PR MORSKI DNEVNIK
				
iWW™ - Cena 40 lir	Leto XIX. Št. 210 (5585)	TRST, četrtek 5. septembra 1963			
CITTERIO - ZAČASNI GLAVNI TAJNIK CNEN	m				•
Danes zaseda centralni odbor PSI Odobriti mora resolucijo za kongres
Lombardi poudarja, da je stališče avtonomistov enotno - Pismo CISL vladi o vprašanju italijanskih delavcev v Švici - SVP zahteva uveljavljenje načela o etničnem sorazmerju v policijskih silah in v vsem javnem življenju v bocenski pokrajini
RIM, 4. — Današnji «Uradni list» objavlja ministrski odlok, ki suspendira glavnega tajnika CNEN prof. Ippolita, in ministrai odlok, s katerim se imenuje preiskovalna komisija, ki bo "»orala najkasneje do 15. oktobra poročati ministru za indu-®»njo in trgoyino o poslovanju CNEN in njegovega glavnega »ajnika. Komisijo sestavljajo: dr. Adalberto Berruti, bivši predsednik sekcije državnega sveta, ki je njen predsednik; dr. Gio-anni Amatucci, bivši državni pravdnik računskega dvora in dr. ^nzo Porta, glavni načelnik ministrstva za industrijo in trgovino.
Punkcijo začasnega glavnega «jnika CNEN je minister za in-
dustrijo in trgovino Togni pove-til knjigovodji Ernestu Citteriu, rSniku upravnega oddelka GNEN, da bi s tem zagotovil tedno upravrlo poslovanje te u-stanove.
Misovski poslanec Delfino je anes vložil interpelacijo na mini-v J-® .industrijo, v kateri ga „E«*uie med drugim, zakaj niso k e Jav’li zakonskih predpisov ta-rMtsi'-81' zadeva upravni odbor _	kot ENEI,, in kako je mo-
, ie Pr°f- Ippolito' ostal ki; uadaIìe g'avni tajnik CNEN, a>JUb temu, da bi moral — kn-jj. . 1° zahtevajo zakonski pred-stn '~.P°dat> ostavko na to me-nio« Pajkasneje petnajst dni po .legovem imenovaniu za člana u-
trgovino.
konski osnutek prosvetnega ministra, ki predvideva brezplačno izdajanje spričeval in diplom vsem učencem in dijakom do 14. leta, kakor to določa 34. člen ustave.
Saragat je obiskal danes predsednika vlade, ker bo v začetku prihodnjega tedna odpotoval na študijsko potovanje v Latinsko Ameriko, kjer bo obiskal Brazi-lijo, Urugvaj, Argentino in Čile. Na potovanju se bo zadržal od 12 do 15 dni in bo skušal proučiti politične, • gospodarske in socialne razmere teh dežel.
Izvršni odbor Južnotirolske stranke (SVP) je, imel danes v Boemi zasedanje; v sporočilu, ki so ga izdali po zasedanju, se najprej omenjata Franz Hoefler in Anton Kostner, ki sta umrla v zaporu, in ki sta «obtožila orga-držav
aarsad" «j z gg»	fe
to »oh? 0 ».avili uradno, kakor se zadržuje na nedavni razsodbi j eva c‘en 3 zakona od 6. ( v Tridenti!, sporočilo podčrtava
de^embra 1962. snaa.jj"žtv° CISL je poslalo predse m»U Xlade Pismo, v katerem it.ii- ržu.ie na sedanjem položaju nn..j n?k'h delavcev v Švici in “daUa potrebo, da se v dogled-Ì™. casu rešijo vprašanja itali-že? u® izseljeništva v tej deri-,1’ «ki ne zadevajo le mezde DaL-*VCev in socialno skrbstvo, nm-Predvsem stanovanja, šolo in «iruzitev z njihovimi družina-y ta namen naj predsed-V0 v'ade skliče konferenco med
■ nteresiranima ministrstvoma
'zunanje ministrstvo in ministr-L yp. za delo), ob sodelovanju P edstavnikov sindikalnih organi-v '1; da bi temeljito proučili vsa nlii?Sania’ ki bodo predmet bližin * .razg°vor6v med italijansko rini Vlc?.rsk° vlado; v italijansko nflegacijo, ki bo vodila pogaja-vlri- * . švicarsko delegacijo, naj jučijo sindikalne strokovnjake. v ,1.carska vlada je namreč že pri-llla v taka pogajanja, v	bo zasedal centralni od-
Ve-. P®I> ki bo odobril resolucijo I „,lne za bližnji kongres stranke, u ’ca PSI je danes odobrila do-bnriCno besedilo resolucije, ki jo . 0 jutri predložili na zaseda-V CentralneSa odbora. w *v«i s časopisnimi vestmi o de u®m stališču Lombardija gle-,»(«kongresne resolucije avtonomi-in n® Večine PSI' sta Pieraccini timi ® PascaI»s formalno deman-stnii?:. da bi obstajala razlika v iavii lh’ Lombardi sam pa je izza v. d°Pisniku ANSA, da gre točk/®suro’' ki le pojasnjuje štiri kake avtonomistične platforme, našla to sicer razvidno že iz niui°va samega. Brošura le pojas-katn® 4 anom stranke teren, na
neSOgl™sJ®,priš'° d0 Premostitve
ji-	. v avtonomistični stru-
v’ združitev ne pomeni le «po-Dr,l„cne8a kompromisa, ampak po-7“ Politično soglasje., stala lans^a zbornica . se bo se-sledn"03 zasedanie 10- t.m. z na-nja n-llrr? dnevnim redom: vpraša-fačun8 a4lcev »n razprava o pro-p , ministrstva za sodstvo. slancem so danes razdelili za-
zaskrbljenost južnotirolskega prebivalstva nemškega jezika spričo oprostitve karabinjerjev in bojazen, da bi razsodba mogla «pomeniti mhil obstat za nadaljevanje grajanih metod policije«. Sporočilo nadaljuje: «Spričo takega položaja, nastaja potreba po posebni ustavni zaščiti pravic in temeljnih človečanskih svoboščin za vse pripadnike južnotirolske manjšine. Brez te zaščite je nepojmljiva resnična avtonomija. Kot demokratični tolmač južnotirolskega ljudstva, se SVP ne bo pustila vplivati niti od pogreše-nih razsodb niti od atentatov in ne bo zapustila poti pravice, da bi dosegla dejansko samovlado za Južno Tirolsko. . . . Sporočilo nato našteva zahteve SVP italijanski vladi «na podlagi pariškega sporazuma in pričakovanih reform statuta o avtonomiji«: pokrajini je treba poveriti odgovornost za vzdrževanje javnega reda; v policijskih silah v Južni Tirolski, v vseh organih javne uprave, na sodiščih in v vseh javnih službah je treba uveljaviti načelo etničnega sorazmerja; posebno jamstvo je treba dati, da ne bodo nobenega južnega Tirolca odtegnili njegovemu naravnemu sodniku.
Dve eksploziji v Pustertalu
DANES
j.	Je bil včeraj storjen nov
„• ak naprej na poti izboljševa-ni *??cdnarodniIi odnosov. Senat-odbor za zunanje zadeve, ki je ** dnevi odobril moskovsko kat ’ °’ je pripravil poročilo, s erim odločno pobija argumen-.,.( PasProtn<k°v te pogodbe in s »s i,ro4a njeno ratifikacijo. Predie "il- ?dbora senator Fulbright objavil ge posebno izjavo, s ka-ta P°b»ja zlasti argumente «oče-* vodikove bombe Tellerja. ar se tiče notranje politike »iv„ ’ Precejšnje važnosti rela-„	® miren začetek rasne inte-
)ahc Ie v osnovnih in srednjih šo-,v .Mnih državah. V mnogih k*" v južnih državah so z začet-čei?1 *eto*njega šolskega leta za-uč °bi.skovati pouk tudi črnski enci In študentje skupno z bel-ijùn.e da bi pri tem prišlo do bujen ,nc‘detnov. Le znani rasistični snr|e/"er Wal'ace je grozil, toda viari*0» odl°čnega nastopu zvezne da Je ® moral popustiti. To
ne pomeni, da so rasisti
neri** pualt0 v koruzo. Črnce čaka vomno še dolga in trda borba. k„ an®s Poročamo tudi o dogod-r I ® kakršnih se že dolgo ni po-Kari °’ V okraj'h Koper, Reka in nin„°»ac so namreč aretirali sku-k» devetih ustaških emigrantov, ?.0 i‘b poslale ustaške organi-’ Je iz Avstralije v Jugoslavijo sti/mtno!"' da bi izvršile terori-nn£i»a deianja' Pri aretiranih so “•'ožje ter veliko količino šli J’,0ZIVnÌh snovi. Preden so privili ,°.v Ju8°slavijo, so se usta-ni ,Y^lUnu, kjer so jim poseb-
zswlltotil dali še zadnja na-
BOCfN,'..4. — Nocoj okoli 22.30 sta. se slišali v Pustriškl |oUni blista Bruenega dve iiočni eksploziji. Do Sedaj niso mogli ugotoviti kraja ekspložij. Tehn»Jcj družbe, ki dobavlja električno ener«; gijo na tem podčoČju,': poročajo, da do sedaj ni prišlo do nobene prekinitve toka.
zovalca pri delu SEV sklenjen ki so v zadnjih štirih letih obiskali
mnogo mesecev pred obiskom Hruščova v Jugoslaviji.
Hruščov sprejel Dehlerja
MOSKVA, 4. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov, ki se je včeraj vrnil v Moskvo iz Beograda, je davi sprejel podpredsednika zahod-nonemškega Bundestaga Thomasa Dehlerja, ki jé danes odpotoval v Bonn Po razgovoru, ki je trajal eno uro, je Dehler izjavil, da Je bil razgovor «resen», lojalen in konkreten». Pripomnil je, da je Hruščov poudaril dosedanjo politiko glede Nemčije in ponovil zahtevo o sklenitvi mirovne pogodbe z obema Nemčijama. Dehler je dodal, da se je strinjal s Hruščovom o važnosti sklenitve mirovne pogodbe, ponovil pa je, da mora ta pogodba pripeljati do združitve Nemčije. Zatem je Dehler izjavil, da sta s Hruščovom govorila o trgovini med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo, nista pa govorila o Berlinu.
Dehler, ki je podpredsednik Bundestaga, je liberalec in je najvišja zahodnonemška osebnost od vseh,
Sovjetsko zvezo. Hruščov je sprejel Dehlerja prav v trenutku, ko sovjetski tisk objavlja sovjetsko izjavo, ki jo je sinoči objavila agencija Tass in ki ponovno zavrača zahodnonemško tezo, češ da samo Zahodna Nemčija predstavlja vse nemško ljudstvo. Sovjetska izjava poudarja, da sta Vzhodna in Zahodna Nemčija enakopravni suvereni državi.
Ben Bela
obišče Washington
ALZIB, 4. — Alžirska tiskovna agencija javlja danes, da bo Ben Bela obiskal Washington, ko bo prišel v New York na zasedanje OZN. Ben Bela je imel priti v New York okoli 20. septembra, v Washington pa 23. septembra.
Sporočilo dodaja, da v Beli hiši «dajejo razumeti, da bo Ben Bela dobrodošel v Washingtonu ko bo odšel v Združene narode».
LONDON, 4. — Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da nič ne ve o pripravah za sestanek štirih zahodnih zunanjih ministrov, ki naj bi bil v kratkem v ZDA.
nad dolino Glinščice in Miljami
Poplavljena žaveljska cesta blizu bivše tovarne «Gaslini»
Zunanjepolitični odbor senata ZDA pobija ugovore profesorja Tellerja
V poročilu za kongres se priporoča ratifikaeija moskovske pogodbe ter se poudarja, da bo ta omogočila zmanjšanja mednarodne napetosti
WASHINGTON, 4. — Senatni odbor za zunanje zadeve, ki mu predseduje senator Fulbright, je objavil danes vsebino poročila o delni prepovedi jedrskih poskusov. Odbor prihaja do naslednjih zaključkov; «Pogodba bo preprečila širjenje jedrskega orožja, zmanjšala nevarnost namerne vojne ali vojne po pomoti ter bo omogočila postopno zmanjšanje mednarodne napetosti».
Poročilo zavrača trditve profe-	T~ .	, ....
ri» Teneri» ri» he nnenrih» nne- ral? jedrskemu sporazumu slediti
«Pravda» o obisku Hruščova v Jugoslaviji
MOSKVA, 4.	; V komentarju
o obisku Hruščova v Jugoslaviji piše današnja «Pravda«, da pomeni obisk Hruščova v Jugoslaviji «važen prispevek okrepitvi prijateljstva in strnjenosti socialističnih dežel, ter da je bivanje Hruščova v Jugoslaviji potekalo v prisrčnem ozračju. «Pravda. ugotavlja, da sta Hruščov in Tito govorila o delovanju obeh držav v korist miru, o politiki miroljubnega sožitja, o nadaljnjih naporih za razorožitev, o sovjetsko - jugoslovanskem sodelovanju za pomoč nezadostno razvitim deželam in o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja ter o razvoju sovjetsko-jugoslo-vanskih odnosov.
«Pravda, pravi tudi, da je «vlada Jugoslavije izrazila željo, sodelovati pri socialistični delitvi dela, ki se organizira med državami socialistične skupnostij Jugoslovanski in sovjetski izvedenci so prišli do prepričanja, da i-mata obe državi velike možnosti izvajati na podlagi skupnega interesa specializacijo in sodelovanje v proizvodnji v celi vrsti industrijskih vej, in {0 sodelovanje odpira Sovjetski zvezi in' Jugoslaviji dobre gospodarske perspektive«.
Agencija Tanjug je včeraj ja vila, da je zvedela iz uradnih virov, da bo Jugoslavijo čez nekaj mesecev zastopal v svetu za vzajemno gospodarsko pomoč opazovalec, da bo «lahko na tekočem o dolgoročnih načrtih držav tega sveta in da bo lahko določala svoje gospodarske odnose s temi državami.
«Na ta način, nadaljuje Tanjug; bo Jugoslavija mogla proučevati razna sredstva in alternative za sodelovanje z omenjenim svetom v okviru specializacije in delitve dela«.
V uradnih krogih so zanikali, da bo Jugoslavija postala pridružena članica SEV. Dalje pripominjajo, da je bil sporazum ,o navzočnosti . jugoslovanskega opa-
sorja Tellerja, da bo pogodba onemogočila ZDA pripravljanje učinkovite protiraketne obrambe. Odbor je mnenja, da pogodba ne pomeni nobenega velikega tveganja za stalno sposobnost ameriških izstrelkov, da prodrejo v vsak o-brambni sistem, ki bi ga organiziral potencialni sovražnik.
Poročilo pravi tudi, da pogodba ne bo v znatni meri ovirala razvoja ameriškega sistema proti balističnim izstrelkom, če bo moč ta sistem uresničiti z zadostno učinkovitostjo, ki naj opraviči ogromne izdatke.
Poročilo pravi tudi, da je sposobnost ameriških strateških sil za takojšnjo reakcijo zagotovljena v vsakem primeru, «tudi če bi Sovjetska zveza sprožila vse svoje atomsko orožje hkrati».
Odbor poziva zatem ZDA in evropske zaveznike, naj bodo budni, da se prepreči, da bi sporazum s Sovjetsko zvezo ošibil atlantsko zavezništvo, in dodaja, da bi mo-
vedno večje sodelovanje v tem zavezništvu.
Dodatno k temu poročilu je načelnik demokratične večine v kongresu senator Mansfield objavil izjavo v obliki odprtega pisma Ken-nedyju. Mansfield odločno pobija argumente prof. Tellerja ter drugih politikov in vojakov proti jedrski pogodbi. Tudi voditelj republikanske manjšine v kongresu senator Everett Dirksen je izjavil, da bo glasoval za ratifikacijo pogodbe, ki prinaša korist ZDA in človeštvu.
Robert Schuman umrl
PARIZ, 4. — Bivši predsednik francoske vlade Robert Schuman je davi umrl v starosti 77 let. Ze nekaj mesecev je bolehal na srcu,
............
Aretirana skupina ustaških teroristov
Prišli so iz Avstralije v Italijo in zatem v Jugoslavijo, da bi izvršili razna teroristična dejanja
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, s. — Po poročilu zveznega tajništva za notranje zadeve je bila med 19. in 22. julijem letos v okrajih Koper, Reka in Karlovac aretirana skupina devetih emigrantov, ki je sedmega julija ponoči z diverzantsko teroristično nalogo prekoračila jugo-slovansko-italijansko mejo. Sedem aretiranih je imelo pri sebi emigrantske potne liste, dva pa avstralske. Pri aretiranih so našli 15 kilogramov eksploziva, tri kg ni-trotouola, 100 vžigalnikov, 100 metrov vžigalnik vrvic, štiri transi-storje, pet samokresov «bereta» s 450 naboji, dva daljnogleda, dve bodali, tri zemljevide ter jugoslovanski, italijanski, nemški, avstral. ski in angleški denar
Člani skupine so svoj Cas živeli kot emigranti v Avstriji in Italiji, od koder so bili poslani na delo v Avstralijo. Po prihodu v Avstralijo so jim ustaški emigran. ti takoj ponudili delo, kolikor se vpišejo v njihove organizacije. Pod firmo dobrodelnih organizacij delujejo v Avstraliji «Hrvaški dom». «Avstralsko - hrvaško društvo» in «Hrvaško revolucionarno bratstvo», katerih člani pri sprejemu prisežejo na bodalo in puško. V diverzantskem centru tega bratstva v hiši 121 Queen Stvol-lar v Sydneyu se člani bratstva na posebnih seminarjih pripravljajo na teroristično delovanje. Voditelji te ustaške emigrantske organizacije, ki so v stikih z usta-ško fašistično organizacijo «Hrvaški in demokratični odbor» v Miin. steru v Zahodni Nemčiji, s^o sku-
pino poslali v neko mesto blizu Stuttgarta, kjer so jih posebni inštruktorji deset dni učili, kako se ravna z orožjem in eksplozivom. Prvega junija je skupina skupno z inštruktorji prispela v Milan, kjer je 30 dni stanovala v penzionu «Villa Victoria» v Ul. Vitruvio 18. Med bivanjem v Milanu so jim inštruktorji dajali zadnja navodila za prekoračenje meic. in izpolnitev diverzantsko-terorističnih nalog v Jugoslaviji.
B. B.
Danes zaključek konference o turizmu
RIM, 4. — Davi se je končalo delo prve komisije konference za turizem, ki je zaključila diskusijo o končnih priporočilih, ki naj se predložijo v odobritev plenarni skupščini jutri popoldne. Druga komisija pa bo končala svoje delo jutrj zjutraj.
V drugi komisiji so med drugim govorili o načrtnem usmerjanju turizma ter o načrtu izjave o kulturnih vplivih turizma, ki ga je bil predložil delegat Unesca. Na seji so delegati z enominutnim molkom počastili spomin švicarskega delegata, ki je zgubil življenje pri današnji letalski nesreči.
Jutri zvečer, po zaključni plenarni seji, ki se bo začela ob 18. uri, bo minister Folchi imel tiskovno konferenco, ob 18. uri pa
v začetku avgusta pa se mu je.njegovega sindikata velja samo za bolezen poslabšala.	konservativno vlado. Ce bi na prt-
Schuman se je rodil leta 1886 v | hodnjih volitvah zmagali laburisti,
Luksemburgu. Bil je sin lorenskih nemških kmečkih staršev. Študiral je v Luksemburgu in Metzu. Diplomiral je leta 1908 na pravni fakulteti in je nato izvrševal advokatski poklic v Metzu.
Pozneje sfe je vpisal v ljudsko demokratsko stranko in je bil leta 1919 prvikrat izvoljen za poslanca. Do leta 1962 je bil zatem vsa-kikrat ponovno izvoljen. Leta ir32 ni zaradi slabega zdravja kandidiral.
Leta 1928 je predsedoval komisiji za Alzacijo in Loreno v narodni skupščini. Ko so Nemci zasedli Pariz, je odšel v Metz. Toda
bodo sindikati prav gotovo sodelovali z laburistično vlado.
BEOGRAD, 4. — Danes je prispela v Beograd skupina 80 uglednih ameriških strokovnjakov za politične vede, ki so člani Združenja političnih ved. Člani združenja se bodo razgovarjali z uglednimi osebnostmi o političnem in družbenem razvoju Jugoslavije. Skupina ameriških strokovnjakov
Strašno neurje, kakršnega že dolgo let ne pomnimo, je v noči med torkom in sredo zajelo področje: Debeli rtič, Miljski hribi (tostran in onstran meje), Milje, Osapska dolina. Dolina, Boljunec, Žavlje, Kolonkovec. Huda ura se je začela okrog ene po polnoči in je trajala do prvih jutranjih urah. Voda je pokazala svojo razdiralno silo, terjala je človeško žrtev (en delavec mrtev in trije ranjeni) in je povzročila ogromno škodo, ki je ni moč še oceniti, lahko pa govorimo o stotinah in stoti-nah milijonov. Največja škoda je vsekakor v industrijskem pristanišču, v Miljah, v dolini Glinščice, v Osapski dolini ter v Ankaranu.
Utrgal se je oblak, potoki so v hipu narasli in divjali kot hudourniki, Glinščica je bila kot u-mazflna deroča reka, ki je vse podirala in odnašala, Osp pa je preplavil všo dolino do morja, telefonske zveze z Dolino, Bolj uncem, Žavljami, Miljami in Koprom so bile prekinjene, Milje opustošene in po kopnem odrezane od Trsta, prekinjen je bil tudi cestni promet s Koprom.
Iz Trsta niso vozili trolejbusi in avtobusi v Milje ter v Koper, iz Kopra pa so prihajali le do štra-marja. Promet preko bloka je bil mrtev, iz Trsta pa so le drzni šoferji tvegali vožnjo po grdi in nevarni poti od Mačkoveli po
Rasistični guverner Wallace se je moral znova ukloniti
V prvih integriranih šolah v južnih državah ZDA se je začel pouk brez hujših incidentov
je na študijskem potovanju in je ,	-	—.-----------^
že . obiskala razne države v Aziji grebenu hriba Dolga krona skozi ter ZAR, Izrael, Turčijo in Gr- Straniar V Milje ali preko bloka, čijo.	I Več ur je z vseh strani drvela
Gestapo ga je aretirala in inter- itiMiiimiiitiiiiiitmiimiiiiiiimiiiitfiiiliiiiiiiii„miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii„iiiiiiiiiiiiiiiiiii,iliii,„la„iii,ll,l,41l
nirala v Nemčiji. Leta 1942 mu je uspelo zbežati. Pozneje,» ko so Nemci zasedli vse francosko ozemlje, se je Schuman skrival. Po osvoboditvi je pristopil k stranki MRP in je bil ponovno izvoljen za poslanca.
