BTI NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily -: in the United States. b mm Issued every day except Sndays —: and Legal Holidays. :— Qj -: 50.000 Readers. 0 --- —" TELEFON PISARNE: 4687 OOBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903» at the Peat Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND! NO. 220. — fiTEV. 220. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 19, 1916. — TOREK, 19. SEPTEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXTV Nemci pripoznajo, da so se morali umakniti. Laška fronta, ANGLEŽI SO NEMCE NA DVEH TOČKAH MAZ.AJ VRGLI, SE GLASI NAJNOVEJŠE POROČILO. — THIEPVAL IN COMBLES STA V NEVARNOSTI. NEMfiKI VJETNIKI PRIPOVEDUJEJO, DA IMAJO NJIHOVE ARMADE VELIKANSKE IZGUBE. — ZA VEZNIKI SO BAJE IZGUBILI DESET ZRAKOPLOVOV. — NEMCI PRAVUO, DA SE ZAVEZNIKI SE DAJ ŽE Z ZADNJIMI SILAMI ZAGANJAJO. Poroča se, da je ogvožena že tretja avstrijska črta pri Tržiču. — Itali jansko poročilo. London, Anglija, lif. septembra, (torek.) — Iz jrlav-jiejja vojnega stana se poro<"a. da so angleške eete napredovale za tiso<" jardov na eno miljo dolgi fronti. Močne nemške utrdbe, ki so bile znane kot "Quadrilateral", so zdaj popolnoma v angleških rokah. Angleške eete so imele tudi uspehe severno od Fler-sa, kjer so Neinei vprizorili hude napade, ki so bili pa odbiti. nakar so naše <"*ete še vzele Nemcem vrsto zakopov. London, Anglija, 18. septembra. — Posledice s i nočnih napadov angleških eet so bile, da so napredovale na raznih točkah sonuneskega bojišča. Angleške operacije imajo zdaj dva cilja, namreč Ooiu-bles in Tliiepval. Uspehe so imeli Angleži v operacijah proti enem in drugem cilju. Pariz, Francija, 18. septembra. — Tekom današnjega due je pala še ena trdnjava, namreč vas Deniecourt, katero so bili Nemci tako utrdili, da ni bilo ravno lahko napadati in jo osvojiti. Na južnem delu soinnieske fronte so Francozi zavzeli več nemških zakopov. Pri Comblesu so francoske čete napredovale za dvesto jardov. V današnjih in včerajšnjih uspešnih operacijah so Francozi na južnem delu Somine vjeli l,t>00 lieranjeniL nemških \ojakov, med katerimi je bilo petnajst častnikov; izmed teh 1,000 v jetnikov jih je danes 900 padlo v francoske roke. Iz tega je razvidno, da si- nemški vojaki prostovoljno predajo francoskim četam, kajti še nikdar poprej niso zavezniške čete na iSoinmi vjele toliko sovražnih vojakov. J 'o leg teh uspehov so pa Francozi tudi na verdunski fronti imeli precejšnje uspehe; osvojili so namreč več zakopov pri znanem Mori Hommc griču. Pri tej priliki so vjeli tudi več nemških vojakov. Z armadami v Franciji. 18. septembra. — V Dauie-couitu so se vršili grozoviti boji, ko so se francoske čete, potem ko so prodirale proti severu, obrnile nazaj in pričele čistiti ulice, kajti v vasi je ostalo še veliko Nemcev, ki so se skrivali v hišah. Boji so bili groziu. kot je omenjeno tudi v poročilu armad nega poveljstva. Vse izgleda, da bodo Combles zavzeli Francozi in ne Angleži, kajti Francozi so zdaj mnogo bližji njego kot pa angleške čete. Neiuške armade na soimneškem bojišču im&jo neizmerne izgube. Uradno se je pa sporočilo to-le: — < i lasom informacij, ki jih je bilo mogoče dobit i od raznih jetnikov, so bile nemške izgube v bojih pri Bernv-ju velikanske, zlasti veliko je padlo mož pri deseti nemški diviziji in 120emu rezervnemu polku. Dva bataljona osemintridesetega polka enajste divizije sta bila skoro docela uničena od naše artilerije. Berlin, Nemčija, 18. septembra. — Nemško uradno poročilo danes pripozna, da so padle vasi Deniecourt, Berny; Barleaux in Vermandovillers. Poročilo se glasi: Armadna skupina princa Ruperta: Velikanske soinnieske bitke, ki se vrče na petinštirideset kilometrov dolgi fronti, od Thiepvala pa do južnega konca Vermadovil-lersa, so bolj ljute kot katere poprej na tem bojišču. Bitke na severni fronti so bile za nas ugodne. One na jugu so pa povzročile, da smo morali zapustiti Barleaux, Ber-ny, Vermandovillers in Deniecourt. Naše hrabre čete so nam dale dokaz, da so naše po stojanke liezavzetne, da je njihovo zoperstavljanje nepre magljivo in da žrtvujejo vse, ako je treba. Vestfalski iu-fanterijski polk štev. 13 se je zlasti odlikoval. Naši zrakoplovci so imeli danes dosti posla. V bojih so spravili na tla deset sovražnih zrakoplovov. Armadna skupina prestolonaslednika Viljema: Oh reki Meuse je bilo več artilerijskih bojev. Vzhodno od Fleurv-ja so bili sovražni oddelki, ki so poskušali napadati, primorani, da so se vrnili v svoje zakope. Berlin, Nemčija, 18. septembra. — S fronte prihajajo poročila, da so imeli Angleži in Francozi res nekaj uspehov na zahodnem bojišču, toda to jim je bilo mogoče doseči, ker so zagnali ua bojišče vse čete in vse najboljše orožje, kar ga imajo na razpolago. Nemški častniki so časnikarjem izjavili, da je težko, da imajo Angleži še kako divizijo, ki ni bila še v boju na razpolago. splošno je mnenje, da Angleži m Francozi na Rim, Italija. 18. septembra. — Avstrijske eete so se danes lia vse liiojroee načine prizadevale, da bi v sta vile novo italijansko ofenzivo na Krasu, katere eilj je Trst. toda vsi napadi su bili zastonj in brezuspešni. Močni infanterijski napadi, vroče obstreljevanje in zračni napadi jim niso nič pomagali. Naše eete so vjele okoli 300 avstrijskih vojakov. Glasom neuradnih poročil so italijanske četa že načele tretjo avstrijsko črto pri Tržiču. (Moelful-eone). Laške čete so baje že zavzele avstrijske pozieije v okoliei Opa-tjega st»la. Vršilo se je tudi več bojev v okoliei Štanjela, potem v bližini Tolmina in v okoliei Plave. Avstrijska artilerija je pošiljala o-pjeuj na Gorico in na naše postojanke na spodnjem delu soške fron te, toda uspeha ni imela s tem nobenega. (Avstrijski vojni urad ni tozadevno izdal nobenega poročila). Berlin, Nemčija. 18. septembra. (Preko Londona). — Časnikarski poročevalci javljajo s soške fronte. da se vrše tam in po Krasu nad-v§e krvavi boji. Lahi imajo velikanske izgube, toda tudi avstrijske čete niso brez njih. — Avstrijske čete se zelo hrabro borijo. Francozi hvalijo Amerikanca. Paris, Francija, 38. septembra. Herbert Pell Townsend. sin Mrs Thomas G. To»v>isend, ki se že od marca 1111"» nahaja v Franciji in vrši prosi o voli no d ti o v a mbi; Uničili vojni službi, je dobila danes u-radno pohvalo, češ. da je prenašal ranjene vojake iz bojišča na varne prostore in jih potem spravil v bolnice. Napad z zraka. London, Anglija, 18. septembra. Uradno se danes naznanja, da so angleški zrakoplove! vprizorili polet nad nemške aerodrome v St. Denisu in AVestreheimu. Vrgli so več bomb, ki so napravili veliko škode. Ruski poraz. Boj za delavsko pravice. Nemci poročajo, da bo porazili ru-^V petek bo n&jbrše prišlo do sploš-ske čete pri Haliczu. — Ofenzivno ne stavke, ako se ne bodo ma&nati prodiranje zapadno od Lutska. uklonili — Nesreče. Berlin, Nemčija, 18. septembra. Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča o veliki zmagi na vhodnem bojišču. Bitka se je vršila severno od Ha-lieza. Nemškim četam je poveljeval general pl. Gerok. Uradno poročilo se glasi: Fronta bavarskega prinea Leopolda : — Zapadno od Lutska je bil stopil sovražnik v ofenzivo ter je poskušal z naskokom zavzeti par postojank generala Marwitza. Ševemo od Celava smo uspešno odbili vse sovražniške napade. V soboto je obležalo na bojišču na tisoče in tisoče mrtvih Rusov. Med rekama Sereth in Strvpo niso mogli Rusi kljub silnemu prizadevanju ničesar opraviti. Fronta avstrijskega prestolonaslednika Karla Franco Jožefa: — Vročih bojev zapadlo od Zlote Lipe so se udeležile tiidi turške čete. Zaeno z avstrijskimi se jim je posrečilo zavstaviti rusko ofenzivno prodiranje. Na obeh straneh reke Narajevke so vprizorili Nemci poti poveljstvom generala Geroka vroč protinapad. Rusi se temu silnemu navalu niso mogli vstavljati. Pri tej priliki smo svojili velik del ozemlja. katerega smo izeubii v soboto. Sovražnik je imel izvanreduo veli kei zgube. Vjeli smo nad 3500 ruskih vojakov ter zaplenili 16 strojnih pušk i'i veliko vojuega rnate-rijala. Boji s Turki. Angleži so vprizorili na Turke nenaden napad. — Porta poroča o u spehih v Mezopotamiji. Pozor pošiljatelji denarja! pott*, U J« namenjena iz AiMrikt ▼ Avstrijo te NsmHjo ter narobe, poiiljatvodo prekHou le pod pogoj«, DA II VIUD) VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE X ZAMUDO. DSN Al NI BO V NOBENEM BLUOAJD IZGUBLJEN, ampak nešteti aa morejo le zamude ID jamčimo as poifljatev toliko Baza, da m izplača aa Motal »lov. Iitotako nam jamčijo zsj ljive ameriška banka, a katerimi smo aedaj t zvezi radi vojne ta radi popolna sigurnosti ptl poift- ljaaja A Cene • • K f K 8 .85 | 120.... 16.20 10.... 1.50 | 130.... 17.58 IS.... 2.20 j 140.... 1840 20.... 2.85 j 150____ 20.25 25.... 3JS5 j 160.... 21.60 30.... 4.20 j 170.... 22.85 85.... 4.00 j 180.... 2480 40.... 5-55 j 180.... 25.68 45.... 8.25 | 200.... 27.00 50.... 8.90 | 250.... 33.75 55.... 7.60 | 800«••• 40X0 60.... 8.25 | B60. • m m 47^5 •5.... 8.95 j 400.... 54.00 70.... 8.60 j 450____ 60.78 75.... 10.30 j 600.... 9TJ0 • • # 10JW j 600.... 81.00 85.... 11.65 \ 700.... »4X0 80.... 1230 j 800.... 106.00 100.... 13X0 j 800.... 121 JO UO.... 1485 j 1000.... 13240 se zdaj cene denarju skoraj Vftasfli ae bo ignrtfln^ do London, Anglija, 18. septembra. Danes se uradno poroea o zmagi nad Turki pri Siuajskem polotoku, petinšestdeset milj vzhodno od Sueškega prekopa. Uradno poroeilo se glasi: "Avstralijski konjeniški oddelek in oddelek s kamelami sta vpri-zorila na sovražne pozciije pri Bir-el-Mazaru, na Siuajskem polotoku. nenaden napad, s katerim sta Turke premagala. "Vrini se je hud boj, v katerem so naše eete zavzele sovražne pozi cije ter povzroeile nasprotniku ve likanske izpuhe. 14Vjeli smo tudi več neraujenih vojakov, med katerimi jc par nemških častnikov. Carigrad, Turčija, 18. sept. Turško uradno poroeilo se glasi, da je bila angleška kavalerija na Siuajskem polotoku poražena. Dalje pravi, da so sovražni zrakoplove! vrgli par bomb na EI A ris. — Škode niso napravili nobene. Potem tudi poroea. da je v Mezopotamiji nek večji oddelk angleške vojske vprizoril napad. — Turške eete so napadalec razpodi-le in jim povzročile velike izgube. Carigrad, Turčija, 18. septembra. Turški vojni ura^ danes naznanja, da so vprizorile turške čete v Ar meniji na Ruse hud napad s kate rim so povzročile sovražniku veli ke izgube. • * Petrograd, Rusija, 18. sept. — Ruski vojni urad poroča, da se je Turkom napad pri vasi Adisi. Kavkazu, popolnoma ponesrečil. Včeraj so se sestali delavski voditelji z županom Mitehelom. Povedali so mu. da, ako se železniški magiiati do petka ne uklonijo, potem bo prišlo do stavke iz simpatije, ki bo hudo zadela eelo mesto. - Centrala delavskih unij je včeraj naznanila, da je stavka neizogibna. ako se magiiati ne uklonijo. Mitchel je rekel, da bo poskuša! pripraviti magnate do tega. da bi se vsaj toliko dali pregovoriti, da bi prišli h konfenei, kateri bo pred-sedovtil Osear Straus, predsednik 'ublie Service komisije; te konference bi se vdeležili nainrče tudi delavski voditelji. Shonts je pa takoj, ko je zvedel kaj namerava župan, ponovil svojo izjavo, da nočejo družbe imeti z unijskimi uraduiki nobenega o-pravka. linijski uradniki so včeraj naznanili, da je včeraj zastavkalo še 2 sprevodnikov in 15 motorma-liov. ki so zdaj še delali; vsi ti so se zdaj priglasili k uniji. Promet je vedno slabši. Lahko se reče, da ni bil še nikdar tako slab kot včeraj zvečer, ko je deže-alo. kajti ljudje so bili vsi do do-e mokri, predno se jim je bilo mogoče zrn it i v vozove. Tekom dne se je zgodilo več nesreč. Dve osebi so morali odpeljati v bolnico, okoli trideset je bilo pa lahko ranjenih. Unija se zdaj pripravlja, da bo napravila stavko tudi v Queensu. kajti doznalo se je, da so družbe iz (>ueensa poslale petinsedemdeset mož v New York za stavkokaze. Unije bi bile že včeraj napovedale splošno stavko iz simpatije, toda sprejeta je bila neka resolu-eija, v kateri se jc zahtevalo, da se da županu priliko, da kaj stori v tej stvari, kajti vsled take stavke bi bilo zelo prizadeto celo mesto. Torki in Angleži. London, Anglija. 18. septembra Iz Egipta poročajo, da je neka angleška kavalerijska kolona presenetila sovražnika v njegovih po zicijah pri Bir-el-Mazaru. Sovražnik se je po kratkem vstavljanju z velikimi izgubami umaknil. Azquithov sin ubit. London, Anglija, IS. septembra. Poročnik Raymond Asquith, naj starejši sin ministrsekga predsednika Aaquitha, je padel v boju dne — Star je bil Novo ministrstvo na Grškem Francozi so zavzeli Florino, MIN. PREDSEDNIK KALAGEROPULOS JE SESTAVIL NOVO MINISTRSTVO. — NOVO MINISTRSTVO BO OHRANILO NAPRAM ZAVEZNIKOM PRIJAZNO NEVTRALNOST. — VROČI BOJI OB CELI MA-CEDONSKI FRONTI. — ZAVEZNIKI SO SE MORALI UMAKNITI NA DESNI BREG REKE STRTJME. — BOJI MED NEMCI IN RUMUNI. — V KARPATIH SO ODBILI AVSTRIJCI VSE RUSKE NAPADE. Zaplenjena pošta. Včeraj je dospel v liewyorsko Atene, Grško, 17. septembra. — Ministrski predsednik Kalageropulos je danes naznanil, da je novo ministrstvo prevzelo odgovornost za vse odlok«*, ki jili bo izdalo in za vsa dejanja, ki jih bo storilo. Zavezniki ne zahtevajo od Grške, da bi se vmešala v vojno, par pa samo, da.bi začela razoroževati. Atene, Grško, 17. septembra. — Novo ministrstvo bo zasledovalo napram zaveznikom takozvano prijazno uev-trahiost. Ministrski predsednik je odločno zavrnil vse trditve, da simpatizira z Nemci in njihovimi zavezniki. Atene, Grško, 17. septembra. — Danes je dospel iz Kavale sem prvi transportni parnik grških vojakov. Ko so vojaki korakali mimo kraljeve palače, so klicali: — Proč z Bolgari! Amsterdam, Nizozemsko. 18. septembra. — "Vos-sisclie Zeituiitf" poroča sledeče o zmagi Mackensenove armade: — Neka nemška divizija, ki je prodirala vzhodno od Silistrije, jc pognala nazaj neko ruinunsko divizijo. Runami so se umaknili proti centrumu, katerega so tvorili Rusi. Nemška infaterija je prišla Rusom za hrbet, nemška in bolgarska kavalerija sta pa premagali nek sovraž-niški oddelek na levem krilu in ga pognali v beg. Rusi so se nekaj časa vstavljali, slednjič jim pa ni preostajalo drugega kakor umakniti se. In umaknili so se z velikimi izgubami. "Pester Lloyd" poroča: — Bitka pri Dobriču je trajala tri dni in tri noči-Največje izgube so imeli Rusi. Ruinuni so se bitke šele drugi dan udeležili. Berlin, Nemčija, 18. septembra. — Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča: — Po tri dni trajajočem boju so se začeli Ruinuni v Dobrudži umikati iu so dospeli slednjič na pozieije med Rašovo, Kobadino in Tuszlo. Na tej črti so dobili nekaj novih ojaeenj. Berlin, Nemčija, 18. septembra. — V Karpatih $0 se jugovzhodno od Katzeka vneli novi boji, ki se za avstrij- pristauišče nizozemski parnik ske čete še precej dobro razvijajo. 