l.ateran; 14. u. m. papeževo opravilo pri sv. Petru; 15. očitni zbor (konsistorija ) v vatikanski dvorani, v kterim so sc posvečevanje zadevajoče pisma brale; 18. u. m. papeževo opravilo pri Marii D. Sucžnici. 22. in 24. so bili pogovori s škofi ( konferencije); 26. so imeli sv. Oče veliko sv. mašo pri sv. Filipu Nerii; 20. ( vnebohod ) v l.ateranu; 1. rožnika pa do 8. je drugi teden za pogovore; 7. rožnika je začetek tridnevnih posvečevavuih slovesnost; 8. rožnika pa papežava velika maša pri sv. Petru. Biukoštui dnevi bodo za Rim iu vse katoličaustvo veseli dnevi, iu ako bi tudi potem nastopili dnevi hudih poskušinj. česar se je bati. japonski iu drugi svetniki s svojo kraljico bodo zvesto pripomogli, de bo človeška hudobija osramotena. častitljivimi Gospodova pa poveličana. (M. Soniitbl.)
Poslednje naznanila pravijo: Število škofov vsak dan. vsako uro raste, francoskih jc 40. španjolskih 22, avstri-janskih 17, druzih nemških Iti. iz llolandije 2. iz Belgije 2; iz Portugalskiga iu okrajiu pod torinsko vlado nobeniga m; pričakujejo. Kolike čuda čednosti, prave svetosti in modrosti so v tih visokih gospodih, nad kterimi prebivavstvo stermi. Škofje v Rimu ali samotno molijo ali pa ogledujejo svete rimske spominke, ktere jih bo le malo izmed njih zopet vidilo, morebiti celo nobeden ue. ako se sovražnikam njih hudobni naklepi vspešijo. Kakor pravi bratje sc med seboj pogovarjajo, in pripovedujejo zadeve svojih eerkev. svoje terpljenja. upanja in bolezni za prihodnost. Njih veliko in naj berže nar veči del se jih bo v Rimu mudilo do praznika nv. Petra.
Pij IX. so obhajali 13. u. m. svoj sedemdeseti rojstni god. V 55. letu so nastopili vlado sv. Petra in njih šestnajstletno gospodovanje jc neprctergaua veriga terpljenja. v predvečer njih 70. godu pa žugajo očetu keršanstva. naj staršimu in pravičnišiinu vladarju, de bi jih s potuho in silo z njih sedeža pregnali, ter bi mogli oddaljeni od večniga mesta solzni kruh pregnanstva jesti. Kakor kalu jc pa tudi pogled sv. Očeta in katoliške Cerkve v bližnjo prihodnost, on in Cerkev nista maloscrčna, njuno oko seže če/, kalne dneve, ki so pred vrati, iu ako so tudi sovražniki Pi ja l\. v svoji hudobii že danes ncdoučakljivi smeri i 70lctniga starčka, bi se vender utegnilo zgoditi, de bi Bog njih ncpoterpežljivost osramotil ter življenje poglavarja katoliške Cerkve še do tje pridaljšal. ko ne bo zdaj nastopni vihar tako ulegel, de bo mogel papež h svetain posloviti se z besedami hvalnice: ..Nune diinittis Domine servum tuuiu iu pace; zdaj Gospod spustiš svojiga hlapca v miru."
(..Vaterland.")
V Boloilii se je bil pred nekimi mesci Iškarjot „Fra-Pantaleonc" po sili na lečo spravil iu je od ondod svoje brezbožnosti bruhal zoper papeža itd. Scrčni ondotni časnik „Kco" je ua to svetoval Boloiijčauam, de naj sc to pohujšanje ornije s posebnim skazanjem za Pija IX. in glej! v malo mescih je bilo zbrano veliko tavžent tolarjev in nektere druge reči, ki jih jc posebno poslanstvo 16. maliga travna zročilo sv. Očetu.
Vladar, ki blagoslavlja. K blagoslovu sv. Očeta „urbi ct orbi" o veliki noči pravi znani torinski list med drugim: So kralji-papeži na Angleškim, ua Rusovskim, na Pruskim, ali nobeden lic blagoslavlja, nobeden sc nikoli to prederzne prilastovati si oblast blagoslavljati, iu kdor bi hotel blagoslavljati, bi sc sniešuiga storil. Pij IX , Pij IX. sam je vladar, ki kliče iz nebes blagoslov nad svoje ljudstvo, iu kadar roko kviško vzdigne, vidi ua kolena pasti tisoče
in tisoče ljudi. ... In nesrečni hočejo z lica zemlje odplaviti tega vladarja, ki blagoslavlja! Ljudstvo preodobroteno ima v Kimu Očeta, Pija. ki je papež in kralj, to je, naj-pcrvo Oče in potlej vladar, in zakleli ho se, ga umoriti! Hočejo pripravili vse narode, de bi krog sebe vidili le briče, de bi vklepali; davkarje, de bi stiskali; vojake, de bi pobijali; topove, de bi mesarili!