V	raznih vladah je bil finančni minister, zunanji minister in predsednik vlade. Leta 1948-49 je zastopal Francijo v OZN. Bil je med pobudniki za bruseljsko pogodbo in za atlantski pakt.
Maja 1950 je na tiskovni konferenci obrazložil francoski načrt za ustanovitev evropskega poola za premog in jeklo, ki naj bi bil) prvi korak za gospodarsko enotnost Zahodne Evrope. Pod njegovim predsedstvom je sledila v Parizu konferenca predstavnikov šestih držav, ki sof ustanovili posebno oblast, ki je bila potrebna za izvedbo njegovega predloga o ustanovitvi organizma, ki je po^ zneje postal evropska skupnost za premog in jeklo. , ■
Leta 1955-55 je bil .finančni minister v .vladi B’aura. Junija 1955 je bil izvolj'en tudi za predsednika evropskega gibanja, od marca 1959 do i960 je bil predsednik treh evropskih skupnosti.
V	zadnjih letih pa ga je začelo zdravje zapuščati in leta 1962 ni. več kandidiral za poslanca.
Predsednik italijanske republike Segni je poslal Schumanovim sorodnikom sožalno brzojavko; prav tako tudi predsednik vlade Leone in papež Pavel VI.
Zunanji minister Piccioni ter predsednik zbornice Bucciarelli Ducei pa sta poslala sožalno brzojavko predsedniku evropskega parlamenta Gaetanu Martinu.
voda, ki je preplavila nižja področja, podirala drevesa, obcestne zidove, prometne znak*, razrila odtočne kanale, odtrgala cele plasti cestnega tlaka, nanesla kamenje in blato na ceste, njive in vinograde, vdrla v tovarne, skladišča, trgovine, hleve in kleti, odnašala vse, kar je zajela, razrila ceste in poti. na katere so se v več krajih usuli veliki zemeljski plazovi. Ljudi V prizadetih krajih je zbudilo šumenje vode in prestrašil ropot. Skočili so iz postelj in se pravočasno rešili, sicer bi bilo lahko še več človeških žrtev. Voda je v nekaterih krajih dosegla celo dva metra višine in je zahtevala mnogo požrtvovalnega dela gasilcev, oddelkov vojske in policije, ki so bili zaposleni ves dan od prvih ur, ko so prišla prva obvestila o neurju.
(Nadaljevanje na tržaški strani)
.........im.....
Resolucija TUC o mezdah
LONDON, 4. — Kongres Trade Unionov je danes popoldne po zelo živahni diskusiji odobril spremenjeno poročilo glavnega sveta o razvoju gospodarskegà načrtovanja. Kongres je odobril tudi resolucijo, k! izraža zaskrbljenost zaradi sklepa organa za načrtovanje, da omeji zvišanje mezd in dobičkov. Resolucija poudarja, da pretekle izkušnje kažejo, da podobne omejitve običajno vedno učinkujejo samo na mezde in plače in ne na dobičke.
Kongres je odobril tudi resolucijo tajnika sindikata kotlarjev, ki odločno nasprotuje vsaki obliki o-mejevanja mezd ali pa nadzorstva nad njimi. Ta resolucija je bila
bo imela tiskovno konferenco ame- sprejeta, potem ko je tajnik sindi-riškn rioi-gacija.	Ikata kotlarjev izjavil, da resolucija
NEW YORK, 4. — Alabamski guverner Wallace je moral zopet popustiti, potem ko je zvezni državni departma za pravosodje včeraj ponovno poudaril, da bodo šole redno odprte in da bodo vanje sprejeli črnce v skladu z odločitvami sodišč.
Tudi odločen nastop šolskega sveta v Birminghamu je rasističnega guvernerja pripravil do tega, da ni izvršil svojih groženj-, da bo s silo preprečil začetek pòuka. To je že drugič v treh mesecih, ko je Wallace kapituliral. Konec junija se je skušal upret; ponovni otvoritvi državne univerze v Tuskaloosi, ki je bila prvikrat integrirana. Toda zaradi odločnega nastopa zveznih oblasti je moral popustiti.
Tudi prebivalstvo v Tuskagee, kamor je bil poslal svoje policijske sile, ni kazalo običajne navdušenosti, da bi podpiralo njegove rasistične akcije. Zato je preteklo noč nenadoma sklenil, da se ne bo s silo upiral otvoritvi integriranih šol. Sedaj je edina država, kjer še velja segregacija v osnovnih in srednjih šolah, Mississippj. V Birminghamu in mestu Mobile so 'prvi črnski učenci vstopili v šolske dvorane, v katerih so tudi belci. Tri šole v Birminghamu so za-stražili občinski policaji, da preprečijo rasistom» da bi ovirali začetek pouka. V tem mestu so začeli belci demonstrirati, toda policija jih je kmalu razgnala. V mestu Mobile so prvi črnski otroci prišli v šolo brez incidentov.
Guverner Wallace je sedaj v mestu Montgsmery. Podal je izjavo, v kateri opisuje v temnih barvah prihodnost ZDA, «ki jih bo zajel integracionistični val». Vendar pa ni ponovil nobene grožnje v zvezi s sedanjim položajem. V Alabami so guvernerju Wallaceu zaradi njegovih trajnih sporov z zveznimi oblastmi in zaradi njegove majhne postave dali vzdevek «mali Napoleon».
Prva dva tedna tega meseca sta odločilna za izvedbo integracije v osnovnih in srednjih šolah v vseh državah ZDA. V Alabami se je integracija danes prvjkrat izvedla, toda tudi. v številnih dru-g-h državah, kjer je bila že prej
porušena rasistična pregrada v nekaterih šolah, so v številnih novih šolah prvikrat odprli vrata tudi za črnske učence. Tako je v prvih dneh'tega meseca integracija znatno Napredovala na Floridi, v Georgiji, Louisiani, Tennessee ter v Severni in Južni Karolini. Značilno je, da letos ni bilo običajnih, vijasih' krvavih incidentov, do katerih je prišlo ob prvih, korakih integracije v preteklih letih.
Čeprav se je danes šolska integracija začela v številnih anjeri-ških mestih brez 'incidentov,' je kljub temu prišlo do Incidentov v Chicagu in blizu New Yorka. Razen tega ?o nekateri rasisti demonstrirali v Birminghamu, kjer jim je uspelo vdreti v neko šolo. Policija je'aretirala tri rasiste in enega črnca.
Še vedno zaprte pagode v Sajgonu
SAJGON, 4. — Davi so v Saj-gonu znova odprli vse srednje šole. Po ponovni otvoritvi osnovnih in srednjih šol so sedaj zaprte samo univerze, ki jih straži policija. Ni znano, kdaj jih bodo spet odprli.
Zvedelo se je tudi, da so vsi budistični bonci, ki so jih bili aretirali in te dni izpustili, dobili ukaz, naj se «začasno, vrnejo v svoje rojstne kraje.
Voditelj novega budističnega odbora, ki ga je postavila vlada, pa je objavil poročilo, v katerem trdi, da je bilo «vsem zakonitim zahtevam budistov ugo-jenoi, in pravi, da so vsi budisti poslali predsedniku republike Die-mu resolucijei v katerih pravijo,
da se bodo odtegnili vplivu «med-sektaškega« odbora ter so te obvezali, da bodo «spoštovali zakon. ter ne bodo «nikoli nikomur dovolili', da bi izkoriščal budizem v politične namene«.
V Sajgonu so glavne pagode Se vedno zaprte in pod nadzorstvom politije.
Poročilo U Tanta o Jemenu
NEW YORK, 4. - Glavni tajnik OZN U Tant je objavil danes poročile o delovanju komisij« opazovalcev OZN . v Jememf', ,in sporoča, da se bo delovanje komisije podkljšalo za dva meseca, ter da bosta nove stroške nosili ZAR in Saudova Arabija kakor do sedaj.	'	• .
Skupina deluje po odstopu poveljnika švedskega generala Van Horna, od začasnim vodstvom jugoslovanskega polkovnika Branka Pavoločiča. U Tant pravi, da ni še prišlo do umika vojakov ZAR in da ni prenehala pomoč S,Judove Arabije upornikom v Je-menu, ter da se v zadnjem času opaža večji promet z vozili in t tovorno živino čez mejo med obema državama. U Tant dodaja, da boji na področju Sade niso pojenjali in da se je stanje tako poslabšalo, da komisija OZN ni mogla izvrševati svojega dela na tem področju.
RIM, 4. — Podpredsednik vlade in zunanji minister Piccioni je sprejel danes bivšega predsednika kanadske vlade Dielenbakerja. Govorila sta o raznih mednarodnih vprašanjih v zvezi z bližnjim zasedanjem skupščine OZN. Davi je Diefenbaker odpotoval z letalom v Kairo.. -
0 sodobnih nalogah
narodnoosvobodilnega gibanja
Trditve tovarišev iz komunistične partije Kitajske objektivno pričajo o tem, da ti tovariši podcenjujejo narodnoosvobodilne sile ter jim odrekajo zmožnost, da bi v boju proti kolonizatorjem dosegle realne uspehe .Kitajski dogmatiki v bistvu razglašajo, da je vsa herojska zgodovina narodnoosvobodilnega gibanja v nesocialističnih deželah Azije, Afrike in Latinske Amerike zaman.
Po drugi strani pa isti ljudje razvijajo tezo o «viharnih kontinentih», kjer naj bi se menda odločala usoda človeštva. Doslej je s takim teoretičnim kompasom pogumno pošiljala svojo ladjo v kateri koli vihar nacionalistična buržoazija bivših kolonij in polkolonij. Zanjo je to pač naravno idejno orožje. V spopadih z imperialisti in v razrednem boju proti delovnemu ljudstvu ji pač ustreza nenehno zatrjevati, da so prvi kolonizatorji prišli iz Evrope in da je domovina marksizma prav tako Evropa. Toda mar s« pri tistih, ki se štejejo za komuniste, spodobi, da narodnoosvobodilno gibanje afriško-a-zijskih in latinsko-ameriških narodov postavljajo nasproti revolucionarnim silam Evrope in Severne Amerike?
S takimi trditvami vnašajo kitajski voditelji razkol v mogočno, enotno fronto protiimperiali-stičnega gibanja, ki ni samo zagotovilo zmage narodov nad kolonizatorji, ampak je, kar je najpomembnejše, na razvalinah vrste kapitalističnih, polkolonialnih in kolonialnih režimov ustvarilo svetovni sistem socializma. Brez tega poglavitnega sadu mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja, ki tudi danes nastopa in deluje v tesni povezanosti z narodnoosvobodilnimi silami, bi ne bilo in bi ne moglo jriti do krhanja političnega gospostva kolonizatorjev nad zatiranimi narodi Azije, Afrike in Latinske Amerike.
Navzlic ohdolžitvam, s katerimi ga napadajo dogmatiki, ustvarjalni marksizem nikakor ne meni, da je z dosego politične neodvisnosti že konec narodnoosvobodilne revolucije. Nasprotno, v dokumentih mednarodnega komunističnega gibanja je poudarjeno, da z dosego državne suverenosti ta revolucija še ni končana. Noben od pravih marksistov ni nikoli zatrjeval, da na primer V Latinski Ameriki ni podlage za narodnoosvobodilno gibanje, ker je direktno politično gospostvo v teh deželah bilo strto že sredi prejšnjega stoletja, Nasprotno, formula «boj za drugo neodvisnost», formula, ki je nastala v latinsko-ameriških deželah, se ob vsej izvirnosti, svojega jezikovnega izraza docela sklada z znanstvenim svetovnim nazorom komunizma.
Niti likvidacija kolonialnih režimov niti zlom kolonialnega sistema imperializma ne odpravljata z dnevnega reda naloge, ki obstoji v aktivni dejavnosti proti kolonializmu. Toda če hočemo, da bo ta dejavnost uspešna, moramo imeti jasne pojme tako o značaju in svojstvih sodobnega kolonializma kakor tudi 6 značaju in svojstvih sedanjega obdobja narodnoosvobodilnega gibanja.
Konec političnega gospostva kolonizatorjev nad veliko večino bivših njihovih posesti je v središče narodnoosvobodilnega boja postavil nalogo, da se doseže tudi ekonomska neodvisnost, že -bd, nekdaj vznemirja duhove.
«Odveč je dati ljudem politično svobodo, če jim ne daste tudi (ekonomske sile, da bodo to svobodo dejansko uresničili.» Te besede je zapisala Barbara Castle, pomembna angleška socialno-re-formistična avtoriteta na področju kolonialnega vprašanja. Pri takih pogledih na to problem pač ne preostane nič drugega, kot da se politično gospostvo kolonizatorjev ohrani vse do tistega fantazijskega trenutka, ko bodo v pogojih kolonalnega režima dobil» zatirane dežele «ekonomsko silo, da bodo svojo svobodo dejansko uresničile».
Obstoji pa š» drugačen način reševanja tega vprašanja, način, ki je značilen za sodobni kolonializem. gistvo tega načina je v tem, da poveličuje politično neodvisnost, pri tem molči o problemu odprave tuje ekonomske eksploatacije. Omejiti vso zadevo na preprosto zamenjavo zastav in v celoti ohraniti strukturo kolonialne ekonomike — takšen je program -današnjih na-alednikov Cecila Rodeza in Juli-sa Ferryja.
Samo ustvarjalni marksizem daje zares znanstveno razlago glede vprašanj narodnoosvobodilne revolucije. V. I. Lenin je poudarjal, da je v boju narodov za nacionalno svobodo poglavitna stvar ekonomska osvoboditev. Toda iz tega nikakor ne izhaja zaključek, da je politična neodvisnost nepotrebna postaja, le ničvreden o-kras na potj k ekonomski neodvisnosti. Nasprotno:	pridobitev
politične neodvisnosti daje v roke narodov, ki pripadajo bivšim kolonijam in polkolonijam, mogočen vzvod, ki ga lahko uporabljajo za dvig nacionalne ekonomike ter za njeno osvoboditev od tujih monopolov.
Pospešen tempo industrijske proizvodnje je eden od prepričljivih pokazateljev. Druga ilustracija iste misli pa se kaže v kre-
pitvi državnega sektorja v ekonomiki in tej ustrezno določeno omejevanje privatnokapitalištične
Stihij«,
Nacionalizacija Sueškega prekopa, nacionalizacija imetja tujih monopolov v Indoneziji ter podjetij mednarodnih petrolejskih družb v Burmi in na Ceylonu prav tako priča o novih pozitivnih procesih, ki jih je sprostila politična neodvisnost, ,
Taki in podobni uspehi dežel, ki so se osvobodile, krepijo njihovo politično neodvisnost ter ji dejansko dajejo pomen «zlatega mostu», o katerem je govoril predsednik Indonezije Sukamo. Samo tisti, ki so, kot kitajski dogmatiki, sužnji mrtve shemati-ke, morejo v državni suverenosti bivših kolonij gledati golo formalnost, ki v odnosih teh dežel do imperializma ni ničesar spremenila.
Logika kitajskih voditeljev sloni na absurdni tezi, da zaradi o-hranitve imperialistične ekspoata-cije manj razvitih dežel ne moremo govoriti o realnih pridobitvah narodnoosvobodilnega gibanja, Z drugimi besedami: kot se je pogosto dogajalo že v preteklosti, se je dogmatizem znašel v isti teoretični vpregi skupaj z re-formizmom. Bevolucionarnim silam narodnoosvobodilnega gibanja namreč predlaga, naj se odrečejo svojih političnih pridobitev, naj kljub dejstvom priznajo, da je vse ostalo pri starem, ter naj se z orožjem v rokah spopadejo s kolonizatorji, da bi napravile konec imperialistični eksploataciji.
Naj ima taka shema kakršne koli smotre, toda sredstva, ki jih predlaga, lahko narode samo speljejo stran od pravilnega reševanja nalog, ki se jim zastavljajo. Značilnost sedanjega obdobja narodnoosvobodilne revolucije, značilnost boja za «drugo neodvisnost» je namreč prav v tem, da imamo opravka ne samo z oboroženim nasprotovanjem kolonizatorjev, pač pa tudi z novimi oblikami in metodami posredne kolonialne kontrole.
Imperialistom je vsekakor izredno prav, če morejo narodnoosvobodilno gibanje prikazovati kot izrazito vojaško obliko boja. To jim pač daje povod, da pomorsko pehoto in druge rodove vojske izkoriščajo za boj proti silam nacionalne osvoboditve. V takih primerih je popolnoma u-pravičeno,' da zatirani narodi sežejo po, orožju. Komunistična partija SZ in bratske komunistične partije. Sovjetske zveze in druge socialistične dežele so že z dejanji dokazale, da tedaj, ko se narodi dvignejo v boj proti oboroženemu kolonializmu, ne stoje ob strani. Vsemu svetu je znana velika pomoč, kakršna je bila v ustrezni obliki dana borcem za neodvisnost Egipta, Alžirije, Jemena, da ne govorimo o Kubi.
Toda v arzenalu sodobnega kolonializma niso samo armade in vojaške flote. Ze starorimski zavojevalci so govorili: «Non solo armis» — «ne samo z orožjem». Eksport monopolističnega kapitala, ohranjevanje enostranske strukture gospodarstva, vsiljevanje neugodnih pogojev za trgovanje na svetovnem tržišču, zadrževanje osvobojenih dežel v položaju neenakopravnih dobaviteljev surovin in kmetijskih pridelkov — takšne so danes «delovne» metode kolonizatorjev. K temu je treba dodati še široko ideološko ekspanzijo imperializ, ma, kar v celoti pomeni kompleks napadalnih sredstev, proti katerim so tudi najsodobnejše vrste orožja moči.
Vsiljevati narodnoosvobodilni revoluciji v takih pogojih oboroženi boj kot edino obliko boja proti neokolonializmu pomeni dejansko razoroževati patriote, ki si prizadevajo, da bi dosegli popolno osvoboditev svojih dežel.
Pravilno pojmovanje nalog narodnoosvobodilnega gibanja v sedanjem obdobju je nujno tudi zato, da se najdejo pravilne oblike podpore, kakršno naj bi mu dajale sile svetovnega socializma. Misija proletarskega internaciona-iizma se danes ne more več omejiti zgolj na politične oblike pomoči ali na dobavljanje orožja za boj proti imperialistom, ki so povzročili kolonialno vojno. Stremljenje po pridobitvi ekonomske neodvisnosti zahteva širokih gospodarskih vezi med socialističnimi deželami in deželami, ki so se osvobodile. Samo s tem lahko realno sodelujemo v boju narodov teh dežel za osvoboditev od imperialistične eksploatacije in za uveljavljenje nacionalne ekonomike.
Sodobni kolonializem se ne bori samo z orožjem. Prav tako pa tudi njegovih napadov ni treba odbijati samo z orožjem. Kdor zagovarja drugačno ravnanje, pač ni zmožen, da bi kolonialno nevarnost videl tudi v tistih primerih, ko topovi kolonizatorjev molčijo.
Samo v pogojih splošnega miru in mednarodne varnosti lahko narodi, ki so stopili na pot samostojnega razvoja, uspešno rešijo svoje nacionalne naloge v boju proti kolonializmu ter si pridobijo ekonomsko neodvisnost, V resoluciji Posvetovanja predstavnikov komunističnih in delavskih partij (novembra 1880) berefno: «V pogojih mirnega sožitja nastajajo ugodne možnosti za krepitev
razrednega boja v kapitalističnih deželah ter za narodnoosvobodilna gibanja narodov kolonialnih in odvisnih dežel. Po drugi strani pa uspehi revolucionarno-raz-rednega in narodnoosvobodilnega boja prispevajo k utrjevanju mirnega sožitja.» Naj hkrati povemo, da je pod to izjavo podpisan tudi predstavnik komunistične partije Kitajske.
Ko branijo mir na vsem svetu ter pospešujejo sodelovanje z deželami, ki so se osvobodile, dajejo Sovjetska zveza in druge socialistične dežele neprecenljiv prispevek k razvoju zmagovitega gibanja narodov Azije, Afrike in Latinske Amerike ter k njihovi popolni osvoboditvi od imperialistične eksploatacije.
(Odlomek iz članka Leva Ste-panava v Novoe vremja).
Množica pred šolo v Tuskegeeju (Alabama), ki jo jc dal zloglasni guverner Wallace zapreti, da bi preprečil rasno integracijo
VČERAJ ZJUTRAJ V ŠVICI
Letalo z osemdesetimi osebami se je pri padcu na tla raztresalo
Po povsem normalnem odletu in zelo lepem vremenu je letalo treščilo na tla, ko ni bilo v zraku še niti četrt ure
ZUERICH, 4. — Ko se je že vest o strašni nesreči blizu Zue-richa raznesla po svetu, je švicarska letalska družba «Swissair» objavila sledeče poročilo:
«Družba «Swissair» sporoča v globoki žalosti, da je njeno letalo «Caravelle» HB-ICV strmoglavilo na tla v sredo 4. septembra zjutraj kmalu po vzletu v Zìity richu. To letalo je bilo na redni progi Zuerich-Rim preko Ženeve (SR 306). V letalu je bilo 74 potnikov in 6 članov posadke. «Caravelle» se je dvignila ob 7.02 toda pet minut pozneje se je izgubila radijska zveza z letališčem Kloten in letalo ni bilo več vidno na radarskem zaslonu. Vzrok padca še ni ugotovljen. Letalo je padlo pri Duerrenaeschu v dolini Seethal v argovijskem kantonu».
To poročilo že pove ogromno, predvsem je iz njega razvidno, da je pri nesreči izgubilo življenje 80 ljudi. Seveda je potem še vse polno podrobnosti, ki pa ne morejo nič spremeniti glede tega, kar je najbolj strašno in to je prav ogromno število mrtvih. Toda za sedaj je ob nesreči še vse polno nejasnosti in vprašanje je; sli bo sploh mogoče kdaj ugotoviti, kako in zakaj je do nesreče prišlo. Nekateri trdijo, da so videli letalo goreti že deset km pred padcem; drugi so baje videli, Kako je letalu že v zraku odletelo krilo. In medtem ko list «Bund» iz Berna v svoji posebni izdaji, posvečeni izključno tej nesreči, postavlja trditev o sabotaži, pa vodstvo družbe tako možnost odločno zavrača. Nerazumljiva pa je tudi verzija o okvari. Letalo je bilo ponoči, torej malo pred poletom, natančno pregledano in iz hangarja so ga pripeljali malo pred poletom.