'Noordam-. s katerega so Angle- Berlin Neillči ju, 18. Septembra. — O bojih na rnmnn-zi v Kirkwallu vzeli 94 vre« nom-l . 1 ' ^ *> ške poŠte, 17 vreč Sviearske iu 7.»kl "OUtl ** pOima: vreč avstrijske pošte. V Falinoiithu je moral parnik1 stati dvanajst ur, kjer je angleška mika proti severu. Oblast vzela doli nekaj nizozemske. Xaša kavalerija je zasedla postajo v Adjenlarn. Za-paketne poste, nakar je kapitan' . 1^-1- „ , . . ' . .... 4*1 • plenili smo sestna 1st vagonov živil. kot obieajno protestiral pri mzo- 1 >1 n zemskerr. konzulu in nato odpeljal Sofija, Bolgarsko, 18. septembra. — Vrhovno poveljstvo bolgarske armade je izdalo sledeče poročilo: — Čete na našem desnem krilu so se celo soboto borile z veliko premočjo. Ob vsej fronti je divjala vroča artilerijska bitka. V dolini Molenice in ob desnem bregu reke Varrtnr vlada mir. Naša artilerija je odbila vroč sovražniški napad zapadno od DoZieli. Zaplenili smo tri strojne puške in vjeli nad petdeset vojakov. V dolini reke Strume je vprizoril sovražnik napad 11a Komarijan, Osman-Kamilo in Djamavhal. Sovražne križarke obstreljujejo naše pozcjje ob Kgej-ski obali. Pariz, Francija, 18. septembra. — Danes zvečer je bilo izdano sledeče .poročilo o dogodkih 11a maeedonski fronti: — Vzhodno od Oerne so srbske čete zavzele vse poti, ki vodijo proti gori Vetrenik, in odbile par zelo vročih so-vražniških napadov. Pri Kaimakalanu so zavzeli Srbi z naskokom del bolgarske bojne črte, ki je bila zavarovana z žičnatiini ograjami in drugimi ovirami . Severozapadno od jezera Ostrovo so prekoračili Srbi reko Broko. Na levem krilu so se spopadle francoske in angleške čete z Bolgari v okolici Rosne in Florine. Danes ob devetih dopoldne so zavzeli Francozi Florino. Sovražnik se je začel v velikem neredu umikati proti Bito! ju. Berlin, Nemčija, 18. septembra. — Vrhovno poveljstvo bolgarske armade poroča: Denar aa bresfiSne brzojavke po- — čete na našem desnem krilu so se spopadle južno od iljite po poitaiem Money Orders Florine s sovražnikom. Ob celi fronti divja že več dni vroč ali pa gotov denar v pnporofenen artilerijski boj. pnann, ne pa potom privatnih ie-l Qb Mogleniei vlada mir. Ob Vardarju se vrse več dni I hudi boji. Pri Dozieli smo vjeli nekaj aovražniških voja-% ko? in zaplenili par strojnih pušk. 7 oni liuiiu ac puiuiu. J — Naše prodiranje v Dobrudži se nadaljuje. So vraž-lik'nik, s katerim smo neprestano v dotiki, se vedno bolj u- uaprej. DENAR 8E LAHKO ODPOŠLJE 7 STAEO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK. Cena kronam je ista kot pri navadnih poailjatvah; le aa naslov ee računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam poilj« $4 za vsak naslov; ako bo kaj preve&, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam ie dopoilje. Zdaj je mogoče poslati le okrogle svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične posiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa poiljejo denarne nakaznice po poeti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedeli, da take poiiljatve dospejo primeroma hitro sh sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poiOjatev traje tndi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa ie mogoča zakasnitev« ako se urine kje kaka napaka. Kdor ieli poslati na ta način denar v staro domovino« mora natančno napisati naslov In dodati: poflje aaj n 90 • . 'j.* "GLAS NARODA" ► (Slovenian Daily.) Owned and Published by the SLOVEKIC PUBLISHING CO. (a corporation) FRANK SAKSER, President, LOUIS BENED1K, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado .........................$300 Za pol leta........................1-60 Za celo leto za mesto New York.. 4 00 Za pol leta za mesto New York.. 2.00 Za Evropo za vse leto....................450 Za Evropo za pol leta....................2J55 Za Evropo za četrt leta....................1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvcemSI nedelj In praznikov. -GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sunday and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement agreement. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraj* naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi-* valili« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ..... Dopisom in pošlijatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York City. Telefon 4«87 Cortlandt Največji dobiček odločuje. '/.nuno je, tla v največ slučajih določa dobičkaželjuost pota človeka. — Povsem je umevno, da jc to tako tudi v današnjem družbi-nem ustroju, ko ima glavno iu skoraj edino besedo kapital. Nikdar ni bilo to še tako jasno razvidno kot je v današnjih dneh. Anglija napenja v*e sile. da bi i/.stradala Avstrijo in Nemčijo- — Želja po tem je Angleško prived-la že tako daleč, da bo prišla kmalu v navskriž i vsemi nevtralnimi državami. Duhove sta prav posebno razburili dve določbi: — Anglija je začela zaplenjati ameriško pošto, ki je namenjena v inozemstvo. Angleški uradniki ne odpirajo samo o-nih pisem, ki so namenjena v Nemčijo, pač pa tudi ona, ki so namenjena v druge dežele. S tem je bojkotirauih veliko ameriških firm, o katerih Anglija misli, da trgujejo indirektnim potom z nemškimi firmami. Razburjenje je bilo tako veliko, da je sledu j ič celo kongres posegel vmes. Toda Anglija se ni zato prav či-fcto nič brigala. Te dni je šla že za korak naprej. Določila je namreč Nizozemski in trem skandinavskim deželam, koliko živil smejo importirali iz Združenih držav. Količina teh živil je skoraj tako majhna, kot jo predpisuje nemška vlada za prebivalstvo Nemčije. Skandinavske dežele in Nizozemska so v veliki zadregi. — V Nemčijo najbrže ne bodo mogle ek-sj>ortirati nobenih živil več. Združene države bodo na veliki škodi, ker jim bo odpadel velik del eksporta. Umevno je. da je tudi zdaj zavladalo veliko razburjenje. Se celo nek list, ki se zelo poteguje za zaveznike, je pisal: — Anglija izrablja na zločinski način svojo moč na morju. Zdaj je začela že ovirati trgovino med dvema prijateljskima narodoma. Toda to razburjenje ne bo veliko pomagalo. Predsednik bo stori) ono, kar je storil dozdaj. Kako si zamoremo tolmačiti čudno stališče, ki so ga zavzele Združene države. Strahopetnost nikakor ni. Zavezniki so tako navezani na Združene države, da lahko vsak hip prisilijo Anglijo, da preklice omenjeni dve odredbi. Wilson bo morda zopet poslal na Angleško kako noto in to bo tudi vse. Anglija to prav dobro ve. če ne, bi si pa ne upala storiti kaj take ga, kar bi še v normalnih časih izzvalo napoved vojne Združene države bi prav lahko odločno nastopile, pa si ne upajo. Tukajfcaji kapitalisti ki*delajo e zavezniki silne dobičke, so vladi 2i- raj cisto v svoji oblasti. Dobički so tako veliki, da škoda, ki jo povzročajo odredbe An glije, skoraj ne pride v poštev. A ko bi Združene države odločno nastopile proti Angliji, bi bilo seveda teh dobičkov konec, oziroma bi se zelo zmanjšali. Noben predsednik, pa najsibo Wilson ali Hughes, si ne bo upal odvzeti- kapitalistom tega izborne-ga vira dohodkov. Zato je pa tudi smešno, ker nekatero časopisje, posebno pa nemško, tako zabavlja čez predsedni ka. — Ako pride prihodnje leto republikanska stranka k vladnemu krmilu, smo uverjeni, da ne bo čisto nič drugače. Bodoči predsednik bo moral delati tako kot je dela zdaj Wilson. Tega sicer ne zahtevajo interesi dežele, pač pa interesi kapitala. Srečna Grška, zopet je dobila ministrskega predsednika! Obljubil je, da bo delal za dobrobit naroda in za dobrobit dežele. Ko bo treba res storiti kaj dobrega in koristnega, se bo zahvalil na časti, češ, da nima zato dovolj zmožnosti in poklica. Italjanu je vipavsko grozdje sila kislo. Vipavec je vsekakor močnejši kot je bila briška rebula. V borbi za svojo domovino Srbi zavzeli par grških vasi. so Bivša srbska kraljica Natalija j izza izbruha vojne dekla v neki francoski bolnišnici. — Upajmo, da neguje svoje bele roke in da njeno delo ni posebno težavno. "Delavske neumnosti p* Dne avgusta t. 1. srno po po ročilu delavskega depart m en t a v Washington ji priobčili članek "Vladne številke tkažejo. da povzroča prosperiteta stavke' \ kateri se je pričel tako-le: Preteklo leto jo bilo v Zdr. državah več stavk kot kdaj l>oprej. Zdaj pa grozi eelo stavka 400.000 železniških delavcev. Meseca avgusta. lanskega leta. jo bilo v deželi 14:? štraj-kov. septembra jih je bilo 165 več.1 oktobra jih je bilo 106 več kot tekom obeh prejšnjih mesecev, novembra jih je bilo 98 več, decembra 68 in januarja. letošnjega leta, pa 114 več. Teko-m februarja, marca in aprila so se te "delavske neumnosti množile in 1- maja dosegle višek. Takrat so računali, da je bilo vsled raznih stavk prizadetih okoli pol mi-Ijtfna delavcev. Daues smo pa dobili iz Mulberry (Breezyhill St.), Kansas, izrezek tistega članka in pošiljatelj je "delavske neumnosti" podčrtal in pripomnil: Ali nimate boljšega izraza? Tistemu čitatelju nato pojasnjujemo. da to ni naš izraz, temveč je izraz kapitalističnega časopisja, namreč angleškega. Newyorsko časopisje je zadnje messece imenovalo delavsko gibanje "silly actions". kar se pravi pa naše nekako tako kot "neumnosti". Vsak. kdor je napravil par razredov. ve. da besede, ki so v narekovanjih (" —"), niso dotične-ga. ki jih piše, temveč on saano navaja izraz nekoga drugega. V našem slučaju je bil ta izraz — "delavske neumnosti" — kapitalističnega časopisja. To bi bilo dobro, da si oni rojak v Kansasu. katerega ime naan ni znano, ikajti ni imel toliko poguma. da bi so podpisal, zapomni. Naš članek je končal: Prosperiteta je pa tudi povzročila, da so se cene živilom in sploh življenju zelo povišale. Iz uradnih vladnih številk vsled tega delavstvo primorano,fda se mu prizna ravnopravnost m! da se potegne za boljše plače; ker J narodna svoboda, do katere so1 pa ft> ne more vedno doseči pripomogli mirnim potom, morajo delavci za- krvjo! nasi sinovi s svojo Hudičev stroj. stavkati. T o raj. res, prosperiteta stavke povzroča. Na tisto, kar je pa nek "David Suštaršič iz Leadville, Colo.", ki do danes najbrže še ni videl božjega sveta, v nekem slovenskem (?) listu pisal, pa ni menda vredno odgovarjati. Dopisi. Whitney, Pa, — Vsak prične z delavskimi razmerami, naj toraj še jaz. Dela vsak dan, toda zasluži se bolj slabo, kajti premog je trd. slab strop, vozovi so pa ta;ko veliki, da bi lahko ena družina štirih oseb v njem stanovala. Toda premoga se pa mom naložiti, da čez ]>ada. toda še pride včasih boss in pravi, da se ne sme prej voiza ven vzet. da je poln. Nekateri hvalijo tukajšuje preuiogoro-ve, toda jaz ue morem tega storit. Res. nekateri zaslužijo do Vitla je napadel mesto Chi-huahuo; doživel je poraz. Villa je izgubil 250 mož. — Bandit beži. — Vojno pravo v mestu Chihuahua. — Razno iz Mehike. El Paso, Tex.. 18. .septembra.— General Francisco Gonzales je včeraj rekel v Juarezu, da je bilo v mestu Chihuahua proglašeno vojno pravo, in sicer takoj nato, ko se je ponesrečil Villov napad na jugozahodno predmestje. Izjavil je tudi, da je bilo ubitih ir>7 Vil listov, 7S so jih Carranzo-ve čete pa vjele, nakar so jih ustrelili, nekaj ji-h pa še bodo. Koliko mož so izgubili C'arrauzi-sti. ni znano. Poročila, ki jih je dobil general na dan. toda mora naložit .hI 30 Gon^leg; se glase da so villisti do ."15 ton presmoga. Toraj pomisli, dragi delavec-trpin. kolikokrat mora vzdigniti lopato. Kapitalisti vse obljubijo, toda, ko pride dan plačila, si pa za par dolarjev ogoljufan. Državljani, 'ki l»oste volili pri letošnjih volitvah, oddajte svoje glasove onem. ki so za delavce, ki žele preobrata! Pozdrav vsem zavednim delavcem. — Či-tatelj. Chicago, 111. — Kaj malo se ču-je iz našega mesta. Naše Slovenstvo nekako spi. ker je premalo edinosti med nami. zato je tudi malo zanimanja m vsled tega vedno po starem, kajti niiiče se ne zavzame. da bi se kaj ukrenilo. Morali bi biti bolj vzajemni in združeni. kajti v združenju je moč. Kar se dela ti včeraj ponoči < b dveh pridrveli v predmestje od griča Santa Rosa in ga zasedli. General Jacinto Tre v mo. Car-ranzov vrhovni poveljnik, je doma spal, ko je zaslišal alarm. Hitro se je površno oblekel in šel v vojašnico ter stopil na čelo moštvu. ki je ibilo že deloma pripravljeno. Villisti so bili med rasno že zavzeli federalno in državno palačo, toda CarranzLsti so jih kmalu ven zapodili. Trevino. ki je vodil branilco mesta, je bil vstreljen v levo ramo. Rana ni nevarna. Bitka je trajala eno uro. Villisti so se posluževali strojnih pušk.' medtem so se pa Carratnzovi vojaki skrivali za hišami in pošiljali nanje ogenj, ce. je dobro, tako kar je bii<) za Carranziste zelo u oli>am« odstranim. Kdor bi moje zdravi!« br*z (k . , . , .... , t uspeh« rabil mu j»mlim za S' 00. Pišite takoj po S» ptemora lia katoliškem poko- cenik, kiatr takoj p»Mjam s*>t»anj. pahšču sv. Trojice v Brooklvnu.i X. Y. Tempotom se zahvaljujem vsem rojake m in rojakinjam, ki so mi bili v pomoč za časa žalosti in ki so spremili ran j ko k večnemu počitku. Posebno se pa še zahvaljujem svoji svakinji Al arij i 1'oseuj in gospodičnam Antoniji Miehael in Mariji Kerč tej* družinam Lovrenc Kožarjevi. Ferdinand Truš-nevčevi. Avgust (iuardiovi iu Ferdinand Petkovi. Bodi vsem v dobrtMn spominu in Tebi. draga ranjka. naj bo lahka tuja žemljica ! Viljem Aleks, žalujoči soprog. New York, N. V. (19-21—9 > DodUd knkrfinekoU vrste Izdelujem ls popravljam po najnižjih cenah, a delo trj-ežno In saoesljlvo. V popravo ■anesljivo vsakdo pošlje, Ser sem Ž*» nad 18 let taka J v tem posla In sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse drugo barmontke ter računam po dela ka-korčno kdo eahteva bres nadaJJnlh vpraSanj. JOHN WENZKL. 1917 Cast CTnd 6U Cleveland. Okla. Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ŽLM ('ESTA. Pred '2 in pol leti je bil na Yukon. Pain potem je sel v Pittsburgh. Pa., sedaj pa ne vem. ,kje se Newyorski urad- 230 Fifth Ave. STATE DEPARTMENT OF LABOR BURI:Al OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljeuce iu jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! pa n«- vem. Kje se na haja. Prosim, če kdo ve njegov naslov, naj ga mi javi. On je r<>-rom Italijan. — Louis Metelko. Homer City. Luzerne < "o.. Pa. ( 19-21—!»; P. Z. VAB ILO na PLESNO VESELICO, katero priredi društvo "Zvon" št. IS S. i), v Braddoeku. !*;».. v seboto dne 23. septembra v Mačkovi dvorani na 4. cesti v Rankimi. Pa. Začetek točno ob ti. uri zvečer. Vstopnina za moške je ^1.«»». za dame pa 2"» eeutov. Pivo prosto. Tempotom vljudno vabimo vse člane t-1!* vsa sosednja društva, ka-kor tudi posamezne rojake in rojakinje. d;i se te ve^-Ik-e v obilnem številu vdeleže. ('isti dobiček je namenjen v korist blagajne. Društva m. ki nam bodo pomagala, bomo tudi mi vedno v pomoč. Pri tej priliki bo tudi izžrebana 2t> let garantirana zlata ura. Za točno postrežbo in vsestransko zabavo !>«» skrbel za !<► i/voljeni odbor. Toraj na svidenj.- dne 2:J. -p-tembra! Odbor. i 19-20—9 Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Buildiuji IŠČE SE 100 drvarjev za delati drva v severnem Mich ^ranu. Lep gozd. Plača od klaftre". Dobre kampe, prijazna okolica. Vprašajte pri: I hareoal Iron Company of America, G 9- -Vl(i Manistique, Mich. Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji Hi itaiiji. Lahko >e <'0*lj* denar sorodnikom, prijateljem in xnancem, k» teri le nahajajo v ujetnišVrm ▼ Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, 4a m priloži tudi ujetnikov* dopisnic* %U pismo in se nam tako cnofoči pravilne sestaviti naslov. Ako nameravate poslati Aenar ajetniku, pošljite ga UkoJ, ko sprejmete njegov naslov, ker »ko bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi no našli več na istem mestu in tcu ne mogli mrečiti denarja. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRILL Predaja belo vino pa...............7nc. gaHoa črno vino po................ Droinik 4 gallone za ................... fll.on Brin je v ec 12 steklenic za................ $12 00 4 gtllone (sodček) t«.......... $1« 00 Za obilno'naročbo se priporoča Marija Grill 5308 St Gair Ave., N. E., Cleveland, Okie v 1 i j \ PO POT INI KI i Je goljufal armado. London, Anglija, 18. septembra.! Tukaj je bil obsojen na petletuo je- j r eo Lueien Asseling. inšpektor pri ^ oddelku za oblačenje armade, ker E je sprejemal od kontraktorjev **graft** ter pošiljal naprej ničvredno blago. V sfui otitui. ki ste namenjeni jx>ttnati v Cleveland, imscbno :ik«> imate t družino, bo potrebno nabaviti p«4ii£!vo i« kuhinjsko opravo :»ko m,- hof-ete \ nastaniti v na>I naselbini. Zjit tej priliki priporočam svoje velike \ prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. l*ri meni imate vedno |h>- i Steuo in zanesljivo blaso. # j Ako d odpete v Cleveland ;ia pustajo in se ne veste k;im obrniti, |n>- ( kličite na telefon Princeton 1381 all i»a Rosedalt.- 1SS1 iu jaz l»>m poslal i en avtomobil i*> vas. Ako pa rzamete po-estno karo se peljite * St. Clair karo do «2. eeste in na vogalu St. Clair Ave. je ua-lov: ; A. GRDINA, i 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. ' ^ Pri meni se vedno dobi letni koledar za *_■»».-. po'tnib znamk. USTNICA UBEDHtiTVA F. P., Wells, Mich. — Z "4 > ' ne streljajo z vlakov in jih tudi ue prepeljavajo po eestah ali polju kot «dež » ELY MINNESOTA SLAVKI UBADHH31 rteJ^dUk: J. A. GERM, 607. Ch«xJ Way o« io«17. M dock. Pa. JPui' predsednik: ALOIS B Ali A NT, Box 106. Fear! Avs., Ohio. •iavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. BUjajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn, feupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Golo« VSHOVNIZDEAVHH: HABTIN 1VEC, 900 N Chicago St., Joliet, HI. MADZOEHm: JKSKB EUNICH, 421 —. 7th St., Calumet, Mlsfc. FK*: Fit &PEtlAl£, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan*. JOHN AtJSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, JOHN KRŽ1&NIK. Bouts 2. Burley, Idah«. POROTNIKI; FBAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISH LAB, 308—6th St., Bock Springs, Wyo, 0 POBENTA, Box 701, Black Diamond, Wash, POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MEKTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Its*. L Ely, MinnI LoUIS CHAMPA, od dražtva sv. Srca Jezusa, Itev. 2, Ely. Minn. iOi'N GBAHEK, st., od društva Slovenec, itev. 114, Ely. Minm. V*i dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarni /dtjatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pr loth*- pa na predse dnika porotnega odbora. Na osebna ah neuradna pisma od strani Manor m ns oairalo. Druitveno glasilo: "«LA8 HAIODa' Obravnava proti Dolenc-Hočevarju. Grozne razmere v Siriji, Mrtvi leze naokoli, ne da bi se kdo potrudil, da bi se jih sežgalo. — Celi Levant strada. CENE ŽIVILOM. Aretirali so veliko članov d.*užin, ki so biii kdaj v kaki zvezi s francoskimi konzuli. sot krat ali se večkrat višje kot prej. Ljudje dobesedno črpali iui eestah od ^ladu. "V Libanonu je bila taka lakota. da s.- j«* dojrnalo, da s<> tam res ljudje jed I i Človeško meso. samo da so vi ntešili nepopisno lakoto in -e za silit vzdržali pri življenju. "Nek duhovnik iz neke »rorske vasi je pr išel v mesto iu prosil može. •» vzeli konec v .-sled lakote. "Ko snio se peljali iz te nesrečne dežele, smo vitle!i ob cestah in železnicah ležati mrtve, ki so po- • ravnikar vrnila i/ Sirije, vzročali jrrozen smrad, kajti ni bi-1'ure i je. Bolgarije. Av-tro-j ljudi. Wit bi jih pokopali, obla- Ni-mei je. ; >ti tudi ne vkreuejo nobenega i tozadevnega koraka.** obesed na j Washington, I). C.. 18. sept. — Londou, An^liaj. H>. septembra. Londonski "Times je včeraj priobčil članek neke ameriške žene. ki se v preko <»jrrske Ona pričenja: " Levat strada. Tu j» n N|ii«-a. .Mi. družba petih Ameri-j Državni department je danes po-kiin • -v ni eiiejra (irka, smo zapu-L,lal zavezniškim državam noto. v tih Sirijo ravno pred dvema nie-j katerili jih poziva, da hi dovolili <*t ma. Prepotovali smo malom-■ ameriškim parnikom prevoz, ki bi v-- de/cle. ki so v vojni, tudi štiri j vozili hrano za nesrečne stradaj^-. . inr;iln< o prepričani, r smo videli v teh deželah. •v; da bodo zavezniki ugodili Združevalen- n« da primerjati razuie-J |,jtll državam. h ►Uai azijski Turčiji." t nmle-rb it" h. aiij^le^ki koli Beirutu, opozoril angleške mke. da naj zapuste deželo. S4i mu limoni smejali. < <'š, da je vzbujal nepotreben strah. " Tumberbatch? . pravi nadalje Amerikanka v tistem članku, "jo «>pozarj pičate odstranili in arhive zaplenili. ' "Ljudstvi* je bilo z vsakim dnem bolj razburjeno. Turške o-blasti so \>ak dan aretirale veliko število rta nov premožnih in tijrletl-ii ih sinkih družin. Vse mi aretirali. ki so bili poprej v kakršnikoli zvezi i angleškim ali francoskim konzulatom, češ. da so njihove simpatije /. Antrleži oziroma Kraneozi. "Ko >o bili aretirani, je sledilo vojno sodišče in smrt. Ljudi, s katerimi smo bili mi najboljši prijatelji, katere smo smatrali za najboljše, kar s ni o jih poznali v Siriji, so uiasakrirali in pomorili; veliko jih je pa izjrinilo, da nismo vedeli kdaj. i "Nit uluah v Iteirutu se je pa v idelo na vlaknu koueu viseti več ljudi. •* Orožen strah je \ lad al nad ce- » 10 deželo, t lovek ni zaupal svojemu najboljšemu prijatelju. Ojriha- 11 s<> se eden drugega. Te razmere m) se pričele bližati koncem leta Amerikanka dalje opisuje v član ku, kako so izginili iz dežele vsi pridelki, vsled česar je pričelo prima nj kova!: hrane, cene so bile de- Zd.-j je glavna ovira, ki je slald ni poti iviu jtošdjalvanij odstranjen;! I' iKsree. Turčija je dovolila, dii s«> lahko pošilja hrano Sircem. Predsednik Wilson bo proglasil dm ve oiJ 21. do -o. oktobra za na-birunje prostovoljnih darov za Sir-ee iu Ariuenee. /C;. Armenijo Turčija še ni privolila. i od; i Združene države bodo po! »ui svojega državnega depart-menta še nadalje pritiskale na turško vlado, da bo t n* I i v Armenijo dovolila pošiljati hrano iz Amerike. " * i-« Aa _m_..laii i ■ - Nemiri v Bruswicku. London, Anglija. 18. septembra. Reuterjcvo poroeilo iz Kodauja >e glasi: Nemški časopisi poročajo, da je bilo obsi jenih šestnajst mož oziroma ž«-iisk. ki so se meseca maja vdeležili nemirov v Bruuswicku, in sicer še meseca maja. V mestu je bila baje več dni anarhija, dokler ni bilo proglašeno vojno pravo in dokler niso čete nemire zatrle. Okna pri trgovinah, javnih poslopjih, kakor tudi pri privatnih hišah, so bila razbita. "l>o nemirov je baje prišlo, ker je žnpan proglasil, da se naj krompirjeve lupine porabi za hrano. — To je povzročilo v mestu tako razburjenje, da je prišlo do nemirov. Belgijci beže v Nizozemsko. London, Anglija. 18. septembra. Neko poročilo, ki ga je dobil list "Evening News" iz Amsterdama, naznanja, tla so nemške straže zapustile belgijsko-nizozemsko mejo. -- Dalje pra_yi poročilo, da zdaj kar Kot smo že pred petimi tedni po roeali. je detektiv pripeljal iz Detroit. Mirli.. Jacoba iu Albino Do-leue ! Hočevar v okrajno ječo v Milwaukee, ker sta nakupila tukaj po raznih trgovinah pohištvo, nato pa izginila brez sledu. Poiskale >ic ga dve družbi, katerim je dolgoval blizu S40CUX). Sedaj so se pa ogla-ile tudi druge upnice. Izročena *ta bila oba muuieipalnemu sodišču v obsodbo. Varščina je bila določena na š-100.00. katere }»a nista !!i">^lii dobiti nikjer, akoravno sta s. t.bruila na brezštevilno o-scb. Obravnava bi se bila mora bi vršiti ž«' v soboto septembra dopoldne. toda je bila preložena na poiideljek II. >epteinbra. O njegovi krivdi se bo izrekla porota. Ob-dolžeua sta. tla sta nakupila pohištvo pri sledečih družbah: <'. F. Adams l o. šrjrtJK), r. Niss & Ams f2:i:t.(MMJ. Waldheim & « 'o. F. W. Sehneek Furniture Co. D. K. Sanborn Furniture Co. jfcJlM.tMI. Boston Store ^l.*i<).00 in Milw. < !as Light < "o. ^J(i.Ot). skupaj Naprsivila sta le prvo naplačilo ter sta potem poslala pohištvo v Ludington. Mieh.. tul tam ]»a v Detroit. Mich. Ker sta obljubila. da bodeta škodo poravna: la. k«dikor v njunih močeh, to je. da pričakujeta denar od prijateljev iz < "levelanda in da vrneta jtohiš-tvo. je sodnik Backus obravnavo preložil na ponedeljek 18. t. m. in tedaj se bode nadaljevala. Ako bodeta škodo poravnala. bode to pri določitvi kazni upoštevalo. Že sedajšnji potek obravnave je prinesel za njega zelo obtežilni ma-terijal na dan. Živela sta pod raznimi imeni kot Jakob in Albina Dolenc. Filip Dolene. Jakob in Albina Hočevar. Ilovar. Slučaj zasleduje distriktni i»rav-nik Zabel sam osebno. On jc poznan kot najboljši pravnik v kriminalnih zadevah ; zločince, ki virile v Za bel nove roke. se mu ne iz-muza več. Hočevarja zagovarja Vlaeh. Hočevar sploh ni bil pripravljen, da bode obenem s sedanjo obtožbo prišla na dan tudi njegova skrivnost .tla je prodapai razna zdravila pod imenom F. Dolene. kar je oglaševal v tJ. N. — Ko jra je vprašal pravnik, kaj je bil njegov pos;-L je Hočevar izjavil, da je delal kot "carpenter" in da je imel že gro eerijo in ničesar druzega. Nato mu je prinesel distriktni pravnik ča sopise. v katerih je oglaševal zdravila in nekaj časa pisalne stroje katerih sploh imel ni. Pokazal mu jc tudi knjigo "Pot k sreči" ali kako se že zove. v kateri uri poroča svoja zdravila. Prečital je tudi pismo oil neke ženske, katero je zdravil. Vprašal je obtoženca, ako vse to pozna. Nekoliko časa je obtožence molčal, potem se je pa za-čel izgovarjati na bolezen, da ni mogel upravljati težkega tlela oziroma svoje prave obrti itd. Pravnik ga je prekinil, zakaj ni rabil sam svojih zdravil, ako je bil bolan. čemu je sledil splošen smeh po dvorani. Ko je zapustil Hočevar Milwaukee, je dal na pošti naslov na Kansas kamor je pošta hodil.'? k nekemu njegovemu prijatelju in ta je potem pošiljal pošto za njim v Detroit. Zagovarjual se je. zakaj ie živel poti raznimi imeni, kar pa ni držalo. V Detroitu sta hotela začeti velik "boardihghouse" oziroma hotel, zato je pa vabil ljudi z dopisom tja. Obtoženca se nahajata v okrajni ječi ter izgledata zelo slabo; /.namenje. da se jima ne godi v breznlačinem stanovanju ravno preveč imenitno. Žena je zaprta zaradi tega, ker' Zanimivosti. Udani Liebknechtu. r , gustn 240,900 izgub. — namreč — mrtvili, ranjenih iu vjetili. Tekom eele vojne je pa mogoče iz istih virov izračunati, da so iuie-Haag, Nizozemska. 18. septeui-1* Nemci o.:J75;000 mož izgub, bra. — Glasom nekega nemškega . . , , „ . , lista. .SO socialisti v Dusselldorfu ^^ Poslanik na lasla fronti, snrejeli resolucijo, tla bi se na pri-! U da je šel na hodnji socialistični konvenciji ime- avstrijsko-,tahjansko fronto ame-novalo dra. Liebkuechta za zopet-'^ Poslanik v Italiji. Thomas nega kandidata v desetih volilnih NelsoU 1 -Jt'r ^astui okrajih kot nekak prt»test proti obsodbi. Poleg tega je pa v resoluciji tudi navedeno, da so >iuipatnc socialistov v vseh o/.irih z Liebknech-tom. italijanskega kralja. Zdr Amerikanec na potopljenem par-niku. Washington, D. i\. sept. — Konzul Frost iz tyieeustowna da- Kdo bo avstrijski poslanik države. Dunaj, 17. avgusta. — i P«» poŠti . — Odkar je bil dr. Dumba od-poklieau iz Washiugtona kot av-strij>ki (Htslanik za Združene države. se je govorilo o petih možeh, da mu bodo sledili. Najbolj vrjetno je. da bo imenovan grof Appoiiyi. ogr>ki diplo- id's |M»roea. tla jc angleška atimira-liteta mnenja, da je angleški par- ,llat- ki bil žv *>arkrat v Klruie-nik "Counsellor" zadel na mino. .111,1 drziivah in je zabaval bivšega Nek kurjač, ki j.* rodom Ameri- 1^'^'iika lJoosivelta. ko >e je kance, jc pa dal zapriseženo izjb-,^1' ,,ltKhl ,,a »grškem. je parnik torpediral nem- C ^ tu,il- da ,N' "«« »«van ance. je vo. tla ški submariu. Tajnik Lansing je izjavil, da ne bo washingtoiiska vlada tozadevno 1'Krcuila nobenega k«»r;ika. ako ne bo prišlo kaj novih jx»ro«"il glede tega potopa. Moštvo se je rešilo. baron von Mcrrenv. ki jc že dalj Cenzor je odnrl pisma, naslovljena na amer. mornariški department Washington, D. C.. 18. sept. Danes je bilo uradno nazanjeuo. da je državni department pri angleški vladi protestirali, ker je nek angleški cenzor v Kanadi odprl pisma. ki si» l»ila naslovljena na ameriški mornariški department. V Vancouver ju je cenzor odprl pisma in jih prebral, zopet zalepil ni da! poleg znamko, tla je bilo "odprto od angleškega cenzorja". Ko je mornariški department prejel to pošto, je da 1 celo zadevo v roke državnemu departmeutu. To je prvi slučaj, da se je kak tuji cenzor predrznil odpreti pošto ameriškega mornariškega urada. — Danski parnik potopljen. London, Anglija. 