IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
Janez Kostanjevec, predsednik, Filip Dolinar, Ivan Horvat, Stojan Kerbler, dipl. ing., Franc Meško, Simon Pešec, Janez Sukič, Milan Trop, dipl. ing., Franc Vrlič, Anton Zadravec in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tone j c, dipl. ing.
Tisk CP Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne vračamo
LETNIK IV.
Ob rojstnem dnevu nove Jugoslavije
Odprto skladišče boksita — Foto: Stojan Kerbler, dipl. inž.
Praznovanje ob 12-letnici našega podjetja
Minilo je 12 let, odkar so prvič zagorele elektrolizne peči v tovarni aluminija in se zavrteli stroji v tovarni glinice. Zato si ob našem jubileju — 12 letih obratovanja — s spominom na to preživelo obdobje razčlenimo nekaj najvažnejših trenutkov.
Položaj jugoslovanskih narodov med okupacijo je bil izredno težak. Fašistični okupatorji so že od samega začetka izvajali tako hud pritisk in teror, da je to po svoji brutalnosti presegalo vse zločine, ki so jih počenjali v do takrat zasedenih evropskih državah. Mnogo jugoslovanskih vojakov so odpeljali v ujetništvo, vse gospodarstvo pa so vpregli v proizvodnjo orožja in krepitev vojne moči fašističnih sil. Da bi si dokončno zagotovili svoje gospostvo nad podjarmljeno Jugoslavijo, so se naslonili na domačo buržoazijo in spretno izkoriščali nacionalne in _ verske razprtije med narodi Jugoslavije.
Zato ni čudno, da je kmalu
Eo tvFnpnriji prišlo do odpora, i je postajal -vse-bolj—organi-ziran in uspešen in ki se je kot ogenj širil po vsej državi. Tako je leta 1943 NOV imela že
300.000	oboroženih borcev in je predstavljala oboroženo silo, ki je lahko skupaj z zavezniki zagotovila končno zmago nad okupatorjem in njegovimi domačimi sodelavci. Z NOV je sodelovala ogromna večina naroda, ki je bila organizirana v povsem novi obliki oblasti, v Narodnoosvobodilnih odborih. Taka ljudska oblast je bila uspešno zagotovilo, da reakcionarne in protiljudske sile niso več mogle vzeti oblasti v svoje roke.
Narodi Jugoslavije, ki so prelili toliko krvi in dali toliko žrtev za osvoboditev domovine, so upravičeno zahtevali, da se nikoli več ne bi vrnila stara ureditev. Bodočnost naroda naj bo taka, kot to zahteva demokratska volja ljudskih množic. Ljudstvo ni priznavalo jugoslovanske vlade niti kralja v tujini zaradi tèga, ker so ga zapustili v najtežjih urah in ker so podpirali okupatorjevega sodelavca in izdajalca Dražo Mihailoviča ter s tem izdali narode Jugoslavije. S tem so tudi izg’ib:Ii pravico do vrnitve v Jugoslavijo in da bi govorili v imenu svobodoljùbne Jugoslavije.
To svojo voljo so naši narodi manifestirali v borbi, potrdili pa na II. zasedanju AVNOJ v noči med 29. in 30. novembrom 1943 v Jajcu, na katerem je sodelovalo 208 delegatov iz vse Jugoslavije.
Na tem zasedanju so konstituirali AVNOJ za vrhovno zakonodajno in izvršno telo ter izvolili nacionalni komite kot začasno vlado. S tem so položili temelje novi državi — Demokratični federativni Jugoslaviji, ki je imela značaj diktature proletariata in je zaradi široke podpore množic in
udeležbe velike večine ljudstva v osvobodilni in revolucionarni borbi predstavljala demokratično obliko oblasti. Odlok o federativni ureditvi nove države je uzakonil v procesu borbe izvojevano nacionalno enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov in njihovo odločnost, da se združijo v demokratični in federativni državi.
Sklepi II. zasedanja AVNOJ so imeli izredno močan odmev tako v domovini kot tudi po svetu. Ti sklepi so dali nov polet narodnoosvobodilnemu gibanju in še bolj utrdili odločnost vojske in naroda, da v težki in krvavi borbi vztraja do končne zmage. Za vse tiste, ki so še omahovali in bili pod različnimi reakcionarnimi vplivi, so nudili sklepi II. zasedanja AVNOJ varno perspektivo in vplivali na njih, da, so se v velikem številu priključili osvobodilnemu gibanju.
Tako so si narodi Jugoslavije v težki štiriletni borbi izvo-jevali svobodo in v tej borbi zgradili temelje svoje srečne bodočnosti. Za to veliko zmago, ki je pomenila zgodovinsko preusmeritev v življenju naših narodov, so bile velike žrtve. V vojni je padlo 305.000 vojakov, ranjenih pa jih je bilo 425.000, Civilno prebivalstvo je doživelo zverinske represalije okupatorja, zato so skupne žrtve čez 1,700.000 padlih in pobitih.
Revolucija jugoslovanskih narodov se ie nadaljevala tudi po osvoboditvi z ustvarjanjem materialne osnove za nadalinji razvoj kot tudi z izgradnjo državne ureditve. Ob obletnici II. zasedanja AVNOJ je novo izvoljena ustavodajna skupščina
29.	novembra 1945 sprejela zgodovinski sklep o proglasitvi FLRJ. S tem aktom je bila monarhija dokončno ukinjena. Kasnejši prehod na plansko gospodarjenje, odpor Jugoslavije Stalinovemu hegemonizmu pa tudi uvedba in vse močnejša afirmacija delavskega samoupravljanja potrjujejo, da revolucionarna borba še ni končana, Ta revolucija se nadaljuje še danes z uvedbo gospodarske reforme. Kljub temu, da se ta v praksi izvaja komaj dobro leto. se je že izkazala kot daljnosežna družbena reforma, ki ima za posledico bistvene spremembe v ekonom-sko-družbenih odnosih in pomeni korenite premike v osnovnih družbenih razmerjih. Naša reforma ie edinstven primer v razvoju sociaHs+ičuih dežel in ie možna zaradi tega, ker ie krepitev socialistične družbene ureditve skupni interes vseh naših delovnih ljudi.
S.	J.
V nenehnem razvoju naše in. dustrije smo pred 12 leti pričeli s proizvodnjo ter tako dali na naše tržišče prvi aluminij. Pregled proizvodnje glinice in aluminija po letih kaže stalen porast iz leta v leto. Tako smo proizvedli v 12 letih obratovanja tovarne 698,4 tisoč ton glinice in 245,4 tisoč ton aluminija. Kot vzporedni produkt in surovino za proizvodnjo aluminija smo od leta 1958 proizvajali v svoji tovarni toliko, kolikor je kazala potreba proizvodnje aluminija. Za tekoče leto so proizvodne količine do konca leta ocenjene. Problematika, ki je spremljala proizvodnjo glinice, je bila najbolj značilna ter usmerjena iz objektivnih razlogov v letih 1961— 1964 zaradi rekonstrukcije tovarne glinice in kasnejšega osvajanja proizvodnje po novem postopku. Porast v proizvodnji aluminija je iz leta v leto večji, vendar lahko v določenih letih ugotavljamo zastoje. katerih vzrok ie nezadostna oskrba z električno energijo. Enaka kot rast proizvodnje je rast celotnega dohodka podjetja iz leta v leto >n smo se na tej osnovi vključili med redka, vendar stabilna podjetja, še posebej ob dejstvu, da so prodajne cene ostale skoraj neiz-premenjene od začetka obratovanja. S stalnim zviševanjem
proizvodnosti dela in sredstev za delo ter ob ugodnih rezultatih storilnosti dela si moremo očrtati bodoče cilje za še bolj uspešno poslovanje in delo celotnega podjetja, posebej še, če bo mogoče zagotoviti stabilen vir električne energije za obe elektrolizi. Vzrok za to pa bi naj bila pred nedavnim sklenjena pogodba o sofinanciranju za izgradnjo 75 MW agregata v termoelektrarni Šoštanj. V ta namen bi vložili v treh letih približno 11,5 milijard lastnih' sredstev ter tako pripomogli k izgradnji tega agregata, na drugi strani pa prispevali k ustvaritvi stalnega vira električne energije za obratovanje elektroliz.
Ko je 21. novembra 1954 pričela tovarna obratovati, so prejšnji monterji in delavci raznih strok stopili ob elektrolizne peči ter ob druge naprave v tovarni glinice in se niso ustrašili spoprijeti se z novo, do tedaj neznano proizvodnjo.
Tako so z dobro voljo in vztrajnostjo osvojili proizvodni postopek. Usposabljanje za specialne poklice za postopek pridobivanja glinice in aluminija se je pričelo v letu 1955. Od začetka do danes se je tako ob poslovanju centra za izobrazbo kadrov usposobilo za najrazličnejše poklice 1813 članov kolektiva. Tako bomo ob višji ravni znanja delovnih ljudi mogli bolj optimistično zreti novim proizvodnim problemom nasproti, saj sta napredek in razvoj tehnike tako hitra, da
(Nadaljevanje na 10. strani)
Za Dan republike čestitajo vsem sodelavcem in članom samoupravni organi, organizacije in uprava kolektiva
24 let od zamisli in 12 let proizvodnje
Tovarno glinice je v letu 1942 začel graditi nemški trust Vereinigte Aluminium Werke (VAW). Osnova za gradnjd je bila surovinska baza. Po odobritvi lokacije je bil izbran tudi tehnološki postopek, in sicer proces v stolpih, kombiniran s sinter-pročesom, kar omogoča tako predelavo trdih, visoko kremenčnih boksitov kakor tudi predelavo boksitne-ga prahu.
Teren sam je bil pripravljen za gradnjo tovarne z letno kapaciteto 160 do 180 tisoč ton glinice. Zaradi kritičnega stanja nemške strojne industrije se je zmanjšala gradnja tovarne glinice za polovico. Leta 1945, pred kapitulacijo Nemčije, je VAW odpeljal večino že dobavljenih aparatur & drugega materiala, tako da je bilo na gradbišču v Kidričevem ob osvoboditvi dokončanih približno 70% gradbenih del, opreme pa je bilo dobavljene le za 5 %,
Od leta 1945—1947 se investicijska dela niso nadaljevala. Po boksitnem sporazumu z Madžarsko leta 1947 je bila predvidena graditev lastne elektrolize v Kidričevem do leta 1950, do leta 1952 pa zgraditev tovarne glinice. Po prekinitvi sporazuma z Madžarsko se je intenzivno delo nadaljevalo v letu 1950, leta 1952 pa je bilo rešeno, vprašanje kreditiranja z Mednarodno banko. Dograjevali so tovarno glinice z letno kapaciteto 45 tisoč ton glinice in tovarno aluminija s 15 tisoč ton letne proizvodnje. S takšno kapaciteto je začela tovarna poskusno obratovati leta 1954. Da bi se tovarna čimbolj osamosvojila, je zgradila tudi tovarno anodne mase, da bi ne bila več vezana na uvoz sorazmerno velikih količin anodne mase, razen tega pa bi tovarna proizvajala tako kvaliteto anodne mase, ki bo za potrebe lastne elektrolize najprimernejša.
Za 12-letnico pogona in proizvodnje naše tovarne, 21. novembra 1966, bo za naš kolektiv drugačen praznik od prejšnjih praznikov. To zaradi opravljenega dela, glede na novo stopnjo same tovarne in zavesti v njej zaposlenih.
Ob tem praznovanju z veseljem ugotavljamo, da je v Kidričevem res drugače, kot je bilo pred 12 leti. Vse dosedanje delo potrjuje, da je kolektiv ob razumevanju in pomoči vseh družbenih faktorjev, ki jih je imel ob strani, obvladal položaj, ki je nastal z zgraditvijo tovarne, z začetkom proizvodnje in pozneje z rekonstrukcijo obratov glinice in dograditvijo nove elektrolize, Nadalje je obvladal kolektiv položaj, ki je nastal z odpravo administrativnega upravljanja in začetkom delavskega samoupravljanja. Oboje daje našemu kolektivu, od delavcev do vodilnega kadra, zrelostni izpit in priporočilo za nadaljnjo skrb za dvig in modernizacijo proizvodnje, za utrjevanje in izpopolnitev samoupravljanja, za dosego še večjih uspehov in novo stopnjo, na kateri bo socialistična zavest celotnega kolektiva prehitevala gospodarski razvoj in potencial tovarne.
Z doseženo modernizacijo v našem' podjetju je podjetje , doseglo tako stopnjo proizvodnih zmogljivosti in tehničnega razvoja, da bomo lahko spremljali vse tehnične novosti in jih uvajali v obstoječi sistem proizvodnega procesa, le-to pa nam daje zagotovilo, da bomo obdržali korak z moder- ' no in rentabilno proizvodnjo.
Mislim, da se vsi skupaj zavedamo važnosti našega tovarniškega praznika. Vsekako minulo leto ne pomeni za naš kolektiv samo ponavljajoče se časovne nujnosti. Ob. njem radi pozabimo na vse težave in pretekla leta in se spomnimo vsega koristnega, poučnega in spodbudnega.
P. S.
Alojz Moge, orodjar
Pomembnejši rezultati in problemi proizvodnje lani in letos
Zopet slavimo naš praznik 21. november, ki nam letos pomeni dvanajst let obratovanja tovarne. Ob takih pomembnih dnevih je že običaj, da se delovna skupnost spominja uspehov, ki jih je dosegla s svojim delom.
Če smo pred dvema letoma n ° ta dan ugotovili, da lahko dobo desetih let obratovanja označimo s stalnim naraščanjem obsega proizvodnje in strokovnosti delavcev, zviševanjem produk-tivnostf dela in delovnih sredstev ter ugodnejšim izkoriščanjem surovin in energije, moremo danes reči, da veljajo te ugotovitve tudi za pretekli dve leti. Proizvodnja iz leta v leto narašča, saj je porast proizvodnje logična posledica prej omenjenega konstantnega zboljševanja izkoristkov vseh treh proizvodnih faktorjev — živega dela, delovnih sredstev in materiala.
Proizvodni uspehi pa bi bili vsekakor še ugodnejši, če ne bi imeli težav s kakovostjo boksitov in z elektroenergijo. Oskrba z elektroenergijo je še vedno zelo problematična. Izgledi za nabavo elektrike so bili ob sklepanju pogodbe za leto 1965 dokaj ugodni, vendar je bila konec oktobra zopet določena redukcija, ki je trajala skoraj do konca meseca februarja 1966. Elektroenergetska bilanca za letošnje leto je že vnaprej predvidevala zmanjšano dobavo elektroenergije v mesecih julij, avgust, september, oktober in november. Še ta, že tako reducirana dobava, je bila nato z uredbo zveznega sekretarja za industrijo še nadalje reducirana za eno četrtino. Tako torej tudi v letih I960 in 1966 nismo mogli oziroma ne moremo v celoti izkoriščati zmogljivosti naše tovarne aluminija.
Dinamiko razvoja proizvodnje v dvariäjstih letih obratovanja-tovarne nam nazorno prikazuje naslednji količinski pregled proizvodnje glinice in aluminija po posameznih letih, pri čemer je proizvodnja za letošnje leto ocenjena.