Ali je letalo razneslo ob dotiku z zemljo ali že prej? Ce bi — kot so nekateri «videli» — krilo odletelo od trupa že v zraku, potem bi moralo od tega krila kaj ostati. V resnici pa je eksplozija letalo tako raznesla, da so od njega ostali le še drobci; naj večji kos tehta 'komaj nekaj desetin kg in po velikosti pa tudi ni takega, ki bi bil daljši od dveh metrov. Tudi potnike je grozno razneslo, tako da je njih identifikacija pravzaprav nemogoča. Nekaj bo mogoče ugotoviti na podlagi osebnih predmetov in morebitnih ohranjenih dokumentov.
Na mestu nesreče opozarjajo liste, ki tam hodijo, na prisotnost človeških ostankov bele paličice.
Ob deseti uri zvečer so ob svitu močnih luči vojaških tehničnih čet skupine gasilcev in vojakov začele kopati v kotanji, ki jo je napravilo letalo ob padcu. Domnevajo namreč, da bi se lahko v kotanji s premerQ-m 10 m ter globino 5 m našla trupla fcli ostanki trupel kakih petdeset oseb. «Caravelle» se je zarila v zemljo in je dvignila znatnp množino zemlje in kamenja. Ko je vse to spet padlo na tla, je mogoče prekrilo ostanke žrtev ter važne dele letala. Iskanje trupel je doslej dalo še kaj skromne rezultate, saj se na površju ne najdejo kot ostanki, ki jih ni mogoče identificirati, ter zelo majhni deli letala. Zaradi tega so oblasti, ki vodijo preiskavo, ukazale kopati v kotanji. Iz Zue-richa pa je medtem prispelo mnogo sorodnikov žrtev.
Sporočili so, da je bilo med potniki letala tudi nekaj voditeljev družbe «Swissair», ki so bili na-> menjeni v Ženevo na neko konferenco. Večji del potnikov pa je predstavljalo 43 oseb (19 zakonskih dvojic ter 5 samcev) iz kmetijske zadruge v Humlikonu. Sli so na neko razstavo v Ženevo. Z njih smrtjo se je znatno zmanjšalo prebivalstvo male vasi. Odpotovati bi morali že včeraj. Ker pa letalo ni imelo dovolj mest, da bi se lahko tudi vsi skupaj povrnili, sc odhod odložili za en dan. Odložitev jim je postala usodna in tako je sedaj v Humlikonu 28 majhnih in 14 večjih otrok brez staršev, 8 otrok pa je izgubilo enega Izmed staršev. Iz vse Svice so prispele ponudbe za pomoč. Toda v kmetijski zadrugi delo ne sme zastati in vaški pastir ter oče ene izmed žrtev je dejal: «Najnujnejše vprašanje je sedaj to, kdo bo danes zvečer pomolzel živino».
Med potniki je bilo samo šest tujcev, in sicer po en Anglež, A-meričan, Egipčan, Izraelec, Belgijec (ki pa je prebival v Zuerichu) in Iranec.
Francoska reaktorska letala «Caravelle», ki so v prometu od 1959., je danes doletela tretja velika nesreča. Januarja 1980 je prišlo do nesreče pri pristajanju v Ankari; letalo je pripadalo neki skandinavski letalski družbi. Življenje je izgubilo 42 oseb. Septembra 1961 pa je izgubilo življenje 77 oseb pri nesteči na letališču v Rabatu.
Po stari tradiciji se je študentski sejem v Ljubljani ohranil še naprej. Prodajalci in nakupovalci sta ih knjig se sedaj zbirajo v prelepem dvorišču v Križankah. Poleg študentov prodajajo knjige (nove in že rabljene) tu li nekatere založbe
ltnj!g& vv tjlpdali&ce
S
«•
bUka'iòiut*
vw>
glnbba
Ob trinajsti knjigi Letopisa SAZU
Prejeli »mo Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti (trinajsta knjiga, 1962). Letopisi spadajo med tiste knjige, ki jih človek vedno rad prelista, tudi če se ne ustavlja pri vsakem podatku. Po stanju, ki ga Letppis navaja, ima akademija 34 rednih in 21 dopisnih članov. Odkar je izšel prejšnji Letopis, sta postala redna člana univerzitetna profesorja Ven-če Koželj ter Ivan Vidav, ki sta bila obadva že dopisna člana. Redni član pa je postal tudi Alojz Gradnik. Medtem ko so o prvih dveh objavljeni le kratki podatki kot dopolnilo k podatkom, ko sta obadva postala dopisna člana, je v Letopisu daljši sestavek o Gradniku ter njegova celotna bibliografija, ki jo je sestavil Janez Logar; vestni sestavljalec navaja kar 75 naslovov. Ze precej dolpi prsti umrlih rednih in dopisnih članov akademije (33) so se po izidu prejšnjega Letopisa pridružili Fran Sai. Finžgar, Milan Vidmar in Vale Vouk; nekrologe so jim napisali France Bevk, Venče Koželj m Jovan Hadži. Uslužbencev in delavcev je imela akademija s svojimi inštituti po stanju ob koncu leta 1962 88, od teh 44 iz znanstvenega in strokovnega kadra, 12 bibliotekarjev, tehničnih sodelavcev in laborantov, 14 upravnih, izvršilnih in pisarniških uslužbencev, 18 pomožnih uslužbencev in delavcev ter 16 honorarnih uslužbencev. Rednih honorarnih zunanjih sodelavcev je bilo 20. Število inštitutov se tudi p letu 1962 ni spremenilo. Bilo jih je deset: za raziskovanje krasa, za geografijo, za geologijo, za bio-lopijo, za medicinske vede, za zgodovino, orientalistični, za slovenski jezik, za literature in za slovensko narodopisje. Nekateri od teh inštitutov se potem še delijo na sekcije. Tako ima na primer inštitut za slovenski jezik sekcije: dialektološko, leksi-kološko in sekcijo za onomasti-ko in etimološki slovar; ima pa še komisijo za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis. Spe-leološki laboratorij v Postojni in marinobiološki laboratorij v Rovinju sta povezana z inštitutom za geografijo. V letu 1962 je bilo sprejetih za natis na stroške akademije : 7 samostojnih del, 10 razprav, ena knjipa, Acta carsologica. dva zvezka Arheološkega vrstnika, tri muzikalne publikacije in ena knjiga Letopisa akademije. V inozemstvu se je s sredstvi, ki jih je dala v celoti ali delno na razpolago akademija, mudilo 14 članov, oziroma znanstvenih delavcev akademije. Številni člani in sodelavci akademije pa so potovali v inozem-
iimiiMiimimiiiiiiHiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiMiitiiiiitHtiiiiiiiiHiiiMMimmiiiiiittimiimiiiiHiiifiiiiiiiiimiiiitiiitiiiiHimiiiiiiHiiiffiiiiitiiiiiiiihiiiiiiiii
«Liberation» o Vietnamu
PARIZ, 4. — Levičarski časopis «Liberation» poziva francosko vlado, naj zahteva sklicanje nove mednarodne konference za združitev in nevtralizacijo Vietnama. List dodaja, da ima Francija «pra. vico in dolžnost zahtevati uveljavitev ženevskih sporazumov». List pripominja, da te konference nikakor ne more sklicati Tran Van Hu (bivši predsednik južnoviet-narhske vlade) in da je naloga de Gaulla predlagati jo v imenu Francije. Drugače se bo mislilo, «da je hotel de Gaulle samo znova pritiskati na Ameriko, da hi dosegel kdo ve kakšne koncesije», in da bo Francija zgubila «še eno ugodno priložnost».
Petrolejska ladja je podrla dve hiši
Medtem ko se je v Trstu včeraj nabralo veliko število avtocistern, ker niso mogle naložiti bencina zaradi poplave v Žavljah, pa so imeli v Tortimi gnečo s takimi vozili v p nedeljek, ko so prevozniki, ki prevažajo la Genove bencin v Piemont in druge predele, stavkali
ISTANBUL, 4. — Zaradi megle se je neka sovjetska petrolejska ladja zaletela v breg blizu Rumelihisara v Bosporu ter podrla dve hiši na obali. Pri tern so izgubile življenje tri osene, drugi dve pa sta bili hudo ranjeni. Med mrtvimi je tudi 21-letno dekle, lei je> končalo študij n:i neki ameriški univerzi. Smrt jo je doletela med spanjem.
SovjetBka ladja «Arhangelsk» (3812 t) je bila namenjena na Kubo.
Nevihta v Genovi
GENOVA, 4.	- Po kratkem
presledku je pozno popoldne zopet divjala nad Genovo huda nevihta, ki je v kratkem času povzročila mnogo škode. Gasilci so morali nastopiti na mnogih mestih, ker je voda poplavljala nižje predele hiš.
O hudih nevihtah pa prihajajo poročila tudi iz drugih krajev Ligurije, ki so bili v zadnjih dneh že prizadeti, ko se je tu ali tam utrgal oblak.
V Milanu pa je danes prvič to jesen nastopila gosta megla. Zaradi megle tudi pristajanje letal na letališču Linate ni bilo mogoče in letala so morala pristajati na letališču Malpensa.
Ušel iz kaznilnice drugi pa iz norišnice
NEAPELJ, 4. — Salvatore del Sole, ki ima 52 let in je obsojen na dosmrtno ječo, je pobegnil iz kaznilnice na otoku Procidi. Del Sole, ki je začel svojo tatinsko in potem še hujšo «ka.riero» z osmimi leti, je že večkrat pobegnil. Leta 1945 je umoril nekega ll-letnega dečka in njegovega strica.
Iz kriminalne umobolnice v Castiglione delle Stiviere (Modena) pa je pobegnil 42-letni Gino Gran-deliš. Zvezal je tri rjuhe ter se
•pustil skozi okno. V umobolnici
bi moral ostati dve leti, ker je slabo ravnal s svojci.
V ZDA 956 mrtvih za «Labor Day»
CHICAGO, 4. — Urad za cestno varnost sporoča, da znaša dokončno število žrtev pri cestnih nesrečah v treh dneh za «Labor Day» 556 mrtvih. Največ primerov je treba pripisati napakam pri vožnji in zlasti nedovoljenemu prehitevanju.
V avtomobilu tri osebe zgorele
TREVISO, 4. - Neki «1400» se je blizu Onigo di Piave zaletel na mostu čez neki kanal v stranski zid. Pri tem se je vnel. Dve ženski sta bili že mrtvi, ko so ju potegnili iz avtomobila, nek* 3-letna deklica pa je umrla takoj po prevozu v bolnišnico. Stiri osebe so pa ranjene in stanje vseh je zelo resno.
Z letali «Tupolev 114» iz Italije v Moskvo
TURIN, 4. — Za nogometno tekmo SZ—-Italija 13. oktobra v Moskvi bo Italija prvič povezana s SZ z največjimi turbinskimi letali na svetu, in sicer s sovjetskimi «Tupolev 114». Najela jih je neka turinska potovalna agencija. Ta letala so civilna oblika velikega sovjetskega bombnika. Lahko prevažajo 170 oseb 14.000 km daleč.
Sophia Loren in peter Sellers bosta protagonista filma «Idiot», ki ga bo režiral Anatol Litvak. Filmski scenarij romana Dostojevskega je napisal Marcel A-chard. Film bodo snemali v Parizu,
st no na razne kongrese ter zaradi študija tudi s pomočjo sredstev iz drugih ustanov. Iz podatkov za biblioteko je razvidno, da je imela biblioteka ob koncu leta okoli 95.000 volumnov. Biblioteka SAZU je v 1. 1962 red-po pošiljala v zameno akademijske publikacije številnim ustanovam v državi in v inozemstvu. Na ta način : o povezane z akademijo iz Italije sledeče ustanove: Associazione Nazionale per A quileia, Accademia Pugliese delle Scienze (Bari), Museo Civico in Ponte Nuovo Editrice (oba Bologna),, Istituto Internazionale di Studi Liguri (Bordi-ghera), Ateneo di Scienze, Lettere ed Arti di Brescia, Facoltà di Lettere e Filosofia (Catania), Rassegna Speleologica Italiana in Società Archeologica Comen-se (Como), Biblioteca Governativa di Cremona, Società Torri-celliana di Scienze e Lettere (Faenza), Accademia delle Scienze di Ferrara, Istituto Ferrarese di Paleontologia Umana (Ferrara), Accademia della Crusca, Accademia Toscana di Scienze * Lettere, Rivista di Scienze Preistoriche (vse trije Firence), Accademia Ligure di Scienze e Lettere, Istituto di Filologia Classica, Istituto di Geologia, Museo Civico di Storia Naturale (vsi trije Genova), Istituto Lombardo di Scienze e Lettere, Università degli Studi (oba MilanL Seminario di Slavistica, Società Nazionale di Scienze, Lettere ed Arti (oba Neapelj), Acca demi« Patavina di Scienze, Lettere ed Arti, Istituto di Antropologia» Istituto di Filologìa Slava. Istituto di Geografia dell’Università, Istituto di Geologia dellUnt" versità, Soprintendenza alle Antichità delle Venezie, Tradizioni (vseh sedem Padova), Accademia di Scienze, Lettere ed Arti (Palermo), Athenaeum, Istituto di Geologia dell'Università, Società Pavese di Storia Patria (usi trije Pavia) Istituto di Archeologia dell’Università degli Studi, Società Toscana delle Scienze Naturali (oba Pisa), Accademia Nazionale dei Lincei, Circolo Spe* leologico Romano, Consiglio Nazionale delle Ricerche «La Ricerca Scientifica», Ecole Francaise de Rome, Istituto di Archeologia dell'Università, Istituto di Filologia Slava dell’Università, Istituto di Geologia e Paleontologia, Istituto Nazionale di Archeologia e Storia dell'Arte, Museo Nazionale Preistorico ed Etnografico «Luigi Pigorini», Pontificia Accademia Romana di Archeologia, Servizio Geologico d'Italia, Società Geografica Italiana (vseh dvanajst Rimi, Accademia degli Agiati di Scienze, Lettere ed Arti (Rovereto), Accademia Musicale Chigiana (Siena), Società Siracusana dì Storia Patria (Siracusa), Gruppo Grotte «Canio Debeljak», Istituto Botanico dell’Università, Istituto di Geografia dell'Università, Museo Civico di Storia ed Arte, Museo Civico di Storia Naturale, Società Adriatica di Scienze, Società Alpina delle Giulie, «Trieste», Università degli Studi di Trieste (vseh devet Trst), Deputazione di Storia Patria per il Friuli, Società Alpina Friulana, Società Filologica Friulana «G.l. Ascoti» (osi trije Videm), Musei Civici (Varese), Istituto Veneto di Scienze, Lettere ed Arti, Museo Civico di Storia Naturale Ioba Benetke), Museo Civico di Storia Naturale (Verona).
Festival sodobne komorne glasb® v Slatini Radencih
Uprava zdravilišča Slatina Radenci organizira 20., 21. m 22. septembra mednarodne glasben* prireditve pod naslovom «I /®" stivai sodobne, komorne glasbe». Prireditveni odbor je ob sodelovanju vseh vidnejših glasbenikov Slovenije izdelal končno fiziognomijo prireditev, ki jih vo-di načelo: V neizmerni sli V° iskanju novih kompozicijsko-teh-ničnih prijemov, novih oblik iet odkrivanju novih zvočno izraznih sredstev, ko marsikateri ustvarjalec s svojo iiovatorsko-ustvaf-j alno vnemo nehote zapusti svet umetniškega oblikovanja ter navidezno služi napredku znanosti — pri tem pa desto negira estetske norme umetniškega oblikovanja — s svojo prozornejšo ustvarjalno zakonitostjo pa od-pre vratu nepoklicanim, ima festival namen v vsej sodobni množici smeri, stilov ter snovanj prikazati v glasbeno stilistični ter estetsko zaokroženi celoti
skiadbe, ki so kljub heterogenosti
sodobnih glasbeno izraznih sredstev ohranile ENOTNOST V MNOGOTEROSTI, umetnine, ki po svojem glasbenem izrazu stopajo v trajni svet glasbene kulture človeštva. Cilj festivalskih prireditev je torej, prikazati nesporne umetnine sodobnega komornega glasbenega ustvarjanje doma in v svetu. Poleg koncertnih prireditev bo v okviru festivala še simpozij o sodobni slovenski komorni glasbi ter Pre' da vanje o sodobni avstrijski glasbi z reprodukcijami.
| Četrtkovo branje^
Nekega večera smo sedeli v sobi : iena, hči, sin in jaz.
'No, ali pojdemo v nedeljo kem na izlet?» je znenada vpra-•al sin.
'Jaz sem za to,» je rekla punca.
'Tudi jaz sem zato, da se malce prezračimo,» je pritegnila iena.
Mene sploh niso vprašali, kaj in kako mislim o tem.
'Kam bi pa šli?» je vprašal smko.
'Jaz sem za to, da gremo na Nanos,' je rekla njegova sestra. 'Na Nanos?» se je začudila njuna matu 'Ja, kako pa naj spravimo tja gor našega tato in njegov trebuh?'
'Kam pa naj gremo drugam?» je vprašala hči. 'Bi šli na
Trstelj?,
'Je tam kakšna oštarija?' se je. pozanimal sin.
'Seveda je, in še čedna, pravijo.'
'No, potem pa že pojde z nami tudi tata. A ne, tata?'
Kaj sem hotel? Zdaj, ko je bilo že vse domenjeno in sklenje-no> mi ni preostalo drugega, ko da vdano pokimam.
'No, potemtakem vzamemo s seboj vsak svoj nahrbtnik,' je rekla pupa.
'Cernu bi vlačili vsak svoj nahrbtnik,' je menil fant, 'ko lahko vse potrebno spravimo v en sam nahrbtnik?»
'Ja, kdo bo pa nosil tako težek nahrbtnik?' je dejala hči. 'Morali bi imeti kakega osla, da bi ga nam nosil,
'Cernu pa imamo tato pri hiši, a?' se je oglasila žena.
Tako se je torej začelo. Kar zazeblo me je ob pomisli, kaj vse me čaka v nedeljo. Te muke mi lahko prihrani edinole slabo vreme, sem pomislil. Zato sem si na moč želel, da bi v nedeljo deževalo. Poslej sem z zanimanjem poslušal radijska vremenska poročila. V soboto je napovedovalec spoiočil, da lo v nedeljo deeevalo. Tedaj se mi je odvalit s srca velik kamen. Tako torej, nič Ve bo z izletom, sem si pomel roke, vesel, da mi bo s tem prihranjeno obilo znoja.
Ko sem se v nedeljo zjutraj zbudil, sem brž pogledal skozi okno. Spreletel me je mraz: zunaj je sijalo sonce kot že dolgo ne. Tedaj sem rekel s Prešernom :
Vsi pojte rakom žvižgat,
Lažnivi praiikarji,
Lažnivi zvezdogledi,
Vremena vi preroki!
Kot bi mignil so bili na nogah žena in mulca. V naglici so se opravili in začeli tlačiti v velik nahrbtnik, to in ono
'Cernu nam bo vsa ta hrama?' sem rahlo oporekel. 'Saj vendar ne bomo na Trstelju odprli trgovine z mešano robo!'
'Ti kar lepo molči!' me je zavrnila žena. 'Ti nimaš niti poj-Tnn, kaj človek vse potrebuje na izletu.'
Molče sem še dalje gledal, kaj vse so mašili v nahrbtnik. Ze-je dala vanj tri dežne plašče, kuhalnik na špirit, kozico, steklenico olja, štiri pare vilic, devet jajc, pet parov klobas enajst -katel raznih paštet, tri štruce kruha in še celo vrsto drugih reči. Punca je zbasala v nahrbtnik transistor, fotografski aparat, dalj-nngted in kaj vem kaj še. Fant je stlačil noter.-. Ne, ne sp orni-n.lam se, kaj vse je nagniti v nahrbtnik. Ko je bil nabil do skraj-ne možnosti, so mi ga pomagali oprtati. Nato smo krenili na pot, °Premljeni, ko da gremo najmanj na Tri sul.
Cez lep čas smo se znašli ob vznožju Trstelja. Obložen ko uiula sem sopihal za neobremenjeno trojico, ki jo je lahkih pet ubirala navkreber. Sonce je vse bolj žgalo in iz mene je silil *n°3 kot za stavo. Medtem ko je trojica živahno gostolela in občudovala naravo, sem jaz puhaje motovilil po strmi stezi tako upognjen pod bremenom, da sem se s koleni suval v brado. Cez "ds je nekje spredaj zavpila punca:
'Dej no, dej, tata, podvizaj se, sicer ne pridemo na vrh tr* dni!»
Nisem imel dovolj sape, da bi ji odgoboril. Molče sem hribola-**• dalje v prepričanju, da rie bom prišel živ na-vrh Trstelja.
-i , "Stopi no bolj naglo!' me je čez čas spodbodla žena.
#FCo pa ne morem!' sem zaječal pod težo, , ki, ,mi , je lomita kosti. 'Ko bi vsaj bila to poštena pot. po takile kozji stezi pa si ‘a'iko brez velikega truda izpahneš parkelj.'
Trojica se je kmalu spet oddaljila, jaz pa sem ji sledil čedalje Počasneje, si grizel kolena in stokal pod ogromnim nahrbtnikom, P°d katerim sem bil videti kakor Atlas z zemeljsko oblo na plečih. Kolena so mi postala mehka, ko da bi bila iz ilovice: srce mi udrihalo, da je bilo groza; pljuča so mi razganjala prsni koš: . nosa mi j c curljal pot: pred očmi se mi je temnilo. Moral sem. *1 oddahniti. Ko sem si nekoliko opomogel, sem odrinil dalje. Vrha Pa rii in ni hotelo biti.
'2e celo večnost jašemo to hudičevo grbo, pa je še ni konec. a nismo zašli, kaj’» sem posumil.
'Nismo zašli, ne,' je prepričljivo rekel sin. 'To je Trstelj:• 'Jaz se na tvoje zagotavljanje prav nič ne zanesem,» sem re-
fcel v
naraščajočem dvomu, da bi bil Trstelj to, kar imamo pod
Ungami.
No, pa je res bil. Končno sem tudi jaz prilezel na njegov vrh. ... 'Uh, nog niti ne čutim več. tako sem utrujena!' je poto-*tla žena.
Motel sem nekaj reči, a sem raje molčal in se z vzdihom
sesedel.
'O kako lepo! Skoraj ves Kras se vidi! In Vipava! In Gorica! n morje! Ooo! Poglej, tata kako klasen razgled!' sta vsa oča-rana vzklikala pob in Čeča.
Pogledal sem okrog sebe toda videl nisem ničesar, razen sive ll?0le m temnih kolobarjev. Dolgo j‘e trajalo, picden se mi je
•bistril pogled.
Ko smo si ogledali vse, kar smo mogli videti s te razgledne ° he, je žena privlekla na dan jajca, kozico in kuhalnik, da bi ,am ocvrta jajca. Tedaj pa je ugotovila, da je pozabila špirit “oma.