18. septembra. Lloyd poroča, da je dobil iz Kodauja poročilo, da je potopljen danski parnik "Madvig", 17G4 ton. — Moštvo se jc rešilo. . Nemčija je hotela imeti novo vodstvo. Nek ameriški časuikar je poslal po pošti svojemu listu v New York dopis, v katerem pravi .da je meti nemškim ljudstvom velik strah pred nevarnostjo, ki mu preti od strani mogočnih sovražnikov. Pra vi. tla se je zadnje mesece povsod slišalo, da se mora dati nemški iu "sploh armadam centralnih držav drugo vodstvo. Mnogi so tudi mnenja, tla avstrijsko poveljstvo ne odgovarja svoji nalogi, vsled česar je treba, da se n pelje drugega ali se pa avstrijsko armado podredi pod nemško poveljstvo. Na. zdaj imajo vse, kar so hoteli. Zdaj ima Hindeiiburga. največjega nemškega strategic t a; iu tudi avstrijska armada je že pot" nemškim poveljstvom. Francija se pripravlja, da bo postavila podrta mesta. Francija je pričela s pripravami, da bo postavila zonet '1000 mest iu vasi. ki so jih nemške armade podrle iu uničile, ko so prodirale proti Parizu in se potem zopet u-liiikale. Pri i-osj-: vljanju mest in vasi bo prispevala vlada, dalje različne banke, kakor tudi department! sami. — Sinn Fein je močnejši kot je bii pred revolucijo Ameriški časnikarji časa na listi, da bi bil imenovan za poslanika za katerokoli državo. Potem je mogoče tudi. tla bi bil imenovan grof Forgaeh. ki je baje pisal ultimatum, ki ga je Avstrija !.:>-lala Srbiji, česar posledica je bila sedajna svetovna vojna. Potem se pa govori, da bo dobil to mesto baron Maeehio. desna ro- _.ka zunanjega ministra Bnriaua : ali pa grof Sigrav. ogrski politik, ki ima za ženo sestro ameriškega poslanika Cerarda v Berlinu. Kje jo von Papen? Bivši nemški vojaški atašej ne vodi propagande v Nizozemski oziroma v Južni Ameriki je bila pri nakupu pohištva povsod zraven ter soobvezua za plačilo. Kolikor se je sezualo. bodeta Hočevar sojena sedaj samo radi nameravane goljufije za pohištvo; zaradi zdravil bo sojen on pozneje. — Distriktni pravnik je izjavil, da še ima proti njemu več tožb o-ziroma zasledovanj, ko bo to prvo končano. Po " Sloveniji Dva angleška narmka potopljena. London, Anglija. 18. septembra. Nemški podmorski čolu je potopil dva angleška parnika. in sicer "Llaugorse iu Buteutown. Moštva so se rešila in pristala v Marseilles. Francija. Dva francoska parnika potopljena. St. Malo, Frane ija. 18. sent. — |H>roeajo. da je Sinn Fein-gibanje v irski vedno večje in da postaja ta stranka v Irski vedno močnejša. Pravijo, da je usmrčenje Case-menta imelo na irski narod velike posledice. Skoro nihče ni pričakoval da ga bodo umorili. Ko je prišla vest. tla je bil Casement obešen. ni bilo videti javnega razbtir-• jenja na dubliuskih ulicah. Vsak je novico mirno sprejel. Popolnoma gotovo je., da zdaj v Irski še bolj vre kot je pred ustajo. V Nemški Vzhodni Afriki so dobili okameuiue velikanskih živali iz dobe krede, takozvauc di-nozavrije. Rebro jednega teh velikanov meri 2.5 metra, gornji dei roke 2.1 ui itd., vse drugo >oraz-meruo. Velike nemške izgube. Iz Londona poročajo, da so iz Mleko za poljske otroke. \ odiljni Poljaki v Združenih državah delajo načrte, tla bodo za božično darilo poslali otrokom na Poljsko mleka. Poslali ga bodo naj-brže s k«iko bojno ladjo Združenih drže v. Ruski vjetniki v nemških uniformah na fronti. Iz Londona se poroča, da je Reu-terjeva agent ura sporočila iz Pe-trograda. tla je ruska komisija, ki ima nalogo paziti kako se Nemci vojskujejo, doznala. tla so Nemci poslali na zahodno fronto več tisot ruskih vjetuikov v nemških uniformah kot so bili nemški vojaki Zavezniški zrakopiovci. misleč, tla so nemške rezerve, mi metali nanje bombe in jih več ubili. Toraj. to so nemške rezerve! Ako bi narodi vedeli, kaj se prav zaprav godi, bi že davno zahtevali mir. Nek ameriški čsisnikar. ki se mudi v Evropi, piše: "Ako bi narodi vedeli kaj se godi okoli njih. kako se vlade igra jo žnjihoviiui usodami, bi bilo žt davno prišlo do miru. "Ta vojna se nadaljuje s pomočjo laži. "Toda ni daleč čas. ko ne bodo diplomatom vse laži popolnoma ni« pomagale. '-* Par novic iz domovine. Berlin. Nemčija. 1>. septembra. Stotnik Frauz v. Papen. bivši nemški vojaški atašej v Washiugtonu. je zdaj v boju na sommeskem bojišču. On je častnik pri glavnem generalnem štabu iu poveljuje neki diviziji, katere pozicije so najbolj končne. Voli Papeu je dobil poziv za na fronto kmalu potem ko se jc vrnil iz Združenih držav. Najprej je poveljeval nekemu bataljonu: in k« r se je kmalu seznanil z modernim vojskovanjem, je bil tHllikovaii in prestavljen k generalnemu štabu. Nekemu časnikarskemu poroče-valell je rekel, da bi rad imel. da bi se njegove prijatelje v Združenih državah na kak način obvestilo. »la sinži v armadi, in da ni v Nizozemski, oziroma v Južni Ameriki. kjer vrši svoj stan posel, namreč. tia propagira /. a nemško stvar. ko* j«' bilo poročaiio. REŠIMO SLOVENSKI LAKOTE! NAHOD FareO. Pa.: Anton Y«lentlnW Greceafcurg. Pa. lo •k«Ora: Frank Novak. Irrin. Pa. ia tiuOra: Pr. Dcmter. Jihwiliii. Pa.: Frank Uabrenja 9n John Polanc. Lmerne. Pa. fcn tkalka: Ann« O •otnik. Lands. Pa.: Georz ScbolUL Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. in okolica: Z. Jakati*. L Podrasnik. L Magister ln L*. tL Ja-kobieh. Sooth Bethlehem, Pa.: JenteJ Ko-pririek. Steelton. Pa.: Anton Hren. r«žty Sta, Pa.: Jooej^i SterlJ. West Newton. Pa.: Josip Joran. WIDock. Pa.: Fr. Seme tn J. Pww-neL Tooele. Utah: Anton Palčič. Win t enpuui rrs, 1'tab: L. Hlaliiti Blade Piamowl, Wash.: G. J. Polenta. Davis. W. Ta. In okotka: J. Broelcb. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kod j an in A. Korenckaa. Kmoeluk Wis.: Aleksander Pezdlr. MOwaokeo. Wis.: Josip Tratnik In Ang. Collander. Sheboygan. Wis.: Heronlm Svetlin tn Martin Kos ln Joliti Staiupfel. West A Ilia, Wis.: Frank Skok. Soek Sprtega. Wyo.: A. Justin. VaL Italtrti lo faknHa Marrtns Italijani mečeja listke. Ljublijiiski "Slovenski Narod'' jc 12. avgusta pisal: Italijani mečejo listke na Vipav sko dolino in pozivajo prebivalce, tla so njihove simpatije žujimi in da jim pomagajo. Narod se ne ozira na take listke, ker ve. tla bi > takem slučaju delal proti lastni do movini. Zabranjene slovanske igralne karte "Tagespoštaje pisala 18. avgusta : r. kr. policija v Ljubljani je z odlokom od 14. t. m. prepovedala nadaljno razpečavanje igralnih kart. ki jih izdeluje "Prva slovanska t vomica kart" v Ljubljani iu ki nosijo imena ""Slava""Primorka". '"Slovanski tarok" itd. < Na gori imenovanih kartah so bili vpodobljeni slovenski junaki in slike iz slovenske zgodovine, kot n. pr. Kralj Matjaž, kraljevič Marko. Ilija Muronič. Kljuke, potem slike iz srbskih bojev na Kosovelu polju, kakor tudi sloveuske pokrajine). Zaplenjena lastnina. ""Laibaelicr Zeituug" je 18. avgusta pisala : Sodišče c. kr. 8. iufanterijskega divizijskega poveljstva je zapleni-j lo imovino Josipa eBrnika. rojenega leta 189G v Št. Vidu pri Ljubljani. In sodišče okrajnega poveljstva' je pa ^apleuilo lastnino devetnajst-; letnega gimnazijca Ivana Lobeta. Nadalje sta na obsojena tudi povrniti vse stroške, ki so nastali po- * naši zastopniki, kateri ao pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse droge v našo stroko spadajoče posle. Jenny Lind. Arlt. In okolica: MIha« Clrar. San Franeiseo, CaL: Jakob LotHil Denver. Colo.: Frank Skrabec. Lead\ille. Colo.: Jerry Janin!k. Pueblo, Colo.: Peter Cullg. Frank Janesh in Joliu Gertn. Salida, Colo, in okolira: Luula Ca stello. Clinton, Ind.: Lambert Bol »bar Indianapolis, Ind.: Alois ituriman. Woodward, la in okolica: Luka* Podbresar. Aurora, 11L: Jernej B. Verbid. Chi raso, IUL: Frank J u rjoveč. Depue, IIL: Dan. Badorinac. Joliet, IIL: Frank Laurlch. John Za letel in Frank Rainbich. La Salle, 111.: Mat. Rump. Nokomis, IU. in okolica: Matb. Ual abek. So. Chicago. IU.: Frank čer o* Springfield. 111.: Matija Ilarborič. Cherokee. Kans.: Frank Kežisalk. Orfesbj. IIL: Malt. JI ribe ml k Waukegan, IIL in okolica: Fr. Pot kOTgek in Math. Ogrin. Columbus, Kans.: Joe Euafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskorec. Frontenac, Kans. in okolica: Frani Kerne in Itok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller Mineral. Kans.: John Stale. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Sitzmiller, Md. ia okolica: Frank Vodoplvec. Calumet, Mlcb. In okolica: Pave} Shalt z, M. F. Kol« iu Martin Rade. Manistique, Mir h. in okoUca: Frani Kotzlan So. Kance. Mich, lo okoUra: M. TJ LJkovlch. Chisbohn, Minn.: K. Zgonc ln J a kot Petrleb. Dnluth, Minn.: Josejih Sharabon. Ely, Minn, in okoUra: Iran Gcu2e Jos. J. Peshel in Louis M. 1'erušek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okoUca: L. Veael. Ribbing. Minn.: fvnn PouSe. KitzvUle, Minn, in okoUca: Joe Ada tnlcb. Nashnauk, Minn.: Geo. Maurln. New liuluth, Minn.: Jobn Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb St. Louis, Mo.: Mike (irabrlao. Klein. Mont.: <;regor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlrh Bed Lodge, Mont.: Jo«ei>h JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Paulln. Gowanda. N. Y.: Karl Sterni.>a. Little Falls, N. V.: Frank G reworks Barbcrtou, O. in okolica: Matb Kra Stari zdravnik Mullin | specialist moških bolezni zadnjih 35 let. Si rpr*£*nj kaj vam msojk« — nj* wtrt-oiij' tf Pov^ite .uremu ziiramiku «to.o bol"c«n Ni vpraSsinj« kaj j.- . n b-» vas trt-lr»\ it *ko jo owJr»vlii»o. N.-ckorcm- - -.»ibolj^ l- iiv^ 7.ji|r"»<>v;>rria tr*> »nov dnlri .kuAiiji V>kra vu u trapitcio t>ret.-k**o. 4(19 Fourth Ave- Pitt>burgfa. Pa. nmrproli pošt.- PETDESETLETNA SE POČUTI MLADA. II. H. vtui Selilick. slavno/nuni naravni zdravnik in tovarnar 1I<»1-j*arske«ra Krvnega l aija. k;itori j«> s stoiustotisoe bolnimi v stani zvozi in dobiva t HI onih, katerim j*' Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje. eele knpe zahvalnih pisem, naša rojakinja Kum Tnrkt»\ i<- i'. O. Box IT Deal Beach. X. 4. la s1«m1«m-»- pismo: "IVšIjito mi .(\ skatlji Hu' garskt*y:a Krvnoyra < aja. k< r pri nifiii prav dobro d«*lujf. »-oprav imam /.»• .">0 i.-i in tako «!• »1»»--* pot-ntim kot v mojiii niladdi I«--tih." Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega taja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli, v Canado za ol.l*J: Marvel Products Co, 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete po.Šilja-tov ositfiirati. po*'iite 10c. vee. ŽENITNA PONUDBA. Ztlim soziianiti / dekli«"' f-i m »,d *_'«> d" let. -Ia/ - -in -tar ::0 1» t. Katero \esfli. naj mi pi.se. .loseph Fnrlau. "»."»s K. I"»2. (Vdlintv«••••!. < 'leveland. <.>iii->. Bridgeport, O.: Frank HoCevar. Collin wood. O.: Math. Slapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marinčič, Chas. Karlinger, Jakob Bea nik, John Prostor in Frank Meb. Lorain. O. in okolica: J. Kumše u Louis Bulaat, NUea, Ohio: Frank KogorSek. ¥oungstonm, O.: Ant. KikelJ. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakie. Bessemer, Pa.: Ix>uia Hribar. Braddoek. Pa.: Iran Germ. BridgeviUe, Pa.: Rudolf PlcterSek. Sardine, Pa. In okolica: John Dem fiar. Canonsburg, Pa.: John Koklich. Cecil, Pa. in okolica: Mike KoCerar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk in Vid Rovanšck. Claridre. Pa.: Anton Jerlna. Broughton, Pa. ia okoUca: A De» IŠČE SE DELAVCE .i sti-ojarno "Yard" in "Beam-house". Plača f 1 •">.!H> mi telle« in na strojih p,-i fl-">..">(> na teden za dfvetunio d»*l»j. 7,h »»/.etijene liilio-stanovanj praznili. I*r» »hi<> oti-potujete. ui-^it«- za pojasnila. I'red par dnevi x-m p»»rti»"-al. »In. til thivolj delaveex : prišlo j,- namfee vee AHmneev. pa T;ik»«j pu preteku nekaj tint t »d sli. Anton Mill«*r. Whitehall. Mieh. Darragh, Pa.: Dragntln SUrUL Doni«. Pa. in okolica: Joseph Suhor. Export, Pa.: Frank Trebeta. Forest City, Pa.: KL Zalar la Frank' Leben In Matb. Kamln. IŠČE SE GOZDARJE. Za delati drva; >!. '>'» »d kluftre za rezati kt-mieni h-^. Zz, lupljenje; uajboljšit plača. Ivo preneha sezija. je dovolj dela jed kosa aii pa v keiupah. Za izdelovpnje cedra; najv»-ej;. ]/laea od kosa za rezati logs,/, stebre. traine. svelarje itd. Za splošno delo v gozdu; naj višja plaea. Stalno delo skozi eeio leto. I. STKPHENSi ►X CO.. Trnslees. i !!»—!♦ v d) Wells. Mich. dobite "GLAS NABODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po- ^^S stavnih praznikov. "GLAS NABODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NABODA" donaša dnevno poročila s bojišča In razne sli- ^ ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo dele Belffijeev v Nizozemsko. Bel JNemški submarin je potopil'Ariel' srijei s«> ie prej prosili nemške o-tiu 'Jeuene Onion', dva francoska bla*ti. d« hi jih pustile. t«>da jim parnika. , nemških uradnih seznamov iz^ub' sredno ali pa neposredno radi uju- 13»000! — Ta številka jasno govori, da jo list selo razširjen. ni bilo dovoljeno. Hoitva sta pristala tukaj. izračunali, da so imeli Netnci v a*-1 nega bega na stran sovražnikov. Vse osobje lista jo oi^fanizirano in <^>ada v strokovne unije. ....... ... .. . ..^fcM,.- .^^i^^^ij^^B^^^^MiMflpaiM ; QtAS NARODA, 19. SEPT. 1916 * Slovan« ko m ZA ZKDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMflUKE. Sed*z : FOREST CITY. PA. M 21. imammn* IMS * Utfi PteMfM GLAVNI URADNIKI i riMartLoik: JOŽEF PHTEFNFIj, Box 86 Wlllock, Pa. 1 podpredsednik: KARO L 7.AI,AR, Bok 547, Forest Oltj, Pa. JCL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB. Bok 836, fioek Sprla«, Wj«, Tajnik: JOHN TEUBAN, Box 707, Forest City, Pa. O. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, P*. Blacajnlk: MARTIN 1CUHIČ, Box 637, Forest City, Pa. rMt'altawo: JOSIP ZAT.Att, 1004 Nortb Chicago SL, JoUft, Di, TEHOVNI ZDRAVNIKI Dr. nana ivko. too gt_ i^t, m. NADZORNI ODBORI Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St E. E., Pittsburgh, Pa. t msdrornlk: JOHN TORNlC, Box «22, Forest City, Pa. D. nadzornik: FRANE PAVLOVClČ, Box 705, Conemaogh, Pa. m. aad»ornlk: ANDREJ SLAK, 7718 Issler Ats^ Cleveland, POROTNI ODBORI Prs4*ednlk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, Rast Mineral,_ L porotnik: MARTIN STEFANClČ, Box 78, Franklin, Kana. O. porotnik: MIHAEL KLOPClC, 528 Dstsod At*. R. F. D, 1. »•Id, Detroit, Mleti. UPRAVNI ODBOR 2 Pisdsednlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Brldgmort, Oi S. Upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, 3 rough ton. Pa. BL upravnik: PAVEL OBREGAR. Box 402, Witt, UL Ot». Dopisi naj ss pofflljajo L tajnika Iran Telban, P. O. Bok m. DmltTSBoglaalio: "OLAS NARODA". zapisnik m seje pete redne konvencije društva sv. rare a m v forest city, pa., dne 11. septembra 1916. Zapisnik pete redne konvencije drušlva svete Barbare v Forest City, Pa. ZAPISNIK XI. SEJE PETE REDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA., DNE 11. SEPTEMBRA 1916. Predsednik Tauchar otvori sejo ob pol drugi uri popoldne. Cita se imenik uradnikov in delegatov. Navzoči so vsi. Sledi čitanje zapisnika XI. seje, ki se z malimi popravki sprejme. Predsednik Tau ckar povdarja, da bi bilo umestno, ako bi zborovali nekoliko delj kot po uavadi. ker smo pri nekaterih vprašanjih izgubili preveč časa. Predlagano in podpirano., da se zboruje zopet po večerji iu sicer od 7. do 9. ure zvečer; brat Lekše je mnenja, da bi bilo to prenaporno za delegate, da mora we slednjim dovoliti duševni počitek. Predlaga no iu podpirano, da se zboruje do 7. ure zvečer mesto do 6. ure. kakor je bil običaj dosedaj; zadnji predlog sprejet z večino glasov. Nadaljevanje poročila odbora za apelacije. Zadeva društvenega glasla "'Narodni Vestnk"* vs. glavni odbor. To zadevo prepusti odbor konvenciji v rešitev. Pooblaščenec "Narodnega Vestnika", brat Ahčan, čita pismo od uprave, ki se glasi: Kakor Vam znano, je glavni odbor oz. g. Telban sam preklical N. V. kot glasilo. .laz osebno bi ne rekel "ne bev. ne iuev", ako bi bili ravnali pošteno. V Vašo informacijo Vam rečem: 1. Telban bo trdil, da je N. V. "zanemarjal dolžnosti" kot glasilo. Nato odgovarjam: Mogoče, da je bil kak nered, predno sem jaz prišel k listu: potem bi bila pa njegova dolžuost. tla bi bil na to upo zoril. »Stvar je pa ta-Ie: Za mesec maj je poslal račun še le po 20. ju ni ju, (mislim 23.) in potem se je jezil, da nismo računa prej priobčili. Takoj je pa premeuil glasilo, de to naša ali njegova krivda, ako ni bil' račun pravočasno v listu? 2. Trdil bo. da smo tiskovine itd. predrago računali. To je podla laž. Predsednik upravnega odbora g. Hočevar Vam bo lahko potrdi!, da smo mi dobili delo še le potem od njega, namreč od g. Hočevar-ja ko smo mu poslali cene iu ko je on te cene sprejel, ker so bile gotovo nižje kot od drugih tiskarn. Br. Paulovčič se pritožuje proti bivšemu glasilu N. V. Zavoljo tega: da kot glasilo ni hotel priobčevati pritožb proti nerednemu po slovanju od strani glavnega odbora, koje so bile v korist organizacij sami. Za take objave je računal N. V. svoto 18 centov za inch aii palec. Kot glasilo bi moral po mojem mnenju priobčevati brezplačno kakor glasilo katerih druzih organizacij in gledati da se ue krati 'pravice članstvu, ter se ne snielo delati izjeme, da enemu se priobči in drugemu ne; po mojem mnenju N. V. ni pravilno postopal. Glavni predsednik, brat Peternel, za tem poroča konvenciji o vzrokih, ki so privedli glavni odbor, da je društveno glasilo premeni'. Cita se zapisnik sklepa glavnega odbora v katerem se glasi, da je bil omenjeni list vsled nerednega poslovanja, v kolikor pride v poštev društveno glasilo, odstavljen; glavni tajnik poroča, da se njegova mesečna pravila niso dobesedno in pravilno priobčila v tedanjem glasilu: da list ni redovito izhajal, ter, da so bile cene za tiskovine, kakor tudi za priobčevanje raznih poročil pretirane; brat Petemei zatem citira društvene pravila glasom, katerih je bil glavni odbor opravičen, po njegovem mnenju tedajuo glasilo odstaviti: brat Pod-vasnik omenja. -'« poročalo, da se to raz videl o samo iz tozadevnega poročila v Glas N;»-hrank Krese, v katerem ne piše ničesar drugega, nego. da je brat roda. kar pa po mnenju nekaterih ni zadostovalo: brat Pavlovčič /bašnik prišel na konvencijo zastonj, in da bode kandidiral za taj- j pojasni, da ni imel pri tej zadevi ničesar za opraviti; brat Lekše ome-nika: brat Zbašnik pojasni, ila je on v resnici prišel na konvencijo ni. tla smo mi dolžni odločiti je-li glavni odbor v tem pogledu pravi!-zastonj in to vsled tega. ker je itak nameraval iti v New York, toraj no deloval: brat Peternel za tem prečita pismo od uprave Glas Naje hotel svojo dolžnost med postajo storiti. Ob enem se pripomni, tla' roda iz katerega je razvidno, da imamo prostor v imenovanem listu Je bil baš Krese satu. kateri jja j.- nagovarjal, tla naj prevzame za-! zastonj, le za, direktne stroške, da želijo imeti plačano: Brat -Josip stopstvo in postaja ga je tudi jediioglasno izvolila ; steni se popolnoma Zalar je mnenja, da je imel gl. odbor glasom pravil pravico odstaviti strinja tudi predsednik nadzornega odbora, brat Podvasnik. Sleds' X. V. in ako je imel slednji našo reklamo vedno objavljeno je stem Predlagano iu Brat Bognar nadaljno debatiranje. Brat .Josip Zalar poti nobenim pogojem noče j ie koristil naši organizici ji ter se naj vsled tega plača, prečita t i vsebine anonimnih pisem, ter objaviti ime dotičnega, l:i podpirano, da se govorniška lista zaključi: sprejeto, jih je poslal, dasiravno brat Zbašnik iu zbornica to izrecno zahteva, j je mnenja, da je glavni odbor vpošteval pravila samo tam. kjer hoče Zbornica prizna, da se bratu ZbaMiiku v tem oziru godi krivica in sebe prikrivati, napram članstvu pa. da pravil ni vestno izpolnjeval; jediioglasno sklene, tla se ne more ozirati na vsebino takih pisem : brat Pavlovčič povdarja. da je on sam bil proti temu sklepu, da bi predlagano iti podpirano, da se izreče bratu Zbašniku popolna zaup- se ta zadeva bila morala dati članstvu v razločitev. da sp mu bile pa niča; sprejeto. Urat Lekše čita nekak izrezek iz nekega slovenskega v tem pogledu roke zavezane in je bil vsaki protest brez pomena in časopisa, kateri se očividno nana a na brata Ahčana; brat Ahčan to vsled tega. ker jc takrat baje vladala cenzura pri gl. odboru; pojasni konvenciji, da je to brezdvomno delo nekega Pogaehnika. I predlagano iu podpirano, da se plača Xarodueinu Vestniku za vse katerega je on razkrinkal vsled njegove nepoštenosti pri krajevni! tri leta; predlagano in podpirano, da se plača N. V. do tistega časa. postaji: zbornica to uvidi in enoglasno izreče svojo zaupnico bratu Ahčanu. Odbor, kateri je bil pooblaščen, poroča, da so se posvetovali rlede afere Pogachnik z odvetnikom in, da se mora nekoga poslati tja. tla vloži obtožnico vsled po ne ver j en ju ali pa da tam koga pooblasti v to svrho. Poroča, da so odposlali brzojavko v Eveleth. tla se ga zapre odgovora nazaj pa še niso sprejeli. Odboru se naroČi, da preskrbi kopijo poroštva, tla se zamore potem posvetovati s odvetnikom jeli se zaiuore družbo smatrati s«' odgovornim za ponever jen je. in ob enem. da sestavijo tudi obtožbo proti omenjenemu Pogachniku. Sledi 13 minut odmora. Po odmoru. Predlagana in podpirano, da zapisnikar Zbašnik sestavi primeren brzojavni pozdrav konvenciji .Jugoslovanske Katoliške Jed no te; sprejeto. Pred lagano in podpirano, da zapisnikar Zbašnik sestavi primeren brzojavni pozdrav Slovenske Dobrodelne Zveze v Cleveland. Ohio; sprejeto. Nadaljevanje poročila odbora za apelacije: Zadeva pri postaji štev. v. Charleston. W. Va. se priporoča konvenciji v rešitev. Predlagano iu podpirano, tla se zadeva Cilc Gruber, ki zahteva posmrtui-no po njeni umrli hčerki rojeni Kastelic vsled pomanjkanja potrel> nih pojasnil iu natančnejših podatkov prepusti glavnemu odboru v rešitev: sprejeto. Glede povrnitve stroškov bivšemu tajniku omenjene postaje se sklene razpravljati pozneje. Zadeva Alojzija Pleč postaj štev. 77. V njegovem certifikatu je določenih samo $100.00 za pogrebne stroške: postaja je inula pa $121.00 tozadevnih izdatkov. Predlagano in podpirano, da se vstopi v zvezo z dediči, ki prebivajo v stari domovini da privolijo v izpla-čitev razlike, ki znaša $21.00, v nasprotnem slučaju da pa" da bode mo rala prizadeta stranka trpeti stroške. C i ta jo se došla pisma iu brzojavi. Cita se brzojavno čestitko postaje štev. ;J1 Calumet. Mich, katero se vzame v nazuanje, ter se ji za klice Na zdar. Cita se pismo Jos. liauptmanua. tajnika Slovenske Delavsk e iu Penzijske Družbe, v kateri pri]>oroča združenje našega d t '-lift v a z drugimi. Se vzame v naznauje. Predsednik Tauchar sejo zaključi ob 12. uri opoldne. S. TAUCHAR, predsednik. A ZBAŠNIK, FRANK ORBGORKA, zapisnikar. |, , ko je bil obveščen od glavnega tajnika, da je odbor izbral drugo glasilo, in po tistem času. da se ue smatra noben list društvenim gla- jim je slednji rekel, d:* »ilom; predlagano in podpirano, tla se plača Narodnemu Vestniku do 8. decembra 1915 in Gla* Narodu od 9. decembra 191-1 do 31. decembra 1915. in v slučaju, da uprava Narodnega Vestnika zahteva kako razliko naj jo plačajo tisti, kateri so za preinenjavo društvenega organa odgovorni, ne da bi bila glavna blagajna pri tem prizadeta : zadnji predlog sprejet s 41 glasovi. Zadeva Frank Trebee-a. ki je bi L suspendiran ko se je javil bol-uega. in želi imeti plačano bolniško podporo; tozadevna prošnja se od kloni. Zadeva John Košir, člana postaje štev. 26 vsled pridržane bolniške podpore. Ta član je očividno opravičen do zahtevane podpore in vsled tega mu odbor isto priporoča; sprejeto. Postaja štev. 16 se pritožuje čez glavni urad, zakaj se niso plačali pogrebui stroški za pokojnega člana Gorenc ob času temveč šele črez osem mesecev; in obenem želi vedeti kedaj se bode izplača posmrtnina, nakar glavni urad odgovori, da bode zadeva rešena čim hitreje prejme potrebne listine od dedičev. Zadeva brata Lovrene Istenič postaje štev. 21; odbor uvidi da je član opravičen do bolniške podpore, ter izplacitev iste priporoča ; sprejeto. Zadeva postaje štev. 71. Postava je imela vjjed neke tožbe $31.50 i. sedaj pa prosijo, »riporočamo; spre- l Dognano je. ištvo: prejel že sključen in prosi odbora sprejet stroškov; svoto $15.00 so sprejeli iz glavnega da se jim še razlike v znesku $16.50 izplača, jeto. — Zadeva Sušteršič postaje štev. 50 Evt- tla je bil imenovani star 53 let. ko je prist,1«. $600.00 bolniške podpore; bil pri postaji iz d^^^ za zopetni pristop; odbor mit prošnjo odkloni in potrjen- # Postaja štev. 29 protestira proti sklepom proti poslovanju glavnega tajnika; isto tudi vzame v nazuanje. Zadeva brata John Golob, postaje štev. 41 puščamo glavnemu porotnemu odboru ▼ rešitev« ■HHHHH|HHpHHr ega odbora in štev. 25; so r, Kans. pre Zadeva glede računa, katerega je poslal William Sitter za stroške, ki so nastali pri posvetovanju za združenje je odbor mnenja, da se mora svota $ plačati. Po nadaljnem razmotrivanjn je pred- lagano iti podpirano, da se omenjeno svoto izplača; sprejeto — 43 proti 7 glasovi. Zadeva umrlega brata Štefana Rotar, postaje štev. 35. Umrli je bil suspendiran vsled tega. ker ni hotel plačati kazni 25 centov, ka tere mu je krajevna postaja naložila, ker se ni vdeležil glavne letne seje. Asesment za mesec december 1915 je imel plačan, ubit pa je bi! 29. januarja tega leta. Brat Josip Zalar pojasni zbornici, tla smo glasom zakona dolžni izplačati smrtniuo. Po kratki debati je pred-iag auo in podpirano, da se smrtnina izplača; sprejeto. Zadeva brata Louis Trifolt, postaje štev. 44. Nima ničesar verza prejeti. Zadeva brata Math. Dermule, postaje štev. 44. Potegnil celo bo1-niško podporo iu prosi sedaj, da se mu vsled neozdravljive bolezni izplača odpravnina. Delegatu navedene postaje bratu A. Seljak se naroči, da se ga pusti od treh zdravnikov še enkrat preiskati, in ako se bodejo vsi tri strinjali, da je resnično neozdravljiv, naj se društvo pogaja žujim za odpravnino, kar naj se potem reši iz glavnega urad:.. Zadeva brata Sušteršič, postaje štev. 31. Podpora odklonjena. Protest postaje štev. 55 in vsled okrožnice, ki je društvo razposlalo na druge krajevne postaje, in ker se glavni odbor ni oziral ua rezultat. Postaja protestira proti glavnemu odboru, ker ni da! na splošno glasovanje glede sklicanja izvanredne konvencije, kakor je to večina postaj zahtevalo. Protestira proti samovlastnemu nastop-: glavnega odbora in vsled nakupa društvenih knjig, ki stanejo orga nizacijo tako ogromno svoto denarja, in, katere se sedaj sploh rabiti ne more. Sledijo interpelacije na člane glavnega odbora. Brat Peternel se sklicuje ua pravila, tla v smislu istih ni bilo potreba sklicati izvanredne konvencije, tla bi bila okrožnica morala biti podpisana po njemu kot glavnemu predsedniku; tla se okrožnica ni poslala vsem postajam, ter zakaj je iste poslala brez vednosti glavnega odbora: da je bila dolžnost drugega nadzornika brata Pavlovčiča obvestiti glavni odbor o nameravanem koraku navedene postaje; bra Pavlovčič odgovarja, tla ne bi imelo itak nikakega pomena ozirati se na glavni odbor, ker se slednji ni oziral ne na prošnje in ne na zahteve, da, še celo svojh lastnih sklepov ni izvrševal, in da je bilo vsako prigovarjanje zastonj; da je bilo naročeno odpotovati glavnemu predsedniku Petemelu v Bridgeport. Ohio, da prepreči naročilo knjig, katere takrat e niso bile naročene in tudi tozadevna pogodba ni bila še podpisana; brat Hočevar pojasni, da ako bi se bilo njemu o tem sklepu glavnega odbora naznanilo, da on gotovo ne bi bil knji ge naročil. Brat Pavlovčič nadalje omenja, da je bil brat Peternel kriv. da se novi sistem ni prej vpeljal, ker ni hotel, da bi Sitt -r vpeljavo izvršil; brat Peternel odgovarja, da je on vsekakor izvrše val svojo dolžnost v vsakem pogledu, ter se vedno držal društvenih pravil. Interpelacije se nadaljujejo. Glede primanjkljaja v boluiŠkei skladu poroča brat Pavlovčič. da je davno priporočal, da odbor na pravi potrebne korake da .se temu odpomore. kar se pa ni zgodilo to je bil vzrok, da imamo danes toliko primanjkljaja tudi v smrtnin-skem skladu; dalje glede blagajnika brata Muhiča. da