Leto	Glinica v 000 tonah	Aluminij v 000 tonah
1955	29,7	7,5
1956	37,9	11,0
1957'	40,0	14,8
1958	43,7	16,8
1959	45,9	14,1
1960	55,7'	19,7
1961	58,3	19,5
1962	64,1	19,7
1963	70,0	26,-1
1964	76,5	28,1
1905	86,1 '	32,0
1966	88,0	36,0
Porast proizvodnje glinice je iz leta v leto konstanten. V lanskem in letošnjem letu smo že skoraj dosegli nominalno kapaciteto tovarne glinice, to je
90.000	ton. Da je še nismo dosegli in presegli, je prvenstveno iskati vzrok v stalni menjavi boksitov, ki gredo v predelavo. Boksitni rudniki Obrovac, Krupa in Jajce se namreč ne držijo pogodbenih obvez in povzročajo z zapoznelimi in močno zmanjšanimi dobavami nepredvidene zamenjave boksitov, ki jih dajemo v predelavo, kar seveda negativno vpliva na proizvodni rezultat. Enako odločujoč in v zadnjih mesecih edini vzrok nižje proizvodnje tovarne glinice je iskati v trenutnem zmanjšanju odjema glinice od tovarne aluminija, ki jo je prizadela redukcija električne energije, in bo po . predvidevanjih zaradi tega proizvodnja, aluminija v mesecih oktober, november in december za približno 1.800 ton nižja; to predstavlja zmanjšanje odjema glinice za 3.500 ton.
Take količine glinice ni mogoče dodatno uskladiščiti niti ne takoj prodati in nastopi nujnost znižanja proizvodnje v tovarni glinice. Kolikor torej v letošnjem letu ne bi prišlo do redukcije električne energije v mesecu oktobru, bi tovarna glinice brez dvoma dosegla in presegla nominalno kapaciteto.
Če bo elektroenergetska situacija za Kidričevo v naslednjih
letih normalnejša, lahko računamo, da bomo že v prihodnjem letu močno presegli proizvodnjo
90.000	ton glinice, še bolj pa leta 1968, ko bo na obseg pro-izvodnje.-že vplivala realizacija razmeroma man.jSih investicij— v rekonstrukcijo obrata vparil-nice in filtrirnice.
Tovarna aluminija je svojo proizvodnjo v lanskem letu povečala v primerjavi ‘z letom 1964 za 13,9 odstotka. Letošnji porast proizvodnje v primerjavi• z lanskim letom pa ocenjujemo z 12,5 odstotka. Proizvodnja se . je res močno dvignila, vendar kljub temu zmogljivosti tovarne aluminija tudi v teh dveh letih niso bile izkoriščene. Glede' na nominalno kapaciteto je bila proizvodnja leta 1985 nižja za 8.000 ton aluminija, letos pa približno za 4.000 ton.-Celotni dohodek, je bil zaradi tega v preteklem letu manjši za okrog 4.400 milijonov starih dinarjev, letos pa ocenjujemo to zmanjšanje na 2.350 milijonov. Od pričela obratovanja do konca letošnjega leta smo tako v dvanajstih letih izgubili 42.850 ton aluminija ali vrednostno skoraj 20 milijard starih dinarjev.
Vsako leto, razen leta 1963, smo bili v oskrbi z električno energijo po večkrat reducirani in škodne posledice. vsake redukcije so' ogromne: porast fiksnih stroškov, stroški remonta in skrajšanje življenjske dobe elektrolitskih peči, dodatna poraba električne energije pri ponovnem vklapljanju, slabši normativ izkoristka električne energije ob zmanjšanem številu .peči v obratovanju, zmanjšano in s tem dražje' obratovanje obratov tovarne anodne mase in glinice, neproduktivna zaposlitev v tovarni, aluminija za čas redukcije sproščenih delavcev, vse to 'povzroči vsako letó milijardno škodo, ki smo jo morali vse do danesiMiz izjemo leta 1964 — v celoti sami nositi. Le za redukcije v letu'1964 smo prejeli iz proračuna nekaj nad 600 ■ milijonov starih dinarjev, kar predstavlja' bolj ali manj simboličen znesek v primerjavi z oceno škode, ki so jo ugotovili
tudi predstavniki zveznega sekretariata za finance. Leta 1965 sprejeti osnovni zakon o elettro gospodarstvu je napovedal izid zakona o omejevanju dobav električne energije in zakona o odškodninah. Prvi'je bil kmalu sprejet, zakon o odškodninah pa še do danes ni. Tako še- vedno varujemo na naš račun ostale kategorije proizvodne in neproizvodne potrošnike
električne energije —; med njimi celo reklamno razsvetljavo.
Zadostna in stalno enaka oskrba s, ceneno električno energijo je predpogoj za proizvodnjo almv.i-n.p-	----.H p—
■häsnj-i—si&tem-elektro -4gUspòij®l "■1 siva glede na vire električne... energije, v kateri prevladuje hidroenergija, tega ne nudi, se je naša delovna skupnost odločila, da z lastnimi sredstvi so-finansira del agregata moči 275 MW v Šoštanju in si’ tako pridobi lastninsko pravico na delu agregata, ki ustreza moči 75 MW. S tem nam je od leta 1970 naprej zagotovljena stalna ■oskrba z električno energijo, in to po znosni ceni.
Po.enajstih letih se je.lani z Uveljavitvijo reformskih 'Ukrepov prvič spremenila prodajna cena aluminija, pri čemer pa so bili principi njenega formiranja za nas zelo trdi. Ceha aluminija je bila postavljena pod zunanjo pariteto, da bi se omogočila konkurenčnost .aluminijske predelovalne' industrije na zahodnem tržišču. Cena glinice je bila še celo znižana in. s tem je tudi ona padla pod zunanjo pariteto. Pri določanju cen naših osnovnih surovin je povsod obveljalo načelo zunanje paritete, medtem ko je bila cena električne energije postavljena visoko nad cenami, ki so v veljavi v inozemstvu, in bi naj s pomočjo te cene omogočili hitrejšo izgradnjo elektro gospodarstva. .
Ta različna stališča reforme pri postavljanju prodajnih -cen naših proizvodov in surovin, ki jih moramo kupovati, so nas prisilila, da smo pospešeno pristopili h- kvalitativni spremembi sortimenta proizvodov tovarne aluminija, tako da smo večkratno zvišali proizvodnjo aluminijskih zlitin, ki predstavljajo danes že 40% celotne proizvodnje tovarne aluminija.
Doseženi rezultati proizvodnje in gospodarjenja so brez dvoma taki, da naša delovna skupnost zasluži 'tudi v nadaljnjem razvoju polno zaupanje družbe, ki je dala našim delavcem v upravljanje tako velika sredstva.
M.	B.
Slavko Marguč, visoko kvalificirani strugar
Politična dejavnost ob pripravah na skupščinske volitve v letu 1967
Franc Semenko, skladiščnik v priročnem skladišču strojnih
delavnic
NEPOSREDNI PROIZVAJALCI 0 SAMOUPRAVLJANJE
Družbeno-politična aktivnost pred skupščinskimi volitvami v letu 1967 teče ravno v času, ko skušajo delovni ljudje in občani naše države storiti čim-več za razvoj in utrditev samoupravljanja ter za delitev dohodka po delovnih ènotah.
Za razvoj neposredne Socialistične demokracije na vseh področjih družbeno-ekonom-skega in političnega življenja v delovnih skupnostih, občinah, republiki in federaciji je v teku odločni boj za reševanje problemov, od katerih je neposredno odvisno dejansko sodelovanje delovnih ljudi v samoupravljanju \in pri odločanju pri delitvi dohodka. S to dejavnostjo . raste' samozavest delovnih ljudi v lastni ustvarjalni moči in občutek odgovornosti za celotni družbeni razvoj, krepi se organizirana akcija in angažiranost delovnih ljudi za premagovanje odpora in ovir, ki stoje na poti neposrednega sodelovanja pri odločanju o družbenih zahtevah.
Rezultati enoletnega prizadevanja za uresničevanje gospodarskih ciljev se zrcalijo rf postopni stabilizaciji trga in v povečanju družbene produktivnosti dela! Razpolaganje delovnih organizacij z večjim delom ustvarjenega dohodka razširja materialno podlago samoupravljanja in daje nove impulze ustvarjalni pobudi proizvajalcev. Še. popolnejša stabilizacija trga, svobodnejše delovanje ekonomskih zakonitosti, širše vključevanje v mednarodno delitev dela, racionalno investiranje, intenzivno gospodarjenje in večanje družbene produktivnosti dela so nujni pogoji ža stalni raz-vo r. svobodnih samoupravnih odnosov združenih proizvajalcev in za neprekinjeno rast njihovega življenjskega standarda.
Čeprav je na tej poti še mnogo težav, vse bolj delamo in živimo na podlagi in v okvirih ustvarjalnega dohodka in na tej osnovi indi iščemo rešitve za intenzivnejši razvoj našega gospodarstva. Zavzetost za to, da dosledno in odločno vztrajamo na tej poti,, da ne popuščamo pred nikakršnimi pritiski ali zahtevami po kompromisih, ne glede na trenutne težave — ,to, vse bolj postaja praksa samoupravljavcev, njihovih organov in organizacij.
Dosedanja leta smo zaostajali za potrebami, ki jih je terjal razvoj naše družbe pri graditvi družbeno-političnih odnosov. To je pripeljalo tudi do določenega zastoja na področju samoupravljanja v negospodarskih- de javnostih in pri premagovanju birokratskih , odporov, ki so težili, da bi na teh področjih ohranili stare odnose.
Zaradi pomanjkljivosti druž-beno-politične akcije niso bile dovolj izkoriščene možnosti, da bi v danih razmerah razvijali samoupravne odnose. Zaostajanje v tem razvoju predstavlja stalen izvor birokratsko etatističnih in drugih deformacij ter odtujevanja in uzurpiranja samoupravnih pra-v’c delovnega človeka. Odločitve Vi. kongresa SZDL in IV. plenuma CK ZKJ, ki so odražale . zahteve samoupravne prakse, so dale močan zalet učinkoviti akciji delovnih ljudi v botu za hitrejši razvoj socialističnih odnosov v proizvodnji, v družbenih dejavnostih, v političnih in družbenih organizacijah •—• v vsej naši družbi. Delovni ljudje se zavedajo, da je tn proces, v katerem se spopadajo interesi in
pojmovanja v vseh okoljih in na vseh ravneh in da je učinkovito razreševanje teh spopadov možno samo v demokratičnem boju mnenj, katerega cilj je najti najboljše konkretne rešitve ter stalno krepiti enotnost v boju za dosledno uresničevanje ustavnih načel.
Razvoj odnosov na temelju neposrednega sodelovanja in dogovarjanja občanov in proizvajalcev v družbeno-političnih organizacijah krepi te organizacije kot instrument družbe-no-politične aktivnosti delovnih ljudi za uresničevanje osebnih in družbenih interesov.
Razvoj in reorganizacija.ZKJ v prizadevanju, da bi uspešneje .delovala;.'kot vodeča idejno politična sila v samoupravljanju, daje akcij delovnih ljudi in njihovemu samoupravnemu Ustvarjanju nove spodbude. Čim bolj odločna bo akcija delovnih ljudi, , toliko manj bo možnosti za delovanje birokratskih, nacionalističnih iu malomeščanskih pozicij za delovanje reakcionarnih ostankov stare družbe.
Predvolilna politična aktivnost raste iz teh, družbeno-eko-nomskih političnih gibanj in pa iz zelo odgovorne naloge, ki jih imajo skupščine kot nosilci samostojnega odločanja na temelju interesov delovnih ljudi in z njihovim''Sodelovanjem. V obdobju od 1963. leta so se skupščine po načelih nove ustave razvile kot organi oblasti in kot organi družbenega samoupravljanja; uveljavili so se kot iniciativna samostojna delovna telesa. Ko so razvijali metodo demokratičnega in javnega j razpravljanja v zborih, odborih in komisijah, so skupščine hkrati z zakonodajno dejavnostjo vplivale-na. . družbe--no-ekonomškd in politični raz-'vojvhaše družbe tudi š svojimi priporočili, resolucijami in sklepi.
Pomembne so tudi izkušnje zborov delovnih skupnosti, v katerih so neposredno prišli do izraza interesi delovnih, organizacij. Javne razprave o številnih vprašanjih, ki so jih skupščine sprožile,, so prispevale, da težijo na nov način in ob širšem delovanju javnosti tudi skupščinske razprave iu se sprejemajo odloki in stališča.
Nadaljnji razvojem uveljavitev skupščin kot 'nosilcev samostojnega, suverenega odločanja je bistveni činitelj nadaljnjega demokratskega - razvoja. Da bi'lahko uresničevali svoje naloge in čim popolneje zastopali delovne ljudi, morajo skupščine še v večji meri kot doslej upoštevati aktivnost delovnih ljudi v samoupravnih organih. To je tudi pot, po kateri, skupščine razširjajo svojo dejavnost na .tista področja, kjer je doslej ni bilo dovolj, posebno, kadar gre za delo nekaterih državnih organov. Krepitev skupščin kot organov družbenega . samoupravljanja je odločilnega pomena za razvoj celotnega sistema neposredne socialistične demokracije.
Zato je sedaj pravi čas, da Vse skupščine ocenijo svojo dejavnost, poudarijo uspehe in probleme pri svojem delu ter nakažejo svoje nadaljnje naloge, o vsem tem pa seznanijo javnost in volivce. Tu*-o bi lahko volivci že na začetku predvolilne aktivnosti povedali, kar mislijo o delu skupščin, kaj od njih -v nrihodnje pričakujejo in bi tako tudi bolje preudarili. kakšne ljudi je treba kandidirati in voliti.
p.	s.
. V minulem mesecu so bili po vseh, delovnih enotah našega podjetja masovni sestanki, na katerih so neposredni proizvajalci razpravljali o pozitivnih in negativnih pojavih v samoupravljanju pri nas 'in s tem v zvezi seveda o vsebini konference samoupravljavcev célotnega delovnega kolektiva. Kot vedno do sedaj bom tudi tokrat govoril le o razpravi, ki je bila v delovni enoti glinice, (ki je bila M-žal bolj-skromna, vendar pa zato toliko' bolj zanimiva. Mislim, da bi bilo res dobro slišati tudi mnenja proizvajalcev v drugih delovnih enotah, kajti brez dvoma je prav vprašanje samoupravljanja pri na? zelo ' pomembno vprašanje. (Sestanki v delovni enoti glinice, sicer niso bili obiskani tako, kot je bilo pričakovati in kot srno želeli, kljub téma pa je bilo zares nekaj zanimivih predlogov; s ka-terirrii so soglašali prav vsi, ki so bili na; teh sestankih. (V samem Uvodu je bilo poudarjeno, da je I. kongres delavskih svetov Jugoslavije, (ki je bil leta 1957 v, Beogradu, dal takrat poseben poudarek potrebi zagotovitve materialne osnove delavskega samoupravljanja in da bi prav zato bilo treba sedaj v tem času posvetiti vso pozornost predvsem odnosom, ki se razvijajo na že obstoječi materialni osnovi, oziroma.da je treba dati poseben poudarek problemom samoupravljanja znotraj samega delovnega kolektiva. Vsi udeleženci teh pomembnih sestankov so i podprli sklic zvezne konference samoupravljavcev, pri tem pa seveda tudi zahtevali, da se na konferenci^ samoupravi j av-;oev podjetja in nato tudi na občinski konferenci samoupravljavcev analizira dosedanja samoupravna i praksa in da se poiščejo odgovori' ha vsa vprašanja, ki so v sedanjem času 'najbolj pereča in ki so bila postavljena na teh sestankih. Prvo pomembno vprašanje, i ki so ga postavljali člani kolektiva v delovni enoti glinice,'; je Obravnavalo okrnjene pravice svetov proizvajalcev delovnih enot-in pa na sklic sej delavskega - sveta ih upravnega odbora.