‘To se pravi, da sem prinesel kuhalnik na Trstelj samo za bort,- Jem fapodel. Zatem sem se obrnil k hčerki:
'Maj, Zorka, napravi dve. tri fotografije, da 'ih bomo imeli zn spomin na ta prijetni izlet.' Pridevnik 'prijetni' sem izrekel Pfecej kislo
Ic . Mči je vzela fotoaparat, da bi nas pritisnila, vtem pa je od-,r a. da m pozabilo film doma Pogledal sem jo s pogledom vola, 1 9o mesar ni podrl s prvim udarcem. Potem sem dejal:
'No, ,da preženem slabo voljo, pa navij transistor!f Odprla je transistor, toda ni dal glasu od sebe.
'Jni, pozabila sem vložiti nove baterije!» je vzkliknila raz-°carnn(l
f I Spričo tega mrtvaškega oznanila sem prebledel. Končno sem to sem privlekel seru gor samo zaradi
in
Diemov režim v Južnem Vietnamu pozna tudi takšne metode
OB20. OBLETNICISPLOŠNE VSTAJENAPRIMORSKEM
«Matajur je bil velika šola krvava šola...»
Prva brigada. Primorska je vstala kakor en mož Toda njena vojska ne bi zmogla nacističnega vojaškega .stroja. Vstajniško vojsko je bilo treba najprej u-sposobiti, da bi se lahko spoprijela z železjem. Na levem bregu Sode je partizansua vojska pritiskala na Gorico, kjer je nastala tako imenovana goriška fronta. Briški bataljoni so v tem času šli v ofenzivo proti Moši, Krmi-nu in vzdolž Soške doline. Razbremenjevali so enote onkraj Seče in vezali dei sovražnih sil. Nemške posadk« so morale klicati po pomoč. Same ne bi mogle obdržati v svojih rokah proge in ceste — zveze z «Reichom».
Štab operativne cone je glede na splošni razvoj dogodkov in nenadno moč partizanskih sil na desnem bregu Soče, poslal v Brda Volodjo in še nekaj ljudi z njim. Zbrali so bataljone po briških položajih in jih odpeljali proti Kobalarju, da bi ustanovili brigarlo. Tam so 20_ septembra 1943 brigado zaprisegli in. je dobila naziv «I. soška». Komando je prevzel Volodja, komisar pa je
postal dr. Slavko Zore-Griša. Krajc, ki je s Tonetom Bavcem-Cenetom do tedaj zbirala vojsko,
se je nato lahko posvetil organiziranju terena.
Po briških vaseh so še vedno viseli lepaki, ki so pozivali na vojsko. Tu pa tam se je oglasil še kateri zapozneti povratnik. Takoj se je priključil enemu izmed štirih bataljonov brigade. Doma pa Bricev skorada ni bilo več, saj je Brigada štela blizu 25C0 borcev. Njeno udarno moč je sovražnik začutil žc nekaj dni po njeni ustanovitvi, saj se je premaknila v Benečijo in od tam naipadla sovražne postojanke. Prišla je celo v bližino Čedada.
Prvi «soški» sta se pridružili še dve. Iz nje je nastala divizija. Imenovali so jo «goriško». Z desne strani Soče je kontrolirala dostop v Gorico. Njen štab je bil v Kobaridu.
Čedalje hujši pritisk na ceste in železnice v Soški dolini in Furlaniji je prisilil sovražnika, da ;e koncentriral svoje sile in da je začel ofenzivo proti partizanskim enotam, In novembra meseca, ko
...............................................iimiii..
GOSPODARSKI RAZVOJ SZ IN ZDA V LUČI NAJNOVEJŠIH PODATKOV
Leta 1965proizvodnja jekla v SZ večja kot v vseh zahodnoevropskih deželah
Mnenje ameriškega strokovnjaka o današnjem sovjetskem gospodarstvu Ogromna stavbeniška dejavnost - Sibirija-sovjetska obljubljena dežela
im£k'° torei t1ldi
t ™cčr pa glede muzike in petja nismo bili v zadregi. V go-sisču, kamor smo zavili na malico m’ ftosilo, je eden od tzletni-,°B v presledkih nategoval svoj meh. vmes pa je neki kraški 1’nrtet zapel Kako domačo vižo., Njegovo petje je bilo na pre-višini, če upoštevamo dejstvo, da je Trstelj visok nad
wo metrov.
. No. tistih nekaj uric, ki tem jih prebil v gostišču, je vsaj e n° nagradilo moje napdre.
Ko srno se vračali domov, senj spet nosit nahrbtnik. V njem le bilo prav vse tisto, kar sem bil prinesel na Trstelj, vštevši tiste r‘ štruce, ker smo. kot rečeno, jedli v gostišču.
Sestop ni bit zame nič lažji od vzpona. Toda o tem raje ne tovorim.
Ko smo prišli domov, sem napol živ rekel:
'Veste kaj, preljubi moji sorodniki: C e še kdaj pojdemo na budobno pot, bo vsak hudič nosu s, seboj svoj- nahrbtnik, sicer uic živega ne spravite nikamor v tč.e
ALOJZ RAUBAR
""'••luminimi,............................i«iniiuiiiiiiiiiiiliiii)<iiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iuiiiiiiiimiiiu'iiii
d ?^EN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaš . °er nos vam bo omogočit reši-
Znani ameriški gospodarski strokovnjak, John Gelbright, je v svoji deželi znan po svojih pomembnih razpravah o poteh svetovnega in ameriškega gospodarskega razvoja. Zanj pa že pred nekaj leti ni bilo več dvoma: razvoj sovjetskega gospodarstva je zadnja leta dosegal takšen obseg, kakršnega bi nijiče nikoli ne mogel predvideti. Ko je on povedal to svoje mnenje, so se mu mnogi v tem pogledu skeptično razpoloženi ljudje na Zahodu malodane smejali.
Saj se je še pred kratkim, natančno ieta 1958, gospodarska moč ZDA in SZ, kazala v razmerju 10:4. Bil je to podatek, ki je površnemu ameriškemu gospodarstveniku vlival samozaupanje. Danes pa stvari stoje povsem drugače. Na Zahod« se komaj najde še kak gospodarstvenik zastarelih pogledov, ki skuša zanikati velikanski napredek- gospodarstva, predstavljajočega danes skoraj 60 odst. skupne .ameriške proizvodnje in ki v marsikaterem pogledu celo prešega
Modni
kotiček
Sadne maske
z a 'lucdo ii/i lopa polt
Sonce in svež zrak sta terjala svoje - Zato sedaj na delo, da se pripravimo na zimo!
Čeprav je jesen tu ter so modne revije prepolne jesenskih modelov ter napotkov za našo jesensko in zimsko garderobo, vam tokrat ne bomo govorile o jesenskih oblačilih, temveč o vprašanju, ki je prav tako važno kot oblačila, ali pa še bolj. V rgi-slih imamo vprašanje naše kože, oziroma vprašanje, koko popraviti, kar sta pokvarila sonce in zrak in kako pripraviti kožo na zimo in mraz ter. Seveda, tudi, kako pomladiti našo zunanjost.
Vemo, da se bo marsikatera začudila naši trditvi o okvarah, ki naj bi jih napravila sonce in zrak. Prišla je s počitnic sveža in spočita ter je prepričana, da že dolgo ni bila tako mladostna in lepa kot sedaj. Vse to do neke mere drži — počitek, zrak, voda m sonce so veliki zavezniki ženske lepote in-prav gotovo je vsaka ženska v poletnih mesecih bolj mikavna m mladostna. Toda le poglejte svojo kožo v zrcalu s povečevalnim steklom. Pogled na vaš obraz •— posebno če ste že prekoračile trideseto leto — vas bo zelo razočaral. Kup majhnih gubic, lišajev in drugih izpuščajev, ki jih še ni bilo pred počitnicami. Odkod vse to. se boste vprašale?
No, vidite, tu je pa slaba stran zračnih in sončnih kopeli, ki pa se da takoj popraviti in odstraniti, če boste podvzele potrebne «ukrepe».
Razni lepotni saloni vam svetujejo za ta čas vse vrste «pee-linpa», to je nekakega luščenja kože, lepotne maske, nove kre-
. * vPr»šanja, ki ga drugi niso S svojim posegam bo-dosegli pomiritev med dvema D?Lotn'ma s’ prijateljema. s “IK (od 21. 4. do 20. 5.) Vpra-„ le- ki zadeva razdelitev nekega jemoženja. bo ustrezno rešeno. .c Polagajte važnosti na videz, Z!* drago osebo.
C^JCKA (od 21	5 d0 22. 6.)
da okoliščine b<'do pripomogle, Sku5-°'l,e laže dosegli svoj cilj. . osane se ufr.,]ti raznim čenčam popravljanjem.
»e h « (od 23. 6. do 22. 7.) Morali ie	spoprijeti z nekom, ki
3!_ PRičnejši od vas, vendar se boni,. “°“ro izkazali. Skušajte ohra-tV.vo.1 kritični duh. iitU<KV (od 23 7 do 22- 8> Odlo-* da kasneje neko poslovno po-
HOROSKOP
tovanje. Na vidiku je novo zanimivo prijateljstvo.
DEVICA (ou 23. 8. do 22. 9.) Ce je v vas še kaj dvoma v zvezi g neko vašo najnovejšo odločitvijo, ga bodo dogodki odpravili. Skušajte pripraviti k večji popustlji-yosti nekega trmoglavega sorodnika.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.1 Potrudite se in popravite napako, ki jo je nehote storil neki vaš prijatelj. Neka sprememba duhovnega značaja utegne spremeniti pot vašega življenja.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Sprejmite brez strahu neka-
tere finančne obveznosti. Ne zaupajte osebam, ki se skušajo okoristiti z vašim dobrim imenom.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pomoč, ki ste nanjo računali, se bo izkazala za nezadostno. Ne dovolite. da bi v vas prevladali melanholija in žalostni spomini.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ognite se srečanjem in razpravljanjem z osebami, ki so nagnjene k spletkarjenju. Skušajte krotiti svojo jezo
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite kar se da previdni v svojem finančnem poslovanju. Srečne ure v družini.
RIBI (od 20. 2, do 20. 3.) Žani. mive ponudbi, ki jih je treba, preden nanj-? pristanete, še proučiti Ne hod te zaskrbljeni zaradi trenutnega hladnega vedenja drage oseb«.
me, ki poživijo kožo itd. Teh pripomočkov vam me tokrat ne bomo svetovale, čeprav smo prepričane, da so koristni in dobri. Predvsem so namreč takšne kure v lepotnih salonih sorazmerno drage in tudi dobrih krem in drugih kozmetičnih pripomočkov ni mogoče dobiti za majhen denar.
Poznamo pa vrsto lepotnih sredstev, ki so dostopna vsem in ki si jih lahko privošči vsaka, če bo le hotela slediti našim nasvetom.
Predvsem nekaj besed o lepotnih maskah. Te so se v ženski kozmetiki že tako udomačile, da pozna njih veljavo in koristnost skorajda vsaka. No, jesen je za takšne domače lepotne maske kot nalašč.
Vzemimo na primer sadje. Lubenica (anguria) in kumarice so brez dvoma ene najboljših, pa tudi najbolj cenenih lepotnih mask, ki pokažejo takoj svoj učinek. Umijte se z vodo lubenic, oziroma kumaric, ali pa si obložite obraz z rezinami istih sadežev. Pustite jih na koži približno dvajset minut in nato obraz splaknite. Koža bo čista in svetla in tudi bolj napeta. Isti učinek ima maska iz kislega zelja, ki jo mnogi svetujejo prav za vse vrste kože. Prav tako pravijo, da je dobra lepotna maska iz skute, kateri smo pridale še nekaj kapljic limoninega soka, za bolj občutljive kože pa tudi maska iz banane.
Umivanje z breskovim in paradižnikovim sokom je prav tako priporočljivo za vse ,ki imajo mastno kožo. kot je priporočljivo v tern primeru tudi grozdje.
Vidite torej, koliko je lepotnih sredstev, ki jih imamo sedaj na razpolago? Ce dostavimo, da je tudi oljčno olje zelo priporočljivo za čiščenje in hranjenje kože, smo s tem naštele le delček lepotnih sredstev, ki nam jih nudita narava in jesen.
Nikar torej ne odlašajte. Izberite si to, ali drugo sadje. Napravite na teden vsaj dve takšni lepotni maski ter si izberite še dobro hranljivo kremo in vaša koža bo resnično zaživela. In ve same boste zadovoljne z rezultatom, ki ste ga dosegle s tako malenkostnimi izdatki.
skupno vrednost proizvodnje vseh zahodnoevropskih dežel.
Leta 1938 je v Sovjetski zvezi bil sprejet sedemletni načrt gospodarskega razvoja. Kaj je ta načrt -predvideval? In kaj je od tega že bilo uresničenega? Ce pa na tem mestu omenimo samo nekatere najznačilnejše podatke, bomo že samo na osnovi teh zapopadli obsežnost naloge, ki jo je bil pred sovjetsko gospodarstvo in družbo postavil omenjeni sedemletni načrt. Leta 1965 bi po tem načrtu indu-i strijska proizvodnja Sovjetske zveze imela biti za 4/5 večja od one pred sedmimi leti, Prvo mesto zavzema težka industrija. Po nadaljnjih predvidevanjih bi Sovjetska zveza v letu 1965 imela proizvesti okrog 90 milijonov ton jekla, kar predstavlja obseg proizvodnje vseh zahodnoevropskih dežel, vključno Zahodno Nemčijo, Francijo, Britanijo in Italijo. Lansko leto na primer niti ZDA niso proizvedle mnogo večje količine omenjenega ključnega industrijskega blaga, saj je njihova proizvodnja v tem letu dosegla 98 milijonov ton. V pogledu električne energije je načrt predvideval 520 milijard kWh letno, s čimer bi dosedanja ameriška prednost na tem področju praktično izginila. V načrtu je bila hkrati tudi predvidena ogromna gradbena dejavnost. Cilj je bil v teku sedmih let zgraditve nad 15 milijonov stanovanj, v kolikor bi se samo na tak način do neke mere vendarle mogel rešiti pereč problem, ki ga doslej niti približno ni bilo moč rešiti. Kako silovito se razvija tempo stavbeniške dejavnosti, je najbolje razvidno iz podatka, po katerem bi se imelo na osnovi predvidevanj v načrtu dnevno sezidati okrog 6000 stanovanj v mestih in okrog 2800 hiš v vaseh. Poleg predvidenih 15 milijonov mestnih stanovanj, je v načrtu bila namreč predvidena tudi izgradnja sedmih milijonov kmečkih hiš,
Da načrtovalci niso gradili gradov v oblakiji dokazujejo nekateri najnovejši številčni podatki. V prvih letih sedemletnega načrta se je na primer bruto proizvodnja industrije povedala za 10.3 odst, letno. Podoben tempo je bil zabeležen tudi v kasnejših letih. V obdobju 1956—1961 je srednji tempo dviga proizvodnje v najvažnejših industrijskih panogah v ZDA in SZ po uradnih sovjetskih statistikah izgledal takole; lito železo v ZDA 1,9, v SZ 8.0 odstotka; jeklo — v ZDA je proizvodnja padla za 1,7, v SZ pa se povprečno dvignila za 8 odstotkov; proizvodnja nafte je v SZ porasla za 15.4, v ZDA pa samo za 1,3 odstotka. Tudi elektroenergetski potencial se je po teh sovjetskih podatkih v istem obdobju povečal za okrog 12 odstotkov, vtem ko so ZDA dosegle samo 6,5 odstotno povečanje.
Neka druga primerjalna tabela, in sicer s področja poljedelske proizvodnje ,pa pravi, da je v obdobju 1958—1961 skupna poljedelska proizvodnja SZ dosegla 75—80 odstotkov ameriške. V tem obdobju se je tudi sovjetsko prebivalstvo močno povečalo, in sicer za nič manj kot 29 milijonov. Izgradnja stanovanj, ki smo jo že omenili, je potekala po predvidevanjih planerjev:	prvi dve leti — 2
milijona novih stanovanj letno.
zadnja leta pa že štiri milijone, kar predstavlja vsega spoštovanja vredno število.
To sliko nenavadnega gospodarskega razvoja SZ izpopolnjujejo še nevideni podvigi v pogledu izkoriščanja naravnih bogastev v neskončnih prostranstvih' sibirskih planjav in tajg. In to ne ssmo kar zadeva graditev velikanskih električnih central na rekah-velikankah O-. bu, Jeni&eju i,td„ marveč tudi na mnogih drugih področjih. Sibirija je dežela tisočerih neizkoriščenih možnosti. Obsega o-zemlje 10 milijonov kvadratnih kilometrov. Na to ozemlje zdaj že leta priteka ogromna reka novih ljudi, podobno kot nekdaj na ameriški zahod. Sibirski oddelek Akademije znanosti SZ je bil ustanovljen šele pred nekaj leti, danes pa že predstavlja najbolj «živo> znanstveno središče SZ. V Novosibirsku, mestu, ki nosi simbolično ime in je zraslo v nekaj letih, dela danes okrog 12.000 znanstvenih delavcev, od teh 10 akademikov, 28 dopisnih članov te največje znanstvene ustanove, 54 doktorjev znanosti in 450 kandidatov za ta naziv. Samo v zadnjih letih so tisoči mladih ljudi, ki so si v novi sibirski domovini zgradili ognjišča, preostali okrog 2 milijona hektarov zemlje, V
deželi Kurdov, v podzemlju te dežele pa je skrito neprecenljivo bogastvo železne rude, saj njene rezerve trikrat presegajo obseg vseh nahajališč železa na svetu.
Ni pa noben čudež, če je ta gospodarski razvoj bil dosežen prav v zadnjih letih. V tem času še je namreč v dokajšnji meri spremenila tudi struktura u-pravljnnja sovjetskega gospodarstva. Postopno je bilo odpravljeno vse, kar j« zaviralo-in napačno usmerjalo njegov razvoj. Poleg drugega je bil odpravljen, oziroma skrčen težki in okorni aparat ministrstev, kot dediščina izrecno birokratskega načina in sistema upravljanja stalinskega obdobja.
V vodilnih sovjetskih gospodarskih in političnih krogih zadnja leta pogostoma citirajo znane Leninove misli o velikem pomenu načela materialne zainteresiranosti delavcev za rezultate njihovega dela, in to kot enega bistvenih načel socialističnega gospodarjenja. Tudi Hruščov je že nekajkrat omenil Leninove besede, po katerih je prehod h komunizmu treba uresničiti «ne na osnovi neposrednega navdušenja, marveč na osebni koristi, na osebni zainteresiranosti, s pomočjo navdušenja, rojenega v veliki revoluciji...»
A. P.
(Iz knjige «Med briškimi griči je posijale soaco»)
je ofenziva na levem bregu Soče pokazala, da se je sovražnik hudo zmotil, ko je mislil, da bo uničil partizansko vojsko, je začel ofenzivo proti enotam na des» nem bregu Soče, na območju ta» ko imenovane «kobariške republike».
Matajur je bil za mnoge briške borce kar trda preizkušnja. Komaj je briški fant segel po orožju, že se je srečal z izkušenim sovražnikom. Brda tedaj niso premogla izurjenih vojakov. Tudi bivši italijanski vojaki se niso bolje odrezali od mladeničev. Ita. lijanska komanda jih ni sprejela v vojsko kot vojake, pač pa jih je kot osumljence držala večino-ma v delavskih enotah.
Novembrska ofenziva je pokazala, da ne bo dovolj štirinajst nni vojevanja m da tudi nista zadostovala dva dneva vojaških vaj. Matajur je bil velika šola, krva-va šola, v kateri so neizurjeni briški fant-e prestali prvn preizkušnjo in prelili svojo mlado kri.
I. soška je šla čez Sočo. Dob:'» je tudi novo ime: Gregorččev» brigada Ob koncu leta 1943 ( 25. decembra) je us'anovil štab IX, korpusa med drugimi tudi briško, beneški odred in poslal v Brd« komandanta (Jožeta Gačnika) m komisarja (Miloša Marvina). Ob njih so se v Brdih znašli še drugi preizkušeni tovariši: Tine Rem-škar, Crl Kolenc. Boris Makuc-Nikita, Danilo Perčič in drugi.
Ob novembrski ofenzivi se je velik del še neprekaljenih borcev razkrojil in se vrnil v Brda n* svoje domove. Prva naloga odreda je b;’a ta, da jih je sDet zbr»l v vojaške eno‘e. Odredu se je priključil še batarion beneških Slovencev iz IT. soške, ki je bil v zahodni Benečiji.
Odred se je krepil z novimi borci in v novih borbah. 2e kmalu se je bataljon nad Slapnikom spopade! s sovražnikom m je tedaj v boju izeuhil junaškega komandanta Jožeta P;rca. Izguka je 1’udi hudo prizadeta, a jih ni ipotrla. Vodstvo bataljona je prevzel Zvonko Bambič. Ustanovit pa so že nov bataljon, ki sta g« vodila Darko Velušček s Kobatar» ja in Danilo Perčič Odred je postal že prve dni leta 1944 pravo sršenje gnezdo, v katero se Nemci niso upali preveč dregniti. Ce so sovražniki le pomoleli glavo v Brda. so jo iz-kupili, čete so bile sta'no na opre-zu Spuščale so se tudi v dolino in bile po sovražniku, kjer so e mogle. Ob koncu januarja «o odredne enote n. pr. razdejale smodmšnieo v Ločniku. Sle so iskat še to, kar so bili italranski vojaki pustih in se niso upati poslati partizanom še pred kapitulacijo.
Stalni napadi patrulj in čet so razburjali sovražnika, da je moral kdaj pa kdaj uprizoriti splošne napade na ožemi ie odreda. Eden -z-med prvih takih večjih organiziran !h napadov je trajal od 23. do 25. februarja.
PR K J KIJ SMO
BOREC. Izdaja predsedstvo ZZB NOV Slovenije. St. 3—9.	1963.
Ljubljana.
ZDRAVNIŠKI VESTNIK. Strokovno glasilo slovenskega zdravništva. Letnik XXXII. St. 3-4. 1963. Ljubljana.
ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA 1963
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah «Janko Mlakar»; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolin-ski ansambel; 17.20 Pesem in
in po svetu; 18.10 Psihološka raz- Orkestralni zvoki; 16.00 Vsak lika med ital. Severom in Ju- dan za vas; 17.0j Iz del L. van gom; 18.30 Pianist Jakop Gim- Beethovna; 17.38 Zabavne melo-pel; 19.20 Harmonikar Tony Dai- dije; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Tuna; 20.25 Sentimentalno potova- ristična oddaja; 19 08 Glasbene nje; 21.00 A. De Cespedes: «Qua- razglednice; 20.00 Skupni proderno proibito».