je čul. da je slednji izrazil nekoč, da blagajne ne izroči od sebe. dokler bode ena postaja za njim. Brat Muhič odgovarja, tla se tega ne spominja da jc pa mogoče rekel to v privatni družbi in to v šali. Razpravlja s zopet o naročenih knjigah. Brat Hočevar zatrjuje, da mu je konvencija naročila toliko število knjig naročiti, ter. tla se je on po tem sklepu tudi ravnal; debata se nadaljuje. Očita se samodržnost -lav odbru: po nadaljnem razmotrivanjn, je predlagano in podpirano da se debata o tem zaključi; sprejeto. Predlagano in podpirano tla izreče postaji stev. 55 za njen nastop, ter za izdajo omenjene okrož nice zaupnica; sprejeto s 34 proti 2 glasoma. Predlagano in podpt rano. da se konvencija pusti slikati: sprejeto. Čas se določi pozneje C ita se zahvala od Frančiške Slapničar. žene pokojneea -John Siap-nicarja, v katerem se zahvaljuje konvenciji za venec in pa za vde-lezbo pri pogrebu: se vzame v naznauje. Predsednik sejo zaključi ob pol osmi uri zvečer FRANK J. TAUCHAR, predsednik. A. ZBAŠNIK, zapisnikar _____FRANK GREGORKA, zapisnikar. Najstarejša. Spisal Ivo Trošt. (Nadaljevanje ). — Da, tukaj! Glej jo no. Bet-ko! Tam le naju čaka. dasi je že pozno! Zares skrbna sestra! — Stopi, stopi. Milček. pa jo pozdravi I — Ali ti ue pojdeš? — O. pojdem, kaj pa. no! Zopet šumenje, vršenje kakor ua sejmu. Sprevodnikov glas. ki je klical ime postaje v obeh dežel nih jezikih, je kar zamrl v morju drugih glasov. Še precej potovalcev je hitelo s prtljago na kolodvorski peron, kjer so si pomagali s komolci skozi izhod, drugi, poznavajoči te neizogibne brezobzirnosti, so se pogovarjali poleg vlaka ali pa pozdravljali znance. Tudi Milka in Anka sta poljubili sestro na obe lici, vprašali druga za drugo z običajnim: kako je kaj? ter se polagoma zgnetli skozi vežo. Ni se jim takoj posrečilo stlačiti se v dokaj obširnih plaščkih skozi neupogljive komolee. Slednjič so bile vendar na drugih vratih. — Sem hotela naročiti voz. pa teh par korakov že pridemo — se je opravičevala Betka. — To rej le za menoj, dekleti! In njena nizka postava se je pomaknila za dobršen korak naprej po škripajočem snegu. Črna njena čepica je bila že kar nasekana samih blestečih se iglic, nabranih v ostri megli, fino oblikovano lice je pa deloma zakriva! pajčolan. Ne meneča se dovolj za svoji spremljevalki, pokaže z črno orokavičeno desnico pred seboj slabo razsvetleno visoko poslopje : — Glejta, tam-le v prvem nadstropju je naše gnezdo: pa saj to, Anka. že veš; Milček ni bil še nikoli pri nas, ha, ba! Danes ga postavimo na peč, ne Anka? — I. Betka, komu praviš to? — jo pogleda Milka radovedno. Pa res! kako sem poeablji-?»! Takaj no, saj pojdemo sku- paj! Na roko! In ti. Anka! K j. si. kje pa si? Anka. Anka- a-a doj, joj. Milček. kje pa je An ka?-- — -Jaz ne vem. res ue vem.. Anka. Anka-a-a! Nekoliko ljudi j se je za hip u stavilo iu ob kolodvorski svetlobi ugibalo, kaj neki se j«« utegni lo zgoditi: toda mraz je bil preoster. da bi na pasi i svojo radovednost. Betka iu Milka sta še klicali in šli slednjič nazaj na kolodvor klicat in iskat sestro, ki se jima jc bila iz gneče skrivaj izmuznil:! nazaj v prejšnji kupe. — Ta otrok se nama je pa res izgubil: boš videla. Milka. No. "otrok' je sedel složno ua prejšnjem mestu, ter vljudno od govarjal onemu velikošolcu. ki jo hotel vedeti zadnjo postajo, dokler bo še v družbi "ljubeznive" tovarišice. Anko je ta ljubeznivost zanimala prav malo. motila prav nič. Nit pogovora se je je-la trgati. Anka je pa jela nemo pogledovati svetilko nad seboj, nemo svoje sopotnike in nemo tudi skozi okno v gluho, mrzlo noč. ki ni slutila njenih težav, kakor jih niso prijazni sopotniki. Snovala je načrt za načrtom in zopet podirala načrt za načrtom : ali naj ga vabi z lepa in resno, ali z jokom in očitanjem. Ali je v tem ugobanju dospela do končne samodoločbe. ni mogoče trditi; zakaj prišedšega sprevodnika je vprašala, kdaj ozi mimo prvi vlek zopet nazaj. — Zjutraj ob treh; to ne bo še kmalu, — je bil odgovor iu — Mislim, da ne. — pristavek, ker vprašavka ni hotela prve usluge nagraditi drugače, kakor samo s "hvala lepa". Vsakomur to ni zadosti. Velikošolee se je zabava z dni-gimi in pripovedoval razne dunajske dijaške umetnosti; dostavil je tudi ponosno, kako namer-ja nalagati tovariše o nevarnosti današnje vožnje, pretiraval mraz. množico snega iu čudne sopotnike. Čas se je vlekel kakor slabo leto. Anka je vsak hip imela v rokah zlato žepno uro; čimdalje nestrpneje je pogledovala skozi okno. Resk! Bum, bum! Vlak se ustavi. Sprevodnik /j-kliče ime postaje samo v jedilen« deželnem jeziku, ki je votlo do nel po praznem kolodvoru. In Anka ogrne svoj šal. pobere tnuf. popravi rokavice ter izgine iz kupeja v svetlo ledeno meglo, neusmiljeno režočo ušesa in lic. Vlak vzdihne. za sob i pa. — br lizg. topot lokomotive, uradni: fertig! — in polagoma odleze naprej. na zeleno — sedaj pobdje no — Štajersko. Tudi Anki je velelo srce na prej! Na peronu odda !i>tek in tih<> vpraša, je-li res imel sedaj službo gospod Kafko Kos? — Imel. resnično: pa je ž- do ma pri svojih. — je odgovoril vratar v spadekrani nemščini. Anko ni zanimala pokvari n:: govorica; hitela je: — I. pri kom za Boga? — L pri ženki iu njenem mlaj še m bratcu... — Joj. joj. res! Moj Bor!.. . Peljite me no k njemu, prosim. — Vas? Ktlo pa ste vi. oprostite! — Jaz sem njegova... Deklici je zastal jezik. — A. ha" Njegova ste. njego va. hi. hi! Vem, takih se je o^rl i silo zadnje čase že več pa lepil . hi.hi. a nikogar ne puste gori! — Mene bodo že pustili. Pre sini, peljite me. pokažite, samo pokažite. prosim. — Ne smem. gospiea mala. ue smem. Zapretil mi je. tla no- za potli iz službe, če... — Ce vas prav lepo prosim, ue. storite! Ne bodet > zastonj! Cu.i te vratar — gospod vratar! — Gospiea. pametni bodite!.. Tega ue smem in ne morem: jutri bi bil na cesti z ženo iu devetimi otroki, pomislite! — Vam bo Bog pomagal. pod. Prosim, no! Dobro natlačeno novčarko m i je kar odprto molela pod nos. — Le sitnosti ue. gospiea! -hrz sem dober človek, dober kakor beli kruh. pa — — Pa mi vsaj pokažite, potem že sama najdem. — M-m! Saj pravim. — je »,»-voril vratar, steza je roko po ponujenem srebru in m- obračd na ravnost k razsvetljenim stopnji cam: — M-m! Ne 7>o prav. vam povem. — reče za odhajajočo Anko. ki jc z milium otirala debele solze iz oči. Lahno je stopala v prvo nadstropje. — Skoda! M-m! — je zopet mrmral vratar zadovoljno o^b-dovaje nepričakovani dar pri bližnji svetiluici. — Dobro plačan«*, zastonj. Sedaj že v.si spe. On itak ne utegne. Oglasila bi se rajša tukajlc v restavraciji. A bilo je prepozno. Anka se je saiuosvestuo pomikala navzgor. Kdor bi bil videl t<« vznemirjeno, od mraza in razburjenosti zažarelo lice. bi bil mislil, da se mlada tiama vrača od toplega čaja med nagajivimi prijatelji iu prijateljicami ua gorko posteljo. Iu ta postava v toplem plaščku s predrzno naprej pomaknjeno čepico, ta mrzlično hlastno hoja m* kaže prav nič nekdaj okorele Anke: to je postava in hoja samosvestne mlade dame, zavedajoče se svoje dovršenosti — Kam pa gredo? Naj ne za merijo. vpraša v zadregi nasproti ji došli postajni postrešček. — K tistemu Kosu bi rada. h gospodu Kosu. ki je sedaj-le o-pravljal službo na m^stu postajnega načelnika. — Že spe. če mi verjamejo ali ne. Sedaj-le so zaklenili za menoj. — Katera vrata, prosim? — Prva na levo. ^ — Hvala lepa! — Pa ne bodo tloklicali. t^ko jim povem. Spe v drugi sobi skozi kuhinjo. — Poskusiti hočem! V mislih je pa še pristavila : --tudi če razbijem vrata... Male nož ice so prav trdo stopale po mehki preprogi, in kre-taiije rok ter odločno, uvarkant-no obračanje telesa je pričalo da je notranji krmar Toplačeve Anke sainosvesten. Zapuščali so j j vsi dobri duhovi. Kakor orel išče svojo rtev s srepiin in poželjivim pogledom, tako se je tudi Anka o-zirala, kje so prva vrata ua levo. Naprej glasno potrka, zopet po trka glasneje, potem z vso močjo. Nič. Začne na tihem ihteti. pozneje glasno jokati in pozivati: — Rafko, moj Rafko! Odpri, odpri! A Rafka ni bilo. (Konec prihodnjič). f. QltAS NABODVOS. SEPT. 1916 •S "Sam." Črtica. — Spisala Sofija. Kako so Lile navihane te tri Po-Ijančeve, in hudomušne in nagajive! Nikdo ni «el mimo njih, da no bi napravilo opazke o njem tako pol izzivajoče, pol prezirajoče pogledale ga čez ramo, ali pa te mu .še tako poredno in na gaj i vo postne h 11 ile kar naravnost v obraz, kakor so se ravno velikemu, a suhemu mladeniče, ki je zardel ki izk d jala nas boji!" hitela nt bi isec in z velikimi kora-se čim prej mltegniti tičniin pogledom in ironičnemu imeiiovanju hudomušne trojice. Ha, ha, kako je dolg!"' smeje Vida, lepo. vitko, črno-:o deitle. "Pa kako s« Vera. <1 ui»ta pa. največja in najpored-j«a med njimi, je prt-dlagala: "Krstimo ga; vsak dan ga sre-tno, pa še sedaj mu nismo dale ena!" " Krstimo ga. krstimo ga!** šče-lali sta oni dve in z veseljem ritrdili Clusti. ki je dejala, da krito pogledoval tje k onim trem. Ta Sam, ta Sam! Zasluži! je res to ime. Vsak dan so ga srečavalc po dvakrat, trikrat, in vedno je bil sam. nikdar ni imel tovariša. V "Zvezdi" je nekoč v jesgni šel pred njimi in tedaj jo tista hudobna, mu bast a Gust a jela za daj za njim deklamovati one Gre gorčičeve stihe: Gorje run. kdor v nesreči biva sam. In srečen ni. kdor srečo vživa sam! le na pragih, moški pa so hodili Okrog jm) trgu, naiigali tiste tenko zvite viržinke, zraven pa ravno tako radovedno opazovali od ko-lod vora drdrajoče kočije, kakor njih zveste zakonske družice, ki so občudovale in kritikovale svetla ženska krila. Marsikatera gospodinja je oni večer juho premalo osolila in marsikateri oče je godrnjal rad? za- Siee.r pa tudi ni bilo nič čudnega vse to, saj je bil vendar ves k-ški trg po »koncu. Topiči so pokali. raz hiše so vihrale zastave in ua glavni cesti je skoro vsakih deset korakov stal slavolok z veliki- lu njeiuu so rdela ušesa, zadaj za njim pa so se smejale te tri pored- U)1I1^Pisl-niee in oči so se jim svetile od same porednosti. In tedaj se ga je prijelo ime Sam. ' Ida se v deleže drugi dan blagoslov- "oslušal' Kočija za kočijo se je podila od vse te opazke, nasmihava] se vČa-kolodvora v trg iu ostajala pred sih. a vedno molčal. Njegove Ve-[velikim ^*kim hoteJoon, kjer je ? like. modre oči so pohlevno zrle zol,et čakalo nekaj udov domače-izza stekla in se z neko dobroduš- pev«kega društva m stiskalo no zadovoljnostjo ozirale po obra-jdo5,ec0milov-aluo ra/tegnile usiuic4 y ^spo, ™ kumico pri blagoslav-|dele izmed dobre desetorice drugih so poleg "gisrerla", "srake", "knof-ka" itd. nadarile mladega, bledega jurista s preprostim imenom jutro zaspane obraze. Teso uvi navedene razloge in ne dolgo smeh. zdelo se jim je. da store do-I^311^1 nove zastave domačega bro delo. če malo ponagajajo te- pevskega društva, hnu bledemu, vitkemu mladeniču, Gospa je ravno pomor jala s po- 14 Si Sam! Bil je Pozimi je velike, sloke tičal v pre- ihovi hudomušnosti. Oh, ta postave. kratkem, zastarelem haveioku. ka-1 . . . . ., « • ... ■ • i i N Kla J** nekoč spremno ten mu je jedva zakrival pole"* 1 eo rjavkastih, madeža^tih hlač mu nerodno vi-el čez pleča. Pomladi je imel svet suknjo, ki se mu je pri hoji žalost i mu bledemu, vitkemu mladeniču. Gospa je ravno pomcrjala s polki je vedno sam stopal po mestnih šivilje novo svileno obleko. I ulicah. Iki s'i jo je omislila za to slavnost. | 1'a odtegnil se je naposled nji- ko se K za^ul peket konj in ropot ' potem je objel sladki spanec prebivalce Vrhničeve vile. * * * (Konec prihodnjič). svojo {•kočije, ki je zavila na dvorišče. '4Moj Bog, so že tukaj, pa še To in ono. i znanko na kolodvor in vrnila se je gotova nisem!" vzdihnila je in za.- (vsa zardela in utrujena; videlo se klicala vstopivši hisn . z pieea. r o- ~ je ^ ze!o hil l|a Takoj med pojdi in reci gospodu. ostvo Vinnjo ati ^ Zill>eia s komičuo-fcragič- gospodične v salon, saj r»n hoji žalost- a - — »o zapletala krog kolen, pri roka ! vili mu je kukala spodnja suknja1 Innn obrazom: h ^ n i: -' Pojdi, Berlina poročajo o bedi v Rusiji. naj pelje Prekmorska poročevalna agen- . ,, „----------- pravi poročilo iz ■ Berlina. — da je v Rusiji prepo- ipodnja sutnja venkaj in gumbi so se mu vedno le na eni ali dveh nitih zibali sem' in tje. Da. da. pozimi ni bii lep in po-J mladi tudi ne ta Sam j No, poletu nekdaj, tako že sredi velikega travna, pa so s* naše tri znanke zav/.ete ozirale na njegovo postavo. I^j. lej. kdo bi si mislil! Ta Sam je imel čisto novo, svetlobojasto' Oj. zdaj gremo, o j. Tal a j gremo. Nazaj nas več ne bo. . . ne bo... ii" bo. .. pridem ta-' (-ija naznanja j Berlina. — d_ _____________ llišna je pohitela po stopnicah vedano uživati m^so trikrat na te-sepnila domačemu gospodu v (len> namreč torek, četrtek in pe- "Na. Vida. kaj ti je?" oglasili sta sestri. i " 1. kaj mi hoče biti.'! — šel je. šel — z dunajskim vlakom jo je ■>edaj ob pol dvanajstih odpihal iz Ljubljane! — Pa še poslovil se ni, ta uehvaležnež!" j In postavila se je sredi sobe. obleko, ki mu ni bila nikjer pre-! mahaU s sohičnikom krog sebe in kratka, niti preozka. Suknja se je'Patet^no deklamovala: "Ti ue- 111 uho. da "gospa še niso gotovi". zraven pa i-adovedno škilila na do-j Budapešte se pa poroča, da se gospodične. I je zvedelo. °<*tje. m Gusta se je jela jeziti: "Kje pa je teta?" vpraševala Vmeriške črte Gorkiiev 4'prav čeden". 1 "Nebrij norcev iu povej, kaj je je Gusta. in ko je gospod Vihnič vi pe('kov Da. res: tw pas. ta široki, usnja- l^avzaprav!" s smehom odvrnil: "Toaleto po- ' ti j »as. pa hlače — vse tako fino.' In Vida st" postavila pred merja. toaleto!", zbegnile so vse elegantno! j"j°: j tri iz salona na drugi konec kori-sateljžT Pa čevlji! Naše tri nagajiv- Da, vidiš, draga Gustiea : Sam rej eule tetin glas skozi vrata. 