Posamezni proizvajalci so namreč menili, da kompetence, ki jih imajo danes sveti proizvajalcev delovnih enot pri nas v podjetju, ne dovoljujejo tem organom samoupravljanja večje uveljavitve, ker je še vedno delavski svet tisti, ki 'koračno odloča ò tem ali bo potrdil ali pa ovrgel že sprejeti sklep neke delovne enote. Talko je bilo rečeno, kakšen pomen sploh'ima to, da' sklicujemo svete proizvajalcev delovnih enot in tam sprejemamo neke sklepe, ne vemo pa, če jih bo delavski svet potrdil ali ne. Talko je bil na glinici tudi primer, da je SPDE
sklenil, da ne soglaša s postavljenim planom proizvodnje za leto 1965, dokler ga ne popravijo, pa ga je delavski svet kljub temu sprejel. (Nadalje je SPDE ob sprejemanju pravilnika o delitvi OD sklenil, da je treba nekatere postavke v tabelarnem delu pravilnika spremeniti, ker niso bile povsem v redu, pa ludi ni bilo sprejeto na DS. In končno je bilo pred DS tudi vprašanje skladiščnikov glede priznanja 4—5 l0/o za izmensko delo pa tudi ni bilo sprejeto. Ó tem in. še marsičem so proizvajalci temeljito razpravljali in ugotovili, dà tako samoupravljanje v delovnih enotah ni vzpodbudno. in da je — pravo, nasprotje tistemu, kar, se danes govori o (kompentencah, ki bi jih morale imeti delovne enote kot najbolj neposredni organ samoupravljanja.
Prisotni so ,menili, da je logično, da noben član sveta pro-ižvajaicev'đelovne enote ni niti preveč zaintéresiran za tako samoupravljanje, ker še vedno čuti nad seboj, nekoga, ki bo končno odločil ali bodo nekateri sklepi in 'določena stališča delovne enote sprejeti ali ne. Posebno živahno je bilo tudi tedaj, ko so nekateri člani te delovne enote zastavili vprašanje sklica sej delavskega sveta in upravnega odbora v prostem času. Tako je bilo poudarjeno, da je treba čimprej odpraviti to, da bi bile seje delavskega sveta in upravnega odbora v delovnem, to je dopoldanskem času, ker gre vse to v prid le tistim, ki delajo v dnevnih izmenah od 7. do 15. ure, saj prav ti največkrat presedijo ves svoj delovni čas' na sejah samoupravnih organov. Eden izmed proizvajalcev je dejal: že' iz tega je videti, da nismo nikakor.enakopravni, ampak so zopet prizadeti prav tisti člani, ki delajo v proizvodnih obratih in jih največkrat sklic sej DS najde prav takrat, ko so prosti, oz. ko so v službi popoldan ali pa ponoči. Seje delavskega sveta so vedno ob 8. uri dopoldan, kar zares odlično ustreza .vsem' tistim,' ki so zaposleni od
7.	do 15. ure. Drugače pa je za tiste, iki so delali ponoči in morajo zato čakati od 6. do 8. ure, nato presedeti ma seji tudi po 6 ur, nato pa hitro malo spat, in zvečer ponovno v službo. Povsem enako je tudi za tiste, ki delajo ta dan popoldan, saj morajo biti na seji do 14. ure, nato pa še do 22. ure-v službi brez tople hrane, medtem ko ostali Jepo ob 15. uri gredo domov.
Jm uprasmi odbor? V njem so samo člani, ki delajo od 7. — 15. ure in to celo pretežno ' samo ljudje, ki so na odgovornejših vodilnih, mestih 'bodisi v proizvodnih' ' obratih äli kje drugje
(Nadaljevanj e na 10. strani)
•Na to, kar imamo, ne bf smeli pozabiti
Ni dolgo tega, ko so mnogi tovariši našega delovnega kolektiva med nami proslavili 10-letndco, morda tudi 15-letnico ali celo več kot 15-letnico službovanja v podjetju. Nekateri so seveda Te obletnice že prešli, drugi se takim obletnicam bližajo, vsi pa verjetno prav dobro vemo, da takšni dogodki po svoje vplivajo na nas. Ko govorimo o deset in petnajstletni delovni dobi, ko hvalimo vztrajnost in tudi zvestobo svojemu podjetju, pa pogosto opazimo, da gre pri tem za zares mnogo več. Med naše deset in petnajstletnike je med tem časom stopila že množica , mladih ljudi, ki si merijo svoj delovni staž od nekaj let nazaj. Mi vsi. pa dobro vemo, da naše podjetje ni bilo zmerom takšno, kot je danes. Ni bilo toliko obratov in pa avtomatizacije ter še drugega, kar je seveda vse zraslo iz .naporov našega, delovnega kolektiva v letih po končani vojni, kar seveda gei najbolj vedo naši jubilanti.,
Prav natanko se spominjajo, da je pred dvajsetimi le-, ti tukaj okrog še bil pravi gozd, da je pred dvanajstimi leti pričela obratovati tovarna povsem drugače, kot obratuje danes, da so med tem časom namreč zrasli nekateri novi objekti, lcot je na primer tovarna, ano,dne mase, nova bala elektrolize B, da smo uvedli avtomatizacijo v obratih glinice in še in še. ,
Spominjajo se, kaj vse je bilo tam, kjer stojijo danes lepe dvorane, zgradbe, kjer stoji danes lepo upravno poslopje, obdano ; z mnogim lovim.,
Ce torej merimo vrednost petnajstletnega dela, in še več, vrednost dela naših jubilantov, potem jim seveda gre mnogo več kot samo priznanje, dà so vsa ta leta vztrajali na svojih mestih in požrtvovalno pomagali graditi vse to, kar imamo danes v Kidričevem.
Znano je namreč, da so v vseh teh minulih letih tako rekoč z lastnimi rokami gradili naše podjetje, ki danes ddje nam vsem delo in zaslužek. Toda kot povsod, tudi tukaj čas hiti in. se mnogo ne meni za razne jubileje. Toda človek vendarle želi, da ne bi pozabili-nanj, da ne bi bilo pozabljeno vse njegovo delo, da ne bi bilo zabrisano itd. Mnogi, ki so začeli pred petnajstimi leti, še mladi ali, sredi najlepših let; nosijo danes že srebrne' lase ali pa so celo v pokoju, medtem ko v podjétjè prihajajo vedno — leto ža letom mlajši o katerih lahko rečemo mirno, da zelo malo vedo o pionirjih našega podjetja in kolektiva nasploh, za kar pa seveda niso niti. najmanj' sami krivi. Živeti v nekem-delovnem kolektivu deset; petnajst, dvajset ali več let, pa brez dvoma pomeni že marsikaj več, kot pa le navadno službovanje. To je vsekakor del življenja, v katerem je dal človek največ: svojih najboljših, moči. In pomislite, kako bi bilo neko-, mu, ki je danes znan zaradi svojega marljivega dela in uspehov, čc jji prišel čez. nekaj let kot upokojenec pred vrata naše tovarne, pa
(Nadaljevanje na 10. strani).
Olga Krajšek dela v naši konstrukciji od leta i960
Pod avtoklavi
Iz skladišča strojnih delavnic
Odvažanje žlindre iz plinarne
Lokalne kontrolne plošče pri vrsti avtoklavov
Illliliill
Naš ponos
FOTO;
ING.
Ivan Skrila, skladiščnik v prometu
Šamoterji
Élektrolizer
Program proslave tovarniškega praznika
Delavski svet je na izredni seji 3. novembra 1966' sprejel naslednji program proslave tovarniškega praznika:
Proslava tovarniškega praznika bo 21. novembra 1966 v restavraciji Kidričevo.
—	Ob 8.30 bo sprejem gostov.
—	Ob 9. uri bo svečana seja delavskega sveta in svetov proizvajalčev 'delovnih enot. Svečani seji bodo prisostvovali vsi udeleženci proslave. Svečana, seja bo imela naslednji program:
a)	otvoritev svečane seje;
b)	govor predsednika delavskega sveta;
c)	govor direktorja podjetja;
d)	pregled seznama članov delovne skupnosti, ki so dopolnili 10-letni delovni staž v našem podjetju do tovarniškega praznika.
,-r- Kulturni, program.
—	Razdelitev spominskih daril.
Med kulturnim programom bodo napovedovalci prikazali proizvodne rezultate, razvoj delavskega samoupravljanja, družbeno politično življenje v kolektivu, delovanje društev in organizacij, ki jih podjetje finančno podpira. Ob tej priložnosti bodo najaktivnejšim društvom in organizacijam izrečene pohvale in podeljene denarne nagrade, ki jih je odobril delavski svet.
Vsak član delovne skupnosti bo dobil zg tovarniški praznik čestitko. Skupno s čestitko bo vsakemu članu delovne skupnosti izročenih tudi 50 N dinarjev.
Zbor proizvajalcev osrednje službe
DE
V četrtek, 27. oktobra, je bil zbor samoupravljavcev DE osrednje službe. Zbor je bil sklican v okviru priprav na konferenco samoupravljavcev naše tovarne. Na zbor so bili vabljeni vsi člani DE, za člane sveta proizvajalcev, člane ZK, člane odbora sindikalne podružnice in mladinske organizacije pa je bila udeležba obvezna.
Za uvod v razpravo je bilo kratko poročilo o delu samoupravnih organov v DE. Razprava, ki spočetka ni bila preveč sproščena, se je pozneje zelo razvila in je bilo slišati marsikateri predlog tako za samoupravljavce kot za službe.
Prva kritika je bila namenjena samim članom sveta pro-
Odgovori na vprašanje Antona Zadravca, ki je biio objavljeno v 9. številki »Aluminija«
O neinformiranosti članov delovne skupnosti ne moremo govoriti, ker je dolžnost vseh članov delavskega sveta, da takoj po seji seznanijo svoje volivce o zaključkih, ki so jih sprejeli na seji. Izvleček iz zapisnika je samo pripomoček članom delavskega sveta za iz-črpnejše poročanje in uradno obvestilo vsem delovnim enotam o sprejetih zaključkih.
Izvlečka iz zapisnika ni mogoče izdelati takoj po končani seji, ker je potrebno najprej napisati vse sklepe in jih dostaviti vsem odgovornim za njihovo izvršitev, nato napisati izčrpen zapisnik, šele nato pa lahko napišemo izvleček.
Tajništvo DU
★ * ★
Po predpisih mora energetska centrala imeti stalne zaloge premoga za najmanj 21 dni.
. Zaloga .'.v . naši energetski centrali je 96 % potrebne količine.
Letošnja nabava prahu je bila dosedaj 5926 ton. Sedanja zaloga pa je 985 ton. Razlika se je uporabila čez leto.
Cena prahu je 16% nižja od' ostalega asortimana rjavega premoga.
V zimskih mesecih se stalno dogaja, da zamrzne rjavi premog v naših vagonih, tako da s tem izpade cela kompozicija vlaka. Ta premog je potrebno ročno izkopavati iz vagonov, večkrat celo počakati, da postane toplejše vreme.
Ker je edino prah možno skladiščiti na daljšo obdobje do dveh let, se višek skladišči posebno, da se suši. Ta se bo uporabljal v zimskih mesecih; ko ni možna dobava prahu zaradi zamrzovanja.
Na oko se ne da ugotoviti, če in kolika količina uskladiščenega premoga (prahu — 985 ton) naj bi zgorela. Dan je nalog laboratoriju, da naj z analizami ugotovi položaj. O izidu tega bomo sporočali v naslednji številki.
Obisk iz „Prvomajske
Gi
je
Našo sindikalno organizacijo v soboto, 22. oktobra, obiskala skupina sindikalnih delavcev zagrebške tovarne »PRVOMAJSKA«. Skupina 23 članov si je najprej ogledala našo tovarno in se na kratko seznanila s tehnološkim procesom od boksita do aluminija. Po ogledu tovarne so si gostje ogledali še Ptuj z muzejem in nato krenili skupno s predstavniki našega sindikata na Gorco pri Podlehniku. Tu sta obe delegaciji izmenjali med seboj svoje izkušnje pji sindikalnem delu kakor tudi o delu v samoupravljanju v obeh podjetjih.
Gostje so bili navdušeni nad lepotami naših krajev. Še prav posebej lep razgled so imeli z Gorce na okoliške haloške gri-
če vse tja do Donačke gore. Presenetil jih je tudi zelo topel sprejem naših predstavnikov.
V sproščeni razpravi smo se precej dobro seznanili ž življenjem v velikem zagrebškem kolektivu. Vmes se je razlegala vesela pesem — hrvaška in slovenska. Tako nas je pesem še bolj združila in še bolj utrdila že do sedaj dobre stike med predstavniki obeh - kolektivov.
S tem obiskom so gostje vrnili obisk naših predstavnikov v Prvomajski. Člani sindikati nih odborov podružnic si takih srečanj želijo čimveč. S tem si nabirajo dragocene izkušnje za svoje delo na sindikalnem področju kakor tudi pri samoupravljanju.
izvajalcev DE, ker se ne udeležujejo sej sveta. Tudi tega zbora se je udeležila le polovica članov. Volivci — člani kolektiva — imajo vso pravico, da zahtevajo od. voljenih predstavnikov, da bodo le-ti bolj vestno izpolnjevali zaupano jim nalogo, ki je razumljivo vezana poleg pravic tudi na dolžnosti.
Precej pripomb je bilo na račun dela službe v zvezi z razpisi in sprejemanjem delavcev na delo v podjetje. Imamo pravilnik o delovnih razmerjih. Tega bodo morali upoštevati tako službe kot samoupravni organi. Bil je predlog, da bi pri sedanji dopolnitvi tega pravilnika vnesli določilo, s katerim bi določili, da sprejema vse prijave za razpisano delovno mesto komisija za razpis in sprejem DE, ki je razpisala prosto delovno mesto, in sicer z oznako »RAZPIS« v zaprti kuverti.
Tudi o delitvi osebnega dohodka in obračunavanju le-te-ga je bilo nekaj pripomb in v tej zvezi tudi o delu pred le-
tom ustanovljenega oddelka za produktivnost in analizo dela, ki je zaseden le 50-odstotiio.
Diskutanti so razpravljali tudi o rotaciji funkcionarjev važnejših funkcij v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Želijo, da se imena funkcionarjev menjajo in da vzgajamo več mladih proizvajalcev za bodoče samoupravljavce.
Na koncu razprave je bilo jasno postavljeno vprašanje, ali smo sposobni, da nakazane nepravilnosti odpravimo, da ne bomo čez leto ali dve ponovno razpravljali o njih.
Tovariši, sami se moramo zavzeti ža uresničitev vseh nakazanih problemov. Vsakdo naj na svojem področju teži k temu cilju. Vsi smo člani sindikata, mnogi člani raznih samoupravnih organov od DS do komisij. Tam moramo biti taki upravljavci, kot od nas pričakujejo člani kolektiva, ki so nas volili, in vsa naša družba.