II. program
8.00	Jutranja glasba; 8.35 Aure-
ptes; 18.15 Umetnost knj.ževnost iio Fierr0; 9'00 Ital 'pentagram; m .prireditve;. 18.30 Koncert Tr- 9 15 Ritem in fantazija; 10.35
' .*S°" Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela n Julijske Benečije.^ 19.15 «Po- glasba; 12.00 Romantično popo-
tovanje na Mesec». Pcamatizira na zgodba; 20.00 Sport; 2D. 30 Večer z Maiettijem, Williamson in Morghanovo; 21.00 Simfonični
O------I	-»».».»M ■'‘VII»
tuvanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.00 Album pesmi; 13.15 Kolesa in motorji; 15.25 Koncert
| Mitra |M>|>ravila
in	I V aparatov
I pralnih alrujcv I **li-klro"o>poilitij>-kib pri‘(lnit-lov
I £<aa«TREVISAN I
Trst, Via S Nicolo 21. UH 24-01»
. Popravila; Via delle Milizie 3, .
telefon štev 76-276 I
n iwuignanovo; zi.uu simfonični v miniaturi; 16.0) Rapsodija; 16 35
ggsjJfSPLifitt ssrsart ss.°fflss
bossanove.
17.C0 Glasba z Broadwaya; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 Najnovejše pesmi; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Opereta; 20.35 Doku---i	«	. ‘"• j1’”- mentarij:	Un secolo di sesto
13.55 lurlansk! glasbeniki; 14.00 Rrado 21 35 Glasba v večeru; Simfonični koncert; 14 30 Orke- 22.10 Plesna glasba.
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Franca Russa;
ster p. v. Guida Cergolija.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12 50 Glasba po željah; 13.40 Plešoče tipke; 14.0(
Glasba po željah; 14.30 Melodije 15.30 Slovaške narodne; 16.00 Melodije za vsak dan; 16.30 Glas- stvo in družba v današnji Por-beni paberki; 17 00 Solisti in zbo- tugalski; 22.25 Honegger.ieva Sori; 17.40 Pet Dvoržakovih Le- nat» »» violo in klavir; 22.45 gend; 18.00 Prenos RL; 19.00 Or- Garcia Lorca v dopisovanju z kester Fela Sovvande; 19.30 Pre- Jorgejem Guillenom. nos RL; 22.15 Kvintet Lenny Hambro; 22.40 Pesmi v ritmu;
23.00 Prenos RL.
III. program
18.30 Gospodarska rubrika; 18.40 Znanstvena oddaja; 19.00 Sk'adbe Josquina de Presa; 19.15 ih.vai lil »«ou un», yu Ital. slovstvo; 19.30 Vsakovečerni željah; 13.40 Plešoče tipke; 14.00 koncert; 20.30 Revija revij; 20.40
Ibertove skladbe; 21.20 Na programu H. Sauguet- 21,45 Slov-
5!ovenijo
4.00 Dobro jutro! 8.03 Mirk: Simfonična suita; 8.40 Pojeta Vukov in Deržaj; 8.55 Počitniško - — , —. ,—,—, popotovanje; 9.10 Vesele počitni-8.20 Naš jutranji pozdrav; 8.45 ce; 9.35 Popevke Latinske Ameri-Strani iz albuma; 9.05 Pesmi; ke; 10.15 Operni spored- 10.55
Nationalni program
6.30 Vreme na ital, morjih;
gram JRT; 20.45 Orkester Jackie Glea; 21.00 Literarni večer; 21.40 Kratek koncert Acija Bertonclja; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.08 Plesna glasba.
Ital. televhija
18.00	Program za najmlajše;
19.00	Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.45 Kmetijska oddaja; 20.10 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.05 «vohnny 7»; 22.08 «Bogati psi»; 22.5(1 Ribištvo v Italiji; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05 Dnevnik; 21.13 Alberto Moravia: Il guardiano; 22.05 Meje civilizacije; 22.55 Športni četrtek.
Jug. televizijo
950 Operna antologija; 10,30 Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.30 Koncert;- 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Glasbena be-
„	15.30 Svetovno prvenstvo v
Nova popevka; 11.00 Pozor, ni- smučanju na vodi -*• prenos iz
« « X — .]  z: i < n n. r* t ____ Tl: i -	l , n n«.	-
maš prednosti! 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Kmetijski nasveti;
Vichyja do 17.00; 19.30 Filmi za otroke; 20.00 TV dnevnik; 30.30
12.25 Domači napevi; 12.45 Sa- PTopagandna oddaja: 20.45 Ekspe-
-------:	dicija — potopisna reportaž»;
21.15 «Požuri mobo za lada»
ležnica; 15.45 Ital. pesmi in pie- mospevi Josipa Pavčiča; 13.30 Od si; 16.00 Program za najmlajše; i~J	—’-J- *"**	j-
16.30 V diskoteki: 17.25 Glasba iz Bi. SMIBi .________________I___
Kalifornije; 18.00 Dogodki doma tajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.33 mi; 22.00 Poročila.
tod in ondod; 14.05 Operni dvospevi; 14 35 Naši poslušalci česti- spored bosenskih narodnih pes-
4 —
5. septembra 1963
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,4, najnižja 18,1, ob 19, url 21,2, zračni tlak 1113,6 pada, veter 3 km jugovzhodnik, vlaga 88-odst„ padavine 0,3 mm, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 23,8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, S. septembra
Lovrenc
Sonce vzide ob 5,29 in zatone ob 18.38. Dolžina dneva 13.09. Luna vzide ob 19.55 in zatone ob 7.06.
Jutri, PETEK, 6. septembra
Ljuba
V noči med torkom in sredo se je utrgal oblak vzdolž meje z Istro
Katastrofalni neurje ud delo GiiišCict h minami PHizron Mijama suolo hi zamen* tu Men
y Saveljskem industrijskem pristanišču poplavljeni številni tovarniški objekti - Pomoč gasilcev in vojske z amfibijskimi sredstvi - Ogromna škoda na poljskih pridelkih, na cestnem, telefonskem in električnem omrežju - Morda že danes odprta cesta proti Kopru
Krotka, tiho žuboreča Glinščica, je včeraj po dolgem času pokazala Svoje ostre zobe. Po ozki soteski nad Boljuncem je zdivjala na plan ter povzročila pravcato opustošenje. Vinogradi, prepolni že skoraj dozorelega grozdja, njive, polja, asfaltirane ceste, nič prav nič, se ni moglo upreti njenemu divjanju. Pregazila je vse zapreke, porušila sem pa tja mostove, preplavila polja ter se z nebrzdano silo valila proti morju. Preplavila je dobršen del novega dela industrijskega pristanišča, podrla nasip pri podjetju Gaslind ter preplavila glavno cesto, ki pelje proti Kopru. Tako je odrezala že v zgodnjih jutranjih urah mesto od miljskega področja.
Prvi, ki se je zavedel grozeče nevarnosti podivjanega potoka je bil že priletnejši Sicilijanec Vito Sansone, ki je pred tremi leti kupil hišo in posestvo od domačina Kljuna v Gornjem koncu v Boljuncu. «Slišal sem — je dejal Sansone — silovito bobnenje naraščajoče vode in takoj sem ukazal vsem družinskim članom naj zapustijo hišo».
Medtem pa naliv ni hotel ponehati. Oblak, ki se je utrgal nad žaveljskim in miljskim področjem, je neprenehoma lil iz sebe strahotne količine vode, ki je vse preplavila. Se okoli poldneva, ko že ni deževalo več dobrih 5 ur, je voda vrela iz vsake luknje, iz neštetih špranj v skalovju. Kdorkoli je šel okoli 14. ure po Boljuncu, je opazil številne potoke, ki so prihajali tako rekoč iz hiš.
«Jaz se še ne spominjam takega naliva» nam je dejal neki gasilec pri 25 letih. Takoj pa ga je
prekinil njegov starešina, ki je pojasnil, da se je nekaj podobnega zgodilo 1926. leta.
Zakaj je voda pretrgala nasip tik ob ovinku Ul. Flavia, ko ta zavije v široki drevored, ki pelje proti čistilnici Aquila? Povzpeli smo se na hrib na oni strani potoka ter opazovali od zgoraj posledice divjanja narasle vode. Predvsem je treba pripomniti, da je Glinščica prinašala s seboj velike količine trave, blata, lesa in celo debel. Večje drevo se je zagozdilo pri mostu ter počasi začelo ovirati prosti prehod materialu, ki ga je voda prinašala s seboj. Končno je pri mostu nastal pravcati nasip, ki je seveda povzročil da se je gladina vode občutno dvignila. Ker pa je most na rahlem ovinku korita, je voda začela z vso silo izpodjedati temelje jezu. Po kratkem času je prebila zadnjo oviro ter se ulila na glavno cesto.
To je bila morda pravcata sreča za tri družine, ki. stanujejo v hiši Št. 130 Ul. Flavia, ki je tik nad mostom. Naraščajoča voda je namreč že vdrla v pritlične prostore, kjer je stala okoli 1,10 ali 1,20 m visoko. Ce bi se nasip ne podrl bi voda verjetno še narasla. Res je. da bi se stanovalcem ne moglo zgoditi nič hujšega, saj so že v zgodnjih jutranjih urah splezali na streho ter potrpežljivo čakali, da so jih par ur pozneje prišli rešit tržaški gasilci. Osem ljudi na strehi, nekaj sto metrov daleč od barake, ki jo je zrušila narasla voda in kjer je izgubil življenje Primo Adami, to je bila tragična slika v žaveljski nižini, ko se je začelo svitati.
Grozna smrt delavca v odplavljeni baraki
Silovito divjanje naravnih sil je k sreči zahtevalo le eno človeško žrtev. Divji tok Glinščifce se je z vso silo zlil čez nasip ter bliskovito preplavil barako podjetja Riz-zani, ki opravlja dela za tovarno Atlas. V baraki je v tistem trenutku spalo več delavcev. Nekateri so se rešili pravočasno, medtem Iko je 48-letnega Prima Adamija iz Ampezza Carndca zadel verjetno v glavo tram ter ga onesvestil. Voda je nato odvlekla porušeno ba-Tako kakih sto metrov daleč, kjer so v jutranjih urah našli nesrečnega Adamija že mrtvega. V isti kolibi sta bila tudi 32-letni Livio Bacinelli iz Flagonie di Forgara (Videm) in 48-letni Antonio Tutti iz Humina. Ta dva pa sta bila le laže poškodovana. Ob 13.55 je prišel v splošno bolnišnico tudi 41-letni Paolino Tonini iz Triolasse (Videm), ki se je pri nezgodi prav tako poškodoval. V trenutku poplave so delavci spali tudi v raznih drugih kolibah; vsi pa so se srečno rešili.
Včgraj okoli poldne je voda že
precej upadla. Medtem ko se je bila v zgodnjih jutranjih urah zli. vala čez nasip ob cesti, je v popoldanskih urah že toliko upadla, da je ob nasipu bilo mogoče priti do omenjene hiše. Prav tedaj so gasilci odvijali dolge svežnje platnenih cevi, ki so kmalu potem začele odvajati vodo izpred poslopja. V bližini je na cesti začel opravljati svoje delo močan buldožer. Čistil je cestišče, toda voda ga je nenehno prepravljala z novim materialom. Kdaj bo spet odprta cesta za promet v smeri proti bloku in Miljam? Tega danes še ni mogoče povedati, ker obstaja še vedno odprto vprašanje porušenega nasipa ob Glinščici. Dokler tega nasipa ne bodo popravili, ali pa dokler voda ne bo toliko upadla, da se ne bo več zlivala na cesto, je praktično ' nemogoče spraviti cesto v tako stanje, da bi po njej lahko peljala vozila.
Kakšno škodo je povzročilo to izredno neurje? Se včeraj zvečer
pristojni organi niso vedeli povedati nekaj, kar bi nam pomagalo ustvariti si vsaj približno sliko. Tisti, ki morda največ vedo, so verjetno gasilci, ki pa žal niso mogli še sporočiti svojim predstojnikom podrobnih podatkov. Med drugim tudi zato, ker je bilo
treba najprej krčevito delati ter ni bilo Časa za telefonske razgovore in za pisarjenje. Se včeraj popoldne okoli 15. ure so bile skoraj vse skupine gasilcev na terenu skupaj z vojaki, ki so med prvimi prihiteli na pomoč z amfibijskimi sredstvi.
RAZDEJANJE V NOVEM DELU INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA
Kot smo že dejali, je povodenj hudo prizadela posebno novi del industrijskega pristanišča. Okoli 12. ure smo videli motorno črpalko tržaških gasilcev pred tovarno konfekcije Radici. Pozneje smo zvedeli, da so tja poslali še
sek pa je voda zlasti med svetilnikom in kontovelskim daciom nanesla precej zemlje in kamenja, tako da so morali občinski delavci na vsezgodaj začeti čistiti na krajih, ki so najbolj ovirali promet. Do sinoči pa niso uspeli očistiti
dar pa “Je v^ “prvih pop^danskTh I ^ nanesei:eSa mater j ala, tako
urah lastnik tovarne prišel na poveljstvo ter rotil naj pošljejo tja še več črpalk. Možakar je bil obupan, ker je voda prizadejala podjetju velikansko škodo. Niso pa mu mogli pomagati, ker črpalk ni bilo več na razpolago, a pose bej še zato, ker bi verjetno niti deset črpalk ne utegnilo izprazniti vode iz poslopja, ker je ta nenehno dotekala z vseh strani.
Velikansko škodo je voda povzročila tudi v podjetju Pastificio Triestino, kjer je vdrla v pritlične prostore in zalila skladišča moke in testenin, dalje v tovarni kon-serv Salvador ter v tovarni ka-traniranih kartonov Pamphilli, obe v Ul. Ratto della Pileria 41.
Toda povrnimo se v zgornjo dolino Glinščice. V Boljuncu ni sicer voda prizadejala hujše škode, čeprav je preplavila več kleti; občutna pa je škoda na poljih. To velja tudi za Dolino, kjer je voda preplavila mnoge kleti. Pod železniško postajo v Borštu se je utrgal zemeljski plaz, ki je zasul “Okrajinsko cesto, ki pelje proti
"atinari.
Kot smo že dejali, se je nevarnosti povodnji prvi zavedel Sicilijanec Sansone iz Gornjega Konca v Boljuncu. S svojo osemčlansko družino je prebil najhujše div. janje nevihte pod pečinami nad hišo. Voda mu je popolnoma uničila njivo za hišo, tik ob jezu in le čudni sreči se mora zahvaliti, da si je potem prebila pot v hudournik ter se izognila hiši.
Neurje, ki je v Miljah, v dolinski občini in v Žavljah napravilo tako ogromno škodo, se mesta Trsta skoraj niti ni dotaknilo. Razen nekaj dežja in močnega grmenja ni bilo hujšega.
Toda od Grete proti Barkovljam, Kontovelu in Proseku, je nekaj po polnoči tako močno deževalo, (ja je kratkem času voda napolnila struge malih potokov, ki se stekajo proti barkovljanski obali. Kot običajno ob takih nalivih, je bila cesta pod železniškem mostom med Barkovljami ir. Rojanom poplavljena, kar je povzročilo večurni zastoj prometa po glavni obalni cesti. Na cesto, ki pelje iz Trsta na Pro-

•WiimiimiiimNiiMiiiiiiiiiiiiniiiixiiiiHiiiiiiiiiuuiiuiimiiiiiiHiiiiiiimHiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiimiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiHii
PO VESTEH IZ KROGOV OKOLI MINISTRA HUMORJA
8. decembra volitve v deželni svet dežele Furlanije-Julijske krajine?
Parlament naj bi v najkrajšem času izglasoval volilni zakon
V parlamentarnih krogih v Rimu se vedno bolj vztrajno širijo govorice, da bodo volitve za izvolitev deželne skupščine v Furla-niji-Julijski krajini v nedeljo 8. dfcembra 1963. leta. Izbira tega dne je bila, kakor vse kaže, določena prav v zadnjem času, ko se po poletnih počitnicah obnavlja politične življenje v državi. Govora je bilo tudi o sprejemu volilnega zakona, ki je za sedaj edina prepreka za razpis volitev. Parlament naj bi ga odobril še v tem mesecu.
Na izbiro dneva volitev je v glavnem vplivalo dejstvo, da se do takrat že vrnejo na sezonske počitnice delavci naše dežele, ki so zaposleni v inozemstvu., V domačem kraju ostanejo sicer vso zimo, tja do marca, vendar naslednji meseci niso prišli v poštev, ker ni običaj, da bi bile volitve sredi zime.
Prisotnost številnih Furlanov, ki *i služijo kruh v inozemstvu, je na volišču velikega pomena. Na takšen način bo dana možnost glasovanja predvsem delavcem iz Karnije, ki pripadajo v veliki večini socialdemokratski in socialistični stranki.
Vest se je razširila v krogih ministra Rumorja, kar ji daje posebno težo. Stranke so za to odločitev že izvedele in se z njo načeloma strinjajo, pri čemer igrajo posebno vlogo razlogi finančno-upravnega značaja, saj bo imela na tak način dežela že prihodnje leto zagotovljena finančna sredstva.
Seveda pa gre za teoretične račune, ki temelje na točnem dnevnem redu parlamenta in končna odločitev je odvisna izključno od parlamenta. Zadostuje namreč le nekaj dni zamude in se možni datum volitev premakne v januar,
ko pa je že zima in ko je praktično volitve zelo težko izvesti. Praktično torej je odvisen končni datum volitev od stališča vseh strank, saj bodo volitve 8. decembra samo v primeru, če ne pride do obstrukcije v parlamentu in s tem do zavlačevanj.
Ladja «Sandalion» izročena lastnikom
CRDA iz Pa-
Včeraj so predstavniki predali družbi «Italcarbo» lerma motorno tovorno ladjo «San-dalion», ki ima 36 tisoč ton. To je tretja ladja te vrste, ki so jo zgradili v ladjedelnicah CRDA in
bodo v ponedeljek splavili četrto enako ladjo «Poseidon». Vse te ladje so namenjene za prevoz rud in premoga in so v ta namen tudi nalašč grajene. Motorno ladjo «Sandalion» so splavili v začetku leta in je odlično opravila preizkusno vožnjo, na kateri je znatno presegla predvideno pogodbeno br-zino.
«Sandalion» ,je peta ladja, ki so jo letos dogradili v ladjedelnicah CRDA in izročili brodarjem. Že prej so izročili naslednje ladje; «Galileo Galilei», «Sagittarius» «Palatino» in «Auriga». Letos je predvidena še izročitev potniške ladje «Guglielmo Marconi», ki ima iste značilnosti kot. že zgrajena «Galileo Galilei» in ki bo služila za progo proti Avstraliji.
da je promet na nekaterih ovinkih otežkočen in je treba biti oprezni.
Anfibijsko vojaško vozilo si krči pot v Zavijali
V POPOLNOMA ODREZANIH MILJAH JE BILO OPUSTOŠENJE NAJVEČJE
f/1
..
Voda je vdrla v barake delavcev v industrijskem pristanišču
Kakor smo že omenili, so bile Milje zaradi poplave v Zavljah pri nekdanji tovarni Gaslini, odtrgane od Trsta, pogled na miljske ulice pa je bil v včerajšnjih jutranjih urah zares žalosten. Voda je namreč vdrla z vseh strani iz miljskih hribov, od koder je nanesla debele plasti zemlje, kamenja in kmečkih pridelkov. Preplavila je vse ulice in vdrla v trgovine, javne lokale, skladišča in pritlična stanovanja. Qdnesla je več sto metrov vstran avtomobile in motorje, ki so parkirali na cestah, in jih je potisnila ob zidove, nekaj motorjev pa je verjetno končalo v malem miljskem pristanišču, kjer se je potopilo tudi več kot dvajset ribiških čolnov. V pristanišču je neurje podrlo tudi obrežje v dolžini 30 m in širini 3 m. Ob vhodu v Milje, in sicer nasproti avtobusne postaje, so se vdrla tla in voda je pogoltnila bencinsko črpalko ter kiosk. Boni-fika pri Orehu je bila vsa preplavljena, voda je vdrla v barake begunskega naselja pri Orehu, na cesto Oreh-Milje so v več krajih padla drevesa in so se udrli zemeljski usadi, iz gostilne pri razpotju Trst-Milje je voda odnesla klopi, mize, steklenice in posodo. Kupi zemlje so bili na cesti blizu ladjedelnice Felszeghi, velik plaz pa sé je udrl na obalno cesto iz Milj proti Lazaretu. Telefonska zveza z Miljami je bila vzpostavljena šele včeraj popoldne, cestni promet pa bo morda šele danes. Mnogi delavci zaradi tega niso mogli včeraj na delo v Trst, drugi pa so se lahko odpeljali z ladjama «Ambriabella» in «Donea», ki sta začeli z vožnjami okrog 10. ure. Ko je tržaško luško poveljstvo zvedelo za razmere v Miljah, je tja poslalo na pomoč vlačilca «Aiax» in «Audax» ter motorni čoln, vojska pa med drugim tudi dve an-fibijski vozili. Na pomoč so prišli tudi gasilci iz Trsta s črpalkami, medtem ko je bilo vse občinsko osebje mobilizirano ves dan, kakor tudi karabinjerji in policija. Voda je vdrla iz kanalizacije, blato in kamenje je zamašilo luknje in po klancih so nenadoma drveli večji in manjši potoki. Miljčani so se zbudilj rvfkoliko pred tretjo uro in so bili od tedaj pokonci, da so iz spodnjih prostorov rešili svojo imovino. Ko je voda odtekla, je bilo po vseh ulicah polno blata in kamenja. Sele tedaj je bila o-čitna velika škoda, ki jo je neurje napravilo. V nekaterih trgovinah in javnih lokalih je bila voda visoka več kot 1 m ter je poškodovala razno blago in ga tudi od-resla v morje. Miljčani so se marljivo lotili dela in začeli čistiti ulice, trgovine, lokale, lastniki avtomobilov so imeli opravka s svojimi pokvarjenimi vozili, ribiči pa so tuhtali kje so njihovi čolni. Nekaj so jih potegnili iz morja že včeraj. Ogromno škodo je neurje napravilo v vsem mestecu, pa tudi kmetom v okolici, razdejalo pa je vse poti in ceste, ki peljejo v Miljske hribe.
Dopoldne so v Milje prišli poveljnik pristanišča gen. Battaglieri, predstavniki generalnega komisariata in agenti prometne policije. Od 3. do 13. ure so bile Milje in okolica tudi brez električne energije, brez sadja in zelenjave, mlekarne in kavarne so bile brez mleka, mnogi javni lokali in tr-govine pa sploh niso obratovali.