Lucifer na Laškim tako dela, de bi si hitro vse kremplje podvil. Z denararn hočejo celo duhovstvo podkupiti, de bi sv. Očetu uasprotvalo, podpisovalo prošnjo, de naj se papež svetni vladi odpove, de bi se napravila nekaka narodna cerkev itd. Pravijo, de celo angleške versko-rovarske družbe denar pošiljajo na Laško. ,,Antikrist denarje seje;
—	tudi izvoljeni bi bili zapeljani, ako bi bilo mogoče." — Kar delajo uni na Laškim, to bi rougeanar Suzelka s paj-daštvam vred rad napravil na Avstrijanskim. Ta možak zgodovino kuje in laže zoper papeže, de je gnjusoba. Le naprej tako! Ilrez strahovanja naj se občinstvo pači, demo-ralizira; nasledek bodo zmešnjave, kakor na Laškim.
„Pcrseveranza" v Milanu omenja nekiga viteza, ki pusti sc Boga klicati, iu vabi njega iu njegove, naj bero v djanji apost. kazin. ki je zadela Heroda, ker je bil očitno dopustil, de so njegove besede Božje besede imenovali in ne človeške. C o n s u iii t u s a v e r m i b u s csspiravit. „Perseveranza" si ni upala ga po imenu za-znaninjati, kogar je mende mislila, ,.Armouia" pa se ne boji na ravnost Garibalda imenovali. — O Garibaldi! ako prideš, ini te sicer ne booio molili, toliko se smeš zanesti; nismo pa li vender svesti, de bi se kje ne začul kak mevžavo nežin glas: „l)as ii jottlich, das is himmlisch!"
Zatiranje* samostanov na Laškim ima ta dobri sad, de veliko redovnikov gre v druge svetove sveto vero oznanovat Samovlada Bolivia v južni Ameriki jc želela oo. frančiškanov, precej se jih je ponudilo 13 duhovnov, 2 diakona in f> redovnih bratov, ki so se 30. mal. serp. odpeljali v novi svet. — Bog ve tudi iz hudiga dobro zbuditi.
Niapoleon od nekdaj z dvojnim obrazam v Rim gleda, meni ..Mainzer Journal.4* Po eni strani kaže spoštovanje do papeža, kakor poglavarja sv. Cerkve, bil je pa od nekdaj odločeni prijatel tako imenovane edine Italije, ne le iz strahu pred laškimi rovarji, ampak tudi po lastnim prepričanji in kakor ud skrivnih družb. Ni brez vere, opusti pa verske zapovedi, ako so njegovim strastim in osnovam na poti itd.
—	I>e bo pa tako zvito politiko Napoleon britko plačal, ludi na Francoskim dobro vedo, kteri so bolj previdni. Ilo-latiska kraljica je utidau vprašala v Parizu stariga politi-karja Thicrs-a, kaj meni zastran rimskiga vprašanja, de bo mogla cesarju dostojno odgovorili. Thiers jc odgovoril: „Ke-< ite cesarju, de vsi, ki so papeža jedli, so za tem urnerli!*4
Maliki. Pred nekaj časam se je sem ter tje bralo, kako olikani Angleži malike v svoji deželi izdelujejo, in jih po angleških zunaj-evropejskih deželah nevernikam prodajajo. Po drugi poli, naj memgrede rečemo, pa Anglikani dežele z neštevilnimi bibliami obsipajo, de bi narode po-kristjanili. Tudi Nemci, kakor piše „Miinch. Sonntagsbl." narodam neko malikovanje svetvajo. Ako se le ua poslednjih 20 let ozremo, pravi uni list, koliko gnjusobo malikovanja so nam prištevali! V misel vzame nar poprej Ronge-ta in njegovo pajdašlvo, ki so hotli, de naj bi jih hvalisali kakor prave viteze duhovne svobode, iu med drugim filozofa Fich-teta . kteriga ho imeli 18. u. m. kanonizirati. Fichtc je bil bogotajic. njegova aiodrija pa zmes napuha, nečimernosti in robatiga ateizma, ki se na to izhaja, ako hoče človek Boga imeti, naj si ga sam naredi. Njegova filozofija je tako zmeden predenec. de tudi učeni skorej ne vedo, kaj prav de blede. Tako pišejo nemški časniki od njega, in eden pristavlja, de je bil Fichte poznejši leta svoj nauk od Boga
in božjih reči močno spremenil, iu je od Boga tako govoril, kakor drugi keršanski ljudje. — Naj bo vsemu temu kakor že je, toliko je gotovo, de enaki maliki in malikovanja mnogim tudi slovenskim inladenčem oslabijo ali celo vzamejo njih nar boljši blago, njih vero, in store jih mlačne kristjane in nesrečne ljudi, nezadovoljne same s seboj in z drugimi. Ko se od verskih reči tako govori, kakor Giskra pri Fich-tetovi slovesnosti na Dunaji, potlej ni čudo, če se jih veliko zapelje, de zapušajo vse verske dolžnosti in so zgubljene ovce med volkovi, ker so Pastirja zapustile!