-čk-
Vodstvo, dolžnost in odgovornost
Ob neki razpravi zoper varnostnega tehnika je javni tožilec izjavil, da je dolžnost in odgovornost enaka. S to izjavo je pokazal, da se ni poglobil v osnovne principe organizacije ali pa jih ni doumel. Če ti pojmi delajo težave javnemu tožilstvu, je razumljivo, da niso jasni tudi mnogim drugim. Poskusimo to nekoliko razsvetliti v tem članku.
Razprava o organizacijskih principih bi segla čez okvir tega članka. Na kratko si lahko . ogledamo in razčlenimo le nekoliko osnovnih pojmov: vodstvo ter dolžnost m odgovornost, povezano z njim.
Danes se mnogo govori o vodenju in voditeljih organizacije, vseeno za kakšno organizacijo gre: za podjetje, urad ali klub.
Če se o neki stvari mnogo razpravlja, pomeni to, da obstoja tu nek problem, da ljudem nekaj ni jasno, da imajo težave in da se želi nekaj razbistriti.
Vodenje je dejavnost, ki se sestoji iz vodstva, nadzora in odgovornosti; to je aktivnost nekoga v odnosu do drugih ljudi.
Vodja, v najširšem pomenu besede, vodi, nadzoruje in odgovarja za delo in storitev drugih. Vodja dosega rezultate po drugih in obenem odgovarja za upravljanje, poslovanje, za de-
lovanje in obnašanje tistih, s katerimi dosega uspehe.
Ta opredelitev že sama po sebi kaže, da je to delo težko in nehvaležno, ker se po mnenju nestrokovnjaka nepoučenega zdi, da vodja ne dela nič in je torej nepotreben.
Posamezniki, ki odgovarjajo za blago, postopke ali denar, n. pr. blagajniki, skladiščniki, niso vodje v pravem smislu besede, če ne odgovarjajo tudi za ljudi in njihovo delovanje.
Ker vodja odgovarja tudi za ljudi, je važno, da se njegove dolžnosti in pravice jasno opredelijo. Da bi mogel voditi podrejene in upravljati, mora vodja razpolagati z določeno avtoriteto.
KAJ JE AVTORITETA VODJE?
Avtoriteta vodje je zakonita pravica ukazovati in delovati; pravno je to pravica, ki jo ima vodja zaradi svoje funkcije od-
govornosti. To pravico dobi od. višje oblasti ali uprave, ki jo usmeri navzdol; n. pr. direktor podjetja dobiva to pravico od delavskega sveta.
Tako dobljeno avtoriteto pretvarja vodja v energijo, ki jo usmeri po tistih poteh in kanalih, ki 'vodijo k postavljenemu cilju in izpolnitvi naloge, za katero odgovarja.
Tukaj ne bomo govorili o psihološki strani avtoritete, ki igra važno vlogo in je odvisna od narave in značaja vodje.
V ' vsaki moralni družbi so pravice neizogibno vezane z odgovornostjo in jih ni moči ločiti. če avtoriteta ni vezana in pogojena z odgovornostjo, potem prej ali slej sama ugasne. Pojem »odgovornost« se zelo pogosto razume napačno. Ker je povezana s pravico delovanja, jo ljudje enačijo s pravico samo. Toda odgovornost ni pravica, ona se le pojavlja, vezana z ne-
ko pravico, takorekoč v ozadju te pravice.
Odgovornost je razmer je. ali stanje, v katerem se nahaja neka oseba in zaradi katerega odgovarja in mora polagati obračun za zaupanje, :ki ji je bilo izkazano in za katero se mora oddolžiti.
Vjšja avtoriteta (oblast) da vodji gotove pravice, on pa šele, ko sprejme in izvaja te pravice, postane odgovoren za svoje delovanje.
Prav tako pojmi »odgovornost« in »dolžnost« niso enakovredni in se napačno razumejo.
Medtem, ko odgovornost označuje nekakšen pasiven odnos (polaganje obračuna), je dolžnost vezana na delovanje, akcijo, ki.se je mora vodja lotiti in jo izvršiti.
To si lahko ilustriramo nekako takole: Vodja ima podrejenega sodelavca, ki ne dela tako, kot bi bilo potrebno, in tu uspeh oddelka ni tak, kakršen bi moral biti. Dolžnost vodje je, da intervenira, ker je njegova dolž-
(Nadaljevanje na 10. strani)
lje do dela je prekinila ] 'zdravnikova odločitev, naj zapusd delo in moral je takoj v bolnico, kar z delovnega mesta.
Pokojni Viktor se je rodil 7. septembra 1930 v Mariboru kot kmečki sin ptujskega polja. Osnovno šolo je obiskoval v Cirkovcili. Kaj kmalu se je osamosvojil in se med drugim zaposlil pri vojnem gradbenem podjetju v Mariboru. Tu si je s svojo pridnostjo pridobil znanje gradbenega normirca in naziv uslužbenca III. stopnje.
1
V naše podjetje je prišel pred štirinajstimi leti (leta 1952). -Kot kvalificiran zidar je demi v šamoter-ski skupini, katere vodja je bil že precej let.
S svojo vedro naravo in prijetnim nastopom si je znal pridobiti mnogo prijateljev in tovarišev. Prav vzorno je skrbel za svojo skupino, kateri je bil vzoren vodja.
Bil je zelo aktiven član j naše delovne skupnosti, saj je bil kar trikrat član delavskega sveta in upravnega odbora. Bil je predsednik sveta proizvajalcev DE vzdrževalni obrati. Tudi v sindikalni organizaciji je bil aktiven in vedno pripravljen sodelovati.
Kot vestnega sodelavca in dobrega tovariša ga bomo ohranili v trajnem spominu. Njegovim domačim, še posebej ženi, hčerki in sinku, ob hudi izgubi moža in ateka naše iskreno sožalje.
Franček Vrlič
Tovarišu Viktorju v spomin!
Hudo nas je prizadela vest o mnogo prerani s:nr-ti tovariša Viktorja Kme- j teca, člana našega kolekti-va.
Kruta bolezen ga je priklenila na bolniško poste-! Ijo in v težkem boju je j j omagalo tako mlado in : j energije polno življenje, j Mnogo, skoraj preveč vo-
ORGANI UPRAVLJANJA IN VARNOST PRI DELU
Z daljšo prakso je nedvomno dokazano, da se število poškodb -in nesreč pri delu znižuje s povečano iniciativo vodstva podjetja in organov samoupravljanja na eni strani, na drugi strani pa tudi s povečano disciplino in delom samih članov kolektiva.
Sama organizacija samoupravljanja in njenih komisij je predvidena z raznimi predpisi, uredbami in ustreznimi zakoni. Zadržali se bomo pri eni od najvažnejših komisij: komisiji za varnost pri delu.
Velikost take komisije se določa po velikosti in važnosti podjetja. Če je v podjetju zaposlenih mnogo žena, potem je nujno potrebno, da je vsaj eh član te komisije žena. Razen osnovne naloge »varnost pri delu« naj bi vsaik član komisije bil zadolžen še s posebnim problemom (nesreče pri delu, nesreče na poti na delo itd.).
Komisija naj bi se sestajala vsaj enkrat mesečno. Na teh sestankih naj bi razpravljala o splošni varnosti pri delu, o nesrečah, ki so se pripetile itd.
ODGOVORNOST
Komisija za varnost pri delu ima nalogo, da pregleda vso zaščito ža varno delo v podjetju. Komisija ne daje nobenih rešitev samostojno, temveč rezultate svojih ugotovitev predlaga organom upravljanja oziroma vodstvu podjetja. Polno odgovornost za zaščito delavca v podjetju nosi' uprava podjetja in tisti, na katere so te dolžnosti in odgovornosti prenesene.
STROKOVNOST ČLANOV KOMISIJE
Člani komisije za varnost morajo imeti določen minimum strokovnosti za delo,' za katerega“ so zadolženi. To je, da so seznanjeni vsaj z najvažnejšimi, oblikami nevarnosti v obratih in kako jih odpraviti. V tem delu se morajo stalno izpopolnjevati.
Varnost v javnem prometu
Ker ■ prihaja dnevno veliko število delavcev na delo s kolesi in motorji, je potrebno povedati nekaj 'besed o njihovi varnosti.
Delavec na kolesu ali motorju lahko pride v zelo neugodno si-, tuacijo, če ni pravočasno opažen, posebno na zelo prometnih cestah. Zato ne sme zavijati v levo, če se prej ni prepričal, da mu od zadaj in spredaj ne preti nevarnost, če pa to stori, poveča nevarnost in možnost nesreče. Zato mora pravočasno in jasno pokazati svojo namero z dviganjem leve roke. Takšno zavijanje pa je še posebno nevarno na vlažnih cestah.
Zelo važno je da po vlažnem asfaltu vozimo počasi, ker je vsako zaviranje in naglo menjavanje smeri vožnje zelo nevarno in se lahko tragično konča.
Sodimo, da so take ' dnevne vožnje delavcev od doma do tovarne in nazaj tudi ena od nalog komisije za varnost. Če primerjamo število nesreč zaradi padca s kolesi in motorji z drugimi poškodbami, bomo opazili, da jih ne smemo zanemariti. Pri pregledih prometnih sredstev so ugotovili, da so mnoga' kolesa zelo zanemarjena in zelo nevarna za promet.
Nujno je zaradi tega opozarjati delavce, da imajo svoja vozila vedno v redu, ker je slabo prevozno sredstvo velika možnost za poškodbe in nesreče.
NALOGE KOMISIJE
Komisija bi se morala poleg drugega ukvarjati z naslednjimi nalogami:
1.	da pregleda in nadzoruje organizacijo varnosti po obratih: razen obravnavanja rednih poročil, se mora komisija z občasnimi pregledi prepričati o stanju varnosti in si ob takih priložnostih prizadevati, da se pomanjkljivosti čimprej odstranijo;
2.	da se poškodbe in nesreče čimbolj temeljito in podrobno razčistijo;
3.	da skrbi, kako bi vse izvore nevarnosti vidljivo označili z opozorilnimi znaki;
4.	da skrbi, da so zdravniški pregledi v redu;
5.	da se pravilno izbirajo delavci za posebno nevarna dela;
6.	da skrbi • za zaposlovanje žena, mladine in invalidov;
7.	da pregleduje higienske in socialne odnose v obratih, pogonih, osvetlitev, zračenje, red in čistočo itd.
8.	da ima vpogled v delo tovarniške ambulante;
Med posebne značilnosti, moderne tehnike v zadnjih letih je treba predvsem prištevati naraščajočo stopnjo mehanizacije in avtomatizacije delovnih procesov, pri čemer se skuša’ človeško fizično silo čimbolj nadomestiti s strojnimi napravami in aparati.
Res je, da s takim načinom dosežemo poenostavitev in pocenitev delovnega postopka in opravljenega dela. Vendar se nam spričo tega večkrat pojavljajo druge nevšečnosti, s katerimi smo do sedaj vse premalo računali. Med take sodi ravno prevelik ropot in tresenje, ki ga povzročajo nekatere naprave.
Na splošno lahko rečemo, da vsak ropot zadostne jakosti povzroča motnje pri delu. Poleg tega pa prevelik ropot tudi vpliva na naše zdravje. Šum in ropot ne Obremenjujeta le slušnih organov, ampak prek njih kvarno vplivata na celotni organizem, kar se kaže predvsem v tem, da moti dobro počutje, povzroča hitrejšo utrujenost, zmanjšuje pozornost in koncentracijo misli ter moti tudi delovanje srca. Same vibracije pa lokalno negativno delujejo na kosti, sklepe, sklepne ovojnice, kite, mišice, periferne živce in na periferno ožilje (arteriole).
Naši predpisi dovoljujejo ropot v obratih samo do 80 db.
Prav zaradi tako obširnega delovanja ropota na človeški organizem želimo v kratkih obrisih prikazati šum in ropot v poglavjih:
1.	splošno o ropotu,
2.	ocenjevanje ropota in
3.	zaščitne mere.
1.	SPLOŠNO O ROPOTU
Ropot je pravzaprav nezaželen in neprijeten zvok ali šum. Neprijeten je zato, ker je za naše uho premočan ali ker je zvok previsok.
Večinoma so ti zvoki tudi nepričakovani, v nerednih presledkih in za naš občutek še posebno neprijetni in mučni, če se pojavijo tedaj in na tistem mestu, kjer jih ne pričakujemo.
Ropot merimo v decibelih, subjektivni Občutek' nekega 'zvoka pa merimo v fonih in sonili. Za orientacijo bi navedel nekaj primerov iz vsakdanjega življenja:
9.	da spremlja statistično vse podatke o poškodbah in nesrečah pri delu ter razna obolenja, ki povzročajo nesposobnost za delo;
10.	da pomaga pri vseh tehničnih in organizacijskih izboljšanjih za varno delo. V tem 'smislu poziva vse delavce na sodelovanje, to je, da dajo svoje predloge;
11.	da trezno sodelujejo z inšpektorjem dela;
12.	da vodi dnevnik o svojem delu, sestankih. O svojem delu večkrat poroča organom upravljanja in vodstvu podjetja in daje letno poročilo;
13.	delovanje te komisije se ne sme usmeriti le na izvrševanje zakonskih formalnosti, člani te komisije se morajo zavedati, da je komisija važen dejavnik v podjetju glede vzdrževanja življenja in zdravja proizvajalcev. Po vsem tem je važen člen. produktivnosti.
Komisija ne more biti omejena z neko mrtvo besedo zakona, temveč mora obstajati ’zaradi socialnega razumevanja in strokovnega izvrševanja nalog varstva/ pri delu.
ropot 10 fonov daje šepetanje in delovanje žepne ure;
ropot 40 fonov je enak normalnemu razgovoru;
ropot 60 fonov povzroča delo sesalca za prah, pisalni stroj;
ropot 80 fonov daje močan •ulični avtomobilski promet in ropot nad 80 fonov daje delo z raznimi krogličnimi mlini (AM in v glinici) iri pogon železnih transportnih trakov;
ropot 100 fonov daje avtomobilska hupa, žvižg sirene lokomotive, delo raznih kompresorjev ih pogon turbo napajalk;
ropot 110 fonov povzročajo dela s pnevmatskimi kladivi in dleti;
ropot 120 fonov in naprej daje pogon avionskih motorjev, ki se meri na razdalji pet metrov.