Po mnenju miljskega župana Pacca znaša škoda nekaj desetin milijonov lir. Nekaj ur po elementarni nesreči, je bila ocenitev škode zelo težavna. Na srečo sila vode ni porušila nobene stavbe, vendar je poveljnik gasilcev iz Trsta inž. Casablanca po pregledu, ki ga je opravil včeraj popoldne v poškodovanih stavbah, odredil, da se dve hiši takoj izpraznijo, štiri stavbe pa jih bo treba izprazniti samo v primeru drugih nalivov. Občina je ukrenila vse potrebno, da bodo prebivalci, ki bodo morali zapustiti poškodovane hiše, nastanjeni v mestnih hotelih in v poslopjih občinske podporne ustanove ECA.
Se posebno kritičen je položaj v miljskem portiču po katerem je usmerjen ves enosmerni promet za Lazaret. Ker se je udrlo cestišče
bo treba promet usmeriti skozi predor, kjer bo prehod zelo težaven, ker je tudi skozi predor dovoljena samo enosmerna vožnja.
Vojaki in uslužbenci AN AS se trudijo, da bi čirraprej odprli cesto v Milje. Upajo, da bodo promet Vzpostavili že danes popoldne, če že ne drugače vsaj v omejenem obsegu. Cesto za Sv. Barbaro in odsek proti Lazaretu, ki jo je zasul usad, bodo odprli za promet šele kasneje, ko bodo iz Trsta prispela vsa razpoložljiva sredstva za čiščenje naplavin. Prefektura je namreč dala nalog uradu za javna dela, naj da na razpolago vsa sredstva, da se čimprej vzpostavi promet.
Zaradi neprehodnih cest sta zaprta tudi obmejna prehoda pri Sv. Barbari in Lazaretu.
Pomorske zveze z Miljami
Pristaniško poveljstvo je vzpostavilo zasilni pomorski promet z Miljami. Danes ob 6. uri bosta odplula iz Milj dva motorna čolna, v katerih je prostora za 150 ljudi, ob 6,15 bosta priplula v lesno pristanišče ter se bosta potem vračala v Milje. Ob 6.30 bo s pomorske postaje v Trstu odplula motorna ladja «Dionea», ki bo priplula v Milje ob-6,50 in se bo takoj Vračala v Trst. Se prej se bo zelo verjetno ustavila tudi v lesnem -pristanišču.
Ce bo /potrebno, bo ob 7. uri odplula s pomorske postaje ’ tudi
motorna ladja «Edra», V Milje bo priplula ob 7.15 ter takoj odplula v Trst z verjetnim pristankom v lesnem pristanišču. Ob 12.15 bo m/l «Dionea» odplula v Milje pomorske postaje, iz Milj pa se bo vračala ob 15.25.
Ob 16.45 je predviden odhod dveh motornih čolnov iz lesnega pristanišča, ki se bosta takoj vrnila v Trst. In še m/l «Dionea» bo ob 18.15 odplulia s pomorske po-, staje in mimo lesnega pristanišča P.riplula v Milje. Ce bo potrebno bo na isti progi vozila ob 19. uri tudi m/l «Ed M ji. Poleg že navedenih ur odhodov in prihodov motornih čolnov, bosta ta dva vozila tudi vsakokrat ko bo potrebno , iz lesnega pristanišča do Milj in nazaj.
Najdeni predmeti
Županstvo sporoča, da so na občinskem ekonomatu, v občinski palači, III. nadstropje, soba štev. 128 na razpolago lastnikom sledeči predmeti, ki so jih našli na mestnih ulicah v mesecu avgustu: denarnica, aktovka s fotografskimi predmeti, valuta, otroška zapestnica, kolesa, mrežasta torba z raznim blagom, moška jopa, ure, uhani, aktovko, fotografski aparat, maska za podvodni ribolov, zavoj s poletno obleko, orodje za lambre-to, gramofon, verižica, dežniki, kuverta z nekaterimi radiografijami.
Omenjene predmete lahko lastniki prevzamejo na občinskem ekonomatu vsak delavnik od 9. do 12. ure.
11111111111111111(11111111111111111111111111111111111111,1111111111111111111111111111,11111111111111111111111,111111,imi,n,Hlinili
Gostje predsednika ljubljanskega občinskega sveta
Dr. Franzil, Suttora in dr. Venier včeraj na obisku v Ljubljani
Tržaški gostje so si ogledali mednarodno razstavo vin in kmetijski posestvi pri Ljubljani
nella 24 obležal mrtev zaradi srčne kapi na stopnišču, ki povezuje Ulico Fabio Severo z Ulico Zanella.
Zena pokojnega Lusse se je včeraj okrog 3. ure zjutraj odločila, da ga gre iskat, ker ga še ni bilo domov. Vedela je, da je mož šel v neki lokal v Ulici Fabio Severo, kjer se je zvečer večkrat sestajal s svojimi prijatelji. Zato se je napotila proti lokalu. Na poti, in sicer ha omenjenem stopnišču, pa je našla moža na tleh že mrtvega.
Zaprepaščena je žena hitro stekla po pomoč. Takoj nato so prihiteli tudi legalni zdravnik in ggenti letečega oddelka Po kratkem pregledu trupla je zdravnik ugotovil, da je Lussa umrl zaradi srčne kapi okrog poldruge ure. Po formalnih zakonskih ugotovitvah so truplo Lusse odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice.
Včeraj so obiskali Ljubljano tržaški župan dr. FraVtzil s soprogo, predsednik tržaškega velesejma Suttora in občinski odbornik ter podpredsednik tržaškega velesejma dr. Venier s soprogo. Tržaški predstavniki so bili v Ljubljani gostje predsednika ljubljanskega mestnega občinskega sveta inž. Tepine.
Ob priliki tržaškega velesejma se je inž. Tepina mudil v Trstu in se na tržaškem županstvu sestal z županom dr. Franzilom. Takrat je predsednik ljubljanskega mestnega občinskega sveta tudi povabil dr. Franziia, Suttoro in dr. Venierja, naj pridejo s soprogami v Ljubljano ob prvem mednarodnem sejmu, ki bo v Ljubljani. Ker je sedaj v Ljubljani mednarodni sejem vina, so tržaški predstavniki obiskali Ljubljano kot gostje inž. Tepine.
Po prihodu v Ljubljano jih je najprej ob 10. uri sprejel inž. Tepina na sedežu ljubljanske občine. Ob 11. uri so tržaški gostje v spremstvu inž. Tepine in drugih predstnikov obiskali mednarodni sejem vina na gospodarskem razstavišču. Ob 14. uri jim je inž. Tepina priredil kosilo na Bledu, nakar so v popoldanskih urah gostje in gostitelji obiskali kmetijski posesti Agrokombinata Smlednik in Ipan.
Predsednik ljubljanskega mestnega občinskega sveta je izrazil željo, naj bi tržaški gostje ostali v Ljubljani tudi na večerji. Toda župan dr. Franzil tega vabila ni mogel sprejeti, ker je imel včeraj zvečer nekatere nujne posle v Trstu. Zato so se tržaški predstavniki vrnili iz Ljubljane v Trst že včeraj zvečer.
Kap ga je zadela ko se je vračal domov
V noči med torkom in sredo je 55-letni Antonio Lussa iz Ulice Zs-
Proslava
bazoviških junakov
Ob 33. obletnici ustrelitve bazoviških junakov bodo protifašistične-odporniške organizacije, svojci in znanci jutri, 6. septembra ob 17.30 uri položili vence na njihove grobove na pokopališču pri Sv. Ani.
V nedeljo, 8. t. m. ob 15.30 uri pa nriredijo protifašistične organizacije proslavo pred spomenikom na strelišču pri Bazovici z govori, polaganjem vencev in nastopom pevskih zborov.
Danes dveurna stavka v vseh obratih CRDA
Danes bo v vseh obratih CRDA v Trstu in Tržiču dveurna stavka vseh delavcev v znak solidarnosti s 330 delavci iz Tržiča, ki so jih za stalno premestili v Trst. Stavka se bo pričela ob 14.15 za delavce redne izmene, za ostale delavce pa dve uri pred koncem delovnega urnika. Ob 15. uri bo enotna skupščina na sedežu FIOM. CGIL v Ul. Pondares, kjer bodo sindikalni voditelji orisali delavcem položaj. Stavko so napovedali tudi v obrambo ladjedelnice Sv. Marka, katere obratovanje utegnejo v prihodnosti skrčiti.
Včeraj pa so premeščeni delavci iz Tržiča, ki delajo v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev, zopet stavkali eno uro, nato pa so odšli v povorki pred sedež glavnega ravnateljstva CRDA, kjer so, kot že tolikokrat poprej, odločno protestirali, ter se nato mirno razšli.
Sindikalna pogajanja
Danes ob 17. uri se bodo na sedežu Zveze malih industrijcev pričela pogajanja o zahtevah, ki so jih postavili delavci, ki se ukvarjajo s čiščenjem in pleskanjem ladij. Jutri ob 19. uri pa bodo sindikalisti na sedežu FIOM poročali delavcem na skupščini o rezultatih pogajanj.
V podjetju Machne pa se bodo nadaljevala pogajanja o akordnih dodatkih.
Jutri bodo v podjetju Prešel izvolili r.ovo notranjo komisijo. nost-D-hrdlu shrdl shrdl shrdl b
Šolske vesti
Na državnem znanstvenem liceju * slovenskim učnim Jezikom v Trstu,
ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1963.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1962-63 dne 13. sep. tembra 1963 ob 8.30 s pismenim Izpitom iz italijanščine.
Na državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim Jezikom v Trstu se bodo začeli usposobljenost-nl popravni izpiti 13. septembra 1963 ob 8,30 s pismeno nalogo lz italijanščine.
Vpisovanja za šolsko leto 1963-64 se vršijo vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1963.
Državna nižja Industrijska strokovna šola s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsino 8), obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk do vključno dne 25. septembra t.l.
Ravnateljstvo nižje trgovske strO' kovne šole prt Sv. Ivanu obvešča dijake, da sc vpisovanje za II. in 111. razred ter za I. razred enotne srednje šole nadaljuje do 25. septembra 1963 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred enotne srednje šole morajo predložiti naslednje dokumente:
1.	Rojstni list lz anagraf. urada.
2.	Potrdilo o precepljenju.
3.	Potrdilo o zdravih očeh.
4.	Zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole.
Vpisovanje v slovensko učiteljišče v Trstu se je začelo ln bo trajalo do 25. septembra. Pojasnila daje tajništvo zavoda.
IZLET V ZAGREB
Potovalni urad «Aurora» (Ul. Cicerone 4, tèi. 29-243) priredi v nedeljo, 22. septembra enodnevni izlet v Zagreb, združen z ogledom mednarodnega ia-grebškega velesejma. Prijave se zaključijo ob oddaji zadnjega sedeža v avtobusu.
Kdor nima svojega potnega lista, se lahko vpiše na kolektivni potni list.
Ze nekaj dni je ležal mrtev v skladišču
Nekdo je včeraj telefonsko obvestil agente policijskega komisariata v Ul. Kolonija, da iz nekega skladišča v Drevoredu XX. septembra uhaja gorilni plin. Agenti so takoj prišli na kraj mesta, kjer pa so našli vrata zaklenjena. Takoj so poklicali gasilce, da so odprli skladišče.
V notranjosti, na neki zasilni postelji, so našli že mrtvega 84-letne-ga Artura Martellanija. Legalni zdravnik je pozneje ugotovil, da je Martellani umrl zaradi zastrupitve s plinom nekaj dni poprej. Agenti so v skladišču našli tudi mali plinski grelec, na katerem je starček, dokler je bil pri življenju, kuhal. Pipa pa je bila na pol odprta, kar je povzročilo uhajanje plina.
GLASBENA MATICA V TRSTU
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 2. do 7. septembra t. 1. vsak dan od 9. do 12. ure v šolski pisarni v UL R. Manna 29/1., tel. 29-779.
Vpisovanje v Nabrežini bo danes, 5. septembra od 10. do 12. ure v dvorani P. d. «Igo Gruden».
Vpisovanje na Proseku bo danes, 5. septembra od 18. do
20.	ure v dvorani P. d. «Prosek-Kontovel».
Vpisovanje v Trebčah bo jutri, 6. septembra od 20. do
21.	ure v Ljudskem domu. Reden pouk se bo začel v
ponedeljek, 8 septembra 1963.
RAVNATELJSTVO
PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN» V NABREŽINI
vabi na predavanje o NOVI ENOTNI SREDNJI SOLI, ki bo v društvenih prostorih v Nabrežini danes, ». t. m. ob 20.30.
Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom
1.	Dijaki ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1963/64 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Gtppa 9/11 (pri SPZ).
2.	Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest
3.	Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice.
4.	Vsa ostala pojasnila in navodila prejemajo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki.
Uradne ure do 20. septembra: Vsak delavnik od 11. do 13. ure, ob ponedeljkih in petkih pa še od 17. do 18. ure.
Nazionale 16.00 «Poker col diavolo». Michele Morgan.
Arcobaleno 16.00 «Rocambole» east-mancolor. Channing Pollock, Guy Delorme, Hedy Vessel.
Excelsior «11 gorilla ha morso l’arcivescovo». Pustolovski film.
Fenice 16.00 «Ginevra e il cavaliere di re Artù» technicolor. C, Wilde.
Grattacielo 16.00 «Sabato sera, sabato mattina.» Albert Finney. Prepovedano mladini. .
Supercinema 16.00 «Sexy nudo» east-mancolor. Prepovedano mladini.
Alabarda 16.30 «Gli italiani si divertono cosi». Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16 00 «L’ira di Achille» technicolor. Gordon Mitchel.
Aurora 16.30 «Silvestro e Gonzales, vincitori e vinti».
Cristallo 16.30 «Una faccia piena di pugni».
Capitol 16.30 «Il cambio della guardia». Gino Cervi, Fernandel.
Garibaldi 16.00 «Il risveglio dell’istinto». Laurent Terzieff. Prepovedano mladini.
Massimo 16.30 «I lancieri del Dacota». Robert Cameron.
impero 16.30 «Il guascone».
Moderno 16.30 «L’ammazzagiganti». Technicolor. Kerwin Mathews.
Astoria 17.00 «Il disordine». L. Jour dan. Prepovedano mladini.
Astra 16.30 «Uno contro tutti».
Vittorio Veneto Revija policijskih filmov. 17.00 «L’impero del crimine».
Abbazia 16,00 «11 mistero dello scorpione verde». A. Noven.
Marconi 16.30 «La città spietata». K. Douglas. Prepovedano mladini.
Ideale 16.30 «I senza legge» technicolor.
KINO NA PROSTEM
Marconi 20.00—22.00 «La città spietata». K. Douglas. Prepovedano mladini.
Skedenj 20.00 «A cavallo della tigre». Nino Manfredi.
Paradiso 20.00 «Giulietta e Romanoff» technicolor. Peter Ustinov, Sandra Dee.
Danes: v MIRAMARU predstava «Luči In zvoki». Ob 21. url v nemščini «Der Kalsertraum von Mira-mare», ob 22.15 v Italijanščini «Maksimilijan in Karlota».
SPDT priredi v nedeljo 'n. t.m-planinski izlet na Višarje in Lovca ter za tiste, ki bi to želeli, tudi k Belopeškim jezerom). Tu se bomo srečali s člani bratskega koroškega SPD iz Celovca.
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi dne 22. t.m. enodnevni Izlet v Postojno, Rakovo dolino in Predjamski grad. Vpisovanje na sedežu Stadiona «I. maj» vsak večer, razen sobote, od 20. do 22. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi dne 16. t.m.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. septembra 1963 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 5 oseb.
Umrli so: 67-letni Valentino Samas-sa, 66-letna Antonia Marion por. Giorgi, 88-letni Giovanni Rlccobon, 36-I«t-ni Ennio Rispoli, 77-letna Annunziata Pravtsanl vd. Vesnaver.
NOČNA SLUŽBA LEKARN od 1. do 15. septembra
All’Alabarda, Istrska ulica 7; d« Leitenfcurg, Trg sv. Ivana 5; Al Due Mori, Trg Unità 4- Prendi«!, Ul. Tiziano Vecellio 24.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Marij« Žagar por, Hrovatin daruje družina Mahnič iz Bazovice 1.000 lir za Dijaško Matico.
Mali oglasi
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGLIABELLA» na Korzu Ga-ribaldi, li (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic in perila za ženske, moške in otroke po najnižjih cenah v Trstu. P«-streženi boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. POKRIVANJE PODOV In podi 1* plastike, guma. linoleum od 500 II*’ dalje, preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst, žimnice ** kopanje od 3900 lir dalje, žimnice Iz platna spremenljive v naslanjač za morje od 5500 lir dalje dobite pri «ITalplast», Trst, Trg Ospedale 6, tel. 95-919.
DEKLETA za lahko delo — dobra P1*' ča — bivajoča v okolici Opčin — B**' jo se. Pismene ponudbe na: Fabbrica Cartotecnica — Casella postale 2091 •— Opiclna.
CINE FOTOMATERIALE
SE EU LUI
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
Vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
HVALA!
m i J
L*JL	™

S: : S': :
L& Z,.»... C*.

J
'*3
’i lM

• Sèir: '
. 1
■»«Oia Oi
Douglas Sirk
K I
m, I
f.à* -fi I


l'od mostom na križišču pri Krmenki, kjer se cesta odcepi proti Mačkovljam, je narastla Glinščica hrumela t divjo silo proti dolini in nosila s seboj razdejanje
Poleg saveljskega pristanišča je neurje najbolj prizadelo Milje., Voda je preplavila ulice In udrla v 'šte Vllna poslopja in posebno v trgovinah povzročila velikansko škodo. Na sliki pogled na eno izmed inilj-
skih ulic v popoldanskih urah
vhodu .v Milje nasproti avtofilobusne postaje so se zaradi naliva udrla tla pod bencinsko črpalko
in dobesedno pogoltnila črpalko In kiosk
V	zvezi z izvgdbo deželne avtonomije za Furlanijo in Jul. kra-jirto,' kateri bo morda še ta mesec dal svojo’ zaključno kriimo rimski parlament, in bodo predvidoma v začetku prihodnjega leta razpisane volitve v prvi deželni svet, se mnogo razpravlja tudi o gospodarskem načrtovanju v okviru nove dežele. Zelo obsežno študijo o tem vprašanju je izdelal dr. Merll-Brandini, ki se je v njej dotaknil vseh gospodarskih panog, ki pri tem prihajajd v poštev.
Kar se tiče razpoložljive delov-
ročju naše pokrajine leta 1951 zaposlenih v industriji 19.999 ljudi, v drugih dejavnostih pa 8.277 ljudi. Do leta 1961, »e pravi v desetih letih, se je število zaposlenih v industriji dvignilo na 23.583 ali za 18 odst., v drugih panogah pa na 10.145 ali za 23 odst.
V	istem obdobju se je število pri uradu za delo vpisanih brezposelnih znižalo od 9.176 iz leta 1951 na 3.859 leta 1951. Število vpisanih brezposelnih se je po podatkih trgovinske zbornice še nadalje znižalo in je ob koncu ma-
^ hdljskem portiču se je v dolžini 35 m in v širini od 1 do 3 m udrla obala, v zalivu so Ne potopili številni čolni, ni pa izključeno, da je na dnu pristana tudi kakšna vespa in celo avtp
'elikansko škodo je neurje povzročilo tudi na jugoslovanski strani meje, predvsem v Ankaranu, kjer je v»da med drugim vdrla tudi v kuhinjske prostore, v skladišče, v kurilnico in v en oddelek bolnišnice. Na sliki: kuhinjsko osebje odstranjuje blato in drugo navlako
Gorlško-beneški dnevnik
GORIŠKA IN DEŽELNO GOSPODARSTVO
Število zaposlenih se je dvignilo v 10 letih od 28.276 na 33.728
Še vedno pa je na uradu za delo vpisanih 3.271 brezposelnih - Vloga industrijskih con v Gorici in Tržiču * Beg z žemlje se nadaljuje
ja letos znašalo 3.271 ljudi, od tega polovica, ali 1625 v industriji tér 733 nekvalificiranih delavcev.
Kar se bpdočg perspektive tiče, '•sg predvideva od letos dalje manjše število mladine v’starosti od 15 let, ki bi iskala zaposlitev. Vzrokov za to naj bi bilo več. Eden je v tem, da so letniki rojenih od 1949 do 1960 manj številni kot prejšnji, po drugi strani pa se predvideva, da bo zaradi izboljšanega gospodarskega položaja mladina v večjem številu obiskovala višje srednje in visoke šole ter se bo šele pozneje vključila v proizvodnjo.
Glede izseljevanja in priseljevanja delovne sile naj omenim, da je bilo,: leta 1960 večje število priseljencev v pokrajino kot pa tistih, ki so se iz nje odselili. Po letu 1955 pa so izseljenci prevladovali nad priseljenci
Od gospodarskega programa v okviru dežele se pričakuje, da se bo ludi na Goriškem stanje še nadalje izboljšalo in bi morali brezposelnost v glavnem sploh odpraviti. Pri tem bosta imela seveda glavno vlogo industrializacija na področju Gorice in Sovodenj, glede, katerega načrta sta
že stopili v- stik obe občinski u-pravi in pa razvoj industrijske cone v Tržiču, za katero je bila .kot znano ustanovljena posebna delniška' družba, 'V kateri pa še vedno nimajo svojega deleža občine iz okolice Tržiča, čeprav so že večkrat postavile to zahtevo, ker so neposredno prizadete pri tem problemu.
Vse to velja seveda le za industrijsko področje, medtem ko se položaj v kmetijstvu- stalno slabša in se nadaljuje beg z zemlje v mesto in v industrijo.
Nemci si ogledujejo furlanske gradove
Skupina nemških turistov, ki se zanima za stare gradove, je prišla te -dni v -Videm z namenom, da si-* ogleda nekatere zanimive stare gradove v tej pokrajini. Spremlja jih Angelo Benvenuti, ki ji' napisal prisebno knjigo, v kateri je opisal furlanske gradove in njihovo zgodovino.
VESTI IZ LADJEDELNICE
Danes popoldne v Tržiču dveurna stavka v CRDA
I •	u
!	( Proglasile so jo tri sindikalne organizacije v
znak solidarnosti s premeščenimi delavci - V ponedeljek splavitev 35.000-tonske ladje «Poseidon»
Okoli 5000 delavcev zaposlenih ki tržiški ladjedelnici bo danes Dd 15. do 17. ure stavkalo v znak kolidarhosti s skupino '330 delavcev CRDA, ki delajo v Trstu. Dveurno stavko so enotno proglasile vse tri sindikalne organizacije, da bi podprle borbo kategorije premeščenih delavcev za svoje pravice.