1 to 11 i kardbodi, ti novi rjavi škri i* pri blagajni kupil vozni listek Na mah so bile vse v sobi. Šivi pajoči čevlji! | na Dunaj, in videla, ko je splezal Iji so iz osupnjenosti padle vse mu rJ bilo mof?oC.e vsled nastaUh j© v kupej tretjega razreda za tistim igle in zapenjače na tla, in te sin, Zino-(Gorki je pisateljsko ime). Pečkov, sin slavnega ruskega pise je ob izbruhu vojne muli Pariz z namenom, da bi šel v Rusijo k svojemu regimentu, toda to In ta vlan>uik! — No, danes je teta je razmer, vsled česar je vstopil v Sam res lep, prav polteno lep! | krivonosim Držanom. ki tudi tam braneče stegnila roke, da ji te tri francosko tujo legijo kier se je po dunajski univerzi študira tiste "hude ure" ne povečajo umetnih ua strani Francije v In ou se je sainosvetno muzal češ: le. poglejte me, Če nisem vrl kljukaste paragrafe in se priprav-'gub iu pentelj. dečko! In oči so se 11111 izza on-ga 'ja za sveti poklic odvetniški. večjih je bil bleskctajočcga ščipaluika gonosno posvetile... One tri so se ozirale za. njim. "Skoro bi ga ue bila poznala", zinno- Oh. povem ti: tako drzno se (bitkah. Za svojo hrabrost ___ "No, le ne boj se. tetka", sme-'parkrat odlikovan in tudi ranjen. • , ■ t , • , mi T -iala se Je Gusta> "ničesa ti ne po-! Poroča se. da bo ostal daljčasa v smejal 1/. tistega kupejskega ok- kvarimo, samo cn prst mi daj; za Ameriki na da bi mu bila najrajša poka- sedaj ti prizanesemo s poljubi in' zala osle — tej nesnagi nehvalež- objemi!" j Japongki mornariški program. | ni! — Pa kako je stezal in obračil ju Vrhničevka je oprezno polo-' so Prišla iz Japon- dcjala je Gusta t t m i . 'if- ~ *» luuivui aa jv i/j/1 cz.iikj 1/UIU" j ~ "1 kaj misliš, če je tako nali- tisti dolgi, o^ki vrat: menda bi bil ži|u j,rstc v Gustino roko katera • Je razvideti, da je »Ta- špau", pridejala je Vida; Vera pa'rad še tebe videl, saj si ga ti ved- jih je krepko stisnila, da je gospa Ponska sprejela program za sedem-6e je smejala. no imela pod svojim posebnim slišno zastokala. ' j letno izboljševanje svoje mornari- -dajei stj prebledelo vse tri. Te . varstvom." | ..Ta (justa" jezila se je Vida. ima za t0 s\-rho na raz- ta jih je srečala. — Moj Bog. če In Vida se je malo hudobno za- "kaj ne. kako je hudobna! Lep l,oIag° $125,000.000. Podrobnosti o pove doma. kako so se smejale na *tnejaia ter ostro opazovala Gu-j vzgled bi morala dajati nama y programu so tajne. ullcl?? 'sto kateri je rdelo lice — od jeze Vero. pa naju le pohujšuje s svojo' - — Vera na je skoinizjr-'no rednost 10." 1 Kako se imajo Židje ▼ Eumnn^i. Židje v Rumuniji ne smejo la-stovati zemlje, niti ne smejo imeti v kakih vaseh trgovino. Židje ne smejo prosjačiti. Židje ne smejo biti zaposljeni pri železnicah, poštah, kakor tudi ne j; pri brzojavu in telefonu. Židje ne smejo prakticirati pravo. niti ue smejo biti zaposljeni v kakih odvetniških pisarnah. Zidje sicer smejo prakticirati medicino, toda niso dopuščeni kot zdravniki v bolnice, ki so pod državnim ali mestnim nadzorstvom. Zidje. ki imajo kako tovarno, ne smejo imeti več kot eno tre-tiuo Zidov zaposljenih, drugi morajo biti drugoverei. Zidje so obdavčeni za šole, toda njihovim otrokom se ni mogoče prej vpisati, dokler niso vpisani vsi krščanski otroci; ako je potem še kaj prostora, je seveda vprašanje. Zidje nimajo dostopa v državne, tehnične in poljedelske šole, dokler niso vpisani vsi krščanski dijaki. Zidje ne smejo poučevati v ljudskih šolah. Še celo v nekaterih židovskih šolali morajo biti krščanski učitelji. Zidje morajo služiti v armadi, toda se ne morejo po»speti do višje kot neke določene šarže. Žide se v Rumuniji tudi potem smatra za tujce, ko so že enkrat doslužili vojaščino. mmmmmm Blaznost vsled vcijne. Poročila iz raznih dežel se glase. da je vedno manj slučajev blaznosti vsled vojne. Prve mesece sovražnosti se je poročalo, da je poblaznelo vsak dan na stotine vojakov, v nemški armadi so jih baje kar eele vlake vozili z bojišča v bolnice. Ha je zdaj manj blaznosti, pripisujejo temu, da so se vojaki zdaj privadili vsem "-mzovitostim, ki jih morajo prenesti v vojni. Dr. Dumas. francoski zdravnik, pravi, da se le še semintja kak slu-čaj nojavi. Pa ponavadi so še ti zelo navadni in ozdravljivi. Največ je takih, ki pravijo, da imajo načrte. tla bi se sovražnika premagalo ; potem so pa tudi. ki pravijo, ila vedo kako bi se prišlo do miru, Drugače so ti ljudje popolnoma normalni; p drugih stvareh imajo popolnoma pametne nazore. Dognalo se je tudi, da jih največ po-blazni takih, ki so prej uživali preveč alkohola. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street. New York, N. T. Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET VADKieiN, ILL. PRODAJA fina vina. izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in poštene. UPRAVLJA vse v notarski posel spada- 1 joča dela. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Hotuy Public) ▼ GREATER-NEW YO&KU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaike prošnje in daje potreba! nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki 2ele dobiti ameriiki državljanski papir, daje potrebne informacije (ledi datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se sanpno na njega, kjer boste točno ln solidno po- ■tieieuL M Nemške visoke šole za časa vojne. Vojna je zadala nemškim visokim šolam velik udarec. — V teku preteklega šolskega leta je bilo po-lovieo manj dijakov na enaindvajseti h nemških univerzah kot jih je bilo navando prejšnja leta. V vseh teh šolah je bilo komaj okoli 30 tisoč dijakov; žensk je blizu 2000. Irskim kmetom se dobro godi. Nek ameriški žurnalist piše iz Loudonderr\'-ja, Irska: Dva meseca sem potoval po Irski in največ sem prišel skupaj s kmeti. ki imajo danes brezdvoma najboljše čase med kmeti v Združenem kraljestvu. Irski kmetje so prosti vojaščine, obdelujejo zemljo ter prodajo pridelke po vojnih cenah. ki so skoro še enkrat višje kot so bile v mirnih časih. Kmetje ne vedo veliko o delovanju irskega mučenika Casementa, vendar vsi pravijo, da je "umrl za domovino' Denarja imajo irski farmarji dovolj. Fordovi avtomobili niso redki na irskih kmetijah. Letina je izvrstna. HELLO CENTRAL! GIVE ME HTLAND 1111 Hello Ignatž! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko galo-nov one izvrstne tropovice, priloži ob enem tudi nekaj galon-čkov slivovice, ter par galonov rdeče whiske. Cul sem, da imai v zalogi tudi fina ameriška in importirana vina, ter likcre, toda glede tega pridem v kratkem osebno k tebi. Da, tako je! Kdor izmed rojakov želi biti točno n fino po-strežen, naj se zaupno obrne na: Ignatz Podvasnik, WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. Narproti East Liberty postaja. CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST NEW YORK N. V j sto. kateri "Tetka. saj nas ne zatožite?'' ali kali .vpraševala je v straliu Vida. "Zakaj?" ' Ker se smejemo." "^mejajte se radi mene. dokler ste mlade, saj vas bo še tako prebit ro minulo.'* Oddahnile so se. Saj je ta teta vendar dobra, blaga duša. Počasi so jo krenile čez Prešernovo ulico mimo pošte v Laterma-nov drevored. trledale so tamkaj pri tistih s veti ili gugalnicah. kako so se gu- pa je skomizg-'po rednost jo.1 nila z ramami ter vzkliknila: j ' Saj ne bo take sile, ue", pogo-Skoda, vsi gredo! — 'Bridka varjala je teta. < sablja* je tudi prestavljen!" Nato so vse tri sestre v lepi slož- Vida ji je -nagajala: nosti pomagale šivilji urejati oble- * Ua. ha! Verica, kaj si res za- ko svoje tete, ki je smehljaje poljubi jena v tisto trslico suho? —' slušala navdušene vzklike svojih MACKERJEV BRINJEVEO navdušene vzklike Saj je ravno tak kot njegova sab-|stričnic. Ija, o kateri se čudim, da je še ni j Seveda, ko je potem gospod razbil, ker tako neusmiljeno ma-. Vrhnič pokukal skozi vrata in za-ha žujo po tlaku." 'godrnjal, "če bo že enkrat konec "So. no: le tiho bodi; kakor bi pomerjanju", odslovila je gospa ne vedela, kako ti tisto nagizdano kmalu šiviljo in potem so vsi sera nalispano človeče r.gaja, ki ved-' deli v prostornem, s komodnim lu-' gah vojaki in dekleta, da so se ti-j no postaja pod našimi okni", bra-'ksusom opravljenem salonu ter si ste male, rdeče pobarvane ladjice nila se je Vera. j pravili novice, in tisti ozki. špičasti čolnički do- In Gusta je bila tiha. izgubila' In ko je povedala hišna, da jih tikal; platnene strehe, od katere!se je iz sobe. da oni dve nista za- je povedala 'hišna, da jih; v obednici čaka večerja, šli so s je viselo vse polno belo-modro-J pazili, in šla na vrt. kjer je zami-^ smehom in Šalami tje. j Vida m Vera sta se obesili vsa-! ka na eno roko tetino, Gusta pa je strehe, od vse rdečih in čmožoltih zastavic. Injšljeno sedla na klopičico in pol-spodaj je vrtil mladi mornarsko glasno mrmrala predse: oblečeni služnik lajno, in zateg- "Ta Sam. ta Sam! — Kako-li,'ponosno stopala ob strani gospoda' njeni mehki glasovi dveh, treh;da je odšel?" In bolj tiho je pri-|Vrhniča in se bahala: j "Jaz nisem in nočem biti brez' kavalirja:" j uapevov so i* pomešavali v lahui stavila: "Škoda!" šum košatih dreves, zibali se v či-' srn oj ene ga močnika in zažgane za stem in ftilem poletnem zraku. t" sunila je Vida r* bele. Ko so se pa pokrepUi in je hišni ♦ " ' gospodar ravno po humoristični Ej, to je bilo življenje v trgu napitnici izpraznil kupico "stare-K. na 35o!«njskem! Vse se je pe- ga" za dobrodoHico, m lial2 ia; šši^s m po^-. i*>d išo je najstarejše ia *d zdravnikov pripozeaoo kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini Cena za "BBINJEVBC" je: 0 steklsnic t 6.00 12 ateklfrjuc 1300 V ZALOGI wassft tudi Osti domači TROPIN JE TEG iS SLIVOV-KA kofcana v naši lastni dlstileriJL Tropinjerec per gal. $2J2S, $2JS0, $2.75 la 93.00 Slivovlts per gaL......v......$2.73 — $3.00 Tropinjerec zaboj ,.....".............. f OjOO SltvoTitz zaboj........................ $13.00 "00" Bje Wbifikej 5 I t star, zaboj......$11.00 Hm Bndefis Oblo vina per pL......66c. OOc^ 76c. Catawba in Delaware per gsL ...... 76c.—80c. Za 6 in 10 gaL posodo lačnoasM $1.00, sa 26 gaL $2.00, za večja naročila je sc4 zastonj. Naročila naj se prilogi denar ali Maiej Order In natančni naslor. Za prlstMot plfafr Thi Obii Braiijf DistillH« Ci SB« OA® QXVHaiQi o - - 1 ' POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški ,—.25 Ahnov nemškoangleiki tolmač, vezan —.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri račun ar .—.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstva, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-anglcški in angL- slov. slovar —.50 Slov.-augl. in angl. slov. slovar 1.50 Trtna uš in trtoreja .—.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angle&ki tolmač $2.00 DBUGE Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Iiudoifa (Tragedija v Meverliiigu) —.75 Z slikami mesta New Yorka po H. it .25 SPILMANOVE POVESTI: ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE: Doli z orožjem 1 .—.50 Božični darovj —.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po r—.20 Qustrovani vodnik po Gorenjskem i—.20 Leban, 100 beril t—^0 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Na različnih potih .—.20 O jetiki i—.15 Odvetniška tarifa ,—.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Titanik —.30 Trojka, povest —.50 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pespolka it. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanju (—.30 Zgodovina slov. naroda 5. zrezek i—.40 Zfate jagode, ves. življenja trnjeva pot —JSC 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 4. zv. Praški judek 6. sv. Arumugan, sin indijskega kneza RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New Yorka s krasnimi slikami msli ZEMLJEVIDI: Združenih držav veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih dria^ Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas _ Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrzke mali veliki vesaa Celi avet Velika stenska mapa U. fina drogi strani pa celi svat —.20 —.20 —.23 —.03 —.23 —.33 —.10 —.25 »—.13 r-.15 —.13 —.50 $1.50 —.29 —.23 —.10 —.50 i—.25 $1.5t OPOMBA: Naročilom je prflo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakasnici, ali poitnih snsmksh, Poitnina Ja pari vadi Mntk 6» wdNnuum BgnigigBiaiaiaaigiai^^ Rojaki, Slovenci, v starem kraju. spominjajte se slovenskih revežev - * GLAS NARODA. 19. SEPT. 1916 Alphonse Dliudets SAPPHO. (Za "Glas Naroda" priredil J. T.) 13 (Nadaljevanje jc mrtva.... Počakaj- — l)a, da.... Vi ne veste.... Aliea te, bom pogledal, če je kako pismo zame.... Takoj se je vrnil iu začel pripovedovati: —Da.... skozi okno j»* skočila kot je rekla tisti večer, ko ste l»ili vi pri nas.... Kaj hočete.....laz nisem niti slutil----Na pred- ni vedel, kaj je ležalo v tem pogledu. In zakaj vse to! — Zaradi ženske, katere ne ljubi več.... Ko je nekega jutra, zadnje dni meseca oktobra stopil v vlak, opazil mladenko, ki je bila napol otrok, napol žena. — Njen krasen obraz, njene mile oči in razvijajoča se postava, vse to se mu jc zdelo kot pomlad v pozni jeseni. Prepričan je bil. da je to žensko že nekoč videl, pa se ni mogel spomniti kje. — Tudi ona ga je gledala in se komaj vidno smehljala. Naenkrat je zaslišal za seboj glas: — Kako je pa z vašo materjo, jrospod Uaussin? Ozrl se je in spoznal starega zdravnika, h kateremu je bil podal svoj čas s stricem Cezarjem vprašat za nasvet, glede bolezni, ki jo je imela njegova mati. In v hipu se je spomnil. — Mladenka je bila zdravnikova nečakinja. — Pri njem jo je videl. Ves ginjen je pripovedoval, da se ji je obrnilo nekoliko na boljše. — Zdravnik mu je rekel .da se vrača v Pariz, kjer bo zopet začel predavati na vseučilišču. Povabil ga je, da naj j se. ne Ooiit te nadlegovala. — Boš videl. kak«, s,.m pametna---- Videč, da se mi tako govorjenje lic itopude. ni v« č silila vame.... Zvečer sva šla v gledališče----tako Kot s\ii se bila prej dogovorila.... Bila jc zelo zadovoljna.... Cel . a- je držala mojo roko v svoji in govorila: — Meni je tako prijetno.... tako prijetno.... Ker sem sklenil oil potovat i ponoči, sem je sprnnil do doma. .. Med pot jo nama bilo nekako težko pri sr-en.... in nisva govorila nobene besede.... Ko sem ji dal zavoj bau-koveev, s katerimi bi lahko dve leti preživljala, se mi ni niti zahvalila. Kekla lili je. da naj greni v njeno sobo.... -Jaz niseni bolel... Prosim t«', samo do vrat — je rekla.... Res sem jo spremil do vrat. — Tam sem obstal in nisem hotel vstopiti. — Moj prostor na železnici j.- bil že naročen, moje stvari v redu. — Ko sem šel žalosten po stopnieah. s,-ni zaslišal njen glas: — Prej boni lia cesti, kot ti.. . Šele ko sem prišel na cesto, sem videl, kaj se je zgodilo.... Ob, moj Bog.... Hodil it* sklonjene glave in govoril v pretrgauih stavkih: Dvr uri kasneje je uuirla. brez be sede. brez tolažbe.... Oči je i ni elit S Vedno odprte ... Ali je zelo trpela ' — Ali me je spoznali* Lepo smo jo oblekli, položili na posteljo ter ji s čipkasto ruto pokrili razdrobljeni del glave. — Na čelu je imela par kapljic krvi.. Tako bleda je biki in pri tem tako lepa. ... Iu ko sem se sklonil, da bi ji obrisal kri, ■..» mi je zdelo, da je v njenih očeh nek pošasten iz-raz. — Nekaj tihi kletvi podobnega.... Kaj mi je pa vendar storili! — l"utrla je. umrla zaradi mene.... In jaz sem jo tako strastno ljubil. Bil je zelo razburjen in je tako naglas govoril, da so ljudje obstajali na eesti iu ga začudeno irledalt. — Nehote sva dospela v Hue de Amsterdam mimo hiše. kjer sta prej stanovala s Kauny. Ko je zagledal Jean balkon, na katerem sta tolikokrat sedela, u«< je nekaj pretreslo. Stari inženir je nadaljeval: .faz s,m iel z.a itogrebom. — Nobenega prijatelja nisem povabil. nobenega obvestil. — Sam iu nemotep sem hotel biti žnjo. — tu tako >. iu še vedno tukaj. — Mimo hiše. v kateri sva preživela dvoje tako lepih mescev, si skoraj ne upam iti. — Stanujem v hotelu in hodim okoli ter si' hočem razvedriti. — Njene oči mi ne gredo iz spomina. Ob^tiil je iu prijel -leanu za roko. — Dve debeli solzi sta mu pritekli iz oei in mu polzeli po licih. — Kaj ne. dragi prijatej, da jaz nisem slab človek .' — Toda hudo je hudo. - Nekaj strašno hudega sem storil. .lean ya je na vse mogoče načine tolažil. Dcclielette je pa stiskal ustnice iu govoril skozi zobe: Ne. ne.... Nikdar ne bom odpustil samemu sebi---- Naj- rajše In se kaznoval, pa ne veni. na kakšen način. Veste kaj. Deehelette. odpotujte iz Pariza. Tako mu je tudi Caoiulid svetoval in vsi drugi njegovi prijatelji. Vsi >o se bali za n jegovo zdravje. Nekega večera se je zopet odpravil v svojo hišo v Rue tic Roma. Morila je mislil pred svojim odbodoin še enkrat ogledati svoj atelje, morda je hotel končati svoje trpljenje. Ko šli naslednjega dne zjutraj delavci iz predmestja na delo, to ga nasi i/ razbito črepinjo preti hišnimi vrat mi. Svoje življenje je koih-a! na isti naeiii kot njegova ljubiea. V poltenim m ateljeju je \alovala množica umetnikov, modelov igralk in gostov, ki s., bili navzoei pri njegovih zadnjih zabavah. — f tovoril i so šepeta je. Bilo je s\eeaiio m tajiustieno kot v kapeli. Med zelenjem iu svečami je pa ležalo njegovo dolgo telo. — (•lavo je imel ovito z belim platnom. 1^'žal je na istem divaini. kjer sta sedela v tisti prvi usodepolui noči -lean Caussin in Kauny Le grand. DESETO POGLAVJE Včasih pa torej le vodi ločitev v .smrt. (V se je .lean prepiral s Fa'.n * ni hotel več reči: — K sreči bo kmalu končano. Prepričan je bil, da bi mu odgovorila : —■ Lepo iu dobro — No. potem se bom pa ravnotako usmrtila kot se je ona. Iu ta pretuja. ki jo je razbral z njenih ustnic iu njenega pogleda, ga je neprestano mučila. Medtem je napravil skušnjo ter dokončal svojo službo kot konzularni atašej v ministrstvu. — Skušnjo je napravil z odliko. Sezija se je bližala svojemu koncu, dnevi so postajali vedno krajši, in ljudje so se začeli vračati v mesto. Ko je nekega jutra odprla Kauny okno, jc zaklicala: — Poglej, lastovke «c zbirajo. Vedno več poletnih hiš je bilo zaprtih. — Proti Parizu so se vlekle dolge vrste voz. naloženih s pohištvom. Listje je padalo z drevja, solnce ni imelo več svoje moči. Kako bi bilo vendar Fanny pri sreu. če bi jo pustil samo sredi te žalostne pokrajine. — Srce uiu je že pri misli na to zadrhtelo. Zadnji čas je postala nekako tiha. vdana v svojo usodo. Nekega dne je prišel domov. — Ti. prestavljen sem. — Ah. kam pa T To je rekia z mirnim glasom, toda njene ustnice so bile brez kapljice krvi in v njen obraz je leglo nekaj trpkega.. Ni ji mogel več zatajevati. - Ne. ne. še ne. — Svojo službo sem odstopil tovarišu Hcdoui-iiu. - — Najmanj pol leta sva pridobila. Tedaj se je zasmejala in zastokala obenem in ga začela poljubljati. — Hvala ti. hvala, hvala. — Ne moreš si misliti, kako sein se prestrašila. — ln čez pol leta že ne bo več jeseni. — Tedaj bo morda slovo uialo lažje. — Boš videl, kako bom pridna in dobra. Bila je mož-beseda. — Nikdar se ni prepirala in ker je videla, d« n i Jean zadovoljen z otrokom, je sklenila |H»slati ga v nek zavod v Versailles. Toda v globini svoje duše je bil Jean še bolj žalosten kakor prej. — Nehote je premišljeval, kam ga bo privedla ta njegova labost. — Včasih je misli, da bi bilo boljše, če bi ostal v pisarili in da bi se «djK»vedai konzularni službi. — Toda s tem bi uničil j»vo, Kaj bi rekel oče? — Kaj bi rekla ubog« mati t ■H Sklenil je. da mora zdravnika na vsak način obiskati. Zvečer je povedal Fanny, da se bo vršil v ministrstvu velik ples, Pri na katerem mora biti na vsak način navzoč. Fanny mu je pripravila črno obleko in zlikala belo kravato. (Dalje prihodnjič). . Boji v Kavkazu. Petrograd, Rusija, 17. sept. — l radno se danes naznanja, da so Turki pričeli v Kavkazu z novo o-fenzivo. ki se jim je pa popolnoma ponesrečila, kajti rusko vojaštvo je vprizorilo protinapade, pod katerimi so turške napadalne čete podlegle. Nemci bodo zidali večjo trgovsko mornarico. Berlin, Nemčija. IS. septembra. • Preko Londona). — V Hamburgu bodo najbrže v najkrajšem času o-snovali neko ladjcdelniško družbo, ki bo takoj pričela graditi novo trgovsko mornarieo, ki se bo sestajala iz samih 8000-tonskih paruikov. ki bodo po končani vojni prevažali blago v in iz tujih dežel. To pt >tl jet je bo'najbrže pod kontrolo Hamburg-ameriškc črte. OGLAS, Cenjenim rojakom priporočam Pridite kupiti farmo zdaj. Pridite ter kupite farmo ali zemljo za farmo zdaj. ako ste na men jen i kupiti, ker zdaj v mese eu septembru zamorete najbolje videti, kako nzni sadovi vspejo in kaj so vaši rojaki, farmerji pri delali na svojih farmah v pretek leni letu. Mi iiuamo več tisof a krov še ne čiščene zemlje v naj večji slovenski koloniji v A meri ki, ki se nahaja v Clark okraju \ državi Wisconsin. Pridite in oglejte si farme svojih rojakov in govorite z njimi. — Onim našim kupcem, ki žele. da jim zgradimo hišo, hlev dovolj velik za za cctek iu izčistimo nekaj zemlje, ust režemo vse in sicer na lahka in dolgotrajna izplačila. Pišite po pojasnila. Naslovite: Homeir.aker Land Company Dep. 3 Tioga, Wis. VABILO na «r piknik ~mm katerega priredi D UI ŠT V O 4 4 PLA X1 NA,'' štev. 11 S. D. P. in P. Družbe v Johnstownu, Pa., v nedeljo dne 24. septembra na Moxliam. Tempotoin vljudno vabimo vsa slovenska društva ter posamezne rojake in rojakinje, da se našega piknika polnoštevilno udeleže. Ob enakih prilikah smo tudi mi vedno na razpolago. Čisti dobiček je na-dftcnjeo našim vpokojenim sobra-tom. ki so nesposobni za delo. Za sveže pivo in dober prigrizek bo skrbel odbor. Opomba: Članom omenjenega društva priporočam, da se vsi brez izjeme udeleže ker glede podpore smo vsi enaki in zato bodimo tudi enaki v pomoč našim vpokojenim sobratom. ki niso več sposobni za delo. Josip Glavač, tajnik. (18-19—9) MODERNO UREJENA TISKARNA RUS SARO Bi h0 rnmae VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO. % IZVRŠUJE PREVODE V . DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRA? ' W. m v posebnost so: DRUŠTVENA P R A VIL A, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. stojs NARAVNA VINA. Is najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Stealing 10 gal. $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče ▼ino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče Tino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee 4% gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi Tojnl davek ea vino. — Potovalni agent je ro jak M. Žugel. 8 spoštovanjem S. JACKSB. Box 161_St, Helena, Cal. Potujočim Slovencem priporočam svoj dobro urejeni m* SKLONfi ter snažna prenočišča. Prodajam, dobra domača vina po zmerni ceni. Prijetno shajališče Slovencev! Jos. Birk, 6006 St. Clair St., Cleveland, O. Kaj mora vedeti vsaka mati. PAZITE NA TO, DA BO MLEKO, KI JE GLAVNA HRANA VAŠE MU DETETU, VEDNO SVEŽE, MORA BITI VEDNO TAKO POKRITO, DA NE MORE PRITI POLEG NOBENA MUHA ALI PA KAKE BAKTERIJE, KI LAHKO POVZROČIJO NEVARNO BOLE ZEN. ZAMORE JO DOBITI. I|Ur. Kicnterjev PAIN-EXPELLE1 u KTMtičn kaleči m, akmlmt in n|A čmsI AUfn in m Se Pristni prihaj v zavoju, kot j naslikan tukaj Odklonite vb« z» voje, ki niso can* čateni z An« h • varstveno znam ko. — 25 in 60 cento-v lekarnah ati o* ravnost od F. AD. RICHTER & CO. 744« vuki>|tM st n«w y«rfc r. t. DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI! Ako trpi na griži, če je napeto, zaprto, ali ako ima krče v trebuhu, ne more spati ali dobiva zobe. ne pozabite rabiti "KOPP'S BABY'S FRIEND", ki je že obvaroval na iniljone življenj v zadnjih 40. letih. "KOPP'S BABY/S FRIEND" je na prodaj v vsaki lekarni po 25 in 50c. steklenica. Ako ga ne morete dobiti, kjer stanujete, pošljite papirnati dolar izdelovatelju in prejeli bodete 2 50e. steklenici z obratno pošto. Eopp fs Baby's Friend Co. York, Pwi Dr. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. Koler j« naj stqxej&l slovenski ■dravnlk, Specialist v Pittsburshu. kl 1ms 131etno pr&k •o v zdravljenju tajnih modklh bolezni. Sifilis all zastrupljen je krvi xdrav! s glasovi ti m «06, kl Ba Je Izumel dr. pro t. ErUch. Ce 1-mate mozolje ali mehurčke do tele-, - »rta, Izpadanje las, bolečina v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen se naleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavee ali trt-per In tudi vse druge posledice, kl nastanejo radi ierabljivanja Bajnega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehaje možka zmožnost, ne čakajte, temveč pridite ln Jaz vam Jo boa zopet povrnil. SuSonJe cevi. ki vodi Iz mehurja ozdravim v kratkem Časti, Hydrocele all kilo ozdravim v 10 nrah ln aloar brez opt racije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-Cine v trižu ln hrbtu ln včasih tudi P£l^simk£anju vode. ozdravim a go- Raumatlzam, trganje, bolečina, otekline, srbečico, ikrofle In druga kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in nI potrebno letati. Uradna ure: V ponedeljkih, sredah & P®*fSi? 00 8 *lutr»J do t. popoldne. V torkih, četvrtkib in sobotaJiod t ■J91Ltr*J do 8- ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. 8 PoŠto ne delam. — Pridite trashnu — Ne pozabita Ima ln ttevllkol POZOR! Podpisu ni prodam sv o j t' po.se-->tvo, to jc liišo s tremi stanovanji n kletjo. Hiša je stara šele osem !et in je pozidana rz cementnih bloksov. Vsa"ko stanovanje ima svoje stranišče in za vse skupaj jc" ena kopalna soba. HLsa leži blizo tovarn, katere še v slabiii časih ,/riIieno dobro obratujejo ponoči-ji podnevi. Vožnja v Milwaukee! >tanc 7 centov, do tovarn je .>—8 minut, v šolo pol bloka, v cerkev 7 minut, v krčmo pa še bliže. (Terbovčev Tone je že popisal to naselbino, kjer se poceni pije — ^^0polov'.eo' tako/in osUh/pa! SWVVWW^^ na obroke. Jaz nameravam odpotovati v jesen v državo Missouri na farmo. Za podrobnosti pišite na lastnika: Anton Skrbish. 313 Barnard Ave., Cudalty, Wis. (18-23—9) Oi. LORENZ, •peelaltst metkih bolesnL J as sem edlnl hrvaSko rot orači Specialist moškJb bolezni v Plttsburshu, Pa. DR. LORENZ. «41 Penn At. II. nadst. na ulica. Uradne ure: dnevno od 9. do-poiane do 8. are zvečer. V petkih od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. pcooL Rojaki! Columbia prauiofuue In slovenske plošče je dobiti 0JJ redno pri: IVAN PAJK. 456 C lies unit St., Conemaugh, Pa "»i Pi.site IK) cenik. "" NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania uuzuanjumo, da jih bo v kratkem obiskal Las zastopnik Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV. Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalojri imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Mr. Janko Pteiko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upat! ie. da mu bodo šli rojaki ▼ vseh osi rib na roko. DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja 1780-82 E. 28th St* Lorain« Ohio. OOHIOBD RDEČE VINO DSLAWABM BELO VINO $35.00 Pri ntfoMlih eena po dogovora. Vina bo popolnoma oanvM, kar jirtm Naročilu je pridejati denar ali Money Order. mmwwwbwttoiwwwwwwwtwwtwMi Kaj pravijo pisatelji, oftmjakl ta Ortovaikl o kajld B«rto 9» "Doli z orodjem F' Lav Nikeiajerl« TabioJ je pisal: Knjigo nb ■ ?«akUa e*t kom prebral ln r njej nafel veliko koristnega. Tm knjiga mU vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih mlsIL Friderik pL Bodenste4t: Odkar J« umrla maduM Bta^ al bilo na sveta tako sUvn« pisateljic« kot je Buttnerjora. Prof. dr. A. Dodel: 1>oU s orožjem' Je pravo ogledalo seOaaje ga Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nebote pom'sUtl, da se blliajo človeštvo bolJSl časL Kratkomalo: selo dobra \njlga. Dr. Lad. Jakobovsld: To knjigo bi človek najrajle poljubil. V dno srca me Je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Besegger piie: BedaJ mm v aefisa goadu pri Grieglacli ln sem bral kn£go s naslovom "Doli s oroB-jem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahke rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem tivljenju. Ko sem Jo prebral« sem saielel, da bi se prestavilo knjigo v vsa kulturne JeaLke, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo todl v lolah ne smelo manjkati. Na svetu so drnfite, kl rasBrjajo Brste Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, Ki bi rasIHrJsls to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva fmjtga. iar asaa Jih bral — — C. N11 »masa Hate: — To Je najboljfc kajlga, kar ae Jih ssft-sail ljudje, kl ae borijo sa svetovni mir. Haas Umd (na shodu, katerega Je lasel leta 1BB0 v Berlinu)! Ne bosa slavil knjige, eemo imenoval Jo bosa. Vaškemu Jo boa ps> sodil. Naj bi tudi ta knjiga Mila svoje spostalje, kl U U toje kriiemsvet ln učili vse narode. RmsU minister DmmJevsfcl Je rekel v nekem svojem govern v poelsnskl sbornld: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi •pisana na pretresljiv način vojna. KnJ^s ni naptoal noben voJa> ■ti strokovnjak, notes državnik, pa« pa pripeosta »L Buttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ar tarna dela. to liBrtl Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "O L A 8 NAROD A". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ■ ■■ i.