2.	OCENJEVANJE ROPOTA
Kot pri drugih škodljivih činitelj ih iz okolja, tako tudi kvarno vpliva na človeka delovanje ropota, predvsem pa tedaj, če smo dalj časa; izpostavljeni ropotu, zaradi česar pride do različnih motenj oziroma obolenj, kot šo:
a)	PSIHIČNE MOTNJE —-UTRUJENOST
Ropot deluje na človeško duševnost negativno, ljudje se počutijo nelagodno, odvračajo pozornost, postanejo razdražljivi in duševno utrujeni. Pri objektivnih lastnostih ropota imajo največji vpliv moč ropota, višina (frekvenca) in moč sestavljenih glasov, sprejemljivost in prekinitev ropota. Po nemških kriterijih povzroča te motnje že ropot od 30 do 65 db, ki že povzroča pri nekaterih psihične motnje, odvrača pozornost, sledi pa utrujenost z vsemi posledicami. Manj nevaren je ropot nižjih frekvenc, bolj nevaren pa
Kroglični mlin v glinici
je samo en čist zvok. Udarci in pulzirajoč ropot bolj motijo, kot pa stalen ropot (sirena).
b)	MOTNJE FIZIOLOŠKIH FUNKCIJ
Te motnje povzročajo prav to, kar je zgoraj omenjeno, samo da prej in v- težjih oblikah. Ljudje se na delovnem ■ mestu ne morejo prav sporazumeti. Telefonski pogovor je možen do 65 db, od 65 do 75 db pa je otež-kočen, nad 75 db pa je že nemogoč. Pri teh že prihaja do znakov hujše utrujenosti in težjih posledic. Moteno je delovanje obtočil, dihal, prebavil, predvsem pa delovanje možganskih centrov. Ljudje so pri izpostavljanju tem motnjam razdražljivi, duševno labilni, kar lahko privede tudi do poslabšanja medsebojnih odnosov.
c)	OKVARE SLUHA
Ropot čez 90' db povzroča poleg zgoraj omenjenih moterij tudi okvare sluha. Ljudje, ki so skozi 8 ur na dan in več let izpostavljeni temu ropotu, postanejo delno ali popolnoma gluhi. Naš zakon o invalidskem zavarovanju prizna to naglušnost in tudi gluhost kot profesionalno obolenje (nesreča pri delu).
Po več letih dela v hrupnih delavnicah se pokaže naglušnost ali praktična gluhost pri zelo visokem odstotku delavcev. Med take hrupne delavnice štejemo predvsem kotlarne, kleparske delavnice, tkalnice in predilnice, strojnice (kjer je v pogonu več črpalk), čistilnice kovinskih odlitkov, posebno če se dela z dleti na stisnjen zrak, v mlinih, v delavnicah, kjer se preizkušajo motorji, na avionih itd.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
Ob tragični izgubi našega dobrega očeta in starega očeta
Antona Turka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami ter darovali vence in cvetje, posebno pa godbi in pevcem.
Žalujoči sinovi in hčerke z družinami.
Nekaj o ropotu
Pevski zbor DPD Kidričevo na zboru občanov
Medobčinsko
srečanje
Izobraževanje v tovarni
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
II. POGOJI ZA PRAVILNO IZOBRAŽEVANJE IN EKONOMIKA IZOBRAŽEVANJA
Medobčinsko srečanje občin Ptuj —Varaždin— Ormož — Čakovec je padlo na plodna tla. Srečanje samoupravljavcev, ki je bilo 22. X. 1966 v Kidričevem, je obravnavalo predvsem problematiko delavskega samoupravljanja. Delegati delovnik organizacij iz štirih občin so razpravljali o delu in važnosti delovnih enot ter njihovem pomenu. Dr. Vanek Štiftar j,e zbranim delegatom v obširnem referatu obrazložil pozitivne činitelje delavskega samoupravljanja ter pomen delovnih enot v našem gospodarskem razvoju. Isti večer so se zbrali na Borlu borci Spodnje Dravske doline ter Međimurja. Tu so skupaj z mladino štirih občin pripravili kresovanje. Ob velikem kresu, ki se je bohotno razplamtel, so se borci skupaj z mladino prijetno zabavali, peli partizanske pesmi ter pripovedovali razne dogodivščine, vesele ter žalostne, ki so jih ' doživijàli med NÖV.
V nedeljo, 23. oktobra 1966, je bilo dobro organizirano srečanje občanov na letovišču Bori. Prav prisrčno je bilo snidenje v Zavrču, to je na meji Hrvatska — Slovenija.. Tu še je zbralo nad 30 vozil iz raznih AMD obeh republik. Pionirji so predali cvetje gostom iz Varaždina ter zaželeli, da bi
tovrstna srečanja ne šla v pozabo.
Medtem ko se je v Zavrču kolona avtomobilov usmerila proti Borlu, so se medtem tam že zbrala razna delavsko-pro-svetna društva ter umetniške skupine iz sosednje republike, ki so imele pripravljen bogat kulturni spored.
V zabavnem sporedu so se posebno dobro izkazali vokalni solisti iz Varaždina, ki so navdušili številne občane z lepo pesmijo. Folklorne skupine iz Cirkovc in Čakovca so izvedle slovenske in međimurske plese. Pevski zbor DPD Svobode iz Kidričevega je zapel nekaj pesmi iz svojega repertoarja.
Kot posebnost bi naj še omenil, da je radio Ptuj prenašal celoten spored z Boria. Tako so lahko spremljali dogodke srečanja tudi tisti, ki iz^ kakršnegakoli vzroka niso mogli osebno na Bori.
Tovrstno Sodelovanje štirih občin Ptuj—Varaždin—Oriiiož —Čakovec jè edinstven primer pri nas v Jugoslaviji, ki ni samo v smislu medobčinskega, temveč tudi medrepubliškega sodelovanja štirih občin. Naj ob koncu še omenim besede enega izmed občanov: »Kljub temu, da je.naš materin jezik različen, smo si Jugoslovani bratje.«	(ERC)
Tovarniško izobraževanje naj bi bilo sestavljeno iz:
— izobraževanja za določen poklic,
-— splošnega	izobraževanja
vseh kadrov,
—j poslovne politike.
Temeljiti mora na naslednjih važnih zahtevah:
1.	Efektno izobraževanje zahteva študij- gospodarskih in tehnično tehnoloških pojavov ter mora biti postavljeno na pedagoško osnovo.
2.	Izobraževanje mora biti stalno, kajti nikoli se ne' smemo zadovoljiti z doseženimi rezultati, ampak moramo vedno težiti za nadaljnjim razvojem.
3.	Potrebna je dovolj močna kadrovska služba, ki mora voditi pravilno kadrovsko politiko.
4.	V podjetju mora vladati prepričanje, da je tako izobraževanje potrebno.
Izobraževanje v tovarni ima, kadar je uspešno, za podjetje veliko prednost, ker lahko na splošno podlago znanja doda prav tisto in tolikšno znanje, ki je na določenem delovnem mestu potrebno. Z ekonomskega stališča je izobraževanje upravičeno, če je dohodek, ki je nastal zaradi izobraževanja, večji, kot so bili stroški izobraževanja. Tako merilo sicer ni vedno pravilno, ker se tudi rezultati mnogokrat ne morejo pokazati niti predvideti takoj, vendar je tako merilo vsekakor eno od najvažnejših, ker sicer izobraževanje izgubi pravi smisel. Vsaj v končni fazi se morajo pokazati ekonomski uspehi kot posledica, izobraževanja. Da bi se lahko v tem primeru pravilneje odločali, je potrebno postaviti neka jiravila za ocenje-' vanje efekta izobraževanja. V ta namen je najprej potrebno poznati sestav izobrazbe, potreben za določeno delovno mesto.
Kadar imamo od surovine do fizikalnega izdelka določeno število faz,, imamo lahko različna delovna mesta.
Surovina —► 1. faza —» 2. faza —» 3. faza —» končni proizvod
a)	Za vsako fazo imamo svoje. delovno mesto. V tem pri-
meru naj bi bil sestav znanja takle:
Tehnično znanje	70	%
Ekonomsko organizacijsko znanje	20	%
Splošno znanj ei	10	°/o
Skupno znanje	Zi	100	%
b)	Imamo delovno mesto za dve delovni fazi. Sestav znanja naj -bi bil v tem primeru takle: Tehnično znanje	65	%>
Ekonomsko organizacijsko znanje	25	%
Splošno znanje	10	% * •
Skupno znanje Z2	100 %
c) Delovno mesto je tako, da mora delavec opravljati tri delovne operacije oziroma faze izdelave. V tem primeru naj • bi
bil sestav, takle:
Tehnično znanje	60	%
Ekonomsko organizacijsko znanje	30	%
Splošno znanje	10	%
Skupno znanje Z3	100 %
Potrebno znanje na delovnih
• mestih od a) do c) raste:
Zi < Z2 < Za
Vendar mora biti tehničho znanje vedno večje, čeprav odstotek tehničnega znanja v primerjavi s skupnim od a) do c) pada.
Razmerje med tehničnim in ekonomsko organizacijskim znanjem se manjša od a) do c).
Kolikbr bolj je tehnološki proces dognan, čim več je mehanizacije in avtomatike, tem večji je delež širšega znanja. Tudi ekonomsko organizacijsko in splošno znanje se od a) do c) veča.
Če je začetno znanje delavca na nekem delovnem mestu Z0, potem velja, da je potrebno izobraževanje tem dolgotrajnejše, čim večja je razlika med začetnim in zaželenim (potrebnim) znanjem Zp.
Po končanem procesu pa mora biti znanje približno izenačeno
Zi = zp.
Pri tem nastopijo v začetku •naslednje alternative:
Z0 < Zp: izobrazba ni prilagojena ravni opreme in procesa. Iz tega sledi neekonomična proizvodnja, zato je potrebno dodatno izobraževanje.
Z0 = Zp: optimalni primer, v katerem je struktura kadrov pravilna in dodatno izobraževanje nepotrebno.
Z0 > Zp: razsipavanje s strokovnostjo; prevelika izobrazba za delovno mesto.
V Jugoslaviji je običajen prvi primer, in to s precejšnjo razliko med začetnim in potrebnim znanjem.
Če upoštevamo, da je mogoče direktno izračunati učinek izobraževanja na proizvodnjo (učinek označimo z R), tako da ostale faktorje izključimo, tedaj
Vprašanje po reformi: Hm, s tako vsebino pa na takem položaja?!
lahko dobimo razmerje rezultata R in obsega znanja Z. To razmerje se od a) do c) veča. Ker se večata tudi znanje in učinek izobraževanja, je razlika učinka večja kot razlika znanja.
Zaradi tega je:
. A R /
ZT >X
Razmerje razlik imenujemo koeficient efektivnosti izobraževanja. Doseči moramo tedaj, da bo z majhno spremembo znanja uspeh v proizvodnji čim večji. Večji koeficient efektivnosti dosežemo le takrat, kadar je izobraževanje funkcionalno, to je pa tedaj, kadar smo potrebe;in probleme pri izobraževanju dovolj dobro analizirali. Uspeh izobraževanja je močno odvisen od začetne stopnje znanja.
Čim popolnejša je proizvodnja, tem manjše je potrebno
dodatno znanje za prehod na naslednjo višjo raven proizvodnje. Ker torej potrebno dodatno znanje proti višji ravni .proizvodnje pada, je faktor efektivnosti izobraževanja tem večji, čim večja je raven proizvodnje. Prav zato morajo biti dovoljene razlike v znanju ./I Z^ med potrebnim Zp in doseženim znanjem Zj tem manjše, čim višja je raven proizvodnje oziroma čim večje znanje se zahteva na delovnem mestu.
Razumljivo je, da je začetek najtežji, ko je ravèn proizvodnje. še nizka in prav tako nizko tudi osnovno znanje. Tedaj je treba vložiti veliko sredstev v izobraževanje, efekt izobraževanja pa je majhen. Preden preidemo na višjo raven proizvodnje, je vsekakor potrebno najprej doseči dovolj veliko znanje na nižji favni. Edino tak sistem nam zagotovi pri določenm začetnem znanju in določeni začetni ravni proizvodnje največji učinek izobraževanja in s tem tudi najhitrejši razvoj tovarne.
Razumljivo je -tudi, da bodo od stopnje proizvodnje odvisni tudi potrebni časi izobraževanja ti, t2 in t3, ki prav tako od a) do c) naraščajo.
Zaradi , tega tudi časovna efektivnost izobraževanja v odvisnosti naraščanja ravni proizvodnje narašča. Razmerje učinka na proizvodnjo- in čas se od
a)	do c) veča.
Čas izobraževanja mora biti optimalen, da je efektivnost največja. Torej niti predolg t,j (preveč , obširen • in razvlečen program) niti prekratek tk (skrajšan program). V prvem primeru je sicer rezultat proizvodnje enak optimalnemu, v drugem primeru pa je manjši od optimalnega, vendar je v obeh primerih efekt izobraževanja nižji od optimalnega.
Izobraževanje je torej efektiv-nejše, čim bolj je prilagojeno ravni proizvodnje in opreme, čim višja je raven proizvodnje in s čim višjim začetnim znanjem razpolagamo.
V naši tovarni je spričo navedenih kriterijev izvajanje izobraževanja pred težko nalogo. Razpolagamo z razmeroma nizkim začetnim znanjem, .raven proizvodnje pa foi zahtevala višjo strokovnost. V takem stanju je vsekakor težko govoriti o prilagojenosti strokovnega kadra ravni proizvodnje. V naši tovarni smo prešli na. višjo raven proizvodnje in opreme, ne da bi prilagodili znanje vsaj prejšnji, nižji ravni. HM
Uporabljena literatura: dr. Dragan Lalić: Pojam , i suština tvorničkog Izobražen ja.
— Med nami povedano, se ti mar ne zdi, dva sva svoji vlogi v delavskem samoupravljanju že preživela?
#— Kaj hočeš, čas naju prehiteva!
OSNOVE JEDRSKE TEHNIK
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
Danes poznamo precej različnih tipov reaktorjev, ki jih lahko uporabimo za nuklearno elektrarno. Precej reaktorjev je še takih, s katerimi bi tudi lahko dosegli verižno reakcijo fisije, pa do sedaj še niso uporabljeni. Od teh jih precej odpade zaradi slabe tehnične izvedljivosti, oziroma nepraktičnosti, drugi pa še niso tako razviti, da bi že prišli v poštev.
Različni reaktorski tipi se med seboj razlikujejo po več parametrih kot: po gorivu, po konstrukciji elementov, po legi glavne osi reaktorja, pò hladilu, po moderatorju, po splošnih nuklearnih in klasičnih lastnostih, po načinu odvajanja toplote itd. Ker pa ti parametri medseboj niso neodvisni, ampak določene kombinacije izločujejo nekatere in določajo druge parametre, se število možnih kombinacij močno zmanjša (ostane še čez 100 možnosti).
Zaradi razvoja nuklearne tehnike so nekatere možne kombinacije že odpadle kot manj vredne, med preostalimi pa še vedno ni kakega superiornega tipa. Različne države so se odločile za določeno vrsto reaktorja glede na prednosti tipa, ki jim zaradi specifičnih pogojev posamezne države najbolj ustrezajo, oziroma zaradi slabosti, ki najmanj neugodno vplivajo na odločitev. Večinoma so države obdržale izbran tip reaktorja in ga naprej razvijale, pri tem pa so vsaka po svoje dosegle znatne uspehe.
Danes ne moremo z gotovostjo reči kateri tip je najboljši, pač pa se lahko odločimo le za najustreznejši tip pri določenih pogojih. Število različnih tipov, ki pridejo danes še v poštev se je tako močno skrčilo (okrog 15), pa še izmed teh izstopa nekaj tipov, ki so glede tehnologije in glede izkušenj daleč pred ostalimi.
lahkovodni reaktor hlajen z vodo pod pritiskom.
MAGNOX REAKTORJI
Gorivo je naravni uran z oblogo iz Magnox-a (zlitina aluminija in magnezija). Reaktor je moderiran z izredno čistim grafitom, hlajen pa z ogljikovim dioksidom. Prvi reaktor Calder Hall (Vel, Britanija) moči 164 MW je začel obratovati 1959 leta. Razen Vel. Britanije je ta tip razvijala tudi Francija (prvi EdF-1 v pogon 1962 Ì.). Doslej je v pogonu okrog 4.400 MW, v gradnji pa je na-daljnih 3.000 MW v Vel. Britaniji in Franciji.'Dva reaktorja tega tipa sta v pogonu še drugod po svetu (Italija — Latina in Japonska — Tokio Mura). Te nuklearne elektrarne lahko dobavita Vel. Britanija in Fran-cija.