Listi iz Carjigraila naznanujejo, dc greški škof mil. gosp. Mclethios dela ondi z gorečnostjo in stanovitnostjo za zedinovanje razkolnih grekov s katoliško Cerkvijo. V podlago jemlje vesoljni cerkveni zbor v Florcncii, v kteriga so bili poklicani vsi patriarhi in škofje iz Jutra pod sprem-stvam bizantinskiga cesarja, in se je bila ondi sklicala ze-diuba med latinsko in greško cerkvijo. Otomanska vlada, ki se ji je druge krati splačevalo. razkolništvo ohraniti, je dandanašnji prisiljena želeti nasprotno pri ruski presegavosti. Ta vlada je toliko bolj pripravljena, pospeševati katoliško zedinovanje Bolgarov, ker so oni slovenskiga rodii. Zapu-šenje razkolništva, kterimu je car patron in poglavitna podpora, je nar pripravnim pomoček, jih njegovimu vplivu odtegovati. Gosp. Maragon. ta goreči apostoljski misijonar, ki je bil pervo orodje v Božji roki za povračevanje giekov v katoliško Cerkev, je že odperl svoje ponižno stanovanje vsim iz duhovstva greškiga, ktere je milost zadela. Greška zedinjena cerkev je zdaj pod obrambo mil. g. Brunoni-a, apostoljskiga namestnika v Carjigradu. škofje in duhovni obhajajo cerkvene opravila po greškim obredu v svetišu latinske Cerkve. Brunoni iše zdaj od Porte vradniga spoznanja svojih novih spreobernjeneov, ter jih tako odtegniti spod oblasti razkolniškiga greškiga patriarha. Tudi gospod Maragou živo nadaljuje svoje delo. Cči novince in si prizadeva jih pri njih dobrih mislih ohraniti. Dosti njegovih učencov uči dečke, in posvečene device, ki jih on pripravlja za redovno življenje, učijo deklice. Le škoda, dc je hiša vse premajhna, ker 30 rejeneov jo že lahko napolni, gotovo pa je. de bi se lahko dobilo več stotin mladine obojiga spola, ako bi imeli prostorniši poslopje. — Mil. g. Dramas jc undan pisal iz Drinopolja, de ima veliko upanje za po-vračauje razkoluikov, ali imeti bi mogel duhovnov. Mil. g. Brunoni mu ni mogel več poslati, kakor eniga diakona, učenca g. Maragona. Prosimo Boga, de bi poslal delavcov v svoj vinograd!	(Arm.)
V	Pckiligi, velikim mestu kitajskiga cesarstva, sc napravlja evropejska bolnišnica, ki bo zročena usmiljenim sestram. Cesarska kitajska vlada je ravno tem sestram privolila vstanoviti oskerbuištvo za uboge Kitajce.
Duhor#ke apremembe.
V	goriški nadškofi i. Cmeri je po tridnevni vročinski bolezni verli duhovni pomočnik in korvikar č. gosp. Dominik K o m i u. Naj počiva v miru!
V	ljubljanski škofii. Cmcrla sta gg.: Jane/. Brccelnik, fajmošter v Dolu, 19. u. m.; — Martin Prevc, fajmošter v Mozelji, 20. u. m. Mozeljska fara je torej 20. u. m. razpisana.
V	I a v a n t i n s k i škofii. Čast. gosp. Jožef B u liček je prestavljen za kaplana na Vransko.
Dobrotni ftorori.
Za afrik. min. — Za pogorelcc v Mostah in na Klancu g. B. V. 2 gold. (Smo oddali v knež. škof. pisarnico. Vr.)
Popravek v 15. 1. v spisu: „Kaj bo z verou itd., proti koncu naj se bere „el e k t ri č n o44 namesti „magnetničnow lastnost.