Delavska zbornica priredi danes ob 12.30 dve zborovanji. Pred vhodom v ladjedelnico bo o sporu v obratu govoril odgovorni tajnik Fulvio Bergomas, pred vhodom v elektromehanične delavnice pa bo tajnik delavske zbornice Elio Zuliani govoril o sindikalni politiki CGIL ter o pripravah za izvolitev nove notranje komisije v tem obratu.
V ponedeljek 9. septembra bodo ob 11.30 spustili v morje 35.000-tonsko tovorno ladjo -Poseidon», ki jo gradijo v tržiški ladjedelni-
ci za prevozno družbo Italnjine-ral iz Palerma.
ŠIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
HIIIIIMIIHIMIIIIIIIIIlilllHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllMIDIDlUIRUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllltllllllllMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIMIIMIIIIIMIIMIIIIIIIII
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V TRŽIČU
Odbor industrijske cone naj omogoči gradnjo novih tovarn
Komisija holandskih tehnikov ho proučila pogoje za naftovod v Tržiču
V torek zvečer je bila nà ŽU- i moral čimprej poskrbeti z* dolo-Tržiču seja občinske-1 čitev novih področij, na katerih naj bi zgradili druga podobna podjetja .
2upan je potem poročal o razgovorih, ki jih je imel v zvezi z nameravano gradnjo naftovoda, ki naj bi se začenjal v Tržiču. Z inž. Bagonom, predsednikom tržiških industrijcey, sta si ogledala podobne naprave v Marseillu v Franciji, kjer sò zgradili tudi tri čistilnice nafte, v katerih lahko zaposlijo nad 1000 delavcev. Do 15. t.m. bo prišla v Tržič posebna .komisija tehnikov iz Holandske, ki bo pa mestu proučila pogpje, za gradnjo naftovoda z začetkom v Tržiču.
Po tem uvodu so razpravljali 0 raznih upravnih zadevah, ki so bile na dnevnem redu.
panstvu v
ga sveta s precej obširnim dnevnim redom.
Uvodoma je župan Romani odgovoril na interpelacijo socialističnega svetovalca Semole, ki je hotel vedeti, kakšni ukrepi se pripravljajo ali so bili v zadnjem času sprejeti za nadaljnji razvoj industrije na tem področju v zvezi z industrijsko cono. V zvezi z davčnimi olajšavami, ki jih nudi zakon o prosti industrijski coni se gradijo na področju Tržiča tri tovarne. Ena od teh bo izdelovala ladijske vijake in so Že oddali gradbena dela zanjo.
Drugo tako podjetje je električna centrala, ki jo gradi ENEL. Poleg tega bodo uredili izvozno in uvozno središče za trgovino z lesom v pristanišču in tovarno za pripravo železnih konstrukcij v stavbinstvu. 1
Interpelant je na županova izvajanja odgovoril, da se ne zadovoljuje z odgovorom, ker gre samo za podjetja, katerih gradnjo so že dalj časa napovedovali, U-pravni odbor industrijske cone bi
iiiiiiiiiiilimHiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiimiilMiiiiiiiiniMiiKiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiilmtiiiiMiiiiiiiitiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiu
NEURJE TUDI NA JUGOSLOVANSKEM PODROČJU
Voda vdrla tudi v bolnišnici v Ankaranu in v Valdoltri
Poškodovani dragoceni rentgenski aparati in rentgenska dokumentacija - Znatna škoda tudi v ankaranskem hotelu
Včeraj zjutraj okrog 7. ure so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Sovodnje, kjer je postalo slabo 50-letnemu Ivanu Vižintinu iz Sovodenj, ko je bil pri delu v tamkajšnji tekstilni tovarni.
Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
PROSLAVA VSTAJE PRIMORSKEGA LJUDSTVA
Naši rojaki z Goriškega bodo množično obiskali Cerkno
Na proslavo se bodo odpeljali z avtobusi in z lastnimi vozili - Zastopana bo tudi mladina
Na proslavo obletnice vstaje pri-morskega ljudstva, ki bo v soboto in v nedeljo 8. in 9. septembra v Cerknem pri Idriji, bo odšlo tudi izredno veliko število goriških Slovencev. Marsikatera vas se pripravlja, da bo odšla na izlet z avtobusi, veliko pa kar z lastnimi prevoznimi sredstvi. Za prireditev vlada veliko zanimanje na Krasu, od koder se bo odpeljalo v Cerkno veliko število bivših partizanov. Svojo udeležbo so napovedali tudi Slovenci, ki stanujejo v Ronkah, Starancanu, Tr-žiču in drugih krajih bližnje Fur-lanije.
V Brdih se prav tako pripravljajo na odhod v Cerkno. Vašča ni se bodo odpeljali tja z avtobusi in lastnimi vozili. Nočejo zaostajati prebivalci Standreža, Sovodenj, pa tudi meščani bodo v večjem številu prisotni na tej pomembni proslavi. Posebno razveseljivo je dejstvo, da se bo izleta v ta zgodovinski kraj udeležilo precej mladih pripadnikov naše manjšine, ki se bodo na kraju samem prepričali o velikih žr-
Včerajšnje neurje ni prizaneslo tudi področju onstran meje in Je povzročilo veliko škodo, zlasti na področju od Debelega rtiča do ankaranske bonifike. S hribov so vdrli hudourniki, razdejali so njive in nasade, ceste in poti, voda je preplavila plodno zemljo v bonifi-ki, večjo škodo pa je povzročila v ortopedski bolnišnici v Valdoltri, hotelu «Adrija» ter v bolnišnici v Ankaranu. Materialna škoda je zelo velika, človeških žrtev pa ni bilo. Nameščencem obeh bolnišnic in hotela, ki so se takoj lotili dela, so prihiteli na pomoč gasilci iz Kopra In Izole, miličniki ln vojaki.
V ortopedsko bolnišnico Je vdrla voda okrog četrte ure. Poplavila Je vse spodnje prostore bolniških paviljonov. Največjo škodo je povzročila v ženskem paviljonu, kjer so rentgenski aparati, kabinet, laboratoriji, lekarna, ambulantna In ren-
gentska dokumentacija. Tu Je voda dosegla en meter višine. Največjo vrednost predstavljata rentgentska in laboratorijska aparatura, ki sta poškodovani, in se ne ve, če Jih bo mogoče popraviti. Nikakor ni mogoče oceniti škode, ki jo je povzročila voda bolniški kinoteki. Uničila je namreč rentgenske filme, ki so Jth posneli v desetih letih delovanja bolnišnice. Prav tako Je uničila dokumentarni in barvni film o operativnem zdravljenju krive hrbtenice, ki so ga pred kratkim dokončali po dveh letih skrbnega dela in so ga pripravili za jugoslovanski ortopedski kongres. Voda je poplavila tudi bolniško le-žalnico pri morju, kjer leži 40 otrok. Nihče se ni prestrašil. Vsi so bili zelo mirni ln radovedni ter se jim je zdela skoraj prijetna nenavadna dogodivščina, medtem ko so bili drugi nekoliko zaskrbljeni za-
Tune na Cnéù
ROCK HUDSON JANE WYMAN BARBARA RUSH
predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 18. url barvni film:
(Čudovita obsedenost)
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 5. t. m. ob 19.30 uri Columbia film:
1 MARINES DELLE ISOLE SALOMONE
«Marines s Salomonskih otokov»
Igrajo: KERWIN MATHEWS in JUHE ADAMS
nje. Nobenemu bolniku, niti osebju in reševalcem se ni zgodila najmanjša nezgoda. Delo v vseh paviljonih se Je razvijalo normalno, razen seveda v poškodovanih laboratorijih. Delno je voda poškodovala tudi kurilnico in skladišče. Skoda znaša več kot 25 milijonov dinarjev, heupoštevajoč rengentske aparature, kinoteko, in omenjeni barvni film.
Skoda, ki Jo je neurje povzročilo bolnišnici v Ankaranu, pa znaša več kot 35 milijonov dinarjev. Za to bolnišnico teče potok, toda žrelo velike cevi, v katero se steka potok, ni moglo požirati vode, ki je nenadoma narasla in z vso silo vdrla v bolniško kuhinjo, v skladišče hrane, v kurilnico in v spodnje prostore ženskega paviljona, ter v upravne prostore. Zlasti v kuhinji m v skladišču hrane je bilo pravo razdejanje. Voda je bila tu visoka 1,80 m, odtrgala je dobesedno vrata, razmetala vso opremo, vrgla na tla in zanesla 800 kg težko omaro, 50-litrski kuhinjski kotel, sode olja, omare, vreče živil itd. Zaradi tega ni mogla včeraj kuhinja delovati in so hrano za bolnike kuhali v restavraciji ankaranskega hotela. V ženskem oddelku je voda nenadoma narasla do žimnic, vendar se nobeni bolnici ni zgodilo nič hudega, ker jih je bolniško osebje nemudoma odneslo v višje oddelke.
Precejšnjo škodo je zaradi neurja utrpel tudi hotel v Ankaranu, vendar se je zaradi požrtvovalnega dela uslužbencev in pomoči gasilcev ter pripadnikov ljudske milice in vojske, obratovanje hotela lahko normalno razvijalo, tako, da številni turisti, ki se še mudijo na ankaranski obali, niso bili več kot toliko prizadeti in nisd odšli. Ob desnem koncu kopališča se je udrla velika plast zemlji ki je- odnesla s seboj tudi nekaj drevesc, pri par-, ku blizu velik» restavracijske terase, se je podrl zaščitni zid, voda je odnesla pet avtomobilov tujih turistov,; ki, jih Je zasula zemlja. Gasilci so rešili vseh tep vozil, ki so utrpela malenkostno škodo. Precej škode na |e neurje povzročilo tudi v restavraciji ob moriti in v nekaterih lesenih hišicah, kljub temu pa hotel in restavracija normalno obratujeta.
tvah, ki jih je slovensko ljudstvo dalo za svojo osvoboditev, za napredek in sožitje med narodi. Zelja mladine, da izve za našo zgodovino iz polpretekle dobe, je obenem jamstvo, da bodo ti svetli ideali vedno živi in prisotni v našem narodu.
Močan naliv na Goriškem
V:	Cori-
co močan naliv. Nekaj pred enajst uro zvečer se je po krotkem grmenju m bliskanju ulilo kot iz škafa. Dei Je padal z vetrom, da so morali stanovalci dobro zapreti okna, če niso hoteli, da jim je voda pritekla v bivališča. Tudi včeraj je bilo ves dan na moč soparno, popoldne pa je spet padlo nekaj kapel j dežja.
Poletje se je z zadnjim dežen-jem še bolj oddaljilo od nas. Sedaj že lahko govorimo o jeseni, ki se približuje z naglimi koraki. Briški vinogradniki bodo polagoma pričeli pripravljati potrebne posode in orodje. Tudi furiato« je vedno manj. Vsaj na severnem Jadranu se sezona naglo zaključuje. Kdor bo hotel u-žioati sonet in morje, se bo moral pomakniti bolj na jug, kjer je ravno september najprijetnejši mesec.
Zakol prašičev za domačo rabo
Pogajanja za izboljšanje plač trgovinskim uslužbencem
Včeraj popoldne z začetkom ob 17. uri je bil na sedežu pokrajinske zveze trgovcev v Gorici sestanek zastopnikov trgovcev in sindikalnih zastopnikov trgovskih nameščencev. Na sestanku so začeli razgovore za izboljšanje prejemkov te kategorije delavcev, ki je sedaj med najbolj zapostavljenimi.
Tudi peki so imeli prejšnji dan pogajanja s sindikalnimi zastopniki pekovskih delavcev za izboljšanje mezd in delovnih pogojev v zvezi s spremembo pri peki kruha in uvedbo nedeljskega počitka. Pogajania bodo nadaljevali prihodnji teden.
Uspehi domačinov na kajaških tekmah
Na kajšakem tekmovanju, ki je bilo preteklo nedeljo na Soči med Plavmi in Solkanom, ter so se ga poleg domačih jugoslovanskih kajakašev udeležili tudi športniki iz Avstrije, Italije ln Zahodne Nemčije, so se zelo dobro plasirali domači športniki iz Nove Gorice. VV slalomu ie Spacal iz Nove Gorice zasedel drugo mesto za Nemcem Gertstras-serjem, tretji pa je bil Mozetič iz Nove Gorice. Med mladinci j« bil prvi Gabbar: iz Nove Gorice.
V spustu so prvi dve mesti zasedli Nemci, tretje Avstrijec. Pellegrini iz Nove Gorice je zasedel častno četrto mesto Start je bil pri hidroelektrarni Plave, cilj pa pri vodovodu v Mrzleku. Čeprav je Soča zaradi deževja močno narasla, so tekme v redu potekale in to predvsem po zaslugi dobre organizacije Za tekmovanje je bilo precejš-rije zanimanje in je bilo več tisni gledalcev, med njimi tudi precej Hz Gotice.	'V* 'V
Mopedist Iz Doberdoba se je ponesrečil v Ronkah
V torek proti večeru se je vračal na svojem mopedu proti domu 44-letni Ivan Jarc iz Doberdoba, Ul. Roma 33. Na cesti, ki pelje iz Ronk proti Doberdobu pa je Jarc iz neznanih vzrokov zavozil s ceste in padel.
Takoj so ga odpeljali v bolnišnico v Tržiču, kjer mu je zdravnik ugotovil zlom desne noge in pretres možganov. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Karabinjerji iz Ronk so napravi, li o nezgodi zapisnik in skušajo ugotoviti vzrok, zaradi katerega je 'Jarc zavozil s ceste z vsemi posledicami.
Otrok iz Podgoro padel s senika
V civilni bolnišnici v Gorici so pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v sedmih dneh liUetnega Danila Hvalico iz Ul. Calvario št. 40 v Podgori. Dečka so ob 17.30 pripeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa v bolnišnico, ker se je potolkel pri padcu s senika. V oddelku za prvo pomoč so dečku ugotovili udarec v glavo in trtico ter rano na temenu.1
Direktni obdelovalci zemlje, ki prebivajo na področju goriške občine ter nameravajo zaklati kakšnega prašiča, ki ga sami redijo za potrebe svoje družine, morajo prijaviti take prašiče vsaj tri mesece pred zakolom: Le na ta način bodo lahko deležni 50-odst.
(Znižanja občinske trošarine za zakol prašičev.
Prijavo je treba napraviti na
trošarinskem uradu v Gorici, Ul.
Boccaccio št. 6, pri podružnici tega urada v Ločniku ali v trošarinskem uradu pri mestni klavnici.
PUSTOLOVEC V GORIŠKIH ZAPORIH
O zadevi Kurta May er ja bo razpravljalo	sodišče
Ali je kaj v zvezi z umorom Christe Wanninger v Rimu?
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Pred nekaj dnevi so pod spremstvom karabinjerjev prepeljali iz zaporov v Tržiču 21-Ietnega južnega Tirolca Kurta Mayerja, ki so ga dne 19. avgusta aretirali v Gradežu.
Kot znano je Mayer obtožen ponarejanja dokumentov in večkratne sleparije ter je pri tem oškodoval hotelirje in trgovce v Gradežu in v Rimu, od koder je prišel v Gradež na počitnice. Mayer je takoj ob svojem prihodu vzbudil pozornost, ker se je nastanil v istem hotelu kot Ger-da Hodapp, ki je bila prijšte-ljiva Christe Wanninger, katero je neki neznanec pred nekaj meseci umoril v veži njenega stanovanja v Rimu, Mayerja so aretirali prav v trenutku, ko se je z Gerdo Hodapp vračal s sprehoda v hotel k večerji. Iz zaporov v Gradežu so ga takoj prepeljali v Tržič, sedaj pa je v Gorici, kjer čaka, na razpravo pred pkrožnim sodiščem, ki je pristojno za raz-, pravo o obtožbah proti njemu.
VERDI. 17.00: «L’Italia proibita». Dokumentarni črnobelt film.
CORSO. 17.00: «Clementine Cherie», F. Anglade in R Pavone. Italijanski črnobeli film.
VITTORIA. 17.30: «Sesso, peccato e... castità», P. Sellers in M. Zet-terling. Ameriški črnobeli film.
CENTRALE. 16.30: «Il muro della paura», D. Murraay in C. Kauf-mann. Ameriški črnobeli film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 24,3 stopinje ob 13.30 uri ln najnižjo IM stopinje ob 5. url. Povprečna vlaga je dosegla 78 odstotkov, dežja Je padlo ponoči na letališču 4 mm,
MEDNARODNI NOGOMET

Dinamo (Moskva) 4 Fiorentina	0
Sporting klonil Atalanti
FIRENZE, 4. — Tudi sovjetski nogometaši so se navadili sistema 4—2—4. Takoj v začetku tekme Fiorentina - Dinamo, ki je bila nocoj v prisotnosti 20.000 gledalcev, so moskovski nogometaši zavzeli položaj štirih v vrsti, da bi domačine večkrat prevarili z off-sidejem. V prvem polčasu sicer sovjetski igral-ci niso mogli raniti šibke nasprotnike, ki so morali nastopiti brez
titularnega vratarja Albertosija in tudi brez Hamrina in Fetrisa. V vratih je bil sicer Buffon, a v drugem polčasu, ko je trener Fiorentine zaradi zamenjav še bolj ošibil enajstorico, se je moral štirikrat skloniti v mrežo. Toliko je bilo namreč golov.
Prvega je spravil v vrata gostiteljev Fadejev v 4’. Štiri minute kasneje je Fadejev s prodornim protinapadom povečal ìezultat. Kljub odporu domačinov so gostje dosegli v 17’ s Cislenkom tretji gol, medtem ko je četrtega zabil Višivsek, ki je v 20’ zamenjal Cislenka. Kotov je bilo 6:4 za moskovsko enajstorico.
* * *
BERGAMO, 4. — V tekmi za pokal pokalnih prvakov je Atalanta premagala lizbonski Sporting 2:0 (010). Ža Italijane sta gola dosegla Calvanese v 28’ in Domenghini v 41’. * • *
VARŠAVA, 4. — Poljska nogometna reprezentanca |e danes premagali Norveško 9:0 (9:0).
ZARADI FINANČNIH ZAHTEV
Goriziana se odpovoduje prvenstvu I. lige?
Gorica »o izgubila svoje predstavnike v I. košarkarski ligi? Znano je, da je Goriziana v krizi, iz katere se je odbor hotel rešiti s trgovsko abinacijo. Žal pa so se pogajanja zaključila brez uspeha, zaradi česar je odbor sklenil odpovedati se udeležbi na košarkarskem prvenstvu.
Možnost preklica odpovedi sicer obstaja, a samo v primeru, da odbor najde potrebna sredstva, ki so imjno potrebna za delovanje. V nasprotnem primeru bo razpustil košarkarski odsek Goriziane, igralcem pa bo pustil možnost, da si sami
MAGDEBURG, 4 — Prijateljsko srečanje med Vzhodno Nemčijo in Bolgarijo se je končalo neodločeno 1:1 (1:1).
NA 400 M V 4 SLOGIH
Nov jugoslovanski rekord
Veljka Rogušica
SPLIT, 4. — V finalnem delu e-kipnega prvenstva Jugoslavije v plavanju, je Veljko Rogušič sinoči v Splitu dosegel nov državni rekord v plavanju na 400 m v 4 slogih. Rogušič je zabeležil čas 5’05”4.
* * *
BEOGRAD, 4. — Organizacijski odbor olimpijskih iger, ki bodo prihodnje leto na Japonskem, je povabil sedem jugoslovanskih športnikov in štiri funkcionarje, da oktobra sodelujejo na predolimpijskem mitingu v Tokiu. Povabljeni so telovadec Miro Cerar, rokoborci Horvat, Simič, čutič in Pavičevič in dva kajakaša. Od funkcionarjev so povabljeni Artur Takač, trener I-vančevič in še druga dva trenerja.
SREDOZEMSKE IGRE
Jugoslavija s skupno 107 tekmovalci
BEOGRAD, 4. — Skupno 107 jugoslovanskih športnikov se bo’ udeležilo tradicionalnih sredozemskih iger v Neaplju. Tako so sklenili sinoči na sestanku tajništva jugoslovanske zveze organizacije za fizkul-turo. V igrah bodo sodelovali atleti, plavalci, vaterpolisti, odbojkarji, košarkarji, boksarji, .rokoborci, telovadci, igralci tenisa, veslači in hokejaši na travi. Med drugimi bosta v Neaplju nastopile svetovni prvak v rokoborbi Stevan Horvat in evropski prvak v telovadbi Miroslav Cerar.
VČERAJ V RIMU
Italijanski rekord D. Beneckove na 800 m prosto
RIM, 4. — članica plavalnega kluba Lazio Daniela Bcneck je danes popoldne izboljšala italijanski rekord na 800 m. Beneckova je progo preplavala v 10’31”3 in tako izboljšala rekord, ki je od avgusta letos pripadal s časom 10’44”6 Valentini Martinolijevi.
DVIGANJE UTEŽI
RIM, 4. — Danes so odpotovali na švedsko, kjer bo v Stockholmu od 7. do 13. t. m. svetovno prvenstvo, italijanski dvigalci uteži. Italijansko ekipo sestavljajo Manniro-ni, Montuschi in Furlan.
PO DVOBOJU JUGOSLAVIJA-ČSSR
Kljub porazu zadovoljivi dosežki jugoslovanskih atletov
Prihodnji cilj: Balkanske igre
Kot je bilo predvideno je v Ljubljani CSSR tako v moški kot v ženski konkurenci odpravila atletski vrsti Jugoslavije. Tudi razlika v točkah je bila več ali manj ista kot so jo predvidevali.
Od jugoslovanskih atletov smo---------------------
videli nekaj več kot smo priča-
kovali. Celotni program treningov je namreč letos usmerjen na Balkanske igre, ki bodo v kratkem v Sofiji, tako da mnogi atleti za to srečanje še niso dosegli viška svoje forme. Rezultati so pokazali,
da imajo Jugoslovani veliko možnosti za uspeh na srednjih in dolgih progah, kjer so jih v zadnjih letih na Balkanu vedno premagovali Romuni. V Ljubljani je zablestel posebno Simo Važič iz Celja. Atlet, ki že dolgo let nastopa,
.   Illlllllllllll........................MIIMIIIMI  .............1111,11,m,mi,Hlinili,m,„
UNIVERZITETNE IGRE
V plavalnih finalnih tekmah več rekordov
PORTO ALEGRE, 4. — Izidi nekaterih finalnih plavalnih tekem univerzitetnih iger so naslednji: štafeta 1x100 prosto (moški);
1.	Japonska (Fujimoto, Yoshimu-
ta, Umemoto, Fukui) 3'47’’8 (hov univerzitetni rekord)	!