LAHKOVODNI REAKTORU HLAJENI Z VRELO VODO
Reaktorji uporabljajo za gorivo lahno obogačen uran, za moderator pa navadno vodo. Voda izpareva in s tem hladi reaktor. Leta 1957 je šel v pogon prvi eksperimentalni reaktor in nato leta 1960 prva nuklearna eletrarna Dresden I. 210 MW. Do sedaj je v pogonu 600 MW, v izgradnji pa nadaljnjih 3.000 Mff (v Švedski, Indiji, Španiji in ZDA). Elektrarne so bile zgrajene že v Italiji, Zvez. republiki Nemčiji in Japonski. Te elektrarne dobavljajo le ZDA.
LAHKOVODNI REAKTORJI
HLAJENI Z VODO POD PRITISKOM
Da bi preprečili vrenje hladilne vode, je voda pod odgovarjajočim pritiskom. Gorivo je lahno obogačen uran, gene-
rator pa voda. Prva nuklearna elektrarna Shippingport 68 MW je bila zgrajena v ZDA in je šla v pogon leta 1957. Te reaktorje so začeli zgrajevati kot mobilne pogonske (podmornice, ladja Savanah), šele pozneje so jih začeli uporabljati za nuklearne elektrarne. Elektrarna tega tipa je zgrajena v Italiji. V pogonu je že 1.000 MW, v gradnji pa še 3.500 MW (Zvez. republika Nemčija, Demokrat, republika Nemčija, Francija, Španija in ZDA). Na tržišču jih nudijo ZDA in SSSR.
OSVOJENI TIPI REAKTORJEV
Med osvojene tipe reaktorjev štejemo naslednja reaktorja: izboljšani plinsko hlajeni reaktor in težkovodni reaktor hlajen s težko vodo pod pritiskom.
Izboljšan plinsko hlajeni reaktor.
Z nadaljnjim razvojem plinsko hlajenim reaktorjem so an-gleži izdelali nov tip reaktorja z lahno obogačenim uranom kot gorivom. Moderiran je še vedno z grafitom, tudi hlajen z ogljikovim dioksidom, toda zaradi lahne obogatitve ima večjo specifično moč in manjše izmere. Gorivo ni več metalni uran kot Magnox tipu, ampak uranov dioksid v srajčkah iz nerjavečega jekla, Ta tip doseže mnogo ugodnejše parametre pare, praktično iste kot moderne termo elektrarne. Prototip je -»grajen v Vel Britaniji 130 MW1 in v ZDA (30 MW). V Vel. Britaniji je v pogonu od I. 1963. V izgradnii je 1.200 MW nuklearna elektrarna Dungeness B v Vel. Britaniii. Take reaktorje lahko dobavlja Vel. Britanija.
(Nadaljevanje na 10. strani)
RAZDELITEV TIPOV REAKTORJEV
Za osnovo določanja najbolj uspešnih tipov reaktorjev nam lahko služijo do sedaj zgrajene nuklearne elektrarne, s katerimi imamo že določene izkušnje. Će tem tipom dodamo še tipe nuklearnih elektrarn, ki so v gradnji oziroma v projektu, potem dobimo tako vse tipe,^ ki jih lahko smatramo za tehnično in ekonomsko upravičene. Razdelimo jih lahko v tri skupine:
a)	preizkušeni tipi reaktorjev; med preizkušene spadajo tipi reaktorja, ki so že zastopani v velikih nuklearnih elektrarnah (moči več 100 MW). S temi imamo dovolj izkušenj v gradnji in v pogonu razen tega pa tudi potrjene podatke o ekonomiki proizvodnje el. energije.
b)	Osvojeni tipi reaktorjev: osvojeni tipi imajo predstavnike samo med eksperimentalnimi postrojenji manjše moči, prehod na večje moči pa je v izgradnji, vendar je tip že tako dognan, da ni pričakovati tehnološkin problemov niti posebnega razvoja.
c)	Perspektivni tipi reaktorjev: perspektivni so vsi oni tipi reaktorjev, ki zahtevajo še mnogo razvoja preden bodo šli v redno proizvodnjo. Med temi so tudi taki, ki imajo že eksperimentalne prototipe.
PREIZKUŠENI TIPI REAKTORJEV
Med preizkušene tipe reaktorjev lahko štejemo le tri tipe in sicer: plinsko hlajeni reaktor tipa Magnox, lahkovodni reaktor hlajen z vrelo vodo in
Mirko Bezjak, polkvalificirani ključavničar
Prenosna vlečnica
■ Neka švicarska firma je izdelala nov model prenosne vlečnice in ga imenovala »Bimbo«. Vlečnica je težka le 50 kg in jo je mogoče z lahkoto spraviti v avto. Sestavljena je iz štiitoož-nega zložljivega ogrodja iz lahke kovine, ki ga lahko pripravimo s par prijemi. Zraven je majhen bencdnskn motor s porabo % 1/h iih 150 m dolga žična vrv z napravo za upravljanje pni vleku navzgor. Pri no'imalmš obremenitvi. lahko upoštevamo hitrost
1.5	m/s,ek: Vlečnioo laMso montiramo na vsakem, za smučanje primernem pobočju, in dela brezhibno brez posebne strežbe.
Nuklearna elektrarna Grossnach (ZRN)
Poizkusna nuklearna' elektrarna Grossnadh, ki je 'trenutno še v gradnji 'bo začela • obratovati 1968. leta. Reaktor je lahko vodnega tipa din bo imel moč 25 MW. Parametri pare 'bodo pri .tej. pp-izlkusmii elektrarni na, pregreto paro dokaj ugodni (500° C in 60 at.). Pomembno je, da bo pregrevanje. pare nuklearno.
Premična drobilna naprava
V Nemčiji so zgraditi naj-večjo drobtino napravo, ki se lahko sama ipomiilka s hitrostjo 360 m/h. Teža jie 440 4 iin ima kapaditeto 600-.-7001 materialu na uro. Dolga je 40 m, visoka 9 m im široka 11 m. Premika se s pomočjo
1.5	m širokih in 10,6 m dolgih gosenic. Vgrajena moč moitorja znaša 1500 KM.
Transformatorji z nevnetljivo izolacijsko tekočino
Angleška družba »English Electric« je začela graditi transformatorje, v katerih so olje nadomestili is tekočino., imenovano »pirbklbr«,-- Piroklor-—je—dober izolator, po .svojih hladilnih lastnostih ne zaostaja za transformatorskim oljem, njegova prednost pa je ta, da je negorljiv.. Pare in plini, Oci nastajajo, pri razkroju, niso niti eksplozivni, niti strupeni.
Pirokloir je mešanica 60 °/o hieksaklor dlifenila din 40% trd-klÒT benzena. Bo viskoznosti ustreza trainsformatoiriskem . olju. Razkroj nastopi šele pri temperaturi' 7300° C. Biroiklor ni podvržen počasnemu staranju v obliki oksidacije im kemičnega razkroja ikoit mineralna olja ter ne tvori usedlin. Transformatorji, napolnjeni s piroklorom, lalbko obratujejo, do 20 let neprodušno zaprti ibrez nadzorstva. Pri njih/o-hiovi konstrukciji moramo upoštevati . samo dejstvo, da je pd-rofclor topilo za številne organske sinovi, le-te moramo zato. nadomestiti z drugimi, metopljivimi. Cena piroklora je približno za 30% višja od cene mineralnega olja, zato. pa je. znaten prihranek ob njegovi uporabi, saj odpadejo' protipožarni ukrepi in naprave. Ob upoštevanju navedenih dejstev je piroklorni .transformator za 18% cenejši’od oljnega.
Na Japonskem so v letu 1965 porabiti okrog 400.000 t. .aluminija. Od te količine j,e 240.0001 valjanih proizvodov in 114.000 t litine. Za proizvodnjo aluminijske žice so porabili sicer le
20.0001	aluminija, tovrstno proizvodnjo. pa bodo gibčno povečali,. da 'bi. zadovoljili naraščajoče pio’trèbe po visokanapetostnih tokovodnikov. Proizvedli so tudi okrog 16.000 t folije, ki so jo v glavnem porabiti za pakiranje čaja in tobaka. Japonske zaloge kobalta, dimka in svinca bodo zadoščale samo še za 40 do 50 let, zato želijo, močno povečati proizvodnjo aluminija.
Ob prazniku naše tovarne iskreno čestitamo vsem sodelavcem, ki so dopolnili 10 let neprekinjene zaposlitve v našem podjetju
IZ DE GLINICE:
Vinko Bombek, Franc Cajn-kar, Simon Cafuta, Franc Horvat, Jože Hliš, Jože Kolarič, Ivan Letič, Maks Milošič, Zora Mlinarič, Jakob Malek, Martin Muzek, Anton Nahberger, Franc Skledar.
IZ DE ALUMINIJ:
Vinko Budja,- Franc Breg, Anton Bohi, Jakob Bratec, Jože Beranič, Andrej Bedrač, Franc Debelak, Franc Drobnič, Franc Flajs, Jože Gajzer, Stanislav Golob, Anton Horvat, Franc Hergula, Marija Horvat, Janez Horvat, Franc Hernec, Jože Habjanič, Franc Huzjak, Franc Jerič, Franc Jazbec, Janez Jerenec, Ivan Jakolič, Štefan Knaus, Stanko Kovačič, Alojz Krajnc, Alojz Kirbiš, Maks Kaučevič, Alojiz Krajnc, Franc Kokol, Franc Kodrič, Franc ; Letonja,. Jože Lepej, Alojz Leskovar, Jože Lešnik, Anton Murko, Martin' Muršec, Ludvik Milošič, Josip Maloič, Martin Meznarič, Franc Nadelsber-ger, Stanislav Polanec, Martin Petrovič, Marjan Primc, Franc Pukšič, Božidar Premužič, Ivan Pečnik, Ludvik Rodošek, Jakob	Svenšek,.
Franc Štrucl, Feljks Šterbal, Janez Šmigoc, Jože Smigoc, Filip Topolovec,, Janez Topolovec, Stanko Toplak, Jože Vek, Franc Vajda, Franc Vidovič, Jože Vodušek, Slavko Višinski, Franc Zavec, Konrad Zelenik, Maks Zorko.
IZ DE VZDRŽEVALNI
flRBA-TT-. --
-'-tEndvik Arnuš, Jože Bftr-mec, Ivan Bezjak, Jože Cafuta, Jože Ciglar, Alojz Cucek, Janez Druzovič, Franc Ferčič, Anton Faktih. Alojz Gašparič, Ivan Golob, Jože Huzjan, Karl Hofman, Vinko Holc, Franc Irgl, Franc Jeza, Alojz Kumer, Janez Lesjak, Franc Malek, Franc Mesarič, Stanislav Mlakar, Martin Malek, Janez Majcen, Stanko Matjašič, Zvonko Miljan-čič, Jože Matjašič, Franc Majhen, Mirko Kocuvan, Janez Mlakar,, Slavko Marguč, Jože Menoni, Franc Novak, Jože Nemec, Ivan Ogrinec, Stanko ■ Predikaka, Franc Pur,g, Alojz Sagadin, Gabriel Senj or, Stanko Skrbinšek, Jože Smolinger, Jože Štrucl, Janez Šalamun, Franc Tomanič, Marjan Trampuš, Stanko Zemljak.
IZ DE ENERGETIKE:
Branko Arklinič, Aleksander Blaž, Štefan Beranič, Franc Cajmko, Janèz Feguš, Martin Godec,. Štefanija Letonja, Vincenc Megla, Janez Samastur, Florjan Trbovšek.
IZ DE PROMET:
Janež Ficko, Anton Kaučič, Alojz Marin, Danilo Mihelič, Jože Slana, Ivan Škrjanec, Anton Vedernjak, Jože Voglar.
IZ DE OSREDNJE SLUŽBE:
Anton Cenar, Vida Detiček, Ivan Gregorec, Marija Hliš, : Franc Javernik, Ignac Krajne,-/Alojz Kapun, Alojz Krušič, Kristina Kostanjevec, Janez Kostanjevec, Janez Primožič, Ivan Sekol, Rudi Štelcer, Janez Vidovič, Martin Vilčnik, Štefan Zafošnik.
-TS-
Člani delovne skupnosti, ki ob tovarniškem prazniku TGA 21, novembra 1966 dopolnijo naslednjo neprekinjeno delovno dobo
21 LET:
Ivan Gerjovie, Franc Godec, Janez Lajh, Franc Muhič, Franc Plajnšek, Mirko Špoljar in Božena Zorec.
20 LET :
■ Simon Frangeš, Ivan Golc, Ivan Horvat, Mirko Kondrič, Friderik Koser, Franc Lenart, Jakob Murko in Anton Pfeifer.
19 LET:
Janez Bezjak, Rudolf Bezjak, Ludvik Bur j an, Ivan Colnarič, Peter.čulibrk, Matija Frčeč, Janez Fijačko, inž. Boris Gorup, Ivan Gašpar, Ivan Jakomini, Stanko Kovačič, Angela Kranjec, Ivan Kampi, Franc Klaj-derič, Anton Kokol, Jakob Kornet, Alojz 'Kristovič, Anton Karo, Franc Koren, Stanko Kova-čec, Franc Kokol, Valter Kolarič, Maks Lačen, Janez Lenart, Rudi Majcen, Emil Mojzer, Franc Medved, Tomaž Milošič, Kristina Muiršec, Sonja Petrovič, Franc Petrovič, Štefan Skledar, Jože Srpčič, Franc Sajovic, Peter Štelcer, Marjana Toplek, Andrej Toplek, Franc Vratič, Franc Vrabl, Angela Zadnik, Jože Zupanič in Ferdo Zalar.
18 LET:
Karl Antonič, Martin Arte-njak, Stanko Brglez, Ivan Belič, Jože Car, Franc Duh, Anton Draškovič, Štefan Frangeš, Jakob Fakin, Jože Frčeč, Štefan Fuks, Ivan Fir.bas, Jakob Galun, Franc Goljat, Stanko Hertiš, Janež Juriševič, Maks Kmetec, Franc Kosi, Anton Kuhar, Alojz Karo, Anton Leskovar, Jože Mikec, Martin Mojzer, Franc Meznarič, Anton Nadelsberger, Štefan Nežmah, Ivan Pulko, Stanko Tomažič, Zora Težak, Zdrav-ko—Zavrtanik. Jože Zelenko in rTSCartin Žerak.
17 LET:
Janez Belšak, Franc Berglez, Feliks Breščak, Ivan Cafuta, Štefan Dončec, Mihael Emeršič, Ivan Elsner, Anton Furman, Janez Fridauer, Franc Gotvajn, Franc Galun, Jože Gradišnik, Štefka Hmelina, Bogo Hmelina, Rudi Hlušička, Ernest Janžekovič, Ivan Jus, Maks Jabločnik, Franc Jakah, Ljubo Komelj, Franc Koletnik, Ivan Kostanjè-vec, Srečko Kramberger, .Franček Kolarič, Angela Kampi, Maks Mele, Stanko Meglič, Helena Majcen, Jože Peršuh, Franc Prešiček,. Mihael Princi, Stanko' Pal, Ana Plajnšek, Matevž Skok, Maks Strafela, Franci Vreže, Franc Vidovič, Albert Zajšek in Franc Žohar.
16 LET:
Mirko Adamič, Ludvik Anžel, Stanko Gajšt, Viktor Hazabent, Alojz Jerenko, Janez Jeza, Ernest Jamer,-Dominik Karlovšek, Silvo Kovačič, Anton Mohorko, Janez Pal, Stanko Pondrk, Stanko Praprotnik, Maks Rojko, Katica Stupan, Anton Slešič, Jože Šegula, Marija Špoljar, inž. Stane Tonejč, Jože Toplak, Jože Zelenjak in Jože Zamuda.
15 LET:
Rudi Airnejčič, Mihael Bednič-ki, Viktor Brglez, Vinko Cuš, Franc Dogša, Janez Erbus, Pavla Elsner, Edvard Ferenčič, Mihael Fajt, Franc Gojčič, Stanko Godec, Jože Gajser, Ivan Havlas, Anton Kurilič, Jože Klaneček, Ivan Kota, Janez Ko-res, Branko Kolarič, Zvonko Klajderič, Frido Krneža, Anton Kirbiš, Staine Lampič, Branko Mlinarič, Franc Markeš, Alojz' "Muršec,' Ludvik Mesarič, Stjepan Pavlinek, Jože Robič, Jože Rotvein, Boris Solovjev, Ludvik Sluga, Albin Tomše, Anton Tp-manič, Herman Vajs, Ivan Vnuk in Štefan Zupanič.
14 LET:
Anton Arnuš, Drago Ačimovič, Rudi Belšak, Franc Bratuša, Ivan Bur j an, Janez Cafuta, Franc Ceh, Feliks Čuček, Anton Dogša, Štefan Frčeč, Jože Frank, Pepca Firbas,. inž. Franjo Grünfeld, Rudolf Golc, Vili Hohnec, Roman Harlamov, Alojz Horvat, Mirko Hrenko, Jože Hliš, Ivan Krajnc, Vinko Knez, Stanislav Kokot, Franc Korpar, Rudolf Kokol, Konrad Kramberger, Janez. Kiseljak, Jakob Kuhar, Franc Korošec, Franc Kokot, Franc Krajnc, Anton Kancler, Ernest Kureti, Ivan Lah, Ferdo Lepej, Karl Levanič, Martin Lah, Tonka Murko, Vlado Mar-tinkavič, Alojz Menoni, Matevž Metličar, Janez Munda, Jože Medved, Jakob Mlakar, Alojz Mikulec, Jakob Medved, Janez Mohorko, Rudi Mlinarič, Slavko Mesarič, Franc Novak, Martin ■ Ozmec, Franc Paveo, Ivan Pre-ložnik, Karl Pigner, Maks Potočnik, Stanko Pulko, Ivan Pi-šek, Janez Pulko, Anton Ram-pre, Štefan Rutar, Jože Repec, Vida Resnik, Alojz Svenšek, Albin Špehonja; Franc Šterbal, Janez Štumberger, Jakob Šohar, Karl Tomanič, Franc Trop, Rudolf Tili, Oto Težak, Bogomir Toplak, Karl Vrečko, Adolf Vodušek, Avgust Vrabl, Štefan Venbek, Ivan Vugrinec, Ludvik Vorina, Ernest Vrečar, Franc Vehovar, Franc Visenjak, Janez Verbančič, Mirko Zaspan, Stanko Zupanič in Jože Žnidar.
13	LET:
Matilda . Ačimovič, Martin Bevc, Franc Bogme, Jože Braun-štajn, Stanko Bogmte, Rudi Celan, Franjo Drobnjak, Franc Emeršič, Stanko Erbus, Ladislav Fajt, Jože Frigi, Miran Gotvajn, Stanko Hanželič, Štefan Hadler, Martin Hameršak, Ivan Herman, Franc Hertiš, Stanislav Ivanuša, Franc Intihar, Ivaij. Ivančič,, Slavko Janžekovič, Janez Jus, Franc Jev-ševar, Viktor Jus, Ciril Jazbec, Alojz Janžekovič, Franček Krajnc, Lovro Kiseljak, Ivan Kopajnik, Vincenc Kovačič, Edvard Kirbiš, Jože Kuret, Ivan Kozoderc, Alojz Kmetec, Ivan Kokol, Franc Kozel, Franc Kozoderc, Stanko Klinc, Ivan Kokol, Milan Lamot, Franc Lah, Franc Leben, Franc Leskovar, Slavica Mesarič, Janez. Metličar, Rudi Marušek, Franc' Merkuš, Andrej Merc, Vinko Murko, Ludvik Munda, Ivan Malek, Franc Nigerl, Ludvik Ostroško, Franc Petelinšek, Simon Pešec, Janez Pernat, Marko Prepelic, Franc Petek, Ivan Poplatnik, Franc Petek, Anton Pal, Viktor Prelog, Ivan Petrovič, Ludvik Repec, Peter Rudolf, Ivan Ratajc, Justin Repič, Franc Ska-za, Jakob Spolenak, Karl spo-lenak, Mirko Smrtič, Maks Svenšek, Alojz Slatič, Stanko Svenšek, Jakob Smiljan, Matevž Svenšek, Martin Skledar, Anton Sluga, Franc Slameršek, Franc Sakelšek, Ludvik Sukič, Anton Serdinšek, Ignac Svenšek, Franc Štumberger, Anton Štrucl, Janez Šprah, Alojz Šegula, Jernej Širovnik, Franc Štajner, ■ Martin Turk, Janez Turk, Vinko Verlek, Franc Vindiš, Anton Vidovič, Otmar Vedlin, Janez Vrtačnik, Mirko Vinter, Alojz Vtič, Viktor Zupanič, Franc Zadravec, Alojz Zupanič, Anton Zafošnik, Franc Zagoršek, Franc ' Žižek, Jože Žibrat, Stjepan Žnidarič, Anton Žerak ,in Anton Žumer.
12 LET:
inž. Franc Auer, Anton Anžel, Jože Berger, Franc Bauman, Franjo Ceci, Mirko Ciglar, Frida Čulibrk, Martin Čahčar, Stanko Černenšek, Vili Detiček, Franc Ekart, Jože Emeršič, Martin Emeršič, Anton Frigi, Franc Filipič, Janez Gojkošek, Ivan Grahi, Štefan Gunžer,
Franc Grabar, Anton Hertiš, Štefan Hanžekovič, Janez Hertiš, Dušan Hriberšek, Ivan Hrenko, Stanko Horvat, Franc Horvat, Franc Hriberšek, Slavica Huzjan, Marija Ivančič, Alojz Jernejšek, Franc Junger, Janez Jerenko, Franc Jurič, Mihael Jeza, Elfrida Kac, Darinka Kolarič, Anton Kamenšek, Anton Klajnšek, Štefan Kiselak, Franc Kokol, Ferdo Kolednik, Viktor: Klep, Franc Krivec, Lovro . Klajnšek, Stane Kmetec, Ludvik Kramberger, Ivan Kozel, Ciril Kužner; Tomaž Kolar, Franc Kajzersberger, Franc Kozel, Jože Krojsl, Rudi Kozoderc, Vlado Kajzovar, Jurij Kurfous, Ciril Korže, Peter Kolarič, Anton Kavčevič, Franc Krajnc, Alfonz Kozel, Štefan Košir, Sava Kuret, Metka Krajnc, Ju-
stika Kovačič, Franc Lončarič, Janez Lubej, Alojz Levanič, Jože Murko, Franc Muzek,-Ciril Martinčič, Leopold Mesarič, Rudolf Mohorko, Franc Mahorič, Janez Mihelič, Marija Murko, Jože Ogrizek, Jože Ostroško, Franc Peteršič, Janez Pšajd, Jože Plajnšek, Stanko Pišek, Janez Pišek, Ludvik Per-ger, Venčeslav Petrovič, Jože
Puikšič, Angela - Primožič, Avgust Rozman, Ivan Repec, Jože Rogina, Franc Rodošek, Jože Rožman, Karl Rozman, Angela Rudolf, Jože Širec, Janez Šmi-goc, Mijo Šoštarič, Peter Šegula, Antonija Sčurič, Franjo Ter-buc, Jože Turk, Anton Topolovec, Blaž Turk, Franc Turk, Ivanka Tašner, Anton Vrabl, Jože Vidovič, Štefan Vodušek, Franc Valentan, Feliks Vajdič, Mirjan Vedlin, Geza Vitez, Jože Vaupotič, Jakob Zajšek, Stanko Zemljič, Jože Zajc, Jurij Zupanc,, Frane Zajc, Vinko Zver, Janez Zajc, Franc Zupanič, Anton Žerak,; Mirko Žuran in Miroslav- Žnidarič.
II LET:
Alojz Andrašič, Mihael Anžel,-Martin Arnuš, Evgen Andrejek, Franc Arnuš, ' Majda Babnik, Franc Bedrač, Franc Bezjak, Alojz Bek, Stanko, Bedenik, Rudolf Bedenik, Blaž Bednički, Franc Borovnik, -Lovro Bera-
nič, Janez Bračič, Anton Bratušek, . Stanko Bezjak, Ana Brandstätter, Ivan Bračko, Ludvik Bedrač, Albin Bombek,-Janez Bauman, Martin Cafuta, Franc Ciglar, Viktor Copak, Franc Černivec, Jože Čatorič, Vera Dobljekar, Anton Dvoršak, Valentin Dominko,. Jakob Drobnak, Vinko Dovečar, Maks Dovečar, Janez Drevenšek, Franc Drevenšek, Vincenc Dobnik, Jakob Drevenšek, Anton Eržen, Martin 'Emeršič, Rudi Emeršič, Konrad Fladung, Franc Fric, Ludvik Forstnerič, Silvo Fijavž, Jože Fideršek, Ivan Fi-štravec, Franc Felicijan,-Štefan Frgs, Anton Fajfatič, Jože Frank, Janez Fleiss, Konrad Ferk, .Jakob Gojkošek,- Janez Gobec, Franc Gerdak, Jakob Gajzer, Peter Gegič, Micika
Gradišnik, Katica Gegič, Terezija Galun, Tinka Gulin, Zlatka Hazabent, Jože Hamghelman, Janez Hebar, Ivan Hertiš, Jože Horvat, Leopold Horvat, Janez Horvat, Stanko Hojnik, Alojz Habjanič, Ivanka Havlas, Djuro Horvat, Stanko Irgl, Ivan Ivanuša, Viktor Ivanuša, Franc Jelen, Mihael Jeza, Franc Jus, Stanislav Jurgec, Janez Jurič,
Franc Junger, Konrad Jäkel j, Ignac Ja vernik, Adolf Kosi, Rozika Klančnik, Ivan Krajnc, Jože Kokovnik, Jože Koletnik, Avgust Kiselak, Anton Kozoderc, Franc Kozoderc,. Štefan Kreslin, Ivan Kociper, Matija Kosi, Ivan Kramberger,1 Matija Klep, Alojz Krajnc, Franc Kokol, Marjan Kuret, Ivan Hertiš, Franc Ko j c, Karl Kelc, Anton Kovač, Milan Kukec, Štefan Kocmut, Ivan Kukoveč, Jože Kovačec, Viktor Klasič, Vinko Kokol,- Zvonko Kelc, Janko Krajnc;, Stanko Kosi, Stjepan Krikovič, Janez Kristovič, Franc Koren, Franc Klajnšek, Rudi Kurbus, Feliks Kmetec, Franc Kumer, Anton Kolar, Anton Kmetec, Stanislav Kosec, Ivan Kojc, | Jože' Kardinar, Janez Ljubeč, Anton Levičnih, Ignac Lončarek, Ivan Lozinšek, Štefan Levanič, Martin Lovrenko, Anton Lovrenčič, Ivan Leben, Ivan Lebar, Vinlko Lepej, Vida Lončarič, Anica Lah, Alojz Mi-
lošič, Roman Majer, Ludvik Mlakar, Franc Murko, Jakob Mesarič, Jurij Mohorko, Stanko Munda, Martin Merc, Rudolf Mislovič, Davorin Meško, France Meško, Jože Mlakar, Josip Murata, Ivan Majoško, Franc Medved, Ludvik Mlinarič, Štefan Mlinarič, Janez Meznarič, Jože Marušek,. Franc-Meznarič, Stanko Majcen, Franc Mlakar, , Ivan ^lesarič, Alojz Majcen, Ljudmila Mojzer, Anton Nežmah, inž. Jože. Operčkal, Ivan Palfy, Maks Planinc, Janez Pulko, Anton Pulko, Jože Pauko, Roman Plajnšek, Franc Planinšek, Franc Pepelnik; Franc Petrovič, Anton Primožič; Janez Potočnik, . Janez Planinšek, Franc Panikvar, Rudolf Petrovič, Franc Potočnik, Janez Pu-kšič, Janez Primožič, Karl Podgoršek, Ivan Pinterič, Stanko Pukšič, Jože'Pihler, Anton Per-ger, Anton Pišek, Franc Pišek, Drago Petkovič, Jože Perkovič, Vincenc Pšajd, Janez Roškar, Anton Repinc; Albin Ranfl, Anton Rotvajn, Štefan Rakuš, Ivan Reich, Maks Rozman, Dominik Rumež, Mihael Rojko, Martin Ranfl, Stanko Senjor, Jože Se-linšek, Stanko Seidl, Franc Svenšek, Anton Sakelšek, Jože Sagadin, Jože Spevan, Martin Svenšek, Ivan Sok, Lovro Smo-linger, Avguštin Skledar, Stanko Sok, Franc Štumberger, Mihael Šamprl, Avgust Šoštar, Anton Šabeder, Anton Štumberger, Janez Špoljar, Franc Šegula, Franc Šmid, Ivan Šerot, Franc Šimenko, Martin Šprah, Vlado Šerc, Martin Šimenko, Ivan Šef, Franc Širovnik, Alojz Šmigoc, Ivo Tušek, Martin Turk, Janez Topolovec, Josip Trstenjak, Vincenc Topolovec, Štefan Tašner, Franc Topolovec, Janez Tašner, Jurij Topolovec, Jože Vtič, Janez Verlak, Anton Vidovič, Andrej Vidovič; Ivan Voglar, Anton Vernig, Anton Vaupotič, Leopold Valh, Anton Veselič, Viktor Vogrinec, Jakob Vindiš, Franc Vuk, Konrad Vočan-ec, Stanko Vinter, Anton Veselič, Franc Vuk, Peter Vrbnjak, Anton Zajc, Anton Zebec, Janez Zavec, Martin Za-goranski, Anton Zadravec, Janko Zajšek, Nada Zaspan, Stanko Zamuda, Franc Zamuda, Alojz Zorec, Ferdo Zavratnik, Avgust Zemljič, Ferdo Zupančič, Ivan Zelenjak, Franc . Žinko, Franc Žunkovič, Franc Žlavs; Anton Žumbar, Stanislav Žnidar, Franc - Žlahtič in Anton Zolger. i	PE
Novice
V	Bramili ji bodo v letošnjem letu porabili 58.0001 aluminija., pri tem računajo s 40001 uvoza. Za prihodnje . leto pa planirajo porabo 63.0001 aluminija, nie bodo ga pa niič več uvažali.
Da bi se izogdili dragemu uvozu, bodo svojo največjo ■'elektrolizo aluminija v Saramaniji modernizirali, razširili s 64 elefctro-ldznimi pečmi in prešli na pol-prevodniške Si usmerjevalce. Tako bo. proizvodnja tega obrata porasla na letnih 22.0001.
V	Indiji porab,iijioi letno okrog
70.0001	aluminija, za leto 1970 pa planirajo porabo 240.0001 aluminija. Na razpolago imajo bogata ležišča boksita in velike rezerve vodne energije. Gradili bodo tudi elektrolizo aluminija z letno kapaciteto 60.0001.
Italija je z} razširitvijo svojih elektroliz aluminija . znatno ' povečala proizvodnjo. Leta 1961 so proizvedli 81.5001 aluminija, V
1964.	letu '.pa so uvedli 100.000 amperske peči in zvišali proizvodnjo na 115.0001, v letu 1965 pa celo na 122.0001. Na otoku Sardiniji-gradijo novo elektrolizo za letno, kapaciteto 91.0001 aluminija. Za to elektrolizo, bodo zagotovili elektriko iz tennoiben-trale.
PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOSI PRENOS Sl PRENOSI PRENOSI PRENOSI PR
OSNOVE JEDRSKE TEHNIKE
(Nadaljevanje z 8. strani)
TEŽKOVODNI REAKTOR S TEŽKO VODO POD PRITISKOM KOT HLADILO
Najboljšo nevtronsko ekonomijo nam da težka voda kot moderator in biadilo ter s tem dovoljuje uporabo naravnega urana. Kanada je zaradi tega izbrala in razvija težkovodni tip reaktorja. Zgradila je prototip 20 MW, ki je v pogonu od
1.	1962. V izgradnji je 1.500 MW v Kanadi in Indiji. Dobavitelj teh reaktorjev je Kanada.
PERSPEKTIVNI TIPI REAKTORJEV
Med perspektivne reaktorje bi lahko _ šteli več specialnih kombinacij, med katerimi pa najbolj izstopata težkovodni reaktor hlajen z vrelo težko vodo in hitri reaktor (plodni).
TEŽKOVODNI TIP REAKTORJA HLAJEN Z VRELO TEŽKO VODO
Gorivo je naravni uran, moderator in hladilo pa težka voda, ki z izparevanjem prevzema toploto iz hladilnih kanalov. Nuklearne elektrarne tega tipa ni v pogonu (tudi prototipa ne) in ne v izgradnji. Švedska kot proizvajalec ima v načrtu slično nuklearno elektrarno 200 MW, le da namerava zaradi kompaktnosti uporabiti lahno obogačen uran.
HITRI TIP REAKTORJA
Hitri reaktor je tipičen tip bodočnosti, ki bo pridobival s pomočjo plutonija iz konver-terjev nov material iz naravnega urana in torija. Na ta način bomo dobili več cepljivega materiala iz reaktorja, kot ga bomo vanj vložili. Velikih elektrarn še ni, so pa prototipi in poiskusni reaktorji v ZDA, SSSR, Vel. Britaniji in ZR Nem. čiji.
ZA DAN REPUBLIKE
Stiri leta so mitraljezi, puške regetale, sovražniku so strah v kosti dajale.
Vršili so se težki boji z okupatorjem na zemlji svoji.
V tej hudi grozni borbi srečali so se vsi narodi.
Prišli do spoznanja so,
in rekli, vsi med sabo bratje smo.
Iz dneva v dan ta vojska se je večala, sovražniku močnejše udarce je ‘zadajala.
Tudi lačna in praznih rok velikokrat nagnala krvoločneža je spat.
Voditelji te hrabre vojske velikokrat so se sestali takrat o marsičem je bilo nujno, da so se posvetovali. Razne načrte so kovali, kako sovraga s svoje zemlje bi nagnali.
Med borbo državo novo so ustanovili, ■ z okupatorjevo krvjo jo krstili.
29. november proglasili,
da rojstvo nove države bodo slavili.
Sedaj, ko vsi svobodni smo, na te ljudi lahko ponosni smo.
Z njimi- Dneva republike veselimo se, saj ta dan za nas vse najsvetlejši je.
Zato hiše nobene naj ne bo, kjer razobešene zastave ne bi bilo.
Okrasimo si še okna, vse, da izgledalo bo prazničnejše še.
Za 29. november
naj vsak Jugoslovan bo veder.
Pomisli naj na tisti čas, ko narod težki boj je bil za nas.
Franc Polajžar — kovinostrugar
PRAZNOVANJE OB 12-LETNICI NAŠEGA PODJETJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
jima moramo nenehno slediti. Kdor tega dejstva ne bo upošteval, bo v celotni družbi zaostal.
Junija 1950 leta je bil v podjetju izvoljen prvi delavski svet. Tako se je prvotno število 40 članov povečalo po letu 1955 na 60 članov delavskega sveta, saj je takrat bila tovarna prešla iz investicijske izgradnje v poskusno in nato čez 3 mesece v redno obratovanje. Decentralizacija delavskega upravljanja po letu 1961 je bila začetek uveljavljanja neposrednega upravljanja. Po petih letih neposrednega upravljanja po svetih proizvajalcev delovnih enot je čutiti nenehni porast prenašanja pristojnosti na te svete. Z delovanjem teh svetov in sprejemanjem sklepov, zavedajoč se teh dolžnosti in pravic, bodo neposredni proizvajalci krojili usodo lastnega podjetja ter začrtovali nadaljnjo rast proizvodnje ter širjenja podjetja. Pred integracijskimi procesi bo morala prednjačiti misel slehernega člana delovne skupnosti za širjenje podjetja in večanje sortimana kajti, to je pogoj za ekonomič-nejšo proizvodnjo.
Ta dejstva dajejo kolektivu spričevalo in zagotovilo za nadaljnji razvoj, da si ob dragocenih izkušnjah gradimo socialistično zavest, ki nam bo osnova v današnji družbeni ureditvi, da bi ustvarili delovnim ljudem višjo raven življenjskega standarda. Potrebno bo čim tesneje sodelovati z družbeno političnimi organizacijami in pomagati tudi zunaj podjetja ustvarjati zdravo vzdušje in biti vzor naprednega' delovnega' človeka.	Tušek Ivo
NEPOSREDNI PROIZVAJALCI 0 SAMOUPRAVLJANJU
(Nadaljevanje s 3. strani) Zelo zanimivo je namreč tudi to, da gredo taki ljudje lahko na seje ob vsakem času, medtemv ko se je takim članom, ki delajo ■ na delovnih mestih v prbiz-vodnih obratih, to večkrat onemogočalo češ, da iriiora biti na delovnem mestu. Pozneje pa. so od njega zahtevali opravičilo kje je bil in zakaj ne prihaja na seje!. Zato se tukaj zares popolnoma upravičeno zastavlja vprašanje, če smo v organih samoupravljanja vsi enakopravni in enakovredni? Brez dvoma da ne!
In prav to aktualno vprašanje zahteva odgovor in predvsem seveda realizacijo teh predlogov, ki so jih podali neposredni proizvajalci, kajti vsekakor mora že enkrat priti do polne veljave volja večinov članov delovnega kolektiva.
Bilo je celo slišati, da se bo verjetno zgodilo tudi to, da seje delavskega sveta ne bodo sklepčne, če bodo morale 'biti v popoldanskem ’ času. Toda to je že drugo vprašanje — namreč vprašanje zavesti vsakega člana delavskega sveta ali upravnega odbora, saj, se bo šele .takrat videlo, kdo so zares pravi in aktivni samoupravljavci v kolektivu, ki ne gledajo le na čas, kdaj je sklicana seja, ampak se zavedajo, da odločajo o pomembnih zadevah v podjetju v imenu svojih volilcev, kar pomeni, da. je za njih sklic sej ob kakršnem koli času dolžnost, ki so prevzeli s privolitvijo, da kandidirajo v organe samoupravljanja.
To pa ni bil samo predlog, ampak zahteva proizvajalcev iz delovne enote glinice, o kate-
rem mora razpravljati konferenca samoupravljavcev tovarne in sprejeti tudi . ustrezne zaključke, kajti, če bo ostalo vse kot doslej, so bile vse razprave le gola formalnost, ki jo je pač bilo treba opraviti, da bi ugodili navodilom in predpisom in ki ji v bodoče neposredni proizvajalci brez dvoma ne bodo več nasedli.
Ko so nadalje razpravljali o nekaterih negativnih pojavih v samoupravni praksi pri nas, so postavili tudi vprašanje raznih funkcij v samoupravnih organih kakor tudi v ostalih družbenopolitičnih organizacijah. Tako je neki član kolektiva postavil vprašanje, zakaj se pri nas skoraj vsa leta vedno menjujejo ljudje, ki so na odgovornih funkcijah. Tako je med drugim dejal: v tovarni sem že skoraj 15 let in so vsa ta leta na položajih predsednika DS, UO in sindikata ter TK ZKS vedno eni in isti ljudje, le da se pač menjujejo tako, da jè eden to-leto predsednik DS, nato UO, potem sindikata in končno še sekretar .TK ZKS. Ali res ni več sposobnejših ljudi od teh, ki so vsa leta na. teh položajih, kot profesionalci. Sodim, da je zares skrajhi čas, da o tem razmislimo in pogledamo, če res ■ ni med 1800 članskim; kolektivom več takih ljudi, ki bi tudi lahko opravljali take funkcije. Osebno sodim, je dejal ta. tovariš, da tako samoupravljanje ni v redu ih da je treba tudi pri nas marsikaj spremeniti' in sé ne Več varati, da je pri nas res vse v najlepšem redu. Tudi mi vidimo marsikaj,;,le dà nas do sedaj ni hotel nihče preveč poslušati. Prav zato tudi sodim, da bomo' pri nas v bodoče-tudi kadrovski politiki posvetili mnogo več pozornosti kot smo to delali do sedaj, to pa menda ni samo moje mnenje ampak mnenje večine članov naše delovne : enote. : H --—
ne enote razpravljali še o sedanjem sistemu nagrajevanja po delu in ga ocenili kot zelo Slabega in pri tern poudarili, da bodo morali organi samoupravljanja to bolj skrbeti. Prece'j so razpravljali tudi o problemih v proizvodnji, vendar je to sodilo že med druge sestanke. Upajmo, da bodo nekateri naši predlogi tudi usvojeni, želeli pa bi slišati tudi mnenja drugih! M F.
VODSTVO
nost sama po sebi ta, da vodi dela tako, da-se ugodno razvijajo in da posreduje tam, kjer stvari zaostajajo.
Ce gre vodja na pot ali 'dopust in če se v tem času dela ne razvijajo dobro, ne more posredovati, saj ga ni tu in to tudi ni njegova dolžnost; toda kot vodja oddelka, tudi v času svoje odsotnosti odgovarja za delo v tem oddelku in mora pravo-časho pred odhodom obvestiti svojega starešino, da ta ali druga faza dela ni dobra ali pa mòra, predvideti potrebne ukrepe, da bi preprečil škodljive pojave.
Značilno za slabe vodje in organizatorje je, da delo v njihovem oddelku ne gre, ko jih ni. To se potem napačno ocenjuje, dà so nenadomestljivi. Prav tako je značilno za dobre organi-, zatorje, da se stvari razvijajo ugodno v njihovem oddelku tudi tedaj, ko so odsotni. Tudi to vodi do napačnega zaključka, dà so nepotrebni.
Če na kratko ponovimo te zamotane pojme, potem izhaja, da je dolžnost Obveznost delovanja ali akcije, odgovornost pa je pasivno stanje, obveza polaganja obračuna.
Ko smo to razčistili: postane tudi jasen odnos varnostnega tehnika in operativnega vodje. Dolžnost varnostnega tehnika je, da opozori na' vse pomanjkljivosti in, nevarnosti, ki jih
opazi v obratu, operativni vodja pa je odgovoren za vse nevšečnosti in .nesreče, .do katerih pride zaradi teh pomanjkljivosti in nevarnosti. Varnostni tehnik ne more biti za to tudi odgovoren, ker njemu ni dana avtoriteta (pravica), da bi lahko odstranil te pomanjkljivosti in nevarnosti. On v skrajnem slučaju lahko prepove delo — kar je pa negativna pravica.
NA TO, KAR IMAMO, NE BI SMELI POZABITI (Nadaljevanje s 3. strani)
nihče ne bi vedel, da so v tistem in tistem delu tovar-le neizbrisno vzidani tudi ga nihče ne bi več poznaj njegovi žulji. Če torej ob raznih naših jubilejih deset in petnajstletnikov razmišljamo o teh stvareh, delamo to iz posebnih razlogov.
Reklo bi se morda nekako takole: »Fantje, deset in petnajstletniki smo. Mnogi so že šli v pokoj. Marsikaj smo naredili ter prebredli mnogo težav in problemov, zgradili smo marsikaj^H ampak zapisali še tega nismo do sedaj nikjer. In če tega ne bomo zapisali, bo šlo z nami vred v pozabo. Kar mirno zapišimo, da smo že precej pasa zamudili, precej svežih spominov prekrili s pozabo. Menda ni dovolj, če bomo mladim članom našega delovnega kolektiva čez leta govorili o nekih glini-čarjih in elektrolizerjih, ki so ustvarili mnogo v sedanjem podjetju, ampak o’tem in tem mojstru, delavcu ali uslužbencu ali uslužbenki, ki so vse to naredili v. korist podjetja in naše skupnosti. In sedaj upam, da sem končno s temi nekaj vrstica-
mi že_ nekoliko /gani1 -J” k** mjTsiTO -V sebi mtu-d i s seboj ' kgorlovino na ših obratov. Samoiniciativno^ mi, je namreč prišlo na misel, da bi v našem listu povabili k sodelovanju, vse tiste, ki nosijo v sebi kot stari elani kolektiva ali celo unokojen-ci mnogo spominov na izgradnjo naše tovarne, da bi v naš tovarniški list prispevali sestavke, spominske članke itd., iz katerih bi se morda kdaj pozneje dala celo urediti kakšna knjiga o zgodovini našega podjetja, kar ne bi' smelo iti v pozabo. Prav zato tudi sodim, da na TTsp. to. kar imamo, ne bi
le moje mnenje, zato upam, da.se bo še kdo oglasil.
M. F.
NOVICE
ALUMINIJ V ZDA Proizvodnja aluminija v ZDA se zadnja lata razvija v dvakrat hitrejšem temjpu kot ostale industrijske panoge. V latu 1965 so ameriške : tovarne izdelale
3,630.0001	ahiminijskih (polproizvodov, za letos pa računajo s proizvodnjo " 3,900:000 t polproizvodov. Največ aluminija porabijo za' embalaž», v gradbeništvu, v železniškem : pnometu, za proizvodnjo tovornih avtomobilov in za močno, povečane potrebe ..ameriške vojske.
Svetovna proizvodlnlja aluminija se veča z letno stopnjo rasti 10 5/o. Kot vse. kaže bo tudi v prihodnjih letih ta tempio porasta še ostal. Vse večja poEormost se. tudi posveča ponovni uporabi .aluminijskih odpadkov.
REŠITEV VRETENA . 1. T; 2. DS, 3. IBM, 4. soda, S. mazut, 6. hidrat, 7. silicij, 8. magnezij, 9. aluflorid, 10. aluminij, 11. krtolit,
12.	katran, 13. pepel, 14. para, 15. lug, 16. AL, 17. A.
(vec)