2.	Madžarska (Szlamka, Gulrich,
Karpati, Dobay), 3’48”7
3.	Italia (Dennerlein, Spangaro,
Orlando, Bianchi) 3’40’’8
200 m prosto (ženske);
1.	Ursel Bruner (Nem.) 5'07”3 (nov rekord iger; prejšnji je pripadal Jugoslovanki Zejerjevi s 5T4”4)
2.	Maria Frank (Madž.) 5’11”1
3.	Zejer (Jug.) ST3”8,
100 m metuljček (ženske);
1.	Marta Egervary (Madž.) 1’10”4 (nov rekord iger)
2.	Olga Kereny (Madž.) 1’14”9
3.	Anke Hulsebor (Hol.) 1’15”6 1500 m (moški);
1.	Mauro Yoshimura (Japonska)
18’04”8 (nov univerz, rek.)
2.	Piotr Fikaliw (SZ) 18’04”9
3.	MacLachlan (Juž. Afr.) 18’19”2
4.	Giovanni Orlando (It.) 18’35”2 štafeta ^xl00 m v 4 slogih (moški);
1.	Madžarska 4’14”4 (nov rek.)
2.	Italija 4’15”1
3.	Nemčija 4’18”7 : *
200 m prsno (ženske);
1.	Marta Egervary (Madž.) 2’59”
2.	Piala! (Fi.) 2’59”8 v
3.	Barth (Br.) 3’12”0
SINOČI MED ZADNJO PREDPRVENSTVENO PREIZKUŠNJO
Mestrina z 2:1 (1:0) premagala Triestino
Brez zmagovalcev in poraženih tekmi Bologna-Juve in Inter-Roma
MESTRE, 4. — Triestina je izgubila. To je rezultat nocojšnje tekme s tretjeligaško Mestrino, ki je bila vrhuvsega še groba. Srečanje, ki bi moralo imeti prijateljski značaj, se je v drugem polčasu spremenilo v pretepanje, tako da je bil sodnik prisiljen dvakrat prekiniti tekmo in sicer v 36. in 39. mi-nuti. V 37’ je moral celo Tedesco
zaradi udarca, ki mu ga je zadal ‘tržaški nasprotnik, zapustiti igrišče,
Zaradi nešportnega vedenja
Sani diskvalificiran do prihodnje srede
MILAN, 4. — športni sodnik nacionalne nogometne lige je na podlagi poročil s prijateljske tekme iz 28. avgusta Livorno - Milan diskvalificiral do 11. t. m. milanskega 1-gralca Dina Sanija. Vzrok: «ker je Sani ob zaključku tekme udaril nasprotnega igralca, ki je tekel za nogometašem Milana.»
Sanija Je sodnik tudi opomnil skupno s Pagliarijem (Modena), Burgnichem (Inter), Davidom (Milan) in Szymaniakom (Inter). Nadalje je izrekel več denarnih kazni in sicer: Suarez (Inter) 10.000, Da-nova (Catania) pa 20.000 lir globe.
izberejo nov klub.
................................................................
V PETEK V MILANU
S. Mazzinghi R. Dupas
za svetovni naslov welter
težke kategorije
MILAN, 4. — Ralph Dupas in Sandro Mazzinghi sta danes praktično zaključila priprave za njun spopad, ki bo v petek za svetovni naslov welter težke kategorije. Primerjati boksarja skoraj ni mogoče: to ne dovoljuje njuna starost (Maz-zinghi 24, Dupas 28 let), niti njun profesionalni «curriculum». Mazzinghi je do danes 26-krat stopil na ring, njegov ameriški tekmec pa 126-krat.	«,
Kaj pa njun način boksanja? Dupas, vsaj tako pravijo, je zelo gibčen, hiter in ima v pljučih sape za 20 rund. Z druge strani pa trdijo, da ima Mazzinghi dinamit v pesteh, kar dokazujejo njegove predčasne zmage.
Skratka: dvoboj bo potekal v znamenju hitrosti (Dupas) in sile Ralph Dupas	(Mazzinghi L
kamor se ni več vrnil.
Zmaga Mostrine z 2:1 (1:0) je, kljub medli in hladni igri, zaslužena. Tržačani ji v začetku niso bili kos in ko se je srečanje gibalo h koncu, so sprožili forcing, s katerim pa niso spremenili rezutlata.
Prvi gol je v 22’ p. p. dosegel Rinaldi. V 30’ drugega dela igre je Novelli izenačil za Triestino, Tonello pa je 4 minute kasneje dosegel zmagoviti gol.
Triestina je nastopila v naslednji postavi: Toros, Frigeri, Pez; Dallo, Varglien, Sadar; Mantovani (Ferrara), Novelli, Rancati, Porro in Vit.
* * *
BOLOGNA, 4. — Nocojšnja prijateljska tekma Bologna - Juventus se je končala neodločeno 1:1 (1:0). Pascuttl je v 41’ povedel Bologno v vodstvo, Nene pa je v 40’ drugega polčasa izenačil. Kotov 6:3 za Juventus.
* • •
MILAN, 4. — Roma, pa čeprav je Igrala v Milanu, je prisilila Inter na neodločen izid 2:2 (0:1). Strelci: v 14’ p p. Orlando (R); v 23’ d. p. Suarez (I) lz enajstmetrovke, v 27’ Jalr (I), v 44’ Sorniani. Kotje: 15:2 za Inter.
* * *
Ostali Izidi prijateljskih tekem:
Lazio - Udinese 5:1
Spal - Verona 0:0
Reggiana - Modena 3:0 (1:0)
Brescia - Cremonese 3:2 (0:2)
Brindisi - Bari 0:0
Savona - Torres 3:0 (2:0)
* * *
VICENZA, 4. - Prijateljsko srečanje med Lanerossi ln enajstorico Furth Iz Nueremberga so morali v drugem polčasu zaradi dežja prekiniti. Ob prekinitvi je bilo stanje neodločeno 2:2 V prvem polčasu so vodili gostje 2:1, malo pred prekinitvijo pa je uspelo domačinom izenačiti
• • •
LEIPZIG, 4. — V okviru turnirja za pokal velesejemsklh mest sta Leipzig in Ujpest Dozsa zaigrala
neodločeno 0:0.
DANAŠNJE TEKME Ob 21.30 CATANIA - COMO Ob 21.30 LIVORNO - MESSINA Ob 16 FOGGIA - WK CWARDA (Varšava)
Ob 21.15 GENOA • TORINO Ob 21.30 PARMA - SAMPDORIA
Parlotti lani kot zma govalec v Portorožu
V SOBOTO IN NEDELJO
Sami asi
rohnečih motorjev
okoli
Portoroža
Po padalski prireditvi, bo Portorož v soboto in nedeljo prizorišče nove športne manifestacije. Tokrat bodo junake sinjih višav zamenjali junaki hitrosti. Ti se bodo pomerili v motociklističnih in avtomobilskih dirkah za Nagrado Primorske 1963.
Do danes so se prijavila najbolj znana imena asov tega drznega športa. Portoroška dirka, ki bo pod pokroviteljstvom koprske tovarne motornih koles Tomos, se bo začela v soboto in Se nadaljevala ter zaključila v nedeljo zjutraj.
V želji, da bi bila prireditev Se bolj pestra, je prireditveni odbor organiziral tudi žrebanje prodanih vstopnic, ki bodo po 500 dinarjev. Med dobitki je tudi avtomobil. Izid žrebanja bo objavljen v dnevnih časopisih 15. t.m.
Lahko Se reče, da ljubitelji te drzne panoge ne bodo odšli razočarani iz Portoroža : športnih užitkov namreč ne bo manjkal o.
TRIJE NAJBOLJŠI CASI LANSKOLETNE IZVEDBE
DIRKE ZA «PRIMORSKO NAGRADO»
50 kub. cm	1. PARLOTTI	Italija	Tomos spec.	čas kroga 4’01”2	hitrost 85,9 km/h		čas proge 41’23”4	hitrost 83,3 km/h	
	2. PICIGA	Jugoslavija	Tomos spec.	4’02”1	85,4	»	42’59”0	80,3	»
	3. BERNETIC	Jugoslavija	Tomos spec.	4’22”1	79,0	»	44’16”4	77,9	»
125 kub. cm	1. VISENCI	Italija	Ducati	3’41”4	93,3	»	45’15”2	91,5	»
	2. SVENSSON	švedska	Ducati	3’42”4	92,9	»	45’37”1	90,8	»
	3. RINAUDO	Italija	Ducati	3’44”1	92,3	»	45’48”4	90,4	»
175 kub. cm	1. SUNALAH PASIC	Jugoslavija	NSU-Pretis	4’49”3	71,3	»	60’15”0	68,7	»
	2. BIVIC	Jugoslavija	Mi-Val	4’36”1	74,9	»	60’26”4	68,5	»
	3. ARCAN	Jugoslavija	Tomos	4’35”4	75,0	»	61’04”2	67,8	»
250 kub. cm	1. PROVINI	Italija	MotomorinI	3’24”4	101,0	»	42’04”1	98,4	n
	2	SVENSSON 3	INZCKO	švedska	Ducati	3’43”3	92,5	»	42’12”4	89,9	»
		Avstrija	Puch-RS	3’48”4	90,4	»	42’42’’l	88,8	»
350 kub. cm	L KLAUS	Nemčija	Norton	3’39”1	94,5	»	56’15”0	92,0	»
:k la, • 'M, j#	2. SCHACHL	Avstrija	Norton	3’44”0	92,4	»	58’24”4	88,5	»
-ir	3. KARLSSON	švedska	AJS	3’46”2	91,5	»	58,42”0	88,1	»
500 Kub. cm	1. REC.KTENWALD	Nemčija	Norton	3’29”2	98,8	»	54’00”0	95,8	»
, Tpiiv: '.'JE',, „■	2 SPINDLERR	Švica	Norton	3’32”3	97,3	»	54’09”1	95,5	»
	3. KÉAUS	Neihčija	Norton	3’39”3	94,2	»	55’43”3	92,9	»
SIDE CAR	1. BUTSCHER	Nemčija	BMW-Rs	3’33”9	96,8	»	43’29”1	95,2	»
M- è t	2. SNAJDER .	Jugoslavija	BMW-Rs	3’40”4	93,8	»	45’00”0	92,0	»
F. JUNIOR	1. MOSER	Švica	Ford-Lotus	3’28”0	99,5	»	52'40”0	98,2	»
	2. SCHEPHERD	Anglija	Ford-Lotus	3’25”0	100,9	»	53’18”0	97,0	»
	3. G. DEL TORE	Italija	Ford-Lotus	3’25”4	100,5	»	čS^O	96,8	»
REKORD	DAVID A. RILLY	Rodezija	AUSTIN BMC	3T8’’4	104,1	))			
je na 1500 m vseskozi tekel za Cehom Salingerjem, ki spada med najboljše v Evropi in le na koncu popustil Odložilu. Tek se je kljub 3. mestu vsekakor Važiču pošteno izplačal : ure so pokazale odličen čas 3’43”7, kar je nov slovenski rekord le za 7 desetink sekunde slabši od državnega. Za poraz se je Važič hitro maščeval. Na 5000 m je imel ob sebi Jure-ka, atleta sposobnega 13’52”, torej hitrejšega od legendarnega Zatop-ka. Važič je sprejel hiter tempo češkoslovaške dvojice in nekajkrat tudi sam povedel. Jurek je seveda razumel, da z ritmom ne bo nič in zato v zadnjih krogih neprestano sprintai. Važič je nasprotnika vsakokrat ujel in ga v zadnjem naletu za veliko pustil za seboj.
Tudi Mariborčan Cervan je dosegel res lep uspeh na 10.000 m. Po povprečnem prvem delu je tempo teka v zadnjih krogih povečal in z veliko prednostjo zmagal. Atlet je dosegel čas 29’17’’9, 10 sekund več od svojega državnega rekorda in sedmi letošnji dosežek na svetu.
Atrakcija drugega dne dvoboja je bil Ljubljančan Slavko Špan na progi 3000 m steeple. Skupno s Cehom Zhanalom sta se menjavala v vodstvu in tek je bil seveda hiter. Špan, ki ima povsem svojevrsten način premagovanj* ovir, je na koncu silovito sorin-tal in zmagi dodal tudi odličen rezultat 8’40”5. Kazalo je, da tekač ni vložil v tek vseh svojih moči. Zato upamo, da bo na Balkanskih igrah ob podpori Romuna Vamosa še izboljšal svoj rekord 8’38”6.
V	jugoslovanski ekipi je prijetno presenetil Zvonko Beziak, specialist kladiva, ki je v zadnjih časih le s težavo premagoval 60 m: v Ljubljani pa je dosegel več kot 62 m.
Odkritje je tudi Grujič kot tekač na 800 m. Atlet je priznan 400-metraš in prav njegova hitrost mu bo morda omogočila, da bo popravil prestari rekord Vipotnika 1’49”2.
Od ženske ekipe sta se posebno dobro odrezali Rajkova in Farkà-ševa, ki sta tekli pod starim državnim rekordom na 800 m.
V	češkoslovaškem moštvu je nekaj res izrednih atletov. Največ sta pokazala Tomašek in Danek. Skakalec s palico je pokazal res izreden slog in z največjo sigurnostjo premagal vse višine do 4.80 m. Letvico so postavili tudi na 490, vendar je bilo po uspešno opravljenem skoku ponovno merjenje in ugotovili so, da je bila višina 4.80. Huda napaka sodnikov. Tomašek je lažno višino 4.90 preskočil z veliko gotovostjo in bi verjetno letvica tudi na dejanskih 490 cm ostala na stojalih. Pravih 490 cm je nato skakalec le za malenkost zgrešil in za svoje skoke požel velik aplavz gledalcev Odličen je bil tudi metalec diska Danek. ki se komaj tri leta ukvarja z atletiko. Letos je vrgel največ 60.04 m, v Ljubljani pa 58.68 m in imel skoraj vse mete čez 55 m, kar je zavidljiva stabilnost.
Zenska ekipa CSSR je tudi zelo močna; najbolj pa se je izkazala metalka Nemcova z znamko 55.56 v disku. Met je le 2 cm krajši od državnega rekorda, ki uvršča atletinjo na drugo mesto na svetu za Tamaro Press. Zelo dobro je šlo tudi češkim sprinterkam, ki so dosegle v štafeti 4x100 m nov državni rekord 46”5. Nismo pa mogli občudovati izredne skakalke v daljino Prikrilove, ki prav sedaj nastopa na Univerziadi v Braziliji.
BRUNO KRIŽMAN
TUNIS, 4. — Tunizija bo poslala na Sredočemske igre skupino 85 oseb. Poleg funkcionarjev bo v tu, nizijski reprezentanci še 19 nogometašev, 7 boksarjev in 4 plavalci.
JOŽE VERGAN:
OdMAREZIG do MADRIDA
Na kliniki, je zdravil dr. Djuro Mešterovič, pomagala pa iu je še njegova sestra Julija, ki je bila tudi zdravnica. Oba ;a bila sila skrbna in požrtvovalna. Ob njuni negi sem se malu počutil bolje.
Na kliniki je bilo precej ranjencev s fronte na Ebru, led njimi tudi Dušan Kveder. Pripovedovali so mi o hudih
"jih-	. .
V	dveh tednih sem bil že spet na nogah in sem se postil kar dobro, da sem prosil dr. Mešteroviča, naj mi dovoli, a grem po osebnih opravkih v Barcelono. Rad mi je
stregel.
V	Barceloni sem se zglasil najprej na naši vojni pošti, nidenje s prijatelji in znanci je bilo prav prisrčno. Vsi so » zgrnili okrog mene, jaz pa sem jim moral pripovedovati
bojih na Ebru. Ko sem jim za konec pripovedoval še godbo o fašističnem majorju v spodnjih hlačah in njegovi ubici v kombineži, so se vsi od srca nasmejali.
Preden sem odšel, mi je rekel Anton Cetin, da je prišlo orne nekaj pisem. Bilo jih je kar osem, dve iz Francije, tri : Albacete od Carmen, dve od polkovnika Yibera in eno
od predsedstva republikanske vlade. To zadnje me je še posebno zanimalo. Naglo sem ga odprl. Bil je poziv naj se čimprej zglasim na tajništvu vojnega okrožja. Bil sem radoveden, kaj mi hočejo, in sem šel takoj tja. Tam so mi povedali, da sem napredoval in so mi izročili odlok, s katerim sem bil imenovan za poročnika. Vesel sem se z odlokom vrnil k prijateljem v pisarno. Seveda so mi vsi čestitali, jaz pa sem vse povabil na kozarec dobrega španskega vina.
Naslednjega dne sem se vrnil na kliniko. Dr. Mešterovič je bil z mojo rano kar zadovoljen.
«Dobro se celi,» je rekel, «in kmalu boš zdrav.»
«Počutim se prav dobro,» sem trdil. «Mislim, da kliniko že lahko zapustim.
«Ne smemo se prenagliti,» je menil, toda ko sem ga le prosil in ker je bilo na kliniki tako tesno, da so ležali ranjenci celo po hodnikih, se je naposled vdal.
Odšel sem naravnost v Barcelono in se javil na komandi mednarodnih brigad. Kot oficir sem odslej lahko stanoval privatno, vsak dan pa sem se moral javiti v vojaškem uradu in čakati na nadaljnja navodila.
5. oktobra 1938 sem bil premeščen v Matero v Kataloniji in bil dodeljen kot politični delegat oficirski četi, ki je štela 45 mož.
PREVARANI
Španska državljanska vojna se je vlekla v neskončnost. Velesile so se začele že bati, da bi znala ta vojna zanetiti nov svetovni požar. Zato so si želele, da bi prišlo čimprej do miru. O tem so razpravljali tudi pri Društvu narodov v Ženevi. Menili so, da bi se državljanska vojna v Španiji že davno končala, ko bi ne bilo tam na eni strani mednarodnih brigad, na drugi strani pa italijanskih in nemških motoriziranih čet in letal. Zato je Društvo narodov pritiskalo na demokratično
Španijo in pa Franca, naj razpustita vse tuje vojne formacije in poskrbita, da vse tuje čete zapustijo špansko ozemlje. Obe stranki sta se morali s sklepom Društva narodov strinjati, tako demokratična Španija kakor tudi Franco. Republikanska Španija se je nemudoma lotila dela. Najprej je odpustila vse tujce, ki so bili pomešani v španskih vojnih enotah, nato pa je povlekla z bojišč še mednarodne brigade. ,
Franco je besedo snedel. Se več: vrzeli, ki so nastale na položajih republikancev zaradi odhoda mednarodnih brigad, je nesramno izkoristil ter s svežimi italijanskimi in nemškimi motoriziranimi oddelki začel novo ofenzivo. Republikanci so bili prevarani. Zaman so se sklicevali na poštenje, na dano besedo in na Društvo narodov. Franco, Mussolini in Hitler so se na vse to požvižgali.
Novembra je bila Garibaldijeva brigada demobilizirana. Jaz sem bil med tistimi redkimi, ki so prisostvovali tako ustanovitvi te brigade leta 1936 v Albaceti kakor tudi njenemu razpustu leta 1938 vj Torellu. Spominjam se, kako veselo je bilo v Albaceti, v Torellu pa je bilo kot na pogrebščini. V oči so nam silile solze.
V Torellu smo ostali do januarja 1939. Bill smo brez dela in zato smo se prostovoljno javili tamkajšnji kmetijski zadrugi. Ker nismo smeli več na fronto, smo hoteli vsaj z delom koristiti španskemu ljudstvu. Puške in strojnice smo zamenjali z lopatami in kmetijskimi stroji. V tem času smo organizirali tudi več kulturnih prireditev, izkupiček pa izročili družinam padlih borcev.
Januarja smo bili premeščeni najprej v Gerono, nato pa v Llagostero. Bližali smo se čedalje bolj francoski meji. V tem obmejnem mestecu smo čakali, da nam Francozi dovolijo prehod čez mejo, Tedaj je vladal v Franciji Daladier. Bil je prijatelj fašistov in je zanalašč zavlačeval z dovoljenjem.
Nenadoma se je raznesel glas, da se Mussolinijeve in Hit-
lerjeve motorizirane kolone naglo bližajo Barceloni ln Je mesto v nevarnosti. Spet smo zgrabili za orožje.
Bilo pa je že prepozno. Kljub temu pa so mednarodni borci zadali sovražniku hude izgube. V teh zadnjih borbah so se izkazali prav Primorci, med njimi še posebno Leopold Caha-rija, Karel Cetin in Jernej-Kranjski. Ti trije borci so še v zadnjem trenutku uničili vso četo Mussolinijevih črnih srajc, in to samo z enim mitraljezom in ročnimi granatami. Zaplenili so tudi poljsko ambulanto. V tej borbi sta bila ranjena Karel Cetin in JemeJ-Kranjski.
Potem se je začelo strašno bombardiranje Barcelone, Mussolinijevi in Hitlerjevi bombniki vseh vrst so v velikih jatah preletavali mesto in sipali po hišah in ulicah rušilne ln zažl-galne bombe. Bila je žalostna slika. Povsod ruševine in požari, mrtveci in ranjenci. V naglici je bilo treba evakuirati civilno prebivalstvo. Spet so priskočili na pomoč naši mednarodni borci.
Barcelone ni bilo mogoče več dolgo držati, 26. januarja 1939 so Frankove in Mussolinijeve motorizirane divizije vdrle v mesto.
Kaj je bilo tedaj po cestah proti Franciji, se ne da popisati. živa reka ljudi se je valila naprej in naprej podnevi in ponoči, brez miru, brez oddiha. V gneči so se prerivali dalje, nekaterih na vozovih, drugi peš, vsi s culicami in nahrbtniki, žene, otroci, starčki. Prerivali so se, prehitevali in zaostajali. Nekateri so jokali, drugi preklinjali. Vsi so silili naprej v negotovost in revščino, toda pod fašisti niso marali živeti.
Kot zadnji so bili republikanski borci in internacionalci. Zadrževali so motorizirane fašistične enote in krili umik.
Padec Barcelone je porazno vplival na moralo republikancev. Spoznali so, da so izdani. Čutili so se osamljene in so postali malodušni. Cez dva meseca je padel še Madrid. Fašisti so triumfirali.
(Nadaljevanje sledit
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6 TL TELEFON 93-808 IN »4-«:« - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 3 Pellico l-II, Tel 33-82 -» UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Tel. it. 87-338 - NAROČNINA; mesečna 656 lii - Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna «400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3 -1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgevski 130, finančno-upravni 200, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 lir beseda. — Vsi ogiasj se naročajo pri upravi. -
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst